V openskem Finžgarjevem domu zaživela mladinska ustvarjalnost Deželna odbornica Federica Seganti kandidatka Severne lige za tržaško županjo? / 7 Tričlanska kriminalna združba izkoriščala priseljence iz Kitajske Primorski Hočemo negovalke, ne obupane pribeznike Aljoša Fonda Čas je za prijave tujih državljank, ki v Italiji delajo kot negovalke in gospodinjske pomočnice. Notranje ministrstvo pričakuje pravi naval prošenj, najbrž jih bo med 500 in 700 tisoč, tuje prise-ljenke pa bodo po uspešno opravljenem postopku redno zaposlene delavke. Ukrep je bil nujen, saj se vsi dobro zavedajo, da bi se naši starši, dedje, babice in bolniki, pa tudi zdravstvene in socialne ustanove, brez pomoči negovalk znašli v hudi stiski. Poteza je bila torej neizbežna. Opozicija in tudi del vladne večine pa medtem opozarjata, da na ureditev svojega statusa potrpežljivo čaka cela vojska tujih delavcev, ki je za italijansko gospodarstvo ključnega pomena. Industrija, kmetijstvo in gradbeništvo so npr. sektorji, ki so odvisni od tuje delovne sile. Omeniti je treba, da v državi, ki navsezadnje še ni tako izrazito multietnična, proizvaja tuja delovna sila kar 10% BDP. Prevladujoči del vladne večine pa še naprej obravnava »nove Italijane« kot drugo ali tretjerazredne prebivalce, ki si ne zaslužijo italijanskega državljanstva, za nekatere predstavnike Severne lige pravzaprav ne bi smeli niti sedeti v naših avtobusih in obiskovati naših šol. Rim namenja spodbujanju integracije, ki bi morala biti primarnega pomena, samo drobtinice, občasno uvaja posamezne ukrepe za ureditev tistih kategorij priseljencev, ki so nam italijanskim državljanom nujno potrebne, ostale pa pušča na cedilu. V nebo vpijoč je način, s katerim Italija ščiti svoje obale pred prihodi pribežnikov. Po eni strani vlada priznava, da pride preko morja v našo državo samo 15% vseh nezakonitih priseljencev (kar implicitno pomeni, da čolni pri-bežnikov - kar se tiče boja proti pojavu ilegalcev - niso največji problem), po drugi pa izvaja nečloveško politiko trde roke. Italijanske oblasti vračajo cele ladje hirajočih, obupanih Afričanov v Libijo - v državo, ki je po novem naša prijateljica, a glede spoštovanja človekovih pravic ne nudi velikih jamstev. Med 75 Somalci in Eritrejci, ki so se v ponedeljek morali vrniti v Tripolis, so bili tudi otroci in ženske. Slednje so vztrajno prosile finančne stražnike, naj jih ne vrnejo, saj so jih izkoriščevalci ravno pred vkrcanjem v Libiji večkrat posilili. Kdor beži pred vojno skozi neskončne puščave, ima pravico do azila, kljub temu pa mora nazaj v libijske zbirne centre, v katerih so razmere neznosne. Nas, bogatih egoistov, vse to ne zanima. Dovolj je, da so naše babice in dedki dobro negovani. dnevnik SREDA, 2. SEPTEMBRA 2009 Št. 207 (19.606) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € obletnice - Na polotoku Westerplatte pri Gdansku Počastili 70. obletnico začetka 2. svetovne vojne Kanclerka Merklova izpostavila nemško odgovornost gorica - Ob stoletnici prvega poleta Edvard in Josip Rusjan se v soboto vračata domov V pokrajinski palači v Gorici so včeraj predstavili niz svečanosti ob 100-letnici prvega poleta bratov Rusjan; velika slovesnost bo v soboto, 5. septembra, ko bo iz Ajdovščine na goriško letališče priletela kopija Rusjanove Ede 5, ki jo bo spremljalo petindvajset letal bumbaca GDANSK - V poljskem Gdansku, prizorišču prve bitke med enotami nacistične Nemčije in poljske vojske, so se včeraj spomnili 70. obletnice začetka največje morije v zgodovini človeštva. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tej priložnosti znova izpostavila nemško odgovornost za drugo svetovno vojno in s tem povezano trpljenje mnogih evropskih narodov. Številne visoke goste na osrednji slovesnosti na polotoku Westerplatte je najprej pozdravil poljski premier Donald Tusk, ki je poudaril pomembnost združene Evrope na osnovi solidarnosti. Slovesnosti se je udeležilo okrog dvajset voditeljev držav, vpletenih v drugo svetovno vojno, med njimi Merklova in ruski premier Putin, med udeleženci pa sta bila tudi italijanski in slovenski premier. Na 11. strani Danes začetek jesenskega seminarja za slovenske šolnike Na 2. strani Konzorcij Slov.I.K. prevzel preimenovani zavod SDZPI Na 6. strani Konrad »razkriva« laži o uplinjevalniku Na 6. strani V Ronkah štafeta proti nasilju nad ženskami Na 12. strani V Gorici zadnji dnevi poletnih središč Na 13. strani EU - Borut Pahor Slovenija in Hrvaška blizu rešitve spora GDANSK - Po mnenju slovenskega premierja Boruta Pahorja pomeni včerajšnje neformalno srečanje s predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor v Gdansku nadaljevanje krepitve dobrega vzdušja, kar zagotovo pomaga pogajalcem na obeh straneh, da v naslednjih tednih pridejo do predloga rešitve, ki bo v obojestransko zadovoljstvo. Kosorjeva pa je dodala, da so glede urejanja vprašanja meje in blokade hrvaškega pristopnega procesa z EU opravili že približno 95 odstotkov dela. Na 2. strani gledališče - Obisk delegacije Demokratske stranke Zavzeli se bodo za SSG Vodstvo gledališča je tržaškim politikom pojasnilo, zakaj je njegova blagajna prazna TRST - Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je prazna. Vzroke, o katerih smo že poročali v prejšnjih dneh, je vodstvo SSG predstavilo tudi delegaciji Demokratske stranke, ki je včeraj obiskala Kulturni dom. Senatorka Tamara Blažina, pokrajinska odborni-ca Marina Guglielmi, pokrajinski tajnik Roberto Cosolini, deželni svetnik Franco Codega in občinski svetnik Stefano Ukmar so jim zagotovili pomoč. Medtem se je v zvezi s finančno krizo SSG oglasil slovenski poslanec Miro Petek, direktor Tomaž Ban in umetniški vodja Primož Bebler pa sta sinoči informirala tudi širšo javnost: sodelovala sta namreč v informativni oddaji Odmevi na slovenski državni televiziji. Na 3. strani 2 Sreda, 2. septembra 2009 ALPE-JADRAN / šolstvo - Danes slavnostna otvoritev v Kulturnem domu v Trstu Ob prisotnosti slovenskih ministrov začetek jesenskega seminarja za šolnike Ob 9.30 plenarno predavanje, ob 11. uri pa slavnostno odprtje - Lukšič in Žekš s šolniki in predstavniki krovnih organizacij TRST, GORICA, ŠPETER - Danes dopoldne se s slovesno otvoritvijo v Kulturnem domu v Trstu začenja 44. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga na podlagi mednarodnih dogovorov slovenskim šolnikom v Italiji nudi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, organizira pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Uradom na slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino. Ob tej priložnosti se bosta otvoritvene slovesnosti udeležila tudi pomembna gosta - slovenska ministra za šolstvo in šport oz. za Slovence v zamejstvu in po svetu Igor Lukšič in Boštjan Zekš, ki bosta nagovorila udeležence seminarja, poleg tega pa se bosta v prostorih generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu srečala tudi s predstavniki slovenskega šolstva v Italiji. Srečanja z ministroma Lukšičem in Zekšem se bodo tako predvidoma udeležili senatorka Tamara Blažina, vodja Urada za slo- Igor Lukšič kroma venske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Tomaž Simčič, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ravnateljici Ksenija Dobrila in Mihaela Pirih ter predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Što-ka. Po sestanku je predviden tudi obisk slovenskih šol pri Sv. Ivanu. Če se povrnemo k seminarju, je ta namenjen približno 450 vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem šol vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom oz. z dvojezičnim poukom s Tržaškega, Go- Boštjan Žekš kroma riškega in Videmskega, ki bodo do 8. septembra lahko sledili vrsti strokovnih predavanj. Prvo, plenarno predavanje ob začetku seminarja bo že danes ob 9.30, potem ko bosta udeležence pozdravila pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni in vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič. Zbranim šolnikom bo govorila znana slovenska psihologinja in profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani Gabi Čačinovič Vogrinčič na temo Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor iz etike udeleženosti in per- spektiv moči. Ob 11. uri pa bo slavnostna otvoritev jesenskega seminarja s pozdravnimi nagovori in kulturnim programom, ki ga bo oblikovala Glasbena matica ob stoletnici delovanja. Otvoritvi bo sledil sprejem, ki ga prirejata slovensko ministrstvo za šolstvo in šport in slovenski generalni konzulat v Trstu. Seminar bo prešel »v živo« jutri, ko bo na Opčinah in pri Sv. Ivanu stekla vrsta predavanj za nižje in višješolske profesorje ter za vzgojitelje in učitelje vrtcev in osnovnih šol s Tržaškega. Naj pri tem omenimo, da bodo učitelji in profesorji osnovnih in nižjih srednjih šol, ki po novem spadajo v okvir večstopenjskih šol na Vrdeli in pri Sv. Jakobu, imeli ločena predavanja: osebje šole na Vrdeli bo prišlo na vrsto jutri, osebje šentjakobske šole pa v torek, 8. septembra. V petek pa bodo v Gorici prišli na vrsto vzgojitelji, učitelji in profesorji slovenskih šol z Goriškega oz. dvojezične večstopenjske šole iz Špetra. fjk - V okviru rebalansa deželnega proračuna tudi redni prispevek občini Špeter Denar za vzdrževanje špetrske šole Odbornik Molinaro: To bo prispevalo k boljšemu delovanju šole in k premoščanju nasprotovanj v krajevnih skupnostih ŠPETER - Občina Špeter bo odslej vsako leto redno prejemala finančni prispevek za vzdrževanje in redno delovanje sedeža Dvojezične večstopenjske šole v Špetru. Postavka je vključena v deželni zakon o rebalansu proračuna dežele Furlanije-Julijske krajine, za kolikšno vsoto bo šlo, pa bodo vsako leto določali v okviru sprejemanja deželnega finančnega zakona, upoštevajoč tudi bremena, ki izhajajo iz storitev, ki so komplementarne obiskovanju pouka. Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro je opozoril, da bo občina Špeter odslej lahko računala na redno letno postavko za vzdrževanje šolske stavbe, ki je v njeni lasti, medtem ko je doslej deželna uprava dajala le izredne prispevke. Vse to bo po Molinarovih besedah samo prispevalo k boljšemu delovanju šole in rešilo špetrsko občino bremena, ki ga ne bi smela nositi, saj učenci špetrske šole prihajajo iz kakih dvajsetih različnih občin Benečije in okolice Čedada. Molinaro je tudi dejal, da dežela s tem posegom želi tudi prispevati k premoščanju »umetelnih nasprotovanj v različnih krajevnih skupnostih«. Ta nasprotovanja so bila po odbornikovih besedah v preteklosti malo upravičena, danes pa so popolnoma neosnovana, saj tako FJK kot Slovenija pripadata Evropski uniji, pa tudi odnosi med različnimi jezikovnimi skupinami lahko gredo samo v smer gradnje skupnega evropskega državljanstva, je dejal Molinaro. Redni prispevek za vzdrževanje špetrske šole (desno) je napovedal odbornik Roberto Molinaro (zgoraj) kroma gdansk - Neformalno srečanje Boruta Pahorja in Jadranke Kosor Rešitev že v nekaj tednih? Za predsednico hrvaške vlade je 95 odstotkov dela glede mejnega spora in blokade hrvaških pogajanj z EU že opravljenega - Tudi Pahor optimist GDANSK - Današnje (včerajšnje op. ur.) srečanje s predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor pomeni nadaljevanje krepitve dobrega vzdušja, kar zagotovo pomaga pogajalcem na obeh straneh, da v naslednjih tednih pridejo do predloga rešitve, ki bo v obojestransko zadovoljstvo, je včeraj v Gdansku povedal slovenski premier Borut Pahor. Pahor in Kosorjeva sta se ob robu slovesnosti ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne včeraj v Gdansku ločeno sestala tudi s predsedujočim Evropski uniji, predsednikom švedske vlade Federikom Reinfeldtom, 'da kot članica in kandidatka ugotovimo, ali smo izpolnili pričakovanja iz Trakošcanov, da dosežemo dogovor v obojestransko zadovoljstvo", je po srečanju še povedal Pahor. Dodal je še, da je srečanje s Kosorjevo na Tra-košcanu 31. julija 'kljub dvomom prineslo spremembo atmosfere". Po srečanju v dvorcu Trakoščan na Hrvaškem sta premiera povedala le, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanja nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in meje med državama, vendar podrobnosti nista razkrila. Kosorjeva je po včerajšnjih pogovorih z Reinfeldtom povedala, da mu je izrazila prepričanje, da bosta državi zelo kmalu prišli do konca urejanja vprašanja meje in blokade hrvaškega pristopnega procesa z EU. "Opravili smo približno 95 odstotkov dela, ostale pa so še nekatere podrobnosti," je dodala. Pahor se je včeraj zvečer sestal še z ruskim premierom Vla-dimirjem Putinom, osrednjo pozornost pa sta namenila sporazumu o gradnji dela plinovoda Južni tok skozi Slovenijo. Arhivski posnetek slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegica Jadranke Kosor v Trakoščanu Program seminarja Danes, 2. septembra - otvoritev v Kulturnem domu v Trstu 9.00: Pozdrav in predstavitev seminarja: Tomaž Simčič, Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, in Andreja Duhovnik Antoni, Zavod RS za šolstvo - OE Koper. 9.30: otvoritveno predavanje dr. Gabi Čačinovič Vo-grinčič, Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor iz etike udeleženosti in perspektiv moči. 11.00: slavnostna otvoritev s kulturnim programom Glasbene matice ob stoletnici in pozdravnimi govori ter sprejem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS in Generalnega konzulata RS v Trstu. Četrtek, 3. septembra - NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah 9.00/13.00-15.00/18.00 1. skupina - profesorji slovenščine na nižjih in višjih srednjih šolah: dr. Martina Križaj Ortar, Dejavno, problemsko in procesno razvijanje metajezikovne zmožnosti pri pouku slovenščine; 2. skupina - profesorji italijanščine na nižjih in višjih srednjih šolah: dr. Sergio Crasnich, Italijanščina v šolah z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji: spremembe, izzivi in uvajanje posodobljenih učnih načrtov; 3. skupina - profesorji matematike na nižjih in višjih srednjih šolah: Alica Prinčič Rohler, Matematika pri reševanju realističnih problemov (PISA 2006) in Sonja Kosič, Uporaba IKT pri pouku matematike s primeri dobre prakse Dvorana ZKB na Opčinah 9.00/13.00-15.00/18.00: 4. skupina -profesorji različnih predmetnih področij na nižjih in višjih srednjih šolah: Bogdan Žorž, Motivacija za šolsko delo OŠ Otona Župančiča v Trstu Učitelji Didaktičnega ravnateljstva sv. Ivan in profesorji NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Večstopenjska šola na Vrdeli: 10.00-18.00: mag. Milena Kerndl, Ino-vativno učno okolje OŠ Franceta Bevka na Opčinah Vzgojiteljice in učitelji s Tržaškega Vzgojiteljice - 9.00/13.00-15.00/18.00: 1. in 2. skupina: dr. Inge Breznik, Slovenska ljudska glasba, in Karmen Usar, Področje dejavnosti Umetnosti v Kuriku-lu za vrtce. Učitelji - 9.00/13.00-15.00/18.00: 1. skupina: dr. Nataša Potočnik, Zgodnje opismenjevanje; 2. skupina: Dorote Kralj in Nerina Bonassin Battelli, Spoznavajmo stres; 3. skupina: dr. Tonka Tacol, Ustvarjalni učitelj in ustvarjalnost učencev pri pouku likovne vzgoje. Skupina že prijavljenih učiteljev in profesorjev slovenščine kot drugega oz. tujega jezika: Mihaela Knez in dr. Nataša Pirih Svetina, Novosti pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika Petek, 4. septembra Vzgojiteljice in učitelji z Goriškega in iz Špetra OŠ Otona Župančiča v Gorici Vzgojiteljice - 9.00/13.00-15.00/18.00: 1. in 2. skupina: dr. Inge Breznik, Slovenska ljudska glasba, in Karmen Usar, Področje dejavnosti Umetnosti v Kuriku-lu za vrtce. Učitelji: 1. skupina: dr. Nataša Potočnik, Zgodnje opismenjevanje; 2. skupina: Dorote Kralj in Nerina Bonassin Battelli, Spoznavajmo stres; 3. skupina: dr. Tonka Tacol , Ustvarjalni učitelj in ustvarjalnost učencev pri pouku likovne vzgoje Višješolski center v Gorici Profesorji različnih predmetnih področij na nižjih in višjih srednjih šolah -9.00/13.00-15.00/18.00: Bogdan Žorž, Motivacija za šolsko delo Torek, 8. septembra 2009 OŠ Josipa Ribičiča v Trstu Učitelji Didaktičnega ravnateljstva sv.Ja-kob in profesorji NSŠ Ivana Cankarja -Večstopenjska šola sv. Jakob - 10.0018.00: mag. Milena Kerndl, Inovativno učno okolje / ALPE-JADRAN Sreda, 2. septembra 2009 3 ssg - Vodstvo gledališča seznanilo delegacijo DS s finančno krizo, ki postavlja v dvom sezono 2009/10 Demokratska stranka obljubila pomoč gledališču Cosolini zagotovil politično podporo v vseh krajevnih upravah - Od Dipiazze in Tonda zahtevajo, da sedeta k tehničnemu omizju TRST - »V Slovenskem stalnem gledališču ne blefiramo: v danih pogojih res ne moremo začeti sezone!« Predsednica upravnega sveta Martina Kafol in direktor Tomaž Ban sta tržaški delegaciji Demokratske stranke ponovila to, kar sta v soboto že izjavila za naš dnevnik: v danih pogojih je gledališka sezona 2009/10 pod vprašajem. Predsednica je bila včeraj še bolj natančna: z razpoložljivo likvidnostjo bi lahko igralcem in tehničnemu osebju zagotovili le nekaj tednov plače... Razlogi so znani. Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki so z Društvom SSG ustanoviteljice in lastnice Slovenskega stalnega gledališča, ne izpolnjujejo svojih zakonskih obvez do osrednje poklicne kulturne ustanove Slovencev v Italiji. V ministrskem dekretu piše, da so krajevne javne ustanove dolžne podpirati naše gledališče z vsaj isto vsoto denarja kot mu ga država dodeljuje iz tako imenovanega sklada Fus. Poleg tega morajo krajevni upravitelji zagotoviti dvorano z vsaj 500 sedeži in kriti njene redne stroške delovanja, to pomeni ogrevanje, čiščenje in podobno. Tako v prvem kot v drugem primeru javne uprave tega že desetletja ne počnejo, zato se v SSG redno soočajo s primanjkljajem: alternativni viri dohodkov namreč vprašanja financiranja ne rešujejo strukturalno. Vodstvo SSG je paradoksalno si- Prihodnji teden bo vodstvo SSG predstavilo gledališko sezono ...ki je ne bo kroma tuacijo (predstavniki javnih uprav se zbirajo na skupščinah SSG, istočasno pa nočejo skrbeti za njegovo delovanje) predstavilo delegaciji Demokratske stranke. Senatorka Tamara Blažina, pokrajinska odbornica Marina Guglielmi, pokrajinski tajnik Roberto Cosolini, deželni svetnik Franco Codega in občin- ski svetnik Stefano Ukmar so obljubili, da bodo vsak na svojem področju posegli v prid SSG. Od deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti bodo zahtevali, da sedejo k skupnemu omizju, predvsem pa spoštujejo zakonske obveznosti, med katerimi je tudi financiranje slovenskega gledališča. Odborni- ca Guglielmi je napovedala, da je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat že izrazila pripravljenost, da sama skliče tehnično omizje. Upati je le, da bo pri tem uspešnejša od rimskega ministrstva za kulturo: na njegov podoben poziv se namreč Občina in Dežela nista odzvali ... (pd) ljubljana Tudi SDS o krizi SSG LJUBLJANA - Poslanec Slovenske demokratske stranke Miro Petek je v sporočilu za javnost zapisal, da so v poslanski skupini SDS zaskrbljeni zaradi težav profesionalne kulturne ustanove, »ki ni pomembna le za slovensko govoreče občinstvo, temveč bogati celoten italijanski kulturni prostor. Za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete pa je SSG neprecenljivega pomena,« zato lahko izmikanje občinskih oblasti, dežele in rimske vlade »štejemo kot dejanje, ki je uperjeno proti slovenski narodni skupnosti v Italiji. Od predsednika vlade Boruta Pahorja zato pričakujemo, da bo takoj opozoril italijanske oblasti na obveznosti Italije do slovenske manjšine in nujnost takojšnjega reševanja finančnih težav v SSG.« Direktor Tomaž Ban in umetniški vodja Primož Bebler sta medtem o finančnem stanju SSG sinoči spregovorila v informativni oddaji Odmevi na slovenski državni televiziji. BRATA RUSJAN NOVA GORICA Petek, 4. september 2009 20.30 - slavnostni sprejem župana Mestne občine Nova Gorica Mirka Brulca ob občinskem prazniku in slovesnost ob 100-letnici prvega slovenskega poleta z motornim letalom bratov Rusjan; v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Sobota, 5. september 2009 12.00 - odprtje razstave o bratih Rusjan »100 let brnenja na goriškem nebu« avtorja Srečka Gombača v avli mestne hiše v Novi Gorici 12.45 - spuščanje letalskih modelov z občinske stavbe na travnik pred mestno hišo v organizaciji Kluba mladih tehnikov Goriške regije 15.00 - prireditev »Vrnitev domov« - pristanek replike Rus-janovega letala EDA 5, sprejem letalcev in odkritje spomenika ter spominske plošče na Letališču na Rojah v Gorici; Prireditev bo potekala v skupni organizaciji Mestne občine Nova Gorica in Društva Skultura 2001, Kulturnega društva 4. Stormo, Rajonskega sveta iz Standreža ter Združenja slovenskih športnih organizacij v Italiji (vprimeru slabega vremena boprireditev 12.9.2009) 23.00 - Robinova zabava 2009: koncert ob 100-letnici prvega slovenskega poleta z motornim letalom bratov Rusjan - skupina Elvis Jackson; nagovor župana ter poslanca Mirka Brulca in nečakinje slavnih bratov Rusjan Grazie Rusjan; na travnikupred mestno hišo v Novi Gorici Nedelja, 6. september 2009 10.00 - Kolesarski maraton Lokve, posvečen Edvardu Rusjanu; na Lokvah VLJUDNO VABLJENI 4 Sreda, 2. septembra 2009_MNENJA, RUBRIKE / PISMA UREDNIŠTVU Holokavst v Sloveniji Pridružujem se pismu gospoda Fischerja. Bila sem šokirana in sem morala dvakrat pročitat stavek, da na Slovenskem ni bilo holokavsta. Od 1500 Judov, kolikor jih je bilo pred vojno v Sloveniji, je 1000 ubijeno. To ni holokavst? Žal mi je, da en intelektualec danes lahko napiše takšen stavek. Saj sploh nisem razpoložena, da karkoli dodam. Miriam Steiner-Aviezer, avtorica knjige "Vojak z zlatimi gumbi", Mladinska knjiga, 1964 Turizem smo ljudje! V Italiji, predvsem na dvojezičnem Krasu slovijo dobre osmice. Na priporočilo zamejske Irene, smo se v avgustu kot novinarji odpravili v Šempo-laj blizu Nabrežine. Kot se spodobi, smo se dan prej najavili, da jih Stubljevih s pogovorom ne bi zmotili sredi njihovega dela. Povedali so, da bo naš sogovornik gospodinja. Osmico Stubelj, ki je prav sredi vasi, je le pred njenim vhodom označevala zelena vejica v lesenem trikotniku in okoli vhoda parkirani avtomobili. Gostje osmice so se proti večeru počasi zbirali in posedali v hladu oljčnega nasada. Tik oljčnega nasada je lep vinograd. Vse je lepo obdelano. Gostje so pri pri šanku v poslopju naročali domače vino in jedačo. Za šankom je stregel možakar krepke postave, a ko smo se predstavili, da bi opravili dogovorjeni pogovor- hladen tuš! Res je bilo tega avgustovskega dneva okrog trideset stopinj, a hladnega sprejema in odklonitve pogovora nismo pričakovali. Morda je bil le gospodarjev slab trenutek, ki bo minil, pa naročimo mešano ploščo mesnin in suhe zelenjave za dve osebi ter steklenico rdečega. Jed in pijača sta dobri. Zdaj poskusimo pogovor navezati pri mlajši gospodični, ki streže pri sosednji mizi. Odgovor je enak, nočemo, da se o nas piše! Plačamo 22 evrov in razočarani krenemo proti Ljubljani. Med potjo razglabljamo zakaj? So slabe volje zaradi obiska, so težave z državno administracijo. Kdo bi vedel. Nikakor ne moremo razumeti, še manj pa najti opravičila za ravnanje osmice Stu-belj. Še posebej ne v panogi, kjer je tako pomemben človeški odnos, in ne nazadnje dober stik zamejcev z matično Slovenijo. Nekdanji, legendarni slogan za promocijo slovenskega turizma »Turizem smo ljudje!«, je v osmici Stubelj v Šempolaju popolnoma odpovedal. Pa smo pričakovali le kratek pogovor o njihovem delu, lahko tudi o njihovih problemih. Škoda zgubljene priložnosti! Vane D.Fortič Elektrovod Zavedam se, da slovensko-italijanski konzorcij pod vodstvom Družbe KB 1909 ima vsa zagotovila v zvezi s predpisi in skuša projekt predstaviti tako, da bo odobren, ker je to samo po sebi umevno. Ostaja dejstvo, da ni tehničnih razlogov za preprečitev alternative trase, ki bi ne tekla mimo hiš. Elektrovod lahko poteka preko neobdelanih polj in nenaseljenih državnih posestev, ki obdajajo naselje na ulici Pot na Roje v Občini Sovodnje ob Soči. Verjetnost levkemije pri otrocih se poveča že pri 0,2 mikrotesla in potroji pri 0,3 mikrotesla, kot trdijo raziskave uglednih raziskovalcev Werthei-merja in Leeperja. Kot sem že izjavil, posledice sevanja so zelo hude: obstaja zelo visoka možnost za obolenje za levkemijo pri 0,4 mikrotesla, toda realna nevarnost obstaja tudi pri nižjih sevanjih. Občina in Dežela, ki sta zakonsko odgovorna za posledice njenih občanov, sta dolžni poskrbeti za ustrezno rešitev in primerno zaščititi svoje prebivalce. Županja Alenka Florenin in nekateri drugi odborniki ter svetniki so nam ustno zagotovili, da se bodo zavzeli za nas in upamo, da bo to držalo. V vašem sobotnem članku piše, da skupina občanov ponovno zahteva spremembo trase. To ne drži, ker se je prvič za alternativo traso, ki bi obšla Sovod-nje - ne pa majhnih naselij -, potegovala le občinska uprava. Manuel Devetak Problem SSG V zadnjih časih smo postali v sprejemanju povprečnosti največji sovražniki svoje biti. To velja sicer v različnih področjih vsakdana, v svojem pismu bi pa želel polemično preučiti problem SSG-ja. Letošnja gledališka sezona je pod vprašajem. Ko sem kot petnajstletni dijak obiskoval gledališko šolo SSG-ja, so se že širile govorice o krizi teatra. Takrat smo doživeli brodolom TKB-ja in tekla je sezona, ko smo navdušeno ploskali in jokali pred Kobalovo Afriko. Od takrat do danes se je skoraj letno pojavljal leitmotiv krize tržaškega gledališča. Krizno stanje neke ustanove ni pogojeno samo iz finančnih pri-mankljajev in slabe uprave denarja. Gledališče je vrh tega pokopal slab imidž, ki ga ima hiša med ljudmi. A priori je bilo vse slabo, revno, deležno kritike in še v času, ko sem obiskoval višjo šolo, je bil (sicer zelo dobro obiskani) dijaški abonma miloščina za reveža. Bivši direktor munchenske operne hiše Sir Peter Jonas mi je povedal, da je za gledališče najučinkovitejša reklama klepet v kavarni, na šoli, po cesti itd., ki določa ali je gledališče mestna atrakcija ali ne. Taka reklama je brezplačna in zelo dragocena, a ne da se je žal kupiti. Odpira se še drugo zahtevno vprašanje: katera je vloga slovenskega gledališča v Trstu? Potrebno bi bilo - a ni to smisel tega pisma - najprej analizirati, kateri pomen je imelo gledališče v različnih obdobjih. Ker smo se na gledališče privadili, da je tam, oz. če se nam zdi »normalno«, da imamo gledališče, pomeni, da si predolgo nismo postavili vprašanja: zakaj je tam gledališče? Bolj kot kadarkoli prej potrebujemo kritično gledanje na stvarnost. Tudi o normalnosti je zdravo podvomiti, drugače zabre-demo v dogmatiko. V zdravih pogojih je kulturno vprašanje izbruh mladih sil, univerzitetnih študentov in dijakov, ki daje gledališču (a ne samo) nov obraz. Apeliranje vodilnih sil na idiotsko množico s parolami »to ni za naše« ali »za naše je treba drugače delati«, je potlačilo celotno manjšino - in predvsem mlajše sile - do kulturne ničle. Pomembno je le, da se zadovoljimo. V miljeju »naših« je potemtakem gledališče odvečno. Moja generacija in mlajše imajo še možnost oživeti tale kraj, ali ga zapustiti h gnitju. Potrebna je vsekakor odločna reakcija. Vodilne generacije ko-molčarjev in lačnih kontrole so nas oslepile z normalnostjo. Upravitelji so zadovoljni s povprečnostjo. »Kdor se hoče zasidrati na kakšni poziciji, pač ne sme spreminjati sveta. Ustvarjalci referenčnega okvira imajo vedno samoohranitvene interese, navdahnjeno misel pa le občasno«, piše dr. Igor Grdina. Naše izginotje ne ogrožata več fašizem ali avstroogr-ska monarhija, marveč vpad profesionalnosti in kvalitetnega nivoja različnih strok. Z geslom »tanto da je!«, brez idej in volje, se ne bo nič premaknilo, še manj ohranilo kakor je, temveč bo strohnelo in mumificiralo. In vsi dobro vemo, da so v grobiščih ob mumiji našli vedno veliko zlata in zlatnikov. Na koncu bi želel vedeti, ali je sedanja kriza nastala tudi zaradi slabega upravljanja. Veliko ljudi mi pravi, da je tako, na dnevniku sem prebral, da ni tako. Jaz tega ne vem! Rad bi, kakor mislim tudi ostali bralci, videl dokaze. Nemška gledališča prostovoljno pokažejo meščanom, kako upravljajo z denarjem. Že tak korak bi izboljšal vsaj za malo slab imidž, ki ga ima gledališče. Hvala v naprej za odgovor. Igor Pison piran - V Galeriji Herman Pečarič Drevi premiera »oslikanega koncerta« Nona, puvedte še ano Danes ob 20. uri bo v Galeriji H. Pečarič v Piranu premiera predstave Nona, puvedte še ano, ki sodi v sklop prireditev Ex-tempora Piran 2009. Rdeča nit predstave je zgodba o zapuščenem fantiču, ki se rodi sredi vasi. Takoj ob rojstvu pa mu rojenice prerokujejo čudežno moč in boj s temačnimi silami. Ta borba med dobrim in zlim ga potem spremlja vse življenje! Pred gledalci počasi odstira zgodba s pomočjo besedne, glasbene in likovne podobe. Za zgodbo, priredbo v narečje, songe in glasbo sta poskrbela Andrej Žibert in Marino Kranjac, za likovno podobo in oslikavo zgodbe pa Fulvia Zudič. Projekt sta podprli Občina Piran in Obalne Galerije Piran. od leve Marino Kranjac, Fulvia Zudič, Andrej Žibert PREJELI SMO Leta 1941 je narodov obstanek visel na nitki Občina Sežana je 23. avgusta med slovesnostmi ob občinskem prazniku na Ocinci obeležila obletnico prihoda prvih partizanov na Primorsko. Slavnostna govornica je bila Mojca Drčar Murko, podpredsednica mednarodnega odbora za Rižarno. Daljši izvleček iz njenega govora so nam s prošnjo za objavo poslali predstavniki borčevske organizacije. V Prešernovem Krstu pri Savici, ki dopušča različna branja, je mogoče razbrati globinsko dialektiko zgodovine majhnega naroda. Verjetno ne bi preživel, če se ne bi bil sposoben pravočasno prilagoditi, in prav tako ne bi preživel, če se ne bi bil v najbolj ogrožajočih položajih zmožen upreti. Leta 1941 je bil tak ogrožajoč položaj. Narodov obstanek je visel na nitki. Vemo, da se je na Primorskem iskra odpora hitro širila zaradi nasilja, s katerim je fašizem že dve desetletji poprej načrtno uničeval slovenstvo. Če so si utvare o njegovi naravi delali v Ljubljani, tu si jih ni mogel nihče. Vemo pa, da spričo represalij nad sorodniki in sovaščani odločitev za oboroženi boj ni bila lahka. Vemo, kako so trpele narodno zavedne družine prvih partizanov. Zelo osebni spomini nedavno preminule Radoslave Premrl na brata, Janka Premrla so tudi neprecenljivi primarni zgodovinski vir za razumevanje tega obdobja na Primorskem. Zato razumem zaskrbljenost, ki veje iz sporočila združenja borcev za vrednote NOB Sežana, ko je ob pohodu Unije Istranov k jami Go-lobivnica pri Lokvi zapisalo, da se je »tesnoba vtihotapila v kraške domove«. Provokacija ni bila nujna posledica članstva Slovenije v Evropski uniji in odprave meja med državami. Bila je seštevek premalo premišljenih potez politike Slovenije pri urejanju odnosov z Italijo v zadnjih osemnajstih letih. Po začetni normalizaciji odnosov s Slovenijo je Italija po letu 1993 politiko namreč spremenila v upanju, da bo dosegla revizijo nekaterih delov meddržavnih pogodb, sklenjenih z nekdanjo Jugoslavijo. Ta državni cilj je postal temeljni kamen notranje italijanske politike. Italijanski desnica in levica, ki sta imeli dotlej nasprotna stališča do medvojnih in povojnih dogajanj, sta bili proti koncu devetdesetih let pripravljeni na »zgodovinsko spravo« in en steber kompromisa je minimiziral vlogo italijanskega fašizma in Republike Salo po kapitulaciji Italije leta 1943. Prav v Trst sta prišla iz Rima skleniti spravo post-komunist Luciano Violante in post-fašist Gianfranco Fini. Drugi steber sprave je bila preložitev odgovornosti za povojno maščevanje nad fašisti in kolaboracionisti v Italiji izključno na jugoslovanske sile med 40-dnevno zasedbo Trsta oziroma na »genocidne Slovane«. Govori predsednika Italijanske republike Napolitana so iz leta v leto zgodovinsko odgovornost bolj enostransko in bolj asimetrično pripisovali »slovanskim krvnikom«. Ko je hrvaški predsednik Mesic protestiral proti takemu besednjaku, so ga sicer v tisku robato napadli, a italijanski predsednik je stopil korak nazaj. »Nisem mislil na Hrvate«, je pojasnil. Na koga je tedaj mislil? Ostali so le Slovenci. Med tem so odlični posamezniki, Slovenci in Italijani, že predrli zaščitne ograje, ki delijo politično manipulacijo od enakopravnega soočenja z neljubo italijansko-slovensko zgodovino. Postali so del osrednjega mnenjskega toka v Italiji. Literarnemu geniju in politični pro-nicljivosti Borisa Pahorja se lahko zahvalimo za spoznanje, da sodobni Italijani niso neobčutljivi za stranpoti v svoji zgodovini. Italijanski pisatelj Paolo Rumiz je v tržaškem časniku Il Piccolo 10. februarja letos zapisal tole: »Na današnji dan se Italija spominja zgolj slovanskega barbarstva, a se ne dotika italijanskega. Čast bi zahtevala, da v vzajemnih opravičilih lažno simetrijo zamenjamo z avtentično... Brez časti je zgodovina slepa in Dan spomina bo še dolgo ustvarjal napetosti... Edina država v Evropi smo, ki je spominu posvetila dva dni. Smo pa tudi edini, ki se z njima ne opravičujemo, temveč le od drugih zahtevamo, naj se nam opravičijo.« Boris Pahor je zgrabil priložnost in je zgodovinsko razsežnost pojma simetrije bralcem Piccola nazorno pojasnil z nizanjem njim neznanih podatkov od požiga kulturnega doma v Trstu naprej. »Brez simetrije ni zgodovinske pravičnosti«, je zapisal. Namesto vzpostavitve simetrije pa gredo politična dogajanja v nasprotno smer. Pohod k jami Golobivnica je bil nevarna manipulacija v odnosih med državama. Po nobenem merilu ga ni bilo mogoče uvrstiti med zadeve zasebne pietete. Bila je javna manifesta- cija, ki jo je organizirala tuja politična skupina, znana po svoji revanšistični in sovražni politiki do Slovencev. Osebe, ki so jo izvedle, niso ne nevtralne ne marginalne. Bila je tudi akcija tuje revanšistične organizacije, ki ob spremljavi tiska sistematično kriminalizira celotni slovenski partizanski odpor. Dokazov, da so v brezno vrgli »nedolžne osebe samo zato, ker so bili Italijani«, organizatorji niso predložili. Oprli so se na izrezek iz časopisa, po katerem sta bila med vojno, leta 1943, tu likvidirana dva domnevna nemška vohuna . To je bilo premalo za opredelitev manifestacije kot žalne slovesnosti, na kateri so tuji udeleženci - brez dokazov identitete domnevnih pokopanih - obtožili slovenske krajane, da so krivi umora nedolžnih Italijanov pred 60 leti in morajo zato trpeti posledice. Unija Istranov, s polnim imenom »svobodna pokrajina Istra v izgnanstvu«, zanika tako legitimnost pripadanja Istre Sloveniji in Hrvaški, kakor tudi njuni demokratični ureditvi, ker naj ne bi zagotavljali svobode in je Istra zaradi tega - oziroma dokler je tako - svobodna le v izgnanstvu. Tako imenovana žalna slovesnost je imela v tej luči določeno vlogo v poskusu spodje-danja suverenosti Slovenije na tistem delu njenega ozemlja, ki je bilo prav zaradi uspehov partizanskega osvobodilnega gibanja po drugi svetovni vojni priključeno Jugoslaviji. Zlorabljena krščanska pieteta je tako postala orodje italijanske državne politike, ko zaradi znatnega popusta, ki ga v evropski zavesti uživa italijanski fašizem v primerjavi z nemškim nacizmom, meni, da lahko prireja zgodovino po dnevnih potrebah. Unija Istranov je provokacijo v Lokvi izkoristila tudi za napad na kredibil-nost tistih slovenskih organizacij, ki nasprotujejo italijanskemu nacionalizmu. Ciljev pritiskov na Slovenijo in Hrvaško je več. Mednje sodi prizadevanje, da bi slovenska in hrvaška država pristali na slovesni akt sprave, ki bi uzakonil sedanjo asimetričnost pogledov na minulo zgodovino. Ta bi propagandni tezi italijanskega povojnega revanšizma, po kateri naj bi bili Slovenija in Hrvaška »suverenost nad Istro pridobili z genocidom nad Italijani«, pomagala pridobiti mednarodno verodostojnost. Taka sprava bi bila po vsebini bistveno drugačna od češko-nemške spravne deklaracije od leta 1997, ki je bila enakopravna in zapečatena s sklepoma dveh parlamentov. Cilj je tudi odprava ovire, ki jo ponarejevalci zgodovine vidijo v slovensko-italijanskem poročilu zgodovinarjev. To bi se zgodilo, če bi se ta znanstveni dokument, ki lahko zgodovino iztrga politični manipulaciji, posrečilo razglasiti za političnega. Kaj torej storiti, da prihodnje leto ne bi stopili v novo past? Najboljši odgovor bi bil, da bi državne institucije in organizacije v Sloveniji hitro in dostojanstveno odgovorile na provokaci-je. Ni res, da revanšističnih manifestacij pod 1 TRŽIČ 11/29 O / KRANJ O GRADEC 13/29 O 10/27 S. GRADEC CELJE 12/28 O „„ MARIBOR 012/28 PTUJ O M. SOBOTA 011/28 O N. GORICA 14/30 O 9/27 O "V* LJUBLJANA 14/29 N. MESTO 13/30 KOČEVJE Vrt\ -N° - OH- ČRNOMELJ ZAGREB 14/30 O REKA 19/30 ^NAPOVED ZA DANES V hribovitem svetu bo v glavnem spremenljivo, več oblačnosti bo popoldne, možne bodo krajevne nevihte zlasti v Karniji. Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno, popoldne ali proti večeru se bo nekol iko pooblačilo. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Popoldne bo predvsem na zahodu in severozahodu občasno nekaj oblačnosti. V severozahodnih krajih bo nastala kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. O GRADEC 15/28 O TRŽIČ 13/26 >ofr ^^ kranj LJ ^JTT W O 13/2! ¿Si & - O 12/26 S. GRADEC ^^^ PTUJ ^ CELJE 13/28 V n /P ° CELOVEC O 14/25 MARIBOR 014/27 M. SOBOTA O 13/28 &-4L KRANJ o" LJUBLJANA 16/26 POSTOJNA O 13/25 KOČEVJE O N. MESTO 15/28 V ZAGREB 16/30 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Jutri bo spremenljivo do oblačno vreme, možne bodo Jutri bo na vzhodu večinoma sončno. Drugod bo spre- plohe in nevihte. menljivo oblačno. Krajevne plohe ali nevihte se bodo dopoldne pojavljale predvsem na zahodu. rim - Po romanu »A Ver y Private Gentl eman« George Clooney bo snemal film na potresnem območju Abrucev RIM - Ameriški igralec George Clooney bo konec septembra snemal srhljivko na območju Abrucev, ki je bilo spomladi prizadeto v katastrofalnem potresu. Nastopil bo v glavni vlogi. Film bo zgodba o dvojnem umoru, Clooney ga bo tudi sam produciral. Režija je v rokah Antona Cor-bijna, je v ponedeljek poročal milanski Corriere della Sera.Film bo narejen po romanu »A Very Private Gentleman« pisatelja Martina Bootha. Clooney si je že pred aprilskim potresom v Abrucih iskal primerna prizorišča za snemanje, povzema avstrijska tiskovna agencija APA. »Snemanje bo naš najboljši prispevek k obnovi,« je povedal 48-letni Clooney, ki je središče Abruzzov, mesto L'Aquila obiskal julija, med vrhunskim srečanjem G8. Clooney ima že vrsto let vilo ob jezeru Co-Sloviti igralec, ki mo in se tudi sicer rad mudi v Italiji. V sre-ve l iko časa preživi do ga pričakujejo tudi na odprtju filmske-v Italiji, bi rad tako ga festivala v Benetkah. Tako kot Kevin pomagal pri Spacey, Ewan McGregor in Jeff Bridges je popotresni obnovi namreč del zasedbe v komediji »The Men _ Who Star At Goats« Grand Heslov. Cloo- Ansa ney je v filmu upodobil novinarja v Iraku. los angeles - Kalifornijo pesti ognjena stihija Požari uničujejo gozd in domove, neposredno ogroženih preko 12 tisoč hiš LOS ANGELES - Številne posadke gasilcev so nepretrgoma na delu, da bi pogasile velik požar. ki je izbruhnil na gričih nad krajem La Crescenta v Kaliforniji. Ognjeni zublji so zajeli naseljeno območje in doslej uničili 53 domov, neposredno pa je ogroženih kakih 12 tisoč hiš. Požar je zajel tudi radijske in televizijske pretvornike ter antene za mobilno telefonijo, tako da je veliko območje okrog Los Angelesa odrezano ud informacije. Požari so doslej v oklici Los Angelesa uničili več kot 17 tisoč hektarjev gozdnih površin. Požar je minulo nedeljo zajel tudi narodni park v bližini mesta, dva gasilca pa sta z avtomobilom zgrmela v škarpo in pri tem izgubila življenje. Zadnje dni se z ognjem bori kakih 1800 gasilcev ob pomoči letal in helikopterjev, po poročanju agencij pa plameni ogrožajo tudi zgodovinski astronomski observatorij na gori Wilson. (STA) kuala lumpur - Podvig Alaina Roberta Človek- pajek preplezal nebotičnika Petronas KUALA LUMPUR - Alain Robert, znan kot francoski Človek-pajek, je preplezal stolpa Petronas v Kuala Lumpur-ju, ki veljata za tretji najvišji stolpnici na svetu. Zaradi tega so mu malezijski policisti včeraj nadeli lisice in ga odpeljali na policijsko postajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podvig je Robertu uspel v tretje. Na dvojčka, ki z 88 nadstropji merita 452 metrov, se je Francoz poskušal povzpeti že leta 1997 in 2007, obakrat pa so ga aretirali in nato izpustili. Kot je včeraj povedal načelnik policije v Kuala Lumpurju, so Roberta prepeljali na policijo, kjer bodo preverili nje- gov potni list, morda pa ga bodo tudi kazensko preganjali. 46-letni dolgolasi Francoz je znan po svojih nelegalnih ple-zarijah po urbanih zgradbah. Prvič se je tovrstnega podviga lotil leta 1994, ko je splezal na stolp CityBank v Chicagu. Od takrat je preplezal že okoli sto stolpnic po svetu. Stolpa Petronas so v Kuala Lum-purju dokončali leta 1998, dolgo pa sta bila najvišji zgradbi na svetu. Leta 2004 jima je naziv odvzel stolp Taipei 101 na Tajvanu, ki je visok 508 metrov, nato pa še stolp Burdž v Dubaju, ki meri 688 metrov. (STA)