Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 38.	Celje, dne 17. septembra 1949	Cena 2 din
Poštnina plačana v goto-vmi
Kako potekajo odkupi v okraju Celje-okolica
September - mesec odkupov
Mesec september je težišče celoletnih
odkupov, ko naša gospodarstva oddaja-
jo svoje pridelke, ki so važni za prehra-
no delovnih ljudi. Poleg rednih arti-
klov, ki potekajo plansko skozi vse le-
to, kot je živina, mleko, jajca, je zlasti
poudarek v tekočem mesecu na odkupu
žita, sadja, oljnih semenih ter krom-
pirju.
Odkup žita je v prvih treh dekadah
potekal zelo uspešno ter so bile norme
dnevno prekoračene. Do danes pa je
plan realiziran le do 80%, dasiravno bi
bil moral biti odkup končan 15. t. m.
Krivda leži večinoma na špekulantskih
težnjah kmetovalcev, ki se spričo ne-
budnosti KLO ter aktiva, skušajo iz-
makniti obveznostim do skupnosti. Isti
dokazujejo nižji hektarski donos, ter
potrebe prehrane za več družinskih čla-
nov, ki so pa v stvarnosti odvisna de-
lovna sila. Naš kader po odkupnih sta-
nicah bo moral prav resno pristopiti k
likvidaciji izostankov oddaje žita, ker
je pred durmi še mnogo važnejša ak-
cija: odkup krompirja.
Za našo republiko je odkup krompir-
ja brez dvoma najpomembnejši, ker za-
jema krompir tudi poljski pridelek po
petletnem planu najvidnejše mesto. Že
pred tedni smo objavili značilnosti le-
tošnje republiške uredbe, o obveznem
odkupu krompirja, ki doslednejše za-
jema težke presežke po progresivni
lestvici za večja gospodarstva. Da za-
gotovi nemoten in hiter potek planira-
nja ter da prepreči vse nepravilnosti
pri odkupu, je okrajni odbor OF izve-
del množično merjenje krompirišč, ter
ugotavljanje ha donosa istega, na ka-
terem je sodelovalo nad 2600 frontov-
cev. Ugotovitve te množične kampanje
so dale dobre rezultate za določanje ob-
vezne oda je, ki se že vrši na terenu po
brigadnem sitemu. Hektarski donosi so
zelo lepi pri slabših vrstah krompirja,
ter večjih gospodarstvih in dosegajo v
poedinih primerih tudi preko 30 ton.
Povprečni donos v okraju pa bo znašal
11.000 kg, kar je z ozirom na planirani
prirastek po petletnem planu lep uspeh.
Odkup se bo vršil po novem brigadnem
sistemu, ki bo zajel celoten sektor ene
odkupne stanice naenkrat, ga likvidi-
ral ter pričel z istim načinom na pod-
ročju druge odkupne stanice. Takih sta-
nic je na terenu okraja devet
Da zagotovimo redno preskrbo z ma-
ščobami, so prejeli KLO nalogo, da v
okviru zvezne uredbe zadolže ekonom-
sko močnejše kmete z obvezno oddajo
prašičev. Zal se mnogi odgovorni od-
borniki KLO niso zavedali važnosti pre-
skrbe z maščobami, ter niso (ali pa zelo
slabo) pravočasno dostavili zadolžitve
kmetovalcem. Taki primeri so v KLO
Liboje, Letuš, Jeronim, nekateri pa so
izdali nestvarne odločbe in .obremenje-
vali posamezna gospodarstva s 4—6 pi-
tanci, kar je nesmisel zaradi nemogoče
realizacije. To se je pojavilo zlasti v
Šentpetru in ostalih KLO v Sav. dolini.
Odkup pitancev v preteklem mesecu je
znašal le 46%, dočim tudi v tekočem
mesecu ne kaže napredka.
Zelo malomaren je odnos kmetovalcev
do oddaje mleka, katerega zajemamo le
do 50%. — Neiniciativnost odkupnega
podjetja, KLO, ki so izdali pavšalne me-
sečne zadolžitve in se niso ravnali po
mesecih dojnosti krav, so nosilci kriv-
de, da naši otroci ne prejemajo pred-
pisanih količin dragocenih kalorij ter
vitaminov, ki so v mleku. Spremembe
časovnega plana oddaje ter večja za-
interesiranost odgovornih funkcionar-
jev, bi pripomogla k 100% zajetju mle-
ka. Slično kot pri mleku je pri odku-
pu jajc in perutnine.
Letos je izredno dobra sadna letina
ter bo treba zajeti ogromne količine za
potrošnjo mest ter industrijskih centrov
za dragocene izvozne devize ter za pre-
delavo v naši živilski industriji. Res, da
stoji pred našim odkupnim podjetjem
odgovorna naloga, ki jo zaradi pomanj-
kanja prevoznih sredstev ne zmore v
celoti izpolniti, res je pa tudi, da bi
lahko KLO organizirali prevoze z
vprežno živino ter odpremljali vsaj sad-
je za predelavo, za katero so prevzele
odgovornost šole in pionirske organiza-
cije.
Iz odkupa oljaric bomo dobili v na-
šem okraju ravno toliko maščob kot od
številnih pitancev. Sončnice in buče so
dozorele in odkup teh semen je v teku.
Skrb za zajetje teh dragocenih artiklov
je na KLO kot frontnih organizacijah
pa tudi kmetovalce je treba zaintere-
sirati za oddajo, saj prejmejo za 100 kg
sončnih semen 10 kg jedilnega olja.
Pravilno zajetje odkupa potom do-
bro organizirane odkupne mreže bo za-
gotovilo ljudstvu nenehen dvig življenj-
skega Standarda, na drugi strani pa
preprečevallo špekulantske težnje po-
sameznih kmetovalcev, ki prinašajo ne-
zajete viške na prosti trg in se tako
ekonomsko ojačani postavljajo v bran
proti osnovnim pridobitvam NOB, to je
proti izkoriščanju človeka po človeku,
proti socialni preobrazbi našega kmetij-
stva, proti mobilizaciji prepotrebne še
sproščene delovne sile — skratka proti
socializmu.
Delovni kolektivi naših opekarn v borbi
za večjo delovno storilnost
Zelja, preizkusiti svoje delovne spo-
sobnosti, doseči najvišji delovni učinek,
prenesti pokret za višjo storilnost, ki
ga je začel Sirotanovič, še v opekarne,
je prevzela tudi najboljše delavce Celj-
skih opekarn. Za dosego rekorda so si
izbrali 9. september, dan pred prevze-
mom prehodne zastave GO ZS Slove-
nije in ministrstva za gradnje LRS.
Pripravili so vse potrebno za tekmova-
nje, pregledali stroje, imeli sestanke z
delavci itd.
V tekmovanju za večjo storilnost so
kljub dežju, ki jih je znatno oviral,
dosegli prav lepe uspehe. Najboljši so
bili v Bukovžlaku, kjer so presegli
dnevni plan proizvodnje bobrovca za
43%, proizvodnje zidakov za 26%. Tudi
v Žalcu so pri strešnikih presegli plan
za 43%. pri zidakih pa le za 3% manj
kot v Bukovžlaku. V Ljubečni so pri
izdelavi strešnikov dosegli 121% dnev-
nega plana. Ker je dosego večjih uspe-
hov onemogočilo slabo vreme, so skle-
nili, v prihodnjih dneh znatno preseči
tokratne uspehe.
Ob prevzemu prehodne zastave so r
resoluciji CK KPJ obljubili, da bodo
nadaljevali borbo za večjo delovno sto-
rilnost, za čimprejšnjo izpolnitev let-
nega plana in tako ostali najboljši ko-
lektiv v proizvodnji gradbenega mate-
riala v Sloveniji. Obljubili so. da bodo
letni proizvodni plan izpolnili do 29.
novembra, znižali polno lastno ceno za
2%. znižali neupravičene izostanke od
0,6% na 0.3% in poživeli kulturno pro-
svetno delo, ter še bolj utrdili sindi-
kalno organizacijo. Napovedali so tek-
movanje za višjo delovno storilnost
vsem opekarnam v Sloveniji.
Resolucijo so zaključili z besedami:
»To je naš odgovor klevetnikom z vz-
hoda in zahoda, mi stojimo trdno na
poti naše Partije in našega ljubljenega
vodje, tovariša Tita!«
Zopet nova kmetijsko obdelovalna
zadruga v Savinjski dolini
Ze nekaj tednov so prebivalci vasi
Prekope v Savinjski dolini živahno
razpravljali o ustanovitvi obdelovalne
zadruge. Najbolj aktivni za formiranje
so bili kmetje Kladnik Robert, pred-
sednik KLO-a, Cencelj Ivan, tajnik
KLO-a, pa tudi Cizej Mirko, Farčnik
Anton itd. Na raznih sestankih so raz-
pravljali o tem, kako bi pristopili k
delu na zadružni način, zavedajoč se,
da je le tako mogoče doseči dvig kme-
tijske proizvodnje in pocenitev poljskih
pridelkov.
So pa v Prekopi tudi ljudje, ki jim
je zadruga trn v peti. Na vse načine so
rovarili proti zadrugi. V tem smislu so
delali tudi provokatorji Dosedla Av-
gust, Dosedla Rafael in Petrovič Matija,
ki so pa za svoje početje že prejeli
zasluženo kazen.
Kljub Tsem poizkusom reakcije pa se
je dne 6. septembra 1949 vršil v Pre-
kopi občni zbor obdelovalne zadruge
Prekopa. Šest in dvajset zadružnikov
je na občnem zboru po temeljiti raz-
pravi sprejelo sklep o ustanovitvi KOZ
Prekopa in si izdelalo zadružna pravila.
Izvolili so tudi upravni in nadzorni od-
bor.
Zadruga poseduje danes 82 ha zem-
lje, njiv ima 19 ha, na katerih je po-
sejanih 19.000 sadik hmelja. Tudi 1 ha
18 a vinograda je zadružnega. Zadruga
ima tudi potrebne stroje, kakor 2 ko-
silnici, 2 izruvača krompirja, 2 elektro-
motorja, 2 stroja za sušenje krme in
več raznih plugov itd.
Po vseh dosedanjih izgledih se bo
zadruga v bližnji bodočnosti razširila
še z vstopom ostalih kmetov v zadrugo.
Zadružniki so pričeli pripravljati se-
tveni plan in načrt za investicijska dela
v zadrugi.
V kmetijsko obdelovalno zadru-
go v Arji vmsi je vstopilo še
10 družin
Kmetijsko obdelovalna zadruga v
Arji vasi vodno znova potrjuje vse
prednosti socialističnega kmečkega go-
spodarstva in vzbuja tako v bližnji ka-
kor daljni okolici občudovanje. Zato ni
Čudno če se ji je pred meseci priklju-
čilo 14 kmetcrv iz Ar je vasi, v sredo na
izrednem občnem zboru pa so zadruž-
niki sprejeli v svojo sredino spet de-
set družin iz Petrovč.
Zadruga se uvršča med največje v
Sloveniji in ima sedaj s priključitvijo
novih 175 ha že 550 ha zemlje. Zadruž-
niki so v nadaljevanju občnega zbora
razpravljali predvsem o tem, kako bo-
do v naslednjih letih povečali svoje
hmeljske nasade in tako izpolnili zelo
važno gospodarsko nalogo. S svojim
marljivim delom bodo še bolj dvignili
ugled zadruge ter pritegnili še tiste
kmete v svojo sredino, ki sedaj še okle-
vajo.
Celjsko grafično delavstvo je v pripravah na
II. kongres grafičarjev Jugoslavije doseglo velike
delovne uspehe
V dneh 13. in .14. septembra 1.1. je v
Ljubljani zasedal II. kongres grafičar-
jev Jugoslavije, da pregleda dosedanje
delo grafičnega delavstva in da postavi
nove naloge, ki jih terja izgradnja so-
cializma v naši državi. I. kongres, ki je
bil leta 1946. je imel težko nalogo, kako
delo v grafični stroki vskladiti z za-
htevami novega delovnega načina, kar
je bilo zaradi posebne strukture zelo
kočljivo. Toda zavest in volja grafič-
nega delavstva v novi Jugoslaviji je
premagala vse začetne težave. Kakor
v vseh drugih industrijah se je tudi
v tej stroki pristopilo k tekmovanju,
uvedle so se norme, brigade in tudi v
petletni plan se je grafična industrija
vključila, da tako uspešno zadostuje
zahtevam po večji produktivnosti. Iz
poročila sekretarja CU posnamemo, da
vsi ti napori niso ostali brezuspešni,
saj se je proizvodnja v grafični indu-
striji od I. kongresa dvignila za 50 od-
stotkov.
Tudi celjsko grafično delavstvo se je
vsekdar zavedalo svoje pripadnosti k
skupnosti vseh delovnih ljudi Jugosla-
vije. Ze 1. 1946 je sprejelo tekmovanje
z ostalimi kolektivi grafične stroke Ju-
goslavije in si takrat priborilo pre-
hodno zastavo kot najboljša podružnica
svoje industrije'v Sloveniji. V poča-
stitev II. kongresa je prav tako sprejelo
tekmovanje z ostalimi podružnicami ter
organiziralo v Celjski tiskarni tudi
tekmovanje med oddelki in posamez-
niki v produkcijskem sektorju ter v
sindikalnem delu. Delo po normah se je
zlasti v tem času močno razgibalo in je
tudi beležiti precejšen preseg, nekateri
okrog 20%, kljub temu, da so se norme
prav pred začetkom tekmovanja dvig-
nile za povprečno 10%. V oddelku stroj-
nice se je uvedel brigadni sistem, s tem
se je proizvodnja še bolj dvignila. V
vseh oddelkih se vztrajno borijo ea
doseg in preseg letnega plana.
V povojnih letih je razmeroma malo-
številen kolektiv natisnil 134 del naših
pisateljev in pesnikov, strokovnjakov in
vzgojiteljev v skupni nakladi blizu dveh
milijonov. S tem so celjski grafičarji
neposredno sodelovali pri ustvarjanju
velike kulturne vrednosti, s katero so
se obogatili naši delovni ljudje. Razen
tega je bilo tiskanih nešteto brošur,
tiskovin in tabel, katerih število gre
v stotisoče. Kljub objektivnim težavam
so uspešno izpolnjevali vse letne pro-
izvodne plane, v zadnjem mescu pa so
kot rezultat predkongresnega tekmo-
vanja izpolnili plansko obveznost s
178% po obsegu in 176% po vrednosti.
Za časa tekmovanja so se posebno
izkazali tovariši: Bohinc Jože, Ozebek
Ivan, Faktor Albina, Ferme Rudi in
Ločičnik Hilda. Vsi ti so bili predla-
gani za udarnike.
V počastitev II. kongresa so celjski
grafičarji organizirali tudi več priredi-
tev. ' Tako je bila dne 9. septembra v
Celjski tiskarni odkrita spominska plo-
šča tovarišem, ki so v narodno osvobo-
dilni borbi dali svoje življenje. Isti dan
je bila odprta v Centralni knjižnici
razstava, ki naj pokaže delo sindikalne
podružnice v štirih letih po osvoboditvi.
Razstava res ne pokaže vsega dela, ki
ga je podružnica opravila v teh letih,
kajti mnogo gradiva se je zgubilo. Raz-
stava naj opozori tudi ostale sindikalne
podružnice, da vse delo točno eviden-
tirajo ter zbirajo ter čuvajo dokumente,
da bi sindikati vsak čas mogli pokazati
na ogromne napore, ki vsi služijo vzgoji
novega človeka in izgradnji socializma.
Razstava spričuje, da je fizkul turno
življenje v podružnici zelo razgibano in
uspešno. Tudi fizkulturne tekme z osta-
limi grafičnimi aktivi Slovenije so dokaz
delavnosti F A Graličarja. Te tekme so
postale v Celju že tradicionalne, saj so
se letos vršile že četrtič.
Zal se kulturna prireditev v čast II.
kongresu zaradi dela na drugih pod-
ročjih ni mogla zadostno pripraviti, če-
prav je bilo vanjo vloženega mnogo
truda, in bo izvedena pozneje.
Vse to delo grafičnega delavstva v
Celju izpričuje njegovo voljo, da bo
nove naloge prav tako zavestno izpol-
njeval, da čimprej zgradimo pri nas
socializem, pa naj bo to komu prav
ali ne.
Ob pričelku šolskega leta
Po izdatnih šolskih počitnicah, v ka-
terih si je naša mladina v neštetih de-
lovnih akcijah in v mnogoštevilnih po-
čitniških kolonijah ob sinjem Jadranu,
ob vznožju naših planin, ob bistri Soči,
Savi, Savinji, Dravi in Muri pošteno
duševno odpočila, so vrata v prečiščenih
in obnovljenih prosvetnih hramih spet
odprta na stežaj. Mesta, ki so kazala v
vroči poletni pripeki pusto in krmežlja-
vo lice, so po trumah razigranih in od
sonca ožganih pionirjev in mladincev
spet nanovo zaživela, po vaseh in trgih
pa naši pionirji živahno komentirajo na-
vodila in odredbe, ki so jim jih dali naši
prosvetni delavci ob pričetku šolskega
leta.
Na območju Celja in okolice deluje
trenutno 48 osnovnih šol, 7 višjih osnov
šol, 14 sedemletk, 2 nižji in ena popolna
gimnazija, še nepopolno učiteljišče in
trgovski tehnikum. Poleg tega imamo
vrsto vzgojnih domov: tri DID-e, ene
otroške jasli, tri mladinske domove,
Kajuhov dijaški dom in Dijaški dom
učitelj iščrikov.
Osnovni šoli v Št. Ilju pri Velenju
in v Mrzlem polju še nista pričeli z de-
lom, ker je na prvi šoli učiteljica zbo-
lela, na drugi šoli pa še učiteljica Je-
lena Ljudmila zaradi brezdušnega odno-
sa do naše mladine in ljudske oblasti
iz čisto osebnih razlogov ni nastopila
svoje službene dolžnosti. Prav tako je
pouk na nekaterih šolah zaradi oseb-
nih koristi in kapric sicer redkih uči-
teljev ali okrnjen ali pa zelo otežko-
čen. Ze pred zaključkom minulega šol-
skega leta, deloma pa tudi v počitnicah,
so se izvršile nekatere premestitve uč-
nega osebja po službeni potrebi v okra-
ju samem, nekatere pa tudi izven okra-
ja. Večina premeščenih je pravilno raz-
umela ta ukrep l>udske oblasti in se je
na novih službenih mestih brez obo-
tavljanja javila ter se tamkaj z voljo
in veseljem tudi takoj lotila dela, med-
tem ko to za Korošec Drago, Bolha
■ildo in Intihar Ano ne velja. Proti ta-
kim bodo podvzete naj ostrejše zakon-
ske mere.
Zelo važen ukrep je izvršila naša pro-
svetna oblast, ko je izdala odločbo o
rajonizaciji sedemletk. S to odločbo se
je na eni strani omilil naval dijakov
na gimnazije, na drugi strani pa bodo
sedemletke šele sedaj prav zaživele in
odigrale pri izgradnji socializma v naši
deželi svojo prevažno vlogo.
Odločba o rajonizaciji pa je naletela
med mnogimi našimi ljudmi na nerazu-
mevanje. Sedemletke, ki hočejo dati
vsej naši mladini nižjo srednješolsko
izobrazbo, so vendar glavna pridobitev
naše socialistične revolucije na pro-
svetnem polju. Ob koncu prve petletke
bodo sedemletke v okraju Celje-oko-
lica zajele že 75% vse naše šolske mla-
dine. Res je, da še te nove nižje srednje
šole nimajo tradicije, vendar je napač-
no, da mnogi naši ljudje, med njimi
tudi celo taki, od katerih tega ne bi
pričakovali, smatrajo sedemletke za ne-
kake pastorke in nočejo pošiljati svojih
otrok vanje, dasiravno je učni program
popolnoma enak onemu na nižjih gim-
nazijah in da je omogočen dijakom do-
vršene sedemletne šole z uspešno polo-
ženim nižjim tečajnim izpitom norma-
len prehod v četrti razred gimnazije
oziroma v cel niz strokovnih šol. Vrhu
tega pa ne smemo prezreti glavne na-
loge, ki jo bodo odigrale sedemletke v
socialistični Jugoslaviji pri vsesplošnem
dvigu kulturne ravni naših narodov.
Resnici na ljubo je treba poudariti,
da še za sedemletke ni na razpolago do-
volj učiteljskega kadra, toda pri tem
ne smemo prezreti razveseljiva dejstva,
da se vse naše učne moči na sedem-
letkah temeljito in vestno pripravljajo
na pouk posameznih predmetov in da
dosezajo pri svojem delu po objektiv-
nih ugotovitvah kontrolnih organov
prav zadovoljive uspehe, ki v ničemer
ne zaostajajo za onimi na nižjih gim-
nazijah.
Kljub razmeroma gosti mreži sedem-
letk pa bodo ljudski odbori za okoliše
Šentjur ob Taboru, Gomilsko in Trna
va ter Zusem, Slivnica in Planina mo-
rali misliti na otvoritev novih sedem-
letk.
Posebno poglavje je vprašanje mla-
dinskih in dijaških domov na sedem-
letkah in samem mestu Celju. Sedem-
letke bodo lahko zajele oddaljenejšo
mladino le pod pogojem, če se bodo na-
šli pri njih primerni prostori za usta-
novitev dijaških internatov, medtem
ko je situacija v Celju seveda povsem
druga.
Zaradi povečanega števila srednjih šol
v okolici, zaradi splošnega prosvetnega
dviga delovnega ljudstva se stalno dvi-
ga tudi število dijaštva na popolni celj-
ski gimnaziji. Glede na našo prosvetno
politiko in kulturno revolucijo tudi
drugače biti ne more. Mladina poseb-
no v nižji gimnaziji ne more delati brez
nadzorstva staršev; najbolje seveda je,
da študira pod strokovnim nadzorstvom.
Pritisk v dopoldanske oddelke je izre-
den, a razumljiv, v le te morajo priti
vozači, gojenci iz mladinskega in dija-
škega doma, pa tudi tisti, katerih starši
(oče in mati) so dopoldne v službi in
podobno. Ker bo teh zadnjih zmerom
več, bo treba misliti vsaj še na en mla-
dinski dom v centru, ali pa dnevno do-
poldansko zavetišče v prostorih dija-
škega doma ali Doma učiteljiščnikov.
Povečanje šolskih prostorov pa bi se
doseglo najlažje na ta način, da bi se
nadzidalo v I. in II. gimnaziji eno nad-
stropje. S tem bi pridobili 14 prostorov.
Nič manj važne niso pobude za otvo-
ritev novih vzgojnih domov za našo
predšolsko mladino, s čimer bo omo-
gočena zaposlitev našim materam in
ženam. Nujno bo treba misliti na otvo-
ritev DID-ov v kmečko-obdelovalni za-
drugi v Arji vasi kakor tudi v drugih
obdelovalnih zadrugah ter v industrij-
skih središčih Polzeli, Šentpavlu pri
Preboldu, Zabukovci in Libojah.
Pri socialistični preobrazbi naše vasi
bodo odigrali važno vlogo izobraževalni
tečaji, ki jih organizira Izvršni odbor
ljudske prosvete ob pomoči frontnih or-
ganizacij. Pričakujemo, da se bo tak
izobraževalni tečaj v letošnji jeseni
ustanovil v sleherni naši vasi. Predava-
teljski kader bodo tvorili učitelji, pro-
fesorji, politični in gospodarski aktivi-
sti. Naloga frontnih organizacij, pred-
vsem mladinskih organizacij pa je, da
zajamejo v te prekoristne izobraževalne
tečaje vso našo kmečko mladino.
S pričetkom šolskega leta se običajno
poživi po naših vaseh tudi ljudsko pro-
svetno delo. Naši učitelji bodo našli v
kulturno-prosvetnih in umetniških dru-
štvih poleg svojega šolskega dela bo-
gato polje za izvenšolsko udejstvovanje.
V delokrog prosvetnih poverjeništev
spada tudi predvojaška vzgoja naše
mladine. Tudi pri tej važni ustanovi
uspešno sodeluje vrsta naših učiteljev
in profesorjev. Mladina se pri predvo-
jaški vzgoji poleg pridobivanja čisto
vojaških spretnosti tudi politično lin
kulturno gradi. Zato je predvojaška
vzgoja važen činitelj pri vzgoji sociali-
stičnih ljudi.
Da bi se naše šolstvo čimbolj pribli-
žalo ljudskim množicam, je potrebna
tesna povezava vseh naših množičnih
organizacij s šolo. Na zborih volivcev,
na množičnih setankih, predvsem pa
tudi na roditeljskih setankih, ki se jih
naše delovno ljudstvo, pravilno razu-
mevajoč važno vlogo šole, vzgoje in po-
uka, vedno bolj množično udeležuje,
naj se rešuje vsa vzgojna in šolska pro-
blematika, ki raste vzporedno z izgrad-
njo naše socialistične domovine.
Tekmovanje kmetijskih zadrug
za zbiranje in odkup zdravilnih
zelišč
Upravni odbor kmetijske zadruge Go-
rica ob Dreti je na svoji seji dne 5. t. m.
pretresal vsa vprašanja in dolžnosti, ti-
čoč se razvoja dejavnosti kmetijske za-
druge ter pri tem ugotovil, da teče plan
gozdarske proizvodnje, dovoza na o-
brate in postajo ter produkcija zelo
zadovoljivo. Sprejel je tudi razne kon-
kretne sklepe, med katerimi je sklenil
tudi poživeti do najvišje mere zbiranje
in odkup zdravilnih zelišč in gozdnih
sadežev, upoštevajoč dane smernice iz
dnevnega časopisja
Da se odkup zdravilnih zelišč in
gozdnih sadežev v celoti izvede, je skle-
nil, da napove tekmovanje vsem KZ
v okraju Šoštanj in Celje-okolica v na-
slednjih točkah:
1.	Zajeti z dobro organizacijo zbira-
nje vseh vrst zdravilnih zelišč 100%.
2.	Organizirati zbiranje in sušenje ter
vskladiščenje tako, da bodo zbrana ze-
lišča in gozdni sadeži v celoti odgo-
varjali zahtevam borz na zunanjem
trgu.
3.	Podvzeti vse mere, da bo obenem
z zbiranjem tudi redno potekalo te-
koče finančno poslovanje, to je redna
izplačila zbiralcem in redno odprem-
Ijanje in fakturiranje prevzemnemu
podjetju.
Hkrati je zaprosila terenskega po-
oblaščenca Droge, ki je določen za cen-
ter Celje in Mozirje, da beleži uspehe
za odkupno podjete, in upravo OZKZ
Šoštanj in Celje, da postavi v komisijo
za ocenitev po enega člana.
Osvajajmo nove načine dela!
Naprej za večjo storilnost! — Ogenj ki ga je
prižgal Alija Sirotanovie, naj prodre
v vsako našo tovarno, obrat in rudnik!
Stran 2
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 38
Proces v Prekopi ie razkrinkal škodljivce naše
skupnosti
V	ponedeljek se je v Prekopi pri
Vranskem vršil pod predsedstvom tov.
dr. Pavlic Marjana, predsednika Okraj-
nega sodišča v Celju, proces proti Do-
sedli Avgustu, Dosedli Rafaelu in Pe-
trovič Matiji, ki so se s svojim zločin-
skim ravnanjem težko pregrešili proti
ljudstvu in njegovi oblasti ter istočasno
dali orožje v roke sovražniku, ki je sku-
šal. prikazati njihova dejanja kot de-
janja, ki jih podpirajo naše politične
organizacije in ljudska oblast.
Vsi trije obtoženci so bili do are-
tacije zaposleni v rudniku Liboje. Vsi
trije so se tudi udejstvovali v politič-
nem življenju: Dosedla Avgust je bil
predsednik KLO Liboje, Dosedla Ra-
fael je bil predsednik, Petrovič Matija
pa tajnik krajevnega odbora OF.
V	teku letošnje poletne akcije za od-
kup žita je poverjeništvo za državne na-
bave pri OLO Celje-okolica izdalo Do-
sedla Avgustu in Rafaelu pooblastilo,
da na posameznih kmečkih gospodar-
stvih določenega rajona pregledata za-
loge žita ter da ugotovita številčno sta-
nje goveje živine in prašičev. Čeprav
sta obtoženca imela vsak svoj rajon,
sta delo na terenu opravljala skupaj.
Tako sta se dne 17. avgusta mudila v
Prekopi, kjer sta izvršila hišno pre-
iskavo pri posestniku Vraniču Jakobu.
Čeprav sta imelg. pooblastilo, da ugo-
tovita le zalogo žita in stanje živine,
sta pregledala vse stanovanjske pro-
store, omare, skrinje, predaie itd. Ob
tej priliki sta obtožena ukradla zlat po-
ročni prstan in zlat uhan.
Istega dne sta se obtoženca mudila
tudi v hiši Vranica Avgusta, posestni-
ka iz Prekope. Tu sta prav tako pre-
gledovala predale, omare itd. V tej
hiši je Dosedla Avgust izmaknil večjo
poličino srebrnikov, nakar sta si z Do-
sedla Rafkom plen podelila.
23. avgusta sta se Dosedla Avgust in
Rafael nahajala v Celju, kjer sta pri-
šla skupaj s Petrovič Matijo. Zadrže-
vali so se v gostinskem podjetju »Oj-
strica«. kjer je Dosedla Avgust dal po-
budo, da so šli zopet v Prekopo, čeprav
so istega dne imeli v Libojah sklican
setanek. Dosedla Avgust je ob tej pri-
liki izjavil, da je stvar v Prekopi važ-
nejša kot pa sestanek.
Ko so prispeli v Prekopo so se takoj
napotili proti hiši posestnika Vraniča
Avgusta. Ze med potjo so dohiteli do-
mačo gospodinjo, kateri so rekli, da so
od Notranjega odseka, Dosedla Avgust
pa je zatrjeval, da so organi UDV, Pe-
trovič pa se je izdajal za nekega »viš-
jega« iz Ljubljane. V hiši so izvršili
preiskavo v kašči za žito, kjer so pre-
metavali in prevrgli vse navzkriž. Nato
so se začeli znašati nad Vranič Avgu-
stom in kričali nad njim, da je bandit
itd., ter ga udarjali s pestmi po rokah,
hrbtu in po glavi, ter ga tako neusmi-
ljeno maltretirali. Iz kašče so odšli nato
v hišo, kjer so zahtevali kruha, slanine
in jabolčnik. Dosedla Avgust je zahte-
val od Vraničeve, da mu pokaže denar.
Ko je denar, ki ga je bilo nekaj nad
10.000 din prešteval, je izmaknil štiri
tisočake in jih dal Dosedli Rafaelu, ki
jih je takoj spravil v žep, nakar sta
si jih naslednjega jutra podelila. Razen
tega je Dosedla Rafael ukradel tudi
žepno uro. V hiši se je s pretepavanjem
nadaljevalo. Vsi obtoženci so vse po-
vprek zmerjali domače, da so kulaki
in izkoriščevalci, sami pa so se izdajali
za komuniste. Nato sta se Dosedla Ra-
fael in Petrovič Matija zopet spravila
nad Vraniča ter ga silila v zadrugo, pri
tem sta'ga pretepavala in davila, da je
bil Vranič ves v krvi. Obtoženi Do-
sedla Avgust pa je s sadizmom opazo-
val to početje. Strahovali so domačo
gospodinjo Vranič Julijano in domačega
delavca 62 letnega Mohorja Ivana, ga
pretepali in ga prisilili, da je moral po-
lj ubo vati svete podobe in kipe, vsi trije
pa so morali na glas moliti očenaš.
Dosedla Rafael je segel tudi po nožu
ter grozil, da bodo vse poklali, češ da
niso drugega vredni.
To strahovanje je trajalo od 18. do
23. ure. Okoli hiše se je zbralo mnogo
vaščanov, ki so s strahom opazovali in
se spraševali, kaj bo vendar iz tega.
Na cesto je bilo slišati večkrat glasove
»tukaj je OZNA«, »videli boste, kako
OZN A tepe«. Vsemu temu je napravil
konec Sporih Janko, domačin iz Pre-
kope, uslužbenec OLO Celje-okolica,
ki je šel v hišo in pripravil divjaške
napadalce, da so se razšli.
Vsa stvar, ki je trajala blizu pet ur,
je napravila skrajno mučen vtis in
upravičeno ogorčenje med vaščani. —
Ljudje pa so se lahko že iste noči pre-
pričali, da niso bili to nikaki organi
Notranjega odseka, Uprave državne
varnosti ali funkcionarji okraja, čeprav
je eden izmed obtožencev še pri odha-
janju iz hiše zakričal: »Tukaj je OZNA,
tukaj je rdeča zastava.«
Nam pa je jasno, da so obtoženi ho-
teli namerno rušiti ugled naših politč-
nih organizacij in ljudske oblasti ter
s tem odvrniti delovne ljudi od Par-
tije ter v zadnjem trenutku preprečiti
osnovanje obdelovalne zadruge v Pre-
kopi. To je posebno jasno osvetlil na
razpravi tov. Verdel Slavko, aktivist
OF, ki je pomagal naprednim kmetom
pri osnovanju zadruge.
Ljudstvo je navzlic vsej razburjeno-
sti in strahu, ko je enkrat videlo s kom
ima opraviti, ostalo mirno in discipli-
nirano. Upravičeno pa je klicalo za od-
hajajočimi, da se tako ne gradi socia-
lizem in da na ta način ne bomo izpol-
nili petletke.
Slednjič je ugotovljeno tudi to, da so
na pobudo Dosedle Avgusta vsi trije
obtoženci sklenili podreti in odstraniti
v Libojah obcestne križe in druge svete
podobe, kar so tudi v začetku avgusta
storili. Dosedla Avgust je ostalima ob-
tožencema zatrjeval in lažno prikazo-
val, da je to po liniji Partije. Tako so
podrli lesen križ v bližini Koroščeve
hiše v Libojah, in izropali še tri ka-
pelice pri libojski cerkvi. Sklicevanje
obtoženega Dosedla Avgusta pred osta-
lima, češ da je to po liniji Partije, pa
je nesramno klevetanje naše Partije
Med razpravo je bil posebno zakrk-
njen Dosedla Avgust, ki je skušal pre-
valiti krivdo na oba ostala _obtoženca,
vendar je razprava pokazala, da je bil
imenovani dejanski kolovodja in inici-
ator vseh kaznivih dejanj. Posebno sta
ga obremenjevala pri soočenju drugo-
in tretjeobtoženi. Vsi trije so se sku-
šali pred sodiščem izgovarjati, češ, da
so bili vinjeni, pozneje pa je Dosedla
Avgust našel smešen izgovor, češ, da so
vse to storili »iz obupa«. Vendar na
vprašanje sodišča ni znal odgovoriti,
kakšen obup naj bi bil to. Svoje tatvine
so skušali opravičevati in omiliti s tem,
da so storili pač »napako«. Na vpra-
šanje sodišča, če jih je vse to učila
Partija in Osvobodilna fronta, so mo-
rali odgovoriti, da je to najpodlejše sra-
motenje naših političnih organizacij in
ljudske oblasti.
Na procesu so nastopile številne pri-
če, ki so podrobno osvetlile potek do-
godkov, predvsem pa priča Vranič Ju-
lijana, ki je povedala, da je njen mož
zaradi posledic moral v bolnico, kjer se
še sedaj nahaja. Na predlog javnega to-
žilca je pristopil k sodišču tov. Ocvirk
Ivan, predsednik OLO Celje-okolica ter
sekretar • Okrajnega komiteta Celje-
okolica, ki je najstrožje obsodil gnusna
dejanja. Pokazal je lažno moralo obto-
žencev, ki so nastopali v imenu Partije
in Ljudske blasti, s katerima nimajo nič
skupnega. Utemeljil je škodljivost teh
dejanj, ki niso samo škodljiva za ožjo
okolico, temveč bi lahko imela širši
značaj. »Danes,« je dejal, »ko rudarji
po vsej Jugoslaviji bijejo veličastno
bitko za večjo produktivnost dela, za
nove metode, ko prekoračujejo z veli-
kimi uspehi postavljene norme, so se
znašli na tem procesu .tudi ljudje, ki
delaj ravno nasprotno. Posebno ne-
opravičljiva so dejanja obtoženega Do-
sedla Avgusta, ki je bil sekretar osnov-
ne partijske organizacije v Libojah in
bi kot tak moral poznati politično li-
nijo. Ta dejanja so se izvršila v času,
ko nam države informbiroja očitajo
dejanja, ki jih nismo nikoli storili in
ki niso v skladu z našo linijo. Današnji
proces pa je pokazal, da takšna deja-
nja izvajajo tisti ljudje, ki bi radi ško-
dovali naši državi in so se tako znašli
na isti liniji z zaviralci naše socialistič-
ne graditve. Takšna dejanja kot so ta,
pa lahko naredijo le ljudje, ki so se
vrinili v Partijo in v Osvobodilno fronto
z namenom, da ju razkrajajo. Po tem
primeru bomo morali biti še bolj budni
in preprečiti vsak poizkus sovražnika,
da bi se vrival v naše politične orga-
nizacije in v organe ljudske oblasti.
Po zaslišanju obtožencev in prič ter
po dokaznem postopku je sodišče ob-
sodilo Dosedla Avgusta na 8 let od-
vzema prostosti s prisilnim delom, Do-
sedla Rafaela na 5 let odvzema pro-
stosti s prisilnim delom, Petrovič Matijo
pa na 3 leta in 10 mescev odvzema
prostosti s prisilnim delom.
Celjshi Irontovci so ze izpolnili svojo
letno obveznost v prostovoljnem delu
S 15. septembrom so celjski frontov-
ci dosegli svojo letno obveznost in opra-
vili 300.000 prostovoljni delovnih ur.
Avgusta so opravili sicer nekaj manj
prostovoljnih ur kot meseca julija, ven-
dar je bil efekt dela tudi znaten. Naj-
več prostovoljnega dela je bilo oprav-
ljenega pri izkopavanju 1.90 m globokih
jarkov za vodovodne cevi in pri zasipa-
vanju teh jarkov. Te cevi so bile polo-
žene po Ipavčevi ulici — preko Deč-
kove ceste, tja do novih stanovanjskih
hiš, kjer so tudi na novo urejene dečje
jasli. Tja bodo lahko matere, ki so za-
poslene v tekstilnih tovarnah oddajale
svoje malčke v oskrbo negovalk. Zgrad-
ba ima lepo sončno lego. Okrog stavbe
bo zgrajeno prostorno igrišče, kjer se
bodo lahko malčki gibali na svežem
zraku.
Do teh dečjih jasli so prostovoljci na-
peljali tudi vodovodne cevi. Kopanje
teh jarkov in napeljava cevi je bilo ze-
lo nujno. Kopali so v največjem blatu
in vodi in preko kamnitih cest. Odvod-
ne cevi so položili tudi po Kersnikovi
ulici preko Dečkove ceste do gradilišča.
Nadalje je bila napravljena kanalizacija
tudi pri Dečjih jaslih pod Kalvarijo.
Delo pri postavljanju barak za gospo-
darsko šolo zelo lepo napreduje. V Ga-
berju so gasilci svoj gasilski dom že do-
gradili.
Zelo težavno je bilo delo pri rušenju
visokega silosa pri nekdanjem Majdi-
čevem mlinu, a so pri tem pridobili to-
liko zidne opeke, da je bil trud bogato
poplačan.
Delo pri gradnji zadružnega doma v
Zg. Hudinji se je tudi premaknilo z
mrtve točke, kar je največja zasluga
tov. Brenceta Ivana, ki bo s vojo inicia-
tivo tudi dosegel ,da bo dom še letos
pod streho.
Prostovoljci so tudi pridno pomagali
na različnih ekonomijah pri sušenju
krme, obiranju hmelja ter spravljanju
hmelja. O nekaterih prostovoljcih so se
upravniki zelo pohvalno izrekli. Pri iz-
gradnji zadružnega doma v Medlogu se
posebno odlikuje kolektiv Tovarne so-
dov v Medlogu, ki je dobil za svoje pri-
znanje že dvakrat prehodno zastavico.
Zelo veliko prostovoljnih delovnih ur
je bilo opravljenih pri Lesni industriji
na Sp. Hudinji in pri Gozdnih akcijah.
Izmed terenov OF so se posebno potru-
dili I. četrt, tereni Cret, Lisce, Zagrad
ter Dolgo polje.
Teren OF Sp. Hudinja je dosegla že
107% svoje letne obveze, vendar bi bilo
prav, da bi več prostovoljcev dodelili
za gradnjo zadružnega doma v Zg. Hu-
dinji. Člani OF Zg. Hudinja se prema-
lo udejstvujejo pri gradnji svojega za-
družnega doma, pa tudi sami kmetje
nimajo zanimanja za to gradnjo, čeprav
je to v njihovo korist. Od kmetov iz
Zg. Hudinje sta ise izkazala najbolj
Skamen in Skale Jože. Skamen je dal
iz svojega travnika gramoz, ki je v bli-
žini gradnje, oba pa sta navozila že
45 kub. m. gramoza. Posebno pa se iz-
kažejo odborniki OF Zg. Hudinja s tov.
Brencetom na čelu, katerega vidimo
vsak dan na gradbišču.
Vzgledno so se udeleževale dela tudi
sindikalna podružnica Mestnega maga-
zina, katere člane vidimo celo leto na
raznih akcijah. Za njimi ne zaostajajo
MLO finančni odsek št. 1, MLO klavni-
ca, MLO oblačilne delavnice. Pri obla-
čilnih delavnicah se vidi, da imajo no-
vega upravnika tov. Bevc Miha, ki je
dokazal kaj lahko funkcionarji sindi-
kalnih jx>družnio dosežej o, če so agilni
pii. organizaciji prostovoljnega dela. *
Precej se udejstvujejo pri delu tudi
Mohorjeva tiskarna, Okrajni magazin,
Narodna banka in še nekatere druge
sindikalne, podružnice.
Celjski frontovci pa z izpolnitvijo
letne obveznosti ne bodo zmanjšali de-
lovnega poleta pri prostovoljnih akci-
jah. Kakor se na vseh gradbiščih, to-
varnah in rudnikih bije vse upornejša
borba za večjo delovno storilnost, tako
bodo tudi Celjani pri prostovoljnem de-
lu vložili vse sile, da presežejo svojo
letno obveznost vsaj za 100.000 delov-
nih ur.
Pred Tednom matere in
otroka
Raznim namenom so posvečeni tedni,
ki jih prirejamo v teku leta: čistoči!
borbi proti tuberkulozi, Rdečemu kri-
žu itd., itd., vendar spada med najvaž-
nejše Teden, posvečen materi in otroku,
ki ga prav te dni pripravljamo. Ljube-
zen in spoštovanje, ki ju izkazujemo
materam, hvaležnost, ki jo čutimo do
njih, so med najlepšimi in najgloblji-
mi čustvi človeškega rodu.
Mati in otrok, družina sploh, je tisto,
kar je narodu najdražje
Že v narodnoosvobodilni borbi je
ljudska oblast nadvse skrbela za drur
žine, noseče žene, matere in otroke. Za
prehrano nosečih žena so skrbeli na-
rodni odbori, Antifašistična fronta že-
na, Jugoslovanski Rdeči križ, pa tudi
vojska sama. V prostranih gozdovih
Kočevskega Roga so partizanske ekipe
postavile leseno barako — porodnišnico.
Leta 1944 so pričeli pošiljati dojenčke
z avionom v Italijo. Po osvoboditvi
Splita so matere z otroci prepeljali iz
Italije v Split. Za otroke so bili orga-
nizirani dečji in otroški domovi,
Materinske dolžnosti je naša država
prevzela tudi za svoje dolžnosti, zakon
in družina sta pod njeno zaščito. Naša
država je tudi danes že tisti odgovorni
roditelj, ki za svojega otroka skrbi in
se z vsemi močmi trudi, da mu izbolj-
ša položaj.
Z novimi zakoni so ustanovljeni za
ženo in otroka vsi pogoji boljšega živ-
ljenja. Zakon o socialnem zavarovanju
je preskrbel delovni ženi in uslužbenki
začasne ali trajne nesposobnosti za
delo pomoč in uredil pravice za čas
poroda in nosečnosti. Zakon o učencih
v gospodarstvu je zaščitil učence v pod-
jetjih. Zakon o skrbništvu urejuje za-
ščito otrok brez staršev. Velika pomoč
pri zaščiti matere in otroka so tudi so-
cialno zdravstveni sveti, ki so setavlje-
ni iz predstavnikov vseh organizacij.
Veliko delo je v povojnih letih opravilo
socialno skrbstvo z organiziranjem raz-
nih ustanov in počitniških kolonij za
okrepitev socialno in zdravstveno ogro-
žene mladine. Ogromno pomoč socialne-
mu skrbstvu je dajal Rdeči križ v pr-
vih povojnih letih in še danes z vsemi
sredstvi in na vse načine sodeluje z
ljudsko oblastjo v njenem prizadeva-
nju, da materam in otrokom omogoča
zdrav razvoj in zdravo življenje.
Zaščita matere in otroka zavisi od
oblasti, od celokupnega političnega, go-
spodarskega, socialnega in prosvetne-
ga življenja naroda. Šele politično do-
cela svobodna in neodvisna, gospodar-
sko trdna država lahko res v znatni me-
ri nudi materam in otrokom res lepo in
srečno, blagostanja polno življenje.
Dolžnost posameznika pa je, da poma-
ga državi z vsemi svojimi močmi in
zmožnostmi. Te dolžnosti naj se v Ted-
nu matere in otroka prav posebno za-
vedamo*
Priprave za Teden matere in otroka
v Celju
Organizacije AFZ mesta Celja so z I
veliko vnemo vstopile v tekmovanje za
Teden matere in otroka ter pritegnile
k reševanju te skupne naloge veliko
število žena. Žene kažejo veliko vese-
lje in skrb predvsem za pripravo otro-
škega sejma, ki bo s svojo pestrostjo ter
obilnimi stojnicami nudil veliko veselje
našim najmlajšim. Tako na primer te-
renski odbor AFZ Sp. Hudinja priprav-
lja brezalkoholne pijače za otroke ter
istočasno tudi pecivo. Terenski odbor
Zg. Hudinja pa šiva igrače in razne
druge stvari za svoje stojnice. Gaber je
pa pripravlja tudi otroško igrišče, ki
se bo nahajalo ob Mariborski cesti, po-
leg tega pa tudi skrbno pripravljajo
stvari za svoje stojnice. Terenski odbor
Nova vas pa bo nudil našim najmlaj-
šim veliko veselje s vojim lutkovnim
gledališčem. Teren Dolgo polje skrbi
za dečji dom s sadjem ter pripravlja
ostale stvari za teden Matere in otroke.
Dobre priprave se vrše na terenu IV.,
III., II. ter I. četrt. V Liscah, Bregu,
Polule, Jožefevem hribu in na Lavi.
Mnogi od teh pa nočejo še razkriti kaj
pripravljajo, da bi bilo presenečenje
čim večje.
V tednu matere in otroka bodo posve-
tile naše žene tudi veliko pozornost
vzgoji otrok. 2e sedaj se vrše po tere-
nih predavanja o domovinski . vzgoji,
kajti vzgoja našega naraščaja je velika
ter odgovorna naloga vseh državljanov,
posebej pa še organizacije AFZ. Preda-
vanja so se vršila v Gaberju, Sp. Hu-
dinji, III. četrti, na Jožefevem hribu
pa se je vršilo zdravstveno predavanje.
Na ostalih terenih pa bodo predavanja v
prihodnjih dneh.
Poleg ostalega dela naše žene posve-
čajo veliko skrb otroškim domovom.
Zene II. četrti tedensko šivajo vse po-
trebno za dom »Tončke Cečeve«, Nova
vas šiva za DID, prav tako tudi Ga-
ber je, ki poleg šivanja pomaga tudi pri
urejevanju vrta v DID-u. Lisce so dale
za DID 30 kg sadja ter dosti zelenjave.
Tudi sami domovi se pripravljajo za ta
teden, kajti obiski naših žena v teh
bodo obilni. Naši najmlajši se v domo-
vih pripravljajo na razne recitacije in
slično, da bi tudi. oni lahko nudili že-
nam veselje in se jim vsaj malo oddol-
žijo za skrb, saj jih bodo razveselile z
raznimi slaščicami, igračami in drugimi
darili.
Teden matere in otroka bo od 25.
septembra do 3. oktobra 1949 in ga bo-
mo v Celju dostojno proslavili. Vršila
se bodo razna zdravstvena in slična pre-
davanja, koncerti, povorke pionirjev po
mestu, akademije v gledališču, otroški
sej m v mestnem parku itd.
Gospa Curie
Film, ki ga bo predvajal kino Metropol
od 26. IX. do 2. X. 1949
Pred pol stoletjem je bil Pariz cilj
mnogih, zabave željnih ljudi, pa tudi
cilj in hrepenenje znanja žejne mladi-
ne, ki je prihitela na eno najznameni-
tejših univerz na svetu na Sorbonno.
Taka je bila tudi Mairija Sklodovska,
Poljakinja, ko se je jeseni 1891. leta
vpisala na naravoznanstveno fakulteto
na Sorbonni. Silno navdušenje do ma-
tematike in fizike, ljubezen do zasužnje-
ne Poljske, revščina, velika nadarjenost
in močna volja, to je bil kapital, s ka-
terim je začela prikupna 24 letna štu-
dentka svojo trdo življenjsko pot, ki
ji je prinesla slavo in čast kot maloka-
teri ženski na svetu, ki pa je ostala
skromna in delovna prav do zadnjega
diha življenja. Za svoje znanstveno de-
lo je gospa Curie (1867—1934) dobila
10 nagrad znanstvenih družb, ustanov,
akademij, univerz itd., 16 mednarodnih
svetinj in odlikovanj in 107 častnih dok-
torskih našlovov in članstev.
Film nam prikazuje življenje in delo
gospe Curie od začetka študija v Pa-
rizu do njenih poznih let, ko je kot ve-
lika znanstvenica in priznana avtoriteta
vzgajala študirajočo mladino za skupno,
mednarodno delo, za znanost, ki naj
prežene nevednost, ki pa naj služi iz-
ključno plemenitim človekoljubnim ci-
ljem. Človeštvo se mora znebiti sanj
preteklosti, ob plamenici spoznanja, naj
si zgradi palačo bodočnosti.
Študentka Marija, ki strada in zmr-
zuje po pariških mansardah, je med
predavanjem na univerzi zaradi lakote
omedlela. Profesor jo povabi k sebi na
dom, preskrbi ji zaslužek, raziskovanje
magnetskih lastnosti raznih vrst jekla
za neko industrijsko družbo. Ker ni v
njegovem laboratoriju prostora, jo na-
poti k mlademu učenjaku Pierru Curie,
s katerim sta se slučajno spoznala na
neki večerni zabavi. Pierre je bil ne-
kam nejevoljen, ko je privolil, da bo
Marija delala v njegovem laboratoriju,
saj je menil, da je ženska sovražnik
znanosti.
Ko je Pierre spoznal njeno nadarje-
nost, znanje in zagrizenost v delo, jo
je sprva vzljubil kot tovarišico, pozneje
pa se mu je zazdelo, da bi bila to žena,
s katero bi mogel delati in živeti vse
življenje. Podaril ji je en izvod knjige
»O somernosti pri fizikalnih pojavih,
Somernosti električnega in magnetskega
polja« s posvetilom »iz spoštovanja in
prijateljstva poklanja avtor«.
Marija je s Pierrom videla pri prof.
Becquerelu košček uranove rude, ki je
izžareval posebne žarke. Pojavilo se je
vprašanje, od kod to izžarevanje. Ma-
rija je opravila izpite in se namenila
domov v Varšavo. Pierre jo pregovarja,
da bi ostala, da bi začela skupaj _de-
lati in da se Marija ne sme odreči zna-
nosti. Čakala ju je uranova ruda in nje-
na skrivnost, Pierru pa se je začelo
oglašati tudi srce. Končno je Marijo
peljal domov k staršem kot svojo zaro-
čenko. Njegovi domači so jo vzljubili.
Poročila sta se, odšla sta s kolesi na
svojevrstno poročno potovanje po Fran-
ciji, delala sta načrte za skupno znan-
stveno delo v bodočnosti. Marija se je
začela pripravljati za doktorat; kot te-
mo disertacije si izbere skrivnost izža-
revanja uranove rude. M^iija je zabela
raziskovati uranovo rudo. Našla je, da
je bolj radioaktivna, kot bi smela biti.
Uranovo rudo je zdrobila na prvine, na
uran in torij, ter zmerila energijo žar-
kov rude. Z možem sta domnevala, da
sta odkrila novo prvino. Podpore, ki bi
jo upravičeno pričakovala, od univerze
ali znanstvenih družb, ni bilo. Znanstve-
niki jima niso hoteli verjeti, da sta res
odkrila novo prvino radij. Marija, ki
je medtem že rodila prvo hčerko, je z
delom nadaljevala; vztrajala je in pri-
stala, da bosta delala z možem v raz-
padli lopi, katero so jima dodelili za
laboratorij. Iz Češke sta dobila tone
uranove rude, iz nje sta nameravala iz-
ločiti vse prvine, dokler ne bo ostalo
samo nekaj dekagramov snovi, vsebu-
joče dragoceno prvino — radij. Zaradi
dima sta kljub ostremu mrazu topila
rudo na prostem. Za to izločevanje pr-
vin je bilo potrebno pravo težaško de-
lo. Le volja ju je držala, da sta prema-
govala težave nevarnega dela. Posle-
dice niso izostale. Zdravje je obema pe-
šalo. Pri ločitvi barija in radija je Ma-
rija dobila doslej nepoznane opekline,
ki so bile nevarne, da se razvijejo v ra-
ka. Marija je na sebi preskusila stra-
hotno moč radija, ki uničuje zdravo
tkivo. Mislila pa je, če zamori radij
zdravo tkivo, zakaj bi ne mogel tudi
bolnega, zastrupljenega in bi s tem
ozdravil človeka raka. Kaj so te opek-
line v primeri s tem, kar utegneta do-
gnati v borbi človeka proti boleznim,
proti smrti. Celi dve leti sta žrtvovala
in poskušala vse, da bi izločila čist ra-
dij. Naposled sta imela iskano snov v
tisočerih malih izparilnicah, kjer je kri-
stalizirala. Opravila sta 5677 kristaliza-
cij. Tujina ju je priznala kot znamenita
učenjaka. Angl. lord Keivin ju je pri-
šel obiskat v lopo baš pred zadnjo kri-
stalizacijo. Posodica, kjer je ostal maj-
hen madež, je predstavljala 8 ton ura-
nove rude in 4 leta dela. Leta 1902. na
Silvestra sta čakala, da dobita po zad-
nji kristalizaciji prvo desetinko grama
čistega radija z atomsko težo 225. Iz lo-
pe je prihajala čudna svetloba. Madež
na izparilni posodici je pomenil radij,
kresnico njunega najlepšega večera. Ta
novica je vznemirila znanstveni svet.
Novinarji so hoteli odkriti vsako po-
drobnost njunega domačega življenja.
Svet ju je priznal, Francija pa je stala
ob strani in čakala. Čeprav sta omogo-
čila novo terapijo raka po curiejevski
metodi z radijem, čeprav sta prvi svoj
radij poklonila človeštvu in nista mara-
la zanj denarja, je uradna Francija vsaj
na Marijo gledala kot na neljubega go-
sta na Poljakinjo, na nezaželeno in ne-
varno tujko. Sanjala sta o novem labo-
ratoriju in o skupnih- velikih načrtih za
srečo človeštva. Pierre se nekoč po pre-
stani bolezni zgrozi, kaj bi bilo z nju-
nim delom, če bi kateri od njiju umrl.
Pravi, da bi delo moral na vsak način
preostali zakonski drug nadaljevati.
Francija se je končno le zganila in jima
je poklonila nove laboratorije. 19. apri-
la 1906. leta naj bi jima univerza in pa-
riški župan slovesno izročila nove labo-
ratorije. Pierre je odšel v mesto, da bi
Mariji kupil nekaj dragocenosti in okra-
skov za novo slavnostno obleko. Ko ji
je kupil uhane in ves srečen v mislih
občudoval svojo ženo, njeno lepoto in
njeno veliko delo, ga je pri prehdu čez
cesto podrh težak parizar, zvrhano na-
ložen z vojaškimi oblekami. Bil je na
mestu mrtev. Marijin najsrečnejši dan
se je sprevrgel v največjo bolečino.
Ostala je brez odličnega sodelavca,
ostala je brez moža. Dolgo se ni iztr-
gala iz otopelosti -n samote, udarec je
bil prehud. Toda delo je zmagalo nad
Marijino bolečino. Raziskovala in de-
lala je v čast in slavo svojega nepozab-
nega moža in v korist vsega človeštva.
Leto II. — Štev. 38
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3
Letošnji velesejem v Zagrebu bo dostojen odgovor
klevetnikom naše socialistične domovine
Še nekaj dni nas loči od otvoritve
tretjega Zagrebškega velesejma. V vseh
paviljonih že postavljajo razstavne
predmete.
Čeprav so bili tudi dosedanji medna-
rodni vel esej mi v Zagrebu v gotovem
pomenu pregled gospodarskega razvoja
Jugoslavije, bo pa šele letošnji velese-
jem pokazal ogromne rezultate in zma-
ge, ki so jih dosegli delavci naše drža-
ve v prvi polovici Petletnega plana.
Razstavni prostor so povečali
Prvi Zagrebški velesejem 1947. leta
je obiskalo 258.000 obiskovalcev. Raz-
stavljeno je bilo 820 predmetov. Takrat
so poleg domačih razstavljalcev, sode-
lovali tudi razstavljalci iz enajst tujih
držav.
Poleti 1948. leta se je vršil drugi Za-
grebški velesejem. Proizvodi, ki jih je
tega leta razstavila naša država, so jas-
no dokazovali močan gospodarski na-
predek, ki je bil dosežen v preteklem
obdobju. Mnogoštevilni proizvodi živil-
ske, lesne, tekstilne, lahke, kovinske in
kemične industrije in prvi proizvodi
težke industrije so govorili o heroizmu,
s katerim so naši narodi pristopili k iz-
vrševanju prvega Petletnega plana. Na
drugem velesejmu je sodelovalo 1148
razstavljalcev, ki so razstavili okoli 2
tisoč predmetov. Velesejem je obiskalo
nad 300.000 obiskovalcev iz vseh kra-
jev države. Poleg domačih so sodelovali
tudi razstavljalci iz tujih držav.
Tretji Zagrebški velesejem je poveril
•upravi velesejma velike naloge. Razvoj
naše industrije in gospodarstva sploh in
veliko povečanje interesov za velesejem
v vsej državi je zahtevalo, da se prostor
velesejma razširi. Razumevajoč to nuj-
no potrebo in gospodarsko-politično
važnost velesejma, so organizacije Ljud-
ske fronte mesta Zagreba prevzele ob-
veznost, da zgrade nove paviljone. Po
nekoliko mesecih dela so izgradili novi
del velesejma v velikosti nad 8000 kv.
metrov.
Parni kotli, turbine, avtomobili,
lokomotive...
Na letošnjem velesezmu bo število
razstavljalcev veliko. Naša država bo
tega leta razstavila proizvode kmetij-
skega gospodarstva, živinoreje, ribar-
stva, gozdarstva, rudarstva, živilske in
tobačne, tekstilne in kožne industrije,
industrije gume, kemijske in kovinske
industrije, industrije gradbenega mate-
riala, stekla ter lesa, obrtniško in ljud-
sko rokodelstvo.
V paviljonu »F« bodo razstavljeni
razni proizvodi naše težke industrije, ki
jih prej niso nikoli izdelovali v naši
državi. Parni kotli, turbine, lokomotive,
avtomobili, motorji, stružnice, avtomat-
ske telefonske centrale in drugi pro-
izvodi bodo prepričljivo govorili o od-
ločnosti, s katero delavci naše države
rešujejo svoje naloge, pričali bodo o
delovnem heroizmu naših narodov in
trdni odločnosti, da izvrše Petletni plan
in izgrade socializem.
»Titovi zavodi — Litostroj« bo raz-
stavil stroje, ki imajo velik pomen za
nadaljnjo industrializacijo in elektrifi-
kacijo naše države. To so v prvi vrsti
Peltonove turbine, zgrajene za nekatere
naše hidrocentrale in lopatice za te
turbine, ki v kvaliteti ne zaostajajo za
najboljšimi inozemskimi.
Tvornica težkih strojev »Ivo Lola-Ri-
bar« bo razstavila brusilnico za profil
in ekscenter-stiskalnico s pritiskom 150
ton.
Na velesejmu bodo razstavila svoje
proizvode številna druga podjetja ko-
vinske industrije: tvornica orodnih stro-
jev »Prvomajska«, tvornica vagonov
14. oktober« iz Rankovičeva in druga.
Ta podjetja bodo razstavljala svoje pro-
izvode iz leta 1948 in 1949: rotacijski
kopač z enim rotorjem, parni bager, ki
ga je konstruiral naš inženir Šel, rudar-
ski vagon nosilnosti 3 in pol kubika,
parni lokomobilni kotel za živilsko in-
dustrijo, vagon prvega in drugega raz-
reda za brzovlake, razna dvigala itd.
Med pomembne proizvode naše težke
industrije, ki bodo letos prvič razstav-
ljeni, spadajo tudi stroji, izdelani v
»Prvomajski«: rezkalnica »TES-4« (do-
mača originalna konstrukcija inženirja
Lisija) in splošen vodoravni brusilni
stroj »D-4«.
Generalna direkcija zvezne industrije
motorjev bo razstavila večje število no-
vih proizvodov. Med njimi »Prvenec«
kamion domače konstrukcije in izdela-
ve, nato avtobus, ki je prilagojen na-
šim potrebam. Industrija motorjev v
Rakovici bo razstavila svoj prvi traktor,
ki ga bodo prihodnje leto serijsko izde-
lovali. Razen tega bo razstavljen tudi
razvodnik za vodo, razvodnik za ben-
zin, usmerjevalec, diesel-elementi itd.
Posebno mesto bodo zavzemali pervi-
bratorji originalne domače konstruk-
cije, ki jih danes že serijsko izdelujemo.
Perviibratorji služijo za nabijanje beto-
na in izstiskavanje zračnih mehurjev v
betonskih masah.
Novi kmetijski stroji
Na odprtem prostoru do paviljona »F«
bodo razstavljeni novi kmetijski stroji,
delo delavcev tvornice »Zmaj«, »Po-
bjeda« in drugih. Tvornica »Zmaj« bo
razstavila jeklene mlatilne stroje, pri-
lagojene za naš teren in rotacijski ko-
pač z dvema rotorjema, ki ga je kon-
struiral inž. Bešlin. Rotacijski kopač
nadomestuje 500 delavcev. Uporabljali
ga bodo za dela na prekopavanju ka-
nala Donava—Tisa—Donava. Tvornica
»Pobjeda« bo razstavila selektor na mo-
torni pogon. Preizkus je pokazal, da je
naš selektor boljši od znanih avstrijskih
in nemških selektorjev. Na njem je
montiran tudi aparat za razprševanje
semen. Osješka livarna bo razstavljala
specialne sejalne stroje za žito, kombi-
niran sejalni stroj (stroj, ki istočasno
siplje gnoj in feeje) in vprežne mehanič-
ne grabi je za grabljenje sena, ki bodo
nadomestile 50 delavcev.
V paviljonu »C« bodo nameščeni pro-
izvodi kovinske industrije (lahka indu-
strija), elektroindustrija, industrije ko-
že in gumija, industrije kodelje itd.
Kovinska industrija bo razstavljala v
tem paviljonu kovinsko galanterijo, pi-
salne stroje, računske stroje, razno po-
sodo, kolesa in motorna kolesa.
Živilska industrija bo razstavljala
razne vrste konserv, sadja, sočivja, li-
kerje in druge pijače, sadne šoke,' te-
stenine, bonbone, kekse, čokolado, slad-
kor, olje, suhomesnate proizvode, zim-
sko in poletno salamo, slanino itd.
V	paviljonu »C-2« bo kemična indu-
strija razstavila razne preparate: galico,
vinsko kislino, razna sredstva za za-
ščito rastlin, barve, lake, firneže, suhe
barve, proizvode suhe destilacije, brus-
ne papirje ter parfumerijske proizvode,
fotopapir in diazokop papir.
Paviljon »M« bo zasedla tekstilna
industrija. Med bombažnimi artikli bo
razstavljen gradi za moško perilo, na-
rodno platno, fina pokrivala za otroke.
Tekstilna podjetja iz vseh republik bodo
razstavila različne bombažne tkanine
za obleke, nato flanel in razne vrste
blaga, raznovrsten material za moške
srajce, podloge, razno bombaževinasto
blago za obleke itd. Poleg tega bo še
razstavljeno veliko število raznovrstnih
vzorcev svile.
Od volnenih proizvodov bo na vidnem
mestu volneno blago za moške in žen-
ske obleke. Poleg trikotaže bo razstav-
ljeno tudi konfekcijsko blago; moške
obleke in razni drugi deli moških in
ženskih volnenih oblek.
Prireditve v času velesejma
V	času velesejma bodo v Zagrebu
številne kulturno-prosvetne in fizkul-
turne prireditve. Kolektiv hrvatskega
narodnega gledališča v Zagrebu bo da-
jal domače opere »Ero z onega sveta«
od Gotovca, »Porin« od Lisinskega in
»Koštano« od Konjoviča. Od tujih del
bo operni ansambl izvajal Verdijevo
»Aido«, Beethovnovega »Fidelia«, Sme-
tanovo »Prodano nevesto«, balete »Ro-
meo in Julija« od Prokofijeva, »Ohrid-
sko legendo« od Hrističa in »Bahčisa-
rajski fontan« od Asafjeva. Drama hr-
vatskega narodnega gledališča bo daja-
la Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«,
Nušičevo »Sumljivo osebo« in »Gospo
ministrico«, »Prst pred nosom« od Jože
Horvata, »Umik« od Mirka Božiča, Go-
goljevo »Zenitev«, dramatizacijo Tol-
stojeve »Ane Karenine«, »Rusko vpra-
šanje« od Simonova, »Vihar« Ostrov-
skega in Molierovega »Skopuha«.
Posebne prireditve in koncerte bodo
izvajali orkestri in zbori delavskih kul-
turno-umetniških društev, folklorne
skupine itd. Istočasno bodo vrteli tudi
vse domače umetniške filme.
Letošnji Zagrebški velesejem bo zo-
pet dostojen odgovor klevetnikom naše
socialistične domovine, a istočasno pre-
pričljiv dokaz pravilnosti poti, po kateri
vodi naše narode Komunistična partija
Jugoslavije in tovariš Tito.
znaša 120 din brez kosila, s kosilom v
Zagrebu pa 210 din. Pozivamo vse, ki
nameravajo obiskati velesejm, da' se
takoj prijavijo za zgoraj navedene dni.
Prijave sprejema PUTNIK v Celju.
Puinikov izlet v Zagreb
Obveščamo vse delovne kolektive in
masovne organizacije, da ob prireditvi
Zagrebškega velesejma v času od 17.
septembra do 2. oktobra 1949 organizi-
ramo izlete za obisk velesejma v sle-
dečih dneh: 18., 22., 25., 28. septembra
in 2. oktobra kot priključka na redni
vlak z odhodom iz Celja ob 1.45 in po-
vratkom v Celje ob 22.05. Cena vožnji
tja in nazaj z vstopnico na velesejem
V Laškem se pridno pri-
pravljajo na Teden matere
in otroka
Na okrajnem festivalu v Ar j i vasi je
Laško prejelo zasluženo priznanje in
nagrado. Dosedanji uspehi množičnih
organizacij so v Laškem že na zunaj
vidni, njihovo nadaljnje prizadevanje
pa bo verjetno pokazalo nove uspehe.
Sedaj se pripravljajo na Teden ma-
tere in otrok in že prav pridno delajo
oziroma so že pri zaključnih delih ure-
ditve Dečje restavracije, ki bo imela
svoje prostore v stavbi, kjer se nahaja
Mestni ljudski odbor. V kratkem bodo
pričeli z urejevanjem prostorov za otro-
ške jasli, kar je v Laškem z ozirom na
veliko število zaposlenih žensk nujno
potrebno. 25. septembra bodo izvedli se-
jem za otroke, med tednom pa bodo
predavanja o zaščiti mater in otrok ter
na koncu zaključna akademija v po-
častitev šestim materam s številnimi
otroki.
Brez dvoma, da bodo tudi v tej smeri
v Laškem doseženi najboljši uspehi, ki
morajo brez nadaljnjega biti v vzpod-
budo drugim večjim krajem našega o-
kraja- predvsem Žalcu, kjer je v tem
in mnogih drugih ozirih popolno mr-
tvilo. Mimogrede rečemo, niti DID niso
spravili skupaj do roka, ki ga jim je
določil okrajni odbor z odločbo.
Žene na Lavi so med najboljšimi v pripravah
za Teden matere in otroka
V tekmovanje pred tednom matere in
otroka, ki je obseglo vse organizacije
AFZ, so se med celjskimi zelo aktivno
vključile posebno žene iz Lave. Poleg
dela v tovarnah ali ustanovah še vedno
dobijo časa, da izpolnijo naloge, ki jim
jih nalaga čut do skupnosti in dela v
organizaciji, ki postaja vse močnejša
sila pri uresničevanju velikih nalog
petletke. Vedele so, da bodo lahko do-
segle dobre uspehe le, če bodo delale
načrtno, stalno vodile točno kontrolo
nad izpolnjevanjem nalog in če bodo
v medsebojnem tekmovanju druga dru-
go hotele prekositi. Dobro so razumele,
kako potrebne so našim tovarnam nove
delovne roke in se je od nedavnega
vključilo 8 žena v delo. To zaenkrat,
stalno pa še vplivajo na tiste, ki še ne
delajo in jim prikazujejo pomen vklju-
čevanja sleherne žene v delovni proces.
Z 152 % izpolnitvijo plana v prosto-
voljnem delu za mesec julij in 158 %
za avgust so tudi prepričljivo dokazale,
da razumejo važnost prostovoljnega de-
la. Ker so uvidele, kako važna je nji-
hova pomoč pri Zadružnem domu v
Medlogu, na ekonomiji MLO, pri sečnji
drv, lesni industriji in javni bolnici, so
laže pridobile tudi več članic za delo.
Poleg tega pa nekaj žena pridno dela
v mlečni kuhinji. Uredile so si tudi
zajčji hlev in imajo sedaj 6 zajčkov,
od katerih so že dobile precej volne.
Z ročnimi deli iz zajčje volne bodo
razveselile precej malčkov za novo-
letno jelko in lahko trdimo, da so se
s tem žene iz Lave prve pričele pri-
pravljati na to lepo novoletno otroško
praznovanje.
Še pred tem pa bodo pripravile dosti
lepih daril in jih razdelile v Tednu
matere in otroka. Ženam iz Ostrožnega,
Dobrave in Lokrovca so napovedale po-
sebno tekmovanje v tem, katera enota
bo bogateje obdarila malčke v kak-
šnem dečjem domu in katera bo zbrala
več daril za onemogle v domu na Gr-
movju. Posebno pa so poudarile v na-
povedi tudi važnost sodelovanja žena
pri socializaciji vasi, zato bodo same
obiskale obdelovalno zadrugo v Arji
vasi in prav vsem ženam na Lavi po-
vedale, kako je v tej zadrugi, kakšne
uspehe je že dosegla in kako zadruž-
niki bolje živijo kakor kmetje posamič.
V nadaljevanju svoje tekmovalne na-
povedi so še vstavile: Katera enota bo
več pripravila za otroški sejem, katera
enota bo na svojem terenu več poma-
gala socialno slabotnim družinam in
matere z novorojenčki lepše obdarila,
katera enota bo organizirala polnošte-
vilno AFZ sestanek v Tednu matere in
otroka z vzgojno zdravstvenim preda-
vanjem. Katera enota bo pridobila več
žena za udeležbo na študijskih sestan-
kih in katera enota bo nudila več po-
moči pri pripravljanju otroškega sejma.
Same so seveda takoj po tekmovalni
napovedi pridno prijele za delo in so
dosedaj že sešile precej copatk, nekaj
otroških obleke, žog in raznih igrač.
Zbirajo sadje in pripravljajo pecivo za
otroški sejem in za obdaritev otrok v
dečjem domu, prispevale so tudi že ne-
kaj denarja, da bodo tudi tako poma-
gale domovom.
Knjižničar vzgojitelj in svetovalec
Na videz bi človek sodil, da delo v
ljudski knjižnici ne zahteva velikih na-
porov. Da je le kartoteka v redu, da
so knjige lepo zavite in da je le na
vratih knjižnice zapisano, kdaj se knji-
ge ' izposojajo, pa bi rekli, ta knjižnica
je zares vzorna.
Toda temu še daleč ni tako. Res je,
urejena kartoteka, urejene knjige so
pogoj za dobro knjižnico, a ne odlo-
čilni. Za lepim ovojnim papirjem se
morda skrivajo slabe knjige. Ce še na-
tančneje pogledamo v police, bomo
morda opazili, da napredne knjige leže
zaprašene, namesto da bi živo krožile
med ljudmi. Opazili bi morda še to in
ono nepravilnost. Tu o kakšni vzorni
knjižnici ne bi mogli več govoriti. Tak-
šne so knjižnice tam, kjer knjižničar
svojega dela ne vrši z veseljem, tam,
kjer je knjižničar samo mehanična
oseba.
Ce pa ima knjižničar trdno voljo in
neomajno zavest, da s svojim delom
prispeva k vzgajanju socialističnih lju-
di, če je knjižničar živ posredovalec
med napredno knjigo in čitalcem, bo
tudi knjižnica vzorna in bomo lahko
ugotovili, da vrši vzgojno delo.
Približati napredno knjigo najširšim
delovnim množicam, gojiti z njo socia-
listični patriotizem, samozavest, širiti
znanstveno obzorje, kovati značaje, vse
to so naloge ljudskih knjižnic in knjiž-
ničarjev. Te naloge niso tako lahke.
Mnogokrat je potrebna knjižničar jeva
iznajdljivost, kako jih bo izvedel. Po-
služevati se mora vseh oblik propa-
gandnega dela, da čimbolj razširi krog
svojih bralcev. Tu se uporabljajo le-
paki, kinodiapozitivi, kratki propagand-
ni govori na sestankih vseh masovnih
organizacij, izložbe, razstave itd.
Neprisiljeni razgovori s posameznimi
bralci ustvarjajo tesno tovarištvo, ki
poglobi zaupanje bralca v knjižničarjev
svet pri izbiri knjig, knjižničarju pa
daje priliko, da prouči bralčev značaj.
Cim je ustvarjeno to zaupanje, pričenja
za knjižničarja odgovorno delo, lahko
rečemo — včasih bitka za posameznika.
Bralčevi izobrazbi in značaju primerno
mora knjižničar vestno izbirati knjige,
jih popolnoma nevsiljivo in razvojno
podajati. Neprevidna napaka pri tem
delu in izgubil si bralca; pravilno delo
— pridobil si jih pet, deset.
Velik vzgojni pomen imajo tudi knji-
ževni večeri, povezani z glasbenimi.
točkami. Marsikateri čitalec na teh ve-
čerih morda prvič sliši o življenju in
delu katerega koli pisatelja in si ga po
čitanju odlomka iz njegovih del na teh
večerih osvoji.
S temi zgoraj navedenimi oblikami
dela v ljudski knjižnici nikakor niso
izčrpane vse. Poudariti je treba, da je
uspeh knjižnice odvisen od tega, koliko
svoje volje bo knjižničar vložil v to
nelahko in odgovorno delo.
Pionirski odred Ivana Cankarja v Dobrni vestno iz-
polnjuje svoje obveznosti v časi 30-letnice SKOJ-a
Odred Ivana Cankarja v Dobrni ima
redne setanke, na katerih pionirji raz-
pravljajo o tem, kako bodo uresničili
obveznosti, katere so si zadali za tri-
desetletnico SKOJ-a. Vsi pionirji tek-
mujejo in so tudi dobro seznanjeni z
namenom tekmovanja. Za tridesetletni-
co SKOJ-a so že izvršili večino zadanih
si nalog.
V začetku šolskega leta so imeli dve
proslavi, eno ob pričetku pouka na
osnovni šoli, drugo pa na sedemletki.
Pripravljajo se na zbor, s katerim bodo
proslavili tridesetletnico SKOJ-a. Ta
dan bodo slavnostno sprejeli podmlad-
karje v pionirsko organizacijo. Pričeli
so študirati novi statut ZPJ. Za okraj-
no kulturno revijo pripravljajo pevski
zbor in več recitatorjev, ki so dosedaj
naštudirali že dve pesmi in dve reci-
taciji. K tekmovanju za pionirsko fiz-
kulturno značko se je prijavilo 120 pio-
nirjev in pionirk, v pionirsko fizkul-
turno skupino pa jih je vključenih 66.
Šahirati se je naučilo 10 pionirjev, iz-
vedli so 10 medčetnih nogometnih te-
kem in tri medčetne šahovske turnirje.
Poslali so že en dopis v pionirski lis.t. V
pionirsko brigado za obiranje hmelja so
dali 57 -pionirjev in pionirk. Do sedaj
so nabrali 150 kg zdravilnega zelišča.
Pri kmetijsko obdelovalni zadrugi so že
napravili 581 prostovoljnih delovnih ur,
cd obljubljenih 500 ur za nabiranje sa-
dja so pa že opravili 120. Tekmujejo
druga z drugo čete in desetine. Vsak
teden pa podeljujejo prehodno zastavo
najboljši četi.
Prav tako pridno tekmujejo pionir-
ski odred v Št. Vidu pri Grobelnem in
odred Bosne in Hercegovine v Dobrni.
Sto let slovenskih železnic,
sto tri leta celjske postaje
(Konec)
Naslednji del gradnje je obsegal pro-
so od Celja do Ljubljane. To progo so
.gradili od leta 1846 do 1849, kar je raz-
umljivo, če upoštevamo zelo slab teren.
Na tem odseku je bilo treba zgraditi se-
dem mostov in dva predora. Teren od
Zidanega mosta do Save je tako skalo-
vit, da je bilo treba na posameznih de-
lih progo dobesedno vsekati v skalo.
Fizična dela so opravljali večinoma naši
ljudje. V »Novicah« št. 20 od 26. maja
1847 čitamo, da so porabili vsak dan za
delavstvo 200 centov kruha in 25 cen-
tov sira.
2e davno prej so imeli Ljubljančani
hude skrbi, kje bo tekla železnica. Dne
20. marca 1836 so na Dunaju sklenili,
da bodo gradili progo Dunaj—Trst.
Nihče pa ni vedel, kje bo tekla trasa.
Ljubljančani so se zelo trudili, da bi
tekla proga preko Ljubljane. Po prvot-
nih načrtih bi morala teči — po ustnih
izročilih — ta proga preko Savinjske
doline. Da bi proga bila speljana pre-
ko Ljubljane so Kranjski deželni sta-
novi dne 27. aprila 1838 obljubili, da bo-
do na račun delnic plačali en milijon
goldinarjev, pod pogojem, da bo želez-
nica tekla preko Ljubljane. S tem so
končno tudi dosegli svoj namen.
Leta 1847 so prinesle »Novice« sle-
deče poročilo:
»Zidanje ljubljanskega kolodvora
se bo začelo malega srpana, da bo zi-
dovje do zime pod streho prišlo. Ljub-
ljanski kolodvor, ki pride blizu Mo-
linove predilnice, je kolodvor dru-
ziga reda in bo — kakor smo slišali
— 800 sežnjev dolg.«
Kljub temu je preteklo še celo leto
preden je prišel prvi vlak v Ljubljano.
18. avgusta 1849 so »Novice« zapisale:
»Da se je popoldne ob treh prvikrat
po železni cesti iz Celja v Ljubljano
pripeljal hlapon. Rabil je ta hlapon
iz Celja do Ljubljane štiri ure in pol.«
Vlak je pričakovala ogromna mno-
žica ljudi. Celo pot i i Celja do Ljub-
ljane so bile vse postaje okrašene z raz-
nimi napisi in zastavami, med njimi je
bilo tudi mnogo slovenskih. »Novice«
so dale temu poudarek, ko so zapisale:
»Veselilo nas je, ker smo skoraj po-
vsod slovenske barve ugledali, poseb-
no pa so nas mnogi napisi v sloven-
skem jeziku s sladko radostjo na-
vdali.«
V Trst — na cilj — pa je prispel prvi
v^ak šele leta 1857. Ce računamo, da so
gradili železniško orogo cd Dunaja do
Gradca od leta 1840. pomeni, da je grad-
nja cele proge trajala polnih 17 let.
Prvi vozni red, ki je vseboval postaje
od Celja do Ljubljane je bil izdan dne
1. septembra 1849. leta. Vlaki od Mari-
bora do Ljubljane, na medpostajah ra-
zen v Celju, niso imeli več kot 1 mi-
nuto postanka. Poštni vlaki so imeli v
Celju 30 do 40 min. postanka. Potniški
vlak iz Maribora do Ljubljane je pre-
vozil to razdaljo, ki znaša 155 km v sed-
mih urah, kar znaša povprečno brzino
22 km na uro. Vozni red je bil pisan v
nemškem jeziku. Zavedni Slovenci so
se termi upirali ter zahtevali vozni red
v slovenskem jeziku. »Novice« z dne
26. kimavca 1849 pišejo dobesedno:
»Železnica nam pripelje in odpelje
zdaj vsaki dan veliko ljudi, še več
pa blaga, kteriga v kolodvoru toliko
skupaj pride, da so shrambe že pre-
majhne. V nedeljo se je samo za kra-
tek čas več sto Ljubljančanov po že-
leznici peljalo, ki so se na mnogih po-
stajah (štacijonih) po deželi razkro-
pili in veseli dan uživali — itd. —
Tudi. kmetom dopade vožnja po že-
leznici, katerih smo v nedeljo veliko
v vozovih videli. Cena je nizka in
Lukamatija je šembrano živ konj. No-
vice bojo drugi pot oznanile ceno in
čas vožnje med Celjem in Ljubljano
v slovenskem jeziku, de ju bojo tudi
tisti vedeli, ki ne znajo nemškiga raz-
glasa brati itd.«
Kakor so »Novice« obljubile, so v re-
snici dne 17,. oktobra 1849 objavile voz-
ni red in tarifo v slovenskem jeziku.
Vozna cena iz Maribora v Ljubljano
je znašala za 3. razred dva forinta in 46
krajcerjev. Razdalje so bile navedene
v avstrijskih miljah (7.585 km). Za eno
miljo je znašala tarifa 8 krajcerjev.
Prvo železnico na slovenskih tleh so
gradili v dobi likvidacije fevdalizma in
uveljavljenja državljanskih svoboščin.
Tlačanstvo je slabo vplivalo na misel-
nost slovenskega naroda ter mu vcepilo
hlapčevsko ponižnost pred gospodo. —
Zato je tudi razumljivo, da so Slovenci
prvo železnico doživljali pasivno, niso
se menili, če so o njej odločali tudi ka-
pitalisti, ki so pričakovali in tudi do-
čakali od železnice ogromen dobiček.
Tem kapitalistom je bil naš narod le
raja, ter so videli v njem le ceneno de-
lovno silo, ki se bo dala z lahkoto iz-
rabiti za njihov prof it. Vendar so ti iz-
koriščevalci spregledali eno: Po želez-
nici se ni prevažalo le blago in potniki,
prenašale so se po njej, seveda proti
njihovi volji, tudi revolucionarne ideje,
ki niso mogle neopaženo mimo sloven-
skega naroda. Kulturna in revolucio-
narna miselnost, ki se je porajala v Ev-
ropi, je s hitrim tempom zajela tudi
slovenski narod, tako da nas dogodki,
ki niso sledili, našli nepripravljene.
Ko smo govorili o gradnji proge Du-
naj—Trst je bilo omenjeno, da je grad-
nja te proge, dolge okrog 600 km trajala
17 let. Temu nasproti si še bežno oglej-
mo kako gradimo železnice v socialistič-
ni Jugoslaviji. V letih 1946, 1947 in 1948
smo zgradili 1041 km železniške proge,
v kar pa niso vštete tiste, ki so v grad-
nji in one, ki imajo že sondiran teren.
Torej smo mi v treh letih zgradili sko-
raj dvakrat toliko kakor znaša razdalja
Dunaj—Trst, ali pa toliko, kolikor so
jih v stari Jugoslaviji zgradili v 20-ih
letih. Najpomembnejša je bila gradnja
proge Šamac—Sarajevo v prvem letu
petletke, ki je dolga 242 km. Izven pla-
na je bila zgrajena leta 1946 proga Brč-
ko—Banoviči. V Sloveniji smo zgradili
leta 1947 del proge Preserje-Borovnica,
ki je dolga 11 km. Ta del proge je bil
tudi eden izmed najtežjih, ker se je
gradil na močvirnatem svetu. Gradijo
se proge v Makedoniji, Bosni, Črni gori
itd. Razen omenjenih novozgradb je bi-
lo potrebno obnoviti po končani vojni
4350 km od okupatorja uničenih prog.
Vse porušene proge smo večinoma ob-
novili že leta 1945. Samo pri nas v Slo-
veniji je bilo po osvoboditvi voznih t. j.
dobrih prog le 14%.
V petletnem planu je določeno, da bo-
mo zgradili do konca leta 1951 1900 km
novih prog. In jih tudi bomo! Naših de-
lovnih množic ne bo prestrašilo še tak-
šno grmenje, pa naj prihaja od vzhoda
ali zahoda. Tudi naš železničar bo po-
kazal — kakor je doslej že neštetokrat
— da se zaveda svoje dolžnosti do do-
movine in da popolnoma zaupa našemu
vodstvu in CKJ-u s tovarišem Titom
na čelu.
Ob proslavi stoletnice pa obljublja,
da bo delal s podvojeno silo za ost vari -
tev petletnega plana, da istega ne bo
samo dosegel, temveč tudi presegel.
Jo-Re
Obiščite razstavo knjige v prostorih centralne
ljudske knjižnice v Celju, Prešernova 11
Razstava je odprta od 19. do vključno 25. septembra 1949 vsak dan od 8. do
12. ure. — Knjige bodo razstavljene po strokah.
Stran 4
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev 3t
Nekaj o delu Mednarodnega deč-
jega fonda v okraju Celje-okolica
Meseca avgusta se je končal v Ljub-
ljani enotedenski tečaj za novoimeno-
vane tehnične tajnike pri okrajnih ko-
ordinacijskih odborih Mednarodnega
dečjega fonda (MDF). To je eden od
niza tečajev, ki jih je priredilo Mini-
strstvo za socialno skrbstvo v tekočem
letu. Udeležba na tečaju je bila polno-
številna, kajti zastopani so bili vsi o-
kraji razen goriškega. Organizacijsko,
strokovno, kakor tudi glede stanovanja,
1 obilne in dobre hrane, je bil tečaj zelo
dobro pripravljen.
Novopostavljeni tehnični tajniki, ki
»o se vrnili s tečaja, bodo brez dvoma
dosti pripomogli k poživitvi dela na
tem polju, kjer je do sedaj vladalo
precejšnje mrtvilo. Da bo to delo res
steklo tako kot mora, so zainteresirani
tudi naši najvišji partijski in oblastni
organi. Saj so v republiškem KO MDF
zastopana skoraj vsa resorna ministr-
stva, zastopniki množičnih organizacij
in sindikata. Ravno tako so sestavljeni
tudi okrajni koordinacijski odbori MDF.
Predvsem bo treba delo MDF pra-
vilno popularizirati pri naših najširših
množicah, kajti mnogo je še takšnih,
ki bore malo ali pa sploh nič ne vedo
o tej pomoči. Posebno je to potrebno
zlasti še sedaj, ko z vseh strani bruhajo
na dan najnesramnejše klevete proti
našim narodom in si prizadevajo, da bi
na ta način dosegli svoje mračne cilje.
Odločno moramo pobijati na terenu
glas reakcije, ki skuša prikazati to po-
moč kot nekako miloščino iz Amerike,
katera pri nekaterih zaostalih ljudeh
na deželi še vedno velja kot »Indija-
Koromandija« — zemlja, kjer se cedi
med in mleko. Mi tem odgovarjamo,
da so naši otroci upravičeni do te po-
moči kot otroci herojskega naroda, ki
je v zadnji vojni zelo mnogo prispeval
za zmago nad fašizmom in je zaradi
tega pretrpel tudi sorazmerno največ
žrtev. Po drugi strani pa naša država
kot članica Združenih narodov tudi da-
nes prispeva zelo mnogo za Mednarodni
dečji fond, ki je sestavni del Organi-
zacije Združenih narodov. Ves prevoz
blaga MDF v državi, kakor tudi ves
tranzit preko naše države v 'države
vzhodne Evrope gre v breme naše
države.
V zvezi z informbirojevsko gonjo
proti naši državi pa je treba naglasiti
še sledeče: Ko je bilo pri Združenih
narodih v Parizu nedavno glasovanje
za dodelitev te pomoči našim otrokom,
se je SZ vzdržala glasovanja. To pa
pomeni, da je njihova gonja uperjena
ne samo proti »Titovi kliki«, kakor oni
to vedno zatrjujejo, temveč da je na-
perjena tudi proti vsem našim naro-
dom in celo proti našim nedolžnim
otrokom.
Vse to morajo vedeti naši ljudje!
V okraju Celje-okolica bo treba delo
MDF še bolj poživeti ter ga v najkraj-
šem času vskladiti v najlepši red. Pred-
vsem bo treba okrajni koordinacijski
odbor bolj zainteresirati, da se bo za-
čel zavedati važnosti in odgovornosti
tega dela. Izvesti se bo morala kontrola
vseh delilnih centrov na terenu: šol-
skih mlečnih kuhinj, materinskih po-
svetovalnic in ostalih ustanov, ki pre-
jemajo to pomoč.
Pred nekaj dnevi se je vršil v Celju
enodnevni tečaj za vse ustanove, ki
prejemajo to pomoč. Obisk na tečaju
je bil zelo dober, saj so bile zastopane
skoraj vse ustanove. Tečaj je sklical
okrajni koordinacijski odbor z name-
nom, da bi delo poživil in vskladil po
vseh ustanovah enako, tako da bo ste-
klo povsod pravilno, da ne bo več na-
pak, ki so dosedaj onemogočale točen
pregled in evidenco nad potrošnjo te
pomoči, kar je povzročilo tudi znatno
znižanje te pomoči za mesece od sep-
tembra do decembra.
Mreža te pomoči je v okraju Celje-
okolica precej razširjena, zajema ves
teritorij okraja, predvsem pa delavska
naselja, industrijske centre in pasivne
ter v vojni opustošene kraje, kot je
planinsko-kozjanski predel. Od po-
moči so izvzete le vasi pretežno kme-
tijskega značaja, kjer je dosti svežega
mleka in bi bila ta pomoč odveč.
V okraju Celje-okolica se do sedaj
deli ta pomoč 14 materinskim posveto-
valnicam, ki zajemajo vse področje
okraja, 23 šolskim mlečnim kuhinjam,
4 otroškim domovom, 2 dom orna igre
in dela, 1 industrijskemu internatu in
1 bolnici za tuberkulozne otroke.
Stremeti moramo, da se ta pomoč
razširi v sleherno vas, prvič zaradi te-
ga, ker bodo to prvi zametki podobne
pomoči otrokom, ki jo bo nudila naša
država kot socialistična tedaj, ko bo
pomoč MDF prenehala delovati. Drugič
pa zaradi tega, ker je to delo tudi pri-
merno za aktivizacijo množičnih orga-
nizacij na vasi, predvsem AFZ.
Kdor želi dobro našim najmlajšim,
kdor je za čim hitrejšo izgradnjo so-
cializma in ideološko prevzgojo mla-
dine, kdor želi dvigniti ugled naše de-
žele na mednarodnem polju — ta bo
tudi s svojim delom pripomogel okre-
piti pomoč in ugled Mednarodnega deč-
jega fonda, kateremu se popolnoma ne-
upravičeno večkrat pripisuje značaj
manjvažnosti.	M. A.
Partizanski pohod združen s po-
membno svečanostjo.
Mestni odbor Zveze borcev NOV Ce-
lje priredi v nedeljo dne 18. septembra
svečan partizanski pohod na kraj več-
kratnih borb v Rakovec pri Št. Vidu
blizu Grobelnega.
Med mnogimi kraji Slovenije, ki so
bili v osvobodilni borbi posebno važni
za vzdrževanje kurirskih vezi, je bil
tudi pas povezave med Kozjanskim in
Mariborskim okrožjem, t. j. predel med
Grobelnem in Šmarjem pri Jelšah. Ku-
rirji so se morali tu prebijati za redno
vzdrževanje vez, preko premnogih za-
sed in okupatorju važnih prometnih
zvez. Tako je vodila pot naših kurirjev
kakor vojnih edinic med Grobelnem in
Št. Vidom preko vedno dobro zastraže-
ne ceste, ki veže Grobelno s Šmarjem.
Prva točka po prehodu čez cesto in
nasprotno čez železniško progo je bilo
naselje Rakovec pri Št. Vidu nad Gro-
belnem, kjer so partizani navadno po-
čivali, se pogovorili z domačini in se
tudi okrepčali. Sovražnik pa je prav tu
vedno prežal in nastavljal zasede, s
katerimi so se naši hrabri borci ne-
štetokrat borili. Tako imamo še danes
v teh krajih mnogo raztrošenih in ne-
odkritih grobov. Tak grob se nahaja
tudi v bližini vasi Rakovec nad Št. Vi-
dom pri Grobelnem,. kjer je pokopa«
že od leta 1941 neznan partizan, ki še
danes čaka na istem mestu prekopa.
Sicer je grob primerno oskrbovan, ven-
dar je potrebno, da ga počastimo in se
tako skromno oddolžimo borcu v za-
hvalo za njegovo veliko delo.
V počastitev spomina padlim borcero
kakor obuditev spomina na težke čase
borbe priredi MO ZB Celje na to me-
sto v nedeljo dne 18. septembra parti-
zanski pohod, združen z mitingom i*
razdelitvijo odlikovanj, ki jih prejmejo
borci NOV iz Celja. Na to svečanost
vabi MO ZB Celje vse člane kakor
tudi vse masovne organizacije, da se
pohoda v velikem številu udeleže.
Zborno mesto je v nedeljo zjutraj o*
6 na dvorišču MLO Celje.
Vozne listke vzamemo do Grobelnega.
Po končanem mitingu in razdelitvi od-
likovanj ter po primerni zakuski bo
prostovoljno delo na ekonomiji Doma
onemoglih Jelšin grad v Šmarju pri
Jelšah.
FIZKULTURA
Od 18. do 25. septembra 1949 bo v Celju
»TEDEN TEKMOVANJA ZA FIZ-
KULTURNO ZNAČKO«
Ker je osvojitev značke častna nalo-
ga in dolžnost vsakega fizkulturnika,
člana in članice, mladinca in mladinke
telovadnih društev športnega društva
in fizkulturnih aktivov, vas pozivamo,
da položite v tem tednu čim več norm
za fizkulturni znak.
Razpored tekmovanja je sledeč:
Ponedeljek 19. septembra 1949
Pohod. Zbirališče pri brvi v mestnem
parku ob 15. uri.
Torek 20. septembra 1949
Streljanje. Zbirališče za Jožefovim
hribom pri mestnem pokopališču^ ob
15. uri.
Sreda 21 septembra 1949
Tek čez zapreke. Zbirališče na vo-
jaškem igrišču pri izlivu Sušnice v Sa-
vinjo ob 15. uri.
Četrtek 22. septembra 1849
Kolesarjenje (500 m, 15, 20, 30, 50 km).
Lahkoatletske norme. Zbirališče ob
15.	uri na Glaziji.
Petek 23. septembra 1949
Streljanje. Zbirališče za Jožefovim
hribom pri mestnem pokopališču ob 15.
uri.
Lahkoatletske ponoge. Zbirališče ob
16.	uri na Glaziji.
Sobota 24. septembra 1949
Lahkoatletske norme. Zbirališče ob
16. uri na Glaziji.
Pridite polnoštevilno!
ZADOVOLJIVI USPEHI NASlH TEK-
MOVALCEV NA INDUSTRIJSKEM
MNOGOBOJU
V nedeljo 11. septembra je bilo v
Ljubljani zaključeno prvo republiško
tekmovanje fizkulturnikov v industrij-
skem mnogoboju. Na tekmovanju je so-
delovalo 344 tekmovalcev, od katerih je
bilo ena petina tekmovalcev iz ob-
močja OSS Celje. Uspehi, ki so jih do-
segli naši fizkulturniki v Ljubljani, so
dokaj zadovoljivi, saj je večina njih
prvič nastopala na javnih tekmovanjih,
medtem ko so ostali okraji poslali na
tekmovanje že izkušene atlete in telo-
vadce, s čemer pa so zgrešili sam smi-
sel tekmovanja. Med našimi tekmovalci
se je najbolj odlikovala Strmšek An-
gela iz Tkalnice hlačevine, katera je v
metu krogle z 12.55 m dosegla prvo me-
sto. Mladinke Tkalnice hlačevine pa so
dosegle kot vrsta med članicami tretje
mesto. Moška vrsta MLO inštalacije je
dosegla med 15 članskim virstam če-
trto mesto. Lepe uspehe so dosegle tudi
fizkulturnice iz Tekstilne tovarne Št.
Pavel. Plasirale so se kot članice —
vrsta na četrto mesto, mladinke —
vrsta na četrto mesto, med posamezni-
cami pa je mladinka Kregar Silva do-
segla drugo mesto z 39.80 točkami od 40
doseglijivih. S svojimi rezultati pa so
zadovoljili tudi posamezniki iz vrst mla-
dincev MLO obrtnih delavnic, rudnika
Pečovnik, mladinke MLO tekstilne to-
varne teu: članice iz Tovarne perila, ka-
terim pa je kot vrstam manjkala rutina.
Z vztrajnim in sistematičnim trenin-
gom se bo marsikateremu od tekmoval-
cev v industrijskem mnogoboju uspelo
uvrstiti med najboljše fizkulturnike —
atlete in telovadce.
TELOVADNO DRUSVO NA GOMIL-
SKEM JE PRIREDILO SVOJ LETNI
NASTOP
V	nedeljo dne 11. t. m. je telovadno
društvo na Gomilskem priredilo svoj
letni nastop. Vodstvo fizkul turnega
udejstvovanja je prevzel delovni ko-
lektiv podružnice »Beton« na Gomil-
skem, ki dosega na tem polju prav za-
dovoljive uspehe. 13 domačih članov je
dobro igralo članske vaje, 16 pionirk
je nastopilo s prostimi vajami, 18 pio-
nirk pa je prav lepo izvajalo kola. Čla-
nice so skupno z onimi iz Polzele in
Št. Petra, 21 po številu, skladno iz-
vedle proste vaje. Vrsta članov iz Pol-
zele in Braslovč je na drogu in brad-
lji izvajala vrhunske vaje. Pokazaia je,
da obvlada najtežje vaje, vendar jih
brezhibno ne zaključuje. Z vztrajnimi
vajami bi ta vrsta dosegla uspehe, ki
bi bili v ponos našemu okraju. Sledila
je tekma v odbojki med društvi Št. Pa-
vel in Gomilsko. Enakovredna igra
obeh moštev je privlačila gledalce.
Telovadno društvo na Gomilskem je
zopet poživelo svoje delo, nima pa še
pionirskega voditelja. Pionirke je lepo
pripravila mladinka, pionirji pa niso
nastopili. Lahko bi pomagala šola.
V	nedeljo bo na Gomilskem tekmo-
vanje za prehodno zastavo v lahko-
atletiki med društvi Gomilsko. Braslov-
če, Polzela, Št. Pavel, Št. Jurij ob Ta-
boru in Vransko. To leto drži zastavo
Braslovče, sklepajoč po delovnosti pa
bo zastava prešla že v nedeljo v pre-
hodno last telovadnemu društvu na Go-
milskem.
FIZKULTURNO TEKMOVANJE
MLADINSKIH AKTIVOV
Z namenom, da se poživi fizkultura
med mladinskimi aktivi, je Mestni ko-
mi te t mladine razpisal enomesečno na-
gradno tekmovanje, ki bo trajalo od
15. septembra do 15. oktobra.
Tekmovalo se bo v sledečih točkah:
1.	Kateri mladinski aktiv bo osvojil
največ fizkulturnih značk?
2.	Kateri mladinski aktiv bo najmno-
žičnejše zastopan s svojim članstvom
ha mladinskih sestankih?
3.	Kateri mladinski aktiv se bo naj-
množičnejše udeležil tekmovanja v od-
bojki?
Tekmovanje bo vodila tekmovalna ko-
misija pri Mestnem komitetu mladine
ter bo na podlagi tedenskih poročil, ka-
tere morajo pošiljati mladinski aktivi
Mestnemu komitetu mladine ugotovila
najboljše aktive ter jih ob zaključku
tekmovanja nagradila s fizkulturnimi
rekviziti. Za nagrade so predvideni sle-
deči fizkulturni rekviziti: 1 nogometna
oprema z 10 pari čevljev, več žog za
odbojko, nogomet in košarko, copati,
hlačke in majce ter lahkoatletski re-
kviziti: kopje, krogle itd.
Razpisanega tekmovanja se bodo ude-
ležili vsi mladinski aktivi, kar bo znat-
no pripomoglo k omasovljenju fizkul-
ture ik. mladinskih vrst.
KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA
VSTOP V SLOVENSKO LIGO
Kladivar (Celje) : Studenci (Maribor)
4:1 (0:0)
Kladivar: Hrastnik, Guček, Tomšič II,
Lipotnik, Tomšič I, Omerzel, Mauer,
Belcer II, Mahkovec, Marinček, Štor II.
Povratno tekmo so mladinci Kladi-
var j a tudi rešili uspešno ter dali iz-
redno lepo partijo, ki je daleko nad-
kriljevala v tehničnem pogledu svojega
nasprotnika. Tokrat smo bili z igro na-
ših mladincev zadovoljni, saj se je to
pot izkazal tudi napad, ki je v drugem
delu igre zabil vse štiri gole v kratkem
presledku. Realizatorja sta bila Marin-
ček ter Mahkovec vsak po dva. Kladi-
var je dosegel še dva regularna gola,
ki jih pa sodnik kasneje ru priznal.
Posebno je treba pohvaliti mladince^
ker so se izkazali skrajno disciplinirani
in tovariški ter se vsi odzvali vabilu
v okencu ter prišli na postajo. Ti naj
bi bili svetel zgled mnogim igralcem
liginega moštva, ki so postali nediscipli-
nirani in na katere odbor sploh ne mo-
re več s sigurnostjo računati.
TEKMA ZA POKAL MARŠALA TITA
Sobota : Kladivar 3:2 (1:1)
Kladivar: Klajnšek, Dolinšek, Ber-
nard, Coh, Pleterski, Esih, Truglas, Cek,
Belcer, Hreščak, Končan.
Svojo pokalno tekmo so ligini igralci
Kladivarja vzeli popolnoma neresno ter
se tudi pozivu niso, odzvali. Obsojanja
vredno pa je tem bolj, ker so dali mo-
ško besedo, da se bodo udeležili tekme,
potem pa jih sploh ni bilo. Pohvaliti
pa je onih šest, ki so se pokazali disci-
plinirani in so dokazali, da ne spadajo
v krog tistih, ki nosijo toliko krivde,
da se nahaja moštvo v taki nesrečni
krizi.
Igra sama ni bila na višku. Moštvo
Kladivarja je celo vodilo deset minut
pred koncem z 2:1, nakar je tekmo
izgubilo. Oba gola za Kladivarja je dal
mladinec Ceh po lepem predložku Bel-
cer j a.
Tako je Kladivar že v prvi tekmi za
pokal maršala Tita zaradi nekaterih
poedincev, ki so se izkazali napram
ostalim netovariško, izpadel. To pa me-
če slabo luč na celjski nogomet.
Božo Videnoek.
cS ah
BRZOTURNIR
i Dne 3. t. m. je imelo SŠD Celje svoj
! redni mesečni brzoturnir, na katerem
! je zmagal Peter Oder pred Novakom
; in Kastelicem.
! SAHISTI! Naročajte se na naše
i strokovno šahovsko glasilo »ŠAH«, ki
ga izdaja Šahovska zveza Slovenije v
S Ljubljani. Letna naročnina znaša 120
| din. Glasilo prodaja tudi Šahovski dom
I v Celju, kavarna Evropa, I. nadstropje.
POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE
ENERGIJE!
Zaradi rastoče porabe električne ener-
gije v večerni lučni konici, t j. od na-
stopa mraka do 21. ure, omejite porabo
električne energije. V tem času je ku-
hanje in uporaba električnih grelnih
aparatov zabranjena. Razsvetljavo ome-
jite na najpotrebnejše.
V	kolikor se temu pozivu potrošniki
ne bodo disciplinirano odzvali, se bo
izvedlo kontingentiranje električne
energije poedincem ter bo uporaba elek-
trične energije za kuhanje onemogo-
čena preko celega dneva.
V	interesu potrošnikov je, da so di-
sciplinirani in si s tem zagotove redno
oskrbo za razsvetljavo v večernih urah.
Elektroenergetska služba
OLO Celje in okolica
OKRAJNO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV
ZA OKRAJ CELJE-OKOL. V CELJU
obvešča svoje člane, da morejo sprejeti
učence v gospodarstvu do konca sep-
tembra t. 1. brez ovire, po preteku tega
časa pa le z odobritvijo oblastnega od-
bora v Ljubljani.
RODITELJSKI SESTANEK
Vabimo vse starše, ki imajo otroke v
Domu igre in dela Gaberje in v Mla-
dinskem domu Tončke Cečeve na sku-
pen roditeljski sestanek, ki bo v to-
rek 20. septembra ob 16. uri v Domu
igre in dela Gaberje.
Uprava doma Tončke Cečeve se v
imenu otrok naj topleje zahvaljuje Sin-
dikalni podružnici sodišča za podarje-
nih 875 din.
POZIV UPNIKOM
Pripravljalni odbor za kmečki festival
v Arji vasi poziva vse upnike in doba-
vitelje, da do 1. oktobra 1949 predložijo
vse terjatve. Poznejše reklamacije se ne
bodo upoštevale.
Dežurna zdravniška služba
18. septembra 1949: dr. Cvertina Ma-
rijan, Celje, Stanetova 11-21 — Nedelj-
ska zdravstvena služba traja od sobote
opoldne do ponedeljka zjutraj do 8. ure
Parno in kadno kopališče kakor tudi
pralnica na Šlandrovem trgu št. 5,
Celje (Sindikalni dom) začne zopet
redno obratovati dne 19. t. m.
Zatekla se je lovska psica istrijahka in
dva mladiča, tri meseca stara, bele
barve z oranžno rumenimi lisami. —
Sporočiti v pisarni Okrajnega lovske-
ga sveta, Razlagova ul. 1, proti na-
gradi.
Preklicujem besede, katere sem govo-
rila zoper Mogu Nežo. Glušič Kati,
Letuš v Sav. dolini.
Kompletno ogrodje za voz zapravljiv-
ček z ol aksami, ugodno prodam. Na-
slov v upravi.
Čevljarski šivalni stroj »Singer« flah-
šteparca, prodam, eventualno zame-
njam za ženski šivalni stroj. Naslov
v upravi.
Zamenjam dve enosobni stanovanji z
vsemi pritiklinami za eno dvosobno
stanovanje z vsemi pritiklinami. Na-
slov v upravi.
Mladina v telovadnice!
Splošna telesna vzgoja ustvarja teles-
»o in duševno zdravega človeka, take-
ga človeka, ki se bo brez strahu in
omagovanja lotil tudi najtežje življenj-
ske naloge in ki bo mogel vložiti vse
svoje sile v borbo za izvršenje našega
Petletnega plana, v cilju, da osiguramo
proevit in srečno bodočnost naše do-
movine. To je naloga današnje fizkul-
ture in zato mora postati last vsega
delovnega ljudstva, mora postati njih
vsakdanja potreba.
Splošna elesna vzgoja je osnova vsa-
ki panogi športa. V naših telovadni-
cah se bodo vzgajali fizkulturniki, ki
bodo dobili osnovno znanje v vseh
športnih disciplinah, na kar bodo mo-
gli uspešno pristopiti k izboljševanju
svojih in doseganju vrhunskih rezulta-
tov.
Vrednosti splošne telesne vzgoje se
mora zavedati vsak vzgojitelj mladine,
kakor tudi funkcionarji vseh množič-
nih organizacij. Stremeti in težiti je tre-
ba za tem, da se telovadnice napolnijo
do zadnjega kotička z našo mladino in
delovnim človekom ter talko zadostiti
parolama »množičnost in vsestranost«
v fizkulturi.
Redna telovadba vseh oddelkov pri
Telovadnemu društvu Celje I (II. osn.
šola, ulica 29. novembra) se je pričela
v četrtek, dne 15. septembra t. 1. po
sledečem urniku:
Ženski oddelki:
V ponedeljek in četrtek:
Pionirke: od 15. do 16. ure
Mladinke: od 17.30 do 19. ure
Članici: od 19.30 do 21. ure
Moški oddelki:
V torek in petek:
Pionirji: od 16. do 17.30 ure
Mladinci: od 18. do 19.30 ure
Člani: od 20. do 22. ure
OBJAVE
VABILO
Za petek dne 23. septembra 1949 skli-
»uje SKUD »Ivan Cankar« setanek vseh
aktivnih in podpornih članov za volit-
ve delegatov II. kongresa Zveze kult-
umet. društev Slovenije v dvorani Okr.
sveta (II. nadstropje).
Udeležite se polnoštevilno!
Odbor
Vabimo vse tovariše, ki imajo veselje
4o petja, da se prijavijo društvu SKUD
»Ivan Cankar«. Redne vaje so ob tor-
kih in petkih ob 8. uri zvečer v Obrt-
»em domu.
TOVARNA SADNIH SOKOV IN MARMELADE V CELJU
nudi vsem industrijskim kolektivom LRS prvovrsten jabolčnik po malopro-
dajni ceni 12 din za 1 liter s 16% rafoatom v vsaki količini.
Kupec mora imeti lastne sode in odpremo izvršiti z lastnimi vozili.
Naročila sprejemamo pismeno, brzojavno in telefonsko. Naša številka te-
lefona je Celje 359. Naš brzojavni naslov: Tovarna sokov, Celje.
Oskrbite vaše člane kolektiva s caieno in dobro pijačo!
Urejujo uredniški odbor. — Odgovorni urednik Loj z« Jure — Telefon — Celj«, Titov trg 1 — Tiska Mohorjeva tiskarna ▼ Colj«