let0 1895. 585 Državni zakonik za ^aljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos LXXIV. — Izdan in razposlan dne 20. oktobra 1895. Vsetona: (155.—157.) 155. Dopustilnica za lokalno železnico iz Ostrova v Jachimov. — 156. Dopustilniea za °kalno železnico iz Dunajskega Novega mesta na Schneeberg s krilom v Wollersdorf (Schneeberško) želez- nico 157. Ukaz, zastran ustanovitve okrajnega sodišča v Poysdorf'u na Dolenjem Avstrijskem. 155. Nustilniea z dné 5. septembra 1895.1. a tkalno železnico iz Ostrova v Jachimov. ^ Prane Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski; kralj ogrski, kralj češki, dalma-Üb k' ki> s^avons^i gališki, yladimérski ^ak 8 .nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda jergu0^» vojvoda lotarinški, salcburški, sta-sl6n.'. oro§ki, kranjski, bukovinski, gorenje-tQ6jn| m ^knje-sleški; véliki knez erdeljski; Siof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti tak6-le: §• 1. Koncesionarju dajemo pravico zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Ustrov na izključno privilegovani buštčhradski železnici v Jachimov z dovlačnico k tamkajšnji tobačni fabriki. §• 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti. §. 3. Ke 'ta bi gg ,e mestna občina v Jachimovu zaprosila, takale } (1 dopustilo, zgraditi in obratovati ^tarn je e eznjco iz Ostrova v Jachimov, vzvidelo se ”°Vanj ’ z °zirom na občo korist te podjetbe, ime-° ^°Pušč -ni to dopustilo na podstavi zakona (brj. 2akan'u železnic z dné 14. septembra 1854. 1. t- 238.), kakor tudi na podstavi zakona W‘***w*h.) Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. ime-enovane železnice začeti precej, ko se mu dâ dovolilo za gradnjo, in jo dokončati naj dalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. 125 Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, mora koncesijonar dati zagotovilo, položivši varščino 2.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. 8- 4. Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesionarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. Zastran državne ceste iz Ostrova v Jachiinov, ki jo bo rabiti za napravo dopuščene železnice, mora koncesijonar slušati tiste pogoje, ki jih ustanovi politično deželno oblastvo kot cestno upravstvo v porazumu z uradom za lokalne železnice v trgovinskem ministerstvu. Kolikor bi se za napravo tu dopuščene železnice l abile druge javne ceste, si mora koncesijonar pridobiti dovolilo tistih, ki so dolžni, te ceste vzdrža-vati, oziroma tistih oblastev ali organov, kateri imajo po veljajočih zakonih pravico, dodeljevati dovolilo za rabo teh cest. 8- 5. Koncesionarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dnč 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo. §• 0. Koncesionarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredi delniško družbo, kate naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijo Znesek resnične in pa nominalne napi a glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva. Pri tem naj velja to načelo, da se ne SII1J^ račun postavljati nikakoršni drugi stroški ra^ stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vre železnice in za dobavo vozil in pa za dotacijo P čuvnega zaklada, katerega določi državno uPr.aj*jer. res uporabljenih in prav izkazanih, prištevsi kalarne obresti, ki so med grajenjem res bno^r^. čane, in kar je res bilo kurzne izgube ob ° glavnice. Ako bi po dogradbi železnice bilo tre ,a . drugih novih staveb, ali ako bi bilo Ireba P°"in.^ejj obratne naprave, sméjo se dotični stroški Prl napravni glavnici, če je državno upravstvo P11' v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev o > naprav in se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je treba ot P v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem 1 ki ga odobri državno upravstvo. Družbena pravila in pa obrazci osnovnih ^ prednostnih delnic, ki se izdadč, potrebujejo o brila državnega upravstva. 8- 7. Vojaščino bo prevažati po znižanih yj cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob o P oseb in reči se je v tem oziru in pa gledč p° ^ potujočim vojaškim osebam ravnati po ( 0 0 ^ katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državni1 leznicah. Ta določila se uporabljajo tudi za e brambovstvo in črno vojsko obéh državnih P° ^ za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, 1 ^ ne samo o potovanju na račun državne ampak tudi kadar služabno potujejo na svoj k orožnim vajam in priglednim zborom. Koncesijonar se zavezuje, da bo pristop govoru, med avstrijskimi železniškimi družbam^ ^ njenemu zastran nabave in imetka oprav . Q. za prevažanje vojakov in pa vzajemnega ^.g pomaganja z vozili za veče vojaške prenos®’ 0 da bo pristopil vsak čas veljajočim Pr‘^b‘ ^0g0- prevažati na račun vojaške blagajnice. po i Sak ^as veUaj°^i predpis za vojaške prenose je| eleznicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o n ev2n’^vu üa čas vojske zadobé za koncesijonarja niči 'n ve'iavo z duém, ko se po dopuščeni želez-obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo Dr^ P° tem času, ki se pa ne bodo objavili po ljavoVnern zakoniku, zadobé za koncesijonarja ve- ‘tanili. moč, kadar se mu bodo uradoma pri- knlik ^ d°^nos^ 'ma koncesijonar samö v toliko, na i°r Se izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom dod fUl’0^nost te proge in na olajšila, vsled tej, °brat *ena na n:lPravoi opremo in vrsto rali ^°nces'jonar je dolžan, oddajaje službe ozi-(Dr,se l)0 zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. sly;- Zak- št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-’ v°jnega pomorstva in deželne brambe. 8- H. Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, • in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. 8- 12. Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih: 8- 8. näV|. ^ koliko je enake ugodnosti, kakor jih usta-vatj ,8ledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljena :;ivilnim stražnim četam (varnostni straži, straži i. e.) ali drugim javnim organom, to ° °čuje v dopustilnih pogojili. 8-9. zakon °PUst‘lna doba in ž njo vrčd v §. 9. lit. b) proji a 0 dopuščanju železnic izrečena obramba dev , naPravi novih železnic se ustanavlja na t*r ,eset (90) let, računčč od današnjega dné, ltle po tem roku. ludi rŽavno upravstvo smé izreči, da je dopustilo 'Hoč ' re(^ Flekom gorenjega rokti izgubilo svojo . po nadzornikih, ob stroških koncesijonarja P0’1 v nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — P gledovati, da se delo izvaja po projektu in P° P° godbi. Ako se napravi délniSka družba, iméj koB>lS® ' ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, » korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje uP,a^ nega svéta ali drugega zastopa, kateri veljA načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne konom, dopusttlu ali družabnim pravilom, ali P . kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je k0®1 sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko tr®oV^r skega ministerstva, katera naj se dâ brez odlog* naj veže družbo. §• 15. Ako bi se poleg vsega poprejšnjega sva1'* večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v doP^. stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, P držuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da poprime zakonom primernih naredeb ter po 0 nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo mo pred iztekom dopustilne dobe. Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zop® to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč * cesijonarju pravico, zastran izkazne škode zaldc. vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem ° stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostr° skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar v nji določuje. V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarje z Našim vélikim pečatom, v Našem države glaVI’^. in prestolnem mestu dunajskem petega dné 1 seca septembra v letu milosti tisoč osemsto de . desetem in petem, Našega cesarjevanja sedemm desetem. §• H. Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in Franc Jožef s. r. Kielmausegg s. r. Böhm s-r' Witt<>k s. r. 156. D°pustilnica z dné 25. septembra 1895. 1. iz dné 31. decembra I894-. 1. (Drž. zak. št. 2. J iz 1. 1895.). 8- 3. Za lokalno železnico iz Dunajskega Novega mesta 1,3 Schneeberg s krilom v Wollersdorf (Schnee-berško železnico). Mi Frane Jožef Prvi, P° nii|osti Božji cesar avstrijski; aP°8to]jski kralj ogrski, kralj češki, dalma-,lnski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda rakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-»k°r°žki, kranjski, bukovinski, gorenj e-,®j in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; ejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker sta dr. Karol Haberl, namestnik dežel-jîy Maršala nadvojvodine avstrijske pod Anižo, j !)ari *n odvetnik v Dunajskem Novem mestu, in Pr 'i ^auber, diplomovani inženčr na Dunaju, za-0l Sl a’ da bi se jima dalo dopustilo, zgraditi in a ovati lokalno železnico od Dunajskega Novega de| a na Schneeberg s krilom v Wollersdorf, vzvi-jeth '6 ^am Je’ z ozirom na °bčo korist te pod-'nienovanima koncesijonarjema to dopustilo Podstavi zakona o dopuš6anju železnic z dné t^Ptembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor (Drž. "a podstavi zakona z dné 31. decembra 1894.1. Zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti takö-le: §• I- obr Koncesijonarjema dajemo pravico, zgradili in loka] 0vat' lokomotivno železnico, katero bo kot taesto° ^eznico napraviti od postaje Dunajsko Novo Kis . na ProBl južne železnice Dunaj—Trst čez pjs . au v Puchberg am Schneeberge s krilom od Že[e a.Ue k postaji Wollersdorf na progi državne daljev'0^ ^‘Dmannsdorf—Gutenstein, in njeno na-Katero bo kot zobokolesnico napraviti iz h°teiuerka na Schneeberg k tamkaj sezidanemu Koncesijonarja sta dolžna, gradnjo v §. 1. imenovanih železnic začeti precej, dokončati jo naj-dalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné in dodelane železnice izročiti javnemu prometu ter obrat po njih vzdrževati nepretrgoma ves čas, dekler traja dopustilo. Da se bosta držala gorenjega roku za gradnjo, morata koncesijonarja dati zagotovilo, položivši varščino 10.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. §• i. Da izdelata dopuščene železnice, se dodeljuje koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran postranskih naprav, ki jih je napraviti kol celovit del železniške podjetbe in pa zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. §- 5. Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo. §• 2. eznicam, ki so predmet te dopustilnice, do-se ugodnosti, navedene v členu V. zakona §- 6. Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredita delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev. Koncesijonarjema se dodeljuje pravica, s posebnim dovolilom državnega upravstva in po pogojih, ki jih ono ustanovi, izdati prednostne obligacije, ki se pa smejo glasiti samo na avstrijsko, oziroma na vrednoto, uvedeno z zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.), ako se bo po izkazih, ki jili preskušuje trgovinsko ministerslvo, pokazalo, da je njih obrestovanje in razdolžba trajno zagotovljena. Dalje se koncesijonarjema priznava pravica, da izdasta prednostnih delnic, ki glede obrestovanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državno upravstvo. Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva. Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil in pa za dotacijo pricuv-nega zaklada, ki ga ustanavlja državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interka-larne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po uporabi dovoljene napravne glavnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo. Družbena pravila in pa obrazci prednostnih obligacij, osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva. §• 7- Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé p°l*jf' potujočim vojaškim osebam ravnati po določil“1' katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih že leznicah. Ta določila se uporabljajo tudi za deželo0 brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovična tirolske deželne strelce in za žandarstvo, 1 to ne samo o potovanju na račun državne t»lagaJ nice, ampak tudi, kadar služabno potujejo na sv°J račun k orožnim vajam in priglednim zborom Koncesionarja se zavezujeta, da bosta pristop10 dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družba®1 sklenjenemu zastran nabave in imetka opravnih re za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega Pr*P® maganja z vozili za veče vojaške prenose, daljo °' bosta pristopila vsak čas veljajočim predpisom 0 lezništvu za čas vojske, in pa dodatnemu dogovor’1’ ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenos0 takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče preva žali na račun vojaške blagajnice. Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah in pa vsak čas veljajoči predpis* ° železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarj' moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni žele7, niči prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bo” izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili P° Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja v Ijavo in moč, kadar se jima bodo uradoma priznana • Te dolžnosti imata koncesijonarja samö v tolik0’ kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ožim1” na drugotnost te proge' in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrat*- Koncesijonarja sta dolžna, oddajaje službe ”z’ rati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. • (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike |Z vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §• 8. V koliko je enake ugodnosti, navija gledé na prevažanje vojakov §. civilnim stražnim četam (varnostni __________, . straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se do čuje v dopustilnih pogojih. kakor jih llst' 7., dodeljev0 straži, finäß ^ §■ 9. Dopustilna doba in ž njo vred v §. zakona o dopuščanju železnic izrečena proti napravi novih železnic se ustanavlja — . . deset (90) let, računeč od današnjega dné, ter 0(11,1 po tem roku. 9. Ih-1>) obra”)1,a ta dev”1' tud' ^avno upravstvo smé izreči, da je dopustilo Pied iztekom gorenjega roku izgubilo svojo Ust ak° se ne izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. j » novljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o on ■»• °':>ra^a’ *-er se kak prestop rokii ne mogel V zm's^u §■ II • lit. b) zakona o dopuščanju g. 10. drža' Koncesionarja nimata pravice, ako jima rVn° upravstvo tega izrečno ne dovoli, obral do- ! Učenih železnic prepustiti tretjim osebam. §. H. n Koncesijonarja imata po pogojih in pridržkih, l8ru 6n'^ v ^enu XII. zakona z dnč 31. decembra ^ ' !• (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.), dolžnost, do Vtl??lu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas wUs.l*ti soporabo železnic za promet med že obsto-da)01' .beznicami ali pa takimi, ki se bodo še le itti a^l e ’n b°do v državnem obratu, in to takö, da tarif,.f^avno uPravstV0 pravico, prosto ustanavljaje Pf ’ Za primerno odškodnino odpravljati ali od-son 'a ' c'aJat‘ cele vlake ali posamezne vozove po kosil 'janih ^elezn'cab al* posameznih njenih §. 12. srtié ^avao upravstvo si pridržuje pravico, da v ? dopuščene železnice, ko bodo dodelane in (loloČTh'Zr°Žene, VSa'< ^aS °dkupiti P° nastopnih letn' z- ^*a se ustanovi odkupnina, seštejejo se njili CIS*a donosi, kar jih je podjetba imela v posled-Se jadrnih letih pred samim odkupom; od tega Pote disti donosi najslabejših dveh let in Pstih J Se *zra^un' poprečni čisti donos ostalih leklitn^ Ko bi se pak železnice odkupile fired pre-l°Čilih Sedrn’m obratnim letom, ali kadar bi po do-dosp ,°dstavka 1. najdeni srednji Čisti donos ne lrel>ni VSa^ *etneKa znesKa, enakega letnini, po-Pred Za. P0drtežno obrestovanje in razdolžbo ne nostnih obligacij, izdanih z odobrilom držav-za ^ uPravstva, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna Oera '°dstotno obrestovanje in razdolžbo po držav-doklgf *)rav.slvu odobrene delniške glavnice v času, bjeni 1 ^a dopustilo, tedaj se ta spredaj ozname-znesek določi za čisti donos, ki ga je Jeinati podstavo za odmčro odkupnine. 3. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarjema v še ostali dobi dopustila izplačujejo za obrestovanje in počrtežno razdolžbo prednostnih obligacij potrebni zneski do časa, ko se tč popolnoma odplačajo, ob rokovih dospč-losti, ustanovljenih v črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dnč junija in 31. dnč decembra vsakega leta po dospelosti. 4. Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne obligacije, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo prednostnih zadolžnic. Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnčm tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj do puščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi hotelsko napravo na Schneebergu, vozila, gradivne zdloge in pa iz napravile glavnice narejene napravne in pri-čuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva. §. 13. Ko mine dopustilo in tistega dnč, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščenih železnic in hotelske naprave na Schneebergu in pa vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zâloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., poslednjem odstavku. Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržita koncesijonarja last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imela po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pri- dobljenih iz lastne imovine, katere sta si ona sama sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice. vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem obla-stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro m skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje. §• U. Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-nih — kadarkoli se mu vzvidi primerno — pri-gledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi. Ako se napravi dčlniška družba, imej komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, ko-likorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo. §. 15. Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-slilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter pa okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâdopustilnica, in dodeljujoč konce-cesijonarjema pravico, zastran izkazncškode zahtevati V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem petindvajsetega dn meseca septembra v letu milosti tisoč osem s*0 devetdesetem in petem, Našega cesarjevanja sedem-inštiridesetem. |£^ Franc Jožef s. r. Kielmaiisegg s. r. Böhm s. r. Wittek s. r. 15*. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 14. oktobra 1895.1. zastran ustanovitve okrajnega sodišča v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem. Na podstavi §. 2. v zakonu z dné 11. junij® 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) se v okolišu okrožnega sodišča korneuburškega z uradnim sedežem v Poys-dorfu ustanavlja okrajno sodišče za te-le občine : I. Poysdorf, Falkenstein, Klein-Hadersdorf> Herrnbaumgarten, Ketzelsdorf, Poisbrunn, Walterskirchen, Wetzelsdorf in Wilhelmsdorf okrajnega sodišča Feldsberg; II. Ameis in Föllim okrajnega sodišča Laa; III. Erdberg okrajnega sodišča Mistelbach in IV. Böhmischkrut in Alt-Höflein okrajnega sošdiča Zistersdorf. S pričetkom uradovanja tega sodišča, ki se določi in na znanje dâ kesneje, se imenovane občine izločijo iz okolišev svojih dosedanjih okrajni'1 sodišč. Gleispach s.