Posamezne SterBkei Navadne Din l'—* ob nedeljah Din 2*—• »TABOR* izhaja vsak dan, rama nedelje ia praznikov, oh 18. nri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*—za inozemstvo D2‘>*—? dostavljen na dom D 19*-^ na izkaznice D18’—, isserati po dogovor«. Naroča sc pri opravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev.- 4 Poštnina plačana v gotovini Zen a danainla štev. 1 Bin TABOR Posamezne številke« Navadno Din 1*—% ob nedeljah Din 2*—» UREDNIŠTVO «c nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. d* 1. nadstropje. Telefon interurb. št. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št- 4, pritličje, desno. Telefon št. 24^— SHS poštnočekovai račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja sc «o ozira. — Rokopisi se ne <— Naslov: X Ti t .;. l C A L ju i c K pofožalu. Maribor, 23. aprila. Sedanja kriza je kriza svoje vrste. Zdi 6e, da se pri nas celo taki pojavi ravnajo po geslu: »ima vremena«. Mirno, brez vsakih skrbi in bolečin so se «inerodaj-ni» udali velikonočni poeziji in sicer najprej po katoliškem' ritualu, nato pa še po pravoslavcem. Vlada opravlja svoje posle kakor poprej, listi pišejo eno in isto, tolažeč čitatelje s prihodnjimi dnevi, ki bodo baje odločilnega pomena za razplet krize. Toda kaj se pravi ^ odločilnega! Zdi se, da je kriza že odločena. Bile so tri kombinacije: 1. poslovna vlača Pašie-Pribičevič, 2. poslovna vlada Davidovič, 3. koncentracijska vlada s patriotskim obeležjem. O prvi trdijo, da nima v parlamentu večine in je zaradi tega demdsijonirala. Davidovič pa pravi, da ima večino. Ima jo, n. samo z Rodicevci, Že dvakrat je bil resno v ^kombinacijv toda — Davidovi6 je obračal. Radie pa je obrnil. Danes je zelo dvomljivo, da bi g. Davidovič resno računal z možnostjo poslovne vlade opozicijskega bloka, zlasti ker ve, kako težki so računi, kadar je za množi ln i k značaj in politik tako sorte kot je Radič. Tretja kombinacija bi bila v drugih državah in v podobnem1 položaju politična potreba. Pri nas je v sedanjem trenutku tfžko izvedljiva. Preostaja tedaj le še volilna vlada, kot je bilo rečeno takoj v začetku. Volilni mandat lahko prevzame najmočnejša stranka ali koalicija, toda nikjer ni rečeno, da ga ne M mogla dobiti tudi stranka, ki je v manjšini. Volilni mandat je stvar zaupanja. Oni, ki so za revizijo ustave, pravijo, da njim' pripada pravica, da izpeljejo volitve. Tisti pa, ki so proti reviziji ustave, opozarjajo na posledice, katere bi nastale, ce bi izvedli volitve revizionistu V 'Angliji se ni nih-‘ če resno protivil temu, da prevzamejo vlado ljudje, ki so za revizijo dosedanje politike in ki so celo republikanci. Toda labouristi niso nikoli trpeli, da mislijo s čemerkoli oškodovati državne interese. Preveč pametni so, da hi iz svojega republikanskega prepričanja napravili r-žavno vprašanje. Jugoslavija ni Ang ua, temveč komaj ustvarjena država treh plemen, ki se grizejo med sabo ze pet let iii ki so se oborožila z najhujšim poli ic-nim! orožjem in se zakrinkala z maskami plemenskega Sovraštva. Jugoslavija je problemi za se. Pri na« je revizija) ustave vprašanje zaupanja v patriotizem1, v državotvorno voljo. Kdor tega ne uvidi bi ne umeje, je slep. Kdo pa naj zaupa revizijo ustave ljudem’, ki so spisali program HRSG, memorandum genovski konferenci itd., kdo naj zaupa nad vse od govoru emu politiku, ki v enem najkočljivejših trenutkov bruhne iz sebe, da mu gre le za to. da razdore državo in izvrši to, zaradi česar še sedaj biva v 'inozemstvu?! Volilna vlada, ki bi bila popolnoma odvisna od politikov, katerrbi r ho teli strankarske boje pretvoriti v državljansko vojno — republika ih’ držnv- razcepitev je izvedljiva le s krvjo! — taka volilna vlada bi bila zadnji in popolni dokaz naše državriostne nesposobnosti. Nihče ne odreka, g. Davidoviču zaupanja v njegovo iskrenost, lojalnost in državotvornost, Tudi Paš id in' Priblčevit’ 'ne. Noben resen človek pa ne utore zaupati Radiču, ki dola usluge lastnim' nasprotnikom, obenem; pa j-ohni proti državi. Saj vemo, kakšne stvarne uspehe ima 'njegovo rohnenje. Saj vidimo radičevske 'leve, koliko »mirotaorae jn čovječanske Maribor, sreda 23. aprila 1924. Kralj se povrne v sredo. Rešitev krize po pravoslavnih praznikih. — Skupščina bo 3. maja zopet od-goderia. — Pašič ne ve, kako ho kriza rešena. BEOGRAD, dne 22. aprila. (Izvirno.) j 'sklicana za dne 3. maja. Ako vladna kri- čez velikonočne praznike je vladala v političnem’ žvljenju popolna tišina. Včeraj dopoldne se je vrnil iz Skoplja predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič ter takoj posetil ministrskega, predsednika Pašiča, s katerim je da.lje časa konferiral. Popoldne je imel gosp. Pasic kratke konference z nekaterimi ministri. Kralj se povrne iz Topole šele jutri popolde. Takoj po kraljevem’ povratku bodo pozvani v avdijenco gg. dr. Lukinič, Ljuba Davidovič in Voja Lazič. Prihodnja seja narodne skupščine bo IZGRADNJA SUŠAŠKE LUKE. SUŠAK, 22. aprila. Včeraj je dospel semkaj finančni minister dr. Stojadino-vič ter si je ogledal tukajšnje pristaniške naprave. Kakor se doznava z merodajne strani, namerava vlada dovoliti 20 milijonov dinarjev za zgradbo dvigalni-kov, tirov, mostov, kejev in cest v suša-ški luki. Finančni minister je zvečer odpotoval v Cirkvenico in se danes vrne v Beograd. -o- NOjGOMETNE TEKME. ZAGREB, 22. aprila. Nogometna tekma na velikonočno nedeljo med tukajšnjo »Concordio« in »Osford Universit,y AFC.« je končala z 2:1 (1:1) v korist »Concordie«. Na velikonočni pondeljek se je vršila tekma med »Haskom« in »Oxtord University AFC«, ki je končala z 3 :1 (3:0) v korist »Haska«. ZAGREB, 22. aprila. Glasom poročil iz Turina je »Gradjanski« v tekmi s ta-mošnjim športnim klubonr »Turino« podlegel s 4 :0. Tretja ekspedicija na Mount Everest — ponesrečila. LONDON, 22. aprila. »Daily Mail« po- za do tedaj ne bo rešena, bo narodni skupščini na tej seji samo objavljeno, da je vlada podala ostavko, nakar bo skupščina odogodena na nedoločen čas. • BEOGRAD, 22. aprila. (Izvirno.) Ministrski predsednik Pašič je izjavil novinarjem, da rešitev sedanje vladne krize ne lež v njegovih rokah, in radi tega tudi ne more podati nobenega mnenja, kako bo rešena. Vsekakor pa. ni pričakovati rešitve pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki. vrnil v Indijo. Prevelika suša je onemogočila nadaljevanje ekspedicije. To je tretja ekspedicija na ta 8410 m visoko goro, katero so podvzeli Angleži in ki je ponesrečila že v prvih početkih. *—□—t Trocki jetičen. STOKHOLM, 22. aprila. Glasom naj-novejšrh vesti iz Rusije je dognano, da ima Trocki sušico. Priznanje grške republike. ATENE, 21. aprila. Zedinjene države in Belgija so pripoznale novo republikansko vlado. roča, da je general Bruce, vodja najnovejše ekspedicije na Mount Everest, opu-J pozicijonalcev, s čemer je kriza stil nadaljevanj svojega potovanja in’ sej rešena. Angleški delavci se vračajo na delo. LONDON, 21. aprila. (Wolff.) Delavci ladjedelnic v Southamptonu so soglasno slenili, da v sredo pričifo z delom. . .-1J,! ;■*; • I' —Q— Političen umor v Bagdadu. BAGDAD, 21. aprila. (Reuter.) Umorjena sta bila dva poslanca, ki sta zagovarjala zvezo Velike Britanije z Arakom). Rekonstrukcija albanske vlade BEOGRAD, dne 21. aprila. Tiranska vlada se je popolnila z vstopom dveh o- vlade Leto: V. — Številka: 93. □□□□□□□□□□OD □ □ Za uganko, razpisano v »Taboru« o3 18. marca tl., je poslalo rešitev G4 oseb. Ker so zadnje rešitve prispel® šele dne 21. (m., še nismo mdgli glede vseh ugotoviti: i) aii so vs; reševalci naročniki »Tabora« in 2) ali so njihove rešitve pra-vilne. Radi tega bo žrebanje za 5 nagrad v ČETRTEK 24. TM. od 11. do 12. ure -g našem uredništvu ter prosimo izmed tekmovalcev gg. Antona KOŠTOMAJA; gostilničarja v Mlinski ulici, R, PLE-SKOVIČA v Krekovi ulici in Jakoba LAHA, Glavni trg 2, da se v imenu reševalcev udeleže žrebanja. UREDNIŠTVO »TABORA«. n anannaB)P,-Jnnn Izgon jezuitov iz Argefttimje. ' BUENOS AIRES, 21. aprila, Zaradi1 imenovanja nadškofa v Buenos Airesu je nastal spor med argentinsko vlado iii Vatikanom: Jezuit Josip Blanco, ki je r nekem listu napadel vlado zaradi njenega Vatikanu neprijaznega stališča, je bil izgnan iz države, in se zatrjuje, da bodo; če se položaj ne izpremfen), v uajkY"t?cm! času izgnani iz države vsi jezuiti. Argeh-tinski poslanik pri .Vatikanu, Garcia Nansilla, bo postavljen na razpoloženje. -o— ■ .j Borza. CURIH, 22. aprila. Predborza. Pariz 35.35, Beograd 7.025, London 24.805, Praga 16.70, Italija 25.20, Newyork 567, Dunaj" 0.007990. - < >■ n. * ,/j ZAGREB, 22. aprila. Sklepni tečaj*., Pariz 514.50-519.50, Švica 14.2l-14.31, London 351.50—354.50, Dunaj 0.1130—0.1150, Praga 237.80—240.80, Italija 357.50—360.50, Newyork 80.35—81.35. I republike« so dosegli s svojimi besnimi izpadi proti državi in parlamentu! Toda skok iz enega ekstrema v drugega; iz skrajno opozicije na vlado, ne more vzbuditi zaupanja, zlasti dokler se tako zgovorno odpirajo Radičeva usta. In kako naj se volilni hoj vrši v odvisnosti od stranke, ki ji ne more zaupati noben patriot in' kateri danes težko zaupata sama gg. Davidovič in Korošec?! Prvi korak k sporazumu bi bil. da Radič zapusti Dunaj in se odpove itak brezplodni ^akciji v inozemstvu. Nato pa da priznajo on in vsi njegovi poslanci, da rto odločno in brez vsakega pomisleka za državno skupnost, g to izjavo naj gre Radičeva, stranka v volilni boj in zahteva odobritev svojih’ pristašev. Šele tedaj bo ^glavni vzrok nezaupanja, odstranjen in selo na tej novi podlagi bi bilo iniogo-ec delati nove Slejkoprej je težišče vsega IzključiTo le na Radiču in' in;iegovi«(?) stranki, iio pa na Davidovima in na drugih politikih, ki so že podali dokaz o.tem, kdo so in, kaj hočej«. i u v Politične vesti. Z izidom občinskih volitev na Koroškem je glasilo koroških Slovencev 1» Kor o § ki Slovence« prav zadovoljen-Kooštatira, da vsi manevri nemških meščanskih srank in soc. demokratov niso mogli preprečiti ugodnega izida za Slovence ter da so .vzdržali povsod stare postojanke, marsikje celo znatno napredovali. V 9 občinah so 'dobili večino. Ce-v Velikovcu je bil izvoljen c>n slovenski odbornik (dr- Petek), dasi mu je celo duhovščina (nomška) nasprotovala. Občinske volitve so ponovno podale dokaz, da koroška slov. stranka uživa zaupanje ljudstva in da se je to zaupanje zelo stopnjevalo. * Normalna pot — razpust. Zagrel.tka »Riječ« prše: Emigrant ua Dunaju, ki sodeluje v organu Todora Aleksanidrova, ki ne taji svojih zvez s tem organizatorjem Vseh spletk piroti naši diržavi, ki zbira enacionafne manjšine« na kongres, gg. mora, ne .samo motnentano odreči vsem intervievom, ki delajo preglavic« njegovim zaveznikom, željnim .vlade* ampak mora sestavno in od temelja iz* premeniti vsa ona svoja naziranja, ki ga onemogočajo kot normalnega in legalnega opozicionalca. Radič pada, kakor je dobro opomnil tudi te dni g. Jaša Prodanovič v »Republiki«, iz ekstrema ,vl ■ekstrem- Ni vzdržal v zvezi ne s srbskimi zemljoradhiki ne z beograjskimi republikanci, sklenil je pakt s Paslčem, sedaj zopet hoče z Davidovičem na vlado. Je—li država na svetu, ki bi hotela iti s takšnim vratolomcem? Tudi na* vadna opozicija sc mora s parlamenar-arim delom usposobiti za vladanje.Država' ni zajec za poskuse. To bi ne bila dr ž^va. ne demokracija, ampak blaznica, ako bi sedaj dala naenkra vlado v 'oke posredno ali neposredno onemu, ki ji komaj po petih letih zbral tolika moči, da prekorači prag centralnega parlamenta in še ta z izrednim komentarjem, dal s tem samo deloma menja svojo taktiko. Torej samo po nekoliko drugi poti h,oče priti do svojega starega ct,rja. Norimdno ; s j............................. ■ ■ ■ ■ ■r n■ ■ ■ ' ■ ■ ‘fc ■povsem narajvno se bo torej razvila «s;je imel 22. tm. popoldne sejo, na kateri •je zavzel svoje1 stališče proti ncivi ured-•bi uradniških doklad, kar je posebno v ►nižjih 6knpinah izzvalo nezadovoljstvo ržato, ker bi gotovo število uradnikov dobivalo po novi uredbi manj »kupnih do-bodkOv. ‘' ' — Obisk dra. ,Masaryka v Beogradu in-Bimu.. Predsednik dr- Masaryk bo V 'tem letu službeno obiskal Beograd' in Rim. Iz Prage poročajo, da odide dr. Musarji 22. tm. na odmor v Taormino na Siciliji- •....... J Eleonmra Duše. Najslovitejšn. ita-Ujaaekc igralka Eleonora Duše je SL t im umrla v Pittsbnrgn, stara 65 lat. Bila je s svojo družbo na gostovanju po Ameriki — Požar v Račah pri Mariboru. V noči od, petka na soboto je okrog pol 9. ure zvečer izbruhnil požar pri pos. Iv. Pesku, kateri se je takoj razširil in oplamenil tudi poslopje g. Fr. Krajnca, ter popolnoma upepelil obe stavbi. Račko gasilno društvo je hitro prispelo najprej z ročno in potem še s parno brizgalno na lice mesta. Pod poveljstvom g. nač. Alojzija Feleš, a so se najprej začela braniti sosedna poslopja, ter v sredini gorečih poslopij stoječa hiša pos. Jak. Lovrenčiča, katera je popolnoma s »lamo krita in se je že na večih mestih vnela, a se je ogenj vsakokrat še pravočasno pogasil in to vsled velikega napora in z živ-jjensko nevarnostjo domačih gasilcev, kateri so čuvali ognjišče do 3. ure zju-. traj. — Gašenja se je udeležilo več sosednih gasilnih društev in sioer iz Podove, Hotinje vasi, Hoč in mariborsko gae. društvo s svojo turbinsko brizgalno; vsi so skupno z račkimi gasilci prid-AHsili in s tem preprečili večjo ne-ti je bila vsled vetra skoraj neizogibna. — Uboj v Rušah. Iz Ruš poročajo: Na velikonočni ponedeljek se je odigral na potu- iz Ruš na »glažuto« v Smolniku krvav pretep, kojega žrtev je postal sicer miren in trezen kovač Jožef Mak. — Mak je posodil nkemu tovarišu svoje kolo. Ko se ta do večera ni vrnil, ga je začelo skrbeti, ali se mu ni med vožnjo po slabi' in nevarni poti, ki pelje tik ob potoku, kaj pripetilo. Šel mn je radi tega krog 22. ure naproti. V bližini grajščin-skih žag sreča večjo družbo pijanih fantov, med katerimi je bil tudi nek Šimek, .majhen, 22-letju fant. Iz neznanega vzroka je med njimi nastal prepir, tekom katerega je Šimek zabodel Maka z žepnim nožem v prsa ter mu prerezal žilo-vodnieo.. Hudo krvaveč se je Mak še priplazil do prve hiše na »glažuti«, kjer so ga kmalu nato našli mrtvega. Orož-ništvo je še ponoči izsledilo in aretiralo Šimeka, ki dejanje taji. Šimek je bil oddan državnemu pravdništvu. Pokojni Mak se je šele v minulem pustu oženiL — Krvav pretep v Limbušu. Na velikonočne nedeljo popoldan »e je vršila na vrtu gostilne Julija Robiča v Limbušu 'domača veselica. Med veselico sta brata Kaiser, eden tesarski učenec, drugi delavec; oba že močno vinjena, izzivala in klicala na korajžo druge fante. Njima so se še pridružili drugi in tako je prišlo okrog 20. ure med pijanimi fanti do splošnega pretepa, v katerem sta se po surovosti najbolj odlikovala brata Kaiser. Najprej sta pretepla Franca Zemljiča, 251etnega posestniškega sina. Nato sta napadla s koli še delavca Franca Čeha, ki je takoj izgubil zavest. Zadobil je težke poškodbe na glavi in na levi roki. Zemljiča in Čeha eo prepeljali v mariborsko bolnico. — Nesreča pri streljanju. Kakor vedno, se je tudi letošje velikonočne praznike proslavljalo z brezmiselnim streljanjem. Vsako leto je bilo po par nesreč, in tudi letošnje niso izostale. V Poljčanah se je razpočil možuar ter hudo poškodoval 17-letnega Rudolfa Moljačiča, ki so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Tudi drugod je bilo več manjših in večjih nesreč. — »Samomor v Murski Soboti«. Pod tem naslovom smo v št. od 16. tm. poročali, do se jev Murski Soboti obesil sodni .uradnik Martin Krajšek baje iz žalosti, ker.mu je pobegnila njegova žena z drugim. To slednje ne odgovarja resnici, ker se je njegova žepa Terezija radi njegovega pijančevanja že meseca dec. 1902 sodnijsko ločila od njega In živi od takrat v Mariboru, kjer sl kot pisarniška uslužbenka služi svoj kruh. — Kongres ruskih pedagogov v Beogradu. V Beogradu se bo vršil dne 25. aprila kongres ruskih pedagogov. -— Podeljevanje posojil od Narodne Banke. Narodna banka bo začela s 1. majem podeljevati posojila industrljal-čem, obrtnikom in trgovcem. Določila o pogojih, pod katerimi se ho vršilo podeljevanje posojil, bodo te dni izdelana. -r-. Novi imenik telefonskih naročnikov cele države. Telefonskim naročnikom in dpugim. interesentom naznanjamo, da je i$šel »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih oeatral v kraljevini S0S«. V! B 1U . 11 ■ m i, ;rfi-viVBrn¥i,ragaaga»ai tej knjigi, ki je prva te vrst-*, odkar obstaja naša drrava, so natisnjena Imena telefonskih naročnikov vseh osem poštnih direkcij in oglasi večjih tvrdk in podjetij. Cena knjigi je 60 din. Dobiva se pri telff-jrektm računsKem M ‘e.ku poštne d< rok j jo v Ljubljani, Sv. Jatobs trg, II. Uiicircpje, pri javnih govorilnicah glavne kolodvorske pošte v Ljubljani, in or: y tštah v Mariboru. Celju. Ptuju, Kraojo, Bledu iti v Rogaški Slatini. V drnrlh krajih se ta !me.'!.k lahko naroča pri imenovanem telef. rač. oddelka, dlrekc j* us ravnost ali pa » posredovanjem pošes tistega kraja. — Prusveiuo delo v češkoslovaški vojski. Gl-i39 jHar*-jonetnih pred* *“v in 2976 kinematografskih. Marijoootno gledališka se prav posebno goji ua Slovaškem, Kamor je ministrstvo poslalo 11 popolnoma opremljenih gledališč « lutkami. Razen tega dajejo skoraj vsa češka gledališča dan za dnem izvestno število brezplačnih vstopnie za vojake. V minulem letu je bilo v češkoslov, vojašnicah 272 čitalnic s 3668 dnevnikov. Armada izdaja .svoje posebno glasilo »Bratrstvi«, ki se tiska tedensko v 14.000 izvodih. Ugotovilo se je, da v češkoslovaški vojski pridno berejo. Tako so v lanskem. 1. našteli 81.000 izposojevalcev knjig, ki so prebrali več kot 855,000 knjig, tako, da na poedinca pripada 10 zvezkov. V vojaških knjižnicah se nahajajo izključno le knjige literarne ali kulturne vrednosti. Vsled toga pada tudi število nepismenih. Lanskega leta je bilo v češkosl. armadi 9170 analfabetov in sicer 0.29% Cehov, 0.96% Nem1-cev, 3.17% Madžarov, 8.17% Slovakov in 30.09% Rusinov. Skupni odstotek analfabetov iznaša sedaj 2.94%. Za analfabete so urejene posebne šole, tako da se od vojakov noben ne vrne nepismen. — Turneja češkega pevskega društva po Jugoslaviji. Pevsko društvo praških učiteljev namerava prirediti koncerte v raznih mestih Jugoslavije ip Romunije. Osnovalo je po vzorcu znanega moravskega društva in je imčlo velike uepehe na pevskih tekmah v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Angliji in Skandinaviji. — Izlet češkoalov.-jugoelov. Lige v Jugoslavijo. Češki listi poročajo, da priredi Češko6lov. jugoslov. Liga v Pragi tekom junija izlet svojih članov v J«-, godavijo. — Stinnesova dedščina »naša po uradni ugotovitvi 750 milijonov zlatih mark. Glavnim dedičem je postavil »vojo Seno, vodstvo svojih ogromnih industrijskih podjetij pa je zaputil pajstarejšenm sinu. — Država, ki nima dolgov. Milo jih je na svetu, ki bi bjle tako Srečne. V Evropi je dr|. Liechtenstela edina, ki nima dolgov. Povodom svojega vladarskega jubileja ji jš knez liechtensteinski črtal državni dolg v znesku pol milijona frankov in v lanskem letu je imela država 115.000 suflcit*. — Elektrifikacija Dhjepra. Sovjet narodnih komisarjev je imenoval posebno komisijo, ki «s bo morala pobrigati za čimprejšnjo elektrifikacijo Dnjepra. Predsednik komisije ho komunistični vodja Čubar. Elektrifikacija Dnjepra bo dala pogonsko moč za veo industrijo v Ukrajini. ~ Okrajni zdravnik dr. Kajnih* Mo-roeutti bivši dolgoletni sekundarni zdravnik n« vsenčilišni kliniki, na ki-rurgični kliniki ter oddelku za ženske bolezni in ginekologijo v Gradcu ordi-nira redno v ftt. liju od 9. do 12. ure. — Lahko hagtiehje k prehlajsnJu? — Prevelika občutljivosti Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje In umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor frauooako žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, jjobnega mesa, uet in kože na glavi! S pa-kovanjem in poštnino S dvojnate ali 1 špecijalna steklenloa 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 fipecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugeii v. Fefler, Stnblca Doujja. — Elzifluid št. 201, Hgrjcatsko. j STnrTSoiSf, aprila 192 Celjske vesti. Velikonočni prazniki so potekli v Celju z običajnimi obredi po raznih cerkvah. Posebno slovesno se je obhajalo vstajenje v farni cerkvi, kjer prvič pritrkavali z novimi zvonovi. Vrenta je bilo oba dneva jako ugodno ter je zvabilo mnogo izletnikov v lepo celjsko okolico. Tudi med javnimi uslužbenci jel vladalo pri letošnjem' vstajenju vesj»3®j-še razpoloženje. Vsaj smejo upati, čro topot ne bodo prevarani in da si vsaj nekoliko izboljšajo svoj bedni gmotni položaj. Celjsko mestiro gledališče. V soboto, dne 26. tm. se ponovi zadnjič v sezoni opereta »M a imeli e Nitouehe«. Cene običajne. Za začetek maja se pripravlja opereta «Pri treh mladenkah*, za prihodnje dni noviteta «Nioba». VII. carinska konferenca v Celju s« je vršila dne 16. tm. v prostorih Javne skladiščne 1» prevozne družbe, žal ob žele pičli udeležbi. Uspehov, ki jih je g. Dimitrijevič v razpisu C. št. 61.446 do 26. okt, 1923 obljubil, ni bilo dosedaj opaziti. S tem odpade v veliki meri interes za udeležbo teh konferenc. Na tej konfe« reci je upravnik Carinarnice g. Kladnik pričel s predavanjem o osnovnih pojmih kemije, v kolikor te zahteva oarinska služba. Naš komentar carinske službe prf zacarinjenju kemijskih stvari je namreč v tej točki zelo pomanjkljiv. Društvo hišnih posestnikov za Cel Jo In okolico sklicuje 6Voj redni občni zbor za soboto, dne 36. tm. v gostilniške prostore celjskega Nar. doma. Nočno lekarniško službo ima ta teden v Celju lekarna »Pri Mariji Pomagaj* Ca Glavpem trgu. Mariborske vesti. M« iker, 83. apriU 1934. uri VellkoiSečjfi prartfiki ▼ Maribor« so potekli brez posebnih incidentov. Lepo vreme j« »vabilo velik del meščanov? v naravo na razne izletne točke in povsod je. bilo izredno živahno. V mestu id zlasti v noči od sobote ns nedeljo vladala velika živahnost. Nekateri so se iia račus praznikov tudi nekoliko preveč udali zatiranju alkohola in so radi razgrajanja morali v hotelu Grafu prenočevati. Seveda tudi letos ni smelo biti' brez streljanja. Nekaterimi je primanjkovalo smodnika, pa so streljali s karbidom; pri čemur se je zgodilo nekaj manjših in večjih nezgod. Nekaj ljudi je v bolnici* Z ohstran Drave je priletel 2 in pol kg težak kos možnarja, ki se j« pri streljanju razletel, na streho bogo-slovniee na Glavnem' trgu in je streh« prebil eno veliko sliko knežjega kamna na Goje daroval odvetnik dr. Ferdo Muller Ljudski in Studijski knjižnici, vsaki pa enov oliko sliko knežjega kamna na Gosposvetskem polju v okvirju, za kar mu bodi izrečena iskrena zahvala. m V sobote 8, maja 1924 priredi žen« skl zbor Državnega ženskega učiteljišča velik koncert v Gotzovi dvorani. NaJ vsporedu bodo zbori a capella, s »prem-ljevaajem' klavirja in orkestra. Medi drugim se bodo v Mariboru prvič proizvajale Pavšičeve »JSabe«, ki še niso v tisku Izšle. Pel jih' je leta 1918 ? iški dbor Glasbene Matice v Ljubljani, a jih' radi tega ni več ponovil ker je proizvajanje izvanredno težavno. m Prihodnja carinska konferenca v Mariboru se vrši v sredo dne 23. tm. oh! 20. uri v prostorih Državne trgovske šole, na kar opozarja trgovski gremij vse interesente Maribora in okolice. m Napadi Na policiji se je javil Rajmund L. in javil, da je bil na potu iz Kamnice, kamor je v pondeljek napravil izlet z ženo in dverni prijatelji, napaden od 3 fatotov blizu Rošpoha. Pri tej priliki je zgubil klobuk. Zadeva še ni pojasnjena. ra Čudna nabava. Včeraj ata bila aretirana dva fanta, ki sta se zabavala s tem, da sta lučala kamenje v skodelice na telefonskih drogih. Seveda bosta škodo morala plačati in se tudi sicer pokoriti za vandalsko zabavo. m V prisilno delavnico so bile odposlane štiri nepoboljšljive vlačuge in »i-ewc 21-tetna Alojzija Krivec iz Zerkovd L t 5Tftfit)ora', n*i« Studenci se vrši v soboto 26. aprila 1944 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Nacijonalisti Maribora H okolice, pridite v obilnem) številu! Zdravo! Soort inozemstvu največ v 'Ameriki, , telefon« ih te v »vrbe priitoooe propagande. Karamo je, d* jhtt MtotoMedeu j' selo dobro aduzl ker m Jrjfbovi govori tta t« način en jejo istodobne na vmhJ ' straneh dičav« to «t teke prih*urijra \ mnogo easa, ki W ga marali potratiti e potovanji. Tod* politični pratrvgilri «« prišli tm sredstvo, « katerimi Mjtk* pom prečijo vsak ajto* neljub govor. W Kms«, aas Cftyu je senatov Jamea-lteai, elufir demokraMc« stranke, lattl govor prod tenogobrojno nevidno publika. AR ta mnogob rojit* nevidna pubHk« jo četo' mesto senatorjevega govor* »ek Mg** yi ropot in piskanjb. Mnog« posge-j* o* je izvedelo, da 5* s*4t <9a» psotivnv stranke pritrdit a* aparat demofcrefek« stranke oscilator, ki je prepvečU trans-misij« govora. DemtAnteka strank« jg prijavil« ta slučaj redarstvu ter Magd* sata ltegr&do 100 funtov s« »sega, Bf Rf edkril neznanega pretitedicA : Viktoria (Zagreb) s Maribor 4:f in 3 : 3. Gosti so predveli temperamentni igri, katerih prvo so dobili a previsoki«* rezultatom 4 :0, medtem ko ao drugi dnu dosegli neodločen rezuRat. m Krm Zmagovalec v mednarodnem šahovskem turnirju v Newyork« je dr. Laeker s 16 točkami, njemu sledi Capaiblaaea • 14 in pol, Aljehin z 12 to&anni itd. Rim. Grajski kino (I. Mariborski btoakop) predvaja od danes pa do Vključno petka kolosalno moderno luksu« dramo »Beneška kurtizana« ali »Naga žena«, film ia-vanredne lepote v 6 činih t Magdo Sonj* v glavni vlogi, Meetni kina »Pariški verižni k«, vole-film v 3 epohah, živi jenska »Mfca modernega oderuha, v glavni vlogi Sandra Milowanov in Bieoot; I. epob* V 5 činih se predvaja v torek, sredo ip Četrtek. Objave. i Društvo jugoslorransklh akademikov v Maribora. Odborov* seja «e vrši v sredo ob 18. uri v društveni sobi. Navzočnost vseh odbornikov je obveznafl V edboto 36. tm. ob 20. uri se vrši redni občni zbor z običajnim' dnevnim redom. Radio. Radiokoncert slavčka. Atoeriški debeluharji, ki aedeč pri koailu postoš*-jo na radijevem' aparatu koncertno p*4je kakega slovitega pevca, so občutil' še originalnejšo željo; ke se odpravljajo spat, jim taaj ljubo zažgoli slavček. In res bo neka radiotelefoneka dražba preskrbela svojim naročnikom tudi tak ulitek. Ob določeni uri bodo s pomočjo radi o telefona žgoleli iz daljnih gozdov slavčki in u«wyoršhi milijonarji bodo lahko v svojih palačah zaspali «4» milem petju mojetra vseh gozdnih pevcev. Izumljen radiokinetnatograf. Londonski listi javljajo, da je angleški inženir L. Bairdoa konstruiral aparSft, s katerimi bo mogoče brezžičnim potom razpošiljati in reproducirati filme. Projekcijski aparat bo namreč brsteli čivlm potom' sprejemal »terne valove !jt takoj projiciral slike na platno. F?lxn a* ho odvajal n. pr. v London«, * slika bo projicirana v Parizu, Berlinu In drugih mestih, ki bodo imela aparat za breteič-no filmsko projekcijo. Radiotclefon v službi propagand«, te dalje časa se poslužujejo politiearji t fcored sodika. taka to« leetete peeteptete. 84-kvtni viničarski ten Jakob ffcrptA v Dtwtolekem vrhu, okraj Ptuj, 1» jii* zagovarjal pred okrožnim eodiiom radt pregreška »oper varnost fiz? jen ja p* *£ * g i« 895 k. *. • , Dne St deoemhra RRft ** jtopevaH *»< kob Pernek, njegov brat dtstoa. ftfcrt Rodadek ter Vrane Roja v vinotoču Xa» ro-U Šešerko m Pteearakem vrhu. Tani j« bilo tudi v*Č drugih goatov. Faotjg ao zaetetoom prav prijete« ateisran, g e»«ottto pa je začel Roj# kmtrmkA geat*. Oh i». uri j« nerazoH iučmav potitejdku aro, uakar so s* ouHujeal etegra- viR proti doma. %ted pirtrzn* j* H»jsms* prmtsmo raaaaia) iv sgrilal •««« eprmuijevmlfl«. V Mtoiaii tkufHisas Mfe* «e je Rodošek ločil ad dnteha ter «dK*i proti dom«. Rote pa to M »tem, MČa* j« grote« Antonu Pemsek« ter tega hau^ tele tod* vrgel *b «a. BteJsIdt Psaaeto je miril aapmtetem * ksteakte ute Mia dobra prijatelji*, a te te te . tentol puri« J*Mm PmuiBi te ■ frato njemu mahati m\ da mora biti odra tol dMgi tibten Hm padeni j* v gitobraop prižgati ««i to« •ste) udrihali »o gnateteim. S* ter usm padalec čutil d* j« tMMUtegtet; te odbe« tet prati blitetjetee gradu, M agstoMI guf «• tor tomkaj mriev Ubtetel. MM jg St poškodb, od katerih «* gg« % umrite nosna Pritisk «*» pikmuua d* te tote detovto Roj«*, «* du bf teUpatitejto, Itov tiko ra« mo je prisedite atihaMte p« tov dl. d« g* j« mutouM late, tet te t* «*# tik pretspak Stelto m «1ato te T fiff inm r shmgtog ••par«. " ; ite t* Rgwi >•: ■ v’ te-leito vi fiMhifcff «g totritehm-* žkenai pristojen Karal Kapar, j* bg .«* služba* v Novi Gradiški na Rrvtotousg kot mtosraki ponrafm*. KSauemgtoutoti j« ukradel uvnjesnu utofslsitom Atite no SfcraeerSu totear rertitira. sito prstom 9 dteuto po to K. so sMbraih krag to ISO D gotorto«, t toiutelto putetito! j« hotel sbtotol v euste StosMrabs*. Sto p* te tisa L april* v Maribora mptogi ini izročen sodišč«. Ungar, |d todteg* pri-> mm, iwwoia! m inm» s# ftti VrtAi KDWm DStOjtifl rf*m9 m IgiSLiii 1 Jalta l"vvl|P§ SNI m TtfOPHBm »SuSS JtoSu 1 T n fjubemtegato. Ds* i. maesa je prsmraral gustitoiear Matjaž RttJue a Vtoft* ptongj. efcsu| Lendava, svoj god. Pv poHrijaki usl jg povabil grato v svate husafcu« suiti nja Med geeti je bff todi toJetuS mli« narek« pomožaik Medjaž Horvat v ,Ts> Uk) Polani. Gostilničar, ki ja btl «»9ra> cej vinjen, j* lege) v sebi, kjer m Mg** bajali gostje, spat Svoji dve TfirhniM te polotit ped uglavntk to j* mapa). K* tu je zjutraj prehudi! ‘m pogled«) * Bahra Ci, te zapaaO. d* mn j« smunjka) teuur. Pb njegovem m»«nj» te trni g ttofctef ekrag tottto K W T detgr jev. fluSM te Pad«? na M«tjaSa Horvate, ker j* te i* kar dragi dav sačto okrag popivati — Dne Tl- mara* e* t* e* jeli woialU tto torte* je prisual, d« je mri Ritim« te Što Din. Ker ** «m ni dal* in»mgH.«a b i vasi več negi* SOM K, g* te ofeoSoo sodišče obsedite {* radi predtopk* tehri ne ta meta o* 4 Žalujoči ostali kaučuk pete in kaucuk podplate nosijo otroci in odrasti!, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna. 705 'rt K H O l?v :,y MIrib-olfu; ffn? 23.WnIa IS©; Gospodarstvo. Kratek pregled češkoslovaškega polie> delstva, ' V 36. številki publikacije mfuistrstVa za poljedelstvo Češkoslovaške Rupublike je izšla knjiga pod zgornjimi naslovom’, ki h> je spisal ing. Anton Prokeša. Av tov trdi, da je poljedelstvo od nekdaj najvažnejša panoga češkega gospodarstva. Češkoslovaška ima 13,611.340 prebivalcev, od katerih se 39.60% bavi s poljedelstvom’. Zorana zemlja znaša 5,900.032 ha, pašniki in travniki 1,368.118 ha vrtni nasadi 16.109 ha, šume 4,653.682 ha, ne-plodovita zemlja 646.027. Prevladovanje velikih posestev (40-56%) je dalo povod, da je bila, po prevratu proklamirana a-grarna reforma. Do konca 1922 leta je dobilo'zemljo 20.000 oseb v obsegu 85.739 ha. Budžet poljedelskega ministrstva je ■ 1. 1923 iznašal 685,925.310 kron. Tu so vštete:- melioracije, kultiviranje, elektri-zacija itd. V celi češki je danes 160 fa-brik za poljedelske stroje, s kapitalom 300 miljomov kron. Leta 1921-22 je imela Češkoslovaška 4 višje poljedelske šole in’ okrog.150 nižjih poljedelskih šol za najrazličnejše panoge poljedelstva. Od 2060 ■ časopisov je bilo 72 poljedelskih. Za po-vzdigo vasi delajo Prometni Odbori in strokovne organizacije. V zadnjem času se uvaja svobodno poljedelsko učenje po vzgledu danskih visokih narodnih šol, razventega se uvajajo tudi pri vojaštvu poljedelski tečaji. Obrtni in hipotekarni poljedelski kredit daja jo pokrajinske po Ijedelske hranilnice. Leta 1920 je bilo na Češkoslovaškem 169 takih ustanov z 255.272 člani, z osnovnim kapitalom' 17.6 milijonov, rezervnim fondom 18.6 milijonov in z vlogami, ki so iznašale okrog 1 1 miljardo. Zdaj pa so ta števila še veliko večja. V rastlinski produkciji zavzema Češkoslovaška med kulturnimi državami odlično mesto. Z ozirom na produkcijo pšenice stoji na 19, rži 3, ječmenu 7, ovsu 5, koruzi 7, krom pira 5, sladkorne repe 2 in hmelja na 4 mestu v svetovni produkciji. V pogledu na industrijo sladkorja stoji Češkoslovaška na tretjemJ mestu. S svojimi 160 tovarnami in 12 rafinerijami proizvedla je 1.1922 in 1923 6,950.235 tovorov sladkorja; od tega se je izvozilo 3,181.792. 675 pivovarn je proizvedlo leta 1923 6,553.765 hi. piva. Hmeljarstvo je dalo v letu' 1922 5L029 tovorov hmelja, ki predstavlja poleg ječmenu iti' sladkorja v izvozu čeških produktov znatno vrednost. Materi Jalne žrtve Češkoslovaške in energija, s katero izvaja svoj poljedelski program, naj ne zaslužijo samo naše pažnje, ampak naj nam1 bodo tudi vzgled za prihodnost. g Dobava črne pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 2. maja tl. za dobavo 60 tisoč kg črne pločevine 1300X 2200X1.5 mm. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska c. (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. g Dobava pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se ho vršila dne 9. maja tl. ofertalna licitacija glede dobave 100.000 kg krovne pločevine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani' interesentom n* vpogled. g Dobava maj za mornarje. Pri odet lenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 10. maja tl. ofertalna licitacijal glede dobave 6000 belo-modrih poletnih! bombažastih maj (triko-srajc) za mornarje. Predmetni oglas z natančnejšimi) podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Haroiajte Jadransko Stražo!1 Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za epalne in jedilne sohe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska »lica Stev. 2. 106 Knjiga. »BABILONSKA UGANKA" je za srefolovee najboljša zanjka. 612 Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbo pod »Zamena" na upravo »Tabora". * Na proda] sivaln? stroj voziček (brenabor) 430 O, žimna-ta madraca 450 D, ogledalo z stojalom 750 D. postelje, omare in drugo. Vpraša se: Rotovški trg 8, I. nadstropie. levo. 559 • Dežne ponjave za vozove in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne jermene v vseh širinah i. t d. priporoža Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškev trg 6. 346 Pristopajte CMD! Telepatije SEANCE Lea liay, čarovna humoristinja Olga Glllclc, mednarodna pevka Walter and Gert, moderni ples-l ni dno Podaljšano! Umjolfj Podaljšano! virtuoz na citre v Klubbaru Dnevno ob 22. uri !! lise S£s*ks S! Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini B. Tiafcrrtt s la. Mariltor, Gosposka utica 26 =*= Najlepše novosti = 138 Nalnoveiše samo veznice, srajce, no-gaviee in rokavice, kupite pa najnižjih cenah pri 809 tvrdki: 3—* J. TOMUZEN Maribor, Grajski trg št. 4. Rodbina Strelec-Rapoc javlja tužno vest, da je dne 19. a-prila ob 4. uri popoldne po dolgi mučni bolezni v 52. letu svoje starosti preminul gospod dr. Franc Strelec notar v Ormožu. Pogreb se vrši dne 21. aprila 1924 ob pol 15. uri popoldne od hiše žalosti na ormoško pokopališče. Ormož, dne 19. aprila 1924. CONTINENTAL* FISALNI STROJI, ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 7, TELEFON 100.' D. S. MerežkovSlci: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (91) Naposled, so uarli ogromno skalo naju Tigrisom: bil a je n-avpična, rožnata in gola; rta njenih ostrih kohicalh so čepelo utrdbe: to je Mia druga trdnjava-. Mao-. gomatha po imenu. Veljala je kot branik glavnega- mesta, j nžne Perzi je Kterif on a. Trdnjava, podobna orlovemu gnezdu pod oblaki, je izgledala še manj pristopna nego Porizabor; šestnajst kul in dvojni sid so bili kakor vse asirske stavite zgrajeni iz 'slovite:babilonske, s, smolo pomešane in na so-Jncu sušene opeke, ki je kljubovala tisočletjem. Začelo so je obleganje, /Zopet so neumorno-Škripali leseni, čokati udje ba-listov; žvižgala «o ko-lesa škorpijonov, brenčale gdreČe maTeoTe. Bila je ura, ko so martinčki počivali v raapokah pečin; sol učni žarki so pa-otffet? rta hrbte in glave in-j ih tiščali k fliom liki težka ‘bremena; prav tako ne-snosetf je'bil njih blišč. Vojaki so bili tako obupani, da so ne oziraje se'na poveljnike in grozečo nevarnost, snemali ■ raz aebe-vroče četnde in oiklepe: rane -so ' jim' bile ljubše od pekočega znoja. Nad tenrino-rjavimi kulamiv s katerih so ve-Homor deževale zastrupljeno pušice, sulice, kamenje, svi nčene J rt -glinene krog-Ije, zastrupljajoč ozračje s smradom •ravepla in nafte —■ .ie-viselo zaprašeno nebo a-krtmaj vidnimi odtenki sinjine; neizprosno, zaslepljujoče nebo, strahotno - • kakor suaart. In nelbo je naposled prema-gaflo človeško mori jo: ob lego valci in obleganci do onemoglo prekiuili bitko. Nastopila je tišina; v- jarki opoldanski vročini-je bilo mrtvo kakor v gluhi noči- Rimljani niso klonili: po zavzetju Peri-zabora se. je utrdilo njih zaupanje V Julijanovo zmago; primer jaTi so ga z Aleksandrom Velikim' in so čakali čudežev. Nekaj dni sp vojaki na vzhodni sira ni, kjer je skalovje bolj počasi padalo pa-ravan, kopali podzemeljski rov. Hodnik je vodil globoko pod trdnjavske skale do mesta, ki je bilo že sredi trdnjave; bil jc,.tri lakte Širok, da se je lahko izognil vojak vojaku. V izvestnih razdaljah so ga podpirali debeli hlodi in 'nosili obok. Vojaki so radi rili pod zemljo: po neznosni vročini jim je silno prijal podzemeljski hlad. — Poprej smo bili žabe, zdaj pa smo,.postaji krti — no se rogali. . Troje kohort,— Matiariji, Lakcipariji in Viktorji -r- tisoč petsto najhrabrejših vojščakov, je stopilo potihoma in previdno v podzemeljski hodnik in nepotrpežljivo čakalo poveljnikove zapovedi, da prodro v mosto. V prvem jutranjem svitu so namenoma- napadli trdnjavo z dveh nasprotnih strani; tako so hoteli odvrniti pozornost Perzijcev. Julijan je vodil vojake po ozki stezi nad strmino, pod točo pušic "in kamenja. »Bomo videli — je mislil, naslajajoč se z nevarnostjo — ali me bogovi varujejo, se li zgodi čudež in izognem H se sm-rt.i1« Neodoljiva radozifalost, težnja, spoznati n-adnaravnost, ga je podila v smrtno nevarnost; z izzivalnim; smehljajem jo" hotel izkušati usedo; ni se bal — Tiska; Mariborska, ilakaifa