Z E LE Z AR
LETO XXIV
NOVEMBER
1984
St. 21
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
INOVATORJI TUDI IZVEN TOVARNIŠKIH PLOTOV
Inventivna dejavnost štorskih železatjev je poznana tudi izven delovne organizacije, o čemer pričajo pomembni obiski in članki v jugoslovanskem tisku v zadnjem času.
V	četrtek, 25.10., sta prišla na razgovor v Železarno dr. Veljko Rus s Sociološkega inštituta v Ljubljani in dr. Akihiro Ishikawa, strokovnjak za inventivne skupine z Japonske, kije trenutno zunanji sodelavec instituta. Strokovnjaka sta se zanimala za delo inovacijskih krožkov v Železarni, saj pripravljata primerjalno analizo inovacijskih skupin v Jugoslaviji in na Japonskem. Dogovorili smo se, da jima bomo pri njunem delu pomagali, v zameno pa nas bosta seznanila z rezultati raziskave in nekaterimi praktičnimi izkušnjami iz Japonske.
V	petek, 2.11., je bila na obisku v Železarni delegacija Zveze izumiteljev iz Sovjetske zveze: tov. Tjujin, predsednik Zveze izumiteljev ZSSR, tov. Stergačev, predsednik Zveže izumiteljev moskovskega okrožja in tov. Ruškov, izumitelj - heroj dela ZSSR. Spremljali so jih tov. Jan, predsednik Zveze DIATI Slovenije in tov. Tatjana Lisavec iz Zveznega zavoda za patente. S kolegi iz Sovjetske zveze smo izmenjali izkušnje s področja organiziranja inventivne dejavnosti in nagrajevanja inovatorjev. V bistvu se oba sistema razlikujeta po tem, da v SZ o inovacijah odločajo državni uradniki, pri nas pa samoupravni organi na podlagi strokovnih ocen. Inovatorji v SZ dajejo vedno večji poudarek kolektivnemu reševanju problemov, kar je zelo blizu našim oblikam inovacijskih krožkov in projektnih teamov. »Brigad-naja organizacija truda«, kot imenujejo te kolektivne oblike, je sestavljena iz vseh ljudi, ki sodelujejo od ideje do njene realizacije v praksi.
V	oktobrski številki »Inventivnega radnika«, glasila DIATI SR Hrvaške, je izšel članek s fotografijami o inventivni dejavnosti v Štorah.
V	»Jugoslovanskem stvaralaštvu«, glasilu DIATI Jugoslavije, predstavljajo Železarno Store in naše inventivne dosežke, ki smo jih razstavili na RAST YU 84 na Reki. Posebej tudi citirajo ing. Halerja, ki je na Reki na informativnem dnevu o Železarni, ko je govoril o odnosu poslovodnih struktur do inovatorjev, dejal: »Ni se treba bati tistih, ki ustvarjajo, temveč tistih, ki ne delajo!«
Dogovor za čimboljše popravilo v skupini vzdrževalcev.
Ob 29. novembru -dnevu republike
čestitamo vsem delavcem in upokojencem Železarne Štore
INVESTICIJE
V	SLOVENSKIH ŽELEZARNAH
V	LETU 1984
Letošnje, 1984. leto, je za Slovenske železarne glede razvoja odnosno investicij zelo pomembno. V jeklarnah so pričele z delom nove naprave, ki omogočajo uvedbo sodobne tehnologije, katera lahko zagotovi kvalitetnejšo proizvodnjo jekla. Pričeti sta tudi dve težko pričakovani naložbi: povečanje zmogljivosti proizvodnje jekla v Železarni Store in gradnja nove jeklarne 2 na Jesenicah.
V glasilih delovnih kolektivov so obširno opisane ključne investicije. V vsaki delovni organizaciji je sleherni član kolektiva tekoče obveščan, kaj se dogaja s temi investicijami. Tudi v sredstvih javnega obveščanja so namenili nekaterim investicijam v Slovenskih železarnah precej pozornosti, in to iz dokaj različnih zornih kotov. Poročali so tudi o pričetku najpomembnejših naložb. Kljub temu vas
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vodstvu in kolektivu Železarne Store za pokroviteljstvo nad srečanjem naših internirancev koncentracijskih taborišč, ki žive na območju celjske občine.
Hvala tudi za pogostitev v Domu železatjev na Teharjah.
Predsednik komisije: Risto GAJŠEK
Investicije v Slovenskih železarnah v letu 1984
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo gotovo zanimalo, kako se sploh odvija investicijska dejavnost in kako je realizirana načrtovana poraba investicijskih sredstev v letošnjem letu. Moj namen je, da vas seznanim na kratko tudi s tem, kaj se dogaja »pri sosedih« in v celotnem SOZD SŽ.
Kot običajno v prejšnjih letih so bile tudi za letos investicijske namere kaj bogato načrtovane. Želje so presegale oceno možnosti 7.000 mio dinarjev in najbolj zavzeti so predvidevali celo planirano realizacijo investicij v letu 1984 do vrednosti blizu 10.000 mio din. Bolj previdni so napovedovali možnosti do okoli 6.000 mio dinarjev in rezultat prvega polletja kaže, da se niso prav dosti zmotili. Od 1.1. 1984 do 30. 6. je bilo v DO SOZD Slovenske železarne porabljeno za investicije 2.263,9 mio din.
Šestmesečna poraba investicijskih sredstev je torej nekaj pod pričakovanji in sedaj, po preteku 9 mesecev letošnjega leta, je poraba komaj kaj boljša.
Osrednja, vrednostno najzahtevnejša investicija, gradnja nove jeklarne na Jesenicah, je bila uradno prijavljena pri SDK šele 1.8.1984. Z gradbenimi deli so pričeli 8. oktobra.
Doslej so že podpisali poleg pogodbe za izvajanje gradbenih del še pogodbo za dobavo in montažo domače opreme ter tudi pogodbo za dobavo inozemske opreme. Za dobavo in montažo domače opreme so podpisali pogodbo z RUDIS - Trbovlje, za dobavo uvozne opreme pa s firmo Mannesmann-Demag iz Zahodne Nemčije. Do septembra oziroma do zadnjega četrtletja letošnjega leta so porabili za ta projekt sorazmerno malo sredstev. Večja poraba se obeta že do konca leta; drugo, 1985. leto, bo pa za investitorja v vsakem pogledu zelo zahtevno, saj je pričetek poskusnega obratovanja načrtovan za mesec februar 1987. leta.
Za obstoječo jeklarno izredno pomembna naprava za vakuumiranje jekla (VOD) je pričela na Jesenicah s poskusnim obratovanjem že decembra 1983. leta. Investicija je docela zaključena in tehnologom je uspelo doslej osvojiti proizvodnjo domala vseh kvalitet, predvidenih za proizvodnjo na tej napravi. Proizvodnja postopno narašča, naprava dela dobro. Z dopolnitvijo kadrov in pridobljenimi izkušnjami ter odpravo dosedanjih napak bodo dosegli z izpopolnitvijo dela na napravi tudi vse v projektu predvidene cilje.
V	Železarni Jesenice je v teku še več manjših, pa vendar pomembnih investicij. V fazi zaključnih del so temelji za postavitev brusilnega stroja za slabe v čistilnici valjarne Blumirig-Steckel. Načrtujejo, da bi stroj montirali do konca letošnjega leta.
V	valjarni debele pločevine je dograjena žarilna peč, stiskalnica; šekator, rav-nalni stroj, nekatera dela pa so zaostala zaradi pomanjkanja sredstev.
Razširitev proizvodnje varilne žice VAC je v zaključni fazi, vendar se vključuje v proizvodnjo z enoletno zamudo.
Dela za povečanje poizvodnje diskov, med opremo je tudi dobava Stiskalnice iz Železarne Ravne, so v zaključni fazi in je pred koncem letošnjega leta predvideno poskusno obratovanje.
V	Žebljarni je monitranih 10 avtomatov za valjanje žičnikov, kar bo dopolnjevalo asortiment dosedanje proizvodnje žičnikov Železarne Jesenice.
Gradnja hidroelektrarne Javornik z močjo 1,2 MW se je pričela najmanj s polletno zamudo. Dolgi dobavni roki domačih dobaviteljev opreme izključujejo možnost, da bo ta investicija pričela ž obratovanjem pred 1986. letom.
Pripravljenih imajo še nekaj manjših, vendar potrebnih investicij, za katere pa ni rešeno financiranje in je vprašljivo, če jih bo možno realizirati vzporedno z izgradnjo jeklarne. Za letošnje leto so računali, da bodo pričeli z realizacijo projekta »Jeklarne 2« že kmalu na začetku leta in so predvidevali letno porabo investicijskih sredstev 6.700 mio din. Zaradi kasnitve, saj se je investicija pričela šele v oktobru, niso porabili v prvem polletju niti celih 900 mio dinarjev. Poraba se bo v četrtem kvartalu seveda bistveno povečala, vendar se v načrtu predvideni vrednosti ne bo mogla približati.
V	Železarni Ravne gredo dela in plačila za investicijo v modernizacijo jeklarne h kraju. Naložba že daje vidne učinke, čeprav še niso odpravili vseh pomanjkljivosti. Podobno kot na Jesenicah si tudi v jeklarni Železarne Ravne še vedno prizadevajo za odpravo težav pri uvajanju ponovčhe metalurgije.
V	livarni težkih odlitkov je v gradnji hala, delno montirajo tudi opremo. Predvidevajo, da bo investicija še v teku vse 1985. leto.
Težave imajo z realizacijo rekonstrukcije obstoječe livarne. Dela so se ustavila v fazi pripravljalnih del, ker še ni do konca rešeno vprašanje financiranja. Uvozna oprema je dobavljena; po sedanjem stanju pa bo investicija veijetno kasneje dokončana, kot je predvideno po planu.
V	valjarni je v teku druga faza rekonstrukcije. Pralnico valjev zaključujejo, kontinuirana peč bo predvidoma zgrajena do konca letošnjega leta, tako da bi pričeli z obratovanjem v prvem četrtletju 1985.
Investicije v kovačnico, ki redno obratuje, so docela zaključene in zadnje naprave v adjustaži so pripravljene za poskusno obratovanje.
S področja predelave je v teku modernizacija obrata pnevmatskih strojev. V gradnji je nova hala, pripravljajo proizvodnjo novih hidravličnih strojev, kar naj bi v glavnem zamenjalo proizvodnjo pnevmatskih strojev. Kasneje bo potrebno še nadomestiti oziroma zamenjati zastarelo opremo z novimi modernimi stroji..
V	Železarni Ravne je v teku še del investicije za namensko proizvodnjo. Nekatera pomembnejša dela so tudi v okviru amortizacijskih zamenjav, predvsem na področju toplotne obdelave in gospodarne uporabe energije.
V	šestih mesecih je znašala poraba investicijskih sredstev v železarni Ravne 792 mio din, v devetih mesecih pa že okoli 1.100 mio din in kaže, da bodo dosegli do konca leta približno načrtovano vrednost porabe.
V	Železarni Store so že maja pričeli z novo investicijo v »Razširitev zmogljivosti jeklarne«. Z Metalno Maribor so podpisali pogodbo za inženiring realizacije celotne investicije. Gradbena dela so pretežno zaključena in oprema je v delu, vendar kaže, da se pri dobavi opreme v Metalni ne bodo mogli držati pogodbenih rokov. Investicijsko manj zahtevno, tehnološko pa gotovo pomembno je v jeklarni uvajanje uporabe naprave za dodajanje prašnatih dodatkov in s tem tudi CaSi. Naprava je v poskusnem obratovanju od meseca maja.
Gradnja aneksa jeklarne
Za olajšanje dela v jeklarni so pomembna tudi dogotovljena dela v aneksu jeklarne.
Metalna Maribor je dobavitelj druge žarilne peči za valjamo 2, vendar tudi pri tej investiciji kasnijo.
V	prvem polletju je bila zaključena investicija v jeklovleku, s pričetkom poskusnega obratovanja na »Kisserling« liniji in vse kaže, da bodo že letos dosegli v projektu predvideno proizvodnjo.
V	Tovarni traktorjev je v teku odprave ozkih grl. V prvem polletju je bilo montiranih za potrebe proizvodnje in orodjarne več novih obdelovalnih strojev.
Razen navedenih investicij so zgradili še halo za potrebe vzdrževanja, kamor postopno selijo opremo. V okviru amortizacijskih zamenjav; sp nabavili še nekaj novih strojev za potrebe vzdrževanja.
V	prvih šestih mesecih so porabili v Železarni Štore za investicijska dela 541 mio din, v čemer je za nove investicije okoli 481 mio din, drugo pav okviru amortizacijskih zamenjav. V devetih mesecih so porabili nekaj nad 50 °/o od letno predvidene porabe, ki naj bi znašala 1.200 mio din. Gotovo.je, da bo proti koncu leta prispelo v plačilo več situacij, izvajalci del pa se bodo morali dobro potruditi, da bi porabili vsa za letos predvidena sredstva. g
Pri predelovalcih žice je letošnje leto, kar zadeva investicije, bolj sušno leto. Ne da ne bi imeli potreb. Uvozne restrikcije preprečujejo nabavo tudi prepotrebnih strojev, ki naj bi zamenjali stare, že izrabljene. Tako so v Plamenu - Kropa od celotno predvidenega uvoza v vrednosti 1 mio DM kupili samo en avtomat na jesenskem zagrebškem velesejmu in tega sedaj montirajo.
V	Tovilu zaključujejo že pred nekaj leti pričeto investicijo v »Razširitev in modernizacijo proizvodnje«. Kot je bilo za to investicijo že večkrat rečeno, ni popolna, ker ni bilo mogoče zagotoviti vse opreme iz uvoza.
Nekaj.več investicijske aktivnosti je še vedno v Verigi- Lesce: V letošnjem letu potekajo pri njih investicije dosti skladno z načrtovano dinamiko.
Galvana in naprava za čiščenje odplak so v poskusnem obratovanju.
Modernizacija proizvodnje opreme v TOZD TIO se odvija po načrtu. Pretežni del opreme in orodja je že dobavljen, razen dveh ključnih strojev, ki pa bosta dobavljena pred iztekom leta. S tem bo investicija dogotovljena.
V	stari kovačnici obnavljajo halo, ki bo merila 800 m2. Ta prostorje namenjen za montažo bremenskih verig. Nabavili so tudi nekaj najmodernejših avtomatov za proizvodnjo verig, od katerih so nekateri že v obratovanju, nekaj jih je še v montaži. V novi kovačnici končujejo montažo indukcijske peči, ki so jo razvili sami v sodelovanju z inštitutom Jožef Stefan.
Še v letošnjem letu nameravajo nabaviti 6 avtomatov za proizvodnjo rudarskih verig.
Za področje predelave v glavnem velja, da ni pričeta nobena večja nova investicija in da pretežno dokončujejo investicije iz prejšnjih let. Podatki za prvo polletje to tudi potrjujejo, saj je bila nekaj večja poraba investicijskih sredstev le v Verigi - Lesce - 69,5 mio din. V Plamenu so porabili 18,8 mio, v Žični 18,0 mio in v Tovilu 2,5 mio din.
V	Metalurškem inštitutu so v prvem polletju porabili nekaj več kot 17 mio din, največ za plačilo računalnika, ker So drugo le manjše investicije.
Po oceni dosedanje realizacije načrtovanih investicij za letošnje leto lahko samo ugotovimo, daje ponovno zamujenih nekaj mesecev in da je poraba sredstev pod predvidevanji. Ce upoštevamo inflacijo, je realizacija še slabša, saj pri pripravi gospodarskega načrta za letošnje leto nikjer v DO niso upoštevali tolike podražitve, kot sedaj v teku leta nastopa.
Na drugi strani pa z zadovoljstvom lahko ugotovimo, daje vrsta investicij, zaključena v letu 1983 ali šele letos, pričela dajati pozitivne učinke, nekatere naložbe že v projektih predvidene rezultate, nekatere celo več, čeprav še v dobi poskusnega obratovanja.
Pričete so tudi pomembne investicije v jeklarnah, kar bo dalo Slovenskim železarnam pogoje za količinsko usklajenost zmogljivosti in tehnološke pogoje za proizvodnjo visokokakovostnih vrst jekel, kar je tudi končni cilj teh naložb.
Milan Marolt
Zahvala
Krajevni skupnosti Štore in Rdečemu križu se najlepše zahvaljujem za obisk na mojem domu in za poslana darila.
Seničar Katarina
Samoupravljanje in dejavnost družbenopolitičnih organizacij v jeklo vleku
V prejšnji številki Železarja je bil objavljen članek o uspehih, kijih delavci jek-lovleka dosegamo pri izpolnjevanju ciljev glede količinske proizvodnje. V članku avtor ni pozabil omeniti, da je za doseganje uspeha potrebno poleg dobrega vodenja tudi uspešno delo družbeno-političnih organizacij ter dosledno izvajanje sklepov samoupravnih organov v temeljni organizaciji in seveda tudi na nivoju delovne organizacije.
Jeklovlek je mlad kolektiv. Proizvodnja je stara manj kot 15 let, več kot 60 % delavcev je mlajših od 27 let in veliko število teh pozna proizvodnje jeklovleka šele, odkar se le-ta nahaja na novi lokaciji. Mislimo, da sta v preteklih letih predvsem sindikat in mladina odigrala najpomembnejšo vlogo pri krepitvi družbenopolitične aktivnosti in pri delu samoupravnih organov. Tudi delo 00 ZK je, čeprav je ta zelo maloštevilna, čutiti v temeljni organizaciji predvsem pri postavljanju programov za boljše gospodarjenje in pri akcijah v zvezi z izpolnjevanjem nalog za sta-bilizapijo našega gospodarstva. Problem je številčnost članstva, ki pa ga ne nameravamo večati za vsako ceno.
Kot že nekaj let poprej velja tudi letos, da delavski svet temeljne organizacije sproti in temeljito obravnava vsa prispela gradiva. Posebej je treba poudariti, da se vedno bolj ukvarja tudi s konkretnimi problemi in problematiko iz temeljne organizacije same, kar napravi delo delavskega sveta zelo pestro.
Delavski svet skrbi, da tudi komisije delujejo temeljito, da se gradiva ter sklepi posredujejo pravočasno in sproti med delavce. Tako delegati, ki nas zastopajo v posameznih samoupravnih organih na nivoju Železarne Štore, ne zastopajo le svojih stališč, temveč zares stališča jeklovleka.
Če smo zadovoljni z navedenim, je treba povedati tudi to, da naše delegacije za SIS in za ZZD ne delujejo najbolje. Ker je tudi tu vzpodbujevalec aktivnosti sindikat, je njegov izvršilni odbor to problematiko že večkrat analiziral. Občutnejših premikov na bolje ni kljub sprejemanju različnih sklepov. Menimo, da je glavna ovira za uspešno delo delegacij delo v izmenah, ki otežuje redno sestajanje delegacij pri pripravah na seje in konference.
Mislimo, da je prav, da omenimo tudi družabno življenje, izletništvo, športna srečanja in ostale aktivnosti, ki jih v jeklovleku ni malo. Te dejavnosti nam pomagajo, da se bolje spoznavamo med sabo, saj delamo v treh izmenah, in da spoznavamo tudi delavce drugih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, kakor tudi dejavce drugih kolektivov. Preden na kratko opišemo to dejavnost v letošnjem letu, ne smemo pozabiti omeniti prizadevanja za izobraževanje naših delavcev, kjer pa nas čaka še veliko dela.
Komisija za izletništvo, šport in rekreacijo si je zadala v letošnjem letu zelo zahteven program. Ko ga po preteku 10-mesecev ocenjujemo, lahko ugotovimo, da je že skoraj v celoti realiziran. Naj omenimo, da smo organizirali sindikalni izlet na Dolenjsko, ki se ga je udeležilo skoraj 100 članov kolektiva ter smo morali prvič na pot z dvema avtobusoma. Ogledali smo si vinske kleti v Krškem, galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici ter preživeli lepo majsko soboto kasneje v Henčko-vem domu, kjer se uspešno ukvarjajo s kmečkim turizmom.
Prvo soboto v mesecu septembru smo imeli tradicionalno športno in družabno srečanje z delavci našega poslovnega partnerja, to je Jugorapida iz Podsuseda pri Zagrebu. Tekmovali smo v sedmih disciplinah; ker je gostitelj zmagal v štirih, je ob koncu prejel ličen pokal za skupno zmago. Med športnimi tekmovanji smo našli tudi čas za pogovor o proizvodni problematiki ter družbeno-političnih aktivnostih obeh kolektivov. Če nas ne bi priganjal čas zaradi odhoda avtobusa, bi se vsaj pri družabnem delu gotovo izkazali kot zmagovalci, kar smo lahko ocenili po zelo uspešnem štartu pri in po večerji. Nekateri naši sodelavci so združevanje dela vzeli preveč dobesedno in so se zato morali vrniti domov v lastni režiji v zgodnjih jutranjih urah. Veliko pozornost posvečamo v jeklovleku stikom z našimi nekdanjimi delavci, ki so v pokoju. Letos smo se kar dvakrat sestali, in sicer ob Dnevu upokojencev ter še na srečanju z nekdanjimi delavci dne 12,9. 1984 na Švetini. Naši nekdanji sodelavci še vedno čutijo pripadnost svojemu kolektivu in sp hvaležni za informacijo o novostih, ki jim jih lahko ob takih prilikah posredujemo. S svojimi izkušnjami lahko ob ogledu jeklovleka še vedno marsikaj svetujejo mladim, novim delavcem.
Ko naštevamo aktivnosti, je treba povedati tudi to, da se redno udeležujemo srečanj, ki jih organizirata sindikat in mladina drugih temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in delovne organizacije. Posebej je treba, poudariti uspešno sodelovanje pri množični rekreaciji in pri medobratnih športnih tekmovanjih. Kljub temu, da veliko naših delavcev prihaja s področja, kjer je treba tudi doma poprijeti za delo, smo ena tistih temeljnih organizacij, ki se udeležuje vseh panog. Naš cilj ni zmagovati, pač pa to, da se kar največje število delavcev udeleži teh športnih tekmovanj. Saj vemo, da pametni pristop k športu in delu krepi telo in duha. Pri tem ne smemo misliti, da šo tu najbolj prizadevni mladinci, saj se tudi starejši delavci in celo tisti, ki so že in še poročeni, trudijo dokazati svoje kvalitete na vseh področjih. Daje temu res tako priča zadnja zmaga poročenih proti neporočenim »nogometašem «.
Šalo na stran, čeprav tudi ta prispeva k dobremu vzdušju v kolektivu. Menimo, da v jeklovleku imamo dobro klimo. Zavedamo se tudi vseh številnih slabosti, nepravilnosti in nerešenih problemov, ki jih je treba rešiti. Vedno smo gledali na to, da se je treba skoncentrirati na tiste, kijih lahko rešimo sami.
Predsednik IO OOS Branko Gajšek
Žerjav v rudnem dvoru na plavžu.
OBVESTILO
V letošnjem letu, natančneje v Štorskem železarju št. 3/84, so že bile objavljene nekatere pomembne novitete s področja zdravstva ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Tokrat objavljamo novitete, objavljene v Ur. 1.41/83 SRS, V zvezi s pogoji, višino in načinom plačevanja prispevka za čas neplačanega izrednega dopusta oziroma prestajanja kazni med trajanjem delovnega razmerja, ki naj bi se začele izvajati s 1. 1. 1984.
Po 105. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se šteje zavarovancu v zavarovalno dobo tudi čas, ko je bil med trajanjem delovnega razmerja na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu oziroma na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni.
Zavezanci za prispevek obračunavajo in plačujejo prispevek za zavarovance za čas trajanja neplačanega izrednega dopusta oz. za čas prestajanja zaporne kazni po prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen kot za ostale delavce v delovnem razmerju.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zgoraj omenjene primere se obračunava v mesecu, v katerem je bil zavarovanec na neplačanem izrednem dopustu oz. na prestajanju zaporne kazni. Znesek prispevka znaša toliko tri-desetink mesečnega zneska prispevka iz bruto OD v tekočem mesecu, koliko dni oz. ur je bil zavarovanec odsoten z dela iz zgoraj omenjenih razlogov.
Prispevek bo obračunan in odtegnjen vsakemu posamezniku po kuverti OD za vse dni oz. ure (navedeno zgoraj) od 1. 1. 1984 dalje.
Vsem invalidom III. kategorije pa pojasnilo v zvezi z novo odmero akontacije na nadomestilo zaradi manjšega OD na drugem ustreznem delu po 263. členu statuta (Uradni list SRS 40/84).
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS je sicer že zahtevala podatke za vse invalide HI. kategorije v mesecu maju oziroma juniju 1984, katere so medtem že posredovali v Celje. Vendar je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na svoji 12. seji dne 18. 9. 1984 sprejela Sklep o načinu uskladitve osebnega dohodka iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti za določanje nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu za delovne invalide, pri katerih je invalidnost nastala do 31. 12. 1983 (Ur. 1. SRS št. 30/84). Zato je potrebno akontacije na nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu ponovno določiti.
Za odmero nadomestila zaradi manjšega ose bega dohodka na drugem ustreznem delu se osebni dohodek za svoje delo iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti vskladi na leto 1983 tako, da je enak povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku, ki bi ga delovni invalid prejel za delo v polnem delovnem času po zaključnem računu v letu 1983 po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, če bi še delal na svojem delu.
Zahtevek za novo odmero akontacij je Skupnost SPIZ posredovala 2.11.1984 v službo OD, ki je k ponovnemu delu že pristopila.
Za vse dodatne informacije se obračajte na telefon št. 618— tov. Sturbejevi.
Priprava forme v Livarni.
Predlog izhodišč za pripravo letnega plana 1985 v SOZD Slovenske železarne
Namen vsakoletnih izhodišč za pripravo letnih planov je dvojen. Prvič želimo z njimi opredeliti ključne cilje našega poslovanja v prihodnjem letu in obenem postaviti temelje politike in ukrepov za uresničitev ciljev. Drugič želimo z izhodišči poenotiti elemente pri sestavi plana, ki bo s tem postal v večji meri primerljiv za vse članice SOZD.
Tako en kot drug namen izhodišč bo težko uresničiti zaradi precej nejasno opredeljene gospodarske politike v prihodnejm letu, pa tudi zaradi v tem trenutnu še neizdelanih resolucij in spremljajočih dokumentov. Veijetno pa bodo osnovne usmeritve iz preteklega razdobja ostale tudi najprej: povečanje izvoza, zadržanje proizvodnje na sedanji ravni ali celo manjše povečanje, zaostajanje vseh vrst potrošnje.
I.	CELOTNI PRIHODEK
1.	Proizvodnja
Čeprav smo v preteklem letu ob pripravi plana 1984 pričakovali, da bodo v letu 1984 večji problemi in celo večji zastoji v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, polizdelkov in energije, do večjih težav v tej smeri vsaj v prvih devetih mesecih ni prišlo. Res je, daje bilo stanje z nekaterimi surovinami, zlasti posameznimi ferozlitinami kritično in je bila kvaliteta nekaterih surovin, zlasti starega železa kot posledica ukinitve uvoza, ki je bil vir kvalitetnega starega železa (in ognjeodpome opeke, slabo, vendar je vse to le vplivalo na spremembe v asortimentu, ne pa na bistveno znižanje proizvodnje. Ob večji količini polizdelkov bi se lahko povečale količine izdelkov v Železarni Jesenice; pomanjkanje vložka so vsaj delno rešili s storitvami. Bistveno je sicer padel uvoz surovin, vendar kaže, da smo ga uspešno nadomestili z uvozom surovin naših kupcev, ki bi sicer neposredno združevali devize.
Težko je sicer pričakovati, da bo oskrbljenost s surovinami, materialom in energijo zadovoljiva tudi v naslednjem letu, ali da se bo njegova kakovost bistveno izboljšala. Zato predlagamo, da računamo z enako, torej še zadovoljivo oskrbljenostjo tudi v prihodnjem letu.
Stroji in oprema bodo veijetno zaradi velike zastarelosti in skromnega investiranja v preteklih letih v enaki ali slabši delovni pripravljenost kot letos. Verjetno pa bo to bolj vplivalo na stroške vzdrževanja kot višini proizvodnje. Vseeno pa so bile že letos zaključene nekatere investicije, ki pa vsaj v začetku ne dajejo predvidenih rezultatov. Zato predlagamo, da se v primerih izvedenih investicij planira proizvodnja v planirani višini po investicijskem programu, razen v kolikor obstojijo za odstopanje tehtni razlogi, ki jih je treba posebej razložiti.
Večjega pomanjkanja kadra ne pričakujemo, čeprav bi lahko eventualni zaostanek v rasti OD, kot posledica izostanka zadovoljivega dohodka, vplival na fluk-tuacijo in motiviranost delavcev.
Pričakovano stanje proizvodnih tvorcev: kadrov, delovnih sredstev, materialov, surovin in energije govori torej, da bistvenih sprememb v proizvodnji ni pričakovati. Zato bi jo morali planirati v doseženi višini, malenkostno povečani na račun boljše organiziranosti in tehnoloških izboljšav. Le v primerih novih investicij (jeklarne) ali v letu 1984 izvedenih rekonstrukcij bi morali učinke le-teh polno planirati.
Poglejmo zdaj podrobneje izhodišča za planiranje proizvodnje grodlja, jekla in končnih izdelkov v prihodnjem letu.
Proizvodnja belega surovega železa se je lani približala 165.000 tonam, kar je bilo delno posledica pomanjkanja koksa. Letos je zaradi remontain rekonstrukcije plavža znašala v osmih mesecih le dobrih 105.000 ton, vendar bo ob koncu leta veijetno blizu 165.000 ton. Tako lahko ocenjujemo, da bodo v jeseniških plavžih za prihodnje leto planirali prek 180.000 ton proizvodnje. Proizvodnja sivega grodlja v Štorah je lani zaradi večjih težav znašala le dobrih 41.000 ton. Letos v osmih mesecih znaša prek 32.000 ton in se bo do konca leta približala 48.000 tonam. V tej višini bi kazalo planirati tudi proizvodnjo v prihodnjem letu.
Proizvodnja jekla je tudi letos razmeroma uspešna. V osmih mesecih je znašala okrog 553.000 ton, kar bi ob uspešnejšem aktiviranju naložb v Ravnah pa tudi na Jesenicah lahko vodilo k približanju letnega plana v višini 854.000 ton. Predlagamo, da si vse železarne za leto 1984 postavijo na svoj cilj proizvodnjo od 850.000 do 860.000 ton jekla, pri čemer bi Jesenice planirale okrog 490.000 ton, Železarna Ravne okrog 240.000 ton in Železarna Štore okrog 135.000 ton jekla.
Proizvodnja končnih izdelkov je letos še kar uspešna, večja kot lani, vendar ne višja kot v preteklih uspešnih letih. Lani je znašala le 735.000 ton, letos ob polletju pa 375.000 ton, medtem ko smo planirali okrog 790.000 ton za celo leto. Res je, da smo planirali manj storitev, kot jih v resnici izvajamo. Zato menimo, da bi za prihodnje leto planirali končno proizvodnjo v višini okrog 800.000 ton. To pomeni, da bi planirali nekaj več kot lani; tiste DO, ki plan dosegajo ali presegajo, pa nekaj več, kot sedaj dosegajo.
Pri tem je treba računati na izboljšanje asortimenta, o katerem bo več govora pri usmeritvah prodaje. Utemeljitev navedene količine končnih izdelkov je tudi v tem, da so potrebe trga precejšnje in da so tudi druge železarne že v letu 1984 uspele doseči precejšnje premike v končni proizvodnji. Posebej pa bo treba planirati tudi storitve.
2.	Prodaja doma
V količinskem pogledu prodaja doma ne bo problematična, razen za nekatere izdelke. Tudi v asortimentskem pogledu so količine v veliki meri že določene, saj so za srednjeročno razdobje določene š samoupravnimi sporazumi o sovlaganju
kupcev v naše prednostne investicije. V okviru možnosti oziroma še prostega, nedogovorjenega asortimenta pa bi morali iskati naročila za čim boljši asortiment in se v proizvodnji truditi, da bi izdelali čim manj nenaročenih izdelkov. Prednost prodaje na domačem trgu bodo imeli:
-	lastni TOZD;
-	DO v SOZD;
-	namenska proizvodnja;
-	kupci, ki z nami združujejo z izvozom pridobljene devize;
-	kupci, ki izvajajo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za prednostne investicije;
-	DO v poslovni skupnosti za jeklo;
•- ostali kupci glede na dohodkovno uspešnost izdelkov.
Prednost bodo imeli kupci, ki bodo ustrezali več prednostnim kriterijem istočasno. Ti prednostni kriteriji veljajo predvsem za osnovne jeklarske izdelke. Za le-te, zlasti pa še za predelane izdelke, bo prednost veljala izvozu namenjenim izdelkom ter dohodkovno upešnim izdelkom.
Primeijava letošnjih osmih mesecev z lanskim istim razdobjem kaže, da so se naše prodajne cene povečale v povprečju za okrog 60 °/o. Letos smo planirali za okrog 40-50 % povečanje prodajnih cen, kar pomeni, da bi bili ob polletju za dobrih 20 °/o pod planom. Zaradi večjega povečanja prodajnih cen smo bili le še 15 °/o, po osmih mesecih pa le 12 % pod planom in bomo planirano višino do konca leta gotovo dosegli. S kakršnokoli večjo gotovostjo oceniti gibanje prodajnih cen v prihodnjem letu je v tem trenutku nemogoče. Za letos je sicer znano - če bo držalo - gibanje prodajnih cen. Ocenjujemo, da se bo gibanje cen vsaj delno umirilo in da bo povečanje prodajnih cen v odnosu na letošnje leto le okrog 40-50 %. Ker je sedanja raven cen že višja od povprečja leta, predlagamo, da planiramo za prihodnje leto okrog 45 % višje prodajne cene, kot bo povprečje letošnjega leta oziroma približno 30-35 % povečanje nasproti sedanjim cenam. Ocenjujemo, da bodo planirane prodajne cene za dobrih 50 % višje kot letos planirane. Pri tem menimo, da bi delovne organizacije upoštevale približno enake odstotke, lahko pa po presoji diferencirano po izdelkih.
3.	Izvoz ,
V	osmih mesecih letos smo izvozili 108.000 ton izdelkov ali dobrih 20 % vseh končnih izdelkov. Od tega je šlo 96.000 ton na konvertibilno področje. Pri tem ugotavljamo, da so z izjemo Žične vse ostale DO izvozile od 18-25 % količinske proizvodnje in da med njimi v količinskem deležu niti ni velikih razlik.
Delež izvoza je približno enak lanskemu, ko smo pri proizvodnji 736.000 ton izvozili 136.000 ton izdelkov, od tega 110.000 ton na konvertibilno področje.
Vrednostno smo v prvem polletju izvozih za 54 mio dolaijev, od tega 42 mio dolaijev na konvertibilno in 12 mio dolaijev na klirinško področje. Pri skupni prodaji 46'mio din smo izvozih za 7,0 mio din, kar predstavlja slabih 16 % vrednosti prodaje. Pri tem smo na konvertibilnem področju dosegli 5,3 mio din. Največja razlika v deležu je pri Železarni Jesenice, kar pomeni, da le-ta razlika izvaža cenejše izdelke kot druge DO in da je tudi v notranjem pogledu asortiment v izvozu povprečen.
V	preteklem letuje SOZD izvozila za 93 mio dolaijev, od tega za 61 mio dolaijev na konvertibilno tržišče. Sledi, daje bilo letošnje razdobje nekaj boljše na konvertibilnem področju, klirinško pa precej slabše. Kaže tudi, da sta letos svoj izvoz najbolj povečala Železarna Jesenice in Tovil, ki jima sledi Železarna Ravne.
Letošnji kohčinski izvoz bo znašal okrog 150.000 ton v vrednosti blizu 90 mio dolaijev. Od tega bo najbrž okrog 65 mio dolaijev na konvertibilno področje. Za prihodnje leto bo v vseb planskih dokumentih dan poudarek izvozu. Glede na to, da na izvoznem področju v zadnjih letih dosegamo le še manjše povečanje izvoza, tudi v prihodnjem letu ne pričakujemo bistvenih povečanj. Zato'menimo, da bi SOZD planiral okrog 95 mio dolaijev'izvoza, od tega 65-70 mio dolaijev na konvertibilno področje. Količinsko izvoza ne bi smeli povečevati in predlagamo le plan do 140.000 ton. Večjo vrednost po toni izvoza je treba doseči na dva načina:
L z boljšim asortimentom v okviru DO;
2.	z boljšim asortimentom v okviru SOZD.
Ob isti količini izdelkov bi dosegh okrog 5-10 %‘povečanje izvoza. Železarni Jesenice in Ravne bi se približali vsaka po 30 mio $ skupnega izvoza, Železarna Štore 25 mio $, Veriga 5-6 mio $, Plamen in Žična 2 mio $ in Tovil 0,5 mio $. Svoj izvoz bi morale povečati vse delovne organizacije, z izjemo Železarne Jesenice, kije pripravljena pokrivati izgubo pri izvozu drugim izvoznikom.
Večji poudarek kot letos je treba dati klirinškemu izvozu. Povprečna cena v izvozu SOZD mora biti vsaj 600 J/t. Pri tem bi morah težiti k temu, da izvozna cena pokrije vsaj variabilne stroške proizvodnje, upoštevaje pri tem planirane vrednosti deviz.'
Predlagamo, da se pri izvozu in uvozu upošteva $ = 250 din; na klirinškem področju predlagamo $ = 230 din. Razmerja med valutami naj veljajo iz meseca septembra (5 = 3 DM).
Cim več deviz je potrebno združiti z našimi kupci in zato vztrajati na sklenjenih samoupravnih Sporazumih o skupnem deviznem prihodku. Regionalno je treba povečati izvoz v dežele v razvoju in v dežele, kjer se vrednostni deviz večajo. Poudarek naj velja bolj neposrednemu izvozu. Pri tem bomo upoštevali,'da zadr-žimo šedanji odstotek deviz. Pri klirinškem izvozu je treba dati večji poudarek blagovni menjavi za pridobivanje surovin in materialov.
4.	Medsebojne dobave
Izpolnjevanje planiranih medsebojnih dobav v letu 1984 teče y redu. Skupne količine so izpolnjene; težave pa so pri dobavah žice. Pri medsebojnih dobavah, zlasti še pri valjani in vlečeni žici, veljajo dosedanje usmeritve glede dobav iz RMK Zenice in iz uvoza preko blagovne menjave. Pravočasno, še v teku priprave planov, morajo predelovalci vedeti predvidene vire oskrbe.
II.	MATERIALNI STROŠKI
1.	Po troski in nabavne cene
Varčevanje z materiali, surovinami in energijo ostaja še naprej izjemno pomembno, saj prav na tem področju vsi lahko prispevamo k uspešnejšemu poslo-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodaijenje TOZD mehanska obdelava je na 2. redni seji dne
14.	9. 1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Ramšaka Antona in Groseka Rajka iz DS priprava proizvodnje št. 751 »Protivpenjalniki«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 92.225,55 din in faktorja ustva-ritvene sposobnosti 3a.
2.	Za inovacijo tov. Gradiča Vlada in Žlendra Ferda iz TOZD mehanska obdelava št. 421 »Naprav za bočno ravnanje brusne plošče«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 267.694,34 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
3.	Za inovacijo tov. Ulage Antona iz TOZD mehanska obdelava št. 600, »Rezanje navoja M55 x 1,5«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 71.346,28 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
4.	Inovacijski predlog tov. Gradiča Vlada iz TOZD mehanska obdelava št. 950, »Priprava za izpenjanje kolutov«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Pajka Leopolda iz TOZD mehanska obdelava št. 934, »Izboljšava kasete - stroj 16320«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
6.	Inovacijski predlog tov. Pajka Leopolda iz TOZD mehanska obdelava št. 935, »Prirobnica za pinolo konjička—stroj 16320«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
7.	Inovacijski predlog tov. Logarja Franca, ing., Kristana Mihaela iz Zapuška Damjana, dipl. ing. iz DS priprava proizvodnje št. 897, »Naprava za frezanje vijačnic«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD transport je na 6. redni seji dne 27.9. 1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Zupanca Jožeta iz TOZD transport št. 869, »Zaščita luči na vozilu TATRA«, se odobri izplačilo prvega posebnegha plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 846.515,03 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je na 3. redni seji dne 27. 9. 1984 sprejela naslednji sklep;
1.	Za inovacijo tov. Rozmana Avgusta iz TOZD livarna II št. 435, »Sprememba popravila kape na bunkerju«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 39.099,10 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
Komisija za gospodaijenje TOZD livarna II je na 5. seji dne 24.10.1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
Predlog izhodišč za pripravo letnega plana 1985 v SOZD Slovenske železarne
(Nadaljevanje s 4. strani)
vanju. V proizvodnji velja vsa pozornost zlasti izplenu in nekaterim večjim potroš-kom, zlasti energije. Predlagamo, da praviloma planiramo nižje potroške, kot smo jih dosegli v preteklih letih in le izjemoma, ob utemeljenih razlogih planiramo višje-
Nabavne cene so se v letih 1983 in 1984 izjemno povečale, bolj kot pa cene naših izdelkov. Uvozne surovine bodo ostale približno v isti višini; zaradi sprememb v tečaju se bodo povečale za okrog 50 %. Predlagamo, da tako povečanje upoštevamo tudi pri cenah rude, starega železa, mazuta, elektrod, ferozlitin, elektrike, ognjevarnega materiala in drugih surovin. 40-45 % povečanje bi upoštevali pri pro-pan-butanu, zemeljskem plinu in drugih materialih in storitvah.
Predlog okvirnih cen za nekatere glavne surovine in energije bo dan v prilogi.
2.	Nabava doma in Iz uvoza
Že uvodoma smo omenili, da pri nabavi surovin in energije ne pričakujemo slabšega stanja, kot je bilo letos. To pomeni, da bo občasno primanjkovalo posameznih surovin, tudi domačih zaradi njihovega precejšnjega izvoza kot tudi uvoženih zaradi pomanjkanja deviz. Tudi kvaliteta domačih surovin bo zaradi istega vzroka pogosto problematična. Obenem bomo poskušali zadržati raven zalog na najbolj ustrezni ravni ter s tem zagotoviti zanesljivost proizvodnje kot tudi nizko raven vezanih finančnih sredstev. V preteklem letu smo uvozili za 120 mio $ surovin in opreme. Uvoz opreme je znašal le 10 mio S; 97 mio S je bilo surovin iz konvertibilnega in 30 mio $ iz klirinškega področja. V osmih mesecih letos smo uvozili le za 59 mio $, Od tega 41 mio $ iz konvertibilnega področja, od tega 3 mio $ opreme.
Podatki kažejo na znižanje uvoza iz konvertibilnega področja, ki pa je verjetno posledica tega, da kupci v večji meri uvažajo surovine za nas. Zato predlagamo, da planiramo uvoz surovin in materialov v višini okrog 100 mio $; opremo bo treba planirati v skladu z začetkom prednostnih investicij. Pri tem bi konvertibilni izvoz pokril potrebno po konvertibilnem uvozu, medtem ko bo klirinški uvoz deloma nepokrit
Devizno financiranje našega uvoza bo ostalo tudi v prihodnjem letu eno od najtežjih vprašanj in v veliki meri odvisno od lastnega izvoza in združevanja deviz s kupci.
Predlagamo tudi okrog 50 % povečanje amortizacije. S tem še ne bomo dosegli realne obnove osnovnih sredstev, vendar pa dvig predpisane amortizacije najbrž ne bo večji.
III.	INVESTICIJE
V investicijskem pogledu v odnosu na srednjeročni plan že toliko odstopamo, da primerjava ni več smiselna. V letu 1983 smo investirali okrog 3,4 mio din, v letu 1984 v prvem polletju pa 2,2 mio din. Ob nekaj večjem investiranju v drugem polletju verjetno ne bomo presegli 6 mio din. V prihodnjem letu računamo z inves-
1.	Za inovacijo tov. Vebra Zorana, dipl. ing, in Strohmaierja Mirka, dipl. ing. iz TOZD livarna II ter tov. Basleta Ivana in Korošca Zvonka iz TOZD energetika št. 679, »Regulacija temperature v zgorevni komori rekuperatorja«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.714.730,20 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Za inovacijo tov. Senice Marjana in Sivke Janija iz TOZD vzdrževanje št. 916, »Predelava bata batniče na namenskem brusilnem stroju MV 77«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 276.800,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb in la.
3.	Za inovacijo tov. Senice Marjana in Sivke Janija iz TOZD vzdrževanje št. 915, »Sprememba bata na cilindru - jedrarski stroj št. 6«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 302.420,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb in la.
4.	Inovacijski predlog tov. Judeža Ivana iz TOZD livarna II št. 963, »Zbiranje starega železa«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Valjarsko ogrodje v Valjarni II.
tičijo v jeseniški jeklarni: tako bi najbrž brez jeklarne in po predvidenih cenah leta 1985 smeli planirati največ 5-6 mio din investicij, nekaj manj od tega pa še posebej za jeklarno Jesenice. Prednost pri investicijah imajo že začete investicije, prednostne investicije, izvozno usmerjene investicije in najbolj nujne amortizacijske zamenjave.
Tudi v letu 1985 bo finančnih virov za investicije primanjkovalo. Možnosti kreditov so omejene, tujih skoraj ni, razen v kombinaciji za jeklarno Jesenice. Predvidena sovlaganja kupcev tečejo in verjetno bi si za cilj morali postaviti vsaj 2 mio din.
Obenem pa moramo računati tudi z našimi vlaganji, predvsem pri pridobivanju surovin.
IV.	USTVARJANJE IN DELITEV DOHODKA
Celoten prihodek letos je precej višji od lanskega in manjši od planiranega. Lani je znašal 73 mio din, letos ob polletju pa 54 mio din. Konec leta bo znašal okrog 120 mio din. Zunanja realizacija je znašala v polletju 33 mio din in bo konec leta okrog 75 mio din. Povprečna cena tone naših izdelkov bo letos znašala okrog 100.000 din.
Za prihodnje leto smo planirali nekaj odstotkov višjo prodajo, manjše zboljšanje asortimenta in dvig prodajnih cen. Kot posledica tega bo celotni prihodek večji za dobrih 50 %, prav tako zunanja realizacija. Dvig materialnih stroškov bo 50-55 %. Dohodek bo tako planiran okrog 45 % več, kot bo letos dosežen; OD bomo planirali 35 % večje, kot bodo doseženi letos.
Prispevke za razne vrste porab bomo planirali v sedanjih deležih, oziroma povečane za iste odstotke kot njihove osnove.
V	ustvarjanju dohodka bo ključnega pomena usklajena rast prodajnih in nabavnih cen. Ocenjujemo sicer, da bo rast nabavnih cen še vedno nekaj večja od prodajnih. Vendar bi pretežen del razlike lahko pokrili z notranjimi izboljšavami, ustrezno izbiro asortimenta, večjo količino proizvodnje.
Gibanje realnih OD bomo prilagodili gibanju uspešnosti poslovanja, v tem okviru pa gibanju življenjskih stroškov in gibanjem OD v slovenskem gospodarstvu.
ZAKLJUČEK
Že v uvodu okvirno navedene ključne naloge iz preteklega razdobja lahko zdaj razširimo in prikažemo nekaj podrobneje.
Na prvem mestu omenimo prizadevanja, da zaustavimo in preprečimo hitrejšo rast materialnih stroškov kot pa prodajne vrednosti. Prizadevanja morajo biti usmerjena zlasti v zniževanje potroškov, k čemer lahko prispevamo vsi, zlasti pa še strokovni delavci, ki iščejo rešitve za proizvodnjo, tehnologijo in podobno, kot tudi neposredni izvajalci nalog. Komercialne službe bodo poskušale doseči ustrezna razmerja v prodajnih in nabavnih cenah.
V	proizvodnji sta osnovna količinska cilja proizvodnje jekla preko 850.000 ton in proizvodnje končnih izdelkov preko 800.000 ton. Pri tem je treba kot posebno nalogo postaviti borbo za dohodkovno čim ustreznejši asortiment ter obnoviti oziroma izboljšati njegovo ugotavljanje. Povezava s tem pa je skrb za doseganje zahtevnih rokov in znižanje neprogramirane proizvodnje.
VI. PLANINSKI KOLESARSKI MARATON LOGARSKA 84
Lepo jutro sobotnega dne je pričakalo planince-kolesaije, ki so prihajali s svojimi železnimi konjički na štartno mesto pred Motelom Mene ob Ljubljanski cesti v Celju. Letošnji organizator VI. planinskega maratona Logarska 84 je bilo PD Že-lezar Štore, pokrovitelj pa DO Železarna Štore.
Maraton je že šesto leto zapovrstjo, vsako leto ga organizira drugo planinsko društvo, in to: PS Cinkarna, PD Železničar, PD Aero, PS Metka. Namen kolesarskega maratona je, da preizkusimo fizične vzdržljivosti, tovariške odnose, a udeležence pripravi za družbeno samozaščito in SLO. Po uradnih navodilih organizatorja je preko 80 planincev kolesarjev krenilo v koloni po dva po Ljubljanski cesti v smeri Petrovč, Žalca, Šempetra do Pariželj, kjer je bil počitek in vsak udeleženec je dobil čaj. Po kratkem odmoru je kolona kolesarjev krenila najprej mimo Mozirja v Ljubno, kjer je bil drugi daljši odmor na poligonu, kjer se odvijajo vsako leto splavarske prireditve. Seveda ta odmor ni bil predviden za počitek, temveč za nabiranje gob v bližnjih gozdovih. Po pregledu gob je kolona krenila v smeri Logarske doline in do gostilne Rogovilec, kjer je bil zadnji odmor in delitev čaja. Kolona kolesarjev je nato krenila zadnjim kilometrom nasproti in prispela v Logarsko dolino ob 13.30 uri.
Po prihodu pred dom Cinkarne so udeleženci odložili železne konjičke ter se napotili do prostora delitve kosila, kije bilo zelo dobro in okusno pripravljeno. Po kosilu so odnesli svojo prtljago v sobe in odšli na bližnje vrhove in planinske domove. V večernih urah so se vračali nazaj in po dobro pripravljeni večerji smo se veselili pozno v noč.
V nedeljo zjutraj nas je zopet pričakalo lepo vreme in po obilnem zajtrku je kolona krenila iz Logarske doline v smeri Mozirja. Na parkirnem prostoru Mozirskega gaja so udeleženci dobili malico in čaj. Po daljšem odmoru smo se odpeljali v smeri proti Celju. Vožnja je bila veliko lažja kot prejšnji dan, zato tudi hitrejša in smo kmalu prispeli v Parižlje, kjer je bil kratek odmor z delitvijo čaja.
Nato smo krenili proti Celju, kamor smo prispeli po dvanajsti uri, odložili železne konjrčke ter pohiteli v dom Karla Destovnika-Kajuha na kosilo.
Zaključni del prireditve je tvorilo žrebanje štartnih številk, podelitev nagrad in delitev značk kolesar-planinec.
Ob koncu bi se zahvalil vsem, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da je prireditev dobro uspela v zadovoljstvo udeležencev in organizatorjev, predvsem pa DO Železarna Štore, TOZD jeklarna, TOZD valjarna U, TOZD livarna I, TOZD livarna II, TOZD MO, TOZD TT, TOZD vzdrževanje, TOZD energetika, TOZD transport, DS EO, DS za kadre in splošne zadeve, DS za finančne in računovodske posle, DS za komercialne posle in obrtnikom - planincem.
Mali
URNIK KORIŠČENJA ŠPORTNIH OBJEKTOV
Pred startom planinskega kolesarskega maratona.
EKSKURZIJA DIT ŽELEZARNE ŠTORE
Kakor vsako leto je naš DIT tudi letos organiziral ekskurzijo, ki je imela strokovni in turistični značaj. Letošnja pot nas je vodila v Mostar, kjer smo si ogledali del tovarne SOKO. Obisk te tovarne smo organizirali s pomočjo podpredsednika ing. Zakonjška. Z njimi že dalj časa sodelujemo v okviru proizvodnje delov za traktorje. Vožnja V jutranjih urah z vlakom od Sarajeva proti Mostarju je nagradila potnike s čudovitim pogledom na dolino Neretve in drzno speljano traso železnice preko bosanko-hercegovskega hribovja.
Predstavniki tovarne so nas lepo sprejeli in nam pred ogledom predstavili proizvodni program in ostale značilnosti tovarne. V sklopu SOZD SOKO je tudi Tovarna vojaške opreme, kjer izdelujejo znane avione in helikopterje, žal pa si te tovarne nismo mogli ogledati. Po ogledu tovarne smo si pod vodstvom vodiča ogledali znamenitosti Mostarja: spomenik, mostarski most, džamijo in značilno muslimansko hišo. V popoldanskih urah smo se z avtobusom vračali po slikoviti dolini Neretve mimo Jablanice, kjer porušeni železniški most še vedno priča o Titovi vojaški zvijači, s katero je rešil partizane in ranjence. Naslednji dan smo si ogledali olimpijske objekte v Sarajevu, na Bjelašnici in Trebeviču. Presenetilo nas je dobro stanje športnih objektov in naprav, kar priča, da želi Sarajevo z okolico postati pomembno zimsko-športno središče. Tudi Sarajevo kot gospodarsko in kulturno središče Bosne se je po oceni poznavalcev izredno razširilo, povečalo in obogatilo z najrazličnejšimi pridobitvami. Baščaršija, kije bila za priložnost zimskih olimpijskih iger popolnoma obnovljena, še vedno ostaja osrednja turistična zanimivost Sarajeva. Dan v Sarajevu je hitro minil, tako da smo se proti večeru odpravili proti Celju. Mislim, da so bili člani s Kompasovim aranžmajem zadovoljni in bomo naslednjič odšli številnejši na podobna potovanja.	Predsednik DIT:
S.	Šešerko, dipl. ing. str.
Dan v tednu	Oddelek	Ura	Objekt	Vaditelj
Ponedeljek	Pionirke 7-11	16.00-17.15	Telovadnica TVD Partizan	Gorjup
	Pionirke 12-14	17.30-18.45	Telovadnica TVD Partizan	Žohar
	Članice — rekreacija	19.00-20.15	Telovadnica TVD Partizan	Čagel
	Košarka — člani	20.15-21.45	Telovadnica TVD Partizan	Subotič
	Nogomet — pionirji	16.00-19.00	Telovadnica OŠ	Jager
	Keglanje - rekreacija	16.00-19.30	Kegljišče Lipa.	
	Keglanje.- Laška vas	19.30-22.00	Kegljišče Lipa	Sivka D.
Torek	Cicibani	8.00- 9.45	Telovadnica TVD Partizan	
	Pionirji 7-11	16.00-17.15	Telovadnica TVD Partizan	Lišanin-' '
	Pionirji 12-14	17.30-18.45	Telovadnica TVD Partizan	Sprajcer
	Članice - odbojka	19.00-20.15	Telovadnica TVD Partizan	Selič-
	Člani — odbojka	20.15-21.30	Telovadnica TVD Partizan	Sivka
	JUDO	18.00-20.30	Telovadnica OŠ	Zupanc
	Namizni tenis - rekreacija	16.00-20.00	Dvorana namiznega tenisa	Škoberne
	Keglanje - člani	16.00-21.30	Kegljišče Lipa	
Sreda	Rekreacija - elani	20.00-21.30	Telovadnica TVD Partizan i	Godicelj
	Streljanje - rekreacija;	16.00-18.00	Strelišče Štore	
	Keglanje - Kompote	19.00-21.30	Kegljišče - Lipa	
	Košarka - mladinci	19.00-20.30	Telovadnica OŠ	Planko
Četrtek	Cicibani	8.00- 9.45	Telovadnica TVD Partizan	
	Pionirke 7-11	16.00-17.15	Telovadnica TVD Partizan	Gorjup
	Pionirke 12-14	17.30-18.45	Telovadnica TVD Partizan	Žohar
	St. članice	19.00-20.15	Telovadnica TVD Partizan	Bokšan
	Košafka — rekreacija	20.15 21.30	Telovadnica TVD Partizan	Perčič
	JUDO	18.00-20.30	Telovadnica OŠ	Zupanc
Petek	Pionirji 7—11	16.00-17.15	Telovadnica TVD.Partizan	Lipanin*
	Pionirji 12-14	17.15-18.45	Telovadnica TVD Partizan	Šprajčer
	St. člani	19.00-20.15	Telovadnica TVD Partizan	
	Košarka - člani	20.15-21.45	Telovadnica TVD Partizan	Subotič
	Košarka — pionirke	16.00-17.30	Telovadnica OŠ	Šlatau
	Košarka — pionirji	17.30-10.30	Telovadnica OŠ	Planko
	Namizni tenis	16.00-20.00	Dvorana n. tenisa	Škoberne
Nedelja	Rekreacija - tenis	8.00-10.30	Telovadnica TVD Partizan	Veber
	Rekreacija - Odbojka	10.30-12.30	Telovadnica TVD Partizan	Čater, Grajžl
SREČANJE DELAVCEV V KULTURI 27. oktobra v Štorah
V soboto, 27. oktobra, so se v Štorah zbrali delavci ljubiteljske kulture iz SOZD Slovenske železarne. Tako so prišli slikarji, literati in gledališčniki iz Železarne Jesenice, Železarne Ravne, TOVILA Ljubljana, Verige Lesce, Plamena Kropa, Žične Celje in drugi. Program srečanja se je odvijal po naprej določenem razporedu, in to: ob 10.00 uri dopoldan je bila v avli kulturnega doma v Štorah otvoritev slikarske razstave vseh aktivnih udeležencev slikarske kolonije, ki je bila letos na Dobrni, v Štorah in ob Slivniškem jezeru. Po predstavitvi slikarjev je podal svojo strokovno oceno mentor kolonije, akademski slikar tov. Potočnik Štefan iz Ljubljane. O narisanih delih in slikarjih se je izrazil zelo pohvalno, še posebej je hvalil tovrstno aktivnost, ki je ena redkih v slovenskem kulturnem prostoru, tako da jo je treba negovati in gojiti tudi v bodoče v Slovenskih železarnah.
Po otvoritvi razstave je bilo v avli Kulturnega doma srečanje literatov - pesnikov. Dela literatov so zelo kvalitetno predstavili v režiji tov. Jordana Jožeta člani AG Železar. Prisotni so bili prijetno presenečeni nad kvaliteto literatov - železar-jev, nad globoko izraženimi čustvi v verzih. Da bo seznanjen vsak naš sodelavec z deli literatov Slovenskih železarn, smo se odločili, da jih v celoti natisnemo v prilogi Storskega železarja.
Popoldan ob 14.00 uri je bila v mali dvorani Kulturnega doma razšiijena seja Komisije za kulturo pri KO SOZD SŽ. Kot rdeča nit se je na seji komisije porajala določena misel, da je treba tovrstna srečanja zaradi varčevanja nekako krčiti oziroma omejevati. Enotno je bilo stališče, da je potrebno srečanja vsebinsko obogatiti, da je treba z obliko srečanj v kulturi nadaljevati, ter da lahko o tovrstnih srečanjih ali spremembah odločajo le tisti, ki so jih v preteklosti »rodili«, nikakor pa ne nekdo, ki ne pozna osnovna načela tovrstnih srečanj. Srečanja v kulturi, kakor tudi druga, so tkivo, ki pristno povezuje delavce v tej: veliki družini Slovenskih že-lezaijev, rojeno v težkih časih gospodarske reforme 1969. leta.
Gledališčniki so se odšli pripravljat na nastope, ki sojih imeli v večernih urah. Tako je gledališče iz Jesenic predstavilo igro »SLUGA DVEH GOSPODOV« v Trnovljah pri Celju. Delo so zelo kvalitetno predstavili, na zadovoljstvo gostov ob polni dvorani.
Gledališčniki iz Železarne Ravne na Koroškem so se v Štorah predstavili z delom »ČLOVEK Z MARSA«, tildi na zelo kvalitetni višini, toda žal ob skoraj prazni dvorani. Krajani Štor, še posebno pa razne komisije in odbori v KS in železarni, morajo v bodoče temeljito analizirati takšno stanje in pričeti z določenimi aktivnostmi za večji obisk prireditev v KD; za sedaj pa ravenskim železatjem - gledališčnikom javno opravičilo!
AG Železar Celje - Štore pa se je predstavil v SLG Celje z delom »VESELI BERAČI«; ob dokaj zadovoljivem obisku so igro kvalitetno odigrali.
Že v petek, 26. oktobra, so v organizaciji Žične Celje igrali v Šentjurju najmlajšim oziroma nižji stopnji OŠ Šentjur igro »PEHTA« člani gledališke skupine Zagrad. Ob polni dvorani najmlajših šolarjev je bila predstava kvalitetno izvedena.
Predstava »PEHTA« je bila darilo slovenskih železaijev osnovnošolcem Šentjurja.
Srečanje delavcev v kulturi SOZD SŽ 27. oktobra v Štorah je bilo enkratno. Na koncu naj povem misel vseh udeležencev: »NASVIDENJE 1985. LETA!«
Oci
IZ ŽELEZARNE RAVNE O OKTOBRU
Septembra so v Železarni Ravne sprejeli ukrepe za izboljšanje poslovanja iz dveh glavnih razlogov:
- zaradi izpolnjevanja programa gospodarske stabilizacije (ker je naš standard rasel hitreje kot rezultati dela, je nujen preobrat pri produktivnosti) fl|s|zaradi slabih polletnih rezultatov železarne (dohodek v železarni je ob polletju narasel le za 28 °/o, v SRS za 50 °/o, OD v Železarni Ravne le za 34 %, v SRS za 44%).
Postavili so si posebne cilje.
Za oktober 185 starih milijard fakturirane realizacije in 1,6 milijonov $ konvertibilnega izvoza.
Dosegli so več:
SKUPNA PROIZVODNJA
52 0501 ali 113,2 % glede na plan
ali 105,1 % glede na lansko komulativo ali 96,6 % kumulativnega plana
PROIZVODNJA JEKLA
23 5571 ali 119,9 % glede na plan
ah 107,7 % glede na lansko kumulativo ah 99,2 % kumulativnega plana
KONVERTIBILNI IZVOZ
2,19 milijonov $ ah 119,6 % glede na plan
FAKTURIRANA REALIZACIJA
208 starih mihjard ah 127,6 % glede na plan.
Zato bo mesečna stimulacija za oktober v Železarni Ravne nekaj nad 7 000 din. Ker pred tem dvignihvrednost enote dela za 10 %, bodo OD za oktober znašah okoli 40.000 din.
Za november so cilji še višji:	Helena Merkač
200 starih mihjard in 1,6 milijonov $.	»Fužinar« Ravne
Predsednik komisije za kulturo tov. Ščurek pozdravlja udeležence srečanja.
TDF V ŽELEZARSKIH ŠTORAH
V	okviru programa »TEDNA DOMAČEGA FILMA« smo tudi v Kulturnem domu Štore doživeli v ponedeljek, 12.11.1984, ob 17.00 uri premiero slovenskega filma »NOBENO SONCE«. V nabito polni dvorani so gledalci uživali ob novem slovenskem filmu, še posebej ob bogati vsebini, ki obravnava današnji čas - usmerjeno izobraževanje in problematiko odraščajoče mladine. Prepričan sem, da bo kdo od gledalcev napisal kaj o filmu v Štorski železar, zato v teh vrsticah nimam namena obravnavati vsebinske strani odigranega premierskega filma. Izredno prijeten je bil tudi kratek trenutek ob predstavitvi ustvarjalcev in igralcev filma na odru.
V	torek dopoldan so ustvarjalci filma obiskali pokrovitelja štorske premiere TOZD valjamo II. Po ogledu Valjarne n so bih na razgovoru v jedilnici, kjer so bih dokaj zanimivi in raznovrstni pogovori, po katerih so odšli nazaj v Celje, kjer jih je v Kinu UNION ponovno čakala predstavitev.
Organizirah smo tudi predvajanje filma za višjo stopnjo osnovne šole v Štorah; predstava je bila v sredo dopoldan.
Na koncu naj ugotovimo, da so ob tej akciji odigrali svojo vlogo sindikalni delavci in kulturni animatorji osnovnih organizacij sindikata; za trud se jim najlepše zahvaljujemo.!
Oci
NA KRATKO!
«¡■p Vsa kulturna društva in sekcije delujejo zelo aktivno, študirajo nove nastope, posebej pa se ukvarjajo z delovnimi programi za leto 1985.
BSE V Kompolah je pričel vaditi na novo ustanovljeni moški pevski zbor, ki od septembra vadi zelo resno enkrat tedensko.
' ^ Mešani pevski zbor Železar odhaja v soboto, 17. novembra, na srečanje na Ravne na Koroškem.
-	Pihalni orkester Štorski železarji pripravlja novoletni koncert - že tradicionalen.
Društva z dosedaj naštudiranim programom odhajajo v novembru in decembru na gostovanja.
-	Folklorna skupina KOMPOLE bo imela sredi decembra samostojen nastop v Kulturnem domu v Štorah.
1||1 V novembru bo poizkusni samostojni koncert na kitari naše krajanke iz Kompol Močnik Mojce. V imenu mlade izvajalke vas vabimo, da jo pridete poslušat
-	Mladi člani AG Železar pripravljajo v decembru svojo premiero.
Pa še to:
Prekinili smo s kino predstavami. Vzroki so v tem, ker še ni napeljan telefon v kino-kabino, ker še niso odpravljene nekatere manjše tehnične pomanjkljivosti v Kulturnem domu ter majhen obisk. V decembru bomo verjetno s kinom nadaljevali. Prihajajte v štorski kino, mi pa se bomo potrudili, da naše pomanjkljivosti odpravimo! Vljudno vabljeni.
-Krajani se pritožujejo, daje reklama v Štorah pomanjkljiva, kar je tudi res. Vendar se nam stalno dogaja, da nam trgajo plakate (tudi druge, ne samo za kino) takoj, ko jih izobesimo. Nismo še ugotovili, kdo se v Štorah ukvarja s tem nečastnim in protizakonitim dejanjem. Pozivam vas, da vsi skupaj najdemo povzročitelje ter da napravimo konec takšnim nečastnim početjem, ki so nam vsem v sramoto.
-	Za Dan repubhke očistimo svoje okolje in delovna mesta ter ne pozabimo izobesiti zastave, kar je naša državljanska dolžnost!
-	Vedno pogosteje se nam dogaja, da moramo prireditve izven Štor (Cankarjev dom) v zadnjem trenutku odpovedovati zaradi premalo prijav, kar je zelo neprijetno.
Vabimo vas, da se številčneje udeležujete razpisanih zunanjih prireditev. Posebej pa bi želeli, da posamezne osnovne organizacije sindikata rezervirajo za svoje delavce določene prireditve.
Na obisku pri upokojenki
Pred nekaj dnevi sem bil na obisku pri verjetno najstarejši ali vsaj med najstarejšimi upokojenkami naše Železarne - tovarišici Ani Cvirn, Storovčani jo bolj poznamo pod imenom Ana Jus. Za ta obisk sem se dogovoril na srečanju upokojencev - jeklarjev. Takrat sva se dogovorila, da bo doma pregledala, kaj ji je ostalo iz časov, ko je delala v Samotarni - v tovarni, kije bila pred leti ukinjena, kar bi lahko ustrezalo komisiji, ki skuša v Štorah urediti muzej ter zanamcem pustiti dokaze razvoja tovarne, delavskega gibanja v njej pred vojno in razvoj tovarne ter samoupravljanja v njej v novi Jugoslaviji.
V razgovoru mi je mnogo povedala o svojem težkem življenju v predvojni Jugoslaviji, ko se je kot mati delavske družine in kot delavka prebijala skozi življenje. Rojena je bila 24. 5. 1900 v Krajnčah v občini Šentjur pri Celju. Svojo prvo zaposlitev je začela v rudniku Zagorje leta 1923 in tam ostala do leta 1926, ko je prišla v Štore in se zaposlila v Samotarni. Že v Zagorju je okusila vse tegobe delavskega življenja in izkoriščanja, zato je bila aktivna pri raznih demonstracijah in »štraj-kih«, ki so jih organizirali rudarji. Proti krivici se je bilo potrebno boriti, čeprav mnogokrat brez uspeha. Tudi pri vseh stavkah v Samotami v predaprilski Jugoslaviji je sodelovala. Povedala je, daso bile delovne razmere v tej tovarni nemogoče: samo težko fizično delo, prah in nizke plače ob nenehnem priganjanju in »šika-nah« so delavcem večkrat prekipeli. Samo nenehna borba delavcev in složnost sta le včasih pomagali, da se je kaj spremenilo na bolje. Pove še, da niso imeli delavci niti delavke nobenih zaščitnih sredstev in da si zaradi strahu, da bodo ostali brez dela, niso upali na bolniško. Kako je bilo težko, se danes ne da primerjati. Na slike poglejte, kako smo takrat izgledali!
»Kako mi gre danes? Ja, kar verjeti ne morem, da sem že od leta 1950 upokojena in da mi kar dobro gre, tudi zdravje mi preveč ne nagaja. Vesela sem, da je tako. Vesela, da mi življenje vrača to, za kar me je v mladosti prikrajšalo. Sedaj vem, zakaj sem živela in delala.«
Ob slovesu mi je dala nekaj slik iz predvojnih časov iz dela v tovarni, spričeval in eno številko Štorskega železarja iz leta 1963. Rekla je, naj vse to tovarna uporabi pri urejanju muzeja »Vesela sem, če sem vam kaj pomagala!«
Hvala za vse in še veliko trdnega zdravja sem ji zaželel, ko sem se poslovil.
MA
Delavci in vodstvo tovarne šamota v Štorah. Prvi z leve sedi pečar Osovin, po vojni obratovodja, član delavskega sveta in član upravnega odbora Železarne Štore več mandatov. Slika je iz leta 1938.
VELIKI NOGOMET
V mesecu oktobru seje na stadionu na Lipi odvijalo medobratno tekmovanje v velikem nogometu. Od 10 prijavljenih ekip je tekmovanje končalo 8 ekip. Že sami rezultati povedo, da so bile ekipe izenačene in so slavile ekipe, ki so imele več športne sreče.
Tekmovanje je z manjšimi napakami (kdo jih pa ne dela) vodil Ramšak Srečko.
Rezultati:	
Jeklovlek : Elektroen.	0:1
Valjarna : Sk. službe	4:2
Livarna : MO	3:1
Valjarna : Elektroen.	4:2
Mehanična: Jeklovlek	0:5
Jek. Transp. : Livarna	1:5
Mehanična : Valjarna	1:2
Elektroen. : Sk. službe	6:1
Sk. službe : Jeklovlek	0:5
Elektroen.: Mehanična	4:0
Jek. Transp.: MO	0:3
Valjarna : Jeklovlek	2:0
Mehanična : Sk. službe	0:3
Delavci livarne in vajenci Iivaiji leta 1940. Ti ki so na sliki, so danes že vsi upokojeni. Za svoj znak so imeli zobato kolo, na katerega so bili ponosni.
Na sliki skupina delavcev Šamotame leta 1938. Drugi z leve spodaj tov. Udovič, povojni sindikalni delavec in delovodja na Samotni. Desno je Ana Jus
Cvirn.
V tovarni traktorjev
V septembru smo učenci razredne stopnje obiskali našo največjo delovno organizacijo - Železarno Štore.
Sedmošolci smo si ogledali tovarno traktorjev. Pred ogromno tovarniško halo smo se postaivli v polkrog in zbrano prisluhnili enemu od vodilnih delavčev, ki nam je predstavil delo v tovarni in nas hkrati opozoril, kaj vse si bomo ogledali. Posvaril nas je tudi pred viličarji, ki večkrat vozijo po tovarni. Zvedeli smo, da naredijo na dan petindvajset traktorjev, enega pa v petindvajsetih minutah. Doslej so izdelali že 32.000 traktorjev. Dele deloma uvažajo iz Italije, traktorje pa prodajajo doma in na tujem. Tako pripravljeni smo vstopili. Zagledali smo razne stroje in odlitke. Radovedno smo se pomikali od stroja do stroja in opazovali delavce pri delu. Ob koncu proizvodne dvorane je stala cela vrsta izdelanih traktorjev. Neki delavec nam je pokazal, kako spravijo traktor z železnih stopnic, na katerih ga preizkušajo. Po ogledu lakirnice smo odšli v jedilnico, kjer so nam postregli s čajem in s sendviči.
Ob odhodu smo se zahvalili za prijazen sprejem, jim predstavili našo šolo, številne krožke in zadrugo ter jim izročili tomno darilo.
Natalija Jelovšek, Rotija Kmet 7. raz.
Zahvala
Toplo se zahvaljujem vsem, ki so pospremili na zadnji poti mojo mačeho Pepco Ojsteršek iz Laške vasi. Posebna hvala velja tovarišu Drejčiju Ojsteršku, Jožetu Knezu za poslovilne besede, krajevni skupnosti Štore, gospodu župniku, športnemu aktivu in teharskim pevcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Sin Franci z očetom Ivanom, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Finale:
za 1.-2. mesto Valjarna : Livarna	4:5 (1:1)
za 3.-4. mesto Elektroen.: MO	3 : 5 (2: 2)
Tekme so bile odločene šele po izvajanju kazenskih strelov.
Končna lestvica:
1. Livarna; 2. Valjarna; 3. MO; 4. Elektroen; 5. Jeklovlek; 6. Jek. Transport; 7. Sk. službe; 8. Mehanična;
ŠTORSKIŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko-odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20.2. 1974)- tisk Aero Celje s TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.