■zhaja vsak četrtek
Uredništvo in uprava:
34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, lelefon 60824. Pošt. pred. (rajala postale) Trst 431. Poštni C(*ovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 l:r. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
1709
TRST, ČETRTEK 12. OKTOBRA 1989
LET. XXXIX.
Po 35 letih še vedno le obljube
V tisku osrednje Slovenije je takorekoč ne°pazno šla mimo obletnica, ki je gotovo z9odovinska za ves slovenski narod, za nje-del pa je bila naravnost usodna. Ko-J1ec prejšnjega tedna je namreč poteklo 35
ZSKP V GORICI praznuje tridesetletnico
de/o
dr;
> odkar sta Italija in Jugoslavija ob so-
vanju Velike Britanije in Združenih 'žav Amerike podpisali v Londonu »Memorandum o soglasju«, s katerim sta si Tazdelili Svobodno tržaško ozemlje, tako da njegova Cona A z manjšimi korektura-?}} meje v korist Jugoslavije pripadla Ita-lfi> Cona B pa Jugoslaviji.
2 londonskim sporazumom (s tem ime-on je v javnosti znana zgoraj omenjena !^ednarodna pogodba) se je leta 1954 vrni-a v Trst italijanska uprava, ki je bila od-s°tna od kapitulacije fašistične Italije v s^Ptembru leta 1943. Ta sporazum je dalje ;eJanško naredil konec Svobodnemu trža-skemu ozemlju, ki ga je priklicala k življe-pariška mirovna pogodba iz leta 1947, Q ki dejansko ni nikdar zaživelo.
po eni strani drži, da je londonski sP°razum omogočil Sloveniji dostop do rfl0ria, po drugi strani prav tako drži, da s*o Slovenci na Tržaškem s to mednarod-n° pogodbo tudi formalno postali v vseh p°gledih manjšina. Poglejmo samo en pri-rn,er: slovenščina, ki bi v STO-ju bila urad-111 jezik, v novih okoliščinah ni več uradni Zato smemo upravičeno trditi, da je londonska pogodba za del slovenskega aroda naravnost usodna.
»Memorandum o soglasju« ima, kot zna-°> prilogo, in sicer Posebni statut, v kate-T,ern- so natančno navedene pravice, ki jih Jžavi podpisnici priznavata slovenski in pijanski narodnostni skupnosti v nekda-Coni A oziroma Coni B Tržaškega o-w>sredno tiče, prav dobro vemo, kako je ?°s?edna tiče, prav dobro vemo, kako je J‘° 2 vprašanjem izvajanja določil iz tega *Qtuta. Z izgovorom ali s pretvezo, da ^anjkajo izvršilne norme, je, kot se še do-r° spominjamo, neki tržaški sodnik javno ^ačil londonsko pogodbo za navaden kos fPirja, pozabljajoč očitno, da se mora vrav pogodbi zahvaliti, če zavzema takšno J1®sto v Trstu. Neizvajanje in nespoštova-bistvenih določil, ki jih vsebuje prilo-|.Q londonskega sporazuma, sta v Trstu da-? vetra v jadra italijanskim nacionalistom, so začeli gonjo zoper izvajanje posebne-statuta. Tako je na primer nastala go-to proti »bilingvizmu«, ki je s časom za-Q<ii stalne in dosledne propagande postal Pjayi »bavbav« tudi za nekatere dnbromi-in poštene Italijane. V resnici je v
dalje na 2. strani ■
Ta mesec bo v Gorici veliko jubilejnih prireditev ob tridesetletnici Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP). Na programu so razne svečanosti, višek pa bodo i dosegle v nedeljo, 22. oktobra, z uprizoritvijo Gobčeve operete Planinska roža. Teden prej bo Zveza podelila odličja in priznanja za dolgoletno zaslužno delovanje , številnim članom in skupinam.
ZSKP je nastala pred tridesetimi leti in to po prizadevanjih takratnih dejavni-j kov na kulturnem področju katoliške prosvete v Gorici. Med njimi je bil gotovo v prvi vrsti prof. Mirko Filej, duhovnik, glasbenik in vsestranski kulturni delavec, ki je postal tudi prvi predsednik Zveze. Prerana smrt ga je v začetku šestdesetih let dobesedno izrula iz obetajočega kulturnega življenja v Gorici, posebno na zborovskem področju. Prav v dobi njegovega delovanja se je bogato razvilo kulturno so-! delovanje s Tržaško in Koroško, kjer je deloval med drugimi tudi že pokojni prof. France Cigan. Delovanje goriške Zveze pa ni zamrlo in je po svetlih stopinjah svojih ustanoviteljev, pogumno nadaljevalo svojo nelahko, a plemenito in vabljivo pot.
Za prof. Filejem je dolgo vrsto let prevzel predsedstvo dr. Kazimir Humar, ki je skupno s požrtvovalnimi sodelavci in predvsem z včlanjenimi društvi skoraj iz vse goriške pokrajine nadaljeval začeto pot. ZSKP je tako postala vedno bolj znana in cenjena kulturna ustanova med goriškimi Slovenci in širila svoje delovanje. Glasbe-
Spored prireditev ob 3fl-Ietnici ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici
GORICA - 14. oktobra ob 20.30 Telovadnica ob Katoliškem domu
Podeljevanje priznanj ZSKP članom društev in drugih organizacij za 30-letno delovanje in za posebne dosežke na kulturnem področju.
KOROŠKA - Od 7. do 15. oktobra CETRITI PRIMORSKI DNEVI NA KOROŠKEM
Predstavitev publikacije o tridesetletnici ZSKP in zbranih del skladatelja prof. Mirka Fileja, prvega predsednika Zveze.
GORICA - KATOLIŠKI DOM Nedelja, 22. oktobra
Slovesna osrednja prireditev. Gobčeva o-pereta »Planinska roža«; nastopajo solisti, sdružene pevske, dramske, glasbene in baletne skupine.
na in dramska dejavnost, predavanja in razstave, okrogle mize in gostovanja med Slovenci po svetu — vse to je vedno bolj utrjevalo njeno delovanje. Posebej naj podčrtamo pevsko revijo Cecilijanko, ki je postala ena izmed glavnih kulturnih prireditev na Goriškem in Primorskem.
dalje na 2. strani ■
Nov primer neobčutljivosti
Ob 35. obletnici Londonskega memoranduma je deželno tajništvo Slovenske skupnosti objavilo tiskovno poročilo, ki o-pozarja na še vedno neizpolnjene obveznosti italijanske republike do slovenske manjšine.
Nov primer neobčutljivosti do življenjskih potreb manjšinskih skupnosti je v sklepu Andreottijeve vlade, da v sklopu varčevalnih ukrepov zmanjša tudi vsoto, ki naj bi bila na razpolago za kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji in Italiianov v Jugoslaviji. Vsota iz prejšnjega triletnega načrta 1989-91, 34 milijard lir, je tako in tako ostala še vedno neizkoriščena, novi osnutek pa črta celo obljube: prihodnje leto naj bi proračun ne predvideval nobenih sredstev za to postavko, v naslednjih dveh letih pa naj bi bilo na voljo po 12 mi-
lijard lir. To daje slutiti, da ni volje za reševanje trenutnih potreb kulturnih ustanov in društev, a tudi vprašanje zaščitnega zakona se spet pomika v bolj oddaljeno prihodnost.
Slovenska skupnost je o zadevi že obvestila valdostanskega senatorja Dujany-ja, ki je že sodeloval pri naporih za ohranitev postavke v prejšnji finančni dobi.
Deželno tajništvo Ssk je tudi obžalovalo vzdržani glas komunistov v deželnem svetu pri glasovanju o vsebinsko izredno pomembni resoluciji v korist zaščite in proti preštevanju manjšin. Utemeljevanje tega nerazumljivega sklepa se poslužuje dokaj nesmiselnih razlag. Dejstvo je, da je deželni svet kot tak izglasoval dokument za Slovence, komunisti pa k temu niso nič prispevali in so se od njega ogradili.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 15. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik: 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ne podite proč sanj!« Radijska igra; 11.00 Za smeh in dcbro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Igor Likar: »Brisanje resničnosti.« Zvočna i-gra; 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 16. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 In exilium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12 40 Pevska skupina Števerjan; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 Ekologija — danes za boljši jutri;
16.00 Obalni komorni orkester vodi Borut Loga-; oboistka Maja Kojc, pianist Aleksander Rojc; 17 00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 17. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.50 Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Ljudski motivi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Mešani zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca; 13.01 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna krrn:-ka; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Obalni komorni orkester vodi Borut Logar; violinistki Sidonija Lebar in Damjana Križman; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 18. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Poročila in preg'ed tiska; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.40 Moški zbor Fantje izpod Grmade; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v ribičevi mreži?«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 P a-nist Dario Sepini; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobcUrvm soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 19. oktobra, ob: 7.00 Jutranji ra-Tski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 9.25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Mešani zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1918-1941; 16.00 Corale Polifonica di Somma-riva Bosco; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 20. oktobra, ob: 7.00 Jutranji rad j_ki dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dež ha kronika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 9 25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Moški zbor Mirko Fi'ej iz Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Irena Pahor (viola da gamba); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 21. oktobra, ob: 7.00 Jutranji ra-'iiski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dežrha kronika; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12 00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Dekliški zbor Alenki 'z Števerjana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 »Tam za goro ...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popo'Hne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar (1. del); 17.00 Poročila in kulHirna kronika- 17 0 Šobotno popoldne (2. del); 18.00 »Magellanov c-blak.« Nadaljevanka v osmih delih; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
ZSKP v Gorici praznuje...
■ nadaljevanje s 1. strani
Kasneje so se tudi pomladile vodilne sile same Zveze. Prišlo je veliko mladih, ki so prevzeli vodstvena mesta v organizaciji. Tako je postal predsednik Emil Valentinčič, mlajši kulturni delavec, poln i-dealizma in načrtov. Kruta usoda pa ga je že kmalu ugrabila in odnesla onstran zem-skega bivanja. Zveza je nato morala najti nove vodstvene organe. Predsedstvo je prevzel dr. Damjan Paulin, ki še danes aktivno in vzpodbudno vodi njeno delovanje.
Zveza slovenske katoliške prosvete sedaj praznuje svoj tridesetletni jubilej. Ta ima za seboj dolgo vrsto pozitivno opravljenega dela. Ne bomo tu naštevali vseh pomembnih mejnikov, ki so nedvomno lahko v ponos širši kulturni podobi Gori-
Po 35 letih...
■ nadaljevanje s 1. strani
prilogi londonske pogodbe Slovencem na Tržaškem zajamčena pravica do rabe materinega jezika v odnosih z vsemi oblastmi, kar dejansko pomeni, da se smemo v slovenščini (pisno in ustno) obračati na oblasti, ki s svoje strani morajo nuditi odno-vor vsaj s slovenskim prevodom. To in nič drugega je »bilingvizem«, s katerim že o-menjeni krogi že leta in leta naravnost terorizirajo svoje neuke rojake.
Če bi se določila iz Posebnega statuta izvajala od vsega začetka, bi položaj s7o-venske manjšine na Tržaškem gotovo bil drugačen od sedanjega in bi bilo tudi laže izpolnjevati obveznosti, izhajajoče in kasnejše osimske pogodbe, ki zagotavlja slovenski manjšini enako raven zaščite, kot jo predvideva londonski memorandum oziroma njegov Posebni statut.	'•
V Stivanu je v zadnjih 35 letih priteklo na dan mnogo vode izpod kraških skal, a je pri izvajanju mnogih bistvenih določil Posebnega statuta žal ostalo na ravni obljub, z nepopravljivo škodo za našo manjšino. To je glavna ugotovitev, ki je ne moremo in ne smemo zamolčati tri desetletja in pol po podpisu londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
ce in njenega zaledja. Gre tudi za verno sliko kulturnega delovanja celotne slovenske narodne skupnosti v deželi Furlani]1' Julijski krajini, saj skupno z drugimi slovenskimi kulturnimi centralami prispev3 svoj bogati delež v celotno kulturno zakladnico. In tudi zgodovina bo (in to brez retorike) morala nujno registrirati in podčrtati delež, ki ga je goriška Zveza dala v splošno slovensko kulturno rast v zamejstvu.
Ko danes čestitamo ZSKP za opravlja no delo, si lahko samo želimo, da bi kot ze včeraj in danes tudi jutri visoko dviga plamen slovenske kulture in slovenske m1 sli v tretje tisočletje!
a. b-
ZNANI ITALIJANSKI TEDNIK
O DOGAJANJU V SLOVENIJI
Tednik »L’Espresso« je objavil Štih strani dolgo reportažo o naj novejših dogo kih v Sloveniji. Člankar uvodoma objav 1] kitico iz nove slovenske himne, Prešerno ve Zdravljice, ko govori »Žive naj vsi narodi«, nato pa analizira sporne amandma je k slovenski ustavi in se zaustavi pri spodarskih težavah in inflaciji s tremi m lami. Pri tem poudarja, da Sloveniji Prl pada le 9 odstotkov celotnega prebivalstva, ustvarja pa 22 odstotkov narodnega doho ka in 30 odstotkov jugoslovanskega izvoza na konvertibilno področje.
Dokaj zanimiv je v okviru objavljeI1 intervju z Milovanom Djilasom, ki izkljn čuje možnost državljanske vojne. Čepra je položaj zelo resen, se je stanje po njog0 vem v zadnjih devetih letih od Titove smr ti dokaj spremenilo, saj Jugoslavija ni v ortodoksna komunistična država. Glede stavnega določila, da ima Slovenija pravi co do samoodločbe, je Djilas dejal, da & za neodtujljivo pravico, ki jo podpira, c. prav je istočasno prepričan, da se Sloven1 ja ne namerava odcepiti od JugoslavD j Pravice pa gre po njegovem določiti tu ^ v ustavi, in te so svoboda, suverenost 1 pravica, da vsak narod sam odloča o s ji prihodnosti. Sedanji sistem oblasti je P
njegovem anahronističen in ga je
treba
spremeniti: vsaka republika ima last110 zgodovino in lastne ambicije.
Odgovor je naravnost presenetljiv
Valdostanski poslanec Luciano Caveri' je že lani 29. junija na predlog Slovenske skupnosti naslovil na poštnega ministra parlamentarno vprašanje o bližnjem natečaju za 5.000 mest za specializirane u-službence poštne uprave. V vprašanju je bil predlog, naj bi v Furlaniji-Julijski krajini na področjih, kjer živijo Slovenci, zlasti v tržaški pokrajini, predvideli tudi možnost fakultativnega izpita iz slovenščine. Razpis je namreč predvideval le možnost izpita iz angleščine in francoščine. Ce bi uveljavili še znanje slovenščine, je zapisal poslanec Caveri, bi s tem upoštevali kra-. jevno stvarnost in pomembne pravne raz-j loge, izognili pa bi se tudi novim polemikam, incidentom in celo sodnim postopkom i
zaradi neupoštevanja pravic slovenščine poštnem prometu.
Odgovor je minister napisal šele 31-} lija letos, prejeli pa smo ga pred kratki ‘ Vsebina je naravnost presenetljiva, vprašanje z dne 29. junija lani mini^j odgovarja dne 31. julija letos, da je bil z razpis že objavljen v prilogi Uradnega sta z dne 28. junija letos in da zato ni v mogoče pomagati!
Minister dodaja, da je razpis za d®1 . na mesta predvideval le prostovoljna lZP ta iz angleščine in francoščine zaradi n bilnosti uslužbencev po vsem državneUJ zemlju. Zagotavlja na, da »se bo PrelJc možnost, da se v prihodnjih natečajih if ^ lie v Doštev tudi iezik etničnih manjs11
IZ BESEDILA RESOLUCIJE
V KORIST
SLOVENSKE MANJŠINE
Deželni svet obvezuje deželni odbor, naj
a) odločno posreduje pri osrednji vladi, da se izda zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki naj v skladu s 6. členom republiške uprave poskrbi za primerno in uravnovešeno zaščito kulturnih in etničnih značilnosti manjšinske skupnosti ob ovrednotenju njene samobitnosti. V tej luči deželna vlada, ob vzajemni podnori večine, jemlje za skupno izhodišče korektno in takoišnjo izvedbo programske obveze, ki jo je napovedal ministrski predsednik v svojem programskem nastopu v parlamentu;
b) prizna nekoristnost podrejanja zaščitnih ukrepov kakršnikoli ob liki predhodnega ugotavljanja števila pripadnikov manjšin; deželni odbor naj zato poudari, da nasprotuje Preštevanju tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske manjšine v Jugoslaviji;
c) posreduje tudi, da se omogoči Čimprejšnje izkoriščanje finančnih postavk iz osnutka finančnega zakona za leto 1989, ki ga je vlada predložila parlamentu in ki predvideva nakazilo 36 milijard za prihodnja tri leta za pobude v korist omenjenih manjšin;
d) sam sprejme druge primerne ukrepe, da se zajamči popolnejša in učinkovitejša zaščita etničnih in kulturnih značilnosti italijanske in slovenske manjšine; deželni odbor naj enake ukrepe zahteva od osrednjih vlad Italije in Jugoslavije, da se o-krepi ozračje prijateljstva in sodelovanja.
Ante Markovič pred obiskom v ZDA
Pred obiskom v Združenih državah A-merike je imel predsednik jugoslovanske zvezne vlade Ante Markovič intervju na ameriški televizijski mreži Worldwide Te-levision News. Jugoslovanski predsednik je dejal, da je visoka stopnja inflacije v Jugoslaviji posledica večletne krize in nesposobnosti, da se ta kriza odpravi.
»Dokopali smo se do prepričanja — je dejal — da je neobhodno spremeniti sistem, ki naj postane gospodarsko učinkovitejši in politično demokratičnejši. Izbrali smo pot svobodnega tržišča«. V zadnjih šestih mesecih je vlada pripravila zakonodajno osnovo za izgradnjo novega sistema. Poleg tržnega gospodarstva se mora okrepiti tudi pravna vloga države pri zaščiti človeka in njegovih svoboščin. Za u-resničitev preosnove je potrebna podpora v znesku milijarde dolarjev, ki naj omogoči nov ciklus razvoja. Vlada pa je pri tem
v bitki s časom in z vprašanjem, kako obvladati socialne napetosti, ki jih bo pre-ustroj zahteval. Na vprašanje glede narodnostnih napetosti je odgovoril, da gre za izraz demokratizacije, ki pa jih nekateri izkoriščajo v boju za oblast. Izrazil pa je prepričanje, da so ti pojavi prehodnega značaja.
Med uspehi sedanje vlade je Markovič omenil dejstvo, da je liberalizirala 90% uvoza, medtem ko je bil pred poldrugim letom delež le 11%. To je pomemben znak odpiranja v svet in še zlasti v Evropo. Jugoslavija gradi svoj demokratski sistem na osnovi človekovih svoboščin. Izražanje interesov posameznih delov države ni destruktivno. Na izrecno vprašanje, kakšne 1 mere namerava prevzeti vlada glede etničnih nemirov, je Markovič dejal, da za sedaj ni izrednih pojavov in da ni nobenih I dogodkov, ki bi zahtevali uvedbo kakršnih-i koli ukrepov, razen normalnih.
Primorski dnevi na Koroškem
PRIPRAVE NA KONGRES ZKJ
, V Beogradu je pred dnevi zasedal od-!?°r za pripravo 14. izrednega koneresa ^Veze komunistov Jugoslavije. Odlomek iz 62 centralnega komiteja Zveze komuni-Jtov Jugoslavije za pripravo idejnih in poučnih izhodišč za delovanje Zveze komunistov Jugoslavije v spremembah politična sistema govori, da Zveza komunistov ?e bo več nastopala s pozicij monopola obisti in da ne bo več imela monopola nad Politično resnico, temveč se želi korenito ^Šiti prakse državne partije in partiiske oržave. Večina razpravljalcev je podprla Jjsmerjenost k nadaljnji demokratizaciii , ružbe, k sestopu Zveze komunistov z obrtmi, k. oblikovanju pravne države in
Podobno.
2e omenjene teze je med drugim pod-Prl predsednik slovenskih komunistov Mi-ah Kučan, ki se je strinjal predvsem z iz-Jfianji v zvezi z odnosom med socializmom P1 demokracijo, o potrebi po večjem spo-toVanju človekovih pravic in svoboščin, o provni državi, nujnosti konkurence politič-P*h programov, ločevanju državne oblasti
funkcij civilne družbe in zlasti o podobi po neodvisnosti pravosodnih organov.
V nedeljo, 15. oktobra, se bodo na Koroškem končali četrti Primorski dnevi, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza v j Celovcu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu. V soboto, 7. oktobra, je bilo v kinodvorani v Bistrici v Rožu srečanje glasbenih šol iz Gorice in Koroške. Naslednji dan je bil v farni dvorani v Selah koncert, ki so ga priredili mešani pevski zbor »Sedej« iz Štever-jana, pevska skupina Števerjanci ter dekliški zbor »Alenka« prav tako iz Štever-jana. V ponedeljek, 9. oktobra, je bila v Domu prosvete v Tinjah otvoritev razstave del tržaške slikarke Zore Koren Skerk, čemur je sledil literarni večer tržaških ustvarjalcev. V četrtek, 12. oktobra, je bila v Slomškovem domu v Celovcu okrogla miza na temo: Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe Jadran iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika. V nedeljo, 15. oktobra, bo dopoldne v farni cerkvi v St. liju multimedialna predstava »Bodi svetloba«. Popoldne pa bo v Globasnici gledališka
predstava. Gledališka skupina iz Standreža pri Gorici bo uprizorila Nušičevo komedijo »Kaj bodo rekli ljudje«. S to prireditvijo se bodo tudi končali četrti Primorski dnevi na Koroškem.
OČITNO PREPOZNO!
V Veliki Britaniji si je 26-letni kurdski politični begunec vzel življenje z ognjem, ker mu britanske oblasti niso priznale političnega zatočišča in so odredile njegov prisilni povratek v Turčijo. Mladenič je živel več mesecev v taborišču, ki so ga Angleži postavili nedaleč od londonskega letališča Heathrow za številne ilegalne priseljence. Kurdski aktivist je skupaj z rojakom, ki ga je doletela podobna usoda, stopil na grmado in se zažgal. Njegov tovariš se še bori s smrtjo v bolnišnici. Notranje ministrstvo, ki je bilo obveščeno o mladeničevih samomorilnih mislih in velikem strahu pred izročitvijo turški policiji, je uvedlo preiskavo. Očitno prepozno!
Množične demonstracije v Vzhodni Nemčiji
V Vzhodni Nemčiji ki je v preteklih dnevih praznovala 40-letnico ustanovitve v znamenju množičnega bega domačih prebivalcev preko sosednjih držav v Zahodno Nemčijo, so bile v ponedeljek, 9. t.m., največje manifestacije za demokracijo od leta 1953. Tedaj je prišlo, kot znano, do pravega upora, ki so ga zatrli sovjetski vojaki.
Največja manifestacija je bila v Lip-skem. 70 tisoč ljudi je zahtevalo demokratizacijo družbe, večje politične in državljanske pravice, svobodo združevanja, javnega izražanja misli in svobodo premikanja. V mestu so bile zelo močne policijske sile, vendar ni prišlo do neredov. Ljudje so se mirno razšli. Manifestacija se je začela po verskih obredih v štirih protestant-I skih cerkvah. Med temi je cerkev sv. Niko-
laja, kjer se vsak ponedeljek zbirajo oporečniki. Policija je izgnala iz Lipskega tri madžarske časnikarje.
Do demonstracij je prišlo tudi v Dres-denu. Na čelu sprevoda je bil domači škof, msgr. Hempe. Po razgovorih s krajevnimi oblastmi so se manifestanti mirno razšli. Le kakih sto jih je vztrajalo v središču, a so se na vabilo policije umaknili.
Tudi v Vzhodnem Berlinu je bila mirna manifestacija. Kakih dva tisoč ali tri tisoč ljudi se je zbralo pri cerkvi Getzemani, kjer je prišlo v nedeljo do hudih spopadov. Še v jutranjih urah pa je berlinska policija uporabila nova vozila za nadzorovanje javnega reda. Gre za težke tovornjake, ki imajo na sprednjem delu plastični plug, s katerim zavozijo med demonstrante.
PRED NOVO
GLEDALIŠKO SEZONO
Za otvoritveno predstavo je bila izbrana Schillerjeva tragedija SPLETKE IN LJUBEZEN. Delo je bilo napisano leta 1783 z naslovom »Kabale und Liebe«, uprizorjeno pa dve leti pozneje v Manheimu.
O avtorju lahko napišemo, da je v prvi vrsti poet in raziskovalec estetskih vprašanj. Poleg svojega dela (bil je vojaški zdravnik) je gojil filozofijo in zgodovino. Vsa njegova umetniška potenca se prošča v dramskih delih, saj velja za enega najbolj dovršenih in ljudskih dramatikov svoje dobe. Njegova odrska učinkovitost temelji na elementarnosti dramskega dejania, na dramatičnosti besede in govora. Schiller je mojster dramatične ali bolje tragične ritmike. Ta dramatični patos se razodeva v posebnem ritmu, govora njegovih junakov.
Slovenska skupnost o urbanističnih problemih miljske občine
Milje so že v polnem predvolilnem nega vidika. Ssk se strinja z namero, da vzdušju, saj manjkata samo dva tedna do bi zaščitili jezerca pri Orehu, predlaga pa>
volitev za obnovo občinskega sveta, ki je bil kot znano predčasno razpuščen. Socialisti so svojo volilno kampanjo uradno odprli z manifestacijo v konferenčni dvorani Olimpia ob navzočnosti pokrajinskih voditeljev Jacopa Rossinija in ki se je je udeležil tudi podtajnik v pravosodnem ministrstvu posl. Castiglione. Lista Frausin pa
da bi iz naravovarstvenega ozira resneje pregledali tudi večje načrte, kot je načrt za hitro cesto, ki naj bi tekla od Zavelj do Lazareta.
Po mnenju miljske Ssk bi v bodoče ka-zalo nameniti večjo pozornost tudi manjšim gradbenim in drugačnim pobudam splošnega pomena in koristi, ker so se d o-
je že imela v restavraciji ^>La stazione« sedanje uprave preveč ubadale samo z
zahtevnimi in težko uresničljivimi mega' projekti.
javno srečanje s posl. Borghinijem, mini strom za industrijo komunistične vlade v senci.
O skoraišnjih volitvah so govorili tudi na seji miljske sekcije Slovenske skupnosti, ki pa je bila sicer pretežno posvečena V Schillerjevi dramatiki je dosledno urbanističnim problemom občine. Sejo je
prikazano bistvo sveta — njegova mnogo-obraznost, ki stre še tako močneaa človeka. Glavne osebe v Schillerjevi dramatiki so uporniki zoper svoj čas. Dvoje svetov se bori na življenje in smrt: idealni svet in realni svet. Razumljivo je, da v taki
vodil tajnik sekcije Savron, ki je tudi nosilec liste Ssk na bližniih volitvah. Iz dolgega tiskovnega poročila s seje povzemamo, da bi občinski regulacijski načrt po mnenju Ssk potreboval korenito reviziio. Dobršen del temeljnih določil splošne va-
JOŽE SMOLE V TRSTU
Predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole je bil v petek, 6. t.m., g°.s Slovenske kulturno gospodarske zveze m v Trstu predaval o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji po odobritvi dopolnil k slovenski ustavi. Predavanja se je udeležilo veli'
stane le klic po svobodi in zahteva po člo veškem dostojanstvu, kar ni tudi za ta naš čas mala stvar!
A. R.
ŠTIRJE AVSTRIJSKI SLIKARJI
dramatiki idealni svet žalostno propade. O-j riante št. 9 iz leta 1984 je sicer pravilno k° število ljudi tako s Tržaškega kot z
7_ 7.7.-	^	XI''	zasnovanih in jih je treba ohraniti, kot na riškega in iz Benečije, tako da je bila dvo-
primer splošno usmeritev, po kateri ie rana Kulturnega doma (sicer mala dvora-vzhodni del občine namenjen pretežno in- na) odločno premajhna za tolikšno mn°zl’ dustrijskih, obrtniškim, trgovinskim in dru- co- Predavatelj je pojasnil, da ustavna a ' gim podobnim terciarnim dejavnostim, za- polnila ustrezajo pričakovanju in volji sl -hodni del občine pa pretežno turizmu. To- venskega naroda ter hkrati krepijo jug ' _	_	da marsikatero drugo določilo sedanjega slovansko federacijo, ki mora še dalje '
V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE , normativa bi kazalo izpopolniti ali celo melj iti na avnojskih odločitvah in izbirah-
V četrtek 5. oktobra so v galeriji Tr- spremeniti. Kar zadeva rezidence, bi na !
žaške knjigarne v Trstu predstavili j avno- i primer^ bilo treba zagotoviti naravno rast,	POZABLJENI POSEBNI STATUT
sti dela štirih avstrijskih slikarjev, ki so P° možnosti vsem naseljem. To velja še;	Ob 35. obletnici podpisa Londonskega
nosilci mednarodnega načrta, osnovanega posebej za naselja, kot so Korošci, ki so v sporazuma, po katerem je bilo Svobodn0 na geslu »Umetnost brez meja«. Umetnost-, dobršni meri še slovenska vas in ki jih se- tržaško ozemlje razdeljeno med Italijo ni kritik Enzo Santese je zbranemu občin- danji regulacijski načrt dobesedno duši. Jugoslavijo, za manjšini na obeh strane stvu predstavil delo znanega slovenskega Glede starega zgodovinskega jedra Milj, meje pa je bil predviden Posebni statu < umetnika Valentina Omana ter slike Fran- Pa bi bil čas, da bi ga obvarovali in ovred- je skupina sodelavcev tržaškega Sklada za
notili z novim splošnim načrtom, za kar dvojezičnost porazdelila 2.500 letakov
za Bergerja, Roberta Primiga in Thomasa **—* - -------------“t-— UvUjt«w*UDi pji<u,uciua ^.juu	,
Worgotterja.	Ue sicer že bil zainteresiran znani sloven- italijanščini pred tržaško prefekturo, Pre
t-, o j.	i	j	■	i. I ski arhitekt Boris Podreka.	'občinskimi uradi, pred sedežem predsed'
i nZ°1Ka? ese imh Vr)UT°^1 "r i Miljska Ssk nadalje meni, da bi morali nika deželnega odbora, pred glavno po§|° ze o sp d udne in epe besede	tudi za Ga-|Z veliko pozornostjo pregledati, katera	in na drugih točkah tržaškega	mesta.
pZSJciali'	Podaja so, oziroma bi lahko bila s pridom	letaku je objavljen peti člen	posebnega
stavnim programom prerašča	provinciah	namenjena kmetijstvu, kakor tudi, da bi	statuta, ki govori o pravici do	rabe manj
zem, i je značilen za Trst. Predstavil je	bij0 potrebno znova pretresti pomembnej-	šinskega jezika v odnosu z upravnimi in
ša urbanistična določila z naravovarstve-	sodnimi oblastmi.
nato svet štirih avstrijskih umetnikov, ki sodijo v sam vrh avstrijske likovne ustvarjalnosti. Pri vsakem je obrazložil odnos, ki ga ima do tehnike in materiala, ki ga uporablja. Berger na primer rad vključuje v svoja dela najrazličnejše organske in anorganske snovi. Primiga in Omana je ozna-j Ob robu 4. primorskih dnevov na Ko-[ sedanja Federalistične unije evropskih n3‘ čil za slikarja, ki iščeta izrazito intelek- roškem je bilo v četrtek, 12. oktobra, tra-j rodnostnih skupnosti (FUENS). Poleg tualna izrazna sredstva, Worgotter pa udo- dicionalno srečanje med predstavniki Slo- prave o položaju posameznih prisotni*1
Delovanje Slovenske skupnosti
rablja najsodobnejše tehnične priDomočke da na ta način ustvari a podobe, ki do San-tesejevih besedah povezujejo sedanje izrazne zmogljivosti s preteklostjo.
venske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev. Razgovori v Celovcu fo bili posvečeni informaciji o novostih v narodnopolitičnem življenju obeh skupnosti. Istega dne je bila v okviru Primorskih dnevov pomembna okrogla miza v Slomškovem domu v Celovcu z naslovom »Po- j men narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Časnikarju in pisatelju Saši Marte^n- Jadran iz kulturnega, političnega in go- ' cu iz Trsta izrekajo prijatelji in znanci g’o- spodarskega vidika«.
NAŠE SOŽALJE
boko občuteno sožalje ob smrti dragega o-četa Aleksandra. Izrazom sožalja se pridružujeta uredništvo in uprava Novega lista.
manjšin sta bili na dnevnem redu Pre J* vanji predsednika Južnotirolske liu^ stranke dr. Silviusa Magnaga o položaju Južnem Tirolskem in dr. Silva Deveta*9 iz Ljubljane o manjšinah v Srednji kv ropi.	j
Clan deželnega tajništva Ssk dr. Brešan pa se je 30. septembra udeležil je evropske liste Federalizem v Aosti-prisotnosti osmih strank in gibanj, ki f ^ na zadnjih evropskih volitvah na manjši1* imeli te dni še druga pomembna manjšin- ski listi izvolile v evropski parlament ska srečanja. V soboto, 7. oktobra, se je de- Strassburgu poslanca Melisa, je bil ust3 želni predsednik Ssk Marjan Ternin v novlien stalni koordinacijski odbor za de Brixnu na Južnem Tirolskem udeležil za-ilo v evropskem parlamentu.
Predstavniki Slovenske skupnosti pa so
končale so se svečanosti
OB 450-LETNICI SVETE GORE
Ob množični prisotnosti vernikov in romarjev ter osmih škofov, ki so vodili verske obrede, so bile v nedeljo, 8. t.m., osrednje svečanosti v počastitev 450-letnice romarskega Marijinega svetišča na Sveti go-h Poseben pečat svečanosti je dala prisotnost papeškega pronuncija v Beogradu msgr. Montalva, ki je daroval dopoldansko ^užbo božjo, med katero so prebrali brzojavno poslanico papeža Janeza Pavla II. Pri somaševanju je sodelovalo osem slovenskih m hrvaških škofov ter celovški škof Kap-Pellari, s katerim je prišlo na romanie 500 Ornikov iz Koroške. Zastopana je bila tu-videmska škofija, medtem ko je tržaški skof Bellomi poslal brzojavko. Verniki iz tržaške in goriške škofije so svoie romanie v Počastitev svetogorskega jubileja imeli ločeno že pred časom.
Zbranim vernikom in romarjem ter go-ft°m, med katerimi so bili tudi zastODniki krajevnih civilnih oblasti z obeh strani me-
POLETJE 89
DIAPOZITIVI
Rajko Petejan: Filipini
Tatjana in Mauro Guadagnino: Kanada
Rafko Butkovič in Marko Jarc: Ci'e in Peru
Herman Kosič: Korzika Kulturni dom, 19. oktobra, ob 20.80 Prireditelj: SMReKK
Neprimerna porazdelitev učencev na osnovnih šolah
le’ so spregovorili številni govorniki, kot pa pater provincial Miha Volk, ki je Podčrtal pomen 310-letne prisotnosti fran-m^kanov na Skalnici. V imenu slovenske Cerkve je spregovoril slovenski metropolit. lUbljanski nadškof Šuštar, ki je poudaril P°ttien svetogorske romarske poti za Slovenjo duhovnost ter podčrtal tradicionalno povezanost Slovencev na Kristusovo mater, risoten je bil tudi provincial tridentinske Pr°vince frančiškanskega reda, ki je mnogo ,et Upravljala Sveto goro. V raznih govorih odmevala tudi navezanost zamejskih Slo-eUcev na osrednjo primorsko romarsko PQt- Popoldne so na Sveti gori imeli slovesne Večernice, sledila je maša, ki jo ie da-P°Val generalni vikar koprske škofije Rena-P Podberšič, nato pa je bil še zbor prvo-°°hajancev iz novogoriške župnije. Sveto-^°rska romarska pot je tako doživela nov ®dki dan v svoji skoro pol tisočletja dolgi Sodo vini.
vecer v dsi v trstu
^ Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo Ponedeljek, 16. oktobra, srečanje z odvetnikom
Z letošnjim šolskim letom poteka pouk na nižji srednji šoli I. Trinko in na osnovni šoli F. Bevk v Gorici v novih prostorih. Nižja srednja šola se je morala umakniti iz ulice Alviano, na njeno mesto se je že vselila univerza, in je »začasno« v ulici Ca-puccini. Učilnice so še primerne, čeprav primanjkuje prostora za razne kabinete. Notranjost zgradbe je bila pred kratkim prepleskana in nekoliko urejena, njena zunanjost in okna pa še čakajo na ureditev.
Osnovna šola F. Bevk se je iz zavoda Lenassi preselila v ulico Svevo. Novi prostori še ustrezajo potrebam, vendar je bodočnost te šole vprašljiva, saj ima zelo skromno število vpisanih učencev. Letošnje šolsko leto je steklo, a prihodnje je odvisno le od dobre volje staršev in od odgovornih obeh slovenskih dijaških domov. Osnovna šola v ulici Brolo je namreč dobro obiskana, nekateri razredi so skoro preštevilni in starši se iz najrazličnejših razlogov odločajo za vpis svojih otrok v omenjeno šolo. Če se bo takšno stanje nadaljevalo tudi v prihodnjem šolskem letu, bo usoda osnovne šole F. Bevk zapečatena. Izgubili bomo eno od dveh slovenskih osnovnih šol v mestu in s tem osiromašili našo skupnost kot tudi mesto samo. V podobnih škripcih se bo čez leto dni znašla štandreška osnovna šola F. Erjavca. S primerno porazdelitvijo učencev na raznih osnovnih šolah bi rešili marsikatero šolo in s tem prispevali k naši rasti in pripomogli, da bi bil pouk na slovenskih šolah kvalitetnejši, ker bi imeli učitelji primernejše število učencev.
O novih šolskih prostorih in potrebi preliva dijakov iz ulice Brolo se je razpravljalo na prvi seji Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica. Seja je bila 29. septembra v Sovodnjah in jo je vodil predsednik prof. L. Devetak. Na dnevnem redu so bile naslednje točke: problem tujega jezika na nižji srednji šoli I. Trinko; italijanski sindikalisti med slovenskimi šolniki; sindikalni občni zbor; predstavniki SSŠ pri ravnatelju Gvadagniju; osamosvojitev slovenske sekcije ITI. Glede uvaja-
nja angleščine na nižji srednji šoli I. Trinko, SSŠ potrjuje svoje mnenje, saj morajo slovenske šole nuditi možnost tudi izbire angleščine, ki vedno bolj ustreza potrebam časa. Proti koncu lanskega šolskega leta so na pobudo raznih šolnikov bili na naših šolah nekateri italijanski sindikalisti, ki so sicer dobro podkovani v sindikalnih zadevah, vendar ne morejo čutiti potreb in specifične vloge, ki jo opravljata slovenska šola in šolnik. Približno čez mesec in pol bo občni zbor SSŠ. Proti koncu meseca julija so se predstavniki SSŠ srečali z ravnateljem zavoda ITI prof. Guadagnijem, s katerim so se sporazumeli, da bo prišlo v mesecu oktobru do sestanka med profesorskim zborom slovenske sekcije ITI in odborom SSŠ, na katerem naj bi se razčistila nekatera nesoglasja. Ob koncu meseca decembra bo potekel rok za vložitev prošnje za osamosvojitev slovenske sekcije ITI.
SI
ŽIVAHNA KULTURNA DEJAVNOST
DRUŠTVA »JADRO« IZ RONK
Kulturno in rekreacijsko društvo »Jadro« iz Ronk, ki povezuje veliko večino Slovencev v Laškem, stopa v novo delovno leto z dvema pomembnima pobudama. Pripravilo je namreč likovni tečaj za mladino in vse, ki bi se radi poglobili v svet likovne ustvarjalnosti, ter tečaj slovenščine za Italijane.
Likovni tečaj bo vodil akademski slikar Milovan Valič iz Nove Gorice. Tečaj-I niki pa se bodo v prihodnjih treh mesecih zbirali ob ponedeljkih pod večer v društvenih prostorih v Romjanu.
Pod pokroviteljstvom občine Ronke in v sodelovanju z Zavodom za šolstvo iz No-j ve Gorice društvo »Jadro« prireja tudi tečaj slovenščine za Italijane. Prijavilo se je skoraj štirideset ljudi in so zato morali skupino razdeliti. Gre za pomembno pobudo, ki je naletela na pozitiven odziv v Ronkah in drugih okoliških vaseh.
Tečaj o zgodovinopisju v Gorici
dr,
Stankom Klepom, pobudnikom komemoracij
115 2alah. Govoril bo o pomenu sprave v sedanj* slovenski stvarnosti. Začetek ob 20.30.
Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice postaja vse bolj pomemben dejavnik pri oblikovanju raziskav s področja krajevne zgodovine. Ne le, da je v preteklih letih priredil vrsto seminarjev, ki so bistveno prispevali k boljšemu razumevanju pretekle dobe na Goriškem, s temi pobudami je tudi prispeval k razvoiu domačega zgodovinopisja. V tem smislu je treba omeniti tečaj, ki ga Inštitut prireja to jesen in je izrazito didaktičnega značaja, saj je še posebej namenjen učiteljem in profesorjem obveznih šol. Tečaj na temo: »Metodologija in didaktika raziskave: Goriška od leta 1866 do leta 1918« se je začel v petek, 6. t.m., na zavodu Fermi v Gorici. Ob tem naj še dodamo, da poleg Inštituta za družbeno in versko zgodovino prireja ta srečanja tudi znana italijanska
založba šolskih knjig »La Scuola« iz Brescie. Zato je primerno opozoriti na besede profesorja Fulvia Salimbenija, ki je v imenu organizatorjev predstavil pobudo in izrazil željo, da bi seminar v šestih srečanjih nudil priložnost, da bi si udeleženci pridobili vrsto izkušenj, ki jim bodo lahko v korist pri poučevanju. V ta namen, je poudaril profesor Salimbeni, bo Inštitut skušal tudi pripraviti nekaj priročnikov, ki ; bodo uporabni kot pripomočki pri pouku zgodovine v osnovnih, nižjih in višjih sred-; njih šolah.
Po uvodnem nagovoru je profesor Salimbeni imel tudi prvo predavanje na temo »Splošne in podrobnejše zgodovine«, sledilo je predavanje ministrskega šolskega nadzornika Itala Fiorina, ki je obrav-. naval možnost šolskih raziskav
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Položaj in perspektive narodnih skupnosti v Avstriji
Nedavno je Rektorska konferenca avstrijskih univerz izdala nad dvesto strani obsežno nemško dokumentacijo o položaju in perspektivah narodnih skupnosti v Avstriji. Pripravila jo je posebna komisija, v kateri so sodelovali zastopniki vseh avstrijskih univerz in visokih šol ter strokovnjaki za manjšinska vprašanja iz inozemstva. Pod naslovom »Lage und Perspektiven der Volksgruppen in Osterreich« (Položaj in perspektive narodnih skupnosti v Avstriji) je objavljeno gradivo o zgodovini avstrijskih narodnih skupnosti in o gospodarskih in družbenih pogojih, v katerih se razvija in odvija avstrijsko manjšinsko šolstvo. V posebnem delu je o-svetljen tudi socialni in pravni položaj slovenske, hrvaške, madžarske in češke narodne skupnosti v Avstriji. Ta je pri vsaki narodni skupnosti dokaj različen. Slovenci in Hrvati uživajo največ pravic in ugodnosti. Dokumentacija, pri kateri so med drugim sodelovali rektor celovške univerze dr. Giinther Hodi, rektor graške univerze dr. Christian Briinner, dr. Wolfgang Dres-sler z univerze na Dunaju, dr. Peter Pernthaler z univerze v Innsbrucku, dr. Vladimir Wakou-nig s celovške univerze, a tudi inozemska strokovnjaka dr. Rudolf Viletta iz Švice in dr. Jtir-gen Zimmer iz Zahodnega Berlina, ni raziskovalno poročilo v klasičnem smislu, temveč nekakšna ekspertiza, na podlagi katere je mogoče tudi na političnem ali kulturnopolitičnem področju na objektivnejši način pristopiti k diferencirani in komplicirani problematiki narodnih skupnosti. Člani raziskovalne komisije ob koncu svojih dokumentiranih izvajanj predlagajo nov in pozitivno spremenjen odnos do manjšin in narodnih skupnosti. Pri avstrijski Akademiji znanosti na Dunaju bi bilo potrebno ustanoviti posebno ustanovo za raziskovanje manjšinskih vprašanj, ki naj skrbi za postopno uresničevanje različnih raziskovalnih nalog. Potrebna pa je tudi ustanovitev posebnega meduniverzitetne-ga svetovalnega organa, ki bi moral dodatno spremljati izvajanje raziskav. Dokumentacijo o narodnih skupnostih v Avstriji sta uredila dr. Dietmar Larcher in dr. Vladimir Wakounig. Tu-
di ta nova brošura o razvejani problematiki avstrijskih narodnih manjšin se kvalitetno vključuje v publikacije o nenemških prebivalcih Avstrije, ki so izšle v zadnjih letih. Veliko prostora je v knjigi odmerjeno tudi aktualnemu problemu dvojezičnosti in identitete in kritični analizi nove koroške šolske ureditve dvojezičnega pouka. Tozadevno pojmujejo izdajatelji nove knjige svoje delovanje tudi v smislu avstrijskega zakona o organizaciji univerz, ki že v prvem § (členu) predvideva, da naj »univerze odgovorno prispevajo k reševanju problemov človeške družbe in skrbijo za njen nadaljnji razvoj.« Zal so v publikaciji »Položaj in perspektive narodnih skupnosti v Avstriji« upoštevane le »glavne« avstrijske manjšine. Manjka analiza položaja sicer maloštevilnih štajerskih Slovencev ob Rad-goni-Radkersburgu ter prikaz stanja skupnosti Slovakov, Judov, narodnostni Sintov in Romov ter analiza stanja delavcev-imigrantov iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem Jugoslovanov, Turkov in Poljakov.
Lev Detela
Veneti na pohodu?
Knjiga »Veneti, naši davni predniki«, ki je izšla v založbi Editiones Veneti (Dunaj) in dnevnika Večer (Maribor) ter bila prvič predstavljena j slovenski javnosti 15. junija letos v Modri dvo-| rani hotela Union v Ljubljani, je postala slovenska uspešnica. O njej so poročali slovenski listi, s precejšnjo nejevoljo tudi beograjski tisk, kot Politika, Politika Ekspres ter tednik Nin, in sicer že s starim stališčem do tega vprašanja: Slovenci da hočejo biti Veneti, a ne Slovani, i Ustreznih pojasnil, da gre vendarle za slovan-skost Venetov samih, beograjski tisk ni hotel objaviti. Pred kratkim pa je beograjski tisk najavil izid nove knjige, v kateri bodo pričevanja, da so Srbi naj starejši narod, katerega omenjajo že indijske Vede...
Odmev na knjigo o Venetih je segel tudi preko meja: poročala je o knjigi Voce Isontina (Go-
dalje na 8. strani ■
Nove publikacije beneškega kulturnega delavca dr. A. Cracine
Čedajski kanonik, msgr. dr. Angel Cracina je aprila praznoval 80-letnico. Obhajal pa 1° je delovno s ponatisom treh pomembnih brošur, medtem ko je nekaj mesecev prej izdal novo izvirno knjigo. V njegovem plodnem dušnop3 stirskem in kulturnem delu imajo namreč brošu re in knjige posebno mesto, saj je svoja spo znanja rad izrazil v pisni obliki, ob slovesih ^ župnij, jubilejnih in drugih slavjih pa je ra povečal slavnost tudi s tiskano besedo. ObjavlJ3 v italijanščini in slovenščini.
Najbolj obširna Cracinova knjiga je objava doktorske disertacije iz pastoralne teologije na Lateranski papeški univerzi v Rimu, ki j° je branil leta 1974 in nosi naslov Gli slavi della Val Natisone.
Letos je ponatisnil, kot smo omenili, tri bro šure. Prvi je naslov Devetica božična v P°^u tanski fari in je iz leta 1966. 2e na začetku ie
NOV SLOVENSKI ROMAN
V Tržaški knjigarni v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici je napro daj nov slovenski roman. Znani slovenski pisatelj Lev Detela, ki živi m dela na Dunaju, je avtor romana DUNAJSKI VALČEK ZA IZGUBLJENO PRETEKLOST. Knjigo je natisnila tiskai*na Graphart v Trstu, o-premil jo je akademski grafik AlC" xander Sixtus von Reden, izdala in založila pa jo je založba Sodobna knjiga. Od decembra leta 1987 do septembra leta 1988 je roman izhajal kot podlistek v Novem listu. Cena romana 15.000 lir.
Revija Pastirček v novo šolsko leto
njegova Opomba: »Ta brošurica noče biti en &0 litvenik ampak samo ena skromna zbirka »J skih nabožnih običajev.« Posvetilo pa se glaS' »Mojim prednikom v spomin in mojim nasi nikom v opomin!« Ob slovesu iz Santlenarta sploh Benečije, kjer je župnikoval od leta 19 do 1966 — prestavljen je bil namreč v Furlanijo — je zbral božične ljudske običaje
pesmi, da bi se ne izgubili.
Kasneje je dr. Cracina odkril rokopis slovenskih molitev (Oče naš, Ceščena Marija,
V Gorici je pred dnevi prišla iz tiskarne prva številka otroške revije Pastirček v šolskem letu 1989-90. Revija vstopa s tem v 44. letnik izhajanja in je torej naj starejša periodična publikacija med Slovenci v Italiji. Prvi prispevek na notranjih straneh je poezija »Otrok razmišlja«; napisala jo je znana goriška pesnica Ljubka Šorli, ki je dobršen del svojega opusa posvetila prav otrokom in ki je tudi pri Pastirčku bila več desetletij, od tega precej časa odgovorna urednica. Na zadnji strani pa je notni zapis Snojeve pesmice »Lajna med bloki«; uglasbil jo je Ivo Bolčina, prav tako veteran v uredniški družini tega prijetnega mladinskega mesečnika.
Se nekaj znanih imen s področja mladinske literature zasledimo v tej prvi številki novega letnika: Zora Saksida iz Gorice, Mariza Perat prav od tam, pa še Berta Golob in Neža Maurer, dolgoletni prijateljici Pastirčka iz osrednje Sloveni-
i je. Sredi revije je slikovna reportaža z desetega Pastirčkovega dne, ki je bil maja meseca v Mač-koljah. V posebnem članku pa mladi bralci zvedo, kako je potekal izid nagradnega natečaja za slikovno podobo platnic v novem letniku. Prvo j nagrado je prejela Sara Renna iz Gorice, drugo I Tania Sternad iz Trsta, tretjo pa Giovanna Salutu iz Devina. Samo naštevanje ostalih prispevkov v novem Pastirčku bi terjalo precej časa, saj gre za pisan, bogat in pester drobiž vse od ugank pa preko informacij in ljubeznivih ilustracij do prijetnih navodil za spretne roke. Zelo bogata je že v tej prvi številki rubrika Pastirčkova pošta, ki vsebuje dopise mladih bralcev, pa še precei ilustracij je zraven. Marsikdo pa se bo nazadnje lahko prepoznal na skupinskih fotografijah, ki prikazujejo taborjenja slovenskih zamejskih skavtov v Trenti, pri Bovcu, v Logu pod Mangartom ter pri Novi Štifti na Dolenjskem.
treh Vera) s konca 15. stoletja. To je sloviti starogorS^_ 1 rokopis, ki je med slovenskimi jezikoslovci vzku dil izredno zanimanje in kritične analize. Ob 6 venski objavi v Koledarju Goriške Mohorje družbe je dr. Cracina poskrbel za natis v janski brošuri z naslovom Antiche preghiere P° polari slovene del santuario di Castelmonte. tos je ponatisnil tudi to pomembno knjižic0 fotografskimi posnetki rokopisa.
I Tretji ponatis pa je zgodovinsko predava v italijanščini o preganjanju slovenske ^eS v cerkvi pod fašizmom v Benečiji. Tu je veu avtorjevih osebnih doživetij, saj se ne omej na čas fašizma, temveč sega v pozna povojna ta, ko je bil nacionalizem, pravzaprav Sovin'2 še vedno na pohodu. Dr. Cracina opisuje t svoj možati boj pred sodiščem proti kleveta™ in žalitvam beneških duhovnikov v vsedržavn italijanskem tisku. Naslov pomembne brošure .
dalje na 8. strani ^
Evropski mladinski turizem
Pred kratkim je bil v obmorskem mestecu Tirrenia pri Pisi dvodnevni kongres italijanskega združenja evropskih občin in 'težel (AICCRE), posvečen evropskemu mla-“'nskemu turizmu. Poleg predstavnikov iz Italije so se ga udeležili še delegati iz ‘rancije in Nemške zvezne republike, ^druženje evropskih občin deluje na razdrtih področjih javnega življenja zlasti Slede na krajevne ustanove (občine, pokrajine, dežele). V Vidmu je deželna sekcija ® Ustanove in ima v svojih organih tudi slovenske predstavnike. Tako je v njenem 'prsnem odboru in glavnem svetu gorici občinski odbornik za turizem dr. An-®rei Bratuž, ki se je toskanskega srečanja l'di udeležil. AICCRE prireja nadalje še arUge pobude z namenom, da zainteresira Posamezne krajevne ustanove za evropske tematike in probleme. Deželna sekcija AICCRE je letošnjo pomlad med drugim j^iredila posebno zborovanje v Pordenonu, Katerega se je udeležil tudi takratni zunanji minister Andreotti. Letos pa ima v na-,«U Posebno zborovanie o vnrašaniih o1ro-,1a- zlasti v prostoru Alpe-Jadran. Pred do-
j.ritn letom so bili njeni predstavniki na ,lršem evropskem zborovanju občin in de-Evrope, ki je bilo v Bordeauxu. Zborovanju v Pisi je predsedoval pred-Sednik mednarodne Zveze evropskih občin °sef Hoffmann, ki je tudi župan v Main-Po pozdravnih nagovorih župana in od-0rnika za turizem iz Pise je spregovoril f.Vr°pski poslanec Barzanti, ki je orisal sta-*“če Evropske komisije zlasti do proble-
| mov mladinskega turizma. Za njim je imel glavno poročilo toskanski deželni odbornik i za turizem Luisella Alliberti, s podrobno analizo o današnjem stanju mladinskega turizma v državah EGS, posebej v Italiji. V popoldanskem zasedanju je imel glavno poročilo podpredsednik francoske dežele Languedoc-Roussillon Marcel Roques. Naslednji dan se je zborovanje nadaljevalo z debato in s sprejetjem statuta za Evropski turistični forum.
Evropsko zborovanje v Toskani se nedvomno uvršča v niz posrečenih pobud ne samo za globlje spoznavanje specifične problematike o turizmu, ampak tudi za vsestransko sodelovanje med evropskimi dejavniki. In prav v tem imajo občine in dežele svojo pomembno vlogo.
—o—
ZIMSKE OI 1998
V teku je sestava posebnega odbora, ki bo imel nalogo, da s primernimi nastopi podpre kandidaturo Trbiža, Beljaka in Kranjske gore za središče zimskih olimpijskih iger leta 1998. Takšna pobuda je bila sprejeta na plenarnem zasedanju predstavnikov delovne skupnosti Alpe Jadran, ki je lansko leto obhajala svojo desetletnico. Zasedanje je bilo v Benetkah. V posebnem odboru bodo predstavniki Furlanije-Julij-ske krajine, Koroške in Slovenije. Podpredsednik deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine Francescutto je izjavil, da je predlog izviren, saj se Trbiž, Beljak in Kranjska gora nahajajo v treh različnih državah, ki pa so si sosede.
j S SLABIM OBČUTKOM ZA STVARNOST
V kongresnem središču tržaške pomorske postaje je bila 8. t. m. slovesnost ob 35. obletnici ustanovitve Združenja istrskih beguncev. Nekaj sto delegatov, ki je zastopalo okoli 14 tisoč članov šestih begunskih društev in združenj, je poslušalo glavno poročilo predsednika Silvia Delbel-la, ki je poudaril pomen 35-letnega dela Združenja v korist beguncev in ohranitve njihove identitete. Med drugim je — s slabim občutkom za stvarnost in možnosti — l pozval predstavnike velesil, naj bi ponov-■ no preučili dogovore iz mirovnega sporazuma ter ustrezno spremenili akte, da bi se Istra vrnila pod okrilje Italije. Predsednik je tudi predlagal ustanovitev zveze vseh begunskih društev. O tem naj bi se operativno dogovorili na sestanku, ki bo proti koncu meseca v Pordenonu. Pred kongresno palačo je skupina pripadnikov slovenske manjšine v Trstu s transparenti zahtevala uveljavitev slovenskih pravic in posebej še dvojezičnosti.
NOBELOVA NAGRADA ZA MEDICINO
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so podelili ameriškima znanstvenikoma Michaelu Bishopu in Haroldu Varmusu z medicinske šole kalifornijske univerze v San Franciscu. Nobelovo nagrado jima je podelila pristojna komisija zavoda Karolinška za odkritje zvrsti genov, ki nadzorujejo rast in delitev celic, kar je izrednega pomena za preučevanje razvoja in nastanka novotvorb. Ameriška znanstvenika sta odkrila celični | izvor retroviralnih onkogenov že leta 1976.
Oh 50-letnici Bohinjskega tedna
ClCO
Dr. Andrej Gosar
1 It 11111111111"11111r" M
Naj spomnim samo, kako nizka, narav-°st bedna je običajna življenjska stopnja elike večine našega podeželskega, tudi imenovanega kmečkega prebivalstva. ^°Hkokrat se zgodi, da nimajo ti ljudje .’ti za sol in vžigalice, da o naj raznovrstni ših drugih nujnih potrebah današnjega loveka niti ne govorim. Kakšna, kako bed-.? je največkrat vsakdanja hrana teh lju-kako beraško, komaj človeško stanujejo itd.! Kako žalostna, v vsakem pogledu .Radostna je med preprostim kmečkim in ajtarskim ljudstvom navadno preskrba S^arih, onemoglih ljudi in bolnikov!
In če pogledamo naše delavstvo, dobili10 zopet v največ primerih sliko, ki se z ?.eWskimi razmerami v količkaj razvitej-in naprednejših industrijskih deželah Po večini niti ne da primerjati. Velik, ve-‘k del našega delavstva zasluži komaj najtemnejši eksistenčni minimum za sam-medtem ko so delavci, ki imajo količki večjo družino, le prevečkrat obsoieni > ttajbeclnejše životarjenje in s tem zdru-2e*o telesno in moralno propadanje.
II.
Tudi drugi sloji v našem narodu žive i° Večini zelo skromno, da ne rečem kar eraško. Naj spomnim samo na gmotne
razmere velike večine nižjih in tudi srednjih nameščencev vseh vrst, malih in neredko tudi srednjih obrtnikov, trgovčičev itd.
V vseh teh primerih nam je zares izdatna pomoč, je izdatno izboljšanje nujno potrebno in sicer kar na vsej črti, glede prehrane, obleke, stanovanj in različnih drugih važnih in nujnih potreb. Takega splošnega izboljšanja pa ne moremo doseči drugače, kot s smotrno organizacijo in primernim vodstvom vsega našega gospodarskega življenja, skratka, s smotrno in primerno intenzivno, našim domačim razmeram in potrebam prilagojeno narodnogospodarsko in socialno politiko.
Možnost posebne slovenske narodno-gospodarske in socialnc politike.
V tej zvezi se moramo kajpak takoj vprašati, ali je taka slovenska narodnogospodarska in socialna politika, kot tu o nji govorim, sploh mogoča?
Temu vprašanju se ne moremo izogniti. Brž ko se spomnimo, da Slovenci nimamo svoje posebne države, temveč smo samo del Jugoslavije, ki se mora v svoji po-spodarski in socialni politiki nuino ozirati tudi na upravičene potrebe in koristi
drugih pokrajin v državi, si to vprašanje moramo zastaviti in nanj odgovoriti.
Vprašanje o možnosti posebne slovenske narodnogospodarske in socialne poli+i-ke je toliko bolj važno, ker je danes glavni činitelj, če hočemo, kar glavni nosilec vse gospodarske in socialne politike nuino le država sama, ne pa posamezne pokrajine v nji. Zlasti kolikor gre za uredi-I tev gospodarskih in tudi socialnih odnosov nasproti drugim državam, je to izključno le naloga države in njene politike. Tega ni mogoče prenarediti ali celo odpraviti z nikakršno notranjo organizacijo in preureditvijo države.
Vse to je tako in drugače niti ne more biti. Prav zaradi tega na ie vprašanie o slovenski narodnogospodarski in socialni politiki toliko bolj zamotano in koprivo, vsekakor mnogo bolj kot pri narodih, ki so politično povsem samostojni in žive i vsak v svoji lastni, posebni državi.
Vendar bi bilo napačno, ako bi hoteli I zaradi naznačenih težav celo to vprašanje ! kratko in malo zavreči ali ga preprosto zanikati. Ne, tudi v tej stvari mora biti 7a nas odločilna zavest, da smo Slovenci poseben narod s svojo slovensko samobitnostjo, ki jo hočemo in moramo ne le ohraniti, marveč jo tudi izpopolnjevati in razvijati do višje kulturne stopnje, skratka, da smo narod, ki hoče v okviru skupne jugoslovanske države v složnem in plodnem sožitju s Hrvati in Srbi živeti svoie samolas+no narodno in posebej tudi svoje kulturno življenje.
VENETI NA POHODU?
■ nadaljevanje s 6. strani
rica), pa tudi Kleine Zeitung (Gradec - Celovec) in Die Presse (Dunaj). Izmed slovenskih listov so knjigi posvetili daljša poročila Dolenjski list (Novo mesto), Nedeljski dnevnik in Dnevnik (Ljubljana) ter Večer (Maribor); deloma pa tudi RTV Ljubljana.
Pomembna predstavitev knjige je bila dne 19.9. t.l. v Mariboru, ob navzočnosti zastopnikov mesta, rektorja univerze in mariborskega škofa, v kazinski dvorani narodnega gledališča, ob nastopu študentske pevske in plesne skupine in samih avtorjev knjige, Ivana Tomažiča, Jožeta Šavlija in Mateja Bora.
Za 20. oktober letos je napovedana tudi predstavitev v Kopru, ob 18. uri v gledališču, tudi z nastopom pevskega zbora in samih avtorjev.
Zanimanje za knjigo v slovenski javnosti je še vedno živo, dasi je knjiga že skoraj razprodana, in bo treba očitno misliti na ponatis.
i. p.
NOVE PUBLIKACIJE BENEŠKEGA KULTURNEGA DELAVCA dr. ANGELA CRACINE ■ nadalievanie s 6. strani
A cinquant’ani dalla proibizione dello sloveno in chiesa, forania di San Pietro al Natisone.
Naj še omenimo zadnjo izvirno knjigo, ki jo je izdal dr. Cracina pred slabim letom. To je vsestranski opis župnije nadangela Mihaela v kraju Campeglio di Soffumbergo, kjer se je rodil.
IZPOLNJEVALNI TEČAJ ZA PROFESORJE
V dneh 16. in 17. t.m. bo na sedežu nižje srednje šole Fran Levstik na Proseku izpolnjevalni tečaj za ravnatelje in profesorje slovenskih nižjih srednjih šol tržaške in goriške pokrajine. Tečaj nosi naslov: Medpredmetno programiranje in metodologija pouka.
Obe jutri bosta namenjeni strokovnim predavanjem, popoldneva pa delu po skupinah. V okviru delovnih skupin si bodo profesorji izmenjali izkušnje in skupaj sestavili načrte.
L. Z.
| SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
SPLETKE IN LJUBEZEN
Friedrich Schiller
Režija Zvone Šedlbauer
Igrajo: Tone Gogala, Branko Šturbej, Stoja11 Colja, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Anton Pe* je, Bogdana Bratuž, Lučka Počkaj, Irena Zuba lič, Alojz Milič, Franko Korošec.
Premiera v petek, 13. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A-
Ponovitev: v soboto, 14. oktobra, ob 20.30
Abonma
RED b red c
V sredo, 11. oktobra, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega ljubljenega
Aleksandra Martelanca
Žalostno vest sporoča prijateljem doma in po svetu
sin Saša v imenu svojcev in sorodnikov
Trst, 12. oktobra 1989
v nedeljo, 15. oktobra, ob 16.00 - Abonma v četrtek, 19. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure eno uro pred pričetkom predstav pri blagaJ^1 Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 73426 2e abonirane naprošamo, da dvignejo izKaZ nice čimprej.
Novost sezone: Po vsaki predstavi bo odPrt bar KGB!
Ponovitev v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30 - Abonm3
RED A
v torek, 17. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19- ure’ ^ soboto od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Brass 20, tel. 33288.
na
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re3' ‘'“j sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovo . urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grapn Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
V tistem hipu, ko ni v tem pogledu za nas nobenega, prav nobenega dvoma, je tudi že jasno, da naše domače, slovensko gospodarstvo ni in ne sme biti samo organ, s katerim bi si pridobivali sredstva za čim udobnejše osebno življenje, marveč nam mora hkrati ustvarjati potrebno materialno podlago za našo narodno in kulturno rast in napredek.
To pomeni, da se mora vse naše domače gospodarstvo tako uravnati in organizirati, da bo v polni meri ustrezalo našim narodnim potrebam in ciljem, skratka, postati mora pravo slovensko narodno gospodarstvo v polnem pomenu te besede.
Praktično vprašanje o možnosti in obsegu takega pravega slovenskega narodnega gospodarstva je seveda dokaj zapleteno in kočljivo. Vendar toliko je in mora biti za vsakega pravega Slovenca jasno in o-čitno, da se ne moremo in ne smemo zadovoljevati s tistim materialističnim pojmovanjem gospodarskega življenja, ki nožna samo skrb, kako bi mogli ob njem vsak sam zase kolikor se da dobro in u-dobno živeti. Slovenska narodna misel postavlja našemu gospodarskemu živlieniu višje, idealnejše cilje, zahteva od ni ega, da mora v kar naj popolnejši meri služiti tudi kulturnim in socialnim potrebam in ^ zahtevam naroda kot celote.
Seveda so s tem združene mnoeotere, težave in tudi žrtve, ki se ne zlagajo z zasebnimi pridobitnimi interesi posameznih gospodarstvenikov. Toda to nas ne more in ne sme odvrniti od našega temeljnega spoznanja in cilja. Nasprotno, ravno te
težave in žrtve nas silijo, da moramo toliko bolj temeljito premisliti in dognati, na kakšen način in v kakšnih mejah se da ideja resničnega slovenskega narodnega gospodarstva, ki naj bi ustvarjalo materialno podlago za kar najpopolnejšo občo blaginjo vsega naroda, praktično kar najbolje izvesti in uresničiti.
To je namreč osnovni problem slovenske narodnogospodarske in socialne politike.
Nekaj temeljnih dejstev in ugotovitev, ki bi jih morali pri svoji narodnogospodarski in socialni politiki posebej upoštevati.
Ce hočemo, da bo naša narodnogospodarska in socialna politika zares smotrna in uspešna, ne smemo prezreti in omalovaževati nekaterih temeljnih dejstev, ki so zanjo vprav odločilne važnosti.
Predvsem se moramo živo zavedati, da bi bila vsakršna enostranska, bodisi zgolj agrarna bodisi zgolj industrijska smer v našem narodnogospodarskem in socialnem razvoju stvarno nemogoča.
Ako ne bi bilo nobene druge zapreke za kaj takega, je to izključeno že zaradi velike neenakosti in razlike v strukturi in rodovitnosti različnih pokrajin v naši deželi.
Naj spomnim samo na razliko med Gorenjsko in Dolenjsko; na Dolenjskem zopet med kraškim svetom in Suho krajino na eni strani, pa med kočevskimi gozdnimi predeli in vinorodnimi kraji na dru-
I gi strani. Na Štajerskem naj omenim zope j le razliko med hribovitimi premogovnim
1 revirji in pa recimo Savinjsko dolino, me I kozjanskimi gozdnimi predeli in bizeljs^ pokrajino, Slovenskimi goricami, Haloz mi, Murskim poljem itd. Vsa ta razn° 1 kost izključuje, da bi mogli kateri koli g° spodarski panogi priznati splošno predn°s pred vsemi drugimi. Ravno nasprotno: ša dežela zahteva po svoji naravni in dovinsko nastali slikovitosti, da gojijo nji najraznovrstnejše gospodarske Pane ge, se jih, kakor pač dejanske razme najbolj kažejo, z vso vnemo oprimemo ^ jih do kar najvišje stopnje razvijemo izpopolnimo.
Tolika neenakost in raznovrstnost ravnih, kakor tudi v teku časa nastalih ljenjskih pogojev povzroča tudi, da : glavni narodnogospodarski in prav pose še glavni socialni problemi v različnih P delih naše dežele močno različni. . r
To velja toliko bolj, ker so tudi sic glavne težave malega kmeta in bajtarje ’ pa recimo prekmurskih poljskih delayc ^ viničarjev, lesnih delavcev v kočevskih 1 notranjskih gozdovih, dalje različnih v , industrijskih delavcev, na primer v teks ni pa rudarski in kovinarski stroki, že me po sebi povsem različne ter se ne d J postaviti v isto vrsto in enako obravna ti. Prav zaradi tega je tudi vprašanje, . ko in s čim izboljšati gmotni in socia položaj vseh teh ljudi, v vsakem prime oziroma za vsako skupino popolnoma d gačno, svojevrstno.
(dalje prihodnjič)