Edizione per 1'eatero — Inozemska Izdaja sp^ui«. t. .bb«.^.to po.uu „yn # Cena t n 80 Leto LXXI Stev. 131 a V Ljubljani, v četrtek, 10. juni)a I943-XXI i»ut«.,M p.ač«n.,,»umai Prezzo «lena l u.ou Naročnina meSe&no deljska Izdaja ca-loletno 34 Lir, u inozemstvo 65 Lir. tn 10.349 za inserat«. 18 I^r. ca tnozem« THF ^ TE^""1^ f ~SLOVENEC - AbbouanientP. Men 18 Lir«. Estero. me- 34 Liro. Estero 63 Lir*. C. C P.i Lnblan« 10 650 per Ijli abbonanienti, Ček. rai, Ljubljana BEgm -Jft MKHBM^r ^tt^g gJHHn^l^^ P«' '« in" Podružnlc«| Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka ln dneva po prarnfkiL »TolVmMto. Novo mesto. p red n 1 * t v o ln o p r a v a i Kopitarjeva Ljubljana. 9 __»..fcMf.ni a, „„,,„,-„,. italiana Izključna poobla^nV« ra «!.lmi.y. IlaTTJanskega In lujega | Redazione. Amrninlatrazlone, Kopitarjev. 4. Lubiana. | Concesslonar a esc va pm ta « J^JJ^ a____- ll_l__ l»..Ll.l:.:ii C A M ilann s Telefon 4001 —4005. • B ed nstera: limone runuiiciu. ..o......o Izvora) Union« Pubbllcitš Italiana S. A. Milano. g Telefon 4001—4005. Bollettino No 1110 II presidio di Pantelleria respinge lintimazione nemicha di resa L'isola ha subito un ininterrotto , attacco aereo ed e stata anehe bombardata da una formazione navale - 19 velivoli nemici distrutti il Quartiere Generale delle For/.e Armate Coniunica: II presidio delPisoln di Pantelleria, che durante la giornata di ieri ha subito uno ininterrotto attacco aereo, non lin risposto ali' intima/.ione di resa fatta dal nemico. L'i.soia c' stata anehe bombardata violen-tamente da una grossa forma/ione navale. Lnn unila' neinica c' stala colpita da nostri velivoli di assalto. Durante gli attacchi aerei sono stali di-striltti cinque velivoli nemici dalle batterie conlroaeree e dieci dni cacriatori del 53" stormo Sulic coste meridionali della Sici'ia la caccia tedesca abbateva due Spitfire, IJli iiicnrsione nvversaria su C a r b o n i a e dintorni causavn il crollo di quul27 (katerih imenu niso bila objavi jenu februarja, ki pa so zapopadeni v številu 1123. omenjenem v \\I. se/naniu). Balkan in druga z a s e d e n n o z e in-1 j n : padlih 532, ranjenih lll>7, pogrešanih lb95. Domače ozemlje: padlih nili 31 H, pogrešanih 109. Mornarica: Padlih 226, ranjenih 4<>t, pogrešanih 1, e t o I s t v o s Padlih 100. ranjenih 73, pogrešanih 03 209, ranje- 5S2 Trgovska m o r n a ric a: Padlih 230, ranjenih 34. Seznami padlih s,i objavljeni v posebnem dodatku lista >l.e for/e armate«. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam \elja ganjena, neveiiljiva hvaležnost domovine. L rudno poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil objavlja z običajno nutuni nostjo številke o izgubah nu tunizijskem bojišču v mesecu inaju Podatki o padlih in o run jenih so tisti, ki jih |c vrhovno poveljstvo dobilo do 10. maja, ter pričajo o veliki hrabrosti italijanskih vojakov na afriških lleli. leni sP pridružujejo podatki o pogrešanih, med katerimi so |mi večini bojevniki slavne I. armade, ki je, podprta |"> neomajni veri v usodo domovine, nasprotnikovi ogromni premoči v ljudeh in orožju dajala knr najodločneje odpor ter je prenehala / bojem 13. maju snino un l)tiiejo\o zapoved, potem ko se je borila prav ne meje sleherne možnosti. do skraj- Ha vzhodu še vlada zatišje V zadnjih 14 dneh so Sovjeti izgubili 13 strelskih divizij, 3 strelske brigad?, 6 oklepnih oddelkov in številno letalstvo — Včeraj je bilo sestreljenih 141 sovjetskih letal Iliflerjev glavni stan. 0. junija. Nemško vrhovno povel jstvo objavi ju: Na vzhodnem bojišču včeraj nt bilo posebnih bojev. Pri bojih za k u b a n j s k o mostišče so Sovjeti v zadnjih 14 dneh zgubili 13 strelskih divizij, 3 strelske brigade, 6 oklepnih oddelkov in močne letalske enote, poleg tega pa je imel sovražnik še težk" /gube v ljudeh in gradivu. Uničenih je bilo 100 tankov in 330 letal. Bojna letala za bližnje polete so včeraj uničila na vzhodni obali A /. o v s k e g a m o r j a 47 sovjetskih izkrcevalnih čolnov. Nu sred njem odseku vzhodnega bojišča je bilo pri sovjetskem poskusu bombardirati naša letališča in preskrbovalna oporišča, sestreljenih 73 sovjetskih letal. 11 so jih sestrelili španski lovci. Sovražnik je zgubil včeraj nn vzhodu skupno 141 letal. Pogrešana so tri lastna letala. Težka nemška bojna letala so v noči na 9. junij bombardirala pristaniške naprave na alžirski obali. Berlin. 9. junija. AS: V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so se iz pristojnega vira Izvedele naslednje podrobnosti: Po neuspehu iV-trtegn velikega sovjetskega napada na kubanisko mostišče je /a neknj časa zopet nastopila doba zatišja na vsem vzhodnem bojišču. Nemške in romunske čete so tako- v poldrugem mesecu odbile štiri velike boljševiške ofenzive. To je tem značilneje, če pomislimo, da se je najmanj '-'.3 sovjetskih pehotnih divizij ter 10—12 oklepnih brigad zaman zagrizeno zaganjalo v nemško-romtinske Čelo. Izredno velike iu krvave sovražnikove izgube so tako razredčile sovjetske vrste, da so morali Sovjeti stalno dovažati novo vojaštvo za nadaljevanje svojih brezuspešnih napadov. Stalinovo povelje, da je treba za vsako ceno zavzeti kubanjsko mostišče, je dokaz, kako velijf pomen je sovražnik pripisoval tej ofenzivi proti kubanjsketmi mostišču, proti ofenzivi, ki je imela za cilj zavzetje važnega pristanišča Novorosijsk ler si odpreti pot do Krima preko polotoka Kerč. Propad četrtega velikega sovjetskega napada na nemške postojanko jo jasen znak sovražnih namenov, ki gredo za brezpogojnim nadaljevanjem borbe na kubanjskem mostišču z uporabo in žrtvijo kakršnih koli sil in razpoložljivih sredstev. ► 114 Novo odlikovanje za uničevalce sovražnih tankov Rim, 9. junija AS. Glasilo >Le forze nimate« obvešča, da je bilo uvedeno posebno odlikovanje za vojake kakršne koli vrste orožja in službenega mesta, ki po uničili ali zajeli enega ali več nasprotnikovih tankov v boju oil blizu. Odlikovanje bodo dobili vsi člani skupine (ali oddelka, kadar bi pri tem sodeloval ves oddelek), ki bi uničila ali zajela tank. Pravice do tega odlikovanja torej nimajo tisti, ki vozijo tanke, člani protitankovskih oddelkov in topničarji, ki bi uničili sovražnikov tank z orožjem. X katerim razpolaga topničarski oddelek (orožje, kakršno imajo tanki, ali pa topništvo). Poleg odlikovanja dobe tudi 2000 lir (dva tisoč lir) za vsak sovražnikov uničeni, ali zajeti tank. Kadar bi pri uničevanju nli zajetju nasprotnikovega tanka sodelovalo več vojakov, se mora nagrada razdeliti, tuko du dobe \\ Turčija bo branila svojo varnost Ankara, 9. jun. AS. Na kongresu ljudske republikanske stranke je imel predsednik turške republike lneni važen političen govor. Najprej je obudil sponi i n na Atalurka, velikega voditelja turškega naroda, ter potem orisal upravno življenje v Turčiji v poslednjih štirih letih. Dejal je, da se je lo življenje razvilo v jvolni zavesti nalog, ki zadevajo Turejo in da je narodna skupščina ugodno ler krepko vplivala na politično in moralno usmeritev ler na redno in skladno delovanje vseli konstruktivnih sil. Da se je sila turškega naroda ohranila na taki višini, pomeni za narodno skupščino velik uspeh. Turčija lahko mirno gleda v bodočnost. Nalo je predsednik obravnaval naloge, s katerimi se je vlada morala bnvili, ter poudaril težave, ki jc nanje doslej naletela. Dejal je. da je bila Turčiji najvažnejša naloga ta, da ohrani narodno varnost na trdni podlagi. Sredi velikih vojnih ln političnih vrtinccv sta sila in ugled turškega naroda dosegli prav častno mesto. Napori vlade gredo za bistvenimi nalogami: vnanja varnost, obramba dežele, problemi izdelave in boj na gospodarskem polju, da i>i se premagale težave v prehrani. Vlada je delala v težavnih okoliščinah, ioda uspelo ji je. da je s primernimi ukrepi obvladala vse težkoče ter varno ohranila narodni obstoj. V sedanji dobi 'svetovne vojne, je dejal predsednik, nadaljujemo delo za ohranitev miru v našj deželi. Pripravljeni in odločeni smo jamčili varnost ein obrambo domovine. Da ohranimo narodni obstoj, smo pripravljeni vpreči vso naše sile v moštvih in sredstvih, če bi bilo potrebno. Predsednik je svoj govor zaključil takole: »Naša bistvena skrb je in bo. da z neomajno odločnostjo in brez strahu varujemo potrebe turškega naroda, ki je močen in napreden. Ta naša odločitev se naslanja na voljo, da bomo tudi v bodočnosti doprinesli največje žrtve tako v metodah kakor v sredstvih.« v«i enako. Kolajna, namenjena uničevalcem nasprotnikovih tankov v bojih od blizu, je ko-vinasta ploščica, na kateri je upodobljen goreč nasprotnikov tank, nad njim pa meč. Nn nalašč za to namenjenem inestn je zapisana številka. ki pomeni, koliko tankov je tisti vojak iimčil. Odlikovanje mora vojak nositi na levi strani na prsih, pod drugimi odlikovanji. Delil ga bo poveljnik velikih edinic in bo izročeno brez posebnih formalnosti, zaradi katerili bi se podelitev zavlekla. Denarno nagrado 2000 lir pa da poveljstvo zbora, kateremu lovec na tanke pripada. Švicarsko priznanje Napoliju Beril, 9. junija AS. Neki dopis i/ Napolija, poslan švicarskim listom pripominja, dn Napo-litanci navzlic bombardiranju niso i/?ul>ili dobre volje in svojega velikega duha in da liiu-čeniško mesto zdravi svoje rane. Amerika ne zaupa Sovjetom Lizbona. 9. junija. AS: Iz Wnshingtona poročajo, da je predsednik vojaške komisije v senatu. senator Reynolls izrazil mnenje ameriško zunanje 'politike za čas po vojni. Senator Rev-nolls je nasvetoval Roosevellu, naj zahteva od Sovjetov in Anglije, da bosta jasno povedali, kakšna bo njuna povojna politika. Dejal je, da je treba hitro rešiti vprašanja, katera vznemirjajo ameriško ljudstvo, kajti ameriška javnost je navzlic razpustu tretje inlernacionale še vedno v skrbeh zaradi resničnih namenov Moskve. Stavka v USA še traja lliteiios Aires, 9. junija. AS: Zastopnik rudniških lastnikov v Združenih državah jo izjavil, da ni mogoč sporazum med zastopniki industrije in rudarskimi zastopniki. Podtajnik severnoameriškega notranjega ministrstva je izjavil, da so stavke preteklega tedna veljale Združene države 12 milijonov ton premoga. NAROČAJTE »SLOVENCA« Ameriška nizkotnost Roosevelt se bo posluževal črncev za bombardiranje Italije Rim, 9. junija. Mnogim dokazom severnoameriškega zločinstva v tej vojni se pridružuje še nov dokaz. Iz Wu«liingtonu je prispela uradna novica, da bodo pri terorističnih napadih na Italijo sodelovale tudi posadke črnskih pilotov, katere skrbno vadijo. Judovsku klika v Wn-shingtonu je torej potrdila glasove, da se res vadijo ccle skupine črnskih pilotov. Ta način vojskovanja res opravičuje stalno ponavljano pretvezo, češ du so Združene države |>oklieane prinesti svetu blagoslov prave demokracije in da so samo onstran Atlantika pod vodstvom Washingtona doma civilizacija, člo-večanstvo in kultura. Ko so se v Združenih državah izpraznile ječe kaznjencev »v borbi za človečnost in varstvo edine pravne demokracije«, so naredili korak naprej v ameriškem vojskovanju, ki je že krivo gangsterskih napadov na ženske in otroke ter uničevanja nesmrtnih del evropske kulture, kakor se doslej v zgodovini civilnega člo- J veštva še ni zgodilo. Posebna nizkotnost tega severnoameriškega poročila je v dejstvu, da urudno vvushingtonsko poročilo poudarja, kako se med letalskimi posadkami za bombardiranje nahajajo tudi afriški črnci, ki da so »izrazili željo, maščevati se nad Italijo«. Mogoče se hočejo maščevati za kolonizacijsko delo Italije v Afriki, ki bo ostalo vedno dokaz prostovoljnega dela in kulturnega dviganja? Kar so Italijani v kratkih letih izvedli nu neplodnih afriških ozemljih, ne more zbujati čustev po maščevanju, marveč bo ostalo za vedno vzgled. V resnici se v napovedi tega maščevanja izraža nov dokaz od Amerikancev umetno gojenega sovraštva med črnci proti belim in je dokaz najni/kotnejšega zločinstva, ki ga luliko najdeš v uradih Bele hiše in v najzloglasnejših četrtih čikaškega gansterstva. Zasluge Italije in njeno kolonizacijsko delo ne bo trpelo zaradi naraščanja teh živalskih nagonov, ime severnoameriškega predsednika, ' ki dopušča take sramote, pa bo za večno one-čaščeuo. Predavanje o Krištofu Kolumbu, Tiskovni urad Zveze Fašijev sporoča:- Predsedništvo italijanskegu kulturnega zavodu sporoča, da bo imel prihodnji petek, 11. t. m. ob sedmih zvečer prof. Vito Papaluca v dvorani zavoda Napoleonov trg 6-1. predavanje o Krištofu Kolumbu. Prof. Papaluca je že dobro znan Ljubljančanom po svojem predavanju o Gabrijelu D'Annunziju ter po svojem poučevanju italijanskega jeziku na klasični gimnaziji. Vstop je prost. Izredni komisar občine Kostanjevica Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je namesto dosedanjega župana občino Kostanjevica, Josipa Likarja, imenoval za izrednega komisaria občine Kostanjevica g. Ludvika Jelšnika. Vojska nemških delavk dela za zmago Churchill »obžaluje«, da se ni mogel sestati s Stalinom Berlin, 9. junija. V Monakovem je bila velika domovinska manifestacija. Glavna tajnica vseh narodnosocialističnih ženskih organizacij je govorila nemškim ženam, ki ima jo v tej vojni posebno poslanstvo- Nemška žena ve, kaj bi čakalo njeno družino in narod, če bi se sovražniku posrečila izvedba njegovih divjih načrtov. Tudi nemška žena se bori. Poleg desetih milijonov mož, ki delajo v nemški industriji, so tudi milijoni nemških žensk. S Hitlerjevo totalno mobilizacijo se je pomnožila tudi vojska nemških delavk. Tudi nemške žene skupno z lnožuii navdaja skupno čustvo: volja do borbe in gotovost do zmage. Navdaja jih še eno čustvo, ki ga je ruznetil sovražnik s svojim divjanjem: sovraštvo. Sovraštvo matere, ki je videla svojega lastnega otroka prestreljenega s strojnico, dekleta, ki je videlo pokolj svoje družine, tisoče mater in mladenk, ki so ostale brez strehe, sovraštvo, ki ga ni mogoče ugasniti drugače, kakor na en sam način: z neusmiljenim maščevanjem. ki gn je napovedal dr. Gobbels. Ta no-poved jc zelo vznemirila nekatere ljudi onstran Rokava. »Viilkischer Beobachter« je včeraj pi-sul o bojazni nekega angleškega lista, kaj bo potem, če nemško letalstvo ne bo več zaposleno na vzhodu. Nemške tovarne in delavci poleg '•■ga lahko zgradc posebne vrste bombnike iu velikanske bombe. Tudi ni izključeno, da bi se nemško letalstvo poslužilo kakega ueugodnegu presenečenju. List čuti potrebo po tolažbi iu pravi: »Treba jeepovcčuti obrambo in zlasti povečati napadalne letalske armade. Naša premoč mera biti velikanska«. Nekaj tolažilnih besed — pripominja ironično »National Zeitung« — je bilo tudi v včerajšnjem Churchillovcm govoru. Pred tremi dnevi je uradni londonski komentator Prystley dejal: »Pod strašnim viharjem železa in ognja so se Nemci začeli cmeriti«. Zelo se moti. Nemci se niso nikdar cmerili. Oni se branijo in napadajo in z napadi bodo zadostili vsem 'strahotam, za katere se odgovorni Angleži. Sicer pa \pravi Goringovo glasilo o Churchillovcm govoru: »Vtis njegovega govora v spodnji zbornici ni mogel biti ravno dober. Nevtralni opazovalci v Londonu poročajo, da v nekaterih krogih n? zakrivajo razočaranja. Churchill se ni nikdar v svojem govoru zaletel, ampak je bil zelo previden Dni je vedeti, da bo Nemčija zelo trda kost O drugem bojišču je govoril zelo neodločno. To ga ni oviralo, da se ne bi bavil z Rusijo ter »obžaloval«, da se ni mosel sestati s Stalinom. V zameno je izrekel nekaj opogumlja jnčih besed in praznih obljub o »zahtevah celotne vojne«. Razstava športne umetnosti Na pobudo CONI-ja se bo 12. junija odprla v Jakopičevem paviljonu zanimiva umetniška razstava — prva pokrajinska razstava športne umetnosti. Ob tej razstavi so bili umetniki povabljeni, da dajo slikarsko in kiparsko razlago najbolj napetih in tipičnih prizorov športa, športno področje more res nuditi zelo veliko primerov in izkušenj, • i jih nato umetnik upodobi v barvah ali v plastičnih oblikah ter tako pomnoži področje umetnosti, obenem pa izvrši neprisiljeno propagandno delo za šport. Na poziv organizacijskega odbora so se umetniki v pokrajini odzvali z veliko dobre volje kljub velikim težavam tega novega področja. Prepričani smo, da bo razstava imela veliko uspeha tudi s kvalitativnega stališča. Istočasno bo odprta tudi razstava za propagandni turistični letak, ki jo je organiziral Po-krujinski odsek zu turizem. Dvigi in padci v podmorniški vojni članek nemškega strokovnjaka o sedanjem stanju podmorniške vojne Berlin, 9. junija. Bilo je pričakovati, da bo I Churchill v včerajšnji izjavi v spodnji zborni- | ci vztrajal pri »zmagovitem« poteku bitke za Atlantik. To je edina ugodna in konkretna stvar, ki jo je osvetlil angleški -ministrski predsednik v svojem govoru, pa še pri tem je bil zelo previden. Mogoče je jionesrečen udar proti l.ampedusi, katerega v Berlinu označu jejo za dober znak in ki jc dal tukajšnjim vojaškim krogom priložnost za izraz priznanja junaškim branilcem, v precejšnji meri vplival na govornika, du je previdno ocenjeval napovedi o bodočih »amfibijskih« boji.li ter je poudaril težave, ki so v zvezi z njimi. _ . Na nemški strani priznavajo naraščajoče ovire pri bojih nemških podmornic. O tem so govorili nemški vojaški pisci, pa tudi minister dr. Gobbels. Churchill je v svojim govoru vztrajal pri pravi veliki ofenzivi proti nemškim podmornicam, zagotavljajoč, da je bilo maja prvič potopljenih več podmornic kakor so jih izdelale nemške ladjedelnice in da je jiilo v prvem junijskem tednu doseženo novo prvenstvo pri uničevanju podmornic. Mnenje pristojnih nemških krogov je izrazil kontre-admiral Gadovv takole: »Brez dvoma je, da so napadi proti ladijskim spremljavam vedno težji in da vsak uspeli zahteva žilavo in trdo borbo ter tudi izgube. Nihče ni mogel upati, da bo borba za Atlantik privedla do hitre odločitve, ker je borba proti preskrbi podvržena raznim spremembam. Proti vsakemu napadalnemu orožju obstoja obrambno orožje. Prvi uspehi "VVeddingena so v prvi svetovni vojni izzvali v sovražnem taboru veliko paniko. Angleška mornarica je za nekaj časa zginila z morij, nato pa so prišla prva zdravila: plovba v cik-ca.ku in spremljava z rušilci. Oborožili so tudi_ trgovske ladje, iznašli so izboljšana prisluškovalna sredstva, globinske bombe so postale večje in nevarnejše, letalstvo je vedno bolj bdelo nad morji in oviralo napade konvoje. Nemčija je začela novo taktiko. Začela je z Vremenska napoved: 10. junija, četrtek: že v sredo zvečer, ali ponoči vpad deževnega vremena, v četrtek v jiopoldanskili urah razjasnitev. 11. junija, petek: večinoma jasno, v popoldanskih urah nekaj krajevnih padavin. istočasnimi napadi celih rojev podmornic in s tem uničevala cele konvoje. Istočasno je uporaba podmorniških cistern omogočila nastop srednjevelikih podmornic. Sovražnik je odgovoril s povečano letalsko pa/njo po vseli atlantskih poteh. Nemčija je zasledila mrtvo točko, kamor sovražna letala niso prispela. Sovražuik je odgovoril nu to z uporalxi letalonosilk. Nemčija je imela veliko prednost, ko je prišla v posest francoskih in norveških obal. Anglosasi so odgovorili z zasedbo Islandije, Gronlandije in z bombardiranjem francoskih obal. Podmornice so nato zopet odgovorile in se umaknile v podzemeljska zaklonišča. Ko so Združene države stopile v vojno, niso imele ne sredstev, ne izkušenj v obrambi pred podmornicami, kanci opomogli, so podmornice spremenile svo-Njihove ladje so bile lakek cilj podmornic, ki so dosegale čudovite uspehe. Ko so sc Ameri-jo taktiko. Pojavile so se v rojih pred Zahodno Afriko in v Indijskem morju. V Sredozemlju so pomagale Rommclu in zavirale Au-chinleka. Vojna tehnika in znanost si vedno pomagata z novimi napadalnimi in obrambnimi iznajdbami. Zato ni nič čudnega, če ima tudi podmorniška vojna svoje suhe in debele mesece. Bistveni vzrok zn začasno zmanjšanje potopitev je v tem, da Anglosasi uporabljajo nu morju velike količine letalstva. Iz gospodarstva Snia Viscosa. Milanska Snia Viscosa, eno največjih italijanskih industrijskih podjetij, izkazuje za lansko leto 125.8 (10-11 127.3) milij. lir čistega dobička. Glavnica znaša 1.05 milijarde lir. Dividenda ostane ncizpreninjena 11%. Zračna zveza Milan—Bukarešta. Te dni je začela obratovati zračna zveza Milano—Venez.ia —Zagreb—Bukarešta. Stroji bodo leteli enkrat tedensko v obe smeri. Tranzitni promet čez Fiume. Te dni se je sestal v Budimpešti ilalijansko-inadžarski odbor, ki jo razpravljal o madžarskem tranzitu jireko Fiume. Odbor je obravnaval vsa tozadevna železniško tehnična, pravna, trgovinska, carinska in blagovna vprašanja. Kaznovani kršitelji predpisov o namestitvah Sledeče osebe in tvrdke so bile kaznovane po obstoječih določilih, ker so prekršile uredbo Visokega komisarja z dne 8. aprila 1942. nanašajočo se na ureditev (povpraševanja in ponudbo dela: 1. Belina Miloš, 2. Kušar Miha. 3. Bavs Marjan, 4. dr. Sapla Anton. 5. Lenart Lenka. 6. Gostilna F. Kajfež, 7. Pate Franc, 8. Rolar Josip. 9. V. II. Robrman. 10. Trček Matej, U. Vidmar Ivana, 12. Dolenc Alojzija, 13. Cokan Franc, 14. Kr-naič Ivan, 15. Koren Albina. 16. Hartmann Ana, 17. Iglič Avguštin. 18. Bevčič Josip. 19. Zelczn. nabavljalna zadruga, 20. Malinič Sofija. 21. Lekarna M. R. Bahovec, 22. Fujan Franc, 23. Mozetič Josip. 24. Radovan Rudolf. 25. Zidan Karolina, 26. Klopčič Antonija, 27. Sever Edvard, 28. Stu-lar N.. 29. »Kristal« d. d.. 30. Lichtenturnov zavod 31. Baltelino Oton. 32. Rebernik Franc, 33. Tvrdka »Globus«. 34. Miškec Mirko, 35. Vrbinc Alojzij. 36. inž. Maček Slanislav, 37. lluč Anton, gostilničar, 38. rielick & Comp.. 39. »Triubna« I-azar, 40. Rorštnar Štefan, 41. Šubic Evgenija, 42. Denlist Smerkolj Leopold. ŠPORT Iz Lahkoatletske zveze Izšli so novi pravilniki. — 20. L m. bo moško klubsko prvenstvo. Verifikacije: Doslej je pri Zvezi verificiranih 30 atletov, katerim je bila izdana športna dovolilnica. LAZ poziva vse včlanjene klube, naj čimprej verificirajo še ostale svoje člane, ki nameravajo tekmovati v tekoči športni sezoni. Pravila: LAZ je založila tri nove pravilnike, katere lahko naročijo športna društva, odborniki in sodniki po naslednjih cenah: Tehnični pravilnik 13 lir, Sodniški pravilnik 5 lir. Amaterski pravilnik 3 lire. Za praktično udejstvo-vanje je zlasti potrebno, da se seznanijo atleti odnosno funkcionarji s Tehničnim pravilnikom, ki vsebuje vsa mednarodna tekmovalna določila. Vsi pravilniki so tiskani v slovenščini na cyklostil. Tekmovanje za moško klubsko prvenstvo: LAZ v Ljubljani razpisuje moško klubsko prvenstvo na dan 20. junija. Prireditev bo na igrišču Hermesa — zbirališče tekmovalcev ob 9. uri. Spored tekmovanja je sledeč: ob 9.30 uri 100 m predtek in skok v višino; ob 10 uri met krogle in predteki na 400 m; ob 10.30 1IK) meterski finale, met kopja; ob 11 uri 400 m fi-nale, skok v daljino, met diska; ob 11.30 uri 1500m finale. — Prijave sprejema Zveza do 4. junija do 18. ure na Bleivveisovi cesti la. Prijavnimi znaša j>o 1 liro za atleta in-panogo. • Branko Žižek, znani plavalni prvak je nastopil letos že drugič v plavanju na dolge proge in je tudi že drugič zmagal. Preteklo nedeljo se je udelcžli rečne plavalne tckine skozi Salerno ter zmagal z velikim naskokom v času 16 min. 13 sek. Andrej Anton: 8 Hafto postanem javen delavec Da si ohranimo mir srca in stanovitnost volje pri naših poštenih naporih, mora biti naša delavnost globlje utemeljena. Srečen, kdor se more zasidrati v Bogu. Kdor ne dela pod vidikom večnosti, bo prej ali slej utrujen in razočaran, kakor tisti veliki državnik 18. stoletja, ki je ob koncu svoje javne delavnost? zagrenjen vzkliknil: »Utrujen sem, vladati nad sužnji!« V najvišjem pomenu besede se utrudijo vsi, tudi plemeniti javni delavci, ki služijo le ljudem, le človeštvu. Pomislimo na življenje svetnikov, med katerimi so bili mnogi zelo pomembni javni delavci. Poleg osnovne označbe, da so bili z vsemi zelo prijazni in vedno vedrega, preprostega srca, jih je največkrat označevalo to, da niso nič izrednega počeli, a so zavoljo Boga opravljali tista dela, ki jih drugi vrše zaradi sebe ali zaradi ljudi. V tem je bil vir njihove ijudomilosti in življenjske vesclosti ki ga nobeno razočaranje in Ijuilska nehvaležnost ni mogla skaliti. DRUGO POGLAVJE. Po kakšnih načelih naj se ravna javni delavec Kako ljudje sodijo Mnogi ljudje, posebno današnji izobraženci, gledajo takole na življenje: Ljudi je veliko in vedno več, a zenieljskili dobrin razmeroma malo. Nujno je torej, tako pravijo, da se na svetu samo nckater m 'aliito dobro godi, velika večina pa se mora zadovoljiti z dosti slnbšiin, največkrat nezadostnim deležem, lega trdega, nesmiselnega in krivičnega reda na svetu ne more posameznik spremeniti. Zato naj gleda, du ne bo nakovalo ampuk vsaj kladivo. V trdem, neizprosnem boju za obstanek se more uveljaviti le kdor je bolj brezobziren in ima trše komolce. »Tvoja 6mrt je moje življenje«, je vodilno geslo sveta, dlagor ti«temu, kdor to sicer neizprosno, a resnično stvarnost čimprej in čim popolneje doume! Le ta bo prišel naprej v življenju, le po tej poti se odpira svetlu bodočnost... Kaj naj torej počnemo z idealizmom? O, idealizem, nam odgovarjajo, je silno lep in koristen nazor, pripravljen zlasti za vzgojo mladine. Idealna mladina jc nekaj lepega, 'loda kasnejše življenje, ki nikogar ne prijema z rokavicami, pa človeka nauči, da so stvari na svetu precej drugačne kakor jih je gledul v mladosti uli skozi očala svojih vzgojiteljev. Življenjska izkušnja človeku pokaže, du z idealizmom ni moč priti nikamor. Naše življenje naj bi po tem naziranju bilo razdeljeno v dva dela: Prvi, mladostni del, ko se zibljemo v lepih mislih in blagih čustvih in ko nas vzgojitelji celo k temu navajajo, — in drugi del, ko nemilo treščimo iz oblakov sanj in utvar na trdo zemljo, kjer šele sjioznamo svet in življenje, kakor je v resnici. Takoj moramo povedati, da nas takšna življenjska modrost ne more zadovoljiti. Obsega namreč smešno in za mislečega človeka nevredno nasprotje, ko dela razliko med teorijo in življenjsko prakso. Vidimo, da ie sodobni matcriaJizem v nasprotju v tem polovičarstvu šel dosledno ravno pot in odvrgel tudi prvi del ter ne čuti več nobene potrebe po idealistični, verski in moralni vzgoji mladine. Že najmlajši rod je prepojen z idejo neizprosnega življenjskega boja za obstanek, v katerem je dovoljena vsaka brezobzirnost in sebičnost. Mladina je na podlagi materialističnih naukov postala silno pametna in »praktična«. Že zgodaj se usmerja na liitro pridobivanje in naglo napredovanje, pri čemer ne kaže, kukor pravimo, nobenih »škrupulov«, to se pravi, nima nobenih plemenitih, človeških ozirov, ki bi jo utegnili ovirati pri njenem brezobzirnem stremljenju. Posledice te »praktične« miselnosti tudi že poznamo. Mriogi, zelo mnogi, ki ji dosledno slede, predčasno duševno, telesno in n ravno jiropadejo. Drugi, ki imajo globlje mišljenje, pa navadno prepozno spoznajo, da so svojo mladost in svoja mladostna stremljenja usmerili v nekaj, kar življenja sploh ni vredno: prepozno spoznajo, da so se gnali za stvari, ki so zelo nestalne, negotove in nikomur ue prinašajo zadovoljstva. Idcalizemje z a j a v n o d e 1 o po t r e b e n Zato mislimo, da je za uspešno in koristno javno tlelo idealizem potreben. Ne le idealistično mišljenje ampak tudi idealistično ravnanje! Pri tem pa .nikakor ne smatramo, da je idealizem nazor, ki naj človeku z lepimi utvarami pomaga mimo resničnosti ali da bi z njim celo namenoma sebe varali in se hote zibali v lepili a praznih sanjali. Idealizem je nasprotno nazor, ki svet globlje zajema kakor se to navadno dogaja, da ga potem — vsekakor najprej v | sebi sainem, — more oblikovati in če treba • premagati. Kajti tudi mi smo le del sveta. Ni j mogoče nad svetom zavladati in ga s pridom oblikovati, ako nismo najprej gospodarji nad I samim seboj. Ta vidik je bila njegova vernost. Toda tudi v tem je bil nek nesporazum, ki niso vedeli zanj niti mnogi izmed tistih, ki so položaj v deželi poznali bolje od carice. Govorilo se je vedno in povsod 0 ruskem kmetu, ki je bil globoko prežet z vero in vdan narodni cerkvi. V resnici pa jc bilo mod ljudstvom toliko najrazličnejših struj, in je rusl/i kmet bil zelo daleč od idealne slike vernega in ponižnega sina pravoslavno cerkve. Omenili snjo žo narode, ki so bili jx>-polnoma nedovzetni za ta ideal. Toda tudi med pravim ruskim ljudstvom je vera bila precej različna od tiste, ki jo je učila narodna cerkev. Tudi se je precej razširilo brezboštvo. Velik del 'jud-etva morda celo večina, jo pripadala raznim verskim ločinam. Dejali smo »morda celo večina«, ker dejansko ni bilo mogoče ugotoviti števila tistih, ki so pripadali raznim ločinam. Uradne statistike niso bilo niti 'malo točne. V teh jo bilo navedeno lc šlevilo tistih, ki so javno priznavali, da pripadajo nekaterim ločinam, ki jih je država priznavala. Mnogo bolj številni so bili tisti, ki niso hoteli javno priznati, da pripadajo tej ali oni ločini. Prav lako se 01 govorilo v javnosti o raznih skrivnih ločinah, ki so bile prepo- vedane zaradi njihove nemoralnoeti ali prevratnosti. Pozneje bomo t)olj podrobno govorili o eni izmed teh skrivnostnih sekt, o tako-imenovanih »khlystih«, o katerih' se je v Petrogradu sicer vedelo, nikakor pa ni bilo znano kako zelo je ta ločina razširjena in kako veliko je bilo šlevilo tistih, ki so tajno pripadali tej sekti, čeprav so na zunaj hlinili najbolj strogo pravoslavje. Poleg te ločine je bilo še na stotine drugih, ki so .bile značilne po svojem naravnost bolestnem misticizmu in ki so bile razširjene med kmečkim ljudstvom ter netile v duši preprostega ljudstva versko anarhijo, ki je bila popolnoma nasprotna uradni cerkvi in verskim resnicam narodne vere. Nemogoče je bilo ugotoviti število teh ločin. Sicer pa so bila tudi poročila, ki jih je sv. sinoda in policija dobivala o teh ločinah, strogo tajna. Velik del teh ločin je izviral iz dobe velikega razkola, ki je raztrgal rusko cerkev v 17. stoletju. Ločine, ki so se takrat odtrgale od narodne cerkve, so bile krvavo preganjane s strani vlade. Popolnoma naravno je, da so pripadniki teh ločin sovražili in prezirali uradno cerkev in prav tako vlado, ki je cerkvi stala ol» strani. V vsem tem so bila čustva, ki so popolnoma nasprotovala tistim, kl so jih pripisovali »dobremu nnižiku«, ki naj bi bil zvest cerkvi in carju, božjemu namestniku na zemlji. Vsi so se delali, kot da so jim la dejstva popolnoma neznana in vendar je to bilo velikanske važnosti za deželo samo, kajti pripadniki »razkola« so bili povečini člani ruskega naroda v najožjem p°menu beeode in njihovo število je šlo v milijone. Uradna statistika o teh razkolnikih jc obsegala in omejeno šlevilo. Vlada io smatrala lo ločino kot jiosobiio cerkev s svojo duhovščino in organizacijo po župnijah. Proli koncu 19. stoletja jo število leh vernikov, ki so se*imonovali »slaric verniki, dosegalo približno 13 milijonov. Toda to šlevilo jo predstavljalo samo majhen del tega, kar je v resnici bil »razkol« s svojimi ne-številnimi vejami, izmed katerih so se nekatere celo družile z društvi, ki so bila nasprotna kakršni koli cerkveni organizaciji in so stremela za versko anarhijo. , Poleg teh ločin, ki so bile prežete z misticizmom in celo t versko zanešenostjo, so bile številne druge, racionalistične, še mnogo bolj oddaljene od narodne vere in njenih izročil. Bila so to nešte-vilna društva, ki so se zbirala.okrog organizacije, ki se je imenovala »štunda«, gibanje, ki je prišlo od nemških menonilov in se čudovito hitro razširilo konec 19. stoletja po vsej južni Rusiji. Cele škofije ki so bile v prejšnjih časih odločno pravoslavne, so jiostale »misijonske« škofije, kjer je prebivalstvo zapuščalo pravoslavno cerkev in prešlo k »štundistom«. Zunanji znak tega preloma nI bil samo v tem, da so ljudje opuščali razne pobožnosti, ampak so uničili po hišah vse ikone, se javno upirali temu, kar so imenovali Mnaliko-valslvo« cerkve in divje sovražili duhovščino. Vlada, ki se je smatrala kot branitcljica narodne cerkve, se je j>oslužila policije, da Je proprečila razne norednosti in izgrede, a dosegla je ravno nasprotno, da je namreč sovraštvo šo bolj narašč.lo. Ni nam mogoče, dn bi se še dalj časa ustavljali pri proučevanju verskega položaja Rusije. To. kar 6ino pojasnili, zadošča, da moremo razumeti, kako napačna je bila sodba nekaterih, da jc namreč vernost ljudstva neločljivo združena z izročili rusko narodre cerkve. Toda lo pojmovanje jo bilo nujno zvezano s pojmovanjem lepe urejene družabne piramide, povezano z narodno vero. Ponavljamo pa, da je ta piramida bila samo privid, čeprav je bilo veliko šlevilo tistih. Vi so bili prepričani, da resnično obstoja. Carica Aleksandra je med drugimi z vso dušo verovala v to piramido, dokler ni zt.-čulila, kako sc je nekega dno zamajala pod njenimi nogami.., Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Vsekakor zanimiva publikacija v slovenskem javnem življenju je prvi Letopis Akademije znanosti in umetnosti d Ljubljani, ki obsega od leta 1938. do 1942./XXI. in ga je uredil drugi generalni tajnik Akademije prof. Ramovš (str. 304). Človek bi tak Letopis pričakoval ob koncu vsakega poslovnega leta, kakor ga navadno izdajajo druge Akademije, toda pri nas smo se nujno zakasnili ter je tak Letopis obračun delovanja in snovanja slovenske Akademije, najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda, šele sedaj prišel v roke javnosti, ki bo rada pogledala vanj in se poučila o delu akademikov, o spremembah v vrsti našib »izbrancev« ter o delu in načrtih, ki jih skuša realizirati na svojih znanstvenih področjih. Kot uvod v letopis je generalni tajnik Akademije in eden glavnih delavcev za ustanovitev Akademije sploh, prot. dr. Ramovš napisal kratek lii-storiat o ustanovitvi Akademije ter o naporih, ki v jih je morala znanstvena Ljubljana premagati, da je leta 1938. bila ustanovljena ta ustanova, ki je Slovence kot kulturen, do vseh reprezentativnih ustanov izgrajen narod postavila v vrsto drugih kulturnih narodov. Od leta 1919., po dosegi univerze, gre tudi pri nas za organiziranje znanstvenega dela v obliki Akademij, pa do '24. julija 1937, ko »je po naklonjenosti nekaterih članov vlade in senata ministrski svet sprejel predlog prosvetnega in finančnega ministra o ustanovitvi Akademije v Ljubljani«. Pogrešamo 6icer imenske omenitve nekaterih zaslužnih mož, kar bi ta bistoriat še bolj objektiviziralo, opažamo pa sicer tudi drugje v knjigi razne pomanjkljivosti. Po tem zgodovinskem uvodu sledi imenik uprave Akademije iu članov, razdeljenih po razredih (I.—IV.), nakar sledi o vsakem rednem članu Akademije telesna podoba ter kratek življenjepis z bibliografijo njegovega dela. Tako 6e tu lahko seznanimo z delom Finžgar-ja, Hadžija, Jakopiča Jame, Kosa, Lajovica, Nahti-gala, Pilamica, Plečnika, Plemlja, Polca, Ramovša, Kleleta, Škerlja, Ušeničnika, Vidmarja, Zupančiča. Zupančiča. To so živi akademiki. Sledi podobni opis dopisnih članov, ki so: Breznik, Grafenauer. Hauptmann, Lukman, Melik, Murko, Regen, Veber. V IV. poglavju slede spominski članki umrlim akademikom, ki so jih napisali njihovi strokovni tovariši ali pa drugi strokovnjaki izza akademije. Tako je članek o Kušeju napisal njegov 6in O Kušej, o Dolencu in Kreku akademik Polec, o Kreku kot skladatelju pa še posebej skladatelj A. L. Škrjanec (oba sta sestavila natančno bibliografijo pravnih in glasbenih del). O pokojnih dojiisnih članih Paulinu in Seidlu 6la napisala spominske članke in vrednotila njuno delo botanik G. Tomažič in geolog prof. Uakovec. Po teh osebnih podatkih živih in umrlih aka-demikov^lede zapisniki glavnih skupščin, sej pred-sedništva, nadzornega odbora in sej razredov. Iz tega gradiva, ki je sedaj prikazano javnosti, se M. šubica slika Marijinega Srca ha Vrhniki Nedavno je nekdo iz Vel. Gabra spraševal, 7akaj noben slovenski slikar v času narodne jiosvetitve Marijinemu Srcu ne napravi kakšne vidi, kaj je Akademija izdala v času obstoja in kaj snuje za bodočnost. Na teh sejah so se večinoma sprejemala predlagana dela v tisk v akademskih publikacijah ter stavili novi načrti. Tako vidimo, da je akademija poslala k dopisnemu članu Regenu na Dunaj posebnega strokonjaka, ki ga želi omenjeni svetovni učenjak uvesti v uporabo inslrumen-tarija za svoja slavna raziskavanja. Pri I. razredu vidimo, da se bo nadaljevala izdaja Kopitarjeve korespondence, predvsem pa delo za bibliografijo in etimološki slovar, o čemer pa je govor še na drugem mestu. Pravni razred je obravnaval poleg o delih, ki jih je že izdal, tudi o izdaji nedokončanega dela prof. Dolenca o urbariju za Slovensko Krajino iz leta 1767., dalje o izdaji slovenika iz Bogišičevega arhiva v Cavtatu, dalje Kazensko prav- j siv nega reda iz časov Ilirije, zapiskov pravniških vzor- v c..... ........... cev iz razaiih krajev in gradov itd. Matematično ' venske Akademije. prirodoslovni razred se največ trudi za izdajo Raz- BOfb& dVCtl Sil prav, umetniški pa snuje reprezentativni zbornik, J .ji ki naj bi pokazal 25 letne uspehe vseh vrst sloven- Jacijucs Marltaiu že v omenjenem delu skc umetnosti, oz. «e peča z mislijo izdati Krekove J »Docleur Ang61iquc« razglablja, kako ,0 nioino samospeve itd. Največ pa dela Akademija v dveh spravili v skladje dvoje nasprotujočih si dejstev, svojih komisijah, ki pripravljala gradivo za osnov- J ki ju sodobni razvoj tako izrazito staUja preti ni izdaji Akademije: namreč izdajo slovenske bi- J človeka. Neizpodbitno dejstvo je namreč rtu so bliografije ter slovenskega etimološkega slovarja. evropska miselnost in na splošno evropska ku -Prvo komisijo predstavljajo Finžgar, ltadži, Polec, J tura povračata nazaj k načelom, ki so ustvarili Štele in Kamovš, kot strokovnjak od zunaj pa je pritegnjen tilebinger Referat tega zadnjega o jio-trebi take bibliografije jo ponatisnjen v celoti. Drugo komisijo o etimološkem slovarju slovenskega jezika pa tvorijo Nahligal, ltaniovš, Breznik in Orafenauer. Zasnovo in zgled takega slovarja je opisal Ramovš ter jo priobčil v Letopisu S tem se pa Letopis tudi konča. v' delo teli mož, ki poslavljajo temelj tradiciu slo- } "j®8"* ' "" Kralj Ojdip na Frančiškanskem odru Kralj Oidipus je veličastna klasična umetni-s katero se je Sofoklej močno dvignil nad svoje sodobnike in dosegel prav s to dramo višek svojega ustvarjalnega dela. fte danes nas pretrese njena zgodba in nas osvoji. Kako zelo je že morala jiretresli v tistem času, ko jo je pisatelj sam vodil in sam igral pred atenskim ljudstvom, ki je trepetalo pred poginom. Dramatik je pa Iudi tehnično dramo tako dovršeno zgradil, da je služila še mnogim kasnejšim umetnikom za vzor tragedije. Kakor pa je zahtevalo to delo mnogo truda in sposobnosti od tedanjih igralcev, tako tudi danes ni lahko te drame z vsem uspehom in popolnoma dovršeno uprizoriti. Zmeraj, ko pričakujemo ponovne predstave, čakamo tudi lepše in boljše kot so bile dosedanje. Tudi poklicnim igralcem dela tedaj uprizoritev težave, še mnogo bolj pa nepoklicnim igralcem. Toda maturante klasične gimnazije ni ta težava ostrašila, da bi se je ne lotili. Kralj Oidip je že-neka tradicija klasikov. To je razumljivo, saj prav oni prodirajo najgloblje v duha klasike in ga tudi lahko najbolje tolmačijo. Morda je bila zadnja uprizoritev njihovih prednikov za spoznanje boljša, a ogenj in veselje, ki so ga imeli letos ti fantje, ni bil gotovo nič manjši. Ne gre, da bi presojali odrsko podobo v nepoklicnih gledališčih z istim merilom kot predstave na poklicnem odru. Ti mladi ljudje so hoteli s čudovitim idealizmom pokazati nekaj, preden se poslove od srednje šole, morda ne bodo nikdar več lako skupaj na deskah. Razvajeni smo gledati vsestransko igralsko dovršene predstave, ki jim pomagajo vsemogoči odrski in svetlobni učinki, zato s predstavo zlepa nismo zadovoljni. A pri ponedeljski predstavi maturantov je moral gledalec vendar čutiti, s kakšnim smislom in razumevanjem za misel in lepoto besede je bila recitacija tega dela podana, čeprav se je le včasih dvignil ta recitativ do doživetega, čistokrvnega odrskega oblikovanja. Verzi so tekli lepo, gladko, neprisiljeno, kar tudi ni enostavno in česar ne bi zmogel vsak igralski zbor. G. Edvard Gregorin je predstavo pripravil in vodil. Ni imel lahke naloge in vendar se mu jo posrečil uspeh, v kolikor je v danih razmerah z igralci, ki jih je imel prvič pred seboj, možen. Predvsem jiolaga Gregorin veliko pozornost na režijo množičnih prizorov, kar smo videli že pri njegovi režiji »V času oblskanja«. Tudi tu je ziior zelo razgibal in mu dal močno realistično podobo. Marsikaj iz zbora je dal posameznim igralcem. S tem je dal večjo živahnost in dinamičnost, je pa zato trpela Sofoklejeva podoba gledališča. Precej je črtal, da se je izognil monotonosti, je pa morda pri občinstvu bilo zato manj krščansko enotnost visokega srednjega veka in ki so dosegla svojo najčistejšo sintezo v filozofiji Tomaža Akvinskega na miselnem področju, na socialiiu-politiriiem pu v politični skupnosti krščanske Kvrope. Težnja sodobno zgodovino jo, pravi tudi Bertlijajev, povralek v univerzalnost krščanske kulture in nje raztegiiitev lin ves svet. Nasproti temu pa stoji prav lako neizpodbil- Tako dobimo pogled v najvišjo slovensko znan- i fi? £ .eno ustanovo, njen vznik m, njene načrte ter < bi*, "am^t" P»'l sladki jarem Kristusov 1 »rr pod njegovo osvobajajoča postavo, tako da J ni skoraj nobenega upanja, da bi se svet 10-J dinil v vesoljnem krščanskem »imperiju«. J Po mišljenju lilozola Maritaina je odgovor J lia to vprašanje o skladnosti teh dveh nasprotujočih si dejstev naslednji: dvo iniiinentni nihanji sp križala na vsakem koraku v človeški ign-tlovini. K110 teli gibanj so bori za vse. kar je na svetu soudeleženega v življenju Cerkve in kar sledi Kristusu, ki je voditelj človeškega rodil. Drugo teli gibanj privlačuje vse, kar na zeiulji pripada »knezu tega sveta«, ki je voditelj vseli hudobnih. Zgodovina je liorba teli dveh gibanj. Z razvojem časa in s čim višjo stopnjo človeško civilizacije je tu borba vedno bolj ili bolj napela ler koncentrična. Napetost se ščasnmr. stopnjuje in vedno bolj raste, dokler ne doseže svojega viška in so struna pretrga. Kapital hudobije raste v zgodovini vedno bolj in bolj. a prav lako raste in se veča tudi kapital milosti. V kolikor se zgodovina vedno liolj hlita Antikristu in so po svojem ustroju spreminja ler pripravlja na njegov prihod, v toliko se po svojem razvoju in po J k u pičen ju zakladov milosti hlita tistemu, ki pride za Antikristom, ili ki skriva pod nizom svetovnih dogodkov svoje sveto delovanje med izbranci. Zato pravi Maritain: »Danes je hudobni duh Tako n» gosto prepletel svoje mreže po teniški obli, da kmalu ne bo več sprejemljiva za druge kakor \ za svetnike. Slabiči bodo obupali ili padli ni/.o ' od človeka. Nasprotstva v človeškem življenju prehuda, za sam preveč trpeti. Kr-I edina rešitev življenjskih problemov. Tedaj bo brez dvoma sovpada z najtežjim položajem * človeški zgodovini doba cvetoče svetosti, saj Bok tleli milost po potrebi in nikogar ne skuša iznad njegovih mori.« Na »iilez nasprotujoči si dejstvi se torej skladata v smislu najglobljega zakona človeške zgodovine. Maritain misli, da gre ta razvoj do tiste napetosti, ki vodi do svetovne katastrofe ili do božjega posega v človeško dogajanje. Morila to niti nujno ili. Zgodovina pozna ie ver primerov, ko sta se kapital hudobije in kapital milosti prav tako stopnjevala, nakar se je struna pretrgala in jo iz preizkušnje, ki je nastala v silnem spopadli med dobrim ili zlim, zrasla nova doba ter si na novo zafela gradili svojo zgodovino. Kakor koli je Ze, resnica je. da fini leije so preizkušnje in čim večje so ovire, ki jih slavija . zlo ideji božjega kraljslva na zemlji, tem večjo \ so tudi milosti, ki jih ltog pošilja svojim izhran-J ceni, d» kljub silili koiireiitričnnsti hudobije ino-. rejo kljubovati vabam greha. In tako se kljub \ vsemu ideja /opetne obnove krščanske kulturno enotnosti vendarle z vso nujnostjo zopet povračil. Seveda bo moralo krščanstvo računali s tem, ila razumevanja. Oprema odra je bila bolj skromna, posebno žrtvenik in obleke starčkov smo pričakovali nekoliko drugačne. Vendar jc bila predstava praznik za klasično gimnazijo. Maturantje so z globokim razumevanjem živo obnovili čudovito delo pred svojimi profesorji, starši in tovariši. Spet se skupina mladih ljudi poslavlja od šolskih klopi in z razumevanjem in naklonjenostjo jo gleda ravnatelj, učiteljski zbor, znanci. Posluša jih tudi prosvetni šef in inšpektor-prevajalec in zadovoljen pritrjuje. To je resnično lepo občestvo, ki ga moramo biti veseli in si ga spet želimo. Mladim maturantom k delu čestitamo, jim želimo novih uspehov, drugim jia prijioročamo, da gredo v pelek k predstavi. J. P. Pred nastopom Ljubljanskega komornega tria Albert D e r m e 1 j, sin znanega in priljubljenega ravnatelja gluhonemnice, g. Mij-ka De Ijenega ravnatelja gluhonemnice, g. Mij-ka Uer- i ^iisproisun > .i.nr melja, je znani slovenski violinist. Študirat je na J »o preveč ostra, teza materije je p tukajšnjem konservatoriju pri pedagogu g. .lanu J življenjski obstanek je treba pre Šlaisu, kasneje pa je odšel v Zagreb, kjer je J sfanski heroizeni ho nekoč posla ahsolviral v šoli mojstra llunila na tamkajšnji Glasbeni Akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano je prevzel mesto v opernem orkestru, nato v radijski postaji, še vedno pa sodeluje pri opernih predstavah, kjer 11111 je zaupano mesto prvega solista. V letošnji sezoni se je predstavil našemu občinstvu v velikem violinskm koncertu Cajkovskega, v katerem ga je spremljal simfonični orkesler; poznamo pa ga tudi od komornih nastopov in od prelepo zaigranih violinskih solov v ljubljanski operi (Tliais, Butterfly, Sattnerjevo Vnebovzetje in drugi). Vedno je ob njegovih nastopih poudarjala kritika lepo tehniko, močno čustveno podajanje, predvsem pa prekrasen ton, s katerim prednjači vsem našim violinistom. — DermeJj je član Ljubljanskega komornega tria in je na zadnjem nastopu v pretekli jeseni izvajal težko in obširno Lipovškovo sonato za violino in klavir. Prihodnji koncert tega komornega ansambla bo v petek, 11. t. m., v veliki filharmonični dvorani z nenavadno lepim sporedom, ki prinaša dunajsko klasiko, italijansko moderno in slovansko romnnliko. Dermelj jo med svojimi tovariši znan kot eden najpožrtvovalnejših in najboljših kolegov, | se bo tudi hudobija čimbolj strnila. Toda v leni ki je vsakemu vsak čas pripravljen pomagali in i primeru bo hoj veliko lažji, ker ho odprt in ho — — " ' ' se zrcali tudi v vsem 4 pritegnil strnjene vrste izbrancev. v ustreči. Ta njegova dobrola njegovem umetniškem snovanju, ki je polno vzgo-na in pristnega muzičnega občutja. Občinstvo naj ne zamudi prilike in naj obišče 1cjk> komorno prireditev. Gospodarstvo E tozadevne slike. Sporočamo, da jo imamo na Vrhniki. Akademski sliknr g. Mirko šubic je zadnje dni razveselil vrhniško mladino z lepo novo sliko Srca Marijinega. Gospodarska obnova Grčije Gospodarska obnova Grčije hitro napreduje. Izvoz boksita, tobaka, magnezita, olivnega olja, rozin, bombaža, suliegu grozdja in raznih proizvodov se je obnovil že v veliki meri. Iz-toriščanje premogovnih ležišč je bilo intenzivirano in proizvedeni premog že služi za preskrbo industrije. Povečani so tudi napori za čim večjo proizvodnjo hranil na grških tleli. Mnogo zemljišč je bilo že obdelanih. Italija in Nemčija sta posluli v Grčijo več tisoč ton semen, ki so bila takoj razdeljena kmetovalcem. Od lanske jeseni sein so se cene močno zmanjšale in povpraševanje po novih bančnih kreditih se je zelo zmanjšalo. V Atenah je bila ustanovljena grškonemška trgovinska zbornica, ki šteje že precej članov — nemških tvrdk, ki delajo v Grčiji. Sednj se v veliki meri proučuje tudi povečanje trgovinskih stikov med Italijo in Grčijo, zu kntere obstajajo ugodni predpogoji, zlusti kar tiče plovbo. Bruttopribilki pri prodaji lesnih izdelkov (suho robe). Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal pod št. VIII. 2. 138-5 z dne 25. maja letos odločbo, po kateri se odobrava pri prodaji lesnih izdelkov (suhe robe) v prodaji na debelo pribitek 10% na nabavno ceno in v prodaji na drobno 20% pribitek na nabavno ceno. Pod nabavno ceno je razumeti fakturno ceno, ki mora biti v skladu s ceno, odobreno po Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, dejanske zakonito utemeljene prevozne stroške in mestno trošarino. Vabilo na redno letno skupščino ZVEZE GOSPODARSKIH ZADRUG v likvidaciji v Ljubljani, z. /. o. j., ki se bo vršila v soboto, 3. julija 1943-X\I ob 15.30 v poslovnici Zveze, Ljubljana, Via Aricllc Rea 2/1., s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine in volitev zapisnikarja ter dveh overovateljev zapisnika: 2. čitanjc zapisniku zadnje letne skupščine; 3. poročilo likvidatorjev o poslovanju in letnem računu za poslovno leto 1942; 4. poročilo nadzornega odbora, sklepanje o ruzrešnici likvidntorjem in nudzornemu odboru ter o pokritju bilančne izgube; 5. predlogi in pritožbe zadružnikov in slučajnosti. Eventualni prcdloei nli pritožbe se morajo vročiti likvidatorjem najkasneje ilo '_'.">. juniju 11)4:! XX1. Ako !>i skupščini oh napovedanem času ne prisostvovalo pn zakonu predpisano dovoljno Število delegatov, se ho no v h skupščina vršila pol ure kasneje Istotam in 7. Istim dnevnim redom, ki bo pravno-veljavno sklepala no glede na število navzočih delo-gatov. Delegati se Izkažejo s pismenim pooblastilom zadruge, ki jo zastopajo. Likvidatorji. KULTURNI OBZORNIK Drugi zvezek Razprav pravnega razreda Akademije Razprave. Zvezek drugi. Izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, pravni razred. Strani 290. Pravni razred Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je pričujoči zvezek »Razprav« s prispevki vseučil. profesorjev dr. Aleksandra Bilimoviča, dr. Viktorja Korošca. Aleksandra Maklecova, dr. Evgena Sektorskega in dr. Milana Škerlja posvetil spominu treh umrlih članov Akademije znanosti in umetnosti — vsi trije so bili pravniki — dr. Rado Kušeju, dr. in dr. h. c. Metodu Dolencu in dr. Gregorju Kreku. Vse objavljene razprave so tako z znanstvenega kakor s praktičnega stališča zelo važne in zanimive in zdi se mi prav, ako jih vsebinsko na kratko predstavimo širšemu občinstvu, znanstveno-krilično obdelavo pa IkhIo gotovo prinesli strokovni listi. Dr. Aleksander Rilimovič je objavi! zelo globoko in izvirno razpravo »Nekoliko dinamičnih shem gospodarskega procesa«. Avtor je najprej na kratko orisal f>ot, ki jo je prehodila ideia o splošni sintetični shemi gospodarskega procesa od »ekonomske tabele« F. Ouesneja do današnjih dni, nato pa je zelo precizno opredelil pojma stacionarnega gospodarstva ter dinamičnega gospodarstva. Po teh uvodnih ugotovitvah podaja avtor šest dinamičnih shem gospodarskega procesa. V prvi shemi obravnava prehod iz stacionarnega v dinamično gospodarstvo v primeru, če podjetniki ne jx>lrošiio vsega dobička, nni|>ak izvesten del tega dobička investirajo v svoja podjetja, število delavcev in njihov zaslužek pa narašča sorazmerno s jTorastom celotnega kapitala. V drugi in tretji shemi upošteva avtor trgovinsko ter stvarno in denarno plat dinamičnega gospodarskega procesa. Pri denarni plati loči dva primera; j prvem pri- meru ostanejo ceno konstantne, v drugem pa se spreminjajo ter povzročajo deflacionislične in in-flacionistične fenomene. V četrti shemi obravnava avtor vprašanje, kolikšen del podjetnikovih dohodkov se mora prihraniti, da bi gospodarelvo rasllo z določeno hitrostjo, peta shema obravnava isto vprašanje kakor prva, le da'predpostavlja, da ostane število zajx)slenih delavcev, njihovih dohodkov in potrošnja nespremenjena; v šesti shemi pa obravnava avlor razvoj gospodarstva j>od pogojem, da se število delavcev in njihovi dohodki zmanjšajo ler se zmanjšani del delovnih sil ne nadomesti s sorazmerno povečano količino kapitala. Za vsak navaden primer navaja avtor enačbe, s katerimi razlaga navedene sheme, predpostavljajoč, da gospodarski proces v svojem razvoju ohrani dinamično ravnotežje. Iz teh teoretičnih razmo-trivanj izvaja nato mnoge praktične zaključke, ki zaslužijo veliko pozornost. Dr. Viktor Korošec je napisal razpravo »Podelitev hetilsko pokrajino Dattašše Ulnii-Tešupu« (KBo IV, 10). Dr. Viktor Korošec ni le profesor rimskega prava na naši pravni fakulteti, ampak je tudi odličen zastopnik in poznavalec moderne-pravne orientalistike, zlasti hetitskega prava. V pričujoči razpravi je podal pravno analizo, transkripcijo in slovenski prevod besedila hetitske glinasto plošče, ki jo po E. Forrerjevi avtografski (klino-pisni) izdaji citira kot KBo IV. 10. Avtor je najprej označil razvoj hetitske zgodovine, nato pa je razrešil dvoje vprašanj: 1. Kakšno je bilo pravno razmerje med hetitskim vladarjem (ime vladarja v prvein poškodovanem odstavku v omenjeni listini manjka, toda avlor smatra za dokazano, da jo je izdal Hatlušiliš) in njegovim vladarjem v pokrajini Dattaši; 2. ali gre pri pravnem poslu, ki ga izpričuje listina KBo IV, 10 za enostranski ukrep hetitskega vladarja ali za vazalno pogodbo. Pri prvem vprašanju avlor ugotavlja, da gre za superiornost hetitskega vladarja nasproti vuv.alu. Navzlic temu pa gre — in to je rešitev drugega zastavljenega vprašanja — pri tem pravnem poslu za vazalno pogodbo. Sklenila sta jo pogodbenika, ki sta bila ustavnopravno v zelo različnem položaju, perfeklna pa je postala šele, ko je vazal s jirisego sprejel od vladarja mu naložene obveznosti. Prof. dr. Viktor Korošec nam je s to razpravo, ki zahleva ogromnega znanja in dela — poglobiti se je moral poleg vsega še v orientalsko zgodovino in hetitščino — prikazal monument hetitskega in s tem najstarejšega indoevrojiskega prava. Prof. Aleksander Maklecov je prispeval razpravo »Personalistična smer v sodobnem kazenskem pravu«. Klasična šola izhaja pri oceni kazenske odgovornosti iz ocene kazenskega dejanja, delikt ji je izhodišče za oceno kazenske odgovornosti. To stališče je utemeljeno z idejo pravne države in formalne enakosti vseh državljanov pred zakonom. V nasprotju s klasičnim naukom o kaznivem dejanju kot središču kazenskopravnega sistema je personalistična ali subjektivistična smer, ki v pogledu kazenske odgovornosti prenaša jioudarek od kaznivega dejanja na storilčevo osebnost, Takozvani neoklasiki branijo klasično smer, smatrajo pa za primerno, da se Storilčeva osebnost upošteva pri odmerjanju kazni ter očuvalnih in vzgojnih sredstvih (ki sama po sebi nimajo kazenskega značaja). Personalistična smer ima več variant, ki pa se vse zbližujejo v odporu proti alomističneniu jxiinio-vanju storilčeve osebnosti. Po teh ugotovitvah je avtor orisal odmeve personalizma v pozitivnem pravu, zlasti našem. V kriminalnem pravu (ki je širši jxijem kot kazensko pravo, ker vključuje n. pr. tudi očtivalno pravo) ocena storilčeve osebnosti kot celote izpodriva pomen posameznega kaznivega dejanja kot kriterija odgovornosti na področju mladinskega in očuvalnega prava, kjer prihaja v poštev storilčeva nevarnost za pravni red. Na jtodročju kazenskega prava v ožjem pomenu besede ima načelno prednost stališče klasične šole, ker pač tu prihajajo do izraza vrednostne sodbe državo o mejah dopustnih ali nedopustnih dejanj. Personalislični značaj pa se vendar tudi tu uveljavlja v določbah o ucvra- čunljivosti, zmanjšani vračunljivosti, o odmerjanju kazni itd. Razvojna tendenca ne gre v praven ekskluzivnoati, (storilec na mestu dejanja) ampak v pravcu sinteze (dejanje in storilec). Avtor zaključuje razpravo z ugotovitvijo, da v razvoju ideje personalizma v novejšem kazenskem pravu mnogo elementov šo ni ustaljenih in izoblikovanih, vendar pa predstavlja personalistična smer v kazenskem pravu zelo značilen jav naše dobe. Razpravo odlikujeta preriznost in sistematika. (Dalje.) Dr. M. Pošlovan. Pečjakovi molitveniki Te dni so v založbi Škofijskega ordinariata izšli dolgo pričakovani molitveniki dr. Gregorija Pečjaka: 1. Večno življenje. Enajsti natis. Strani 656. Najbolj očitna novost enajste izdaje »Večnega življenja« jo priključitev vso pesmarico, ki je znana pod naslovom »Sveta maša in pesmi«. Pesmi pa niso več razvrščene med »cerkveno leto*, marveč so v istem redu in z istimi številkami kot v pesmarici tiskane zadaj. To bo zelo prav prišlo pri določanju pesmi za ljudsko petje, ker bo treba povedati samo številko in lio lahko vsak takoj našel pravo pesem tako v pesmarici kakor tudi v »Večnem življenju« ali v »Pri Jezusu«. Dalje so vredne posebnega ojiozorila še tele spremebe in dopolnita, ki jih je g. kanonik sprejel dekuna po lastnih izkušnjah deloma po nasvetu Kntehetskega društva. a) Molitvam za vsak dan sta dodani lilnr-gična jutranja in littirgična večerna molitev, ki so po besedilu ujemata z onimi v »Kristus kraljuj«. Povzeti sla po nedeljski jirimi in komple-toriju in ju zlasti dijaki radi molijo na zborovanjih in taborjenjih. Ker mnogi dijaki že v gimnazijo prineso »Večno življenje«, ali pa si ga kasneje nabavijo hi ohranijo vsn dijaška lela. ie zelo unieslno, da ima Iudi ta molilvenik te molitve. Stran 4 . »SLOVENEC«, četrtek. 10. junija 1W3-XXI. ____fiV Tebi je mir«, ki sta uvedla slavnostno občutje in pripravila pot Beethovnovi sonati op. 111, v kateri se je Daminct pokazal mojstra tehnike in tudi umcvnnja Beethovnove muzike. Kako velik razloček v slogu je med Beethovnovo muziko in njemu sledečem Schubertom (lmpromtus op. 142), ki gn je Dammert podal z vso igrivostjo tega tipičnega dunajskega pevcu, čistega lirika in vuriutorju svetlih melodij. Zu 70 letnico Masa Regerja je [Kidal tri lntermezze iz op. 43u. Ma j mogočnejšo in najbolj efektno pu je odzveneja mogočna l.isz.tovu Dantejeva fantazija, ki je z mogočno barvo vodila poslušalce skozi pekel iu viee v nebesa ter dala slutiti silo Dantejeve in Liszto-ve fantuzije. Prof. Dammert, mlad pianist, je igral z. dovršenostjo tehničnega znanja ter tudi notranjega sozvočja s skladbo, kur je bilo čuti zlusti pri Lis/tu in Schiibertu. Večer je bil lep ter je povnbljenim nudil lep glasbeni užitek. Zobozdravnik dr. Alfonz Kunst je preselil svojo ordinacijo v pa'ačo , Bata" 3. nad. in zonet redno ordinira — Sprejemni izpit na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit, spisane na kolkovanem papirju za <3 lir, bo s|>re-jemalo ravnateljstvo v pisarni na gimnaziji za Bežigradom 14. in 15. junija v uradnih urah. Priložiti jo treba rojstni in krstni list in izpričevalo 4. razreda ljudske šole (kdor gu šo nima, ga bo predložil naknadno). V prošnji je treba navesti, nli so učenec prijavlja za poletni rok (po 20. juliju) ali za jesenski rok v septembru. Dan izpita bo objavljen. — Ravnateljstvo. — Učenke, ki žele delali sprejemni izpit na uršullnski gimnaziji v Ljubljani, naj spišejo prošnjo na navadno polo papirja. Prošnji pri-iože: izpričevalo četrtega razreda ljudske šole, rojstni in krstni list ter 4 lire v denarju za cerkveni kolek. Prošnje je treba dostavili do 10. junija ravnateljstvu uršulinske gimnazije. — Izpiti bodo od 20. julija daljo. — Pokrajinska sindikata delojemalcev denarnih oziroma zavarovalnih zavodov imata redno letno skupščino danes, 10. junija ob 15.30 v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze. Eno uro jio prvem sklicu bo skupščina, ki sklepa veljavno ob udeležbi petine članstva. Članstvo je vljudno vabljeno, da se skupščine udeleži. — Lepa junijska knjižica »Stražar naših svetinj« se dobi v trafikah pri tromostovju, pri Zmajskem in Čevljarskem mostu ter na Kesljevi cesti. Cena 1 lira. — Upokojenri (železničarji, poštarji, orožniki, financarji in drugi), ki so vajeni vsaj nekoliko košnje in drugih poljskih del ter jim je postranski zaslužek potreben, naj se glede prevzema dela in drugih pogojev takoj obrnejo po informacije v pisarno Žegoz.e — Mali gospodar — Gallusovo nabrežje 33, od 8 do 12. S seboj naj prinesejo svojo osebno izkaznico. — Vreme po Medardu. Prvi dan po Medardu ie prinesel sprva nekam čmerno in hladno vreme. Zjutraj ni bilo megle. Delno oblačno. Medardov dan jo bil splošno lep, topel in jasen. V torek je bilu dosežena najvišja dnevna temperatura + 21.0° C, v sredo zjutraj minimum +11.9" C. Vremenski optimisti napovedujejo, da bo prvi lian po Medardu jasen in vroč, za naslednji dan |in pričakujejo dež, kar da slutiti ludi nagel padec barometra, ki je v sredo zjutraj padel na 7H4.7 min. O Medardu kroži nešleto vremenskih rekov, ki so jih mnogi zbiratelji narodnega blaga in tudi drugi vremenski pralikarji zapisali. Z Medardovim vremenom se lahko na vse strani tolažimo. Toliko je za kmeta gotovo, da_ pomeni Medard zanj začetek košnje in si zato želi lepo vreme. Tudi vinogradnik polaga nekak pomen na Medarda. V košnji je potrebno lepo in suho vreme, da spravijo kmetje lepo in dišeče seno, ko jim dež prav seno rad pokvari. Neki vremenski rek pravi: »Medard deževen, kmet dobrega sena bo reven.« Drugi izrek pa poudari: »če sv. Medard se zjasni, takšno vreme 40 dni trpi.« Po dežju v ponedeljek se je v torek zjasnilo. lz dela in življenja - od tu in tam Z Gorenjskega Delovne tekme liitlerjevske mladine v Celovcu. Konec prejšnjega tedna so prišle v Celovec na tekmo skupine liitlerjevske mladine iz Koroške in Gorenjske. Vsega skupaj je prispelo v Celovec 400 deklet in fantov. Zastopane so najboljše pevske skupine, najboljše fanfaro, igralske in godbene skupine ter skupine lutkovnih gledulišč. Dve najvažnejši nalogi koroškega kmetijstva. O dveh najvažnejših nalogah zu bodočnost koroškega kmetijstva je pred nedavnim razpravljal pred koroškimi časnikarji deželni kmetijski vodja lluber in poudaril, da je trebn najprej dvigniti gospodarsko moč podeželja in poživiti vaško prosveto, ki naj tako napravi življenje nu kmetih prijetnejše. Gospodarskemu napredku postuvlja vojna določene meje, kulturno delo pa je treba zato in kljub vojski pospešiti, sa j je kmečki stan od nekdaj nosilec narodne kulture. Prvu v teli prizndevunjih pa je kmeticu in mati otrok, soj ona vzgaja mladino tnko kukor ji to narekuje njena kmečka kri. Po zmagi bo treba prav kmečkim materam olajšati njihovo delo in jim rlnti več časa za tako vzgojno delo, tako da bo kmečka hiša zopet pravo kulturno središče. Sirnnkn se ne straši nobenega napora pri pospeševanju prosvetnega vaškega življenja. Povsod tam, kjer je bila ustvarjena živa vaška skupnost, je prosvetno delo napredovalo, preprečen je bil tudi beg z dežele. S Spodnjega Štajerskega Štajerski šahovski prvak bo igral na Dunaju. Ob slovesnem zaključku štajerskega šahovskega prvenstva je bil prirejen brzoturnir, na katerem je igral tudi novi deželni prvak Mariborčan Ivan Lešnik. Na brzoturnirju, ki je trajal tri ure, je porazil Lešnik 16 nasprotnikov. Vsega skupaj pa je bilo odigrauih na brzoturnirju 240 partij. 01) zaključni slovesnosti je predsednik štajerske šahovske zveze, Kari Engelhofer, čestital Lešniku in poudaril, da je Lešnik močan in domiseln igralec, ki bo sredi junija nastopil tudi na jubilejnem turnirju nu Dunaju. Tega turnirja se bo udeležilo več znanih inojsirov. Lešnik bo zastopal štajersko šahovsko zvezo. Nora gospodinjska šola v Maribnrn. Za novo šolsko leto je bila ustanovljena v Mariboru nova gospodinjska šola. Šola bo obsegala enoletno gospodinjsko šolo, triletno gospodinjsko šolo in dveletno šolo za otroške vrtnarice. Šoli je priključen ludi poseben internat za zunanje gojenke. Šola že sprejema prijave. Imetnika Mozartove nagrade na obisku v Mariboru. Na Koroškem je bila podeljena Mozartova nagrada dr. VVutteju, ua Štajerskem pa dr. llansu Pircheggerju, vseučiliškemu profesorju v Gradru. Oba nagrajenca sla v družbi odličnih predstavnikov, lako prof. Metza, predsednika kuratorija, profesorja von Klebelsberga, rektorja inomoškega vseučilišča, in rektorja graškega vseučilišča dr. Pohl-heima obiskala Spodnjo Štajersko. V Mariboru je goste sprejel zvezni vodja Steindl in pevska sku-pina mladine. Zvezni vodja je ob sprejemu poudaril, da je dr. Pirchegger s svojimi znanstvenimi raziskavanji o štajerski zgodovini mnogo doprinesel za ustvaritev dragocenih osnov, po katerih se je z aprilom I. 1911. začelo politično delo na Spodnjem Štajerskem. Po ogledu delovne razstave, ki prikazuje organizacijsko delo štajerske domovinske zveze, so gostje obiskali ljudsko šolo v Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici, da'je mladinsko vzgojevališče in šolo za mladinske voditelje na gradu Vur-berg in končno Ptuj. Tekme spodnještajerske mladine v Mariboru. V zvezi z. mladinskimi dnevi je bilo v Mariboru mnogo različnih tekmovanj. Tako se je pomerilo 10 fanfar. Zmagali so Trboveljčani, za njimi skupina iz Hrastnika, nato pa Maribor-mesto, Šoštanj itd. Na pristavi vinarske šole v Mariboru so bile pevske tekme deklet. Prve so bile med deklicami Ptujčanke, druge Brežičanke, nalo Ljutomerčanke, Mariborčanke. Med starejšimi dekleti pa so bile prve Ptujčanke, nato Brežičanke, Konjičanke in Mariborčanke. Ob zaključku tekem sta nastopila dva mešana pevska zbora. Nastopili so tudi Ko-čevarji iz Mo6teca s kočevskimi ljudskimi pesmimi. Likof na soli Na Ranči pri Pcsnici. Te dni so obhajali delavci likof na šolskem poslopju, ki ga gradijo Na Ranči ob Pesnici. Šolo gradi tvrdka inž. Karel Glaser in bo zgradba prav lepa. Obsegala bo sedem šolskih razredov z vsemi potrebnimi pri-tiklinami. Lep pogreb zaslužnega učitelja. Dne 4. junija so v Središču ob Dravi pokopali 60 letnega upokojenega nadučitelja Ferdinanda Spragerja. Ob odprtem grobu se je poslovil šolski ravnatelj Anton Kosi oil rajnega. Ferdinand Sprager je bil do vrnitve Spodnje Štajerske k ostali Štajerski učitelj ili orgauist v Beltincih, od koder se je nato preselil v Središče ob Dravi in prevzel pri krajevni skupini štajerske domovinske zveze vodstvo odseka za ljudsko prosveto. V prvi svetovni vojni je bil tudi častnik na fronti ter je bil zato v Središču ob Dravi vodja bojevnikov iz prve svetovne vojne. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 77 letni nameščenec državnih železnic v pokoju Martin Mast-nak, (37 letna železničarjeva vdova Julijana Koren iz Nove vasi, delavčeva mala hčerka Erika Habjanič iz Dobronka, 69 letni upokojeni železničar Jožef Kramer s Pobrežja. Brežiški okrožni vodja Adoif Svvoboda in orožniški polkovnik N'owotny objavljata parte v spomin orožnikoma Francu Pušniku in Adolfu Oblaku, ki sta padla zahrbtno umorjena od komunističnih baiiditov ua službenih pohodih. A Darila za birmanee trajne vrednosti Molitvenike, rožne ver.ce, lepa nalivna peresa, pisemske in podložne mape, pisalne garniture l. t. d. kupite po konkurenčno nizkih cenah v trgovini H. Nižman v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 5 in Papirnici Ljudske knjigarne Pred škofijo štev. 5 Iz Hrvaške Nadaljevanje borbe proti odmetnikom. »Hrvatski Narod« z dne 1. junija objavlja uradno sporočilo o nadaljevanju uničevanja odmetnikov v krajih Južne Hrvaške in na črnogorskem področju. Sporočilo navaja, da nastopi nemških oboroženih skupin proti odmetnikom dobro napredujejo v hitrih borbah, ki so bile v zadnjem času v črnogorskem gorovju. Mesto Savnik, glavno oporišče nasprotnika, je že padlo v roke nemškim vojaškim edinicam. Uradno sporočilo nadalje navaja, da so planinski lovci SS oddelkov s pomočjo oklepnih vozil in letalstva v naglem naskoku zavzeli močno utrjene odmetniške postojanke, zasedli več prelazov in mostov in pri tem prizadejali nasprotniku, ki se umika v zasnežene durmitorske planine, hude izgube. Dnevno povelje poveljnika ustašev glavnega ustaškega stana. Poročali smo že, da ie Poglavnik NDH pred kratkim razrešil dolžnosti vse glavne in višje ustaške funkcionarje ter da je do sedaj imenoval samo še novega upravnega poveljnika vseh ustaških formacij Mr. ph. Božo K a v r a n a. Novo-imenovani upravni poveljnik hrvaških ustaških organizacij in vsega organiziranega ustava je novo službeno mesto že sprejel ter je istočasno izdal dnevno povelje vsem ustašem. V njem obsoja vse napake in pomanjkljivosti, ki so jih zagrešili po-edinci ter so s tem samo škodovali dobremu imenu organizacije. Zato se morajo vsi hrvaški ustaši držati naukov Očeta Domovine in Poglavnika in biti vedno na straži, ker ustaši s svojimi poveljniki sestavljajo predstražo ustaške revolucije. Proglas hrvaškega vojnega ministrstva. Hrvaško vojno ministrstvo je dne 5. junija objavilo proglas, po katerem morajo vsi potrjeni srednješolci vseh prizadetih ver, ki so sedaj slušatelji na vseučilišču ali kaki drugi visoki šoli ali so pa šolanje prekinili in še niso služili vojske, nastopiti službo v kaderskem roku. Dne 16. t. m. se morajo javiti v oficirski šoli v Zagrebu letniki 1922, 1923 in 1924. Dne 19. junija letnik 1921. Dne 22 junija letnika 1920 in 1919 in dne 25. junija letnik 1918 in vsi starejši letniki do letnika 1911. Vsi tisti, ki se ne bi odzvali temu proglasu, bodo kaznovani kot vojaški begunci. Hrvaški škofje t Rima. V Rimu se mudita zagrebški nadškof dr. S t e p i n a c ter mostarski škof Peter Cule. Oba sta bila sprejela v avdicnci pri svetem očetu. Iz Srbije Zidanje novih šol v Srbiji. Srbsko prosvetno ministrstvo se posebno trudi, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospešuje zboljšanje ljudskega šolstva v Srbiji. V ta namen porablja vse razpoložljive kredite deloma za popravila starih šolskih poslopij, deloma za zidanje novih šol. V izvajanju tegu nučrta srbskega prosvetnega ministrstva so prejšnji teden odprli v ražanjskem okraju tri nove ljudske šole. Nabori za predvojaško vzgojo nemške mladine v Srbiji in Banatu. »Donau Zeitung« poroča, daije vodja nemške mladine v Srbiji in Banatu odredil nabore za letnik 1927 za obiskovanje predpisanih tečajev za predvojaško izobrazbo. Poostreno nadzorstvo nad prodajo tobaka. Poročali smo že, da je srbska monopolska uprava uredila prodajo tobaka s posebnimi kuponskitni knjižicami. S tem je vsaj delno zagotovila redno razdelitev tobačnih izdelkov med kadilre. Ker so pa bile kljub temu ponekod zlorabe, so krajevne oblasti po nekaterih mestih tobačne kupone še nanovo pečatile ter imajo v bodoče veljavo samo taki od-rezki. Ženskam oblasti tob..čnih nakaznic sploh niso več potrdile ter se bodo v bodoče morale za-i tekali j)0 cigarete k svojim možem-kadilcem. b) Med mašami je več važnih sprememb. Prva je v »Kratkih mašnih molitvaht. Kateheti so »pri povzdigovanju« vedno čutili prenatrpa-nost in nepsihološko razvrstitev vzklikov. Po dolgem poslušanju in posvetovanju se je g. kanonik odločil za besedilo, kakor ga prinaša v mo-litveniku. Druga še bolj razveseljiva sitvar je izenačenje terminologije za posamezne mašne dele z molitvenikom »Kristus kraljuj«, s prevodom mi-sala in novo liturgično učno knjigo, ki bo izšla v jeseni. S tem bo zelo olajšano učenje v šoli in skupna molitev (recitacija) v cerkvi, ker pri najboljši volji ni mogoče zahtevati, da tu vsi imeli isti molitvenik. Zelo koristno bi bilo, če bi se sploh vsi novi molitveniki držali te unifika-cije. Popolnoma nova pa je »ljudska zborna maša«. Izdelal jo je poseben liturgičen odbor pod predsedstvom dr. C. Potočnika kot tisti preprostejši način zbornih molitev, ki se bo predpisal tudi za nekatere nedelje pri farni službi božji. Pobudo za to mašo so dali kateheti, ki bi pri mladinskih in šolskih mašah mladino radi vzgajali liturgično. pa jim je popolna zborna maša za splošno rabo pretežka. Nova ljudska zborna maša predstavlja vmesno stopnjo med kratkimi mašnimi molitvami in popolno zborno mašo. Izvrstno bo služila tudi za poživitev ljudskega petja, ker vprav ljudske praznične in mašne pesmi privzema med liturgične molitve. Princip njene sestave je kratko pojasnjen v drobnem tisku pred molitvenim besedilom. Ko bo izšla tudi v Škof. listu s potrebnimi navodili in smernicami, bo trebn o niej še posebni spregovorili. Ker je natisnjena tudi v pesmarici v »Pri Jezusu« in v posebnem odtisu, da se lahko vloži v slare molitvenike. jo jo mogoče vpeljati takoj. Kratke mašne molitve, ljudska zborna ma^n in zborna (recitirana) maša predstavljajo tri tipe vedno tesnejšega sodelovanja z duhovnikom. Poleg njih je g. kanonik ohranil spredaj tudi vsebinsko bogato mašo v čast sv. Rešnjcmu Telesu in liturgične mašne molitve za duše v vicah. Ostale maše (27) najdeš v cerkvenem letu. c) Med zakramenti, češčonjein sv. Rešnjega Telesa in drugimi pobožnostmi ni bistvenih sprememb. Nekatero molitve so dobile bolj smiselno mesto, druge, manj uporabljane, so odpadle, pesmi pa so se umaknile v pesmarico. Vse te spremembe pa razen drugačne numeracije strani ne motijo enotnosti s prejšnjimi izdajami. č) Precej drugačno je cerkveno leto. Razdelitev je izenačena z novejšimi liturgikami in molitveniki (dve dobi: božična in velikonočna); uvodi so kratki in jedrnati ter se že po tisku jasno ločijo od molitev; maše za glavne liturgične čase in praznike so vse ohranjene in jim je v zvezi s Fatimo dodana še rožnovenska; cerkvene nedeljske molitve so odpadle, ker se po čl. 457., točka 22. Zak. ljublj. škof. tudi pri lita-nijah izpuščajo; primerne praznične pesmi pa so navedene to s številko iz pesmarice. Tako je cerkveno leto veliko bolj pregledno in lahko uporabno. Kdor si bo želel še več liturgičnega besedila, bo pa segel po večjem molitveniku »Kristus kraljuj« ali po misalu, katerega izdaja se tudi pripravlja. 2. Pri Jezusu. Štirinajsti natis. Strani 414. Molitvenik »Pri Jezusu« je naš najlmlj razširjeni molitvenik in ga imajo zlasti vsi šolarji. Mnogi ga ohranijo do pozne slarosti kot svoj življenjski molitvenik. Priljubil se je po svoji izbrani vsebini. zlasti pa po svoji izredno |M»srečetii priročni obliki. Zdaj je prvikrat Izšel na tanjšem papirju in zato ni postal debelejši, čeprav je narastel na 414 strani. Prejšnja izdaja je bila tiskana v dveh oblikah: brez. pesmi (2.88 strani) in s pesmimi (384). Nova izdaja pa je samo ena: molitvenik z vso pesmarico, kakor jo ima »Večno življenje«. To je prva velika vrednost nove izdate. Tudi v ostalem ima »Pri Jezusu« vse glavne pridobi Ive novega »Večnega življenja« le da nima liturgične jutranje in večerno _ molitev ter mašnih molitev cerkvenega lela. Maše ima sedaj štiri — dodana je ljudska zborna — in sicer vse skupaj spredaj. — Pozornost bo vzbudila tudi nova »Alojzijeva pobožnost«, ki ima krajše molitve in zelo primeren navod za šestnedeljsko pobožnost. V sedanji obliki (s pesmarico) bo molitvenik »Pri Jezusu« še veliko bolj ustrezal vsem molitvenim in pevskim potrebam. Ker se je po terminologiji prilagodil »Večnemu življenju« in Vrečarjevemu »Kristus kraljuj«, bo že ljudsko-šolskim otrokom dal osnovno liturgično vzgojo ler bo služil kot praktična šola za uporabo večjih niolitvenikov. Revnejši dijaki ga bodo lahko s pridom ufiorabljali tudi kot pomožno knjigo pri pouku liturgike. Tudi s tega socialnega vidika moramo biti nove izdaje »Pri Jezusu« veseli. 3. Sveta maša in vse pesmi iz Večnega življenja v 11. natisu. Strani XVI + 1S8. To je nova izdaja znane pesmarice pod naslovom »Sveta maša in pesmi«. Obsega poleg starih pesmi (11) še 137 »dodanih pesmi«, med katerimi je 96 odpe-vov za litanije. Tako šteje nova zbirka 248 številk. Dodane pesmi niso uvrščene med prejšnje, marveč so po istem vsebinskem redu tiskane v dodatku; s tem je omogočeno nemoteno uporabljanje prejšnjih izdaj. Ker imata vso pesmi tudi »Večno življenje« in »Pri Jezusu«, samostojna pesmarica v bodoče no 1k> več jiotrebna, saj si bo vsak rajši kupil molitvenik »Pri Jezusu«, ki je le malenkost dražji, pa še bolj priročen in vsebinsko bogatejši. Vendar pa 1k> marsikomu tudi pesmarica služila kot molitvenik; kajti spredaj ima tri maše (Ijudfko zborno, zborno v čast Srcu Jezusovemu in kratke mašne molitve) ter kratke obliaiilne molitve za pevce, * T>) bi bilo nekaj najvažnejših opomb k novim molilvenikom. Že iz njih je razvidno, da ustrezajo vsem sodobnim potrebam zasebno in skupne molitve ler modro upoštevajo skušnje zadnjih let. Posebno pa moramo (»zdraviti uvi- devno prizadevanje, da bi vsi molitveniki tvorili organično enoto in drug drugemu pomagali. Prvi molitvenik, ki naj ga otrok dobi v roke, je »Pri Jezusu«. Ko bolj odraste, naj si kupi »Večno življenje«, ki mu je lahko spremljevalec vse življenje. Če si pa želi več liturgične vsebine, naj si nabavi »Kristus Jjsraljuj« ali celo misale. Vsi ti molitveniki pa bi morali vsaj pri maši in molitvah za skupne pobožnosti soglašati v terminologiji delitvi in besedilu. Potem je možna uspešna vzgoja ili lepa skupna molitev. S tega vidika Pečjakove molitvenike prav posebno pozdravljamo srednješolski kateheti, ki nesoglasja med različnimi molitveniki najbolj bridko okušamo. Kakor pa smo vsebine, obliko in tudi cene novih Pečjakovih molitvenikov lahko vsi veseli, lako pa marsikoga ne bo zadovoljila oprema (naslovna slika, uvodni simboli, končnice). Zelo motijo tudi medli odtisi križevega p°'a v »Pri Jezusu«. Morda pri tej izdaji še ni bilo časa za enotno umetniško zasnovano opremo, a v bodoče bo vsekakor treha tudi nanjo misliti, da bo molitvenik že na pogled vzbudil vtis novega, sodobnemu religioznemu čustvovanju in stremljenju ustrezajočega molilvenika. Cene novih molitvenikov: Večno življenje: Rdeča obreza 25, zlata 30, pegamoid 35 lir. Pri Jezusu: Rdeča obreza 14, zlata 18, pegamoid 20, vatiran fuleral 28 lir. Sveta maša ln pesmi. Brez ljudske zborne maše mehko vez. 4.40, z ljudsko zborno mehko vez. 6, trdo 10 lir. * Popravek. V sestavku dr. A. Breznika »Moj odgovor« v »Slovencu« 9. juni ja, str. 2 je nastala tiskovna pomota, ki spreminja z.misel stavka. Glasiti se mora: Namesto du bi bil izpodoii moje navedbe (nc; izpolnil). TROJICA VODNIH CEST SKOZI EVROPO Novi načrti za Donavo, reko jugovzhoda Nobene evropske reke niso tako zanemarjali kot Donavo. Cel6 od srede prejšnjega stoletja dalj«, ko je postal južnovzhodni prostor spet sestavni del Evrope, je bilo zanimanje zanjo majhno,-dasi bi bilo vendar velikega gospodarskega pomena, če bi bila najmogočnejša vodna ccsta v tem delu Evrope pravilno izkoriščena. Povsod po svetu se je pojavljal evropski podjetnik, ki je bil pripravljen za razne tvegane kupčije, a prostorje ob Donavi ni znalo najti prave žilice. Dvakrat «e je Donava odpovadala plovstvu: ob Železnih vratih p^'..ust'u/ lad>e odplujeio mimo Železnih vrat in hitijo mimo otoka Ada Kaleha v mesto in pristanišče Oršovo, morajo premagati še zaporo pri Kazanu, kjer se reka, ki je bila doslej dva kilometra široka, popolnoma stisne med bregova in postane 150 m globoka. Se zdaj je vodna pot ob Železnih vratih nevarna soteska, dasi se je že mnogo storilo za olajšanje plovbe. Donava, ki je 2400 km daleč plovna bi postala lahko prvovrstni politični in gospodarski či-nitelj, kar pa še zdaj ni in sicer zato ne, ker ne privede ladij do nobenega Oceana, ampak se konča v Črnem morju. Tega nadomestka ne bo moči nikdar odpraviti, čeprav bo promet z ladjami tehnično ie tako urejen. Tri glavne žile v Evropi Donava pa je vendarle zaželena vodna ccsta vprav zaradi svoje nove bodočnosti: da postane reka notranje evropskega gospodarskega prometa. Kadar bo zgrajeno to, kar imajo inženirji zdaj še na svojih risalnih deskah, bomo imeli tri glavne žile v Evropi in sicer: 1. Iz Amsterdama skozi Dunaj v Konstanco. 2. Iz Stcttina skozi Požun v Solun. 3. Iz Hamburga skozi Prago, Budimpešto do ustja Donave. Te žile je moči po mili volji ztezati drugo Z drugo in jih priklopiti k Adriji in k francoskim vodnim žilam. V to omrežje bi pritegnili lahko Češko ln Moravsko, Ogrsko, Srbijo, Albanijo in Bolgarijo. Romunski prekopi t V ta namen bi morala Romunija zgraditi dva prekopa oziroma pospešiti delo za te dve žili, in sicer prekop od Donave proti Konstanci, ki precej skrajša končno pot Donave, in prekop ii Bukare- Ite do Donava, da bi ta prestolnica tudi lahko postala »luka«. Tenišvar v sedmograškem Banatu naj bi bil s prekopom spojen z Beogradom. Na drugem koncu Romunske pa nameravajo s prekopi zvez.ati reko Prut (obmejna reka med Moldavijo in Besarabijo) z Dnjestrom (obmejna reka ob Bc-sarabiji) in to pokrajino tako pritegniti k vodnemu omrežju Donave. Tako bi postala Donava nekakšen »ocean« za vse pokrajine od Rcgcnsburga do Galnca, kar bi neizmerno pospeševalo evropsko gospodarstvo. Prvenstvo mladinskih moštev. Želeli ste podatkov o poteku mladinskega nogometnega prvenstva, da bi si lahko sestavili razpredelnico. Upam, da ste zdaj zadovoljni, razpredelnico smo objavili že včeraj. (N. P.) »Toče kakor stroj.« Iz vašega obširnega pisma posnemam, da se močno zanimate z.a teke na dolge proge. Zlasti vam imponira llaeggova znamka, ki jo je dosegel v teku na 8000 m s 13 min. 58.2 sek. — Priznali moram, da se tudi meni zdi ta svetovni rekord med najpomembnejšimi sploh. Radi bi vedeli, ali je prav, če teče tekač na dolge progo enakomerno kakor stroj ali pa je hitrost teka zdaj večja, zdaj manjša. Človek !>i pričakoval, da tečejo atleti pri postavljanju .svetovnih rekordov prvi krog malo počasneje in da potem ves čas do konca držijo isti tempo, v resnici pa ni tako. Človek ni slroj in se tudi pri najnapornejših fizičnih storitvah ne more povsem prilagoditi zahtevam športne tehnike in mehanike. Glede teka bi vam lahko naštel več primerov; zadostuje pa naj llaeggov, da boste videli, da tudi llaegg ne teče povsem enakomerno. O priliki, ko je postavil svetovni rekord v teku na 5000m, so merili njecove vmesne čase po posameznih krogih tekališča (400 m). V listu »Idrotls-bladct« so objavili naslednjo razpredelnico (prvo Število pove dolžino proge, drugo doseženi vmesni čas, tretje pa čas na 400 in odnosno na 200 m tia koncu): 400 m 1:02.0 62 800 m 2:07.0 65 1200 m 3:14.0 07 1000 m 4:21.0 07 2000 m 5:27.0 00 2400 m 6:36.0 08 2800 m 7:44.0 69 3200 m 8:53.0 69 3000 m 10:03.0 70 4000 m 11:00.0 60 1100 m 12:18.0 69 4800 m 13:20.0 71 5000 m 18:58.2 29 sek. Vidimo, da je bil llaegg najhitrejši v prvem krogu, ki ga je opravil v 02 sek. Pri močeh pa je bil tudi še na zadnjih 200m, katere je »stisnile v 20 sek. Povprečna hitrost na 200 ni je znašala od 20 do 35.5 sek. Če pa izvzamemo finlsh in prvi krog, tedaj dobimo, da je znašala povprečna hitrost od 342.5 do 35.5 sek. — torej v vsakem primeru najmanj 3 sek. razliko, kar je nepričakovano veliko. To je znamenje, da tudi llaegg ui lekel kot stroj, in da jo verjetno, da se l>o našel še hitrejši tekač od njega. S tem v zvezi vas V globoki žalosti naznanjamo, da je na9 ljubljeni sin, brat, UVUK 110., liospod JOŽEF GARBAJS IMMININTC UN GRANDE fllM "IUX" Al ONI V KRATKEM VELIK "IUXM HIM V KINU UNION posestnikov n I n lz B a b n e gorice pri Lavercl v 2(1. letu starosti, po kratki bolezni umrl. Pogreb nepozabnega num rajnika bo v četrtek, dno 10. Junija 1943. ob 3 popoldne Iz mrtvašnico spiošne bolnišnice na Rudnik. LJubljana, liabna gorica, dno 8. junija 1943. Zalutočl: FRANC ln ALOJZIJA, starši: TONE, MIHA, MATIČEK, brat le ; LOJZKA, MINKA. FRANCKA, ANOEMCA, sestre JOŽE, svak, in KRISTINA, svakinja, tor ostalo sorodstvo. Totrta v neizmerni boli »poročam, da Je po dolgem trpljenju zntlsnll svoje trudno oči moj srčno ljubljeni ln nepozabni Boprog, brat, stric ln sVak, Botpod KLINEC FRANC bivši podnadznrnik polic, agentov Na eaflnjl poti ga bomo opremili v Četrtek, dn« 10. junija 1B4S, ob pol Štirih popoldne z 2al, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, Medana pri Oorlzll, Lobfiek, dne 8. junija 1D4I. Globoko žalujoča žena in sorodniki. Sporočamo prežalostno vest, da je dne 2. junija 1943 umrla na poslcdicah operacije gospa Natalija Mesniajeva roj. Kaskarova Parastos se bo vršil v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda danes, dne 10. junija 19-13, ob 11 'A. Žalujoče rodbine: Mcsnjajev, Grigorovič - Barski, Kaškarov in ostalo sorodstvo. opozarjam na zanimiv Članek v lanski številki »Obiska« pod naslovom »Hitre noge, kje so vaše meje!« (K. F1.) Kaj je odgovoril Tandberg Musini? Doslej še ni znano, ali so bo Tamlberg, ki si je nedavno priboril evropsko prvenstvo najtežjih boksarjev (premagal jo Belgijca Sysa) odzval pozivu Italijana Musine. Musina je evropski prvak srednje težkega razreda in so sklicuje na to, da je nekoč premagal Šveda Tandberga. Siccr pa o pozivu Musine no bo odločal Tandberg sam, temveč njegova poklicna boksarska zveza. (Z. S.) Začetek plavalnega pouka. Vprašujete za nasvet katerega načina plavanja naj bi se začel učiti vaš 7 iu pol letni sin. Priporočam, da začno s prostim slogom (s plavanjem cravvla), čeprav ni ta način za vsakogar najlažji. Vendar, če se bo že kot otrok navadil plavanja crawla, bo v tej lepi športni pnuogi gotovo kmalu napredoval. — Glede ilirjunske plavalne šole mi ni znano, če že poslujo. Natančna obvestila boste lahko dobili pri blagajni kopališča. (11. A.) iSprinlcr Valniv. Zanima vas, če jc letos že nastopal in katere čase je dosegel. Doslej sem zasledil samo to, da je tekmoval v Lyonu, kjer jo postavil na 100 m čas 10.0 sek. (Č. M.) Vrstni rod atletov po finskih tablirah. Ce bi tehtali svetovne rekorderje, bi morali priznati prvenstvo \Varnierdamu, čigar znamka v skoku s palico 4.75 m znaša 1281 točk. Vrstni red bi bil tale: Nikkanen, kopje, 78.70 m ali 1211 ločk; Torrence, suvanje krogle, 17.40 m ali 1203 točke; llaegg, tek na 3000 m, 8 min. 1.2 sek. nli 1100 točk; Blozis, krogla. 17.31 m 1102 točke. Za temi bi prišla na vrsto dva ameriška tekača čez zapreke na 100 m z istim izidom 13.7 sek., kar znaša 1187 točk. Po tem vrstnem "redu bi bil Callaghan s svojim uspehom v metanju kladiva (00.57 m ali 1183 točk) šele osmi po absolutnem vrstnem redu najboljših atletov na svetu. (F. V.) Program Radio Ljubljana fetrtek, lil. Junija. 7.30 Pesmi in napevi. — 8.00 Napovod časa. — Poročila v italijanščini. — 12.2(1 Plošče. — 12.30 Poročiln v slovenščini. — 12.45 Napo-litanske pesmi. — 13.00 Napoved časa — Poročila v ilalijnnščinl. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 18.25 Prenos iz. Nemčijo. — 14.00 Poročila v italijanščini. - 14.1" Koneert Radijskega orkestra vodi dirigent I). M. Sijanec. Lahka glasba — 15.00 Poročiln v slovenščini. — 17.00 Napoved časa, — Poročila v italijanščini. — 17.10 Koneert pianistke Marto Bizjak-Valjalo. — 17.40 Pesmi in napevi. — 10.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komont ir v slovenščini. — 20.00 Napoved časa. — J&Uico dvojčico Vsa težka dela v bajti jo od rnno mladosti opr vljala mala Maruška. Nosila jo vodo, kuhala, prnla, pasla kožice, a za plačilo jo bila palica in ostri nohti babe Žabe. Le Bop zna, knko je deklica živela in rpstla, saj nikdar ni dobila do sitega jesti. . Bolj ko je bila Ma ruška pridna, bolj jo jc mučila hudobna žena. Koliko je morala delati mala deklica! Ko pa je zmanjkalo vsako delo pri bajti, jo vzela Žaba polno skledo blata, pa raztresla po koči in Maroška je morala ribati Ha. Baba pn se jo vsedla na klop kot cesar na prestol ter priganjala in z nicllo tepla dekletce. ** * Zvezde, ki so vidne v leti noteh Opolnoči se pojavi nu obzorju Mars, ki jc potem vso noč gospodar zvezdnatega nebesa — pruv do sončnega vzhoda. Ko nato vzide sonce, gu sledi knr procesija planetov. Najprej Merkur. ki je soncu najbližji, nuto Saturn, ki ga je bilo še pred nekaj tedni videti zvečer, zdaj Iia izgine v sončnih žarkih. Nuto sledi Venera, ■ i jo je zdnj videti tukoj po sončnem zuliodu kot »zvezdo večcrnico«. Venero bo moči videti še nekfij tednov in v začetku juliju bo njena svetloba najmočnejša. Odtlej pa sc bo spet bližala soncu in bo jeseni slednjič izginila v njegovih žarkih. Potem pn več stoletij ne bo Venera tnko dobro vidna, kot je zdaj. Venero sledi Jupiter, ki ga vidimo zvečer, k muhi potem, ko se Veneru pojavi na zahodnem nebesu, malo bolj vzhodno od nje, ki pu se ne sveti tako kot Venera. Zu Jupitrom sc pojavi Pluto, ki gu celo v popolni temi ni moči videti, ker iztrine v luninih žarkih. Pruv tnko neviden ostune Neptun, ki jc v bližini lune. Čim sonce zaide, zagospodujeta na nebesu Venera in Jupiter, pri čemur so vsi drugi planeti, ruzen Mursa, razporejeni med soncem, ki je pravkar zašlo, in med luno. Ta pojav je jako redek. Zanimiva je pri-čujočnost kometa, ki «se jc bil lani pojavil v ozvezdju Velikega voza. Njegov reji je izredno dolg in je že večkrat spremenil svojo smer v nusprotju s splošnim pravilom, ki predpisuje smer proč od sonca. Poročila v italijanščini. — 20.20 Pripombe k dogodkom. — 20.40 Orkester vodi dirigent K izza. — 21.20 Koneert izvaja čelist Kttore Sigon — pri klavirju Marijan Lipovšek. — 21.59 Koncert Italijanskega kvarteta. — 22.30 Predigra in intcrmez/.i znanih oper. — 22.45 Po ročila v italijanščini. Drobna ljubljanska kronika DrugI del rekotekclje zn gospe In matere v Llclitcnturnu bo v četrtek, 10. junija, ob 8 zjutraj 7. nagovorom, skupuo, sveto mašo ln obhajilom, 1'ridilel Najpomembnejša točka koncertnega sporeda Ljubljanskega komornega trla je brez. dvoma Dvofakov veliki trio, ki ima naslov: I)umky. Dvorak je začel to delo v novembru 1800 in ga končal v februarju naslednjega lota. »Dumkn« je maloruska besodn in pomeni v ljudski poeziji motiv žalostnega, težkega značaja. V slovenski umetnosti sta fodohen naz.lv uporabila Zupančič v svoji lumi ln Arnič. v svoji Veliki simfoniji. V mračnem in otožnem značaju Domke se me-fujo ljubezenska čustva 7. opojem domače zemlje, njeno širino, s hrepenenjem, ki je hilo tnko značilno z.a romantiko in 7. divjo razbrzdanostjo. kakor je lastna le elementarnim čustveno močnim ljudstvom. Dvo-rakovo' delo sestavlja šest Dutnk, t j. šest različnih motivov, od katerih je vsak Instrumentalno sijajno postavljen in prikazan Dvorak se tu ni poslužil knko folkloro, dasi' no more biti bolj »češke skladbe« knkor le trio. Poleg loga trla bomo slišali še Beethovnov trlo op. I št. 3 in Plzzotlijovo Snptoiuborsko rapsodijo. Koncert Ljubljanskega komornega trio lin jutri, v petek, 11 j u ii i |a. oh 19.30 v veliki fllhn-monlčtli dvorani' Predprodaja v knjigarni tllnsbe-no Matice. Maturanti klasične glmnnzlje bodo ponovili »Kr. Ojdipa« v petek, 11. junija, ob lil v frančiškanski dvorani. Cene so od l.i lir navzdol. Obisk toplo priporočamo. Revna žena s triletnim fantkom bi prevzela v varstvo zn sprehode v Tivoli olroke proti majhni odškodnini. Več usluo. Na- slove pustiti v upravi »Slovenca« pod značko »Varuhinja«. Sprejemni Izpit z.a I. razred gimnazije. V tem tednu so začno posebno instrukcijo 7,a »prelomni- izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseli predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine. izprnševanjo in. strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji, strokovnjaki. Prijave so sprejemajo še la teden, dopoldne in popoldne. Lopi šolski prostori v središču mesto: Kongresni trg 2. II. nan5""-Specialne strokovne Instrukeije za gimnazije ln meščanske šole. Nn živilskem trgu prev ■ solata. Ali so človeku lo samo 7.il> jo letos res edinstveno, da je živilski .. tako bogato založen 7. najlepšimi In prav velikim' glavami raznovrstne šolale, V sredo je bil Irg prav lako preskrbljen z glavnato solato kakor preteklo soboto Na trgu prevladuje solata. Na trg pa žo prihaja debelejša domača rdočn čebula. Tudi češenj je že lopo dozorel naprodaj. Ivnr jo tudi zanimivo, ie na trgu od dne do dne več domače rdeče peso, ki 'jp šo sicer drobna, joda prav sedaj zolo okusna, ker hrani * sebi še vso dobre sokove. Rdočn pesa jc ze j o primerno okrepčilo proti žeji in v bolezni, kadar človeka napada vročina. Na prostoru za domače sadeže pri semenišču Je bil velik dreni. Zenice iz, okolice, ("ko Rudnika, fitepanjo vasi, Bizovika, kakor tudi mnoge iz predmestja, so prinesle mnogo košar in košm-io lonili borovnic, ki so bile mahoma prodane. Živilski Irg je splošno kazal običajno sliko. Močno zaseden .ie hil drugi zelen ladni otok, pn tudi na tretjem oloku jo bilo mnogo prodajalk. Za prazni- ke «e skušajo gospodinje preskrbeti tudi s kokošmi in zajčki. Zadnjih jo bilo v sredo več naprodaj po ceni od 25 lir naprej, to po plomouu in velikosti. Gledališče Opera: Četrtek, 1». junija, oh 18.: »Vnebovzetje B. D. M.« OtatoriJ. Hed Četrtek. Petek, U. junija: Zaprto. Sobota, 12. junija, ob 18: »Tiha voda«. Opereta. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. Nedelja. 13 junija, oh 17: »Thnls«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. II. Sattner »Vnebovietje B. D. M.«, ora- torij v treh dolih. 1. Dormitio (Smrt), 2. Assutnptio (Vnebovzetje). 8. Coronatlo (Ven-čnnie). Sndolujojo solisti, zbor in orkester. Solisti: soprnn - llejhalova, alt — Golobova, tenor — Lipušček. bariton — Bolničar, bas — Lnpša. Dirigent Anton Neffat, zborovodja Itndo Siiuoniti, besedilo dr. Mihael Opeka. O. Pletrl »Tllia voda«, opereta v treh dejanjih; prevod Niko Slrltof. Dejanje Be gnili v florentlnskcm predmestju v polpretekli dobi in pokaže idilo v rodbini kočija/a Ulissa ter romantični beg njegove hčere. Osebo: Ulisse — Zupan, njegova žena — Poličeva. Anlta — Mlejnikovn, Ida — Nada Slrltarleva. Cecehlno — Kristančlč. Stinehi — M. Saneln, Alfredo — B Hauein. reporler — Rus. Ilnsdrn bal — Anžlovar. Dirigent Ii. Siinnnlll. režiser in koreogrnr Inž. P. Oolovln, načrti za koslnme .1. Vilfanova, klobuki Ivaukn Kuno, Seleuburgova ulica. Drama: Četrtek. III. tnnl.la, ob is.30: »Stari In mladi«. Premiera. Red Premierskl. Petek, 11. Junija, ob 15: »Krall na Betajno-vl«. Izven. Zadnjikrat v sezoni. Znižane ceno od 12 lir navzdol. Sobota. 12 junija, ob 18.30: »Jesen«. Red B. Nedelja, 13. junija, ob 18.30: »Stari ln mladi. Izven. Opozarjamo na petkovo popoldansko zadnjo uprizoritev I. Cankarjeve drame »Kralj na Bctajnovl«. katero začetek bo ob 15. Veljalo bodo znižane cene od 12 lir navzdol. Anton Medved »Stari In mladi«, Igra v treh dejanjih, ki so godijo ua deželi in pokažejo dramo preužltknrja in otroško ne-hvnležnost Osebe: Jninnik, kmet — Lipah, (Irance, njegov sin — Presetnik, Miea, njo-gova hči — Starčeva. Meta, hči — Himčiče-va, Sepor, zot — Galo, Tine — Verdonik, Alena, snaha — Gabrijelčičcva, Kragelj — Oorlnšek. orožnika — BencdičiS ln Blaž. lto-žiser Milan Skrblnšek. O. ntierardl »Jesen«, komedija v treh dejanjih Osebe: Rieeardo — VI. Skrbinšek. Oregorio — 1*. Kovič. 'Peresa — Nabloeka, Oiudltta — Saneinova, Slofano - Nakrst, Cerlo — Brezigar. Mario - Raztresen, Gin lin — Onhrijelčičevn, Allilio — Verdonik. Marin — Simčlčeva. Režiser prof. O. Sesl, scenograf luž. E. Franz. Naznanila LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piocoll, Blolwrlsova cesta Ii: mr. Hočevar, Celovška eesla 02, iu tur. Oartus, Moste, Zaloška cesta 47, Poizvedovanja Nsldena sla dva ključa na obročku v neki trgovini nn Slnrcm trgu. Ključka sta v upravi »Sloveucai, Razvedrite se! Primerno branje jc najbolj dobrodošlo. Zato kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«, ki vam nudijo lep izbor romanov in povesti iz domače in tujo književnosti. Zadnji knjigi stu eden najbolj branili poljskih romanov »HRAST« (Devvajtis) spisala Rodziewiczowna, in znani zgodovinski romun »ZLATARJEVO ZLATO« delo hrvutskegu pisatelja Avgustu Seno c. Prihodnji teden bo izšla nova knjig? »Slovenčeve knjižnice« »ARG0NAVTI« novo delo slovenskegn pisatelja Radislava Rudami. Pisatelj nus z živahnimi opisi peljn v sluro grško zgodovino in nas seznani s čudovito pustolovskimi doživljaji Argonnvtov. ii Spori in nesporazumi med Francozi navzlic sporazumu v Alžiru Tangcr, 7. junija, s. Čeprav je bilo objavljeno, da je bil med De Gaulleom in Giruu-dom dosežen sporazum, se nasprotja še vedno oglašajo. Sc včeraj se je De Gaulle potegoval za mesto poglavarja francoskega imperija, danes pa izjavlja, da ni nikdar imel namena postati politični poglavar. Posebno zanimivo pa je, da De Gaulle še ni dal svojim četam povelja, naj se podrede poveljstvu generala Ci-rauda. I o pomeni, da so še vedno sporne zadeve, ki utegnejo sporazum razbiti. Angleški krogi so zaradi tega v velikih skrbeh. Angleški minister Mae Millan in ameriški minister Urpliy sta opozorila časnikarje, tla so bili dosedanji sestanki le pripravljalni in da bodo časnikarji že izvedeli, kakor hitro bo ustanovljena »osvobodilna komisija«. Tudi ime bodoče vladne ustanove odpadlih Francozov se je torej spremenilo. Na tem sestanku je Mae "illan povedal časnikarjem, da imajo zavezniki trdno voljo urediti francosko državo in dati Francozom pomoč, kajti treba je zadostiti vsem potrebam, ki jih narekuje vojna. To je pa zelo težko v državi, kjer so vse zaloge potrošene. Na angleški uradni strani skušajo pričarati optimizem in zato razglašajo že sedaj Alžir kot središče francoskega imperija od Matinika do Indokine. Pa tudi v uradnih sporočilih se navaja le »osvobodilni odlior«, ki je bil ustanovljen štiri dni po prihodu De Gatillea v Alžir. Stalnost sedanje dozdevne francoske vlade zavisi od odločitve generala Catrouxa, ki je jeziček na tehtnici med tremi pristaši de Gaul-lea in tremi pristaši Giraudja. Potrjujejo, da je v silno kočljivem položaju vlada, katero angleške radijske postaje označujejo kot diplomatsko zmago zaveznikov. Tako imamo torej fran-coski imperialni svet. ki je ime spremenil v »osvobodilno komisijo«, jiolcin dva predsednika in enega razsodnika. Nemčija trdno računa na svojo vojno industrijo Berlin, 0. junija, s. List DAZ je v razlagi Speerovega in G6hbelsovega govora, v kalerih je bila prikazana izčrpna slika veličastne vojaške moči. ki daje nemškim četam priložnost ne samo za obrambo, marveč tudi za napad, zapisal tudi tole: Boj, ki ga vodi Nemčija proti zavezništvu boljševiških in kapitalističnih sil, je brez kompromisov. Nemčija teži za tem, da bi bila Evropa močna celinska skupnost, sestavljena iz svobodnih narodov, ki hodo svoje delo posvetili službi skupni veliki stvari. Nemški narod in njegovi zavezniki gredo za zmago nad peklensko zaroto^ proti svoliodi ljudi in za dosego svojega cilja računajo na sposobnost nemške vojne izdelave, ki se ie neznansko razvila tor je pripravljena na vse dogodke. Naročajte tn čitaite »SLOVENCA« TEL. KINO MATICA 21-41 Film v najkrasnejših prlrodnlli barvah! Najsijajnejšl uspeli evropske tilmske produkcije! Čudoviti posnetki »zlate« Prage! Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubno velemesto! C:eSkl narodni plesi In prizori lz »PRODANE NEVESTE« J*" »Praga — zlato mesto« '*c V glavni vlogi KRISTINA SODERBAUM1 Predstave ob 15. 17 in 10.15. TEL KINO UNION »-n Odličen film po splošno znani pripovedki mladinskega pisatelja E. De Amiclsa »Srce« »Od Apeninov do Andov« Dečka, ki lSčo po Ameriki svojo mater — izvrstno podaja mladi Cesare Barbetti. Predstave ob delavnikih ob 15.30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 15.30. 17 30 in 19.301 mmmmm^nmmmum^mmmmmmmmmmmn Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie dl BUONI DEL TESORO QUINQUENNALI 5'/. A PREMI di L«. S miliardl ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal H giugno fino al giorno del versamenlo; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 ul 14 giugno vengono iuvece corrisposti ui sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n- 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000,000 mediante cstrazioui seincstrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Euti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presiedulo dalla Banca d llalia. '■■IV IC t llll/fl I »I * - I.1IIIUI1I IIVIIV. MUtIV IIV v »»»■' . - • ' - - - —" — —- ----- —- - ------ -------------I t t _ Banca Popolure di Novara — Bnnco Ambrosiuno — Banca Nazionale dcIPAgricolturn — Banca Popolure di Milano — Banco Snnto Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellinznghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Bnnca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agrieola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credito Romngnolo. Bologna — Bnnca S. Paolo, Brescia — Societn Italiana per le Strndc Ferrnte Meridionali — Assieurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assieura/ioni di Milano — Societn Renle Mutun Assieurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtu, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Canibio del Rcgno, Roma; Bancn Vonvvillor — Credito Industriale, Venezia — Bnnca Lombarda di DD. & CC. — Bnnco S. Gemininno e S. Prospero — Bnnca di Legnano — Bnnca Unione, Milano — Societn Italiana di Credito, Milano — Bnnco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agrieola Commerciale, Reggio Eni i I in — Bnnca Piccolo Credito Bergnmosco — Banca del Frlull — Banca Gaudenzio Sclla & C,. Biella — Bnnca Mutun Popolnre. Bergamo — Bancn Popolnre, l.ecco — Bancn A. Grnsso e Figlio, Torino — Bancn Mobiliare Piemonlese — Banca del Sud — Bnnca 'Piccolo Credito Savonese — Bnnca Cesare Ponti, Milano — Bancn Privnta Finanziaria, Milano — Bancn Milnnese di Credito — Banca Industriale Gnllnratese — Banca Alto Milanese — Banca di Cnlahria — Bancn Popolnre Liiino — Bnnca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutun Popolare, Verona — Bnnca Mutun Popolnre Agricoln. Lodi — Bancn Agrieola Popolare, Ragnsn — Bancn Popolnre di Intrn — Bancn Popolare di Modena — Banca Popolnre, Cremona — Bnnca Mutun Popolnre Aretina — Bnnca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Vnltcllinese — Banrn Popolare Cooperativa. Rnvenna — Bancn Agrieola Mantovana — Bancn Popolnre di Credito, Bologna — Bnnca Popolnre, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commcrcio e Industria, Bol/.ano — Bancn Popolnre Pesaresc. Tutte le nltre Banehe, Bnnchieri, e Banche Popolari, nonehe tutti gli Agenti di Cambio rapprescntnti nclla firma dclPatto consortilc dagli Istituti c dalla Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 ietnih 5 ZAKLADNIH s PREMIJAMI vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine r EMISIJSKA CENA: 97 lir zn vsakih sto lir nominalne glavnice poleg r>% obresti od 15. junija 14. junija pripadajo vpisnikom obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija- Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, todu sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni a do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10,000.000 lir. ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu kt I sr , J. II 111 I. U1V..V.. - konzorciju pod vodstvom zavoda Banca «11 ta 1 ia. i d ltalia. Bnnca dTtnlia - Cassa Deposiii e Presiti - Islituto Nazionnle delle Assieurazioni - Istituto Nazionale Fascista della Prcvidenza Sociale - Istituto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli Infortimi sul lnvoro - Banco di Napoli - Bunco di Sicilia - Banca Nazionale del I avoro - Istituto di S. Paolo di Torino - Monte dei Paschi di Siena - Bnnca Commerciale Italiana - Credito Italinno - Banco d. Koina -Federazione Nazionale Fascista delle Cnsse di Rispnrmio - Istituto di Credito per le Cnsse d. Risparmio Italiane^ - Cassa diRisparmiodelle Provincie Lombarde - Istituto Centrale delle Banche c Banchieri r- Istituto Centrale delle Bnnclie Popolari - Bnnca d America e d ltalia -Bancn Popolare di Novnrn - Banco Ambrosinno - Bnnca Nazionale dcIPAgricoltura - Banca Popolare di Milano - Banco Santo Spirito - Credito Varesino - Credito Commerciale Milano - Bancn Bellinznghi, Milano - Banca Cattolica del Veneto, Vicenza - Banca di Chiavari e delln Riviera ligure — Bnnca Agrieola Milnnese - Bancn Toscana - Bnnca Provinciale Lombarda. Bergamo - Credito Romngnojo. Bologna - Bnnca S. Paolo, Brescia - Societn Italiana per le Strnde Ferrnte Meridionali - Assieurazioni Generali Trieste - Compagnia di Assieiimzion. di Milano - Societn Renle Mutna Assicnrnzioni Torino — Riunione Adrjatica di Sicurtu, Trieste - La Fondiaria, fircnzc — Compngnia Pinanziana degii Agenti di Cambio del Regno, Roina; Bnnca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia - Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Gemininno e S. Prospero — Bancn di Legnano - Bnnca Unione, Milano - Societa Italiana di Credito, Milano - Bnnco Lnrhao - Credito Agrario Bresciano - Bancn Agricoln Commerciale, Re"'io Emilia - Bnnca Piccolo Credito Bergnmasco - Banca del Friuli - Banca Gaudenzio Sella & C.. Biella - Bnnca Mntua Popolare. Bergamo - Bnnca Popolnre, Lecco - Banca A. Grnsso e Figlio, Torino - Bnnca Mobiliare Piemontese - Bnnca del Sud - Banca Piccolo Credito Savonese — Bnnca Cesnre Ponti, Milano — Banca Privnta Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gnllarntese — Banca Alto Milanese - Bnnca di Cnlnbria - Bancn Popolnre Luino - Banca Cooperativn Popolnre, Padova - Banca Mntua Popolare, Verona - Banca Mutna Popolnre Agrieola, Lodi - Banca Agrieola Popolare, Rngusn - Banrn Popolnre d. Intra - Bnnca Popolnre d. Modenn - Bancn Popolare, Cremona L Banca Mntua Popolare Aretina - Bnnca Popolare, Sondrio - Bane« Piccolo Čred. o Vnltellinese - Bancn Popolnre Cooperativa. Rnvenna - Bnnca Agrieola Mantovana - Bancn Popolnre di Credito, Bologna - Banca Popolare, Vicenza - Consorzio Risp. e I re-stiti per Commercio e Industria, Bolznno — Bnnca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«. J. 01iver Curwood 8 Kent je iztegnil roko in soba se je zopet po-grcznila v temo. Le medla mesečina in sijaj zvezd sla prodirali v sobo, a še to svetlobo je 0'Connor deloma zakrival s svojim telesom. »Veš, greh je nadlegovati tebe ob tej uri,« je rekel narednik, dušeč svoj mogočni glas. — »Toda moral sem priti sem, ker je to sedaj moja zadnja možnost, da te obiščem. Vem. da nekaj ni v redu. Kedšty se me hoče iznebiti. ker sem bil jaz skupaj z njim. ko je srečal niladsnko v topolovem gozdiču. Dobil sem [»osebno nalogo, radi katere moram odpolovati v Fort Simpson, ki je po vodni poti dva tisoč milj od tu oddaljen. To se pravi, da bom odsoten več mesecev, morda pa tudi leto dni. Jutri zgodaj zjutraj odpotujemo z motornim čolnom, da dohitimo Bosslanda in njegovo ekspedicijo; radi tega sem te hotel videti. Vendar nisem hotel priti prej, dokler se nisem prepričal, da ni nihče pri tebi v sobi.« »Vesel sem. da si prišel« — je toplo rekel Kent. — »Moj Bog, kako rad bi šel s teboj, Bu-cky! Če ne bi bilo te preklicane otekline na žili...« »... bi ne bilo potrebno, da jaz odpotujem« — je dopolnil 0'Connor s še bolj tihim glasom. — »Če bi ti bil zdrav, bi se marsikaj ne zgodilo. Od jutra se je moralo kaj res nenavadnega pri-potiti Kedstyju, kajti on ni več tisti stari Kedstv, kakršen je bil še včeraj in kakor smo ga že desel let vsi dobro poznali. Izredno nervozen je; obnaša se tako, kakor da bi radi nekoga bil vedno na straži ali pa s jaz popoten tepec, ki vse narobe vidi. Boji se me. to dohro vem. zato, ker sem ga videl tako zelo razburjenega v tre- nutku, ko jo srečal mladenko. Iz tega razloga je Fort Simpson navadna pretveza, da se me iznebi za nekaj časa. Da bi me vsaj nekoliko potolažil, mi je obljubil, da bom v letu dni povišan v nadzornika. to 6e je zgodilo popoldne, še pred nevihto. Od tedaj dalje ...« »Od tedaj dalje sem skušal izslediti Mac Triggerja in mladenko«, — je nadaljeval potem — Moda oba sta izginila. Kent. Dobro vem. da je Mac Trigger izginil v gozd, toda nestanek mladenke me zelo preseneča. Povpraševal sem pri vseh čolnarjih, preiskal vse kraje, kjer bi mogla dobiti stanovanje in hrano — toda vse je bilo brezuspešno. Vedi, najbolj skrivnostna okolnost pri vsej zadevi je njen nestanek. Dejstvo je, da je prav nihče v Athabasca Landingu ni videli Neverjetno kajne? Nato... nato se mi je kar posvetilo. Saj veš. Kent. kolikokrat sva se že smejala mojim nenadnim doinislekom? Pravim, da sedaj končno vem, kje je mladenka v tem trenutku.« Kent je čisto pozabil, kakšna obsodba mu kakor meč visi nad glavo; z velikim zanimanjem je sledil 0'Connorjevim besedam, 'ačel se je zavedati nenavadnega svojega- položaja. Pogosto sla se oba trudila in iskala ključ kakšne skrivnosti, ki se jima je zdela nerešljiva; 0'Connor je spoznal v Kentovih očeh sijaj prejšnje živahnosti. Kent se je tiho nasmehnit, kot lovec, ki se mu približuje plen in rekel: »Kedsty ni poročen in se ne briga mnogo za ženske; vendar pa ljubi domačjio življenje...« »...in njegovega kitajskega kuharja že nekaj časa ni.:.« »...hiša pa je prazna, oziroma vsaj ljudje, tako mislijo...« »... razen zvečer,' ko Kedsty prihaja domov spat.« 0'Connor je prijel Knnla za roko. »Jimmy, še nikdar v diviziji N ni bilo človeka, ki bi naju mogel prelisičiti. Mladenka se skriva v Kedstyjevi hiši!« »Zakaj naj bi se skrivala?« mu je ugovarjal Kent. — »Saj ni ničesar napravila.« 0'Connor je nekaj časa molčal iti Kent ga je slišal, kako si baše pipo. »Ta misel ini je kar padla v glavo« — je za-godrnjal 0'Connor. — »Ne vem. kako sem pnšel do tega sklepa, ki si ga ne morem prav razložiti. Zato...« Prižgal je vžigalico in jo z roko zaščitil proti vetru, tako da mu je mogel Kent videti v obraz. V trdih 0'Connorjevih polezah je bilo videti nekaj več kot negotovost. »Zato sem se torej vrnil — potem ko sem odšel od tebe danes v topolov gozdič in našel tam dekličine sledove. Vrnila se je bila nekoliko nazaj, do kraja, kjer so bili njeni sledovi zelo razvidni. Nosi francoske čevlje z visoko peto in povem ti, da njena noga ni mnogo večja od noge otroka. Pogledal sem tudi tja. kjer je Kedsly opazil njeno navzočnost. Ugotovil sem. da se je nadzornik vrnil v gozdiček, toda mladenka je odšla proti jelkam, uri katerih sem izgubil njene sledove. Od teh jelk bi ji bjlo mogoče priti do Kedstyjeve hiše. ne da bi jo kdo opazil. Toda prav gotovo ji je bilo zelo težko hoditi po tisti poli. s prav majhnimi čevlji in z dva palca visokimi petami. Prav to me je privedlo do vprašanja. zakaj neki si ni obula večjih čevljev ali mokasinov.« »Ker očividno prihaja z juga in ne s severa« je menil Kent. — »Verjetno iz Edmonlona.« »Tako je. In Kedsty je ni pričakoval, kajne? Če bi ne bilo tako. bi ne obstal kot vkopan, ko jo je zagledal in ne bi od tega trenutka dalje postal po|x>lnoma drugačen človek kot je bil prej. Njegovo zadržanje nasproti tebi se je .neposredno po tem popolnoma izpremenilo. Sedaj jo prišel tako daleč, da bi te pod nobenim pogojem ne rešil, tudi če bi moral zaradi tega samo z mezincem potnigali; enostavna razlaga za vse lo je. da mu je neobhodno potrebna nekakšna pretveza, zaradi katere more osvoboditi Mac Triggerja. Tvoje priznanje je prišlo v psihološko zelo važnem trenutku za nadzornika. Neizgovorjena mla-denkina zahteva je bila osvoboditev Mac Triggerja. To zahtevo je spremljala neka grožnja, ki jo je Kedsty umel in ki ga je uklonila. Mac Trigger ga je po svoji izpustitvi gotovo že videl, ker ga je» pričakoval v uradu Ne vem. kaj se ie med njima zgodilo, toda stražnik Doyie mi je povedal, da sta ostala skupaj pol ure. Nalo je Mac Trigger odšel in .nihče več ga ni videl. Čudno, čudno! Vsa ta zgodba je res nenavadna! Še bolj nenavadna pa je moja odstranitev v Fort Simpson.« Kent se je naslonil na blazine; napadel ga je rahel, suh kašelj. Ob medlem sijaju zvezd jo 0'Connor videl, da je prijatelj nenadoma postal slaboten in utrujen. Stegnil se je skozi okno, tako da je mogel prijeti Konta za roko. »Zdi se mi, da te utrujam, Jimmv«. — je živahno rekel. — »Zhogom. torej, tovariš! Jaz...« — obotavljal se je. nato pa se odločno zlagal. — »Jaz grem malo pogledat v Kedstyjevo hišo. Ne bom se dolgo zadržal, ne več kot pol uro in ko se povrnem, se bom zopet oglasil pri tebi. če boš spal ...« »Ne bom spal« — je odgovoril Kent. 0'Connorjeve roke so še bolj stisnile Kento-vo roko, »Zbogom. Jimmy!« »Zbogom!« In ko je 0'Connor odhajal, je zaslišal za seboj slaboten Kenlov glas: »Kako rad bi te spremljal na tvojem dolgem potovanju, Buckyl« 0'Connorjev odgovor ie bil zadržan vzdih, vzdih, ki mu je obtičal v grlu. ga tiščal, mu napihnil oči s solzami, da mu je migljajoča svetloba mesca in zvezd še boli trepetala pred očmi. Dobrina 0'Connor ni odšel proti Kedstyjevi hiši, ampak je s težkim srcem zavil proti reki. Vedel ie, da njegova dobromisleča laž ni prevarala Ken-ta in da sta si pravkar izrekla zadnji pozdrav. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenfcii