SLOVENSKI nrn CELOVEC SREDA 18. MAJ 1988 Letnik XLHt. Štev.20(2380) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b.b. Stdadza pravno samopomoč ZSO, NSKS ter Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šoistva so pri Zvezi-bank odprti „Sk!ad za pravno samopomoč". Pozivamo vse rojake, da podprete financiranje stroškov, ki so povezani s pritožbami v zvezi z dvojezičnim šoistvom. Konto štev. 33050 „pravna pomoč". 7. eten ni izpoinjen! Wagneqeve trditve brez vsake osnove Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v posebni izjavi poudaril, da je Wagnerjeva trditev, po kateri naj bi bil 7. člen ADP že zdavnaj izpolnjen in celo presežen, le pobožna želja, ki ji niti njegovi strankarski kolegi na Dunaju ne verjamejo. Wagnerjeva teza spada k dnevno-političnemu obredu na Koroškem. Toda neresnica kljub ponavljanju ne postane resnica. Sicer pa je tezo o izpolnjenem 7. členu doslej zagovarjal Hcimatdicnst. „Koroški Slovenci z borbo proti ločevanju dokazujemo, da so Wagnerjeve trditve brez vsake osnove", je poudaril Sturm. S pesmijo v vigred! SPD „Trta" v Žitari vasi je tudi letos izvedlo tradicionalni vigredni koncert. Nastopile so domače glasbene skupine, učenci glasbene šole (slika) ter kvartet nemškogovorečih prijateljev iz Steuerberga. Več na 9. strani. „Ce bodo stranke sktenite todtev, jih ne bomo votiti!" Na spominski prireditvi ob 50. obletnici priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji preteklo sredo v Mladinskem domu v Celovcu se je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser pred več kot 400 udeleženci zelo jasno izrekel v zvezi z načrtovano reformo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Vse tri v avstrijskem parlamentu in koroškemu deželnemu zboru zastopane stranke je Wieser opozoril, ..da jdt v primeru, če bo pedagoški model v naslednjih tednih sprejet v parlamentu s privolitvijo teh treh strank, ne bomo volili. Potem bomo volili tiste zaveznike in prijatelje, ki se borijo za naše pravice!", je dejal Wieser. Ob tej priložnosti je tudi izpostavil pomembnost demokratičnega gibanja in nemškogovorečih prijateljev v bori proti ločevalnemu modelu. S tem v zvezi pa je predsednik ZSO kritiziral pojav, da so ti demokrati nekaterim osebam v slo- venskih vrstah postali naenkrat očitno manj vredni kot v prejšnjih časih. Tako zadržanje je ocenil kot „vo!ilne špekulacije, ki tistim, ki tako razmišljajo, ne bodo prinesle nič". Predsednik ZSO je v svojem govoru pozval tudi državo matičnega naroda, Jugoslavijo, „naj v tem trenutku slovensko narodnostno skupnost ne prepusti sami sebi. „Zdaj, ko se avstrijski parlament pripravlja, da bo sprejel ločevalni šolski model, ni slišati reakcij iz Slovenije in Beograda. Zato mora slovenska narodnostna skupnost na Koroškem opozoriti matični narod, da smo tudi mi veliko prispevali za svobodo, da so tudi naši ljudje darovali življenja za novo Avstrijo in novo Jugoslavijo", je dejal Feliks Wie-ser. Obširno poročilo o spominski prireditvi pod geslom „Ne izrujete nam korenin!" preberite na 2. in 3. strani te številke. Občni zbor ZSO 28. maja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo imeia v soboto, 28. maja 1988, s priče-tkob ob 9. uri v Mladinskem domu Sloven-skega šoiskega društva v Ceiovcu, Mikschallee 4, svoj redni občni zbor. Na sporedu bodo poieg poroči! odgovornih funkcionarjev tudi volitve predsednika, podpredsednikov in odborov, govor predsednika ter sprejetje izjav, med drugim tudi v zadevi dvojezičnega šoistva in sosveta. na 3trani 3 50.000 ljudi na spominski prireditvi v Mauthausnu 4 Slavospevi desničarjev Haiderju 5 DieseVVocheim Slovenski vestnik 6 Spomenik irtvam NS-evtanazije 7 Letos v Roiu: dvojezičnost naj se vidi 8 Kitajska umetnost v Narodni galeriji 10 Vestnikov horoskop tedna 12 Nogomet: Bilčovs se je ie reši) izpada? rKTKRZWEHPfMtHt6KEII 'MeMKRHK" j M*<«t !.?*'<* PRAZNtK DVCJEZt /n/c/ahva starcev za dvojezično ljudsko čo/o v Ce/ovcu je že večkrat javno zahtevala svo/o pravico/ g^ Reinprecht poklica! policijo ,,na pomoč" Na Pedagoško akademijo v Celovcu je vkorakala cela skupina državnih policistov. Poklical jo je vodja oddelka Hugo Reinprecht, eden izmed sestavljalcev ločitvenega modela. Povod: Tatjana Mes-sner-Zeichen je hotela na tamkajšnji ljudski šoli vpisati sina lljo k dvojezičnemu pouku. Reinprecht prijave ni hotel sprejeti. Ko je Tatjana vztrajala in zahtevala pismeno zavrnitev, je Reinprecht zagrozil s policijo. Taje tudi prišla. Sam policijski direktor Wink!er je prevzel posredniško vlogo in dosegel, da je Reinprecht izstavil pismeno potrdilo, da zavrača prijavo. Postavlja se vprašanje, ali hočejo ločitveni strategi s policijo ustrahovati starše, da ne bi prijavili otrok k dvojezičnemu pouku. Bo eksekutivaprevzela mesto pedagogov? Reinpre-chtovo postopanje je primer za to, kako hočejo koroški ,,pedagogi" izsiliti ločevanje in preprečiti Slovencem dvojezično izobraževanje tudi v Celovcu. Do!anc sprejet Wiescrja Novi podpredsednik Predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc je preteklo nedeljo sprejel predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliksa VVieserja. Glavne točke razgovora so bila vprašanja dvojezičnega šolstva ter vprašanja, ki so povezana z dosledno izpolnitvijo določi! Avstrijske državne pogodbe s strani Avstrije. KOME FfMA/CUA Z1V/7TR/1 NE SAMO y PAnLAMEN7*U/ PrZzaara, da sea; /;;7 gaajea, ko /c zeez;;Z kaa-c/fr /n aovZpred^edaik ^oe;a/;3zZčae sz;*aake Vra-a;7zky ;;a a;ogoe;;Z Za wao-zZča; prvoa;aj^k; /; ros/a;'Z da;;a;sk;7; .soda/Z.sZoe dohro čeZrZlao seojeya aagovora aaa;ea;7 zrp/je-HJM [M aaZZ/d^;3ZZČaea;a hoja koros'k;7; .S/oeeacee. Ko /e eZzlra/ sZaro^Zo a a Daaaja živeč;/: koroAZ/; .5/oeeA;cee dr. FoaeZa 7e/eaa,;7; doda/, da so a:a ajegovc hesede „a;kdar ig ra' ZzaeverZzZ seo/ea;;; jezika. seo/Za; pesraon, wo/7rri aat'adam "^o/Z;;čao Izročilo za seo/e de/oeaaje Za da azorajo fo pograd rad; za ce/oZao soeZa/Z.sZZčr;o sZraa-ko, je d do Z;7;o r;a rrga pred RoZovžera. R;7o /e čaZZzl, da raa je ro res pr; srea, da ajegoee he.sede raso /rde spregovorjene rja v prvo-rrazj.sk; vsakdan. /oda. pod okrl/jera Vra-a;Zzkyjeee v/ade se srape zakoa, k; pomen; prav; zavrne/; cZzZraaZ/; 7e/enov;7; /resed. Fo, kar so spozna/; za pravdno dnr;ajs/;; soc;a/;-sd, še zdavnaj n; ges/o ajl-dov/d dorošd/d rovar;šev, d; j/m je desed okzoher s/ej do prej več/; prazrdd dor prv; maj. Aevdčno mogočna dorošda yocZa/Z.sZ;čaa srranda je če zdavnaj proda/a /n /zda/a vsa .soc/a/Z-sdčna nače/a enadoprav-nega narodnosmega sož;-rja /n se d/avrno porop;7a na dno prosrašdega nem-šdega aacloaa/Zzraa. Dok/er je dd proresr s/o-vensd/d vr^nkapea,/aočaa /n adaren, dod/er je .S7o-veneem aspe/o raohZ/ZzlraZ; avsrr/jsdo demodradčno /n mednarodno javnos/ pror; vsem po^kasora ave/jav;-rve aparrde/da na Koro-šdem, rado do/go so rad; razaa;aejJZ po/;dd; vsed srrand na zveza; rava; /addo drzda/; svoje podivjane /sorošde srrandarsde rovar/še. Odkar aekazer; samozvan; s/ovea^k; odreševa/c; dajejo narodnosrno po/Zzl-do, d; pe/je na m/Zn doro-šd;d včerajšn/dov, Zn se odpovedajejo jasno de/ZnZ-ranZm zadrevam Zn po/re-dam ^7ovea.ske aarodaosZ-ne sdapnosd v zameno za nedaj mZ/Zjonov, je Zen; po/ZrZdom težje.* Koroška jZm zadras; v odraz, da je njena meZoda vendar/e nč/ndov/ra. če domo v šo/sdem vprašanja pod/eg/Z Zn nam do vsZ/jen apar;/;e;d.sk/ mode/, do Zreda Iskal; drZ-vce Zad; v /asmZd vrszad. Danaj je d;7 naš/m Zežajaa; reddoddaj rado odprz doz danes. Da pa se ave/jav/ja proz; /Zoroščem, pozredaje naš od/očen aaslop. Povsod v /tvsirZj; Zn v mednarodni javnoszl, ne samo v par/araeala/ Gsr/r/zz AoroiA/Tz Y/ove/zcev v črz.szz 77/7/e/y'evega /zrzczz//;zz, žr/vc, zrt/z7rz/;z' zzz zzic/je/zz /z vr.s/ g/ove/z^Ae /zzzročfnp .sAzzp/;o,s7z, č/op/z/zos* Ao/o.s*Az7z ^/ovencev r przr/zzzz/z.sAz borb;' za o.svoborb/cv /S v.s/rz/p /pr rzA/zzzzbzo Ao/.sAo z /zrzz.fzzzzjP go bz7z o.s/zov/zz pozz&zrAz špo/nz/zsAc prircr/z/vc prc/eA/o srer/o v /V7bzr/zzz.sAc//z zVzzz/zzz v Ce/ovc/z, Ar/g/ayo orgaa/z/ra/z Zvpza g/ovpagAz/7: /zgp//pappr /7? Zveza AorovAz/z par//za//ov. Na z/ 7/7// /jzrz/z' gp yp oč^zra/o va/zz/zr /7z /zpr/pa/o prz//op/zo v*o/j'o z/; //rz-pravT/paog/ A/orogA;/7z ,S7z/ypappzz za T/z/rbz/ //ro/z g/z/zpčp/zzzz /z/čpya//zpz/zzz go/-gA/p//n/ /noč/p/a. G/ava/ go v or/; z'A z /za g//z///;z7zgAz/ /zrzrpz/z/vz go /)/7z' //rpz7spz//;zA* Z^/Vožp Par//, //rpz7gpz7a/A Z.SY7 z/z/z/. z7;z. Fp/zAg EV/pgpr, goz7p/avpp DoAa/ap//-/aczjgApga zzr/zzva avg/rzjgApga oz/j/orr; z/r. /VprApr/ P.zrpzz/zprgpr /pr j/rpz/g/aš/zzza /zaz/rpgzoaa/ap z7zz'pz'a/z7p za z//zra/zz/pš' gAapapga z/vojpzzp/zpga j/ozzAa P/;ga/)P//; ^///pr. G/a.s7/p/;z/ //a g/a gpo/a/agAo //rz/g/a^o z/A/zAova/a NorogA/ par/zzaagAz pp^gA/ z//or za Mpgaa/ ppvgA/ z7>or „Poz". izrujete nam korenin! " IVAN LUKAN Kot prvi govornik je predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl najprej spomnil na likvidacijo republike Avstrije pred 50 leti. Poudaril je, da so na Koroškem nacionalsocialisti že v letih pred anšlusom dobro pripravili teren za uresničitev nacionalistične ideje „Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer". Koroška klima se je hitro spremenila v zmagoslavje domačih nacistov, začeli so ruvati slovenske korenine. Prva žrtev je bil škocijanski župnik Vinko Poljanec, sledile so aretacije Slovencev in taborišča, kamor so pošiljali Slovence. Začeli so tudi s pripravami za izseljevanje koroških Slovencev - izseliti sojih hz)teli 40.000. 14. in 15. aprila 1942 pa so načrt deloma uresničili, ko so izselili skoraj 300 slovenskih družin. Ploščo za izseljene! S tem v zvezi je Partl opozoril koroške oblasti, da na to nečloveško ravnanje danes ne opominja ne spomenik, ne cesta, ki bi bila poimenovana po slovenskih izseljencih. „V Žrelcu bi lahko namestili vsaj ploščo", je dejal Partl. potrjen z močnim aplavzom navzočih. V nadaljevanju svojega govora je Partl opisal nastanek partizanske borbe proti nemškemu fašizmu na Koroškem. Pri tem je poudaril, da je bil to edini upor na območju takratnega nemškega rajha. „Prodora partizanstva niso mogli ustaviti niti s smrtnimi obsodbami in obglavljenjem 13 selskih žrtev na Dunaju", je dejal govornik in ugotovil, da smo Slovenci veliko prispevali k končni osvoboditvi Avstrije in k porazu nacizma. Kljub temu, je dejal Partl, se je že leta 1945 in v naslednjih letih pokazalo, da je bil nacizem na Koroškem samo vojaško poražen. Nemškonaeionalna ideja pa je živela naprej in že takoj po podpisu državne pogodbe je nacizem dvignil glavo in uničil obvezno dvojezično šolo na južnem Koroškem. Leta 1972 pa je s takoimenovanim „Ortstafe!sturmom" ponovno dosegel nadaljno okrnitev pravic koroških Slovencev. „Letos, ob 50. obletnici likvidacije Avstrije, pa nam hočejo vzeti še zadnje ostanke dvojezičnega šolstva. Kaže, da je za nemško-nacionalne sile na Koroškem hajka proti dvojezičnemu šolstvu že dobljena, zato se že lotevajo napada na slovenščino v cerkvi. In to s ciljem, da bi v cerkvi zreducirali slovenščino na kak „Oče naš". Enotnost -želja naših ijudi! „Zato se mi zdi danes, daje v borbi za dvojezično šolstvo in za ohranitev slovenščine na drugih področjih, za nas koroške Slovence najbolj važno, da ohranimo enotnost. Prepričan sem, da je ta danes potrebna bolj kot kdajkoli; bolj kot po letu 1945, ko so med nas prihajali belogardisti in ustvarjali prepire. Danes pa sami povzročamo razdor, kakršnega res ne bi potrebovali. Menim, da seje potrebno zavedati dejstva, da ljudstvo na podeželju želi enotnost Slovencev. Enotnost mora biti naš cilj, enotnost je želja vseh malih ljudi v vaseh južne Koroške!" Partl je svoj govor zaključil s pozivom, naj Slovenci ne klonimo pred pritiskom nemškega nacionalizma, naj trdno vztrajamo na zahtevah za izpolnitev Avstrijske državne pogodbe. ..Dočakati hočemo koroško deželo, v kateri bosta oba naroda enakopravna, kjer bomo Slovenci kot manjšina enakopraven član med enakimi" je zaključil predsednik Zveze slovenskih izseljencev. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser je najprej spomnil na slovenske žrtve nacizma in na partizansko borbo proti Hitlerjevemu režimu. Po tem je zavzel stališče do šolskega vprašanja. „Naša naloga je, da se sedaj resno organiziramo. Starši, učitelji in vsi ostali moramo vsaj otežkočiti uvedbo ločitvenega modela. Če tega ne bomo storili, bodo rekli, daje bilo proti samo nekaj političnih funkcionarjev, ljudje pa so novo ureditev sprejeli. Zato se mora vsakdo izmed nas, kdor ima možnost, na svojem mestu upreti temu pedagoškemu modelu", je dejal Wieser. '*-** *i J g. JET' * ? A*"ff 1 -.n P" ' *r / G 3 ! M tt V ^ / /r 1 1/ p/vem de/tz przredzfve /e nas/op/7 Koroški pa/7/zansk; pevski zbor pod vods/vom Branka Čepina. SMeAMoZtar Jože Par//, predsednik Zveze slovenskih izseljencev.* ..Slovenskim družinam, ki so bile izsei/ene, bi /ahko pos/av;7i vsaj spominsko p/ogčo/" Podpora staršem in učiteijem Kar zadeva Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, je govornik dejal, da bo ZSO skupaj s pravniki in pedagogi sprožila vrsto pravnih postopkov pri ustavnem sodišču in napovedal, daje na nekaterih področjih precej možnosti za uspeh. „Vsi vemo, da se v četrtem razredu ljudske šole slovenščina ne poučuje več v smislu elementarnega pouka, temveč samo šc kot predmet. Zaradi tega pravniki pravijo, daje pri tem možno doseči določene spremembe. Vse te pravne akcije pa moramo podpirati tako, da bodo starši, učitelji in drugi imeli podporo na vsem dvojezičnem področju." Naši pravi zavezniki V nadaljevanju svojega govora je Wieser dejal, da so demokrati iz nemškogo-vorečega tabora naši pravi zavezniki, ne pa tisti politiki, ki pravijo, kako velik je bil prispevek koroških Slovencev v antifašističnem boju, hkrati pa so pripravljeni podpisati ločitveni model. Wiescr je kritiziral tudi tiste sloven- ske predstavnike, ki v tem težkem trenutku pravijo, da se ne izplača boriti proti ločevalnemu modelu - in to zaradi nekaj denarja." To je politika, ki ne vodi nikamor, in ko govorimo o enotnosti, moramo tudi povedati, kaj si pod tem pojmom predstavljamo. Enotni moramo biti takrat, ko se borimo za šolo, za slovenščino v cerkvi, za napise, za uradni jezik. To od nas ljudje pričakujejo, ne pa pasivno enotnost!" je dejal Wieser. Antifašizem je nedeljiv! Dr. Herbert Exenberger, sodelavec Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora, je v svojem prispevku poudaril doprinos koroških partizanov v boju proti nacizmu. Opozoril pa je na žalostne pojave sedanjosti. Dobesedno je govoril o anonimnih pismih, desnoek-stremnih pamfletih in neverjetni kampanji proti dvojezčinemu šolstvu. ..Kot je rekel dr. Neugebauer, znanstveni vodja našega inštituta, je za Avstrijce porazna ugotovitev, da so koroški Slovenci za pogumen boj v anti- fašističnem uporu deležni le malo zahvale in priznanja." Exenberger je zaključil z mislijo dr. Josefa Hindelsa in menil: „Ne smemo privoliti, da bodo danes slovenski otroci potisnjeni v geto, kot se je to pred 50 leti zgodilo židovskim otrokom. Kajti, tako meni Hindels in tako mislimo tudi mi", je dejal Exenberger, „antifašizem je enostavno nedeljiv!" Nazadnje je spregovorila Elisabeth Sitter, predstavnica nadregionalne iniciative staršev za ohranitev skupnega dvojezičnega pouka. Obrnila se je na starše, ki nameravajo prijaviti svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Sitterjevater iniciativa opozarjata, da naj ob vpisu izrecno zahtevajo dvojezični pouk na podlagi veljavnih zakonskih določil. Opozorila je tudi na posebne formularje, ki jih je objavila iniciativa. Prvi del prireditve je glasbeno oblikoval Koroški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Branko Čepin. V drugem delu pa so navzoči prisluhnili pesmim ponižanih in razžaljenih narodov v izvedbi MePZ „Rož" iz Šentjakoba pod vodstvom Lajka Milisa-vljeviča. D/p/, /ni. Fe//ks IMeser, predsedn/k Zveze s/o vensk/d organ/zac// na Koroškem. Eno/n/ moramo b/f; /akra/, ko se bor/mo za šo/o, za s/o-venšč/no v cerkvi i/d/" Dr. Herbert Exenberger, sode/a vec Dokumentacij- skega ardiva avstrijskega odpora/ „ Tako meni Hinde/s in tako mis/imo tudi mi.* antifašizem je nedeijiv/" E//sabefd S/tfer, zastopnica nadregiona/ne iniciative staršev za ohranitev skupnega dvojezičnega pouka; „ Pojavite svoje otroke na pod/agi sedaj ve/javnega zakona.'" Socia!na demokracija na poti v drugo stoielje? Brez posebnih senzacij je pred enim tednom potekal izredni kongres socialistične stranke. Velika večina delegatov je potrdila predlog strankinega predsedstva in izvolila Franza Vranitzkega za svojega predsednika; redki protestni glasovi -predvsem iz vrst mladinskih socialističnih organizacij, ki so se izrekli predvsem proti združitvi funkcije predsednika vlade in predsednika stranke v eni osebi, ne pa toliko proti Vranitzkemu samemu - so utonili v valu splošnega odobravanja. Dejansko bo Vranitzkemu težko razložiti, kdaj govori kot strankarski predsednik, kdaj kot kancler, kar bo begalo članstvo partije ter omogočalo špekulacije tiska im medijev. V svojem skoraj dvournem nagovoru je Vranitzky poudaril, da socialna demokracija in njene ideje še niso preživele; probleme, s katerimi je soočena današnja družba - od ekologije preko novih tehnologij tja do oboroževalne tekme - lahko rešuje samo gibanje, kije od nekdaj prisegalo na humanitarne vrednote solidarnosti, tolerance in pravičnosti. To pa je - pred sto leti, danes in v novem stoletju zasidrano v socialni demokraciji, v socialistični stranki. Vranitzkyjeve besede so zbujale obče odobravanje, saj so tako pravilne kot splošne. Druge in konkretne strani se Vranitzky ni dotaknil: namreč vedno hitrejšega siromašenja velikih delov prebivalstva, zlasti upokojencev, katerih prejemki se letos prvič niso zvišali niti za stopnjo inflacije; brezposelnosti mladih, posebno v pokrajinah, ki jih je povsem zajela gospodarska kriza; popolnega in dokončnega razsula podržavljenih podjetij in s tem hkrati razpada ene izmed osnovnih socialdemokratskih prvin: delavske solidarnosti; poslabšanja bolniškega zavarovanja v zvezi z uvedbo somopri-spevka v primeru bolniške oskrbe. Lahko je govoriti o vizijah nove socialne demokracije; zadostovalo bi uresničevanje dozdajšnjih socialdemokratskih načel. Vizije Vic-torja Adlerja namreč doslej še niso izpolnjene. Te pa so za delovnega človeka nedvomno pomembnejše kot vse vizije duha časa, katerega menda pooseblja Vranitzky. Franci Zwifter Sovjeti že zapuščajo Afganistan KABUL. Kot je bilo napovedano, se je 15. maja začel umik prvih sovjetskih enot iz Afganistana. Umik je potekal brez napadov Mudžahedinov, kot so to napovedali. Kot poroča nemška tiskovna agencija, je v Afganistanu od leta 1980 dalje izgubilo življenje blizu 10.000 sovjetskih vojakov. Mauthausen: Nad 50.000 na spominski prireditvi Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je v nedeljo - na dan 33. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe - na velikem spominskem zborovanju za žrtve nacizma v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu dejal, da je ta državna pogodba osnova za obstoj države. S podpisom je Avstrija dosegata neodvisnost in suverenost. Pred tisočimi udeleženci iz 25 držav, med njimi je tudi bila delegacija s Koroške (koroški Slovenci, Zveza taboriščnikov), je kancler opozoril na avstrijske žrtve upora proti nacizmu in poudaril, daje današnja Avstrija „antiteza nacionalsocialističnemu, nečloveškemu, krivičnemu sistemu." Kancler je v svojem govoru tudi posvaril pred sovraštvom napram vsem Avstrijcem, katerih materin jezik ni nemški. Na sporedu spominske proslave je bila tudi krstna izvedba Mauthausenske kantate, ki jo je dirigiral avtor, grški glasbenik in komponist Mikis Theodorakis. Dizdarevič novi predsednik SFRJ BEOGRAD. Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je v nedeljo za novega predsednika SFRJ imenovalo bivšega zunanjpga ministra Raifa Dizdare-viča, za podpredsednika pa Slovenca Staneta Dolanca. Dizdarevič in Dolanc bosta v tej funkciji eno leto. 20 !et Pedagoške akademije 4 18. maj 1988 TMBUNA BRALCEV Čestitam 30. aprila smo imeli na Dunaju priložnost slišati slovenski rožanski zbor iz Šentjakoba. Koncert je vseboval izključno pesmi zatiranih narodov v Evropi in izven nje. V prvem delu so se pevci predstavili v klasični obliki zborovskega petja, v drugem delu so pesmi, ki so jih peli, scensko uprizorili. Čeprav so bili uvodni teksti predolgi in preveč pouče-valni - morali bi jih strniti na dra, tri vsebinsko pomembne stavke - je koncert napravil, predvsem v drugem delu, globok vtis na poslušalce, ki so napolnili dvorano. Kompliment zboru, ki ima tako nadarjene igralce in tako dobre glasove, kompliment pa predvsem dirigentu, ki s svojim simpatično dinamičnim nastopom in z obilnim strokovnim znanjem izvabi iz pevcev tako kvalitetne dosežke. Marica Kutnik. Dunaj OGLASA Brošuro „Ljubezen zdravi" lahko brezplačno naročite na naslovu: Univerzalno življe-nje/Universelles Leben, Pos-tfach 140, 5016 Salzburg. *ww Dajem v najem počitniško hišo, 7(1 metrov od morja za 6+! osebo, 700 kvadratnih metrov. Hiša je v Dajii pri Novigradu. Ponudbe pismeno na nasiov: Marta Javornik, u). Pohorskega hatatjona, 6Hi3 Ljubijana, Jugostavija. Leta 1962 je avstrijska zvezna vlada sprejela zakon, s katerim so z novimi institucijami, pedagoškimi akademijami, nadomestili učiteljišča; Leta 1968 so na osnovi tega zakona nastale pedagoške akademije, ki od leta 1975 dalje izobražujejo poleg ljud-skošolskih tudi glavnošolske učitelje. Pedagoška akademija v Celovcu obstaja torej 20 let. Jubilejne prireditve bodo trajale ves teden. Spored sega od športa pa tja do klasične glasbe, višek pa bo prav gotovo mednarodna razprava o ciljih izobraževanja učiteljev. S m razpravo, na kateri bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz Furlanije in Slovenije, ter z razstavo o dvojezični šoli (pripravili so jo učitelji in študentje slovenščine), pa so pa Pedagoški akademiji očitno našli izhod iz problema, kako se izogniti trenutni razpravi o dvojezičnem šolstvu na Koroškem in o grozečem ločevanju, in nemoteno izvesti praznovanje 20. obletnice. Da je temu tako, je nakazala že tiskovna konferenca, saj so na vprašanja novinarjev govorili le o tem, da so v hiši sami dosegli integracijo vseh študentov ne glede na narodnostno pripadnost. Že ob samih uvodnih prireditvah so ostali problemi (obiski oz. prisostvovanje dvojezičnemu pouku, manjkajoča dvojezična poskusna ljudska šola v sami hiši...), ki se postavljajo študentom, ki si hočejo pridobiti tudi kvalifikacijo za dvojezičnega učitelja, nedotaknjeni, kaj šele, da hi npr. direktor Pedagoške akademije Krainz ob besedičenju o potrebni integraciji vseh sku- pin (tudi Slovencev) zavzel strokovno stališče k grozečemu ločevalnemu modelu. Nasprotno: čeprav je bilo opaziti, da je deloma prizadet, je valil odgovornost na politiko. „Pri tem pa pedagogika nima moči!" Slično kot razni pedagoški inštituti, ki hočejo na razne načine pridobiti celo slovenske učitelje, da bi sodelovali pri pripravah na ločevanje. Kako koroška politika ravna zagovorniki skupnega dvojezičnega pouka, je dokazal sam Wagner. Ko je na otvoritvi slovenski „minister" za šolstvo Pivec dejal, da Slovenija upa na tako rešitev, s kakršno bi soglašali koroški Slovenci, jc Wagner odvrnil: „V avstrijski demokraciji vsak lahko pove svoje mnenje - sprva še brez posledic"... -ma Občina kupita zemljo ob jezeru Občina Žitara vas je lani dobro gospodarila in dosegla 241.453 šilingov presežka. Skoraj celotno vsoto pa bo morala še pokasirati, saj imajo nekatera podjetja še dolgove pri plačevanju raznih davkov. Občino kiju! temu bremenijo visoke dajatve, ki jih mora plačevati za deželne ustanove in sicer: 700.000 za primanjkljaj deželnih bolnic, 300.000 deželnih dajtev, več kot 2 milijona v sklad za šolsko skupnost. Torej ni čudno, da so se odborniki EL le težko odločili glasovati za nakup 20.000 kvadratnih metrov velike površine ob Ženeškem jezeru, ki naj bi služil predvsem turistom za kopanje in sončenje in ko bo stala skoraj 4 milijone (dodatno bodo potrebne investicije za izgradnjo v višini 1,5 milijona). Kljub temu je občinski svet sprejel sklep soglasno, to pa predvsem zato, ker je dežela obljubila subvencijo v višini dveh milijonov. Odbornik EL Kukoviča: „Zato pa letos ne bomo mogli graditi cest. kar bi bilo za občane tudi koristno!" Častni prstan za Woschitza V prisotnosti velikega števila častnih gostov in številnih občanov je bil na slavnostni seji s častnim prstanom občine Borovlje odlikovan bivši boroveljski župan, višji šolski svetnik Anton Wo-schitz. Odlikovanje je Wo-schitz dobil za njegove zasluge kot župan občine v letih 1973 do 1985. Slovenska pesem oz. beseda je na tej slavnostni seji v Borovljah manjkala. Stavospevi desničarjev Haiderju d*4 5otw4te4/yaM4* *JtAl* icA *ocA A«*; dAt* da-* o* 1*.7. č* **i**<" ** 4Ča4Ap*AaA4* $<4^*AcA ^J4p #ač(f*4 ut*/ d** HA*4icAl** ]či*j*čA*i4** *ipt** *icA *icA< tč** au-*%aA*.4čcA* *cA4i%4-]či*A* 0c44Č*čču*p. RA** <*č* v**d*'! icA dča f*ič**A**4 ] O* MA4*4*4 5*l4* , #4. A?. 0M4p*4, 04 # $M44**AQM*4,0. JcAp*%*4 / !A*Č u*4*4*4 adcA*4t* JuiatmtaAut^č AttčcAčt*. jjcA Aačč* *M4 dčt v4.cA4čp*A*a 0i*p* %**4. Č4 Aa4 *4*t au4%RA4.4čcA* AM*4/*4ocA* dA*4