gioielli - dragulji 4l?malalan vršr drrguurrna z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com Predsednik Marzio Strassoldo odstavljen, na videmski Pokrajini že izredni komisar Na goriški tržnici sedem stojnic za promocijo čezmejnih dobrot Veliko zanimanje za sejem Agromin na Dolgi kroni pri Dolini Primorski SOBOTA, 8. DECEMBRA 2007 Št. 290 (19.073) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Verstva sveta v času gfobalizacije Martin Brecelj Tibetanski duhovni vodja, 72-letni dalajlama Tenzin Gyatso, se od srede mudi na 11-dnevnem obisku v Italiji. Te dni je v Milanu. Od ponedeljka do srede bo v Vidmu in bo med drugim obiskal Po-lavo v sovodenjski občini v Benečiji, kjer imajo budisti svoj samostan. Pot ga bo potem vodila še v Rim in Turin. V večnem mestu se bo udeležil osmega srečanja Nobelovih nagrajencev za mir, med katere od leta 1989 tudi sam sodi, vendar ga ne bodo sprejeli ne papež, ne predsednik države ne predsednik vlade. Z njim se bodo predvidoma srečali le nekateri parlamentarci s predsednikom poslanske zbornice Faus-tom Bertinottijem na čelu, in sicer v eni izmed stranskih soban. Za vsem tem je očitno čutiti dolgo roko uradnega Pekinga, za katerega je dalajlama nevaren separatist. Sicer pa dalajlamov obisk ni zanimiv le s političnega vidika. V teh dneh je tibetanski voditelj pritegnil pozornost z namigom, da bi lahko njegovega naslednika izbirali na referendumu, pri čemer ni izključil možnosti, da bi bila to ženska. V »katoliški« Italiji je s to izjavo vzbudil pravo senzacijo. Z verskega in širše duhovnega vidika pa je veliko pomembnej -ši dalajlamov poziv kristjanom, naj se ne spreobračajo v budizem. Po njegovih besedah naj bi bilo to nesmiselno: v vseh velikih verstvih naj bi se naposled razodevala ista temeljna resnica, kateri naj bi se vsakdo najpristneje približal, izhajajoč iz lastnega verskega izročila. Misel sicer ni izvirna, nenavadno pa je, da jo izreče verski voditelj. Brez dvoma je to dobra popotnica za globaliziran svet. NEW YORK - Trojka generalnemu sekretarju Ban Ki Moonu izročila poročilo o Kosovu Na pogajanjih razlik v stališčih niso premostili Priština vztraja pri neodvisnosti, Srbija ima Kosovo za del države opčine - Sinoči v prostorih Zadružne kraške banke Stoletnici naproti Poleg programa obletnice predstavili koledar z reprodukcijami slik Bogdana Groma in podelili štipendije OPČINE - Zadružna kraška banka bo v letu, ki prihaja, slavila stoletnico svojega obstoja in uspešnega poslovanja. Bogat program pobud ob stoletnici so predstavili sinoči v dvorani banke na Opčinah, ob tej priložnosti pa so predstavili tudi koledar za leto 2008 z umetninami slikarja Bogdana Groma. Umetnik iz Devinščine, ki že vrsto let živi in ustvarja v ZDA in bo prihodnjega avgusta star 90 let, je na predstavitvi spregovoril o svojem delu. Slike, ki so reproducirane na koledarju, izhajajo iz obdobja izpred njegovega odhoda v Ameriko, predstavila pa jih je Jasna Merku. Na sinočnjem srečanju so podelili tudi štipendije članom in otrokom članov Zadružne kraške banke. NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj prejel poročilo pogajalske trojke EU, ZDA in Rusije o pogajanjih med Beogradom in Prištino, v katerem ugotavlja, da strani nista uspeli premostiti razlik glede prihodnjega statusa Kosova in da nobena ni bila pripravljena odstopiti od svojih stališč glede temeljnega vprašanja suverenosti. Pogajalci so priznali, da niso uspeli premostiti razkola med stranema, saj je Priština vztrajala pri neodvisnosti, Srbija, ki je ponujala široko avtonomijo, pa je vztrajala, da mora ostati Kosovo del Srbije. O Kosovu pa so na vrhu pakta Nato in Rusije ugotovile, da so bile izčrpane vse možnosti za sporazum. Na 21. strani Trst: Dežela bo promovirala tipične kmetijske izdelke Na 7. strani V Dolini so včeraj predstavili koledar Pod oljkami v Bregu 2008 Na 9. strani Goriška občina cilja na okrepitev prevajalske službe Na 16. strani Na Goriškem bencin proste cone ne bo dočakal konca leta Na 16. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it GOSPODARSKA VOZILA GUSTIN sne Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA ZGONIK Ul. Proseška Postaja, 29/a ZGONIK (TS) Tel. 040.225343 • Fax 040.2529507 e-mail: assistenza@gustin.autogerma.it manjšina Deželna pomoč špetrski šoli VIDEM - Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila izredno finančno pomoč dvojezični šoli v Špetru. Gre za prispevek 25 tisoč evrov, s katerim bo Obči na Špe ter vzdr že va la šol sko stavbo. Prispevek je predlagal odbornik za šolstvo Roberto An to naz. Sklep deželne uprave naj bi uti šal po le mi ko, ki jo je spro žil špetrski župan Tiziano Manzini, po ka te rem pris toj ni or ga ni pu -ščajo Občino samo pri vzdrževanju omenjene stavbe. Na 3. strani 2 Sobota, 8. decembra 2007 ALPE-JADRAN gospodarstvo - Nevšečnosti schengenskih sprememb V Kompasu MTS ogorčeni zaradi rušenj na mejnih prehodih S tem je onemogočen dostop do njihovih prodajaln na mejnih prehodih LJUBLJANA - V Kompasu MTS so včeraj v izjavi za javnost izrazili ogorčenje nad ravnanjem državnih organov zaradi spreminjanja prometnega režima na sedanjih mejnih prehodih na prihodnjih notranjih mejah schengenskega območja, kjer imajo svoje objekte. Kot očitajo, so bili šele v začetku meseca obveščeni o projektih spremenjenega režima, pri tem pa so ugotovili, da se s tem "praktično ukinja dostop" do njihovih objektov, zaradi česar je ogroženo njihovo poslovanje in delovna mesta zaposlenih. Kot poudarjajo v Kompasu MTS, se z vstopom Slovenije v schengensko območje in z rušenjem objektov na mejnih prehodih rušijo tudi dostopne poti do njihovih objektov. Gre predvsem za objekte na sedanjih mejnih prehodih Škofije, Fernetiči, Vrtojba in Karavanke, pa tudi na vseh drugih mejnih prehodih, kjer se spreminja prometni režim in kjer imajo svoje trgovinske objekte. Kot pojasnjujejo, so bili šele v začetku decembra seznanjeni z novimi projekti, na katerih pa so zarisane možne ureditve no- vih do stop nih po ti, ki jih bo po treb no še zgraditi. Poleg tega naj bi te poti potekale tudi po tujih zemljiščih, nikjer pa ni določeno, kdo naj bi te poti uredil. Oblastem zato očitajo, da bi jih kot lastnike ve-čih nepremičnin morali povabiti k sodelovanju že pri načrtovanju teh sprememb režima. Kot še poudarjajo v podjetju, so zaprosili za srečanje s predstavniki ministrstev za javno upravo, promet, gospodarstvo in notranje zadeve ter Darsa, da bi dobili odgovore na njihova vprašanja, vendar pa, kot izpostavljajo, "državni organi ne reagirajo" na te prošnje. V izjavi za javnost še izpostavljajo, da podjetje Kompas MTS s trgovinami na mejnih prehodih ustvarja za 18,5 milijona evrov letnega prihodka, vključno z 9,7 milijona evrov trošarin. V teh prodajalnah je zaposlenih tudi 80 ljudi, katerih delovna mesta so zdaj zaradi ukinjanja dostopnih poti ogrožena. V podjetju pa tudi menijo, da se jim s takšnim ravnanjem oblasti "namerno povzroča škoda". (STA) Ena od obmejnih Kompasovih prodajaln je tudi na mejnem prehodu Rabujez-Škofije kroma schengen - V oddaji Primorski mozaik v sredo po koprski TV Pričakovanja prebivalcev ob meji Spregovorili bodo o tem, kako se bo spremenilo njihovo življenje, ko bo padla meja med Slovenijo in Italijo O tem, kaj pričakuje po odpravi meje, bo spregovoril tudi repenski župan Aleksij Križman KOPER - Padec meje med Italijo in Slovenijo bodo v Sloveniji z vseevrop-sko slovesnostjo 22. decembra proslavili na mejnem prehodu Rabujez-Škofije, praznično pa bo tudi na vseh maloobmejnih prehodih. Prebivalci ob meji že nestrpno čakajo na ta zgodovinski dogodek in ponovno združitev območja, ki ga državna meja ločuje vse od druge svetovne vojne. Zaupali so, kaj jim pomeni padec meje, kakšna so njihova pričakovanja in kako se bo spremenilo njihovo vsakdanje življenje. Odgovore so na koprski TV strnili v prispevku, ki bo na sporedu 12. decembra ob 18. uri na Televiziji Koper v oddaji Primorski mozaik. Objavili bodo tudi potret nagrajene piranske umetnice Fulvie Zudič in pogovor z Alenko Rebula, avtorico knjige Blagor ženskam, nove uspešnice Založništva tržaškega tiska. Razkrili bodo še, kako vidi razvoj pivške občine njen župan Robert Smrdelj; kako prepoznavni so primorski kraji v očeh turista pa bo povedal prvi mož Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga. hrvaška - HDZ, HSS in HSLS usklajujejo stališča Pogajanja o novi vladi še potekajo Po besedah predstavnikov strank koalicijski sporazum bližje - Ceh hrvaških ribičev od nove vlade zahteva takojšnjo uveljavitev ERC ZAGREB - Pogajalci Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), Hrvaške kmečke stranke (HSS) in Hrvaško so-cialno-liberalne stranke (HSLS) so včeraj v Zagrebu povedali, da so korak bližnje koalicijskemu sporazumu. Glavni pogajalec HDZ, podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec, je izjavil, da so se predstavniki strank po štirih dneh pogovorov dosegli dogovor o več pogajalskih poglavjih, kot jih je ostalo. Dodal je, da bodo več povedali naslednjo sredo, ko je napovedal novo tiskovno konferenco omenjenih strank. Kot je še dejal Polančec, bosta o poteku pogajanj o uveljavitvi hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu z začetkom naslednjega leta tudi za članice EU in referendumu o vstopu Hrvaške v Nato, ki jih zahteva HSS, lahko več povedala le predsednik stranke Josip Friščic ter premier in predsednik HDZ Ivo Sanader. Pogajalci so se sicer pogovarjali o omenjenih temah, vendar bodo "najtežja vprašanja pusti- li za konec pogajanj", je dodal Polančec. Podpredsednik vlade je po novinarski konferenci za STA še dejal, da ne sedanja tehnična vlada ne nova hrvaška vlada ne moreta spremeniti lanske odločitve sabora o uveljavitvi ERC tudi za članice EU najpozneje s 1. januarjem 2008. Glavni pogajalec HSS Božidar Pan-kretic je naštel področja, na katerih so stranke dosegle soglasje. Gre za zahtevo HSS po financiranju razvoja podeželja Hrvaške s šestimi milijardami kun proračunskih sredstev (820 milijonov evrov), po fiskalni decentralizaciji Hrvaške, dodatnih kapacitetah v obalnem turizmu in turizmu v notranjosti države ter spremembah v zdravstvu. Poudaril je še, da dosedanji dober potek pogajanj s HDZ ne pomeni, da je vladna koalicija zagotovljena, obenem pa je zatrdil, da se HSS istočasno ne pogovarja o vladni koaliciji s Socialdemokratsko stranko (SDP). Medtem je hrvaški predsednik Stipe Mesic napovedal, da bo drugi krog posvetov s predstavniki parlamentarnih strank in narodnih manjšinah o sestavi nove hrvaške vlade nadaljeval v nedeljo zvečer, po zaprtju volišč, na katerih bodo morali ponoviti parlamentarne volitve s 25. novembra. Ceh ribičev pri Hrvaški obrtni zbornici pa je včeraj od prihodnje hrvaške vlade zahteval, naj vztraja pri uresničitvi saborske odločitve o uveljavitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu tudi za članice Evropske unije s 1. januarjem 2008. Ocenili so še, da predstavniki EU nimajo nobenega argumenta za negativno stališče o ERC. Evropska komisija je v sredo Hrvaško vnovič opozorila, da od nje pričakuje spoštovanje zavez in izogibanje enostranskim potezam glede polne uveljavitve ERC. Ribiči so izrazili zaskrbljenost zaradi sredinih izjav hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, da mora Hrvaška spoštovati sklenjene dogovore glede ERC. Poudarili so, da zabeležka, ki jo je po srečanju s kolegoma iz Italije in Slovenije ob sodelovanju predstavnika Evropske komisije leta 2004 v Bruslju podpisal državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščevic, za Hrvaško ni pravno zavezujoča. Dodali so, da je to večkrat povedal tudi hrvaški premier Ivo Sanader. Kot so še sporočili iz ceha ribičev, so včeraj ugotovili, da pritiski iz Italije, Slovenije in Evropske komisije niso utemeljeni, saj je cilj ERC uveljavitev zakona in nadzora na ribolovnih območjih zaradi zaščite ribjega fonda, kar je po njihovih besedah temeljni cilj ribiške politike EU. "Uveljavitev ERC s 1. januarjem 2008 bo pomenila za hrvaške ribiče prenehanje dosedanje diskriminacije in poniževanja v ribolovu v odnosu do italijanskih ribičev, ker bodo takrat tudi oni morali spoštovati skupne predpise in ne tako kot doslej pustošili po hrvaški ERC brez kakršnih koli pravil in nadzora," je izjavo predsednika ceha ribičev Tončija Božanica povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. (STA) Nova knjiga Mirka Bogataja o koroških Slovencih CELOVEC - Nekdanji vodja slovenskega sporeda avstrijske državne ra-diotelevizije ORF na avstrijskem Koroškem Mirko Bogataj je v četrtek v Celovcu predstavil novo knjigo o koroških Slovencih v nemščini. Delo s podnaslovom Narod na robu sredine na 480 straneh prikazuje zgodovino Slovencev na avstrijskem Koroškem kot tudi njihovo sedanjo organiziranost, ter kulturno, duhovno in družbeno življenje. Bogataj je knjigo dodatno opremil z zelo osebnimi razmišljanji o zastavljeni temi. Knjiga z izvirnim naslovom Die Kärntner Slowenen - Ein Volk am Rande der Mitte" je po Bogatajevih besedah po svoje tudi odgovor na več kot 20 let staro vprašanje njegove hčere, zakaj je ni naučil svojega jezika. Prav to vprašanje pa je eno temeljnih, ki si ga zastavljajo številni prebivalci avstrijske Koroške, ki tako iščejo tudi svoje korenine. Bogataj v knjigi skuša osvetliti zgodovino "Koroške, ki je dežela sredine in ki ne pripada nikomur, temveč vsem". V pričujočem delu po avtorjevih besedah lahko vsakdo ugotovi, "kako nacionalno, ne nacionalno ali tudi internacionalno je usmerjen". Kot je še dejal avtor Bogataj ob predstavitvi knjige, jo je javnosti prvotno želel predstaviti v dvorani grbov deželnega dvorca v Celovcu, kjer je od leta 2006 razstavljen koroški knežji kamen. Vendar so njegovo prošnjo zavrnili z utemeljitvijo, da je dvorana namenjena le prireditvam, "ki so v interesu dežele Koroške", je sporočil Bogataj. Knjiga Mirka Bogataja o koroških Slovencih je izšla pri celovški založbi Ki-tab, stane pa 25 evrov. (STA) Balažic: Skeleti s Cankarjeve stari morda več kot 150 let LJUBLJANA - Skeleti, ki so bili v torek najdeni na Cankarjevi ulici v Ljubljani, so po ugotovitvah Inštituta za sodno medicino stari od 100 do 150 let ali celo več. Kot je za STA povedal Jože Balažic z inštituta, so skeleti zelo pomanjkljivi, po zadnjih ugotovitvah pa naj bi pripadali štirim in ne trem osebam. Ugotovitve prvih analiz bodo z inštituta posredovali arheologom, ki se bodo odločili, kako nadaljevati postopek, je še dejal. Balažic je pojasnil, da je med najdenimi kostmi ena sama lobanja, ki naj bi pripadala starejši osebi, odkrili pa so tudi del kosti, ki bi lahko pripadal otroku. Med deli skeletov so bile najdene tudi živalske kosti. Ker so okostja pomanjkljiva, je po njegovih besedah za zdaj spol težko določiti. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 8. decembra 2007 3 šolstvo - Sklep Illyjeve uprave Izredni deželni prispevek za špetrsko dvojezično šolo Pomoč znaša 25 tisoč evrov - Župan Manzini vztraja pri odklonilnem stališču VIDEM - Deželni odbor je na včerajšnji seji odobril izredni prispevek 25 tisoč evrov za špetrsko dvojezično šolo. Dežela bo denar že v tem letu namenila Občini Špeter zaradi bremen, ki jih ima pri vzdrževanju stavbe, kjer ima sedež ta za Benečijo zelo pomembna šolska ustanova. Izredni prispevek je predlagal odbornik Roberto Antonaz. Deželna in državna administracija redno finančno pomagata dvojezični šo li, vče rajš nji pri spe vek pa naj bi utišal jalovo polemiko, pri kateri že nekaj časa vztraja špetrska občinska uprava. Župan Tiziano Manzini je namreč večkrat obtožil Deželo, da glede dvojezične šole zanemarja Občino, ki naj bi morala z lastnimi proračunskimi sredstvi skrbeti za šolsko stavbo. To je bil tu di raz log, za ra di ka te -re ga špe tr ski žu pan ni ho tel pod pi sa -ti prošnje za odprtje srednje šole v sklopu dvojezičnega centra. Namesto nje ga je proš njo, ki so ji pris toj ni or -gani potem ugodili, podpisal župan Podbonesca Pier Giorgio Domenis in to v imenu zveze občin Špeter, Sovod-nja in Podbonesec. Da župan Manzini pri svojem nasprotovanju odprtju srednje šole ni po vsem ne dol žen je do ka zal ob čin ski svetnik opozicije Fabrizio Dorbolo. Na občinsko sejo je prišel z nekim letakom liste "Rinnovamento Nuova S. Pietro", ki je med županovimi podporniki. V tem letaku piše, da dvojezična šola v Špetru ni odraz volje domačega prebivalstva, ampak sad od-lo či tev, ki so bi le spre je te v dru gih okoljih in tudi v tujini. Pri tem je omenjena desno usmerjena volilna lista imela očitno v mislih Slovenijo. Dor bo lo je be se di lo te ga le ta ka ozna čil kot blod njo, žu pan pa ni bil tega mnenja. Na občinski seji je povabil predstavnika leve opozicije, naj si pre be re usta vo re pub li ke Slo ve ni -je (posebno peti člen) in proračun sosed nje dr ža ve. S tem je ho tel očit no dokazati, da Slovenija finančno podpira špetrsko šolo. Kaj je v tem slabe ga Man zi ni ni pojas nil. Ško da, da ga ni so vpra ša li, če se mu zdi prav ali ne, da Italija podpira ustanove italijan ske manj ši ne v Is tri. Med nedavno obravnavo deželne ga za ko na za Slo ven ce so vse stran -ke (izjema je bilo Nacionalno zavezništvo) podprle špetrsko dvojezično šolo in tudi finančno pomoč, ki jo tej ustanovi redno namenja deželna uprava. Prvi dan pouka v šolskem letu 20072008 je v špetrski šoli potekal v znamenju razposajenosti kroma cernetig Videmski prefekt hudo bolan VIDEM - V Furlaniji je boleče odjeknila novica o hudi bolezni videmskega prefekta Lorenza Cernetiga, ki je doma iz Srednjega v Benečiji. Cernetiga zdravijo na oddelku za intenzivno nego videmske bolnišnice. Visoki državni funkcionar je vodilno mesto na Prefekturi prevzel v začetku avgusta po zelo briljantni karieri v javni upravi in policiji. Bil je med drugim kvestor v Trstu in prefekt v Alessandrii ter v drugih italijanskih mestih. 63-letni Cernetig ni nikoli skrival svojih be neš kih ko re nin, na ka te re je ze lo po no sen. Videmskega prefekta zelo cenijo tudi na notranjem ministrstvu, kjer je opravljal številne zahtevne in odgovorne naloge. Svojčas je vodil tudi državno policijsko šolo, potem pa je prešel v državno upravo. avstrija - Položaj narodnih skupnosti Slovenci in Hrvati v Avstriji kritizirajo uradno avstrijsko poročilo Svetu Evrope DUNAJ/CELOVEC/ŽELEZNO -Narodnostna sosveta za slovensko narodno skupnost na Koroškem in na Štajerskem ter za gradiščanske Hrvate sta močno popravila uradno poročilo Avstrije Svetu Evrope (SE) o položaju svojih narodnih skupnosti. Tako slovenski kot tudi hrvaški sosvet sta na ločenih sejah ugotovila, da je v poročilu Urada zveznega kanclerja Svetu Evrope več napak, nekatere točke so nepopolno obravnavane, v nekaterih vprašanjih pa da je odgovor celo zavajajoč. Slovenske organizacije na Koroškem in predstavniki štajerskih Slovencev so svoje stališče do uradnega poročila oddali predsedniku sosveta Marijanu Sturmu, ki je pripombe in popravke spojil v skupno stališče, ki ga je medtem oddal na Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Svet Evrope bo zato dobil popravke in pripombe Slovencev v Avstriji skupno z uradnim poročilom Urada zveznega kanclerja. Od Narodnega sveta koroških Slovencev pa bo SE prejel posebno stališče, ker je uradno poročilo Avstrije nesprejemljivo, je poudaril podpredsednik NSKS Rudi Vouk. Tudi predsednik so- Marijan Sturm sveta za gradiščanske Hrvate Martin Ivan-čic je napovedal, da bo naslovil na Svet Evrope poseben dodatek, ki bo vseboval popravke in kritične pripombe narodnostnega sosveta za Hrvate v Avstriji. Kot je še povedal predsednik sosveta za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju Marijan Sturm, je sosvet za Slovence v nekaterih točkah dosti bolj konkreten kakor uradna Avstrija, podpredsednik NSKS Vouk in predsednik sosveta za Hrvate Ivančič pa sta navedla tudi konkretne točke, zakaj je potrebno dodatno stališče k uradnem stališču Avstrije. Rudi Vouk V stališču Narodnega sveta koroških Slovencev je mdr. poudarjeno, daje uradno stališče Avstriji v zadevi ureditve vprašanja postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel in tudi slovenščine kot uradnega jezika na južnem Koroškem kratkomalo zavajajoče, nadalje je v stališču poudarjeno, da republika Avstrija sploh ni upoštevala priporočil ministrskega komiteja SE iz leta 2005. Ostro NSKS kritizira tudi postopanje Urada zveznega kanclerja na Dunaju, ki je narodnostnim organizacijam dal vsega 14 dni časa, da zavzamejo sta- lišče do uradnega poročila Avstrije Svetu Evrope. Sosvet za Slovence v svojem poročilu tudi še posebej opozarja na močan upad števila pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem pri popisih prebivalstva v zadnjem stoletju (od 100.000 na začetku 20. stoletja na približno 13.000 leta 2001), ki ga ni mogoče razlagati z »naravno asimilacijo«. S tem v zvezi sosvet tudi poudarja, da ni sprejemljivo, da R Avstrija ob tem pogojuje številne pravice prav s številčno moč manjšine na osnovi teh podpisov. Ivan Lukan videm - Sklep pokrajinskega sveta Strassoldo je bil odstavljen Pokrajino bo vodil komisar Po šestih letih Marzio Strassoldo prisilno zapušča predsedstvo videmske pokrajinske uprave arhiv VIDEM - Pokrajinski svet je včeraj odstavil predsednika videmske Pokrajine Marzia Strassolda in s tem odprl pot izredni komisarski upravi (komisar je Gi-anfranco Spagnul). Spomladi bodo v Vidmu, poleg občinskih, tudi predčasne pokrajinske volitve. Zaupnico Strassoldu, ki ga ni bilo na seji, je podprlo 19 svetnikov na dvajset, edini glas v prid predsedniku je bil glas Valentine Grillo, ki pripada avtonomistič-ni lokalni listi. Na desnici in levici so soglašali, daje Strassoldo s podpisom predvolilne »pogodbe« z nekdanjim videm-skim podžupanom Italom Tavoschijem kršil etično-moralni bonton, saj je šlo za izrazito volilno barantanje. Odstavljeni predsednik se čuti žrtev politične zarote, najbolj jezen pa je na svoje bivše zaveznike iz desne sredine. Strassoldo je vodil Pokrajino Videm šest let. Strankarsko je bil neodvisen, politično pa je bil zelo blizu Berlusconijevi stranki, ki gaje do zadnjega skušala »rešiti«, na koncu pa se je morala podrediti večinskemu razpoloženju v pokrajinski skupščini. koroška - Neupoštevanje slovenščine »Ponoven dokaz Haiderjeve ignorance« CELOVEC - Neupoštevanje slovenskega jezika v uradnih publikacijah dežele Koroške - nazadnje v kulturni reviji »Kristallnacht« (kristalna noč) je ostro kritizirala govornica koroških socialdemokratov (SPO) za kulturne zadeve Nicole Cernic. Dejstvo, da je omenjeni kulturni magazin natisnjen v nemščini in italijanščini, vendar v njem ni niti ene slovenske besede, je Nicole Cernic kritizirala kot »ponoven dokaz ignorance oz. neupoštevanja jezika, ki je tudi drugi deželni jezik.« Svojo ostro kritiko je naslovila na deželnega glavarja Jorga Haiderja in ob tem poudarila, da bi bila prvotna naloga kulturnega referenta, »da bi v takšnem magazinu predstavil številne kulturne ponudbe na Koroškem tudi v sosednji Sloveniji«. To kar dela Haider, je napačna pot, je še pristavila Cerničeva. Deželna poslanka koroških socialdemokratov je nadalje kritizirala tudi izjavo deželnega svetnika Gerharda Dorflerja iz Haiderjeve stranke BZO, kije menil, da naj bi Korošci in Korošice v luči žreba za tekme evropskega nogometnega prvenstva 2008 v Celovcu izkoristili možnost učenja hrvaščine in poljščine. Kot je znano, bosta Hrvaška in Poljska (poleg Nemčije) junija 2008 odigrali dve tekmi skupine B v novem nogometnem stadionu v Celovcu. DUNAJ - Od 1. januarja 2008 v Avstriji voznikom avtomobilov podnevi ne bo več treba voziti s prižgano lučjo. Ustrezni zakon je te deni sprejel državni zbor na Dunaju. Obenem so poslanci in poslanke potrdili tudi zvišanje globe za telofoniranje med vožnjo. Kdor bo od novega leta naprej v avtomobilu telefoniral brez primerne naprave, bo moral plačati kazen v višini najmanj 50 evrov. (I.L.) 4 Sobota, 8. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Ustavno sodišče v resnih težavah Boštjan Lajovic / Ustavno sodišče republike Slovenije, najvišje sodno telo v državi, se je znašlo v resnih težavah. Trem od devetih sodnikov je že potekel devetletni mandat, državni zbor pa ni izvolil njihovih naslednikov. Trojica sodnikov je tako morala podaljšati delo, pri čemer opozarjajo, da so to pripravljeni početi le do februarja, potem pa jih čakajo redne delovne obveznosti na novih delovnih mestih. Povrhu vsega še eden od sodnikov, dr. Franc Grad, ki je bil izvoljen komaj pred osmimi meseci, resno razmišlja, da bi predčasno odstopil in se vrnil na fakulteto. Lahko se zgodi, da bo ustavno sodišče delovalo le s petimi sodniki, torej na robu minimalne večine, kije potrebna za odločanje. Nekateri že govorijo o krizi ustavnega sodišča. V državah z razvito pravno kulturo in demokracijo je imenovanje za ustavnega sodnika navadno največja čast, višek profesionalne kariere. Za takšna mesta se potegujejo le najboljši strokovnjaki, konkurenca je huda, zato pa je zelo velika tudi avtoriteta ustavnega sodišča. Najboljši primer je Vrhovno sodišče ZDA, ki je v povolilni zmedi leta 1999 odločilo, da bo novi pred-sed nik ZDA re pub li ka nec Ge or ge Bush, čeprav je demokrat Al Gore zbral več glasov. Al Gore je odločitev vrhovnega sodišča spoštoval brez ugo vo ra, če prav so bi le oko li -ščine nadvse sporne in predsednik je postal Bush. Kaj je sledilo, vemo vsi, mnenja o Bushevem mandatu so ze lo raz lič na, pa ven dar nih če ne spodbija avtoritete vrhovnega sodišča. V Sloveniji smo še daleč od takš nih raz mer. Po li ti ki non ša lant -no kritizirajo posamezne odločitve ustavnega sodišča, obstaja celo nekaj sodb, ki j ih še vedno niso uresničili oziroma so jih s spretnimi manevri obšli. Recimo o uvedbi večinske ga vo lil ne ga sis te ma, o ka te rem so državljani odločali na referendumu. Ustavno sodišče je odločilo, da je ta predlog dobil potrebno podporo, politiki pa so z ustavnimi zakoni odločbo enostavno prezrli. Še bolj razvpit je primer izbrisanih: ustavni sodniki so izdali celo dve odločbi, po li ti ka ni ures ni či la no be ne. V Sloveniji je pač politika še vedno nad pravno državo. To dokazuje tudi zgodba o imenovanju novih ustavnih sodnikov, ki jo omenjam v uvodu. Predsednik Drnovšek je v skladu z zakonskimi pooblastili predlagal kandidate, poslanci v državnem zboru pa jih niso izvolili. Odgovornost valijo drug na drugega in tudi na predsednika republike, češ da se ni po sve to val z nji mi. Tu di ne spoš -tovanje instituta predsednika republike je znak šibkosti pravne in politične kulture. Predsednik je predsednik, pa četudi je tako samosvoj, kot je bil v zadnjih letih svojega mandata Janez Drnovšek. To seveda ne po me ni, da je tre ba nje go ve odločitve in predloge brezpogojno spoštovati, javno pa se z njim ne sme po le mi zi ra ti ta ko, kot se je to po če -lo z Drnovškom. Slovensko Ustavno sodišče je zasuto z delom. V letošnjem letu bo skup ni pri pad za dev več kot pet ti -soč, za os tan ki iz prejš njih let so okrog številke tri tisoč, sodniki pa, če so v polni sestavi, »naredijo« okrog dvesto zadev na mesec. Kot opozarjajo sodniki, gre pogosto za zelo banalne stvari, nekdo se pritožuje, ker je sosed prestavil mejnik na njegovo zemljišče, drugi pa zaradi prometnega prekrška. Novela zakona o ustavnem sodišču je sicer sodnikom dala možnost izbiranja zadev, a kljub temu še vedno večino časa porabijo za rutinske primere, namesto da bi odločali o vsebinskih ustavno-pravnih vprašanjih in tako krepili pravno kulturo in državo. Prav to j e menda razlog, da se želi sodnik Grad vrniti na fakulteto, v mirno akademsko okolje. Kakorkoli, ugledni strokovnjak bi se o stanju in delu na ustavnem sodišču vsekakor moral pozanimati, preden je privo lil v kan di da tu ro, ta ko pa se ne mo re mo zne bi ti vti sa o ne res nos ti. Tudi to zmanjšuje avtoriteto ustavne ga so diš ča. Med predlogi, kako razrešiti nastalo situacijo, se zdi najbolj za-ni miv ta, da bi po zgle du ame riš ke -ga Vrhovnega sodišča sodnikom omogočili, da iz celotnega števila prispelih zadev izberejo nekaj primerov, ki so vsebinsko in strokovno zanimivi in tako pomembni tudi za širšo skupnost. Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek ob tem opozarja, da bi morala biti sestava sodišča zelo uravnotežena in stabilna, saj bi v nasprotnem primeru lahko prihajalo do političnih odklonov. Ob dosedanjih izkušnjah v Slovenji, se lahko z dr. Jerovškom samo strinjamo. Prvi od politikov, na katerega bo zdaj padla odgovornost reševanja zapletenih kadrovskih razmer na ustavnem sodišču bo novi predsednik dr. Danilo Türk. Ta bo moral čim prej sestaviti predlog kandidatov, ki ga državni zbor ne bo mogel zavrniti. Za to je potrebno pravno znanje in diplomatska spretnost. Obojega predsedniku ne manjka. ODPRTA TRIBUNA SSk je v bistvu predhodnica nove Demokratske stranke Julian Čavdek* Da je Slovenska skupnost kot narodna stranka Slovencev v Italiji predmet razpravljanja na zasedanju slovenskih predstavnikov levih strank, je sicer zanimivo dejstvo, je pa obžalovanja vreden pristop, ki se bistveno ne razlikuje od pristopa izpred padca berlinskega zidu. Še najbolj bode v oči dejstvo, da se predstavniki levih strank ne zavedajo, da je Slovenska skupnost že dalj časa aktivni člen leve sredine na deželni, pokrajinski in občinski ravni. Prav tako je spregledano aktiv no nas to pa nje pred stav ni kov Slovenske skupnosti znotraj Oljke in v Demokratičnem zavezništvu, ki vo di de že lo. Naravnost skregana z realnostjo pa je izjava, da je etnično nastopanje neprimerno, potem ko imamo znotraj Evropske unije okoli trideset narodnih in jezikovnih manjšin, ki imajo svojo politično stranko, osnovano prav na etnični osnovi. Predstavniki teh strank polnopravno sedijo v Evropskem parlamentu. Zato je bolj verjetno, da smo ravno v zamejstvu ostali »nazaj s kartami« in se še zmeraj ubadamo z antiimperializmom in protikapitalizmom, ki so ju tudi državna vodstva levih strank že opustila. Razmere naše skupnosti terjajo opus ti tev ide o loš kih raz prav in is ka nje kon kret nih re ši tev za vpra -šanja, ki zadevajo prihodnost naše mla di ne, šol sko mre žo, za po slo va -nje v domačem kraju, urbanistične posege v slovenskih občinah, bo- dočnost Krasa, travnate površine, vpliv zaščitenih območij na kmetijstvo, odpravo nedovoljenih odlagališč ipd. SSk ima pri vsem tem zelo jasno stališče in ga je že večkrat javno iz ra zi la. Na tem mes tu ga pa še enkrat ponavljamo, da bo jasno tudi osrednjemu slovenskemu dnevniku. V tekočem letu se je v Italiji začel širok proces političnih sprememb, tako na levi kot na desni, kjer naj bolj iz sto pa usta no vi tev Demokratske stranke. Koliko jo bodo ljudje podprli, pa bomo šele videli na prvi volilni preizkušnji. Pri tem se Slo ven ska skup nost ne raz -pušča in ostaja zvesta svojemu poslanstvu kot zbirna stranka Slovencev v Italiji. Še na prej bo de la la z enim in istim ciljem: s skupnimi močmi ohranjati in razvijati našo narodno skupnost, samostojno določati svoje cilje in nato v dialogu z drugimi silami zastopati interese slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vse to pa je mogoče samo z združevanjem na narodni osnovi, šele nato lahko, kot subjekt, stopamo v široko politično areno. To je tradicija slovenske ga sa mo stoj ne ga po li tič ne ga nastopanja, ki se je začelo leta 1947 in dobilo svoj deželni značaj z združitvijo demokratičnih političnih op cij v stran ko Slo ven ska skup -nost. Brez precenjevanje, je tako Slovenska skupnost prehitela Demokratsko stranko za kar nekaj desetletji. Kar se pa tiče razmerja med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko, je Slovenska skupnost že od vsega začetka ponudila sodelovanje, kakršnega je imela z Mar-je ti co in ka kr šne ga ima z Olj ko in Demokratičnim zavezništvom. V tej luči je bila tudi sprejeta odločitev, da njeni člani sodelujejo pri procesu ustanavljanja Demokratske stranke. Da pa Slovenska skupnost zdaj doživlja napade, ker svoje delo opravlja samostojno in izključno v korist slovenske narodne skupnosti, je vredno resnega razmisleka ravno pri tistih, ki te kritike izrekajo, saj v resnici kažejo na resno vse bin sko kri zo nji ho ve ga po li -tičnega razmišljanja in delovanja. Bolje bi bilo, če bi se s stranko SSk resno in naravnost soočali. Kar dodatno potrjuje zastarelost in ide o lo škost gle danj ne ka te -rih snovalcev enotne levice med Slovenci, je napad na Cerkev in stra še nje s »pri tis kom cer kve ne hierarhije« v italijanski družbi, kar nima oprijemov v današnjem času. Kdor je danes »zaskrbljen« zaradi stališč katoliške Cerkve, konkretno Cerkve ne pozna in le obuja presežene delitve ter s praznimi frazami, ki skušajo kriti lastno vsebinsko praz ni no, igra na sta ra čus tva, ki so med na mi po vzro či la do vo lj sla be -ga. To pa nima kaj opraviti s prizadevanjem za mir, socialno pravičnost in solidarnost. *član goriškega pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti SKLAD MITJA CUK SVETUJE Družina kot spodbuda Svetovno znana in priljubljena pisateljica Astrid Lindgren (napisala je med drugim Piko Nogavičko), ki bi bila letos stara natančno sto let in je umrla pred petimi leti, je zapisala: »Človek se ljubezni lahko uči in nihče ni bolj dovzeten za učenje kot otroci; če otroci odraščajo brez ljubezni, pa se človek ne sme čuditi, da bodo tudi sami bili brez ljubezni v srcu.« Tudi tako razmišljanje spada v elitno letno obdobje, ki ga pravkar doživljamo. Ali smo se vprašali, kaj nujno spada k božiču in kaj ne? Ali poznamo in še obhajamo v svoji družini povezovalne vsakoletne obrede, igre, skupne obede in podobno? Je mar sv. Miklavž le mrzlični nakup daril, ki se nato v zgodnjem decembrskem jutru v desetih minutah pokažejo iz v naglici razcefranih pisanih paketov (še preden letimo v šolo in po opravkih) ali pa naj je to neko podoživljanje celotne družine? Je mar božič res le čas za smuko ali je - nasprotno - tudi priložnost za skupno doživljanje vere, tradicije, družinske povezanosti? Sporočilo božiča nam iz jaslic prihaja kot sporočilo povezanosti v družini. Vabi k razčiščenju razmerij med družinskimi člani - sedaj je najbolj primeren čas za to. Vedno se namreč najde nekaj motečega, tudi v najbolj idealnih družinah. Nekaj nedorečenega in bolečega. Ker imam za seboj že neka desetletij življenja, primerjam in opažam iz lastne izkušnje, da so včasih mladi premalo spoštljivi do mnenja starejših, da zelo radi učijo druge, zlasti matere in sploh starše. Njim očitajo nazad-njaštvo, manj časa pa porabijo za to, da bi se sami česa naučili. Tako marsikdaj neradi poslušajo nasvete in zamahnejo z roko. Današnji svet je zapleten, prepreden pretežno z negativnimi (in včasih pozitivnimi) informacijami, vsem je vse na dosego, vrednote, na katere smo prisegali včeraj, so danes na na dnu top lestvice. Prav zaradi tega je nujno, da si človek za življenje zgradi nek pogumen pristop, tak, s pomočjo katerega bo znal objektivno in samostojno presojati dogodke, izbire in stran poti okoli sebe, tudi ko ne bo imel ob sebi opore drugih. Kolikokrat se kdo počuti zmeden, nemiren in nekam hiti, ne da bi prav vedel kam in zakaj? Koliko nas pogreša svoj duševni mir - včasih, pretežno ali celo vedno? Zakaj nam včasih vest prišepetava, da pri svojem početju nismo naredili samostojne izbire, pač pa smo iz udobja kot ovce usmerili svojo pot za čredo drugih, ki so drvele v prepad? Iz takih situacij nas lahko reši le zdrava pamet. Zdravo pamet pa nam od mladih nog lahko vliva dovolj ljubeča, poštena in iskrena družina. Taka, ki nam pove, kaj je pravzaprav sreča in da je zanjo potreben napor, da ne bomo doživeli razočaranj. Taka, ki nam podčrta, da sreča ni v iskanju minljivih užitkov in zadovoljstev: bajnega denarnega zadetka, krasne telesne podobe, bahavo narejenega ugodja, kakor nas želijo prepričati tisti, ki danes tako podobo prikazujejo predvsem za denar in lastni dobiček. V življenju nista najpomembnejši dirka in nebrzdana tekmovalnost, pač pa sposobnost vztrajanja in odkrivanja sebe in drugih, ne da bi bežali od težav in problemov v neke zunaj življenjske omame. Kadar človek dosega pozitivne rezultate, čuti v sebi notranje zadovoljstvo in umirjenost ter potešitev. Če takih rezultatov ni, človek iz nekakšne samoobrambe išče izgovore, uporabi laž, saj ga goni zavist do uspešnih, ki se kmalu spremeni v hi-navščino in oportunizem. Takim brez rezultatov so uspešni soljudje, nekakšen trn v peti in naravni sovražniki. Kakor pravi star pregovor, svoji k svojim - človek, ki je uspešnim zavisten, se druži s sebi podobnimi in marljivo zbira govorice in čenče, ki naj bi uspešnost dru- gih izničile. Dejansko pa je razlog za njegovo neuspešnost prav pomanjkanje poštenosti in odgovornosti takega človeka. Družina naj bi torej predvsem svoje odraščajoče člane učila samospoštovanja in jim vlivala tako pre-potrebni občutek izvorne pripadnosti - osnovne identitete. Strokovnjaki s področja psihologije pravijo, da se človek, ki ima premajhno spoštovanje do samega sebe in je dejansko duhovno zaradi tega obubožan, začenja zatekati v prevzetno domišljavost in doživlja potrebo, da bi imel moč v svojih rokah - čedalje več moči nad drugimi. Samo občutek, da lahko sam narekuje, kako bodo drugi plesali, ga »drži pokonci«. Seveda pa tako obnašanje -nekakšno reševanje iz zagate v negativnem smislu - tudi bodočnosti s pozitivnim predznakom nima. Na družini je torej odgovornost, da v mladem človeku, ki je še dovolj plastično in neolesenelo bitje, vzbuja in goji željo po korektnih, iskrenih in pozitivno usmerjenih medčloveških odnosih. Iz družinske napačne naravnanosti - kadar v sebi ni razčistila dilem in situacij - se lahko razvijejo negotovi, sebični, zavistni in celo zlonamerni člani družbe. V odkrivanju življenja mora družina stati ob strani svojim najmlajšim članom, svojim otrokom in to na najbolj pozitiven način. Na način, ki ne bo upošteval le kratkotrajnih dobrin, pač pa neko zavest, da nas je na svetu veliko in je zato gojenje medsebojnih pozitivnih odnosov nujno potrebno. Otrok, ki se - tak je pač njegov razvoj - v mladih letih popolnoma zastavlja za starše in jim vse odpušča, tudi krivice, začenja biti v svojem mladostniškem obdobju čedalje bolj kritičen do njih. V tej razvojni dobi se najmanjše nerazumevanje že lahko prelevi v konflikt. Včasih pa v globoko depresivnost, v neko trajno maščevalnost in odrekanje vsemu pozitivnemu in načrtovanemu; iz družine sili v zunanjo, njemu podobno druščino, v prestopništvo in dokazovanje svoje »moči«. Navadno gre za izživljanje na različnih področjih: od jemanja alkohola, mamil in drugih snovi v prezgodnjo ali neodgovorno spolnost, obešanje šole na klin in podobno. Včasih so posledice še hujše, saj gredo v uničenju samega sebe prav do konca. Na take stran poti privede človeka občutek praznote, v svetu, od katerega je zmeden in v katerem je brez ljudi, ki bi mu pokazali, kako iz težav, ne da bi ga slepili, da odslej težav ne bo več. Življenje je priložnost za vsakogar, da izkusi svoje sposobnosti v življenju z drugimi, da se izogiba zablodam, da polno in zadovoljno zadiha, naj si bo prepričan, da bo po smrti zaživel drugače ali da bo po tem vsega konec. Družina je poklicana, da odgovorno razmišlja o sebi, o svojih otrocih. Ti niso le podaljšek življenja roditeljev, tudi niso nadomestilo za biološko nesposobnost rojevanja, pač pa so vsak zase človeško bitje, vredno najbolj poštene, iskrene, odkrite in ljubeče obravnave za najbolj široko odprto pahljačo življenjskih priložnosti ob soljudeh. V družine naj torej vstopi v tem predbožičnem času vsaj nekaj skrivnostnega pričakovanja in zadovoljstva, kljub grabežljivosti, sebičnosti in egocentričnosti premnogih. Naj zaživi skupna želja, da bi bilo v družbi drugače, bolje in pravičnejše. Ta bo vsaj odprla vrata upanju in pogladila boleče občutke drvenja v brezno, ki ga premnogo krat občutimo ob vsakdanjem kaotičnem dogajanju v času, ki nam je dan živeti. (jec) / MNENJA, RUBRIKE_Sobota, 8. decembra 2007 5 ODPRTA TRIBUNA Oblasti odgovarja recept o kuhanju žabe Gorazd Vesel Ste v kuharski knjigi kdaj prebrali, kako se skuha žaba? Ne? Jaz tudi ne. Pa vendar gre za recept, ki je v življenju, v prispodobi seveda, zelo znan. Poskušal ga bom razložiti. Ko nas je Italija podjarmila in nam je fašizem vzel šole, spre me nil pri im ke, nas začel zapirati in pobijati, se je v naših krajih razvila organizirana protifašistična dejavnost, prva v Evropi. V demokratični Italiji se krivice niso popravile. Rezultati so na dlani. V sedemdesetih letih je moja pokojna žena, profesorica na slo ven ski šoli, v raz redu pokli cala dijaka k tabli: »Markič, pridite ven.« Odgovoril ji je: »Jaz sem Marchi«. V manjšinskih organizacijah smo imeli še dovolj moči, da smo se zavedali negativnih procesov, ki so se pojavlja li zara di na šega ne posredne ga sti ka z dru gim na -rodom. Skušali smo pojav razna-rodo vanja čim bolj raz ume ti in okrepiti dejavnosti in kraje, kjer bi naš jezik suvereno kraljeval. Na Tržaškem in na Goriškem ni družine, ki je časnikarji Primorskega dnevnika ne bi obiskali in jo povprašali, če se naroči nanj. Šolniki, njihov sindikat in tudi posamezniki so spodbujali starše, naj vpišejo otroka v sloven sko šolo. Stik z osnov ni mi družbeni mi celi cami je bil sta len in učin ko vit. V povoj ni zgo do vini so se kar nekajkrat resno zamajali naši temelji. Prvo škodo je prinesla Informbirojevska resolucija. Biti Slo ve nec je pome ni lo bi ti na -ci o na list. Osip na šolah je bil katastrofalen. Vidali, kije obvladoval večji del Slovencev, je vodil italijanskim nacionalistom všečno politiko. Sedaj ne bi navajal vzrokov, zakaj je do tega pri šlo. Prihodnje leto bo minilo 60 let od njene objave in bomo imeli pri lož nost ugo toviti nje ne ko rist -ne in škodljive posledice, škodljive zlasti za našo skupnost v Trstu. Zaenkrat samo to, da je politika sedaj izumirajoče stranke, nekakšne Vidalijeve podaljšane roke, vseskozi dovajala, včasih po kapljicah, včasih kot hudournik, vodo na mlin italijanskih šovinistov in iredentistov. Razpad Jugoslavije je postala naslednja priložnost za nove ne gativ ne posle di ce.Ene ga de la manj ši ne se je polas ti lo ma lo du -šje, kar se pozna na dejavnostih manjšinskih organizacij, največ v Trstu, kjer razmere kar kličejo po temeljitem razmisleku in ukrepanju. O razmerah v našem šolskem svetu se oglašajo starši in strokovnjaki. Obravnavajo vprašanje poučevanja otrok iz mešanih zako nov. Šolstvo je večplastno, v njem igrajo pomembno vlogo služba, sta lež, sin di kati itd. Strokovnjaki uvajajo nove učne prijeme, ki jeziku omogočajo preživetje in razvoj, hkrati pa posredujejo tudi znanje. Gre za pojav, ki smo ga pred desetletji komajda zazna li, ki pa se je sedaj spre -me nil v družbeno vsa kda njost. Potrebno je tej res ni ci pogle da ti v obraz in reči: tako je, trenda ni mo go če ni ti zaus taviti, ni ti ga prepustiti stihiji. Prosvetna dejavnost je v nekem oddaljenem razdobju na Goriškem doživela neverjeten razcvet. Enkrat sem ta primer že navedel in ga bom ponovil. V Štandrežu je v društvu Oton Župan čič sku pi na mla dih or gani zi-ra la ša gro. Kar lo Nanut, ki je prevzel glavno odgovornost, takrat še ni imel 18 let, to sem zve- del nedavno tega, tako da je dovoljenja pri oblasteh podpisala starejša oseba. To ni bil edini primer poživitve dejavnosti prosvetnih društev. Upati je na pono vitev podob ne ga pre poroda s prilagajanjem novim razmeram, ki jih prinašata tehnološki razvoj in globalizacija. New York Times, največji dnevnik na svetu, je napovedal, da bo prenehal izhajati čez 10 let. Nadomestila ga bo in-ternetna izdaja. Že sedaj po svetu in tudi v Sloveniji tiskajo brezplačne dnevnike.To so izzivi našega časa. V zadnjem času je bilo sprejetih več zakonov v našo korist. Imeli smo jih že poprej, pa se jih nismo dovolj posluževali. Prav lah ko se zgo di, da bodo tudi sedanji ostali mrtva črka. Da se to ne bi dogajalo, moramo vzporedno z med na rod ni mi in dru gimi povezavami, dogovarjanji, potovanji in siceršnjim angažiranjem več časa, skrbi in mo či posve ti ti stiku z ljudmi. To pogrešajo. Sami bomo kri vi, če bodo ge ne ra li ostali brez voj ske. Z vprašanjem »vojske« se ukvarjajo domala vse narodne manjšine. Pred časom sem se mudil v Normandiji in Bretaniji, v Franciji, kjer sem izvedel, da so Bre ton ci svo jega Pri mo ža Tru -barja dobili šele 1918. leta. Francija jim je skozi vso zgodovino stregla po življenju. Toda njihova življenj ska moč jih dr ži pokonci in prav v zadnjem času doživljajo svoj preporod, ki se kaže v dvojezičnih napisih, uvajanju jezika v šole, zlasti pa z zvestobo svojim običajem. Sploh pa postaja znanje jezikov pogoj za zaposlitev. Prek-mur ci, de ni mo, si ni so ni ko li predstavljali, da se bodo morali učiti angleščine. Vedno so dobro shajali z nemščino. Odkar so Angleži pokupili 300 hiš na Go-ričkem, se gostilničarji že trudijo, da bi jih raz ume li. Vra čam se na začetek tega članka. Oblast se poslužuje recepta o kuhanju žabe. Če jo hoče sku ha ti, je ne sme vre či v vre -lo vo do, ker bo rea gira la. Če pa jo da v mrz lo vo do in jo pos topoma segreva, se žaba nanjo privaja in rez ul tat je do sežen. Spo znaj-mo ta recept, ki je sestavni del dol go let ne in ni ko li opu šče ne strategije obnavljanja Mussolini-jevega pogretega rimskega imperija. V tem konceptu ima korenine pred le ti me ni izrečena zaseb -na izjava nekdanjega goriškega žu pana, da se ve li kih na rodov ne sme uža li ti. Mi sel si raz la gam takole: ne smeš se upreti njihovemu širjenju ozemlja in prinašanju 2000-letne kulture, prinašanju kul ture tebi, ki si bar bar in po no vem celo ge no cid ni kri mi na -lec. Po tej lo giki je bil naš upor 1941. leta žaljenje italijanskega naroda.Tudi Anton Drobnič, nekdanji državni tožilec Republike Slovenije, je na Občinah obsodil naš upor proti okupatorju. V Republiki Sloveniji določeni krogi brez sramu zagovarjajo ko-laboracijo. Zgodovina? Teren za zgodovinarje? Seveda. Toda politiki neprestano vrtajo po njej, da si nabirajo točke. Zagotovo čisto brez nje ne moremo shajati. Če je ne poznamo, jo bomo znova doživeli. Mlade bolj malo zanimata Hitler in Mussolini. Prevladujejo vsakodnevne skrbi. Kako pa naš jezik po Schen-genu? In delovna mesta ter s tem povezan kruh naš vsakdanji? Bomo kos tej novi zgodovinski preizkušnji? PISMA UREDNIŠTVU Kje pa so parkeljčki? Sv. Miklavž nas je te dni večkrat obiskal in kot običajno razveselil otroke in nas starše. Ob veselem vzdušju pa me je nekoliko razžalostilo dejstvo, da je veliki svetnik prihajal skoraj vedno sam, le v redkih primerih z enim ali dvema angelčkoma, parkeljčkov pa ni bilo na spregled. Ob tej priložnosti, morda ravno zaradi te pomenljive odsotnosti, so se v meni porodili spomini na miklavževanje, ki sem ga doživljala kot osnovnošol-ka v barkovljanskem župnišču. Kakšen edinstven in nepozaben dogodek! Sv. Miklavž je v župnišče prikorakal slovesno in dostojanstveno v spremstvu lepega števila angelov in parkljev. Težko in obetajočo vrečo je položil na tla, se v tišini vsedel in počakal, da so se ob njem mirno in resno razporedili angeli. Ti so mu ponudili veliko nebeško knjigo, iz katere je s svojim globokim, a obenem prikupnim glasom, prebiral mnenja o otrocih, ki jih je nameraval obdarovati. Medtem je skupina nemirnih hudičev razsajala po odru. Živalsko so se plazili po tleh, se divje spakovali in švigali s svojimi repi. Ustrahovali so prisotne, kot so le mogli. Ne ravno spodobno obnašanje, direndaj ali tu pa tam žaljiva zašušljana beseda so bili stalno prisotni v ozadju. Ko pa so norčije presegale dopustno mero, je Sv. Miklavž odločno nastopil, jih resno pogledal, kvečjemu kratko a učinkovito opozoril, tako da so se ti s povešenimi glavami morali vrniti na svoja mesta. Otroci smo sledili zbrano in napeto celotnemu dogajanju, očarano smo zrli na oder. Malo smo trepetali, čeprav smo vedeli, da so parkeljčki z mlajšimi izmed nas prizanesljivejši in samo z večjimi razgrajači odprto izzivalni. Upajoče smo iskali oporo pri an-gelcih, ki so znali parklje s svojo nežnostjo in obenem brezhibnostjo v trenutku utišati in pomiriti. Vseeno pa so se nam zdeli parkeljčki tako skrajno hudobni, da so naše lumparije in neubogljivosti v primerjavi z njimi izpadle še kako sprejemljivo! Danes se sprašujem, če je imela prisotnost hudičkov za nas otroke neko olajševalno, skoraj ka-tarzično moč: priljubljeni Svetnik jih je na svoje potovanje kljub neolikanemu obnašanju vzel vseeno s sabo in jih s pomočjo angelov nadzoroval in krotil. Morda nam je ta prizor podzavestno pomenil, da smo otroci, kljub svoji neuboglji-vosti in izzivalnosti, vseeno zaželeni in da nam lahko odrasli, ki za nas skrbijo, pomagajo, da naše napetosti omejujemo in koristnejše uporabimo. Otroci namreč res niso vedno samo pridni in tega niti nočejo slišati! Veronika Lokar Priznanje maturitetnih diplom slovenskih • V«*| I Iti V I višjih srednjih sol Zlobni ljudje so prepričani, da tvegam, da tudi to pismo ne bo objavljeno. Lahko bi odgovoril »Au-dentes fortuna iuvat«, toda raje odgovorim »Dixi et salvavi animam meam«. Jezikovna asistentka na tržaški prefekturi je v pismu, ki je bilo objavljeno 6. decembra 2007, upravičeno postavila vprašanje, ki daleč presega vprašanje njenega službenega položaja. Gre namreč za priznanje veljavnosti maturitetnih diplom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Vprašanje se je pojavilo leta 1985, ko so pri natečaju notranjega ministrstva za tolmače in prevajalce za slovenski jezik odklonili kandidate, ki niso imeli diplome jezikovnega liceja, ki jo je zahteval razpis natečaja. Sam sem bil takrat član Vsedržavnega sveta za javno šolstvo in sem poskušal pomagati s tem, da sem na ministrstvu dobil seznam vseh jezikovnih licejev z navedbo tujih jezikov v predmetniku. Zahteva po diplomi jezikovnega liceja je bila po mojem prepričanju dvojen absurd: prvič, ker so takrat obstajali samo zasebni jezikovni liceji in je nelogično, da država zahteva diplomo, ki je sama ne nudi; drugič, ker nobeden od obstoječih jezikovnih li-cejev ni imel v predmetniku slovenskega jezika. Danes bi dodal, da kljub obstoju jezikovnega liceja s slovenskim učnim jezikom, verjetno še vedno ne obstaja šola, ki bi glede poznavanja slovenskega jezika nudila kaj več, kot so nudile višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom sredi osemdesetih let. Tako glede skupnega števila ur pouka v slovenskem jeziku, kot glede števila strokovnih področij, ki jih obsega pouk v slovenskem jeziku na navedenih šolah. Vprašanje je očitno mogoče rešiti samo s predpisom, ki prizna to lastnost višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom in vsaj glede službe prevajalca za slovenski jezik izenači njihove diplome z diplomami jezikovnih licejev. Pri tem bi bilo dobro preudariti, ali naj bi bile priznane samo diplome, ki so bile dosežene pred prvo diplomo na jezikovnem liceju s slovenskim učnim jezikom. Od časa, ko se je vprašanje pojavilo, smo imeli štiri parlamentarce slovenskega materinega jezika. Izrek »Nomina sunt odiosa« je nekdo popravil v »Anonima sunt odiosa«. Zato naj mi bo dovoljeno zapisati, da so to bili Stojan Spetič, Darko Bratina, Dimitrij Volčič in Miloš Budin. Kasneje smo imeli še slovenske strokovnjake, ki so sodelovali pri izoblikovanju tako imenovanega zaščitnega zakona in, če sem prav razumel, tudi pri izoblikovanju predloga novega deželnega statuta. K temu naj dodam, da naj bi imeli slovenski strokovnjaki glavno besedo pri oblikovanju deželnega zaščitnega zakona, vendar šolstvo ni v deželni pristojnosti. Kvečjemu bi lahko trdili, da je Ustavno sodišče v razsodbi št. 15 iz leta 1996 očitalo deželi Furlaniji-Ju-lijski Benečiji, da ni poskrbela za tolmače za slovenski jezik, kot bi bila morala storiti na osnovi 3. člena deželnega statuta iz leta 1963, in je s tem priznalo deželi pristojnost glede tolmačev in prevajalcev za slovenski jezik. O vprašanju sta bili podrobno informirani obe krovni organizaciji, toda v več kot dvajsetih letih verjetno ni nikomur prišlo na misel, da bi izoblikoval besedilo dveh ali treh vrstic, ki bi v sklopu kakega zakona korenito rešilo obravnavano vprašanje. Besedilo podpisa bi se lahko glasilo: »Ai fini dei servizi di tradut-tore ed interprete di lingua slove-na i diplomi degli istituti seconda-ri di secondo grado con lingua di insegnamento slovena sono equi-parati ai diplomi dei licei linguisti-ci«. To besedilo bi lahko bilo predloženo kot dopolnilo k 8. členu zakona št. 1012 z dne 19. julija 1961: »All'articolo 8 della legge 19 luglio 1961, n. 1012, viene aggiunto il se-condo comma dal seguente tenore: Ai fini dei servizi di traduttore ed interprete di lingua slovena i diplomi degli istituti secondari di se-condo grado con lingua di inse-gnamento slovena sono equipara-ti ai diplomi dei licei linguistici«. Družbeno politično društvo Edinost je 30. januarja 2006 predložilo Deželnemu svetu peticijo za izoblikovanje javnopravnega demokratično izvoljenega predstavništva, ki bi moralo skrbeti tudi za stalen pregled odprtih vprašanj glede varstva slovenske manjšine in iskati najustreznejše rešitve. Toda zdi se, da kljub polnim ustom demokracije pri voditeljih slovenske manjšine ni posluha za demokratično izvoljeno predstavništvo. Ob tem doživljamo, da ugledni veljak slovenske manjšine označuje zahtevo po tem, kar je predsednik Italijanske republike 10. oktobra 2001 označil kot »evropski model sožitja« (modello europeo di convivenza), kot maksimalizem. »Nihče nam ne more škoditi bolj, kot si lahko škodimo sami«. Samo Pahor Mama in mati Jezik je živa tvorba, tako da mu včasih tudi pravopis sledi z zaostankom. To velja tudi za rabo besed za starše in stare starše. V knjižnem jeziku je zanje najbolj uveljavljeno poimenovanje: mati, oče (tudi v kakšnih uradnih dokumentih piše tako), stara mati - pa tudi babica, in stari oče - tudi ded. Po SSKJ naj bi se mama in ata govorilo v družinskem okolju, tata pa v meščanskem okolju. Danes pa lahko vidimo, da je mama prestopila ozek družinski okvir in se zmerom bolj pojavlja v splošno pogovornem, pa tudi že v zbornem jeziku; ne pa tako tudi tata ali ata. Tedaj se za starše uveljavlja dvojica: mama - oče; kar mi na en način ne gre skupaj. Morebiti tudi zato ne, ker smo na Gori - od Predmeje, pa tja do Cola, v času mojega otroštva rekli staršem mama, tata, starim staršem pa mati, oče (uače, uači). Na Primorskem rabimo besede za starše in stare starše v posameznih govorih različno: Na celem Primorskem govorimo mama; pisatelji pa, denimo Lokar, Pregelj in Kosmač, pišejo mati. V večini krajev Primorske pravimo tata (tedaj ne samo v meščanskem okolju), ponekod pa ata. Stara starša sta v južnem delu obmejnih krajev Primorske nona in nono. V mestnih okoljih Primorske pa lahko danes slišimo: oče, babica in ded; kar so prinesli priseljenci iz drugih krajev Slovenije. Sam sem v svoji knjigi Večer pri Maticavih pisal tako, kot smo govorili včasih na Gori - tedaj mama, tata za starše in mati in oče (uače) za stare starše. Drugače pa govorim in pišem: mama, tata, stara mama, stari tata. Aldo Černigoj Pomoč Skladu Dorče Sardoč V sredo 5. decembra je bilo na strani 15 objavljeno polstransko obvestilo o dodelitvi štipendij zaslužnim, manj premožnim študentom za šolsko leto 2007-2008. Seveda čestitam izbranim štipendistom ter jim želim uspešno nadaljevanje študija. Imam pa pripombo glede obvestila samega. Odzval sem se na poziv sklada v PD. Ko sem izpolnil davčne prijave (svojo ter še dveh sorodnikov) smo 5 tisočink davka IRPEF namenili skladu. Z bankami in podjetji ki so omenjene v rdeče obrobljenem obvestilu se kot upokojenec niti v sanjah ne morem primerjati. Tudi tega ne vem, koliko slovenskih davkoplačevalcev se je odločilo za pomoč skladu.Verja-mem da veliko. Zato smatram,da bi bila na mestu tudi omemba le teh. P. S.: Če bi namesto faraonskega oglasa objavili manjšega,(na primer kot oglas dakoplačeval-cem), bi morda ostalo kaj cvenka za trinajstega (ne)srečneža. Stojan Glavina e Sobota, 8. decembra 2007 GOSPODARSTVO / dolga krona - Še danes razstavni sejem Agromin Na ogled kakovostni tipični proizvodi in pridelki Debelis: Prodajno-razstavni center na Dolgi Kroni pomembna pridobitev za lokalno kmetijstvo DOLINA - Lep odziv ljudi, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali proizvode in pridelke skoraj 30 razstavljalcev z obeh strani meje je zaznamoval prvi dan razstavnega sejma Agromin-Kmetijstvo manjšin. Razstavljalci se namreč predstavljajo z mnogimi različnimi vini in olji, s siri, z medom in drugimi tipičnimi lokalnimi dobrotami, pa tudi z ribami in s tartufi. Številne obiskovalce, ki so stalno prihajali, sta še zlasti zamikali popoldanski vodeni pokuš-nji olj in vina. Sejem se bo v prostorih prodajno-in-formativnega središča za promocijo in po-kušnjo tipičnih proizvodov zadruge Dolga Krona pri Dolini nadaljeval še danes. Prirejata ga deželna Kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Kopra v okviru evropskega projekta Agromin, ki se pravkar zaključuje. Pri projektu sta v zadnjih treh letih sodelovali slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji v sklopu evropskega programa Interreg IIIA Italija-Slovenija s ciljem ovrednotenja virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanja in promo- RAZSTAVLJALCI Kmetija Debelis (zelenjava) Aleš Rodman (med) Antonio Ravalico (vino) Kmetija Rado Kocjančič (vino in olje) Kmetija Komar (vino in olje) Kmetija Milič Andrej (vino in suhe mesnine) Kmetija Ota (vino in olje) Kmetija Sancin (vino in olje) Kmetija Speccogna Pepi (jabolka) Kmetija Vidali Lenard (sir) Kmetija Ziani - Settimi (med) Čebelarski konzorcij za Tržaško pokrajino (med) Darjo Kozlovič (med) David Rupnik Ferran (vino) Društvo oljkarjev Slovenske istre (olje) Društvo vinogradnikov Slovenske istre (vino) Franco Basiaco (olje) Irena Fonda (ribe) Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« (vino) Liliana Pincin (zelenjava) Nerino Visintin (vino in olje) Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega Ekstra deviškega oljčnega olja (olje) Promocijski odbor za vrednotenje mlečnih izdelkov Krasa v tžaški pokrajini (sir) Pršutarna PITIP (suhe mesnine) Ribogojnica Zobec (ribe) Robert Ratoša (vino) Vanda Gorjan Jakac (med) Vinska klet Bordon (vino) Zigante Tartufi d.o.o. (tartufi) cije skupne čezmejne ponudbe tipičnih proizvodov in pridelkov ter sploh krepitve sodelovanja in medsebojnega poznavanja med manjšinama. Manjšini želita zdaj po tej poti nadaljevati in sodelovanje še utrjevati in krepiti. Priložnost za nadaljevanje skupnega dela je že na obzorju. Kot je med pozdravnimi nagovori povedal glavni direktor deželne direkcije za evropske zadeve Giorgio Tessarolo, bo Evropska komisija verjetno že pred božičem, drugače pa najkasneje januarja leta 2008 odobrila program Interreg Italija-Slovenija za obdobje 20072013. Ustrezni razpisi naj bi zato stekli že spomladi. Če je EU v prejšnjem obdobju namenila lokalnim čezmejnim projektom 101 milijon evrov, bo za projekte Interreg Italija-Slovenija v obdobju 2007-2013 na razpolago skupno 136 milijonov evrov. Sicer je uradno odprtje sejma, ki ga je dvojezično povezoval Rado Šušteršič, uvedel MPZ Valentin Vodnik iz Doline z evropsko himno in tudi Zdravljico. Deželni predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis je spomnil, da so krajani v preteklosti vselej skrbeli za kmetijstvo in da je v glo- Sejem je pritegnil veliko obiskovalcev, o razstavljenih pridelkih pa sta svoje mnenje povedala tudi generalni konzul RS Šušmelj in predsednik KZ Debelis (spodaj) kroma baliziranem svetu poglavitna kakovost proizvodov. Kakovost na sejmu nedvomno ne peša, ker so vsi pridelki in izdelki z zaščitno znamko, novi prodajno-razstavni center na Dolgi Kroni pa je pomembna pridobitev za lokalno kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti. To je naglasila tudi dolinska županja Fulvia Premolin, po mnenju katere bo novi center privabil vsako leto na tisoče ljudi. Pomembnost utrjevanja sodelovanja prek razvijanja sinergij in mreže je dalje poudaril podpredsednik Obalne samoupravne skupnosti Sandro Cavani. Pomen projekta je še zlasti v tem, je dodal Tessarolo, da se ne predstavijo le proizvodi, temveč ves teritorij. Daje združevanje poglavitno, je v imenu tržaške Trgovinske zbornice poudaril Walter Stanis-sa. Evropski projekti so odprli nove možnosti čezmejnega sodelovanja, je nenazadnje povedal generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj in menil, da se mora projekt Agromin nadaljevati, tudi v luči povečanja evropskih finančnih sredstev. Sejem se bo nadaljeval danes od 11. do 18. ure in ga bodo popestrili nastopi Trobilne skupine Pihalnega orkestra Ric-manje (ob 13. uri), Etno-gledališke mladinske skupine in folklorne pevske skupine Skupnosti Italijanov D. Alighieri iz Izole (ob 14. uri), Tamburaške skupine SKD F. Prešeren iz Boljunca (ob 15. uri) in skupine Kantadori, ki se bo predstavila ob 16. uri. Aljoša Gašperlin slovenija - Na razpis vlade se je odzvalo 23 podjetij Pri predsedovanju EU bodo pomagala tudi podjetja BRDO PRI KRANJU - Pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji bodo slovenski vladi pomagala tudi podjetja, ki so se odzvala na javno vabilo k partnerstvu v predsedovanju. 23 slovenskih podjetij bo pri izvedbi predsedovanja sodelovalo s svojimi izdelki in storitvami, z donacijami in popusti. Skupna ocenjena vrednost njihovih prispevkov je najmanj pol milijona evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci s predstavitvijo partnerjev predsedstva povedal minister za finance Andrej Bajuk. Kot je pojasnil Bajuk, je predvideni proračun za slovensko predsedovanje EU 62 milijonov evrov. Stroški pa bi bili verjetno še višji, če vladi na pomoč ne bi priskočila slovenska podjetja, ki bodo predsedstvu pomagala s svojimi izdelki in storitvami, to pa jim bo v zameno zagotovilo promocijo v informativnih gradivih predsedovanja in na označevalnih sistemih, kot so panoji v kongresnem centru na Brdu, na lokacijah srečanj ter v palači Sveta EU Justus Lipsius v Bruslju. Poleg tega bodo lahko uporabili logotip predsedovanja na svojih izdelkih. Predsedovanje Slovenije Svetu EU je vseslovenski projekt in glede na dober odziv podjetniškega sektorja, ga takšnega vidijo tudi kot podjetja, je zadovoljen v.d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar. Kot meni, bo to naredilo pozitiven vtis tudi na visoke tuje goste, ki bodo v informativnih gradivih zaznali širšo podporo projektu predsedovanja. Bajuk je pojasnil, da je vlada slovenska podjetja povabi- la in prosila z njihovo sodelovanje in partnerstvo v šestmesečnem obdobju predsedovanja, podobno kot so to napravile tudi druge države, ko so predsedovale uniji. Na razpis, ki je bil v dnevnem časopisju objavljen 7. oktobra lani se je odzvalo 23 podjetij, ki so s sekretariatom za predsedovanje v preteklih mesecih opredelila partnerski odnos in podpisala pogodbe. To so večinoma večja podjetja, ki ponujajo storitve in izdelke, ki so za predsedovanje potrebna, od prevoza, prehrambenih izdelkov, pijače, telekomunikacij in elektronike do storitev kot je zavarovalništvo. "Najprej smo naredili seznam blaga in storitev, ki bi jih potrebovali. Potem pa smo iskali katera so podjetja v Sloveniji, ki lahko kaj takega priskrbijo," je postopek opisal Bajuk. Sicer pa nobeno podjetje ni izključeno in kdorkoli hoče sodelovati, smo ga veseli, je še dodal. Bajuk upa, da se bo takšne vrste partnerstvo lahko izvedlo tudi, ko bo država imela kak podoben projekt, kot je sedaj predsedovanje. "Do sedaj tega v Sloveniji nismo bili navajeni," je dejal minister, ki je bil z odzivom podjetij zelo zadovoljen. Podjetja pa so se večinoma odzvala predvsem zaradi promocije in časti. Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, ki bo na letališču zagotovil promocijo vidne podobe predsedovanja Slovenije EU, Zmago Skobir je na primer poudaril, da je razlog za njihovo sodelovanje poslovne in promocijske narave. "Večina udeležencev prireditev v predsedovanju bo šla preko letališča in domov nosila svoje vtise ter tako privabljala nove goste," je prepričan. (STA) Evropska centralna banka 07. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 07.12 06.12 ameriški dolar 1,4649 1,4554 japonski jen 163,3B 161,55 kitajski juan 10,B447 10,7B3B ruski rubel 35,BB40 35,7590 danska krona 7,4594 7,45B7 britanski funt 0,72020 0,71B50 švedska krona 9,4010 9,3905 norveška krona B,0170 B,0460 češka krona 26,164 26,121 švicarski frank 1,6550 1,6503 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,39 252,09 poljski zlot 3,5B54 3,5B23 kanadski dolar 1,470B 1,4B17 avstralski dolar 1,6712 1,6726 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 3,5115 3,5207 slovaška krona 33,173 33,1BB litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,697B 0,69B9 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,16 90,2B turška lira 1,71B5 1,7150 hrvaška kuna 7,3125 7,3260 Zadružna Kraška banka 07. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4B40 1,4535 britanski funt 0,7310 0,7142 švicarski frank 1,6B32 1,6422 japonski jen 16B,1000 159,9000 švedska krona 9,6303 9,1697 avstralski dolar 1,7049 1,6330 kanadski dolar 1,5033 1,4460 danska krona 7,6032 7,3167 norveška krona B,2205 7,B195 madžarski florint 25B,3922 245,7B77 češka krona 26,7740 25,4679 slovaška krona 34,0177 32,35B3 hrvaška kuna 7,5B50 7,2150 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 07. decembra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4834 1,4469 0,7330 7,571 1,4991 164,97 1,6793 B,136 9,525 1,6913 7,57 0,7150 7,3B4 1,4621 160,90 1,63B0 7,935 9,290 1,6496 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 07. decembra 2007 Indeks MIB 30: +0,47 delnica cena € var. % AEM 2,9225 -0,19 ALLEANZA 9,125 +0,22 ATLANTIA 25,92 -0,0B BANCA ITALEASE 10,005 +1,07 BANCO POPOLARE 15,15 +1,11 BPMS 3,B55 +1,BB BPM 9,935 +1,22 EDISON 2,2475 -2,96 ENEL B,35 -0,12 ENI 25,06 +0,00 FIAT 17,72 +2,56 FINMECCANICA 19,B7 +0,66 FONDIARIA-SAI 29,75 +1,61 GENERALI 31,B1 +0,32 IFIL 6,B +0,41 INTESA 5,4B5 +0,13 LOTTOMATICA 23,53 +0,B1 LUXOTTICA 22,25 +1,92 MEDIASET 6,6B +1,91 MEDIBANCA 15,54 +0,19 PARMALAT 2,57 +0,39 PIRELLI 0,B1B +0,1B SAIPEM 27,39 +1,44 SNAM 4,4325 -0,01 STMICROELEC 10,6B +0,B4 TELECOM ITA 2,23 +0,27 TENARIS 15,B5 +0,52 TERNA 2,7175 -0,3B UBI BANCA 19,27 +0,43 UNICREDITO 5,95 +1,52 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kmetijstvo - Srečanje s Cosolinijem in Pecol Cominottom Deželna pomoč za promocijo tipičnih kmetijskih proizvodov nesme 7 Sobota, 8. decembra 2007 APrimorski ~ dnevnik dežela fjk Deželno gorivo TRST / Prvi ukrepi morda že v proračunu FJK za prihodnje leto Dežela bo pomagala pri promociji tipičnih kmetijskih proizvodov naše pokrajine. To je na včerajšnjem srečanju s predstavniki javnih uprav, kmetov in Trgovinske zbornice obljubil odbornik Roberto Cosolini. Šlo je za izrazito delovni sestanek (navzoč je bil tudi deželni odbornik Gianni Pecol Cominotto) v okviru dialoga med Deželo in omenjenimi dejavniki, ki traja že nekaj časa in ki, poleg kmetijstva, zadeva tudi področje urbanisti-ke, zlasti na Krasu. Cosolini je s sogovorniki govoril predvsem o možnih ukrepih (promocija izdelkov), ki jih lahko uprava vključi že v proračun za prihodnje leto. Soočenje o urbanistiki in o razvoju Krasu pa zahteva daljše čase, ukrepi pa morajo biti tudi zakonske narave. Glede promocije kmetijstva Dežela sedaj čaka na konkretne predloge stanovskih organizacij in konzorcijev (na seji so jih zastopali Andrej Bole, Edi Kante, Elena Parovel in Dario Zidarič), za katerimi stoji tudi Trgovinska zbornica (zastopala sta jo predsednik Antonio Pa-oletti in član vodstva Walter Stanissa). Kmetijska združenja pozdravljajo napovedane podpore promociji tipičnih kmetijskih izdelkov, želijo pa si strukturnih ukrepov za kmetijski sektor. »Kaj nam pomaga promocija, če naše kmetijstvo močno stagnira«, se je vprašal tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec. Podobna stališča je zagovarjal tudi deželni predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Dimitrij Žbogar. Podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godina je izpostavil koordinacijsko vlogo te javne uprave na področju kmetijstva. Pozornost do tega sektorja pa so izkazali tudi predstavniki dolinske županja Premolinova), de-vinsko-nabrežinske (župan Ret9 in miljske občine (odbornik Bussani). Skratka pozitivno soočenje, ki naj bi v kratkem privedlo do nekaterih otipljivih rezultatov. Odprta ostajajo širša urbanistična vprašanja, ki so vezana na ustanavljanje evropskih zaščitenih območij in po drugi strani na usodo Krasa. Gre za kočljive probleme, ki razdvajajo in o katerih obstajajo dokaj različna mnenja. Predstavniki kmetijskih konzorcijev, ki so se srečali z deželnima odbornikoma Cosolinijem in Pecol Cominottom kroma TIHOTAPSTVO - V Milanu Garaža polna cigaret Tihotapce odkrili finančni stražniki iz Trsta, ki sledijo ilegalcem v notranjost Italije Ko so odprli vrata v garažo, so se agenti finančne straže znašli pred pravim skladiščem cigaret, bilo jih je več kot za tono, kar 5.300 zavojev po 10 škatlic. Mladega Romuna, kije imel najemniško pogodbo za garažo, so aretirali, pridružila se mu je tudi ženska, ki je imela ključe prostora. Ro mu nu so tr žaš ki agen ti pri -šli na sled slučajno. Vse do Milana so na mreč za sle do va li ne kaj tuj cev, ki naj bi ilegalno prešli mejo. Med za-sle do va njem so na ne ka te rih za seb -nih poteh, kjer so bile tudi dokaj težko do stop ne pod zem ne ga ra že, opa -zili nekaj sumljivih oseb. Zatem so iste osebe z velikimi potovalkami pešačile v bližini garaž. Poostril so kontrolo in v pravem trenutku ustavili mladega Romuna: v dveh torbah je skrival okrog 20 kg cigaret, na katerih pa ni bi lo no be ne ga na pi sa, iz ka -terega bi lahko ugotovili njihov izvor. Agenti so se poslužili datotek, pomoč so jim nudili tudi milanski ko le gi, in ugo to vi li, da je mla de nič imel najemniško pogodbo za eno od garaž. Kot smo dejali, so zatem ustavili še žensko, ki je imela ključe. Cigarete v garaži pa so bile enake tistim, ki so jih zap le ni li Ro mu nu. Oba sta se ukvarjala s preprodajo na drob no, ki pa je ved no ze lo tve ga na, ta ko da sta kljub vsej pre vid nos ti znašla v zaporu San Vittore. Velja opozoriti, da so cigarete brez oznake proizvajalca lahko zelo tvegane tudi za kupce, saj tihotapcev in pre kup če val cev go to vo ne skrbi kvaliteta. Že večkrat smo pisali o poljskih, romunskih, ukrajinskih državljanih, ki so jih pri nas ustavili s tovori pretihotapljenih cigaret. Samo v letošnjem letu so jih aretirali 38 in zaplenili preko 7 ton cigaret. V boju proti tej prepovedani trgovini so angažirani zlasti oddelki finančne straže na severovzhodu države, ki dejansko predstavljajo prvi jez. Tihotapcem v glavnem stopijo na prst ob pregledu dokumentov, na katerih je zapisano, kaj prevažajo in kam so namenjeni. Večkrat pa prevažajo predmete, ki ne opravičuje tako dolge poti, ali pa se do cilja ne vozijo po najkrajši poti, kar takoj vzbudi sum, kateremu sledi pregled tovora. biti cenejše »Deželni zakon št. 47 iz leta 1996, ki je uvedel gorivo po znižani ceni, ima samo eno omejitev: v skladu z državnimi in evropskimi normami, cena na črpalki ne sme biti v nobenem primeru nižja od cene, ki jo uporabljajo v bližnji državi, v našem primeru v Sloveniji«. S to razlago se je deželna odbornica FJK za finančna in ekonomska sredstva Michela Del Piero odzvala na zahteve po zvišanju deželnega popusta, ki prihajajo iz vrst čr-palkarjev. Po njenem je glavni problem v tem, da je tankanje na Tržaškem dražje kot v ostalih pokrajinah, tudi dražje kot na Goriškem, za to pa so odgovorni upravitelji črpalk. Prav včeraj pa je deželni odbor napovedal zvišanje deželnega popusta za nakup dizelskega goriva. Od četrtka, 13. decembra bo vsak liter dizla na obmejnem pasu stal 0,159 evra manj kot i e cena na črpalki, dotlej pa bo veljal sedanji popust v višini 0,14 evra. Skratka, vsak liter bo stal slaba dva centa manj kot danes. Popust na bencinu pa bo za enkrat ostal nespremenjen: 0,256 evra na liter. Michela Del Piero je na zasedanju deželnega odbora še potrdila, da temelji stopnja deželnega popusta na informacijah o cenah v Sloveniji, ki jih posreduje Italijansko veleposlaništvo v Ljubljani. Nato se popust aplicira ob upoštevanju najnižje cene v deželi (črpalka Fly pri Huminu), da ne bi tvegali padca pod slovensko cenovno mejo. »Slovenske cene goriva določi pristojna ustanova, medtem ko poslujejo italijanski črpalkarji na svobodnem trgu«, je pojasnila in s tem zavrnila navedbe bivšega državnega predsednika zveze črpal-karjev FIGISC-Confcommercio Ot-torina Milla. Slednji je v prejšnjih dneh trdil, da Slovenija izračunava povprečno ceno goriva na obmejnem pasu. Odbornico je pozval, naj se enakega kriterija poslužujejo pri izračunavanju povprečne cene v FJK, le-to pa bi upoštevali pri določanju stopnje popusta. tržaški občinski svet - Počastitev predsednika družbe Generali Bernheim postal častni meščan Starosta zavarovalnice zavračal kritike, podčrtal preporod družbe in govoril o italijansko-francoskem vrhu v Nici - Že 34 let s tržaškim »levom« Župan Dipiazza podeljuje častno meščanstvo Antoineu Bernheimu Tržaški župan Roberto Dipiazza je Antoineu Bernheimu, predsedniku družbe Generali, včeraj podelil naslov častnega meščana »zaradi menedžerskih sposobnosti, s katerimi je kot predsednik vodil preporod zavarovalnice Generali, družbe, ki predstavlja od leta 1831 podjetniški ponos Trsta«. V dvorani občinskega sveta so bili prisotni predstavniki civilnih, vojaških in verskih oblasti, podtajnik Miloš Budin, tržaški občinski svetniki in vodstvo »Leva«. 83-letni »starosta« zavarovalnice je na včerajšnji slovesnosti izrazil upanje, da bo uspešno izpeljal do konca svoj mandat, »če mi bo zdravje to omogočilo«. Priložnost je izkoristil za zavračanje kritik, ki so letele na njegov račun v zadnjem obdobju: »neupravičeno nasprotovanje naj se konča, uspehi menedžmenta grupe Generali so očitni«. Pred časom mu je vodstvo sklada Algebris očitalo, da se je znotraj družbe močno povečal vpliv družbe Mediobanca, kritiziralo pa je tudi Bernheimo-vo strategijo upravljanja in visoko plačo. V bran francoskega menedžerja se je postavil celo ugledni Financial Times. Pred slovesnostjo se je Bernheim podpisal v zlato knjigo Občine Trst, v katero je zapisal, da upa, da bo zavarovalnica Generali ostala v mestu. Omenil je še nedavni ita-lijansko-francoski vrh v Nici, kjer se je med slovesnim kosilom pogovoril s Prodijem in Sarkozyjem. Srečanje je bilo po njegovem zelo uspešno, sam pa je podčrtal le potrebo po okrepitvi izmenjav med državama. Bernheim se je rodil leta 1924 v Parizu. Diplomiral je najprej iz prava, zatem še iz naravoslovja. Leta 1973 je vstopil v upravni svet zavarovalnice Generali, leta 1990 je bil imenovan za podpredsednika, med letoma 1995 in 1999 je bil predsednik družbe. Leta 2001 je postal spet podpredsednik, leto pozneje pa še enkrat predsednik. Od leta 1988 do 2001 j e bil tudi podpredsednik družbe Mediobanca, 33 let je delal pri finančni družbi Lazard Frères & Co, drugih 5 let pa za Lazard LLC. Trenutno je predsednik zavarovalnice Generali, podpredsednik holdinške družbe LVMH ter član upravnega sveta družb Mediobanca in Christian Dior. Letos so mu v domovini podelili veliki križ častne legije. 8 Sobota, 8. decembra 2007 TRST / vzhodni in zahodni kras - Koordinator Dario Vremec Za »novo kraško občino« zbrali več kot 3 tisoč podpisov Na Opčinah doslej kakih 500 podpisov, zbiranje pa se nadaljuje Zbiranje podpisov za razpis referenduma za »novo kraško občino« na Vzhodnem in Zahodnem Krasu se bo na Opčinah nadaljevalo vse do konca leta. Tako so se odločili člani vaških delovnih skupin za zbiranje podpisov na četrtkovem sestanku v Trebčah. Koordinator Dario Vremec je včeraj potrdil, da so zadnji teden zabeležili na Opčinah »ogromno povpraševanje za podpise za referendum«. Sprva ni bilo na Opčinah beležiti velikega zanimanja za pobudo, zatem pa se je znatno povečalo. Zato so se organizatorji odločili, da bodo akcijo za zbiranje podpisov še okrepili. Doslej so lahko vaščani podpisali »za novo kraško občino« v nekaterih trgovinah in barih, kar je včasih povzročilo nekaj nevšečnosti. Zato so se pobudniki odločili, da bodo prihodnji teden zbirali podpise z mizicami pred trgovino Conad ob cesti proti Fernetičem, pred zadružno prodajalno na Opčinah, v Prosvetnem domu in pred barom Vatta. Poleg tega bodo v poštne nabiralnike dostavili obvestila o zbiranju podpisov, da bi bilo čim več va-ščanov obveščenih o akciji za ustanovitev »nove upravne enote na tržaškem Krasu«. Koordinator Vremec je naznanil, da so na Opčinah doslej zbrali več kot 500 podpisov, na vsem Vzhodnem in Zahodnem Krasu pa kakih 3 tisoč podpisov. V prejšnjih dneh so se predstavniki delovne skupine v prostorih zgoniške obrtne cone sestali z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Govor je bil o gospodarski zaostalosti tržaškega Krasa. Ta predel je bil osamljen, prepuščen samemu sebi, brez kake razvojne strategije in perspektive v korist krajevnemu prebivalstvu. Tržaška občina ga je v primerjavi z drugimi mestnimi predeli zapostavila, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je zelo slabo izkoristila možnosti, ki so jih v obdobju 2000-2006 ponujali evropski čezmejni programi, medtem ko so se znale okoliške občine z njimi zelo smotrno okoristiti. Novi evropski programi za obdobje 2007-2013 predstavljajo novo priložnost, vprašanje pa je, ali bo tržaška občina bolj pozorna nanje, kot je bila na poprejšnje. Obenem je bil govor tudi o možnostih, ki jih odpira uporaba tovornega terminala na Fernetičih v pristaniške namene. Omenjeno je bilo, da bi lahko to območje razširili, in sicer na predel v tržaški občini. M.K. zgonik - V rebalansu proračuna 2007 Pozornost šolam 35 tisoč evrov za vzdrževanje šolskih poslopij Zgoniški občinski svet je na zadnji seji odobril rebalans proračuna za letošnje leto. Uravnovešenje proračuna je vredno 76.500 evrov. Zupan Mirko Sardoč je poudaril, da bo občina z delno vsoto presežka upravljanja pri tekočih stroških krili stroške občinskega grba (15 tisoč evrov), kritje upravljalnih stroškov za tržaško optimalno območje pa bo zahtevalo 7 tisoč evrov. Občinska uprava bo še naprej posvetila veliko pozornost šolskim poslopjem: za njihovo vzdrževanje bo namenila 35 tisoč evrov (na sliki poslopje osnovne šole v Saležu). Tržaška trgovinska zbornica je namenila občini 4.500 evrov za kritje 90 odstotkov stroškov za pripravo promocijskih zgibank čezmejnega projekta Spoznaj Kras. Nadalje je občinska uprava vknjižila državni prihodek v višini 1.650 evrov, ki izhaja iz 5 tisočink dohodkov, namenjenih socialnim stroškom; porast razpoložljivega zneska zaradi povračila škode od zavarovalnic za 6.400 evrov za popravilo šola-busa ter porast razpoložljivega zneska za predviden pokrajinski prispevek za prireditve ob koncu leta v višini 7 tisoč evrov. Za porast nakazil za stroške, povezane s povečanimi prihodki, je uprava dopolnila rebalans z nakazilom za osebje v višini 7.500 evrov. V razpravi je načelnik desnosre-dinske svetniške skupine Pol za Zgo-nik Nicola Guarrino pohvalil odgovorno za računovodstvo, gospo Edo Milič, za ves njen trud in prizadevanje, pohvali pa se je pridružil tudi župan Sardoč, ki se je uvodoma tudi zahvalil občinskemu tajniku za razpoložljivost, kljub temu, da je delovna pogodba te kategorije zapadla že pred šestimi leti. Rebalans proračuna za letošnje leto je bil odobren z osmimi glasovi le-vosredinske večine, medtem ko sta se svetnika Pola za Zgonik vzdržala. Med svojim uvodnim poročilom je župan Sardoč izrecno omenil prvo degustacijo obrtniško izdelanega piva v tržaški pokrajini, ki je potekala v občinski vinoteki. Začetek je bil dober, je ocenil, ter se zahvalil svetniku Guarrinu za trud, ki ga je vložil za uspeh pobude, ki ji je občina dala svoje pokroviteljstvo. Zgoniški občinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, 10. decembra. Na dnevnem redu sta odobritev konvencije med občinama Zgonik in Re-pentabor za upravljanje ekonomsko-finančne službe in razprava o glavni varianti k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu. M.K. Razstava o otrocih-vojakih s severa Ugande Kulturni center »Mons. Lorenzo Bel-lomi« bo od 11. do 19. decembra na sedežu glavne pošte na Trgu Vittorio Veneto postavil razstavo z naslovom »Otroci-vojaki s severa Ugande«. Za razstavo se je zavzela fundacija Pub-blicita e Progresso v sodelovanju z AV-SI (združenje prostovoljcev za mednarodno službo). Na ogled bodo dela, ki so jih ustvarili otroci-vojaki, ki jim sedaj izkušeno osebje skuša pomagati, da lahko prebrodijo travme in zaživijo kolikor toliko normalno življenje. Vstop je prost (od 9.00 do18.30). O segrevanju zemlje V okviru »ERA terra«, manifestaciji znanstvene divulgacije na pomorski postaji, bo danes ob 17. uri prof. Antonio Brambati s tržaške univerze govoril na temo globalnega segrevanja zemlje. Na ogled so tudi razne razstave, od fosilov do kristalov, raznih umetnin iz kamna, ilovice, mineralov, ena je posvečena tudi klimatskih spremembam. Predstavi pri salezijancih V gledališču salezijancev v Istrski ulici 53 bodo v okviru sezone »La Bar-caccie« predstavili delo Friedricha Durrenmatta »Sodnik in njegov krvnik« (režija Riccardo Fortuna). Predstavilo se bo gledališče Rotondo iz Trsta, drevi ob 20.30, jutri ob 17.30. Gledališče Orazio BBobbio V gledališču Orazio Bobbio bo združenje »Studio Openspace« drevi uprizorilo predstavo »Saul: med željo in oblastjo«. Predstavo, ki se bo pričela ob 21. uri, posvečajo Mariu Licalsiju. Trafike danes lahko odprte V tržaški pokrajini bodo trafike danes lahko odprte. Tako je odločil pristojni inšpektorat, ki enako možnost dopušča še za jutri, za 16. in za 23. december, in sicer v občinah Trst, Re-pentabor, Devin-Nabrežina, Milje in Dolina. Prometna nesreča brez hujših posledic Na Miramarskem drevoredu so včeraj spet ustavili ves promet, tokrat pa le za okrog 20 minut, dokler gasilci niso odstranili poškodovanega avtomobila. V bližini borovega gozdiča se je namreč avtomobilist, ki je upravljal volkswagen golf, silovito zaletel v zadnjo stran parkiranega dostavnega vozila. Šofer je dejansko ostal nepoškodovan, avtomobil pa je bil ukleščen in so morali poseči gasilci, mestna policija pa je urejevala promet. preiskava prometne policije - Tatvine težke mehanizacije Agenti prekinili donosen posel Tolpa je kradla težko mehanizacijo po severovzhodu države - Pripravljali so se tudi na »izvoz« v vzhodnoevropske države, stike so že vzpostavili Kraja in prodaja bagrov in druge težke mehanizacije, ki jo uporabljajo na gradbiščih ali na poljih, je bila veliko bolj donosna kot kraja avtomobilov: takšni stroji so na ilegalnem tržišču vredni do 50 tisoč evrov, avtomobili od 8 do 9 tisoč evrov. Posli so nekaj časa lepo cveteli, pripravljali so se celo, da se z uvedbo schengenskega režima pomaknejo v našo deželo, tako da bodo bliže vzhodnoevropskemu tržišču. Policija pa je prekinila donosno trgovino in šest oseb se je znašlo v zaporu. Poleg tega so zaplenili devet strojev, industrijsko vozilo in drugo orodje v vrednosti preko pol milijona evrov, ponarejene dokumente, in pač vse, kar je služilo za ponarejanje dokumentov in prevoz ukradenih strojev. Preiskava, ki jo je vodil sodni oddelek pri prometni policiji FJK, je v bistvu nadaljevanje tiste, ki je avgusta letos že pripeljala v zapor več oseb in zaplembo težke mehanizacije za okrog dva milijona evrov. Odločili so se namreč, da pričnejo slediti 61-let-nemu Placidu Scattolinu iz Padove, ki je sicer dotlej imel dokaj obrobno vlogo, vsaj tako se je zdelo. Kmalu pa so ugotovili, da njegova vloga sploh ni bila obrobna, v bistvu je bil med vodilnimi člani tolpe, ki je nekje delovala vzporedno s tisto, ki so jo odkrili. Koordiniral je celotno delovanje, od kraje, skrivanja velikih strojev, zamenjave dokumentov in številk na ša- sijah ter do preprodaje, pri čemer je imel zanesljive pomagače. Svojo dejavnost je tolpa zakrivala tudi s povsem legalno trgovino s težkimi stroji in drugim orodjem. Ukradene stroje so prodali bodisi takim, ki so vedeli za nelegalen izvor, a tudi takim, ki so jih kupili v dobri veri. O zapletenosti preiskave priča že podatek, da so prisluškovali skoraj 8.000 telefonskim pogovorom. Tržaški prometni policiji so pomagali tudi kolegi iz Gorice, Pordenona, Vidma, Palmanove, sodelovali pa so še agenti iz Bologne in Padove. »Delokrog« tolpe, ki so jo sestavljali Italijani in tujci, je zaobjemal predvsem Veneto in Emilijo-Romagno, podali pa so se tudi v Lombardijo in našo deželo. O nameri, da se usmerijo tudi v »izvoz«, so pričali stiki s posamezniki in podjetji z onstran meje, kar je sicer prišlo na dan že poleti. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili glavni komisar Agostino Mau-rizio Licari, namestnik komisarja in poveljnik oddelka sodne policije Sergio Collari ter podpoveljnik Massimo Miani, so osumili 11 oseb, poleg Scattolina so se v zaporu znašli 45-letni Alberto Zanchin, 39-let-ni Fabrizio Giacomello, 48-letni Antonio Curia, 31-letni albanski državljan Dritan Caushllari in 61-let-ni Giovanni Zago, prijeli so jih v Padovi in Bologni. Preiskavo so orisali (z leve) Sergio Collari Agostino Maurizio Licari in Miani Massimo kroma / TRST Sobota, 8. decembra 2007 9 dom tilia - Najbolj okrogla obletnica Teta Paula s Kolonkovca dočakala stoletje življenja Vse življenje je delala z domačimi pridelki in skrbela za otroke vaških družin Nekoč so pravili, da so edini stoletniki - ljudje, ki na čistem zraku dosegajo stoletje življenja - nekje daleč ob vznožjih Kavkaškega gorovja. Danes ni več tako: stoletnice in stoletniki prihajajo tudi iz manj legendarnih dežel, kot je na primer vznožje Kolonkovca. Giovanna Debelis oziroma Paula je včeraj praznovala najbolj okrogel rojstni dan v družbi prijateljic, znancev in nečaka v prostorih doma za ostarele Tilia. Odločna ženska se je ob pogledu na torto raznežila in pokazala prisrčen nasmeh. Svečo ji je prinesel nečak Giusto Kariš (sama ga imenuje Žuštek), najbližji sorodnik, ki ima teto še vedno zelo rad. Paula, ki je s Kolonkovca prišla v dom šele pred tremi leti, ne sliši več dobro, ima pa dober spomin. Na vprašanje, kako je tako dolgo obdržala zdravje, je odgovorila brez pomislekov: »delala sem ku uosu!«. Razložila je, daje celo življenje s srpičem čistila radič; seveda, saj je to ključen element kolonkovskega gospodarstva. Že mlada je ovdovela, zato je dolgo let skrbela za otroke vaških družin, jih peljala v otroški vrtec in šolo. Vedno je malo jedla, prijateljice pa so prišepnile, da je ob koščku kruha in kavi z mlekom rada popila kak »šnop-ček«. Paula nam je z gibom roke to takoj potrdila, omenila pa je še krompir, fižol in solato, pridelke radodarne kolonkovske zemlje. Najbolje se spominja enega srečnejših dogodkov v življenju: davnega leta 1935 se je v Škednju poročila z Antonom Krančičem. Bilo je mnogo ljudi, prijetno jih je grelo sonce. Po obredu, ki ga je vodil duhovnik Giuseppe Macarol, so šli vsi skupaj na kosilo na Vrh pri Buzetu, od koder je bil mož doma. Pogovor se je zaključil, prišel je čas za slavje. Vse najboljše, gospa Debelis! (af) Giovanna »Paula« Debelis je bila včeraj velika slavljenka kroma opčine - SKD Tabor Praznovanje 40-letnice Dopoldne so se odborniki poklonili spominu nekaterih pobudnikov društva, zvečer je bila v Prosvetnem domu prireditev Ob 40. obletnici ustanovnega občnega zbora Slovenskega kulturnega društva Tabor je bil v Prosvetnem do mu na Op či nah si no či ve -lik praznik. O praznovanju bomo seveda še poročali, v jutranjih urah pa so se odborniki Skd Tabor najprej poklonili prvim nadzornikom in vi dnim oseb nos tim open ske ga kulturnega življenja v tistih letih, in sicer prof. Ivanu Sosiču na domačem pokopališču in Mirku Kaplju v Tomaju. Član prvega nadzornega odbora je bil tudi Robert Hla-vaty, kateremu se bodo na ljubljanskih Žalah poklonili naknadno. Omenjenim in še številnim drugim gre seveda zahvala, da je opensko društvo najprej nastavilo dejavnost, na to pa jo us peš no raz vi lo, zaradi česar so lahko člani društva in številni prijatelji upravičeno za-do volj ni. dolina - Predstavitev koledarja Pod oljkami v Bregu 2008 Črnobel poklon oljki Marino Vocci in Veit Heinichen o koledarju in teritoriju - »Naravno umetnino« je ovekovečil fotograf Walter Slatich Skozi vse leto 2008 bo nov koledar Pod oljkami v Bregu visel v številnih hišah in pričal o predanosti ljudi oljki in njenemu žlahtnemu proizvodu. Dobrodošlico na včerajšnji predstavitvi koledarja na dolinskem županstvu je številnim gostom izrekla županja Ful-via Premolin, za pevski pozdrav pa so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora Fran Venturini od Domja pod vodstvom Cinzie Sancin. Letošnji, že sedmi koledar po vrsti, je nastal po zaslugi Občine Dolina in Pripravljalnega odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja. V imenu slednjega je rojstvo publikacije orisal Boris Pan-gerc, ki je opozoril, da sestavlja koledar bogat izbor fotografij Walterja Slaticha, ki je domači Trst zapustil pred štiridesetimi leti, še vedno pa ga velika ljubezen veže na naš teritorij. Črnobele fotografije umetniško prikazujejo mogočne oljčne nasade v Bregu in okolici ter hkrati strastno ljubezen, ki veže našega človeka nanje, na sadeže, iz katerih nastaja imenitna tekočina. Pangerc je napovedal, da bodo prihodnje leto v sodelovanju s Fotokrožkom Trst 80 razpisali natečaj, ki bo ponudil amaterskim fotografom priložnost za svojevrstno oblikovanje koledarja. S svojimi poetičnimi impresijami o »sredozemskem« koledarju je prisotnim postregel kulturni delavec Marino Vocci, ki je »prelistal tisočletno zgodbo oljk, od njihovega gojenja, mimo nabiranja vse do končnega stiskanja in spreminjanja v žlahten izdelek, pravo umetnino.« Oljke so po njegovem mnenju pravi naravni spomenik, ki ga stresa burja, in celo na njihovih lističih izžareva dvojnost, ki je značilna za ta izjemen teritorij. Pristno sredozemsko okolje je očaralo tudi nemškega pisatelja Veita Hei-nichena, ki se v njem počuti kot doma. Na tem obmejnem prostoru, stičišču več kultur in jezikov, narodnosti in vzgibov, ki ga je strastno vzljubil, je spoznal izredno kvaliteto in bogastvo pridelkov, ki jih je tudi večkrat opeval v svojih knjigah. Utrip te čudovite pokrajine je v svoj objektiv ujel fotograf Slatich, ki ga je »želja po svežini in pripovedovanju naše narave« privabila, da se je sprehodil med oljkami, se jim povsem predal ter jih naposled ovekovečil na straneh letošnjega koledarja. (sas) Čarobna noč v Nabrežini Miranda Caharija in Livio Boga-tec bosta nastopila danes v Na-brežini z igro Čarobna noč, ki je pred nekaj leti zaslovela v okviru Kriškega teatra. Tekst je napisal Mario Uršič, ki je predstavo tudi režiral. Zgodba je realistično zastavljena, saj obravnava starejši zakonski par, ki se na jesen življenja spominja dogodkov iz preteklosti; to pa so spomini vseh mladih po drugi svetovni vojski na naših tleh in so torej spomini tudi velikih tematik, kot npr. izseljevanje, revščina, življenje ribičev in njihovih družin, tehnološki napredek itd. In prav v napetosti te pripovedi ima gledališka predstava izredne poetične učinke, ki sprostijo emocije obeh igralcev in občinstva. Gledališka predstava spada v okvir pobude Večeri v Nabrežini, ki jih prireja Občinska knjižnica po zamisli Zulejke Devetak. Prvo srečanje je bilo v soboto, l.de-cembra, s predstavitvijo knjige Dragi Srečko Tatjane Rojc, na katerem je sodeloval prof. Janez Vrečko iz Ljubljane. Od januarja do aprila se bodo zvrstila še druga štiri srečanja, ki jih bo vodila Tatjana Rojc s književniki in kulturniki slovenskega Trsta in pa seveda večer posvečen Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva. Današnjo predstavo Čarobna noč gosti SKD Igo Gruden v svoji dvorani; začetek ob 17.uri Nick The Nightfly z ansamblom v Trstu Znani radijski deejay in pevec Nick The Nightfly in njegov ansambel The Montecarlo Nights Orchestra ter pevka Sarah Jane Morris bodo nastopili na novoletnem koncertu, ki ga vsako leto prireja tržaško združenje trgovcev na drobno ACD. Koncert, ki ga je predstavil v sredo na Trgovinski zbornici predsednik ACD Franco Rigutti ob udeležbi predstavnikov pokroviteljev in sponzorjev, bo v športni palači Palatrieste v soboto, 5. januarja, z začetkom ob 20.30, na njem pa se bodo poklonili sloviti angleški skupini The Beatles. Vstopnice stanejo 28 evrov za parter (plus 2 evra v predprodaji), 13 evrov (+ 1 evro) za spodnji del tribune, kjer bodo sedeži oštevilčeni, in 9 evrov (+1€) za zgornji del tribune. Na prodaj so v uradu Ticketpoint na Korzu Italia št. 6/c (tel. 040398276). Del izkupička bodo drugič zapored namenili Fundaciji Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin, ki bo tako lahko nadaljevala s projektom Potovanja upanja. Denar bo v tem smislu služil za potovanja z letalom, vlakom ali zasebnimi vozili, ki so potrebna pri pomoči otrokom in njihovim družinam. (ag) Miklavž na vlaku Utrinek z včerajšnje predstavitve koledarja kroma V nedeljo je imel letošnji sv. Miklavž v Trstu svoj prvi delovni dan. Obdaril je namreč tržaške malčke, ki so stopili na poseben muzejski vlak v priredbi državnega železniškega podjetja Tre-nitalia in združenja za negovanje železniških tradicij FerStoria. Miklavžev vlak je v nedeljo dopoldne odpeljal iz bivše tržaške železniške postaje Sv. Andreja, v kateri ima svoje prostore tržaški železniški muzej. Med vzponom na Opčine mimo Sv. Jakoba, Lon-jerja, Vrdele in Piščancev je Miklavž stopil med otroke, ki so skupaj s starši iz oken opazovali meglen tržaški zaliv, in jim razdelil sladkarije. Najsrečnejše pa je v drugo obdaril tudi Miklavžev žreb, ki je potekal na peronu openske železniške postaje. Vlak z Miklavžem in malčki ter njihovimi starši se je nato vrnil v Trst preko postaj v Nabrežini in Mi-ramaru, na katerih je bil na vrsti krajši postanek. (ps) 10 Sobota, 8. decembra 2007 TRST / opčine - ZKB Podrobneje o dveh novejših izdajah Goriške Mohorjeve družbe pomorska postaja - Posvet Neprimerne politike za mlade in starejše delavce Srečanje sta priredila zavoda IAL in ENFAP Ali je na trgu dela sploh kaj prostora za mlade delavce in za osebe nad 50-im letom starosti? Okrog tega vprašanja se je razvila debata na včerajšnjem srečanju na Pomorski postaji, ki sta ga organizirala zavoda za poklicno izobraževanje IAL in ENFAP. Osrednja gosta sta bila Tito Boeri in Vincenzo Galasso, ekonomista in profesorja na milanski univerzi Bocconi ter avtorja knjige »Contro i giovani: come l'Italia sta tra-dendo le nuove generazioni« (Proti mladim: kako Italija izdaja nove generacije). Srečanje je hkrati obravnavalo delovne perspektive mladih ter oseb nad 50. letom, ki se zaradi stečaja, odpustitve ali drugih vzrokov znajdejo brez zaposlitve, predvsem v luči splošnega podaljšanja delovne dobe. Luciano Moro, odgovorni za projekt pri zavodu IAL, je opozoril, da nas bodo ti problemi redno spremljali v naslednjih letih, saj je na kocki ravnovesje socialnega sistema. Knjiga Boerija in Galassa obravna- va neprimerne politike na področjih gospodarstva, dela in sociale. Italija je po mnenju avtorjev stara država, ki deluje proti interesom lastne mladine. V nekem odlomku piše, da »izbire v ekonomski politiki vzbujajo dvom, ali politiki sploh vedo, kaj bi morali storiti, ker niso zadostno pripravljeni, ker ne poznajo najnovejše situacije ali ne znajo interpretirati pojavov, o katerih naj bi odločali«. Med srečanjem so predstavili rezultate evropskega projekta IperTools, ki ga je vodila Dežela FJK. Cilj projekta je bil analizirati dejavnike, ki vplivajo na izločitev oseb nad 50-im letom starosti s trga dela. Med srečanjem so tudi podelili nagradi za mlada zmagovalca natečaja idej »Over 50«. Emanuele De Marco iz Pordenona je zmagal z grafično primerjavo dveh dragocenih virov, ki ju ne smemo zanemariti: vodo in izkušenega delavca. Federico Vanone iz Fojde je bil nagrajen za kratkometražni film na isto temo. Tatjana Rojc in Zora Tavčar na predstavitvi kroma Dve knjigi iz zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2008 so pretekli torek predstavili tudi v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, in sicer v sodelovanju z openskim Skladom Mitja Čuk. O publikacijah Dragi Srečko ... in Vas na jasi sta spregovorili prof. Tatjana Rojc in prof. Zora Tavčar. Prof. Tavčarjeva, ki je mati avtorice knjige Vas na jasi Marjanke Re bu le, je v začet ku svo jega posega naglasila dejstvo, da celo starš do kraja ne pozna lastnega otroka. Pri branju hčerkinega rokopisa se ji je na mreč ta začela pri kazo vati v drugačni luči. Pripovedi v zbirki Vas na ja si so na pi sa ne več plast no, saj ima nje na avtorica ve li ko ob ra -zov. Enkrat se odpravi v egiptovsko ob le ko, na slednjič pa ji med vse mi najbolj prija indijska noša. Tatjana Rojc pa je, kot smo že zapisali, spregovorila o knjigi Dragi Srečko ..., ki slovenskim bralcem v branje ponuja do danes še neob-javljana Kosovelova pisma. O Ko-sove lu ni mo go če go vo riti kot sa -mo o pes ni ku, saj nam nje go va pis -ma odkri vajo tudi mar si katero dru go nje go vo podo bo. Del teh je bil sicer že objavljen v sklopu radij skih oddaj, ki jih je po slo ven -skem tr žaš kem ra diu vo di la pokoj -na prof. Nada Pertot. (ps) sv. ivan - Marijin dom Župnijska skupnost poskrbela za bogat in dobro obiskan božični sejem Ročno izdelane voščilnice, igrače, vezenine, torbe, okraski, knjige, domače pecivo: to in še marsikaj je v nedeljo bogatilo mize v spodnjih prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu, kjer je domača slovenska župnijska skupnost priredila dobro obiskan in uspešen božični sejem. Pobuda je spadala v okvir praznovanj ob 150. obletnici posvetitve župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika, do katere je prišlo 27. junija 1858, v nedeljo pa se je v Marijinem domu po dopoldanski slovenski maši zbralo kar lepo število Svetoivan-čanov in tudi rojakov iz drugih koncev Trsta, ki jih je dogodek pritegnil. December je čas, ko tistim, kijih imamo radi, ponavadi tudi nekaj podarimo, zato so razstavljeni predmeti šli kar dobro v prodajo, marsikaj je bilo kupljenega že v dopoldanskem delu sejma (slednji je potekal tudi popoldne ob priložnosti predstave Gledališkega vrtiljaka). Marsikatero ročno delo so izdelali svetoivanski otroci pod mentorstvom prizadevnih žu-pljanov, med katerimi velja omeniti predvsem Ido Klarič in Boži Kocijan- čič. Tu naj omenimo, da so otroci izdelali tudi lepe jaslice, ki jih je na nedeljskem odprtju blagoslovil svetoivanski kaplan Milan Nemac, medtem ko se je v imenu društva Marij Kogoj vsem, ki so sodelovali pri pripravi sejma in so prispevali k uspehu slednjega, zahvalila predsednica Katja Pasa-rit. Krajša otvoritvena slovesnost je potekala tudi v znamenju pevskega nas topa otrok. Kot že rečeno, je nedeljski sejem potekal v sklopu pobud ob 150-letni-ci posvetitve svetoivanske župnijske cerkve. V ta namen bo stekla še vrsta drugih družabnih in kulturnih srečanj. Tako bo že čez nekaj tednov, v soboto, 22. decembra, v svetoivanski cerkvi nastopil Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. V prihodnjem letu pa bo praznovanje doseglo višek, saj napovedujejo izid publikacije o svetoivanski cerkvi, odprtje razstave starih slik in dokumentov ter koncert Komornega zbora Ave iz Ljubljane. Kot vsako leto, pa bo konec junija praznik župnijskega zavetnika s tradicionalno procesijo. književnost - Predstavitev knjige o njegovem življenju Alexander Langer je bil velik prijatelj narodnih manjšin, tudi slovenske V knjigarni Feltrinelli so včeraj predstavili knjigo "In viaggio con Alex" (Na poti z Alexom), ki govori o življenju in delu Alexandra Langerja. Knjigo, ki je izšla pri založbi Feltrinelli, je napisal Fa-bio Levi, ki je bil navzoč na predstavitvi. Langer (1946- -1995) je bil po rodu Južni Tirolec in je zato zelo dobro poznal stvarnost jezikovnih manjšin, tudi slovenske. Bil je politik, pisatelj in mirovnik, ki se je zelo angažiral za mir v Bosni-Hercegovini. Poleg Levija so na predstavitvi knjige govorili še Livio Sirovich, Fabio Scropetta, predstavnik krožka Istria ter Marino Vocci, kije bil Langerjev osebni prijatelj in ki je aktiven v Fundaciji-Stiftung Alexander Langer. Prav Vocci je izpostavil Langerje-vo občutljivost za narodne in jezikovne manjšine. Zanje se je prizadeval kot evropski poslanec zelenih in tudi v bocen-skem pokrajinskem svetu, kjer je večkrat prišel v spor ne samo z italijansko desnico, temveč tudi z Južnotirolsko ljudsko stranko. Predstavitev knjige o Alexu Langerju v tržaški knjigarni Feltrinelli kroma politika - Desnica »Božična« ofenziva posl. Menie Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia napoveduje »božično« politično ofenzivo proti državnemu finančnemu zakonu in proti predlogu novega statuta Furlanije-Julijske krajine. V njem ga seveda moti priznanje slo ven ske, fur lan ske in nem ške jezikovne skupnosti, ki po njegovem ne more biti temelj za upravno avtonomijo naše dežele. Nekatera odklonilna stališča do večjezičnosti, ki se pojavljajo v le vi sre di ni in zlasti v Demo krat-ski stranki je Menia ocenil za zelo zanimiva in spodbudna. Za desnico seve da. Tržaš ki skraj ni des ni čar bo v poslanski zbornici predlagal ponovno uvedbo neobdavčenega bencina v naši pokrajini ter podaljšanje veljavnosti Skla da za Trst, ki je z vstopom Slo -venije v Evropsko unijo dejansko skoraj izčrpal svojo vlogo. Povedal je tudi, da des na sre di na še ni izbra la predsed niš ke ga kan di da ta za spo mla -danske deželne volitve, ki menda ne bo Ren zo Ton do. / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 11 breg - Zbrali so se 50-letniki Veselo praznovanje Bilo bi jih lahko več, vendar jim je bilo - Za zaključek še skupna slika s »četrtstoletniki« Današnji hiter tempo življenja in vsestranska angažiranost ter podaljšana delovna doba so glavni razlogi, da si pri petdesetih letih še vedno mlad. Še do pred nekaj leti pa so se nam zdeli tisti, ki so dospeli do polovice stoletja, "stari". Marsikdo je bil že nono, saj je bilo takrat normalno, da si ustvaril družino in imel otroke zelo mlad. In čeprav praznujemo rojstni dan vsako leto, je petdesetletnica vsekakor cilj, neka prelomnica ali, kot mi je prijateljica voščila, prestop v najlepša leta. Upajmo... Letošnji petdesetletniki iz dolinske občine smo skupno praznovali prejšnjo soboto, ko smo se zbrali na večerji v gostilni Pri vodnjaku na Jezeru. Čeprav nas je v občini kar precej, se na večerjo niso prijavili vsi, na koncu se nas je zbralo le sedemnajst. Vseeno je bilo lepo in nam je bilo žal, da nismo imeli priložnosti, da Praznovanje okroglih obletnic je pri nas priljubljeno bi se srečali tudi z drugimi, saj se med seboj vsi poznamo in smo preživeli skupaj nešteto let, od vrtca naprej. Ob prijetnem praznovanju pa smo se spomnili tudi na Wilija in v popoldanskih urah obiskali njegov grob ter mu poklonili šop cvetja. Kot nalašč smo se isti večer v gostilni znašli s skupino Brežanov, ki so praznovali polovico naših let. Za spomin smo se nastavili za skupno fotografijo. (sž) sežana - Mladinski center Podlaga Dvojezična improvizacija za brezmejno zabavo Prejšnjo soboto je bil v Sežani poseben večer, ki so ga v okviru projekta Mejni dogodki priredili Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje iz Trsta, Mladinski center Podlaga in Klub študentov Sežana. Svetovni dan boja proti Aidsu so v »bunkerju« Podlage obeležili z improvizacijo. Po popoldanski likovni delavnici so mladeniči iz Ljubljane, ki sestavljajo skupino Impro-liga, improvizirali dvojezično predstavo z dekleti tržaškega Teatro Bandus, pristopila je še članica koprske ImprObale. Zmes smešnih situacij in neverjetnih pogovorov na odru je spravila slovenske in italijanske gledalce v jok... (af) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 8. decembra 2007 MARIJA, BREZMADEŽNO SPOČETJE Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 15.40. Jutri, NEDELJA, 9. decembra 2007 VALERIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1020,1 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. CI3 Lekarne Sobota, 8. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s pre- dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 16.50, 18.40 »Franček in zaklad Želvjega jezera«; 20.30, 23.00 »Beowulf«; 19.10, 21.40, 00.10 »Michael Clayton«; 16.40, 18.50, 20.50, 22.50 »Predzakonske zdrahe«; 15.10, 16.10, 17.10, 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Ratatouille«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hitman - l'assassi-no«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.15, 22.15 »Factory girl«; Dvorana 3: 11.00 »Fred Claus - Un fratello sotto l'albero«; 14.40 »Shrek terzo«; 16.30 »Il diario di una tata«; 18.15, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 »Come d'incanto«; 22.00 »Milano Palermo il ritorno«. SUPER - 16.30, 18.20 »Fred Claus -Un fratello sotto l'albero«; 20.15, 22.15 »La leggenda d Beowulf«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Hitman - L'assassino«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cuore«; Dvorana 5: 15.40, 17.40, 20.00, 22.10 »La valle di Elah«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. ODDELEK ZA GEOMETRE DTTZ ŽIGA ZOISA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat 13., 14. in 15. decembra 2007, od 17. do 19. ure. Informacije in pojasnila bodo nudili profesorji in dijaki, ki bi radi nadaljevali šolanje v gradbeni smeri. DAN ODPRTIH VRAT na liceju F. Prešerna bo v petek, 14. decembra 2007, od 18. do 20. ure, v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). M Izleti gdom«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Matrimonio alle Bahamas«; 10.50, 13.00, 14.55, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Hitman l'as-sassino«; 11.00, 13.05, 15.15, 16.35, 17.30, 19.50, 22.00 »Come d'incanto«; 11.00, 15.00 »Ratatouille«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nella valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »L'età barbarica«. FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La musica nel cuore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Ra-tatouille«; 18.30, 20.20, 22.10 »Le-zioni di cioccolato«. U Kino ALCIONE - 14.45, 17.00, 19.15, 21.30 »Ai confini del paradiso«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come d'incanto«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 10.55, 12.45, 14.45, 16.30, 18.15 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 11.00, 13.05, 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 10.45, 14.30, 19.50, 22.00 »La musica nel cuore«; 17.20, 19.45, 22.05 »Nella valle di Elah«; 20.00, 22.10 »The Kin- Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasi&tmedia. it > Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 Danes stopata na skupno življenjsko pot v "večnem mestu" Tamara in Giuseppe Mnogo veselja, zdravja in zadovoljstva jima želijo vodstvo in vsi kolegi Servisa, SDGZ-ja, Euroservisa in Servisa Koper Prispevki KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet, ki bo v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, voden ogled mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silve-strsko družinsko zimovanje SNEŽINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040-567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: fran-milcinski@libero.it. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca darujejo žena Anica, hčerka Adel-ka, sin Miki z Nadjo in vnuk Ivan 350,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca daruje vnukinja Maja z Erikom 50,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca darujeta Fani in Oskar Žerjal 50,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca darujeta Mirjam in Stanko Ivančič 50,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca daruje družina Gržinič iz Kopra 40,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca darujeta Paolo in Sorama Giorget-ti 30,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Miljota Zobca daruje P.P. 100,00 evrov za Amici del cuore. V spomin na Marija Puriča in Pepija Miliča darujeta Stano in Anica 30,00 evrov za MePZ Devin-Rdeča Zvezda. Namesto cvetja na grob Lina Orla daruje Anica Callin 50,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja v Škednju. Ob rojstnem dnevu očeta Franca Fab-ca daruje hči Anica 100,00 evrov za Sklad Sergija Tončiča. V spomin na našega nepozabnega Luci-jana Malalana darujejo Anica in sinovi 60,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na pokojne sosede Ede Zupančič, Franca Križmančiča, Danice Marc, Silvestra, Franca in Andreja Križmančiča, Antona Ražma in Antona Pečarja darujeta Marija Križmančič in Pepi Stoper 120,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V trajen spomin na svoje pokojne darujeta Legiša Marija por. Tence in Jo-han 100,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V počastitev spomina drage mame Ljudmile daruje Isa Arban 20,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Štefanije Petaros darujeta Sonja in Nada 40,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na Šervota Zobca darujejo Pavla, Sergij in Divna Sancin 30,00 evrov za Tamburaški ansambel KD France Prešeren. V spomin na svoje drage in na Lidijo Ferfolja darujejo Nadja, Srečko in Lara 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL, - Ul. F. Severo 2/3 AGIP, Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst 12 Sobota, 8. decembra 2007 TRST / 0 Prireditve RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 8. decembra 2007 ob 17. uri na glasbeni popoldan z naslovom »Bil je čas«. Ob 40-letnici Finžgarjevega doma nastopajo člani bivših ansamblov Taims, Galebi in Zvezde. Posebno vabilo gre vsem bivšim članom, ki so kakorkoli sodelovali pri katerih od openskih ansamblov. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v sklopu niza Večeri v knjižnici, v sodelovanju s SKD Igo Gruden prireja danes, 8. decembra 2007, s pričetkom ob 17. uri, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini gledališko predstavo »Čarobna noč«. Igrata Miranda Ca-harija in Livio Bogatec. Režija Mario Uršič. Vstop prost. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturne dejavnosti in dobrine sporoča, da se bo v okviru božičnega sejma 2007, danes, 8. decembra 2007 ob 16.30 odvijala plesna predstava »Roli's Christmas Day«, kateri bo sledila animacija z žon-glerji, koncert godbe iz Ilirske bistrice in srečanje lovcev občin Dolina, Brtonigla, Hrpelje-Kozina in Kočevje. Med srečanjem bodo lovci skuhali 150 metrov dolgo klobaso, ki jo bodo nato, skupaj z zeljem, brezplačno ponudili vsem prisotnim. V nedeljo, 9. decembra se bodo pobude nadaljevale s koncertom godbe iz Hrpelj-Kozine ob 18. uri. S PRAVLJICO NA... MAVRICO vabi vaščane na razstavo - mini sejem danes, 8. decembra 2007 in nedeljo 9. decembra 2007 v župnijski dvorani na Prose-ku. Otvoritev razstave bo danes, 8.de-cembra 2007, ob 10.uri. Zbirališče otrok bo ob 9.45. Toplo vabljeni! MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi na kulturni večer, ki bo v nedeljo, 9. decembra 2007 v Kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 17.30. Nastopili bodo gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba s predstavo »Kdor išče najde«, glasbena skupina Ana urca al pej dvej ter harmonikaš Zoran Lupinc. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturne dejavnosti in dobrine, v sodelo- vanju s SKD Slavec obvešča, da se bo na glavnem trgu v Boljuncu do 9. decembra, od 10.00 do 21.00 ure, nadaljeval božični sejem s prodajo raznih predmetov za prosti čas in krajevnih proizvodov. Vsak dan bo od 16.30 dalje kulturni spored. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Na razpolago je slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevina in še marsikaj. Razstava je odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Tržič, Župnijska dvorana sv. Nikolaja, 9. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopajo OPZ Romjan (dir. Aljoša Saksida), Mali romjanski muzikanti (dir. Silvia Pie-rotti), OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Laze, Podbonesec, Cerkev v Lazah, 14. decembra 2007, ob 20.30, »Božični koncert«, nastopajo OPZ Mali lujerji (dir. Davide Clodig), Solo-pevci Glasbene matice/ Špeter (prof. Krisztina Nemeth), MePZ Fran Ven-turini (dir. Cinzia Sancin); Boljunec, Občinsko gledališče F. Prešeren, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kan-tata«, nastopata OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo d'Arpe (dir. Tatiana Donis). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. decembra, na predavanje prof. Janeza Juhanta o socialni misli Janeza Evangelista Kreka ob 80-letnici njegove smrti. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras vabi na predstavitev knjige Sare Perini »Posebni bataljoni«. Knjigo bo predstavila Jasna Simčič, sodeloval bo MPZ Vasilij Mirk. Predstavitev bo v ponedeljek, 10. decembra 2007, ob 20.30 v dvorani Gospodarskega društvu na Kontovelu. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 16. do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. MLADINSKA REVIJA GALEB, Zadruga Novi Matajur in Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti vabijo na predstavitev prazničnega paketa najnovejših Galebovih knjig, ki bo v sredo, 12. decembra 2007, ob 17. uri v Tržaški knjigarni. Knjige bo ob navzočnosti avtorjev predstavila urednica Majda Železnik. Vsi otroci bodo prejeli simpatično darilo revije Galeb in tiskarne Graphart. SOMPD VESELA POMLAD vabi v sredo, 12. decembra 2007, ob 19.30 v Finžgarjev dom na večer »29 let petja«. Nastopajo Otroški pevski zbor in Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan, duo Rok Dolenc in Erik Purič. Gost večera bo ansambel Mladi kraški muzikanti. Prireditev bo povezovala Urška Šinigoj. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v četrtek, 13. decembra 2007, ob 20.30, na prireditev »Čarobna noč«, igrata Miranda Caharija in Livio Boga-tec, v režiji Marija Uršiča. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata »Srečamo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja tokrat z ogledom gledališke predstave »Devetsto«, v četrtek, 13. decembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Lepo vabljeni! SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13. decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo napro- Društvo Finžgaijev dom 40 LET vabi danes, 8. decembra na glasbeno popoldne Oblikujejo ga bivši ansambli T AIMS, GALEBI in ZVEZDE Dvorana Finžgarjevega doma začetek ob 17I1 Ivan Cankar ▼ v ROMANTIČNE DUŠE Režiser SEBASTJAN HORVAT v petek, 14. decembra, 20.30 Zdmženi abonmaji (Reda A, F) - z italijanskimi nadnapisi v soboto, 15. decembra, 20.30 - Red B v nedeljo, 16. decembra, 16.00 Zdmženi abonmaji (Redi T, C, K) - z italijanskimi nadnapisi OBVESTILO Predstava SVINJAK (nedelja, 9.12.) je zaradi tehničnih razlogov prenesena na kasnejši termin. l^a casa daj po simbolični ceni dne 14. decembra 2007 od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev novega koledarja v četrtek, 13. decembra 2007 ob 20.30, Hiška od Ljenčke, Trebče. ZSKD IN METRONOM vabita v četrtek, 13. decembra 2007, ob 17.30 v Narodni dom v ul. Filzi 14, v dvorano NSK na predstavitev DVD-ja »Svoboda res je zlata« v produkciji gledališke skupine Metronom iz Trsta. Predstava je nastala leta 2005 in je lepljenka pesmi iz zbirke Slovensko pesništvo odpora. Celotni posnetek predstave z vsemi dodatnimi podatki so opremljeni s podnaslovi v italijanskem jeziku. Pokrovitelji DVD-ja so ZSKD, pokrajinska VZPI in Zadružna kraška banka. Pobudo bodo predstavili Milan Pahor, Marina Rossi in Nerina Švab. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. TRUBAR-KAJUH IN VRTCA UBALD VRABEC IZ BAZOVICE organizira »3. Božični sejem« v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici 14., 15. in 16. decembra 2007, v petek, od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. V petek, ob 16.30 bodo nastopili učenci osnovne šole in malčki iz vrtca. Vljudno vabljeni. Dobiček bo namenjen O.Š. Trubar-Kajuh in vrtcu U. Vrabec. GRUPPO INCONTRO - V okviru koncertov, ki jih prireja U.S.C.I. Furlanije-Julijske krajine pod imenom »Nativi-tas« (tradicionalne božične pesmi Alpe Adrije) bo v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v cerkvi Sv. Vincenza De' Paoli (ul. Vittorio da Feltre, 11) vokalno instrumentalni ansambel »Gruppo incontro«, pod vodstvom Rite Susov-sky imel koncert z naslovom »Božične note«. Vstop prost. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. CERKEV SV. TROJICE NA KATINARI prireja v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 17. uri, »Božičnicar«, predstavitev knjige Igorja Gherdola »Un uomo«. Sodelujejo bas Aldo Žerlaj, sopran Giulia Tamplenizza, zbor Katticoro, dirigent Carlo Tommasi. Prispevki večera so namenjeni otrokom Az-zurre, z redko boleznijo. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. PODCENO PROSTI STREL NA CENO nrCEMBRA DO BOZICA VEDNO OPPRTft Do 9. decembra 2007 - Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - od ponedeljka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 13 Mladinski odsek KD KRAŠKI DOM vabi na Gledališka skupina SKK s predstavo »KDOR IŠČE NAJDE« Glasbena skupina ANO URCO AL PEI DVEI Harmonikas ZORAN LUPINC Jutri, 9. decembra ob 17.30 v Kulturnem domu na Colu Na Občinah I •»¥• i Predbožični likovni sejem prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah do 9.12.2007 PO-PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12 S Poslovni oglasi PODJETJE V GORICI išče izkušenega skladiščnika. Klicati 3351656259 PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO - ca 650 kv.m, odlična lokacija, pogled na morje, v občini Dolina. 3345728369. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040232444. HB Osmice Ü3 Obvestila H Mali oglasi PRODAM AVTODOM tip ford transit, letnik 1993, 65.000 prevoženih km, cena 11.600 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-225369. SNOWBOARD K2 155 cm, nov, prodam po polovični ceni in kupim krajšega, tudi iz druge roke. Tel.: 040-291477. 55-LETNA GOSPA iz Slovenije išče službo pri družini za varovanje otrok ali starejših oseb, celodnevno ali po urah. Tel. št. 040-200159. DIPLOMIRAN v matematiki nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel.: 347-9534644. HOTEL NA KRASU išče čistilko. Zainteresirani naj kličejo v dopoldanskih urah na tel. št. 040 - 214214. IŠČEM delavca za izdelavo kraškega zidu. Klicati na tel. št.: 348-6843456. IŠČEMO dvakrat tedensko (sreda in sobota) pošteno in marljivo gospo za čiščenje hiše. Klicati od 13. do 15. ure na št.: 393-7739728. KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253. KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci je odprt ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040-200898. PRODAJAM psičke pasme Labrador svetle barve, stare dva tedna. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 328-8289654 (popoldne ali ob večernih urah). PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040814212. PRODAM avtodom VW LT 28, letnik 1989. Tel.: 333-6727601. OBČINA DEVIN NABREZINA v sklopu niza VEČERI V KNJIŽNICI v sodelovanju s SKD IGO GRUDEN prireja danes, 8. decembra 2007 06 17.uri v KuCturnem domu Igo Gruden v Nabrežini /TI nAst I 4 i» A 4M*/1 A r+ZT K/1 Igrata Miranda Cafuirija in Livio Bogateč režija Mario UrSič PRODAM BOX-garažo za 2 avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giu-lia« - primeren tudi za skladišče - 32 kv. metrov: višina 3,8 m, širina 3 m in 10 m dolžine. Telefonirati ob uri kosila ali večerje na št. 349-8633811. PRODAM vespo 150 staro 10 let v dobrem stanju. Tel. 348-4487003. PRODAM VW Passat Variant 1.9 tdi highline, 130 konjev, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. v večernih urah na št. 334-3174852. OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040-229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Pre-benegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. KRUT NATURA sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj reiki-ja 2.stopnje, ki se bo odvijal 19. in 20. januarja 2008. Predavateljica Reiki Master bo na razpolago 12. decembra za predhodni obvezni razgovor. Za uro sestanka in vse dodatne informacije tel. 040-3720062, Krut, ul. Cicerone 8. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fo-togr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) obvešča, da bo razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila« odprta še danes, 8. decembra 2007 od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra 2007 od 10. do 13. ure ter od 16. do 18. ure. SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja danes, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dalje ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbirali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja od 5. do 9. decembra 2007 BOŽIČNI SEJEM na trgu v Boljuncu. Prisotni bodo prodajalci predmetov za prosti čas, krajevni proizvajalci in proizvajalci območja Alpe Jadran. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Od 16.30 dalje se bodo odvijale prireditve na prostem (glasba, ples, animacija za otroke). Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA - Odborništvo za socialno skrbstvo, v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščito in občinskim združenjem prostovolnih gasilcev Breg, bo priredila zbiralno središče hrane in pijače v okviru Božičnega sejma, od 5. do 9. decembra, na trgu v Boljuncu. Prostovoljci in člani občinske uprave bodo zbirali igrače (v dobrem stanju, brez okvare in po možnosti v škatlah); hrano za dolgotrajno uporabo (pakirane malice, riž, testenine in ostala hrana, ki se ne kvari); izdelke za higienske namene (milo, zobna pasta/ščetka, spužva za telo, razna čistila); oblačila in čevlje za otroke (0-14 let) in odrasle (čista in v dobrem stanju); šolske potrebščine (tudi še delujoče računalnike); zdravila. Vse, kar bodo zbrali, bodo pro-stovolci predali skladu »Fondazione Lucchetta-Ota-Dangelo-Hrovatin« in združenju »No bombe, ma solo cara-melle - ONLUS«. Akcija se nadaljuje še ves januar, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro na sedežu občinskega združenja prostovolnjih gasilcev BREG v Boljuncu (info. 040 8329210). SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. SDD JAKA ŠTOKA prireja »Božični knjižni sejem« in sicer v ponedeljek, 10. decembra 2007, od 20. do 22. ure, v dvorani Gospodarskega društva na Kon-tovelu in v sredo, 12. decembra 2007, od 18. do 20. ure, v Soščevi hiši. Razveselite svoje bližnje z lepo knjigo! ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spo-ta naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja »Otroške urice« v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 11. decembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku. Pravljico »Čarobne sani« bo pripovedovala Ivana Terčon. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 11. decembra 2007, na večer na temo »Preboj zamejskega podjetništva: kako in kje?«. Pogovor z Edijem Krausom, generalnim direktorjem podjetja Julon, bo vodila novinarka Vlasta Bernard. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, pričetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 11. decembra 2007, ob 20.45, na sedežu v Padričah redna pevska vaja. SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo potekal od srede 12. decembra do sobote 15. decembra 2007, vsak dan od 16.00 do 20. ure, v društvenih prostorih v Nabrežini. O.Š. A. SIRKA IZ KRIŽA prireja božični sejem v šolskih prostorih. Otvoritev v četrtek, 13. decembra 2007 ob 18. uri. Urniki: v petek 14. decembra od 14.0015.30 in v ponedeljek 17. decembra od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13. decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14. decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika. SPDT - TRST prireja v petek, 14. decembra 2007 »društveni večer«. Prikaz filmskih zapisov, diapozitiv in slik o društveni dejavnosti v sezoni 20062007 bo v K.R. Domu Briščki z začetkom ob 20.30. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Venturini od Domja, organizira v petek, 15. decembra 2007, ob 18.00 uri, v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu od ponedeljka 10., do četrtka 13. decembra 2007, od 10.00 do 12.00 ure. SK DEVIN IN SCI CLUB 70 v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina prirejata na sklepno tekmo ob koncu prvega dela projekta »Šola Šport«. Vabljeni predvsem starši osnovnošolcev, v soboto 15. decembra 2007, na plastično progo v Nabrežini ob 10. uri. SK DEVIN v sodelovanju z jusom iz Sliv-nega in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabi na »Srečanje ob božičnem drevescu«, ki bo v soboto, 15. decembra 2007, s pričetkom ob 18.30, na trgu v Slivnem. Nazdravili bomo s čevapčiči in vinom. Zaželjene so domače slaščice in božično razpoloženje. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040411635 ali 040-415797. Vabljeni! ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Grilanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. SKD TABOR vabi v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.To-mažiča in tovarišev. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 22. decembra 2007, s pričet-kom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Olga Zobec vd. Mauri Žalostno vest sporočajo hčerka Sonia z možem Marjanom, vnuk Ivo ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 10. decembra, od 11.00 do 13.20 v Ulici Costalunga. Žarni pogreb bo v petek, 14. decembra ob 12.30 v cerkvi v Borštu. Boršt, 8. decembra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Dragi teti Olgi v spomin. Gabriele z Livio Za drago svakinjo in teto Olgo žalujejo Stana, Lojzi, Sergij, Stojan, Valter, Suzi z družinami Ob izgubi drage mame, tašče in none Olge izrekamo hčerki Sonji, zetu Marjanu in vnuku Ivotu ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje MePZ Slovenec-SIavec in PD Slovenec Draga Sonja, v tem težkem trenutku sočustvujemo s tabo in tvojo družino Marija in Bruno, Mima in Boris, Sonja in Stevo, Milena in Slavko Ob boleči izgubi drage mame Olge izrekamo Sonji in družini iskreno sožalje. Pustni odbor Boršt-Zabrežec Ob boleči izgubi mame Olge izrekajo Sonji Mauri iskreno sožalje županja, upravitelji in kolegi Občine Dolina 8.12.1907 Danes bi moj oče 8.12.2007 Karlo Leban praznoval 100 let. Z ljubeznijo se ga spominjamo hči Anuča, zet Uči in vsi njegovi Lonjer, 8. decembra 2007 14 Sobota, B. decembra 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH Iznevjereni sanjari bodučnosti Milan Rakovac_ Da se razumijemo, nisam ispraz-ni idealist, Europa mora imati svoje granice, ali u njih moraju uci Abhazi-ja i Osetija, Armenija i Gruzija i Če-čenija, taj starodrevni Kavkaski krug. I moraju uci naša braca sva južnosla-venska. I albanska. Zato se pretjerano ne veselim ovom širenju EU „na por-cije", preferiram ideju Romana Prodi-ja (dok je predsjedao Europskom ko-misijom) da se odrede granice EU, i da se tada EU takorekuc odmah proširi... Van pišen, lipi muoji, na muoj muod, neto i šceto ča pensan, pak ne zamirite: Pozivaju me na sve strane, da se pridružim schengenskome slavlju na Škofijama 21. decembra; ma rajš' crknem! Što to imam slaviti, u svom hr-vatskom purgatoriju; „u meni neka tajna bezimena/ u meni neka tuga moje brace Slavena"; ma ča da me vesele sve duže file indiane na Bregani i Dragonji, kuda stalno prelazim iz države u državu??? Moja generacija pamti LA PROPUSSNIZZA izmedu Zone A i Zone B, zatim tvrdu granicu poslije 1947. i ratobornog stanja na njoj. Zatim prvo olakšanje našeg privatnog stanja poslije 1954., te krajnjeg otopljenja po-slij e 1975. :Hladni rat j oš me zebe u kostima, kao i sve nas koji pamtimo mnoga zatvaranja i rijetka otvaranja ovog našeg pograničja. Germanski, romanski i slavenski svijet ovdje stolje-cima maše mačevima i zastavama, ho-teci nas prisvojiti i posvojiti; i sada tek počinje proces u kojem je moje ujed-no malo i tvoje, a tvoje moje, i sve je pomalo naše, europsko; počinje proces stvaranja Europe i rastvaranja Nacionalne Države. Pa ako je Schengen nužna stepenica na „golden stairway to the sky", OK, potrpjeti cemo i to; ali mislim da slaviti još ne može-mo, mislim da bi slavlje bilo pomalo i nepristojno za mnoge od nas, i tu ne mislim na sebe samoga, che vado sem-pre qua e la, cussi che go amici doga-nieri e frontalieri de tutti colori nassionali. Mislim da se ne mogu veseliti napose zbog Bosne ili Makedonije, zbog spomenute Abhazije i Gruzije; jer Abhazi (muslimanski etnos svoje kulture i jezika, unutar Gruzije) i danas trpi od Gruzijaca kao i u doba cara Nikolaja i Gruzina Staljina; jednako onako kao što su trpjeli Gru-zini od Rusa i svoga sunarodnjaka Staljina... Me par che pena 'desso capita qua La Peste Schengen (by Rastko Močnik), perche Slovenia iera C un'avant-Schengen piutosto morbido nei anni passati, l'Italia faseva finta de esser seria, solo lAustria propio ne controlava come el bon dio de Sche-negen comandava. Ma, intanto, Putinje načinija jaku Rusiju, pak moremo jopet zakan-tati „nas i Rusa dvjesta miliona, nema više Štuka aviona", samo ča smo mi drugi jur siti i pijani svih tih sanj, hr-vackih i južnoslavenskih i sveslaven-skih, i se domislimo da su nan naši stari govorili da je Italija bila slaba, Jugoslavija altretanto (vidimo sada kako se reciklira historija; inflacija prijeti Italiji, Slveniji, Hrvatskoj), samo Austri-ja blažena da je bila država za čovika! I zato ne bin volija drugo sanjivati sla-vienske sanje, nego pur biti u europ-skoj fameji. A uona mi govori, ala, ala šu, levajte se Hrvati, ča bolje morete pak ste tik-tak s nami. Tik-tak da, ma kad ce biti ta tik-tak? Ne virujemo mi iznevjereni sanjari buducnosti drugo maša čuda u buducnost, bi bilo bolje da nan je bolje sad zajno. I zato me veseli ča, malo pomalo, Istra dobija K.undK. auru, me par. A di drugo po uven našen rasuten svitu stare kulture i novih držav, kad kun-fini padaju i na bot ne bude drugo do-ganijeri i frontalieri ča ce te braniti ud unega drugega. I ča? Rabi samo kapi-ti da se ni ča strašiti ud tega drugega, almeno zato ča je i njega strah tebe, kako ča je tebe strah njega. Na strahu nas drže naše države vjekovima, i na barbarskoj prijetnji, kako bi rekao Coetze autor romana-pa-rafraze Kavafisove pjesme „Dolazak barbara"; barbari ne postoje, dolazak barbara, i strah od njih, izmišlja Car-evina da bi nas držala u pokornosti. Trst je svjedok; altroke Slavi (S'ciavi), la citta xe piena de tutte le rasse e colori, e poi?! Ti mučni, vrijedni, strpljivi, radni ljudi sa svih kontinena-ta u svakome slučaju tek sada stvara-ju stvarnim tršcanski smiješni ponos svojim kozmopolitizmom. Iskreno govoreči, jedva čekam dan kada ce Slovenija i Hrvatska biti jednako privlačna svim ljudima punim nade i bi-jede, koji preko našeg teritorija sada tek tranzitornog pokušavaju doci na Zapad. I zato se ne veselim niti danu kada ce se Schengen premjestiti sa Dragonje, Kupe, Sutle i Mure na Savu, Unu, Dravu, Dunav; treba platiti cije-nu povijesti, slažem se, napose urede-nje unutarnjih nacionalnih sustava primjereno standardima EU, ali to je sve čemu se valja rado vati! KOPER - Galerija Severia Februarja 2008 poklon Avgustu Černigoju ob 110-obletnici rojstva Organizator vabi k sodelovanju lastnike Černigojevih unikatnih del Koprska prodajna galerija Severija, ki se nahaja na Pristaniški ulici 3, je bila ustanovljena štirinajst let od tega. Ukvarja se s prodajo in odkupovanjem slikarskih del. V njenih zbirkah lahko zasledimo dela tako starejših kot sodobnih slovenskih in tujih avtorjev. Letni program galerije običajno predvideva eno razstavo posvečeno perspektivnim zastopnikom mlajše generacije, eno razstavo namenjeno velikim mojstrom preteklosti in nekaj razstav je namenjenih sodobnim umetnikom. Vodstvo galerije se za mentorstvo in posvetovanje opira na posvetovanja zunanjih sodelavcev, kot na primer likovnih kritikov in umetnostih zgodovinarjev dr. Leva Menašeja, dr. Petra Krečiča, dr. Pina Bonanna in drugih. Po uspešni februarski razstavi, na kateri so bile predstavljene slike slovenskih impresionistov, bo galerija Severija v februarju naslednjega leta poskrbela za novo prestižno pobudo. Tokrat bo na vrsti razstava, posvečena Avgustu Černigoju ob 110. obletnici njegovega rojstva. Odprtje omenjene pobude, katere zamisel izvira predvsem iz želje prirejanja odmevnega kulturnega dogodka, bo 8. februarja ob 18. uri, trajala bo približno mesec dni. Razstavljena bodo olja na platnu in na kartonu, dela na papirju in prostorski objekti. Dr. Peter Krečič, strokovnjak za Černigojeva dela, bo pripravi obširen katalog o avtorju, ki bo izšel v 3000 izvodih. Že omenjenemu dr. Petru Krečiču bo poverjena tudi postavitev razstave in otvoritveni govor. Kljub temu, da galerija razpolaga s številnimi Čer-nigojevimi eksponati, vabi morebitne lastnike unikatov umetnikovih del, da stopijo v stik z pobudnikom razstave. Kdor želi predstaviti na razstavi dela, ki so v njegovi lasti, se lahko javi do božiča, da se pravočasno poskrbi za slikanje eksponatov in oblikovanje kataloga. Pobudnik namerava v soglasju z lastniki del razstavo predstaviti tudi v Ljubljani in Kranju. Kdor želi podrobnejše informacije lahko kontaktira lastnika galerije Davida Severja na telefonsko številko 0038640345957. Kaj več o galeriji Severiji dobite na spletni strani www.galerija.severija.si. Štefan Turk NEMČIJA Umrl glasbenik Stockhausen > A Znan je bil po svojih glasbenih kompozicijah, ki jih še danes označujejo za avantgardne, sperimenta-len. Karlheinz Stockhausen je umrl že v sredo, vendar se je novica prišla v javnost šele včeraj. Skladatelj je bil star 79 let, ob tem, da je bil zelo plodovit skladatelj, napisal je okrog 300 kompozicij, je bil tudi glasbeni teoretik. Stockhausen je bil univerzitetni profesor, teorijo glasbe pa je obravnaval v svojih številnih spisih. V praksi in teoriji je odločilno vplival na glasbo 20. stoletja, bil je med prvimi utemeljitelji elektronske glasbe in je tako vplival na generacije mlajših glasbenikov. TRST - Sezona Koncertnega društva Lep koncert Schubertovih skladb Mlado violinistko Julio Fischer je odlično spremljal pianist Martin Helmchen - Duo je izvedel monografski program Duo na tržaškem koncertu Štiriindvajsetletna bavarska violinistka Julia Fischer je v Trstu prvič nastopila pred dvema letoma in zapustila izredno dober vtis: lepa, elegantna pla-volaska je študij violine začela, ko je bila stara komaj štiri leta, kar se odraža v izredno naravnem in sproščenem odnosu z instrumentom. Zelo naravno se je njena muzikalna narava spojila s spremljevalcem, ki je bil tokrat odlični mladi nemški pianist Martin Helmchen. Duo je za občinstvo tržaškega Koncertnega društva oblikoval monografski program, kije do pičice ustrezal njunima značajema: Franz Schubert, nežni in pesniško navdahnjeni skladatelj je zaživel v vseh odtenkih svoje glasbene izpovedi, ki se največkrat razvija na podlagi pozne klasične oblike, že skoraj v slogu Biedermaier, toda nikoli ni salonsko puhla ali samovšečna. Julia Fischer je umetnica, ki išče v glasbi dovršenost in lepoto: njena igra natančno odseva znunaji videz: večerna črna obleka ima na hrbtu globok izrez, prepreden z lesketajočimi trakci, spredaj pa se spogledljivo odpira rez, kot bi namigoval na temperament, ki se lahko vsak trenutek razvname s plamtečo potezo. Največkrat prevlada suverena kontrola, ki je potrebna v klasično zasnovani interpretaciji Schubertovega Dua v A-duru op.162 D 574: dialog med violino in klavirjem je bil izredno uravnovešen, kar se bolj redko dogaja, kajti praviloma zvoč- nost klavirja odločno preglasi violino, Martin Helmchen pa se je izkazal kot izredno tankočuten spremljevalec, ki je dialog oplemenitil v popolnem sozvočju interpretativnega hotenja. Jasnina prvega Allegra, dunajska bistrost Scherza, nežna otožnost Andanti-na in igrivost zaključnega stavka so se med dvojico prelivali v bogastvu razpoloženjskih slik, ki sta jih mlada umetnika oblikovala z užitkom in okusom. Program ni sledil kronološkemu zaporedju, kajti po Duu je bil na vrsti Rondo' brillante v h-molu op.70 D 895: Julia in Martin sta svoji igri dodala virtuoznosti, nista pa spregledala spevnih elementov, ki jih je Schubert vtkal v partituro. Da je skladatelj že v najstniških letih spletal božanske melodije, je duo dokazal v Sonatini v a-molu op.137 št.2 D385: draguljček sedemnajstletnega komponista sta mlada interpreta izbrusila s predanim muziciranjem, vsaka fraza je bila smiselno in mehko zaobljena, okraski niso bili odvečna šara, temveč sestavni element sveže, a vendarle nikoli preprosto naivne pripovedi. Poslednji biser lepega programa je bila Fantazija v C-duru op.159 D 934: tudi ta duo je Schubert, kot že prej Rondo' D 895, posvetil violinistu Josefu Slavi-ku in pianistu von Bockletu, delo paje naletelo na zelo hladen sprejem občinstva in rokopis je z mnogimi umetninami dolgo let ležal neobjavljen. Težko je po- zabiti na vrhunsko interpretacijo, ki sta nam jo ravno med sezono tržaškega Koncertnega društva pred petimi leti podarili Viktoria Mullova in Katia Labeque, toda velike umetnine nam razodevajo svojo nesmrtno lepoto v različnih odtenkih. Schubertova fantazija se je razbohotila na utrinku samospeva Sei mir ge-grusst, mojstrsko obvladanje tehnike variacije je blago in čustveno melodijo preobrazilo v neverjetno zaporedje zdaj briljantnih, nato igrivih, pa globoko melanholičnih različic. Od vsega začetka, ko klavir preliva trilčke v tipičnih Schubertovih modulacijah in pripravlja nežno, skoraj skrivnostno brstenje dolge melodije, ki jo violina postopoma razvija in nadgrajuje, je bilo v interpretaciji občutiti popolno skladnost in sozvočje. Martin Helmscheln je na klaviaturi ustvarjal dragocene vezenine, Julia Fischer je dokazala tudi virtu-ozni temperament, ki zaživi v tehnično zahtevnih in briljantnih pasažah, njene poteze pa se tudi v najos-trejših prijemih zaključijo z dovršeno mehkobo. Navdušeni aplavzi so nagradili odlično dvojico, ki se je po prisrčnem medsebojnem objemu odločila za dodatek: po umetniškem vrhuncu Fantazije je bila izbira zelo težka, umetnika sta monografsko sliko podaljšala in zaokrožila z drugim stavkom prve Schubertove Sonatine, ki je sklenila lep, blagozvočen in bogat večer. Katja Kralj NAROČNINA 2008 o o "O o. M Q cn 3 o o ^ s CM ID O Lf) 00 s >0 O CM m 00 00 C\l o o. 00 o "O ca >o _ca o. ca £= > o C =3 >o ca O >o .c o (O — cd a) +-> m ^ 00 O -Sž o 1R -2 -o .0) o ra SPn N M £= CD ta c =J >o £ -t—j X/) O > '3 >N a> "O (D . -i—' I X/) O oo r^ o i—i o o o o o 00 o CM CM o 00 CM CT> "O o a. oo oo mai oo S ob ta ta >o ai o >o o ca £= C >co >o § « >o -0 ca £ 2 ca ca c ca n ca j*. >o a) E -t—> ■ ■ c J" J" ca £= E o O N c ca ca >n ca 'E c M N >c/> o a. ca c r- CU 45 ■=, > C T3 JD cn ca c £ > > S O o < ti i: ca ca 00 00 ca 00 c ca^ Zj "c T3 o > o CO C _a o "O a) _q o O S £= ca _Q ca c >N =3 "O ca M 00 CD O <- >o ca ca ^ c ca ca >cn ca ca c >N £= > CU £= "O ca M cu £ o E ca 3 M ca i c ZA NAKAZILA: Ko je treba združiti moči. Ko je treba takoj, s konkretnimi dejanji, nuditi pomoč tistemu, ki jo potrebuje, je Primorski dnevnik vedno med prvimi. Kot nosilec solidarnostnih pobud, kot vesten in vztrajen poročevelec. Naročite se na Primorski dnevnik: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali časnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Poleg tega pa boste lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Brez dvomov. 1 6 Sobota, 8. decembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Novi prodajni prostori bodo hkrati služili promociji Goriške brez meje Na tržnici sedem stojnic s pridelki iz čezmejnega prostora Na razpolago bodo kmetom iz Veneta, Furlanije-julijske krajine in Slovenije Romoli in Marsilio med ogledom stojnice s pridelki z Banjške planote BUMBACA GRADIŠČE - Poklon Alpijevi in Hrovatinu V Somaliji nista bila »na počitnicah« Z okroglo mizo o novinarskem delu v vojni in miru ter z gledališko predstavo »La Vacanza«, kije posvečena umoru novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina, se bo v ponedeljek, 10. decembra, v Gradišču zaključila mirovniška pobuda goriške pokrajine Mesec miru. Na dan, ko se spominjamo skupščine OZN iz leta 1948, kije sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah, bo v dvorani občinskega sveta v Gradišču ob 17.30 okrogla miza z naslovom Vojne beležke in agenda miru. Pri posvetu bodo sodelovali Marko Marinčič, pokrajinski odbornik za mednarodne odnose in mir, Luigi Grimaldi, novinar tednika Famiglia Cristiana, Ema-nuele Giordana, novinar revije »Let-tera 22«, Roberto Natale, predsednik sindikata italijanskih novinarjev FNSI, Franco Siddi, državni tajnik sindikata FNSI, dalje Carlo Muscatello, predsednik novinarskega sindikata dežele FJK Assostampa, Roberto Collini, direktor deželnega sedeža RAI za FJK, Piero Villotta, predsednik novinarske zbornice FJK, Marino Andolina, odbornik Sklada Luchetta Ota DAnge-lo Hrovatin, in Andrea Bellavite, novinar in svetovalec pri odborništvu za kulturo dežele FJK. »Okrogla miza bo priložnost za razpravo o novinarskem delu v miru in vojni,« je včeraj povedal Marinčič in pojasnil, da bo na posvetu prisoten nov vrhu sindikata italijanskih novinarjev. Po besedah pokrajinskega odbornika bo okrogli mizi sledila gledališka predstava, ki jo bodo uprizorili ob 21. uri v dvorani Bergamas. »Gledališko delo sta pripravili Marina Se-nesi in Sabrina Giannini in je priredba reportaže z naslovom Nič drugega kot gola resnica avtorice Sabrine Giannini za oddajo Report,« je pojasnil Marinčič in nadaljeval: »Uprizoritev je nastala kot počastitev raziskovalnega dela novinarjev in opisuje dogajanje v zvezi z umorom novinarke tretjega programa Tg3 Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina.« Po Miran Hrovatin Marinčičevih besedah so Alpijevo in Hrovatina ubili v Mogadišu 20. marca 1994, njun umor pa pušča po trinajstih letih preiskovanja, s katerim se je ukvarjala tudi parlamentarna komisija pod vodstvom bivšega Berlusco-nijevega odvetnika Carla Taormine, številna odprta vprašanja. Alpijeva in Hrovatin naj bi po navedbah Marin-čiča prišla na sled italijanski kriminalni združbi, ki je uvažala v Somalijo orožje in nevarne odpadke, le-te pa naj bi zakopali pod cesto, ki so jo v afriški državi gradili z denarjem združenj kooperantov. Letošnjega 12. junija je javni tožilec Franco Ionta, ki je vodil postopek o zadevi Alpi-Hrova-tin pri javnem tožilstvu v Rimu, zaprosil za zaustavitev postopka. Javni tožilec je v obrazložitvi navedel dejstvo, da ni mogoče ugotoviti odgovornih za umor Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina razen somalskega vojaka Hashija Omarja Hassana, kije bil zaradi dvojnega umora v Mogadišu obsojen na 26 let zaporne kazni. Rimsko sodišče ni ugodilo javnemu tožilcu, saj je sodnik Emanuele Cer-sosimo zahteval, da se preiskava nadaljuje. Po mnenju Cersosima sta bila namreč Alpijeva in Hrovatin ubita zaradi raziskovalnega dela, njun umor pa naj bi naročili iz Italije. Ob tem je Marinčič pojasnil, da so za gledališko predstavo, ki jo bodo kot že rečeno uprizorili v ponedeljek, izbrali naslov »La Vacanza«, ker je svojčas odvetnik Taormina dejal, da sta Alpijeva in Hrovatin odšla v Somalijo »na počitnice«. (dr) V krilu goriške tržnice, ki gleda na ulico Boccaccio, so včeraj predali namenu sedem novih stojnic, na katerih bodo kmetje iz FJK, Slovenije in Veneta ponujali svoje tipične pridelke. Prodajne prostore so uredili na 270 kv. metrih površine s finančnim prispevkom, ki so ga prejeli za realizacijo čezmejnega projekta Interreg z naslovom TIPI-NET. »Projekt, s katerim bodo ustvarili mrežo točk za promocijo tipičnih izdelkov med Alpami in Jadranom, poteka na področju Veneta, FJK in vzhodne Slovenije,« je med včerajšnjo svečanostjo povedal Stefano Cosma iz goriške občine. Ob njem so spregovorili še župan Ettore Romoli ter deželna odbornika Franco Iacop in Enzo Marsilio, prisotni pa so bili številni krajevni upravitelji in predstavniki kmečkih organizacij, ki so vključeni v pobudo. Nosilci projekta, pri katerem sodeluje podjetje Euroservis, so namreč goriška občina, pokrajina Benetke in Kmetijsko gospodarski zavod iz Nove Gorice, med partnerji pa sta tudi občina Šte-verjan in Kmečka zveza. Po Romolijevih besedah je temelje projekta TIPI-NET položila prejšnja občinska uprava, sedanja pa ga je pospremila do uresničitve. Župan je še poudaril, da mora Gorica spet postati središče svojega zaledja, k temu pa bodo nedvo- mno pripomogle tudi nove stojnice, na katerih bodo ponujali pridelke tudi kmetje iz Slovenije. Marsilio je pojasnil, da kmetje potrebujejo neposreden stik s kupci, zato pa so novi prodajni prostori goriške tržnice še kako dobrodošli. Podobnega mnenja je bil Iacop, ki je pozval goriško občino, da naj se aktivno vključi v novo evropsko programsko obdobje 2007-2013. Nagovorom je sledil ogled stojnic, na katerih so bile razstavljene dobrote z obeh strani meje. Eno izmed stojnic so z briškim vinom in suhim sadjem iz Benečije pripravili Kmečka zveza ter slovenski vinarji iz Šte-verjana in z Oslavja, na drugi pa je bilo mogoče okusiti dobrote z Banjške planote. Ob včerajšnjem odprtju je bilo obloženih vseh sedem prodajnih prostorov, sicer pa so svojega upravitelja doslej dobile le štiri stojnice. Zanje bodo skrbela štiri kmetijska podjetja iz goriške občine, za ostale tri stojnice pa še niso našli upraviteljev, ker pravzaprav pravilnik o njihovi uporabi še ni bil odobren. »V pričakovanju na pravilnik bomo tri stojnice uporabljali za predstavitve pridelkov, ne pa za njihovo prodajo,« je pojasnil Cosma. Prihodnji teden bodo center za promocijo tipičnih proizvodov odprli v Novi Gorici, marca pa na Jazbinah. (dr) GORICA - Po ocenah Trgovinske zbornice Bencin proste cone ne bo dočakal konca leta Bencin proste cone po ugodni ceni ne bo dočakal konca leta. Rezervoarji bencinskih servisov se bodo predvidoma izpraznili okrog 20. decembra. Tako so ocenili na goriški Trgovinski zbornici na podlagi porabe zadnjega meseca. Prosta cona bo torej de facto izumrla pred napovedanim rokom 31. decembra. Najbolj črnoglede bojazni se uresničujejo, opozarjajo goriški črpalkarji, ki beležijo krepak upad prodaje goriva in že napovedujejo odpustitve uslužbencev. Vozniki namreč vse pogosteje prehajajo mejo in se »zatekajo« k slovenskim črpalkarjem. Cena slovenskega bencina sicer ni ugodna kot cena proste cone, vendar je nižja od cene deželnega bencina. Čez mejo seveda odhajajo predvsem lastniki vozil na dizelski pogon, saj je prihranek precejšen. Kot znano, dizelsko gorivo proste cone ni več na prodaj od konca oktobra, tako da so odtlej zabeležili na Goriškem tudi do dvakrat manjšo prodajo dizla. Italijanski črpalkar-ji naslavljajo na deželo FJK zahtevo, naj se deželna cena ne razlikuje od slovenske. Pristojna deželna odbornica Michela Del Piero pojasnjuje, da deželna cena po zakonu ne more biti nižja od slovenske, da pa so cene odvisne predvsem od črpalkarjev, ki se ravnajo po režimu proste konkurence. V goriški občini deluje petnajst bencinskih servisov; vsi ne bodo preživeli ukinitve proste cone, trdijo črpalkarji, saj naj bi jih bila po njihovi oceni dovolj polovica. GORICA - Občina Prevajalca za seje občinskega sveta Stefano Ceretta BUMBACA »Goriška občina je pionirsko odprla slovenski urad in omogočila manjšini prednosti, ki jih predvideva zakonska zaščita. Čas je zrel, da to zagotavljanje pravic utrdimo in mu damo trajno finančno podlago. Ne moremo biti odvisni od letnih projektov in negotovih financ. Danes sicer imamo na razpolago denar, čez eno ali največ dve leti pa bo nadaljnje zagotavljanje pravic postalo problem. Da se zakon izvaja, je potreben denar, kar zakonodajalec rad pozablja,« pravi goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, ki mu med drugim pripada manjšinski resor. Na včerajšnjem zasedanju je občinski odbor namreč sprejel sklep, na podlagi katerega bodo do 15. decembra predložili na deželo prošnjo za financiranje prevajalske službe na občini po zakonu 482/1999 za skupni znesek 133.981 evrov; izrecno se omenjata po dva prevajalca za slovenski in furlanski jezik. Po en slovenski in furlanski prevajalec bo zaposlen v jezikovnih uradih, medtem ko bosta ostala dva vskočila ob potrebi zunaj rednega urnika in naj bi skrbela za simultano prevajanje sej občinskega sveta. Včeraj odobreni program za zaposlitve prevajalcev na podlagi pogodb za nedoločen čas se nanaša na leto 2007 in ga bodo prikrojili prejetemu prispevku. »Preverjamo možnost, da bi zagotovili prevajanje na občinskih sejah,« je pojasnil Ceretta in dodal, daje goriška občina pripravljena nuditi svojo prevajalsko službo in slovenski manjšini namenjene storitve tudi drugim občinam iz seznama po zakonu 38/2001, za kar bo potreben dogovor. Trenutno sta prevajalca na goriški občini zaposlena z enoletno pogodbo in z denarjem iz lanskega leta. Niko Simoniti za slovenščino so potrdili novembra, Micheleja Mesaglia iz furlanskega urada pa v prvih decembrskih dneh. Če bo občina prejela zahtevani denar, bo razpisala natečaj za dodatna prevajalca. ČRNA KRONIKA - V Trentu umrl 41-letni kramar Marcello Franz Tragično naključje Pred natanko enim letom ga je med Andrejevim sejmom Goričan zabodel v trebuh Dne 5. decembra 2006 ga j e Gori-čan zabodel v trebuh, na isti dan po enem letu pa je izgubil življenje v prometni nesreči na južni obvoznici mesta Trento, po kateri se je vozil s kolesom. 41-letni kramar Marcello Franz po rodu iz Tolmeča je živel ob robu družbe in ni imel stalnega bivališča. V mladih letih je zapustil starše, ki so si dom uredili v Mužcu, zatem pa je potoval iz kraja v kraj in na sejmih prodajal svoje blago. Družina ga je dolgo let pogrešala, lani pa je njegovo ime stopilo v ospredje kronike, saj ga je v Gorici v dneh Andrejevega sejma 53-letni domačin Francesco Rubino z nožem zabodel v trebuh. Franza so takrat prepeljali v goriško bolnišnico s pridržano prognozo, življenje pa so mu rešili s kirurškim posegom. Po okrevanju je 41-letni kramar zapustil Gorico in se ponovno odpravil v svet. Usodno mu je bilo kolesarjenje v poznih popoldanskih urah po obvoznici južno od Trenta, kjer ga je podrl avtomobil. Zgleda, da je Franz naenkrat spremenil smer vožnje, zato pa se voznik avtomobila ni uspel izogniti usodnemu trku. TRŽIČ - Pred zavodom INAIL Protestni shod Včeraj spet nesreča na delu: tržiški delavec padel z odra Spet nesreča na delovnem mestu. Delavec iz Tržiča, 27-letni M.P., se je včeraj poškodoval na gradbišču v Ogleju; padel je z gradbenega odra, visokega tri metre. Na zdravljenje so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Večjo varnost in zajezitev nesreč na delo zahtevajo tudi sindikati kovinarjev FIOM, FIM in UILM, ki so sklicali za ponedeljek, 10. decembra, protestni shod pred tržiškim sedežem zavoda INAIL. Zahtevali bodo, da se prizna izpostavljenost azbestu za delavce, ki so bili v tržiški ladjedelnici Fincantieri v stiku z rakotvornimi vlakni pred 31. decembrom 1988, kar bi več sto zaposle- nim omogočilo upokojitev. Že včeraj so delavci iz Fincantierija in drugih industrijskih obratov iz Tržiča prekrižali roke in se dve uri vzdržali od dela, da bi opozorili na slabe varnostne razmere v težki industriji. S stavko so izrazili solidarnost svojcem umrlih in poškodovanih delavcev iz turinske livarne Thyssen Krupp, v kateri se je v četrtek zaradi izlitja vročega olja vnel požar. »Sodstvo mora ugotoviti vzroke nesreče, podjetja pa morajo spoštovati varnostne predpise,« so poudarili predstavniki sindikatov, ki opozarjajo delodajalce, da morajo zagotavljati varnost in skrbeti za zdravje zaposlenih. / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 17 nova gorica - Včerajšnja okrogla miza Končno Schengen ni pritegnila veliko občinstva Olajšana bo oblika gibanja, hkrati padajo tudi meje v glavah Pahor: »Odločitev o skupni prihodnosti je v rokah odgovornih ljudi na obeh straneh meje, a ne le županov« Včerajšnja okrogla miza Končno Schengen v dvorano občinske stavbe ni pritegnila veliko občinstva. Morda je temu res botrovala bera drugih dogodkov, ki so istočasno potekali, kot je na začetku dejal Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko, ki je bila poleg informacijske točke Europe direct in no-vogoriške mestne občine soorganizatorica dogodka. Napovedano udeležbo je odpovedal notranji minister Dragutin Mate; namesto njega je ministrstvo zastopal državni sekretar Zvonko Zinrajh. Ostali gostje na okrogli mizi pa so bili še evroposlanec in domačin Borut Pahor, namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve Gregor Krajc, vodja oddelka za državno mejo in tujce v sektorju uniformirane policije na novogo-riški policijski upravi Bruno Ipavec, vodja oddelka za državno mejo na generalni policijski upravi Drago Poštrak in odbornik za čezmejno sodelovanje na goriški pokrajini Marko Marinčič. Le-ta ni bil edini gost z italijanske strani, saj sta med občinstvom izstopala Livio Semolič, asistent ministrskega podtajnika Miloša Budina, in deželni odbornik Roberto Antonaz. Medtem ko so predstavniki policije in ministrstva povzeli večini že znana, predvsem tehnična dejstva, ki se nanašajo na vstop Slovenije v schengensko območje, je Borut Pahor spregovoril predvsem o priložnosti, ki se po odpravi mejne kontrole obeta Goricama, in o tem, kako v evropskih institucijah gledajo na to. »Gre za dve veliki spremembi za ljudi, ki živijo ob tej meji. Prva ima stvarni pomen: olajšana bo oblika gibanja. Druga pa ima simbolen pomen: počasi padajo tudi meje v glavah. Tisti, ki smo živeli na tej sicer odprti meji, smo se naučili živeti s sosednjim svetom na odprt način, čeprav smo bili pod budnim očesom kontrole na obeh straneh meje. Ta pa bo 21. decembra ukinjena. Zlasti mladi bodo to do- jemali kot novo podobo okolja, v katerem živijo. Govorimo sicer dva različna jezika, vendar ravno ta multikulturalnost dobiva nove potence, ki začenjajo kazati sinergijski učinek za nov zagon. V rokah imamo priložnost, da z novo miselnostjo ustvarimo začetek novega življenjskega stila ljudi, ki bo skozi leta obetal višjo kakovost življenja. To je prilož- Na solkanskem mejnem prehodu se je poverjeno podjetje včeraj lotilo brisanja talnega »stopa«, a je moralo kmalu delo odložiti, ker se je naprava za brisanje signalizacije pokvarila (levo); med govorniki na včerajšnji okrogli mizi sta bila tudi poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor in državni sekretar Zvonko Zinrajh (na desni) FOTOK.M. nost, ni pa nujno, da jo bomo na takšen način tudi izkoristili. Dosedanji novogoriški župani so bili naklonjeni ideji, da bi imeli Gorici nekoč skupno perspektivo. Tudi na goriški strani je bilo zvečine tako. Gre za eksperiment povezave obeh urbanih okolij, ki sta doslej ločeni z mejo rasli sami zase. Sedaj pa ju povezuje dejstvo, da imata skupno denarno valuto, kmalu bosta brez mejne kontrole. Odločitev o skupni prihodnosti je v rokah odgovornih ljudi na obeh straneh meje, a ne le županov. Evropska unija je naklonjena in finančno podpira vse projekte, ki potrjujejo vero v večkulturno sožitje, torej lahko pridobimo potrebna sredstva, da v tem okolju kljub razlikam naredimo svojo priložnost. Gorica in Nova Gorica je ne smeta zamuditi,« je zaključil Pahor. Marinčič pa je poudaril tisočletno zgodovino Gorice in njeno 60-letno razmejitev. Povedal je, da odprava mejne kontrole prinaša možnost ekonomskega razcveta obmejnega območja. »Slovenci v Italiji in Sloveniji bomo na to gledali z drugimi očmi. Vsi bomo Slovenci skupnega evropskega prostora,« je zatrdil Marinčič. Sicer pa se prve spremembe na mejnih prehodih dogajajo ravno v teh dneh. Po četrtkovi odstranitvi nekaterih policijskih kabin na mejnem prehodu Vrtojba, se od Predela do Mirna začenja odstranjevanje talne signalizacije: napisov stop in črt. Do včerajšnjega dne so jih odstranili na Predelu, Učji, Mostu na Nadiži, Mirnu, Lokvici, Britofu, Golem Brdu, Neblem, Medani in Plešivem. Manjši del talne signalizacije je bil že odstranjen tudi na solkanskem mejnem prehodu, in sicer del robnih črt. Z deli bodo nadaljevali v ponedeljek, kje, pa je predvsem odvisno od vremena, pojasnjujejo na novogoriškem cestnem podjetju, ki je izvajalec del. Katja Munih S \ Y V iflDi REGI9NE AUTONOMA FRIULI VÉNEZIA GIUUA m Krneli j^ko gozdarska zbornica Slovenije Interreg IIIA Italia Slovenia / Interreg IIIA Slovenija Italija PROGETTO VALO-PT VALORIZZAZIONE DEI PRODOTTITIPICI DELL'AREA TRANSFRONTALIERA PROJEKT \ALO-PT CELOVIT RAZVOJ TIPIČNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV NA ČEZMEJNEM OBMOČJU Pmemnom ftme m pzoqbtio 2AKLJUČNA PZ£b$miT£\/ pzojem CMUHo M, b-uih* /DIVIM^ 11 MojUA* 200? /11- ÁUMJU* 200? Progetto cofinanziato dall'Unione Europea nell'ambito del Programma d'iniziativa Comunitaria interreg IIIA Italia Slovenia 2000-2006 Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija Italija 2000-2006 Ote/Oí 10-00 MARStUO - Awííí^Aí^f^t^^/víííkw^aí««^, ttlícjAt/elc, í- QH£R.QH£Tffi - ÎW^^M* pw«^ Qc^u/ RADIICOÑ - (htjol 10-10 - \j¿lo-ft/ PAt/tfav^Uv fA&ptà*. \j*lo I \/oNčm - i&f^Luik OxJOl 11-00 Ou/Oí 11-1+0 PtynXfav (h*/0¿ 12-00 PtAt&V&AtL^MiU> -HftAMt^yl, «MMÚI^ sa ii 18 Nedelja, 9. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica-gorica - Čezmejno tržnico bodo »rešili« pridelovalci društva Planika Stojnice bodo namestili pod nadstrešek mejnega prehoda Tržnica bo odprta od 8. do 18. ure, prehod pa izjemoma od 7. do 20. ure gorica - Schengenska »bela noč« »Trgovine bodo odprte, dokler bodo imele kupce« V schengenski noči, med 20. in 21. decembrom, bodo trgovine goriškega središča odprte, dokler bodo imele kupce. Tako pravi Gianluca Madriz iz zveze ASCOM, ki se je z generalno direktorico zveze Giulio Bernardi in še nekaterimi trgovci včeraj udeležil sestanka z županom Ettorejem Romolijem ter odbornikoma Antoniom Devetagom in Štefanom Ceretto. Trgovci so izrazili načelno privolitev v odprtje trgovin izjemoma do nočnih ur, a podrobnosti niso izdali. »Gorica bo imela svojo prvo belo noč na dan, ki bo za Gorico zgodovinskega pomena,« je povedal Romoli; njegov odbor je decembrskim pobudam in schengenskemu praznovanju v sodelovanju z novogoriško mestno občino 40 tisoč evrov (25 tisoč prispeva Fundacija Goriške hranilnice, pet tisoč deželna direkcija za turizem, deset tisoč evrov občina). Dogajanje v četrtek, 20. decembra, se bo v Gorici začelo popoldne; v ulici Oberdan bo oder za nastope glasbenih bendov, na korzih (do ulic XXIV Mag-gio in IX Agosto) bodo uredili pešcono, animirali bodo ulice in trge. Osrednja ceremonija se bo začela ob 23.45 na Rdeči hiši, kjer bosta župana Romoli in Bru-lc nazdravila padcu meje, zaigrali bodo Beethovnovo Himno radosti. Računajo na množično udeležbo ljudi. Na nedeljski čezmejni tržnici bodo vendarle prisotni tudi slovenski prodajalci. Svoje pridelke in izdelke bo ponujalo pet članov društva Planota, medtem ko se slovenski ulični trgovci za udeležbo niso odločili. Pridelovalci s Trnovsko-banjške planote bodo svoje stojnice postavili pod nadstrešek mejnega prehoda na slovenski strani, saj drugod ni ustreznega prostora. Razloge o tem, zakaj se slovenski trgovci ne bodo udeležili letošnje čezmejne tržnice, je pojasnil predsednik novogoriške krajevne skupnosti Oton Mozetič. Krajevna skupnost je namreč lani soorganizirala podoben dogodek, le da je potekal na skupnem trgu obeh Goric. Mozetič je poleg cenovne nekon-kurenčnosti izpostavil še neenakovreden položaj, v katerem bi se znašli slovenski trgovci na letošnji lokaciji čezmejne tržnice: na slovenski strani bi jim bil na voljo zgolj košček ozemlja, ostali del pa zavzema cesta, ki vodi do železniške postaje. Na italijanski strani je prostora znatno več. Mozetič je tudi poudaril, da bi bila slovenska stran konkurenčna kvečjemu s ponudbo izdelkov domače predelave. V ta namen je nagovoril tudi društvo Planota, vendar je bila večina članov že angažirana drugod. Ko je dokončno postalo jasno, da se slovenski trgovci čezmejne tržnice ne bodo udeležili, se je za njeno izvedbo zavzela novogoriška mestna občina. Tudi oni so stopili v stik z društvom Planota, ki je vendarle uspelo zagotoviti pet svojih članov, ponudnikov domačih pridelkov in izdelkov ročne obrti. Na dveh stojnicah bodo tako ponujali sir, na eni med in izdelke iz medu, na eni zelenjavo in na eni izdelke ročne obrti. »Ostali člani so ta konec tedna na sejmu v Špetru, kamor so bili že prej povabljeni,« pojasnjuje Boris Kante, predsednik društva Planota. Vse stojnice bodo v nedeljo stisnili pod nadstrešek mejnega prehoda na Erjavčevi. Na italijanski strani pa bo 35 stojnic z božičnimi in novoletnimi okraski, dekorativnimi predmeti za dom, oblačili in rožami. Za ta del tržnice bosta poskrbela Konzorcij potujočih trgovcev iz FJK in zveza trgovcev ASCOM; prisotna bo tudi stojnica s tipičnimi izdelki iz Avstrije. Tržnica bo odprta od 8. do 18. ure, maloobmejni prehod pa bo v nedeljo izredno odprt od 7. do 20. ure. Katja Munih gorica - Pokrajina, CONI in šolski urad podpisali protokol o sodelovanju Gibalni vzgoji zagotovili denar Projektu, pri katerem sodelujejo tudi slovenske šole in ZSŠDI, so namenili 60 tisoč evrov v prihodnjih treh letih Z leve Salomoni, Vitova in Brandolin BUMBACA Goriška pokrajina je včeraj podpisala z zvezo CONI, pokrajinskim šolskim uradom in študijskim centrom za sociologijo športa protokol o sodelovanju, na podla gi katerega bo pri hod -nja tri leta zagotovila projektu gibalne vzgoje Giocosport finančni prispevek dvajset tisoč evrov na leto. V imenu zve ze CONI je do ku ment podpi sal njen predsed nik Gi or gio Bran do lin, v imenu pokrajine pa odbornika Sara Vito in Mau rizio Salo mo ni, ki so pobu -do tudi predstavili. »Projekt je razdeljen v dve starostni kategoriji: ABC motricita, ki zajema tretje letnike otroških vrtcev in prva dva razreda osnovnih šol, in Giocosport, v katerega so vključeni zadnji trije razredi osnovnih šol,« je pove da la Sara Vito in pojas ni la, da je pobu da v prejš njih le tih naletela na nadpovprečno ugoden odziv tako pri šolskih strukturah, kot tudi pri občinskih upravah, športnih združenjih in društvih ter ne nazadnje pri starših šoloobveznih otrok. Pri pobu di so sode lo vale vse več sto penjske šole iz goriške pokrajine. »S podpisom protokola zagotavljamo nadaljevanje projekta, ki se je pričel leta 1996, iz leta v leta pa so se mu pridružile nove šole,« je pojasnil Bran do lin. Po nje go vih besedah je projekt temeljil na delu športnih izvedencev, ki so sodelovali z učitelji pri urah telesne vzgoje ter pri tem uvajali nove učne prijeme in predstavljali nove športne aktivnosti. Brandolin je povedal, da so s projektom približali športu in dejavnostim športnih društev številne malčke iz vrtcev in osnovnošolce, kar je po njegovem mnenju iz-red no pomemb no za nji ho vo rast in vzgojo. Pri projektih Giocosport in ABC motricita so sodelovali tudi slovenski vrt ci in osnov ne šole go riš ke ga in do -berdobskega ravnateljstva. Slovenskim šolam je bila v pomoč pri koordiniranju in organizaciji dejavnosti ZSŠDI, ki je nudila vaditelje in sploh šole spodbudila, da so se priključile pobu di. ( dr) TV spomin na Špacapana Oddajo Brez meje na slovenskem programu TV Koper bodo danes ob 18. uri posvetili spominu na Mirka Špacapana. Šlo bo za ponovitev oddaje, ki jo je 30. aprila 2005 vodil Aleš Doktorič, za ponovno emitiranje pa jo je priredila Martina Kafol. Špa-capan govori o svojem življenju in delu, posreduje svoje spomine na rodno Argentino in svoje poglede o slovenstvu in goriškem prostoru, govori o pediatriji in neo-natologiji ter predstavlja svojo politično in javnoupravno izkušnjo. V predgovoru ob ponovitvi Doktorič med drugim pravi: »Čudna usoda se je ponovila v razmiku desetih let: septembra 1997 je preminul senator Darko Bratina, 1. decembra 2007 smo se Slovenci v Italiji poslovili od deželnega svetnika Mirka Špacapana... Bil je vsestranska osebnost, ki pušča za seboj praznino tako na političnem kot na širšem družbenem področju, a je obenem tudi vzor tistim, ki ga bodo morali nadomestiti.« Štarancan: novo županstvo Deset let po sestavi prvega prenovitvenega načrta so včeraj v Štarancanu odprli novo županstvo. Na slovesnosti so bili ob županu Lorenzu Presotu prisotni prvi občani sosednjih občin, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta ter deželna svetnika Mirio Bolzan in Franco Brussa. Čeprav je do slovesnega odprtja prišlo včeraj, je delo v novih prostorih steklo že pred časom. Novo sejno dvorano uporabljajo že eno leto, občinski uradi pa so se v novo poslopje začeli seliti v začetku oktobra. V Gradišču prenovili ulico V Gradišču bodo danes ob 12. uri odprli prenovljeno središčno ulico Ciotti, ki so jo korenito preuredili; obnovo so uresničili z deželnim prispevkom. Ob tej priložnosti bodo danes in jutri potekale praznične pobude. Oleotto v vlogi igralca Mladi goriški režiser Matteo Oleotto je v filmu »Lezioni di Cioccolato« nastopil v vlogi igralca; drevi ob 20.10 in 22.10 bo prisoten v goriškem Kinemaxu, kjer vrtijo film. Koncert v palači Attems V palači Attems-Petzenstein bosta danes ob 17.30 nastopila flavtist Giorgio Samar in čelist Fabio Cadetto. Koncert prirejajo ob 250. obletnici smrti Willema De Fescha in 300. obletnici rojstva Michela Corette-ja. Za ljubitelje vlakcev Združenje goriških prijateljev železnice prireja danes in jutri med 9.30 in 12.30 ter 15.30 in 18.30 dan odprtih vrat na svojem sedežu v goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev, v veselje otrok in tudi odraslih zbiralcev pa bodo nameščene tračnice, na katerih bodo lahko preizkusili lastne modele. nova gorica - »Tempo« se te dni izteka Čezmejne tematske poti Izdelali so strateške smernice trženja, register vseh turističnih ponudnikov in zanimivosti ter oblikovali skupno promocijsko gradivo Noč odprtih kleti bo nadomestil pohod brda - Dogovor treh županov Praznični mimohod mejnih prehodov nova gorica - Policija Poostren nadzor na soški cesti Novogoriški policisti so v sredo na soški cesti med Novo Gorico in Kobaridom izvedli poostren nadzor s civilnimi policijskimi vozili; to je bila že druga tovrstna akcija v zadnjem obdobju. Na tej cesti so prometne nesreče s težjimi posledicami pogoste. Namen poostrenega nadzora je bil povečati spoštovanje predpisov, zlasti glede omejitev hitrosti, strani in smeri vožnje ter nepravilnega prehitevanja. Policisti so ustavili 109 voznikov motornih vozil in ugotovili 22 kršitev predpisov. Z alkotestom je bilo preizkušenih šestnajst voznikov, enega so kaznovali. Sedem voznikov pri vožnji ni uporabljalo varnostnih pasov, trije vozniki so kršili predpise glede strani in smeri vožnje. Kar dvanajst voznikov pa je uporabljalo mobilne telefone med vožnjo. Ob bližajočih se praznikih bodo novogoriški policisti glede na pretekle izkušnje tudi v letošnjem decembru izvajali več poostrenih nadzorov nad vozniki. (km) Regijska razvojna agencija (RRA) severne Primorske s sedežem v Novi Gorici je s službo slovenske vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko lanskega junija podpisala pogodbo, s katero so pridobili sredstva za izvajanje čezmej-nega projekta Narava, kultura šport brez meja - Tematske poti v Sloveniji in Fur-laniji-Julijski krajini - »Tempo«; projekt izvajajo v okviru programa Interreg IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 in se zaključuje v letošnjem decembru. Z združitvijo različnih tematskih poti na območjih goriške statistične regije, obalno-kraške statistične regije in dežele Furlanije-Julijske krajine želijo zasnovati skupno turistično ponudbo. »Ambiciozen in osnovni cilj je pripraviti raznoliko, a vendar celovito turistično ponudbo na treh ključnih področjih turizma - narava, kultura in šport - na celotnem čez-mejnem območju,« pojasnjujejo na RRA. Projekt bo prispeval k večji prepoznavnosti obstoječe turistične ponudbe na celem območju, njenemu ovrednotenju s pomočjo specifičnih posegov ter k njeni promociji s skupno in ciljno usmerjeno dejavnostjo dveh predlagateljev RRA severne Primorske in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta, ob sodelovanju različnih zasebnih in javnih partnerjev - le-teh je sedem iz Slovenije in devet iz Italije. Prijavitelji se nadejajo, da bo imel projekt vpliv tako na zgoraj navedenem območju kakor tudi v širšem prostoru. »Radi bi presegli logiko izključno lokalne ponudbe in s pomočjo inštrumentov čezmejnega sodelovanja vzpostavili vse možne sinergije,« dodajajo na RRA. Z izvajanjem projekta so začeli v prvi polovici leta, zaključili pa ga bodo te dni. Doslej so v okviru projekta »Tempo« že dosegli nekatere rezultate. Med njimi velja izpostaviti izdelavo strateških smernic trženja tematskih turističnih poti čezmejnega območja Slovenije in FJK, izdelavo registra vseh turističnih ponudnikov ter turističnih zanimivosti za celotno območje, pripravili so tudi dve turistični poti in oblikovali skupno promocijsko gradivo celotnega območja. (km) Tudi župani slovenske in italijanske strani Brd se te dni dogovarjajo o tem, kako bi zabeležili dokončno odpravo meje med Slovenijo in Italijo. Župan občine Brda Franc Mužič pojasnjuje, da prvotno zastavljene noči odprtih kleti ne bodo uresničili, ker se je izkazalo, da ideja ni tako zlahka izvedljiva, kot je bilo sprva videti. Zamisel so nekoliko prikrojili; izvedli jo bodo v soboto, 22. decembra, s pohodom vzdolž meje od Nebla do Števerjana, pohodniki, ki bodo na pot krenili ob 9. uri, pa se bodo na več postojankah lahko okrepčali s prigrizkom in briško kapljico. Osrednji dogodek v Brdih pa bo v četrtek, 20. decembra, predvidoma od 20. ure dalje. Začel se bo v Neblem, kjer bo nekaj govornikov pospremil še kulturni program z briškim pihalnim orkestrom in pevskim zborom, nato pa se bo delegacija z avtobusi popeljala do mejnega prehoda Golo Brdo, se vrnila na Plešivo, po italijanski strani pot nadaljevala do Vi-polž, nato pa preko Števerjana do Huma. Na vsakem mejnem prehodu se bodo ustavili in prisluhnili kratkemu programu domačinov, po briški navadi pa ne bo manjkala niti kapljica ruj-nega. Mužič dodaja, da se morajo o podrobnostih dogovoriti še z italijansko stranjo, kar bodo storili v ponedeljek; predvsem morajo doreči, ali je možno, da bi italijanska stran zapornice dvignila že pred polnočjo. »S slovenske strani smo že dobili pritrdilen odgovor,« pravi Mužič. Istega dne bo v vinoteki Brda od 12. ure dalje potekala degustacija vin s italijanske in slovenske strani Brd. (km) / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 19 ¥ol glasbena ^fli matica KULTURNI D0M-G0RICA in GLASBENA MATICA v sodelovanju z Društvom Sardincev FJK v okviru koncertne sezone GLASBENI SPLETI in festivala ACROSS THE BORDER 2007 vabita na koncert sardinske skupine ANDHIRA v ponedeljek, 10.decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici INFO: ê ■ î [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: danes, 8. decembra glasbena predstava »Peer Gynt«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Kulturni dom Gorica tel.0481 33288 e-mail: info@kulturnidom.it ma Kino fî Razstave v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molierovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Pre-snjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 3408624701 (Vesna Tomsič). ZADRUŽNA BANKA iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališke predstave v furlanskem jeziku: 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra ob 20.30 »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v ul. Visini 2. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.10 - 22.15 »Lezioni di cioccolato«. Dvorana 3: 15.45 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Hitman - L'assassino«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Kingdom«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15; »Matrimonio alle Bahamas«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.15 - 22.15 »1408«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.20 »Hitman - L'assassino«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »La musica nel cuore«. Dvorana 5: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »La valle di Elah«. NOVA GORICA: 20.15 »Mini retrospektiva Andreja Tarkovskega: Sola- DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo do 23. decembra v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. V FRANČISKOVI DVORANI na Sveti Gori nad Solkanom bo 16. decembra ob 15. uri v baziliki odprtje razstave jaslic. Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro in sicer do 6. januarja 2008. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo 10. decembra ob 11.30 predstavitev razstave »La luna e i se-gni«, ki bo na ogled med 14. decembrom in 3. februarjem, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-637152 ali 0481-637110. Vstop prost. V PREDVERJIH OBČINSKIH STAVB goriške in novogoriške občine bo na ogled razstava Jaslice združujejo. Odprtje razstave bo 11. decembra ob 10. uri v Novi Gorici (trg E. Kardelja 1) in 17. decembra ob 10.30 v veži goriške občine. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo 9. decembra ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Koncerti Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasidčpimedia.it > Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 □ Obvestila V HALI PALAČE ATTEMS v Gorici bo v mesecu decembru niz koncertov »Quando suonano le cetre«: 9. decembra ob 21. uri Chiara Fontana DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Šolskega doma v Novi Gorici. Novoletno prijetno srečanje bo ob primernem vzdušju popestrila glasba prijatelja Silva. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-390688 (Saverij), 048121361 (Ema), 0481-882302 (Veronika) in 0481-78061 (Ana K.), na račun 20 evrov. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo v sredo, 12. decembra, odprta od 14. do 16. ure. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Ru-bijski grad in Francet. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je na spletu pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, www.spa-capan.com na razpolago link, na katerem kdor želi lahko zapiše svojo misel ali spomin. SPI CGIL UPOKOJENCI ZVEZE DOBERDOB vabijo člane in prijatelje na zaključno družabno srečanje v letu 2007 v petek, 14. decembra, ob 15.30 v agriturizmu pri Kovaču v Doberdobu; informacije tel. 78121(Miloš). ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481-533321 do zasedbe razpoložljivih mest. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v nedeljo, 23. decembra, med 10. in 17. uro božična tržnica z naravnimi pridelki; informacije na tel. 333-4056800. 0 Prireditve BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30 v čitalnici knjižnice v KB centru; vabita knjižnica Damir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. Danes praznuje okroglo obletnico naš dragi tatko Edvin Obilo veselja in lepih trenutkov želijo Rok, Rebeka in Ivan »Musica in Europa tra medioevo e ri-nascimento«; 15. decembra ob 21. uri Folle e' ben »Musica in Italia tra ri-nascimento e barocco«; 19. decembra ob 21. uri Bassadanza »Il cantar col gesto tra Quattrocento e contempo-raneita«. KULTURNI DOM v Gorici organizira 10. decembra ob 20.30 koncert glasbene skupine Andhira iz Sardinije. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: danes, 8. decembra, ob 17.30 v palači At-tems-Petzenstein v Gorici koncert Giorgia Samarja (flavta) in Fabia Ca-detta (klavičembalo). Vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z deželnim združenjem pevskih zborov USCI prireja v nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 v župnijski dvorani sv. Nikolaja v Tržiču koncert Božična kantata. Nastopajo OPZ Romjan, Mali Romjanski muzikantje, OPZ Fran Ventu-rini, GD Viktor Parma. NA GRADU KROMBERK bo 11. decembra, ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane«. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo 13. decembra, ob 20.30 predavanje »La biologia dell'ape e l'apicultura«; informacije na tel. 333-4056800 ali in-fogradina@libero.it . V GALERIJI ARS nad Katoliško knjigarno v Gorici bo 10. decembra, ob 17. uri predstavitev zbirke neobjavljenih pisem Srečku Kosovelu »Dragi Srečko...«. Zbrala in uredila Tatjana Rojc. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 19. uri srečanje, ob 60. obletnici povojne obnovitve samostojnega političnega nastopanja, z naslovom »Slovensko manjšinsko politično zastopstvo - Med tradicijo in novimi prijemi«. ŠZ OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno Božičnico 16. decembra ob 18. uri v telovadnici ŠZ Olympia, drevored 20. septembra 85 v Gorici. 0 Mali oglasi PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. PRODAMO hišo na sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 00386541890193. Ob prerani izgubi Anice Mikluš izrekamo Igorju Komelu in svojcem iskreno sožalje Upravni in nadzorni svet družbe KB 1909 Osebje in upravni odbor Dijaškega doma Simon Gregorčič izrekajo Igorju Komelu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame izraža Igorju Komelu in svojcem globoko sožal-je vodstvo in uslužbenci firme Mark srl. Ob izgubi drage mame izrekajo Igorju Komelu in družini iskreno sožal-je ravnateljice in učno osebje osnovnih, srednjih in višjih šol na goriškem Ob izgubi drage mame Anice izreka Igorju Komelu in svojcem občuteno sožalje O.K. Val Ob izgubi drage mame izrekamo Igorju Komelu in svojcem iskreno sožalje člani skupine Blek Panters Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Igorju in Marku Ko-melu igralci in odborniki ŠZ Jadran Ob izgubi drage mame Anice Mikluš izreka Igorju Komelu in svojcem občuteno sožalje Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje 20 Sobota, 8. decembra 2007 ITALIJA / MILAN - Odprtje sezone z Wagnerjevo opero Tristan in Izolda Pet predsednikov držav na premieri v milanski Scali Večer je potekal v znamenju kandidature Milana za expd 2015 - Člani orkestra odložili protest MILAN - S premiersko izvedbo Wagnerjeve opere Tristan in Izolda se je včeraj, na god milanskega zavetnika sv. Ambroža, pričela operna sezona milanske Scale. Dirigent je bil Ar-gentinec Daniel Barenboim, za režijo pa je poskrbel Francoz Patrice Chereau. Šlo je za izreden kulturni in hkrati mondeni dogodek, ki je potekal tudi v znamenju kandidature Milana za prireditev expoja v letu 2015. Prav zato so se premiere udeležili številni ugledni gostje, med njimi 5 državnih poglavarjev (Italije, Avstrije, Nemčije, Grčije in Katarja), 19 ministrov (trije so bili italijanski), ter številni župani, od Betlehema do Chicaga. Predstava se je pričela z državno himno, takoj za tem pa se je kakih 2 tisoč udeležencev z minuto molka poklonilo trem žrtvam nezgode pri delu v turinski jeklarni ThyssenKrupp. Pred opernim gledališčem so medtem protestirali pripadniki baznih sindikatov. »Ob sv. Ambrožu delavci, brezposelni in upokojenci nimajo kaj praznovati,« so zapisali na svojem transparentu. V nasprotju z nekaterimi napovedmi pa večera ni pokvaril protest članov orkestra Scale. Glasbeniki so nameravali pred začetkom predstave prebrali izjavo, v kateri bi protestirali proti ravnatelju Scale Stephanu Lissnerju, kije tisoč zaposlenim v operni hiši ponudil uprizoritveno premijo v skupni vrednosti 3,2 milijona evrov. Predlog naj bi bil nezadosten. Kot alternativo izjavi pa se je govorilo, da bodo glasbeniki igrali brez smo-kingov, le v belih srajcah. Po posredovanju ministra za kulturne dobrine Francesca Rutellija je bil protest odložen. V prvi vrsti državni poglavarju Avstrije, Katarja, Italije, Nemčije in Grčije ANSA TURIN Še dva mrtva zaradi nesreče v jeklarni TURIN - Včeraj nekaj pred 7. uro zjutraj je v turinski bolnišnici umrl 32-letni delavec Roberto Sco-la za posledicami nesreče, ki se je v noči na četrtek zgodila v jeklarni nemškega koncerna ThyssenKrupp v Turinu. To je bila druga žrtev nesreče, saj je ob izlivu vrelega olja takoj izgubil življenje 36-letni Antonio Schiavone. Včeraj popoldne pa je umrl še tretji delavec, in sicer 43-let-ni Angelo Laurino. V bolnišnici se ta čas borijo za življenje še štirje hudo opečeni delavci. Zaradi nesreče je proizvodnja jeklarne ustavljena. V teku je sodna preiskava. Sindikati so medtem okli-cali protestno stavko za 14. t. m. Zal pa se tragedije pri delu nadaljujejo. Tako je včeraj kamion zmastil 58-let-nega mehanika S.P., ki ga je popravljal pred Fiatovo tovarno v Cassinu, 48-letni zidar Giuseppe Mastrullo pa je v Bisacci pri Avellinu umrl za posledicami padca z zidarskega odra. politika - Po četrtkovi odobritvi odloka o varnosti V vladni večini vse več ultimatov in groženj s krizo RIM - Prodijeva vlada je v četrtek zvečer prejela zaupnico v senatu, kljub temu pa so včeraj mnogi predstavniki vladne večine in opozicije govorili o vladni krizi. V vladni večini buri duhove odlok o javni varnosti, s katerim je bilo povezano glasovanje zaupnice. Katoliško usmerjena senatorka DS Paola Binetti je ni glasovala, ker je besedilo obsegalo določilo proti diskriminaciji istospolnih oseb, tako da je vlado rešil nenadejan glas dosmrtnega senatorja Francesca Cossige. Minister za prevoze in voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je dejal, da je to dokončen dokaz, da vlada v senatu nima več večine. Po drugi strani je pravosodni minister Clemente Mastella zagrozil s krizo, če vlada v drugem branju ne bo umaknila določila o homofobiji iz odloka o varnosti, tako kot je bilo dogovorjeno. To obvezo je včeraj potrdil minister za odnose s parlamentom Vannino Chiti. Temu pa nasprotuje SKP, ki opozarja, da določilo povzema normo, ki jo je Italija že sprejela v svoj pravni red z ratifikacijo Amsterdamskega sporazuma. Tudi SKP je podkrepila svoje stališče z grožnjo, da se umakne iz vlade. Za nameček so ministri radikalne levice Paolo Ferrero, Fabio Mussi, Alessandro Bianchi in Alfonso Pecoraro Scanio včeraj pisali premieru Romanu Prodiju, naj se premisli glede širitve ameriškega oporišča v Vicenzi. »Vlada je klinično mrtva,« se je iz vrst opozicije oglasil voditelj UD C Pierferdinando Casini. Minister Antonio Di Pietro Samosežig Senegalke pred rimskim županstvom RIM - Včeraj dopoldne je prišlo do srhljivega dogodka pred rimskim županstvom. Ko je senegalska delegacija s predsednikom Abdoulayem Wadejem na čelu prihajala na sprejem k županu Walterju Veltroniju, se je 41-letna senegalska državljanka Penda Kede oblila z bencinom in si dala ognja. Plamene so z gasilnimi napravami pogasili karabinjerji, ki so skrbeli za varnost. Hudo ožgano žensko so sprejeli v bolnišnici Sant'Eugenio s pridržano prognozo. Kaže, da gre za nečakinjo senegalskega predsednika, ni pa jasno, kaj jo je privedlo do tako hudega dejanja. Po nekaterih virih naj bi protestirala, ker ni bila sprejela na avtobus, s katerim se je do županstva pripeljala senegalska delegacija. Finančni stražniki zasegli šesttonski »sod smodnika« RIM - Finančni stražniki so v nekem stanovanju v Rimu zasegli šest ton smodnika za petarde, ki je bil tam shranjen nezakonito. »Prebivalci zgradbe v mirni stanovanjski soseski so brez vednosti spali na sodu smodnika. Samo ena iskrica bi povzročila eksplozijo s tragičnimi posledicami,« so ob tem zapisali v sporočilu. Eksplozivi, petarde in rakete kitajske izdelave, vredni okoli tri milijone evrov, so bili pretihotapljeni v Italijo in namenjeni za prodajo med novoletnimi praznovanji. Lani so petarde ranile 526 ljudi, 29 med njimi resno, zasegli pa so jih 90 ton. Miki Miška in Jaka Racman se morata zglasiti na sodišču MILAN - Miki Miška in Jaka Racman se bosta morala zagovarjati na sodišču, če gre verjeti nedavnemu pozivu italijanskega sodišča. Milanski dnevnik Corriere della Sera je namreč pred dnevi objavil kopijo dejanskega sodnega poziva, ki gospoda Topolina (Miki Miško) in gospoda Paperina (Jaka Racmana) vljudno vabi, da se zglasita na neapeljskem sodišču. Šlo naj bi za sojenje nekemu Kitajcu, ki je obtožen prodajanja ponarejenih igrač in nalepk za majice s podobo omenjenih junakov. To, da sta se kot priči v sojenju pojavila Miki Miška in Jaka Racman, je časnik označil kot "bizarno" birokratsko napako, ki pa naj bi nazorno ponazarjala celoten italijanski sodni sistem, poln zaostankov, pomot in tehničnih napak. Sodni poziv je iz Neaplja preko milanskega sodnega urada sicer romal vse do odvetnikov ameriške družbe Walt Disney, ki ima izključne avtorske pravice do obeh animiranih junakov. RAZISKAVA - Letna radiografija italijanske družbe zavoda Censis Denarja v žepih je vedno manj, stroški pa rastejo: gospodarski razvoj oddaljen od družbenega tkiva RIM - Vse bolj razočarana in pesimistično razpoložena v odnosu do političnega dogajanja ter do vse bolj negotove prihodnosti. Taka je slika italijanske družbe, kot jo ponuja 41. poročilo državnega razsiskovalnega zavoda Censis. Nad politiko se pritožujejo skorajda vsi: 8 Italijanov na 10 je mnenja, da ji ne gre zaupati. Kaže namreč, da je v državi zavladal individualizem, ki vodi le v kolektivno zmešnjavo: 76,1% vprašanih meni, da nikogar ne zanima, kaj se dogaja bližnjemu, za 56,4% pa politiki skrbijo le za lastne interese. Nezaupanja prebivalstva so sicer deležne tudi državne inštitucije; na prvo stopničko se je uvrstila vlada, z delovanjem katere ni zadovoljnih 52,4% vprašanih. Iz poročila izstopa, da se današnja družba pomika po dveh ločenih tirih: po prvem pelje gospodarski razvoj, ki po podatkih Censisa pozitivno napreduje (-BDP naj bi se v letu 2007 zvišal za 1,8%), po drugem pa se pelje družba ... Škoda, da vozita v nasprotno smer, saj ne kažeta nobene skupne evolucije: pozitiv- ne gospodarske dinamike so še vedno preveč oddaljene od družbenega tkiva. Denarja v žepih Italijanov je vedno manj, stroški pa neusmiljeno rastejo: za elektriko je na primer mesečno treba odšteti tretjino plače, kaže pa, da so se znižali stroški za hrano (z 21,1% v letu 1996, na lanskih 18,9%). V škripcih se bodo znašli vsi kreditojemalci, ki so najeli kredit za nakupe in ga zaradi prenizkega dohodka ne bodo zmogli tako zlahka povrniti (raziskava poroča o skoraj 530 tisočih italijanskih družinah). Trn v peti predstavlja tudi zaposlitev: na trgu dela so se uveljavile predvsem terminske pogodbe (38,2%) oziroma pogodbe za nedoločen čas (36,1%). Ne čudi torej poda tek o »be gu« iz države: kdor si ga lahko privošči, izbere študij v tujini in si tam uredi tudi bodočo službeno pot. Za dodatno zmedo pa skrbijo tudi milijoni mobilnih telefon-čkov, ki se množijo kot gobe po dežju: poslužuje se jih 86,4% Italijanov, povečini so to moški, nasploh pa mladi med 14 in 29 letom starosti. Samo en telefon nikakor ne zadošča ANSA / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 21 new york - Trojka Ban Ki Moonu izročila poročilo o Kosovu Skupna ugotovitev, da strani nista uspeli premostiti razlik Glede prihodnjega statusa te pokrajine nobena stran ni bila pripravljena odstopiti od svojih stališč NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj prejel poročilo pogajalske trojke EU, ZDA in Rusije o pogajanjih med Beogradom in Prištino, v katerem ugotavlja, da strani nista uspeli premostiti razlik glede prihodnjega statusa Kosova in da nobena ni bila pripravljena odstopiti od svojih stališč glede temeljnega vprašanja suverenosti, poročajo tuje tiskovne agencije. Pogajalci so tako priznali, da niso uspeli premostiti razkola med stranema, saj je Priština vztrajala pri zahtevi po neodvisnosti, srbska vlada, kije ponujala široko avtonomijo, pa je vztrajala, da mora ostati Kosovo del Srbije. S tem težko pričakovanim poročilom so se tako končala skoraj dvoletna prizadevanja, da bi s pogajanji prišli do rešitve. Kot so zapisali v poročilu, so na pogajanjih obravnavali širši spekter možnosti, kot so polna neodvisnost Kosova, nadzorovana neodvisnost, razdelitev, pomembna avtonomija, konfederalna ureditev, kot tudi status "tihega dogovora, da se ne strinjajo". Kljub temu trojka meni, da je bil pogajalski proces kljub vsebinskim razlikam, ki jih pogajalci niso uspeli premostiti, koristen, saj sta imela Beograd in Priština priložnost za iskanje morebitnih rešitev. "Pod našim pokroviteljstvom sta bili strani vključeni v najbolj vsebinske in intenzivne pogovore na najvišji ravni od konca spopadov leta 1999. V tem procesu sta strani našli področja, kjer imata skupne interese," so v poročilu zapisali predstavnik EU v trojki Wolfgang Ischinger, ruski Aleksander Bozan-Harčenko ter ameriški Frank Wis ner. Kot so dodali, sta se strani dogovorili za razvoj večetnične družbe in za začetek pro ce sa reševanja prob le mov, ki preprečujejo spravo, kot so razjasnitev usode pogrešanih in vrnitev razseljenih oseb. Kot naj pomemb nej ši do sežek pogajanj pa so izpostavili to, da sta "Beograd in Priština znova potrdila osrednjo vlogo evropske perspektive v njunih odnosih v prihodnosti, ker sta obe strani ponovili željo, da si bosta poiskali prihodnost pod skupno streho EU". Kot posebno pomemben napredek so pogajalci izpostavili še jasno izraženo odločenost obeh strani, da se bosta vzdržali ravnanj, ki bi lahko ogrozila varnost na Kosovu in v regiji ter da se bosta vzdržali nasilja in groženj, kot tudi to, da sta se k temu zavezali ne glede na svoja stališča o statusu. Trojka ju je ob tem opozorila, da bi imelo "odstopanje od teh obvez posledice na njihove evropske ambicije". Ischinger, Bozan-Harčenko ter Wisner so poročilo sklenili z besedami, da bosta "Kosovo in Srbija ostala povezana zaradi posebne narave odnosov, posebej na zgodovinskem, človeškem, geografskem, gospodarskem in kulturnem področju". Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je sicer že zavrnil, da poročilo kaže, da so bila pogajanja neuspešna in jih označil kot zelo koristna in da so prinesla pomembne rezultate, saj sta strani prvič po več letih vodili "vsebinski dialog o statusu Kosova". Zunanji ministri Italije, Velike Britanije, Francije in Nemčije pa so v odzivu na poročilo včeraj poslali pismo portugalskemu predsedstvu EU in v njem poudarili primarno odgovornost EU za vprašanje Kosova. Tiskovna predstavnica ZN Michele Montas je včeraj dejala, da bo poročilo članicam VS ZN posredovano v nedeljo zvečer, dan pred iztekom roka za končanje pogajanj, poroča ameriška tiskovna agencija AP. VS ZN pa bo poročilo obravnaval 19. (STA) Kosovo je bilo v ospredju zanimanja vrha Pakta Nato in Rusije v Bruslju, pri čemer je aktivno vlogo igrala tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice (levo) ANSA bruselj - V okviru vrha Nato Za Lavrova vsaka rešitev za Kosovo mimo VS ZN pomeni nestabilno Evropo BRUSELJ - Rusija na eni strani ter ZDA in večina članic EU na drugi so včeraj potrdile neenotnost glede prihodnje usode Kosova tri dni pred koncem predvidoma neuspešnih pogajanj med Beogradom in Prištino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je namreč po srečanju s kolegi iz Nata poudaril, da mora rešitev za Kosovo potrditi VS ZN, torej tudi Rusija. "Kdor bi šel proti temu, bi šel navzdol po zelo spolzkem klancu. To zagotovo ne bo pomagalo k stabilnosti Evrope," je ponazoril. "Podpiramo samo rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, Beograd in Prištino," je ponovil stališče Rusije, ki je v procesu pogajanj o prihodnjem statusu Kosova vseskozi podpirala srbsko zahtevo, da Kosovo ostane del njenega ozemlja. Zaradi nasprotovanja Rusije VS ZN tudi ni sprejel predloga odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova. Rusija naj bi v VS ZN tudi pritisnila, naj se pogajanja med stranema nadaljujejo tudi po koncu drugega kroga, ki se izteče 10. decembra. Lavrov se je včeraj prvič na štiri oči sestal z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice, potem ko so ta teden ameriške obveščevalne službe objavile poročilo o tem, da je Iran leta 2003 prekinil postopke za izdelavo jedrske bombe. Riceova je poudarila, da Iran ostaja nevaren, čeprav si sedaj dejavno ne prizadeva za jedrsko oborožitev, preprosto zato, ker ne želi ustaviti postopkov bogatenja urana. ZDA vodijo prizadevanja za vzpostavitev ostrejših sankcij proti Iranu, medtem ko si EU pod vodstvom zunanjepolitičnega predstavnika Javierja Solane prizadeva prepričati Teheran, naj ustavi pleme-nitenje urana v zameno za politične in ekonomske spodbude. V procesu pogajanj med Beogradom in Prištino so bile "dejansko izčrpane vse možnosti, da bi se strani sporazumeli", pa je vodja slovenske diplo- macije Dimitrij Rupel včeraj povzel skupno razpravo zunanjih ministrov EU in Nata. "Najpomembneje je ohraniti, zagotoviti enotnost v EU in Natu," je poudaril in dodal, da bo za to "treba še marsikaj storiti". O tem, kaj je treba v prihodnosti storiti za enotnost, ki "ni nemogoča", je minister povzel besede v četrtkovi razpravi: "Eden od mojih kolegov je posrečeno definiral, kaj je treba storiti - priznati realnost na Kosovu, a po srbskih predsedniških volitvah," je povedal in dodal, da ne more izdati imena sogovornika. Glede enotnosti do vprašanja statusa Kosova pa je Rupel dejal, da "še ni prišel čas", da bi se morale države odločiti o tem. 10. decembra bo poročilo pripravljeno, imamo že izvode, potem bo poslano Varnostnemu svetu ZN, nato je treba pustiti VS nekaj časa za razpravo, je povedal. Nato "se začenja odštevanje vseh mogočih datumov", tudi do volitev v Srbiji, je pojasnil minister. (STA) evropska unija - Dogovor Tuska in Prodija na včerajšnjem srečanju v Rimu Italija in Poljska nameravata hitro ratificirati novo reformno pogodbo EU RIM - Italija in Poljska nameravata hitro ratificirati novo, reformno pogodbo Evropske unije, je po pogovorih z novim poljskim premierom Donaldom Tuskom v Rimu izjavil predsednik italijanske vlade Romano Prodi. Tusk je ob tem povedal, da je potrebno poleg izboljšanja odnosov med Varšavo in Moskvo utrditi tudi odnose med Varšavo in Brusljem. Tusk je sicer včeraj med drugim spregovoril tudi o poljskih dvomih glede načrtovanega nemško-ruskega plinovoda prek Baltskega morja, ki bo zaobšel Poljsko. To ni "dober primer solidarnosti na področju energetike," je dejal Tusk. Ob tem je sicer izrazil prepričanje, da se je potrebno o omenjenem projektu "odprto pogovoriti z nemškimi in ruskimi partnerji". Poljsko skrbi, da bi jo Rusija utegnila prenehati oskrbovati s plinom. O spornem plinovodu sta v četrtek v Berlinu med drugim spregovorila tudi novi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski in njegov nemški kolega Frank-Walter Steinmeier. Slednji je dejal, da bi, če bi Rusija Poljski prenehala dobavljati plin, Berlin pomagal Varšavi in jo oskrboval s svojimi plinskimi rezervami. "Tak predlog sicer ni nov, vendar bi ga poljska stran lahko znova preučila," je dejal Steinmeier. Sikorski je pojasnil, da Poljska sicer takemu plinovodu še vedno nasprotuje, vendar pa bi pogajanja v prijateljskem tonu lahko vodila do napredka. Poljski premier se je včeraj srečal tudi s papežem Benediktom XVI. (STA) Poljski premier Donald Tusk (levo) je bil včeraj na uradnem obisku v Rimu, kjer ga je sprejel predsednik italijanske vlade Romano Prodi ANSA Kasjanov predsedniški kandidat ruske opozicije MOSKVA - Ruska opozicija je včeraj na kongresu v Moskvi za predsedniškega kandidata na volitvah marca prihodnje leto soglasno predlagala vodjo opozicije in nekdanjega premiera Mihaila Kasjanova. "Vse pozivamo, da se združijo v političnem boju, ki prihaja," je 109 delegatom na kongresu Ljudske demokratske unije povedal Ka-sjanov. "Razumemo, da smo za oblast sovražniki številka ena," je povedal Ka-sjanov in hkrati dodal, da so v preteklih dneh pogajanja o skupnem predsedniškem kandidatu med ruskimi opozicijskimi silami propadla. Povedal je tudi, da novoizvoljeni ruski parlament ne bo zakonit. Liberalna opozicija je pod velikim pritiskom, saj po nedeljskih parlamentarnih volitvah, ki jih je Kasjanov označil kot "nepravične in nepoštene", v dumi ne bo imela svojih predstavnikov. Ka-sjanovo imenovanje naj bi bilo potrjeno na ponovnem srečanju v soboto, do 16. januarja 2008 pa bo moral zbrati vsaj dva milijona podpisov podpornikov, da bo njegova registracija za predsedniškega kandidata sprejeta. Ob obali Južne Koreje iz tankerja izteklo 66.000 sodov nafte SEUL - Ob zahodni obali Južne Koreje sta trčila tovorna ladja in tanker, pri čemer je iz slednjega izteklo okoli 66.000 sodov surove nafte,. Nesreča se je zgodila okoli 23.30 v četrtek po srednjeevropskem času in naredila luknje na treh naftnih zabojnikih na tankerju Hebei Spirit, ki je registriran v Hon-gkongu. Kot je povedal predstavnik južnokorejskega ministrstva za morje in ribištvo, gre za verjetno največje razlitje nafte v morju ob obali Južne Koreje. Zaradi trčenja je iz tankerja, na katerem je bilo okoli 1,8 milijona sodov nafte, izteklo 66.000 sodov oz. več kot 10.000 ton nafte. Iztekanje nafte so nato ustavili in že začeli odstranjevati madež. Južnokorejska obalna straža je namreč na kraj nesreče, to je okoli 150 kilometrov jugozahodno od Seula, poslala 34 ladij in štiri helikopterje. Nesreča ni terjala žrtev. Najhujša nesreča z razlitjem nafte ob obali Južne Koreje se je pred tem zgodila leta 1995, ko je izteklo okoli 35.000 sodov nafte. Med najhujše nesreče z razlitjem nafte pa spada nesreča tankerja Exxon Valdez leta 1989. Takrat je ob obali Aljaske izteklo okoli 260.000 sodov nafte, zaradi česar je prišlo do ene najhujših okoljskih katastrof. (STA) 22 Sobota, 8. decembra 2007 TRST / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat ostro odgovorila tržaškemu dnevniku Il Piccolo, ki je v nekem svojem članku opredelil tržaške Slovence kot »kolonijo«: »V svojem poročilu o koncertu ruskih umetnic sester Čer-necki pravi »Piccolo«, da je bila zastopana tudi slovanska tržaška - kolonija! Meni le »Piccolo«, da resnica neha obstajati že zato, ker jo on potajuje?! A resnica je to, da so Slovenci v Trstu avtohtono prebivalstvo, ki mu gredo vse iste pravice v vsakemu pogledu kakor italijanskemu elementu! Nekdaj je slepil »Piccolo« svoje verne zatrjevaje jim, da Slovencev v Trstu ni ter da so tu le trije štirje »mesta-tori« padli semkaj »z gora«, ki vprizarjajo ves krik. Počasi pa je menda vendar prišel tudi on sam do spoznanja, daje to njegovo slepenje v prekričečem nasprotju z resnico. Vsakdanji dogodki, snovanje in nastopanje tržaškega Slovenstva na vseh poljih javnega življenja, so ga prisilili, da ne taji več tako drzno ekzistence Slovencev v Trstu, ali toliko poštenja in razsodnosti ni v njem, da bi priznal vso resnico. To resnico, da so Slovenci tu avtohtono prebivalstvo, skuša skrivati pod označe-nje »kolonija«. Tudi ta - otročja finesa mu ne pomore in ne bo koristila italijanskemu življu. Nasprotno: koncem konca je tako potajevanje le na škodo sodeželanom italijanske narodnosti. S takim potajevanjem se laško nerazsodno ljudstvo le zavaja v krive nazore in v nepoznavanje svojega položaja in s tem v zmoto in v zgrešeno postopanje na lastno škodo. To je na strani italijanskega no-vinstva huda taktična pogreška. Prikrivanje nasprotnikove moči in pozicije more pač za hip po-vzdigati moralično razpoloženje lastni vojski do šovinizma. Ali potem, ko ta nasprotnik daje občutiti svojo potajevano moč, se to maščuje: Ker je ta poslednja podcenjala moč nasprotnikov, je neprijetno osupnjena, kar deluje nanjo demoralizator-no,« zaključuje Edinost. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Primorski dnevnik je ta teden spet poročal o stavki delavcev CRDA in Tržaškega arzenala. Poudaril je, da so delavci ogorčeni zaradi krivičnega ravnanja ravnateljstev, ki jim še vedno niso izplačala mezd. Tako ravnanje je obsodilo tudi vse javno mnenje, saj so delavci zaradi dolgotrajnih borb v zelo hudem gmotnem položaju in jim gospodarji nočejo dati niti tistega revnega zaslužka, ki jim pritiče. Tokrat so v ospredje stopile žene delavcev, ki so zahtevale razgovor z glavnim ravnateljem obrata CRDA Moret-tijem. Slednji je dovolil priti na razgovor le dvema ženskama in se jima opravičeval z »nesmiselnimi« opravičili. Obljubil je le, da bodo delavcem izplačali mezde, če se vrnejo na delo. Medtem se med delavci drugih strok nadaljujejo izrazi solidarnosti. Delavci tiskarskega podjetja STT so sindikatoma kovinarjev izročili vsakemu po šestdeset tisoč lir. Delavci in uradniki podjetja Ori- on so sklenili, da bodo prispevali vsak po eno uro mezde in plače, ravno tako so določili delavci podjetja Modiano. Tržaška federacija KPI je medtem izdala izjavo, v kateri ponovno izraža solidarnost s stavkajočimi delavci CRDA in obsoja nepopustljivost delodajalcev in brezbrižnost oblasti. Tudi pokrajinsko tajništvo PSDI govori o obupnem gmotnem položaju družin kovinarjev in posebno ostro obsoja vodstva obratov CRDA, ki so ponovno odrekla delavcem izplačilo mezd. V teh dneh so roke prekrižali tudi delavci podjetja Atlas v industrijskem pristanišču. Zbrali so se na skupščini, na kateri so jim sindikalni predstavniki poročali o razpravljanju z delodajalcem, ki vztraja na odpustu dvanajstih delavcev. Na skupščini so med drugim ostro obsodili pritisk, ki ga delodajalec izvaja na posamezne delavce, da ne bi stavkali. Sestanek so delavci zaključili s skupno željo, da se borba nadaljuje. FILMI PO TV Nedelja, 9. decembra, italia 1, ob 20.25 Mr Crocodile Dundee Režija: John Cornell Igrajo: Paul Hogan, Linda Kozlowski in John Meillon Avstralska legenda Crocodile Dundee je neustrašni lovec na krokodile. Ne le da jih lovi z golimi rokami, ampak je tudi absolutni zmagovalec v podiranju najbolj nevarnih bizonov in praznjenju kozarčkov z navadnimi smrtniki. Njegov največji izziv je izlet v New York. Lepa in trmasta novinarka Sue Charlton ima v rokah največjo novinarsko uspešnico, ko »čudež iz notranjosti« silovito pretrese najmočnejše mesto na svetu. Ponedeljek, 10. decembra, rete 4, ob 21.10 Carlito's way Režija: Brian De Palma Igrajo: Al Pacino, Sean Penn, Penelope Ann Miller Carlito, bivši razpečevalec, se vrne iz zapora v katerem je presedel samo pet, od predvidenih trideset let. Odloči se, da se bo upokojil in s tem seveda zapustil nekdanji krog znancev in klientov. Morda nekoliko iluzorno sanja, da bo v kratkem času uspel zbrati 75 tisoč dolarjev in se preselil na Ba-hame. Družbo naj bi mu na sanjskem otoku delala očarljiva plesalka in njegova nekdanja življenjska sopotnica. Mu bo načrt uspel, ali ga bo moral že takoj na začetku opustiti. De Palma, kot kasneje cel kup njegovih kolegov, nam konec zgodbe razkrije že takoj na začetku in posveti ostali del filma razlagi, kako je pravzaprav do tega prišlo... Torek, 11. decembra, Rai 1, ob 21.10 Ocean's Twelve Režija: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney, Brad Pitt in Julia Roberts Po uspehu Ocean's eleven si Soderbergh in Clooney nista mogla kaj, da bi ne preizkusila sreče še enkrat. Odločila sta se za nadaljevanje. Danny in njegova skupina se ta- ko ponovno zbere, da bi ponovila uspeh izpred treh let, ko ji je z eni ropom uspelo nabrati 160 milijonov ^//¿.luV^ dolarjev. To- ^W/1»^ -krat so tarče dvanajsterice (pridružila se jim je še Dan-nyjeva nekdanja žena) trije predmeti neprecenljivih vednostih v treh evropskih prestolnicah: Rimu, Londonu in Amsterdamu. Sreda, 12. decembra, Rai 2, ob 21.05 Cold Mountain Režija: Anthony Minghella Igrajo: Nicole Kidman, Jude law in Donald Sutherland Ameriška državljanska vojna leta 1860 je razlog za ločitev dveh zaljubljencev, hkrati pa je film zgodba o prijateljstvu dveh povsem različnih si žensk in trpek dokument o volji do življenja. Inman se bori na strani Konfederacije. Ko je odhajal v vojno, si ni predstavljal, kakšne grozote bo doživel. Po dolgih letih dezer-tira in se odpravi na dolgo in tvegano pot domov, na Could mountain. Petek, 14. decembra, rete 4, ob 23.25 Un corpo da reato Režija: Herald Zwart Igrajo: Liv Tyler, Michael Douglas in Matt Dillon Bar McCool je bil tistega večera nabito poln. Randy je stregel, odvetnik Carl je bil v lokalu, ko so ga že zaprli, detektiv Dehling pa je prišel v lokal, ko je slednji že postal prizorišče zločina. In kako so bili ti trije moški povezani? Jih je mogoče povezovalo truplo? Tako tesno že ne, kot prelepa mladenka z imenom Jewel ki je bila tistega večera prav tako v Mc Cool-u. K enemu se je preselila, drugi je zaradi nje pozabil na svojo ženo, tretji pa je pozabil na svojo nekdanjo ženo. Vendar tu zgodbe o Jewel še ni konec... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO NATANČNO DOLOČENA KOLIČINA ČESA PROSTOST MESTO V ŠPANIJI, OB REKI TAJO PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MOJZESOV BRAT NAKLJUČNO ZBIRANJE RIBIŠKE VIUCE OTON TRABANT 2ENSKO IME ZNAČILNI ELEMENT PRI KOŠARKI NEKDANJI SOVJETSKI POLITIK (VJAČESLAV) ALBANSKO INDIJSKA REDOVNICA MATI ... ČRNI HRAST, TROPSKO DREVO KAR MORA KDO STORITI NAŠA NIKALNICA BLODNJA, MOTNJA IT. GRADITELJI GODAL TIOCIAN (ZAST.) SETA OBLAK ITAL. POLITIK (PIER FERDINANDO) SLOVENSKI SPIKER MOHORKO KOSTANTIN UŠINSKI VRHUNSKI ŠPORTNIK REKA NA POLJSKEM GOROVJE NA SUMATRI KOFI ANAN DEZIDERIJ ERAZEM NEM. NOGOM. (MIROSLAV) / HRVAŠKO MOŠKO IME IT. NOBElOVEC (GUGlIElMO) SKLADBA ZA DVA INSTRUM. ZAREZA PRI SODU MEH. RE2ISER (ALFONSO) PRED PRIIMKOM RIM. BOGINJA LJUBEZNI IT. FAŠISnČ. TABORIŠČE KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ IND. POLITIK (KRIŽNA) ELEKTRIČNA MER. ENOTA MORSKI DELAVEC MESTO V ČRNI GORI ITALIJANSKA GLASBENA SKUPINA (LE ...) KOŠ. TRENER NIKOUC ITAL. PEVEC (ANDREA) LITERARNA PODLAGA DRAMSKEGA DELA KUHINJSKA POSODA PORAZ PRI BOKSU SODEC NEPREMOČ-LJIVE ŠPORTNE VETROVKE KISLINA (LAT.) NAJSTAREJŠE INDIJSKO GLASBILO NA STRUNE OLGA CEHOVA POMANJKANJE HRANE SKODELICA, NAVADNO S PLADNJEM ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE MANJŠA JAMA AVSTRIJSKI PEVEC JÜRGENS ORNA ZEMLJA LJUBEZENSKI TEKMEC BOSANSKI RE2ISER IT. ČASNIKAR BIAGI RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI NEKD. NOGOMETAŠ GENOE (STEFANO) ZADNJICA BERI PRIMORSKI DNEVNIK PISEC VAŠKIH PRIZOROV PLOD MATERIJA, TVAR DRAGO OTA TAZIO NUVOLARI NAŠA PRITRDILNICA GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE NAJVIŠJA OCENA PRI KEGLJANJU / KRAJŠE IME ZA FERDINAND JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ZIVAl SLOVARČEK - ABO = Švedsko ime za pristanišče Turku • AMATI = graditelji godal iz Cremone • ARAU = mehiški režiser • BARISAN = gorski venec na Sumatri • ORI = italijanski pevec * RODAN = tiocian • VINA = indijsko glasbilo / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 23 BRIŠČIKI - Glasba brez meja v ogrevanem šotoru Karma in Aki Rahimovski Nocoj večer disco glasbe in dobrega jugoslovanskega rocka V ogrevanem šotoru pri Brišči-kih se bo nocoj ob 22. uri zgodil... Zem-ljotres, ko se bo na odru v dance ritmu pojavila umaška skupina Karma (na sliki). Glasbeno lepo razvita pevka Tara, markantni dj Neno in izzivalni klaviaturist Pipi bodo predstavili vse svoje hite, da bo z glasbo zadoščeno ušesom, z ritmi in gibi telesom, s pogledom na dogajanje na odru pa očesom. Organizator vroče Glasbe brez meja Druga muzika bo odprl šotor že uro pred prvim koncertom (vstopnina 8 evrov), vse tja do 22. ure pa bo potekala akcija happy hour, da bo mladina stoodstotno prihranila pri okrepčitvi. Po svoje je vse glasbeno dogajanje v šotoru nekakšen koncertni happy hour: z eno vstopnino dobiš dva koncerta. Tako bo po disco Karmi (ob 23.20) nastopil rockerski Aki Rahi-movski band, ali novodobna skupina pevca v nekdanji Jugoslaviji legendarnega benda Parnega valjaka. Iz zvočnikov bodo z njim »zaplapolale« Zasta- ve, Aki bo udeležence »popeljal« v Zagreb, morda si bo izposodil kako Lutko za bal, ob koncu koncerta pa se bo za vse v šotoru že začela daniti Prokleta nedelja... Ogrevani šotor pri Briščikih bo v schengnski soboti (22. decembra) gostil Šank rockerje in Tabu, za božič pa bo poskrbel za pravcato praznično poslastico: Vlada Kreslina in njegove Male bogove, ki bodo - prvič na Primorskem - predstavili najnovejšo ploščo Cesta. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Predstava, »Svinjak«, Pier Paola Paso-linija, ki bi morala biti jutri, 9. decembra ob 16.00, odpade zaradi tehničnih razlogov in je prenesena na kasnejši termin. Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 14. decembra, ob 20.30 združeni abonmaji (reda A in F) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 15. decembra, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Botho Strauss: »L'una e l'altra«. Nastopa CTB Stalno gledališče iz Brescie, režija Cesare Lievi. Urnik: v sredo, 12. ob 20.30., v četrtek, 13. ob 16.00, v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. decembra ob 16.00. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. V petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice tri gledališke predstave v furlanskem jeziku: 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 12. decembra ob 20.00 / Hri-sto Bojčev: »Orkster Titanik«. V petek, 14. decembra ob 17.00 in 20.00 / Radoslav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. Koprodukcija s Kosovelovim domom Sežana. KOPER Gledališče Koper Danes, 8. decembra ob 20.00 / Noël Coward: »Intimna komedija«. Gostuje Drama SNG Maribor. V ponedeljek, 10. decembra ob 16.00 in 20.00 / Harold Pinter: »Jašek«. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana. V sredo, 12. decembra ob 18.00, mala gledališka dvorana / Gregor Geč, Maja Gal Štromar: »Črkolandija«. V sredo, 12. decembra ob 19.00, Andrej Jelačin: »Agencija za ločitve«. PIRAN Gledališče Tartini Danes, 8. decembra ob 19.00 / »Večer skupaj... skupine se predstavljajo«. Nastopile bodo umetniške skupine Skupnosti Italijanov Piran skupaj z gosti. Režija: Miriam Monica. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - kopro-dukcija z Gledališčem Koper. Jutri, 9. decembra, ob 17.00 / Ludvig Holdberg: »Jeppe s hriba« - gostovanje AGD Kontrada Kanal. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V ponedeljek, 10. decembra, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V torek, 11. decembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V sredo, 12. decembra, ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 13. decembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 12. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V četrtek, 13. decembra, ob 20.00 / Conor Mc Pherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Jutri, 9. decembra, ob 19.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V ponedeljek, 10. decembra ob 15.00 in 18.00 / »Ozri se v gnevu«. V torek, 11. decembra ob 15.30 in 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena Danes, 8. decembra, ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 10. decembra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 11. decembra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 13. decembra, ob 20.30 / »Glasbeni spleti« - klavirski recital Aleksandra Rojca. V ponedeljek, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester. V sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Ne-da R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče G. Verdi Edvard Grieg: »Peer Gynt« / ponovitve: jutri, 9. decembra, ob 16.00. »Romeo in Giulietta«, balet / urnik: v petek, 14. ob 20.30, v soboto, 15. ob 17.00, v nedeljo, 16. ob 16.00, v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20. in v petek, 21. decembra ob 20.30. Gledališče Rossetti »Scooby-doo live on stage« / izvirna glasba Fabia Serria, režija: Salvatore Vi-vinetto, koreografija: Alberta Palmisa-no. Danes, 8. decembra, ob 16.00 in jutri, 9. decembra, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / Enrico in Andrea Dindo - violončelo in klavir. Circolo Sottuficiali (Ul. Cumano) V torek, 11. decembra, ob 18.30 v okviru Adriatic Festivala koncert Passion Tango. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella Jutri, 9. decembra / nastopa Nuova Orchestra Ferruccio Busoni, dirigent: Massimo Belli. BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna V nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. ŽAVLJE V cerkvi V četrtek, 13. decembra ob 20.30 / V sodelovanju z občino Milje - Koncert MePZ F. Venturini in zbora Cappella Tergestina. BRIŠČIKI Danes, 8. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band. SAMATORCA V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 17.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. MAVHINJE V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. V sredo, 12. decembra ob 18.30 / Božični koncert gojencev Glasbene matice iz Gorice - »V magični noči«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 8. in jutri, 9. decembra ob 15.30 / Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica prireja revijo otroških in mladinskih zborov Mala Ceciljanka. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja Jutri, 9. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Ventu-rini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. LAZE, PODBONESEC Cerkev v Lazah V petek, 14. decembra, ob 20.30 / »Božični koncert« - nastopajo: Mali lu-jerji iz Špetra (UD), Solopevci Glasbene matice iz Špetra (UD), MePZ Fran Venturini od Domja. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine V sredo, 12. decembra, ob 20.45 / Quartetto di Tokyo - Martin Beaver -violina, Kikuei Ikeda - violina, Kazu-hide Isomura - viola in Clive Green-smith - violončelo. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V sredo, 12. decembra ob 20.00 / Novoletni koncert, nastopa Akademski pevski zbor univerze na Primorskem. NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 15. decembra, ob 20.15 / Terri Mc Connell Quintet (gospel -ZDA). V ponedeljek, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija). V četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Vlado Kreslin - predstavitev nove plošče (poleg dobrih starih pesmi). RAZ STAV E FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«. Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled razstava »I suoni della memoria - 75 anni della Societa dei con-certi di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure. Villa Revoltella / v sredah bo do 15. decembra, na ogled razstava »Che bello nascere«. Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25.decembra in 1. januarja 2008. Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Galerija LipanjePuntin: Franco Pani-zon in Franco Passalacqua, »Nature«. Odprto do 31. decembra ob petkih od 18.30 do 22.00. ŠKEDENJ V dvorani SDK Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) je razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Odprta bo danes, 8. decembra, od 16. do 19. ure in jutri, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti, vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. 1 6 Sobota, 8. decembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V A-ligi Quagliarella za Udinese in mesto v reprezentanci Na tekmi proti Sampdorii tudi»dvoboj« s Cassanom - Danes Palermo-Fiorentina VIDEM - Po (ne)zasluženem porazu v Rimu bo skušal videmski Udinese jutri doma proti Sampdorii spet priti do točk in obdržati upanja po visoki končni uvrstitvi, ki se letos morda resnično zdi v dometu videmskega kluba. V središču pozornosti bo jutri Fabio Quagliarella, Udinesejev up, bivši igralec Sampdorie in kandidat za nastop na EP 2008 v dresu državne reprezentance. Quagliarella bo jutri bil osebne dvoboj z nepoboljšljivim Antoniom Cassanom, ki je kvaliteten a nevzgojen nogometaš, zaradi česar je malo verjetno, da bi ga lahko selektor »azzurrov« Roberto Donadoni poklical v reprezentanco. »Pred jesenjo nikoli nisem v najboljši formi, zdaj pa se počutim dobro. Gole pa dosegam predvsem zato, ker igram zdaj spet v centru napada, kar mi najbolj ustreza,« pravi Quagliar- PO IZKLJUČITVI Vinokurov končal kariero PARIZ - Kazahstanski kolesar Aleksander Vinokurov je sporočil, da je končal kariero. Vzrok za slovo od aktivnega kolesarstva naj bi bila kazen, ki jo je 34-letni Kazahsta-nec dobil zaradi zlorabe dopinga na letošnji dirki po Franciji. Vinokuro-vu, ki je sicer dobil le enoletno kazen, se bo suspenz iztekel 1. avgusta 2008, kljub temu pa se je nekdanji kolesar Astane odločil, da ne bo tekmoval na olimpijskih igrah prihodnje leto v Pekingu. Te bodo na sporedu med 8. in 24. avgustom. Vinokurov je pojasnil, da bo vse moči usmeril v boj za vrnitev ugleda, ki ga je izgubil po pozitivnem do-pinškem testu 24. julija letos. SMUK DANES - Mednarodna smučarska zveza (FIS) je za včeraj načrtovani ženski smuk svetovnega pokala v ameriškem Aspnu, ki ga je morala zaradi močnega snežnega meteža odpovedati, prestavila na danes z začetkom ob 18.45 po srednjeevropskem času. Jutri bodo skušali prireditelji po programu izvesti slalom (ob 18. in 21. uri). Moški bodo imeli danes v avstrijskem Bad Kleinkircheimu veleslalom (10.00 in 13.00, Tv Slovenija 2, RaiSatsport in Eurosport). MOURINHO - Angleška nogometna zveza (FA) je po poročanju britanske mreže BBC navezala stike s Portugalcem Josejem Mou-rinhom za pogovore o možnem prevzemu mesta selektorja angleške nogometne reprezentance. SKOKI - Avstrijec Andreas Kofler je bil s skokom 124,5 metra (121,6 točke) najboljši v kvalifikacijah za današnjo drugo posamično tekmo svetovnega pokala smučarjev skakalcev v norveškem Tron-dheimu. Odlično je svojo nalogo vnovič opravil Jernej Damjan, ki je bil s pol metra krajšim skokom (124; 121,2) drugi med kvalifikanti, na tekmo sta se s 13. oziroma 24. mestom zlahka uvrstila še Robert Kranjec (116; 103,8) in Primož Peterka (112; 95,1). FORMULA 1 - Razpravo o tem, ali je moštvo formule 1 McLaren-Mercedes podatke konkurenčne ekipe Ferrari, pridobljene v vohunski aferi, uporabilo tudi pri izdelavi dirkalnika za leto 2008, je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) preložila na februar 2008. Fabio Quagliarella ANSA ella pred jutrišnjim nastopom. Dve tekmi bodo, kot običajno, odigrali že danes. Dvoboj med Laziom in Ca-tanio ne zbuja preveč zanimanja, to je bolj usmerjeno v večerno tekmo med Paler-mom in Fiorentino. Toskanci so doslej pokazali več, (a v Palermu že 40 let ne zmagujejo) novi-stari trener Palerma Francesco Guidolin pa bodri svoje igralce s trditvijo, da med ekipama ni razlik v kakovosti. Odnosi med kluboma niso najboljši, navijači Palerma pa se letos vsaj ne morejo več znesti nad »izdajalcem« Luco Toni-jem, ki je iz Firenc odšel v Muenchen. V razmeroma nezanimivem jutrišnjem krogu morda rahlo izstopa tekma med Juventusom in Atalanto. Slednja je namreč letos spet zelo uspešna in ima na lestvici le pet točk manj od Ranierijevega moštva, ki je v četrtek po povprečni igri z 2:1 izgubil prvi dvoboj osmine finala za državni pokal v Empoliju, najslabše pa sta se odrezala Almiron in Tiago. Tekma med Reggino in Milanom je bila zaradi nastopa Ancelottijevega moštva na svetovnem klubskem prvenstvu na japonskem preložena na 30. januarja prihodnjega leta. O zdaj zelo modnem »tretjem polčasu« bo nogometna zveza razpravljala šele v četrtek, uvedli pa bi ga lahko šele januarja. »NAŠA NAPOVED« - Gorazd Husu Sodniki ne sodijo ne boljše ne slabše kot v lanski sezoni Milan brez prave kontinuitete Devetindvajsetletni Gorazd Husu v letošnji sezoni kot stranski sodnik sodi v meddeželni polprofesional-ni D ligi po igriščih severovzhodne Italije (Triveneto in Emilia Romagna). Kako pa bi Gorazd ocenil svo- GORAZD Husu je kolege v A ligi? »Sodniki v letošnji A ligi ne sodijo ne slabše ne boljše kot v lanski sezoni. Napake se ponavljajo, so vedno ene in iste (enajstmetrovke, nedovoljeni položaji itd.). Opazil pa sem, da so na televizijskih oddajah nekoliko manj napadalni do sodnikov. Prav gotovo zaradi tega, ker sodnike letos vodi in vzgaja Pierluigi Collina, ki ga vsi zelo spoštujejo.« Kdo pa so najboljši italijanski sodniki? »Trenutno so v najboljši formi Morganti, Rizzoli in Rocchi.« Kateri italijanski sodnik bo predstavljal Italijo na evropskem prvenstvu v Švici in Avstriji? »Mislim, da bo to Rosetti, ki je že sodil tudi na svetovnem prvenstvu v Nemčiji.« Letošnja A liga: je Inter res nepremagljiv? »Trener Mancini ima najširši izbor kakovostnih igralcev in to je glavno orožje črno-modrih. Moratti je veliko potrosil, tako da je osvojitev državnega naslova najmanj kar lahko Inter letos doseže. Mancini ima pokrita vsa igralna mesta. Pri Milanu pa ni tako, saj rdeče-črni v zadnjih dveh sezonah niso kupili veliko nogometašev. Povrh tega je srednja starost An-celottijevih varovancev kar visoka. De- KROMA jansko ne morejo zagotoviti prave kontinuitete. Zaradi tega so se letos osredotočili na ligo prvakov in svetovni klubski naslov. Najbrž bodo premagali argentinsko Boco Junior.« Kdo lahko prekriža račune Interju? »Mogoče Roma, ki igra zelo borbeno in solidno.« Kateri nogometaši pa so trenutno v najboljši formi? »Nedvomno sta to Ibrahimovic in Trezeguet.« (jng) Gorazdova napoved: Empoli - Cagliari X (1:1) Genoa - Siena 1 (3:1) Inter - Torino 1 (1:0) Juventus - Atalanta 1 (4:1) Lazio - Catania 2 (2:3) Livorno - Roma 2 (0:2) Napoli - Parma X (1:1) Palermo - Fiorentina 1 (2:1) Udinese - Sampdoria X (2:2) Triestina - Rimini 1 (2:1) Prejšnji krog: Edi Pribac je pravilno napovedal dva izida in zbral šest točk (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3). Vrstni red: B. Kemperle 15, N. Bukavec 7, E. Pribac 6, D. Švab 5, S. Lipovec 4, F. Sambo 1, R. Kalc 0. NOGOMET Iranci boljši od amaterjev Waitakerja TOKIO - Iranski nogometni klub Sepahan, sicer azijski podprvak, je v kvalifikacijskem obračunu za preboj v če-trtfinale klubskega svetovnega prvenstva pričakovano premagal novozelandski Waitakere United s 3:1 (2:0). Junak tekme v Tokiu je bil Emad Mohamed, ki je že s prvima streloma proti golu dvakrat zatresel mrežo oceanijskega prvaka. Najprej je zadel z glavo v tretji minuti, le minuto pozneje pa je praktično že odločil tekmo. »Smo bolj izkušena ekipa. Hit ro smo do se gli dva go la, za -to je bil preostanek tekme bolj ali manj lahek,« je po tekmi dejal hrvaški strateg na klopi Se-pahana Luka Bonačic, ki je nekdaj vodil tudi slovensko Muro. Za Irance je tretji gol zabil Abdul Wahab Abu Al Hail v 47. mi nu ti, čast ni za de tek za No vo ze land ce - klub, ki ga se -stavljajo amaterji, je nastal šele pred tre mi le ti - pa je do se gel Darren Bazaley v 74. minuti. Se pa han, ki si je mes to na klubskem SP zagotovil zato, ker je Urawa Red Diamonds osvojila naslov azijskega prvaka, a je kot japonski predstavnik imela že zagotovljeno mesto na tekmovanju, se bo v ponedeljkovem četrtfinalu v Tojoti pomeril prav z Urawo, zmagovalec tega dvoboja pa se bo v četrtkovem polfinalu udaril s prvim favoritom in evropskim prvakom Mi la nom. Tekmovanje se bo s prvim četrtfinalom nadaljevalo jutri, ko se bosta v Tokiu pomerila afriški prvak, tunizijski Etoile Sa-hel, in prvak Severne in Srednje Amerike ter Karibov, mehiška Pachuca. Zmagovalec tega dvoboja se bo v polfinalu srečal z južnoameriškim prvakom Boco Juniors iz Argentine. V lanskem finalu je brazilski Internacional iz Porto Ale-greja premagal Barcelono. NOGOMET - Na Roccu ob 16. uri pomembno srečanje Triestine proti Riminiju Obeta se dvoboj razpoloženih ekip Oboji imajo za sabo lepo serijo zmag - Trener Maran ima težave s postavo Da nes bo mo na Roc cu (pri če tek ob 16. uri) videli tekmo med ekipama, ki sta trenutno v zelo dobri formi in na va lu zad njih us peš nih nas to pov obeh ekip lahko napovedujemo zelo zanimivo srečanje. Triestina je namreč osvoji la zad nje tri tek me in vknji žila de vet točk, ki so jo precej oddaljile od nevarnih voda, serija Riminija pa je celo za tek mo dalj ša. Po do ma čem po ra zu s Pi a cen zo so Aco rije vi va ro van ci ce lo štirikrat zapored slavili (v zadnjem krogu je Rimini odpravil Vicenzo z gladkim 5:1!) in so sedaj na šestem mes tu na les tvi ci, kar bi jim omo go ča -lo odigrati dodatne tekme za napredovanje. Ri mi ni je ho mo ge no moš tvo, ki kljub dokaj napadalni postavitvi (tri polš pi ce za edi nim na pa dal cem, ki naj bi tokrat bil Vantaggiato, če najboljši strelec ekipe Jeda - 10 golov zanj doslej - ne bo povsem okreval po žolčnih motnjah, ki so ga v teh dneh spravile v posteljo) lahko računa tudi na dokaj so lid no ob ram bo. Med dru gim je ste -ber ob ramb ne vrs te moš tva iz Ro ma -gne Maurizio Peccarisi, kije nekaj mesecev preživel tudi v Trstu. Ob že omenjenem Jedaju sta zvezdi ekipe Ricchi-uti in Valiani, ki sta istočasno tudi tehnično najbolj nadarjena igralca. Trener Pri Triestini bodo danes pogrešali strelske sposobnosti kapetana Riccarda Allegrettija KROMA Acori nima pretiranih težav s postavo. Odsotna bosta Porchia in standardni vra tar Pu gli e si ( v vra tih je na sle dil Handanoviča), a kljub temu je Rimini zelo kakovostno moštvo, ki potihem ra ču na vsaj na uvrs ti tev v konč ni co. Pri Triestini se povsem mirno pripravljajo na današnje srečanje, saj po zadnjih uspehih niti poraza ne bi jemali preveč tragično. Seveda pa to ne pomeni, da želijo v tržaškem taboru prekiniti serijo zmag. Vendar je Maran nekoliko bolj v težavah od nasprotnikovega kolege. V obrambi, ki je v zadnjih treh nastopih končno zadovoljila, bo mo ral dis kva li fi ci ra ne ga Li mo za - menjati Martin Petras, še bolj pa se bo poznalo odsotnost Allegrettija v zvezni vrsti. Ob tem, da so njegovi prosti streli (posredno ali neposredno) večkrat odločilni, je Allegretti tudi edini pravi organizator pri Triestini. To pome ni da bo igra Tr ža ča nov da nes, ho -češ-nočeš, nekoliko različna. Po vsej verjetnosti bo postava Triestine znova dokaj napadalna. Zmaga v Modeni je opogumila trenerja Marana, ki je med tednom že preizkusil postavo z Granochejem in Della Rocco istočasno na igrišču. Sicer ni še čas, da bi tako eksperimentiranje prenesli tudi na so bo to, ven dar v bo do če bi lah ko tu -di videli Triestino z dvema postavnima napadalcema, ki pa imata nekoliko raz lič ne zna čil nos ti. To krat naj bi torej Granocheju delal družbo v napadu Šedivec, čeprav ni izključeno, da se bo Maran znova odločil za Graffiedi-ja, ki po sobotni prečki še išče prvi gol se zo ne. Druš tvo je med tem spo ro či -lo, da je ob spremstvu sorodnika vstop na da naš njo tek mo brez pla čen za vse otroke mlajše od 14 let. Verjetna postava Triestine: Dei; Mi la ni, Ky ri az is, Pe tras, Pe sa re si; Sgrigna, Piangerelli, Rossetti, Testini; Šedivec (Graffiedi), Granoche. Tekmo bo sodil Pinzani iz Empolija. (I.F.) / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 25 KOŠARKA - Danes in jutri moški C1 in C2 liga Zmaga imperativ za Bor Jadran naj bo pozoren Na 1. maju proti Venezii danes že ob 18. uri, jutrišnji Jadranov gost se vse bolj vzpenja Za košarkarje Bora Radenska je zmaga v 12. krogu državne košarkarske C lige doma proti ekipi Pool Vene-zia že imperativ. Belo-zeleni se bodo z Benečani spričo prazničnega dne spoprijeli danes popoldne že ob 18. uri na Stadionu 1. maja, sodnika bosta Tos-kanca Mustaro in Martelli. Društvo iz Benetk so ustanovili to poletje po združitvi več mestnih okolij, odkupili so pravico do nastopanja na državni ravni in zbrali soliden izbor košarkarjev iz vse pokrajine. Ekipa je čvrsta pod košema, kjer se kretajo krilni centri Vio (lani v Eraclei), Stefani (Roncade) in Cimarosti (Marghera). Play-makerja sta mlada Battistin in Zavagno (Roncade), standardna branilca pa France-schet (Ca or le) in zvez da pe ter ke Bet, bivši Bl-ligaš v Gorici in prvi strelec letošnje ekipe s skoraj 20 točkami na tekmo. Moštvo si skuša zagotoviti obstanek v ligi z nepropustno obrambo, do slej je zbra lo de set točk, med tem ko jih ima Bor šest. Če imajo borovci za sabo tri zaporedne poraze, pa so njihovi današnji gostje zmagali zadnje tri tekme zapovrstjo, potem ko so nanizali kar šest neuspehov v seriji. Na dlani je, da nove priložnosti proti enakovrednemu tekmecu varovanci trenerja Mure preprosto ne smejo zapraviti, saj vse ostale ekipe v izenačenem prvenstvu zmagujejo in se oddaljujejo. Borova zasedba se je primerno pripravila na današnji nastop z intenzivno vadbo. Po poškodbi je spet normalno treniral kapetan Niko Što-kelj, zaradi udarca na prejšnji tekmi proti Roncadam pa je nekaj dni miroval Mi ko Ma do ni a. Da nes pa bo do vsi stisnili zobe, tako da bo imel trener pred res zelo pomembno tekmo predvidoma na razpolago popolno postavo. Naj ome ni mo, da je med ted nom vrste zadnje uvrščene Limene iz Pado-ve okrepil bivši prvoligaš, 36-letni play-maker Giorgio Tonzig. Košarkarji Jadrana Mark so tudi proti na lestvici bistveno slabše postavljeni Latisani nesporni favoriti za novo zmago, čeprav jih mogoče tokrat, v 11. krogu deželne C2 lige, čaka težja naloga kot v zadnjih tednih. Jutri ob 18. uri se bo namreč pri Briščikih (sodnika Rosati iz Gorice in Spessot iz Gra- Niko Štokelj (Bor Radenska, levo) že skoraj okreval, Chirstian Slavec (desno) je drugi najboljši Jadranov strelec KROMA dišča ob Soči) predstavila solidna ekipa s profesionalnim trenerjem Romani nom, ki to rej k stva ri pris to pa ze lo resno. Furlani so sicer začeli prvenstvo izjemno negotovo. Visoke ambicije so se razblinile, ko si je huje poškodoval ko le no glav ni no vi pri hod, cen ter Franco (out celo sezono). Več časa sta morala mirovati tudi zanesljiva krilna igralca Bosini in Princic, tako da so košarkarji z Videmskega izgubili več tekem z izdatno razliko. Zadnje čase pa se je zdravstveno stanje izboljšalo in ekipa je bila v zadnjih dveh krogih uspešna, skupno ima na lestvici osem točk (Jadran jih ima 18) in mogoče lahko kljub vsemu cilja v play-off. Poleg omenjenih mož so glavni nosilci mladi organizator igre Cotrufo, strelec Della Vedova, branilca Merlo in Zanin ter center Cecco. Jadranovci se želijo izkazati pred domačo publiko in obdržati prvo mesto pred velikim dvobojem proti Santo-su (konkurentu za vrh lestvice), ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo spet pri Briščikih. Jutri bi moral trener Boban Popovič razpolagati s kompletno zasedbo, saj so vsi zdravi in so dobro trenirali, mladinci pa so povrh še dosegli v svojem prvenstvu med tednom po-memb no zma go. HOKEJ IN LINE Pomembno gostovanje za ZKB Kwins Poletove hokejiste na rolerjih čaka danes pomembno gostovanje v toskanskem Arezzu. V okviru 6. kroga A1-lige se bodo pomerili s tamkajšnjim moštvom Lions, ki ima na lestvici enako število točk. Čeprav je prvenstvo še dolgo v Po-letovem taboru ocenjujejo, da so toskanski »levi«, skupaj z Milanom 24 in Vicenzo, njihovi direktni nasprotniki v boju za 4. mesto po rednem delu, kar bi predstavljajo realen domet openskega moštva. Naloga Sama Kokorovca in tovarišev vsekakor ne bo lahka, največji trn v peti pa bo zanje bržkone predstavljal njihov nekdanji član Štefan Nahtigal (pri Poletu je igral dve sezoni), ki je že četrto leto najboljši strelec prve lige. Poletovci se bodo odpravili v Toskano z dvema popolnima linijama (udarno sestavljajo Fajdiga, Ferjanič, S. Kokorovec in Lončar), manjkala pa bosta Stella in Poloni. Velja poudariti, da so poletovci doslej obe zmagi dosegiu v gosteh. Ze prihodnji torek bodo poletovci na openskem Pikelcu odigrali zaostalo tekmo proti evropskemu prvaku Asiagu. BOŽIČNI TEK Četrtič po središču Trsta Športno društvo La Bavise-la bo letos že 4. priredilo Božični tek v tržaškem mestnem središču na razdalji 5 km s startom in ciljem na Velikem trgu. Za letošnjo izvedbo so postavili omejitev 500 tekačev. Zbor bo ob 9. uri, start pa ob 10.30. Nagrado bo prejelo deset najboljših moških in pet naj bolj ših žensk. Vpis -nina znaša 5 evrov (vključen j e božični paket, dar veleblagovnice Bosco), vpis j e možen na sedežu društva La Bavisela v Ul. San Nicolo' 7 (tel. 040-410399) ali pred za čet kom te ka. Ob priliki je športni direktor kluba Paolo Giberna sporočil, da bodo tudi letos pripravili tekaško šolo »Obiettivo Maratona« za ljubitelje teka, ki želijo tekmovati. NAMIZNI TENIS - Moška C2-liga Kras GS Market še utrdil položaj na vrhu V zaostali tekmi v Padovi zbrana igra B. Simonete in M. Rotelle Bojan Simoneta KROMA CONI - Prihodnji torek podelitev priznanj tržaškega odbora Med nagrajenimi tudi ŠD Mladina, več Slovencev in tekmovalcev naših društev Mateja Bogatec (Mladina) V torek, 11. decembra bo tržaški pokrajinski odbor olimpijskega komiteja CONI v častni dvorani palače na Frnedu pri Trstu, v sodelovanju s tržaškima Pokrajino in Ob či no ter s šo lo MIB, po de lil športne »zvezde« za športne zasluge v letu 2005. Med nagrajenci bo, kot smo že poročali, tudi članica zveze FIHP Športno društvo Mladina za uspehe, ki jih tudi na mednarodni ravni žanje na področju skirolla. ŠD Mladina bo prejemnik bronaste zvezde, sre br na bo pri pad la ko tal kar ske mu društvu Jolly, zlati pa jadralnemu klubu Circolo della Vela Muggia in tržaškemu CUS Trieste. Kar se po- David Bogatec (Mladina) sameznikov tiče bodo zlate zvezde prejeli Cesare Capato, Franco De-grassi, Giuseppe Lo Duca, in Roberto Tandoi, srebrne Giancarlo Carlo-vatti, Claudio Ciani, Marisa Pitacco Lipizer in Fabio Vascotto, bronasto pa Fran co Ban del l li, Da ni e le Bas si, Giorgio Brezich, Giuseppe Colotti, Gil ber to Pa ris Lip pi, Mau ri zi o Mo -dolo in Livio Ungaro. Nagrajeni bodo tudi športniki, ki so se na članski ravni izkazali v tem letu, med njimi pa so tudi David in Mateja Bogatec (ŠD Mladina, skiroll), Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa, jadranje), Franco Cittar in Paolo Pinelli (jadranje) in Marco Lipizer (kajak). Nagrade za Simon Sivitz Košuta (Čupa) Jaš Farneti (Čupa) Elisa Rotella (Kras) kategorijo do 15 let bodo prejeli Andrea Micalizzi (peteroboj), Elisa Ro tel la ( Kras, na miz ni te nis), Mar -tina Clean (atletika), Giulio Maroc-co (kajak), Giulia Belsasso in slovenska članica društva Trieste Tuffi Ivana Curri (plavanje), Ottavia Balduc-ci (jadranje) in Cristian Benet (stre- IVANA CURRI (Trieste Tuffi) ljanje). Nagradili bodo tudi zaslužne odbornike. Le-ti so: Italo Galaverna (FIT), Fabio Savron (FIJ-LKAM), Rosanna Senizza (FIGH), Giuseppe Sancin (FISE), Claudio Colusso (FIP), Marino Isera (-FIPCF), Ennio Cotognini (FISI) in Maria Pia Tonon (FISI) Q4 Padova - Kras 3-5 De Lorenzi - Bole 3-0 (12-10,116,13-11); Lazzari Alessandro - Simoneta 0-3 (6-11,11-13,3-11); Lincetto - Rotella 30 (11-8,12-10,11-9); De Lorenzi - Simoneta 0-3 (4-11,11-13,11-13); Lincetto - Bole 32 (7-11,11-5,11-8,9-11,11-8; Lazzari Carlo - Rotella 1-3 (4-11,6-11,11-9,9-11); Lincetto - Simoneta 0-3 (6-11,10-12,8-11); De Lorenzi - Rotella 1-3 (11-9,9-11,9-11,611) Krasovci so v vnaprej igranem srečanju osmega kroga premagali solidno ekipo iz Padove in utrdili prvo mesto na lestvici. Za nasprotnikovo moštvo so igrali tretjekategornik Lincetto in trije branilci De Lorenzi ter Alessandro in Carlo Lazzari. Slednji običajno povzročajo precej težav Bojanu Simoneta in Micheleju Rotella, tokrat pa sta oba zaigrala koncentrirano in premagala vse branilce. Bojan je slavil tudi na srečanju med najboljšima igralcema ekip: brez večjih težav je strl odpor Lincetta in ga z napadalno igro presenetil. Proti staremu znancu De Lorenziju je pod svojimi sposobnostmi igral Bole. Ni mu uspelo vsiliti aktivne kontra igre in nasprotnik ga je z napadi z bunkičasto gumo spravil v velike težave. Po dvotedenskem počitku bodo kra-sovci v zadnjem krogu prvega dela prvenstva gostili najboljšo ekipo prvenstva S. Bor-tolomeo Salzano, ki je doslej zaradi odsotnosti najboljšega igralca Tieulija izgubila le eno tekmo. Zgoniški fantje se bodo morali na tekmo dobro pripraviti, če bodo hoteli presenetiti nasprotnikovo moštvo, ki cilja na napredovanje v višjo ligo. (Si.B.) 26 Sobota, 8. decembra 2007 TRST / NOGOMET - Jutri v okviru 12. kroga elitne lige Bo Vesna končno slavila v Križu? Juventina za šesti pozitivni izid Plavi brez Venturinija in Leoneja, toda z Velnerjem - Pri Juventini znova Kovic in Sannino Napadalec Juventine Manuel Peteani Štandreško Juventino in kriško Vesno čakata v jutrišnjem 12. krogu elitne lige domači tekmi proti Monfal-conu in Unionu 91. Varovanci trenerja Danteja Por-tellija bodo skušali vknjižiti še šesti zaporedni pozitivni izid. V nedeljo so be-lo-rdeči v Tolmeču nastopili z zelo okrnjeno postavo. Trener Portelli je zaupal mladim silam, ki so povsem zadovoljile. Jutri bo izkušeni trener iz Rude imel ne ko li ko manj težav, saj sta znova na razpolago branilec Sannino in napadalec Kovic. Še naprej bodo odsotni Mainardis, Liut in Devetak, ki bo najbrž znova na razpolago že prihodnji teden. V Štandrež prihaja Monfal-cone, kije doslej zbral 19 točk (Juventina jih ima 15). Sodil bo Piccini iz Trsta. Do treh točk se morajo nujno do-ko pati no go me taši Ves ne, ki na do ma -čem pravokotniku v letošnji sezoni še niso zmagali. Union 91 iz Percotta ima enako število točk (11). »Prav zaradi tega je zmaga nujna,« meni športni vodja Paolo Vidoni. »Zatem nas čakata dve težki srečanji proti Pordenonu in Man-zaneseju.« Trener Ruggiero Calo bo še imel precej težav s postavo. Odsotna bosta diskvalificirana Venturini in Leone. Branilec Louis Fantina, kije ta teden treniral posebej, pa je pod vprašajem. Še dobro, da bo znova na razpolago vezni igralec Gianluca Velner, drugače bi bila situacija res kritična. Tekmo bo sodil Moras iz Pordenona. (jng) KROMA PROMOCIJSKA L. Kras Koimpex proti zadnjemu na lestvici Repenski Kras Koimpex (22 točk na lestvici) je uspešno prestal serijo težkih tekem: v zadnjih treh krogih so po vrsti pre ma gali San Lui gi, Cen tro Sedio in San gior gino. Jut ri pa čaka varovance trenerja Serge-ja Alejnikova gostovanje v San Pieru d'Isonzo, proti ekipi Isonzo (5 točk), ki je zadnji na lestvici, v zadnjem krogu pa je pre ma gal nič manj kot solid ni Centro Sedia (2:1). Repenski »rde či« bodo nas topi li brez poško do vane ga Pohle na. Pod vprašajem sta tudi mlada Stabile in Mania (oba s pretegnje-no mišico). Če ju ne bo, bo moral tre ner Alejni kov posla ti na igrišče mla de ga bra nil ca Jaco-pa Nonisa. Kras ne sme podce-nje vati na sprot ni ka, ki bo prav gotovo igral zelo zaprto in skušal iztr gati vsaj točko. Za Kras pa pride v poštev le zmaga. Tekmo bo sodil Bidoli iz Vidma. (jng) NOGOMET - V 1. in 2. amaterski ligi Brežani danes proti Opicini Težka naloga v 1. AL Okrnjena Zarja Gaja v Podgori DANES 2. AMATERSKA LIGA Breg (17) - Opicina (11) Brežani bodo danes (14.30 v Dolini) proti Opicini, ki je v nedeljo izgubila proti Esperii (1:3) favoriti. Per-noria najbrž ne bo, ker je v tednu zbolel za gripo. Sabini je še poškodovan, Sestan pa je skorajda okreval, toda bo na razpolago šele prihodnji teden. V bregovem taboru so sproščeni: »Igramo tekmo za tekmo in uvrstitev na lestvici nas ne posebno obremenjuje,« meni spremljevalec Lorenzo Zupin. Sodnik: Talice iz Trsta. DANES ŠE - Promocijska liga: Pertegada - Sangiorgina, Santamaria - Pro Cervignano, Virtus Corno - Mariano; 2. AL: Ronchi - Begliano. JUTRI 1. AMATERSKA LIGA Primorec (7 točk) - Gallery (18) Nogometašem trebenskega društva je sreča res obrnila hrbet. Trener Roberto Sorrentino bo tudi jutri imel precej težav s postavo. Proti solidnemu Galleryju, ki je četrti na lestvici, bo dejansko igral Primorec B. Poleg Cadla, Parisija in Ursica so se v spisek poškodovanih vpisali še Braini, Snidar in Milič, ki si je prejšnji petek poškodoval meniskus in bo moral najbrž na operacijo. Sodnik: Trevisan iz Trsta. Ponziana (16) - Primorje Interland (5) Ponziana je solidna ekipa, Pri-morje pa nujno potrebuje točke in mora jutri na tržaškem »Ferriniju« igrati odločno za zmago. »Do božično-no-voletnega premora moramo zbrati čimveč točk,« je povedal športni vodja Dean Štolfa. Trener Nevio Bidussi bo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. Pri Ponziani (športni vodja je Gianni Di Benedetto, vratarje pa vodi naš trener Marjan Babuder) so ta teden zamenjali trenerja. Cernutto je nadomestil nekdanji nogometaš Triesti-ne Vailati. Sodnik: Pavano iz Gorice. Mitja Laurica (Breg) KROMA Ruda (12) - Sovodnje (11) Pomembna tekma za Sovodnje. Ruda ima le točko več in se bo do konca prvenstva - kot Sovodenjci - borila za obstanek. Prav zaradi tega morajo belo-modri v gosteh iztrgati vsaj točko. Trener Claudio Sari, ki je diskvalificiran, ne bo imel na razpolago Mateja Ferletiča, Calligarisa in Skara-bota. Simone in Dimitrij Ferletič ta teden nista trenirala, tako da je njun nastop pod vprašajem. Nekaj težav sta imela tudi Saša Tomšič in Simon Fe-ri. Sodnik: Butto iz Latisane. 2. AMATERSKA LIGA Piedimonte (28) - Zarja Gaja (21) Zarja Gaja je v dobri formi, obeti za jutrišnji pomembni nastop v Podgori proti prvouvrščenemu Piedi-monteju pa niso najboljši. V taboru Zarje Gaje upajo, da številne odsotnosti ne bodo negativno vplivale na rezultat. Odsoten bo diskvalificirani Vili Bečaj. V Podgori ne bo niti Gorana Križmančiča. Zaradi službenih obveznosti pa sta pod vprašajem Schi-raldi in Palmisano. Še ena novica iz tabora rumeno-modrih: Fabio Jurincic bo kot kaže zapustil vzhodno-kraški klub in si poiskal novega »delodajalca«. Sodnik: Campolattano iz Čer-vinjana. 3. AL - Mladost je ta teden prosta. (jng) Domači šport Danes, sobota, 8. decembra NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Opicina MLADINCI - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Vesna ZAČETNIKI 7:7 - 10.30 v Standrežu: Juventina - Isonzo KOŠARKA MOSKA C1-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Pool Venezia ŽENSKA C-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - Scoglietto MOSKA D-LIGA - 18.30 v Romansu: Ferroluce Romans - Breg; 20.00 pri Briščikih: Kontovel Sokol - Dinamo Gorica UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Perteole ODBOJKA MOSKA C2-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Vivil; 20.30 v Standrežu: Val Imsa - VBU Videm; 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor Televita - Basiliano ŽENSKA C2-LIGA - 20.30 v Krminu: Comitec -Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 na Opčinah: Sloga - Megic Volley; 18.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia TMedia - Rigutti ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Govolley Kmečka banka -Kontovel; 20.30 v Roveredu: Roveredo - Bor Breg Kmečka banka UNDER 16 ŽENSKE - 17.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA B - Kontovel UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - Virtus NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 15.00 v Genovi: Regaldi Novara - Kras ZKB in San Donatese - Kras ZKB HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 v Arezzu: Lions - ZKB Kwins Jutri NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Union 91; 14.30 v Standrežu: Juventina - Monfalcone PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v San Pieru: Isonzo -Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Gallery; 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Primorje Interland; 14.30 v Rudi: Ruda -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Podgori: Piedimonte - Zarja Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad -Donatello NAJMLAJSI - 10.30 v Lignanu: Lignano - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad A - Montuzza KOŠARKA MOSKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Latisana UNDER 17 MOSKI DRŽAVNI - 11.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Jadran ZKB UNDER 17 MOSKI DEŽELNI - 11.00 v Trstu, šola Caprin:Santos - Bor Čok; 15.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Don Bosco ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Sant'Andrea UNDER 18 MOSKI - 10.00 v Gorici: Olympia Terpin - Sloga Multinvest; 18.00 v Tržiču: Fincantieri -Soča Gostilna Devetak UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Barich UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Macelli: Volley 2000 - Bor Kinemax UNDER 14 MOSKI - 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia - Sloga NAMIZNI TENIS MOSKA C2-LIGA - 10.30 Kras - Rangers UD nedelja, 9. decembra ODBOJKA - Danes v deželnih ligah v ospredju boj za obstanek V Gorici derbi Govolley Kmečka banka - Kontovel Priložnost za Slogo List in Sočo ZBDS Po pomembni zmagi nad Virtusom čaka slo-gašice v ženski C ligi še eno pomembno srečanje za obstanek v ligi, saj se bodo v Krminu pomerile s Cormonsom, ki je lani napredoval iz D lige. Kr-minčanke so v primerjavi z lansko sezono precej spremenile postavo, na lestvici pa imajo toliko točk kot naša ekipa. Ciocchijeva in soigralke imajo zato priložnost za drugo zaporedno zmago, z novimi točkami pa bi še nekoliko izboljšale svoj položaj na lestvici. V moškem delu tega prvenstva bodo vse naše ekipe igrale na domačih tleh. Najlažjo nalogo bi morala imeti Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, za katero je danes zmaga imperativ, saj bo gostila pepelko v ligi Vivil. Battistijevi varovanci bodo nastopili v popolni postavi (igrala bosta tudi Testen in Braini), v primeru novega poraza pa bi bil njihov položaj že zaskrbljujoč, saj so ostale ekipe, ki se borijo za obstanek, Vivil brez večjih težav premagale. Valovci bodo po dveh zaporednih zmagah igrali proti še nepremaganemu VBU-ju. Nasprotniki so se doslej na vseh tekmah zelo dobro odrezali, vseeno pa Jerončičevi fantje ne smejo vnaprej vreči puške v koruzo. Za Val Imsa še vedno ne bo mogel igrati Andrea Lo Iacono. V Valovem tabo- ru so pričakovali, da bo odbojkarska zveza ta teden sprejela dokončno odločitev v zvezi z njegovo registracijo, a je bila obravnava primera Lo Iacono preložena, tako da njegova usoda še ni znana. Sloga Tabor Televita bo gostila Basiliano, ki ima na lestvici tri točke manj od njih. Slogaši so zato na današnjem srečanju favoriti, če se hočejo letos res potegovati za play-off, pa morajo obvezno osvoji ti vse tri točke. V ženski D ligi bo v devetem krogu v ospredju slovenski derbi med Govolleyem Kmečko banko in Kontovelom. Naši dve ekipi zasedata trenutno na žalost zadnji dve mesti na lestvici, možnosti v boju za obstanek pa se bodo za poraženca srečanja še dodatno zmanjšale. Obe ekipi imata v svojih vrstah več mladih igralk, Govolley pa lahko računa na nekaj bolj izkušenih (v ekipo se vrača tudi Isabel Mania a brez treningov), ki bi lahko na derbiju imele odločilno vlogo. Združena ekipa Bora in Brega pa se bo tokrat v gosteh pomerila z Ro-veredom, ki je doslej igral nekoliko pod pričakovanji, a je vseeno zelo nevaren nasprotnik. Plave se na tekmo niso najboljše pripravile, saj sta Grgi-čeva in Žerjulova med tednom zaradi lažje poškodbe počivali. Trener Kalc ne bo mogel računati na Legovichevo in Giulio Sadlowski, tako da se bo to- krat prvi ekipi na gostovanju pridružila tudi mlada Martina Žerjal (letnik 94). V moški D ligi bosta Olympia Tmedia in Sloga igrali na domačih tleh. Goričani bodo gostili nevarni Rigutti, ki je doslej izgubil le proti Por-cii in odkrito cilja na prestop v C ligo. Domači igralci se bodo morali zato pošteno potruditi, če bodo hoteli spet slaviti. Lažja naloga pa čaka mlade slogaše, saj jim Aquileia ne bi smela povzročati pretiranih težav. Nasprotniki so gotovo najslabša ekipa v ligi, varovanci trenerja Štrajna pa morajo paziti, da jih ne bodo podcenjevali. (T.G.) Zavadlavova in Pučnikova še na seznamu Selektor Glauco Sellan je seznam kandidatk za deželno reprezentanco do 14 let (letnik 1993 in mlajše), ki bo nastopila na Trofeji dežel 2008, zožil na 24 igralk. Med njimi je velika večina Fur-lank, a le tri Goričanke in štiri Tržačanke. V reprezentanci sta za zdaj še vedno tudi naši igralki Mateja Zavadlav (Govolley) in Katerina Pučnik (Bor). Naslednji trening bo 23. decembra. Isabel Mania se pred derbijem vrača v vrste Govolleyja BUMBACA / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: OPZ Ladjica - Devin 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 20.50 Dok.: Kruhovo leto 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 9.25 9.55 10.15 10.30 10.55 12.20 13.30 14.00 14.30 15.50 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.35 21.30 Aktualno: Sette giorni al Parlamento Aktualno: Giorni d'Europa Variete: ApriRai Aktualno: A sua immagine Sveta maša, sledi Angelus Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualno: Linea Blu - Toskana (vodi Donatella Bianchi) Poklon papeža Benedikta XVI kipu Brezmadežne Matere božje Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) V^ Rai Due 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Euro-zone 10.55 Aktualno: TSP Regioni 11.25 Variete: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Športna oddaja: Dribbling 14.05 Aktualno: L'Italia sul 2 15.40 Film: Eloise al Plaza (kom., ZDA '03, r. K. Lima, i. Julie Andrews 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Film: Eloise a Natale (kom., ZDa '03, r. K. Lima, i. Sofia Vassilieva) 19.40 Risanke: Classici Disney 20.20 Risanka: Tom&Jerry Tales 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case 22.40 Nan.: The Practice - Professione av-vocati 23.25 Športna oddaja: Sabato sprint ^ Rai Tre 8.00 Variete: II videogiornale del Fanta-bosco 8.45 Risanka: Gino il pollo 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Deželne vesti, I nostri soldi, Esto- vest, Levante, Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, Šport, vremenska napoved 12.25 Dnevnik- Il settimanale, Bell'Italia, Mediterraneo 14.00 Deželne vesti 14.50 Dnevnik: Ambiente Italia 15.50 Športna oddaja: Sabato sport 15.55 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90. minuto 15.20 Dok. o naravi - . 18.55 Vremenska napoved 16.10 Nan.: Lassie V ^ 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 17.00 Risanke 20.00 Variete: Blob 19.25 Dok. o Finladiji 12.15 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa- 20.05 Campagna amica 12.30 bio Fazio) 20.50 Film: Il volo della colomba (krim. 21.30 Dok.: 3. pianeta (vodi Mario Toz- ZDA'94, r. S. Railsbck, i. T. Russel) zi) 22.35 Eventi in provincia 13.00 23.20 Dnevnik, deželne vesti 22.55 Qui Tolmezzo 23.40 Dok.: Amore criminale 16.15 17.15 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.20 Rete 4 Aktualno: TV moda Aktualno: Vivere meglio Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Forum Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Film: Maria, madre di Gesu (dram., ZDA, '99, r. Kevin Connor, i. Christian Bale, Pernilla August, Melind Kinnaman, David Threlfall, Simone Bendix) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in tv Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Dok.: Appuntamento con la storia Nan.: Walker Texas Ranger - Uno spettro del passato Film: Poirot: doo le esequie (krim., VB '05, r.Maurice Phillips, i. David Suchet, Robert Bathurst, Geraldine James) Aktualno: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) La 7 Canale S 8.00 Jutranji dnevnik 8.45 Dnevnik - Insieme 9.00 Odddaja o liriki: Loggione (vodi Vittorio Testa) 9.30 Aktualno: Amici libri (vodi Aldo Busi) 10.00 Aktualno: Superpartes (vodi Piero Vigorelli) 10.40 Reklama: Tre minuti con Mediashopping 10.45 Film: Moglie a sorpresa (kom. ZDA '92, r. Frank Oz, i. Steve Martin) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) 14.10 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 16.00 Aktualno: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: Ciao Darwin (vodi Paolo Bonolis) O Italia 1 8.55 Film.: Barbie principessa dell'isola perduta (anim. '06) 10.45 Nan.: Bernard 10.50 Nan.: Raven 11.15 Nan.: Vita da strega 11.50 Nan.: La Tata 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.00 Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-ranza 13.55 Film: Merlino (fant. ZDA '98, r. Steve Barron) 17.45 Nan.: Selvaggi 18.20 Nan.: Bernard 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Bernard 19.20 Film: Il re ed io (anim. ZDA '99, r. Richard Rich) 21.00 Film: Miracolo nella 34. strada (kom. ZDA '94, r. Les Mayfeld, i. Elisabeth Perkins) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Športna oddaja: Guida al campio-nato ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Dok.o naravi 8.50 Aktualno: A tu pet tu, pisma Don Mazziju 9.00 Klasična glasba 9.40 Formato famiglia 10.35 Nad.: Marina 11.35 Nan.: Don Matteo 4 13.05 6 minuti con il tuo consiglio 13.55 Košarka Snaidero Udine 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.40 20.00 20.30 22.30 23.30 0.30 1.00 1.25 1.55 Aktualno: Omnibus weekend Aktualno: L'intervista Dok.: Couples and Duos Film: La guerra di Troia (pust., It.-Fr., '61, r. Giorgio Ferroni, i. Steve Reeves, Hedy Vessel) Dnevnik in športne vesti Aktualno: Tetris Film: Tempesta su Washington (dram., ZDA, '62, r. Otto Preminger, i. Henry Fonda, Walter Pidge-on) Film: L'uomo venuto dal Kremlino (dram., ZDA, '68, r. Michael Anderson, i. Anthony Quinn) Dnevnik Nan.: L'ispettore Barnaby - Istinto animale (i. John Nettles, Jane Wy-mark) Nan.: Dirt (i. Courteney Cox, Jeffrey Nordling, P. Reubens) Variete: Decameron (vodi Daniele Luttazzi) Aktualno: Cognome & nome Dnevnik Aktualno: M.O.D.A. Film: L'innocente (Akc., Nem.-VB, '93, R. John Schlesinger, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini) (t Slovenija 1 8.40 Nad.: Absalonova skrivnost 9.10 Kino Kekec - Film: Winkyjin konj 10.45 Polnočni kljub: Knjiga kot darilo (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Izobraž. dok. nan.: Slovenski vodni krog: Gradaščica (pon.) 13.40 Poljudnoznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 14.10 Nad.:Hans Christian Andersen - Zgodba o pravljičarju 15.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.35 Animirana serija: Adventni dnevi - 8. december 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.00 Dnevnik 19.15 Utrip 19.30 Vremenska napoved in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nad.: Veliki mali družinski umori 21.35 Kom. nad.: Odkar si odšla 22.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.40 Hri-bar {p Slovenija 2 9.00 Vroči stol 9.55 Davos: SP v smučarskih tekih na 10 km (ž) 11.00 Bad Kleinkirchen: SP v alpskem smučanju, moški veleslalom (prenos 1. vožnje) 12.00 Dok.: Vesoljska tekma 12.55 Bad Kleinkirchen: SP v alpskem smučanju, moški veleslalom (prenos 2. vožnje) 13.45 Hochfilzen: SP v biatlonu: zasledovalna tekma, moški 14.55 Hochfilzen: SP v biatlonu: zasledovalna tekma, ženske (prenos) 15.55 Trondheim: SP v smučarskih skokih (prenos) 17.45 Športni film 18.40 Aspen: SP v alpskem smučanju, ženski su-perveleslalom (prenos) 20.00 Koncert Jana Plestenjaka s spremljevalno skupino in simfoniki RTV Slovenija 21.55 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 22.55 Sobotno popoldne 14.00 14.20 15.00 16.10 16.40 17.25 18.00 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.50 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 18.55 19.20 19.25 19.30 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 22.10 Dnevni program Alpsko smučanje: SP Bad Klein-kircheim: Moški veleslalom, 1. vožnja Alpsko smučanje: SP Bad Klein-kircheim: Moški veleslalom, 2. vožnja Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Pogovorimo se o... Športna oddaja Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Mediteran festival Vsedanes aktualnost i Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved Videostrani Polka in Majolka Kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Video spot meseca Med Sočo in Nadižo (pon.) Ne prezrite Kulturni utrinek Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Kultura: Karlo Goldoni v Šentjakobu Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Ne prezrite Futsal: Gorica - Svea RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar in napovednik; 8.30 Marijine pesmi; 9.00 Sv.Maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert Ženske vokalne skupine zbora Cappella Civica iz Trsta; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Portimao (Kristijan Muck, r. F. Žerjal); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 11.00 Pogovor z izbrano osebnostjo meseca novembra; 12.00 Kulinarični kotiček 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - glasbena lestvica in oglašanja z rokometne tekme Gold club - Cimos Koper; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cin-dričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna ra-glja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 10.05 Moški veleslalom in smučarski teki; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo: 15.10 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.30 Smučarski skoki; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Tenorist Luciano Pavarotti; 18.00 V podvečer; 19.30 Koncert RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 8. decembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 990 ¿h, 980 VIDEM O 2/10 K0BENHAVN —^ > v Z/9 O AMSTERDAM 11/13 LIZBONA O 12/18 ÖL MADRID O 0/14 '45 ^ OBRUSELJ O PARIZ 12/12 12/12 ŽENEVA 6/12° MILAN O 4/12 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Naše kraje bodo v prihodnjih dneh prešle dve atlantski fronti. Proti nam priteka vlažen in hladen zrak. O GRADEC 2/6 tj'.Ü TRBIŽ O -1/4 O -1/3 KRANJSKA G. ČEDAD O 3/9 ^ Jiu3 CELOVEC O 0/4 o S TRŽIČ ( 1/4 o 1/3 S. GRADEC CELJE 3/6 O MARIBOR o 3/6 PTUJ O .„ M. SOBOTA O 2/7 N. GORICA 6/12 O KRANJ O LJUBLJANA •7 3/5 /POSTOJNA O 2/4 KOČEVJE O . O ČRNOMELJ A K/n. MESTO 2/5 O ^ tP ZAGREB 4/6 O ^NAPOVED ZA DANES Spremenljivo bo do oblačno z močnimi padavinami. Predvsem v južnejših nižinskih predelih in ob morju bodo padavine lahko obilne. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m. Dopoldne bo zapihala burja. Čez dan se bo vreme izboljšalo, burja bo oslabela. Dopoldne bodo padavine v večjem delu Slovenije ponehale, le v jugovzhodnih krajih bo tudi čez dan še deževalo, nad okoli 500 metrov pa snežilo. Predvsem v zahodni Sloveniji se bo delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. J DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.49. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 15.40. A Nad severnim in osrednjim Sredozemljem ter nad Balkanom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se zadržuje nad Balkanom, nova vremenska motnja pa je dosegla zahodno Evropo. Nad naše kraje priteka nekoliko hladnejši zrak.' BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv sprva močno obremenilen, čez dan pa bo vremenska obremenitev slabela in proti večeru ponehala. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,7 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.24 najnižje -13 cm, ob 8.24 najvišje 45 cm, ob 15.23 najnižje -61cm, ob 21.52 najnižje 29 cm. Jutri: ob 2.56 najnižje -11 cm, ob 8.50 najvišje 44 cm, ob 15.50 najnižje -61cm, ob 22.23 najnižje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 3 2000 m...........-4 1000 m ........... 1 2500 m ...........-6 1500 m ...........-1 2864 m ............- UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Deželna kmečka zveza ■ - ■ Comunitä Autogestita Costara I dellíi Nasionalilá Italiana L I Zni lil! le^ijSt vc tipičnih pridelkov in izdelkov na čeztnejnem območju vstop prost degustacijc vina, olja fn tipičnih pridelkov PRlC£LJt.Oviri «■>mi pöiuj* ÍHjfrtWÍ lrt?irtfl flu lltfifj-Sfcrrtn,a 2MCI.73CI& centru za tipičnih prid Dolga Krona Doli i* i'.: IGA 'M v soboto„ B. decombra 2007 li.OO - Odprtje sejma 13 00 - Nastop Trobilne skupine Pihalnega orkestra Ricmanje 14 00 - Nastop Etno-gledali&ke mladinske skupine in Folk pevske skupine Skgpngsh Italijanov Dan le Alighieri i z Izole 15 00 - Maslop Tambura Jke skupine SKD Prešeren i z Boljunca http:// agro mi n , km ec kazveza, co m 5 I^BSO NEW YORK - V znamenju energetske varčnosti Brooklynski most z "zelenimi" žarnicami t* 1 C* i 'A h -Is - ;t . M f r ™ 9 ■ < » » fi^4 " \ v i mr- m S1 r t1»; NEW YORK - Znane okrasne lučke na bro-oklynskem mostu v New Yorku bodo postale "zelene", saj bodo stare žarnice zamenjali z novimi, varčnimi. Menjava 160 žarnic na znamenitem mostu, ki bo naslednje leto star 125 let, naj bi stala pol milijona dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Med ukrepi, s katerimi želijo v New Yorku znižati učinek toplogrednih plinov, sta tudi menjava 25.000 uličnih luči ter uporaba novih, hibridnih gasilskih in policijskih vozil. Mesto namerava testira- ti tudi tri nove hibridne smetarske tovornjake, je povedal župan New Yorka Michael Bloomberg. Letos ima celo slovito božično drevo v Rockefellerjevem centru varčne žarnice ter vrsto sončnih celic. Lani je Bloombergova administracija izdala poročilo, kjer je ugotovila, da so izpusti toplogrednih plinov leta 2005 v New Yorku znašali 58,3 milijona ton. To je skoraj en odstotek vseh izpustov v ZDA letno. Župan želi doseči 30-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov v New Yorku bo leta 2030. (STA)