e Č j i tluvenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto • • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inosenutro celo aeto	$7.00
n
0 I
TELEFON: CHelsea a—3878
NO. 22. — STEV. 22.
r
GLAS NARODA *

List: slovenskih .delavcev y Ameriki.
■ Tke largest Slovenian Daily in the United States.
- Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 26, 1934. — PETEK, 26. JANUARJA 1934
VOLUME XLII. — LETNIK XLII.
NAJMANJŠI DOGODEK MORE POVZROČITI NOVO VOJNO
VOJNA MED RUSIJO IN JAPONSKO ZAMORE VSAK HIP IZBRUHNITI, TOD A AMERIKA BO NEVTRALNA
Premogarji zahtevajo, naj bo NRA trajna
Ameriiki izvedenci sicer še vedno upajo na mir, navzlic temu se pa z vso vnemo bavijo z vpraša-
njem, kakšno stališče bi zavzele Združene drža-

ve, če bi izbruhnila v Aziji vojna. — Hitler ni Poglavitni cilj vlade je
gospodarski mir. — Dr
radovcljen s francoskim predlogom. — Zmagovalci zamere jo imeti vse orožje, premaganim pa hi dovoljeno.
KUBA SE JE 10DVAJALCI POMIRILA! ZAHTEVAJO
JAMŠČINO
zave zaporedoma pri- Poštar v Minneapolis je
zna vajo novo v.
!ado.
Havana, Kuba, 2
■k januarja.
WASHINGTON, D. C., 25. januarja. — V vi-Jokih ameriških krogih prevladuje prepričanje, da th-nrh nemirov. ki .so v zadnjih je vojna med Rusijo in Japonsko samo vprašanje!:™'	i»>v«-<M-iii >kr-
1 • i	j'i m trpljenja, m je nova vlada
ntkaj tednov.	; Tarifa Mendiete nadela nalogo.
Vojaški krogi smatrajo sedanjo napetost	med ! d« id>oljša it<>.s|hhtaroki red.
obema državama za tako nevarno, da more	tudi!, K'r **L*yk.n ^
t>. .	v§	#	jkarnarjev kom-ana. se je prrtteed-
nej manjši dogodek povzročiti vojno.	j,,ik «*i,rni k zmedenim razmeram
Ameriški izvedenci v zunanjih zadevah, četudi še j v ""'i^tni. K. t .so govori. mu bo-i	-	« „	* •	.	-7 i ' do .pri tem pomagal Združene dr-
vedno upajo na mir, ze razpravljajo o stahscu Zdr. |Ž:1V, v	vla.
držav, ako bi v Aziji izbruhnila VOjna.	j da sku>:ala Ma'nlizi: at i shlkoruo
P. -	. .	. .	*1 A	*1 1 • '"»d	vwtaje j«- obra-
rvi korak, katerega bi napravila Amerika, bi! t<*va»o ^m<> nekaj podjetij. Sedaj
bil, da bi takoj sklicala konferenco Združenih dr-j tn*l,a pripraviti na nm i pri-
J	j "	• j ji •••	. i v	delek in Ztlrtr/enie države bodo
zav z drugimi državami, da odločijo svoje zadrzanje j
v tej vojni.	-trg.
dcbJ od odvajalcev pismo. — Zahtevajo, da ne bodo varani pri pogajanjih.
ŽRTVEPOTRESA V INDIJI
Natančno število mrtvih
m znano.
Samo
enem okraju je bilo ubitih 25,000 oseb.
Kalkuta, Indija. 21. *jauuarja. Število žrtev szadnjega i>otres>a ve ti no narašča in ee!e katastrofe <ui mogoče do lov i t i. Uadža i/. M i n-ghvia naznanja, da je v njegovi
V STAVKARSKEM OKROŽJU SO SE ZAVRŠIL1 KRVAVI IZGREDI
INDIANAPOLIS. Ind., 25. januarja. — Kon vencija United Mine Workers of America je danes sprejela sklep, naj bo postava za obnovo ameriškega gospodarstva trajna. Kakor znano, je kongres odredil, naj velja le do srede prihodnjega leta.
na'le /a .sladkor dober
Po Kelloggovi protivojni pogodbi in po Stimson-I looverjevi diktrini bi prišlo najprej na vrsto vprašanje, katera država ie napadalka. V tej točki imajo Zd ružene države proste roke.
Posebno velike važnosti je, da je bil general Sen-juro Hsjasi imenovan za vojnega ministra mesto rjtnera^ Sadao Arakija. Araki je določeval poli tiko tekom osvajanja Mandžurije. Dasi je general Hejaši bolj zmeren, vendar je priljubljen pri mlajših častni kih in je v mnogem oziru še večji narodnjak kot je Araki. Neki visok častnik ameriške armade je rekel: "V mirnem času bi hotel imeti za vojaškega poveljnik starejšega poveljnika, toda mla-
\ S;r:nt lag-n jxustar. .čegar izvor je neznan. uničil skoro vso zalogo nmnicije iti orožja.
Zjrledu Zd:niž nih držav je sledilo ver drugih tir/a'v. Y viika. <'iiloiubija, I'rugvaj. I'i'i San Domingo. Kitajska. Italija. Bolivija. Cesta Biea. Pern. Anglija, Francija in Spaiiska so že priznale novo vlado.
Minneapolis, Minn., 21. j,in. —
Pcštar v Minneapolis!! je prejel od odvajak-ev bogat« ga bankirja deželi bilo ubitih 21.000 ljudi. I'o Kdwarda (!. lirenierja pismo. v f spravljanje razvalin bo w.elo se katerem odvajalei zahtevaj«*, da nekaj teillftov in ]k»tl razvalinami jim Bremerjeva družina nanovo je zakopanih še mnogo .mrličev. za jamči. da pri podajanjih za i«z-'Badža pravi, da kraj se dve gene-plačilo odkripnine ne bodo varani. J raciji ne Ho pripraven za prebi-V ipismu tu li pravijo, da so \J'ad- i vanje.
ni detektivi že večkrat prepreči-j 1)o .seilaj j,. tol^,, znano. da je !.. «la b. priliv -stik « Itremerje- l>n .st.t|iInji [>otres na jlmi;i v vn drnZHio.	.stojetjll Va tis<MV ljudl k;
1 LsiiM) jr bili> nas'ovljeno na štarja \V. C. Kobert^>ita
ČITAN JE EDINO i VILJEM0V0 RAZVEDRILO
SO SI
Viljem prebije dolge zimske večere pri čitanju. Včasih se pelje z avtomobilom k morju.
P1*0", vse. domov« ?ai jo. im j ^r^ izr<»"-i Bremerjevemn J vinee l»iha oeetn Adol|>fn liremerju. I»r<»mer-j]a ker jev o«'e inia že nad en te. en pri- '
TOVARNE ZA GUMJ ZAPOSLENE
7.A
Akron, Ohio, -2."». januarja. — Ooodyear. <I«»od;ieh. Firr>-trttie ii
,	, . .	. • i l-i v -i •» j General-Rubber družbe, ki izdelu
dega moza, ki ima zaupanje pri mladih častnikih, v! -mmijove obn*
času vojne."
Kadar pridejo odnošrji med Rusijo in Japonsko do vrhunca napetosti, se bodo Združene države postavile na nevtralno stališče in ne bodo izvajale ni-kakega pritiska n? nobeno stran.
tisor dolarjev.
Nit prošnjo Ado! pha lirenierja so vin dni detektivi prenehali zasledoivanjemi o.lvajaleev. ila I»re-liierju bi <priza-de!i kaj žalejra. Detektivi .s<k hoteli odvaja-'-ee presenetiti in jih vjeti. toda stari Hreiuer v lo ni privolil.
ROOSEVELTOV ROJSTNI DAN — PRAZNIK V CAROUNI
iftnl mrtvimi sta tudi dve heeri /vladarju, ki .sta
življenje, je izirubilit in polja. Pprajva ]>n>-ar je popolirumn prenta-l Doorn, Holandska. 2-"». januar-o. porušena «\>ki vlaibia	—l*i-ejsani nem^kfi cesar Viljem
op j a. Prebiva! prebivajo se-j 11- P«*ebije doljre zilll'vke vceere pravljeiro odkupnino v znesku 2(M) (laj najvt^ |>(l žotoi4h Un. s(l nave. 4najvee z branjem. Ut re sveto pi-
zani na jaivuo |Kul|H>ro.	J.smo, ea.sop"fc>e in magazuie v šestih
j različnih jezikih. l*ri tenu mu dela v provinci Xepa I j ,iružbt> n jezova žena prine^a Iler-
.mina. Med 'knjigami je že tudi bili irbiti. ko se je poni'rila kner«- prt,bntIl H*rtlerj«rt> knjrjro "I)er va palaea. Uta lnida je zadeli JKanipf" tudi neraka minirstr>-ke-a pred-j y^to je povedala •sednikaf. ifonjrhvr je saiuo velik H,-nui,1H kup razvalin v ohsejru tlveli kilt>-met.rov. Vsak dan najdejo pod razvalinami nove ž rti v t*. Ker se vlada boji. da bi ne-.tH.Ta kolera ali kaka drusra kužna bolezen. jr> postavila za.silno b<v'nišiiiecv.
Columbia, South Carolina, 2"». : januarja. — l>ne :t(l. januarja, ko bo preiLsinlnik Ho<-sevelt prazno-a.vlomo-1 Taj svoj r>2-ro>tui da-n. 1k> pj-az-bile. zaradi »velikih naročil pri-
•V!e d -la-li po si'set dni na tetleii.
Uavnatelj (ii»odyear Tire and Kubber 4'c-iupaitV \V. K. IMoo-r l«-av!. da lett*. tovarna izdihala S odstotkov več <rumijevih o-
nik h South Carolini.
Tako je sk'e:iKa državna zakonodaja.	✓
Sedanje grajenje ameriških bojnih ladij izvajal velik vpliv na Japonsko in zunanji minister Hirota] je v poslanski zbornici povdarjal japonsko prija- 1
bročev kot. Uwi>ko h-to. ko je dala 4:j.000.(MH> obroenv.
1 »ro-'
MACDONALDOVA HČI NE SME KANDIDIRATI
teljstvo do Združenih držav. Japonska hoče biti zj Združenimi državami prijazna saj dotlej, ko bo o-1 pravila z Rusijo. Ako bo v tej vojni Japnska prema-! grla Rusijo, pridejo Združene države na vrsto.
j London, Anglija, 2i>. januarja.
PRIZNANJE KUBE ZALI GRAU! liald. lu'-i anjrleškejra ntinlstTsvke«- .1
pre<Uednika v South l*op!a'r kandidirati pri obeiiLskih vo' it vali. ji delavska stranka tejra ni dovolila.
Angleški delavei .so zelo jeiffiii na Matd>onIada. češ. da jih je izdal.
SAN MARTINA
INSULL SE BO ODPELJAL Z AEROPLANOM
Iz Grške bo odpotoval neznano kam. — Albanija ga ne mara. _— Plačati mora stroške za priziv.
prineesa predgovoru k po]>i-su življenja v Dommu. kal: n-«ra je ns<])isal l>aur. Li-iulenbrejj. Ivnji-jra bo i>-la /a VL'jeniov rojstni dan "27. januarja.
— \ mi* drugo. — plš»* princema Ifermina. — kar smatta kulturni človek za neobhodno potrebno in kar ra'zve.seljuje življnije — obisk gledališč, koneertov itd. — -je nam prepovedano. Iz ee^arjevih itst pa se nisom vli'a'la o tem ui-kake pritožbe. Toda kako zelo
I Delegat je .se zelo zgražali : nad člani vstaške delegaeije An-tliraeite Miue:s of PeiiiiKvivaiiia. (MmIoIž? i .mi jih vandaLstva. k«-r s<« baje poškiKbfcvali sp<»menik -I. Mite-heHa na ilv«»rt=ču .siHbiiiske-ga j«rslopja v Si'rantoii. l*a. Sklenjeno je ibfo. da naj .-e nn nik postavi ua pokopa*!išeii. kj"r j»-bivši predrietlnik puko^mn.
Koniveiifija je porazila pred.'og delegatov iz 1'niv rsal. Ind.. na i se odstranijo ie premogovnikov w.i stroji. Trmu na.sproti .»«• je ]>a zav/i'la >koiiivern-vj« za krajši lovni i"*4i.s.
roča debata se j«* vnela g e-de predloga, naj se miijciki iua-1-niki. ki s«i ]>ri volitvah propadli, vrnejo nai/aj v majne. I>oseilaj >o laki p<»raž<Mii kandidati običaj-no d»»bi-li kako tl<sbrt> .slnwlxi pri organizaciji.
Predlog je bfl |x>verjen posebnemu (Hlbi«-U.
Wilkesbarre, Pa., 2">. januarja.
Strajk. ki >o ga -proglasili pred enaj.stiuii dne. i I'nittsl Antlii-aei'e Minens of Peiutsvlva>nia. se ne razvija več. Tratniki Tinted .Mwie "Workers eelo trdijo, da <~.iHM» premogarjev zopet de'a.
Danes j»* bilo aretiranih dvajset 'žensk, ki »<> piketirale pred South Wilkiv barre -preniogomii kom iter obinetafva'e stavkoka«e > kametnjem. >»«"katere so bile oborožene tikli /. re\-H»lverji-
Pri IsabeJa premog«»vniku sta
bila olxstrel.:.ejia dva premogarja mora pogrešati take prijetnosti dva pomožna šerifa. Življenjaj Nedaler od Wilkesbarre je bile Dalje praivi v svojem predgovo- z diiuunili m razdejanih v« č maj-rti: — Viljem, ki je prej hrt k o nerskih hiš i:i neko f L*ko pnslop-
je;
Pri Hro\v'i.-io"4e. Pa., mi se sp-.-
prai\
Viljem, ki je ]irej potoval in ob takih pomembnih priloižuorstill ni oil jeseni leta 1 !>1 S .
( Mexico Oitly, Mehika, 2.1. jan. jliivši kirbamrski predsednik Oran San Martin pravi, da Združesie države zato niso priznale njegove vlade, ker ni iplačal dolga (Mia.se Xatkmal lia'nk. .dvoji tcizadevni izjavi prajvi:
— Dejstivio. da so Združene države .ppi/.nale Meixlieto v ilveh
2ENEVA, Švica, 25. januarja. — Nemčija v svojem odgovoru na francosko spomenico pravi, da bo razorožitev še več let odložena in med tem ko bodo zmagovalne države obdržale vse napadalno orožje,
M »•• • .*	v • i .	11»	dneh. ko mene niso prignale v :"»ti-
sme iVJemcija imeti samo orožje, katero določa ver- ,	- , i,
U I .	.»	je mo^m-e lahko rari-
saillska pogodba, ki pa ni zadostno za obrambo. — 1 žiti
Korak za korakom Koče Nemčija dobiti isto obramb-1"^"1 iy,*r'al	r'hase Natio-
jnal IVanik, ker sem to smatral za |n:-|>o->ta<vno pogod/bo. katero je .sklenil tiran Maeliadb.
KITAJSKI PARNIK POGOREL
no orožje, ki je dovoljeno drugim državam.
Pleg tega pa bo po mnenju nemške vlade imela Francija še vedno dovolj kolonjalne armade, četudi zmanjša domačo armado, razun če bi bila v pogodbi vključena tudi kolonijalna vojska.
Iz francoskega predloga tudi ni razvidno, ako bo Nemčiji dovoljeno imeti vojaške aeroplane. Ako ji ne bo dovoljeno, četudi druge države zmanjšajo število aeroplanov, se Nemčija v zraku ne bo mogla braniti.
V svojem odgovoru zavrača Nemčija francosko trditev, da Nemčija s svojimi zahtevami spravlja v nevarnost razorožitev in da je celo povod za nadaljnje oboroževanje, kar je nevarno za svetovno go-
Šanghaj, Kitajska, 2."). januarja. — Ko je 21. januarja zgorel kitajski painik Veijtuug na reki -Tansree je -zgorelo ali utonilo — 1 (i Edina zapreka je bila. ker ljudi.	'
Xa pannitku j-e nastala eks-p-o-zija iu ladja se je potopila v nekaj minutah. Rešilo se je samo 34 ljudi.
pristati na vsako razorožitev, ako se tudi druge države v enaki meri razorože.
Nemški odgdvor trdi, da francoski predlog ne more doseči nikake razorožitve. Najhitrejše bi mogla biti sklenjena razorožitvena pogodba, ako bi se močno oborožene države razorožile do gotove meje in dovolile Nemčiji, da ima isto orožje kot druge države.
Nemčija pravi, da je največja zapreka za sporazum, ker Francija ne obljubi, do katerega časa bo Nemčiji dovoljeno obrambno orožje. Odgovor pa
Atene, Grškzp 2.1. Samuel Iiisull. katerega jo Združene države zaradi jrolju-1'ije. namerava prihodnje dni z a-eroplaitom odpotovati iz (irske. Odpotoval bo .skrivaj, in kraj. ^a-j mor je naunenjen. ni zna«.
Do tega sklepa e .prišel, ko je J državni .-ivet odločil, da ima vva-da ipraivieo odkloniti dovoljenje za ' bhvanje na" Grškem. Svet je nine- ' lija. da bi škodovalo prijateljskim , odnošajein med G-itško Ln Združenimi državami K ako bi InsuM še dalje ostal v deželi. Državni svet tudi od linMulIa -zahteva, da pla-ea 1."»(H) drahem ($13.50) za priziv.
Združene dnžaive so zastonj prosile grško vlado, da jim izroči Tn-siiMa. vslecl česar so od>|>ove<lale izročitveno pogodba z (ii-fkr,.
Rim, Italija, 2.1. januarja. — Po nekem | h unč Mu rn Tirane, a'ftyan-.iika vlaxla Insullu ni dovolila, da bi .se naselil v Albaniji, ko bo <xl-
vstopil še v železniški vlak. ali pa slepil 'na kako pustajo
kalilo včasih se pelje z avtomobilom, -posebno rail s v Zonvoort. kjer srei'-en t«?da potit urleda na
——___[dra.go uiu -morje, jvo katerem se je
navadno tako pogosto vozil, januarja. —j yA nekaterimi hoa.mlskinii dru-zahteiva- j žinanii je Viljem v sta'nem stiku.
Iter jih {»oglato obišče, kakor tu-' di družine obiskujejo njega.
c i>
SHODNIŠNICA ZLETEA V ZRAK
Eio dc Janiero, Brazilija, 24.
januarja. — Pri eksploziji neke snrodnišniee na otoku I>»» Ciover-] na dor v pristanii<"eii Uro de -laivei-j ro sta biti ubiti dive dekliei v starosti Ji iiii 12 let. ortom oseb pa je b^to nevarno ]>oško<lovanih. med njimi tudi «x-e ene dekliee.
Mesto .se je streslo, kot bi bil rvelik ijMvtiH-s. Vsaka hiša na otoku je ibila >pjiskodovana Ln prebivalstva Ru» de .Janeiro .se je {>oh»tii velik st.rah. Mnogo ots^b v anestu je bilo ranjenih.
pad Ii člani Ptifted .Mine Wrrk s rlani vstaške organLzaeiji*.
Več prenio-rarjnv je bilo ranjenih.
PET LET ZAKONA PREVEČ
Cambridge, Mass., 21. jan. — Soilnik Loring P. Jordan je sestavil statistiko o h m" i ti vi %ak<mov in iz nje posnenuilllo uasledjije:
Za ločitev iza-lconov toži ivvč žena kot nn• »ž (128 preti 1 S-l'
Prvo leto zakona je naj>r»s"nej še. Peto leto je "He.srečno leto".
Krutost je 'največkrat vzrok zu liM-itev zakona.
KAJZERJEV ROJSTNI DAN
f,
spodarstvo in svetovni mir. Nemčija je pripravljena »izraža upanje, da bo mogoče prišlo do sporazuma
potoval iz Grške.	__
Atene, Grška, Si januarja. --{VELIKO NAROČILO OROŽJA
llazširjeiw» so govorice, da več al-	-
banskih in j u#r<*slo\ia nsk ib od vet- J Pragma, Čehoslovaška, 25. jan. — nik-olv prigovarja Samuelu Insul-1 itunieijska tovarna v Brn-u. ki je hi. da bi prise'' m njihovo deželo ^^drnžiireia Sktxlovih tovarn, je ter mu jamčijo bivanje v deželi! prejela iz Azije in Južiue Arneri-za na jmanj eno lefto.	jke 'naročrt »za 100.000.000 kron,
Insitll mora zapustili Grško do I (4>4.(>00.000). vsled Česar je tovar-31. januarja,	I na na»jela 1000 novih delavcev.
Doom, Hol&ndska, 24. jani. — Bivši nenteki eesar Viljem II.. letos ob priliki ^vojesra 71-rojstnega <ln«>. katerega bo obhaja! 27. jauarja. ne bo objavil nikake jaiv-ne izjave, kot je imel do r>edaj navad«*.
Pred .pet mni let i je-za svoj rojstni dan ipi«lal časnikarskimi |>*>i-o-eevalceni izja'vo. v kateri je zagotavljal, da Nemčija ni ]mM'zrodila svet^>voe vojne.
Ijeti>s gl-asilo nemških liacijona-listov "Dei- Aufreehte" niima nikake njegove izjave.
taročite se na " GLAS &ARODA", največji slovenski dnevnik V
Zdru&nih državah.	,

•CLA« WAHftnr
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 26, 1934
"Glas Naroda19
■ATBN1C PCBUSBIMQ COMTOS <4 Oorpontkai
ftmak tokam Mrtt___u gM,mi. i^,
Plaet of bMfMw ol t|M eerpormtfcn tad addraaM of Abo*« ottkin: mm. mh mnm. iwfii f MMMtm WIW Tort CHj. w. 1.
'ti L I g NARODA* __(Voice mi Iko Pii^)
_ loowd t»9T| Dt| Etc** Soda jo and Holidays
b «olo loto »«Ua oa iMrtko la ha No« lark oa odo loco......«7.0t
Canado......................tt.UQ So pol Irta.............................$3.30
b pol leta...............MM.. $SjOO Ea laoaeiaatvo aa eolo Mo	17-00
b Otrt \etm ..................HJO Tm pot lef..................-	»3.5o
_HaOsrrlptioo Yearly «6 06
___UmagBgl o« Aaret—t _
__"Ola* Naroda" UHala *aaM wwH oeoelj la pratalfcoT
■opM Orec podpk* 4a oaebaoatl ao ne prioMbJejo Išenar noj ae blasorou •dihati po Money Order. Pri •premeabl krajo naročnikov, proaimo, da ot -	mdt P^ifcJo blTQllMt aaaaanl do hitreje najdemo naaluTiiiaa.
ULAH NAtfODA". SIC W. 18th Street. New loefc. fc. -Telepbooe: CUobea t-U7l
New York, N. Y.
Xeu-yorski dove i smo bili povabljeni na zabavo, tki jo je prrrediru Praneiškovo društvo, da bi uravnali .«jK>r zaradi tistih mačkov, ki jili je (zniangkalo na farmaii. Vsi se niso odzvali vabilu. ker so se bali. da bi .prišla, retsaiica na dan o ajmohtu. ki ga je gospodinja napravila.
Zal mi .k. da e»e ni mogel Mr. Cvet ko vie udeležil t«* jM»jediue. da bi nam tudi ou potrdil, da so re« taki "Izajci" v Xe*\v Jersey kot je fanner i ca trdila.
A resnica je prišla na dan. Ko smo zvečer šli mimo hleva. mte Mr. K(>vk- k ime v rebra, in mi pravi:— Poglej! Pogledam in vidim, da visi mačja keža za vrati.
Pljunemo na lia in gTemo naprej. Xa:basa'li rano puške z "buck shotoan*' in vzeli farmer j a za na-še«ra voditelja. Ko tra viprašam, če je kaj divjačine tukaj, mi reče:
Vrzel muli predsednikom Maeliadom in sedanjim pred-	^ vprašajljv' «*e bomo ™
,	_	'	kaj dobili, me premen z enrm <«-e-
sedmkom Alendieto so izpolnili Štirje možje. Nekateri so Umi .hI img do gla»ve in odgovori:
THE LARGEST SLOVENE DAILY in D. S. A.
Dopisi.
KUBA IN ZDRUŽENE DRŽAVE
V nekaj mesecih ima Kuba že šestega predsednika.
bili le par dni na krmilu, in mJbeu meti njimi ni našel milosti v oeeh Washington«, švle Mendieta je priznan.
Upati jc, da McudiHim* metode 110 bodo slirne Mu-efeadpviin in da si je prif:U.bil priznanje zastran drugačnih zaslug kot jih je imel "kubanski ratbelj" Maeliado.
PET DOLARJEV KVART
Vlada je naložila na galono alkohola dva dolarja davka; a k temu pride še državni davek. Tisti, ki žganje izUe-luje. in tisti, ki ga prodaja, mora plačati precej visoko pristojbino.
Prodajalci se izgovarjajo, da ne morejo prodati dobrega žganja izpod JjO.OO kvar!.
l*o boljših prostorih je bilo tudi med prohibicijo približno po tej ceni naprodaj. Razitka je le ta, da so prej spravili buiJegarji. sedaj pa »pravi vlada dobiček.
A' Ameriki je razmeroma le mal • ljudi, ki bi zmogli to visoko ceno.
Butlegar, ki prodaja žganje p«» oglarju kvart. ga proda več nego »e ga preda pod vladno kontrolo. Pri kvar-tu ima petdeset centov čistega dobička, »ločim nima vlada od njegove prodaje niti centa.
Ofrl.ki i »mislili, tla bo z odpravo proliibicije tudi but-j	New York, N. Y.
legati ja odpravljena, so se zmotili. Um lesarjem sicer ne j J)m> 15. januarja n^a I«ta .se gre več plenica tak-» v klasje kot jim je š!;i zadnjih trinajst !**	odprl nov -rab. kamor .v>
let, navy I K- ,,„.„ je ta ,,.,1 še ve,.,,, ejen najbolj Uo-l^^'J"'" *kuliil k bičkanosnili v Zd: iženih državah.
Ko to zaslisimo. stresenio po celem životu. Air. Hud? je naglo segel iv žeji po bottle, da smo .se m si !o (»krope al i.
A" tistem t remit ku za :imii 110-kaj .pred nami. lzpiistil j«^ .st«*-klenieo na tJa in od<la! dva suva kar izpod pazduhe. k«*r ni bilo i"n-sa. da bi dal pn>ko na rame.
V istem trenutku zaprmi na de>ni in levi.
Sedem 'Joiveev. vs;i.k jhj dva la. pa je <šf» wlnuKb živalca zdraivo k«>ž<». .laz se dan^s ne vem. kaj j-bilo. Mr. Skvnr-" j«' rekel, da j»* kuna. Mr. Kovič. da j • vidra. Mr. Ihule pa. da je s|KMlla.^iea. Samo to vem. da je bila ži^ :»'ea erne barve rn da je imela belo liso na hrbtu t«*r j*' izpustila nekaj tak<» Mrn-■v?e;ra od se!w. da <va morala ti-s»to nov .s p^oin .spati na fire-pe.
ProKim te «v imenu jajrrov. Z^ra-•ra. p</V(*j mi kak-sna prezua živa! je bila t<».
Pozdrav'
A. P. V orbit-.
ŽE ZOPET BOMBA
V	Zagrebu	zaste^pniki Male antante: Jugo.. riavije, f'ehoslovaske Koiniutske. Prijateljstvo med njimi je treba neprestano utrjevati, ker ga je Francija umetno ustvarila.
V	torek je dospelo iz Zagreba poročilo, da je v eks-presnem vlaku, vozečem iz Berlina proti Zagrebu v bližini Brežic eksplodirala bomba. Trije potniki so bili usmrčeni. dvanajst pa ranjenih.
Oblasti domnevajo, da je imel bombo v kovčegu neki hrvatski revolueijonar, ki je hotel povzmčiti ž njo paniko na konferenci Male antante. pa mu je prezgodaj eksplodirala.
Hrvatski revolueijonar j i oziroma separatisti so zelo agilni, pa imajo veliko smolo.
Dozdaj jim je še vsaka stvar bodisi prezgodaj, bodisi prepozno eksplodirala.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO
Za $ 2.70_____________Din. 100
" $ 4.95________________ Din. 200
" 9 7.20__________________Din. 300
" $11.6& .................. D»n. 500
» $22.75_________________Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.00 " $ 17 .50 " $ 42.75 " $ 85.25 " $170.00
........... Lir 100
........... Lir 200
...........Lir 500
.......... Ur 1000
............ Lir 2000
KER BE CENE REOAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREUEUBI OOR1 ALI DOLI
-...... - 1	-~7-
Zm. IsplačUo večjih nestor kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo iz bolje pogoje. ouplaCila v ameriških dolarjih
Za laolačUo $5.00 morate poslati--$ 5.75
•» » $10 00 »» " ____J10J«
•• •• $15 00 »	»---41«/—
" »J $2000 »	"___J31—
» " $40 iM "	•• _____$41.25
" " $50 JM "	- -----$51.50
Wtlwmtt šobi t tuttm kraja lsplačUo v dolarjih. Mujm nakaadla ixrrftnjemo po CaMa Utter aa pristojbino $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY 14Glas Naroda"
M WMET *m J&TUEE%	jfM* JOBK, K. X.
Skolj je bolehal ree -let za tu-berkuffo^o. katero si je nakopa-' v ameriKkih iKnlzomeljskih pekarnah. Rojen il>il pri Sv. Križti pri Krslanjwiei 11a Doleuj>keni. Pekovske obrti >e je naučil v Beljaka na Koroškem tur je liri pravi umetnik v .svojem p«Vklicu. Kot pomočnik je delal ]>o -razlienili avstrijskih mestih in tudi na Dunaju. Pred vojsko službo leta 1904 je tlelal v Ijjubljaw. od koder je od^ol k vojakc«n <v Dnbrovir-k in Hoko 'Kotioivko. kjer je v-užil tri leta v vojaškHi pekarnah. Po dokončani vojaški .shižbr je delal rn nekaj let v Ljarbljatii ter poiuajrai orjranitrati pekfA*f>ki žtrajk ter s temi po-ma&al saj doseči tolHto. da pekovskimi pomočnikom ni bi-"f> več t reha ob nedeljah popoldne ra znaša t i k.niha v košarah različ-nim jrost ii!nK-arjeni in drujrim od-jemdcem.	^
V Anieritko je prmH ]>red nekako 23 ^eti in se j > nastani-! iv Xew Torku. Večkrat je pričel s kako pekarno na »4vojo r<rko. toda nikdar ni uspel. Zo-pet je prijel za delo kt»t. pomočnik ter si s tenn delom v podzomskjh i>ekarr»li na-
CENA
OH KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGL1SH SLOVENE IlEADEK STANE SAMO
kopal kal bolezni, ki «?a je položila. v prerani frrob.
Tu zaposca -sopropo. dvt* hčeri in enejra tsina ter neiroj ]>rijate-
lj«v. ki izrekamo e^Li družini i^kre Uo rs<K-utje in .sožalje za izjrubo družinskega očeta.
Prijatelj.
Astoria, L. I., N. Y.
A»ravno nisem nikdar «lv<*nil o }H>št»-neni tleS'-ovanju (nlbora za I>om .slepih v naši prelju'bljeni do-niMvtui, fntf	pre.senetila
nova od nai<'<ra občeziianejja rojaka Jo/.eta Kem>a. <la »e plemenita ideja rojaka Mr. Walter Prodov iv a bliža svojemu eil.ju. oz. je že na cilju. To je dom za največje nesrečnike .med nesrevnimi. dom za naše slovenske .slefK'e v>ta ri domovini.
Mi ameriški Slovenci .smo lahko jKniosni, da smo skoro ptrlo-vieo nakupne v.->ote spravili .skn-f»aj !u-«*z i«osebiiih težkoe. Xe sme-! mo pa mtJ-iti. da sinu« mi tukaj ži-j včei Slovenci, zadostili svoji dol-|žn(isiti. še izdaieka nc. Stroški v j takih za v« hI ili >0 .slalni. Ne «ue .se ini^Iiir. tki ."»e bo t«' siromake <?«ji»»-stavno -nap«»dtlo 'v t«> poslopje in bo cela st\~ar rešena. Nakupil; b*> treba tem 'jmlt-m primerno poliištivo. ra>J ično orodje za ročna dela. knjige ua slepce, ki stanejo denar, 'vsaj enega ali več radio aparatov, da j»c j-nn kolikor , moffoee olajša njih usoda in se 'jim da zvezo z zunan-jim svetom. StuTno moralo biti nastavljenih par ljudi, ki bodo vzdrževali red in poučevali ro^na dela. za kar boJ<> seveda morali -biti pla-! čad)i.
J Dragi rojaki, naša naloga ni končana. Za vso ivnemio moramo nada'jevati z deh«n. ki smo Lra šele |>ci!ovi<*no izgetoviJi.
To ni 11 h*- drujregra. kakor naša narodna dolžnost. To je. kakor bi rekel."božji davek, ki tra mora plačevati vsak pošten in zaveden znnljan.
Mogoče bo kateri reke' — .In. vlada na j skrbi za nje. To je rc.s-nica. vendar pa morate pomisli-* ti. da je vlada kot organizirana celota s:>tavlj«'»ia iz iK«samezn.i-kov. Kolikor ima vla la v'čje iz-<latk<'. toliko bo'j pritiska na posameznika z davki. Na noben način .se ne 'moremo izogniti, da ne bi »vsaj deloma skrbeli -za ttsle, ki niso zmožni sami' Skrbet i z-a .vebe. Kar se tič»* itn ene. vedno raje plačujem prostovoljni- davek, kakor pa vprimoraai.
Kakor .^te sprevideli hi dopisa Jožeta tUomsa. je stvaj- resna. Ameriški Slovenci mora-mo iti zopet na dei'o. Navzlic slabim časom imamo š? vedno malo bolje življenjske pogoje kakor pa rojaki ono stran oceana, že vsaj Jieka-teri.
Mislim, da bi ne bilo umestno nadlegovati podpornih in kulturnih druŠKtv, da bi iprtskočila na pomoč, ker v teh težkih časih nekatera komaj životarijo, prostovoljni prispevki so pa jako redki. Se -manj upanja pa stavim v .skupine ,društvene pfcrhvtlitivfe. ker je vse zvezano s prevelikimi stroški, dobiček pa (xmavadi spravijo tujci.
Zato bi bilo .moje skrivmno mnenje. da »bi se ustanovilo društvo za pomoč našim slepcem, člani bi ti (prostovoljnimi prispelvki vzdrževali or^anrzaeijo. oziroma stalno de t dva 1 i na to. da širimo idejo človekoljubnosti. Seveda bi bilo za-željivo. da bi to napravila vsaika večja slOveJttska naselbina.
Posrečilo s? -mi je pridobiti že nekaj plemenitih rojakov za to idejo, »ki so mi i celo obl jubili nna-terija-lno pomoč. Upam. da bi tudi c^'ovensko časopisje ne odreklo .suHleleiva-mja. Stvar se mi vidi lahko izvedljiva, in bil bi jako hvaležen. če bi Sitovenci širom te dežele povedali svoje mnenje o temi.
Na ta način nas mora odbor za

Knjige Vodnikove Družbe
lahko /e SUKAJ naročite za prihodnje lilo. Naročnino, ki znaša SAMO —
lahko pošljete nam. in kakor hitro bodo knjige izšle, jih dobite po pošii.
Ako čakate tako dolgo, da knjige izidejo. morate plačati zanje $1.33.
KNJIGARNA'GLAS NARODA'
216 West 18tli Street. New York. N. Y.

Slepbki dni ved-uo vpoštevati in imamo -tudi pratvico do nadzorstva tega zavoda.
'Rojaki >e vedno podajajo na obisk v staro domovino, rn kdor bi (bil član tega društva, bi imfl v.so pravico ogletlati si zavod in nam poročati <vs>e podrobnosti, o katerih bi .se ipreoričaJ na la-,tn" (m" i.
Toraj rojaki, na delo za to plemenito stvar!
^'as pozdravlja
li'ado Vuvpotič.
Therma, N. Mex.
Predno vam nadalje pišem, .se vam Lepo zahvalim za potrpežljivost, da mi nista lista ustavili zaradi zakasnelega dolga. Sedaj vam pošiljam »za itadaljno naror-nino rn za Koledar $3.50 Pri t»-j priliki hoč»-m malo opisati razmere. tz .naših hribov, v katerih s.' nahajamo, n; um rev v »višini S4W čev jev mad morjem. Peeamo s«* s kmetijstvom. Ulavni pridelek je krompir. j>a nismo imeli zadnja 'ta nobene .sroee njim. ker nam ni obrodil. Nekaltri niti >«*nena nisr» de-bili. Žita -vsakilo komaj za domačo uporabo pose je. Ko čio-vek 'pelje v an'lin. »praivi niilinar. tla ne sprejme nobene plače^r denarju. ampak kar sam vzame nekarj za .svojo plačo, nekaj pa za Kdeči križ. tebi ostane komaj pedoviva.
.Tako žalostno je. ker č ovl; komaj pridela zase. pa gre <v mlin. kjer mu skoro jmjI vzamejo. Ne mornm videti, kakšon dobiček mori uboiri farmer pričakovati od te«ra. 3fa!i farmerji bomo -njoraii plačati tal vsake stvari davek, da bodo mogli veliki farmerji dobili odškodnino povrnjeno, ker bodo manj ipšemiee pridelovali.
No vem. kako dolgo bo šlo. ker že sedaj jih je par odvisnih od vladne podpore.
Nekateri so resnično vredni pot!pore.vipa je ne dob-/, dru^i, ki bi se mojyli preživeti brez nje. jo po dobijo.
O. (pravica, kje si'
Leo Arko.
dal na farmo te rse je bavil večji del -s sadjerejo. Delal je skupno s svojim bratom. Matijem, ki je od-šol pet let pred njim v večnost. Anton je bii sanree. . Vse svoje premoženje (približno Hb.OlM) dolarjev) je zaipusti! brat-»»viaii ot ro-kton. Pokojnik je bil bla-ira duša.
Slehernemu je rail ixxstrewe! z dobro kapljico vina, ki ga tv njegovi k'eti ni nikdar manjkalo. -laz sem jth poznal nad petdeset l«>t in sem bil vedno njegov prijatelj. Naj mu bo lahka ameriška zemlja!
Pozdrav vsem rojukuim!
John Padushek.
S pota.
Ljubljanski .loža in poljanski J. I>. prav dobro poročata iz Slovenije.
•loža zbere ivse, kar trre preko Ljubljane v A mor i ko ali kar pride iz Amerike v -Ljubljano, poleir tega pa «p< :cC-a tudi razne vedele in žalostne doirodke iz mile domovine.
V svojem zadnjo ni dopisu zelo polrva.no omenja S! o vensko-Amerika n>k i Koledar za leti> l!134 ter praiv (posebno opozarja č it atelje na sliko nowj'orskega pev.^ke^ra društva *'D( nu vina" kot bi s«? hotel pobahati, čt-š. le poglejte, tudi jaz -oni svojeea--.no igral v New Yorku vlojjo prepeva j u^e^a slav-eka.
Ko j):i J. li. pr.^e o lepi (»orenj-ski. mi kar -ret* iyra. Ko sem bil zadnjič tam. a« mi je domovina s svojimi 'lepotami še bolj živo vtisnila v .spomin, kot j»e mi je preti d</:r«iu h ti. ko som se .pnvlč pi.>-slovil oi.l nj<'.
Ko je bila lani ob -stoletnici rojstva prvaka l»uha razstava raznih zgodovinskih predmetov, j«* vzbujala med tu je i tveliko poz-'»r-mvt vidika oljna slika, predstav-jIjajoča Karamvanke in Blejsko je-I zero.
j Tujci so me vpraševali, ee je re-I na zemlji taka lparavna lepota a'i I če .slika le plod domišljije dti-j brega slikarja.
I Zatrdil sem jim. tla pr Istaivlja
I slika košček moje domovine, na-
tkar.-e niso unog|i načuditi.
J I)el r;i2-ta've je fotografiran tn-
jdi v Koledarju za leto 1!KU in na
1 fotografiji je mogoče še precej na -
jtančno viileti o motnje no r»Iiko. I\o-
!'ledar je leto> res zanimiv. Kdor i
Iga še nima. naj ga naroči, j	Matija Pogorele.
Peter Zgaga
PEKLENSKI STROJ
POVODENJ NA
KITAJSKEM
$2
Sanghaj, Kitajska, 2». jan. V.sled naglega narastka 1f.rmene reke v jitžnem delu Ilopej pro>\-in-ee je utonilo več sto oseb. 4000 pa jih je brez strehe.
— Živega i-Ioveka vse doleti — pravi naš pregovor, rn. jaz sem bil v ponedeljek pojnddne zatrdno prepričan, da bo tudi muc doletelo.
Človeku, ki se bai\ i že pad dvajset let vsak dan s pisarijo, politika po glavi kar mrgoli. Senat, poslanska zbornica, proračurni. položaj na Kinbi. balkanska konferenca, kralji in cesarji, bombe in atentati.
Bombe 111 atentati me prav posebno zanimajo, ker ne morem pojmiti, da se »še vedno dobe na svetu ljudje, ki se poslužujejo skrajno neuspešnih .sredstev za dosego svojega cilja.
Ko tako želim in premišljujem, pozvoni pri vratih. Odprem. Poštar mi rzrf^či precej težak zavoj in jo naglo od k uri. Niti pcilpba-ti mi aii bilo treba.
Zavoj postavim na mizo in začnem udrihati s nvtinii pr.-ti in poldrugo konjsko .*,!'<> po pi,ainem stroju. Pošilja t ve nisem razvil, kajti, drage čhMeljiee. vse mi lahko očitate, edinoče radoveiluosti ne. Ratioveden pa re> uL-vm. Na radovtxlnost imajo le ženske patent.
Sam na vem, o ee>in sem že pihal. le toliko se spomnim. <la se je ob besedi "rovolueija" katero sem s prav pusebnim poudarkom uda ril nifi tipke, nekoliko pokadilo i: zavoja pred menoj.
Nisem prav dosti porajtal. kaj-I ti nekateri ljudje so ž- taki. da s«? , jim dan po prazniku rado neko-I liko kadi.
: Kar nao-ej udarjam po tipkah in gledam: nak. to ni privid! i lz zavoja se res kaji. — No. ta bo pa lepa — »-i mi-lim. — Torej šele izdaj na stara !*eta so se odločili. da me pošlj?jo k vragu, kjer imam po zatrdilu nekaterih za »vso večnost" pripravi j n prr.v go rak kot.
Ko piše človek o j evolueijan i« atentatih, je ja>no. tla -*a 11111 ob pogledu na dim .najprej v nii-tslih peklenski stroj in bomba. Za-voj je bi tako obrnjen, da ni i>i-lo mogoče videli t:a-.b»vne strani, j In. če bi vide'- naslovu j stran, kaj bi si bil na bol jem ? Pn-Wjastejj j.^ bi! gotw«.» toliko previden, da >e ni rzdal ^ pravim imenom.
Tellk«
SMRT NA CESTI
Wenatchee, Wash.
Ker je bilr» |>oročiIo o pokojnem Antonu Paukoviehu precej ne}>o-prflno. ,mi dovolite dostaiviti j«p vrstic. Anton Pankonch je umrl tukaj dne 28. decembra 1933. Star je bi! 70 let. Doma je bil Lz vasi Zavratee. fara tStudenee, okraj Krško na Dolenjskem. V -\inierik; jo bi\-al mad petdset let. Prva leta je d^'<al po premogovnikih v ckoliei Pittsburgha. v Kansa« in llcc-l'yn. Wash. Leta 1n8S se je po-
L.jubljanski brivski mojster Poljane** je initd te dni ::a obisku pri sebi .svojega očeta Ivana Po-Ijn nca. 73-let nega rudarskega u-pokojenea iz Trbovelj in svojo mater. Sta*rvkk sta se nekega i><>-poldne p«v-!ovila in ^ta namera-va'.'a odpotovati. Sin ju je .spremljal jw> Maistrovi ulici na kolodvor. Pri vojassniei je stari mož. ki ga je trla naduha, naenkrat o-niabn-il in vrbi tk ni i: "Držite me, da ne padlemSin- ga je res prijel. prikočili so ljudje, ki so skuhali moža oživili. Pok'ieali n«. re-ševa^ni aivto. nekdo pa je tekel po duhovtiika. Ko je reševalni avto prišel, je slarček že izdihnil.
Naročite ga pri —
KNJIGARNI *GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITT
Zoper izvin jen ja
T
Cr «i izvmetc členek, ali te se vam fli. >la lx-str od bolečin v r>>ld ali hrbtu zbl.tineli. vdrxiiile ANCHOR I'lin-Eivcllrr trr »e pokrite s flanelastim ali \ulnenira blagom.
V par mi'itah bo bolečina podlegla, tolleglo vam bo iti iviiltiust se bo vrnila. Več kot 6*1 Irt je bil Anchor I'ain-txprlln t*ritjubljeno domače zdravilo za hitro odpravo bolečine.
Prt v Tie h I Huma rp h — JSc ia TSe velikosti.
2>uiw pristai iau Suliv vintvrao
pAIN-EXPELLER
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobna in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje tn sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše itroškt.
Nedržavljani naj nt odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washing t on a povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT„ trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zaaot avl jamo Vam, da boste poceni tn udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street . New York. N.Y.
"in -pc-shiva". Da. re>! Tik-tik-tik-tik — je delalo čedalje Ivuje in hitreje. Nobenega dvoma ni bf'i> ve«'-: peklenski stroj je v baksi. Da 'v velikem razburjenju tudi srce sljihiir ufriplje — 11a to aiLsein imel časa j»0111 i.- iti.
Plane-m k .-inku in odpreim ob" pipi. Že hoeera prijeti zavoj in «;a panati / vodo, ko me navda ne-ki» posobno ivirodje. kakonšnepra ji* baje človek le v trenutkih pred smrtjo deležen.
Bliskovito fic mitje razn stio \ duhu ivr>e moje pregrešno življenje. Dobrih del je bilo le malo. komaj za. 'Ifšnik. — 'tistega, kar hmatrajo nekateri iza .slabo — p:i eele vagone. Ljndjemi usojeno, j kadar morajo iti, naj gredo. Prav t posebno me ne bo nihče jKjgrršal. ! marsikdo se bo pa srloboko otldah-
1
111I, ko Ibo čital. da je iK«*ta! Zga-|ga žrtev peklen>ke®;a stroja. Kar j imemten sem .se zardel samomu j sebi. .kajti |>o 1110jem mnenju je ni bolj plemenite stvari na nvcIji kot če »postane časnikar žrtev svo-jejra pokliea. Had bi nekaj -zapisal v slovo, vse bi rad prosil odpuščanja. todtf udrihal nje je bilo vedno sFlieje. Xe vw : t ik-t ik-tik jiač. pa : tokotok-iokoftok-tokotok...
Može strni z vsemi desetimi prsti strgal zimatoji ovoj in dotipal J do pa]) i itn ate bakse... Xi še počilo... <lt.sk! lvsk! — š*1 bak-^o raztrgam in čakam... Toktok... ToktotoktoktOtok . . Ti.<te sekunde .so uni bile. cela večnost. Na .zadnje se uni je pa začela eela več-I nost preneutnma iz leti. Pogledam. Iz ba-kse ^e je še vt'.lm> ka-dtbi.
Kadila se je ajdova moka. ki mi jo je nop :iiea ko v htk> poslal prijatelj Peier Kode iz Woreestra.
Tiktrkalo in toktokalo je pa moje strahopetno sree.
Pa kaj pravim strahopetno ? Moje junaško srce!
Le |K»mis'lite. kakšen močnik bi bil. ee bi -jiijKt.il pol im* twi mrzlo in vredo vodo na Alttagoepuo pošiljatev ...
* « NARODI1
HEW YORK, FRIDAY, JANUARY 96, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
SLAV A ZA EN GR0Š
''Journal de Geneve" poroča, da je prišel neki pariški fotograf na sijajno misel. Mesto, da bi lepil slike na lope kartončke ali jih izdeloval v raznih doprsnih ozir. donož-uih velikostih, mesto da bi svoje klijente slikal pred kakšnim razkošnim ozadjem v letalu ali v avtomobilu. je ta modri mož .sklenil, d i bo odslej nudil svojim gostom t like v obliki poštnih znamk po-ne-2:.u joč zobčasti, z gumi jem namazan papirček in velikost znamke. Njegov klijent to svojo znamko nato lepo oslini in jo .pritisne na ipi-semee, naslovljeno njegovim dragim.
Parižani so ta douiislek odobravali, in zakaj ga bi ne. Oe si še tako nepoznan, -majhen in neviden ter brezslaven član človeške dru-ibe, odslej ti ibo dano, da lx»š namočil z jezikom svojo lastno znamko. jo pritisnil na kuverto in se mogočno »prehajal od nabiralnika do nabiralnika, kjer boš oddajal jivojo sličico na naslov svojih sodobnikov. Kot Masarvk. kralj Julij. Viljem Tdl, Hindenburg. Priznajmo, da je to laskavo za vsake-ga.
Pariški fotograf je moral povečati svoj obrat, takšen je njegov uspeh. Sicer je rew, da država teh nov h znamk ne priposcnava, toda če jo le prilepiš jioleg državne, i-iiiaš ponosno zavest, kako bo moral dvigniti državni uradnik jekleni j.ečat in udariti po tvoji dičici ter jo zamazati na isti način kot državne znamke.
Kaj, ko bi se država potdužiia ideje tega gonijahicga fotografa. Mesto da plačaš drža\-no znamko va 1 frank, za eno marko, za eno krono, za eno liro, za en dinar, ali bi država ne postopala pametno če bi dovolila da vsak pritiska na svojo korespondonco Nvojo lastno zna rečico in plača za to državi i blagajni 2 franka, dva marki, dva kroni, dve liri. dva dinarja. Kdo bi si ne privoščil take žrtve za ceno. da državna ipošta prenaša po vsem t,vetu njegovo .sliko. Državne finance bi pa »kozi to našle lepo ravnovesje! Posebno trgovci in industrijci bi z tJbema rokama zgrabili za takšno reklamo in bi izdajali znamke s sliko svojih šefov, seveda samo v primeru, da so njihovi iwlelki, ki jih prodajajo, zares dobri. V na-i p rot nem primeru bi naslikali na znamke le .slike -produktov!
Zamisel se lahko vporabi tudi še i.a polju denarstva. Oe im-»« enkrat svojo sliko na pisemski -.»amki, zakaj b« je ne imel tudi na bankovcu. In koliko je bogatih ljudi, ki bi z milijoni odtehtali slavo, da jih mečkaš po žepih in plačuješ z njihovimi slikami cehe po gostilnah. \ idite, kaj je ničemurnost. Do gotove točke je slabost, naprej (pa če se pravilno vnovči, lahko postane 5 rav koristna čednoet.
KAKO DOLGO BOŠ ŽIVEL
To je vprašanje. ki nedvomno zanima v>akega človeka. Tako danost ikakcr okultne stroke si prizadevajo, da l>i dale na to vprašanje feadovoljiv odgovor, toda izkušnja in statistika nas učita, da je dolgost žilvljenja v mnogih primerih dedno datna, a izjeme so še vedno 1adto stevi'ne, da .se *]*>-sameznik na to ugotovitov ne more zanesti.
Po drugi strani ivmo. da znaša pri živalih življenjska doba približno 7-kratni izn<*» dobe, ki jo žival potrebuje, da -zraste. Človek zraste do 21 leta. potemtakem bi moral živeti 147 let — toda če ne upoštevamo il«cgendarne in nedokazane -primere .preteklih in .sedanjih Metuzalemov. !ki trdijo, da so učalkaK približno to število let. •mno prav dofono, da je že 1(M) rojst.no leto zelo redek primer v življenju ljudi.
Kaj <pravi še »tast 1st i ka ? Pred vsem je ugotoviLa. da je žirdjenj-Hk3o trajanje za razna plemena zelo različno. Toda tu umrljivosti m* dooča kakšna večja aH auamj-i"a notranja odpornost plemena, teimvč v glavnem vmanje t»ko!i-ščine. Teh vnanjih okoStečin je pa toliko, "da jih človek nikoli ne »nore v/se* i v jKoštev. če si hoče na njih podlagi izračunati, datum svoje smrti. To se doslej tudi nikotin ur še ni posrečilo.
Nadalje »pravi statistika, da so ženske v splošnem t rdoživejše od moških, zlasti če so že .prešle 40 leto. Zato imamo tudi «več vdov nego vdoveev. Vzroka pa ne poznamo. Kako nezanesljivi so kakšni statistični podatki, ,pa naon kaže na pr. ugotovite*-, da kažejo na ŠvedfJtem. kjer so svet-'ooki .šte-viLnejši. temnooki večjo umrlji-
vost. A to ne |h>vc mič o življenjskosti teumookih, 'kajti v Italiji in na Francoskem. kjer ti prevladujejo, kažejo .spet svet-ooki večjo umrljivt.NL
Kaj "pniivijo zdravniki in biologi lSw*h»gi in zdravniki stičejo že dol^ro za triu. da 'bi našli neke
zveze um l notranjimi in vnanjimi •Mzroki. ki podaljšujejo ali krajšajo življenje. Zi.čt«tok vseh teh vzrokov je dan nedw mno v klični pazmi. v lastru Mih. ki so že 1'oložene vanjo in imajo »veliko vlogo na vitalsi-ost kakšnega elo-voka. Itazi^kovalei zakone* v pode-dovanja so s tega .stališča zelo skrbno pranč-nvaH n \l< >vnike tlol-goživih in kratkoživih roti bih. ne da bi našli zakon, po katerem bi se dala vsakemu .poitmneu določiti ]X) naravi namcnijena dolžina življenja.
Prof. PoL". >e je zelo trudil, da bi odgrni'1 to sskrivmiMt na i>odla-g! določenih znakov, ki >o «v te.sni zvo'i s klično plazmo, m a pr. črte na (koncih pistov i-:i na dlani. Te črte. ki ostanejo v.se življenje iste, •s<1 lahko 'ločijo v iveč tipov in opazovali so. tla določenih tipov pri zelo starih ljudeh ne dobiš tako pogostima kakor pri nrajših, toda stvar j<- danes skoraj še n-eraz-is-ka.ua in zato malo zanesljiva.
Pre r« ali O v ar'e i iz rok trdijo, da je mogoče življenjsko trajanje nekega človeka določiti $>o tako zvaui '•življenjski črti'*: šibka črta kaže malo življenjske sile. močna pa 'veliko itd. lz.misi!i so .si vse anogtvčo metode, po katerih bi so dalo trajanje življenja dognati na tako preprost način in marsikaj je izkušnja potrdila, marsikaj pa se je izkazalo za napačno, tako da f-e -prerokovale! somi ne spuščajo
radi v določna prerokovanja — če niso šarlatani.
Prerokovalei iz pisave trdijo, da marsikdo ne ve. da se tudi pisava trudi d< ločit i življenjsko trajanje kakšnega č V«vekna podlagi njegove pisave. Zavarovalni strokovnjak Brin jo Kurt h je na pr. že pred ča.-om izračunal po posebni metodi življenjski* trajanje 10.(KK) za van »van cev in trdi. da je v 7-"» odstotkih vseli primerov zade-1 resnico. v ostalih 2"> odst. pa se je zmtitil k večjemu za I! let.
Ta metoda se da povedati v kralkem takole, fim sir"e> kilo piše. tem prej mora računati s >»vo-jo snintjo; ljudje, ki mračno pritiskajo j>ri pisanju, imajo daljše življenje. Opazovanja so pokaza-hf, da je imel Kurt h v splošnem 'prav, nla je pa treba pri stvari rl]>ošt'.'-va.t i ra-*e»:i širine in pritiska tudi .pravilnost ali nepira'vilno.ct pisave, njeno tišino in ra^ne ir<je-ine. ki jih tu rre nu remo pa Imb-neje navajati, fini več komplici-ranej-i jK.-taja <'rstrm in tnin 11*-Zi-i'*e>! ji vej"; rezirltat.
T; ':<» lahko r<čenco. da -o napovedi o ilclgosii «p« .sannftznega življenja po i e j ali 1 i .met «di > • precej ]>riiuitivne. dasi je znati ost vsekakor odkrila že iitarsikak-uo stj^arno uporabno dejstvo.
IZ PODMORSKIH GROBIŠČ IZVIRA NAFTA
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo.
morja z dobo'o piasrtjo peska in ilovice, i»e začno razkrajati telesa. Po dolgotrajnem razkroju, v čigar -končni oSbliki nastaja nafta.
(odtekajo pod neprodue'no zaprto plastjo tekoče snovi skozi špranje in ralzpoJve "najprej. Na ta način se napoltijujejo pirizemelj.ske votline s j>ravimi jezeri nafte.
Tudi v fraem in Kaspiškem morju —o novejša raai.sk a vanja dokazala pogin velikanskih ninc-ž::i rib. Vsa petrel -j.ska polja n.i Krimu, iv okolici Karpatov, v vsej Tionnmi ji in <»b Ornem morju so bila v tereijarni dobi pod morjem. Čeprav to morje ni bilo zelo g-Jo-boko. in morila prav zato, je bi o izredno bogato živalstva.
Glavne sestavine nafte so ogljikovodiki z malenkostno primesjo žvepla. Sirovo dlje navad.no desti-irajo tako. da najprej izlilapijo iz njega lažje hlapljiva olja. nato pa »težja. Med prvimi mioramo o-anenit i galzolin. ibencin in petrole-jev eter. anrtl tirughni pa ligroin in petrolej. Ostanek .navadno pre-asfa'it in iK>do.bne izdel-na pe-in se-
.	-------- --------j	v..«,.	metrov
lm3kili in .smilili jezer voda veči- j ^»suiuinio, da je a- teh števakah ne \ glo^ko. kar dokazuje, kako veli-ncima hit-ro odtekla ali celo pro- j kaj mornarske latinščine, in po-, pokri'e krobw-a .živali, in kako nrk-ala. so poginile vse živali, ki stavimo, da so le deloma resnične, pokrite k rob išča živali, in ka<ko jih je taka katastrofa zajela. Po-j n rim vendar dokazujejo, da so bo- dolga deset.tisočletja so morala leg .tega so nanovejša raziskava-. k^ien^ke epr'dhnije med momknmi miniti, da je imogla pokrhl tako uja večjih anoiv-kih jrlobiu doTrna-, živamii in druge naravne kata-1dobela plast grobišča.
la. da :-e na določenih krajih vj.-trofe ve.lno obilno zalagale na-1	_____
oceanih nahajajo prava grobišča I r a vo z živalskimi sirov i nami. ki n številnih kitov. .s<mov in dru-j.iih je ta v svojem tajinstivenrm gih mor.skih živali. Ta grobišča snovanju »predc.lavala «v za nas ta-krijejo našteta telesca nižje vrst- ko <lragoceno olje. »Nastanek c';a nili mehkužcev in jili zagriujajo traja več sjtfiletij, vendar je saan vetlno bi 'j i:i bolj. Radi lega se T-» -^ebi precej enc^tavm. vsa ta	pi^časi utrjuje in čez Na ik-»krš:tnko!i način nastaja
stoletja ali tisočletja bo pokrila velflvrin-'-i grobišča morskih žita grobišča trdna plast, ki se bo vali poV-ije naprej, čeprav počn-morda bogve kdaj dvignila izna I si. pesek in ilovnato blato. Ko je votle; aned tem pa bo pod trdno grobišče .morda šele po mnogih
f O nafatanku sirovega oija n.i kis .mrtvih morskih jirebiA-alccv nafte sta obstojali do zadnjega 'kameno olje.
časa dve razla-gi. Prva razlaga jej Kako iveaiausko voika so taka trdila, da je nafta nastala iz hri- skupna grobišča morskih živali, bin — odtod tudi ime kameno nam dokazujejo nekateri znani olje! Globoko v notranjosti zem-1 primeri. Znanost sicer še ni ugo-lje naj bi nastajali ojrljikovotli. ' t«»vi'a. zakaj nas»taja.jo -v morju | med katere sodi > v«la tihli nal- taka vkiapna grobišča, vendar nas .ta, ob k. iničnt in spajanju kovin- posamezni primeri lahko prepriča-j skih karbidov iz vidnimi hapi. 'jo. da na mnogih krajih v mor-(Druga raali'ga pa je uči'.a. tla je skill globinah gnijejo v mnogo nastala nafta <»b rakroju morskih anct.rt>v debelih plasteh nagroma-živil in rastlin. Novejša raziskt»- <Iena 1rup'a -morskih prebivalcev, vanja so potrdr'u to drugo doni ne-; Tako j(. na pr. leta 1890 vozil nek vo in t*vrgla drugo. Zlasti v zad- ] ]>arnik TiT ur tfko«i nepregledno njem desetletju .so številna raz- množico mrtvih kobilic, ki jih je iskavanja odkrila tiadi razlago. ]>ognal močan »mer v Ildeče mor-ki omogoča ra/.inii -vanje, kako bi je. V poletju leta 18W) je bilo v mogle nastali talko velikanske Mcb;Viki<m zalivu pokrito morje v množine naiftepf-'l zemljo iz mor- ( ra/.sežne: ti 27."» kvadr. k; o metro v skih živali. Pretlvsun geohrška s saantmi bolnimi želvami. L. 18I>7 razi nkavanja p-o potrdina domne-' ?«» oj>azt'vali meil izlivoma sibir-vo. da so se «v da vnini tlviga'a | skill rek Ob in Irtiš 2-">0 kilome-(murska obrežja razmeroma ina-jtttrov dolgo gručo mrtvih rib. Ta
, p!o. ter si pri ,t .:n nastajale kot-j plast rib je bi'a ponekod celo 5 m delajo v asfa'.t in podobne i I line. v katerih so bile tvdi^sane ve- tlnbe a. Leta< 1882 je pa neki par- ke. Zanimivo je. da vrtajo n | lkanske ijnivrsme morja od ost:-i- • niik vozil 230 km dolgo pot med trolejskih poljih v Galiciji i 1 lega v«Klovja. Ker je iz takih ce-!>{UinLmi nurtvi-mi irrbami. Četudi: A-c nii Ameriki celo 1S00 m
V TEMNI NOČI LADJA ZADELA V MLIN
; ko rjo nastalo iz razkroj en ill te- stoletjih neprodušno zaprto od
LucW Strike />o/n
>i
rno naoasana ct<
mamta
h h
SLON - GLAVNI DOBITEK
Bn*>r*lju pripravljajo veliko km'onijalno raasSavo, ki bo otvor-
na siner ^ele četz dve Jet i, pa* si ■ / l.ij na načine priizadevajo, tla bo njen uspeh čira večji. Na t vi 1 > kot g'avna privlačnost tuli živi t\i vrt. Že todaj hočejo p »kiszati, kak "na bo ta priivlač-no t. in da V7t*>irde med prebival-nHt<ran čem večje zaTii-manje za ži valčki vrl na kv 'onrja!ni razutav^, »ti prireditelji razpi ali loterijo, ki bo njen glavni dnbit k živ silon. Zadeti v b 'eriji živega slona* pa ni karsilbodi. Kako spraviti ga do-m>r#v? Mislite si srečnega dobitnika, ki žene po mestu ulona domov. To bi 'bila senzacija za \-se nv-sto. radovatkieži 'bi kar drli za njim. In kar spraviti slona doma? Najeti mu garažo ali napraviti zai>j poseben vrt?
Prireditelji kolonija'liie razatia-ve so na vse U* misJili iai pravilih o Imteriji je rečemo, da. bo sree-neuiiu dtibntniku dano na prosto vzeti s1ona in h-Oditi z njim po promenadi »li pa odkazati se mu in v tam primeru dobi toliko frankov, kolikor stane slon. Najbrž se bo Odloči, l aa franke, če ti ima cirkusa. Saj bo moral računati tudi z davki ki *>i jih moral plačevali od con« in ki bi ne bili baš nizki.
. I
f uročite se na "GLAS NARODA" najvšiji slovenski dnevnik •
Zdruisntk drimvak
Broda poročajo: Pri vasi Du-bočnik se je pretekle dni zgodila nesreča, ki ibi kma'u zahtevala ve." človeških žrtev. Ladja, naložena z lesom, je ponoči pilita po Savi nizdol. Približa'« se je nekemu onlrnu. ki ni bil nič ratotfvet-Ijon. iker zaradi velike vode ni delal. Ker je bila -zelo temna noč. je ladja zadela v mlin ter sf pri tem t-aiko poškodovala, da se je zaee-]H>tapljati. Ker pri ladji ni bilo nobenega eo'na. so bili de'a-v t-i v nevarm^l i. da utm>ejf». K speči so njihove klice nu i*'nit e čuli krnet-in prihiteli s čolitu in na pomoč ter rešili ogrožene dehevee. Ko so bili v.si .rešeni, se je ladja potopita.
Vedno najfinejše vrste tobaka in samo srednji listi se kupujejo za Lucky Strike cigarete. Mi ne kupujemo gornjih listov—ker >n premalo razviti. In ne spodnjih listov—ker so slabič kakovosti. Srednji list?—za katere dol k* farmer i i višje cene—so najmilejŠi listi. In samo srednji
listi so rabljeni za napravo Luckies — tako okrogle tako čvrste—brez zrahljanih koncev. Zalo vsaka Lucky lahko vleče, enakomerno gori ter je vedno mila in rahla. In potem tudi—"It's toasteO"—za zaščito grla, za finejši okus.
Lucley Strike predstavlja Metropolitan Opera Company
V soboto oh 1:"5 pop., Raslerti StanJaril Tinu-. I.i prek-« Rdečih in Plavili omrc/ij MIC LUCKY f TRIKE broadcasts!:! Metropolitan Opvra Company v X -u- Vorkii po-polno	"AiJi".
t, *
p-irnji li-t: ti premalo rarviti
Smetema pridelka
2d.
NE »pod«*! li.-ti t! 90 sbliic ^.!.ovo]tt
LJUDJE Z RIBJEM REPOM IN PLAVUTMI
Nov razmah plavalnega športa ofr>ota in Km neki ga Francoza ki -e tla «z nj'ni hJj'-inwt. p'avanja ]w>-večati za celo tretjino. Ideja nove }>'ava"ne naprave je zelo prij>i"o-sta. Ore za dva krsa lr;>a v obliki pLosčastega vesla, ki ii ju pritrdi p'a'vač na nog?, d oči m si pritrdi na roke d »ve krožniku podobni "plavuti". Tako so noge in roke l 'je tlbcT-oženo za plavanje. Ti en-e.st a* vnii pripomočki učinkujejo baje naravnost čudovito, človek dobi zinjlmi nekaik-tni ribji rep in T'avisti. da pla va kaknr riba.
1 Muiiitelj pravi, tla j? najbolje raPjiti -ta plavalni pripi.Imcček v zvcii z inrp^'egnii-ano rn toplo kopa -ro c'j'eko, da re lahko človek koj 'je tudi pil lini. Tako pertane pleva njo tudi izi.ir.-ki sjw>rt. ki lahko r tpeJuo tekimuje z drsanjem, im V-uj^ ni in .sankanjem. Poleg trgi. b > novi izum 'vidikega piMne-na za potapljače, obrnem je pa zan« lj-ivo r:."ilno ^"e.lslvo .pri |>o-tap^janju in neobhodno potrebno vi ■ m. ki so Jiočejo v veli hitro premikat i.
PRENAŠANJE BOLEZNI NA DALJAVO
Novo straono mori'no sredstvo :e odk'i-iil baje raivnatelj jvo^kusnih laboratorijev angleške Lige na-rednega zklrtavja prof. NeHvelli. — "Sunday Dispaitelie" j>oroč.a, da je angleški učenjak odkril način prenašjmja nalezljivih bolezni na da'javo. Njegovi poskusi so pokazali da se da strupena kultura bacil-iv prenašati po zraku, ka-ker hcirtfeclrski valovi, da se tla ugdtnviti dolžina t? ratliaeije in po njenem o j ase an ju i)>orabiti jo v oblrki žarkov za pošiljanje letala ma doliXMkui kraj.
Prof. Newe'il je baje naj«avil mikrobno ozračje okrog tVoveka in s tem ga je okužil na večjo razdaljo z nalezljivo boleznijo. Učenjak smatra svoje odkritje za strašno bojno orožje. Meni pa, di bi ne dala radiacija imikrotmih valov od\Tačati tako, kakor lahfoo pivj ! :čuj«iiM> rwlao oddajo.
\
— orez zranl/anin koncev
Vedno najfinejši tobak
in samo srednji listi
"C L A 8 5 A £ O D A
HBW YORK, FRIDAY, JANUARY 36, 1934
THE LAB?QEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
ASIRCI IŠČEJO NOVO DO- PO GREHU KAZEN — 0TR0-MOVINO	KOVA PRAVICA
30.00U A%ireev i ire i: no tl»niu»-j l-VatHir>u«ki vojak Chiiuller. ki je vino in Li^rsi iiat\Klov je puhala pričet leta 1914» v m-niško ujetni-njihova p<>rt lovalka. Lijr« j** i>«v !>1v<». jt> zape-ljal irt>o«-«» dekle. ki zvalil r»v«»je r-iauiee. naj bi -»e u- je «li*!a o pri L-te ni kmetu. l'«|>ra.v xiii!i!e . enejra naroda, ki <ra ji je obljtribuval zakon, je jwitzaibiJ naro.lni vei>ki .»< i»ražniki uni-) na njo in otroku, kose je po končujejo že \» •»!«» !et. I)( >lej je od-'en vojne vmil v domovino. Knia-t..»\oril;i na to .-prašauje |K>volj-. hi je jx/roeil in previzel pose-n«» »a mo U i-./.: ija. IViprao I jena . m vo v blržni Xam-yja. A leto« <ra j.' P'.skupit i na" -lil vi jo vzhod-.'je le našlo ravnate'j^t v<> dražda-n-ne^a liudi-tua. Akti Si In pONre- >ke sirotišnice, kamor je bila izroči'. i. .hi ih: n tnn mvpravijni ko-jrila nezakonska mati v vzgojo o-nee stol« t nemil preganjanju Asir- troka. Zahtevak) je pri traneo-
eev. Ti A siivi -«» }>r« .Stanki irne^ra nekdanjega nH>jr<«''Hejra lju<Lstva. ki je (_r<-podari'o \ prednji Atriji. S; rr n!i so kn"ei.n>tvo kakor Ar« ne n i. M« : ali .-.» prest<:ti Mračne b< jt- pt ! i ni'tliamedai>-.t vil. Arab-ei Tir ki ji!i v t-h bi»ji!i ne-
skmn {-cdw-u preživnino. Cliin-dler je »hI kraja pce-ku^a! zatajiti < 11 oka, ki pa* ni nikoli videl. A sodišve prve steq>nje mu je naložilo •meseeno plaeilo v anesku 180 frankov. dokVr ne bo postal nje-grov sin IU h; -iar. lMiimller.se je
li-ni! ie ;.» d« ermi. ali. Ž«- iz sA-et«*\ -! jrritožil na vz-V'ieno sodišče. Nje
crov ndvotnik je p< skušal t varili protinejr.*kn tazpoložeiije ^ tem. da' je gnlvori' o trpljenju nekdanjih vojnih uj tmiiitov. A vzklie-no >o<li.š< e je kljub teimu U|K>šte-šrovalo >: ino »»irf.kove ]»raviee. Priianakv i»\ da mora biti kazno-
ii" vojne m» znani strahoviti |»okolji .V'Mieneev in A-iri*«.-. Pi, vojni *o bili Asirci j>od varstvom An-j.'iije. k j je iz»vajafa mandat nad Irakom, toda ko j » Irak p< -tal ne-j<* prišlo do : iv» pre-gaujajija Asire. v in ko so Neliiio-rt'r.L -o
SLEPEC — SLAVEN RAČONAR '
IZ ZGODOVINE POROČNIH PRSTANOV
Zamenjavati pršute v "oak \<* !jaivaio>t i pri--eyre zvestobe /.a vs
'' ' '"*	'i'1 k a.i vne-nc i van n;, nem-keni ozemlju izvršen
"	*	;vr "topek po m mski postavi. V.a-
V t.-j strašni stUki je asirski |t<l jc naložila obto-ž.nen preživni-l atrni h Mar Shhnun obrnil na ItW-enši z letnin	.kadar je,
T-igo narod:<v > pro-njo na jmiukm*. ' Mf dope'' drČek v z i vetišče. Če-: V svoji p rovu j i ubt<»žuje An«r!ftže. J prav i'- vložila sir.^iMniea >-vojo j da -a izdali ii'mjpi ljudstvo in ya|f(,^ijo še'., let; -. \"a Ui naein je pr. postni la-tiii t>odi. ko m. pri- i moral ilihidler p'jirati takoj 1H sla f t:.i neodni^oM Irak i, hiyra I tiso*- frankov.
n« m lov ni • ^!11 vrl u ha in njen j________
sve* j»' i mi i .v«? poseben odbor.! ki . ■ p/r«- -ka*l - da. ji položaj, s ka-i terjmi naj hi nomagali neons'-ne-; mu ljudvtvn. I'ihv i a odhor j.-i pn Ilayirl. naj l»i na v«e člani-j ee po.-s!hIi» vpra-anje. ali bi bile j pripravljene -prejeti A->in'>* »v .svoje. okrilje.
Kdino lIia/: ija	je «»d'.vala j
te:uu vabilu. 'An »•;-l;u> !><►>,preje-1 življenje v starem veku še ni hi! 'a .-to Asiret v in jih ua>y lila v ^o- j olir-nj. 1'ivtan. ki gsa je niLtaknil la'fin tlelu. kj.-r naj hi obdelo-! mt / ženi na piM, je bil znal; m>-vali zemljo. Ako.se jx >ku> pnsre-1 «pinUttva. kajti prstani so bili ta-•i - u Kra/iiija vzela še večje vte-!krat plačilo. krščanski »Icrbi j.'
i'o »Imirih A>ire-.'\. '/.,-. prevoz | l><'.<ta! prstan simbol svolxnle žele) !ju;li, lo oravi," za ji-.raviui-i ne. kakor pii^a' napis na enem n; - >lr.:^k< . naj hi skrbele v-..- na j-"tarejsih prsJauov. "Tvoja, po ehi 'Litre narodov. Država lastni ivolji". Knisiia ko bila z*a-li k sama je obljubita, da bo k te- turška <Ma v si-ednjein veku. I'r-inii pr >pevj pr«n*eji^n.i*i ^-Njot-i. stan v obliki kaee je ;>onieniI vis"-<>>rali denar b:» j ^i^.Iila Litra na- nost. Poda-na roka ije ponumlla ri. lov in za 1.1 poojilo pnntrame Mo. Xa pivi an ih so bil«' večkrat jnn -.Ivo Any ij«. tstalrMii An- tudi doprsne podobe z;ikoneev. *_rlij;! vzt.iaja n.i	da so vse V dobi rokokoja in j>oz.neje so
»'•lanie-4 doi/ue pris|M^va.ti v ta | ]»ostajali ]>oročni prstani vedno .»kh; I. ker >e i na sanna ne čuti v , lepši, na druiri strani je pa irjrub-i:.«ir>'ki zadevi pni v ni'* krivo. ijal ta obieaj na prisrčn«»sJ i. l*o-"""™m^^^mm^—m—m—mmm—m. ,.(><-.n,, jlr.sj ^ kmsi 1 f Začetlll*
črke imen zakoneov ali pa bf»»e-de Ijnbezriri. Po Xa]>o'eonovih vojnah je ,]x-.ial poročni prnlan na-
vaden plr-šeat obroček, cidajj širši, zdaj zopet < žii in v tej obliki se je ohranil do naših časov. Xajmo-
1 der»u',j',i m> poročni prstani iz plait in»- in belega zla.1a.
V Parizu se ije injjavfl Fenoiijen. I/o uls Fleuri je pol eg n>ega slepec. Zaslediti je In v *»veta v revni družini in dan-eri je irjetrovo ime zaslovelo po vsej Franciji, Fleuri je namreč feinotnenalen računal. JSešteva ivam, odšteva, množi tucli *\Vika števila z- največjo lahkota. Za najtežje račune rabi samo iK-kaj sekuud. Takoj vam odgovori na vprašanje, kateri dan v tednu jo bil n-a primer 5. februar 1815. Za račune, ki jih najboljši matematiki rešijo ]jomočjo lo-garitmov v 10 ■minutah, rabi Fleuri tri minute. Fleurija so preiskali francoski znanstveniki in ga o-pa^cirali j>ri deln. Značilno je. <la je bil Pleuri v tUdi za slrpee do 14. leta s?'«o .-'ab ra-'irnar. Pozneje se je radi nekega do«rodka prestrašil in tedaj so njegovi učitelji opazili, da računa z nenavadno lahkoto. Fleuri lahko z največjo lahkoto računa po »več ur. ne da bi s.« posebno utrudil. Izračuna vam korene iz kompliciranih števil, prav tako potence itd. Znanstveniki <o ivgotoivrli. da najlažje računa ob praznem želodett in Midi. -kadar ne pije alkoholnih pijač. Čeprav Fleuri silno naglo r::čuna. vendar pri tem nap to mi.-li i!i rabi pri računanju posebne meirwle. ki računanje čimbolj poenost »vi jo.
"CODES SINAH1CUS"
DECJE SKRBSTVO
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI SLOVENIJE
Nn nnv'neni |>n |>i rju s |dat-neniiui ;»re.uil«i .........—7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
T)ra\ska ISannvina........... .30
Slovenske <i«rire. dravsko ptujsko polje.................. .30
l.juUljanskr in niariborHke
oblasti .....................30
Pithorje, Ko/jak..............30
Prekmurje in .Medtimurje.....30
CANADA
.40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .............
MALI ...............
NOVA EVROPA
. .4» ...13
.00
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kan***. Krntocky. Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. Mittsippl, Washing-Ion, \V> owing ............'JSi
Illinois. PrnM»lvaMia. Minor sol«. .Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40

Naročilom jr priložili denar, bodi-al v gotovini. Money Order all pottw rnamke po I ali t renta. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 8treet Hew York, H. Y.
A* si a rem Egiptu in Kinm je že obstajalo sistematično dečje r%kT«b-?>tvo. potem ]>a je za jioklnifro li-.voeletje popolnoma pii-indialo.
^Malokomu je znano, da je bil /.nameniti avtor "Figarove svatbe" Ueanmarehais predhodnik modernega dečjega skrljstiva. l^e-ta 17s4 je listaiiovi!i iz piohtovidj-nih prispevkom zavod, ki je zaposlenim materam oanojročal. da so r>aiiue dojile svoje otroke, namestil tla bi jih dajale v rejo. Kar j* mati r?gub?la zaslužka z doje-i»jem. ji je ziivtnl povrnil.
liciUimai'eha Ls je dobro vedel, da ne nioiv nič nadomestiti materinega mleka. Zaivod je deloval 5<ist let. potem .pa so ga pokopale zmede franeoske revolucije.
TANIN ZOPER OPEKLINE
Dr. AVienetnke poroča ,v neki •strokovni reviji iz 15-letne prakse. ila ije z UKpeliom .ir]>ora»Wjal 5. odstotno tataiinovo mazilo zoper oj>ekIine. eelo v težjih primerih. Tudi za opekline jedkih kemi: kalijah in ]>a oteldine na nogah se mu je taninovo mazilo izvrstno obne.slo.
Poročali smo že. da je ang-leška vlada sklenila, da kupi od ruske vlade slavhi rokopis svetega pisma, ki je z.nan j>ocl imenom "Codex yinaitiens** za ceno 100.000 funtov, in sicer za Britski muzej". Ta rokopis je poleg "Codex Vati-canus" najstarejši r<Hco]»is svetega Iiisma v grškem jeziku. Preiskovalec svetega pisma Konstantin Ti-schendorf "pripoveduje, da ga je našel v samostanu sv. Katarine na gori Si naj. in sicer v prav čudnih okoliščinah.
Ko je 1. 1844 prvič stopil v ta samostan, je našel v košu papirja. l*i je bil namenjen za ogenj, 43 pergameiLtnih listov z besedilom starega testamenta. Dovolili so mu. da te liste obdrži. Ti listi so danes š- shranjeni v vseučiliški knjižnici v* Lip-kem. Ko pa je učenjak povpraševal menihe po drugih listih, >o postali ti pozorni in na lradaljna vprašanja sploh niso hoteli več od-" govarjaoti. Svoja raziskovanja je torej mora] ustaviti. L. 1853 se je ■/0|H'tno dal na pot. toda njegova prošnja ni bila uslišana. Zadnji \ečer. preden je hotel Teschendorf že odpotovati, je prišel v razgovor /. ekeaomom samostona. Pokazal mu je en izvml svojega objavljenega dela "SeptuagintaTedaj je ekomm opazit, da že sam hrani podoben. izvod svetega pisma in mu
jr tudi prinesel pokazati. Perga-mentni Ii>ti s<» tiili zaviti v namizni prtič. 1'čenjak je kar obetal, saj je iiuel v rokah rokopis, ki ga je že dolgo iskal. Toda menihi mu niso dovolili, da hi v samostanu proučil ta rokopis; zato se je obrnil na ea'*-ja Aleks:ndra II. Menihi so te dra-iroeom* liste "Co<lex Sinaicitus" tiarovali carju. Tako je prišel rokopis v ea:dio knjižnico v Petro-«_,radu. Listi sik i/, najfinejšega per-gamenta in merijo 13x13.3 cole. lJesediio je na vsaki strani razdeljeno v štiri stolpce. Tudi ta rokopis. kakor vsi stari rokopisi, nima nikakih okraskov. Po mnenju uče-rjaka je bil opisan v 4. stoletju. Pisan je > kra.-no pisavo in prav to mu daje posehno vredn<»>t. Vse kaži*. da so ;ra sestavljali štirji pisci. Xovi testament je pisal samo en pisec. "Codex Sinaiticns'7 \'sebuje ves novi testiiment in sestoji iz 148 listov. Od starega testiunenta je o-hranjenih listov, od teh je zopet -*<"» v Lipskem. Ti vsitbujejo del kro-liike. nadalje knjige "Esra'*, "To-hija "Jeremija" in "žalost in-ke", Petrograjski listi, ki jih je zdaj kupila londonska vlada, vsebujejo ]>osaniezne drobce iz knjig "Genesis" in "Xuineri". ostali del Tobijevih in Jeremijevih knjig, knjigo "Judit". Jezaijevo knjigo in manjše preroke z izjemo Iloze-aha. Amosa in Miha. nadalje dve kuj igi Maka 1 .ejeev.
TEŽKE JEDI
ZGODOVINSKI POLET AMERIŠKIH LETALCEV
Slika; liani kaže eno izmeti pestili letal, ki so pred kratkim ^letela iz San Frafncisca na lla-(Va-jjfko o toe je. 2400 milj dolino I>ot ,so premerila v štirinajstih tirali iu petinštiridesetih minutah. •Xa levi je ]w»veljnik zrakophnv-uega eskadrona lvineffer Me(Jin-nis. Kot je bilo včeraj j>oroča-3io med "Aašiini v Ameriki".se je poleta udeležil tudi SLove-ne<\ primorski rojak Srečko Ikdko. ki je zrak op lovski me-lifHkik pri ameriški zračni plovbi.
Težke, ineprijetne saaije. ki mučijo človeka vso noč, četrto pat tudi čez da)ii, ker tso krive, da je slabe volje, ne izvirajo vedno od težkih iedi. netaavžiizh pred ^panjean. fcakor .sns spleteno doanmeiva. Večkrat. so krivi tudi- preutrujeni živci, drugič zopet telmna indi-.spozieija. vea&ih pa res povzroči-
jo mnčme sa-nje težka j »m lil a. Neki angiLeški zdra\Tiiik piše o vplivu težkih jeidifc na isanje in našteva nekatere jestfvine kot izrazite povzročiteljice težkih sanj. To so težko skUbo prebavljiva jedila, lijudje. ki imajo slaibo prebavo, bi rte Mmeli zvtieer nnuogo jetsti. zlasti .^»a ne težkih jedil, ker jih sicer mučijo težke sanje.
Hibe in bel kruh so za večerjo muiogo bolj&e. kakor recimo zrezek. Večini ljudi bo -]>a nasvet an-
i gleškega zdrabnika odveč, ke? jim gmotne razmere >ne tlowljuje-• jo. d» t»i si privoščili za večerjo t beefsteak. Xi pa saJno beefsteak /težka jed. temeč tudi navidez lahki krulilpi^ želmlee obteži in je težko prebavi i v. zlasti če ga jenu« v kosih. Nujsl-abše so pa jedi. ki leže ila.1 j rasa v želodcu, kakor bob. fižol, močno začinjene jedi itd. (JhiMio pa je. da večerja, pa naj bo že kakrnaškoli. ni toplejši od toplote e'-o reškega tele—"
Povesti in Romani:
Agitator (Kersnik) brt>S,
Andrej Ilofer ......................
Beneška vrdfievalka ________
Belgrajski biser ____________
Beli mecescn ....................
Bele noči, mali junak ........
Božlino darovi _____________
Božja pot na Bledu ...........
Boija pot na Šmarni gori
Cankar:
Grešnik Lenard. broS.
Mimo življenja ..........
Moje življenje ...........
Romantične duie _______
...M .«51 ....35 ....35 —.40 ....60 ....35 ..J60 ....20
...71) ...80 ...75 ...60
Balkansko-Turška, vojska .................80
Balkanska vojska, s slikami .........25
Boj in zmaga, povest .......................20
Blagajna Velikega vojvode ....------.60
Burska vojska ..................................40
Beatin dnevnik .................................00
Čarovnica ....................-....................JU
Cvetina Borograjska —..................45
Cvetke .................................................25
Čebelica ...............................................,25
Črtice iz življenja na kmetih -------35
Drobiž, in razne povesti —
Spisal MJlCiu-nld _____________________60
Dekle Eliza .........................................40
Dalmatinske povesti ____________________.35
Dolga roka.........................................50
Do Ohrida in Bit olja ____________________.70
Doli z orožjem ..............................J50
Dve sliki: — Njiva; Starka
______(Meško) ...................................00
Detica Orleanska ...............................50
Duhovni boj ________________________________.50
Dedek je pravil; Marinka iu ftkra-
teljcki___________________________________40
Elizabeta .......................................—.35
Fabijola ali eekev v Katakombah.....45
Fran Baron Trenk................................35
Filozofska zgodba --------------...---------€0
Fra Diavolo _________________________________.50
Goispodarica sveta ------------------------.40
Gostilne v stari Ljubljani _____________.«0
Grška Mitologija___________________1.—
Gusarji _______________________________________75
Gusar v oblakih .................................80
Hadži Mura* (Tolstoj) _______________40
Hii papeia, vez.........................—1.—
Hektarjev met ................................50
Hedvika ________________________________________.40
Hudi (asi. Blage duše. veseloigra .75
Helena (Kmetova) ________________________40
Hudo Brezdno (lL sv.) -----—35
Bumorske. Groteske in Satire ,
vezano .....——.................M
broSlrano................................60
Izlet g. Brouika _______________________1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca_________60
Ii tajnosti prirode _________________jO
Is' modernega svete, trdo ves.....1.60
Izbrani spisi dr. ivaa Mcae*ager: 2 zvezka ___________________U#
Igračke, broHrano....................80
Igralec _______________—_________75
Jagnje---------------------------------......30
Janko in Metka (za otroke) .............30
Jernai Zmagoval Med plazovi__—50
Jutri (Strug) trdo ves_____________75
broš._____________________.80
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vesanih ______________________10.—
6. zvezek: Dr. Zeber — Tugemer
broSlrano __________ .75
Juan iMserija (Povesti is Španskega življenja ________________50
Kako se sem jaz likal
(AleSovec) I. svesek Kako sem se jas Skal
(AleSovec) II.- sv. ... Kake sem se las likal
(AleSovec( III. zvezek ___________.60
Korejska brata, povest iz misljonov
v Koreji-----------------30
Krvna OlT^tA ...................t*«ii*«if«M*«»«S9
Kmečki punt (Šenoa) .........................60
Kuhinja pri kraljici gooji nožid ...50
Kaj se je Markaru sanjalo _________—25
Kaiaki .................................................6«
Križev pot patra KupljesOoi .........70
Kaj se je izmislil dr. Oks _____________.45
Levstikovi zbrani spisi___________M
L sv. Pesmi; Ode In elecU«; Sonet je; Romance, balade iu
legende; Tohnač (Levstik ____.70
5. sv. Slika Levsttea in njegove
kritike iu polemike ______________.70
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd...................„60
Lov na ženo (roman) ......................JO
Lucifer .............................................._
Marjetica —--------------------------m
Materina žrtev..................................50
Moje življenje ...................................75
Mali Lord .............................................go
Miljonar brez denarja.......................75
Mar on, krščanski deček iz Libanona ........................................JtS
Mladih zanikerneiov lastni živo-
topls ........................................75
Mlinarjev Janez ...............................50
Musolino ................................................40
Mrtvi Gostač ......................................35
Mali Klatež ........................................70
Mesija............................................
Malenkosti (Ivan Alhrechti ..........25,
Mladim sreem. Zbirka povesti za
slovenska mladino ________.................25 !
Mister ija, roman ............................. 1.— '
Možje ................................................ 1.50
Na različnih potih .............................40 ^
Notarjev nos, humoreska .................„35!
Narod, ki izmira .................................40
Naša vas, II. del. 9 povesti ...............90 j
Nova Erotika, trdo vez ....................70 :
Naša leta, trda vez .............................70
broširana ......................................56 j
Na Indijskih otokih ............................J»G
Naši ljudje............................................40 i
Nekaj iz ruske zgodovina ...................35 j
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strabote 7. bojnih pohodov bivšega »lovenskefra polka ....................1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25'
Onkraj pragozda..............................jO!
Odkritje Amerike, t nI o vezano .........60
mehko vezala ............................jO
Praprečanove zgodbe..........................35
Pasti in zanki ________________________________.25
1'ater Kajetan....................................1.—
Pingvinski otok ..................................60
Povest o sedmih obešenih ................jO
Pravica kladiva ...................................50
Pibirki iz Roža (Albrecht) ..........„.25
Pariški zlatar ......................................ja
Pribajač, povest .................................60
»ožigalec..............—..............................JB5
Povesti, i>esml v prozi (Baudelaire)
trdo vezano ..................................1.—
Po strani klobuk ................................jO
Plat sv ona.........................................40
Pri stricu ...........................................60
Prst božji ..........................................30
Patria, povest iz irske junaSke dobo ---------------------------------------------.30
Prva ljubezen ________________________________50
Po gorah in dolinah ________________________jO
Pol litra vipavea ................................60
Poslednji Mehikanec ...........................30
Pravljice H. Majar ...........................„31
Pred trz an i, Prešeru In drugI svetniki v gramofonu .......................„25
Pri godbe čebelice Maje, trda ves 1__
Ptice selivke, trda vez_____________„.„75
Pred nevihto _____________________________35
Popotniki ........................................„..60
Poznava Boga.............................jO
Pirhl________________________________________30
Povodenj ___________________jO
Praški Judek_______________________________
Prisega Huron skesa glavarja___jO
Pravijiee in pripovedke (Kofiutnik)
1. svesek .................................40
2. svesek_____________________40
Prvie med Indijanci_______________________30
Preganjanje indijanskih mlsjonar-
Jev-------------------------------------j|
Robinson __________________________________„j«
Robinzon Crusoe__________________________00
Revolucija na Portugalskem .....„....30
Rdeča in bela vrtaiea, povest .......30'
Rdeča megla ____________________________________70
Rdeča kokarda_________________________________l jj
Seriant Diavolo. vez.	1.60
Slovenski šaljivec .............................40
Slovenski Robinzon, trd. vez..............75
Stric Tomova koča __________________.ji
Sueški invalid....................................33
Skozi širno Indijo ............................jO
Sanjska knjig«, mala ___________________60
Sanjska knjiga, velika __________jO
Sanjska knjiga, (Arabska) .......„.ljO
Spomini Jugoslovanskega dobro*
voljca, 1914—1918 ___________________1.25
Sredozimei, trd. ve*. ___________________60
broš. .........................................48
Strauote vojne ____________________„...„.......jO
Štiri smrti. 4. sv___________________________35
Smrt pred hiše .......................,.j5
Stanley v Afriki ..............................50
Spomin znanega potovalen ...........1 jO
Stritarjeva AnthologUa. broS ........jO j
Sisto Šesto, povest Iz Abrueev ________30!
Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...............................................30
študent naj bo. V. iv......................33
Sveta N»thurga ...................................31
tjpisje, male povesti ..........................Jt5
Stezosledec.........................................„*t
Šopek Samolarke ..............................35
Sveta noč ...........................................30
Svetlobe in aenre ............................1.20
Slike (Meško > _______________________________fiO
Spake, humoreska, trda ves........_....t)0
SIIAKESPK lRFVA DELA:
Maciibet. trdo vez................................90
broširnno ....................................„70
Othelo..................................................70
Sen K.'csne no#i ........................70
Slovenski pisatelji II. z*..:
Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica. Črtice ..............................................2.50
Tigre ri zobje .................................„1.—
Tik za iron i o ....................................."0
Talir. (Hevk). trd. vez......................75
fri indijanske povesti .......................30
Tunel, sue. roinnu ............................1.20
Trenutki oddiha .................................59
Turki pred Dunajem .........................30
Tri legende o razpelu, trd. vez.....G
Tisoč in ena noč:
I. zvezek ................................1.30
It. zvezek...............................1.40
111. zvezek_________________________________l.>0
3 KNJIG K SKUPAJ ...............3.75
Tisoč in ena noč (Kapel
vez., main izdaja ......................—
Igrabljeni milijonar
V	krempljih inkvizicije
V	robhlvu (Motičiči .....
V	gorskem zakotju .......
1.20
JJI ..1.23 .....35
V uklopnjaku okrog sveta:
1.	del ...........................................jjti
2.	del .............................................90
OBA SKOPAJ........................l.Uti
Veliki inkvizitor............................ 1.—
Vera (Waldova), broš.......35
Vojska na Balkanu, s slikami .........25
Vrtnar. (Itnbinrlraoath Tagore),
trdo vezano .73 broSlrano .......................................go
Volk spokomik m druge povesti....!.— trdo vezano ................................1.23
Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv. .
V pustiv je šla, III. zv..................
Valentin Vodnika izbrani spisi .
Vodnik svojemu narodu ________________
Vodnikova pratika I. 1927 ..........
Vodnikova pratika I. 1928 _____________
Vodniki in preporoki .....................
Zmisel smrti ..............................
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .„
Za kruhom, povest ....................
Zadnja kmečka vojska ___________
Zadnja pravda. ve» ____________________
Zgodovina o nevidnem človeku______
Znnj Iz Bosne ..........................
Življenje slov. trpina, izbrsnl spisi
AleSovee, 3. zv skupaj
...33 ...33 ..jO ...23 -.56
.„66 ...60 ...60 ,„35 ...75 ...70 .„.33 ...70
Zlatokopl ..........................
Ženini naše Koprnele _____
Zmote in konec gdč. Pavle .
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del ______________________________
II. del .....................
Znamenje štirih (Doyle) ... Zgodovinske anekdote ....„„. Z ognjem in mečem ........
Zločin in kazen:
I. In II. zvezek ...........
vezana ..........................
-------1.50
________jO
______45
________45
..„40
..„40 ...j«
„..30
.L—. .1.25
Zgodbe Napoleonovega bazarja .........60
vezana ....._____________________________80
Zgodbe zdravnika Muznika_____70
Zlati pan t ar --------------------H
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir ali poganstva___35
2.	zv. Hudo brezdno ...................„„.35
3.	zv. Vesele povesti _______________________.35
4.	zv. Povesti in slike ....................35
5.	zv. Student naj bo. — Nrk vsak-
danji kruh ...........................ji
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......;........................................jO
4.	zv. trdo veza no. Vsebuje S. povesti ...............................................jo
č. zv. trdo vezauo. Vinski brat ........jO
C. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................................50
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENiC PUBLISHING COMPANY 216 Wm 18th Street. New York
GLAS NARODA"
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 26, 1834
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
/'. EXKL:
BELE ROKE
DVE SIROTI
v-F
Spisal A. D. ENNERY
H
t
no. ko je že čez dan dovolj omamljen !"
V t eni trenotku nis»em mogel ni-i'f>ar odgovoriti. Tisto, "posebno, ko je človek že čoz dan dovolj o-saraljen/' je zvenelo iz^ist lepega oekleta tako otožno, da je vzbudilo v meni globoko sočustvovanje. To je bila gotovo bolnica, tako mlada [in tako lepa. pa iztrgana iz kroga s* oje družine — kako je svet pobi gorja 1
| A zd**lo se je. da se je dekle na-mah razvedrilo.
•Seveda tu ne manjka družbe, a ee je človek ledne in mesece v eni t r isti družbi, kako bi bilo mogoče tu srovoriti o čem novem! A vi ite pravkar prišli!"
' Da. prišel .sem iz Berlina in o-•taiutu tukaj <-anio nekoliko dni."
'"SaUlo nekoliko dni!" de ona in v/dihne. "hi iz Berlina prihajate/ Ah. Bnrliu — veste, pripovedovati mi mešate! Zelo ljubim
rlin. in ko zmagam to živčno ne-priliko. potem...." Stavka ni dovršili.
Kajpada —»na izpolnil njeno želj t in p rip- vedo val o Berlinu. Vi-delo se je. da jo vse zanima. Vmes je \ praš-vaIti tako ra zbori t o i:i duhov ito. kakor zna to saiuo povsem Zi tava svetska dama. Meni se je - f<h zdel.t. da -edini z docela zdravim in razumnim bitjem. Zapahi! .•m .-aui<> nekaj — v resnici pravo malenkost, tla -skuša lepa gosjiodi-čna skriti >vcje r..ki-, V-ak hip jih >• /man jkaio l*elim prtom. U-p.:zii m.m. da jih ji ne bi bilo treba sicrivir.i. ker v» bile jako lej>e. I.e-!«• '».j marmor, nenavadno praviluo oi likovaue in dovršene, kakor da bi b it* idd«*-ane. j,ri tem odlično ne-U- vaw\ Tj.ko lepih r<<l: že davno nisem bi! vide!....
Tedaj nehote dvignem glavo: — •n.-govor v dvorani je iznenada zastal in nastala je popolna tišina. V »i posrledi s-j bili uprti proti vratom. kamor sem pogledal tudi jaz. T:rm je stjl moj brat. ravnatelj. Splošno zanimanje uii je pričalo,
UUBAVNA TRAGEDIJA V AVTOMOBILU
BILcu Brna se je odigrala te dni | pretresljiva I jubavna tragedija. I Praski Rdeči križ je bil obveščen, da stoji na ees;ti za mestom avto. za volanom pa sedi neznan moški a ! prest reljfeno glavo, a kraj njega I mlado dekle tudi s jiostreljeno • glavo. Oba sta bila še živa in takoj >o ju prepeljali v bolnico, (ire 'za 2^1e1nega sina lastnika kemične čistilnice Jana Skaroleka in 18-lctiy> za-strbno uradnico Irmo Pav-Iasovo. Oba sta bila tako težko r;<pjena. da ju itbo mogli zasipati
zato prvi hip ni bilo ja>no, ali gre za umor ali samomor. Potem so j|ia našli v fantovem žepu pismo, ki j ser v njem poslavlja od očeta. Iz pisma je razvidno, da je fant najprej ustrelil Irmo v glavo, potem je pa še sebi pognal kroglo v glavo. _Avto se je v naslednjem hipu zaletel v drevo in ustava.
Ko je privozil rešilni avto v bolnico, .sta bila oba zaljubljenca že ore voščena in kmalu sta izdihnila. I z Brna sta se bila odpeljala že 4;red tremi dnevi, ne da bi povedala. kam. Fant si je v soboto nameraval izposoditi avto. čes. da se hoče »peljati na izlet za dva dni. Šo-l'«.-r mu je odgovoril, da mora vprašati lastniku in ko je cdšel k njeni«. je-Skarolek sedel za volan Lu se odpeljal. Vse kaže, da gre za tragedijo nesrečne Ijnbezni.
OČE UBIL SINA IN SEBE
i Grozna t raged rja je zadela v [Brnu rodbino lastnika par* umeri je j .J. Dvbala. Te dni j»* prišel »olast pik parfnmerije -I trse t' Dvbal preti 1 t an wan je svojega 70 letnega oče-jta datiii Dvbala v tretjem nadstropju iste hiše. Sin je hotel očeta •prositi, da bi mu pomagal pri in-| vent uri v trgovini. Zvonil je in j zvonil, pa ni bilo nikogar, da bi niu odprl. Ker se sinu /•* v n.*d<*Ijo iz očetovega .-ianevanja ni nihče odzval. ga je obšla zla slutnja. Vedel j", da je njegova mati za božične I raznike odpotovala na Dunaj k sorodnikom in da je o.stal oče z luJašim .si 11 (mi .sani doma. Zvonil in trka! je še nekaj časa, potem je pa poklical ključavničarja, da bi oče-tovo stanovanje odprl. Vrata so bila od znotraj zaprta na verižico.
Končno je sin vdrl v očetovo stanovanje in ositrmcf. Na vratih v predsobi je zagledal očeta obešenega. Ze 11a prvi pogled se je 'poznalo, da je sfaree že dolgo mrtev. Ko je stopil v drugo sobo je pa 'zagledal na tleh v mlaki krvi svojega brata Franca. Brž je poklical zdravnika, ki je pa mogel ugotovili *aino smrt obeh. Kmalu je prispela policijska komisija in med preiskavo .so našli starčevo pismo. Pismo je naslovljeno na ženo. V njem opisuje oče svojo 111 smrt m ojega mlajšega siira.
Mlajši Dvfcalov sin Franc je bil božjasten. Zdravil >e je na Dunaju iti v Parizu pri znamenitih zdravnikih. toda vse je bilo zainan. Tudi on je pomagal očetu v parfu-meriji. pa ga je večkrat vrgla bož-jnst tako. da ni bil za deio. Drugače jo bil zelo nadarjen 111 to je očeta še bolj bolelo. Zelo se je zanimal 'a slikarstvo in kot samouk je do-^gel v njem lepe uNpehe. Policija je našla v stanovanju več slik, ki jih je naslikal ubogi fant pred svojo tragično smrtjo.
Oče in sin sta bila kot rečeno ;ri dni sama doma. Iz očetovega pi-Miia sledi, da je sina v soboto ponoči zopet vrgla božtfast. tako da je začel besneti. Oče se ga ni mogel ubraniti in tako je končno pograbi! kladivo in udaril z ujim sina večkrat po glavi.
Potem se je vnela med očetom in shiom borba na življenje in .smrt. »Sin ni bil .takoj mrtev, kajti bil je zelo krepak in močan. Ko so stanovanje odprli,! ležal nag in v<* okrvavljen 11a ~ beh posteljah, H sta stali sicer *ikirpaj. zdaj Ma bil« pa |wecej daleč narazen. Obleko j e imel všo raztrgano. Ko je bil sin že mrtev, je napisal oče svoji ženi pismo, potery se je pa v predsobi obesil*
ADVERTISE in "GLAS N ARObA"
—	Govorite, gospod! — je vzkriknila Henrika-, — govorite; kaj naj. torej storim i
—	Poslušajte moj nasvet in opustite to tavanje po mestu, ki vas samo utruja. Pustite mene samega nadaljevati iskanje do uspešnega zaključka. Dokler ne bom tako srečen, da zopet najdem vašo sestro, boste stanovali v liiši vrle žene, ki jo že dolg > poznam in ki ji boste plačevali gostoljubnost z delom svojih rok.
—	Delo!... O. da! — je odgovorila Henrika žarečili oči. — V delu najdem uteho in pogum, da bom lahko čakala morda še dolge lili, preti 110 boni zopet videla svojo ubogo Luizo.4
Vitez je hotel izrabiti Henrikino dobro \ oljo in kmalu sta sedla na trgu v kočijo.
—	Preeej daleč je, — je pripomnil.
Ko sta že sedela.v kočiji in je Roger povedal kočijažu naslov, je načel vprašanje Heu-rikinega stanovanja.
Henriko je hotel predstaviti kot podnajemnico stari vdovi, zelo pošteni in zanesljivi ženi. ki jo je bila moževa smrt prisilila preživljati se s pranjem perila.
< Jospa Dervignv — tako se je pisala vdova. — je sprejemala samo delavke, ki je o njih dobro vedela, da so poštene.
tiloboko jo je pretreslo pripovedovanje o bridki usodi slepe sirote, izničene sredi Pariza na milost iti nemilost prvemu lopovu, ki jo je srečal.
Henriki je prijazno vdova obljubila, da ji o<lda v najem sobieo 111 preskrbi delo.
Potem se je pa obrnila k Rogeru. rekoč:
—	<iosp:>du vitezu se zahvaljujem, da s<i je spomnil mene za...
—	Za dobro delo, — je pripomnil Roger.
—	No, draga hči, — je zaključila iMova in odprla vrata, — takoj vas odvedeni v vašo sobico.
I11 odšla je naprej po kamnitih stopnicah v tretje nadstropje. Vitez de Vatub ev ie stopal za njima.
Od tretjega nadstropja naprej je vo lilo vedno ož je leseno stopnišče. Bodoča Henri-khia sobieti je bila na koncu hodnika.
—1 Sobica ni razkošno opremljena, — je dejala gospa Dervigvjeva smeje. — toda sosedje vas ne bodo nadlegovali. Sami boste tu.
Odprla je vrata.
—	Čakala sem zelo dolgo, predno sem oddala to sobieo v najem. Nisem je hotela oddati moškemu, ki 'bi mi zakadil zastore. In tako sem zelo vesela, da imam vas na stanovanju. dete moje.
Pozdravila je viteza 111 <jrlšla.
Roger je zaprl vrata za njo in stopil boječe k dekletu, rekoč:
—	Dovolite mi, gospodična, da vam dam za prvo silo nekaj denarja, ki ga nujno potrebujete.. . Steni dokažete, da me smatrale vrednim naloge, ki sem jo prevzel... Storiti hočem vse. kar kar sploh mogoče, da najdem vašo ubogo slepo sestro.
—	Jaz. — je pripomnila Henrika otožno, — bom pa obsojena.
—	Da, čakati boste morali, dokler ne dosežem v svojem prizadevanju zaželjenega u-speha. Vsak dan bom prihajal Obveščat vas j vsem. kar bom dosegel, o svojih razočaranjih in nadah.
Naenkrat se je pa Henrika spomnila Lui-ze, ki ji previdnost najbrž ni bila tako naklonjena kot nji.
Ni ji bilo treba izgovoriti misli, ki ji je bila šinila v glavo. Roger je uganil vse iz njenih oči.
—	Zaupajte mi, — je dejal in stopil k vratom, — zdaj, ko vem. da vam ne preti več nevarnost, preiščem ves Pariz; j*laj izpolnim svojo dolžnost do konca...
Gredoč mimo sobe gospe Dervignv je ve je opazil, da ga vdova čaka.
—	Počastite me s svojim posetom, dragi vitez, — je dejala prijazno, — zelo vam bom hvaležna, ee mi boste posvetili nekaj minut časa, dragi vitez.
Pri prvih njenih besedah je Roger spoznal. da se vllova najbrž boji misli, d" bo vitez zahajal k njeni podnajemnici.
—	Ne morem vas prepričat i o absolutni poštenosti svojih namenov. — je dejal Ro-
ger; — na vašem obrazu čitam, da se bojne od moje strani nekakšne ljubavne pnsfolov-ščine, ki bi si jo rad privoščil skrivaj. Toii i motite se, gospa, — je pripomnil pon <i-.-> dvignjene glave, — in prepričan sem. da i" boste imeli več pravice dvomiti, če vam lam častno besedo plemiča.
Gospa Dervignvjeva se je v znak spoštovanja priklonila, toda zadovoljila se s p!. -mičevo izjavo ni.
—	Jamčite mi za mojo podnajemnico. — je dejala. — Dobro, tudi jaz hočem nek j: j storili za njo... Njena nesreča je dovilj težka, da ji lahko oba po svojih močeh poskočiva 11a pomoč.
—	Kaj nameravate storiti i
—	Najprej ji preskrbi m delo — najboljše, kar ga morem. — ln ker najbrž se ne pozna niti najenostavnejših srellstev za vsakdanje življenje, jo sprejmem obenem tudi na hrano, za kar bo pri meni delala. Tako bo. dokler ne najdete njen uboge sv-Mre. «In se bo lahko vrnila z njo v Evreux.
Roger je poslušal nekam raztreseno; pri besedi Evreux se je pa mladi mož zdrznil, kot da se je zdramil iz trdnega spanja.
T11 takoj se je poslovil od prijazne vdov.
. Pustimo viteza de Va ud reva, naj napne vse sile v iskanju slepe sirote.
Minilo je mesee dni. ne da n»i se kaj izpiv-menilo, ne da bi vitezu upadel pogum.
Klepetulje vsega okraja so se bile že davno lotile nove polnajemniee gospe Dervitr-uvjeve; zlobno obrekovanje je prišlo trni* nji na ušesa. Spočetka se /a to ni zmenila, ker s-* pa postajali zlobni jeziki vedno ue-siamnejŠi. se je začela razburjati.
Vendar pa Henriki tega ni omenila: zapletla bi se Irila v prehud spors samim seboj, ker je vedno hvalila viteza, češ. da ni zmožen podle misli, kaj šele podlega dejanja.
Odločila >e je za oprezno čakanje. Ni več Ilo! lila k svoji podnajemnici, kakor s>» -čeika. Kmalu se je začela izogibali tudi i-teza. če ga je slučajno videla na stopnicah.
Roger je imel preveč skrbi v glavi, da bi opazil, kaj se godi. Ali je inrg-?l p »slusali n.i-svet svojega strica in izpolniti kralji vo žr-1 jo! Vsa kri mu je silila v glavo pri misli ■ a zapuščenost. ki bi ji zapadla Henrika, > katero ga je vezala nepremagljiva naklon j: -nost.
Zadostovalo je, da so mu govorili o ženevi, pa je vzpHmtcla njegova ljubezen pi * 5 njim z vso silo... I11 tisti hip je dozorel v njem trden sklep, dlkriti Henriki plamtečo ljubezen, ki jo je tako skrbno skrival pr« i njo.
•Tudi za Henriko je napočil dan. ko je enkrat začutila v sebi vročo ljubezen do R« -gera in ko je vso prestrašena vzkliknila:
—	O. moj bog!... Ljubim ga!
Ah, če bi ne bilo i^bogo dekle tako zbegan • in razočarano nad življenjem, s kako sladkim zaupan jem l>i bilo pričakovalo, da ji ger odkrije svoje srce. s kako ei=>io iskrenostjo bi bilo odgovorila na njegovo priznanje!
(Dalje prihodnjič.)
' AIDO' BODO PELI V METROPOLITAN OPERA
Siinfin. ki bo rhrgiral. pravi, Ha mu je opera, ki j»j bodo i>f :i r so-b'ifo. Najbolj prši j ubije na.
Po pripovedovanju Tullio ^erafwi-a.
Verdijeva "Aida". katero bom dirigirat v vibrto popoldne v ^le-tro|M>litan <»p«Ta House ter bo broadcast a na po ee.U deželi, mi ni «amo najbolj pri ljubljena opera, pač je pa po iuo-j«*m mnenju zu me tudi najb Ij
srečna.
To je bila prva upera, kar sem jih kdaj dirigiral. iu sU*er pred leti v KiM-a-li. Italija, l/zn <iue{»a časn *em se s tij opero tudi pmddavil javnosti po raznrh drmfih mestih.
Pri oni značilni preilslavi. je < na zvezda zasenčila vse druge. ];'-la je kontraaltistinja. ki je }>ela v h go Aniueri*. Njena noga ori ruma njene no<re mi vrbuj'de ^^bčo |H»-y.orn« st. V onrh dneh no bile no^e
Tulit« S«r»lin
Elisabeth Rethberf
d«! poslušali !»ol»otno predstavo.
jih je	dosti, ki *o že nlisali
|H*ti **Aido" na itflru. tistim, ki pa
ni.vu h H i deležni tega užitka, mi pa večja novost kot *. damlan«. do-'prav tfofm.<> ^^ Ilrfcatel.e Hri> J
rim so bde gole noge nežna j v ^^^	v. siavi^MKlll
italijanskih velikih operah. Xa o-
<lru se je |>ojirvila j>evka v krilu, ki j^jg** je bilo razklano ob strani. In k<» je f ^
prizoru ter krasna arija '*Oel-*ste
o je ena najkrasne.vsUi ojx'i*.
iVča-si jo smatram za najkrasm-jšo.
ho<lifla |>o miru, je kazala ^lopr
imela je krasne noge. Lc ponUi.; To ^	Ullbkih lne!o.
te. kakšen vtis je napravilo to na,(iij N>Wo j(. ,.eke, da je ^^
poslušalce.	'	.Verdi dovolj origimtlnih melotlij v
Pozabil *em K,«r. kiiko je pev-ka ..pri8M. (th Ni)n-	^ ž njimi
pela, opominjam se pa. da je unela !prcsfcpM(jeiie ^ ^neraeije moder-
t gromen inipeh.	.	Jnih shtadJteljev.
Tmia časi s«* spreminjajo. Pr«*!
Co(>>-rtaht mil »ry Metropolitan ASMoeiAflttn, In^uriMratfl
Težko in i je označki j»'»»ebne sole [in |jrizore. ker >0 mi vsi ljubi. !.'e-kMt-riin najbolj itj?aja slikovita
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo« ki ▼as bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
) k1
i
Pl lftAU STE ŽE NAROČILI SLOVENSKO-AM^RKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
/
KRATKA DNEVNA ZGODBA II
t H
1____________. ____i IV
* 4
(ua moj brat ne prihaja dostikrat ji obednico. Pozdravljal jet gredoč rdnio mhc in šel -proti meni. Xa ifbrazu moje sosede je nastala vidna izpremeinba : z usten je izginil dražestni .^mehijaj, a poteze so o;rpnilc in .se izobličile, ko se je |br«t približal, dočira se je v temnih očeh pokazal stra-Jv ! "O, gospodična Mangelsdorf, to 5 je lepo. da ste pokramljali z mojim i bratom. Cpam. .da sta se dobro zabavala, kaj ne?"
"Seveda, gonpud doktor! Odlit:-110 »va se zabavala, ln hvaležna .^eni v. šemu gospodu bratu, da mi je delal družbo. A sedaj ne bi hotela dalje motiti in be želim posloviti. Do Židinja, gospod!" ,
Mlada dama je vstala, mi iskre-pokimala z glavo, brata pa samo hladno pozdravila in hitro od-
sla.
"Odgnal s i mi ljubeznivo dekle."
sem poočital bratu.
"Zdi ,-e. da je tako. Ali ti j" žiil?" odvrne brat ravnodušno.
i "Vsekakor je to jako ljubeznivo j :n pametno dekle — izrvrstno .^m j-c zabaval /. njo." "To mi je ljubo."
j "Dekle gotovo ni bolim?" r,em j naglo }ira«al.
j **Pa še kako. da — celo zelo bolna je!"
I "Prešini te!" setn prestrašen j v/kifknil.
j "N'e. t<» se pravi ničesar raztMi ;«»ah iikf>ti: neprestano je .skiušala i-k»*iti svoje r<rke. Ali lxw to označil kot znamenje bolezni
* T« r«j vidiš. Te roke!.... Vedeti
! n.Mi as namreč..... Ljubeznivo in
) I umetno dekle je ^ temi lepimi ro-ik uni zadavilo svojo najboljšo pri-
jj.iti'ljieo..... Iz ljubosumnosti. f*o-
jiotniki so jo oprostili zaradi — ne-pi bebnosti. In zdaj je že dve teti 'tukaj! Po človeški sodbi ne pojde j nikdar odtod. Bolezen je neoziirav-lji^a. Ko jo napade, vrže na vsa-k<y žensko, ki ji pride v bližano, da d p bi jo zadavila...."
''ylba prizora v Temtplu. drugi se (zopet navdušujejo za Aidin "Ri-jtorna Vineitor", duet Anmeris in Aide ; čudovit *' Nilski prizor^'; Aldin spev "O Patria mia"; duet Aide in Radamesa; trio Aide, Ita-damesa in Ainona^tra ter slednjič konec opere, ko pojeta Aida in Rii-dames. ko sta zaprta v Temphi.
Kakor \-selej. bo tudi v soboto | rapdvodovalec broadcast al lmfian- i čen opis opere.
Opera je bila prvič predstavljana v Cairo dne 24. decembra leta 1871. Egiptski kediv Ismail paša je naročil Verdiju, naj jo skompo-irra za veličastno italijansko gle-uališee, ki je bilo otvorjeno dve lel 1 ^)D])rej.
J'rvci. ki hudo nastopali v **Aid i
Prva |>redstava bi se imela vršili leta 1K70. t'sla vse obleke in vse kulise so bile v Parizu, ki so ga ha« takrat Nemci oblegaii.
Kediv je zahteval, naj bo opera tipično egipčanska. Zgodbo je napisal znaui francoski arheolog Ma-riette Bev. ki je bil v onem Času kurator Narodnega mUiZeja v Kairu. Navzlic zgodbi je pa godba pristno italijanska, izvzemši v pr-\em dejanju, kjer prevladujejo <rv!entaUki motivi.
Za .v^botno predstavo so vloge ta-!:o razdeljene: Elisabeth Rethber*?
—	Aida; K a rin Branzell — Am-neris; Carlo del f'orso — Radames; Aithnr Anderson — kralj; Virgi-lio Larzzari — veliki svečenik; Armando Borjfioli — Amonasro: Al-tio Tedeseo — ;sel; Lillian ( Mark
—	svečeoiea.
desetimi l«ti je pa na-stof»iia v Napoiju pevkj. k i je pela vId^ AnmerLs. skoro.popolnoma gola. Ko' m zahteval, naj vrže nekaj več' rbleke nas-, f-o me smatrali za "pnrintanea **.
.Med milijmvi )Mx»luaaleev. ki ho-
Ljubiteljem leposlovja
luiel sem brata, ki je bil ravnatelj ziu.ne^a irdiiatorija za živčno bolne. K njemu sem namenil začasa do-l»u-,ta. da bi v tihem mestecu sredi gozdov prebil nekoliko mirnih dni. Zc celo vrsto let sva videvala s* ••jo j mi enkrat na leto — ob mojem d*<pu*tu.
Kraj ni imel tistega sveiskega lica. ki mu ga dali podej odlični obiskovalci, po katerih je z.iravi!:N. e potlalo znano. Tako mi je rekel br»t.
•laz v zavodu nisem opazil nols--niii pomanjkljivosti. Videl sem njrjjove varovance, kako >0 iz-prehajali |>a,aiucz ali v skupinah in /delo v je, da si vsi tu zaradi razvedrila, kakor jim sam. Vsi brez izjeme vi bili \id«ti jK»\M»ni zdravi m ►ele, ko sem jih ostreje ocmzoval sem \ Klel. kako m- vsi prizadevajo, na bi *e poka/ali kot zdravi. Se v njihovem -mehu je bilo nekaj ža-!"MiH ga. Ta dojem se je še okrepil, ko win > dš-1 k Vis-t rji v skupno oht dnico.
Sede1 >ein /a inajhno mišico iu iu\tio xi mi prinesli večerjo, ku i n.-nada usi^vi pr»d mizo mlada • lama, ki uie pogleda neodločno, a kritično, potem pa m* ozre jh» »Ivo. i««ui — pn vsej j»ril ki pač. da bi našla drago mizo.
Pa menda nisem zasedel vdšega ii»e,ta ^ic-podična *"
"Ne. n«*!	ve Iu«j iu >e-
dau, a >!ednjič j<- tu š,* en -tol. kaj
To je r-'kia smt je j*e iu mi s»'Jla i»a-j»roti. Bila je jakdidražestna <l i-li.a, približno dvaindvajsetih do triindvajsetih let. vitka, t »-.m no lasa z '.e1 f temnimi očmi in finimi ].u!ezami \ obrazu.
"Zelo bi mi bilo žal. |*e bi v;ts mo. i l. ir«- ffdična! Pr\ie Ntin tu in č«' l»i mi bili rekli, da je ta miza obi- j č».jno zase<l'*na bi bil seveda po-i-ka! d 11140 mesto."
"To naj vas prav nič ne vznemirja. prosim vas! Mene nikakor ne motite! Nasprotno! Ni vedno j pi i jet no. če je človek sam — pu&cib- j
/
"O L A 8 NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 20, 1034
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
m SMEM TE LJUBITI
i i Zanimiv roman iz življenja #
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
d i
Iz Slovenije.
Novi grob.
V Mozirju je .urnifa Struišek. pocestnica' in-čarka.
Marija •rojit ilni-
V spanju ga Jv zadušil dim.
Tedaj pa nraadoma preneha Ilripav, ibteč g!ai» se ji iz vije iz
grla in roke ji zdrknejo s tipk.
Kot bi .se zbudila. >.e ozre in *e trudi, da je. ne bi premagala
slabost.	,.
...	.	. DctnizaJab j«
—	l>ani-s pa zaiv« ne .suiete prti. ^ospnea. \ erden. Preveč ate 1
i-irpavi. - pravi gn/fiea SJbiua. - Tudi jutri vas cpm-f.in t*l bra- jjo ^"hl je^T
.	. . . .	.	i Cigaretni ogorek je ipadel na po-
>«-mT ""	~~ 1>ran	^ ,VStai"° 111	t Ktcljo. ki je pričria tleti. V .sobi je
'"T". . .	m- • -t - .	,	toplo in ker je kina
Oliv je medtem ».topila k oknu. \ njenih oeeli **> .se .svetlikal:;
loVze. Xi hotea pokazati, kako jo je prevzelo bolestno Gildino petje.
Zjsvraj pa je pri oknu sedel grof Ilarald. .Svoj obraz je za grebe) v dlani in sti>.kal zobe.
—	Ko bi mogel /a teboj, preljubo srce, — šepece. — Ne železo, ne ječa. uiti >ovra/-tJa vo>ka uie ne bi mogla zadržati. Toda moram le (pustiti iti — popolnoma r-ama !
Firdrnand Zupa-n, 50-lctni po J m st n?k na Ljubljanski ecsti v legel k počitku. V . pc-tolji je še prižgal cigareto.
In z.inanjka'o za ogenj potrebnega zraka, se postelja ni užgala. riimpak je samo tVTa naprej. Zaradi nastalega dima in pomanjkanja zraka -se je n is .stnik Zupan
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU Sil WEST 18th STREET NEW IORK, N. f.
PIfllTE NAM ZA CENTS VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
iiwmiiiiiiHiiihiniiiifiiiJi.iHiiiiiiiHiiiHiiiinyi'illflTll^TrinUjnpil1
Xadcdnje jutro jc Oi!y po zajtrku prej vstala od mize kot ua-
> adno.
—	Sedaj pa gre« z menoj, <Jilda; rada bi s teboj nekaj govorila. >— ji .pravi, z
(ii'ila ji pokorno .sledi. Tudi Oilda .se je zahvalila, da bo govorila 7. Oliv in ji bo sporočila. da nw>r« zapustiti grad Ilochberg.
Ol'y je to slutila. Gildo je hotela prehiteti 111 ji prihraniti trud. oa bi	irgovor, (iildo pritS=«r*e okoli paMi »11 jo pelje v .sobo vrh !
Mo'pa. T11 ,edita <«l-e v kot pc'eg obokanega okna. Tu >x>ha jc bila • zelo prijavno urejena po inavrukem .slogu. Šoba je bila okrogla in j ckrr*enw k<rt m-* or.
Xekaj ča~a. sedita tiho ii> gledata na morje, nato pa prime Oliv j {j?!do /m roko.
—	Yr'iko pro'njo imam do tebe. Gilda. Po Werner je vi Mnrti , >>e mi je j r".*e!o tnžiti po domu. To dom-otožje je postalo tako moč- J on. da >e mu bt 111 v ki	Za nekaj .tednov »bi rada' Sla v naJo vilo ( in ze v n«>knj difh. Saj ves. da je fr<xfx»dinj.stvo v vili *elo zanemarjen®. Xekaj na* i b luiabnikov jo ipriMo z nami na Hoe libera. In -mi- 1
VA2TMO 2A T NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje oponiine in račune smo razposlali za Sovo leto »n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Pus prosimo, da skušate na-ročn no pravočasno poravnali. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
-paii>ju zadušil. Ivo je zjutraj .služkinja odprla vrata, ji je puhnil v obrate dušeč dim. Hitro tso skocrl i v sobo. kjer .so našli gospodarja »mrtvega.
.Koliko časopisov, je izhajalo leta 1933 v Celju:
V	Celju je i/hajalo leta 11133 sedem ea.-opL>ov. Od teli .sta bila dva polit ičiia lista in sta izhajala \sak teden dvakrat, dva .sta biLa leposlovna, izhajala sta vsak teden dvakrat, dva .sta bila strokovna. eden je izhaja dvakrat mesečno. <den pa enkrat mesečno. en list je b:*' pa- namenjen abstinentom in je izhajal enkrat mesečno. Po no vein letu se je št.»vilo listdr. ki izhajajo v Celju, pomnožilo za enega in sieer je to no vi strokovni l-.st lime'jars ki vest-nik.
Divja lovca obsojena.
Pravijo, da je divji lov strast, ki jj človek prav lak'o težko odreče, kaker kajenju in a'ikoho-hi. Xekaj resnice nuna že biti v tej trditvi, saj imamo liešU-to »gle-dov. da vec-ina divjih lovcev kljub pogostim in 4bčutnim kaznim o-staneipri divjem lu. u. Divji lov je posebno razvit pod Kamniškimi' planinami iai lovski čuvaji ima.;« vedno dovolj opravka z divjimi lovci, ki pa so tako 4>:<ebri.sani ir poguKini. da jim teak o pridejo ch živega. Težko jih je tudi spoznati na daljavo, ker .so aiavadm markirani.
V	jeseni, sta L o. ve in France. (l'va mlada fanta, prežala pod Košut ino na gamse. lovski čuvaj Aloj iij Kem-perle je s Ivorošk-e za-čul dva za i>o red n a <t.r<nlfl in. -r
sreča, ko je Vesel stopal iz vlaka. Ponesrečeni Yesttt je najbrž hotel v zadnjem hipu skočiti iz vla-| ka. Ker je v naglivi bil zmeden in noč*temna, je sk<K*il izlaika na na.srotni stisni, ko je že vlak odhajal iz postaje. Xa nasprotni strani :pa je orec:5j debelega in zmrznjenega snega. To j<* bilo n-sodno. Vesel je pri odskoku spodrsnil nalzaj pod vlak, kjer je za-dobrl s*mntni udaiee. da 11111 j« drobovje in srce i/stopilo.
Obdukcija bo pokaza'a. ali morda ni brl po voz-n s kolesom zadnjega voza. Pri jw»p"srečenrni so j dobili d« kriinnte in 1.10 Din gotovine. doka/, da je kak roparski napad izključen. Obveščena je bi-'a o nesreči tudi ž?na»v Sodraiiei. ki se je .silno prestrašila. Ko je pribito'a s hčer.io na kraj nesreče. .se je ob strašnem pogledu 11a svojega mrtvega moža onesvestila.
Mimo sodnikov v ječo.
Poziv!
Ixdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mu o go jih je, ki so radi tla bih razmer tako priza deti, da bo nas naprosili, da jib počakamo, zate
slim, da > lam u-e zaklenjeno. Ali mi hočeš led sj napraviti veliko 1 u*liigo ter greš takoj v vilo in hjš pi>skrbela. da 1h> zopet v>e v pra- i vem redu V nekaj dneh pridem za teboj in upam. da bom tam na- • *la vse pripravljeno. Wernerjev si0^3 te bo na potu spremljal. Tu-1 di a* vi i ga hotVm imeti pri sebi. AVornerju je bil zvesto vdan. Po-! 111 a ga 1 ti l > j i ureditvi hide. Z HMojbo priSl moja strežnica. Grof ■ Jie bo >1 z menoj. Sedaj ob žetvi ne «nore r doma in tudi jaz bi CAllFoUVIA* bila raila nckrrj tedn-ov popolnonna' .sama. Torej, ali mi hočeš napra- J San Francisco Jacob Laushin viti to l^luiro *	...	COLORADO:
Gilda se o-ddahne. ktut bi bila rešina velik-^a brnmena. Hvala Pueblo. Peter Culig. A. Saftic liojiu, tako lx» -edaj pri-"* s UoeNb-rga. ne da bi ji bilo treba Oliv	J* BVUk
ra to pnsiti. Ker g, f ne to pri'H v viV>. bo mogla >e OsUti pri '	^^
h v do «• *a. !( j se zopet vrne ina lloehbertr. I\>zneje bo že lažje na- ILLINOIS: šla kak izgovor, tla ji ne bo trf^ba« iti '\vČ na Iloebbe-rg.	Chicago, j. Revčlč, J. I^ikanich
O. kako vesela je bi'a GiMa, da ?e je vse. kakor je mislila, -tako Člcero, J. Fabian tCliicago. CIcero *Vučajro" izšlo.	IlHnols)
-	Iz srca rad j-. O'ly. Takoj morem v.se pripraviti za pot in m o-	Mary B*ul,Ub'	Urrt rem že kar da: odpotovati. — pravi »raglo. Sailo. .1. sj^ik-h
Oliv se «neje.	AIuHcoutab, Frank August in
—	X"o. b^mo še vide'i. Xajkasneje odpoituješ jutri. Tn — ee vi- Nona Chicago, Jože Zelene VjV t^ — '•• I«'j ir» .pevdnihn v mojem imenu in povoj mu da	:
pridem <'.imov; slišiš. Gilda?	Uirard. Agnes Motnik
-	To ham M ct i la. O^y.	• viStl^-' Fr""k Olivne rči ,M>d-T10 Wrti.io. j Kltzuiiller. Vr. Vodoplvec
—	^ 'Nr. da bo mr>gel Wvpet irak večer biti v najini družbi. ! Stcyer. J. čeme (za Penu«.
U
i
naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N/
SHIPPING NEWS
65=
LENOBA DALJŠA ŽIVLJENJE
Da m nebo kdo napačno razlagal teh vrstic. Gre za pretira vanje v športu. Xoki franeo-ki zdravnik pra J vi. da pretirano g"banje človeku ni koristno, temveč nasprotno, da mu :>re e! ka vnema v .»iportn škeilnje. Ptdoča pokoltnja >e bodo prav ta Ivo čudila, kak. v 1111. k .ko >1110 mogli žrtvovati toliko časa "111 cnergi-j-» .-prrtu. Dr. Xathaii jiruvi. tla hi moral člavek v vm-hi svojemu ne-h<:uju ravnati po živilih. Xaravo-sIo\ci so ugotovili. <la večina ž"vali ne dela nobenih nepotrebnih kri* tenj. Živalim niti na mi-el *.n' pride. da bi zjutraj telovadile ali tla hi se sploh pečale z gimnastiko. In 'Mulno. živali, ki >e gbljejo zelo. h i ro. ima jo v primeri /. drugimi zelo kratko življenje.
Tako živi pes povprečno 1') do 1"» l<*t. vcverica. znana po svoji izredni gil>čno ti ,i»a 10 do 1*2 let. Zfijec. ki ga ni še lrhče videl, da bi jo mahal mirno in dostojanstveno po cesti in strigei zadovoljno z 11-."t-si. živi 7—S let. pa še to le pogojno. če mu lovci prej ne u pihnejo luči življenja. Miška, ki >k;if-■• kakor živo srebro, pa živi komaj do 4 leta. Xaspn tn » pa vidimo ž«-Ivo kot najbolj leno žival, da" živi 200 do 300 let. Slon, ki se mu Muli nikamor ne mudi. živi l."iO d<» 200 let. Lobod, znan po svojih elegantn'li počasirii kretnjah. d< -'"•'•ka često visoko .starost nad 100 1 et. Zato pravi francoski zdravnik da bi ne smeli tako vneto gojiti športa, če hočemo d'vo živeti.
27. januarja:
Kuroi*u v ltrcrmen
31. januarja:
Manhattan v llavr*
Xew York v Hamburg
3 februarja:
II«- d.- l"r;in<«? v ll.ivie K«-X v Ctriloa
9	ebruarja:
Olyrnpir v ClitrUmrg
10	februarja: Cliainplaiii v Mavre Urriiicu v Urenii'ii
14.	februarja: lierrngaria v Cli«rl-.urg
15.	februarja: Washington v lla\re
17. februarja: J*ui is v llavrt* Kurn|>a v Uienicii
23.	februarja: Majestic v Clierliourt
24.	februarja: Vok-ndani v BouIojji.o
27.	februarja: Saturijiu v Trst
28.	februarja: Moiilialtaii v I la\ re Hamburg v Uainbu.g
2.	marca:
t^lympit* v Cherbourg
3.	n?arca:
l:rem<*n v Dr«*inefi Champlain v llavre lN-x v < ien. a
7. marca:
BrreiiKarfci v Cli»-rboiirg \<-vv Voik v Hamburg 11. marca:
l^jfuvette v llavre 14. marca:
Washington v Havre 1C. marca:
Kur*•!>.'■ v Crimen M:ijf.sl,i- v I'll. 1 bolirg
17. marca:
''a ris v llavr«? Coni,- 11 j Savi*, a v tJenoa 21. marca:
I ei:garia v t"ln-rl»otirg Ifriitst-hlaml v Hamburg 24. marca'
II«. il- Krame v llavre 28. marca:
.Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 23. marca:
Olympic v Cherbourg 31. marca:
I'miirii v limnen Vo't i fi.un v l^uli gne Ilex v Genoa
A'i v^ m:
i, da ga b<. iveseM'oT
—	Gotovo. O'lv j veleli se mi je. tla je teko <^>amvjem in broz vsa-Icrgff ve . 'ja. ko .-».m p-a nid.-'a pri AVernerjevcTn pogrebai.
OLly tsk< V-i .pekonti in prion« naglo hoditi po sobi. V tvero nje-aom bitju je ibil v«t~el nean.tr. Gil<ii naroči še razne stvari, da je mogla ra/Tiin^i. da .mora pred wjo odpo^avarti. V resnici to ne .bi bi/o poiTebiK). H«.:'."a > mbio, da Gilda odide. .Ko je vee <ne bo. tedaj b) odkril o in ja^ no privcTi'i n Ilamltkia. Fovadiii mu bo, da je sli-mU. kaj -4a Hara'd rn CJi'da gt/vorila m da -more biti 'vse dobro, ako fci medwobo/no de sta iprcst^M.
To toni ravc-ru -z ODv «,-re n" svojo sobo, da vse stvari pripravi za ptA. J Vi «pra\lijauju zelo hrti, kajti	ni hotela samo. Kar bi jMr ibt- ala za nekaj /tednov, torn več je a pospraviti r 1 ari- ,bi bilo pttenejt? mogoče takoj za njo. i**>Iarti. Xav-alic temu, da ji je služkinja ptmaga a, > imela do poldneva dovolj dela.
Pri kosilu je rekla OLl>\ da bi šla rada za nekaj tednov domovin da naj Gi.da n. Jnjega Ctm- cd^tuje. da \xe pripravi za njen prihod.
Grof Ilarald se s Umnim pogledom ozn- na CJilda. Gilda pa jk»-vcii oči. Xi ga mojila izgledati.
—	To pa pride zelo na-g'o. OKy, — prrixxmni grofiea-mati.
OHy rn-k oliko za rdi.
—	Že vb mu rt i *-.«ojega /brata sem >«• za to t>tlločila. mama. Marsikaj imann 1»m t praviti, ker .sem ?»edaj edrna lastnica vile.
S ttni izgowrom je bila grofic« Saibina zadovoljna. Sedaj se ji lic zdi več črnino.
Tedaj pa <tudi Harold obwie k (»lv.
—	Ali želi«, da gre*u tudi jaz s tdboj, OHv. to vini gl asom .
Oil j* odkima.
—	»Ne. ne. 'Ilarald. Saj vem. da rntxl žrtvijo ne more« z doina.
II ar add se globoko odd a ime.
—	innam .sedaj mnogo dela, to<la »vzel bi si čas. ako bi me potrebovc!*. To<la v trgovskem oziru /boš imela j>omoč v dr. Val-bergu.
—	r>* gi4ovo. — odgov<rri nag'n.
' Ko ne bi b?! grof Ilarald z \wrni čuti pri bližajoči se loekvi t»d Grl de. tedaj »bi gottro t»pazi'. da je Oliv-pri njegonh besedah i.*rdHa.
Te 'zadeve se <|alje <n.ix, več dotaknili. Govorili m> sVrmo o do-ntačih zadevah n najbližje rtkoln-e. Med fiogovorom pride na Oliv ba^o javka z d trna T<» ni :bi d «nič č<i»dnega. kajti pogosrto je dobivala » 'uibeiia poroči!« ri^!'.k* uprave.
Tudi danes vratne slugi brzojaivko brez vsakega .sledu kakega nompia in jo odpre. Ko pret>ere krartko »poročilo, smrtno irrebl^di. S kom u ft nice -e ji t:- vzdrh. Dvrgne se ravno kot sveča, nato pa kr'"kme ia zgrudi na stol.
Vsi jo prt*tra£eni pogletlajo.
—	K«j ti OUy?
~ Kaka >laba novica!
—	Kaj m« jc -spodilo?
Tako jo vpraiujeo i-si vprek
(Dalje prihodnjič.)

jo vj>raša iz nego-
\\\ Va. In M«J.)
MICHIGAN: I>etroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Cliislioliu. Frank Couže Ely. Jos. J. Pesbel-
Kvclelli, (a>ii;8 (iuuže Glll»ert. T .011 i s Vest>el
Ilihhinc. Jolid Povse
Virginia, Frank Ilr^aticb MONTANA: Roundup. M. M. I'liniau \vashoe, L Cbhnipa VKBltASKA : • Omaha. P. Brotlerlck \'E\V VOKK : (»ovvanda. Kuri StruUlia Little Falls, Frank Masi«
liarU-rton. Frank Troha Clevekind. Anton Hol»ck. Clias. Kar linger. Jacob Itesiilk. Jolm Slaunlk Ruellil. F. Bajt liiratl. Anton Nii^ihIp
Lorain, Louis Balant. John Kum še
Warren. Mrs. F, Ra<-liar Youngwtown, Anton KlkdJ OREGON: Oregon City, Ore.. J. K obla r
PENNSYLVANIA: Ami.ridge, Frank JalUte Brought on, Anton Ipavec Clarldge. Anton Jerina Conemaugh, j. Bremovec KsjKirt, Louis Sapantit Farrel, Jerry Okom Forest City, Math Kaaln Greenslmrg. Frank Novak Johnstown. John Polants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne. Frank BaUocb Ikaor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlvfiek klidwaj. John Žust Moon Run. Frank PodmtlSek Pittsburgh in vao okolico, Vio^ol Arfa
Pittsburgh. J. Pogača r Presto. F. B. Demshar Readng. J. Pexdirc Sreelton. A. Hren
Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Scbifrei West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. Went Allis. Frank Skak 8hel)oygan, Le« Majcaa WYOMING: Rock Springs, Lonls Dlamondville, Joe Bollch
patiaie as svo>
J nogledmn opazil dva maskirana divja lovca, ki vlečeta <v gozd u-streljenega gainsa. Šel jima je na-j sproti in ko ju je pozval, naj se i ustaivita, sta vrgla od sebe nahrbtnika in suknji ter zbežala. Pozue-I je so ju rsle-JKi in oba sla tatvino priznala.
10. jami a-j a je bfa na kamniškem okrožnem sodišču razprava o tem slučaju. France je pripovedoval tla je .lovski čuvaj trikrat ustrelil proti njima, ker <te na nje-gov klic nista ustavila. Pitva krogla je zade!a iv Francetov nahrbtnik. kjer je razbila steklenico. Oba lovca sta vrgla nahrbtnika, v katerih nosi'a meso. ustreljene divje »koze in mladica, iu se pognala *v divjem begu po hribu. Framce je skočil e<i<. 8 m visoko pečino in si pri tem »vil desno nogo in se opraska!1, po rokah. Oba
I>i/juvno tožilstvo .v Mariboru je »hsodilo hudode'«tva tatvine letnega Ivana Mesarica, tleavea v Lipovcih in IS letnega delavca -I(»žeta Iiud-o iz Muzge ter ju postavilo prel nif.li kazenski senat, liiulia. ki :-ma sieor >v'e IS let. je oče nezakonskega otroka. in se je nameraval poročiti. Zato pa j«» potreboya! tlnear. ki ga je sku$a! dobita na vsak iu;či,M. Xagovarj?:! je svojega prijatelja Me>ariča tako dolgo k vlomu, tla je ta popustil rn sta (i. novembra '-ini vlomila v stanor.anje posr- 'nika Štefana riileiTa v LijMivcih v časn. ko je ta delal na polju, in 11111 t>d-ne^'a in.U44 Din gotovine. Bi' j,-"o ves l "h'et ov prihra"! '<. ki .»i ga e :z otlif rgovanji 111 od ust pri .i radi! v iv<■ m Življeiju. Zloeilienv dolgo -niso i slediji. napos'-ed je bil Me-rrič aretiran. Priznal je. da ga je k vsnnu nagovoril I> 11 -dja. ki je trdi vzel ves denar, njemu pa dal .snno 1000 Din. 1*1*1 en svoje-ra denarja ni iveč vid d. Sodba : Mesaric 18 nir^e.-or ječe ter izguba častnih držav';'auskih pravic za 2 leti. Jože Hud j a pa na '?. leti strogega zapora.
>X*a<lalje <0 j? zagovarja* pred ma-Iini senatom 30-letni Fr. lirlek. doma iz Ret. Stanoval je svojo že-i>o v isti lil^i kakor Anton Spuraj. Med obe.ma drinžiri-rana je vladalo hudo sovraštvo in rsnmljenee-va žena je večkrat zait.rjev^a. da bo njen my. ob prvi priliki ubil stanovalca Š,puraja. Špuraj je pri-VI 2. septembra 1033 n "koliko vinjen donvov. Iver ga pa je hote'a ohtožemVva žena- r.rrinili :i! stanovanja. je šel Tone v c^rnrljen-čevo stanovanje in 'vprašal Prle-■kovo. kaj da ima ti ajemu. Xa to vj>raŽan.ie ie p--divjani Belek Kt'gel po sekiri in udari! z njo Sou-raja .s Mino močjo po glavi. Udarec je>pri/adel ze\ajočo ra:io. tli «e r« .poškodovanec nezavesten zgrudil 1x1 t'a. Takoj je bil prepeljan v 'mariborsko h- I'nieo. kjer .so mu s tako;šnjo ne v a n>o oj>ern-eijo rešili 'življenje. Prlt-k je bil 7?. divjreko dejanje obsojen na 8 n1 ^secov strogega zap---a.
jo prejcL Teatagnfca nja
UPRAVA "GLAS NARODA"
Din krvMkcmu zakupniku za u-strcljono divjo kozo in mladiča.
Smrtni padep z lestve.
Smrtna nesreča se je zgodila 9. januarja popoldne. CJospodinja M. Klun iz Dolenje tvasi 1.) je šla na ivisli scuo za konja. Xa vrhu j lestve je naenkrat omahnila in j patJ'a tako nesrečno na glavo, da'1 je ]>ol ure po nesreči umrla. Po- j kojna je Ibrla ugledala -gospodinja.f » zorna'ina t i. odbornica večjih cvr-j kvenih organizacij. Mati o d«>va ' zapui"ča štiri otroke. Pred 13 leti >e jc .njen <m<?ž Lovro 11a Lstc 111 me-1 stu in na isti način ponesrečil ruj mrtev -obležal ptxl lestvo. Pogreb; je bil 11. jam. ob tpol štirih popoldne. Pokojna Kluw'je .svakinja pred tremi meseci umrlega Antona KI una v Mosta h.
Smrtni skok iz vlaka.
Dne 7. januarja je šel k jutranji maši iv .Ribnico Franc Kos iz Ortneka. Ko je seO čez prelaz na i postaji Žlebič. je zapazil nekaj j korakov od postaje, da leži na že-« lezničoih tračnicah nekaj črnega.! V jutranjem svitu se mu je zde- J lo. da je to konjska odeja. Ko se je približar. je. .spoznal, da je lo moški. Misleč, da je mož zmrznil.! ga je hotel predramiti, a j>onesre-! čenec je bil že trd. Takoj je v mr-' tveeu s|>oznaJ znanega mizarja Janeza Vesela iz Sodražiee.	j
Obvestil je bližnje sosede, da sf> mrtveca spravili z želez na" k eg a tira. da ga ne bi zmastil vlak. ki bi moral priti čm dobre pol ure iz Hibn ice.. O strašni najdbi je takoj ob vrst i l oblasti v Ribnici. Sodita' komisija z dr. Oradbuom je bila! takoj na licu mesta. Med tem je! bilo obveščenost udi orožniTtvo. kij je pohitelo na kraj nesreče. l*go-| .tovilo seo je? da se je zgodila ne-1
1LE DE FRANCE
FEItlU ARJA
-'!.. .Varm
PARIS
17. Februarja — 17. Marca
CHAMPLAIN
11K Februarja — .?. Mana
N.ZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pnjasmld in potne liste vpra-
sajle
pooblaščene agenta
cfcerteh Jdrua
JO STATE STREET, NEW YORK
Koledar L 1934
Cena
50c
Bomback piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju.
Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
«
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU