f^NftjreČji slovenski dnevni]^) ▼ Združenih državah Velja, za we leto $6.00 . $3.00 Za pol leta - - -Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih delavce? T Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. tVLXFON: 00RTLANDT 2870 NO. 288. — ŠTEV. 288. Katersd m Second daa, ltattor. SepUmbor 21, lQOt, si the Pet Offlo iTHew York. II Y„ andvr Act of Con*™«, of Msr 8.18?T TELETOH- COBTLANDT W NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 9, 1927. - PETSK, 9. DECEMBRA 1927. VOLUME XXXV - LETNIH XXX % Posvetovanja med Briandom in Mussolinijem. ŽIVAHNE SEJE LIGE NARODOV V ŽENEVI Francoski zunanji minister Briand se je posvetoval z zastopnikom Mussolinija. — Sovjetska Rusija čaka izida angleških volitev. — London pa računa z "važnimi razvoji". — Rusija bo dala važne koncesije. MRS. LILLIENDAHL IN BEACH SPOZNANA KRIVIM UBOJA HOMATIJE NA ROMUNSKEM Vdova umorjenega zdravnika in njen ljubimec bo- Maniu, ki je vprizoril našla sedela kvečjem deset let. — Porotniki so se Pad, ko je bil otvorjen dolgo časa posvetovali. — Državni pravdnik je v svojem zaključnem govoru ponovno očrnil ob-toženko. parlament, je imenoval vlado nepostavno.—Zaupnica pa ie bila sprejeta. MAYS LANDING, 8. decembra. — Po dolgtraj-' „- nem posvetovanju"se je porota zedinila ter progla- ^^^t "T""*' ■ sila Mrs. Lilliendahl in Willisa Beacha krivim ubo- Z^jJTZ ja. Za tak slučaj prepisuje postava kazen od ene- 7liu- voditelj narod, kmečke stran ga leta do desetih let. Sodnik Campbell bo v par ke* ie prkvla s sv°jim napadom dneh izrekel razsodbo na.kabi,1Pt ViDtila ko j, (Kitala vladi, fla se boji prostih Prodno je bil slučaj izročen po-! Mrs. Lilliendahl jc označil kot ^T'' Minis!fski Predsednik roti, .so amimentirali zastopniki "bopaboječo žensko, ki 'je imela „at'anu ;e zamkaI trJitev obeh strani na clclgo in široko/ jzrnisel le za dom. za občino in za \ f™' !UfgnV0 ministrstvo Obtožba je zahtevala smrtno ka-1 svojega otroka". Beaeh je sicer ** V splcsnera- Poslane{ zon ali pa dosmrtno ječo. Navodila sodnika porotnikop so se g-lasila. da se morajo odločiti, če pre za umor po prvem ali drugem redu ali za uboj. Lahko pa tudi spoznajo krivim enega obdolžc-nega, drugega pa ne. Za slučaj pravoreka jk> prvem redu mora sodnik odločiti smrtno kazen, če -ie bo porota priporočila ekscentričtn, a nikak morilec. SMITH NI SMEL PRISEČI GENEVA. Švica, 8. decembra. — Francoska delegacija pri Ligi narodov je zanikala včeraj zvečer pariško poročilo, da se bo francoski zunanji minister Briand danes sestal z Mussolinijem v Dome d* Ossolo. V krogih Lige pa vendar domnevajo, da se bo vršil v kratkem sestanek med obema. Zastopnik Mussolinija, Scialoja, se je posvetoval včeraj več kot dve uri z Briandom glede franco-sko-italijanskih odnošajev. Scialoja je izjavil pozneje, da je potekla konferenca skrajno zadovoljivo. Litvinski ministrski predsednik Waldemaras je nastopil včeraj pred svetom Lige narodov, da zasto pa stvar svoje dežele v sporu s Poljsko. V splošnem pa se domneva, da je konflikt med obema deželama skoro popolnoma uravnan. BERLIN, Nemčija; 8. decembra. — Sovjetski podkomisar za zunanje zadeve, Lit vino v je dospel včeraj semkaj iz Ženeve, kjer je zastopa pripravljalni razoroževalni konferenci. Odklonil je sprejem časnikarskih poročevalcev ter se omejil jia izjavo, da hoče pridržati vse svoje komentarje za svoj prihod v Moskvo. V' okolici ruskega zunanjega ministra pa so bili nekoliko manj reserVirani. Med drugim so izjavili, da ne bo Rusija ganila niti z mezincem glede ob-novljenja rusko-angleških odnošajev pred novimi volitvami v Angliji, ker bi se v Angliji razlagalo to prav lahko kot opravičilo politike angleške konservativne stranke. Tudi so zanikali, da je pričela Rusija z inicijati vo za konferenco z angleškim zunanjim ministrom. Nasprotno so rusko vlado pred odpotovanjem ruske delegacije v Ženevi obvestili, da bi angleška vlada rada stopila v stik z rusko delegacijo v Ženevi. »'»""J * viwui Uisa f;mvn a Ilja JC JStMIHI Litvinov je baje zelo zadovoljen Z uspehi S\oje- ,l,h l)ri?- °zna<~'i] .i** »poved Her- zopet defniitivuo oživotvoril komi-l Dotovania V Ženevo, ker se Analiii ni nnsrWiln bertfl Llo-vda- ki * r"keI' tla * ^ avtoriteta je bila te- VELIKI USPEHI AMERIŠKEGA POSLANIKA D. M0RR0WA mu dali na ta zaupnico. — Ministrski predsednik je iro- j ničen. — je rekel Maniu. — ko tr di. da uživa podporo naroda. Xaj- Mehiška upanja glede prijateljstva z Združenimi državami naraščajo. — Opazovalci pravijo, da bo potovanje poslanika Morrowa s predsednikom Callesom izboljšalo odnošaje. MEXICO CITY, Mehika, 8. decembra. - Čeprav ni bilo nobenega oficijelna ugotovila, ko sta se včeraj zjutraj vrnila v glavno mesto predsednik Calles in ameriški poslanik Morrow z inšpekcijskega potovanja po severni Mehiki, tekom ka terega je bil ameriški poslanik več dni gost mehiškega najvišjega eksekutivnega uradnika, so vsi dobro informirani opazovalci optimistični glede izboljšanja odnošajev med Mehiko in Združenimi državami, ki bo posledica tega potovanja. Potovanje ni bilo nikak 'zabav-' ni izlet', kajti ves čas. z izjemo so- P°'! vej;;-imi -o včer«j boto popoldne, sta porabila z in- ob'aviJi listi l*>ro::wi. da s,- 1», predsednik Coclidpe posvetoval s predsednikom Callesom v IVv West. Klorl.ir.. odkoder bo ameriški prertseJnik odpotoval p-ih..,]-nji mesec, da prisostvuje Paname-riakeimi k. ngresu v Havana. T.> spieiranjem nasipov in namakalnih naprav ter poljedelskih šol. ki so vključene v razvojni program Callesa. Niti maio dvoma ni. da je napravilo na poslanika Mr.rrmva o se ndf-vprašanje. leži]i potovanja> izr2za svojeill!I Opazovalc i pravijo, da bo sta- prepričan ju o odkritosrčnosti me nftneji raztira vi ia I a v u ------*— ... ,, ..uru .mi-ji rumu me- F kazati narodno enotnost v inozem-jv,Ip to po*«'vanjp Mr. Morrowa v hiškega predsednika in svojim n.i- zveznem senatu. — Ko- stvu ob ča-u. ko so izglade razme-jPmlnrstni položaj, ko ho razprav- zorom. da bodo njegova namakal-ruptna -volilna kampa- vznemiri ne in tudi v namenu.j1 j«! 5^ Vn-ingtonom o mehiški ze- lla ju dru-a javna" lela prinesla nja. da se nan"*i kmečka stranka admi-1 mlji&ki 1»-stavi, ki je še vedno pros]>eriteto milijonom r-lanom nisfraeijsk.'gjr dela. |glavni prhlm med obema repu- niehiškegi imljedel^skega razreda. \\'\«mvPTnv T-. ^ , i' v • .... ... j blikama. In jti Združene države so WASHINGTON, D. C.. deeJ ^ pnpravljendi govorih je pro-' ja f]a ffl Mkonod kf)],' NVkateri onih. ki ho ponava-li ,s petdeset.nu glasovi proti dva in ministrski predsednik ^voj|firepričaniS (U bo ]'nAo Pot°va".ie sodniškim vlakom, so bili vsi člani ,za P05^?0 tesnejši BUKAREŠTA. Romunska. "" " razum med C?' v Sp,V TS'ashincrtohom in kot pa je oust a j;, 1 ega večera S]>o- kom odgodenja senata sporna. jgove pristaše kot nasprotnike, ji ga potovanja v Ženevo, ker se Angliji ni posrečilo bfT? /;Io-vda- . - | r» \ v i videl tekom nek ozivotvoriti proti-ruske antante. Razorozevalna miadi oba obtožcna v „ozdn v zelo uum;rru se.jp ioin konferenca je pokazala, da ni nobena drsava pri- kompromitivjoči poziciji, kot 'pod- nato senat slučaja "VVilliama S. j pravljena na razoroženje., Rusija je podpisala do- ,0 ^rekov^nje'. IVare. ki je bil izvoljen senator- mal prvo mesto pričevalec San- do%*oliti P.-ank Smithu iz IlUnoisa, ma^o in zuaanjo. katero je določil j ^ i(> iIo<.ni.1.| a-Mni,-., ,,.,1 prepričani, da bo derson, ki je v svoji drugi izpo- da uradno priseže. Dolže ga. da se njegov brat. vedi pozitivno identificiral P.ea- je v svoji volilni kampanji poslu- I cha kot m'iža, katerega je videl ževal koru.pt,lih sredstev BUKAREŠTA. Romunska. 8 "a ^ ^l^nom poto- ...... -i , . -I*.. ' 'it ,^. ... j vanju, a i'.vanredno f.obre volje. prileteti \z gozda v bližini pozori-. Le pet mmut pozneje je sklenil decembra. — Sredi ovacij je po-!p , . r .. . . s]i02j iPta i . , . __■! -ir ■>! i 11 iruM uin\ v diips» se je t a ko i o i po sca umora. ,senat s o3 glasovi proti i/ročiti novl1 ^laniu v parlamentu svo- ... . . , , - 1 i - - o • i. , . . . 1 . Ijal s postajt v C liapultepee irra.l---- Obramba je opozorila prav po- slučaj Smitha komitetu Reeda ki zahtevo glcd-- takojsnjeira ra.:- , . . .. , , , , j - . ,, , . ' . , . -i ,- T('r Je »» kmalu nato neumorno sebno na da m proved a ob- je spravil „a dan škandale pri se- parhnnenta tr, novh vol.- M ,en ^ isalno ( Kansas City kot konven- tožba Clyde Thompsona. Thomp-natmh primarnih volitvah v Uii- je naravn,st nentrnijiv | ciisko mesto son je moz, kateremu je rekel Sa- nojsu m Pennsvlvaniji Komitei — -*'1 "imamo nobenega zaupa- ,, . * ' mcoiu. i t» i j • r. ^ . • j i • i * . • i • - i j • * i- Morrow se je tudi vrnil 1 - muel Bark. da je Beach dne 1. ok- je dobd naročilo, naj nadalie nre- nJ» v seda-ijo vlado in tudi ne v , -- . . . , , . , w ,4. . , v . 1 . , i , • • poslanistvo ter je sprejel prek) W\STITV<;T(iv ti r- <; a, . tobra v Baltimore priznal umor. .isee slučaj ter poroča čimnreie "J011 s^tm vladanja. — je zagr- - .. , ' ,.„ " iu.miiua. i». « . Govoreč z drznostjo in 'r'"^-.^ Jt bll.l'k" ^^ ^ nostjo. ki j. presenetila tako nj- ^^ f ~ V 8men".ska MrodKa ^"vencija tekom —. - , . . J. 8kpIn Poslaništvu. ! prihodnjega poletja. Dvajset pla- nirala. Di \ ti za en t i Vintila i»ratiann. ki je bil dele žen velike " vac i je. ki j-* spominja la na ovaci.ie. katere se je fu'irt-o«ru.;to njegovemu bra .tu Jonu. ie izjavil: ! — Naša moč v - sovanj je bdo potrebnih, da se je ne sedeli ni- Kansas City, kateri kra j Po kratkem odmoru se-je lotil vzkliknil Maniu: Dežela zahteva popolno izpre- riri,Ia- bi vi {rospo,,j membo v celem sistema vlade, ki U za en na on. klopi, govor, ki sta vi j a izven postave voino S plinom in1 W5IK>,lden(,° Mrs- LilHendalil^em v Pennsvlvaniji. Senator Heed je prinesel narodu to'=ko bede in k i- J I. 1 • J l_ i o ' ^ ?zna?l1 "neumno, nedolžno je prevzel obrambo Vare-a. Kot so slabega u-l -da. Javno mnenie in bakteriji ter bo ta dogovor takoj odobrila. Razven Stvar«. !se dogovorili voditelji v senatu, deželi kot celota nasprotujeta se- Kusije je le se rrancija podpisala ta dogovor. . SoroTi " ' .nameravamo opustin sile. Nas idge povsem odločno, da ne bo .vi ... v -1 t. ni ua pnzorišču. — je rekel i —'- cev pričakovati važnih razvojev . 'sodnik, - t*r ima dosti materijala Mlada žena bai Smatrajo za možno, da se bo nadaljevalo s poga-'za potrdit-v te trditve. [ Je pro" --■ —• 1 ' i i* dana* Razpravi j il je na dolgo in stro- je imel v San Frantliscu najmočnejšega tekmeca. Včeraj je izjavil Charles V.. Hughes. d,t noče kandidirati / i predsednika tekom prihodujcua leta. Y nekem nagovoru na naroil-in »zemstvu je ni komitej republikanske stranke ------j _ — ...uuiv, uu oi. uu imuaijcv Qiu o pugcl' j an j i potom poslanic s posredovanjem tukajšnje-! ga nemškega poslaništva — Ce bi se volje romunske«; i program Vnelji na natančnih po- kandidiral in naj -i komitej poiš<"-e naroda tako fla grant no ne igno- trebah de:Vi1e. kakega drupega kandidata. ko o motim ter opozoril na to- COLUMBUS, <).. 8. decembra' Tudi se domneva, da bo Rusija pripravljena za da ni motlv nikaka postav,la neob" -Tamps ^ar 2."> i-, doma iz važne koncesije, kajti zopetno obnovljenje odnosa- ^^^l Z^Tt^XZ TVl'^' a__i • • i 'lvi il .i • . J i raj obtožbo, da ie njegovo ženo. jev z Anglijo bo najbrz dovedlo nato do priznanja sodbe dotičnega. jl8.letno Lillian njen 0,e prpdal sovietov od strani Združenih drŽav in dovolitve ve- Hinkle je napadel Mrs. Lillien- ^ $1700 nekemu 57 let staremu likih kreditov. ,dahl in obrambo, da je bil mali si.i farmerju v Richland Cc.unty. | _________^ obtožene tekom razprave navzoč.! Dozdevni kupec mlade žene je \Otrok je spremljal svojo mater že bil že aretiran, veacar pa dvomi Prihodnji zvezni proračun. WASHINGTON'. D. C., 8. dec. Senator ušel nepoškodovan. • TIRAXA. Albajiija. 8. decem- _ 1 • • ----«— 1-------- — uu /.r 011 : liti II. irui.ai |id u\i Padalna priprava se je nH otvo?'il,ji dan proeesa v sodno;policija o resničnosti obdolžbe. obnesla .'dvorano t.-r sedel neprestano p>- - ___j leg nje. BERLIN. Nemčija, 8. decembra.' Argttmentc obraIube > mogo.-e Državni p.-oračun za prihodnje fi-, Vrednost Heinklove padalne pri- skrfiti z i£lav». ^ 3<* Mrs. Lillien-skalno leto v višini $4,258,793,765 prave, ki se avtomatičio odpre, je dahl "to° much of a Lady"' da bi je poslal včeraj predsednik Cool- bila včeraj preizkušena oil čileu- mo£Ia »n da ni mo- _ idge kongresu. Novi proračun pre- skega enorokega stotnika \rre izvršiti umora ,?each- ker .. ' sen*t°7a v^zaz-ja j - sega letošnjega za več kot 244 mi- dondo. Arredoitdo je skočil iz ae ni bil° 1,a »Uo oddan-1, včeraj ]>et strelov, ko lijonov dolarjev. Vendar pa prosi *>plana, ko se je slednji nahajal v| Glavni zagovornik Mrs. Lillien- »Ji d^mu SenLTni bilTanj"" kongres za naknadna dovoljenja v višini 2800 čevljev. dahl -je bil Robert H. McCarter. ubit in neki nadaljui ranjen. j Verzazi je bil poprej albanski ministrski predsednik. ' znesku več kot $158,000.000 za po- Republika Chile bo dala naro- ki je v preteklem let« zagovarjal kritje deficita v letošnjem prora- čila za precej teh padalu i h pri-Mrs. Frane« Stevens Hall v So-S*»tt. ' /prav. ImerviUe. Seznam. Tu je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno se, ako boste vpoštevali našo za-noljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 1,000 ..... .....$ 18.40 Lir 100 Din. 2,500 ..... .....$ 45.7o Lir 200 Din. 5000 ..... .....$ 91.00 Lir 300 Din. 10.000 ..... ..... $181.00 Lir 500 Din. 11,110 ..... . . . . $200,00 Lir 1000 $ 6.05 $11.80 $17.40 $28.50 POSEBNI PODATKI Pristojbina za izplačila ameriških dolar* jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: za (25, ali manji znesek 73 cen* tov; od $25. naprej do $300. p« 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svate po pl> Nakazila po brzojavne« pisna izvršujemo v najkrajšem čara ter račuašmo za stroške $1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET puone: cortlandt 46ST NEW TORE, N. Y. ' . .> ".n.n ra c-T'wri: X.? .....iT." ."' i' .T^F'V ^gS7 r ObAS XABODA, 9. DEC. 1927 II --- GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Safcacr, president. Louis Benedik, treasurer i'lace of business of the corporation and addresses of above officers 82 Cortland* St., Boqongh of Manhattan, New York City, N. Y GLASNABODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ea Ameriko in Kanado_______,____________$6.00 la pol leta______________13.00 Za četrt leta_______$1.50 Za New York ta celo let o—$7.00 Za pol leta__________________$3 M Za inozemstvo za celo leto ..%7D0 Za vol leta Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne< priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone t Cortlandt 2876. DA, TAKO BI MORALO BITI Dopisi. So. Norwalk, Oonn. j Franklin, Kans. Časopis j- prinaša večinoma »e Posebnih novic v Kansas ni. do-poročila o nesrečah. Redkokdaj sesti pa vsrkdanjih. To je pa tudi cita kaj veselega. Bližajo se boži«"- vzrok, da se rojaki bolj ne ogla-ni prazniki, in kot v starem kraju, šajo iz te slovenske naselbine. Tu-imajo tudi tukaj reveži navado, kaj je precej naročnikov in čitate-da Irodijo cd hiše do hiše voščit ljev tega lista, praznike ia prosit miiodare. | Pred časom smo imeli tukaj do- Tudi k nam v Church Street jc br° ma-i,,arskn unii°- (lanes se >>J prišel neki siromak in smo ga ob- držimo tako kot da bi fcilT vsi jez- Novice iz Slovenije. že tako od'-vili, da pojde .Jože mlajši za prod pust v "pržon". C'e Peter Zgaga se med t»'»u Joži starejšemu poležejo bolečine in ga ne mine želja zakonskem jarmu, se bo bržkone-mesece. Blagor mladim zakoncem! Z vsem so zadovoljni. vsaj prve darovali z denarjem. Prisrčno se ™ (1™? ln ^ugega. ** takcm u , . ... J čaju imamo list C,las Naroda. da k" ikonske posteljo in posestva... Kateri bo šel pred oltar? V Zagorici, majhnem naselju pri Litiji, -tanujeta na svojem po- ' sestvu ■»8-L'tni vdovec Jože P. njegov 20-letni sin Jože. ...... , . . i t i . ... posluzil -move odsotnosti m se o- lako poročajo o dveh ki >t-» Na precej velikem posestvu ... •• , , .... , . . , . zeml... zivefa kot dva jrolobčke manjka ženske roke. ki bi vodita _ , , . , . r ______. 7- • , i 4 - - ln bosta tedaj oba v varnih klet- Ivo se ie vrnil zvečer utruien gospodinjske pc-le. Zato si ]e za- , , ... I, mrujtn - , , t - • i • . • kali: stan v zakonski, mlaiši pav domov, cel vdovce Jeze izbirati nevesto m ~ ' J 1 ni hotel izročiti posestva svojemu sinu. ki si je istotako želel meh-1 nam je zahvaljeval ter neprestano poudarjal, da nam bo Bogr popla- laliko povemo drug drugemu, da čal našo darežljivost. P-ej kot smo krivda ni ll8Ša' ampak naših mislili, se je njegovo prerokovanje ,avskih voditeljev i,J kaPitalisti-urcsničilo. Iz New Yorka je pri- 111 s,stem' •„! —*„„i t - Druei velik vzrok je. ker drža- /iirjal velik truk, ves naložen 7. ms- . . ^i/v«. :„• ; t- A .... va Kansas je suha do kosti in nasloni, jajci, sirom, purani, kokošji ----------žandarii se teknjej° najrajši na5 kar pripravljeno za klobase. Va- Zaf!,,J' tetlen S° pnfll k ne" ga -skupaj je bilo kakih pet ton kemu našemu rojaku in ženička J*1 čakala večerja na sodni. mizi. In použil jo je s slastjo. Pr- vi teden. Irngi teden. tretji teden. Vsak večer .ie bil guljaš na mizi. Kot rečeno. j.» jedel sprva z ve- „ ... .. ... Z lHrra;li:vijv> Jiove. km dol-!liko slastjo, po treh ali štirih ted- zaradi "na detlstvenega" vprašanja železniške "" " ~ - 1 tP(l Zveza z morjem. Med obema Jožetoma je prišlo' Najprej «o bili na mestu polic-. Pred krhkim smo izgubili mla- Strajkar se je zleknil po postelji vzel v roke časopis ter pričel citati: — "Predsednik Ameriške Delavske Federacije Green in predsednik United Mine Workers of America, Lewis, sta s svojimi tovariši obiskala predsednika Coolidge-a. Povedala sta mu, da štrajka tri četrtine milijona majnar-jev; da so njihove žene in otroci izpostavljeni mrazu in revščini; da hodijo po štrajkarskem okrožju kompanijski priganjati in pretepajo štrajkarje; da je premogovna industrija nevarna industrija, da premogovni baroni noče- dvesto klobas- -iaz Pa 120- z me'[T7Tnvc>- d- n en-ovn , v ni ^ ni . ,, , , . , v, - 1- 1 som in sirom smo preskrbljeni zi. " njearo^a lO^a za pi- jo delavcem toliko plačati, da bi se pošteno preživeli, da Stiri jst , ; 1— —a "----- , , . - ------------- l"'0-0 Koeevje-Vr- „i|, lnu je pa zat-.,la • j fe ~ ve^rat do n^asi, ,n so pa- b0v^0 (W lla že ob-Jj],, npiratL j^M -t.ljaš ill ,U- dah o,aki v obeh strani. ,.toje*> železnisk, pro,o Zagreb- ljn, _ ,, , t0 ^ ^ jj j Iskrica j-pora k, je tlela med o- o^Hn-^ak). dobi cela Sloveni-V^i v njem večji, vča- pa manj. bema. pa -e izbruhmia v nevaren ja najkraj4o in najhitrejSo kosg ^ 1 m',nJ pretep, ko sta pnsla ,ba odobro- z Jadrailsl::m morjem _ s SuSa.| Po ,t5pih tPdnih ^ je tluVoH1 ]ju. .oljena .z Smart,,,. kom in Splitom. Pro?a se bo zgra- beznjiv0 pripMnb0: ' Sin je doma povedal oi-etu. da n„ i „ „ T i . . - 1 - - - , , \ » - , ln5"e r°Že" a"ipak " ........ .... ........ imamo tu^i koprive. In začel je >in'i dopovedovati, da mu posestva ne izroči, poroke Praga Kočevje-Vrbovsko se w pa mu ne dovoli, sam pa tmli ne začela graditi prihodnjo jesen. De-^lasu P°dobno ... man. potoni pa požarna bramba.'do rojakinjo Sadie Roitz in sina še na smrt. ker se v naj kraj- lo ^o trajalo '2 leti, tako da br pr- ^ _ -. lihnil in v . } nazadnje smo pa tudi Slovenci dobre znane družine Mlinaric r#as11 Tn SVftje izjave je vi v,ak ste!'"«>1 lm u'l>i- gozdnati, a J, ni * 1,111 111 - % prišli, ker jionoči ne spimo, am-| Obema družinama moie sožalie'iP»(1PrI s tehtnimi dokazi: s pr^-(dosedaj zapuščeni Kočevski in Po- .v m jo. })0 kuhani, to la ko je skuhano, je gu-titi guljaš ni t i»fo, kar Obema družinama moje sožalje! pak srražimo, da nam kdo mus80-| Aj>elirabm na vse rojake in ro-linija ne odnese jakinje, da se večkrat oglasijo v Ko so o^njegasei pogasili, so si tem listu' ker vein" (la vsak rita" začeli polijinani deliti robo. Xo, telj- naj prej 1>0?Ie,la po dopis,n pa tudi za nas je še dosti ostalo. iz te naS<" navo l1omovme- Po3eb-^roj sosed-Tičar je napravil nad,"0 rojakom iz Kaa- la s« večkrat kateri oglasi. prinesel srečo . . . Pczdrav! John Pirnat. BLIZARD V ALBERTI IN se cena premoga imietiiim potom \nša in niža ter da je takojšnja vladna preiskava te industrije nadvse potrebna. Predsednik Coolidge je vsa ta pripovedovanja z zanimanjem poslušal, nato se je pa obrnil k Mr. Lewisu rekoč:— "Kje pa je središče štrajka?" Mr. Lewis je imenoval neko mesto v Penusylvaniji. Predsednik je pozvonil. Vstopil je mlad tajnik. "Prinesite mi klobuk, suknjo in popotni kovčeg. Vrnite se v desetih minutah. Spremljali me ooste v mesto X. v Penusylvaniji." Po petnajstih minutah se je dvignil s sedeža. '4 4Vi gospodje greste tudi 7 menoj, kaj ne?*' Ko je predsednik telefoniral svoji gospe, da ga dva dni ne bo domov, so se odpravili. Tekom vse vožnje je bil predsednik globoko zamišljen. Ni- Snežni vihar, ki se je poti besedice ni izpregovoril. Šele ko so dospeli v X., je rekel Mr. Lewisu: "Zvečer ob osmih se bo vršila konferenca. Privedite seboj zastopnika majnarjev."' Odpustil je šoferja ter se brez vsakega spremstva odpravil proti majnarskim bivališčem. Vse popoldne se je posvetoval s štrajkarji in njihovimi družinami, govoril je s policaji, rovskimi stražniki in končno tudi s predsednikom premogovne družbe, ki je bil brzojavnim potoni po klican ter se je nemudoma pripeljal, da se sestane s predsednikom Združenih držav. Ogledal si j save ne drži. Ce urednik priobči j to mojo slabo pisavo, bo vašo tu-Vidite, kako nam jc siromak j r0v0 so tudi boljše za ko- lomiri kot za pisavo. ruze Farmar iea Kraiiklinskeara hriba. mlada ženica jo po sinovi glavi! ljanski dolini proti sinjemu Ja- .lože mlajši pa tedaj v Jožo sta- ■ dranu najkasneje 1. maja 1031. Lepa in prijazna rejšejra. Y-rel «ra jc ob tla. po-] Xova prQfra bo |iremostila Kol- pri|H>v»d;.vala: kleknil nanj in mu začel razlagati j ]>rj vasj špeharji. sla po eozd-' ~ >[oi j«* potovalni zastoy.-svoje mum i je o zamotani zadevi.! nem rzt.mi:vje Ka- nikr Vodno jt* na potovanju. Kn,i Govorila pa je menda le bolj tez- men;ea (2500 m dolgi predor i tor najini ,>«inki sem tudi. jaz poka sinova roka. ki je vajena s).h<- ' jmela mpil K^.t.vjem :n Vrbov- fovala ž "J"11- P<>t.»m sva pa pri-nili dokazov, kakor jr v sodnih ar-jslciin n.^i^jnjih g postni: Zajeji ,!o zakljm'ka. In tak » skupno hivih že,, veekrat zabeleženo. . vrli. Rajndol. Kiieija Lipa (z 1220 P°t0TanJ,? Preye'" - N'j''"'1« -Tože st irejši je iskal pri zdrav-;m ,dclgim rredorom). C'eptje. Sta- l>laf*a vf,žnjo kompanija. zame je niku "testata" in na je dobil. |ri tr}? Ra,] nee Jatlr«" in Vr- P" ,noral l'laC'ati mojega /epa. Zdravniški zvid jo ugotovil, da 5ovf£n.Sever ( z n0Yim postajali- Komai vsaka dva mcsef>il l>ri1'* je Jože st. težko poškodovan: na|- - križanje Makov, ki bo le- Tri aii ,}omov . .i žalo med že obstoječima jvostaj;i njem jt- opaziti ve"- močnih pod- Ootovo vam jo jako dol^o- plutb in Te.-pih oteklin. Otekline ! ua Vrbc8Vsko in Srpske ,MoraTie,. easuo ? —r:»\' ni<" l.rigalo. kako in ^ si direktni vlaki iz T*jiib!ja- tinevi hitro minejo ... kam je priletelo p? oeetii. P° ko.'^ski progi bodo vozili; ^ Jože mlajši se je zagovarjal skozi novo križišeni postajališ<"e\ pred orožiiite, ki se sedaj zanima- Vrbovsko-Sc-ver po Že obstoječem! Civiliziran narod je ti>ti narod, jo za oba '-ikonska kandidata, da •"» km dolgom tiru sušaške proge katerega -o drugi civilizirani n--«-se je le lv~uiil. Ivor pa orožnikom!do koii('n.> postaje Srpske Mora- r0(|j boj,» ne gre vkup. da je napadalec raz-mrevarjen. napadeni pa brez vsakega sledu ]>oškodbe. -so oddali zadevo sodiš't. Ker noee niti mlajši niti starejši odstopiti cd nameravane "oheo-tV". bodo na litijski sodni j i najbr-j WINNIPEG. MANITOBA, Canada. 7. doeembra. — Snežni vihar, ki je divjal včeraj po južnem ,m zapadnem delu Alberte, je zaje Diajllo(btevaI več človeških - žrtev. Štiri in kakih dvajset majnarskih stanovanj. Govoril je le moSki so z,urznili- Pogrešajo nemalo, dosti pa poslušal. Ob osmih zvečer se je priee-jkepa Sedem Iet starega deC'ka" la konferenca. "Gospodje » je rekel Coolidge ter se oljJ^^ ml najprej k zastopnikom premogovnih baronov, nato pa viharja in doeim je bila železništa k zastopnikom majnarjev, "gospodje, ta štrajk mora !služba zoiw uveljavljena na nor- biti uravnan in sicer hitro uravnan. "Če vi " ie rekel maluo na 5rtah* Je še ved' p^ino greste spat. noi>er je zoper za- stopnikom premogovnih baronov "ne morete obrato- ^ ^ slaba ... 1 & " ' moreče ODiaiO- progah in na pouličnih železnicah Jetra ,u 23 zboljšanje kni. vati majn m plačevati mezd kot se človeku spodobi, jih v mestih, prizadetih od blizardaJ Naprodaj pri TS°h lekaraarjih- ali bo vlada obratovala. Pomenite se med seboj. V sluča- Poro^i,a z Ju?a kazala, da div- ju kakega malenkostnega nesoglasja, sem vam na razpo- ^ajsnežm vihar po osrednjem T« .i 3 , . * zapadu Združenih držav. Jago. Le se pa tekom sedmih dni ne boste sporazumeli *....., ..... • , t , »poiazumen, Zivma bila v številnih delih je lekel m pokazal z roko na zastopnike majnarjev in južne Alberte preučena od vi-premogovnili baronov, "bo posegla vlada vmes." Vstal Mar-ia- a iz£n,ba ne bo tako velika je in šel proti vratom in potem, —no potem,— se je pajkot Se ie '"i>rva d0Kin<>val0-štrajkar, ki je v sanjah čital to poročilo, prebudil. ' ' | Winnipeg. Canada, 7. dec.-Začel si je mencati oči ter se uveril, da ni bilo nObe- ^ stotine šolskih otrok je bilo' ne konference, nobenega predsednikovega ultimata in no- v?era-i zaJetih v osamljenih šol-| bene osebne preiskave majnarskega štrajka 1 «skih poslopjih' in P^strašeni sta-. Zdravniki nriporoC-ajo gora k Bolgarski Krvni <_'aj za odpravo prehladov, i Bolgarski Krvni Čaj je jako dobro družinsko zdravilo. Pijte ga vročega zavarovano po pošti, velika družinska škatlja ?L25 ali 3 škatlje $3.13 ali G skatelj Naslov H. H. v«in Selilit-k. Pres., IW Marvel liki-. Pittsburgh. Pa. —AdVt. u. i , . .v, . , „ , r'ši so se borili skozi vihar po za- Predsedmk Ameriške Delavske Federacije in pred-'sneženih cestah, da jih rešijo. Pro-'' sednik United Mine Workers sta bila pri predsedniku'stovolJ'ci u večjih mest so se pri-| Združenih drŽav. jdnižili pohodu proti osamljenim' XT • v. .y . [šolam ter tndi j>cmagrali renčar-1 J zlvo Pričevanje pa m napravilo na predsed- jem in fannerjem, da spravijo ilika .nobenega posebnega vtisa. skupaj žnlno Rekel je, naj se s tem vprašujem bavi meddržavna trgovska komisija ali pa delavski tajnik. S tem je bila zadeva zaključena. Kongres stranke poslal opoziciji ultimatum. HELENA, Montaua. 7. dee. — Snežni vihar, ki se je razširil pre-| ko iztočne polovice Montane pozno včeraj popoldne, se je danes j polegel in pojavil se je mesto te-, hud m»*az. POZOR ČITATELJn MOSKVA, Rusija. 8. decembra/ program napačen in da bo pojwl Ultimatum delavskega kongresa uoma razpustila vsebuje pogoje, pod katerimi lah ko ostane Trockijeva opozicija i komunistični stranki. j 25 konstrukcijskih delavcev, iz- .publjenli včeraj v viharju, so do- svojo orgauizH-.bili danes zjutraj ler jih odvedli cij°. j v Shelby. Še v&dno je nemogoče , ... . .. stopiti v stik z Brad v, osemdeset Ce bo opozicija odklonila ah ... . " ' opozicija ... „ A i , ... . . J , , nulj severno od Great Palls, od Op6zieij^a skupina je dobila sploh ne odgovorila; bo vsak clan koder % sp0r0fil0} da je obti.' j^teden dni časa, tekom katerega .apozicye posamič izključen iv snegu neki bua, v katerem se >jora javno izjaviti, da je njen'stranke. 'je nahajalo Šestnajst šolskih otrok.1 KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI so bile odposlane tistim. Ki so jih naročili. — Sprejeli so sledeče knjige: VODNIKOVA PRATIKA za leto 1938; HIŠA V STRUGI, povest: YLADKA IN MITKA. opisi; VODNUK IN PREROKI, (zgodovinska razprava). CENA VSEM ŠTIRIM $1.50 Naročila pošljite n: — "Glas Naroda' » Girttaadt Stmt, Nnr Yak VELIKA PRATIKA s kosci in mlatiči CENA 25c ' 60 pritik . . Z naročilom pošljite znamke ali moneyorder na — "GLAS NARODA- 82 Cortlandt St., New York viee. Velika postaja Sipske Mora-vice. ležee.t na progi Za{rreb-Ofru- t o - i i- Anclija Franeija zalitevatn, liii-busak ima 1» tirov, kurilnico J . . • t na j. Amerika zniža carino in vedno postajo. • . J Za to svojo zahievo ima {.ike Iva ko IV ji? iiroraeiinjeno. bodo lii. vzroke kot jih imajo sosedove k>-propri Ljubljana-Grosuplje-Koeev- |-j se ^e jim ne odpreš je-Stari t:sr-Vibovsko-Sever-Srp-'vrat svrj>ga Vr:ita na stežaj. ske ilr.roviee vozili v vsaki smeri: • po 2 (v poletni sezoni eelo po 3)j brzovlaka. 3 osebni vlaki. 3 tovorni Xrki zn uistvenik dokazal, d i vlaki v lokalnem ter •"> do 7 tovor- Ženska ne zna toliko besed kot jih nih vlakov v tranzitnem prometu.'7.na moški. torei v ob*li smereh tokom 24 urj Toda tintili besed, katere zna. ^^ i do 30 vlakov. {poslužuje s tako naglico, da po- polnoma prikrije vsako pomanj- Ncv vrtec "Italie Redente" se otvori v.:i Premu v reški |>okra- kanje. ,Srečen lahko »isti človek, ki Hudičeva noga. Ena najboljših povesti Conan Boyla, v kateri slavni detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj. To je kizmet. jini v proslavo stoletnice, odkar j- »a?01 tolili° zasluži kolikor pnn i bil ustanovljen prvi italijanski o->iegova žen^. da bi moral zaslu-troški vrtec po lombarškem opatu.Zlti. P. Apporti I _I .Veka boeata ženska v Chieag i __!je pri neki avtomobilski nesred I izgubila levo uho. Zdravniki so izjavili, da ji lahko iprišijejo novo uho. — samo dobiti 'ga mora. Zato je 'lala v liste oglas, da je pripravljena plačati za uho dva tisoč dolarjev. Dostdai se še ni oglasilo veliko j>onudnikov. Nekaj jih j'1 p i vseeno, pa niso bili sprejeti. Vsak tak človek, ki ^e na tako ponudbo i dzove, ima ponavadi prevelika ušesa. * Antisalonska F.iga je na svoji zadnji seji sklenila potrošiti tekom petih let vsako leto milijon dolarjev za vzdrži!nje snsf. Xasprohrki prohibicije so uved- li veliko kampanjo, kojp eilj j* zbrati pet milijonov dolarjev zn odpravo prohibicije. Deset mi!:jonov dolarjev! To je že velik denar. Ej. to bo še pijače. Ej. to se bc še pilo! * Nekateri imajo jako velik talent za jezike. Preti leti sem poznal nekega rojaka. ki j" bil šele štirinajst dni v tej dežel', pa jc že govoril angleško. Seveda, angleško je govoril le « svojimi tremi tovariši, ki so bili tudi šele štirinajst dni v deželi. Naš. rojak Frank Oklešen, ki se že par let mudi v San Salvadoru, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod. Naše stare korenine. V tem spisn.nam je Matija Pogorele predstavil nekaj naših najstarejših priseljencev v Washingtonu in Ifmnesoti. To se nekatere izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: Amerikanski Koledar« 192& . • . v . v Jnaaugc'A & .: 7? T , • ' - » GLAS XARODA. 9. DEC. 1927 I'ETER K LEU EX: OBCl napredek in radio (Domača naloga ilrugošolca Bl a zona.) ANGLEŠKI KANALI Znano j? da je' na Dunaju, v STO LET STARA SUKNJA Pred vojno so imeli Angleži do. Skoraj še ni minilo pol tisočletja. odkar so odkrili železnice po v.seh krajih širnega sveta. Kamor koli se ozrea. ]>ovsod vidiš lokomotive. vagone in tu pa tam drupe nesreče, ki se z»jlo rade prijete. To (iu nesrečo morajo priti, kakor ]»ra-1i nas p(vmik, ki je znašel človeka z bombami. Pa lokomotive in vagoni morajo tudi biti. da se lahko vozimo, kajti brez železnice bi se ljudje, ki žive v zelo gmotnem stanju, težko vozili in bi .se morali voziti le s pošto in ne z avtomobili, ki .»o zmeraj prosti pred pošto. Pošta pa danes vozi le še trikrat na teden in jt promet zelo težaven, če ga sne? zapade. Železnica pa ne pozna ovir in gre kar naprej, dokler ne vidi strojevodja, da ne .sme peljati v kolodvor, ker tam stoji kamničan, ki čaka na Cirpermunovo Jero iz Črnega grabna, ki je prirla v Ljublja-n>,~da si kupi novo ruto za Božič in dva tueata žebljev. ker njen mo/ popravlja vrata pri svinjaku. Kakor vidimo, je povsod. kamor se ozremo, zabeležiti pohod velikega napredka, zlasti na polju tehnike, kakor to opažamo mimogrede na ljubljanskem velesejmu in kadai' letajo aeroplani nad L j u b-Ijano ter se jih golobje na frančiškanski cerkvi strašno boje! Da pa tehnika res zelo napreduje kaže tudi ljubljanski tramvaj, ki ima tri konce. Moja rajnica stara mati. ki je lansko leto umrla, j.-Še vedela, ko j'- ljubljanski tramvaj prvič zavo/.il po beli Ljubljani. In nekdanji gospod župan .so imeli, ko so tramvaj prepuščali .svojemu blagemu namenu, tudi lep govor in vi»ok cilinder. Ter je rekla. da ni bilo nikogar, ki ne bi bil imel mokrih oči. kajti št-! je mi mogrede tudi dež. in so gospod župan zelo h j>o govorili ter ho rekli na koncu, naj bela Ljubljana živi in >okolski nazdar in ne tako. kakor pravi danes: Večna pamet! Ljubljanski tramvaj skrbi, da pripeti, da pride kdo o pravem času na kolodvor, ako se pelje v tramvaju. Tak slučaj se je prejšnji teden tudi zgodil in je bilo tudi v časopisu pod naslovom: Velik napredek ! Pnzabili so pa zapisati, da je oni moral še pol ure čakati na kolodvoru, preden je vlak odpeljal. Včasih pa je treba čakati zelo dolgo na Poljanah pred gimnazijo ali pa v Stritarjevi u-lici ali pa sploh tudi drugje in pod Trančo. Tako je moj oče. ki se je hotel odpeljati z vlakom v Medno po orehe za potico in se je želel peljati na kolodvor s tramvajem, moral toliko časa čakati na voz, da ho mu med tem zrastli brki n brada ter se je moral pred od h o dom še nekrat brit i. če ni hotel, da hi zgledal v obraz ven kot razbojnik in bi mu ne odprli vrata v Mednem ter ne dobil orehov. Tako smo zopet videli, kako važna je tehnika za napredek človeške drtszber ki se vozi po Ljubljani od enega konca do drugega, kjer ima tramvaj le nekaj metrov dolgo kratek stik s kolodvorom ali pa z remizo. Moje oče pa .se rekli, da vozniki pri tramvaju zelo veliko trpe. ker jim je po leti vroče, po zimi pa mraz in imajo na n *»u ščinkavčka, na nogah pa ozebline, ki ž njimi zvonijo v znamenje, da se promet s* ni ustavil. .Sicer pa imajo pa plačo za to. Tudi nogomet nam obeta novih pridobitev na polju prehodnih bokalov. Neki dolgotrajni sorodnik očeta mojega brata je lansko leto stekel zaradi zaslug pri »nogometu. In >o ran morali potem odrezati nogo. da ne bi stekel še dalje. Tako mi je pravil neki brantranec moje sestre, ki zelo napreduje v v.seh panogah športa, da so tisti ča.si. ko so otroei molili in se ličili. že minili, ter da zdaj samo šr trenirajo in startajo. kadar .sodnik požvižga. Kar pa je najvažnejše med pri- se v Ljubljani vrši bolj hitro člo-j dobitvami letošnjega .stoletja je veški promet. Ako glnonia dovršil svojega dela ter odpravil bolečino, Obliž, ki pa r.porabljato. naj l>o za potov o Johnson's. Naprodaj v vseh lekarnah. —Adv't. zelo škoduje pri latinskih nalogah in e naš go,spad profesor zelo satelj Martin Krpan. Pri nas ga še nimamo, zato pa je zanimanje zanj tem večje. Ker ima naš oče veliko prijateljev med visokimi uradniki. ga je zadnjič povabil gospod Ivuripečič iz mestne klavnice, naj pridemo poslušat kak večer radio koncert iz Zuerieha. Berlina in drugih švicarskih rae.st, kjer ima svoj radio že vsaka kravja dekla, posebno pa že vsak prvočolee, jaz pa Rpm že drugo leto v drugi in ga 5e nimam, ker pri nas ni tako velikega napredka na polju kulture. Pa smo se vsi prav radi odzvali svojemu vabilu. In .smo šli: Ata, mama. Julka. Pipka in teta Lo-na. Ko .smo bili dospeli na svoj eilj. nam je gospa Kuripečka skuhala bezgovega čaja, da nas je pogrelo. Potem je gospod postavil veliko petrolejko na omaro, na mizo pa črno škatljo in je dal vsake- Parizu in drugih mestih kanal bi- *ti zlatega denarja v prometu, da-vališče mrogili stotin, da celo ti- nes pa so tudi le .s papirjem pre-sočev najbolj zapuščenih revežev,'skrbi jeni, kakor skoro po vseh kateri iz tega ali onega vzroka ne državah. morejo dobiti strehe oziroma po-j Zračnneli so, da so v predvoj- stelje. V Londonu tega ni. V Lon- nem času /.a 40.000 funtov zlata donu se 'aki reveži potikajo ob na leto ,sj:-remeniii v prah s tem. bregovih Temze, pot] številnimi ker so ga nosili po denarnicah ter mostovi in drugje. V celem mestu je bil ta .ogromni znesek popolno-, je okroglo čtiritisoč milj kanalov, ma uničen. Danes jim sovereigns' (6430 km. skoraj sedemkratna ne delajo nobenih lukenj v žepe, daljava Ljubljana — Skoplje), pač pa so dobro shranjeni v raznih Xekateri :zmed teh kauolov so že bankah, največ seveda v Bank of nad sto let stari in ti seveda niso "Entrland. *si]ne množine zlata T>i I . I več v najboljšem stanju, zato jih pre v Ameriko za odplačevanje pa nadomeščajo z novimi. Kanali dolgov. A tudi pri tem se še obra- so zelo nzlični. nekateri so le tri bi zlata v vrednosti 8000 funtov čevljev visoki, toda največ jih je, na leto. ki imajo dvanajst čevljev višine.! Iz marsikaterih smeti, katere so Napačno je mnenje, da so kanali nekoč izvažali na smetišče, danda- nezdravi. Londonska občina nima nes napravljajo še koristnih stva-med svojimi uslužbenci bolj zdra- ri. Tisoče ton cunj predelajo z >-vili delavcev kot so oni. ki imajo pet v voli lno blago ali papir, od-opraviti v kanalih. Tudi podgan padki velikih mest se uporabljajo je razmeroma jako malo in Še teh kot gnojilo, kar pa se sicer ne da se v kanalih največ pokonča z raz-porabiti. sežgo. toda tako. da s ni m i struni. Nikjer jim namreč ni tem prochieirajo gonilno silo. Dan-mogoče tko uspešno in brez nevar- danes toraj ostane brez haska raz-, nosti za druge živali nastavljati, meroma prav malo smeli. Tudi v toni se ljudje motijo, ko1 Vzporedno s tem pa se v veliki D ENARNE pošiljatve kot Božična darila so v pretežni večini ze na potu v stari kraj. Vendar pa prihajajo še vedno naročila za izplačan je pred Božičem, kar nam je mogoče izvršiti potom brzojavnega pisma. Kdor toraj zeli, da izplačamo nakazani denar tekom enega tedna, naj nam pošlje še en dolar za stroške takega brzojavnega pisma. Postrežba kot vedno najtočnejša. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. mislijo, da ie kanal prava zaklad- meri uničujejo druge reči. ki se v, niea raznih izgubljenih predme- prejšnjih "asih niso. Tr so na p\j tov. Na mestno občino prihajajo eeste. Na daljave ene milje pora-j ijna pisma s prošnjam«, bijo 1500 do 2000 ton kamenja, a.' Belgijska politika. Xaj navedemo uvodoma kratek! mnogobrojna . . _ mu dva dolga cuceljna iz gumila--, na. S(i poj~e fa a]i ona izgnb. ys{lkih M je treba eeste na no- zgodovinski pregled belgijske po-stike. ki .so .-i jih vteknili v ušesa.L.ena slvar< ki je p{ulla v kanal, vo nasuti in urediti, toliko se u- Htike. da bo trenotua kriza tembolj Dva cuceljna pa sta mu zmanjka- To(la lQ -e y liajvež slučajih iz- rabi ceste vsled silnega avtomobil-! umljiva. la in jaz sem dobil nič. Zato pa j ki jučeno. kajti vsi kanali imajo skega prometa, mi je dal gospod dovoljenje, da j pajee in Voda v njih se jako hitro Železo cestnih železnic se tudi prisluškujem pri ušestih tete Lo- j odtoka v Temzo. Vendar pa se slu-ne. Češ. da bom ujel lahko vse £ajno včasih najde kaka stvar, gla-ove, ki ji bodo ušli. Nedavno.+ega so našli celo dija- Ker nisem smel biti siten kakor manten prstan in zlat novec. Mili- doma. .sem sedel k teti ter poslušal. Vsi smo molčali in vlekli na ušesa. Tedaj pa je teti nekaj zaropotalo z želodcu in Julka je zavpi-la. da je ž".... Pa je bilo zopet vse tiho. Nato je rekel. gos«>od Kuri-pečič, da še ni. da pa bo prav kmalu. In smo čakali pa tiho .smo bili, da .se je slišal tiktak ure na steni. In ni hotelo biti dolgo nič. Ko Min bili tako zamišljeni, je o- četit neznansko za-mrčalo .skozi nos in Julka je takoj krikuila: — Zdaj je pa re.s!.... Pa se je oče zbudil in ni bilo nič več. Pomirili smo se in zopet vlekli na ušesa. Gospod Kuripečič je na škatl.ji nekaj pri vi j al, odbijal in predstavljal, iz ušesa tete Lone pa le ni bilo glasu. Tako smo sedeli še in še. Petrolejka na omari je začela pojemati, pa pa mi in teti je zlezla glava v naročje, Julka, Pipka. gospod gosti* Jj in jaz pa smo molčali še naprej.... Na katedru je stal profesor Ja- jone najrazličnejših za masko v priplava po kanalih, kateri pa seveda niso več za rabo. Zelo mnogo je zmelje v prah in veter ga razprši na vse strani. Tisoče ton gumija ostane vsa':« leto na cesti in Angleži trdijo, da vsako leto pustijo za devet i .ilijonov futov podplatov na cestah. ^ preteklem stoletju sta se bo-; i ;li za oblast dva stranki: katoliška in liberalna. O I 1. 1S30. do1 i J«' ' redkhni presledki vIj j dala unija katolikov in liberal- j cev. IS40 imamo prvi liberalni ka-! binet Lebaett Rogiera. ne da bi se i ia s n \>i* tri skupine izrazite, da-.;» l.»!>eralt*e tij» frauaasona. č»-tudi .!• želo .sovraštva napram kal 'likom pu vojni skril, in da so socl-.alist. nekako int.ra-igentui. Kombinacija med tremi .-.vetovnimi ua-ziri je rzr*\lno težka. Da j- j»a bilo po vojni opaziti razmeroma :lajne vlade, boiiid kat -likov ali tuli sovi jalisf v, s- .je nedvomno zahvaliti zun;uijepoliličuemu po- ! bila unija Čisto razbila. s!e- ' i'1 »J™! Zračunali so celo. da angleški! tudi denarnic, ki so pa večinoma j kadilci stresejo po ulicah in dr-!-!"' , . k;,blllet lh' Theuxa. Na- ' - -- - 1 * 1 u- - ^ sletlnje leto 1S47 »ade via 'a 7<>- je nic manj kot devet tiso«* ton; 1 '1,1 ld ' prazne. restavia-Belgijec- Delavci, ki pregledujejo kanale'pepela cigant in cigar. Tak pepel!!lt v roke ,n njegova . •»•v- - » in jih čistijo, gredo dol« po želez-,je zelo dobro gnojilo, a kako bi se era traJa do 187°- > Welova>'|r' ^ ^ „ , , r, . ... , , v. I njem katolikov v letih KVi ,Ia !,a -kivna naloga je b:ia finančna nih lestvah, katere so na vec me- zbral, taja porabijo Angleži na ^ 1,11,1 ' h) , . ... . , . 1l!n -,-• , -, . 1857 Završi hoi /•» K'-.tni, sauaeija dež le. \ kabinetu >o bi- stih najrravljene. Največja nevar- leto ISO milijonov kilogramov. Iz- l7>1 uo-I SOI°- tvatoii- . i-ij-kT naleiri po vojni, uaeijonalist je \>ak. Zailnja vlada j«' prišla na ki- hud. kadar napravim nekaj več lu'z Siten in držal v roki sveženj napak, kakor jih je treba za dvojko.. Zato me bodo poslali tudi žara li matematike na gimnazijo nekam daleč onkraj Sušaka v mesto. kj«'r žive tudi kamele in osli. Temu mesti, onostran Sušaka se pravi Timbuktu in tam uči matematiko, latinščino in druge predmete v drugi šoli gospod profesor za matematiko ter so pristavili, da je u-Titi tak? tepce, kot sem jaz in moji tovariši kolegi, ravno Lsto. kakor bi šilkrote s čežano pital. Tega pa jaz nisem razumel in sem |>ovedal očetu, ki j-e je zelo smejal in me je \ p rasa 1, če bom letos zopet padel. . Radio se je pojavil po vojni in pa imajo danes že na vsakem zelniku. kakor je rekel pokojni pi- ANGLEŠK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavi} dr. F. J. KEBN CENA • poštnino SAMO ?3 — Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in Blovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: . "GLAS NARODA" C3 Cortlandt Street : Hew York, H. T. izpričeval.... Začel je govoriti in jt povedal, da smo vsi zdelali in .smo bili vsi zelo ginjeni. Od daleč sc je .slišala godba, ki je igrala na šo lepo domovino s temnimi glasovi in zelo daleč. Tako je bilo lepo in svečano.... In iz Pariza se je .slišala tista lepa francoska pesem tako jasno, kakor bi jo igrali pri Krapežu na Zvezdi. In sem vprašal. kaj je to. pa so mi rekli, da ie to radio, ki iz Pariza prinaša glasove. Da. t j je radio, radio.... Ko sem se zbudil, je stala pred vrati go.spa Kuripečka. Držala je veliko svetilko v roki. ki je gledala mojo mamo in se smejala s svojim obrazom pa je rekla: <;Ja .slišite. ali .spite ali kaj?" In res so spali še vsi razen mene. ki sem se bil ravno zbudil in slišal to pri, ušesu svoje tete Lone. "Ti. Tone. zakaj si vendar vabil gospodo na koncert ? Ravnokar je prišel Mirko domov in mi je povedal, da je popoldne pobral stare tantieme s strehe, ker jih mora nadomestiti z novimi." Ko smo se vsi zbudili, smo se vsi skupaj smejali teni besedam. Jaz sem skakal po sobi in sem pre-\rnil stojalo s posodo z veliko rožo, ki se je razbila na- tisoč koncev kakor doma. In tako se bo zgodilo prej ali slej, včeraj ali dan&, da bomo i-meli t-adio tudi pri nas. ako me ne pošljejo v Timbuktu, kjer žive osli, zamorci in kamele. nost za te so bencinski plini. V garažah, kakoršnih je v Londonu na tisoče, splaknjejo bencinske + ,'nke in drugo posodo, v kateri je ud bencin in vse to se zliva v kanale, kjer izpuhteva ter je nevarnost. da ttžge. Zato morajo delavci v kanalih imeti organi/i ,i: > »ci.iali.sii rain v letu !SK:j. Dobro organizi- n ~ llh pripravljena, zanjo OVEKOVECENO DRE NA ZEMLJEVIDU Ena najpopularnejših osebnosti ll ranim se je posrečilo /j dobiti zopt-t vlado v rok.-, ki so j i' y° d.-lovali socijalisti. Van.lerv. 1-uneli prav do leta 1878. Zakon i.-(5e J° k'ak;,n mesecem kot ak-p gre vsa-13870- ^ odpravil katoliške pravi-itivni ;lan vllt ^ <'a uk!'oti iatli" i v kanale! ce v «oIaI' in je bila uvetlena nev-!ki,IjH' nasprotnike v lastni stranki. napovedal radikalno uveljav-liška duhovščina poseže vanj z v.s,^1)«^0 >ocijalizma v praksi. Zadnji energijo. Zgradili >0 ogromno šte-| predlog na 6 mesečno vojaško služ-vilo svobodnih katoliških šol. oh- j1)0 .)!> ■sa:uo t>ne vijoline. glas iz nem pa pridobili na političnem porkestra. Predlogu se l.iu tako. da .so zopet imeli vlado Me uPri generalni štab. vlada je med leti 1884—1914. L. 1892-93. I,afUa- je bil vpeljan nov volivni red. ra-| Kakorkoli >e ho že r^vijal po-katerega so že 1. 1894, prišli v lr>™J- dejstvo wtane. da v P.^lgiji ko leto sa:u*» v Londoni v obliki mila. kar se tudi ne daj traina šola. Boj .se. poostri. Katn-pre prečit i. je dandanes v Angliji brez dvoma ministrski predsednik Baldwin. Da so ga obsipali z vsemi mogoči- parlament soeijalisti, ki .so se organizirali v letih 1881 — 1885 /. voditelji Vandervelde, An-eoh;. vladajo v vsakem oziru normalne razmere, da bo boj svetovnih nazi-ranj odslej ostrejši kot do sedaj, mi častmi, ran podeljevali dok- Deshee. Istočasno so na torske diplome, ga imenovali častnim članom brezštevilnih društev in klubov, vse to je splošno zna- soeialnem i kn se ^ nif,£rl0 ^ apelirati na je Angležinja Miss Gertrude Tre-velyan. J'retl kratkim je dobila augleško nagrado za pesništvo. IŠČEM AMTOXA PIHROVEC in I VAX A KOVAČI Č. oba doma iz Smerje pri Ilirski Bistrici. Za nju imam pisma iz stare domr-vine ter več važnih poročil, zato naj se mi oglasita. — Ludvik Kovačij Box 187. Bracken-ridge, Pa. (&8&9V ADVERTISE m-QLAS NABODA *AD BI IZVSDEL za naslov svojega očeta ANDREJA ZALAR, doma iz Podskrajnika pri Cerknici. Leta 1913 je prišel v Davis, "W. Va. Če kdo kaj ve o njem, mi poroča,-ali naj se pa sam o-glasi svojemu sinu. — Andrej Zalar, Bos 41, Oamp 67, Oamden ob Ottley, W. V». (2x_8&9) 1 s 1 ' polju delovali katoliki. Leta 1S93.144nnion -aere". (V pa š^ poudarijo ustanovili kršČ. soe. skupin^ vj»«o- js Francijo* no. ilanj znano pa je to, da soj terja. Radikalnejša skupina se j Kanadci no njeni nazvali 11,000 kmalu odcepila, a tudi kmalu h Čevljev visoko goro. katera se se- umrla. Leta 19(H). je bil uveden daj imenuje Mount Stanley Baldwin. Gotovo so mu s tem postavili najtrajnejši spomenik. Tudi v Ameriki so že- vee krajev nazvali po kakem slavnem možu in sie?r po angleškem pisatelju Rudvard Kiplingn dve želez- dvema problemoma o-' . ■ r • 1 • . • t- n 1 KJE JE 11101 brat \ LNChL KUO- nlški postaji Michiganske železni- z*roma dejstvi: I vedla se je splo-^® ee. Ena postaja se imenuje Rud-j^na in enaka volivna pravica in o-yard, a druga pa Kipling. glasil *e je naeijoindizem Flam-i da imate ob- državi gotove skupne «bv /.nosti glede vojaško službe, po tem je ja-110. da je .socijalistični proporc, 1. 1912. >0 liberalci in .so- predlog enak umoru v Sarajcnu cijalist proti katolikom osnovati j tedaj povod, nikakor pa nr vzrok kartel, L 1914. pa je že izbruhnila' nastale krize, vojna. piela Po vojni so se belgijski politiki j Dolgosti življenja nove vladni mogoče prerokovati. Navdušenje onih. ki hočejo dati cev. Severni del Belgije, obljuden imena velikim možem, pa gre vča-j od Flameev. je gerniauofilski. rev-sih predaleč Tako je bilo tudi nejši iu deloma domokratičnejši.; prod nedavnim časom, ko so ho-jTo vprašjmje je odmevalo tudi \ teli Mont Blanc nazvati po Musso- katoliških vrstali. Pojavila .se je : liniju. I južna valdnaka konservativna in | To bi -»' tudi zgodilo, da nisoj frankofilska ter severna demo-! Fraucozje rekli, da je vrhunee^j-ratičnejŠa flamofilska struja. To ^D.iit Blanca francoski in ne ita- ^reujt. še do danes ni izkristahzi ! lijanski. Tn tako je ostalo pri starem imenu, navdušenci pa so bili nekoliko Mr.miram ali pa še celo1 prej. Po slavnem Stanlevu, ki je našel Livingstona. so imenovali slapove v Congn.^lci se imenujejo Stanley Falls. Mont. Everest je nazvan po indijskem generalu istega imena. V Avstraliji so imeni-vali mesto Cooktown v Queens-j rano. Tsti problem najdemo v lil>erai-' ni in soeijaUstični stranki, s to i razliko, da se imajo socijalisti svo-! ji moči zahvaliti bolj valonskemu; delavstvu, dočim je FJam>ka ka-! toliška. Ce pa preidemo na po-| vojno krizo, je brez dvoma prvi povod v tem, ker je prenehal prejšnji v bistvu dvostrankarski si- VAT, doma pri Celju na Štajerskem. njegova žena pa iz Litije in bila :ta pred 20. leti v Scof-otem ko je odšel tudi njegov oee od njega? Tako se je pričela njegova beda, njegova neizmerna beda! Vzeli so ga proč z Niedeeka ter spravili v hišo strica, njegovega varuha. Tam naj bi se ga skupno vzgojilo z oratrancem Ridigerjem. čeprav je bil on sam za leta starejši od njega. O. da bi nikdar ne čul tega imena, da bi nikdar ne videl tega dečka! Prokletstvo njegove mladosti se je imenovalo Ridiger. Grof VtlibaM je zastokal ob misli na bolečine in muke, katere je moral pretrpeti vsled njega. Krčevito je stisnil svoji suhi roki ler zrl nepremično ven v sence, ki so se vedr.o globlje razprostirale nad dolino. Arrata zan jim so se odprla in počasi >«» je približal sklonjen, star mož. ki je obstal za stolom grofa. Vilibald je obrnd glavo. — Kaj pa, Kunert ? ^ Nobenejra odgovora. Čuti je bilo le šum. kot če se človek s silo bori proti solzam. Cirof je vstal ter stopil poleg kastelana. — Kunert, — je vzkliknil ves prestrašen ter ga prijel za obe roki. — Kunert! Preko upadlih lic starca so pričele te-i solze. Stisnil je roki grofa, pozabil v svoji bolesti na ves rešpekt ter omahnil na stol. — .Moj ubogi, ubogi gospod! — je zvenelo z njegovih ustnic. — fiovori. Kunert. Nesreča? Starec je stisnil roke ter divje zmajal z glavo. — Več kot to, gospod grof. — zločin! — Sveti Bog. govori vendar! — Grof Ridiger... — On?! Kaj. kaj...? — Ah. gospod grof... preveč je lopovščine... VilibaH se j<> a-i s oko vzravnal in njearovr oči so zablestele. — Govori. — je zvenelo robato z njegovih ustnic. Starec s»> je stresočima se rokama oprijel roke svojega gospodarja. — Vi morate proč od tukaj, gospod grof! — Jaz? Za nič na svetu! — Vi morate... pri Bogu. moj ubogi gospod! — Drugače vas bodo odvedli proč? Tja v kapelo? — je vpra-Šiil Vilibald trpko. — S strupom ali bodalceir. ? — Ne v kapelo. — Ne? Kam pa drugam? — V norišnico, gospod grof! Nastala ji1 globoka tišina. Smrtnobled in nepremičen je stal ma-joratni gospodar /. Niedecka. Njegove či so zrle pošastno iz tem?. Nato pa je bušknil v glasen smeh. — V norišnico! Bravo. Ridiger! Načrt je vreden peklenščeka. Obrnil se je ter pričel počasi hoditi po obstal pred starcem, položil roki na rami t,t reitei meiiKo m pri srčno r — Zvejta, pogumna duša! Povej mi. kar si čul o eeli stvari. Peto poglavje. svojati iz zob. Jaz tudi nisem hotel tega vrjeti, a lekarnar je rekel našemu Janezu naravnost v obraz: — Predlog,.da se stavi gospoda grofa i>cd kuratelo. je bil že stavljen pri sodišču. Celi Angerwies bo pričal proti gospodu grofu! In nas tukaj, slr.žabništvo Niedecka, s.-hoče tudi podkupiti! Bog v nebesih! Dvojno plačo naj bi dobivali od grofa Ridigerja — in raditega naj bi držali z novo gospodo, kajti sedanji majoratni gospodar je že sedaj toliko kot mrtev človek! Starec je udaril z roko po svoji glavi ter nalahno zaihtel. — Slabo, zelo slabo stoji, moj dragi gosj cd Zdravnik spodaj v mestu je bil predlagan za izvedenca in mi vemo dobro, da vam ni posebno naklonjen! Grof Vilibald je zopet pričel korakati po mali sobi gorindol. Globoko je dihal in njegovi roki sta se tresli. — In ti misliš, da so te govorice resnica, Kunert? — Prisežem na to. gospod grof. — Kaj pa bi mi koristilo odpotovanje? Kar imenujejo na meni prismojeno, je splošno znano ter bodo potrdili vsi moji nasprotniki! — Gotovo, gospod grof. Kar imenujejo "prismojeno^. Ker pa ni prismojeno, jc treba pred vsemi stvarmi opravičiti. Tukaj v tej o-kolici se ni mogoče zanesti na ljudi. Torej proč od tukaj, gospod grof, kjer lahko pokličete varstvo vojvode ter si lahko najamete Najboljšega odvetnika. Jaz bom spravil skupaj stvari in jutri zjutraj odpotujeva. Ali smem iti po ključ za predal! Visi še vedno v starem salonu. — In kaj hočeš tam? — Poskati hočem civilno obleko za poto\«;ije. — Jaz imam vendar tukaj svoj kožuh. Kunert pa je energično zmajal z glavo. — Ta vražji kožuh mora sedaj doigrat; svojo ulogo, gospod grof. Tudi on je mnogo prispeval k govoficam. — Enke vendar zahteva, da ga nosim ... — Gospod grof. ovčar misli pač dobro ter vas hoče cbvarovaM Vfrtttrtt oarnilio« ~ Stripping 9. dietfflbri: Olympic, Cherbourg Republic, Cherbourg, Bremen 10. decembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen VeenOam, Boulgone »ur Mer, Rotterdam Conte Rosso, Genoa, Naples 13. decembra: Roma. Naples. Geooa 14. decembra: Berengarla, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen IS. Sscsmbrat Pari«. Havre — BOŽIČNI IZLET. 17. decembra: Minnewanka. 'Cherbourg 20. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decambra:-. Albert Baliin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Majcutic, Cherbourg 28. decembra: Ryndam, Boulogne sur Mer, Rotter, dam 2k. decembra: New York, Cherbourg, Hamburg 30. decembra: • Mauretania. Cherbourg 31. decembra: Pennland. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg I. SKUPNI IZLET • parnlkom "Part*" dne 24. marca. 1928. II. aKUPNI IZLET a parnlkom — ♦•Parle" dne 12. maja, 1*28. III. SKUPNI IZLET s parnlkom — "Pari«" dne 2. junija. 1828. Večinoma parnlkov odplujejo pono-O; potniki ae vkrcajo dan pral. Potujte na vladnih parnikih "pod ameriško -zastavo". Vprašajte svojega lokalnega potniškega agenta za ccnc in lepake ali pišite na UnitedStatesLines 45 Broadway, New York City JUGOSLAVIA IRREDENTA Hudo T-eurje na Bovškem je pred kratkim napravilo veliko škodo. Kraji v nižini so bili poplavljeni. Silen vihar je trgal strehe s hiš. Posebno hudo je bilo v LZr^tŽZ !"- - -— Stori to. Kunert in odredi v.se. Jaz se ti hočem pokoriti vseh stvareh. Ti in Janez me bosta spremljal«. (Dalje prihodnjič.) stov je poškodovanih. Soča je na najbolj širokem mestu narastla i cele 4 m. Tako velika je bila samo leta 1920. Slučaj kot izumitelj. Pristaniški delavci v Avstraliji so zopet pričeli z delom. MELIJOrRXE. Avstralija, S. decembra. — Stavka avstralskih delaveev, ki se je pričela pretekli petek, je bila uravnana. Delavci niso hoteli opravljati prekumepaf Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega prejemate, je raxvidino, kdaj Vam je naročnina posla. Me čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hocbevar. San Francisco, Jacob Lausin. COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Culig, John Germ, Ft. Janesb, A. Saftiff. Salida, Louis Costello. Walseuburg, il. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verbicb. Chicago: Joseph Blish. J. BevčiC, Mrs. F. Laurlch. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzele, Mary Bambkh, J. Zaletel. John Kren, Joseph HroraL La Salle, J. Sjtellch. Mascoutah, Frank Augustln. North Chicago, Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Kansas City, Fr*nk Žagar. Pittsburg, John Report. MARYLAND Steyer, 4, Cerne. Kitzmillcr, fc'r. Vodopivee. dela pod pjgoji razsodiščne odločitve. Stavka, ki je izbruhnila nato. je ohromila ves avstralski! ladijski promet. Nekako 50,000 MICHIGAN delavcev je bilo prizadetih o l' Calumet, M. F/Kobe, stavke. „ 'j J- Bari<*. "--i MINNESOTA Ant. Janezk-h. Po podzemski poti v banko. Tržaški >vedrovci so po podzemski poti udri i v filijalko zavoda "B:inco di Roma" na Oorsu G.a-. ribaldi. Pod ulico Arceta so izko- Cloveski razum je iznašel veli- men. Par dni pozneje je hotel pi-' ke reči. Vendar pa bi mu bilo o-jsavo odstraniti. Pri tem je prišel stalo mnosro prikritega, če bi mu na misel, da bi šlo to hitreje č> ne bda prišla na pomoč velika si-'bi pisavo od jedkal s kislino. Xa............- - r-i. 1 -k - -1 la. ki jo imenujem! slučaj. Zelo veliko začudenje je pri tem odkril SP°S1 lznien-»avanJe m Premešča- zali brez plena. Najbrze 31I1 iznajdb je nastalo prav da je pisava ostala. To ga je pri! "" ^ J vobi porindol, nakar je shl^no- Tako ^ razume-j vedlo do te-a, da se je z^čel s tem ter rekel mehko in pri- lznaJdbo ^.ukov. ki nimajo no- pojavom obširneje baviti in na ta benega tehničnega znanja. Seveda način je iznašel litografijo. je na dimgi strani mnogo iznajdb se je pričel pebliže baviti s tem nov dokas. njegovega zanimanja! :—, , , gorske kraje giln(> je b(>?at na| pri Gorici Naši HivUni stroji sp plod sanj. Njih izumitelj je spal in sanjal, —'in končno iznašel daljnogled seveda o stroju, ki je prepletal vsej Nek norimberški brusae stekla najrazličnejših rastlinah. Razteza _ njegovo mišljenje v budnem in je imel opravka .s kislinami. Pri se poleg cerkvice Sv. Martina na ako slabo, tako grešno nastopili -"inTo ^elohZ ZtZ V T^ Tv™ delU T * P3dla kaplji' ^ P° "elenem P°b°fjU bliŽnje'' neso. resnični bratranec gospoda grofa' K , ^ ^ km,J"' ^ Je S|Ca'klSlfe na 0Čala" Xa ta na5in ie GosP" Bois de Chesne na'. lM,llC0 nianil nrot. momn \o iro spoznal metodo izjedkadnja stekla merava nasaditi v tem vrtu tudi Cilinder za petrolejske svetilke re«dko cvetje š\-icarskih planin, vtaknjena v uho na konici kopja.[so iznašli takole: jApenina, Kavkaza in Karpatov. Ko se je izumitelj šivalnih strojev yek otrok se je igral s stekleni- Nekega mladega fanta je poslal g. prebudil, je bila uganka rešena :-Co z odbitim dnom. Starejši brat Bois de Chesne v Padovo studi-Tho spada na konico šivanke. ne tega otroka, nek švicarski meha- rat botaniko. Vrnil se je in sedaj pa na nasp -oten konec. In tako je nik. je poljg tega eksperimentiral P°zna latinska imena redkih pla-bil iznajd?n moderen šivalni stroj. s petrolejko svetilko. Slučajno je ninskih cvetlic, ki jih skrbno goji Slučajno so iznašli tudi litogra- nataknil to steklenico ua svetilko in urejqje. fijo. Nekega dne je iznajditelj li- in tako iznašel cilinder. . 1 2 ^ tegrafije zbrusil kamen, da bi ga - - -__________I Z »l«™«^ »» *** mogel jedkati. V tem ga je zmoti- prig^^ Spomenik Friderika Velikega Grof Vilibald je potegnil bližje.stol ter se oprijel z rokama lije-pa naslonjala, kot da išče opore, da ne omahne 11a tla vspričo nezaslišanih stvari, katere bi moral čuti. Kunert pa se je dvignil s tresočimi se koleni. — Ah, gospod grof, — je zastokal. — ni niti mogoče vrjeti. da bi mogel človek tako na kri in lastno meso —cux gu^ua groia: [sulico planil proti njemu Na ko- Majoratni gospodar se je zopet hripavo nasmehnil, a stari možlnju je illu>] zastavic0 ki je nadaljeval s težavo: ' — Tako je prišel sem. se za deset dni nastanil v hotelu Hamburg ter započel s prevdarkom in vso zvijačo pravcat npor med ljudmi! — Ah, ljubi Bog. kako izprleda sedaj pri poštenih prebivalcih Angervviesa! — Kot da je bil hudič sam opuščen z verige. — kot da je naš dobri gospod grof spravil celo okorco v nesrečo' Pravijo, da je gospod grof blazen, da spada v norišnico in da je gospod R:-oiger resnični majoratni gospodar, ki spada semkaj na Niedeck. Seveda jim je on sam lo natvezil. Ah. če se čuje, kaj vs? je uganjala ta gospoda! Za gostilniško mizo sta sedla ter se tikala 7 vsem tem kramarskim narodom! Gospa grofica je delala celo obiske pri meščanih ! — Gospa Melauija je delala v Augerwiej obiske? — ga je pre-kiml prof Vilibald ter sklenil roki nad glavo. — Ta arogantna, ošabna ženska, ki smatra sebi enake kot blato na svojih čevljih, odkar se ji je posrečilo ujeti grofa? — Ti so najhujši gospod grof. — je prikimal Kunert z zaupljivo kretnje roke. — Teh je sram samih sebe, ker so nekoč ležali v meščanski zibelki! — I11 obiski ;rospe grofu-.' niso bih 5e najhujši. Kaj bi rekli gospod k temu, da sta prišla obi' na veteranski ples. nastopila na eni strani kot kneza, a se na drugi strani bratila z vsakim čevljarjem in krojačem... Celo plesala jf grofica... Vilibald je potisnil glavo naprej, kot di« ni pravilno čul. — Ta burka je vredna vstopnine! — j. vzkliknil z ostrim glasom. — Pri Bogu, ti ljudje, ponosni na plemstvo, so si majoratno pravico drago odkupili ter se potezali zanjo v potu svojega obraza. Grofica Melanija pleše s kmeti'. (Vdaj pa bo.lo ti reveži pošteno plesali po njeni piščalki! — To že delajo, gospod grof. To že delijo kot dresirani psički. Gospod Ridiger jih je dobro zdresiral v desetih dneh. Za to pa j -gospod jrrof razmetaval denar s polnimi rokami! — Tako. odkod pa ima naenkrat toliko denarja? Pred štirimi tedni je še hotel najeti posojilo ter pisal, da je na robu propada. Bogati tast je baje bankeroten in neizčrpni vrelec zlata je baje naenkrat usahnil. Hni, ali je pričel zopet, bruhati ua dan? Kastelan je zmajal z glavo in njegovi beli lasje so blesteli v temni sobici. — Potem bi pač ne igral take drzne igr? ter se skušal polastiti Xiedeeka s pomočjo zločina! — On ne gra nobene drzne igre. V tem jt moj dragi bratranec preveč pretkan. Jaz sem premotril sedaj njegov načrt. Meščani An-gerweisa hočejo sejati in on žeti. Če bi bilo res to mogoče, kar praviš ti, Kunert. — jaz ne morem vrjeti tega. ker bi bilo preveč per-fidno. preveč peklensko___ — Je tako, gospod grof, pri Bogn, je \ifco! In raditega inora gospod grof ujtri zputra na vse zgodaj proč od tukaj, pa pride li Daljnogled so iznašli — otroci, - ^ učenih tehnikov, ki tudi nikakor in sicer otroci holandskega bru- kl (blVSP?a rC2ima) niso nastala po natančnem premi- stača očal. V igri so sestavljali šljevanju. tuhtanju in številnih brušena stekla in kukali skozi. To poskusih. Da se pospeši asimilacija Italijani naj začno prihajati iz Pali strans'ti rov. ki je vodil 11 a-vs«-n starih provinc, od daljne Si- ravnost pod arhivni urad omenje-cilije navzgor v Julijsko Krajino. 11(1 banke. Od tam so prišli v pro-Drugorodci pridejo ž njimi ^ store, kjer je blagajna, v kateri je stik. spoznavali se bodo med se- takrat f^O.OOO lir. To jc bib boj. mladi Italijani bodo poroče- v l^tek, m tržaški plačilni dan. vali brhke Slovanke. vlada naj po- Blagajno so vrtali potem ]>a zbe- premešča- žali brez nje italijanskega in slovanskega kak ropot prestrašil. ljudstva r Primorju. v obmejni j - pokrajini naj se nastavijo uradni-' Romunski zunanji minister i ki iz starih provinc, v katere naj Titulescn-bbaje odstopil. Sej mi-j 'se premestijo drugorodni uradni-' n istrskega iveta sp več ne udeležuje. i Botanični vrt v Trenti Gosp. Bois de Chesne je velik Chislio'.m, Frank (Jouže. A. Panian, Frauk Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sckila. Eveleth, Louis GouŽe. Gilbert, Louis Vessel. Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Ilrvatlch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl SteratsU«. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, Johu Batant. Joe HitL Cleveland. Anton Bobek. Charles Karlinjrer, Louis Kudraan, Anton 81m- je njih očeta privedlo do tega, da ljubitelj Trente. Botanični vrt je'ci,,e je P-omo™al na u»iver7i v Bolonji Josrp Bizjak iz Šempetra Promocija Za doktorja veterinarske medi-!tich- Math- sl«*P°ik- Euclid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Sloviti Nobel je prav slučajno ^ je vrgel pod vlak 42-letni dela-izvora svojemu ogromne-;vec Lovro Hribar, doma iz Ljub- mu bogastvu. Bil je zaposlen v ni- ljane Mend. ?a je ^^ v smrt la njegova mati, ki ga je prosila, da naj hitro popiše perilo za peri- Z" """T* J"™";" * ljane. Menda ga je g co. ki čaka Papirja baš ni bilov"TV TJ^Tl* ^zen. . , . . . . , «<5eta._ Vec let se je tmdil. da bi to . . pri roki, pa je napisal kar na k*-)teto5ino ze3istiar. Meadow Lands, J. Kopriviek. Midway. John Ž list. Moon Run, Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Tg. Magister. Vine. ATh In U. Jakobich, J. Germ, J. Pogačar. Presto, J Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hrtn. Unity Sta. ia skelleo, J. SkerlJ. Fr. Sohifrer. West Newton, Joseph Jo^an. WOIoek, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren. Racine In ekeliee. Frank Jelene. Sheboygan, Johu Zorman. West A11 is, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondvillr, A. Z. Arko. Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za -(ilai Naroda" Je: Za eno teto $6.00; za pol leta $3.00; a štiri mesce 12.00; u detrt leta $1.50. Naročnina xn Kvropo je $T. leto. za eno