/Primorski Št. 91 (15.193) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TOST-lIMontecchlć-Tel 040/7796600_________ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rtstorl 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN 411CIS ALPINA 5 MIKSTIOM banca di credito di trieste dLIKd tržaška kreditna banka 7500 lir PONEDELJEK, 3. APRILA 1995 Izbira, Id bo vplivala m državo Vojmir Tavčar Po predstavitvi kandidatur se je vCeraj zaCela kampanja za deželne volitve, na katerih bodo volil-ci obnovili krajevne parlamente in uprave vseh dežel z navadnim statutu-tom. Ker bodo na voliSCa poklicani skoraj vsi upravičenci (izjema je pet dežel s posebnim statutom), bodo deželne vohtve za vse stranke zanimiv test, saj bodo izmerile svojo dejansko moč. Kartel svoboščin bo preveril, ah je njegova priljubljenost še vedno na lanskoletni ravni, levosredinska koalicija bo ugotavljala, ah na novih političnih volitvah lahko zmaga, Severna hga bo izvedela, kolikšno ceno je plačala, ker se je razšla s Silviom Berlusconijem. Bivši italijanski premier, ki je v zadnjim mesecih doživel nekaj pekočih porazov, je med vsemi italijanskimi voditelji tisti, ki je na deželne volitve stavil največ, saj jih skuša sprementiti v neke vrste referendum za ali proti njegovemu hderstvu. Ker Torza Italia na terenu ni zakoreninjena, skuša Berlusconi pridobiti glasove Za stranko s tem, da se postavi sam v igro. Na ta način želi medijski magnat vtisniti deželnim volitvam izrazit politični pečat, predvsem z morebitno zmago pritisniti na Predsednika republike za Čimprešnji razpust parlamenta in razpis novih političnih vohtev. Ce mu bo uspelo, bo Berlusconi utrdil lidersko vlogo v Kartelu svoboščin, v napro-tnem primeru pa se bo njegova politična zvezda nagnila k zatonu. Politični poudarek, ki ga Berlusconi pripisuje volitvam, je najbrž pretiran. Očitno pa je, da bodo izidi deželnih volitev vplivali tudi na vsedržavno politično šahovnico in pogojevali nadalnje izbire strank 0 vprašanjih, ki so bistvenega pomena za demokracijo (zakon proti televizijskim monopolom) in za družbeni ter gospodarski razvoj ( boj proti brezposelnosti, pokojninska reforma itd.). Izbire volilcev Pa bodo tudi pokazale, ah se Italija približuje zrelim zahodnim demokracijam ali še vedno misli, da se bude probleme lahko reši s čarobno palico. I Poskus umora: Valentova v zapora RIM - Nekdanjo evroparlamentarko Dacio Valent so aretirali zaradi poskusa umora. Znana 33-letna temnopolta bivša policistka je z nožem zabodla moškega, s katerim je živela že dalj časa, ker jo je hotel zapustiti. Stanje ranjenca ni zaskrbljujoče. Valentova je bila v ospredju kronike, ko so ji v Vidmu ubili brata, ko so jo na Siciliji napadli in je drugi policisti niso branili, ko je prestopila od KPI v SKP, nato k Berlusconiju in nazadnje k NZ. I Kogojev večer v nizu »Dvojnosti TRST - Večer posvečen Mariju Kogoju je uvedel kratek niz glasbeno-literarnih srečanj v okviru pobude »Dvojnost. Aspekti slovenske kulture v Trstu«, ki jo prireja tržaška občinska uprava. O še vedno premalo poznanem skladatelju je včeraj v avditoriju muzeja Revoltella govoril prof. Pavle Merku, Kogojeve skladbe pa sta izvajala pianist Emanuele Arciuli in violinist Črtomir Siškovič, ki sta pred kratkim izdala tudi lasersko ploščo teh skladb. Na 2. strani Jr ITALIJA / KOPICA ZBOROVANJ Začetek volilne bitke za dežele Silvio Berlusconi v Milanu prikazal volitve kot referendum za ali proti svobodi Eksplozija vGaziiSalev GAZA - V prvih popoldanskih mah je močna eksplozija podrla trinadstropno poslopje v Gazi. Pet oseb, med katerimi en otrok, je umrlo, 35 pa jih je bilo ranjenih. Palestinski policisti so ugotovili, da so pripadniki teroristične skupine Hamas pripravljali peklenski stroj, ki jim je eksplodiral. Pod ruševinami porušenega poslopja so odkrili večje količine razstreliva, municijo in orožje. Med mrtvimi je tudi 30-letni Kamal Kheil, eden od poveljnikov vojaškega oddelka Hamasa. Na 5. strani RIM - Potem ko je v petek potekel rok za predložitev kandidatur, je včeraj volilna kampanja dejansko »eksplodirala«. Politični liderji so bili včeraj v skoraj vseh deželah, kjer bodo 23. aprila volitve. Tudi to je dokaz, kolikšen pomen stranke pripisujejo volitvam, ki bodo zajele skoraj celotno italijansko volilno telo. Se najbolj izrazit politični pečat skuša deželnim volitvam vtisniti predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, ki je tudi včeraj v Milanu poudaril, da bodo deželne volitve referendum za ali proti njemu, za ali proti svobodi. Z nasprotnega brega je Giorgio La Malfa izrazil upanje, da bodo poražene stranke, ki bi hotele predčasen razpust parlamenta, medtem ko je lider Severne lige Umberto Bos-si dejal, da bi z zmago njegove stranke na Severu lahko osnovali zametek Severne republike. Na 3. strani Ofenziva Srbov in Abdičevcev SARAJEVO - Po poročilih bosanskega radia so srbske sile začele veliko tankovsko in pehotno ofenzivo na »varovanem« bihaškem območju. Predstavniki Združenih narodov teh vesti niso mogli potrditi, saj po njihovih podatkih včeraj v okolici Velike Kladuše ni bilo več kot dvesto detonacij, kar je menda dokaj »običajna številka«. Na Bihać je popoldne padlo vsaj dvajset granat. Srbom v napadih pomagajo Abdičeve sile, glavni cilj napadov pa je Vmograč, ki leži približno petnajst kilometrov vzodno od Velike Kladuše. Z zavzetjem Vrnograča bi Srbi nadzorovali glavno prometno povezavo v severnem delu bihaškega žepa. Število mrtvih in ranjenih ni znano. Opazovalci domnevajo, da je zadnja srbska ofenziva odgovor na uspehe bosanskih vladnih sil v osrednji in severni Bosni. Konec tedna so najhujši spopadi potekali severovzhodno od Tuzle, na območju Majevice in Kale-sije, kjer je eksplodiralo več kot sedemsto granat. Na sliki; sarajevski vsakdan Pesem mladih včeraj slavila srebrni jubilej TRST - Pesem mladih, revija otroških in mladinskih zborov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, je včeraj slavila srebrno obletnico. Kot je v imenu organizatorjev poudarila Ljuba Smotlak, je bil tudi včeraj tržaški Kulturni dom polno zaseden v ponoven dokaz, da pobuda uživa široko podporo staršev, šolnikov, glasbenih pedagogov in seveda mladih pevcev. To pa je tudi spodbuda, da bodo organizatorji še v bodoče vztrajah. (Foto KROMA) TOTOCALCIO X1 1 X 1 2 1 22 2 2 X X Dobitki: 13-255.620.000 lir 12- 6.129.000 lir • ' " sltil it % Danes na športnih straneh Nepričakovan poraz Sovodenj V 1. amaterski ligi so nogometaši Sovodenj nepričakovano izgubili v Latisani. Kljub temu pa imajo na lestvici še vedno dve točki prednosti pred drugouvrščeno Caprivo. _ S trim 1.0 Arianna Bogateč šesta v Anziu Jadralka Sirene Arianna Bogateč je v Anziu v močni mednarodni konkurenci osvojila šesto mesto in si skoraj ze zagotovila vozovnico za olimpijske igre v Atlanti. Stran 12 Doohan zmagal tudi v Maleziji Avstralec Michael Doohan je osvojil prvo na mesto v polbtrskem razredu, Max Biaggi pa je v razredu 250 kubikov slavil prvo letošnjo zmago. Stran 13 Ceron prvi v Londonu Na londonskem maratonu je zmagal Mehikanec Dio-nicio Ceron, medtem ko je med ženskami bila prva Poljakinja M. Sobanska Stran 13 Inter in Fiorentina zmagala Po 25. kolu italijanske nogometne A lige Juventus prepričljivo vodi. Včeraj so zmagali Inter, Fiorentina, Napoli, Foggia in Torino. Stran 14 ITALIJA / DEŽELNE VOLITVE SINDIKATI / REFORMA Z nastopi liderjev vseh strank včeraj dejanski začetek volilne kampanje »Odločilni« teden za pokojnine Vlado želi podpisati sporazum s sindikati pred upravnimi volitvami - DSL temu nasprotuje RIM - Z včerajšnjo nedeljo se je dejansko začela predvolilna kampanja za deželne volitve, ki bodo v nedeljo, 23. t.m. Skoraj vsi liderji so bili angažirani v predstavitvi kandidatov za deželne predsednike, kar priča o pomenu, ki ga stranke pripisujejo volitvam. Se najbolj izrazit politični predznak daje deželnim volitvam lider Kartela svoboščin Silvio Berlusconi, ki je tudi včeraj v Milanu na prvem občnem zboru federalistov (gre za tiste, ki so zaradi nesoglasij z Umbertom Bossijem zapustili Severno ligo) poudaril, da »23. aprila moramo spet biti gospodarji lastne svobode«. Bivši italijanski premier je bil zelo napadalen, predsednika vlade Lam-berta Dinija je obtožil, da z omejevanjem možnosti televizijski reklame spreminja pravila, ko je igra že v teku, krivec vsega pa naj bi bil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki naj bi prilagajal pravila, ker »ekipa, ki jo podpira, zgublja«. Iz Turina je Silviu ber-lusconiju in njegovemu zavezniku Gianfrancu Finiju vrnil milo za drago voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki je Berlusconijev Fininvest ocenil za »tovarno Bettina Craxija«, Nacionalno zavezništvo pa kot »stranko, ki je bila vselej blizu mafiji«. Bossi je prepričan, da bo Liga na Severu zmagala in da bo tako lahko nastal vsaj zametek Severne republike. Proti Demokratični stranki levice je včeraj »streljal« predsednik Stranke komunistične prenove Armando Cos-sutta, ki je DSL obtožil, da »samomorilsko« razbija enotnost levice in išče povezave s centrom. Na ta način bo po Cossuttovi oceni DSL prispevala k zmagi desnice. DSL bo predstavila svoje poglede danes na novinarski konferenci po seji strankinega vodstva. V imenu strank, ki podpirajo Dinijevo vlado, je včeraj govoril tajnik republikanske stranke Gi-orgio La Malfa, ki si je »-tak izid, da bi razorožil tiste, ki hočejo takojšnje predčasne volitve«. Po oceni La M alfe bi takojšen razpust parlamenta samo zaostril finančno krizo in Italijo oddaljil od Evrope. RIM - Po napovedih političnih izvedencev se danes začenja odločilni teden za novo pokojninsko reformo. Vlada se bo v sredo sestala s sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL, UIL, ki so sredi preteklega tedna objavile svoj predlog o novih pokojninah. Dini želi čimprej zaključiti pokjninsko partijo, vsekakor pred 23. aprilom, datumom upravnih volitev. Kartel svoboščin in Stranka komunistične prenove se s tem strinjata, nasprotujejo pa mu Demokratična stranka levice in sindikati. Prva noče, da bi opozicija izkoristila pokojninsko reformo v svoje politične namene. Drugi so že naznanili, da ne bodo podpisali nobenega sporazu- ma predno se ne bodo o predlogu izrekli delavci. Ze ta teden bodo začeli na posameznih delovnih mestih s posvetovanjem in ocenjevanjem predloga. Sindikati računajo, da bo posvetovanje trajalo vsaj tri tedne, torej s podpisom novega pokojninskega sporazuma pred upravnimi volitvami ne bo nič. Sindikalni predlog je edini, ki je bil doslej predložen javnosti. Vlada svojega še ni izdelala, Forza Italia in Nacionalno zavezništvo tudi ne, ker se očitno bojita, da bi ob objavi lastnih predlogov naletela na negodovanje volivcev. Vladni izvedenci so imeli v preteklih dneh vrsto tehničnih sestankov, da bi ugotovili, ali je predlog s finančnega vidika izvedljiv. Dini je dal vsekakor vedeti, da bo lahko predlog sindikatov uporabil le kot temelj bodoče reforme. Seveda, če bodo številke pokazale, ali bo država z njim prihranila javne izdatke. Sidnikati lahko sedaj računajo na dva zaveznika. Prvi je nihče drug kot sam minister za delo Treu, ki je sindikalne ideje o pokojninski reformi ocenjeval zmeraj dobrohotno. V preteklih tednih se je večkrat sestal s sindikalnimi predstavniki, kar je tudi dovolj pomenljivo. Drugi zaveznik sindikatov je DSL. Njeni predstavniki so ga ugodno ocenili. Mnogo širša je opozicijska fronta. Berlusconi je že nekaj ur po objavi reformnega predloga izjavil, da gre za »zmešnjavo«, ki naj bi oškodovala državno blagajno. Njegov zaveznik Fini je ostro poudaril, da »sindikati ne smejo ukazovati vladi in parlamentu«. Bertinotti (SKP) napada sindikate z levega brega: po njegovem mnenju bo predlog oškodoval delavce. Združenje indu-strijcev Confindustria meni, da s podobnim predlogom ne bo mogoče zmanjšati javnih izdatkov. Svoje sta povedali tudi združenji obrtnikov in trgovcev: oboji očitajo sindikatom, da ščitijo le interese odvisnih delavcev, medtem ko pozabljajo na neodvisne. Predlog sindikatov je, skratka, izzval široko paleto mnenj. Vprašanje je, ali jih bo mogoče kolikor toliko uskladiti. r DACIA VALENT / NEKDANJA EVROPARLAMENTARKA n Prijatelja je zabodla z nožem Spor z aktivistom proti rasizmu, ki jo je hotel zapustiti RIM - Nekdanja evroparlamentar-ka Dacia Valent je od včeraj v zaporu: aretirali so jo zaradi poskusa umora 33-letnega Luca Tshimbaeja Mutshai-la, s katerim je živela že dalj časa. 32-letna temnopolta Valentova, hči italijanskega diplomata in so-malske princesinje, ima za seboj precej razburkano življenje: leta 1985 sta ji v Vidmu mlada rasista ubila 16-letnega brata; leta 1989, ko je bila policistka na Siciliji, je dva kolega nista branila pred rasističnim napadom. Isto leto je bila izvoljena v evropski parlament na listi KPI. Njena politična pot pa je bila vijugasta: podprla je Stranko komunistične prenove, na zadnjih volitvah je glasovala za Berlusconija, v zadnjem času pa se je približala Finijevemu Nacionalnemu zavezništvu. Njena poroka z industrijcem iz Veneta, s katerim je imela dva otroka, se je razdrla. Ze dalj časa je živela v Rimu s predstavnikom združenja za rasno enakost Musthailom, s katerim pa je večkrat imela hude spore. 26. julija lani, ko je bila noseča, se je zabarikadirala v stanovanje, ker jo je Musthail po prepiru pretepel: posegli so policisti in gasilci in ju pomirili. Predsinočnjim pa je sama Valentova poklicala karabinjerje: »Zabodla sem moža«, je povedala po telefonu. V stanovanju, ki sta ga med zadnjim preprirom popolnoma razdejala, so karabinjerji našli Musthaila z globoko rano na desni roki, zaradi katere se bo moral zdraviti teden dni. Valentova je priznala, da sta se sprla, ker jo je hotel Musthail zapustiti. rlTRST / SLOVENSKA USTVARJALNOST n Veliki, še vedno premalo cenjeni Marij Kogoj O njem je govoril prof. Merku, igrala pa sta Arciuii in Siškovič - ..lih JE. mm lip TRST - S koncertom posvečenim skladatelju Mariju Kogoju se je včeraj v avditoriju muzeja Revoltella začel kratek niz glasbeno-li-teramih srečanj v okviru pobude »Dvojnost. Aspekti slovenske kulture v Trstu«. Na pobudo tržaške občinske uprave je niz kot tudi razstavo, ki daje naslov projektu, oblikovala skupina slovenskih tržaških kulturnikov v sodelovanju s predstavniki nekaterih vidnejših občinskih knjižnic in muzejev. O Mariju Kogoju, skladatelju, ki ga njegovi sodobniki - rodil se je v Trstu 20. septembra 1892, umrl pa je v ljubljanski umobolnici leta 1956 - niso mogli razumeti, precej slabo pa je poznan še danes, je obširno govoril prof. Pavle Merku, najboljši poznavalec Kogojevega opusa. Povedal je tudi, da so v Italiji v zadnjih 15 letih izšle tri plošče s Kogojevimi skladbami, in prav oblikovalca zadnje, laserske plošče z deli za klavir in violino, sta nastopila včeraj v muzeju Revoltella. Pianist Emanuele Arciuii - ki je tudi povedal, kako se je srečaj z njim prej povsem neznanim Kogojem - in priznani »domači« violinist Črtomir Siškovič sta pred ne preveč številnim občinstvom izvedla tri skladbe za klavir (solo Arciuii), 7 skladb za violino ob klavirski spremljavi, Portret in An-dante za violino in klavir. (Foto KROMA) TV: razhajanje v desni koaliciji MILAN - Voditelja desnega Kartela svoboščin Gianfranco Fini in Silvio Berlusconi gledata nekoliko različno na vprašanje preureditve italijanskega televizijskega sistema. Predsinočnjim je voditelj Nacionalnega zavezništva Fini izjavil, da bi bilo primemo, da bi tako Rai kot Finivest prodala po eno od svojih treh televizijskih mrež. Fini je tudi pristavil, da novi zakon ne bi smel preprečiti junijskih referendumov, ki se tičejo televizijskega sistema. Povedal je še, da je Berlusconi pripravljen prodati eno od svojih mrež, na kar je prejšnji teden tudi namignil sam predsednik Finin-vesta Fedele Confaloni-eri, Berlusconijeva desna roka. Včeraj pa je Berlusconi osebno in odločno demantiral, da bi Fini in Confalonieri podpirala takšno rešitev: »Kdor govori tako, ne razume sveta televizij.« Za lastnika Fini-vesta naj bi zaveznik in prvi sodelavec predlagala prenovitev zakonov, ki urejajo televizijski sistem. Tudi sam Fini je delno demantiral samega sebe z običajnim »novinarji me niso dobro razumeli«... Za predstavnika Demokratične stranke levice Bassaninija in Vito je iz Berlusconijevih besed jasno razvidno, da noče prave reforme, ki bi okrnila njegov monopol zasebnih televizij. »Finija in Confalonieri j a je potegnil za ušesa«, sta komentirala zastopnika DSL, ki tudi menita, da se bo desni pol zoperstavil vsakršnemu poskusu, da bi uredili to kočljivo vprašanje, kljub formalni podpori načelu proste konkurence. 51. OBLETNICA / PROSLAVA 71 ŽRTEV NA OPENSKEM STRELIŠČU Urediti je treba spominski park! TRST - Na današnji dan so pred 51 leti na openskem strelišču nacisti pobili 71 talcev, s trupli žrtev so krvniki preiskusi-li komaj zgrajeno krematorijsko peč v Rižarni. Tragičnega dogodka se je včeraj spomnila množica, ki se je zbrala ob obeležju padlim. Strelišče je še vedno nedostopno, park miru, ki naj bi nastal na tem območju, pa še vedno ovirajo z birokratskimi težavami in vojaškimi služnostmi. Očitno so le pretveze, za katerimi se skriva pomanjkanje dobre volje do še tako upravičenega predloga, kar je bilo poudarjeno tudi na včerajšnji proslavi: skrajni čas je, da na mestu tolikšnega trpljenja uredijo primemo obeležje, kot je predlagani park miru, pa tudi, da premestijo samo strelišče z mesta, kjer so pobili toliko nedolžnih ljudi. Na včerajšnji proslavi, ki jo je spremljal moški pevski zbor Tabor z Opčin pod vodstvom Sveta Grgiča, so spregovorili Drago Gomp v imenu organizatorjev, zgoniška županja Tamara Blazina in Arturo Calabria za Zvezo partizanov Anpi-Vzpi; zraven borcev so bili na častni straži taborniki in skavti; položili so vence organizacij pratizanov, deportirancev in političnih preganjancev, openskih borcev. Demokratične stranke levice in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Osrednja misel, ki po- vezovala vse tri govornike, je, da je v letu, ko praznujemo 50. obletnico zmage nad nacifašizmom, še vedno aktualno sporočilo, ki izhaja iz takih proslav: ne nasilju in ne sovraštvu med narodi in ljudmi! Strpnost in sožitje, na katerih je slonel odpor proti nacifašizmu, morata prodreti v nove rodove, je dejal Gorup; nemočni smo pred tragedijo v nekdanji Jugoslaviji, bodimo vsaj solidarni do žrtev, je pozvala Tamara Blazina; nastopiti je treba proti nevarnemu naraščanju desnice v Italiji in po vsej Evropi, je naglasil Arturo Calabria. Predstavnik Vzpi-Anpi je spregovoril tudi o me-dnardonem srečanju partizanov, ki se je včeraj zaključilo v Vidmu: borci proti nacifašizmu iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Češke in iz same Nemčije so pozah vse evropske države in predvsem ljudi, v prvi vrsti mlade, naj se zoperstavijo naraščajočemu valu desnice, ki blati spomin in vrednote široke demokratične in civilizirane koalicije, ki je z velikimi žrtvami porazila naciste, fašiste in njihove kolaboracioniste. J>QLINA / OB KONCU TEDNA CIVILNE ZAŠČITE Vaja preverila raven izurjenosti Odgovorni so bili z izidom kor zadovoljni Velika vaja civilne zaščite je včeraj pod geslom Dolina ’95 stekla Po vseh predvidenih načrtih: zadnji dan državnega tedna civilne zaščite je tako tudi dolinska občina doživela prvo vajo simulacije posega na »nesrečo«. Posega, ki je po mnenju pristojnih odgovornih organov zadovoljivo dobro uspel, so se udeležile ekipe prostovoljcev civilne zaščite, dolinske, miljske in tržaške občine, prostovoljci gasilskega združenja Breg, rdečega križa, radioamaterjev. Po alarmni sireni, ki je ob 9.35 najavila namišljeno o kravo v hranilniku družbe SI-OT, se je v realnem ča- sovnem sosledju sprožil ves mehanizem. Posegli so občinski redarji, pro-stovojci, gasilci, sile javne varnosti: v Času pol ure je bil opravljen tudi pregled ogroženega območja, usposobjena oba zbirna centra, postavljene so bile cestne zapore, na katerih so karabinjerji in prostovoljci preusmerjali promet, tako da so zajezili območje nevarnosti. Odlično je steklo tudi sodelovanje z varnostno službo družbe SIOT, ki je tako preverila svojo sicer visoko usposobljenost. Vaja »Dolina‘95« se je zaključila opoldne, ko so iz operativnega centra na županstvu obvestili vse soudeleže- ne ekipe. Zupan PeCe-nik, deželni odgovorni za civilno zaščito v Trstu in Gorici Reiter, deželni vodja in odgovorni v Pordenonu Švara, podprefekt Vergone (na Balbijevi fotografiji med delom v štabu) so na tiskovni konferenci podali obračun vaje. Služila je za preverjanje učinkovistosti morebitnega posega, še posebno na območju, ki je zaradi visoke industrijske poseljenosti več izpostavljeno nevarnostim. Zato bi morali občinski prostovoljci razpolagati s Cimboljšo opremo, kot je poudaril poverjeni načelnik ekipe Fausto di Donato. (dam) KONCERT / ZA OHRANITEV OBJEKTA Proseška godba na Stadionu Godbeno društvo prošek nastopilo pod vodstvom Aljoše Starca Zvoki proseške godbe na pihala so včeraj odmevali na Stadionu 1. maja na koncertu, ki ga )e priredil Odbor za ohranitev športnega objekta pri Sv. Ivanu. Godba (na sliki) je pod vodstvom mladega kapelnika Aljoše Starca zaigrala vrsto zahtevnih skladb, predvsem modernejših, ki so jim prisotni zasluženo zaploskali. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La giusta causa«, i. Sean Connery, prepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Oldman, Isabella Ros-sellini. EXCELSIOR AZZUR- RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Creature del cielo«, r. P. Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kirn Basinger. Samo še danes. NAZIONALE 1- 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip JurCič Andrej Inkret DESETI BRAT Režija Dušan Mlakar Danes: 3. aprila, ob 10. uri in ob 16. uri RED I NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Farinelli, voce regina«, i. Enrico Lover-so. NAZIONALE 3 - ' 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La vita a modo mio«, i. Paul Newman, Melanie Griffith. NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 »Pulp Fiction«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Stimolazioni anali nella giungla proi-bita«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Samo še danes. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Neli«, r. Michael Ap-ted, i. Jodie F oster, Liam Neeson, Natasha Richardson. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Allen, i. Chaz * Palminteri, John Cu- LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Clerks (Commessi)«. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK 3. aprila 1995 • SNEŽNA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.35 -Dolžina dneva 12.53 -Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 23.10. Jutri, TOREK, 4. aprila 1995 IZIDOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1024,6 mb narašča, veter jugozahodnik 2,2 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. : : LEKARNE Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - UL Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Ros-setti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Rossetti 33 (tel. 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. M PRIREDITVE KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. ŠCEK V TRSTU vabi na predavanje, v sredo, 5. aprila, ob 20. uri, predsednika Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, prof.dr. Christoph Pan iz Bočna na tem PRIZADEVANJA ZA EVROPSKO MANJŠINSKO PRAVO IN OVIRNA KONVENCIJA SVETA EVROPE O MANJŠINAH. Predavanje bo na sedežu, Ul. Gallina 5, v Trstu. Ob tej priložnosti bomo predstavili drugo knjigo mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki jo je uredil Ivo Jevnikar. KD V. VODNIK vabi na koncertni recital ob 50-letnici osvoboditve izpod nacifašizma ”0, Ce ljudi bi ne bilo pri nas.” Zamisel in režija N. Švab. Nastopajo: MPZ in DPZ V. Vodnik, S. Bandi, M. Švab, A. Slavec, N. Švab, harmonikar E. KrižmanCiC, v soboto, 8. t.m., ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu. Nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu v sklopu priprav za slovensko Evrošolo 95, vabi vse starše, uCence in prijatelje na Irski večer, ki bo danes, ob 18. uri. gost večera gospa D. Makuc. KD LONJER-KATI-NARA prireja v sredo, 5. t.m.,ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju predavanje z diapozitivi Glinščica: kaj veš o njej? O svojih raziskavah bo udeležencem spregovorila biologinja Damjana Ota. MLADINSKI DOM BOL JUNEC vabi na predavanje gospe Lide Turk ”Tigr sinteza primorskega upora fašizmu”, v Četrtek, 6. t.m., ob 20.30. v mladinskem domu. □ OBVESTILA VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE "MITJA CUK” prireja 8. in 9. aprila razstavo v prostorih patronata ACLI na Opčinah, Proseška ul. 22/b (zraven cerkve). Urnik: sobota 10.00 - 13.00 in 15.30 - 18.30, nedelja 9.00 -13.00. Toplo vabljeni. Sl SOLSKE VESTI LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: jutri, 4. t.m., ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja; v četrtek, 6. t.m., ob 18. uri za bi eni j znanstvenega liceja; v torek, 11. t.m., ob 18. uri za klasično vzporednico. g___________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 19. aprila izlet v San Daniele del Friuli (ogled pršutarne) in Aiello, kjer je muzej kmetijstva. Vpisovanje v petek, 7. aprila, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cice-rone 8, tel. št. 360324. E3______ČESTITKE Naša draga mama, nona in pranona IVANKA praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Da bi bila zdrava in vedno nasmejana ji iz srca želijo vsi njeni domači. MALI OGLASI NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje opremljeno 3 Sobno stanovanje. Tel. 200115. 20-LETNI fant z dokončanim vojaškim rokom išče kakršnokoli zaposlitev.. Tel. ob uri obedov na št. 200882. AVTOMOBIL ALFA SUD, letnik 80 v dobrem stanju prodam za 800.000 lir. Tel. med 19. in 20. uro na št. 040-410340 PRODAM Fiat 127 -A2 let. 79 v dobrem stanju, za 900.000 lir. Tel. med 19. in 20. uro na št. 040-410340. PRI GABROVCU prodajamo kraško vilo z velikim vrtom. Telefonirati ob urah obedov na tel. št. 948664. NA OPČINAH ali v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah. PODARIMO psičke posebne pasme nemškega ovčarja. Klicati na tel. (0481)884077. OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatoci št. 22. OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca št. 14. OSMICA je odprta v Dolini na št. 147. Ladi Kocjan vabi vse na belo in črno vino in domačo žuco. PRI BIBCU v Križu zopet odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO ima Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Škrk Boris, Praprot 20. Nudimo točena in sortirana vina. OSMICO je odprl Milič, repen. ToCi belo vino in teran. TONKIC Berto ima v Doberdobu, na Tržaški 25 osmico.Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V počastitev spomina ljubljene mame Emilie Rustja daruje s.in Nino in družina Polduzzi 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. Ob 50-letnici smrti Romana Sulčiča darujeta Ciza in Alba 30.000 lir za SD Vesna in 50.000 lir za kriški spomenik. Namesto cvetja na grob dragega Juštota Soavi darujejo za SD Vesna Alba in Luči 20.000 lir, Lučana in Ančko 30.000 lir ter Pepka in Vojko 50.000 lir. V spomin na Orlanda Cociancicha daruje Elvira Slavec 25.000 lir za Pihalni orkester Breg. Ob rojstnem dnevu, marca-aprila, dragih nepozabnih staršev daruje Alma 20.000 lir za popravilo sedeža SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Milkine sestre Albine darujeta Marija in Slavko Sosič 20.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma - Opčine. V spomin na Celestino Gulin daruje Romana 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob plačanju članarine darujejo Olga Lakovič 10.000 lir, Ana Jerič 5.000 lir, Marica Budin 10.000 lir in Marija Milič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah daruje Edi Kraus 200.000 lir ter prijatelji društvenega bara 55.000 lir. V počastitev spomina našega člana Jušta Švab darujejo odborniki in igralci 300.000 lir za SD Vesna. Nosilci krste pok. Meri darujejo 300.000 lir za FC Primorje. Ob 50.obletnici napada na lonjerski bunker darujeta Srečko Križ-mančič in Pierina Lorenzi iz Trebč 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. ADRIA AIRVVAVS PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ j^.UJBUAN£ V FRANKFURT pONDON J^JUNCHEN JSJANBUL ]y|QSKVQ j^openhagen pARIZ piM CjjKOP.IE gPLIT JIRANO pUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 NOVICE PROMET / MESTO IN MEJA V PRIMEŽU PROMETA ANPI V "RESISTENZA OGGI" Ministrstvo je izbralo projekt goriškega centra Informest Ministrstvo za zunanjo trgovino je izbralo projekt o sodelovanju in razvoju z Rusko federacijo, ki ga je pripravil center Informest Za projekt bodo skušali zagotoviti finančna sredstva in sicer v okviru širšega načrta Evropske zveze TACIS. Projekt predvideva pripravo metodologije za popis proizvodnih dejavnosti na območju Ruske federacije. Po krajšem preizkusnem, takoimenovanem raziskovalnem obdobju, bodo priredili seminar za operaterje, vrsto informativnih srečanj in tudi sejem. Partnerja goriškega Informesta bosta Trgovinska zbornica v Dublinu in Zbornica za trgovino in industrijo Ruske federacije. Srečanje z upravitelji občin Doberdob, Sovodnje, Števerjan Pokrajinski odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze za Goriško prireja drevi ob 20.30, v mah dvorani goriškega Kulturnega doma, srečanje z župani in upravitelji iz Doberdoba, Sovodenj in Steverja-na. Pobuda, ki je že tradicionalna, želi biti priložnost za pogovor o upravnih vprašanjih v treh občinah v času, ko občinskim svetom poteče mandat. Srečanje bo tudi priložnost za razgovor o splošnem stanju naše narodnostne skupnosti, o njeni specifičnosti v goriški pokrajini ter o bližnjih volitvah. V soboto rok za prispevke natečaja Evropa in mladi V tem tednu (8. aprila) zapade rok za predložitev izdelkov v okviru 18. natečaja Evropa in mladi, ki ga je razpisal Deželni zavod za evropske študije Furlanije Julijske krajine. Natečaja se lahko udeležijo učenci osnovnih šol, dijaki srednjih šol in univerzitetni študenti. Natečaj je meddeželnega in mednarodnega značaja, saj se ga lahko udeležijo učenci in dijaki iz dežel skupnosti Alpe Jadran. Izdelke, skupaj s prijavnico, je treba dostaviti na naslov DRSE - via Concordia 7, 33170 Pordenone. Predavanje o goriški zgodovini in umetnosti na Goriškem V okviru tečaja furlanskega jezika, ki ga prireja Furlansko filološko društvo bo v sredo, 5. aprila ob 17.30 na sedežu društva v Bellinijevi ulici 3 govoril prof. Sergio Tavano s Tržaške univerze o zgodovini in umetnosti na Goriškem. Predavanje je odprto vsem. V nedeljo pohod Vivicitta med Gorico in Novo Gorico V nedeljo, 9. aprila bo tudi v Gorici, sočasno z drugimi italijanskimi mesti, potekala manifestacija Vivicitta, le da bo ta prireditev nekaj posebnega. Odvijala se bo namreč med Gorico in Novo Gorico in s tem oživila tradicijo Pohoda prijateljstva in drugih podobnih množičnih rekreacijskih prireditev, ki so bogatile tukajšnjih prostor v zadnjih dveh desetletjih. Organizacijske zadeve so v Gorici zaupali združenju UISP, ZSSDI in športnemu društvu Ma-rathon, na novogoriškem območju pa je organizacijo prevzela Športna zveza. Pri zgoraj omenjenih društvih se je mogoče tudi prijaviti, sicer pričakujemo v prihodnjih dneh točna navodila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Naval osem tisoč avtomobilistov... Sredi popoldneva je kolona pri Sfandrežu segala kaka dva kilometra od meje Ovrednotiti m zaščititi Ustavo Pokrajinsko združenje VZPI-ANPI je ob 50-letni-ci osvoboditve izdalo posebno številko glasila "Resistenza oggi”. Na šestnajstih straneh malega formata (A4) prinaša vrsto zanimivih člankov (tudi v slovenščini) o proslavah, ki bodo na Goriškem ob letošnjem jubileju, o agresivni potujčevalski politiki fašistične Italije v naših krajih, o vlogi kviz-linških enot in o poskusih spreminjanja zgodovine, o netočnostih in izkrivljenih podatkih na spomeniku izginulim v spominskem parku. Glasilo se spominja tudi v zadnjem času umrlih članov združenja in antifašističnih borcev. Med temi Maria Lizzera in Edoarda Furlana. Uvodni članek, na naslovni strani nosi naslov ”Per la difesa della Liberta e della Democra-zia” (Za zaščito svobode in demokracije). Članek v strnjeni obliki prinaša glavne točke listine, ki so jo izglasovali na novembrskem zasedanju vsedržavnega sveta ANPI ob petdesetletnici ustanovitve združenja. Najpomembnejša naloga v obrambi demokracije je ohranitev osnovnih vrednot republiške Ustave, preprečitev poskusov da se te vrednote razvrednotijo; izglasovanje pravil za izvajanje popolne demokratične ureditve. Med prvenstvenimi nalogami je tudi ovrednotenje in celostno izvajanje temeljnih načel zapopadenih v Ustavi. Nihče več ne dvomi, da se avtomobilski promet v Gorici odvija kaotično, da so zastoji zlasti ob koncu tedna, oziroma ob konicah, med 7. in 9. uro ter med 17. in 20. uro, nekaj povsem običajnega. Kaj se nam obeta že ob bližnjih velikonočnih praznikih in nato med turistično sezono, lahko sklepamo že na podlagi tega kar se je včeraj popoldne dogajalo na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu. Sredi popoldneva je rep kolone (avtomobili so stali v dveh vrstah) segal približno dva kilometra od meje. Gneča se je ustvarjala tudi na vozlišču nad avtocesto, saj so težave zaradi počasne prepustnosti mejnega prehoda povečevali tudi mnogi ne ravno disciplinirani avtomobilisti. Pri Današnja televizijska oddaja “Med Sočo in Nadižo”, ki jo bomo gledali ob 18.45 v okvira sporedov TV Primorka, bo v celoti namenjena pripravam na bližnje upravne volitve. V prvem delu bo govor o volilnih zavezništvih in sestavi list v Nadiških in Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini. Tudi tokrat se je volilna kampanja v Benečiji začela s pritiski na našo narodnostno skupnost. Zupanu iz Rezije Luigiju Palettiju (podobno se je zgodilo Zupanu iz Spetra Firmi-nu Mariniču) neznanci že več mesecev grozijo (anonimna pisma, sramotilni napisi na zidovih, uničili so mu panje ob hiši) in ga “prepričujejo”, naj ne kandidira. mejni policiji so nam postregli s podatkom, da je šlo do 19. ure iz države približno osem tisoč vozil. Od 14.30 do 18.30 so bili stalno odprti trije* izhodi. Promet v smeri proti Sloveniji se je proti večeru nekoliko umiril, pač pa je skoraj sočasno začel naraščati v obratni smeri. Uvod v turistično sezono boste rekli. Mogoče res, vendar pa ni mdgoče zanikati dejstva, da je stanje ki se ustvarja pred mejnim prehodom pri Standrežu v precejšnji meri tudi posledica zaprtja prehoda pri Rdeči hiši. Ni pa samo to. Leta dolgo se vlečejo razprave o nujnosti ureditve sodobnih dostopov v mesto z južne in jugozahodne smeri, to je s tržaške in iz videmske smeri. Ostajajo pa samo besede. Mogoče V takšnem ozračju se torej Beneški Slovenci pripravljajo na volilno preizkušnjo, ki bo pomembna, saj bo pokazala, kdo bo prevladal v tamkajšnjih občinah po petdesetletni hegemoniji Krščanske demokracije. V drugem delu oddaje pa si bosta stala nasproti županska kandidata, ki sodelujeta na volitvah v Sovodnjah. Na vprašanja in izzive voditelja oddaje Rudija Pavšiča bosta odgovarjala Igor Pe-tejan (Občinska enotnost) in Savo Klede (Slovenska skupnost). Povejmo še, da bo jutri popoldne v prostorih TV Primorke v Šempetru družabnost ob prvi obletnici dejavnosti te zasebne televizijske postaje. bo prometna gneča (kaj bo šele ob veliki noči!) koga le spodbudila h kokretnim dejanjem. V časopisih smo pred kratkim lahko prebrali vest, da so celo preusmerili denar, ki je bil (ali ostajal) za tak poseg in da je županu Valen-tiju uspelo, v zadnjem trenutku rešiti vsaj zadevo financiranja in da torej možnost, da se v nekaj letih vendarle uredi sodobna dostopa v mesto, ni propadla. Kaj pa načrti in predvsem kakšni načrti? Do zdaj ni bilo veliko slišati o tem, vendar pa bi radi opozorili na pomemben aspekt: potrebo po dogovarjanju s sosednjimi občinami in skupnostmi. Na sliki - foto Studio Reportage - del kolone pred mejnim prehodom, včeraj nekaj po 16. uri. ZAČETEK 20.T.M. Tečaj za nego in OSKlbO pacientov Pred kakšnim tednom smo poročali o strokovnem kvalifikacijskem tečaju, ki ga pripravlja zadruga Nuova frontiera za osebe, ki bi si rade pridobile potrebno znanje za nego ostarelih in pacientov na domu. Tečaj se bo začel 20. aprila in je namenjen, v tej fazi, izključno ženskam (financira se namreč iz sredstev zakona št. 125/91 o enakih možnostih). Prijave bodo sprejemali še od jutri, 3. aprila do petka, 7. aprila, od 10. do 12. ure na sedežu zadruge Nuova frontiera, v ulici Roma 20. V tečaj bodo sprejeli v tej fazi samo dvajset slušateljic. Ce bo prijav več, bodo opravili selekcijo. S___________IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo. Zaradi zasedenosti trajektov bo izlet od 13. do 19. maja in ne kakor je bilo prvotno najavljeno (od 15. do 21. maja 95). Informacije in prijave v Doberdobu, v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO priredi na velikonočni ponedeljek (17. aprila) enodnevni izlet v Caorle z vožnjo po laguni, obiskom otoka, zakusko in kosilom. Prijave na društvenem sedežu in pri odbornikih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 22. do 27. maja izlet v Ligurio in na Ažurno obalo. Prenočevali bodo v San Remu in od tam obiskovali zanimive kraje Ligurie, Nizzo, Montecarlo. predviden je tudi celodnevni izlet v Turin. Vpisovanje ob sredah samo na sedežu do 19. aprila. Ml PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja jutri, v torek, 4. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah v sodelovanju s KRUTOM predavanje revmatologinje dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbtenice in vratu. Predvajali bodo tudi video kaseto. JU OBVESTILA CICIKLUB vabi svoje male člane na srečanje, danes, 3. aprila, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Lojzke Cuk, je Pepca Prinčič darovala 50 tisoč lir za društvo Silec. PRVA OBLETNICA ODDAJANJA TV Primorka: danes o volitvah Posebej o Beneški Sloveniji in soočanje županskih kandidatov gl RAZSTAVE V GALERIJI KINA VIT-TORIA je do 12. aprila na ogled fotografska in dokumentarna razstava “1896-1918: Kinematograf v Gorici”, ki jo je postavil Kinoatelje v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem v Ljubljani ter združenjem Exit iz Gorice. Ogled po umiku filmskih predstav. V PROSTORIH NEKDANJEGA SEMENIŠČA je odprta dokumentarna razstava o Tridentinskem cerkvenem zboru. Ogled med 9.30 in 13. uro ter med 15.30 in 18.30. KINO GORICA KULTURNI DOM 19.50-22.00»Lisbon Story«. VITTORIA 17.20-19.40-22.00»Vento di passioni«, i. Anthony Hopkins in Brad Pitt. CORSO 17.20-19.40-22.00»Forrest gump«. I. Tom Hanks. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Danes, ob 9.30, Paolina Leghissa vdova Bressan, iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 11. uri, Luigino Vida, iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 12.30, Maria Bizjak vdova Ste-china, iz splošne bolnišn ice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 13. uri Adele Adami por. Dovier, iz splošne bolnišnice v Gradež. Tanzanijske meje ostajajo zaprte za ruandske begunce NAROBI (dpa, telefoto AP) - Tanzanija ne namerava odpreti svojih meja beguncem iz Ruande in Burundija. To je vCeraj za tanzanijski radio izjavil ministrski predsednik Cleopa David Msuya. »Taksno Število beguncev nas preveC obremenjuje in spodkopava naSo varnost,« je dejal predsednik tanzanijske vlade. Približno 55 tisoč ruandskih beguncev, večinoma Hutujev, se je že v petek ustavilo 40 kilometrov pred tanzanijsko mejo z Bumndijem. Msuya je od mednarodne skupnosti zahteval, naj od Ruande zahteva vzpostavitev razmer za vrnitev beguncev na njihove domove. Tanzanijski zunanji minister Joseph Rvvegasira je v intervjuju za britanski radio pozval generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija in komisarko Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Sada-ko Ogata, naj nemudoma pripravita »dobro organizira- no akcijo za vrnitev beguncev«. V Tanzaniji je zdaj nastanjenih približno 675 tisoč ruandskih beguncev, ki jih je vojna med Hutuji in Tutsiji lani pregnala iz domovine, v Burundiju pa jih je približno dvesto tisoč. Begunski pritisk na Tanzanijo je sprožil napad burun-dijskih Tutsijev, ki so napadli eno od begunskih taborišč, v katerem so ubili dvanajst beguncev plemena Hutu, 22 pa so jih ranili. Predstavniki UNHCR in človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja so beguncem pripeljali nekaj hrane in zdravil. Po podatkih ZN je le dva tisoč ruandskih beguncev privohlo, da se vrnejo domov. V državah, ki mejijo na Ruando, je več kot dva milijona beguncev, večinoma Hutujev. Bivajo v taboriščih, kjer jim poveljujejo nekdanji vojaki in pripadniki skrajne hutujske milice, ki je odgovorna za boje med Hutuji in Tutsiji. BLIŽNJI VZHOD / V EKSPLOZIJI UMRLO OSEM LJUDI Tragedija v Gazi -atentat ali nesreča? Palestinske oblasti obtožujejo organizacijo Hamas, ta pa trdi, da je žrtev in ne krivec GAZA (Reuter) - V neki stanovanjski zgradbi v mestu Gaza je včeraj razneslo več eksplozivnih teles. Po doslej znanih podatkih je umrlo osem ljudi, med njimi tudi neka osemletna deklica, več kot 30 pa je bilo ranjenih. Palestinski varnostni organi so sporočili, da so za tragedijo odgovorni pripadniki skrajne islamske organizacije Hamas, ki so v zasebnem stanovanju izdelovali bombe in kakšno izmed njih verjetno po nesreči aktivirali. O tem, kako silovite so bile eksplozije, je mogoče sklepati po izjavah prič, ki so povedale, da so dele teles žrtev odkrili celo do tristo metrov daleč od mesta eksplozije. Hamas, ki nasprotuje bližnjevzhodnemu mirovnemu sporazumu in je v minulih mesecih izvedel več samomorilskih bombnih napadov na izraelske vojake in civiliste, je sicer s Palestinsko osvobodilno organizacijo dosegel nekakšen tihi dogovor, da ne bo pripravljal atentatov na palestinskih avtonomnih območjih v Gazi in Jerihu, vendar pa si je očitno tam uredil tajna skladišča in »tovarne« orožja. Palestinski policijski poveljnik Gazi Jahali je v zvezi z dogodkom povedal: »Skupina pripadnikov Qasama (vojaškega krila Hamasa) je v stavbi pripravljala eksplozivne naprave, ki pa jih je iz doslej neznanega vzroka predčasno razneslo. Med žrtvami sta vsaj dva izmed skrajnežev, najverjetneje tudi Kamal Khe-il, eden od vodilnih članov Qasama... O točnem številu mrtvih zaenkrat še ne moremo govoriti, vemo pa, da je izgubilo življenje tudi nekaj otrok. Preiskovalnim organom še ni uspelo identificirati trupel, saj so hudo iznakažena.« Palestinske oblasti na čelu z Jaserjem Arafatom doslej še niso izdale uradnega sporočila o dogodku, pač pa se je kmalu oglasil tiskovni predsta- vnik Hamasa Mahmud Zahar, ki je na kraju samem spregovoril ogorčenim prebivalcem Gaze. Zatrdil je, da so bili člani Hamasa žrtve, ne pa krivci za incident. »Gre za zaroto. Nekdo je z bombami napadel naše ljudi in jim spretno naprtil krivdo. Ko odkrijemo, kdo je to bil, se mu ne bo dobro godilo,« je domnevnemu zarotniku grozil Zahar, čigar »nastop« pa je palestinska policija kmalu zatem prekinila. Iz Jeruzalema pa so včeraj sporočili, da je Sirija, ki ima v Libanonu največji vpliv, zagotovila, da namerava tudi v prihodnje spoštovati leta 1993 podpisani sporazum o nenapadanju civilnih ciljev, zato bo gverilcem Hezbo-laha preprečila nadaljnje raketne napade na židovska naselja ob izraelsko-li-banonski meji. V petek je namreč radikalni islamski Hezbolah na izraelsko ozemlje izstrelil več deset »katjuš«, ki so ubile nekega mladeniča, ducat ljudi pa ranile. ______________KRIM / KONEC AVTONOMIJE____________ Polotok žrtvovan za ceno umiritve ukrajinskoniskih napetosti Ogorčenje v Simferopolu - Moskva še ostaja previdno tiho KIJEV, SIMFEROPOL (Reuter) - Dekret ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, po katerem bo sam imenoval krimsko vlado, pomeni ukinitev avtonomije na Krimu. Politiki v Simferopolu, glavnem mestu Krimskega polotoka, pozivajo ukrajinski parlament, naj razveljavi predsednikov ukaz. Šest arabskih teroristov za filipinskimi zapahi MANILA (dpa, Reuter) - Filipinska pohcija je v soboto aretirala šest domnevnih arabskih teroristov, osumljenih sodelovanja z Ramzi-jem Ahmedom Juse-fom, ki je leta 1993 izvedel napad na newyorški Svetovni trgovinski center. Osumljence, med katerimi sta dva Jordanca, Palestinec, Sirijec in po en državljan Omana in Združenih arabskih emiratov, so aretirali v manilskem predmestju Kalookan. Med aretacijo je policija zasegla tudi orožje, strelivo in razstelivo, razen tega pa še računalnike in dokumente. Stanovanje v predmestju filipinske prestolnice je bilo glavni štab terorističnega islamskega združenja. Skupino bremeni tudi obtožba, da je pripravljala atentat na papeža Janeza Pavla H., ki je januarja obiskal Filipine. Po podatkih policije bodo sprožili tudi preiskavo o vpletenosti te skupine v bombni napad na filipinsko letalo decembra lani, v katerem je izgubila življenje ena oseba, deset pa je bilo ranjenih. Domnevni vodja zarotnikov Ramzi Ahmed Jusef je januarja med racijo pobegnil. Februarja so ga aretirali v Pakistanu, od koder so ga predali Združenim državam, kjer mu sodijo za atentat v Svetovnem trgovinskem centru, ki je zahteval šest življenj, ranjenih pa je bilo približno tisoč ljudi. Na Krimu so čedalje glasnejše zahteve, naj Moskva posreduje in zaščiti večinsko rusko prebivalstvo na polotoku. »Ob dekretu, ki Krim ponižuje v kolonijo, ne moremo biti ravnodušni,« je na tiskovni konferenci izjavil Sergej Čekov, predsednik krimskega parlamenta. »Mnenje prebivalcev Krima je treba upoštevati. Večina prebivalcev je ruske narodnosti, zato imajo Rusi pravico do besede. Zberimo pogum in razpišimo referndum, ki bo dal odgovor na sporna vprašanja.« Na referendumu bi se prebivalci verjetno odločah o usodi krimske ustave in možnosti dvojnega državljanstva. Parlament se bo na izredni seji, ki bo namenjena analizi položaja sešel že danes, čeprav je krimsko vodstvo še v soboto menilo, da bi se poslanci sešli šele čez nekaj dni. S predsedniškim dekretom je na oblast - vsaj formalno -znova postavljena krimska vlada premiera Anatolija Frančuka, ki mu je parlament prejšnji teden izglasoval nezaupnico. Odločitev predsednika Kučme je le nov korak v ukrajinskih prizadevanjih za ukinitev krimske avtonomije in udarec za politično vodstvo v Simferopolu. Parlament v Kijevu je prejšni mesec razveljavil krimsko ustavo, ker naj bi bila separatistična, in ukinil položaj predsednika Krima. Kučma je prejšnji teden opozoril Simferopol, da bo razpustil krimski parlament, če bo ta še naprej deloval v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Čekov je presenečen, ker se Moskva ni vmešala v ukrajinsko-krimski spor. »Oblastniki v Rusiji naj nehajo govoriti in raje zares pomagajo Krimu. Upam, da bo v prihodnosti v Rusiji prišel na oblast kdo, ki si bo res vzel k srcu vprašanja, nastala z oblikovanjem ruske državnosti, in usodo Rusov, ki živijo zunaj meja matične domovine,« upa predsednik krimskega parlamenta. Ruski parlament je kritiziral ukrajinsko ukinjanje krimske avtonomije in nekateri poslanci so predlagali, naj Rusija ne podpiše sporazu- ma o prijateljstvu z Ukrajino, dokler vprašanje Krima ne bo zadovoljivo rešeno. Izvršna oblast je do Kijeva bolj popustljiva. Podpredsednik ruske vlade Oleg Soskovec je prejšnji mesec med svojim obiskom v Ukrajini predsedniku Kučmi dejal, da je Krim ukrajinska notranja zadeva in da mora Kijev sam najti ustrezne rešitve. Verjetno se bo ta izjava Kremlju še pošteno (negativno) obrestovala, saj postaja tema različnih nastopov naciona-lističnih politikov, ki se že pripravljajo na bližnje ruske parlamentarne volitve. Turška vojska strelja iz letne rezidence Sodama Huseina SARSANG (Reuter) - Turške oborožene sile, Id lovijo uporniške Kurde na severu Iraka, so v nedeljo, ko se je turški zunanji minister odpravil na zahodno turnejo, strele usmerile v nove tarče. Erdal Intimi se bo v zahodnih prestolnicah zagovarjal zaradi ostre kritike, ki jo je Ankara dobila zaradi dvotedenske vojaške ofenzive proti pripadnikom Kurdske delavske stranke PKK.' Približno petsto turških komandosov, ki so doslej počivali v palači Sarsang, nekdanji letni rezidenci iraškega predsednika Sada-ma Huseina, se je včeraj odpravilo v gorovje Kara. Od tam topništvu sporočajo položaje kurdskih upornikov. Novi turški zunanji minister Erdal kionii se je včeraj odpravil na pogovore v zahodne prestolnice: danes se bo mudil v Bonnu, v torek v VVashingtonu, sredi tedna pa v Franciji. Intimi ima dvojno nalogo: razbliniti mora strahove, da bo Turčija zasedla severni Irak, in zaveznikom zagotoviti, da varuje civiliste na območju, kamor je 20. mar- ca vkorakalo 35 tisoč vojakov, da bi »počistili s teroristi«. Vojaki na sevem Iraka so povedali, da so bili gverilci iznajdljivi in da jih je večina pobegnila že pred prihodom turskih sil. Ostale so le majhne skupinice. Francija in Nemčija sta najostreje kritizirali Turčiji in ji zagrozili, da jo ta operacija utegne veljati ratifikacije carinskega sporazuma med Ankaro in Evropsko zvezo. »Ankara se mora zavedati politične škode, ki si jo povzroča z vsakim dnem vojaške navzočnosti v severnem Iraku,« je dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Poročila s fronte si še naprej nasprotujejo. Obe strani si pripisujeta zmage in posredujeta različne podatke o žrtvah. Anatolska tiskovna agencija je sporočila, da je vojska ubila več kot 295 gverilcev in da je padlo 26 vojakov, PKK pa zatrjuje, da je ubila 500 vojakov in izgubila približno 20 svojih borcev. Neki komandos je napovedal, da bo PKK že letos uničena. »To leto bo vse mimo... Pomembno je, da skupino uničimo.« Priznal pa je, da uporniki bolje poznajo gorato področje, ki se razteza v Irak in Turčijo. Aliza Marcus / Reuter NOVICE Odhod pol milijona kosovskih Albancev TIRANA - Po trditvah albanske tiskovne agencije ATA je več kot četrtina Albancev s Kosova v zadnjih petih letih zapustila svoje domove. Adem Demaci, ki vodi organizacijo za varstvo človekovih pravic Albancev na Kosovu, je agenciji povedal, da je pribh-žno pol milijona Albancev klonilo pod naraščajočim političnim in gospodarskim pritiskom srbskih oblasti. »Gre za najbolj vitalen del albanskega prebivalstva, predvsem mlade,« je povedal Demaci. »Begunski val koristi srbskemu prizadevanju za etnično čisto Kosovo.« (dpa) Perry v Moskvi MOSKVA - Ameriški obrambni minister VVilliam Perry je kljub nerešenim vprašanjem med velesilama Rusiji zagotovil, da bo nemoteno prejemala ameriško finančno pomoč. Perry je včeraj obiskal nekdanjo tovarno orožja pri Moskvi. Tovarno so predelali v rusko-ameriško mešano podjetje, ki izdeluje izdelke za civilne namene. V zadnjih mesecih so se v VVashingtonu okrepila mnenja, naj Združene države zaradi jedrske trgovine z Iranom ustavijo finančno pomoč Rusiji. Moskva bo v Iranu zgradila dva jedrska reaktorja v vrednosti 800 milijonov ameriških dolarjev. ZDA menijo, da bi Iran s pomočjo teh reaktorjev izdelal jedrsko orožje. Perry bo v Moskvi tri dni, srečal pa se bo tudi z obrambnim ministrom Pavlom Gračevom, zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevim in premieram Vladimirjem Cemomirdinom. (dpa) Oživili staro trgovsko pot VARNA - Del stare trgovske poti med Evropo in Azijo bo prvega junija spet zaživel, saj bodo odprli redno trajektno povezavo med bolgarskim črnomorskim pristaniščem Varno in gruzinskim pristaniščem Poti. Predstavnika obeh pristanišč sta v soboto podpisala sporazum, s katerim se obvezujeta za nemoten transport tovornjakov. »To je stara Svilena cesta, ki se je izkazala za učinkovito - zato smo jo oživiti,« je dejal upravitelj pristanišča Poti Valerij Gigidze. Stara kopenska trgovska pot je povezovala Evropo s Kitajsko. Gigidze je še povedal, da luki nameravata vzpostaviti črnomorski trikotnik, ki bi s trajekti povezoval Varno, Poti in ukrajinsko pristanišče Ilihovsk. (Reuter) Dudajev prejema rusko generalsko pokojnino MOSKVA - Iz uprave za infonniranje ruskega ministrstva za obrambo so sporočili, da je Džohar Dudajev uradno še vedno rezervni generalmajor. Ta naziv mu lahko odvzame le sodišče. Čeprav je navidez protislovno, se proti ruski armadi bojuje njen upokojeni general letalstva, ki mu mora ta v skladu z zakonom izplačevati generalsko pokojnino. (STA) KAZENSKI POSTOPEK Vlada je že potrdila spremembe zakona Do se zločinci ne bodo več mirno sprehojoli po ulicoh LJUBLJANA - Ob nekaterih zadnjih dogodkih, kot je denimo pred Časom do smrti pretepen 5-letni Ames, je v ospredje spet prišlo vprašanje, kako se lahko storilci tako hudih kaznivih dejanj še naprej mimo sprehajajo po ulicah. Aktualiziralo ga je pravzaprav celjsko okrožno sodišče, ki je opozorilo, da človeka, ki je malega Amesa pretepel do smrti, sploh ne morejo pripreti, saj jim zakonodaja tega ne omogoča. Javnost je bila zaradi tega ogorčena, vlada pa je pravosodnemu ministrstvu naložila, naj pripravi spremembe zakona o kazenskem postopku, Id je sicer začel veljati 1. januarja letos. Pravosodno ministrstvo je to storilo in vlada je pred kratkim spremembe zakona potrdila. Zakon naj bi zločincem le stopil na prste (Foto: S. Z/BOBO) Pripor pomeni najhujši poseg v Človekove pravice in svoboščine, ki so zagotovljene z ustavo in mednarodnimi akti. Odreja se med kazenskim postopkom zoper osebo, ki velja za nedolžno, zato morajo biti priporni razlogi določeni Čimbolj natančno, tako da ne omogočajo različnih interpretacij in različne uporabe v praksi. Pripor naj bi bil torej bolj izjema kot pravilo. Takšna razlaga izhaja iz mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela generalna skupščina OZN. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je ratificirala tudi naša država, pa med drugim določa, da se lahko nekomu odvzame prostost le, Ce gre za zakonit odvzem prostosti, ki je nujen zato, da bi osebo pri- vedli pred sodišče, ker obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje oziroma obstaja nevarnost, da bi storila še kakšno kaznivo dejanje oziroma da bi pobegnila. Slovenska ustava pravi, da sme sodiSCe odrediti pripor zoper osebo, zoper katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Konkretizacijo ustavne določbe ima zakon o kazenskem postopku, ki doloCa, da se pripor odredi zoper tistega, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je po zakonu predpisana kazen 20 let zapora; Ce pa so podani upravičeni razlogi, sme sodišče skleniti, da pripora ne bo odredilo. Ta rešitev torej ne pozna ciste oblike obveznega pripora, saj dopušča, da tudi, ko gre za najhujša kazniva dejanja, sodišče sklene, da pripora iz upravičenih razlogov ne bo odredilo. Težava se torej skriva v 20 letih zapora. Pravosodno ministrstvo namreč opozarja, da veljavna ureditev preveč zožuje krog kaznivih dejanj, za katera je mogoCe odrediti pripor. Kazen 20 let zapora je namreč predpisana le, ko gre za kvalificiran umor, umor najvišjih predstavnikov države, pri najhujših oblikah kaznivih dejanj zoper varnost države in njeno ustavno ureditev, ki imajo za posledico naklepen odvzem življenja eni ali veC osebam ter pri nekaterih kaznivih dejanjih zoper človečnost in mednarodno pravo. Gre skratka za dejanja, ki so v mirnem Času silno redka, celo izjemna. S predloženimi spremembami zakona o kazenskem postopku naj bi 20 let zapora zamenjali z desetimi leti zapora. Pripor bi se torej lahko odredil zoper tistega, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen deset ali veC let zapora; Ce pa so podani upravičeni razlogi, sme sodišče skleniti, da pripora ne bo odredi- Nova revija Golf LJUBLJANA - Včeraj je pri Tiskarni Slovenija izšla prva številka specializirane revije za golf. Golf revija, katere glavna urednica je Mihaela Radanov, odgovorni urednik pa Marko Božic, bo izhajala dvakrat letno. V Sloveniji je v sedmih klubih približno tisoč igralcev golfa, združenih v Golf zvezo Slovenije. Ta šport v Sloveniji doslej ni imel svoje revije, zato so se pri Interbora, d.o.o., odločili za ta projekt, saj želijo vse igralce in ljubitelje golfa obveščati o dogajanju iz sveta golfa. V prvi številki je s sliko in besedo opisano najstarejše slovensko igrišče za golf na Bledu in svetovno znano igrišCe St. Andrews. Tiste, ki jih zanima, kako priti do opreme, kje in po kakšni ceni igrati, lahko o vsem tem berejo v prvi številki. Nekaj prostora v je namenjenega etiki in obnašanju na igriščih, ena od rubrik pa je posvečena profesionalnemu golfu. Reviji je priložen tudi koledar turnirjev v Sloveniji. Revija bo izšla v nakladi 2500 izvodov, naprodaj pa bo v vseh večjih krajih in boljših hotelih v Sloveniji. (V. V.) lo. S to spremembo zakona bi bilo mogoCe pripor odrediti za vsa huda nasilna kazniva dejanja, kot so umor, uboj na mah, napeljevanje k samomoru, huda in posebno huda telesna poškodba, ugrabitev, posilstvo, spolno nasilje, spolni na- LJUBLJANA - Danes bo Združenje za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije obiskala italijanska delegacija ANCE, združenja gradbenih podjetij, ki ga vodi podpredsednik Da-rio Crespi. V delegaciji bodo predstavniki največjih itah-jansldh gradbenih podjetij. V pogovorih s predstavniki slovenskih gradbenih podjetij bodo skušali rešiti odprta vprašanja, ki se nanašajo na usklajevanje dela in sodelovanje italijanskih in slovenskih podjetij pri gradnji slovenskega avtocestnega omrežja ter drugih gradbenih delih. Najprej bodo analizirali položaj, nato pa možnosti za pridobivanje javnih del v Sloveniji in Italiji. Pogovarjali se bodo tudi o tesnejšem sodelovanju pri projektih v tretjih državah. Obravnavali bodo različne vrste kreditiranja in pridobivanje posojil na evropskih in mednarodnih finančnih trgih. Skušali se bodo dogovoriti tudi o skupni strategiji. ANCE je pomembno italijansko združenje gradbenih podjetij, ki gradijo avtoceste in druge objekte po vsem svetu. Nekatera italijanska podjetja so že zmagala na natečajih v Sloveniji, Čeprav se je pri izvajanju teh del ponekod zapletlo. Pri tem je treba upoštevati, da slovenske avtoceste gradijo iz dveh finančnih virov: cestnega tolarja, ki je prispevek slovenskih davkoplačevalcev, in evropskih posojili. Prišlo je do zastojev, spo- pad na otroka, rop in roparska tatvina, večina kaznivih dr ' iij zoper varnost države in ustavno ureditev, neopravičena proizvodnja in promet z mamili, ponarejanje denarja, izdaja vojaške skrivnosti... Majda Vukelič rov, v nekaterih primerih celo do razveljavitev že dodeljenih gradenj, kar vse povzroča vročo kri in vodi k hudim in neprijetnim zapletom, tudi mednarodnim. ANCE in italijansko veleposlaništvo v Sloveniji menita, da je probleme treba reševati konstruktivno, zato do zdaj ni prišlo do zaostrovanja odnosov. Današnji razgovor bo torej poskus uskladitve stališč in v nekaterih primerih neposrednega sodelovanja slovenskih in italijanskih podjetij. Treba pa je tudi upoštevati dejstvo, da je gradnja slovenskega avtocestega omrežja velik posel, ki je seveda zanimiv za gradbeno industrijo v Sloveniji in drugod. Nedvomno se slovenska podjetja zanimajo za dela, saj bi bila tako polno zaposlena. Vsaka država samodejno najprej poskrbi za svoja podjetja. Po drugi strani je obseg del tako velik, da ga ni mogoCe opraviti samo s slovenskimi zmogljivostmi, zato je navzočnost tujih podjetij nujna. Nujnost pa je tudi vključevanje slovenskih podjetij na mednarodni trg. Gre torej za zelo zapletene interese, mednarodne pogoje, potrebe in možnosti slovenskega gospodarstva. V ta okvir zapletenih odnosov morda sodi tudi manjše zanimanje slovenske politike in vlade za obisk, saj predstavnikov ANCE ne bo sprejel noben minister, kar pomeni, da bo tozadevno ta obisk na nižji ravni. Bogo Samsa ČRNA KRONIKA Ukrajinec z nožem zabodel ruskega voznika GORNJA RADGONA - Večurno Čakanje tovornjakarjev na izhod iz Slovenije pri Dolgi vasi in na raznih prisilnih parkiriščih od Celja do državne meje, nenehno povzroča težave. Do zdaj smo bili vajeni jeznih tamkajšnjih prebivalcev in udeležencev v prometu, pa tudi krajših zapor prometnic in mejnega prehoda, toda fizičnih obračunov do 1. aprila ni bilo. V soboto je ob 13.40 na parkirišču pri Aršpedu v Gornji Radgoni na odhod proti Dolgi vasi Čakalo veC kot sto tovornjakov. Čeprav se ti postavljajo v vrsto pred izpustno rampo, je med vozniki prišlo do prepira in pretepa. Ukrajinski voznik je po prepiru z nožem zabodel ruskega voznika in ga hudo poškodoval. Rus se zdravi v murksosoboški bolnišnici, Ukrajinca pa so pridržali in proti njemu podali kazensko ovadbo. (O. B.J. Povozil jo je in se odpeljal DOBROVNIK - Prekmurske prometnice so v soboto ob 20. uri zahtevale novo žrtev. Dogodek je potrditev nizke vozniške kulture nekaterih voznikov. Neznani voznik je na prehodu za pešce v naselju Dobrovnik trčil v 77-letno pešakinjo Marijo T. iz Dobrovnika. Ta je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nezgode. Po trčenju je voznik odpeljal s kraja nesreCe, policisti pa za njim še poizvedujejo. Domnevajo, da je šlo za osebni avtomobil zastava 101 ali 128. Vse morebitne očividce prosijo, naj se zglasijo na najbližji policijski postaji ali pokličejo telefonsko številko 92. (O. B.) Stopil je pred avtomobil MARIBOR - V soboto je ob dveh uri zjutraj na blizu naselja Vrhole voznik tovornega vozila povozil pešca. Romunski voznik Daniel S., star 33 let, je vozil po Sloveniki iz Slovenske Bistrice proti Vrholam. Pešec Robert V. iz Slovenske Bistrice, star 25 let, je stal ob zaščitni ograji na desni strani vozišča. Ko je voznik tovornjaka pripeljal do pešca, je ta nenadoma stopil pred avtomobil. Voznik je zaviral in zavil na drugo stran vozišCa, pri tem pa je pešca zadel z desnim rezervoarjem za gorivo. Robert je padel in name-stu nesreCe podlegel poškodbam. (A. L. J.) GRADBENIŠTVO / SODELOVANJE Italijanski gradbinci na obisku pri slovenskih kolegih Povest O dobrih ljudeh Lev Kreft Življenje piše imenitne povesti, zato piscu ni treba, da bi si kaj izmišljeval. Tako so v tej deželici velmožje na predlog vel-ženske volili notarje, in se je enemu od poklicanih dogodilo, da ni bil izvoljen, ampak umaknjen. Ministrica Meta je povedala, da je bil navedeni kandidat že v kazenskem postopku in zato ne izpolnjuje pogojev. Notarska služba je pac taka stvar, da je ne more dobiti vsak, ki se zanjo poteguje, in Ce se jih poteguje več, kot jih je moč nastaviti, momjo nekateri ostati z dolgim nosom. Pa se je v tej deželi sešlo sodiSCe, saj neuslišani notarski kandidat, kakorkoli majhen, ni želel zamuditi te velike priložnosti, ki jo ponuja na novo ustanovljena notarska služba. Na vsesplošno presenečenje vsega hudega, a ničesar dobrega vajenega občinstva, je sodišče presodilo po zakonu: »Zahtevi se delno ugodi in se ugotovi, da je umik predloga za imenovanje kandidata za notarja na notarsko mesto s sedežem v Mariboru nezakonit« In kaj je bilo pri ministričinem postopanju nezakonitega? »Ker zakon o notariatu mzloga, da je kandidat za notarja že bil v kazenskem postopku in zato ne izpolnjuje pogoja o vrednosti javnega zaupanja, ne pozna, je ministrica za pravosodje z navedenim urnikom spravila vlagatelja v neenakopraven položaj v primerjavi z vsemi drugimi kandidati za notarje in mu onemogočila pod enakimi pogoji potegovati se za razpisano notarsko mesto v Mariboru.« Sodišče je zgodbo o pravici in krivici zašpililo tudi z druge strani, da ne bi iz čreva kaj ven zlezlo. Zahtevo za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pmvic, ki jo je vložil isti oškodovanec, je namreč zavrnilo. Zakaj? Ker izvolitev na notarsko mesto pač ne sodi med ustavno varovane pravice. Kandidati imajo torej pod zakonskimi pogoji enako pravico, da se za mesto potegujejo, poslanci, ki niso vezani na nikakršna navodila, pa izvolijo, kogar pač izvolijo. Verjetno se boste strinjali, da je zgodba podučna, nikakor pa ni usodna, saj je sodiSCe ugotovilo, da človekove pravice niso bile ogrožene. Izteklo seje celo tako, da je dobil precej novih simpatij in političnih zaveznikov, la zdaj zahtevajo zamenjavo ministrice Mete. Druga storija ima nekaj obskumejših potez, zlasti zato, ker se že nekaj časa ponavlja. Iz določenih vrst je bilo namreč v državnem zboru vloženih kar nekaj zakonskih predlogov, ki imajo skupen cilj: odvzeti državljanstvo državljankam in državljanom, ki so tega prejeli na osnovi 40. člena zakona o državljanstvu. Ker je vsesplošno znano, da za kaj takšnega ni nikakršne ustavne osnove, čedlaje bolj jasno pa postaja tudi to, da državljanstvo pač ni diploma o rasni in etnični čistokrvnosti - je treba s takšnimi predlogi iskati drugačnih izgovorov. In glej, kaj se zahteva od državljank in državljanov Republike Slovenije! Predlogi zakonov jih najprej mzdehjo na tiste, ki so dobili državljanstvo kar tako, in tiste, ki so dobili državljanstvo po 40. členu. To je tako, kot bi na oni strani oceana razdelili državljane na tiste, ki so prispeli v Ameriko na prvih ladjah in iz Evrope, in tiste, ki so prispeli tja na poznejših ladjah in iz Afrike. Nato pa tovrstni predlogi zakonov zahtevajo, da momjo državljani v roku Šestih mesecev od uveljavitve zakona podati dokazila, da v Republiki Sloveniji niso bili obsojeni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po umdni dolžnosti po predpisih Republike Slovenije. Ce bi se izkazalo, da so bili kaznovani, bi se jim odvzelo državljanstvo, in če ne bi predložili dokazil, bi se jim državljanstvo tudi odvzelo. Ali je med zgodbama kakšna podobnost? Ne. Ko bi notarskega kandidata obmvnavali tako, kot predlaga druga zakonska zgodba, bi ga najprej na predlog ministrice izvolili za notarja, saj je izpolnjeval vse pogoje. Nato bi ministrici telefoniral kdo, ki bi jo opozoril, da je bil človek kaznovan. Ministrica bi predlagala državnemu zboru nov zakon o notariatu, v katerem bi pisalo, naj se vsem že izvoljenim notarjem, ki so bili kdaj kaznovani, njihovo mesto odvzame. In v taksnem primeru bi seveda sodišče moralo ugotoviti, da so bile kršene z ustavo zajamčene svoboščine in pmvice. Kaj pa je v zgodbah podobnega in celo skupnega? To, da so med podpisniki interpelacije, ki zahtevajo mzresitev ministrice Mete, ker je kršila zakone, ustavo in mednarodne konvencije - pmv tiste poslanke in tisti poslanci, ki predlagajo zakone iz druge zgodbe. To so pmvi junaki povesti o dobrih ljudeh. Nekaterim drugim 8% Bi8 SH8MP • /Primorii dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 20. KOLA: Chioggia - Sedico 3:2, Isola -Bussolengo 2:3, Lunazzi - Faenza 3:0, Riviera - i Porto Ravenna 3:0, Viserba - Imsa Kmečka banka 3:0, Lugo - Volley Mestre 1:3, Asola - Cessalto 3:0. VRSTNI RED: Lugo Ravenna 34, Volley Mestre 28, Riviera del Brenta in Asola Mantova 26, Bussolengo VR 24, Sedico Belluno in Volley Bonacic Chioggia 20, Viserba 18, Spem Faenza in Porto Ravenna 16, Imsa Kmečka Banka 14, Isola Mekar Verona 10, Lunazzi Treviso 8, Cessalto 6. PRIHODNJE KOLO (8.4,95): Bussolengo - Asola, Cessalto - Isola, Sedico - Lugo, Imsa Kmečka banka - Riviera, Faenza - Chioggia, Mestre - Viserba, Ravenna - Lunazzi. Moška C1 liga IZIDI 20. KOLA: Mogliano - Koimpex 1:3, Marzo-la - Argentario 1:3, S. Giustina - San Miguel 1:3, Pordenone - Noventa 3:0, Motoagricole - Flebus 3:1, Casal Fosso - Pallavolo Ts 1:3, Finvolley -Ponte delle Alpi 3:0. VRSTNI RED: San Miguel 36, Volley Pordenone 34, Santa Giustina 24, Argentario Trento in Pallavolo Trieste 22, Finvolley Tržič, Koimpex in Casal Fosso 20, Marzola Povo 18, Mogliano Veneto in Ponte nelel Alpi 14, Flebus 10, Noventa Pado-vana in Motoagricole Trento 6. PRIHODNJE KOLO (8.4.95): Argentario Tn -Monfalcone, Alpi - Marzola, Koimpex - Casal, Flebus - Pordenone, San Miguel - Mogliano, Pall. Ts - Motoagricole, Noventa - S.Giustina. Ženska C1 liga IZIDI 20. KOLA: Orna - Koimpex 3:0, Dolo - Hera-clia 0:3, Cassola - Gemona 0:3, Vivil - Porcia 3:0, Tarcento - Cus Udine 3:1, Fontane - Bor Mercan-tile 3:1, Kennedy - Godigese 0:3. VRSTNI RED: Heraclia Noventa di Piave 38, Gemona 26, Godigese 24, Bor Mercantile in Dolo 22, Fontane Villorba in Vivil Villa Vicentina 20, Ken-nedy in Koimpex 18, Porcia 16, Oma Adria Food TS in Cassola 12, Tarcento 10, Cus Udine 8. PRIHODNJE KOLO (8.4.95): Heraclia - Kennedy, Godigese - Dolo, Koimpex - Fontane, Cus Ud - Vivil, Gemona - Oma, Bor Mercantile - Tarcento, Porcia - Cassola. Moška BT liga IZID: Mantova - VBU Videm 3:0 (15:3, 15:10, j 15:10). VRSTNI RED: drema 26, Padova 22, Rovigo 20, 1 Eurock 18, VBU Videm, Ferrara, Mantova in Bergamo 16, Bassano 14, Alessandria 12, Pavic 10, Mondovi 4. Ženska BI liga IZIDI: Camst Videm - Prato 3:0 (15:6,15:11,15:4), Forli - Recoard Latisana 0:3 (12:15, 13:15,14:16).. VRSTNI RED: Latisana 36, Forli, Macertata in So-liera 28, Jesi 26, Fletre in Camst Videm 22, Firen-ze 18, Prato 16, Trento 14, Tre vi 12, Noventa Vicentina 10, Loreto 4, Reggio Emilia 2. Ženska B2 liga IZIDA: Sangiorina - Ferrara 2:3 (8:15, 9:15, 15:1, 16:14, 12:15), Ghemar - Alloys Tržič 3:0 (15:11, 15:10,15:4). VRSTNI RED: Mantova, Ferrara in Vignola 32, Sangiorgina, Ghemar Piove di Sacco in Sarmeola 24, Povo Trento in Corlo 20, Albatros Treviso in Battisti Trento 14, Rovereto 10, Mogliano Veneto 8, Alloys Tržič in Sommacampagna 6. __MOŠKA C1 LIGA /1:3 Važna zmaga Koimpexa v Moglianu Venetu V tretjem setu so slogaši nadoknadili zaostanek 14:9! Mogliano Veneto -Koimpex 1:3 (15:11,12:15, 14:16,12:15) KOIMPEK: Riolino 6+9, Božič 3+6, Cisolla 3+5, Aljoša Kralj 8+18, Rovere 3+6, Terpin 5+11, David Kralj 2+4, Cač 1+0, Strajn 0+0. Servis (točke/menjave): Mogliano 8/25, Koimpex 7/10. Koimpex je v Moglianu Venetu dosegel pomembno zmago, saj se je tako oddaljil od spodnjega dela lestvice in se še bolj približal obstanku v ligi. Sobotna tekma je bila precej živčna, saj sta se obe ekipi zavedali pomebnosti srečanja. Mogliano si ni hotel dovoliti spodrsljaja na domačem igrišču na "svoji poti proti obstanku, slogasi pa so morah dokazati, da je bil poraz v Povolettu bolj naključen kot pa posledica krize ekipe. Domači igralci so poskušali forsirati predvsem servis, to pa jim ni uspelo najbolje, saj so bili malo učinkoviti in so naredili preveč napak. Gostje pa so začeli tekmo nekoliko zadržano in nesproščeno. Tako so v prvem setu po vodstvu 10:6 naredih preveč napak in pustili gostiteljem, da so nadoknadili zaostanek in osvojili set. Od dragega seta dalje pa se je igra slogašev nekoliko popravila. Se vedno je bilo nekaj nihanj, toda na trenutke so pokazali res lepo igro. V drugem setu je bila igra izenačena do konca, gostje pa so bili prisebnejši v končnici. Odločilen za celoten razplet tekme pa je bil tretji set, v katerem je Mogliano vodil že s 14:9. Koimpex pa je tedaj s serijo šestih zaporednih blokov nadoknadil zaostanek in potem tudi osvojil set. Četrti set je bil tudi izenačen, končno pa so slogaši pokazali tudi solidno igro v obrambi. Zadnjo točko pa so gostitelji kar podarih, saj je sodnik enemu igralcu moral pokazati rdeči karton zaradi protestiranja. Koimpex je torej takoj nadoknadil zamujeni točki v Povolettu. To prav gotovo ni bila njegov najboljši nastop, vendar je napredek v primerjavi s prejšnjo tekmo več kot očiten. Podčrtati je treba predvsem dobro igro Ter-pina, ki je v ključnih trenutkih bil vedno učinkovit in je povlekel za sabo še soigralce, zelo uspešen pa je bil v napadu tudi Aljoša Kralj. Vsi igralci pa so bili zmage še toliko bolj veseli, da so jo lahko posvetili svojemu kapetanu Sgubinu, ki je med tednom dobil sina. Naraščajniki Izida 3. dne (StandrežJ: Soča - Pallavolo 0:3 (13:15, 12:15, 13:15), Pallavolo - Soča 2:1 (7:15,15:4,15:10): Virtus - Sloga 3:0 (15:1, 15:8, 15:7); Sloga - Virtus 2:1 (16:14.6:15,15:6). MLADINCI IN MLADINKE / DE2ELNI FINALE V1. dnevu zanesljiva zmaga Espeaa in poraz Bora Friulexport Prihodnjo nedeljo odločilne tekme Prvi dan deželnega finala mladincev in mladink je bil ugoden za združeno ekipo Espego, boravke pa so potegnile krajši konec. Mladinci Espego - Pallavolo Trieste 3:1 (15:5, 16:14,9:15,15:10) ESPEGO: S. Černič 9+16, Gravnar 15+22. Mania 3+1, Devetak 6+5, Makuc 1+4, Pintar 2+4, Soban 1+4, M. Cemic 0+0, Lutman, Lukes. KRMOM - Mladinci Espega so uspešno začeli nastope na deželnem finalu in v svojem prvem nastopu zanesljivo premagali Pallavolo iz Trsta. Espegovci so zaigrali zelo zanesljivo in učinkovito, z izjemo tretjega seta pa so imeli ves čas vajeti igre v svojin rokah. Po hitro osvojenem prvem setu so Sep-pijevi varovanci v nadaljevanju nekoliko zaspali in dovolili Tržačanom, da so na začetku drugega seta povedli kar s 7:0. Toda nato so se zopet zbrali, počasi nadoknaditi zaostanek in osvojiti tudi dragi set. Po«odmoru«, ki so si ga privoščili po vodstvu z 2:0, so espegovci nato zanesljivo dobili še četrti set in zanesljivo zmagali. Za dobro igro zasluzijo pohvalo vsi igralci, se Vrstni red: VBU Videm in Espego 2, Pallavolo Trieste in Cordenons 0. Mladinke Finnantiari - Bor FrMexport 3:1 (15:11, iq.*ic ip;.iq BOR FRl’uLEXPORT: M Flego 10+11, Pitacco 13+11, Gruden 5+1, L Flego 0+1, Zadnik 0+2, M. Faimann 2+2, Mamo 1+2, Bogateč 2+1, Rogelja, Strnad. PASIAN DI PORDENONE - Prvi danje postregel z dvema zelo izenačenema tekmama. Plave si za poraz proti Fincantieirju pravzaprav nimajo kaj očitati, razen dejstva, da so v tretjem setu že vodile s 13:5, a so ta set kljub temu izgubile, po hudem boju pa so potem predale se četrti set. Za Ostali izid prvega dne: VBU Videm • Cordenons 3:0 (15:5,15:10,15:6). vseh elementih enakovredne in tudi mlajše igralke so dobro opravile svojo nalogo, s kančkom več športne sreče pa bi lahko iztržile bolj ugoden rezultat. Vsekakor lahko v drugem dnevu zamujeno se nadoknadijo. Ostali izid prvega dne: Sangiorgina -Cordenons 3:1 (5:15,17:15,15:13,17:15). Vrstni red: Sangiorgina in Fincantieri 2, Bor Friulexport in Cordenons 0. ŽENSKA CT LIGA / PORAZ BOROVK V VILLORBI Napad predvidljiv, servis neučinkovit Dobro igrali le Ažmanova in Fiegova - Borovke so se še bolj oddaljile od 2, mesta Razen poraza slogašic v derbiju z Orno v minulem kolu ženske Cl lige ni prišlo do velikih presenečenj. Vodeča Heraclia je v tem kolu tudi matematično napredovala v B2 ligo. Oži pa se krog kandidatov za drugo mesto, najresnejši tekmea Gemone pa je zdaj Godigese. Pomlad je bila za naši šesterki polna upanj, zacvetelo pa žal ni. Sodeč po zadnjem nastopu bi lahko rekli, da dekleta že razmišljajo o poletju. Upajmo, da ni tako, saj bi bilo res škoda, da bi si Bor in Sloga po dobrem prvem delu sezone povsem pokvariti končno uvrstitev. Fontane - Bor Mercantile 3:1 (16:14,11:15,15:4,15:11) BOR MERCANTILE: Gregori 1+0, Cok 2+4, Benevol 5+10, Pitacco 7+11, Vodopivec 0+0, Ažman 6+12, Flego 4+7, Faimann 0+0, Gruden 0+1, Zadnik. Servis (točke/napake): Fontane 12/12, Bor 8/7. Napake: Fontane 20, Bor 20. Čeprav so imele borovke še možnosti, da se potegujejo za napredovanje, šesterka Fontan pa po seriji nepričakovanih porazov še ni bila povsem na varnem, je bilo ozračje na igrišču precej dopustniško, kot da bi šlo za tekmo zadnjega kola, ki ne odloča več o ničemer. Razumljivo torej, da tudi igra ni bila na visokem nivoju. Fontane je uspešneje gradil igro tako na sprejemu servisa kot v protinapadu, napad borovk pa je bil preveč enostaven. Plave so v servisu naredile rekordno malo napak, druga plat medalje pa je bila v tem, da je Bil servis premalo napadalen. Ce ne upoštevamo tretjega seta, v katerem so bile gostiteljice v absolutni premoči, je bilo srečanje zelo izenačeno. V prvem setu je bil Fontane stalno v vodstvu za eno do dveh točk, vendar je set-žogo najprej imel Bor, ki pa je bil v razburljivi končnici premalo priseben. Neuspeh plavih ni potrl in v drugem setu so povedle z 9:2. Zaradi običajnih napak v napadu so gostiteljicam dovolile, da so jih ujele pri enajsti točki, na koncu pa so bile borovke spet boljše. V tretjem setu so gostje odpovedale na vsej črti (pet direktnih točk Fontane na servisu), četrti set pa je bil na začetku podoben drugemu. Borovke so dobro začele (7:2, 9:6, 11:9), konec pa je bil v rokah nasprotnic. Bolezni in šolske obveznosti so bržkone načele formo marsikatere igralke, tako da sta si tokrat pozitivno oceno za nastop zaslužiti edinole Martina Flego in Saška Ažman. Slednja je odigrala svojo letos najboljšo tekmo in je pokazala, da se po težki poškodbi meniskusa počasi vrača v najboljšo formo. MOŠKA B2 LIGA / PO PORAZU V VISERBI Razdalja med valove! in Isolo je nespremenjena Glavni tekmec v boju za obstanek je proti Bussolengu izgubil šele po petih setih - Ugodenjši razpored tekem Verjetno so si valovci od sobotnega gostovanja moške B2 lige v Viserbi pričakovali kaj več. Ko sta se namreč šesterki srečali v Gorici, je Imsa Kmečka banka brez večjih težav vnovčila točki. Tokrat pa se je zgodilo nasprotno. Več kot štiriurna vožnja do mesteca blizu Riminija je že pred začetkom tekme utrudila Goričane, ki niso na igrišču pokazali običajne reaktivnosti, predvesm v obrambi. Proti razigranim domačinom pa ni bilo za plavordeče nobene možnosti za zmago. Vsekakor so tudi direktni tekmeci Imse Kmečka banka v soboto zapustili igrišče poraženi. Tako zaostaja Isola Mekar iz Verone, ki je klonila pred Bussolengo le v tie breaku, še vedno štiri točke za Valom, Faenza in Porto Ravenna pa imata še zmeraj le dve točki prednosti. Z vsemi temi šesterka-mi pa se bodo morali Goričani še pomeriti, s Imsa Kmečka banka (14) RIVIERA Porto Cessalto SPEM FAENZA MEKAR Volley Mestre PORTO Portom celo dvakrat, saj bodo morali 25. aprila odigrati še zaostalo tekmo 13. kola prav v Ra-venni. Od šesterk v nižjem delu lestvice pa imajo najboljši razpored tekem prav Goričani, ki bodo v naslednjih sedmih kolih igrali kar šti- Isola Mekar (10) Cessalto LUGO RIVIERA ASOLA Imsa Kmečka banka SPEM FAENZA Lugo rikrat doma (glej okvir). Zato obstanek v ligi bi ne bi smel biti vprašljiv, čeprav bodo morali Ste-rovi varovanci do konca prvenstva še tako trdo garati. Izjave trenerjev Trener Viserbe: »V Gorici smo igrali slabo, danes pa smo se oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva. Nocoj sta bila blok in obramba zelo učinkovita, čeprav smo igrali brez standardnega podajača. Rezervni je dobro opravil svojo nalogo. Samo padec koncentracije bi lahko spreobrnil potek tekme, vendar to se ni zgodilo. Zmaga za nas je ena najpomembnejših letos, saj smo z novima točkama skoraj gotovo že dosegli obstanek v ligi.« Trener Imse Kmečka banka Stera: »Taktično smo tekmo dobro pripravili. Nasprotnik pa je danes izvajal živahno in pestro igro. V prvi tekmi z Viserbo so oni sprejemali slabo in zato je bil napad otežkočen. Tokrat je bil njihov sprejem skoraj brezhiben in torej niso v napadu imeli nobene težave. Treba pa je tudi povedati, da smo mi servirali premalo agresivno in torej še pomagali razigranim domačinom. Cola ni zaigral najbolje. V tretjem nizu, ko sem ga postavil v center, pa je dal običajen doprinos. V tej vlogi je tudi najbolj zaposlil nasprotnikov blok, a to ni bilo še dovolj. (A&D) Z velikimi, mastnimi črkami tekme doma Tako dvoboj za obstanek v moški 82 ligi Povratek Paola Cole ni obrodil zaželjenega uspeha ŽENSKA D LIGA MOŠKA C2 LIGA / PROTI MOSSI izidi in lestvice Olympia Čerimpex že s servisom strla odpor Libertasa Kljub odsotnosti dveh standardnih igralk uspeh nikoli pod vprašajem Slavje Bora po dveh urah in pol igre Fortrode je v soboto dosegel že peto zmago v zadnjih šestih nastopih 01ympia Cerimpex -Libertas Gorica 3:0 1:7,15:7) OLYMPIA CERIM-PEX: Sošol 2+5, Bulfoni 2+2, Kristina Corsi 3+1, Hadrijana Corsi 6 + 9, Zotti 8+9, Vanja Černič 8 + 6, Mirjam Černič 8+6, Princi 4+3. 01ympia je v soboto Ponovno dosegla rutin-sko zmago proti na-sProtniku, ki je sicer Prišel v telovadnico P°ln dobrih namenov, toda potem še zdaleč ni oil dorasel domači ekipi. Gostiteljice so sicer tekmo začele brez dveh standardnih igralk, saj sta Mirjam Černič in Lucia Princi zaradi službenih obveznosti Prišli na tekmo prepozno- Na njunih mestih sta tako nastopili Martina Sošol in Kristina Corsi. V igri se vsekakor to sploh ni poznalo, saj je bila ekipa prav tako učinkovita. V bistvu pa so Kristančičeve varovanke zmagale že s servisom, saj so bile gostje izredno ranljive v sprejemu. Tekma sama tako sploh ni bila zanimiva in je bila povsem enosmerna, niti 01ympia pa z igro ni posebno navdušila, saj je nudil Libertas premajhen odpor, da bi lahko malo bolj spodbudil gostiteljice. Tako je 01ympia pospravila nov par točk v manj kot uri igre, tekma sama pa po mnenju Kristančičeve ni bila za gostiteljice niti dober trening pred izredno važno in težko tekmo prihodnjega kola, ko bodo Goričanke gostovale pri drugouvrščenem Sacileju. Bor Fortrade - Mossa 3:2 (15:8, 14:16, 15:13, 10:15,15:13) BOR FORTRADE: Ta-berni 0+0, Coloni 0+3, Danieli 2+8, Stulle, Mare- -ga 7+4, Ceha 8+20, Koren 10+21, Del Turco 4+1, Bresich 11+14, Furlanič 0+0, Ruttar, Gombač 0+1. Trajanje setov: 33’, 31’, 32’, 39’, 14’ Borovci so po pravem maratonskem boju (kar dve uri in pol igre!) premagali .goste iz Muše in tako dosegli svojo četrto zaporedno zmago, peto v zadnjih šestih nastopih. Pred srečanjem so bili v Borovem taboru vsi previdni, kajti vedeli so, da je Mossa sicer predzadnja na lestvici, vendar pa ne gre za tako slabo ekipo. Povrhu pa je krvavo potrebovala točke v boju za obstanek. Gostje so to na igrišču potrdili, v odločilnih trenutkih pa so se DEKLICE / ZA NASLOV TRŽAŠKEGA PRVAKA Slogašice, žal, odpovedale Povratna tekma s Pallavolom bo v petek - »Prvoaprilsko« sojenje Pallavolo Trst - Koimpex 3:0 (15:10,15:9,15:5) KOIMPEX: Babudri, Ban, Criti, Furlan, Kalc, Kocjančič, Molassi, Sosič. V soboto so odigrali prvo od dveh finalnih tekem za podelitev pokrajinskega naslova v kategoriji deklic. Pomerila pa sta se oba zmagovalca polfinalnih srečanj, ki sta bila obenem tudi zmagovalca v svojih izločilnih skupinah. Prva tekma pa žal ni izpolnila pričakovanj in to v glavnem po »krivdi« igralk Koimpexa, ki so odpovedale na vsej črti. Pallavolo je vsekakor dobra ekipa z odličnim servisom in ostrim napadom, predvsem pa razpolaga z zelo borbenim kolektivom, ki se bori za vsako, tudi nemogočo žogo. Naše igralke pa so povsem nerazumljivo odigrale podrejeno vlogo in zaigrale daleč Po svojimi sposobnostmi. Zgrešile so zelo veliko servisov, odpovedal je sprejem, napad je bil absolutno premil, da bi lahko ogrožal domačo vrsto, skratka popoln polom. Naloga Koimpexa je pred povratno tekmo, ki bo v petek zvečer na Opčinah, skoraj brezupna, saj je Pallavolu dovolj, da osvoji set, ali pa vsaj 25 točk. Poglavje zase je predstavljal tokrat sodnik Massi Pavan, ki je v tekmi, ki je bila povsem enosmerna, hotel biti sam protagonist. Po ceh seriji netočnosti je višek dosegel na koncu, ko je izključil Koimpexovega trenerja Peterlina, sodnikove odločitve pa ni razumel nihče, ne kaznovani, ne domači trener, niti publika. Nato je sodnik že od-piskal konec tekme, stopil s sodniškega stola in se nato premislil in odločil, da tekme še ni konec in da mora Pallavolo servirati še enkrat. Ce bi šlo za prvoaprilsko potegavščino bi to lahko še razumeh, nikakor pa ne moremo sprejeti dejstva, da je sodnik celo med kandidati za napredovanje v stroki. Mimo same tekme ostaja dejstvo, da tržaška društva vedno bolj negodujejo zaradi vse slabših sodnikov, ki jih federacija pošilja na tekme. Cas bi bil, da bi enotno nastopila, in od odbojkarske zveze, kateri plačujejo slane pristojbine, zahtevala odgovor. (Inka) Marko Marega v napadu prestrašili zmage. Borovci so zaigrali slabše, toda ohranili so mirnejše živce, manj grešili in s kančkom sreče tudi slavili. 2e po uvodnih udarcih (4:3) smo sledili menjavam žog kot na tekočem traku. Nato pa so se borovci odlepili, gostje so grešili neverjetno število servisov, naši pa so po zaslugi nekaterih posegov v obrambi in napadov Korena povedli 11:5 in 14:6 ter set pospravili. Tedaj pa je koncentracija padla. Gostje so vodili vse do dvanajstice (9:3, 11:4 in celo 12:5), naenkrat pa so se Cellovi varovanci prehudih, pričeli nizati točko za točko, dvarat izenačili (12:12 in 14:14), a set je vseeno pripadel gostom. Tudi tretji set se je pričel za plave slabo. Blok Mosse je zaustavljal napade borovcev, sprejem ni bil najboljši, glavna hiba pa je bil resnično slab blok. Gostje si vodili 10:3 in 12:5. Z nekaterimi odličnimi servisi Del Turca in požrtvovalno igro so borovci spet izenačili (13:13) in v končnici strli odpor zbeganih gostov. Po poldrugi uri pa boja še ni bilo konec. Pravzaprav se je šele začel. Četrti set je bil na začetku sile izenačen, nato pa je Mossa zaradi slabih servisov gostiteljev povedla kar 14:7 in po 40 minutah set tudi osvojila. Tie break, kajpak, ni mogel biti nič drugega kot izenačen. Bor je pri menjavi igrišča vodih 8:7, nato 11:9, vendar so gostje izenačili na 12:12. Tedaj so borovci dosegli dve zaporedni točki, Mossa je sicer na njihovem servisu izbojevala 13. točko. Cehov morebitni zaključni napad je uspela pobrati v obrambi, pri tretjem dotiku pa je igralec gostov poslal žogo direktno v mrežo ter s tem zapečatil usodo svojega moštva. Gostje so osupnili, borovci so si oddahnili, utrujeni pa so bili oboji. (Dejan) Naši najboljši tolkači v deželnih ligah Stefana Ceha (Bor) Janez Terpin (01ympia) Mitja Feri (Soča) Boris Sfiligoj (Espego) Diego Petejan (Soča) Aleš Klede (Soča) Cristiano Bresich (Bor) Damjan Lutman (Soča) Gregor Sfiligoj (01ympia) Kristjan Gravnar (01ympia) ■ Denis Uršič (Espego) Marko Marega (Bor) 427 (145+282) 345 (110+235) 329 (113+216) 321 (157+164) 279 (110+169) 253 (115+138) 240 (83+157) 226 (92+134) 223 (80+143) 221 (88+133) 216 (94+122) 211 (105+106) Moška C2 liga IZIDI 20. KOLA: Buia - Vivil 3:1 (15:8, 5:15, 16:14, 15:13), San Vito - Faedis 1:3 (4:15, 7:15, 16:14, 7:15), Soča Sobema - Natisonia 3:0 (15:12, 15:5, 15:9), Torriana - 01ympia C dr 3:0 (15:11, 15:9, 16:14), Bor Fortrade - Mossa 3:2 (15:8, 14:16, 15:13, 10:15, 15:13), Prevenire -Prata 3:0 (15:9, 15:10, 15:9), Corno - Maniago 3:1 (15:13, 7:15,15:13,15:12). VRSTNI RED: Soča Sobema 38, Vivil 32, Buia 28, Bor Fortrade, Prata in Faedis 24, Prevenire 20, Maniago 18, Corno, 01ympia Cdr in Torriana 16, Natisonia 14, Mossa 10 in San Vito 0. PRIHODNJE KOLO (8.4.95): Vivil - Corno, Maniago - San Vito, Vivil - Prevenire, Mossa - Torriana, Natisonia - Buia, Prata - Bor Fortrade, 01ympia Cdr - Soča Sobema. Ženska C2 liga IZIDI 20. KOLA: Asfjr - Torriana 1:3 (13:15, 10:15, 15:11, 13:15), Termogas - Breg 2:3 (15:5, 13:15, 15:12, 9:15, 9:15), Martignacco - B-meters 1:3 (7:15, 10:15, 15:12, 9:15), Fiume Veneto -Codroipo 2:3 (15:6, 9:15, 15:17, 17:15, 7:15), Sokol Indules - Rivignano 1:3 (11:15, 15:3, 11:15, 15:17), Farra - Cordenons 0:3 (11:15, 12:15, 5:15), Monfalcone - Kmečka banka 3:2 (9:15, 15:5, 13:15,15:5,15:12). VRSTNI RED: Cordenons 40, B-Meters 34, Sokol Indules in Torriana 24, Monfalcone, Codroipo, Fiume Veneto in Rivignano 22, Asfjr 20, Martignacco 18, Farra 16, Kmečka banka 8, Termogas in Breg 4. PRIHODNJE KOLO (8.4.95): Breg - Monfalcone, Kmečka banka - Termogas, Torriana - Farra, Rivignano - Fiume Veneto, B-meters -Asfjr, Cordenons - Sokol Indules, Codroipo -Martignacco. Moška D liga IZIDI 20. KOLA: Rojalese - Grado 3:0, Cordenons - San Giorgio 3:1 (11:15, 15:12, 15:11, 15:2), Rozzol - Porcia 1:3 (6:15, 15:13, 9:15, 16:17), Pav Videm - Espego 2:3 (10:15, 15:11, 4:15, 15:12, 8:15), Sant’Andrea - Club Altura 3:1 (10:15, 15:12, 15:11, 16:14), Fincantieri - VBU 0:3 (4:15, 6:15,10:15), prost Cgss. VRSTNI RED: Porcia in Vbu 34, Grado, Rozzol in Rojalese 26, Club Altura 22, Pav Videm in Espego 18, San Giorgio 16, S ant’ Andrea 8, Cgss in Cordenons 6, Fincantieri 0. (Vbu, Rozzol, Espego, San Giorgio, S ant’ Andrea in Fincantieri imajo tekmo več) PRIHODNJE KOLO (8.4.95): Cgss - Fincantieri, Grado - Sant’Andrea, Espego - Rozzol, San Giorgio - Reana, Altura - Tranciati, Porcia - Cordenons, prost VBU, Ženska D liga IZIDI 20. KOLA: Vagaia - Sacile 0:3 (3:15, 6:15, 2:15), Pasiano - San Vito 3:2, Azzurra - Spilim-bergo 3:0 (15:7, 17:15, 17:16), Sgt - Fiumicello 2:3 (15:7, 17:16, 5:15, 3:15, 12:15), Natisonia -Povoletto 3:1 (15:7, 15:7, 10:15, 15:8), 01ympia Cerimpex - Libertas Go 3:0 (15:5, 15:7, 15:7), Qualso - Paluzza 1:3 (15:10, 8:15, 5:15, 5:15). VRSTNI RED: 01ympia Cerimpex 40, Sacile in Paluzza 34, Natisonia 32, Fiumicello 26, Azzurra 24, Sgt 16, Qualso in Pasiano 14, Spilimbergo in Povoletto 12, San Vito in Libertas Gorica 10, Vagaia 0. (Vagaia ima dve točki penalizacije) PRIHODNJE KOLO (8.4.95): San Vito - Qualso, Paluzza - Pasiano, Sacile - 01ympia Cerimpex, Povoletto - Sgt, Spilimbergo - Vagaia, Gorizia -Natisonia, Fiumicello - Azzurra. ŽENSKA C2 LIGA / V POKRAJINSKEM DERBIJU Z ALT-URO MOŠKA D LIGA / V VIDMU Brežanke zmagale po petih mesecih V Rivignanu so okrnjene sokoiovke, kljub porazu, pokazale zadovoljivo igro Altura - Breg 2:3 (15:5,13:15,15:12, 9:15, 9:15) BREG: Bandi 4+5, Canziani 3+0, Kocijančič 4+7, Zehali 5+7, K. Slavec 10+10, Pettirosso 4+3, S. Slavec 0+0. Servis (točke/napake): Breg 11/11, Altura 16/9. Dolgo čakale, vendar dočakale. Po petih mesecih so Brežanke spet okusile slast zmage. Potem, ko so v pr-'’ern kolu z zmago v Sovodnjah prižgale žarek upanja v Boljšo prihodnost, je osemnajst zaporednih porazov hu-oo zdelalo Bregovo šesterko, zato je sobotna zmaga v herbiju z Alturo vsekakor dobrodošla, čeprav si seveda 2 njo ne bodo dosti pomagah, jim bo pa mogoče vlila vsaj toliko moči, da dostojno sldenejo sezono, v kateri s° bile stalno v podrejenem položaju. Kot se za vska derbi spodobi, je bil tudi sobotni bor-°en in živčen, tako da je bilo kar precej napak. Brežanke so svojo nalogo solidno opravile, razen kot v prvem setu, ki je bil resnično zelo slab. To, da tekmo Habo začnejo, je že stalnica Brega, verjetno pa je posle-nica slabega pogrevanja. Drugi set je bil izenačen, toda Breg je bil stalno v vodstvu. V tretjem setu je Al trna po-vedla kar z 10:4. Brežanke so reagirale, vendar jim je račune nekoliko prekrižal tudi sodnik, ki je pretiraval Ph piskanju nošenih brežankam, napake Alturinih ^alk pa je spregledal. Vsekakor so Brežanke že v tem Sehi zaigrale boljše, v naslednjih dveh setih pa so bile Precej boljše od nasprotnic in so tudi povsem zasluženo zmagale. Sokol Indules - Rivignano 1:3 (11:15,15:3,11:15,15:17) SOKOL INDULES: Tanja Masten 15+12, Marucelli 15+12, Lara Masten 4+3, Kosmina 3+2, Visentin 0+0, Lupine 4+2, Semec 3+1, Košuta, Švara. Servis (točke/napake): 11/8. Sokoiovke so tudi tokrat imele smolo. Glavna po-dajačica Martina Vidah je namreč bila operirana zaradi slepiča in jo je zato morala nadomestiti Lara Lupine. To se je precej poznalo, saj je bila ekipa neuigrana, poleg tega pa je Lara Masten morala igrati kljub poškodbi ramena. Igra v napadu je zato slonela predvsem na Tanji Masten in na Ai Ling Marucelli. Sokoiovke pa so z igro kljub vsemu zadovoljile, predvsem pa so skozi celo tekmo igrale borbeno. Rivignano je pokazal dobro igro predvsem v obrambi, v napadu pa ni bil posebno prodoren. V prvem setu je bilo na igrišču precej zmede, kar so gostje izkoristile in povedle s 12:4. Gostiteljice so potem strnile vrste in se približale na eno samo točko razlike, toda na koncu so jih pokopale napake v sprejemu in v napadu. Drugi set so Nabrežinke osvojile brez večjih težav predvsem po zaslugi dobrega servisa. Tretji in četrti set sta bila izenačena, toda v končnicah je sokolovkam zmanjkalo moči. Gostiteljice pa so imele priložnost predvsem v četrtem nizu, ko so pri stanju 15:14 imele na razpolago tudi set žogo, ki pa je niso znale izkoristiti. Po hudem boju Espego ugnal bolj izkušeni Pav Pav Udine - Espego 2:3 (10:15, 15:11, 4:15, 15:12, 15:8) ESPEGO: Sfiligoj 17+12, Devetak 6+4, Uršič 15+12, Brisco 1+3, Makuc 4+1, Pintar 2+3, Mania 1+9, Lukež, Lutman0+0, Soban 1+2. Mlada goriška združena ekipa je dosegla v soboto lepo zmago v gosteh proti starejšim in bolj izkušenim nasprotnikom. Espegova igra je bila sicer nekoliko nihajoča in je bilo občasno preveč napak, pozitivno pa je, da so igralci znali vedno dobro reagirati in so na koncu tudi zmagah, čeprav so nastopih v okrnjeni postavi. Tokrat se je sicer vrnil na igrišče Soban po poškodbi gležnja, čeprav še ni popolnoma nared. Pri goriški ekipi pa se malo pozna tudi utrujenost zaradi Številnih tekem tudi v mladinskih kategorijah. V prvem setu so gostje povedli z 9:3, nato pa so jih gostitelji ujeli pri stanju 10:10. V končnici pa so Goričani le stisnili zobe in osvojili set. V drugem setu je Pav povedel s 7:0, nakar je Seppi menjal nekaj igralcev in gostje so se približali pri stanju 11:10. V končnici pa je Espego spet naredil preveč napak in izgubil set. V tretjem setu so gostje pokazah najlepso igro in rezultat ni bil nikoli v dvomu. Četrti set je bil izenačen do osmice, nakar so si Videmčani priborili nekaj točk prednosti in so izsilili tie-break. V petem setu pa so bili bolj motivirani Goričani. Pri menjavi igrišča so bili gostitelji še zadnjič v vodstvu pri rezultatu 8:7, nato pa so gostje z delnim izidom 8:0 osvojili set. Rezultati v pokrajinskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM 1. ženska divizija: Kon- tovel - Breg 2:3 (15:12, 12:15, 17:15, 7:15, 12:15); Sloga - S. Andrea 3:0 (15:4,15:9,15:5). 2. ženska divizija: Julia - Sokol 3:0 (15:10, 15:6, 15:12);Virtus -Bor Friulexport 2:3 (11:15, 15:9, 13:15, 15:7, 12:15); Altura -Sloga A 0:3 (1:15,4:15, 11:15); Sgt - Sloga B 3:0 (15:12, 15:10, 15:7) Naraščajnice: Sokol -Breg 0:3 (5:15, 5:15, 8:15); S. Andrea - Sloga A 0:3 (1:15, 212:15, 14:16); Kontovel - Ri-creatori 3:0 (15:5, 15:12, 15:5); Orna - Bor Friulexport 0:3 (4:15, 4:15,9:15) NA GORIŠKEM 2. ženska divizija: Azzurra - Dom Imsa 2:3 Naraščajnice: Sovodnje - Etsi Gorica 3:0 (15:10, 15:3, 215:4) izidi in lestvice 1 .AMATERSKA LIGA / V GOSTEH V PROMOCIJSKI LIGI Elitna liga IZIDI: San Daniele - Aquileia 0:0, Gemonese - Cen-tro Mobile 0:0, Fontanafredda - Cormonese 1:2, Pro Fagagna - Palmanova 1:1, Gradese - Hala San Mar-co 0:1, Porcia - San Sergio 3:1, Ronchi - Sacilese 1:1, Manzanese - Tamai 0:0. VRSTNI RED: Centra Mobile in Palmanova 35, Gradese 30, Cormonese, Sacilese, San Sergio 29, Ronchi 28, Aquileia 26, Itala San Marco, Manzanese in Tamai 24, Pro Fagagna in San Daniele 23, Gemonese 21, Porcia 19, Fontanafredda 17. PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Itala San-Marco - Aquileia, Centro Mobile - Fontanafredda, San Sergio - Gemonese, Sacilese - Manzanese, Gradese - Porcia, Cormonese - Pro Fagagna, Palmanova - Ronchi, Tamai - San Daniele. Promocijska liga IZIDI 26. KOLA: Juventina - Ludnico 1:1, Cervi-gnano - Manzano 0:1, Torviscosa - Ponziana 1:0, San Canzian - Ruda 1:0, Aiello - San Giovanni 3:1, Fiumicello - San Luigi 0:0, Staranzano - Sangiorgi-na 1:0, Maranese - Trivignano 1:1. VRSTNI RED: Torviscosa in Trivignano 36, San-giorgina 34, Aiello, Juventina in Staranzano 31, Ponziana 29, San Luigi 26, Fiumicello in San Canzian 24, Manzano in Ruda 23, Maranese 21, Cervi-gnano 17, Ludnico 16, San Giovanni 14. PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Fiumicello -Aiello, Ponziana - Staranzano, Manzano - Juventina, Ludnico - Maranese, San Giovanni - Cervigna-no, Trivignano - San Canzian, San Luigi - Sangior-gina, Ruda - Torviscosa. 1. Amaterska liga Skupina B IZIDI 26. KOLA: Zaule - Fortitudo 2:0, Futura -Isonzo 3:1, Gonars - Opicina 0:0, Edile - Portuale 3:1, Capriva - Pro Romans 1:0, Latisana - Sovodnje 3:2, Mossa - Union 1:0, Palazzolo - Villanova 0:0. VRSTNI RED: Sovodnje 39, Capriva 37, Zaule 36, Mossa 35, Futura 32, Edile in Gonars 30, Fortitudo 29, Union 23, Isonzo 21, Villanova 20, Latisana in Opicina 19, Palazzolo 17, Pro Romans 15, Portuale 14. PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Villanova -Capriva, Isonzo - Edile, Union - Futura, Pro Romans - Latisana, Fortitudo - Mossa, Gonars - Palazzolo, Opicina - Portuale, Sovodnje - Zaule. Skupina C IZIDI 26. KOLA: Flambro - Bearzi 0:2, Buiese - Co-lugna 1:2, Tavagnacco - Mereto 0:0, Aurora - Primorje 1:0, Muggesana - Reanese 1:1, Donatello - Ri-vignano 1:1, Basaldella - Vesna 0:2, Torreanese -Zarja 0:2. VRSTNI RED: Colugna in Rivignano 39, Zarja 34, Vesna 31, Basaldella in Muggesana 29, Bearzi 26, Reanese 25, Primorje, Tavagnacco in Torreeanese 24, Buiese 21, Aurora, Flambro in Mereto 20, Donatello 11. PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Colugna -Aurora, Zarja - Basaldella, Reanese - Buiese, Primorje - Donatello, Bearzi - Muggesana, Vesna -Flambro, Mereto - Rivignano, Tavagnacco - Torreanese. 2. Amoterska liga Skupina E IZIDI 26. KOLA: Isonzo - Audax 1:2, Pro Farra -Costalunga 1:1, Fincantieri - Domio 1:0, Poggio -Mariano 1:1, Piedimonte - Kras 1:1, Fogliano -San Lorenzo 2:2, Moraro - Gaja 2:1, Primorec -Villesse 2:4. VRSTNI RED: Costalunga 37, Fincantieri 35, Mariano, Poggio in San Lorenzo 31, Audax in Moraro 27, Domio, Isonzo in Villesse 26, Piedimonte 25, Pro Farra 24, Primorec 20, Kras 19, Gaja 16, Fogliano 13. PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Gaja - Fincantieri, Audax - Fogliano, Mariano - Isonzo, Pro Farra - Moraro, Domio - Piedimonte, Kras - Poggio, San Lorenzo - Primorec, Costalunga - Villesse. 3. Amaterska liga Skupina F IZIDI 24. KOLA: Strassoldo - Grado 3:0, Terzo -Tone 2:1, Villa - Romana 0:1, Sagrado - Vermeglia-no 0:0, Monfalcone - Azzuna 3:1, Natisone - Mladost 1:2, prost Muscoli. VRSTNI RED: Monfalcone 33, Strassoldo 29, Sagrado 27, Natisone in Tone 25, Azzuna 22, Muscoli 20, Grado 17, Mladost in Vermegliano 15, Romana 14, Terzo 13, Villa 9. PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Muscoli -Natisone, Mladost - Monfalcone, Azzuna - Sagrado, Vermagliano - Villa, Romana - Terzo, Tone -Strassoldo, prost Grado. Skupina G IZIDI 24. KOLA: Venus - Mont. Don Bosco 1:2, Cgs - Pieris 2:2, Campanelle - San Vito 1:0, Begliano -Servola 0:0, Breg - Union 3:1, prosta Dolina in Cus. VRSTNI RED: Campanelle 34, Breg 29, Cgs 28, 'Begliano in Mont. Don Bosco 26, Pieris 24, Servola 23, San Vito 19, Cus 15, Union 11, Dolina 5, Venus 4 PRIHODNJE KOLO (23.4.95 ob 16.00): Dolina -Breg, Union - Cus, Lelio - Begliano, Servola - Campanelle, San Vito - Cgs, Pieris - Venus, prost Mont.Don Bosco. Sovodnje so proti Lotisoni doživeli drugi letošnji poraz Businelli je bil strelec drugega gola za Sovodnje Latisana - Sovodnje 3:2 (0:0) STRELCA za Sovodnje: Caporale v 51’ in Businelli v 83’. SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomiz-za, Zotti, Bastiani, Hmeljak (od 65’ Agosto), Interbartolo, Casagrande, Caporale, Businelli. Proti povprečni Latisa-ni so Sovodenjci doživeli drugi prvenstveni poraz. Igralci predsednika Mar- sona so brez dvoma podcenjevali nasprotnika, ki je v dosedanjih 25 tekmah le 4-krat slavil zmago. Bili so le bleda senca ekipe, ki se je pred tednom dni pomerila s Capri vo. Igra je bila raztrgana, le redkokdaj se je odvijala po krilih. V prvem polčasu so se domačini izključno branili, gostje pa so imeli dve lepi priložnosti za zadetek. Okrog 16. minute se je znašel v ugodnem položaju Businelli, domači branilci so ga v kazenskem prostoru zrušili na tla, sodnik pa ni posegel. Pred odmorom se je priložnost ponudila Casa-grandeju, čigar strel je domači vratar ubranil. Začetek drugega polčasa je bil zelo živahen. Latisana je namreč v drugi minuti povedla z zadetkom z glavo po podaji iz desne. Dve minuti kasneje pq so domačini celo podvojili z akcijo v protinapadu. Sovodenjci so v 51. minuti le zmanjšali zaostanek z lepim zadetkom Capora-leja po podaji Interbarto-la. Samo 6 minut kasneje so domačini dosegli tretji zadetek: igralec Latisane je zadel prečko, žoga je prišla do enega od Sovo-denjcev, ki se je nekoliko obotavljal, tako da mu je domači napadalec žogo pobral in jo udaril v mrežo. V 80. minuti je bil zaradi namernega prekrška nad Tomizzo izključen domači vezni igralec. Prednost so Sovodenjci takoj izkoristili in Businelli je po Zottije-vi podaji iz kota z glavo dosegel drugi zadetek. Kaj več pa Sovodenjci niso zmogli in so se drugič v letošnjem prvenstvu z gostovanja vrnili praznih rok. Razpored preostalih tekem Sovodenj in konkurentov v boju za napredovanje Sovodnje (39) ZAULE Mossa Ed. Adriatica FUTURA Capriva (37) Villanova GONARS OPICINA Palazzolo Zaule (36) Sovodnje ROMANS GONARS Villanova Mossa (35) Fortitudo SOVODNJE VILLANOVA Romans Z velikimi tiskanimi črkami domaCe tekme Juventina po dobrem začetku popustila in celo tvegala poraz Juventina - Ludnico 1:1 (0:1) STRELEC za Juventino: Mazzilli v 90’ JUVENTINA: Zanier (v 5’ Pascolat), Capotorto, Candutti, Trevisan, Padovani (v 20’ Kovic), Kavs, Devetak (v 75’ Peteani), Gandin, Tabaj, Franti, Mazzilli RDEČI KARTON: Gandin v 40’ (dvojni opomin), Franti v 70’ V prvih 10-15 minutah je Juventina igrala solidno, nakar je popustila, tako da je nasprotnike, ki so povedli ob koncu prvega polčasa, dohitela šele ob izteku tekme. Na koncu je celo imela priložnost, da osvoji obe točki, vendar je Capotorto slabo zadel žogo. Po spodbudnem začetku, v katerem sta se Mazzil-liju, strelcu edinega zadetka, ponudili lepi priložnosti (enkrat je udaril mimo vrat, drugič vratarju v roke), Standrežcem ni šlo nič od rok: napake so si sledile kot na tekočem traku, a prave razlage za tako igro pri društvenem vodstvu niso našli. Na drugi strani so se gostje trudili, dali so vse od sebe, saj se borijo pred izpadom. V 43. minuti so po napaki domače obrambe tudi povedli. Ze pred tem je moral igrišče zapustiti Gandin, ki si je prislužil dva rumena kartona. Čeprav je imela igralca manj, je Juventina v drugem polčasu nekoliko bolje nadaljevala, vendar ni pokazala nič posebnega, do izenačenja nikakor ni mogla proti. Tvegala je celo, da prejme drugi zadetek: Ludnico se je namreč zaprl v obrambo, branil je rezultat in je pritisk razbremenjeval s protinapadi. V 70. minuti je moral predčasno v slačilnico še Franti (verjetno je zinil kaj takega, kar sodniku ni šlo v račun, saj ni bilo opaziti, da bi naredil kakšen hujši prekršekj.Tekla je že 90. minuta, zgledalo je, da je tekma izgubljena, ko je Kovic podal z desne, Mazzilli pa je na sami gol črti (bil je ob vratnici) z glavo le preusmeril žogo v mrežo. Takoj zatem so domači imeli na razpolago strel iz kota, usnje je prišlo do Capotorta, ki pa je bil z glavo netočen. Franco Mazilil je izenačil v 90. minuti (F. S. R.) - 1— V PRVENSTVU MLADINCEV IN NAJMLAJŠIH — Vse tri mladinske ekipe izgubile Sovodenjci z gostovanja s točko ‘ DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO Staranzano - Juventina 2:0 (2:0) JUVENTINA: Pavio, Pibiri, G. Trampuš, Serem, Gallo, Milotti (Ambrosi), Ferro, Gergolet (Padovani), Ballaben, Macuzzi, Gambi-no. Juventina je po slabi igri zasluženo izgubila s Staranzanom, ki ima dve točki več kot naše moštvo. Standreški nogometaši so stopili na igrišče precej nezbrani, saj so si že v prejšnjem kolu matematično zagotovili 9. mesto in s tem uvrstitev v nadaljnji del. Gostitelji so oba zadetka dosegli že v prvem polčasu po akciji s kota. Naše moštvo je imelo v drugem delu tekme priložnost, da izenači ali vsaj zmanjša zaostanek, Standrežci pa so zapravili nekaj ugodnih priložnosti za gol in Robert Ferro pa je celo za-streljal enajstmetrovko. Juventina bo v prihodnjo tekmo igrala šele 22. t.m. z Italo iz Gradišča. POKRAJINSKO PRVENSTVO Montebello Don Bosco - Primorje 7:3 (3:0) Strelca za Primorje: Kuk v 48. in 66. in Emili v 64. minuti PRIMORJE: Husu, Valente (od 46. min. Ferfolja), Lukša, Braini, Turk, Ban, Lovrečič, Emili, Pa-cor, Kuk, Ostrouška (od 50. minute Zangheri). Mladinci Primorja so tokrat igrali slabo in zasluženo visoko izgubili. V prvih 45 minutah so gostitelji potisnili naše v obrambo in že po nekaj minutah povedli. Gostje so reagirali in skušali izenačiti s streli z razdalje, toda niso imeli sreče. Sredi prvega dela so domačini dosegli drugi zadetek neposredno iz prostega strela, takoj potem pa je padel še tretji zadetek. Primorjaši niso vrgli puške v koruzo in Pahor je zadel vratnico. V nadaljevanju so Prosečani takoj prejeli četrti zadetek in nato zmanjšali zaosta- nek s Kukom. Gostitelji so v protinapadih še trikrat zatresli mrežo naše ekipe, medtem ko so Prosečani omilili poraz z zadetkoma Emilija in Kuka. (Gorazd) Vesna - Costalunga 0:4 (01) VESNA: Gruden, Stocca, Schiavon (od 46. min. Glavina), Morassut, Urlini, Emili, Cacciot-toli, Polli, De Rota, Monte (od 70. min. Prašelj), Steffe (od 80. min. Pizzimenti). Proti močni Costalungi so mladinci kriške Vesne odigrali eno izmed svojih boljših prvenstvenih tekem. Imeli so tudi nekaj priložnosti za zadetek, toda gola niso dosegli. Po drugi strani pa tako visokega poraza niso zaslužili, saj je sodnik dosodil kar dve enajstmetrovki za goste in vsaj ena od dveh je bila zelo dvomljiva. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Gianluco Pollija, ki je eden izmed mlajših nogometašev kriške ekipe. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Staranzano - Sovodnje 2:2 (2:2) STRELCI: Pavšič in Faganel. SOVODNJE: Gergolet, Mami, Cotič, Bagon, R. Tomšič, Figelj, Faganel, Valle, Simšič (S. Tomšič), Pavšič, Piras (Mozetič). Združena ekipa je proti četr-touvrščeni ekipi zaigrala dobro. V prvem delu igre so nasprotniki prišli do zadetka, a njihovo veselje ni trajalo dolgo, saj so Sovodnje nekaj minut kasneje izenačile z golom Pavšiča. Nato so Sovodenjci še bolj odločno napdli in v 20. min. uspeli z golom Daniela Faganela povesti. Toda nekaj minut kasneje so nasprotniki izkoristili nezbranot obrambe Sovodenj in izenačili. V drugem polčasu je bila igra enakovredna. Domači igralci so večkrat skušali doseči zmagoviti gol, a jim to ni uspelo tudi zaradi nekaj lepih posegov vratarja Gergoleta. Pohvalo zasluži vsa ekipa. (Aljoša Pavšič) rCPRAVILA h Kako v višjo oziroma nižjo ligo Različne možnosti Napredovanja in nazadovanja v amaterskih prvenstvih pogojujejo dosežki deželnih akip v meddeželni ligi. Letos iz te lige po vsej verjetnosti-ne ne bo izpadel nobeden od štirih predstavnikov FJK, kvečjemu le eden (Pro Gorizia). Kaj se v teh dveh primerih zgodi v za nas zanimivih nižjih ligah? Ce ne bo izpadla nobena deželna okipa, je položaj bolj ugoden. Iz 1. AL (Sovodnje in Zarja) napredujeta dve prvouvrščeni vsake skupine in zmagovalec dodatnih tekem med tretjeuvrsčenimi treh skupin. Iz 2. AL (Gaja, Kras in Primorec) izpadejo zadnje tri uvrščene in dve najslabsi na dodatnih tekmah med 13. uvrščenimi petih skupin, iz 3. AL (Breg) pa napreduje prvou-vrščeni in le zmagovalec mini-pr-venstva med drugouvrščenimi sedmih skupin. Ce iz meddežel-ne lige izpade en predstavnik FJK, napredujeta iz 1. AL le prvi dve na lestvici, iz 2. AL izpadejo zadnje tri ekipe in tri moštva (od petih), ki igrajo dodatne tekme, kar se 3. AL tiče pa ni razlik. NA TREH GOSTOVANJIH V 1. AMATERSKI LIGI Napor Vesne poplačan Pomemben korak Zarje Križani so vseskozi vztrajno napadali - Nasprotnik Zarje je bil sicer dokaj skromen - Primorje brez pravih idej Basaldella - Vesna 0:2 (0:0) STRELCA: Kriscjak v 65’, Lakoseljac v 90’ VESNA: Zemanek, Kriscjak, Ricci (v 50’ Per-liz), Malusa, Soavi, Ma-racich, Beorchia, Venturini, Padoan (v 70’ Mau-ro), Lakoseljac, P. Sedmak Zmaga Vesne je povsem zaslužena, kar so priznali sami nasprotniki. Ze v prvem polčasu so namreč Križani igrali borbeno, zagnano, jasno je bilo, da merijo na celotni izkupiček. Kljub nekaterim ugodnim priložnostim (Lakoseljac, Beorchia, Peter Sedmak) pa do zadetka nikakor niso mogli priti (dvakrat je posegel domači vratar, enkrat je žoga končala mimo mreže). Basaldella, ki ni pokazala nič posebnega, je pred odmorom ostala še z igralcem manj, potem ko je eden njenih nogometašev ugovarjal sodniku. V 2. polčasu je Vesna še močneje pritisnila in spravila nasprotnika na njegovo polovico terena, pokazala je, da je izvrstno pripravljena, ritem je bil visok. Končno je tudi padel zadetek, dosegel ga je Kriscjak z močnim in natančnim strelom izven kazenskega prostora. Križani bi lahko zatem izid še zaokrožili, saj so nasprotniki precej popustili, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo. Lakoseljac se je kar trikrat znašel sam pred vratarjem, dvarat je streljal mimo mreže, enkrat pa je žogo ubranil zadnji mož Basaldelle, ki je enkrat zaustavil tudi Sedmaka. Vsekakor treba povedati, da je bil teren zelo slab, poln lukenj, kar je seveda šlo na škodo natančnosti. Domačim se je edina priložnost za izenačenje ponudila v 85. minuti, vendar je Zemanek prisebno posegel. Prav na koncu se je tudi Lakoseljac po osebni akciji vpisal med strelce, tako da je tudi izid bolj odgovarjal dogajanju na terenu. (S.K.) Torreanese - Zarja 0:2 (0:1) STRELCA: Gregorič v 10’, Pescatori v 78’ ZARJA: Cocevari, Dussoni, Sedmak, Kalc, Dan dri, Ferluga, Ispiro, Sclaunich, Gregorič, Pescatori, Dizdarevič. Zarja je izbojevala pomembno zmago proti povprečnemu Torreane-seju. Tekma je bila precej raztrgana, vendar so zarjani imeli več od igre in so z lahkoto zaustavljali nasprotnikove napade. Gostiteljem se je edina priložnost ponudila v 7. minuti, ko je njihov napadalec nerodno zastreljal zelo ugodno priložnost. Odtlej je Zarja prevzela pobudo in že v deseti minuti povedla z Gregoričem, ki je z glavo preusmeril žogo v mrežo po lepi podaji Ferluge. Do konca polčasa je imela Zarja še nekaj zrelih priložnosti, vendar jih ni izkoristila. V drugem polčasu se ni nič spremenilo: zarjani so še naprej gospodarili na igrišču ter ustvarili nekaj lepih akcij, ki pa niso obrodile zaželjenih sadov. Proti koncu tekme pa je spretni Ispiro z lepim dribligom ušel kar trem nasprotnikovim branilcem, podal do pro- stega Pescatorija, ki je zaokrožil rezultat na 2:0 in zagotovil Zarji novih par točk. (I.Ž.) Aurora - Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Babich, Luxa, Trampuš, Guštin, M. Stoka, Škabar, P. Stoka, Zucchi (v 75’ Emili), Bragagnolo, Cre-vatin, Štolfa Prosečani so v Reman-zacco odšli povsem nezbrani, rezultat njihove nezbranosti pa je bil poraz. Igrali so sicer.požrtvovalno, vendar to ni bilo dovolj, bili so brez pravih idej, šepali sta tako obramba kot vezna vrsta. Domači so povedli okrog 23. minute z zelo lepim in natančnim udarcem. Zatem so bili spet nevarni, tokrat s prostega strela. V drugem polčasu je bilo pričakovati reakcijo Primorja, vendar bistvenih sprememb ni bilo: Prosečani so sicer stalno napadali, streljali, vendar neučinkovito, domači pa so se v glavnem branili. Ves trud tako ni obrodil nič posebnega, le dva udarca z glavo, ki ju je izvedel Stoka, najprej po podaji s kota in zatem po podaji z glavo enega od soigralcev: pri prvem udarcu Stoke je posegel eden od domačih branilcev in žogo odbil na sami gol črti, pri drugem pa je žoga z neposredne bližine končala nad prečko. Aurora je v tem polčasu izvedla en sam protinapad, vendar ni enkrat samkrat streljala proti Babichevim vratom. Primorju se je tako Roberto Locoseljac je bil strelec za Vesno maščevalo preveliko prepričanje v uspeh. Nasprotnik je bil sicer tehnično dokaj skromen, vendar je pomanjkljivost nadoknadil z veliko mero požrtvovalnosti. Prav svoje tehnične premoči pa Prosečani tokrat niso znali izkoristiti. Omenimo še, da se je Mitja Stoka močno udaril v koleno: sprva je zglodalo, da gre za resno poškodbo, kasneje pa se je na srečo izkazalo, da je bila bojazen preuranjena. (M.S.) _____V 2. AMATERSKI LIGI / PO NOVEM SPODRSLJAJU_ Gajevci v brezupnem položaju Kras bi zaslužil več kot točko Krašovci so namreč vseskozi napadali - Kljub kopici zadetkov (kar šest) pa je bila tekma med Primorcem in Villessami dejansko nezanimiva Piedimonte - Kras 1:1 (0:1) STRELEC za Kras: La-calamita v 43’ KRAS: Martellani, Fadda, Aleks Majcen, Vailati, Maiorano, Coc-coluto, Suc, Lacalamita, G. Rebetz, Soggia, Nor-bedo. Kras je iz Podgore prinesel vsekakor dragoceno točko, zasluzil pa bi si obe. Krašovci so namreč večji del tekme napa- V 3. AMATERSKI LIGI / DVOJNI USPEH NAŠIH Breg še vedno upa Vztrajnost Mladosti • ? * Breg - Union 3:1 (2:0) STRELO: Laurica v 12’, Granieri v 25’, Švab v 74’ in Giotto v 82’. BREG: Gregori, Paoletti, Pecar, Švab, Laurica, Mauri, Zobec, Paoli, Granieri, Vuk, Camassa. UNION: Sincovich, L’Erario, Gaeta (od 13’ Ceglie), Zanini, Di Martino, Zavaldi, Cioffi (od 46’ Paulin), Burg (od 46’ Giorgesi), Spivach, Macor, Giotto. Tudi proti Unionu so Brežani dokazali, da sodijo v sam vrh lestvice. Zal pa so plavi v nekaterih preteklih srečanjih »zaspali« in tako morajo upati na nezgode Cgs, če hočejo še računati na končno drugo mesto in igrati dodatna srečanja za napredovanje. Nedeljsko srečanje je bilo zani-raivo le v prvem polčasu, ko so Brežani potisnih nasprotnika na njegovo polovico terena in brez večjih težav dosegh dva zadetka. Za prvega je poskrbel Laurica: Vuk je podal z desne, žoga je prišla v kazenski prostor do Švaba, ki je podal Laurici, a slednji je z razdalje treh metrov silovito zatresel mrežo. Drugi zadetek je dosegel Granieri z glavo po podaji Zobca iz leve. V drugem polčasu je bila igra zelo dolgočasna, čeprav sta ukipi dosegli vsaka po en zadetek, Brežani v gneči s Švabom, gostje pa po akciji v protinapadu. Omenimo še, da je Granieri v 80. minuti zastreljal enajstmetrovko. (E.B.) NA GORIŠKEM Natisone - Mladost 1:2 (0:1) STRELCA za Mladost: Peric in Blason. MLADOST: Trevisan, Culata, Devetak, Monticolo, Tomasettig, Flore-nin, Bressan, Sita, Blason, Peric, D. Argentin. Doberdobska Mladost je v gosteh zasluženo premagala Natisone, saj je bila skozi vse srečanje boljša od gostiteljev, ki so svoj zadetek dosegli po dvomljivi enajstmetrovki.Tekma je bila v prvem polčasu dokaj izenačena. Večjih priložnosti za gol ni bilo, vsaj po izdelanih akcijah. Mladost pa je povedla z lepim prostim strelom Paola Perica, ki je skoraj iz kota presenetil domačega vratarja. Tudi v drugem polčasu je dober-dobsko moštvo imelo rahlo terensko premoč, toda do gola so prišli gostitelji, ki so stanje izenačiti pet minut pred koncem. Sodnica, ki je drugače povsem dobro opravila svojo nalogo, je dosodila dvomljivo enajstmetrovko v korist gostov, ki so seveda izkoristiti veliko in nepričakovano priložnost. Kapetan Brega Paolo Paoletti Doberdobci pa se niso vdati, takoj so reagirali. Dve minuti kasneje je Mladost imela veliko priložnost za zadetek: Peric je lepo podal do Sitaja, njegov strel pa je, zal, šel mimo vrat. Doberdobska ekipa je zmagoviti zadetek dosegla prav ob koncu: specialist za proste strele Blason je žogo poslal čez živi zid in premagal mdi domačega vratarja. Veselje med nogometaši Mladosti in njihovimi navijači je bilo veliko, saj nihče ni več pričakoval, da bi lahko naše moštvo zmagalo, se posebno, ker je doberdobska ekipa znana po izgubljenih tekmah prav v zadnjih minutah. dali, čeprav veliko izrazitih priložnosti za gol znova niso imeli. Sredi prvega polčasa je bil nevaren Rebetz, čigar strel je domači vratar lepo ubranil. Ko je že zgleda-lo, da bosta moštvi odšli v slačilnice pri neodločenem izidu, je Kras prešel v vodstvo: Soggia je zelo lepo podal do La-calamite, ki se je predstavil sam pred vratarjem in ga premagal z lobom. V drugem delu je bil ritem počasnejši, kajti prva spomladanska toplota se je še kako poznala. Kras je kljub vodstvu igral bolj prepričljivo, sodnik pa ni videl prekrška nad Sucem v kazenskem prostoru. Malo kasneje je ubral veliko strožji kriterij ter domačim podaril najstrožjo kazen, tako da je Piedimonte vzpostavil začetno razmerje. Do konca so se Repenči sicer še naprezali v želji, da bi odnesli obe točki (edinstveno priložnost je imel Vailati, ki je sam pred vratarjem streljal nad prečko), rezultat pa se Zal ni spremenil. Primorec - Villesse 2:4 (1:1) STRELCA za Primorca: Bulich v 20’ in Fras-son v 88’ PRIMOREC: Savarin, Pollicardi, Frasson, Ferluga (od 52’ Decubellis), Srebrnich, Gargiublo, Ti-nunin, Bulich, Apuzzo, Santi (od 70’ Smilovich), Birsa. Ce drugega ne, vsaj sest golov: to je edina tolažba za morebitni opuščeni izlet, ki bi se ob tako lepem vremenu še kako prilegel. Kar šte- vilni gledalci, ki so se zbrali ob trebenskem pravokotniku, so kljub kopici zadetkov sledili precej nezanimivi tekmi, ki se je po slabih tridesetih minutah sprevrgla v medsebojno obračunavanje nekaterih igralcev in »lov« na prekršek. Sam začetek je sicer več obetal. Primorec je začel silovito, najprej je zadel prečko z Gargiuo-lom, ki je z glavo preusmeril podajo Tinunina, nato je sodnik v kazenskem prostoru gostov spregledal očiten prekršek nad Birso. V 20. minuti je prišel do zasluženega vodstva z lepim prostim strelom Bulicha, ki bi mu lahko v tej priložnosti zavidal celo Baggio. Toda v naslednjih petih minutah so Villesse po napaki Frassona izenačile, Bulich pa je sodniku namenil nekaj očitno ne najbolj prijaznih besed in je moral v slačilnico. Kljub temu, da so igrali v desetih, so Trebenci poskušali z napadi, vendar Apuzzo in Birsa včeraj res nista bila razpoložena, sicer pa je pomanjkanje učinkovitega napadalca že vso sezono trn v peti »rdeče-belih«. V drugem delu se je takoj slabo zasukalo: najprej so Villesse povedle iz očitnega »off-sidea«, ki pa sodniku, kot tudi nekajkrat kasneje, ni bil nič mar. Minuto kasneje je igrišče zapustil kapetan Ferluga, najboljši izmed domačih, in stvari so se zapletle po najhitrejšem postopku. Primorec je namreč popustil in se tako skromni gostje so se brez težav predstavljali pred Sava-rinovimi vrati ter ga trikrat premagali - vsaj enkrat sicer spet iz nedovoljenega položaja. Prav v zaključnih minutah je svoje krivde in poraz omilil Frasson, Smilovich je cejo imel dve dobri priložnosti v presledku dveh minut, a vrata gostov so bila kot začarana, (dk) Moraro - Gaja 2:1 (2:0) STRELEC za Gajo: Vengust v 85’. ■ GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Kosir, Kir-chmaier, Veglia, Vengust, Giursi, Subelli, Padini (od 60' Musolino), Dentini (od 46’ Kalc) S porazom proti Moram so gajevci izgubili še zadnje upanje, da bodo prihodnje leto še nastopali v 2. amaterski ligi. Igralci iz Gropada imajo namreč sedaj 16 točk in so na predzadnjem mestu. Gajevci bi sicer imeli možnost doseči 13. mesto in odigrati dodatna srečanja v boju pred izpadom (Primorec, ki je trenutno na 13. mestu, ima namreč 20 točk), potrebovali pa bi zvrhano mero sreče, kar jim je v letošnjem prvenstvu gotovo obrnila hrbet. Tudi na včerajšnji tekmi so varovanci trenerja Privileggi igrali dobro, vendar so v napadu zapravili preveč priložnosti, zadeli so tudi prečko s Subellijem v prvem polčasu in vratnico s Parovelom v drugem polčasu. Domačini so v prvem polčasu z dvema streloma dosegli dva zadetka. Edini gol za Gajo je dve minuti pred koncem dal Vengust po Subellijevi podaji. ŠPORT Ponedeljek, 3. aprila 1995 JADRANJE / OLIMPIJSKE SELEKCIJE KOŠARKA / ZADNJE KOLO V ITALIJANSKI A 1 LIGI Bogcrtčeva utrdila svoj položaj v boju za nastop v Atlanti Arianna Bogateč tokrat na 6. mestu Na mednarodnem jadralnem tekmovanju v Anziu za olimpijske razrede, ki je obenem štel tudi kot druga selekcijska preizkušnja za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah, so v soboto - po Štirih dneh slabega vremena - končno lahko izvedli tri preizkušnje, v razredu evropa pa je Arianna Bogateč pristala na končnem šestem mestu. V resnično močni mednarodni konkurenci je z izvrstnim nastopom premočno zmagala Britanka Robertson, ki je zmagala na treh od petih preizkušenj, ostali dve zmagi pa je dosegla drugouvrščena Irka Bow-man. V Anziu so nastopile Se svetovna podpr-vakinja, Nizozemska Nattuijse in Španki Du-fresne in Montilla ter Se vrsta drugih jadralk, ki sodijo v sam svetovni vrh. BogatCeva, ki je v bila po prvih dveh preizkušnjah na tretjem mestu, si je boljšo končno uvrstitev zapravila v zadnjem dnevu, Se posebej v zadnji regati, ko se je med prehodom v plovbo proti vetru prevrnila (kar je za Arianno prava redkost) in z začasnega Četrtega mesta zdrknila na konCno deseto. To je bila tudi edina regata, v kateri je Ligurka Zucchi-nettijeva, Ariannina neposredna tekmica v boju za pridobitev pravice do nastopa na OI v Atlanti, prispela na cilj pred našo jadralko. Sicer pa je jadralka TPK Sirena vnovič potrdila, da je njena premoč v Italiji izrazita. Ce v Anziu ne bi odpad- lo toliko regat, bi si lahko vozovnico za ZDA bržkone priborila še pred zadnjo preizkušnjo, to je pred državnim prvenstvom, ki bo od 20. do 27. maja v Benetkah. Tako pa njena prednost pred Zucchinettijevo Se ni odločilna, Čeprav je bila BogatCeva v dosedanjih enajstih preizkušnjah (šest v Alassiu in pet v Anziu) kar desetkrat boljša od nje. Iz kroga kandidatinj pa je po Anziu že izpadla Nea-peljčanka Landijeva, ki ima prevelik zaostanek. Pred nastopom v Benetkah se bo BogatCeva odpravila Se na trening v zvezni center v Livorno, od tam pa na mednarodno regato (od 20. aprila) v francoskem kraju Hie-res, kjer bo konkurenca vsaj tako moCna, kot je bila v Alassiu. Končni vrstni red Uvrst v regatah 1. Robertson (VB) 3 12 11 točke 8 2. Bovvman (Irska) 15 14 2 13 3. Nattuijse (Niz) 5 3 4 2 5 19 4. Dufresne (Spa) 6 6 3 3 6 24 5. Montilla (Spa) 2 9 5 7 3 26 6. Bogateč (Ita) 4 2 6 5 10 27 7. Zucchinetti (Ita) 9 4 7 6 4 30 8. Milane (Gre) 7 7 8 10 8 40 9. Dekleva (Slo) 11 12 9 8 7 47 10. Landi (Ita) 8 8 12 11 11 50 V skladu z napovedmi Buckler boljši od lllyja Srečanje, ki ni odločalo o ničemer, zadovoljilo Illycaff6-Buckler 82:97 (45:47) Illycaffe: Gattoni 11 (3:6 p.m., 4:5 za 2 točki, - za tri točke), Sabbia 2 (-, 1:2, 0:2), Burtt 18(3:4, 6:13, 1:3), Tonut 14 (-, 7:10, 0:4), Dallamora 7 (-, 2:3, 1:2), Budin ( 0:2, -, -), Zamberlan 7 (1:1, 3:3, 0:1), Pol Bodetto 2 (-, 1:4, -), Thompson 19 (1:1, 9:18, -), Bargna 2 (-, 1:3-).Trener: Bernardi. Buckler: Brunamonti 6 (2:4, 2:2, 0:2), Danilo-viC 26 (9:9, 7:13, 1:3), Coldebella 3 (-, -, 1:2), Abbio 5 (-, 1:2, 1:1), Moretti 13 (-, 5:6, 1:2), Bi-nelli 8 (-, 4:6, -), Battisti n.v., Morandotti 8 (-, 4:5, -), Carera 4 (-, 2:2, -), Bi-nion 24 (4:4, 7:13, 2:4). Trener: Bucci. Sodnika: Reatto iz Felter in Duva iz Areseja Delni izidi: 12:13 (5), 21:25 (10), 37:35 (15), 52:62 (25), 62:74 (30), 75:82 (35) 50N: Zamberlan (38) V zadnji tekmi druge faze regularnega dela je Illycaffe doživel predvideni poraz proti prvou-vrSCenemu Bucklerju. Izid je bil za obe ekipi brez pomena, saj je bil Buckler že matematično prvi, Illycaffe pa matematično rešen in brez možnosti za uvrstitev v končnico. Igralci so tako lahko zaigrali sproščeno in brez prevelikega taktiziranja, tako da je publika večkrat navdušeno zaploskala uspešnim akcijam na eni in drugi strani. Se prevsem sta navdušila DaniloviC, ki je nekajkrat spektakular- no zabil žogo v koš, in Thompson, ki je uspešno skakal v napadu in skoraj gotovo ohranil prvo mesto na lestvici igralcev, ki so imeli povprečno največ skokov v napadu. Tudi ostali, tako na eni kot na drugi strani, niso razočarali, Bo-lonjCani pa so potrdili, da so glavni favoriti za naslov, saj razpolagajo z desetimi enakovrednimi igralci, ki so izredno dobro uigrani in nevarni iz vseh pozicij. Dovolj je bilo, da so nekoliko zvišali tempo v začetku dugega polčasa, da so spravili na kolena sicer požrtvovalne domačine. Naj omenimo Se, da je Tonut prejel priznanje za 500. tekmo v A ligi. Marko Oblak NOGOMET / V 28, KOLU B LIGE Važna zmaga Udineseja Videmčani z avtogolom premagali Verono v gosteh z 1:0 Nogometaši Udineseja so vCeraj dosegli izredno pomembno zmago v Veroni. Uspeh je še toliko bolj pomemben, ker so slavili tudi vsi neposredni nasprotniki VidemCanov. Toda Udinese bo imel že prihodnjo nedeljo, ko bo igral z zadnjeuvrSCenim Leccejem, izredno priložnost, da Vicenzi oziroma Atalanti, ki se delita 4. in 5. mesto pobegne najmanj za 5 točk, saj se bosta pomerili med seboj v Vicenzi. Seveda pa mora Udinese nujno zmagati, drugače bo vse skupaj zgledalo kot račun brez krčmarja. Za včerajšnje srečanje v Veroni bi lahko rekli, da je Udinese z najmanjšim možnim naporom dosegel maksimalni izkupiček. Proti Veroni, ki se je požrtvovalno borila, je Udinese odločilni gol dosegel že kmalu po začetku. Tommasi je od zadaj podrl Pizzija na robu kazenskega prostora. Camevale je izvedel pro- sti strel, Valoti pa je žogi spremenil smer in presenetil svojega vratarja. IZIDI 28. KOLA: Acireale - Lucchese 3:0, Ascoli - Salemitana 0:2, Atalanta -Perugia 2:1, Cesena - Palermo 1:0, Como - Pescara 1:1, Cosenza - Ancona 0:1, F. Andria - Piacenza 1:1, Lecce - Chievo 3:1, Verona - Udinese 0:1, Venezia - Vi-cenza 1:2. VRSTNI RED: Piacenza 57, Udinese 48, Salemitana 46, Vicenza in Atalanta 45, Ancona 44, Cesena 41, Perugia 38, Verona 37, Cosenza, Palermo, Venezia in F. Andria 35, Lucchese in Pescara 32, Acireale 30, Chievo 28, Ascoli in Como 22. Lecce 18. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Ascoli, Chievo - Cesena, F. Andria - Pescara, Lucchese - Verona, Palermo - Cosenza, Perugia - Venezia, Piacenza - Como, Salemitana - Acireale, Udinese - Lecce, Vicenza - Atalanta. Goričani so v bistvu žev play-offu Goriški Brescia-lat si je z zmago v Benetkah proti San Benedettu praktično zagotovil še zadnje razpoložljivo mesto v play-of-fu za napredovanje v Al ligo in tako vsaj začasno rešil sezono. IZIDI 32. KOLA: Teamsystem - Polti 83:67, Caserta -Olitalia 78:84, B. Sardegna - Mene-strello 85:75, Jco-plastic - Franco-rosso 83:79, Turo-boair - Floor 86:79, San Benedetto -Brescialat 68:74, Tonno Auriga - Li-bertas Videm 86:76, Pavia - Blue Club 59:111. VRSTNI RED: Teamsystem in Blu Club 46, Polti in Olitalia 42, Caserta 40, Jcoplastic, B. Sardegna in Me-nestrello 36, Tur-boair 34, Franco-rosso in Floor 32, Brescialat 26, S. Benedetto 24, Tonno Auriga 22, Li-bertas 14, Pavia 4. PRIHODNJE KOLO: Brescialat -Libertas Videm n KOLESARSTVO / 29. POKAL LONJERJA Mladi slovenski kolesarji osvojili prvih šest mest Dirko je organiziral Kolesarski klub Adria iz Lonjerja ROKOMET / MOŠKA C LIGA Kras Trimac osvojil pomembni točki Alan Oberdan pri strelu na gol Quarta (Foto Kroma) Obvestilo SK DEVIN PLANINSKI ODSEK priredi v nedeljo, 9. 4. tradicionalni 9. pohod memorial Mirko Škabar iz Praprota v Repen. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00. Prevoz nazaj iz Repna v Praprot bo za-gotovjen. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da še vedno poteka vpisovanje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. št. 224205 (Ne-no). SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi vse elane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Br-dina na Opčinah ob 20. uri. Mlajši mladinec Kolesarskega kluba Rog iz Ljubljane je zasluženi zmagovalec 29. Pokala Lonjerja, dirke, ki so jo kolesarski delavci Adrie iz Lonjerja posvetili mladim, v upanju, da bi v Trstu vzpodbudili zanimanje za ta težaven Šport. Ljubljanski kolesar je odločil dirko v svojo korist v zaključnih metrih tekmovanja nad Lonjerjem, kjer se je skupina predstavila skoraj kompaktna in se je približno šestdeset tekmovalcev borilo v zaključnih tristo metrih za najboljša mesta. Ta so sla skoraj vsa slovenskim kolesarjem, saj se je prvi deželni tekmovalec uvrstil Sele na sedmo mesto. 60 km dolga dirka je bila izredno borbena, kljub temu, da je bila na krožni progi od Gabrovca do Križa in preko BrišCa pa nato preko OpCin do Bazovske ceste nad Lonjerjem zelo naporna. Skoraj devetdeset kolesarjev iz sedmih slovenskih in petih furlanskih klubov si je bilo stalno enakovrednih, tako da so bili pobegi skoraj nemogoči. Pri teh je treba omeniti predvsem borbenost novogoriških in novomeških kolesarjev ter predstavnika kluba iz Pordenona, ki so večkrat poskusili s pobegi, kar pa.se jim je vsakokrat izjalovilo zaradi ostre kontrole nasprotnikov in pa zaradi izredno visoke hitrosti. Vse se je tako odločilo v zadnjih nekaj metrih od kamnoloma Fac-canoni do cilja nad Lonjerjem, kjer so mladi tekmovalci v boju za najboljša mesta res dali vse od sebe. Vrstni red: 1. Darko Mrvar (Rog Ljubljana), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1 uri 32 minut (poprečna hitrost 39, 130 km na mo); 2. Matej Gnezda (Hit Casino NG); 3. Sebastjan Miklavec (Hit Casino); 4. Matevž Šuštarič (Krka Novo mesto); 5. Goran GalamiC, (Krka Novo mesto); 6. Uroš Plankar (Krak Novo mesto); 7. Francesco Nada-lutti (AC Libertas Gradi-sca); 8. Rado Rogina (KK Perutnina Ptuj); 9. Peter Ribič (Krka Novo mesto); 10. Matej Leban (Hit Casino); Ekipno prvo mesto je osvojil Hit Casino iz Nove Gorice, drugo pa je bilo KD Krka iz Novega mesta. JPc Kras Trimac - Quarto d’Altino 21:17 (11:9) KRAS TRIMAC: Vinci, Glavina, Costanzo, Pertot, Sardoč 5, Vremec 3, Oberdan 1, Raseni 5, Najt 7, Milic, Cebulec, Kozlovič; trener: Mahnič. Na domačem igrišču je Kras Trimac v soboto proti Quarto d’Altinu dosegel Se dve zelo vazni točki. Krašovci so kot ponavadi začeli srečanje precej negotovo, kljub temu pa so fantje iz Zgonika ohranili Se toliko hladnokrvnosti, da so po 20. minuti prvega polčasa zaigrali bolj zbrano. Rezultat je bil takoj viden. Najt je z devetih metrov nekajkrat uspešno zadel, podaje v protinapad so bile bolj premišljene in ob koncu prvega polčasa je Kras vodil za dva gola. V drugem polčasu so Mahničevi varovanci nadaljevali s pospešenim ritmom in prednost je stalno naraščala. Kljub temu, da je bila napetost proti koncu vedno večja, krasovci niso izgubili koncentracije in tako se je srečanje zaključilo z zasluženo zmago Krasa Trimac. Pohvalo zasluzita Najt in Raseni, ki sta s svojimi zadetki in predvsem s hladnokrvnostjo bistveno pripomogla k zmagi. (Iztok) MOTOCIKLIZEM / PRVA LETOŠNJA ZMAGA ZA MAXA BIAGGIJA Tudi v Maleziji Doohan na najvišji stopnički ■ EH SAH ALAM - Avstralec Michael Doohan je zmagal tudi na drugi VN letošnje sezone. Na malezijskem dirkališču v Sah Alamu je vodil od Starta do cilja in 115.665 km prevozil v 47 minutah in 54.380 sekunde. Tudi tokrat je drugo mesto osvojil njegov rojak Daryl Beattie. Doohan je na svoji hondi v 33 krogih razvil povprečno hitrost 144.864 km/h, odpeljal pa je tudi najhitrejši krog -1:26.090. Že v petek je na treningu postavil nov rekord dirkališča in si tako zagotovil najboljše štartno mesto. Doohan se je želel Cim prej oddaljiti od kolone dirkačev, toda nekajkrat je nevarno podrsal, zato se je odločil, da je bolje, Ce se malo umiri. »Toda vztrajal sem in počasi sem se le oddaljil. Deset krogov pred koncem pa sem začutil neko vibriranje, morda se mi je le tako zdelo, morda pa se je znižala teža koles, Čeprav je bilo z zadnjim vse v redu,« je novinarjem razlagal dirkač iz Brisbanea po dirki. Beattie, ki je bil na svoji hondi znova drugi, je povedal, da ni bil tako blizu rojaku Doohanu, da bi ga lahko ujel. Imel pa je dovolj dela s Spancem Alexom Crivillom in Američanom Kevinom Schvvantzem v boju za drugo mesto. »Mick nam je ušel, tako da smo se borili le Alex, Kevin in jaz. Nekaj krogov pred koncem je Kevin pustil preveč prostega prostora in sem lahko Švignil mimo. Vedel sem, da lahko Alexa uženem le med zaviranjem, kar mi je odlično uspelo,« je svojo dirko razkril Beattie. Crivil-le je bil zadovoljen tudi s tretjim mestom, saj so ga 10 krogov pred koncem začele pestiti težave. Tudi v razredu do 250 ccm je bil zmagovalec odločen že kmalu po Startu. Svetovni prvak Massimilia-no Biaggi na svoji Cmi che-sterfield aprilii s številko 1 si je že po 15 krogih privozil skoraj 11 sekund prednosti pred zasledovalno trojko Okada - Harada -Waldmann. V boju za drugo mesto je najprej odpadel Nemec VValdmann, zadnji metri 108.655 km dolge proge pa so odločili tudi o drugem mestu. DirkaC iz Rima se je po dirki izjemno veselil svoje zmage: »Odlična dirka! Dirkališče je zelo zavito, tako da moraš biti zelo pazljiv. Toda tu smo pred sezono opravih veliko testiranj, tako da progo odlično poznam. Motocikel in gume pa so delovali odlično. Tako sem zdaj prevzel tudi vodstvo v svetovnem pokalu, sicer res za eno točko. Toda letos je konkurenca zelo huda - poleg mene je Se kopica dirkačev, ki lahko zmagajo. Zato je bolje biti tudi le točko pred vsemi, kot pa za njimi.« Svojega navdušenja ni skrival niti na zmagovalnem odru. Že med igranjem italjanske himne je stopil na svojo Čelado in »zaigral na namišljeno kitaro«. Priljubljeni Max ni Skrtaril niti s šampanjcem, ki ga je vsega razpršil po prisotnih, za nameček pa je Se izvedel gimnastično kolo, ki pa ga gimnastični sodniki ne bi nagraditi z visokimi ocenami. Rezultati VN Malezije -500 ccm (115.665 km): 1. Doohan (Avs, honda) 47:54.380, 2. Beattie (Avs, honda) 48:01.179, 3. Crivil-le (Spa, honda) 48:04.487, 4. Schvvantz (ZDA, suzuki) 48:08.524, 5. Puig (Spa, honda) 48:09.618, 6. Barros (Bra, honda) 48:09.684, 7. Itoh (Jap, honda) 48:09.916, 8. Reggiani (Ita, aprilia) 48:12.356, 9. Borja (Spa, yamaha) 48:50.166, 10. Garcia (Fra, yamaha) 48:50.524; 250 ccm (108.655 km): 1. Biaggi (Ita, aprilia) 45:27.292, 2. Harada (Jap, yamaha) 45:32.376, 3. Okada (Jap, honda) 45:33.113, 4. VValdmann (Nem, honda) 45:36.480, 5. Ruggia (Fra, honda) 45:36.666, 6. Bayle (Fra, aprilia) 46:01.930, 7. Aoki (Jap, honda) 46:04.898, 8. D'Antin (Spa, honda) 46:07.642, 9. Roberts ml. (ZDA, yamaha) 46:07.904, 10. Jacque (Fra, honda) 46:11.285; 125 ccm (42.060 km, dirka je bila zaradi močnega dežja prekinjena po 12 krogih): 1. McCoy (Avs, honda) 21:18.350, 2. Perugini (Ita, aprilia) 21:18.777, 3. Saito (Jap, honda) 21:24.684, 4. Torontegui (Spa, honda) 21:28.160, 5. Ballerini (Ita, aprilia) 21:28.645, 6. Jama-moto (Jap, honda) 21:38.914, 7. Raudies (Nem, honda) 21:33.134, 8. Igata (Jap, honda) 21:33.534, 9. Debbia (Ita, yamaha) 21:40.787, 10. Sakata (Jap. aprilia) 21:47.749. Vrstni red za SP - 500 ccm: 1. Doohan 50, 2. Beattie 40, 3. Criville 32, 4. Schvvantz 24, 5. Puig 20, 6. Barros 20, 7. Itoh 15, 8. Luča Cadalora (Ita, yamaha) 13, 9. Reggiani 13, 10. Garcia 9; 250 ccm: 1. Biaggi 41, 2. Harada 40, 3. VValdmann 38, 4. Aoki 20, 5. Okada 16, 6. Roberts 16, 7. Carles Checa (Spa) 13, 8. Ruggia 11, 9. Cardoso 11, 10. Romboni 10; 125 ccm: 1. H. Aoki (Jap, honda) 25, 2. Sakata 23, 3. Perugini 20, 4. T. Manako (Jap, honda) 16, 5. Saito 13, 6. Alza-mora (Spa, honda) 13. (MAn) Avstralcu Doohanu (št. 1) v Maleziji ni bil nihče kos (Telefoto AP) Seleševa spet v javnosti VVILLIAMSBURG (STA/AFP) - Nekdaj najboljša teniska igralka na svetu Monika SeleS se je po dolgem Času znova pojavila pred novinarji in fotografi. To se je zgodilo na otvoritvi teniškega centra njenega menedžerja McCormacka v Virginiji. Čeprav je bilo zatem na sporedu še ekshibicijsko srečanje, v katerem so vsi pričakovati, da bo zaigrala Seleševa, pa je ta povabilo odklonila. Marfinezova in Malejeva HILTON HEAD (STA/AFP) - V finale ženskega teniškega turnirja v Hilton Hea-du z nagradnim skladom 806.250 dolarjev sta se uvrstili druga nosilka Španka Con-chita Martinez in peta Bolgarka Magdalena Malejeva. Španka je v polfinalu premagala Belomsinjo Zverevo s 6:1 in 6:2, Malejeva pa je s 6:4 in 7:6 (7:5) premagala Italijanko Silvio Farino. TENIS / ČETRTFINALI DAVISOVEGA POKALA Po Švedski in ZDA tudi Nemci in Rusi brez težav UTRECHT - Po Združenih državah in Švedski sta s svojima nasprotnikova brez večjih težav opravila tudi Nemčija in Rusija, ki sta upanja Nizozemcev oziroma Južnoafričanov razblinila že v prvi tekmi zaključnega dne Četrtfinalov Davisovega pokala. Rusi si letos po lanskem finalu in s Kafelnikovom v maxi-formatu prav tako želijo odmevnega dosežka in svoje namene so Ceraj jasno pokazati. Omenjeni Kafelnikov je takorekoC z levo roko obračunal z Ferreiro, ki kot znano ni ravno slab igralec, kvečjemu nasprotno. Južoafrican je nudil dostojen odpor samo v prvih dveh nizih, nato pa je na igrišču bil samo Rus. Tudi zadnje srečanje med Volkovom in Ondrusko je bilo enosmerno, Čeprav le še formlno potrebno. Po porazu iz prvega dne proti Haarhuisu se je oddolžil Boris Becker, ki je premagal prvega moža »tulipanov«, Krajička. Nizozemskemu velikanu prvi servis ni šel najbolje od rok, tako da mu je Becker z določeno lahkoto odvzemal servis. »Bum-Bum« si je kratko pavzo privoščil samo v tretjem setu, piko na i pa je v zadnjem dvoboju postavil Stich. V nemškem taboru seveda upajo, da bosta asa na medsebojne kratke stike pozabila tudi za polfinale in morebitni finale. Rusija-JAR 4:1 Kafelnikov - Ferreira 6:4, 7:5, 6:1, Volkov - Ondruska 6:1,6:1. Nizozemska - Nemtija 1:4 Krajicek - Becker 3:6, 4:6, 6:3, 1:6, Haarhuis - Stich 3:6, 6:4,4:6. Italija - ZDA 0:5 Gaudenzi - Sampras 6:3,1:6, 3:6, Furlan - JPalmer 4:6, 3:6. Švedska - Avstrija 5:0 Edberg - Muster 6:4, 6:2, Larsson - Schaller 7:6 (7:4), 6:4. Polfinala (22.-24. 9.): ZDA -Švedska in Nemčija - Rusija TENIS / DVOMESEČNO VLADANJE PRI KONCiJ LONDON / MARATON Arantot Sanchez »out« Arantxa Sanchez razlaga novinarjem, kako si je zvila gleženj (Telefoto AP) HILTON HEAD -Kratke nadvlade Arantxe Sanchez na računalniški lestvici WTE bo konec. Poškodba na desnem gležnju, ki jo je Španka pred tremi dnevi staknila na turnirju v Hilton Hea-du, je namreč hujša kot je sprva kazalo. Zdravniki napovedujejo, da bo morala dvakratna zmagovalka Roland Garrosa počivati najmanj tri tedne. Na naslednji lestvici, ki jo bo WTA izdala 10. aprila, bo na prestolu ženskega tenisa spet sedela Steffi Graf. Poškodbe vsekakor krojijo dvoboj med Grafovo in Sanchezovo, ki se je pred dvema mesecema povzpela na prvo mesto prav potem, ko se je poškodovala Nemka. Za kaj pa pravzaprav pri Španki gre? Zaradi prekomernega stresa so vse bolj pogosti mikrozlomi, ki se zacelijo hitreje, večkrat pa se položaj poslabša, ker se take travme podcenjuje. Mehikanec Ceron med moškimi in Poljakinja Solkanska med ženskami LONDON - Na londonskem maratonu sta včeraj zmagala Poljakinja Maria So-banska (2:27:42), kar je bilo presenečenje, in favorit Dionicio Ceron iz Mehike, za nagrado pa sta prejela 34.800 funtov. Drugo mesto je osvojila Portugalka Manuela Machado (2:27:52), tretje pa Finka (2:28:02). Ceron, ki je kot prvi dvakrat zmagal na tem maratonu, je za progo potreboval 2:08:30, drugi je bil Avstralec Steve Moneghetti (2:08:32), tretji pa Portugalec Antonio Pinto (2:08:48). Slovenski maratonec Roman Kejžar v svojem prvem nastopu na Otoku ni uspel v boju za uvrstitev na svetovno prvenstvo v altetiki. Po obetavnem začetku je odstopil na 29 km maratona po ulicah glavnega mesta Anglije, Čeprav je še kazalo na rezultat okrog načrtovanega Časa 2:15.00. »Pred Startom sem bil v dvomih in naredil napako, ko sem se odločil za tek v novih copatih. Ožulili so mi obe peti, na dveh tretjinah proge pa so bile bolečine prehude in zato sem odstopil.«(Z. Z.) NOVICE NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Italijanska nogoometna A liga IZIDI: Cremonese - Lazio 0:0, Fiorentina - Brescia 4:0, Foggia - Padova 4:1, Genoa - Bari 1:1, Milan -Juventus 0:2, Napoli - Sampdoria 2:0, Reggiana -Mer 0:1, Roma - Parma 1:0, Torino - Cagliari 3:2. LESTVICA: Juventus 58, Parma 49, Roma 44, Milan 42, Lazio 41, Fiorentina 39, Mer 38, Torino 36, Sampdoria in Cagliari 35, Napoli 34, Bari 31, Foggia in Genoa 28, Cremonese in Padova 26, Reggiana 14, Brescia 12. PRIHODNJE KOLO (9. 4.): Bari - Fiorentina, Brescia - Padova, Cagliari - Foggia (20.30), Mer - Genoa, Juventus - Torino, Lazio - Reggiana, Napoli -Roma, Parma - Milan, Sampdoria - Cremonese. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI: Filodoro - Scavolini 99:92, Cagiva - Birex 90:77, Stefanel - Benetton 96:97, Teorematour -Madigan 93:99, Illvcaffe - Buckler 82:97, Panapesca - Metasystem 89:90, Comerson - Pfizer 78:49. LESTVICA: Buckler 50, Filodoro 46, Benetton 44, Stefanel in Cagiva 40, Scavofini 38, Birex 36, Teorematour 32, Comerson 30, Madigan 28, Pfizer 22, Hlycafl:e 20, Metasystem 14, Panapesca 8. PLAY-OFF, osmina finala: Teorematour - Comerson (Buckler - zmagovalec), Birex - Madigan (Filodoro - zmagovalec). Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: Xll X12 122 22XX NAGRADNI SKLAD: 24.028.373.162 DOBITKI: 13 toCk (47 dobitnikov) 255.62.000, 12 (1960) toCk 6.129.000 Totogol ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 2-3-7-9-14-19-21 30 NAGRADNI SKLAD: 6.458.695.550 Totip PRAVILNA NAPOVED: XIX2 2XIX XX XI NAGRADNI SKLAD: 2.140.140.000 DOBITKI: 12 toCk (12 dobitnikov) 59.448.400 11 toCk (267) 2.671.000 10 toCk (3439) 207.000 Salzburška Austria v vodstvu DUNAJ - Po 24. kolu v avstrijski nogometni ligi vodi salzburška Austria, ki je premagala dunajsko Austrio s 3:0. Obe ekipi sta vCeraj odigrali nočno tekmo. Na tretjem mestu je po zmagi nad Steyrom spet dunajski Rapid, Četrti - po porazu proti LASK -pa FC Tirol. Najuspešnejša ekipa v spomladanskem delu prventstva ostaja Sturm Gradec (devet točk iz pet tekem). (I.L.) Rezultati 24. kola: Austria Salzburg - Austria Dunaj 3:0, Rapid Dunaj - Vonvarts Steyr 3:1, LASK - FC Tiral 2:0, VfiB ModMg - FC Linz 1:1, Sturm Gradec - Admira/Wacker 2:2. Lestvica: 1. SV Salzburg 31/23, 2. Austria Drmaj 29/24, 3. Rapid Dunaj 28/24, 4. FC Tiral 27/24, 5. LASK 26/24, 6. Sturm Gradec 26/23, 7. Vonvarts Steyr 22/24, 8. Admira/ VVacker 20/24, 9. FC Linz 18/24,10. Vfb Modling 11/24. Rominger bo napadal 4. zmago ŽAGAMA (STA/AFP) - Danes se bo s prvo etapo, krožno dirko okoli Zagame, zaCela tradicionalna kolesarska dirka profesionalcev po Baskiji. Zmagovalec zadnjih treh dirk po Baskiji, Švicar Tony Ro-Mger, bo tudi letos na Startu, poleg njega pa bodo nastopih še najuspešnejši kolesar v letošnjem letu Francoz Laurent Jalabert, zmagovalec lanskega Čira Rus Jevgenij Berzin, Romingerjev rojak Alex Ziille in Italijan Giani Bugno. Na dirki bo nastopilo 179 kolesarjev iz 22 ekip. Dirka je zelo težka, saj bodo tekmovalci prevozili sedem gorskih prelazov. Najtežja bo tretja etapa od Vitorie do La Arbolede, po vsej verjetnosti pa bo dirko odločil gorski kronometer v 5. etapi. Kot že reCeno, je zadnje tri dirke dobil Rominger, ki je še vedno na prvem mestu svetovne kolesarske lestvice. Letos je Švicar formo tempiral za dirko po Franciji, tako da do dirke po Baskiji še ni dosegel odmevnejših rezultatov. V prejšnjih letih je bila dirka po Baskiji zadnja preizkušnja pred Vuelto, na kateri je Rominger prav tako trikrat zmagal. V letošnjem letu pa je dirka po Španiji preložena na september, kar je tudi razlog, da Rominger še ni v pravi foimi. Maradono so že našli BUENOS AIRES (STA/AFP) - Argentinski novinarji so dosegli še eno zmago proti njihovemu večnemu »problemu«, Diegu Armandu Maradoni. Po njegovi »izginitvi« v deželi, ki je »okužena« z nogometom, nastala prava iskalna mrzlica, v katero se je vkluCil celo predsednik države Carlos Menem. Po nekajdnevnem iskanju ga je odkrila neka lokalna radijska postaja in z njM objavila Mervju. Nogometaš pravi, da se ni nič skrival, temveč je šel le na kratke počiMce s svojo družino. V »drugorazrednih« tekmah slavila Inter in Fiorentina Včerajšnje tekme 25. kola italijanske nogometne A lige so igrale le ekipe daleč pod vrhom. O vrhu sta namreč odločali že sobotni tekmi v Rimu in Milanu. Juventus je zmagal proti Milanu, Parma izgubila proti Romi. Turincani so tako povečali prednost na 9 točk in težko je verjeti, da ga bo kdo pred koncem prvenstva še dohitel. Roma je z zmago prehitela Milan, ki je sedaj četrti. Včeraj so se srečale enajsterice od petega mesta navzdol. PetouvršCeni Lazio je gostoval v Cre-moni in iztržil točko brez gola. Cremonese je imel vsaj šest stoodstotnih proložnosti, a jih je vse zastreljal. Florjančič je sicer dosegel gol, a mu ga je sodnik razveljavil. Fiorentina je pregazila pepelko Brescio s štirimi goli prednosti. Po enajstih minutah je bilo že vse odločeno: Di Mauro in Batistuta sta zapečatila usodo gostov. V drugem polčasu sta Rui Costa in Flacchi povišala na 4:0. batistuta je dosegel svoj 20. prvenstveni zadetek. Štiri gole je dosegla tudi Foggia. S to ekipo se dogaja res nekaj Čudnega. V zadnjih sedmih tekmah (pred vCerajšno) ni okusila nobene zmage, zabila pa en sam gol. Poleg tega so se začele zadnji teden širiti vesti,, da se nekateri njeni nogometaši niso ravnali najbolj športno: tekme naj bi »prodajah«, seveda v lastni zaslužek. Včeraj so se vendarle potrudili: Padovi so z goli Brescianija, Cappellinija (2) in Nicolija zadah tretji zaporedni poraz. Za eki- po iz Veneta, ki je na lest-civi spet potonila v hude vode, je bil uspešen Kreek. Mer je slavil v gosteh proti Reggiani. Zmagoviti gol je dosegel tokrat branilec, kapetan Bergomi. Srečno obdobje novega-predsednika Morattija se nadaljuje. Napoli je opravil s Sampdorio že v prvem polčasu. Najprej je Ago-stini »dovolil« Carboneju vodilni zadetek, zatem je Carbone vrnil uslugo Agostiniju, ki se je po nekajmesečnem postu spet vpisal med strelce. Genoa in Bari sta igrali neodločeno. Domačini so v prvem polčasu sicer povedli z Onoratijem, imeli so tudi vrsto drugih priložnosti, v nadaljevanju pa je Tovalieri (15. prvenstveni zadetek) izenačil iz enajstmetrovke. Najbolj razburljivo je bilo vCeraj v Turinu. Ca-gliari je dvakrat povedel, na koncu pa je zmagal Torino. Muzzi je bil prvič uspešen že v 3. minuti, a Rizzitelli je izenačil pred koncem polčasa. V drugem delu je Muzzi spet zatresel nasprotnikovo mrežo. Cagliari je vodil vse do četrt ure pred koncem tekme. Takrat pa se je razigral Pele. Zvest slavnemu imenu brazilskega predhodnika je najprej izenačil, dve minuti kasneje pa je s strelom z glavo še povedel. Medtem ko je na čelu lestvice kratkomalo že vse odločeno, je na repu znano le, da se bosta morala od lige posloviti Brescia in Reggiana. Da bi se izognili preostalim dvem mestom, ki vodita v B ligo, se sedaj borijo štiri ekipe: Padova, Cremonese, Genoa in Foggia. MILAN - Včeraj se je v italijanski košarkarski Al hgi končal tudi drugi del, Menovan »po sistemu ure«. Derbi zadnjega kola je bil v Milanu med domačM Stefanelom in Benettonom iz Trevisa. To srečanje, za katerega je vladalo veliko pričakovanje (lastnika obeh ekip sta iz Trevisa in za nameček trgujeta na istem področju), je tudi odločalo o ekipi, ki bo pred končnico prvenstva končala na 3. mestu lestvice. Benetton je potrdil odlično formo zadnjega obdobja ter po izenačenem in razbuljivem srečanju tudi zmagal s točko razlike. Junak srečanja in najzaslužnejši za Benettonovo zmago je bil makedonski košarkar Naumoski, ki je bil s 34 točkam najboljši strelec srečanja. Naumoski je bil odličen tudi pri metih za tri točke (4:5). Kot običajno so dobro igrali še Američan VVoolrdige (23 toCk), center Rusconi (21) in Pittis (11). Pri Stefanelu je največ pokazal Dejan Bodiroga, ki je dal 33 točk, dobro je igral tudi Gregor Fucka (18 točk). Na ostalih tekmah ni bilo večjih presenečenj. Državni prvaki bolonjskega Bucklerja so po pričakovanju in zanesljivo v Trstu premagali domači Illycaffe, ki je tako sklenil sezono na nehvaležnem 12. mestu in s tem nima pravice do končnice prvenstva. Spet najboljši pri bolonjskem moštvu je bil srbski as DaniloviC, ki je dal 29 točk. Pri gosti- teljih pa je dobro igral American Thomspon (19) Na drugem mestu je po tem delu pristal bolonjski Filodoro, ki je vCeraj brez težav odpravil Scavolini. Pri gostiteljih sta bila najuspešnejša Djordjevič (29 točk) in Esposito (24), pri gostih pa se ni nihče posebno izkazal, najboljši strelec pa je bil Riva (21 točk). Cagiva iz Vareseja je z odličnim Komazcem (včeraj je dal kar 38 točk) suvereno premagala Birex iz Verone, pri katerem je zadovoljil le Američan Edwards (23), in tako osvojila 5. mesto pred ScavoLnijem, ki je v tem delu povsem razočaral. Kaj sedaj? Prvih deset uvrščenih ekip bo igralo v končnici prvenstva, Pfizer in Illycaffe (11. in 12. mesto) sta končala letošnjo sezono, ostala pa sta v ligi. Panapesca in Metasystem pa sta izpadla iz lige. Prvih šest uvrščenih ekip bo igralo neposredno v Cetrfinalu, prvi tekmi osmine finala pa bodo že jutri (Teorematour - Comerson in Birex -Madigan). Najboljši strelec tudi po tem drugem delu je hrvaški as Cagive Koma-zec, ki je dal kar 1.79 točk, sledijo: Mitchell (Metasystem) 921, Wil-liams (Birex) 803, Dani-lovič (Buckler) 786, Esposito (Filodoro) 750, Burrt (Illycaffe) 658, Djordjevič (Filodoro) 656, Riva (Scavolini) 653, Hovvard (Madigan) 652, Bodiroga (Stefanel) 618. r AMERICA’S CUP / ODLOČITEV ŽIRIJE Dvojni poraz za Starš and stripes SAN DIEGO - Starš & Stripes in Den-nis Conner sta konec tedna doživela dvojni udarec. Najprej je Conner za 52 sekund izgubil dvoboj z Young Ameri-co, ko pa je stopil na kopno, je izvedel še za odločitev mednarodne žirije, ki je razveljavila njegovo zmago z Americo Ul, s katero se bori za uvrstitev v finale. Žirija je po treh dneh sestankovanja, preMe-vanja pravil in tresenja gore prišla na dan z Mšjo rešitvijo. Od treh dvobojev, ki jih je Starš & Stripes prejadrala s staro kobilico so razveljavili le prvega in sicer tistega z Americo Ul, ki ga bodo ponovih danes. Glavna težava po mnenju žirije je v tem, da ekipa Starš & Stripes z nameravano namestitvijo stare kobihce ni seznanila ostalih ekip, ki bi se morale s takšrtim popravilom strinjati. Razloga, ki sta žirijo pripeljala do takšne odločitve sta bržčas dva. Prvi in glavni je v tem, da pravtia ne predvidevajo »vračanja v preteklost«, torej uporabe starih (slabših) stvari, s katerimi bi nadomestili nove (boljše, a pokvarjene). Zaradi tega je v pravilih nastala luknja in od tod polovična rešitev odvzema ene točke in žuganja s prstom, čes: »Morali bi nas prositi za dovoljenje.« Drugi razlog pa najverjetneje izhaja iz ameriškega sMsla za poslovnost, saj »šou« v zvezi z legendo tekmovanj za America's cup Connerjem in njegovom bojem za vstop v finale privablja veliko publiciteto. Ob vseh teh dogodkih se lahko spommmo starega reka o tekmovanjih za America's cup, Id izhaja še iz časov, ko so Britanci zaman poskušali osvojiti »svojo« ročko brez dna. Tedaj so znamenitemu pregovora »Britannia rales tire waves« (Britanija vlada morjem) dodali »America wa-ves the rales« (Amerika pa pravilom). V razredu izzivalcev je v petek Tag Heuer brez boja premagal New Zealand, One Australia pa je bUa hitrejša od Nip-pona in si zagotovila nastop v finalu. Rezultati - branilci: Young America -Starš & Stripes 1:0 (+0. 52); vrsM red -branilci: 1. Young America 9, 2. America 1U 3, 3. Starš & Stripes 2 (odvzem točke zaradi protesta). Končni vrsM red v polfinalu izzivalcev: 1. New Zealand 9, 2. One Australia 7 (oba v finalu), 3. Tag Heuer 6,4. Nippon 0 (oba izpadla iz tekmovanja) (JuM) Zmagali so Se Napoli, Foggia in Torino - 20. gol Batistute Vbili (levo) včeraj ni igral, v soboto pa je z drugim zadetkom zapečatil tekmo z Milanom (in verjetno tudi prvenstvo). (AR) r KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA -j Benetton z zmago nad Stefanelom osvojil tretje mesto Premoč obeh bolonjskih moštev Komozec (Cagiva) najboljši strelec rt Cl LIGA / JADRAN TKB Stojan Kafol: »Ključ uspeha je predvsem v vzdušju ekipi* Stojan Kafol (prej kot pomožni trener, nato kot odgovoren za člansko ekipo) spremlja Jadran že 11. leto. V vseh teh letih ni bil prisoten le na 9 alilO tekmah. Ce upoštevamo, da je Jadranovo moštvo v tem delu igralo skoraj 350 prvenstvenih srečanj, potem mirne duše lahko prištevamo Stojana med najzvestejse Jadranove navijače sploh. »Odkrito naj povem, da nisem pričakoval takšnega uspeha naše ekipe, vsaj v začetku ne. Po petih-Sestih kolih pa sem se prepričal, da je v ekipi pravo vzdušje, da se je ustvarila prava klapa. Starejši igralci so se povsem ujeli z mlajšimi in sedaj se tem uspehom vec ne Čudim,« je za uvod dejal Stojan Kafol. Gotovo je svoj velik delež k letošnjim uspehom pripomogel tudi Boris Vitez, M je znatno dvignil kakovostno raven ekipe... »O igralskih sposobnosti Borisa Viteza gotovo nihče ni dvomil, Boris pa je zares zgled za vse v ekipi tako na tekmah kot na treningih. To je pravi športnik in vzor za mlade.« Jadranovti so si s sobotno zmago matematično zagotovili prvo mesto na lestvici ob koncu regularnega dela. Znani sta tudi ekipi, ki bosta osvojili drugo in tretje mesto. Največji kandidat za Četrto mesto je Qtta-della, s katero so naši košarkarji doživeli edini poraz v tem prvenstvu. Torej nevaren nasprotnik? »Doslej smo izgubili le s Cittadello, prepričan pa sem, da je bilo to le naključje. Igrali smo v sredo zveCer. Morali smo na dolgo potovanje. Večina naših košarkarjev je morala na pot zadnji trenutek. Mnogi so morali pustiti delo. Na tej tekmi niso bili dovolj zbrani. Treba pa je priznati, da je Cittadella dobra ekipa, ki ima močnega, nizkega in zelo hitrega play-makerja Piazzo ter dva visoka centra. Mislim pa, da to ekipo lahko premagamo, Ce igramo zbrano in odločno. Potem pa bi igrali . mestni derbi...« V finalu torej naj bi Jadranovo moštvo igralo derbi s Servolano ali Don Boscom. Kaj pa tedaj? »Derbi je pac derbi. Ze na dosedanjih tekmah s Servolano in Don Boscom smo zelo tesno zmagali. V prvenstvu ' smo gotovo več pokazali od obeh nasprotnikov. Na tekmah končnice prvenstva pa marsikdaj odločajo tudi malenkosti, tako da nespornega favorita ni. Mislim pa, da bi na desetih tekmah mi zmagali vsaj sedemkrat. Ker pa se na dveh-treh tekmah odloča o zmagovalcu, je vsako predvidevanje tvegano.« Jadranova mladinska ekipa se je uvrstila v drugi krog deželnega dela. Ima naše moštvo možnost, da se uvrsti v nadaljnji del? »Konkurenca je sedaj še težja. V tem trenutku še ne vemo, Ce bo lahko igral Stefan Samec, ki se je poškodoval prav na sobotni tekmi. Brez Samca bo seveda naša naloga izjemno težka, z njim v ekipi pa bi lahko poskr-beli tudi za prijetno presenečenje.« (bi) KOŠARKA / VČERAJ V C2 LIGI Po izenačenem derbiju borovci ugnali Barcolano Barcolana - Bor Radenska 62:65 (27:34) BARCOLANA: Bevito-ri 3 (1:2), Fortunato, Milo-ch 5 (1:2), Rogantin 4 (2:2), Borghesi 14 (3:9), lob 7, De Guarrini 4, Mačehi 12 (6:7), Marassi 12 (4:5), Višotto 1 (1:2); trener E.Bavitori. PM 18:31. 3T: Borghesi 1, lob 1. BOR: Susani 9 (2:4 za 2, 1:2 za 3, 2:2 pm), PerCiC 2 (1:5, -, -), M.Simonič 7 ( -, 2:4, 1:2), D.Barini 11 (2:6, -, 7:10), Smotlak 6 (1:3, -, 4:4), Bosser 2 (1:2, -), Ra- sman 3 (0:2, -, 3:6), Rustja 13 (2:7, 2:2, 3:4), Pettiros-so 6 (3:4, -, -), R.SimoniC 6 (2:4, 0:4, 2:4), trener Sancin. Met za 2 točki 14:37; met za 3 točke 5:12; skupno 19:49 (39%); pm 22:32; SON: 29; PON: Resman (40); 3T: Rustja 2, M.SimoniC 2, Susani 1. Sodnika: Roncioni (Ta-vagnacco) in Dal Molin (San Daniele). Po zelo izenačeni in borbeni tekmi, kot je pac običajno za prave derbije, so Borovi košarkarji premagali mestne tekmece Barcolane. Borova zmaga pa je povsem zaslužena, saj je bilo naše moštvo stalno v vodstvu, Čeprav prednost skozi vso tekmo ni bila nikdar večja od desetih točk. V začetku tekme sta obe ekipi veliko grešili, tako da je bil v 5. minuti izid dokaj nizek (6:5), v 10. min. pa 8:10. Živčnost, pikolovstvo sodniškega para, ki je stalno prekinjal igro, bil pa je nepristranski, Čvrsti obrambi obeh ekip in nenazadnje tudi zelo trdi koši so botrovali, ua sta David Barini je bil včeraj med najboljšimi (F. KROMA) ekipi dosegb malo košev. Proti koncu polčasa pa so si borovci le priigrali prednost 7 točk, tudi zato, ker so gostitelji kot za stavo grešili proste mete (kar 7 zaporedoma). Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Tekma je bila še naprej izenačena, borovcem pa je uspelo obdržati 6-8 točk prednosti (v 25. min. 41:33, v 30. min. 46:40, v 35. min. 53:45) in tudi zasluženo zmagati, pa Čeprav le za tri točke. KljuC Borove zmage gre iskati predvsem v tem, da je našim košarkarjem uspelo zaustaviti centra in najboljšega igralca Barcolane Borghesija, ki je dal zanj skromnih 14 točk, in da je naše moštvo imelo vec enakovrednih menjav. Od posameznikov bi tokrat omenili mladega Pavla Rustjo, ki je bil zelo učinkovit v napadu, in Davida Barinija, ki se je požrtvovalno boril za vsako žogo. Pohvalo pa zasluži tudi Mauro Simonič, ki je prvič zaigral, potem ko je slekel vojaško suknjo. Tudi njegov doprinos je bil zelo dragocen. izidi in lestvice C1 liga IZIDI 26. KOLA: Don Bosco - Caorle 106:96, Jadran Tkb - Gemona 94:88, Sacile - Servolana 86:92, San Daniele -Plove di Sacco 95:81, Castelfranco - Camposampiero 75:89, Cittadella - Gradišča 85:92, Amici Pn - Pati. Pn 92:78, San Dona - Rovigo 56:77. VRSTNI RED: Jadran Tkb 50, Servolana Latte Carso 42, Don Bosco 38, Cittadella 32, San Daniele 30, Plove di Sacco in Amici Pn 28, Camposampiero 26, Caorle in Rovigo 24, Sacile in Castelfranco 22, Pati.Pn, Gradišča in Gemona 14, San Dona 8. PRIHODNJE KOLO: Gradišča - San Daniele, Gemona -Sacile, Caorle - Amici Pn, Jadran Tkb - Don Bosco (sob. ob 20.30), Pati. Pn - Cittadella, Piove di Sacco - Camposampiero, Servolana - San Dona, Rovigo - Castelfranco. C2liga IZIDI 24. KOLA: Intermuggia - Staranzano 87:81, Marti-gnacco - Arte Go 86:84, Sgt - Spilimbergo 91:73, Manza-no - Ferroviario 108:89, Dom Agorest - Virtus Ud 90:94, Senators - Fagagna 93:89*, Barcolana - Bor Radenska 62:65, Porcia - Udinese. VRSTNI RED: Martignacco 40, Fagagna 38, Porcia* 34, Bor Radenska in Sgt 28, Udinese* 26, Intermuggia, Arte Go, Spilimbergo in Manzano 24, Barcolana 20, Staranzano 18, Ferroviario, Virtus Ud in Senators Go 16, Dom Agorest 6. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (8. in 9.4.95): Virtus Ud - Martignacco, Fagagna - Barcolana, Staranzano - Manzano, Bor Radenska - Sgt (sob. ob 18.30), Senators - Spilimbergo, Intermuggia - Porcia, Udinese - Ferroviario, Arte Go-Dom Agorest (ned. ob 17.30). D liga IZIDI 22. KOLA: Libertas Ts - Lega Nazionale 79:84, Pom Tržič - Largo Isonzo 77:50, Acli Ronchi - Orado danes, Inter 1904 - Cknbona Mingot 73:71, Acli Ts - Sokol VVarm 76:79, Ardita Go - Cus Ts 90:63, Goriziana - Sco-glietto 74:62, Kantovel - Santos 77:84; z.t. Santos - Ckd-bona Mingot 96:66. VRSTNI RED: Ardita Go 38, Giribona Mingot, Santos in Pom Tržič 34, Kontovel, Sokol VVann in Grado* 30, Cus Ts 28, teter 1904 24, Acli Ronchi* in Scoglietto 16, Largo Isonzo 13, Goriziana 12, Lega Nazionale 10, Libertas Ts 7, Acli Ts 6. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (7., 8. in 9.4.95): Largo Isonzo - Santos, Libertas Ts - Ardita Go, Grado - Acli Ts, Lega Nazionale - Acli Ronchi, Sokol VVarm - Cicibana Mingot (sob. ob 18.00), Goriziana - teter 1904, Cus Ts - Kontovel (sob. ob 20.30), Scoglietto - Pom Tržič. Promocijska liga IZIDI 22. KOLA: Polet Metra - Momo Gio 84:64, Magic -Breg 79:86*, Virtus - G. Sportivo 69:91, Skyscrapers - V. Sport 73:54, Drago - St.Azžirra 86:71, prosta Chiarbola. KONČNI VRSTNI RED: Skyscrapers 36, Momo Gio 30, Grappo Sportivo in Stella Azzurra 28, Drago 22, Chiarbola 20, Breg in Virtus 14, Viale Sport in Polet Metra 12, Magic 10. (prve Štiri so se uvrstile v play off, v 1.divizijo pa nazadujeta Polet in Magic) Prva divizija IZIDI 8. KOLA - Skupina A: Fogliano - Barcolana 65:55, Monfalcone - La Talpa 67:53, Aida - Prosek 85:71. Skupina B: Saba - Superbasket 59:62, Amatori - Ferroviario 77:46, Costea - Intermuggia 69:68, Dinamo prost. Inter-muggia - Saba 70:80, Superbasket - Dinamo 68:48. VRSTNI RED - Skupina A: Fogliano 12, Prosek in Aida 10, Barcolana in Monfalcone 8, La Talpa 4. Skupina B: Superbasket 14, Dinamo 12, Saba in Cosina 10, Amatori 6, Intermuggia 4, Ferroviario 0. PRIHODNJE KOLO - Skupina A: Prosek - Monfalcone (sre. 5. ob 21.00). Skupina B: Dinamo - Amatori (ned. ob 11.00). D LIGA / V 23. KOLU OD KOŠA DO KOŠA / CL C2 IN D LIGA Kontovel zamudil vlak Sokol težko proti Adiju Kontovel - Santos 77:84 (29:44) KONTOVEL: Spadoni 4 (2:6), Kralj 11 (1:3), D.Gulič, Turk 18 (2:6), I.Emili 19 (5:9), Starec 4 (4:4), Čeme 4, A.Daneu 11 (3:10), Vodopivec 6, Godnič; trener C. Starc. PM 17:38. SON: 37. PON: D.Guhe (36), Turk (37), I.Emili ( 38), Starec (38), Spadoni (38). 3T: Kralj 2. SANTOS: Tranquillini 5 (1:2), Cossutta 8 (5:5), Farci 2 (2:2), Miloch 6 (6:10), Cattunar 6, Valente 21 (7:8), Nardini 29 (16:19), Mezzina 2 (2:4), Petelin 5 (2:2), Kotterie; trener Cavaz-zon. PM 40:52. SON: 23. 3T: Cossutta 1, Petelin 1, Valente 1. Sodnika: Bertoli in Caraco-gba (oba Trst). Takoj naj omenimo, da so gostje zaslužili zmago, pristaviti pa moramo, da sta jim sodnika, tako kot proti Ciciboni, tudi krepko pomagala. Podatki, da je moralo kar pet Kontovelcev za- pustiti igriSCe zaradi petih oseb-nih napak, pri gostih pa nihče, da sta dosodila gostiteljem 37 osebnih napak in da so gostje imeh na razpolago kar 52 prostih metov, jasno kažejo, da sodniški »kriterij« ni bil ravno najboljši. Nasi košarkarji pa so napravili usodno napako, da so nasedli trdi igri gostov, ki so si večjo prednost priigrali tri minute pred koncem polčasa (44:26). Tega zaostanka Konto-velci nato niso uspeli vec nadoknaditi. Nekajkrat so se pri-bhžak na Sest točk razlike, gostje pa so obdržab prednost in z novo zmago spet ujeli drugo mesto na lestvici, medtem ko so Kontovelci zamudili priložnost, da bi se Se bolj približali vrhu. Adi Ts - Sokol VVarm 76:79 (41:42) ACLI: Cutazzo 2 (0:2), Boz-zetto, Di Rocco nv, Caris 2 (0:2), Callini 8, Franca 8 (0:1), Sum-beresi 18 (6:6), Sterle 29 (4:6), Burolo, Blasina 9 (1:2); trener Ftoissa. PM 11:19, 3T: Sterle 3, Callini 2. SOKOL: Gmden nv, B.Pertot 12 (3:6), Paulina 7 (1:2), Busan 2 (2:2), M.Sosič 6 (3:6), D.Gerli 2, D.Starc 19 (9:16), Skerlavaj 6, Civardi 25 (7:10); trener L.Emi-b. PM 25:42. SON: 24. 3T: D.Starc 2, B.Pertot 1, M.SosiC 1. Sodnika: Germani in Semiz (oba Ts) Po izenačeni tekmi so sokolove! odnesli obe točki, tesna zmaga proti zadnjeuvršCenemu Adiju pa ne more biti razlog za veliko slavje. V prvem polčasu so belordeCi igrali nemotivirano in Sele v zadnjih trenutkih prvega polčasa je Damir Starc dosegel nekaj koSev in s trojko izza polovice igrišča v zadnji sekundi znižal zaostanek na eno samo točko. V drugem delu so sokolovci zaigrali nekoliko boljše, Paulina, Civardi in Starc so dobro zaključevali napade in Sokol je stalno vodil. Prav v zadnjih minutah je Acli spet izenačil (75:75), trojka Sosiča in prosti met Pauline pa so postavili končni izid (76:79), medtem ko zadnji met domačih košarkarjev iz velike razdalje ni prišel do obroča. (VJ) Jadran, kako do konca? V D ligi boj za Imesto Cl liga Kljub otipljivemu (in pričakovanemu) padcu koncentracije, so jadranovti ohranili nepremagljivost domačega igrišča in tesno premagali nasprotnika iz Humina. S to zmago so si plavobeb zagotovib konCno prvo mesto, tako da bi lahko Jadran v zadnjih štirih tekmah pred play offom igral s sledečo postavo: play - Pavel Vidoni, branilca - Valter Vatovec in Branko Lakovič, krilo -Stojan Kafol, center - Boris Vascotto. Na klopi pa bi sedeli rezervni igralci Peter Žerjal, VValter Sosič in Marko Ban. C2liga Boravri so le ugnah Barcolano in se tako oddolžili za poraz iz prvega dela. Po daljšem času je ponovno zaigral (in tudi dobro) »vojak« Mauro Simonič, ki je zamenjal odsotnega Debeljuha, »top scorer« belozelenih pa je bil najmlajsi Borov predstavnik Pavel Rustja (sicer le 13 točk), ki se vse bolj prebija v ospredje. Domova so po dolgem zasledovanju le ujeli goste iz Vidma, v zadnjih trenutkih tekme pa so, tako kot že večkrat letos, potegnili krajši konec in sedaj znaša razkorak s predzadnjim na lestvici že celih 10 točk. D liga Po »super« podvigu nad Ardito se je pri Qd-boni očitno nekaj zataknilo. Kovačičeva ekipa je najprej doživela polom v zaostali tekmi s Santosom, b kateremu pa je v veliki meri prispevalo pošastno sojenje že »znanega« sodnika Cozzoli- na (lani se je že proslavil s podobno predstavo), zatem pa je praznih rok ostala Se proti foterju. Ce je poraz s Santosom tudi razumljiv (nasprotniki so odigrali izredno tekmo in bili so zelo motivirani), so vzroki sobotnega poraza povsem drugačni. Belozeleni so zaigrali brez običajne zagrizenosti in volje do zmage in tudi nekatere neugodne okoliščine (nepopolna postava in utrujenost) ne morejo opravičiti tako slabe predstave. S tema porazoma so si belozeleni zapravili prednost pred zasledovalci in sedaj, ko se začenja vrsta derbijev, se za drugo mesto poteguje kar sedem ekip. Veliko priložnost, da bi se odločno prerinili v ospredje pri boju za drugo mesto, so imeli tako Kontovelci, ki pa so se ravno zaustavib proti Santosu. Nekam čudno so se tudi na tej tekmi ponovile polemike v zvezi s sojenjem. Tržaški par v sivem (vprašanje je, zakaj ima Santos na takih tekmah sodnike iz Trsta, medtem ko skoraj vse ostale tekme sodijo sodniki iz ostalih mest v deželi?) je gostom dovolil trdo in občasno grobo igro, Kontovelci pa so drug za drugim romali na klop in ostati le s petimi igralci. Kljub vsemu pa je prvenstvo Se zelo dolgo (Se sedem kol), na sporedu je Se mnogo dvobojev med kandidati za drugo mesto, kar pomeni, da je vsak razplet Se mogoč. Po pričakovanju so uspeh zabeležili sokolova, ki pa so morali trpeti vse do zadnje sekunde, saj se je zadnjeuvrSCeni Acb upiral nad pričakovanjem. (VJ) KULTURA Ponedeljek, 3. aprila 1995 Zabavni in slavni Doslej ni bilo znano, da so Slovenci in njihovi potomci v ameriški tovarni sanj - Hollywoodu - tudi uspevali. To nam je odkril Joe Valenčič Ameriški Slovenec Joe Valencie, zgodovinar in raziskovalec, je morda imel prav, ko je na predavanju v Ljubljani dan pred podelitvijo Oskarjev dejal, da smo Slovenci vse preveč praktični in preveč delovni in da so se številni slovenski zdomci v Združenih državah Amerike raje, kot da bi lovili sanje v Hollywoodu, odločali za varen kos kruha v zaprašenih ameriških rudnikih in razbeljenih jeklarnah. Toda kljub temu je naštel kar lepo število naših rojakov, ki so tudi v tej ameriški tovarni sanj tako ali drugače uspeh. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da so se uveljavih predvsem kot komiki, pantomimiki, skratka v komediji. Stereotip o Slovencih, da nimajo smisla za humor, torej vendarle ne drži?! Družina slovenskih izseljencev, ki se že tretjo generacijo posveča filmu, je družina Do-lenz. George Dolenz, rojen leta 1908 v Trstu (umrl je leta 1963), je edini Slovenec, ki je v zlatem obdobju Hollywooda igral v glavnih vlogah. Dramaturgijo je Študiral pri Maxu Reinhardtu, že leta 1941 pa je podpisal pogodbo z Universalom, za katerega je v nizkoproracunskih filmih igral predvsem like »medi-terancev« - Italijanov in Francozov. Visokemu, crnih las in resnega obraza, so se te vloge zaradi fizionomije prilegale kot »ulite«. Kot »tipični« slovenski zdomec pa je ob igri ohranil tudi »varen kos kruha« in delal kot natakar, po uspehu svoje televizijske nadaljevanke Grof Monte Christo pa je uresničil tudi svoje sanje in si kupil gostilno. Igral je ob zvezdah kot so Olivia de Havilland (My Cousin Rachel, 1952) in Elizabeth Taylor (The last time I saw Pariš, 1954). V melodrami Vendet-ta (1950), ki so jo zaradi produkcijskih težav snemali kar pet let, pa je igral pod režisersko taktirko Sturgesa, Maxa Ophulsa, Hovvarda Hughesa in Mela Fer-rera, ki so se na projektu izmenjavali na režiserskem stolčku. Zadnji film, v katerem je igral, je bil film Štirje jezdeci apokah-pse iz leta 1961. Kritiki so bili glede njegovih igralskih sposobnosti deljenega mnenja. Neka- teri so ga označevali kot trdega in lesenega igralca, drugi pa so imeli zanj veC pohvalnih besed. Vsekakor pa ga lahko uvrstimo med tiste igralce, ki se nam, Ce ne drugače, vtisnejo v spomin kot epizodisti, Čeprav si njihovega imena nikoli prav dobro ne moremo zapomniti. Slovenec je bil član skupine The Monkees Njegov sin Micky Dolenz se je z igro začel ukvarjati že kot otrok, ko je igral naslovno vlogo v televizijski nadaljevanki Circus Boy (1955), od leta 1966 do 1968 pa je bil tudi elan skupine The Monkees, kopije Bea-tlesov, ki so jih izbrali na osnovi videza in ne zaradi glasbenih sposobnosti, saj so igrali drugi (Milli Vanilli 60. let torej). Ena od njihovih uspešnic, imeli pa so jih veC, pa je bila tudi znana Fm a Believer. Leta 1968 je skupina posnela film, v katerem je parodirala samo sebe (koscena-rist in igralec v filmu je bil Jack Nicholson), The Head, ki pa večjega uspeha ni imel, dobil je le status »kultnega kiCa 60. let«, kot je povedal Joe Valenčič. Micky Dolenz trenutno živi v Veliki Britaniji, kjer režira kratke filme. Zato pa igralsko tradicijo družine nadaljuje njegova hčerka Arni Dolenz. Svetlolasa, nežnega obraza in velikih modrih oči igra predvsem like žrtev v grozljivkah in mladin- skih filmih lahkotnejšega značaja, ki jih snema za video ali za televizijo. Igrale so s Clarkom Gableom V zgodovini Hollywooda sta se uveljavih tudi dve igralki slovenskega rodu, tretja pa je bila deležna »celo« dveh metrov filmskega traku v pomembnem nemem filmu Se pomembnejšega režiserja Ericha von Strohei-ma Vesela vdova (Merry Widow, 1925), v katerem je igrala ob Mae Murray. To je bila Rozalija Sršen alias Zalla Zarana, ki je v tej ekranizaciji operete igrala epizodno vlogo »črnolaske s Šminko«, brez ene same vrstice besedila. Stroheim, tudi sam emigrant, je bil namreč znan po tem, da je v svoji filmih pogosto angažiral emigrante iz Evrope. Dve Američanki slovenskega rodu pa sta se filmski umetnosti posvetili bolj resno in sta v svojem Času dosegali tudi lepe uspehe. Laura La Plante (rojena leta 1904), hci slovenske matere s priimkom Turk, se je začela z igro ukvarjati že s petnajstimi leti. V 20. in 30. letih je igrala predvsem komične vloge (večinoma stranske) v lahkotnejših komedijah, pa tudi v mjuziklih, tako tudi v enem najrazkošnejših tistega Časa z Bing Crosbyjem v glavni vlogi King of Jazz (1930), pa tudi v melodramah (The Cat and the Canary, 1927). Slovenskega rodu pa je bila tudi Audrey Totter, ki je gledališki oder Chicaga, mesta, kjer se je rodila, v 40. letih zamenjala za filmsko kamero, v 50. letih pa s televizijsko. Igrala je predvsem v stranskih vlogah, in to ob najve-Cjih hollywodskih zvezdah tistega Časa Clarku Gableu, Riti Hayworth in Lani Turner. Njena najpomembnejša filma sta bila Zenska v jezeru (Lady in the Lake, 1946), kjer je ob režiserju Ro-bretu Montgomeryju igrala glavno vlogo, in PoStar zvoni samo dvakrat iz istega leta, prvo in najboljšo verzijo filma z Lano Turner v glavni vlogi. Leta 1955 pa je z Georgeom Dolenzem igrala v filmu Svinec za Joeyja (A Bullit for Joey), ki je tudi edini ameriški film, v katerem igrata skupaj igralca slovenskega rodu. Pa tudi edini, v katerem je slišati slovenščino. In to stavek Ljubim te. Tom in Jerryja je risal Slovenec Za filmskimi kamerami sta uspela predvsem dva. Franz Sršen, ki je delal za hollywoodski studio Metro-Goldwyn-Mayer, je za montažo dobil dva oskarja (leta 1932 in 1939), Michael Lah, animator, pa je bil leta 1957 nominiran za oskraja za svoj animirani film Vitez Droopy. Kariero je začel kot animator pri Waltu Disneyju, s katerim je sodeloval pri prvem celovečernem animiranem filmu Sneguljčica in enem najuspešnejših in najboljših Disney-jevih risank Fantazija. Za Han-nah ih Barbero je risal Tom in Jerryja, sodeloval pa je tudi z Geneom Kellyjem, za katerega je za njegov film Anchors Away (1945) narisal miška Jerryja, s katerim Gene Kelly v filmu ple-šč. Nadalje pa je sodeloval s Texom Avaryjem, pri katerem je največ delal na liku počasnega, potrpežljivega in pravičnega psička Droopyja, od leta 1955 pa je animirane filme z junakom Droopyjem tudi režiral. Od parodije do pornografije Tudi v sodobnosti najdemo v ameriških medijih in na velikih platnih kar nekaj znanih imen slovenskega rodu. Eden od njih je tudi eden najbolj znanih ameriških novinarjev Charles Kuralt, ki že trideset let vodi svojo potopisno oddajo On The Road. Pa tudi »VVierd Al« Yankovic, svetovno znan po parodijah erotičnih zvezd popa in rocka - Ma-donne, Princea, Nirvane - je slovenskega rodu. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja Željko Ivanek (rojen 1957 v Ljubljani), ki je po Studiju dramaturgije na eni najprestižnejših ameriških fakultet Yale in v Londonu najprej uspel na Broadwayju. Doslej je igral že v veC filmih, med drugim tudi z Jackom Lemmonom v filmu Mass Appeal (1984) in v filmu School Ties (1992), ki ga lahko vidite na satelitskih filmskih programih. Slovenskega rodu je tudi Frank Gorsliin, komik in imitator iz Pittsburga, ki je naj večji uspeh dosegel v letih 1966-1968 v vlogi Ridlerja v kultni televizijski nadaljevanki Batinan. Vloge Ridlerja, Čudaškega in skrivnostnega lika, pa se Se sedaj ne more prav dobro otresti, saj v manj znanih nizkoproracunskih filmih se vedno dobiva bolj ali manj pdobne vloge. Verjamete ah ne, tudi ena pomo-zvezda slovenskega rodu je uspela v Združenih državah Amerike. To je Andrea Trne, ki se je po uspehu v 70. letih kot »igralka« v pomofilmih lotila tudi njihove režije in pisanja scenarijev. Sedaj pa nastopa na di-scotumeji, na kateri izvaja svojo uspešnico iz zlatih časov disca -More, more, more... Raznolika druščina, ni kaj. Z nestrpnostjo pa lahko pričakujemo nova odkritja našega rojaka iz Clevelanda Joea Valenčiča. Kajti te in Se veC podatkov mu je uspelo nabrati v pičlih nekaj mesecih, ko se je na pobudo gori-skega Film Video Monitorja lotil raziskovanja in iskanja slovenskih zdomcev, ki so uspeli v ameriškem show bussinesu. Vesna Rojko Laura La Plante je največ uspeha imela v lahkotnih komedijah PO REVIJI W I R E D Ekstatični dokument David NVeinberger V današnjem Času, ki ne priznava nobenih vrednot, je pričujoči dokument izvzet iz vsakršnega Časovnega okvira. Čeprav so nekateri dokumenti nezapisani, torej nimajo strani, vendarle vzbujajo dvome in zato delujejo kot nekakšna gibala. Dokumente najraje jemljem kot nekakšna vznesena sporočila. Ekstaza: pojem označuje najvišjo stopnjo blaženosti, zanos. Kot ekstatični dokument je označen tisti, katerega vrednota ni dokument sam, ampak tisto, na kar le-ta opozarja. Ekstatično je na primer Mojzesovo besedilo, ki ga berete ne zaradi vsebine, ampak zaradi njegove povezave z neko drugo informacijo. Prav takšen dokument je sam po sebi ekstatičen, ker kaže na vseobsegajoče spremembe v naši kulturi, kajti dokumenti lahko na različne načine pogojujejo naSe razmišljanje in delovanje. Ce hočete spoznati, kakšen je lahko vpliv vsebine nekega dokumenta, vzemite za primer knjigo. Knjige ne le bogatijo naše znanje, vedno znova ga tudi obnavljajo. Veliko bolje se počutimo, ko vemo, da je nase vedenje o kulturi ohranjeno v knjigah, kajti sicer bi lahko z aleksandrinci le zanetili ogenj v skladišču. Tako pa so se stvari pač obrnile drugače. Današnji dokumenti imajo sicer Se vedno vsebino, vendar nanjo vizualno opozarjajo, je ne opisujejo. Imajo svojo vrednost prav zato, ker lahko opozorijo na vse, kar ima kakršenkoli pomen. Njihova umetnost ni v vsebini sarrii, ampak v njihovi sposobnosti, da opozorijo na pomembne stvari. Upoštevati je potrebno predvsem dejstvo, da rezultate taksnega korenitega premika ni mogoče opazovati le enostransko, o hipotezah, ki naj bi napovedale možen razvoj v kulturi, pa sploh ni vredno izgubljati besed. Znanje se spreminja Znanje ni del vsebine, ampak neke vrste talent, ki tako kot glasbeni kaže na posameznikove sposobnosti, ne na njegovo pridobljeno znanje. Odnosi postajajo vedno bolj pomembni Razmerje med idejami je bolj pomembno od samih idej, tako kot je neka informacija bolj pomembna od suhoparnega podatka. Strokovnjak je tisti, ki vidi (ali lahko odkrije), kakšna je povezava med različnimi stvarmi, kajti ni najbolj pomembna tista, ki vsebuje največ podatkov. Odziv na avtorjevo delo Ker vsak bralec s sprejemanjem informacij in njihovo uporabo postane tudi sam avtor, ne bo naloga avtorjev le zbiranje in povezovanje informacij ter izražanje stališč. Bralce bo zanimalo njihovo mnenje, način izražanja in pogoji, v katerih so zbrali informacijske smernice. Pravila fenomenologije! Filozofska fenomenologija, kot jo je zagovarjal Martin Heidegger, se bo v tem kontekstu razvijala, ker zagovarja tezo, da človek ni le sprejemnik, ampak je neprestano obrnjen iz sebe, v svet in proti prihodnosti: gre za filozofijo, za katero je nedvoumno značilna ekstaza. Človek ostaja enak Ce nekdo pristaja na posploševanje, da so moški samozadovoljni, ženske pa se želijo povezovati, ne bo sprememba v paradigmi dokumenta verjetno spremenila ničesar. Namesto da bi moSke pripravila k povezovanju, jih bo verjetno spremenila v tekmovalne jezdece na konju znanja. Nekaterih stvari pač ni mogoče spremeniti. Ciuhove slike nenehno na poti LJUBLJANA - V drugi polovici januarja je akademski slikar Jože Ciuha zelo uspešno in odmevno razstavljal v elitnem graškem razstavišču Kunstler-haus. Predstavil je izbor novejših slik iz velike retrospektivne razstave, ki smo jo lani lahko videli tudi v Ljubljani ob umetnikom 70-letnici. »LebdeCa zračna eleganca« v tehniki akril na platnu je navdušila obiskovalce galerije, kot je zapisal Kleine Zeitung. Omenjenim slikam so se pridružile Se druge slike in risbe iz velike retrospektivne razstave, ki nudi pregled duhovih del, ustvarjenih v zadnjih desetih letih, in to obsežno razstavo si lahko ogle-daljo strokovnjaki in ljubitelji v Neue Galerie der Stadt Linz v Avstriji. Jože Ciuha razstavlja v Linzu že drugič. Razstavo je organizirala Radmila Novak Ciuha, sponzorira pa jo Nova Ljubljanska banka. Razstavo sta 16. marca slovesno odprla direktor muzeja dr. Peter Baum, strokovnjak za moderno umetnost, znani publicist, kritik in pisatelj ter Zoran Kržišnik, direktor Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane. Slike bodo tu na ogled do 23. aprila, nato pa bodo del razstave preselili v Salzburg, na jesen pa bo verjetno Se večja razstava predstavljena v Berlinu. (S. R.) Nesorazmerje Pravijo, da je vse manj dobrih Moda Modna stvaritev je uspešna te- Sodišča Na Častna sodišča se ponavadi Marjan Štempihar AntiSOHrCI 1X1 POVlO LUŽOnO gostiln, zato pa je vse veC do- daj, Ce jo ženska Zeli obleci, mo- obračamo z nečastnimi zadeva- Žalostan Slovenac Ocena brih pijancev. ški pa sleci. mi. Ovaj vaš Lužan Do zadnje rime si prodan: mnogo vam je tužan; vse leve so ti Ijuljka. Kontrola Tragično Avtomobilistična tužnija od njega Ta desne? Vse zaman, Kljub kontroliranemu poreklu Edina prava tragedija tega sveta Poznamo dvo- in štiritaktne je satira njega. kakor font brez lulka. vina se pivci pogosto obnašajo je, da so grde ženske nimfo- motorje in šoferje povsem brez nekontrolirano. manke, lepe pa frigidne. takta. Pleve Kazen To, kar Pavle klati Vse ženske na oblasti Regresivno Spanje -umje je, tako med brati morajo pasti; Regresivni razvoj: biblioteka, Ce ni denarja ne domišljije, je Iz nekdanjega totahtaristicnega povedano, zanič; najprej tiste z združene liste. pinakoteka, gliptoteka, kinote- spanje še najboljši način, kako enoumja vse bolj prehajamo v za tistega, ki zna brati, Lepa Rina, ker šla je ka, diskoteka, vinoteka... preživeti noC. pluralno maloumje. manj kot kic. med ministre. Vprašanje Tolažba Maščevanje cev, Ce bi jim dali kakšno boljšo možnost? Dober dan Mnogim pomeni dober dan Sele, ko spijejo prvi maligan. Občudovalci Občudujejo Mediteran, v mislih pa imajo le teran. v edino tolažbo, Ce pomislimo, kakšni bodo Sele njihovi. (S)ex libris Včasih so imeli v knjigah ex libris, danes je vedna knjig sex libris. Učiteljica Zgodovina nas uči, da se nismo Se ničesar naučili. da smo se v preteklosti učili vec latovščine kot latinšCi- Nepremešano Karte so vedno dobre, le da so ponavadi slabo premešane. Borivoj Repe Kje si, pamet? jezik stroke je nabil na loporiSCe, kriv, da zdaj učitelj pamet z lučjo išCe. izpraznitev Vulkanski gnev izbruhal je Grdina. Zdaj nem in majhen je kakor krtina. Sucus Crabronis ______PODOBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV (19)_ Ža najrazličnejše zasedbe Skladatelj Uroš Rojko (rojen 9. novembra 1954 v Ljubljani) stalno živi in deluje v nemškem Freiburgu. V Ljubljani je študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo (v razredu UroSa Kreka) in klarinet. Izpopolnjeval se je pri Klausu Hube-rju v Freiburgu in pri Gydrgyju Ligetiju v Hamburgu. Za svoje skladbe je dobil že zelo zgodaj vrsto najodličnejših mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi: Premio Europa (Rim, 1985), Ga-udeamus (Amsterdam, 1986), nagrada Albana Berga (Dunaj, 1985), nagrada mednarodnega natečaja za kompozicijo na festivalu Wien Modem (Dunaj, 1991). Od 1985 do 1988 je imel U. Rojko štipendijo DAAD, leta 1990 pa štipendijo Fondacije Heinricha Strobla prek Radia SWF v Baden-Badnu (Nemčija). Rojkove skladbe so bile izvedene na festivalih Svetovni glasbeni dnevi v Hong Kongu (1988) in Oslu (1990), na Dnevih nove glasbe v Donaueschingenu (1988-naroCilo) na Musik-protokolu v Gradcu (1990), na festivalih: Wien Modem na Dunaju (1991), 9. Slovenski glasbeni dnevi v Ljubljani (1992), 15. Kogojevi dnevi ’94 v Kanalu ob Sod (1994). Uroš Rojko živi od leta 1983 v Freiburgu, kjer od 1987. leta poučuje tudi klarinet. Kljub srednjim letom Se vedno sodi v mlajšo generacijo v Evropi uveljavljenih slovenskih skladateljev. V svojih številnih delih za glas(-o-ve), instrumente in orkester se v začetnem opusu še navezuje na tradicijo, v njih pa se ne izmika iskanju novih poti do postopkov postmodernistične struje. Iz zgodnjega Rojkovega ustvarjalnega opusa lahko vsaj naštejemo naslednja dela: Štiri novele za violino in klavir (1977), Pastoralna invencija za violino in orkester na ljudski temi s Tolminskega (1979), Za en gobček pesmic - otroški zbori s klavirjem (1980), 8-80 za godala in tolkala (1980), Glasba za orkester (1980), Capriccio con-certante za klavirski kvartet (1980), Vinjete za trio trobil (1980), Sarkazem za violino in klavir (1980), Klasični koncert za klavir in orkester (1981-83), Utrinki za klavir (1981), Sedem vzdihljajev za klarinet in klavir (1981), Miniature za trobento in klavir (1981), Tri skladbe za pikolo (1986), Tongen za violino, »pol-klarinet« in klavir (1986). Seveda pa je glasbena govorica Uroša Rojka poznih 80. in sedanjih 90. let usmerjena povsem drugače; je sodobna, filozofsko angažirana, tonsko-zvokovno zaostrena ter komponirana še naprej za najrazličnejše zasedbe: »... Glasba s strukturo samo nima nobene zveze, doživljanje, izkušnja nečesa je Cisto nekaj drugega kot pa intelektualno razumevanje nečesa... Najpomembnejše resnice niso razložljive na noben način, z besedo še najmanj, in tudi skozi intelekt se jih ne da razčleniti, razumeti. Da se jih samo izkusiti ah pa občutiti in tako je tudi z glasbo. In to je pri Atemaju za flavto in oboo (1989) in Steklenih glasovih za flavto in klavir (1989) Ze nekje prišlo do izraza, ampak bolj podzavestno; pri Notranjih glasovih -koncertu za flavto in orkester (1989-91) pa sem že prav zavestno skušal ubrati to pot... Ampak prav to v bistvu navdušenje ljudi, to, da je v glasbi nekaj drugačnega, da je neka poanta, vsebina, notranjost, ki jo drugje pogrešajo... Te izkušnje, moje nove, pa dejansko pričajo, da lahko glasba, ki ima, recimo, notranjo meditativnost, in to ne glede na to, ali je to turbulentna virtuozna skladba ali umirjena elegija, najde pot do poslušalca... Človek je le Človek in bistvo, ponavljam, ni intelekt in ko bo človek popolnoma izgubil stik s to notranjostjo, takrat je konec človeka kot Človeka.« Iz prospekta italijanske založbe Ricordi, kjer je očitno U. Rojko njihov »licenčni« skladatelj, nekaj malega pa je objavljeno tudi v Edicijah Društva slovenskih skladateljev, pa lahko najdemo še naslednje »zadnje« Rojkove kompozicije: Godalni kvaretet št. 1 (1984), Tongen za orkester (1984-86), Za pi-kolistko (1985), Ja za violon-Celo-solo (1986, revid. 1990), Glasba za 12 (1987), Atem za orkester (1987-88), Atemaj za flavto (1989), Ottoki za pi- halni kvintet (1990), Tati za viohno solo (1990-91), Čigava pesem za harmoniko (1991-92), Et puis plus rien le reve-ciklus za bariton, violončelo in akoredon (1992), Godba za klavir (1992; to delo je doživelo v izvedbah našega pianista Bojana Goriška in tujega sohsta-pianista Boba Vrsteeghna 34 izvedb!), Glasba strun za kitaro in 18 godal (1994). Ob skladateljevi 40-letnici rojstva mu je bil 19. septembra 1994 posvečen avtorski večer v okviru cikla Nova glasba v Freiburgu s solisti in specializiranim ansamblom Aventure. Rojko je prisoten na diskografskih enotah, veliko njegovih idej, skladb... pa je še vedno v načrtih, tudi doma - na Slovenskem. Franc Križnar Foto: Tihomir Pinter Uroš Rojko AKTUALNO O O H Oć 0Ć (/) > o- < Ul Ponedeljek, 3. aprila 1995 Vojna se začne v glavah Tam, kjer se morajo drugačni bati za službo ali celo za glavo, ni ustvarjalnosti Vrh Sveta Evrope, Id se je sestal oktobra 1993 na Dunaju, je sprejel deklaracijo s temeljno ugotovitvijo, da mora postati Evropa veliko območje demokratične varnosti in da je Evropa tudi vir velikega upa, Id ga ozemeljske težnje - obnovitev agresivnega nacionahzma, nenehnost vphvnih področij, nestrpnosti in totalitarne ideologije -nikakor ne smejo uničiti. Na osnovi teh spoznanj je Svet Evrope decembra lani zaCel z mladinsko akcijo proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. Ustanovil je tudi poseben sekretariat, katerega medijski koordinator je Finec Mikko Lohikoski, ki je bil te dni na obisku pri slovenskem nacionalnem komiteju. Kakršni so cilji te akcije, kdaj se je zaCela in kje vse ta kampanja poteka? Namen kampanje je, da zgradimo boljšo Evropo. Prvič po koncu hladne vojne imamo možnost, da iz Evrope ustvarimo dom za vse. Ta cilj je danes zelo ogrožen. Ogrožajo ga nestrpnost, napadalni nacionalizmi in rasizmi. Radi bi ustvarili vzdušje, v katerem bodo ljudje drug drugega obravnavali kot sočloveka. Dejstvo, da smo »vsi drugačni«, ne pomeni grožnje družbi, saj so prav drugačnosti bogastvo, iz katerega bo lahko črpala prihodnost. Želimo ukrepati, preden bo prepozno. Prepozno ukrepanje je eden največjih problemov, ki jih poznamo iz zgodovine Evrope. Nismo se pravočasno zavedli ne pred prvo, ne pred drugo svetovno vojno, ne pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze. Pobuda za to kampanjo izvira iz Sveta Evrope (SE), organizacije, ki ima 34 članig, med katerimi je tudi Slovenija. Države članice so naše poglavitno področje delovanja, čeprav nameravamo naše dejavnosti razširiti tudi na druge države. BiH ni bila vključena v akcijo? Kot država ne. Članice SE so samo tiste države, v katerih spoštujejo človekove prvice, česar za BiH ne bi mogli reči. Seveda pa to ne bi smelo ovirati naše dejavnosti na teh področjih. Proučujemo načine, kako bi naše dejavnosti razširili tja, kjer jih ne bi onemogočili, saj je število ljudi, ki so pripravljeni delati pri teh vprašanjih, prav v zvezi z BiH, veliko. Podobno velja tudi za Rusijo. Kaj je s Srbijo in Cmo goro ter Makedonijo? Tam gre za podoben problem: niso elani, toda na medvladni ravni iščemo stike in smo še posebej zainteresirani za sodelovanje, saj gre za vprašanja, ki zadevajo vse nas in v zvezi s katerimi ne bi smeh postavljati umetnih ovir. Pravzaprav gre samo za tehnične oviro, ker imamo znotraj SE pri članicah večje tehnične možnosti pri vzpostavljanju stikov kot pri tistih državah, M niso članice. To vas sprašujem zato, ker so te države najbolj kričeči primeri nestrpnosti. Ne vem, če so res najbolj kričeči primeri, vsekakor pa je položaj skrajno zaostren. Prav zato zagovarjam misel, da ne bi smeli vzpostavljati umetnih pregrad. Ce hočemo zgraditi boljšo Evrope, moramo upoštevati vse, ki živijo v njej. Seveda pa je to tudi vpršanje mrež, s pomočjo katerih delujemo. Ena nagostej-ših so mladinske organizacije. S katerimi konkretnimi akcijami naj bi preprečili nestrpnost, ksenofobijo in rasizem? Zelo težko jih je stresti z rokava, ker gre za zelo obsežen in zelo razvejan projekt. SE je ustanovil posebno skupino pravnih in pravosodnih izvedencev, predvsem iz tistih držav, za katere velja, da imajo pri zagotavljanju in spoštovanju človekovih pravic zelo visoke standarde. To komisijo vodi ugledni švedski sodnik in nekdanji om-budsman Frank Orton. Njena naloga je, da preuči vse zakonske in podzakonske predpise s tega področja v evropskih državah ter na tej osnovi izoblikuje smernice in priporočila za nadaljnje ukrepanje. SE je prav tako menil, da so nekatera področja izobraževanja na vseh ravneh, športna udejstvovanja, uresničevanja človekovih pravic, kulture bistvena pri boju zoper nestrpnost, zaradi česar morajo dobiti tudi višjo prioriteto. Tretja stvar pa je naša kampanja. Gre za sveženj dejavnosti, ki niso kampanjskega značaja; niso časovno omejene, saj ciljev, M so si jih zastavile, ni mogoče doseči čez noč in kratkoročno. Zares ste začeli 21. marca? Ne, začeli smo že 10. decembra, kar ni naključje. To je dan, ki ga je OZN razglasila za dan človekovih pravic. Od tod tudi naše geslo: vsi smo drugačni, vsi smo enaki. Bistven poudarek v tej akciji se je zgostil v teden med 21. in 26. marcem. Teža kampanje je bila na državni in lokalni ravni posameznih držav. V tem okviru je potekalo na tisoče različnih akcij in dejavnosti po vsej Evropi. ImeU smo vrsto demonstracij po različnih državah, med drugim tudi v moji; v Helsinkih, kjer so mladi zahtevah vrsto sprememb zakonodaje, da bi zagtovili več pravic priseljencem; na Švedskem smo imeli konferenco s švedskimi industrialci, med katerimi so bili predstavniki močnih panog in podjetij, kot sta Volvo ali švedski Telekom. Na njej so razpravljali o vprašanjih priseljencev, o problemih multikultural-nosti v gospodarskih dejavnostih. V zvezi s tem bo potekala naslednji teden v Italiji tudi konferenca s tistimi poslovneži, ki želijo poslovati v okviru socialne odgovornosti, ki želijo pri poslovanju povezati ustvarjanje dobička s socialnimi vprašanji. Razen z gospodarstveniki smo organizirah tudi zelo veliko seminarjev in srečanj s politiki v Londonu, z notranjim in zunanjim ministrstvom, s premie-rom pa smo se pogovarjali o vprašanjih, ki so povezana z naraščajočim rasizmom v Angliji, ki postaja vse bolj neprijeten pojav. V Španiji, Švedski in v večini držav članic smo se sestah s parlamentarci in organizirali vrsto okroglih miz. Ste se tudi med obiskom v Sloveniji srečali s pomembnimi politiki, člani parlamenta? Tokrat sem v Slovenji samo dva dni. Dlje časa sem se pogovarjal s podpredsednikom parlamenta, gospodom Kreftom. Imela sva zelo zanimiv pogovor. Name vselej naredijo močan vtist tisti, ki so prišli v politiko iz humanističnih vrst, iz šolstva, kulture ah drugih področij, ki niso ozko usmerjeni in ne ponavljajo splošnih stališč kot nekateri politiki. Omizje, ki smo ga imeli na televiziji, je bilo zame tudi zelo zanimivo in poučno. Okrepilo je moje prepričanje, da moramo seči onstran gesel in deklaracij. To, kar se dogaja v Sloveniji, je name naredilo močan vtis. Stvari so očitno naravnane dolgoročno, koncept je domišljen. Ko smo govorih o izobraževanju in vzgoji na vseh ravneh šolstva, od vrtcev do visokih šol, o medijih, sem videl, da je Slovenija na zelo dobri poti. Je tudi zelo dober zgled. Ah je SE izoblikoval seznam najhujših primerov nestrpnosti in ksenofobije v Evropi? Zelo smo bili razočarani ob grškem negiranju in zatiranju Makedonije, ati ob italijanskih pritiskih na Slovenijo. Koliko neposrednega vpliva ima na zunanjo politiko EZ vaša dejavnost? Pravo mesto za razpravo o teh vprašanjih je evropski parlament. Mislim pa, da bodo vsa ta vprašanja uvrščena precej visoko na dnevni red junijskega zasedanja. Dobro razumem vašo frustracijo, ki ni samo vaša, ampak tudi frustacija vseh Evropejcev. Nismo sestavih črnega seznama najhujših primerov. S svojo dejavnostjo skušamo združiti predvsem pozitivne izkušnje premagovanja teh in podobnih problemov in nagovoriti druge, da se nam pridružijo. Skušamo jih spodbuditi in jim posredovati informacije in izkušnje, da bi se nam pridružili. Ati vas ob tem, pogojno rečeno »mehkem pristopu«, ne vznemirja, da se k njemu zatekajo tudi mnoge ideologije skrajnežev, ki si mimo terorističnih akcij prizadevajo predvsem za vpliv v vrtcih? Ja, to je »mehek pristop«, a ne gre za izolacijo in izogibanje kritiki. Seveda ne gre za to, da bi s tistimi, ki izvajajo teroristična dejanja iz rasisitičnih pobud, ravnali v rokavicah. Gre za kombiniran pristop. Po mojem mnenju so subtilne infiltracije veliko nevarnejše kot osamljena teroristična dejanja. Dokler so nestrpna, ksenofobna dejanja na ravni terorističnih akcij so lažje obvladljiva kot pa kasneje, ko se priplazijo na veliko bolj pretanjen način skozi zakone, zakonske predpise, ko nimajo svojega obraza. Mogoče imate prav, ko trdite, da se je začel tudi terorizem zatekati k večji pretanjenosti, a prav zato je potrebna večja budnost in bolj poglobljena zavest družbe na vseh ravneh, od državne do lokalne. Vsak ima pri tem svojo vlogo in nalogo: kot posameznik, državljan, učitelj, novinar, politik... Včeraj ste govorili o dejavnost pri senzibifiziranju medijev. O tem govori eno od poglavij omenjene Dunajske deklaracije. Ta opozarja na posebno vlogo medijev v boju proti nestrpnosti, ksenofobiji, antisemitizmu. Mednarodna zveza novinarjev, s sedežem v Bruslju, je s tem namenom ustanovila posebno delovno skupino in pripravila svojo prvo delovno konferenco. Dogovorili smo se, da bodo tega dne novinarji v redakcijah spregovoriti o tem, kako naj se pri vsakdanjem delu spopadejo s temi problemi. Prihodnje leto bomo podeliti tudi nagrado novinarju ah mediju za prispevek v boju proti nestrpnosti, ksenofobiji in rasizmu. To bo evropska nagrada? Skupaj jo podeljujeta EZ in SE. Mednarodna federacija novinarjev in European broadca-sting Union bosta pri tem sodelovala. Odmev Zveze časopisnih izdajateljev je prav tako zelo pozitiven. Nagrado bodo podelili 21. marca prihodnje leto v Strassbourgu. Rekel bi, in to smo videti v številnih državah, da se etični standardi postopoma zvišujejo. V nekdanji Jugoslaviji, taka je naša izkušnja, so prav mediji bistveno pripomogli k začetku vojne. Stara stvar je, da se vojna začne najprej v glavah. Mediji so del družbe in odražajo njeno celotno dogajanje. Morda je še bolj nazoren primer Ruanda. Radijska postaja je v rokah vladajoče klike sistematično širila sovraštvo in je neposredno odgovorna za strahoten pokol. Smo lahko vendarle optimistični glede možnosti razvoja multikulturne družbe v Evropi in svetu? Mislim, da druge možnosti sploh nimamo. Naj takoj povem, da moj optimizem ne izvira iz uradne dolžnosti, ne gre za noben »prisilni optimizem«; zaupam v človeštvo, v ljudi. Problem je, da se pogosto prebudimo, zavemo in osvestimo, ko je že prepozno. Odziv na našo kampanjo je bil zelo pozitiven, čeprav z njo zamujamo. Toda prav odziv nanjo mi vliva optimizem. Osebno sem prepričan, da bo iz velikanske različnosti kultur v Evropi izšlo veliko bogastvo. Evropa je vselej znala vsrkati različne vplive in se bogatiti z njimi. Prepričan sem, da lahko iz Evrope ustvarimo boljše Življenjsko okolje za vse. Moramo sprejeti misel, da je Evropa že zdaj multikulturna. O tem se lahko prepričate na ulicah, kjerkoli v evropskih mestih. Mogoče bo trajalo še nekaj časa, da bomo to priznali, predvsem pa speljali v pozitivno smer. Vprašajmo se, kaj bi se zgodilo, če bi šle stvari v nasprotno smer? Ce bi zašli v slepo ulico odkrite sovražnosti, kakšno perspektivo bi sploh imeli? Poglabljanje konfliktov je strahoten scenarij, ki si ga ne moremo p rivo-" Ščiti. Ali ste v Evropi naleteti na nestrpnost v zvezi s to kampanjo? Seveda. Veliko je bilo groženj po telefonu. C‘ est la vie. Potrjuje, da nestrpnost obstaja in da se je potrebno boriti proti njej. Osebno me je veliko bolj strah institucionalne nestrpnosti in ksenofobije. Nima obraza, prikrita je in neoprijemljiva, ne morete prodreti vanjo in odkriti, kdo stoji zadaj. To je najhujše: kadar stvari ni mogoče identificirati. Zato so vsa ta vprašanja tako usodno povezana z demokracijo in tran-sparetnostjo družbe. Samo v tisti družbi, kjer ljudje čutijo, da se lahko izrazijo, kjer čutijo, da to lahko počenjajo varno, da lahko izrečejo drugačno mnenje in da jih zaradi tega ne bo nihče preganjal, samo tam so pripravljeni izpovedati tudi svoje nove zamisli, tam so zares ustvarjalni. Vzdušje strpnosti, odprtosti in dialoga je tesno povezano z možnostjo razvoja; ustvarja temelj, iz katerega lahko družba raste. V okolju, kjer zaradi drugačnega mnenja lahko izgubite delovno mesto ali glavo je zelo malo ustvarjalnih. Zato je boj zoper nestrpnost, ksenofobijo in rasizem tesno povezan z razvojem, je pogoj zanj. V modemi družbi je največje bogastvo človekova ustvarjalnost. Smisel boja proti nestrpnosti, ksenofobiji in rasizmu je v ustvarjanju vzdušja demokratične varnosti. Janja Klasinc S RA! 1 RETE 4 6.45 9.35 10.05 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 22.35 22.25 23.05 0.05 0.15 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9,00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cose dell’altro mondo, 10.00 dnevnik Film: Zum Zum Zum 2 (glaa., It. ’69), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Utile futile vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Aktualna odd.: Prisma Sedem dni v Parlamentu Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualnosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) I Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto i Film: La piovra 7 - Inda-gini sulla morte del com-missario Cattani (i. F. Solkan, R. Bova, P. Mil-lardet, zadnji del) Zanimivosti o filmu So-stiene Pereira Dnevnik TG 1 Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu RA! 2 Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Protestantizem Nad.: Quando si ama Aktualno: Vabilo k branju, 10.35 Lo sportel-lo del cittadino, 10.50 Fra le righe TG 2 -33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik,gospodarstvo, družbeni problemi in vreme Variete: Quante storie, ragazzi! Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualno: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Šport EjEM Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick BZy Aktualna odd.: Mbcer fsFlil Dnevnik, pregled drugačnega tiska in vreme Avtorska glasba Filmske novosti Nan.:.Komisar Kress Sanremo Compilation 4 RA! 3 TG3 - Pregled tiska Oddaje Videosapere: Španščina, filozofija. Far da se, Nasi otroci, itd S Fantastica Eta E Fantastica Mente Dnevnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti ' Popoldanski dnevnik TGR v Italiji Športno popoldne: atletika - kros, nogomet C in B lige Videosapere: Argo, 16.45 P ari ato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme, vrem Dnevnik, deželne vesti, šport, 20.05 Blob Sport: Ponedeljkov proces Dnevnik, deželne vesti Diritto di replica Pred premiero Dnevnik, pregled tiska 7.20 8.00 9.55 14.00 14.15 17.15 18.00 20.45 22.35 0.50 1.10 Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.00 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11,00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: .11 danno (dram., VB ’92, r. L. Malle, i. J. Irons, J. Binoche), vmes j (23.30) dnevnik j Pregled tiska Knjižne novosti g| CANALE 5 1 Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Maurizio Costanzo Show K Aktualno: Forum jnfi Dnevnik TG 5 n Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful I Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) B Aktualno: Agenzia matri-moniale B Otroška oddaja, vmes risanke in variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: Guai in famiglia (kom., ZDA ’92, i. T. Sel-leckj C. Ebersole) Dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, 24.00 dnevnik ITALIA 1 6.30 9.20 12.25 12.50 14.00 14.30 14.35 16.30 17.30 17.45 19.30 20.00 20.45 22.40 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Sinile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualnosti: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Beverly Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: L’armata delle te-nebre (srh., ZDA ’92, i. B. Campbell, E. Davidtz) Fatti e misfatti 22.45 23.45 0.45 Mai dire gol di lunedi Italija 1 šport, vmes predstavitev pokala prvakov Knjižne novosti # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nan.: Agente speciale Hunter (#) MONTECARLO 14.00 14.10 20.30 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: L’avventura impos-sibile (vojni, ZDA ’42) Film: L’alfabeto di un de-litto (krim., VB ’91) Tappeto volante RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 VESELJE NA KOTALKAH (prvi del) SLOVENIJA 1 Videostrani Malo angleščine, prosim Uporniki v službi kralja, 2/13 del Znanje za znanje: Učite se z nami, ponovitev Vrtoglavica, ameriški film, ponovitev llcflll] Poročila B Športni pregled, ponovitev gg Povečava, ponovitev: Hollywoodski Časi Slovenije, 1. del: Ko so tuji filmarji snemali pri nas Obzorja duha, pon. Dober dan. Koroška IHR TV dnevnik 1 ■ml! Radovedni Tacek: Denar Očividec: Mačka, 10/14 del angleške dokumentarne serije Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Vincent in Theo, 3/4 koprodukcijske nad. Gospodarska oddaja: Made in Slovenia TV dnevnik 3. vreme Sport ZariSCe Sova Murphy Brown, 15. del ameriške nanizanke Wyclffe, 6., del angleške nanizanke ST SLOVENIJA 2 Euronevvs Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Podarim - dobim pon. Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Zlate gosli, 1/2 avstralske nadaljevanke Svetovni poslovni utrip, poslovna oddaja TV nocoj Sedma steza Kolizej, dokumentarna oddaja Zvok in tišina, 1/4 del kanadsko-novozelaad-sko-irske nadaljevanke Studio City Brane Rončel - Izza odra Video strani ^ KANALA Ponovitve A-shop Spot tedna, CMT Spot tedna A-shop Zlata nota Videoigralnica, pon. Klasična video glava Aliča v glasbeni deželi A-shop Poročila LuC svetlobe, 396. del Dežurna lekarna, 19. del Poročila Mesto angelov, ameriški akcijski film Studentska 1/4, 7. oddaja študentov FDV Aliča v glasbeni deželi US Koper ■ Euronevvs Oskarji ’95, ponovitev Globus Slovenski program: Studio 2, šport Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs Poročila Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Slovenski program: Reportaže s primorskih športnih prizorišč (□IMF Avstrija 1 Mali divjak in mamut Otroški program, pon. Ponovitve Otroški program: Heidi Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Štiri zadene Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Lan dni in večnost Knight Rider Boj z Goliatom Strašno prijazna dnižina Kdo me vzame s sabo? Naš hnipni dom Zadnja volja Naš učitelj dr. Specht Skrivalnice Kuharski mojstri Pri Huxtablovih Enkrat brez otrok Cas v sliki, šport Pogledi od strani Prostovoljci, ameriška komedija, 1984 Igrajo: Tom Banks, Rita Wilson in drugi Režija: NicholCas Meyer Chatova dežela, ameriški vestern, 1973 Igrajo: Charles Bronson, Jack Palance in drugi Režija: Michael VVinner Cas v sliki Do krvi, angleško - španski vestern, 1961 Režija: Michael Carreras Strašno prijazna družina Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev MUF Avstrija 2 Cas v sliki Drevo življenja, am. film Nylon Blues, ponovitev Cas v sliki Severozahodnik Orientacija, ponovitev Moc strasti Pričevanje Umor je napisala Ni kriv Schiejok vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Spori Hribovski zdravnik Cmi angel Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih Schottenbergov teater v glavi, nenavadno iz sveta varieteja Ljubimca s Pont Neufa, francoski film, 1991 Igrajo: Denis Lavant, Juli-ette Binoche in drugi Režija: Leos Carax Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, N .00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najdei; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6,30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra: 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7,40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče: 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej,,, kontaktna odd,; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in'odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Lestvica Coccola: 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edlg Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11,45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al- i tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Modni bla bla; 1.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7,40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale: 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Točke, metri, sekunde;!5.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio Cerklje; 18.20 Juke box; 19.30 Drugačen pogled. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature;-10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco: 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555:20.00 Sotočje; 21.00 Rock klub. Radio Študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostral; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.30 čudoviti svet zlobe In nasilja; 17.00 Jo-culator; 17.30 You Rock It!; 19.00 TB: Varttina; 20.00 Aiter, Garbage, Rhyme; 1.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro Jutro po naše, vmes Kojedar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo; 8.35 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. šest, r. M. Maver, 18. nad,); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik: 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.10 Potpuri; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; organist Alessio Corti; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.45 Čakole na placu; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Koroška 1945-55.Neuresničijiva pričakovanja. Dr. Teodor Domej v Tinjah. J LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 3. aprila, ob 19.30: T. Stoppard -ARKADIJA, za abonma dijaški 4 večerni in izven. Predstava bo Se v torek, 4. aprila, ob isti uri, za abonma dijaški 5 večerni in izven. V sredo, 5. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič -UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 6 večerni. Zadnjikrat v sezoni! MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 5. aprila, ob 20. uri: M. Jesih -LJUBITI, za izven. SMG, tel.: 061/125 33 12 V petek, 7. aprila, ob 19.30: BUTTEREN-DFLY, za izven. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 Danes, 3. aprila, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR Razprodano! V torek, 4. aprila, ob 19. uri: G. Donizetti -LJUBEZENSKI NAPOJ, za red torek II in izven. GALERIJA ŠOU, Kersnikova 4 Danes, 3. aprila, ob 21. uri: predstava LOV NA PODGANE v izvedbi gledališča Pantagane. Predstava bo Se v torek, 4., in v sredo, 5. aprila, ob isti uri. KUD FRANCETA PREŠERNA, tel.: 061/ 332-2888 Danes, 3. aprila, ob 20. in 22. uri: THE TIME BOMB - RE-.ACTION Theatre (Brig-hton) v sodelovanju z SEX & VIOLENCE Theatre (Ljubljana). Predstava bo še v torek, 4. aprila, ob 20. in 22. uri. ZAVOD SV. STANISLAVA, Štula 23 V torek, 4. aprila, ob 20. uri: tragedija MEDIJ, premiera. Operna predstava Studentov Akademije za glasbo v Ljubljani. CELJE SLG, tel.: 063/ 25-332 V petek, 7. aprila, ob 19.30: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, premiera. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V četrtek, 6. aprila, ob 20. uri: BITI ALI NE BITI, za izven. V izvedbi skupine Varianta. KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 V sredo, 5. aprila, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEŽI OD ŽENE, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/ 25-326 V petek, 7. aprila, ob 20. uri: H. JBarker -LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek-a in izven. Predstava bo še v soboto, 8. aprila, ob 20. uri, za abonma sobota-a in izven. V četrtek, 6. aprila, bo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ob 19. uri otvoritev razstave slik RUDIJA SIMČIČA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 5. aprila, ob 20. uri: koncert ob 50-le-tnici BIG BANDA RTV SLOVENIJA. Solisti: DARJA ŠVAJGER, ALENKA GODEC, MIA ŽNIDARIČ, OTO PESTNER, NEW SVVING QUARTET, TONE JANŠA ter svetovno znani solist na ustni harmoniki TOOTS THIEL-SMANS. V četrtek, 8. aprila, ob 19.30: komorni večer CAMERATA SLOVENICA (dvorana SF). V petek, 7. aprila, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V soboto, 8., in v nedeljo, 9. ob 21. uri: koncert MATOGROSO-BRAZIL. KUD F. PREŠERNA, tel.: 061/ 332-288 V petek, 7. aprila, ob 21. uri: koncert skupine . AUTODAFE. KLUB B-51, Gerbičeva 51 V sredo, 5. aprila, ob 23.30: koncert skupine TRAUMA. FESTIVALNA DVORANA V sredo, 5. aprila, ob 15.30 in 17.30: srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Bežigrajskih šol. MODERNA GALERIJA, tel: 061/226-544 Danes, 3. aprila, ob 19.30: otvoritveni koncert KOMORNEGA ANSAMBLA in TOMAŽA .LORENZA. FJK FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG ponovi danes, 3.t. m.j ob 10.00 in ob 16.00 (red I) predstavo J. Jurčiča-A. Inkreta »Deseti brat«. Gledališče Rossetti Jutri, 4. t.m., ob 20.30 (red premiera) »Edi-po« z Glaucom Maurijem in Robertom S turno. Režija Glauco Mauri. V abonmaju: odrezek št. 10G (rumen). V teku je predprodaja vstopnic za musical »Dolci vizi al foro« v izvedbi gledališke skupine Compagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Izven abonmaja. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero. CELOVEC Veliki studio ORF: danes, 3. t.m., ob 19.30 -Predstavitev knjige »Svet v enem stavku«. Mladinski dom SSD: v sredo, 5. t. m., ob 19. uri »Modra kapica«, igra gledališka skupina Mladinskega doma. GLOBASNICA Restavracija Juenna: danes, 3. t.m., ob 15.00 - Kuharski tečaj »Jedi iz starih časov«; ob TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 11. in v četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto» v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo. »Ecco mormorar Fonde«: jutri, 4. aprila, ob 20.30 koncert Madrigalistov s Prage. Dirigent Pavel Baxa, recitator Lino Toffolo. 20.00 - Predsatvitev raziskave Polone Skelt »Tako živijo Globašani«, sledi pokušnja jedi. V petek, 7. t. m., ob 20. uri popdijska diskusija o problematiki kanalizacij. Pri Stekelnu: v sredo, 5. t. m., ob 20. uri predavanje »Želodčne in črevesne bolezni«. LJUBLJANA GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 20. aprila. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava fotografij DARKA SLAVCA je na ogled do 7. aprila. INSTITUT JOŽEF STEFAN Razstava slik JOŽETA CIUHE je na ogled do 21. aprila. PROSTORI STOLPNICE TR/3, Trg republike 3 Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MI-LOJKOVIC je na ogled do 12. aprila. POSLOVNI CENTER MERCATOR, Dunajska 107 Razstava slik STEFANA PLANINCA je na ogled do 28. aprila. KNJIŽNICA ŠIŠKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava fotografij VIDA GREGORAČA je na ogled do 4. aprila. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava BOB MARLEY - upornik z razlogom: Pesmi svobode je na ogled do 20. aprila. Vsak dan ob 16.30 si lahko ogledate video projekcijo. TEOLOŠKA FAKULTETA, Poljanska 2 Razstava TONYJA EMEKEJA NVVACHUK-WUJA z naslovom Utrip ob Nigru je na ogled do 12. aprila. CELJE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Razstava SLOVENCI V VELIKI BRITANIJI 1991-1994 je na ogled do 15. aprila. LIKOVNI SALON CELJE Danes, 3. aprila, bo ob 20. uri otvoritev razstave del MILANA GOLOBA. Razstava bo na ogled do 14. aprila. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava ilustracij MILANA BIZOVIČARJA je na ogled do 6. aprila. IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava nemške umetnice INKEN N. VVOLDSEN je na ogled do 10. aprila. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2 Razstava del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravili člani likovnega društva SS Rudolfa Maistra je na ogled do 15. aprila. GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila. MARIBOR GALERIJA MEDLA NOX, Orožnova 2 Razstava skulptur DARIJA KREUHA je na ogled do 15. aprila. NOVO MESTO GALERIJA DOLENJSKEGA MUZEJA Razstava SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM je na ogled do 24. aprila. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 15. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava risb SIMONE MLAKAR je na ogled do 20. aprila. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 od 4. do 7. aprila KAPITAL '95 3. slovenski finančni sejem z mednarodno udeležbo KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 5. aprila, ob 20. uri: predavanje MILICE ANTIČ - Od sufražetk do ministric. KD ŠP ANSKI BORCI V torek, 4. aprila, ob 19. uri: potopisno predavanje ŽIVLJENJE JE SEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 V torek, 4. aprila, ob 19. uri: avdiovizualno predavanje SIMONA IZGORŠKA in IGORJA PLENIČARJA z naslovom Sanje so na Aljaski in v Kanadi. V sredo, 5. aprila, ob 19. uri: predavanje SIMO- NA IZGORŠKA in IGORJA PLENIČARJA z naslovom Avstralija skozi objektiv. NARODNA GALERIJA, Puharjeva ulica 9 V sredo, 5. aprila, ob 18. uri: predavanje MIRKA KAMBIČA - Mesto in meščani v zrcalu fotografije 19. stoletja. V sredo, 12. aprila, ob 18. uri: predavanje dr. ZLATICE HRIBAR - Moj oče Ivan Hribar. LITIJA V torek, 4. aprila, sejna dvorana občine ob 19. uri: predavanje z diapozitivi OD TIHEGA OCEANA DO ATLANTIKA (Po Južni Ameriki). PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610 V soboto, 8. aprila, ob 20.30: TRI BARVE: MODRA, filmska mojstrovina, prvi film iz biologije o treh barvah mnogih evropskih zastav. Film bo predstavila JASNA CEBRON. VELENJE KNJIŽNICA VELENJE V četrtek, 13. aprila, ob 19. uri: 10. družinski večer ŽIVETI BREZ NOG - družina Leber. TRST Tržaška knjigarna (Ul. Sv. Frančiška 20): na ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja. Palača Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): do 4.4. je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. Hiša umetnikov - Mala galerija (Goethepark 1): do 22. t.m., je na ogled razstava Franza Motschniga (vocalia, termini, flatus vocis), Marianne Bahr (Neue Bilder), BHX Lohmer (Traumel der Moderne) . ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. GLOBASNICA Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič. TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Viozzi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V soboto, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava za C.W. Gluckove »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter Maag. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: Danes, 3. t. m., ob 20.30 koncert Ensamble Instrumenta! de Grenoble. Gledališče Miela V soboto, 8. t. m., ob 21. uri koncert The Original Klez-mer Ensamble. Predprodaja vstopnic pri UTAT. Pivovarna Forst V četrtek, 6. t. m., ob 21. uri prvi večer mini-festivala tržaške popevke. GORICA Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85) V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7. t. m. v Palasportu v Pordenonu (ter 5.t. m. v Veroni - Palasport); 8. t. m. pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Megadeath. PROFILI Ponedeljek,3. aprila 1995 21 GLASBENIK Z NEIZGOVORLJIVIM IMENOM_ Suženj ritma in nečimrnosti Prince se ni hotel pogovarjati z novinarji. Zakaj? To morate vprašati njega. Jaz nimam teh težav Čeprav je bil Prince vedno ekstravaganten, je zadnje Čase njegova »drugačnost« vendarle presenetljiva: spremenil je svoje ime v napovedal vojno glasbeni založbi, ki izdaja njegove ploSCe, in si dal na lice napisati »SUŽENJ«. »Tu ni prostora za nogomet. Nikar ga ne omenjajte!« Uslužbenci wembleyskega nogometnega igrišča so vidno razburjeni. Ni jasno, ali je ukaz namenjen le organizatorjem televizijskega prenosa, vsekakor si užaljeni ljubitelji nogometa oddahnejo, ko pride Cas malice, saj je umetnik, po svetu znan kot Prince, razburil zaposlene. Prvi varnostnik nejevoljno vpraša sodelavca: »Ste slišali, kako ga je nagovorila?« V mislih ima Sunday Show BBC, v katerem je bil Prince oziroma ¥ gost Don-ne McPhailand in Katie Puckrik in je nastopil s pesmijo, ki jo je prvič v živo zapel na koncertu v Wembleyu. »Ste opazili, da 8a ni nagovorila z besedo Prince!« Prvi varnostnik: »Je, seveda je! Sedela je v studiju in rekla: »In zdaj se selimo na Wembley, kjer gostuje Prince! Seveda je izgovorila besedo Prince!« Tretji sogovornik le zmaje z glavo in se loti svoje pice ter kratko pripomni: »Nekaterim se majejo stolčki.« Se preden lahko ugotovijo, ali je hila opomba le šala, se vrata odprejo. Vstopi dekle bujne Postave, oblečena v kratke hlače, podobne tistim, ki jih nosijo kolesarji. Vseh šest varnostnikov pograbi svoje radijske naprave, pripravljeni so na izpolnjevanje nalog. Za žensko stopa ¥. Namenjena sta proti okrepčevalnici. Se preden se možje zavejo, ¥ izgine. »Pripravljen je!« glasno napove njegov tiskovni predstavnik, ki se ves Cas spretno izmika, da slavnega umetnika ne bi nagovoril z njegovim starim imenom. Ob obzidju stoji še več varnostnikov, eden od njih me ustavi in preišče z neko napravo, bolj podobno erotičnemu pripomočku. Hitro spoznam, da ni pravi čas za Sale. Pozabljam, da bi bil lahko atentator, ki se je odločil za napad na eno najbolj slavnih svetovnih pop zvezd. S svojimi petnajstimi albumi, velikim snemalnim studijem v Minneapolisu, Uspehi, ki so jih bile deležne njegove skladbe, v glasbenem svetu prav gotovo uživa spoštovanja vredno slavo, zato je takšen pomp seveda razumljiv. Gotovo je znano, da hoCe Prince postati lastnik skladb, ki jih je posnel za Wamer Bros Musič. Pri tem je treba razložiti, da je vprašanje tovrstnega lastništva zelo nenavadno, kajti brž ko Podpišete pogodbo z glasbeno založbo, s tem prodate tudi svoje pesmi, zato ima tisti, ki to glasbo pozneje uporabi, pravico do lepega deleža avtorskih pravic. Za-mdi spora VVamer ni hotel izdati zadnjega albuma The Uold Experience in užaljeni Prince si je zato dal na lice napisati Slave, spremenil svoje ime v ¥ in se odločil, da bo na koncertih izvajal le skladbe iz neizdanega albuma, ki naj bi bile najboljše pesmi po letu 1987, posnete na albumu Sing 0‘The Times. Pesmi naj bi spominjale na njegov slavni Purple Rain (Škrlatni dež), najbolj presenetijivo pa je, da se je ¥ pripravljen o njih pogovarjati celo z novinarji: »Oprostite, da nosim temna očala; včeraj smo bili malce dlje pokonci.« Čeprav je bolj slaven kot v Minneapolisu, imam občutek, da se je - fizično gledano - nekoliko zmanjšal. Ko mu odkrito rečem, da se je verjetno pripravljen pogovarjati z novinarji le zato, ker ima težave z glasbeno založbo, ostro odgovori: »Prince ni nikdar pristal na intervju. Njega morate vprašati zakaj, zdaj se ne pogovorjate z njimi, ampak z menoj!« Tudi prav. »Glasbo je treba osvobodi- ti,« mi razloži seksualni palček in poudari: »Ker nisem lastnik svoje glasbe, sem se sprl z družbo VVamer Bros Musič.« Očitno je, da njegovi predstavniki ocenjujejo, da bi se zaradi prevelikega števila njegovih plošC ljudje zanj nehali zanimati, pa tudi večina glasbenih kritikov je prepričana, da bi biti njegovi albumi, Ce bi izhajali manj pogosto, ne le zelo dobri, ampak celo izvrstni. »Kritiki vrsto stvari sploh ne razumejo; ni jim na primer jasno, zakaj se druga skladba na albumu imenuje Jam, ne vprašajo pa se, zakaj je največkrat predvajana na hišnih zabavah v Ameriki! Seveda občinstvo to dobro ve! Ce torej nekateri zatrjujejo, da preveč snemam, jim pokažem seznam posneteih skladb Arethe Franklin v 60. letih, ko je vsake štiri mesece posnela novo ploščo.« Jih bo tudi.¥? »Ja, tudi sam se tako odločil, ker skupaj z najboljšimi glasbeniki na svetu trdo delam. Delamo ves dan, razumete, kaj mislim? Ljudje iz VVamersa hodijo domov ob šestih! In potem še hočejo odločati o moji glasbi. Zdaj vidite, da se z njimi nimam kaj pogovarjati! In še vedno mi pravijo Prince!« Je to res presenetljivo? »Je, seveda, je! To ime je napisano v pogodbi. Ce bodo vendarle spoznali, da jaz nisem Prince, ampak ¥, ne bodo mogli zahtevati, naj izpolnjujem pogoje iz pogodbe. Lastništvo, kot ga razumejo oni, je nesmiselno.« Dlje, ko se z njim pogovarjate, bolj vam postaja jasno, da je dolgo časa načrtoval to potezo. Na rokavu oblačila, v katerem je pred enajstimi leti izvajal Purple Rain, namreč že lahko opazite znak ¥. Od takrat je ¥ vedno prisoten: »Prav zato rad nastopam v živo! Poglejte občin- stvo - veliko jih je sprejelo ¥ in res sem vesel, ko me na koncertih pozdravljajo z napisi ¥.« Večina bo menila, da je sprememba imena Prince v ¥ le komedija, saj »možičku« ne manjka denarja. Ker gre za vprašanje lastništva glasbe, potem je o tem vredno razmisliti. Ogorčeni ste, da niste lastnik svojih lastnih skladb. »Imate prav. Zdaj razumete, zakaj sem si dal napisati suženj, kajti ta beseda kaže, kakšen je moj položaj. Prince je mrtev, ubila' ga je glasbena založba, ¥ pa se ne želi z njimi pogovarjati, a tega nočejo razumeti.« Seveda so še druge možnosti, da pridejo skladbe z albuma The Gold Experience v javnost. Na primer po Internetu? »O tej možnosti že razmišljamo,« prizna ¥. »Najbolj pomembno je, da ljubitelji moje glasbe slišijo nove skladbe. Po koncertu lahko na pri- mer izdamo deset tj,soč laserskih plošč in vsako prodamo po pet dolarjev, da pokrijemo stroške. Najbolj je pomembno, da slišijo nove pesmi tisti, ki jim je moja glasba všeč. Največ mi pomeni, da v zabaviščih in disko klubih mladi plešejo na mojo glasbo, saj je njim tudi namenjena, ne pa glasbenim založbam.« ¥ tega nikdar ne pozabi poudariti! Vsi, tudi tisti, ki le bežno poznajo njegovo glasbo, vedo, da v njih prevladujejo tri teme: podivjanost, potrtost, spolnost. Tudi če niste psiholog, boste takoj ugotovili, da je njegovo sovraštvo do žensk globoko zakoreninjeno. Ne gre namreč pozabiti, da je mladenič Prince Roger Nelson pobegnil od matere in živel s svojim očetom, glasbenikom. Ali ¥ kaj razmišlja o poroki? »Odločil sem se za glasbo, družine nimam v načrtu.« Ce bi to izjavil nekdo drug, bi se vam zdel odgovor prav gotovo zajedljiv, a če prihaja odgovor iz ust ¥, dobijo iste besede povsem drugačen pomen. »Pred nekaj leti sem doživel duhovni preporod. Dolgo nisem vedel, kako naprej; nenadoma se mi je pokazala svetloba in spoznal sem, da ji moram slediti. In takrat sem postal ...,« pokaže na hieroglif ¥. Seveda se zastavlja vprašanje, kako se ¥ izgovori. »Ni izgovorljiv,« odgovori ¥, nekoč znan kot Prince. Najbolj znane Princove/¥ ploSCe: Dirty Mind (1980), 1999 (1982), Purple Rain (1984), Around The VVorld In A Day (1985), Parade (1986), Sign O’ TheTimes (1987), Lovesexy (1988), Diamonds And Pearls (1991) in Come (1994). Po reviji Time Out f Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Kljub spancu na očeh boste polni eneigije in novih načrtov. Delovne obveznosti boste opravili z malim prstom, družinske s pametjo, ljubezenske pa z dušo in telesom. BIK 21.4 - 20. 5.: Po obdobju vzpona prihaja obdobje spusta, vendar tako nizko, kot ste bili prejšnjic, ne boste nikoli vec padli. Kdor se uti na lastnih napakah, jih ponavlja le še hote. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Veliko se boste posvečali družbi, ki pa vaše pozornosti žal ne bo vračala na način in v meri, kot si boste želeli. Ne obsojajte jih zaradi neizpolnitve vaših želja. RAK 22.6. - 22.7.: Sile pomladi se bodo zavlekle v sleherni kotiček vašega bitja. Odprli se boste semenom novih želja ter prisostvovali spočetju novih ciljev. Rojstvo naj bo uspešno. UEV 23.7. - 23.8.: Nepričakovano vas bo presenetilo nekaj sprememb. Ker bodo blagodejne, jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Se več: pomagali jim boste, da se obilno razmnožijo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Na zunaj boste videti nedejavni in leni, v sebi pa boste vneto kovali železo bodočega uspeha. Ostanite čimdlje skrivnostni, pa bo presenečenje nevoščljivcev še večje. TEH1NICA 23.9. - 22.10: Ce se vam doslej zdravje še ni maščevalo, še ne pomeni, da lahko z njim počenjate kot svinja z mehom. Ce ne verjamete knjigam, prisluhnite opozorilnim znakom telesa. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Varčevali boste s svojo eneigijo, kol da jo imate samo še za naprstnik. Razlog vaše mlahavosti je seveda drugje: v sesutih ciljih, spodkopanih z udarcem resnice. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V svet boste začeli gledali s tako novimi oCmi, da se vam bo zdelo, da ste sploh prvič spregledali. Najbrž ste res; doslej ste namreč živeli zgolj v svetu iluzij. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Postavljeni boste pred preizkušnjo moralne zrelosti, vendar se ji boste izmuznili. Predobro vam je namreč jasno, da s pobalinčkom v sebi še zdaleč niste opravili. VODNAR 21.1. -19. 2.: V vaši glavi se bosta izmenjavala dva-Velika projekta. Sprva se bosta izključevala, ko boste dognali njun skupni temelj, pa se bosta začela plodno dopolnjevati. V RIBI 20.2. - 20.3.: Vaša samozadostnost bo motila zlasti tiste, ki so velikokrat sami taki. Ce želite obuditi v drugih občutek osamljenosti in potrebo po vasi pozornosti, zaigrajte drugače. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. mešanica pšenice in rži, 6. pod, 9. mesto severovzhodno od Invernessa na severu Škotske, 10. del Kočevskega višavja nad Crmošnjiško dolino, 11. Bakho-va palica, 12. križanec osla in kobile, 13. glavni šte-vnik, 14. zložljiv meter, 15. sosednji črki slovenske abecede, 16. majhna psica, 17. pokrajina v franciji z glavnim mestom Arras, 19. zgornji del stopala, 20. spora, 24. glavno mesto danskega otoka Bornholm, 26. ameriška filmska igralka avstrijskega rodu (Hedy), 29. začetnici nekdanjega politika Kavčiča, 30. italijanski premier (Giuliano), 31. celovški hokejski klub, 32. krogla, 33. kdor se ukvarja z jogo, 34. reka Evrotas na Peloponezu, 35. grški mitološki kralj v Atenah, ki je ubil Minotavra, 36. ribiška mreža, 37. francoski pesnik romunskega rodu (Tristan). Navpično: 1. prebivalec Reteč, 2. ostanki pri taljenju rud v plavžih, 3. mesto v Indiji z znamenito grobnico Tadž Mahal, 4. za polton zvišana nota d, 5. kemijski znak za aktinon, 6. hrup, ropot, 7. tepček, butec, 8. žensko ime, 12. slovenski general in pesnik, borec za severno mejo (Rudolf), 14. grška črka, 16. nepremišljena poraba, 18. avtomobilska oznaka Turčije, 21. kemijski znak za radon, 22. ameriški kemik, Nobelov nagrajenec (Lars), 23. raztelesenje zaradi ugotovitve vzroka smrti, 25. makedonsko kolo, 26. grofija na Irskem, Lebc, 27. sivkast izloček kitov glavačev, surovina za parfume, 28. idol, 31. telovadno orodje za preskoke, 33. vodna pregrada, 35. začetnici ameriške popevkarice Turner. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 e 12 13 • 14 15 e 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 - 25 26 27 28 e 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 "bubzjl ‘sps ‘lazaj^ ‘pi ‘iSol ‘ejqo ‘OV5I ‘o)eury ‘jjeuiep ‘9uu90^[ ‘soi) ‘puu ‘siopn/ ‘Kpjsd ‘po pasud ‘ena ‘Bprra ‘sip ‘8oy; ‘uiSjg ‘Bp ‘BpBzi :ouABiopOy\ ARLISTH ŠAH a b c d e f g h Problem - mat v dveh potezah / Dr.S.Wolf-Zagreb 1935 Cmi kralj sredi šahovnice se pripravlja na beg po črnih poljih c5 in e5 in tako prepreči belemu matiranja, ki ga je ta napovedal v dveh potezah. Toda samo ena poteza belega v nastali poziciji onemogoča beg črnega kralja in matiranje v določenem številu potez. Po analizi se boste prepričali o pravi poti do mata! Rešitev naloge Avtor problema nam razkriva lepe in čiste matne slike, ki nastanejo po prvi potezi belega l.Ddl! Sedaj na l...Kd7 2.Lb7 mat; na l...Kc5 2.Le7 mat; na l...Ke5 2.Lc7 mat. Po- | sebno v prvi matni sliki vidimo sodelovanje vseh belih figur, kar potrjuje tako imenovani ekonomični mat! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 230 MESTO OB SOTOČJU POLJANSKE IN SELSKE SORE SNOV ZA IZDELAVO UM. VLAKEN IN LEPIL PALESTINSKA BOGINJA PLODNOSTI RABINDRA- NATH TAGORE UBITI AFGANISTANSKI POLITIK (MOHAMED) DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA MUDA SL. DIRKACICA JERANČIČ NOVINAR REPUBLIKE (MILOŠ) FR. FILMSKI REŽISER (MARCEL) AVTOR: SIMON BIZJAK ZAKUPNIK, KI DA POLOVICO PRIDELKA USTNIKU STARA ENOTA ZAŠILO SKUPNOST POTOMCEV ISTEGA PREDNIKA MEHANIČNA OBDEUVA MATERIAU VLEČENJE PASJE OGUSANJE JURIJ SOUČEK PREBIVALEC ITAKE SLOVENSKI POPEVKAR RESNIK CESKI REŽISER VAVRA VOJAŠKA LUKANA JZ OBALI KRIMA SNOV, MATERIAL STROG, TRDO VZGOJEN ČLOVEK USTNOST SPRAVUIVEGA ČLOVEKA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI DAJANJE PRAVICE ZA NASTOPANJE V IMENU KOGA • PRITOK DONAVE V ROMUNIJI 'RANOCELNIK BIVŠI DRSALEC NEPAU POKRAJINA V S SPANUI (GL MESTO VITfiRIAl CIPRSKO MESTO SAIMDVO- UEVALEC KONIČAST STOLPIC NA GOTSKIH OPORNIKIH IGRALEC SCHWAR- ZENEGGER LIKA V IZRAELU KDORZVECI TOBAK UREDNIK (OKR.) FR. MESTO V ALZACIJI SL. ANGLIST IN LITERARNI ZGODOVINAR (MIRKO) ZATEKTREH ŠTEVILK PRI TOMBOLI JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA IMIDORI) ANG.GUSBE-NIK (BRIAN) TRGOVSKI OBIČAJ ANDREJ STOJAN SLOVENSKI IGRALEC (BRANE) KOBILICA, KI SE SELI ALBERTO TOMBA VNETJE ' SKLEPA OBRI IZUMITEU TELEFONA (PHILIPP) IGRALEC VOIGHT SOPRANISTKA GRACELJ SRBSKI KRAJ JODCACKA (IZCRKTIR) ANGLEŠKI REŽISER (DAVID) VRSTA KRITINE BIVŠI SMUČAR GASPOZ STAREJŠA SLOVENSKA PEVKA PRODNIK TRENJE OLEG VIDOV STRIM. NARAVOSLOVEC RADKO POLIC OSVOBODILNA FRONTA GOBAV ŠVICI (PIC D') DESTILAT MAŠČOB ZORANA ZEMUA DEL DOBSKIH FRIZOV NOGOMETNI KLUB VILKO UKMAR RAJMOND DEBEVEC HITER FRANCOSKI PLEŠ KISU REPA ALI KISLO ZEUE (STAR.) PRIPRAVA ZA REPRODUKCIJO ZVOKA S PLOŠČE GLAVNO MESTO TURČIJE FR. SCENARIST IN CINEAST (ALEKANDRE) GOROVJE V MAVRETANIJI (IZ ČRK RADARI - LUCIO COSTA PLUTA FALKLANDSKI OTOKI Vsestransko uporabna skorja hrasta plutovca Plantaže plutovcevso videti kot gozdovi oguljenih dreves Srečanje z delfini, kiti in albatrosi Drago turistično potovanje na daljne otoke Pluto poznamo že več kot tisoč let, saj so jo s pridom uporabljali že stari Rimljani in Grki. Iz nje so izdelovali podplate za sandale, prav pa jinr je prišla tudi za zamaške in plovce pri postavljanju ribiških mrež. Pluta je skorja hrasta plutovca, ki uspeva ob Atlantiku in Sredozemskem morju. Plantaže plutovcev so videti kot pravcati gozdovi nenava-. dno oguljenih dreves z rdečkastim lubjem. Nad gladkimi rdečkastimi debli se k vročemu soncu vijejo košate in razvejane krošnje, ki z debelim nagubanim lubjem dajejo yidez, kot da ne pripadajo istemu drevesu. Sele ko se začuden ustaviš ob velikih kupih oluščenega lubja, se ti posveti, da gre za pluto. Prav zanimivo je pridobivanje tega hvaležnega naravnega materiala. Za pridobitev surovine k sreči ni potrebno posekati drevesa, temveč mu olu- pijo le skorjo, ki se v nekaj letih obnovi. Košata drevesa dočakajo tudi do 400 let starosti, vsakih osem do deset let, ko se skorja odebeli tudi do pet centimetrov, jim lahko brez škode odluščijo vrhnjo plast lubja. Ob primerni negi lahko vsako drevo olupijo od 12- do 15-krat. Hrast plutovec mora biti star vsaj dvajset let, da naredi nekaj centimetrov debelo lubje, ki ga previdno oluščijo z dolgimi noži. To pa je šele začetek dolgotrajnega postopka. Olupljena skorja mora biti namreč uskladiščena kakšnih deset mesecev, da se umiri in osuši. Nato jo namakajo v bazenih z vrelo vodo, da se izločijo soli, tanin in insekti. Skorja v tem času postane bolj homogena, volumen pa se še poveča. Po tem postopku jo spet uskladiščijo za dober mesec dni, da se izravna. Sledi razvrščanje po debelini in kakovosti. Kakšnih 30 odstotkov najkakovostnejše plute razrežejo na trakove, iz katerih izdelujejo zamaške. Iz manj kakovostne plute pa delajo granulat za plošče. Drobna zrna uporabljajo za linolej, prah pa izkoristijo kot gorivo z visoko energetsko vrednostjo. V gradbeništvu uporabljajo pluto kot dober toplotni izolacijski material, še posebej priljubljena pa je pri opremljanju notranjih prostorov, saj daje prijeten naravni videz, poleg tega pa je tudi enostavna za vzdrževanje in čiščenje. Talne in stenske obloge dobijo s stiskanjem zmesi zrnc plute in veziva, plutovinaste plošče pa nato površinsko obdelajo s peskanjem, lakiranjem, voskanjem ali pla-stificiranjem. Igor Fabjan Na vrhu sveta se boste počutili kot na koncu sveta - s tem se bodo gotovo strinjali turisti, ki bodo obiskali Falklandske otoke oziroma Maldive, na katerih živi precej več ovc kot ljudi, saj je razmerje med njimi 350:1. Prometne zastoje povzročajo le gosi, ki se ustavijo na otokih med letom proti Antarktiki. Divje čaplje so tako udomačene, da se pustijo celo pobožati, na zapuščeni obali pa boste poleg galebov videli le še pingvine. Samo na Falklandskih otokih, kjer se je razvoj že zdavnaj ustavil, še živi velika gos, ki ne leti, ker je pretežka. Za ozemlje, veliko kot Wales v Veliki Britaniji, na katerem živi le 2100 prebivalcev, sta se leta 1982 sprli Argentina in Velika Britanija; v vojni je bilo ubitih približno tisoč vojakov. Prebivalci se dobro zavedajo neokrnjene narave otočja, zato niso navdušeni nad množičnim obiskom turistov. Vsako leto se na Falklan-dih za dalj časa ustavi le 250 turistov; otočani menijo, da bi jih lahko sprejeli le še enkrat toliko, torej petsto. Sicer otok večinoma obiskujejo le enodnevni turisti, ki jih potujejo proti Antarktiki; ocenjujejo, da je takih turistov približno sedem tisoč na leto. Otoki so namreč težko dostopni, saj morajo turisti iz Severne in Južne Amerike v Punta Arenas v Čilu, polet od tam do Falklandov pa traja več kot pet m. Evropejci lahko pridejo na otoke le prek vojaškega letališča v Veliki Britaniji, od koder letijo letala družbe Royal Air Force Tristar; polet, med katerim se letalo ustavi le na vulkanskem otoku Ascension, traja polnih osemnajst ur. Nikar ne mislite, da vam bodo med vožnjo delale družbo očarljive manekenke in si boste krajšali čas z gledanjem filmov -potniki so namreč večinoma britanski vojaki, namenjeni v vojaška oporišča. Turistično potovanje na Falklande stane približno tri tisoč funtov. Organizatorji vam obljubljajo srečanje z delfini, kiti ubijalci, albatrosi in redkimi ptičjimi vrstami. Obiskovalce nastanijo v skromnih sobah na enem od dveh naseljenih otokov. Kakšnih sedemsto otokov si boste najhitreje ogledali iz zraka, zato se je priporočljivo peljati z majhnim letalom, kajti potovanje po slabih cestah je zelo počasno in naporno. Vsi turisti želijo videti kraje, kjer so potekali najhujši spopadi med britansko in argentinsko vojsko. Na nekaterih območjih so še vedno označena minska polja, saj je neaktiviranih še približno 25 ti- soč min. Po mnenju lana Dempsterja iz družbe za razvoj otokov bodo na svoj račun prišli predvsem fotografi, ljubitelji narave in redkih ptic. Prav zaradi neokrnjene narave si otočani ne želijo prevelikega navala turistov. V pristaniščih se vsako leto zasidra kakšnih 35 križark, ki pripeljejo na enodnevni izlet sedem tisoč obiskovalcev. Dvakrat na teden pristaneta dve majhni letali iz Čila; v vsakem lahko pripotuje štirinajst ljudi. Otoške oblasti se s predstavniki britanske vlade pogovarjajo o pogostejši letalski zvezi z Veliko Britanijo. Na Falklande naj bi vozila tudi večja letala (za sedemdeset potnikov). Na otokih so možnosti za razvoj ribolova in bogata naftna nahajališča. Ce bi se začela razvijati industrija, bi bila narava uničena in izginile bi še zadnje redke vrste ptic. Večina turistov, ki prihajajo na Falklande, si želi miru in neokrnjene narave, zato želijo otočani še naprej razvijati takšen turizem, ki ne bo posegal v naravo. P. Majerdie / Reuter Sušenje olupljene skorje plutovca traja več mesecev (Obe fotografiji: Igor Fabjan) LABIRINT marnja Ime in priimek: Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva G, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS Michael Crichton Razkritje m »Ampak preko Interneta.« »Naj bo videti kakor koli, očitno je, da vam nekdo iz podjetja skuša pomagati.« Iznenada, brez vsakega razloga, je pomislil na Maxa. Toda to je bilo popolnoma brez smisla. Dorfman je seveda zvit, ampak ne na tak način. Poleg tega Max ne pozna podrobnosti. Ne, to mora biti nekdo, ki želi pomagati, noče pa, da bi ga bilo mogoče izslediti. »Preverjate napačno podjetje...« je glasno ponovil. Bi mogel biti kdo od Conley-Whi-ta? Prekleto, je pomislil, lahko bi bil kdor koli. »Kaj pomeni to, da preverjamo napačno podjetje?« je vprašal. »Saj preverjamo vse njene prejšnje delodajalce in si lomimo zobe...« Umolknil je. Preverjate napačno podjetje. »Saj sem pravi bebec,« je vzdihnil. Pričel je tipkati v računalnik. »Kaj pa je?« je rekla Femandezo-va. »Preprečili so mi dostop, ampak tole bi že moral dobiti,« je rekel in hitro tipkal. »Kaj bi morali dobiti?« »Saj pravite, da se ti nasilniki obnašajo po očitnem vzorcu, ni tako?« »Je.« »Vedno znova je vzorec enak.« »Res.« »Preverjava njene prejšnje službe in upamo, da bomo dobili podatke o podobnih primerih.« »Da. Vendar brez uspeha.« »Seveda, Louise, toda dejstvo je, da je zaposlena v podjetju že štiri leta. Preverjamo napačno podjetje.« Zrl je v ekran, na katerem je zabli-snilo: Iskanje v bazi podatkov Cez trenutek je obrnil zaslon proti Femandezovi. Digitalne komunikacije, zahtevani podatki: ODD 4: Personalni oddelek podatki odpust /premestitev/ odpoved šef: Johnson, Meredith samo za moške zbrani podatki: Michael Tate 5/9/89 odpušč. mamila zdrav, poroč. Edwin Sheen7/5/89 odpoved druga sl. D.Silicon VVilliam Rogin 11/9/89 premešč. last. zaht. Austin Frederic Cohen 4/2/90 odpoved druga sl. Squire Sx Robert Ely 6/1/90 premešč. last. zaht. Seattle Michael Backes 8/11/90 premešč. last. zaht. Malezija Peter Saltz 1/4/91 odpoved druga sl. Novell Ross Wald 8/5/91 premešč. last. zaht. Cork Richard Jackson 11/14/91 odpoved druga sl. Aldus James French 2/2/92 premešč. last. zaht. Austin Femandezova je pogledala spisek. »Videti je, da je služba pri Meredith Johnsonovi tvegana zadeva. Pred sabo imate klasični vzorec: ljudje se obdržijo komaj nekaj mesecev, potem pa dajo odpoved ali prosijo za premestitev kamor koli. Vse prostovoljno. Nihče ni odpuščen, kajti to bi moglo pripeljati do tožbe zaradi krivičnega odpusta. Prav klasično. Poznate koga od njih?« . »Ne,« je odkimal Sanders. »Ampak trije so v Seattlu.« »Jaz vidim samo enega.« »Ne, Aldus je tu. In Squire Sy-stems je gori na Belviju. Torej sta tukaj tudi Richard Jackson in Frederic Cohen.« »Bi lahko dobili kakršne koli podatke o odpravninah zanje? To bi moglo biti koristno. Ce je namreč podjetje kogar koli izplačalo, potem imava de fakto primer.« »Ne«, je zmajal z glavo Sanders. »Do finančnih podatkov so mi dostop prekinili.« »Pa vseeno poskusite.« »Kakšen smisel bi imelo? Sistem je zame zaprt.« »Storite to,« je rekla Femandezova. Namrščil se je. »Mislite, da me opazujejo?« »To vam zagotavljam.« »Prav.« Odtipkal je parametre in pritisnil na tipko za iskanje podatkov. Odgovor je bil: Finančni podatki nedostopni Skomignil je. »Kot sem tudi mislil. Nič.« (Se nadaljuje) ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZLIA CIKLONA CIKLONA ____b 6 66 6^6 CA VREMENSKA SLIKA 1010 Nad Skandinavijo je dklonsko območje s frontalnim valom, nad ostalim delom Evrope pa je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in suh Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. y~v OSLO C_2) - 2,8 ° DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.39 in zašlo ob 19.32. Dan bo dolg 12 ur in 53 minut. Luna bo vzšla ob 8.15 in zašla ob 23.08. PLIMOVANJE Danes: ob 5.55 najnižje -45 cm, ob 12.06 najvišje 24 cm, ob 17.33 najnižje -21 cm, ob 23.39 najvišje 41 cm. hitri: ob 6.24 najnižje -41 cm, ob 12.40 najvišje 18 cm, ob 17.51 najnižje -14 cm, ob Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Rakitna Naprave na smučiščih obratujejo. Na Kobli je mogoča smuka na Kobli 2 in 3 ter na Ravnah. Na Krvavcu in Rakitni so urejene sankaške proge, na Rakitni pa vozi tudi otroška vlečnica. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Kopah, Golteh, Veliki Planini, v Kranjski Gori, na Soriški Planini, Voglu, Krvavcu, v Logarski dolini in Cerknem. Do smučišč Vogel, Velika Planina, Rogla in Mariborsko Pohorje vozijo smučarski avtobusi. Cesta na Kope je prevozna z zimsko opremo. . ^ ^ i——1 K J 1 g~1 Mali Romuni žrtve homoseksualcev LONDON - Britanski homoseksualci so našli novo »lovišče«: pod pretvezo nudenja humanitarne pomoči nabirajo svoje nove žrtve v romunskih sirotišnicah. O srhljivem odkritju poroča zasebna televizijska postaja ITV, ki bo danes predvajala posebno oddajo na to temo z intervjuji nekaterih udeležencev »humanitarnih pohodov v Romunijo«. Plaža za homoseksualce RIO DE JANEIRO - V Braziliji bodo med velikonočnim tednom odprli prvo plažo plažo za homoseksualce v Južni Ameriki. Ekskluzivna plaža bo na otoku Itacrizh, kakih 70 kilometrov južno od Ria. Prve goste bodo sprejeli na posebni kmetiji, zatem bodo zanje zgradili tudi koce, savno in restavraciji. Dostop bo omogočen tudi heteroseksu-alcem, ki pa se bodo morali držati dnevnega reda plaže. PARIZ - Alain Robert, 32-letni alpinist, je vCeraj golih rok preplezal 42 nadstropij visoko stekleno stolpnico v najnovejsi pariški Četrti Defense. Za vzpon je potreboval pol ure. Po padcu Ceausescuje-vega režima so svet preplavili televizijskih posnetki o izredno bednih razmerah, v katerih je živelo veliko romunskih otrok. Veliko človekoljubnih organizacij in posameznikov je takrat ponudilo pomoč, v denarju ali v prostovoljnem delu, da bi olajšali trpljenje sirot, zapuščenih in bolnih otrok. Med številnimi, ki so pohiteli v Romunijo s poštenimi nameni, je bilo več oseb - vsaj 14 - ki so se za pot v obubožano državo odločili iz povsem drugačnih razlogov. Med štirinajstimi spolnimi perverzneži je bil tudi Bernard Lynn, ki se je leta 1990 prijavil pri neki britanski humanitarni organizaciji, da bi odšel v Romunijo, kjer je organizacija nameravala zgraditi pralnico v neki sirotišnici. Le malo prej je Lynn prišel iz zapora, kjer je bil zaprt zaradi spolnega nasilja nad sedmimi dečki, od katerih je bil eden star tri leta. Sprva se je Lynn vedel vzorno, nakar se je v Romunijo vrnil z Grahamom Sampsonom, s katerim sta z darilci zvabljala nevedne dečke. Ko sta se vrnila v Veliko Britanijo, sta ustanovila tako imenovano dobrodelno ustanovo »Prijatelji Romunije«. Oba sta zaradi spolnega nasilja nad dečki spet v zaporu, vendar njuna »dobrodelna« ustanova neutrudno deluje. Kava in hašiš v Amsterdamu AMSTERDAM - Ce bo občinski svet odobril predlog nekaterih občinskih svetovalcev, bodo junija v Amsterdamu precej zmanjšali število kavam, v kateri lahko ob kavi kupiš tudi indijsko konopljo in hašiš. Sedaj jih deluje kakih 450. Ostalo naj bi jih »le« sto. Kavarne, ki so jih poimenovali kar »ha-šiš-kafe«, sicer nimajo dovoljenja za prodajo lahkih drog, vendar oblasti dopuščajo največ 30 gramov dnevne količine droge. Desetmetrski krt KAIRO - Ribiči mesta El Arich na sredozemski oba-li Sinaja so včeraj v svoje mreže ulovili deset metrov dolgega in 2 toni težkega kita. To je največji kit, ki so ga ulovili v Egiptu. Na ribji trg so ga razsekanega prepeljali v desetih velikih zabojih. Domačini pravijo, da ima kitovo meso čudodelne lastnosti. Pomlad se je tudi v VVashingtonu prebudila v barvah češnjevega cvetja Oelefoto AP) Gunter Knapp se lahko smeje. V soboto je na svetovnem prvenstvu bradačev v Pforzheimu osvojil svetovni naslov v kategoriji mustačev in kozjih bradic (Telefoto AP) Paznik alergičen na slone TEL AVTV - Zaposlen je v cirkusu, vendar so mu zdravniki svetovali, naj si najde primernejše delo, ker je alergičen na slone, Zaradi izredno nadležnih izpuščajev, ki so med drugim povzročali hudo srbečico, se je cirkuški uslužbenec oglasil v bolnišnici Haemek v Ahili Zdravniki so ga zelo pozorno pregledali in zelo presenečeni - tovrstne alergije namreč niso poznah -ugotovili, da je moški alergičen na slone, s katerimi preživi večino svojega časa, saj je eden izmed čuvajev. Sporna podobnost z znakom SS TEL AVTV - Izraelska komercialna televizijska postaja je sklenila, da bo spremenila svojo grafično oznako, ker se je izraelski državljan, ki je bil prestal holokavst, pritožil, da ga spominja na zloglasni simbol SS. Televizija je izbrala nekakšne narekovaje in jih »tako bočno nagnila«, da so zelo spominjale na dvojni S. Minister za ekonomsko načrtovanje Shimon Shitrit, ki je odgovoren za programe komercialne televizije, je zagotovil, da bodo oznako zamenjali.