23. štev. V Kranju, dne 6. junija 1914. Leto II. izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1'—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserater naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Klerikalna politika in klerikalno gospodarstvo. Odkar dela S. L. S. dež in solnce v deželnem odboru in deželnem zboru je nastala na Kranjskem precejšnja politična in gospodarska konfuzija. Saj se temu tudi ni čuditi. Ti ljudje mečejo politiko in gospodarstvo v en koš, mešajo pa oboje tako, da je prva vedno na vrhu. Deželno gospodarstvo je vedno podrejeno klerikalnim političnim stremljenjem in če trpi na tem en sam okraj, ali pa tudi cela dežela, zato se ta gospoda ne briga. Saj jim dijet in deželnih avtomobilov ne more vzeti nihče, kaj druzega pa za svojo komodnost ne rabijo. V resnici so nastale take razmere, da ljudstvo že skoro ne more presojati, kateri korak mu je v političnem in gospodarskem oziru v korist in kateri mu je v kvar. Z eno besedo, pogaženi so vsi pojmi in vsa načela solidnosti, tako v političnem kakor gospodarskem oziru. To umetno ustvarjeno zmešnjavo pa izrabljajo klerikalni koritarji v svoje samopašne namene in ribarijo v kalnem. Po notranjskih državnozborskih volitvah je zastokal „Slovenec", da je ljudstvo premalo poučeno o tekočih zadevah in da bi mu bilo treba v deželi obstoječe politične ter gospodarske razmere natančno pojasniti, da more samo soditi, kaj je prav in kaj ni prav. Tu je člankar sicer izdal klerikalno taktiko, pa kaj zato? Oni zgoraj itak ne bodo poslušali, v ljudstvu pa en sam tak glas ne more najti odmeva. Le natočite ljudem čistega vina in videli boste, koliko časa vam bodo še sledili. Kaj takega seveda klerikalnim voditeljem ne pride niti na um. Najbolje jamstvo za absolutno vladanje je pač tema, ki vlada med ljudstvom in slični glasovi, kakor zgoraj omenjeni, imajo samo namen, brisati ljudem oči in vzbujati mnenje, kakor da se res dela edinole za ljudski blagor. Razlogi za tako pisanje so seveda čisto drugi. S svojim časopisjem begajo ljudi zdaj sem, zdaj tja, tako, da že skoro sami verujejo, da v gospodarskih zadevah res postopajo komu v korist. Slično neumnost, namenjeno za med svet seveda, je zlegel sobotni „Slovenec". Vladajoča stranka je napravila ogromne dolgove in porabila ves denar. Končno je bilo treba skrbeti za pokritje obresti in naprtile so se prebivalstvu nove deželne doklade. Najobčutnejše na vino. Za vino je konzument tako kmet kakor meščan in dolenjski ter vipavski kmet sta navezana na to, da prodasta ta svoj edini pridelek kar največ doma na Kranjskem. Radi novih doklad so tedaj prizadeti vsi sloji, če direktno ali indirektno, je prav vseeno. Te nove doklade naj bi služile v kritje obresti in tekočih stroškov. Morajo tedaj, oziroma bi morale tvoriti gotov prirastek k dosedanjim deželnim dohodkom. Ljudem pa so bila ta bremena pretežka in pokazali so svojo opravičeno nevoljo in jezo nad deželnimi gospodarji. Pa kako jih, klerikalna gospoda, tolažite? Po izreku: volk sit, ovca cela. Komur je vino postalo predrago, naj pije vodo, je odgovor na opravičeno pritožbo. Res, duhovita šala! Kar bi pač deželni gospodje rekli, če bi se začeli vsi deželani ravnati po tem nasvetu in bi mesto potrebnega vina pili vodo? Ali naj bi morda potem primanjkljaj plačevali gostilničarji iz svojega? Kozum vina bi silno padel in ž njim seveda dohodki novih in starih doklad. Nove doklade bi niti ne zadostovale, da bi se spravili dohodki na dokladah na isto višino, kakor so bili pred vpeljavo nove davščine. Kje pa ostanejo potem oni novi dohodki, ki naj bi jih prineslo novo zvišanje doklad na vino. Kje pa naj se vzame denar, da se pokrije to, kar bi bilo pokriti z novimi dokladami? Tak nasvet je sila poceni in malo riskiran, ker je eo ipso neizvedljiv. Gorje pa, če bi se uresničil. Ne preostajalo bi potem nič drugega, kakor naložiti zopet nove doklade, in gospoda, ki ste tako izborni računarji, pripetilo bi se vam lahko, da bi to zviševanje doklad raslo progesivno; nevolja ljudstva bi pa rasla v kvadratskem razmerju z vašimi dokladami. In politični uspehi! Po „Slovencu" sodeč, so edino klerikalni politiki svitle zvezde v Avstriji. Ves slovanski svet pa se roga tem dozdevnim uspehom in jih — upravičeno — nazivlje z izdajstvi. Sleherni političen in gospodarski fiasko zasukati v rešilno idejo za slovenski narod in jo kot tako položiti svojim bralcem v jasli, ni ravno težko. Razlikuje pa se tak fijasko od vspeha v tem, da I ima ves narod od njega le gotovo in veliko škodo. A vse te laži in varanje ljudstva pa se prav i lahko spremene v tako brozgo, da je končni pogin v njej, le še vprašanje časa. i Tržiška šola in nje sovražniki. Leta in 'eta so že sklepali v Tržiču, kaj naj bo s šolo, ki že dolgo ne zadostuje potrebam kraja. Prejšnji občinski odbor, v katerem so nosili zvonec Nemci, je gromadil sklep na sklep. Takisto je delal prejšnji krajni šolski svet, v katerem so tudi Nemci glavarili. Načrti in proračuni, to je bilo vse, do česar so se prikopali. Sedanji občinski odbor in krajni šolski svet sta krepko prijela šolsko zadevo. To je bilo potrebno, če naj šola rodi vspehe, kateri se od nje pričakujejo. Stara šola je premajhna in pretesna, nezdrava in zdravju otrok naravnost pogubna. Pa ne samo to. Kraj kakor je Tržič, kjer je toliko obrtništva, mora imeti vendar nekaj več kakor samo štirirazrednico. V Tržiču samem mora biti prilika, da se obrtnikov sin nauči vsega potrebnega doma, kajti mali obrtnik ne more svojih otrok pošiljati v drage šole v Ljubljano ali še dalje. Pa tudi ne še samo to. Nemci so postavili veliko.šolsko poslopje. Za koga? Za svoje otroke samo gotovo ne. Nemških otrok je v Tržiču in njegovi okolici tako malo, da jih je komaj za en razred. Kakor povsod, tako preže tudi v Tržiču Nemci na slovenske otroke. Zlepa jih vabijo, zgrda jih gonijo v nemško šolo. „Und bist du nicht \villig, so brauch' ich Gewalt." Kaj hoče delavec, ki ima za šolo godne otroke, kakor da jih pošlje tje, kamor mu namiguje in preti gospodar. Najhujša pri-ganjača sta prejšnji župan v Tržiču Karol B. Mally, po domače Boncelj in Karol Moline. Ta zadnji ni Nemec,-.ampak Anglež ali kaj li. V Tržiču je seveda hud Nemec. Otroci delavcev teh dveh gospodov hodijo vsi v nemško šolo. Čudno je, da se njima ne smilijo ne otroci ne stariši; saj morate vendar vedeti, kako kruto je odtrgati otroka iz družbe, kjer je bil vedno, in ga postaviti med ljudi, katerih ne razume. Gospoda! Ne kradi! To velja tudi za slovenske otroke. b. (iusjev: Konjski tat. K. Konec. „Stirideset let, oče." „Vidiš, nisi bil ti še rojen, ko sem jaz že služboval tukaj. Počival si v mojem naročju, ko si bil komaj dva dni star. Vidiš, te roke so te držale nad krstnim kamnom, božale so tvojo glavico, ko si se še, poglavček, valjal v prahu na cesti." „Čemu vse to, oče?" „Takoj boš izvedel! Nisem služil zastonj štirideset let. Koliko jih je zrastlo pod mojimi očmi ali obubožalo. Poznam življenje vsakega posameznega tukaj kaj dobro in ne samo življenje,, temveč tudi vse njegove skrivne misli, vse tajne pregreške, prestopke ... da, celo zločine." Ignacij je izpreme-nil barvo. ' „Ignacij," nadaljuje duhovnik, „nikdo, živa duša ne izve o tem, toda izpovej mi tu pri izpovedi, kakor pred Bogom: Kdo je ukradel psalmi-stovega konja?" Cmokin ga je pogledal temno. „Čemu izprašuješ mene o tem, očka? Sem mar jaz varuh njegovih konj?" „Oh, kaj!" de oče Pankracij, „kdo govori o varuhih! Toda saj ni prvikrat, da mi boš priznal svoje grehe. Strašen grešnik si, Ignacij. Ti nisi pahnil samo ene duše v pogubljenje. Boga se boj, Ignacij!" Ta je izprva molčal. „Mogoče, po bivšem zid ne vprašuje", je rekel na to. „Kakor da ne bi bilo dovolj tatov!" „Ne dovolj! Da, ali sem zaman poslal po tebe? In kdo se je plazil o polnoči s konopci čez dvorišče?" „Kaj si videl?" „Videl! Potemtakem pa ne bi domneval, ampak sedaj . . . Ignacij, ne zadržuj me, te prosim! Četudi nisi ti odpeljal konja, pa morda veš, kdo ga je? Popravi saj vendar enkrat to, kar si zagrešil . . . Zakaj, poglej, psalmist živi slabše kot kak kmet in si je s trudom in potom pridobil tistega konjička . . . Strašna se nekoč približa sodba za nas, Ignacij!" Ignacij je molčal. Hipoma je stresel z glavo in je ošvignil popa jezno s svojimi črnimi očmi. „Jaz sem ga odpeljal!" . . . reče suhoparno. In rekši to, mu je oko zablisknilo in zapleme-nelo same jeze. „Le eno ti povem, očka, ne obžalujem tega! Kradel sem in kradel bom tudi v bodoče! Vseeno mi je. Samo tebi povem to, ker si duhovni gospod! Morda me še kdaj vpleteš v svojo molitev. Toda . . . jaz grem svoja pota." „Kaj govoriš, Ignacij? Premisli si! Pa če tudi ne govorimo o božji sodbi, kaj bo pa rekla posvetna oblast?" „No, kaj, prijeli me bodo ... me morda usmrtili . . . Da, da, tja drži slednjič moja pot v Sibirijo! Pa morda so tam ljudje in življenje boljši?" Začel je nenadno govoriti v pretrganih stavkih. „Kdo me je pripravil tako daleč? Ali ne oni sami, izdajalci?!" „Kdo pa vendar?" Toda ni se zmenil za vprašanje. „Ali nisem bil kmet? Nisem tudi vzrasel pred tvojimi očmi, očka? Se ne spominjaš kako priden in pošten kmetovalec sem bil?" „Pač, pač, spominjam se, Ignacij!" „Spominjaš se . . . Pa ali še- veš, da mi je vzel župan Kočkin zaradi nekega dolga pri občini konja? Veš, da sem tožil pri sodišču in kaj se je zgodilo potem?" „Kaj pa, Ignacij? Ne vem več." „Pa praviš, da poznaš moje življenje. Siban sem bil, veš! Radi preziranja oblasti, zato ker nisem dal svojega konja in sem županu zabrusil v obraz sirovo besedo. Kajti župan je bil v uradu, pri izvršitvi- svoje dolžnosti. Ti sam si se tedaj potegnil zame?" „Nisem vedel, Ignacij . . ." ,,Nisi vedel! Da sem se potikal tri dni po gozdu iz sramu pogledati ljudem v oči, tudi veš. Veš, da sem se potem začel nalivati z žganjem, da sem besnel. Tako je prišla poguba, da so mi Nemška šola je lepo novo poslopje, ljudska šola pa je odurno staro zidanje. Marsikdo bo poslal svojega otroka že zaradi tega rajše v zdravo nemško šolo. TO se mora onemogočiti s tem, da se postavi nova ljudska šola. Razen vsega tega pa priganjajo oblasti, da je že enkrat konec razmer, kakor jih ni na kmetih. Ker ni zadosti šolskih prostorov, je po nekaterih razredih samo poldnevni pouk. Ni res, kakor v gorah? Dr. D. Bleiweis vit. Trsteniški se je zgražal, ko je bil v tržiški šoli, nad nezdravimi prostori. Vse to je pripomoglo, da je sedanji občinski odbor, v katerem je tudi nekaj Nemcev kakor Karol Mally, Andrej Gassner, dr. Hawlina, Anton Globotschnigg in Josip Kavčič, soglasno sklenil, da se zida nova šola. Enak sklep je bil v kraj nem šolskem svetu. Ko je šlo zato, na katerem prostoru naj bo šola, je izjavil Karol Mally, da naj bi se za novo šolo kupili hiši vpok. sodnika Stareta v Ljubljani, ki sta na trgu, češ, če že mora biti nova šola, naj bo na trgu in ne kje v kotu, pa naj bo to tudi za 50.000 K dražje. Čudili smo se Karolu Mally, da je pokazal tako naklonjenost za ljudsko šolo. Kajti od njega so Slovenci vajeni drugega kakor prijaznosti. Opiraje se na soglasni sklep, je občinski odbor hitel, da se začne šola kakor hitro mogoče zidati. Ravno tako je krajni šolski svet, kateri ima s šolo prvi opraviti, vse ukrenil, da se zidanje šole kako ne zakasni. Preskrbel je načrte, si zagotovil posojilo, kupil svet. Besede postajajo dejanja, sklepi postajajo neovrgljivi. To je bilo pa prehitro. Karol Mally je mislil, da bomo zidali šolo kakor io je on, R^dj tega je glasoval za novo šolo, radi'tega je kar metal tisočake, češ, saj jih še dolgo ne bo treba šteti. Sedaj je pozabil svoje besede in kričal, da šole ni treba, ker je nemška šola tukaj, katera sprejme gostoljubno toliko in toliko slov. otrok in s tem razbremeni staro šolo, katera je potem zadosti velika in za slov. otroke tudi dosti dobra. Pritegnil je draginjo in zvišanje doklad, češ, kdo bo mogel plačevati še šolo. Seveda so bili Nemci takoj na njegovi strani in toliko in toliko Slovencev. Sploh so se nekateri Slovenci lepo pokazali ob priliki nameravanega zidanja nove šole. Ivan Theuerschuh, po domače Setinec, ki ima za šolo pripraven prostor, ga za noben denar ni hotel prodati. Morda je tudi tukaj imel svoje prste vmes Karol Mally. Pa ne samo Ivan Theuerschuh, tudi drugi Slovenci in Slovenke nam delajo sramoto s svojo nezavednostjo, s svojim nasprotovanjem in s svojo skopostjo. Nemcem človek ne more zameriti, če so nasprotniki, srce pa boli človeka, ko vidi, da so Slovenci in Slovenke take poturice. Ne vemo, kje imajo taki ljudje rudečico, da jih ne oblije, ker tako ravnajo, ne vemo, da si taki ljudje ne pokrijejo oči in ne za-tisnejo ušes, da ne bi videli in slišali svoje sramote. Najhujše je pa še to, da so taki Slovenci in take Slovenke imoviti ljudje, katerim si ni treba beliti glave, kaj bodo jutri kuhali. Res, delavec je boljši kakor pa so ti. Pljuniti bi bilo treba pred take brezsrčneže. Ali klobuk z glave pred tuka]šnjo predilnico, ki je prodala za primerno ceno najlepši prostor, ki je v Tržiču, za šolo. Nemci so in veliki davkoplače- vzeli spomladi pšenico iz skednja, hoteč poplačati dolgove? In jaz sem ostal brez semena in sem moral s svojo zadnjo kravo na semenj? Kje si bil tedaj, ti, oče, da me nisi branil, mi ne pomagal? Ampak sedaj . . . Prepozno! Groziš mi s sodbo ... In jaz . . . Ne, v strah jih pripravljaj, da, to stori! Straši jih . . . Toda ti se jih sam bojiš ... to je tisto!" Govoril je vedno bolj pretrgano. Opaziti je bilo, da se je zgnetla v njem vsa trpkost življenja in kipela iz dna duše na dan. Naknadno pa so se mu udrle debele solze po licih, skušal jih je zadržati in je držal glavo nepremično, toda temni izraz se ni umaknil z njegovega obličja. . . . Zvečer je sedel duhovnik na verandi in je sipal kuretini piče ter se veselil na zrastlimi mladimi petelini. Kar je pridirjal skozi odprta dvoriščna vrata psalmist na iskrem konjičku s kratkim repom in vpil veselo, z rokami mahajoč in z nogami obdelujoč konja: „Najden! Oče Pankracij! Najden . . ." „No, hvala bogu!" „Kar sam je prišel! Bržkone je konj zašel na travnik. Vsemogočni Bog! Kaj je sam iskal tam. Ko pridem na dvorišče, pa ti stopi tam zadaj . . . sedaj bom pa dal brezpogojno k svetemu Nikolaju v cerkvi luč . . . za groš, povrhu še pozlačeno! Oh, ti moj kras . . . Drago moje bitje!" Kodri so se mu zibali po čelu semintja. Psalmist je skočil s konja. „To vam je konj!" vzklikne, „krasen!" In iz prevelikega veselja je objel konja in ga poljubil naravnost na smrček. valci. Pa vse to jih ni odvrnilo da bi ne bili za šolo. Vsi prijatelji šole jim morajo biti hvaležni za to dobro in kulturno delo. Vsi sklepi, tičoči se nove šole, so pravomočni. To ve dobro Karol Mally. Ker jih ne more izpod-nesti, pobira podpise proti šoli. Vemo, da jih je nabral dosti. Kako, tega ne vprašajte. Da niso vsi pošteno pridobljeni, je več kakor res. Obrnil se je radi tega na ključavničarja Vin-cencija Theuerschuh. Ta je, kar kdo hoče: pobožen in posveten, čist in željan tujih žen, pristaš slov. ljudske in nemške stranke. Kakor nanese, to je njegovo pravilo. Ta je lovil podpise, češ župan Fr. Ahačič je tudi proti šoli, ker je rekel, da lahko pobira podpise, ravno tako župnik. Premotil je s tem tega in onega. Ali kaj je to njemu. Saj bo dobil dobro plačilo. Dobro naj bi ga plačali tudi zavedni tržiški Slovenci. Tudi pri novi šoli, ki se bo le zidala, naj bi ne imel opraviti. G. Theuerschuh! Vaše ravnanje se mora studiti vsakemu. Svoji sivi glavi ste dolžni kaj druzega kakor da tekate kakor vajenec Karola Mallya po Tržiču in slepite ljudi. Ali nimate prav nič ponosa. Bolj se Vam poda, če greste po Tržiču s kleščami in kladivom. Tako Vas je vajen vsak videti. G. Josip Kavčič, doma od sv. Ane, je tudi nasprotnik nove šole. Kaj to, da 'je glasoval za njo, kaj to, da je rojen Slovenec, kaj to, da bo nova šola v posebno korist tržiškega delavstva. Socijalni demokratje, ki zahajate k njemu, povejte mu, da je delal proti Vam in Vašim otrokom. Povejte mu pa tudi, da je mož-beseda prvo, kar se zahteva od moža. Kakor vidite, ima tržiška šola nasprotnikov odkritih in skritih, da jih je komaj pregledati. Pa naj bodo. Krajni šolski svet in občinski odbor naj se ne dasta oplašiti ampak naj korakata ne oziraje se ne levo ne desno po poti, po kateri se pride do nove šole. To je nju dolžnost. Zaslepljenim Tržičanom pa kličemo: Ne pljuvajte v svojo skledo! Tržiškim Nemcem pa: Bodite pravični tudi Slovencem, ki brez nove šole nimajo bodočnosti. Posebej pa še Karolu Mally, da se ne bo nikoli uresničila njegova želja, da bi zatrl tržiško Slovenstvo. G. Mally, kmalu se odpre zemlja za Vas, naš narod pa bo še živel, ko ne bo Vas niti praška. Pot življenja, ki je imate še pred seboj, porabite za izkazovanje dobrot in za pravično življenje. Vitez ne vem katerega reda ste. Ako pa je človek enkrat za to, enkrat pa proti temu, pa ni vitežko. Privoščite tudi Slovencem, kar imajo Nemci, namreč novo šolo, katero ne boste plačevali Vi, ampak Vaši delavci, ki množe in večajo Vaše bogastvo! POLITIČNI PREGLED. Vladanje s § 14. Uradna „Wiener Zeitung" objavlja sledeče naredbe, izdane na podlagi § 14.: 1. Naredba, glede izpremembe postopanja v državljanskih pravnih zadevah. (Novela o razbremenitvi sodišč.) Novela ima namen razbremeniti sodišča, da se more začeti zopet z rednim poslovanjem. 2. Naredba o delitvi katastrskih parcel in vknjižbe nakupa nepremičnin z malo vrednostjo. 3. Naredba glede izpremembe zakona z dne 23. maja 1883 o evidenci katastra zemljiškega davka. Ta novela je v zvezi s prejšnjo ter naj služi za to, da se bo v bodoče kataster zemljiškega davka vjemal z zemljiško knjigo. Finančni zakon za leto 1914 15. Vlada je poslala poslanski zbornici načrt finančnega zakona za leto 1914/15, v upanju, da se bo mogel državni zbor v doglednem času zopet sestati. Načrt obsega celo leto od 1. julija 1914 do 30. jjunija 1915 ter obsega 3.400,726.156 kron izdatkov in 3,460,987.902 K dohodkov, torej za 318,545.014 K več izdatkov in za 318,496.363 K več dohodkov kakor leta 1913. Razredna loterija nese državi okroglo 14 milijonov kron. Dohodninski davek je za 367 milijonov kron večji, davek na žganje za 35'9 milijonov. Odkazi kronovinam iz direktnih davkov so narasli za 6*5 milijonov, iz davka na žganje za 33 milijonov proti letu 1913. Direktni davki so narasli za 50"2 milijona, užitninč za 45'8, kolki, takse i. dr. za 8-5, davek na vozne listke za 2 in carina za 97 milijona kron. Monopoli (tobak, sol, loterija, razredna loterija) kažejo za 91 7 milijona več dohodkov, državne železnice za 22-3, pošta in brzojav za 20'9, druga podjetja za 2"8 milijona kron več. Skupaj je za 250 0 milijona kron več dohodkov kakor I. 1913. Izdatkov pa ima finančno ministrstvo za 1397 milijona več, od česar odpade na izvedbo službene pragmatike 30, na odkaze deželam 40 in na razredno loterijo 53'8 milijona kron. Trgovsko ministrstvo potrebuje za 3(XJ.000 K več. Načrt zahteva kreditne operacije v skupnem znesku 2228 milijonov in sicer 120 milijonov za železnice in 102'8 milijona za specijalne kredite vojske in mornarice. Delegacije. Delo delegacij je končano. Brez obotavljanja so odobrili delegatje velikanske izdatke za armado in mornarico in izredni kredit za zgradbo štirih dridnotov. Ko je šlo 1. 1910 za zgradbo prvih dridnotov, so imeli delegatje še nekaj pomislekov, in udali so se le, ko jim je bil obljubil vojni minister, da ne bo do 1. 1916. nobenih izrednih izdatkov za armado in mornarico. In popolnoma so se umirili, ko je prišel finančni minister v delegacije in izjavil, da ne bodo prikrajšani izdatki za povzdigo narodnega gospodarstva vsled velikih stroškov za vojno in mornarico. Zato jih je pa tudi pohvalil po glasovanju mornariški šef, admiral Haus, rekoč: Nikdar še ni noben mornariški poveljnik lažje prodrl s tako velikimi zahtevami, kakor jaz v tej delegaciji. To pa so mi omogočili skoraj vsi gospodje govorniki, ki so nastopili. Zahvalim vse govornike, ki so govorili z besedami priznanja o mornarici." Ceško-nemška spravna pogajanja. Predsednik poslanske zbornice je razposlal vabila za predposvetovanje konference, ki naj uredi narodnostni spor na Češkem. Predposvetovanja so bila 4. junija ob 3. popoludne. Profesor Masa ryk je odklonil udeležbo, češ, da s sedanjo vlado ne more ne kot politik in ne kot poslanec razpravljati o resnih političnih vprašanjih, dokler ne izpremeni v Svihovi aferi svojega stališča, stališča, ki ga ne more odobravati noben poslanec, kateremu je kaj na časti parlamenta. Tudi narodno socijalna stranka izjavlja, da se ne udeleži pogajanj če bo navzoč ministrski predsednik grof Stiirgkh. Hrvatski sabor. Hrvatskemu saboru je bil predložen proračun za čas od 1. julija 1914 do 30. junija 1915. Za samoupravo kraljestva je treba 34,295'985 kron, } razdeljenih po 6 poglavij, in sicer za sabor 214'800 kron, za bana 81'600 K, za notranje zadeve 12,254-274 K, za nauk 8,667-990 K, za justico 7,829772 K in za novi oddelek za narodno gospodarstvo 4,238-359 K. Pokritje teh stroškov se izvrši iz lastnih dohodkov posameznih oddelkov v znesku 1,795-895 K in iz tangente 82,500-000 K. Revolucija v Albaniji. Iz Drača poročajo o needinosti med vstaši. Tako poročajo iz Drača, da so razni veljaki ponudili knezu pomoč in da stoji pri Lusaniji 700 vladi ! vdanih Albancev pod poveljništvom orožniškega i stotnika Ibrahima. Baje je dospelo v Drač 750 j Miriditov pod poveljništvom kapitana Marka Gjonija. j Skof v Lešu, monsinjor Zungi je baje dospel v Drač ter hoče ponuditi knezu pomoč 12.000 katoliških Albansev, ki so pripravljeni žrtvovati za njega 1 življenje in premoženje. Po drugem naročilu jc dospelo v Drač 800 Malisorov, katoličanov muzli-manov s Kosova. Knez je sprejel njih poveljnike ter jih je prosil, da naj branijo glavno mesto. Albanci pa so zahtevali, da knez odpusti svoje tuje svetovalce, zlasti avstrijskega konzula Buchbergerja I in italijanskega stotnika Castoldija ter-postavi na njih mesto Albance. Knez je tej zahtevi tudi ugodil. Kakor poročajo iz Skadra, je mesto Kroja kapituliralo pred vstaši, pripadniki Essad paše. Essad paša je pozval voditelje vstašev k sebi. Tudi v Draču stoje muzlimanski prebivalci očitno na strani ! vstašev. -- Narodno-gospodarstvo. Tržne cene na tedenski semenj v Kranju, dne 2. junija 1914 Pšenica 100 kg.........K 26 — Rž „ „.........„ 20'— Ječmen „ „.........,, 17 — Oves „ „ .........„ 16-—• Koruza I. „ „ . ..... . „ 18'50 Koruza II. „ „.........„ 17'— Ajda >fl „.........„ 24'— Proso „ „....... . . „ 20'— Pšeno „ „.........„ 28'— Ješprenj „ „....... . „ 26'— Krompir „ „....... . . „ 5'20 Mleko 1 /. • •........ . . . „ —-20 Surovo maslo \ kg.........„ 3'20 Maslo 1 „ .......... 290 Govedina I. 1 „ . . .''......» 1 "68 Govedina II. 1 „ .........» 1 '60 Teletna I. 1 „ .........„ 192 Teletnall. 1 „ .........n 1'80 Svinjina I. 1 „ .........„ 180 Svinjina II. 1 „ ........„ 170 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20 Prekajena svinjina II. 1 „ ......B 2'— Slanina 1. 1......,:', „ L80 Slanina II. 1 „ ...... „ L60 Jajca 7 kom. . ,.........v „ —-40 Na tedenjski semenj v Kranju, dne 2. junija 1914 se je prignalo: 107 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 15 telet, 420 prešičev, 39 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 60 glav domače govedi, Oglav bosanske govedi, 11 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 88 v za pitane vole, 80—84 v za srednje pitane vole, 74—76 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K 1'02 za teleta, K 142 za prešiče pitane, K 2'30 za prešiče za rejo. 1904. — Jeseniški Sokol. — 1914. Bilo je leta 1904., to je ob času, ko se je gradila železnica 10 minut od Jesenic. Na Hrušici je bilo pri gradbi predora zaposlenih več sto delavcev najrazlične narodnosti. Živahno vrvenje je vladalo na Jesenicah kakor nikdar prej. Zaslužek v teh časih je bil dober, zato je umevno, da je vsakdo skušal dobiti svoje mesto pri polni skledi. O kulturnih narodnih društvih takrat na Jesenicah ni bilo ne duha ne sluha, samo pogubosni klerikalizem je tiho razpenjal na vse strani svoje mreže. Najbolj oblastno in samozavestno je dvigalo svojo glavo oholo nemštvo. Jeseniška občina je bila sicer v naprednih rokah, ali vsa slovenska mladina je bila prepuščena sama sebi. Nikjer zdravih idej, nikjer nikakega narodnega navdušenja. Zdelo se' je, da drvi vse v naročje pogube, v klerikalno brezno ali v kraljestvo kralja Alkohola. Nad divno Gorenjsko so se zbirali črni oblaki, grozeči pogin. Na eni strani nemštvo, ki naj potisne slovenščino v kot, na drugi strani klerikalizem, ki naj zastrupi narod, da ne bo čutil udarcev, da bo poljubljal bič, klonil tilnik in kleče šepetal: „Gospod, tvoja volja naj se zgodi", medtem ko mu bo tujec jemal rodno grudo. V teh žalostnih časih so vstali možje, ki so videli, kam plove narod, kako se pogublja mladina, kako hiti gorenjska dolina proč od Majke slave in se potaplja v nemško morje: Skupaj, slovenska mladina! Strni se v močno falango, pridruži se mogočni Slovanski armadi, organiziraj se v So-kolstvu! In res, v najbolj razburkanih časih, ko je že javno vihrala nemška frankfurtarica, ko je nesrečni klerikalizem že praznoval svojo zmago, se je ustanovil Sokol- na Jesenicah. Mladina, žejna izobrazbe, je hitela v Sokolsko organizacijo, ni jo oviralo ljuto preganjanje in ne laži in obrekovanja. Sokol na meji je bil ustanovljen in s tem zasigurana bodočnost Gorenjske. Kaj vse je moral Jeseniški Sokol pretrpeti, to se pač ne da popisati. Ali drevo Sokolsko, vsajeno na vroča jeseniška tla, je vrlo uspevalo in rodilo stotero sadov. Dolžnost naša je, da se sedaj po desetih letih spominjamo vrlih mož, ki so z izobrazbo in razširjanjem Sokolske ideje prerodih našo gornjo Gorenjsko. Imena Lovro Humer, Anton Trevn, Alojzij Srej in Jakob Spicar bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini Jesenic in Jeseniškega „Sokola". Praznujemo 10. letno slavje. Želimo, da bi se tega, za vso Slovenijo važnega dogodka spomnili vsi, ki mislijo in čutijo slovensko - sokolsKo! Razvijemo svoj prapor in upamo, da bo prapor Sokolski združil in izravnal vse, ki jim je Sokolstvo svetinja in ki jim je Slovenija mila, res ljubljeni dom. Vas vse, ki se s ponosom imenujete Slovence, pa vabimo danes na dan 7. junija. Prihitite v našo sredo, na prag tužnega Korotana, v naš gorenjski raj, katerega od vseh strani oblegajo sovražniki. Prinesite pomoč bojujočim, da se vspodbude oma-gujoči, vzbude zaspanci, da bo iz tisoč grl odmevalo: „Jaz sem Slovan z dušo z telom, to priznavam svetu celem, ta ponos srce pozna." Pozdravljeni, iskreno pozdravljeni vsi, ki pridete, na domovine ukaz! Na z dar! DOPISI. Križe pri Tržiču. Koliko so vredni dopisi v „Go-renjcu", moram njegovim čitateljem pojasniti z izjavo g. župnika Zabukovca radi dopisa v št. 22. „Gorenjca" iz Križa pri Tržiču, katere je prejela te dni Zupanova rodbina. Izjava se glasi dobesedno: Velecenjeni rodbini Zupan na Retnjem h. št. 19. Ravnokar sem bral v „Gorenjcu" notico o smrti rodbinskega očeta vašega. Izjavljam, da jaz nisem v nikaki zvezi z njo. Mrtvi naj počivajo v miru! Ko bi bil jaz vedel za to notico predno se je tiskala, bi bil vse storil, da bi se ne bila obelodanila v taki obliki. Tako pa drugega ne morem, kot obžalovati, da nisem mogel ničesar drugega storiti zoper to." — Mislim, da bode dopisnik svojo „vinto" drugič malo bolj varno zastavil, da mu zopet ne izpodleti. Ta izjava pa naj bode znanemu dopisniku tudi v svarilo, da ne bode prihodnjič brskal po grobovih, temveč naj to delo raje prepusti najbolj obstudnim „hijenam". Križe pri Tržiču. Župnik Peter Bohinc je še vedno krajni šolski predsednik. V zadnjem „Go-renjcu" smo čitali nekaj novic iz Križa in Dupelj. Dokazali bi lahko ponovno, da so vse te vesti gola laž; ker niso velike važnosti, omenimo le to, kar je resnice. Res je namreč, da je „Jaka" nagle smrti umrl. Nadaljni surovi napadi pa kažejo le veliko neotesanost in malo izobraženost dopisnika „Gorenjca", ki še mrtvih ne more pustiti v miru. Prav gotovo spada k lažnjivemu društvu v Dupljah ali pa k njegovi filijalki v Križah. Duplje. Izgubili sta se dve kravi. Kdor jih najde, naj jih odda pri gosp. Janezu Jegliču, oziroma župniku Petru Bohinjcu v Dupljah. Dopisnika „Save". DNEVNE VESTI Razdelitev referatov v deželnem odboru od I. junija 1914 dalje. Deželni glavar dr. Ivan Šu-steršič: vse personalije; deželni muzej in umetni- štvo; ustanove, izvzemši hiralske in sirotinske; železnice; tujski promet in domovinsko varstvo; deželni proračun in račun; nadzorništvo deželnih naklad. — Deželni odbornik dr. Evgen Lampe: vse finančne zadeve, v kolikor niso odkazane v i posebne referate (zlasti vse finančne transakcije, j doklade in davščine, državna preodkazila itd.); živinoreja (zboljšanje hlevov); živinozdravništvo; mlekarstvo in sirarstvo; deželna banka; ceste; melijoracije (vodna preskrbi); deželne elektrarne; zadružništvo; agrarne operacije. — Deželni odbornik dr. Vladislav Pegan: občinske zadeve; gasilno-stražni zaklad; stavbne zadeve; deželnozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; odpisi davščin od vrednostnega prirastka; pritožbe v cestnih zadevah, izvzemši administrativno-tehnične zadeve. — Deželni odbornik dr. Ivan Zajec: šolstvo, trgovska šola; gospodinjske šole in tečaji; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnišnice, izvzemši konsignacij in oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnišnico; zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; ubožne zadeve, izvzemši rekurzov; hiralske in i sirotinske ustanove; deželno gledališče; oskrba j zanemarjene mladine v salezanjskem zavodu. — i Deželni odbornik dr. Karel Triler: vojaške zadeve; ! priprega; bera; statistika; deželni teritorij; odgon; j konsignacije in računi oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnišnice; škontracijo deželnih blagajn (deželne blagajne, blagajne prisilne delavnice, bolnišnice, muzeja in kmetijske šole na Grmu); de-j želni dolgovi (evidence, žrebanje obveznic itd.); i rekurzi v ubožnih zadevah; rekurzi zoper odmero I davščine od prirastka (pravno vprašanje); žreba-I nje obveznic deželne banke. — Deželni odbornik Josip Anton grof Barbo: vinarstvo; .ribarstvo; če-| belarstvo; perutninarstvo; gozdarstvo; sadjarstvo; ! kmetijska družba; kmetijska šola na Grmu; pod-\ kovska šola; posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; deželna prisilna delavnica; oskrba zanemarjene mladine v prisilni delavnici. Himen. V sredo sta se poročila na Bledu g. i dr. Beno Sabothv, kazenski zagovornik in gdč. Inka Šlamberger, hčerka tukajšnjega g. notarja i A. Slambergerja. Mlademu paru obilo sreče in j najiskrenejše čestitke! Poročil se bo jutri gosp. Karel Schindler, pisarniški ravnatelj v valjičnem mlinu V. Majdiča I z gospico Fani Pollakov o. Naše čestitke! Izgubljena svetinja. Na binkoštni torek so imele Marijine device shod v Velesovem. Nekdaj tako slovita božja pot že davnaj ni videla toliko pobožnih romaric. Od vseh strani so prihitele, stare in mlade, device, ki so že sklenile račun s tem nečimernim svetom in zopet druge, po kojih žilah i polje vroča in nevtešena mlada kri. Vse, prav vse so se pa ponašale z društvenim znakom, s srebrno medalijo na svitlo-modrem traku. Bilo je krasno junijevo jutro, kakor vstvarjeno, da človek dviga svoje misli v sinje višave. Pomladansko solnce se je tako ljubko igralo s svetinjami, devičicam je same gorečnosti prekipevalo srce, zamaknjeno so zrle oči in duša se je topila v pobožni molitvi. V Velesovem so duše Marijinih devic prišle docela na svoj račun, in zato se ne smemo čuditi, če so na povratku v Kranju tudi njih telesa koprnela po primerni utehi. Priliko smo imeli opazovati tri brhke svetinjarice, ki so šle mimo gostilne, iz katere so omamljivi zvoki glasne harmonike vabili na poskočno veselje. Nehote jim je zastala noga. Zlasti eni — zali punici z rujavimi kodrastimi lasmi — so sirenski glasovi popolnoma zmešali glavico. Prigovarja tovarišicama in po kratkem obotavljanju jo vse tri zavijejo v gostilno in po še krajšem obotavljanju se vse tri zavrtijo z brhkimi fanti. Drhte jim srčeca, žare jim ličeca in srebrne sve-tinjice frče kar tako na okoli. V pravem času so se menda še domislile, kako strogo prepoveduje to grešno veselje dobri Anton Bonaventura. Osta-vijo tedaj prostor pohujšanja in ubero jo proti domu. Čez nekaj trenutkov pa prisopiha iz gostilne kmetski fant visoko držeč v roki svetinjo na svitlo-modrem traku in kličoč za bežečo trojico: „Ti, ta kravžasta, počakaj no, svetinjico si izgubila!" Toda, o „ta kravžasti" ni bilo več ne duha ne sluha, kar pa fanta ni prav nič ženiralo. Modri trak s svetinjo pripne na klobuk pod „šnajde", glasno zauka in se povrne zopet na plesišče. Mi pa, ki o mladih ljudeh ne sodimo tako strogo kakor čmerni ne-strpneži, smo prepričani, da radi izgubljene sve-tinjice ne bo prav nobene zamere v nebesih. Da le g. fajmošter o tem ničesar ne izvedo! Izlet k vojvodskom prestolu! Pevski zbor Narodne čitalnice je sklenil napraviti povodom 500letnice ustoličenja zadnjega slovenskega kneza izlet na Gosposvetsko polje! Gotovo je ta ideja zelo srečna in obenem naša narodna dolžnost, da pohitimo v slovensko Meko. Zato smo prepričani, da se izletnikom pevskega zbora pridruži še obilo drugega narodnega občinstva, vsaj je slehernega zavednega Slovenca duševna potreba, izpoznati one zgodovinske kraje in si ogledati edine ostanke slovenske slave in sijajne preteklosti narodove! Čujemo, da se izletu pridruži tudi tukajšnje trgovsko društvo „Merkur" in telovadno društvo „Sokol" in prav za člane tel. društev je dan izleta zelo ugodno izbran, to je 29. junij na dan Sv. Petra in Pavla, ko so trgovine zaprte! Cirkulirale bodo prijavne pole, na katerih naj vsakdo označi svojo udeležbo, da se preskrbi znižana voznina. Vožnja tja in nazaj bo stala približno 5 K. Odpeljemo se dne 26. t. m. z jutranjim vlakom in se vrnemo ob l/'.28. istega dne zvečer. Gotovo zelo ugodna zveza in majhna zamuda časa za tako lep in važen izlet! Podrobnosti se še pravočasno objavijo. Cepljenje koz v Kranju bo letos dne 12. junija ob pol 9. uri dopoldne. Kolesarsko dirko priredi dne 7. junija klub slovenskih kolesarjev „Ilirija" za klubove člane na državni cesti med Gaštejem in Šiško s startom ob 5. uri popoldne na Gašteju in ciljem na državni cesti ob vhodu v Zgornjo Šiško. Sleparica. Neko ženšče ponuja ob ponedeljkih po Kranju neke rože, ki naj imajo baje zdravilno moč, V reklamo tega svojega blaga navaja, da je zdravila s temi rožami že dr. Slajmerja in tudi kranjske zdravnike, ko so bili bolni. To babnico bi priporočali kranjski policiji, da si jo bolj natanko ogleda in ji ordinira primerne „arcnije". Gozdna veselica! Odbor Narodne čitalnice je na mnogostransko željo sklenil prirediti veselico v gozdu. Občinstvo je za take priproste veselice zelo navdušeno, saj je tudi zabava na njih popolnoma neprisiljena in vsakdo se lahko poljubno razveseljuje, ne da bi bil vezan na kak program. Gotovo ni prijetnejega, če se vročega poletnega dne more človek po malem sprehodu oddahniti v gozdni senci, vdihavajoč prijetni ozon in obenem se okrepčati z mrzlimi in gorkimi jedili. Skrbelo se bo, da bo vsega dovolj na razpolago, posebno pa izboren lovski golaž in fino pivo. Kuharju pa bomo papriko natanko odmerili, da ne bo mogel papricirati samo po svojem lastnem okusu. Dan te gozdne veselice ali bolje rečeno prijateljskega sestanka, je že določen na 21. t. m., ako pa bi vreme ta dan nagajalo, se bo prireditev preložila na poznejši primerni čas. Kraj veselici pa še ni določen: v to svrho odide v kratkem večja ekspedicija v okoliške gozde, da iztakne prikladen prostor, ki bo vsakomur ugajal! Za enkrat naj veljajo te vrstice, da se opozori na to prireditev, da kdo ne bo v zadregi, kam bi se 21. t. m. popoldne „dejal". Na svidenje! V. zlet Gorenjske Sokolske Župe se vrši, kakor smo že poročali dne 5. julija v Kranju. Kdor pozna eminentno narodno delovanje Gorenjske Sokolske Zupe, osobito pa delovanje kranjskega Sokola, kot glavnega društva na Gorenjskem, bo vedel, kaj pomeni ta dan za Sokolstvo cele Gorenjske. Ta dan polagala bodo ta društva javnosti račun o svojem delovanju, o pojmovanju sokolske ideje, o svoji vzgojevalni metodi v telovadnicah. Zato je želeti, da vsa narodna društva ta dan opuste svoje krajevne prireditve in se udeleže tega sokolskega praznika. Posebno pa pričakujemo, da bodo prisostvovala v velii-tem številu bratska sokolska društva od blizu in daleč, saj je Gorenjska Sokolska Zupa vedno ena prvih, katera se je udeleževala njihovih prireditev vedno v čim največjem številu. Pričakujemo posebno od ljubljanskih bratskih društev, da se bodo odzvala vabilu kar največ mogoče. Natančen spored te prireditve objavimo v prihodnji številki. Na zdar! Avtomobilna zveza Kranj—Železna kaplja se bo vendar uresničila. 18. junija je komisijonelna vožnja. Korošci se zelo zanimajo za to zvezo, le pri nas- na Kranjskem ni nekaterim prav, ker bi bili po njihovem mnenju oškodovani. Če hoče kdo v splošni blagor kaj storiti, najde gotovo tudi nasprotnika. Nameravani avtomobil bi vozil tudi pošto, kar bi bila jako srečna misel. Brez strahu pred morebitnimi ovirami, z vstrajnostjo se premaga vse! Zidovje mu je padlo na glavo. V soboto, dne 23. m. m. je padlo pri stavbi g. Amanove hiše v Kranju zidovje 23letnemu zidarskemu pomočniku Janezu Galetu na glavo in ga težko poškodovalo. Poročilo o obrtni razstavi v Kranju, priobčimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Javna produkcija gojencev „Glasbene šole" v Kranju dne 28. in 29. majnika 1914. Odbor „Glasbene šole" je lansko leto izvršil na tem zavodu operacijo, ki se je zdela strašljivim nevarna, srčnim prepotrebna. Poklical je iz Moravije neznanega učitelja glasbe, da prevzame pouk nagoslih, klavirju in drugih inštrumentih zajedno. Ta odločitev je imela edino le smoter, da se pouk v eni osebi osredotoči in prihranijo stroški. Vrhu tega mora imeti naš zavod iz glasbe državno izprašano moč, ako hoče reflektirati na državno podporo, kakoršno dobivajo vsi enaki zavedi. Taka pre-memba je vedno riskantna, ker so redki učitelji, ki obvladajo pouk na obeh glavnih inštrumentih, na klavirju in goslih. V koliki meri je g. Fran Novak vsem našim zahtevam ugodil, je pokazal ta nastop. Obširni vspored, obstoječ iz 28 točk, se je izvajal v dvakratnem nastopu. K besedi so prišli slovanski skladatelji iz stare in nove šole, pa tudi „Novi akordi" so pri tej priložnosti praznovali vstajenje. Iz tega vsporeda se lahko učimo, da nam ni potreba po tujih, nam nesorodnih skladbah seči, ako se hočemo po svoje razveseljevati. Zanimiv pa je bil vspored tudi vsled svoje pestrosti in raznoličnosti. Menjavali so se po zelo ukusni razvrstitvi klavirski komadi z vijolinskimi, med katere so bili vsipani dvo in večvijolinski, dvo-, čvetero-in celo šesteroročni klavirski komadi, deški, dekliški, mešani in celo moški zbon. Izvajanje je bilo vse- skozi zadovoljivo. Pri učencih smo opazili, da imajo dobro razvit čut za melodiko, harmoniko in ritmiko. Vodenje loka in držanje roke in telesa je prav dobro. Pri vodenju loka so še male hibe, ki jih ni zamogel g. Novak v tej kratki dobi odpraviti. Na klavirju so gojenci po večini začetniki, najboljši Irma Mayr in Marica Jezeršek. Irma Mayr je ubrala pri Schubertovem imprompti-ju prepočasen tempo, vsled česar ni prišla ta skladba do veljave. Naprednejši so goslači; pohvalno omeniti moramo Slavka Kočevarja, Stanka Završnika, Franceta Kren-nerja in sosebno Ferdinanda Janšo, ki zna pri tej pridnosti postati virtuoz. S talentom se ne zamore vsega doseči Treba je tudi pridnosti. Ta opazka pa ni naslovljena samo na Borisa Pirca, temveč na vse gojence in njih stariše, ki mislijo, da je s poukom v šoli vse opravljeno, da ni treba doma nič vaje. Moški zbor sestoji iz 31 dijakov, mešanemu zboru je 16 ženskih glasov priklopi jenih. Basi in alti so dobri, ne tako gorenji glasovi, tenorji in soprani, ki so šibki in ojstri. Tenoristi in soprani izumirajo, to je pojav, ki se po vsem svetu prikazuje. Predavanje zborov pod vodstvom g. profesorja Mastena je bilo glede ritmike, dinamike in izgovarjave vzorno, kar velja tudi za deški zbor (32 gojencev) in dekliški zbor (16 gojenk). Slednje so zapele prav srčkano „Predice" in „Kukavico", dečki pa korajžno in z ognjem dobro izbrani pesmici „Pastirja" in „Vojaško". Celo do fortisima so se povzdignili. Vsa pohvala g. učitelju Rusu. Pri vseh zborih smo občudovali preciznost v tehničnem izvajanju in podrejanje pod avtoriteto dirigentov. Želeti bi bilo, da se število gojencev vsaj podvoji. Dandanes pravimo, da ni harmonska in vsestranska ona odgoja, ki vpošteva predvsem le duševno izobrazbo, ampak taka, ki se ozira ravnotako in v isti smeri na oplemenitev čutstvenega življenja. Veda in umetnost sta torej enakopravna činitelja vzgoje in pouka, ker- je uprav umetnosti dana naloga, vplivati blagodejno na otroško srce. Nazor, da je za umetniški pouk potreba posebne nadarjenosti, je napačen. Vsak človek je v neki, dasi-ravno v različni in neenaki meri muzikalno nadarjen; treba je pač njegove glasbene zmožnosti pravočasno in sistematično razvijati, in če se vspešno razvijajo, izcimijo se uporabne glasbene moči. Glasbeni zavod, ki se vzdržuje iz lastne moči, je tukaj. Podpirajmo ga s tem, da mu damo kar moč gojencev, da bo čimpreje večji odstotek človeštva deležen njegovega blagodejnega zvanja. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju priredi v nedeljo, dne 14. t. m., v slučaju neugodnega vremena pa prihodnjo nedeljo, tombolo na glavnem trgu. Po tomboli se vrši koncert na vrtu g. Marije Mayrjeve. Natančni vspored na lepakih. Prostovoljni dobitki naj se blagovolijo poslati v trgovino g. Ferdinanda Sajovica; na željo jih pride iskati sluga na dom. Odbor. Obrtna nadaljevalna šola v Kranju je razdelila letos častna darila sledečim učencem: Kem-perle Ferdinand, ključavničar, tri knjige. Vidmar Ivan, strugar, 1 risalnik in 1 knjigo. Golmajer Ivan, trgovec, 2 knjigi. Mušič Anton, mesar, 3 knjige. Malava šič Ciri 1, trgovec 1 knjigo. Grilc Anton, trgovec, 1 knjigo. Mohor Franc, medičar, barve v škatlji. Ručigaj Anton, ključavničar, hranilno knjižico. Kranjske klobase so uživale včasih imeniten kredit tako vsled njih kvalitete kakor tudi kvantitete. Dočim je pa sedaj ostala kvaliteta še precej pri starem, se kvantiteta manjša, kakor da bi klobase imele hitro jetiko. Ne bo dolgo, pa bodo delali klobaso iz slepiča, ki je krajši kot mezinec nežne dame. In če bo to opasno hujšanje klobas šlo dalje, utegnemo dobiti naposled pravi unikum: Kranjske klobase, debele kot rezanci. 1 Telovadno društvo Sokol v Tržiču je imelo dne 1. junija t. I. v svoji telovadnici veselico, ki se je prav dobro obnesla. Ostalo bo precej čistega. Telovadno društvo Sokol v Tržiču se veseli tega svojega novega vspeha. Nemogoč bi bil ta veseli izid, ako bi ne imeli toliko prijateljev in podpornikov, ki so nam dali dobitkov za srečolov. Zlasti je ponosno naše društvo, da so mu tako izredno naklonjene tržiške gospe. Te so napekle rade volje obilo okusnega peciva. Tudi pri veselici so stregle gostom neutrudno do pozne ure. Naši sosedje, Kranjci, so bili kakor vedno tudi sedaj v velikem številu na naši veselici. Hvaležni smo jim zato in jim bomo to prijaznost pri prvi priliki vrnili. Vsem, ki so pripomogli, da se je naše društvo zopet postavilo, se prav lepo zahvalimo s prošnjo, da so nam tudi še zanaprej naklonjeni. Odbor tržiškega Sokola. Na ljubljanskem južnem kolodvoru je skočil s tira v soboto zjutraj en železniški voz 1. in 2. razreda dunajskega brzovlaka. Brzovlak je imel 10 minut zamude in zadnji vozovi so zavozili v gorenjski vlak, ki je bil pripravljen za odhod in v katerem so bili že potniki. Resnih poškodb ni dobil nobeden od železniških uslužbencev, čeprav je ravno ob tem času vse polno premikalnega osobja na tiru, in tudi noben potnik. Prestrašili so se seveda potniki močno. Materijelna škoda je pa precejšnja, zakaj voz, ki je skočil s tira, je zdrobil vse naokolo. Nesreča je posledica zloglasne štedljivosti uprave južne železnice. Gostovanje ljubljanskih igralcev v Kranju. Dne 1. t. m. so ljublj. igralci v drugič gostovali v naši Čitalnici. Nastopili so s tremi enodejankami „Nihilistka", „Metuljčki" in „Maska satana". 2e prva drama je uspela prav dobro in žela vsestransko priznanje. Sledeča ji burka je tudi tokrat izzvala burne salve smeha. V prvi so se odlikovali ga. B ukšekova in gg. Skerbinšek ter Šest, v »Metuljčkih" ga. Juvanova in V. Danilova ter g. Povhe. Gotovo najlepša pa je bila „Maska Satana", v koje naslovni vlogi je nastopil g. režiser Skerbinšek. Igra g. Skerbinšeka je bila res umetniško dovršena in s kraja do konca na višku umetnosti. Za svoj nastop je žel vsestransko pohvalo. Pohvalno pa naj tudi omenimo gospo Bukšekovo in nje izborno igranje. Pretep. Vrdir Franc iz Podtabora vulgo Slo-perjev in Logar Janez iz Podtaborja vulgo Blakov sta bila na binkoštno nedeljo zvečer v pretepu z nožem hudo ranjena. Vlom na Jezici. V noči od nedelje na pon-deljek med 1. in 2. uro je bilo na Jezici vlomljeno na pošto. Vlomilci so odprli mizo, v kateri je bila blagajna in so odnesli denar in poštne vrednosti. Sum leti na dva bosonoga vandrovca, ki sta v nedeljo beračila po gostilnah. Požar. V četrtek popoldne je pričelo goreti v Zalogu pri Goricah. Pogorela je hiša št. 3 z gospodarskim poslopjem. Skoda znaša okrog 2000 kron. Nevaren sunek. 80 letna Marjeta Roblek iz Preddvora se je te dni prepirala z nekim šestnajstletnim dekletom. Med prepirom sunil je deklic starko tako močno v prsi, da je padla na tla in si zlomila levo nogo v stegnu.' Aretacija tatu. Te dni je bil aretiran v Vint-garju 39letni dninar Tomaž Čelik iz Istrije. Čelika, ki je zelo na sumu glede neke tatvine, je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Radovljici. Obstrelil ga je. Ko se je peljal pretekli pon-deljek zvečer posestnik Jožef Sink iz Moš v smledniškem okraju, ga je obstrelil neki neznanec. Kroglja je prodrla Sinku čevelj in ga poškodovala na nogi. O storilcu ni ne duha ne sluha. Grozna pomorska nesreča. Na reki sv. Lovrenca v Kanadi je trčil v noči od četrtka na petek vsled goste megle velikanski parnik kanadske železniške družbe „Emprefi of Irland" ob danski parnik za premog „Storstad". V nekaj minutah se je potopil velikanski parnik na dnu reke in potegnil s seboj na stotine ljudi. Družba, katere last je potopljeni parnik „EmpreB of Ireland", naznanja, da se je potopilo 1032 ljudi, rešilo le 355. Ko se je pred dobrimi dvemi leti potopil parnik „Titanic", je bito število žrtev 1503, torej je sedanja katastrofa za „Titanicovo" največja v zadnjem času. Strahotna nesreča se je pripetila okolu 3 zjutraj, takrat so odposlali tudi zadnje brezžično poročilo z nesrečne ladje. Parnik „Storstad" je tako močno zavozil v „EmpreB of Ireland", da je takoj vdrla voda vanj. Vsi potniki so bili v trdnem spanju. Kdor je le mogel, je pribežal po strahotnem sunku na krov, kjer je vladala največja zmešnjava. Na pomoč je prihitel kanadski vladni parnik „Eureka". Na ta parnik se je rešil tudi kapitan potopljene ladje, ki pripoveduje: Ob dveh zjutraj sem zagledal ob strani naše ladje veliko ladjo in sem takoj ukazal, naj obrnejo naš parnik. Ali bilo je že prepozno. Prihajajoči parnik je zavozil z veliko močjo v stran naše ladje, ki je bila naenkrat prerezana v dva dela. Ukazal sem odpeti rešilne „čolne, a naš parnik se je že pričel potapljati. Žal, da se niso mogli rešiti vsi potniki na čolnih. Deset minut potem, ko se je zgodila nesreča, se je bil že potopil moj ponosni parnik. Grozni prizori so se odigravali v teh minutah. Mnogo potnikov, ki niso dobili prostora v rešilnih čolnih, je poskakalo v valove, da si rešijo življenje. Moje moštvo je pokazalo vzorno disciplino. Skušalo je, da spravi najprej ženske in otroke v rešilne čolne. Ali strah med potniki je bil nepopi- sen. Divji prizori obupa so se odigravali, tako da ni moglo niti moglo niti moštvo niti oficirji vzdrževati reda pri rešilnem delu potnikov. Vedno bolj se je pogrezal „EmpreB". Med zadnjimi, ki so stopili na rešilni čoln, smo bili oficirji in jaz. V gosti megli smo poizkušali določiti smer vožnje proti bregu. Med vožnjo smo potegnili v čoln več kot 30 ljudi, sicer še živih a že brez zavesti. Okolo pol šestih nas je sprejel parnik „Eureka". Rešeni potniki pripovedujejo, da je bil sunek tako močan, da so odleteli s postelj. Nato so takoj bežali na krov in poskakali v rešilne čolne. Oni potniki, ki so se zadrževali z oblačenjem, so vsi ob življenje. Utonili so v sobicah. Takoj nato, ko je trčil parnik „Storstad" ob „EmpreB" in je prišla voda do kotla, se je pripetila tudi eksplozija. Stroji so prenehali in na par-niku je bila popolna tema. Potnike, ki so stali na krovu, je odplula voda. Moški in ženske so kričali v smrtnem boju, nekateri so se borili za prostor v rešilnih čolnih. Parnik se je potapljal z nepopisno naglico. Na potopljenem parniku je bilo seveda največ Kanadcev, a tudi mnogo Angležev, Ircev, Norvežanov in Nemcev. Med potniki je bil tudi en Avstrijec: Jožef Zebulak iz Oderberga v Sleziji. „EmpreB" je bil zavarovan pri različnih zavarovalnicah za ladje na Angleškem za 8 milijonov mark. Blago, ki se je potopilo s parnikom je vredno 3 milijone. Danski parnik „Storstad", ki je zadel ob „EmpreB", je dobil le neznatne poškodbe in je priplul v montrealsko luko. Darila. Dijaški kuhinji v Kranju so darovali Ant. Pogačnik v Podnartu 5'87 K, iz kazenske poravnave (plačal J. Kalan iz Poljšice), kaz. por. Jera Marinšek ca Miha Černilec 20 K (plača slednji po dr. V. Štempiharju) Ba tarok in Kibic iz Rupe 2'42 K, meščani za junij 7'60 K, profesorski kolegij za junij 4 K, tarok.Ba 056 h, Kreditno društvo v Kranju 25 K, in notar Ant. Šlambergar 50 K povodom poroke svoje hčerke. Odbor Dijaške kuhinje se vsem darovalcem toplo zahvaljuje, posebej še si. Kreditnemu društvu in g. notarju Ant. Slambergerju za izdatna prispevka. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitali j in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. H. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—41 Stanovanje s 105-1 v hiši 170 se takoj odda. 2 sobi, predsoba, kuhinja in pritikline. flfe Veno SabotfHj Jnka Šlamberger 10-1 poročena na < w >< w kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam ma(IS|m9 kjer točim najbojša vina in pivo ter postrežem 9 W«llllO§ vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Zobazdrauniški in zobotehničnl aleije dr. Edv. Olobočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago. 16 52—23 Trgovina Zdravko tirata v Kranju (nasproti c. k. gimnazije) priporoča svoje izvrstne, vedno sveže delikatese. Največja kavarna v Kranju, z biljardoma in Paganinijevim orkestrijem! Najstarejša trgovina c|p^ Ferd. Saiovic^^ v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča za 3 52-23 pomladansko sezijo svojo bogato zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Svilnati robci najnovejših uzorcev. •Miš**- Med dobrimi najboljše so Puch • Kolesa Pfaff šivalni stroji T0S~ Ugodne cene in plačilni pogoji. -Qn §1 IGN. VOKII bliii šivalnih strojev in dvokoles LJUBLJANA, SODNA UL. št. 7. zraven sodnije. 33 26—8 Najboljše in najcenejše strešno krilo je asbestni škrilj Jdključna naloga 5a Gorenjsko 9tane Volm, Kranj trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki. Zaloga dalmatinskega 9ortland-cementa. 1013-2 Priložnostni nakup! Ravnokar je dospela velika množica dobrih trpežnih in elegantnih , moških, ženskih in otročjih čevljev. Cene brez konkurence! 100 3—3 IVAN SAVNIK V KRANJU 57- V Last in zaloga tiskarne „Sava" v Krntiju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. .N 6215