st. m % t m**mumrnm tarna r* I*b»j*. tlTBBl poflddfdt, VHfc dM C Htrffln 20 otA Latnfk XUX cDINOST Itcvflk« ▼ Trato in okoHd po 90 ecnL — Oglasi m (71 ntn) — Oglasi tigimt In obrtnikov nun po 40 podnica In vnbUa po L L-% ogiaai denarnih po L 1 — MaM oglasi po 20 cent beseda, aafmMj pa L Z — Oglasi ffe*daaad|a sa pobijajo tsklJnCao opra«* Edinosti, v Trsta, olica m. Frančiška AsUkega Mev. 20, L nadrtiopja. — Talefan nredniitva In opravo 11-& Za preklic zgrešenih naredb Zadoščenje, dostojno spomina Giacoma Matteottija, bo, da izginejo vse nezakonitosti! Vse zgrešene naredbe se morajo preklicati! Tako proglaša veliki umnik italijanski, Gugiielmo Ferrero, Resnica je to, jasn a kakor beli dan: v tem, kar zahteva Ferrero, je ključ do normalizacije razmer v Italiju Nezakonitosti morajo izginiti in zakon mora biti nepristranski sodnik za vse brez izjeme! Vse državljane mora zakon enaka ščititi in tudi enako kaznovati! Ker še le potem more priii v državljane zavest, da so res vsi enaki pred zakonom, a ta zavest tvori vsebino pojma zakonitosti. In zakonitost je istovetna z normalizacijo razmer. Logični in naravni zaključek: le tis^i, ki zahteva absolutno in brezpogojno enakost pred zakoni, je res prijatelj normalizacije. Če ni resnične in odločne volje za udejstvitev enakosti pred zakonoai, je vse govoričenje o normalizaciji brez vsebine, je le nekaj vnanjega, rekli bi, le dekorativnega — brez notranjega jedra*. Je le lepa in mamljiva površina, ki naj zakriva namene, ki so v nasprotstvu s juravim in pravilnim razumevanjem pojma zakonitosti in normalnosti. Zato je f }vsem pravilno in neoporečno, če zahteva Gugiielmo Ferrero, naj se preklic-; jo vse zgrešene naredbe! Naredbe torej, ki niso v skladu z zakoni, ali pa jim celo naravnost nasprotujejo. Tu pa smo zopet pri poglavju, ki smo te dn: razpravljali o njem, ko smo na-glašali, da zakonito ni le to, kar je izrecno zarisano na deskah zakonodaje in vidno telesnem oČ^su, marveč tudi, kar je ukoreninjeno v zavesti duše, v srčnem čustvo-\ inju. PoJeg pisanih zakonov so tudi moralni, etični zakoni, ki niso nič manje obvezni, nego oni pisani. 2e v navadnem žvljenju velja za poštenega človeka pravilo; mož - beseda! Ni -obvezna zanj samo zapoved pisanega zakona in obiastev, marveč tudi dana beseda: to, v kar se je obvezal z moško besedo. Dana beseda mu je etičen zakon, ki se mu mora pokoriti, kdor si hoče ohraniti ime poštenjaka. Če torej s tega vzvišenega vidika veljavnosti in obveznosti etičnega zakona presojamo vso dosedanjo manjšinsko politiko napra*n našemu narodu v Julijski Krajini, r-am Je jasno in nazorno pred očmi, koliko je naša državna uprava napram našemu ljudstvu zagrešila proti zakonitosti! Vsa ta politika je v dijametralnem navzkrižju s slovesnimi besedami, podanimi naši narodni manjšini. A to ne od kogar-si-bodi, morda od strani, brez pooblastila in brez odgovornosti, marveč od strani najkompe-tentnejših in odgovornih državnih činite-}jev: od predstavnikov državne avtoritete in od prestavnikov političnega življenja. Vsa obveznost teh besed, obljub in zagotovil, nam je tem lapidarnejše pred očmi, ker so biTo podane v vrhnem državnem, ustavnem in narodnem zastopstvu, v parlamentu! In to ob slovesni priliki in v tako slovesni obliki, da smo jih mogli smatrati za absolutno obvezne, da smo jm morali zaupati. Niti misliti nismo mogii na to, da bi se odgovorni državni činitelji mogli izneveriti taki — etični obvezi, ki so jo oni sami slovesno preglasili pred vso javnostjo. S prlno pravico se torej pridružujemo zahtevi Guglielma Ferrero/ naj se prekliče jo vse zgrešene naredbe! Naj se torej tudi napram naši narodni manjšini uveljavi zakonitost! Posebno še, ker zahteva to — kakor vedno naglašamo — še neka druga velika in neodklonljiva moralna sila: dejstvo namreč, da je manjšinsko vprašanje postalo mednarodno in v tem smislu, da si je široka evropska javnost usvojila načelo zaščite narodnih manjšin in da vest "loveštva nalaga nacijonalnim državam pravičnost in dobrohotnost napram priključenim jim drugorodnim odlomkom! Predvsem se morajo povrniti narodu njegova suverena prava, ki mu jih je odvzelo nasilje zadnjih leH — zahteva Gugiielmo Ferrero. Ne pravi sicer izrecno, vendar srao uverjeni, da ne bo oporekal, če na podlagi te njegove zahteve zahtevamo mi, naj se tudi naši narodni manjšini kot posebni narodni vkupnosti, povrnejo suverena prava nacijonalne kulture. Med temi suverenimi pravi je pa gotovo na prvem mestu pravica vsakega ljudstva do vseh sredstev za pospeševanje svojega kulturnega napredka, Neopočena pravica vsakega ljudstva je, da ima šolo, ki odgovarja njegovemu čustvu, njegovi svojstve-nosti i njegovi praktični potrebi. Tako šolo je imelo naše ljudstvo v Julijski Krajini. Tudi ta šola ni bila sicer še idealna, ali v gla vnem je vendar odgovarjala kulturni potrebi našega ljudstva: bilo ji je na razpolago sredstvo, ki je neobhodni predpogoj za uspešno širjenje naobrazbe med maso ljudstva — pouk v nji se je vršil v mate-1 rinem jeziku! Doslej se je moglo naše ljudstvo upravičeno ponašati s svojo pismenostjo, vsled šolske reforme se ne bo moglo več, ako se ta etična nezakonitost ne odpravi! To šolo nam je vzela Gentilejeva šolska «preosnova» kljub dejstvu, da je bila med tistimi slovesnimi obljubami tudi ta, da se bodo spoštovali vsi naši običaji in naša kultura, torej tudi naša šola! Našemu ljudstvu je odvzeta šola, do kakršne ima neoporečno pravico po načelu narodne pravi- vrha tega še na podlagi danih »k>veimh|pa je bilo gotovo to kar ne je zgodiloz Obljub, »prejete m£alneobveznosti; torej našo ljudsko šolol General Bodrero^je po zapovedi etičnega zakona! Odprava materinega učnega jezik* iz naše ljudske šole je do neba kričeča krivica. Gentilejeva šolaka «preosnova» je med tistimi zgrešenimi naredb ami, o katerih pravi Gugiielmo Ferrero, naj se prekliče jo! Ker je greh proti kulturi, proti zapovedi etičnih obveznosti! Odprava te «reforme» in vzpostava materinega učnega jezika/ v šoli bi bila velik korak na povratku k zakonitosti m f" m ..i. ___»• _,.i. izjavil, da so potrebne notranje preuredbe. Ena najvažnejših in najnujnejših preuredeb bi bila tista, ki bi popravila, kar je zagrešil Gentile s svojo reformo. Nujno potrebna je ta preuredba, ako naj se uresniči nada rečenega generala in najvestnej-šega čuvarja interesov Italije v nje odno-šajih s slovanskim zaledjem: da bodi namreč državna meja spojna črta med obema državama, a prijateljstvo med obema narodoma tudi kulturna ve* med njima! V imenu etične zakonitosti, v prilog Ejaciji razmer tudi ▼ naši pokrajini! To bi. -------------. bil zares ptrijotičen čin s stališča držav-] normalizacije razmer v naših kraph m v nega interesa. Celo tak nacionalističen jasnem interesu naše list, kakršen je tržaški «Piccofo», je pri-!vrnite našemu narodu v Julijski Kja-mi znal nedavno, da so se z italijanske strani pogažene mu narodne pravice in kulturne zagrešile v naši pokrajini " hude neodp«- dobrine! Še le potem bo imelo-m.se ljud-stlpve pogreške. Ena najhujših pogrešek! stvo zavest, da je res enako pred zakoni! opuščanje Mikov na Merenci Sporazum med An$lijo m Francijo dosežen LONDON, 26. Šefi petih delegacij so imeli včeraj dopoldne sejo. Ker je francoski finančni minister -Clementel odsoten iz Londona, je francoska delegacija zahtevala odgoditev za danes npovedane seje prvega odbora in tretje plenarne seje konference. Prihodnja seja šefov delegacij in seja prvega odbora se bo vršila v ponde-Ijek. Tudi plenarna seja konference je določena za ta dan. Herriot in MacDonald sta se sinoči sporazumela o naslednjih tačkah: Gospodarsko in vojaško izpraznenje Porurja, izpraznitev mostišča v Koelnu po Angležih .individualna sankcija po posameznih državah, vprašanje francoskih in belgijskih železničarjev v Porenju. V tem oziru bo Herriot, kolikor bo mogoče, ugodil angleškim in ameriškim željam, vendar pa mora z ozirom na parlamentarni položaj dobiti še nekatere koncesije. Vsled te zahteve je razumljivo, da bo za konferenco še nekaj težavnih trenotkov, ker hočejo Francozi očividno doseči, da na vsak način prodre njihovo naziranje. Včeraj se je prvič začela krhati fronta angleških in ameriških bankirjev. Od poučene ameriške strani se doznava, da je predsednik angleške banke, Norman, pripravljen sprejeti novi angleško-ameriški predlog kot podlago za posojilo Nemčiji. Optimistična francoska nota. PARIZ, 26. Uradna nota pravi: Francosko javno mnenje si je v svesti, da je podala Francija že začetkom londonske konference dokaze svoje zmernosti in dobre volje in nihče ne more dvomiti o njenem neumornem prizadevanju za dosego ugodnih zaključkov. Francoska de^gacija je kljub velikim težavam skušala zajeti zmisel nasprotujočih si stališč posameznih delegacij ter je upoštevala vsa naziranja, ki so došla do razprave. Herriot je neumorno delal na to, da bi prevladala rešitev, ki bi bila sprejemljiva za bančnike in za angleško vlado, ni pa seveda pri tem spustil izpred oči pravic Francije, ki ji pritičejo po sklenjenih mednarodnih pogodbah. V dokaz temu so uspehi doseženi v drugem odboru glede izpraznitve Porurja in v prvem odboru sklenjeni sporazum za ugotovitev neizvrševanja Nemčije ter glede garancij upnikom nemškega posojila za njega redno poslovanje. Prvi upehi dajo upati, cU se popoln uspeh more in mora doseči, in da bo duh, katerega je prežeta francoska delegacija obrodil dobre sadove. Sporazum dosežen? LONDON, 26. «Star» in «Eveoing Standard pravita, da je bil na medzavezniški konferenci dosežen sporazum. vsakega političnega strank arstv a. To pi- ki je bil Se objvljen v prejšnji Številki tega smo je smatral za potrebno napisati, da Hsta. bi državni pravdnik ne mislil, da za stopniki civilne stranke odobravajo poskuse, da bi se proces spremenil v strankarski prepir. Medtem je po si. Farinacci spopolnil svoje pismo z novimi izjavami, ki še bolj dokazujejo njegov pravi namen. Včerajšnji «Impero» objavlja pogovor s kremon-skim poslancem. Farinacci je izjavil rimskemu listu, da je v začetku odklonil brambo Duminija, ker so mu zatrjevali, da je Matteottijeva vdova odklonila socialistične odvetnike kot zastopnike. Sedaj pa, ko vidi, da nastopata v preskavi Modigliani in Gonzales, mu je jasno, da se hoče spremeniti proces radi umora posl. Matteottija v proces proti fašizmu in predvsem proti Mussoliniju. Vsled tega se je odločil, da sprejme braniteljstvo v prid _ Duminija. Dalje je izustil Farinacci težke SPiSiTŠ© IZ obtožbe proti Cesare Rossi, katerega ob-dolžuje izdajstva nad fašizmom. Že dolgo — je rekel — se vprašujem, zakaj je bil Cesare Rossi v Parizu ob času, ko se je ministrski predsednik nahajal na Siciliji. Sijajna Palitm zmija na seji NRS Resihcii* glinen mm mL tanka BEOGRAD, 26. (Izv.). Včeraj se je za čela seja glavnega odbori radikalske stranke ob pol petih popoldne. Sejo je gočijo stranki ono podporo in ono veljarvo, ki je potrebna za dovršite v velikih nalog, ki čakajo NRS pri njenem glavnem prizadevanju, poziva jih, da delajo za dobrobit in napredek kralja in skupne domovine. Posl. Furlmiccl Je ziiom monel polemiko opozicije otvoril Pašič. Kot prvi je govoril Vaša Cesare Rossi je hotel zrušiti Mussolinija? Franiševič za Pašiča in Pribičeviča in Farinaccijeve obtožbe na naslov prostozi-proti zvezi s SLS. Predsednik nar. skup- Varstva. - Mučen vtis njegovega nastopa, ščine je zagovarjal dr. Korošca ter na-; Rm ^ pismo j Farinaccija, s ka-glasal, da sto,! za Korošcem ves slegenski, ^ naznanil kom. Grisa- naroa. Krami ,e Koalicijo s ur , ^ - da ne samo sprejme nalogo brani-,e pobijal Jovanovica in se iz,avil za Pa- jja'£btoženca D^ija, temveč da srna-sica, toda protiPrabicevicu N^adalje ^ to dolžnost spričo dejstva, dr-a Žerjava* J" da terorizira Slovenijo.; p«k. Matteottija vzela za Dr. Niko Subotic je za nacionalni blok in: " , . r7. - * ,, za Pašiča. števan Jankovič je predlagal svo.e zastopmke odvetnike ki volitve ter se izjavil za koalicijo Pašić-1PoI,tlcne.osebnosti, je ^^ Pribičević. Isto stklišće so zastopali Jovan ^LSSSSSJ^0^. Radovič, Milivoj Stojadinović in dr. Sa- jovic. Proti volitvam je bil samo dr. Žarko Miladinovič, ki je za Jovanovičevo politiko in edinstvo stranke. Marko Gjurišič bi bil j tudi filofašistavski in celo nekateri faši-stovski listi obsojajo Farinaccijev nastop. Klerikalni «Corriere d'Italia» pravi, da ni Farinaccijev nastop ne eleganten, ne spre- za koalicijo s SLS, toda le pod pogojem, I ^ ter P0^^ g ^Pravjlo njegovo j » i- Vr i. i j - pismo najslabši vtis toliko v sodniskiii, ko- da se slovenska ljudska stranka odreče | P ^ li4ičnih ^^ Rimski slovenskemu separatizmu, da prizna vi-, p j >nSL^ da iz de^tva, daje dovdansko ustavo; m da izstopi ™ MattcottijevaKdružiim izbra!a ^ svoje za- cije Gjorgje Praslovamn m Bora Mjfova- 'nekatere socijalistične odvet- novic sta tudi za Pasica in za volitve. ^ izhaja potreba, da bi morali Seja je bila prekinjena ob 20.20 in se bo branitclji ob£žencev fašisti. List za-do oI^Tkov Prijavljenih ,e se 10 ^^ rek'QČi da H bU posL Farinacci BEOGRAD, 26. (Izv.). Na današnji se|i! mnogo ^Ije storil ko bi ne bil pisal onega je govoril Črnogorec Toma Orahovac, ki,Pls"ia ^lavnfmu dr^vnemu pravdmku. se je izjavil za Jovanovičevo vlado, a nato i Pa *udl fv fašistovskih krogih se Fannac-za volitve. Jovan Aleksič je za Pašiča in c»iev k°rak večinoma obsoja Očita se mu, za volitve, nrav tako tudi vsi ostali člani da le opoziciji na led. Do sedaj si je za volitve, prav tako tudi vsi ostali člani odbora. Od 42 delegatov se je izreklo za> Pašiča 38. BEOGRAD, 26. (Izv.). Glavni odbor radikalske stranke je sprejel na zaključku svoje današnje seje sledečo resolucijo: 1. da pravec politike, kateremu je do-sedaj sledila politika NRS, najbolj služi narocjnemu in državnemu edinstvu, izvo-jevanemu s težkimi žrtvami in osiguranemu z vidovdansko ustavo; 2. da vlada v vrstah NRS prepotrebna sloga in navdušenost in da so obstojala tekom debate nastala nesoglasja v raznih vprašanjih samo do odloka glavne strankine instance; 3. da je glavni odbor dovršil svoje delo in da pričakuje, da se bo vodstvo stranke oziralo na vse izražene želje delegatov, da bo —- kakor to zahtevajo tradicije in program NRS — negovalo in razvijalo od-nošaje sloge med Slovenci, Hrvati in Srbi n da bo objektivno presojalo vse činjenice, ki uplivajo na pravilno reševanje vseh za državo in narod važnih vprašanj; stranka prizadevala na vse načine, da se odgovornost zločincev loči od politične odgovornosti stranke. Farinacci pa je s svojim pismom povzročil, da je zadeva Matteotti zadobila zopet pretežno političen značaj. To mu očita v zelo živahnem tonu tudi fašistovski «Nuovo Paese»», ki pravi med drugim: «Izjave poslanca Farinaccija so sprožile nov protifašistovski val s strani opozicije. Po prvem valu, ki ga je povzročil zločin, sta morala vlada in fašizem vzdržati drugega, ki je planil vsled odlokov o tisku, in sedaj je povzročila Fa-rinaccijeva fantazija še tretjega. V Fari-nacciju vidijo prej pričo v tem procesu, nego branitelja» V ostalem so nastopili proti Farinaccije-vemu pianu tudi zastopniki Matteottijeve družine. V njih imenu je poslal poslanec in odvetnik Modigliani glavnemu državnemu pravdniku pismo, v katerem ovrgava Farinaccijeve traitve, da bi biti med zastopniki Matteottijeve družine same politične osebe. ModigHani naglaša, da si je družina Matteotti izbrala ova odvetnika, ki se že davno ne bavita več z borbeno 4. širši glavni odbor poziva vse radikale _ __________________________ in nar, radikalske organizacije, da še bolj politiko. Kdor pozna odvetnike, ki jih je .1 utrdijo narodno-radikalske vrste in da z ] izbrala Matteottijeva družina, ve, da se čnosti, po svojem kulturnem stremljenju in neumornim delom na pouku naroda omo-1 bodo pri vršenja svoje naloge vzdrževali In zakaj ni prišel v Parizu v nikake stike s tamošnjimi fašisti, medtem ko se je videl z Alceote De Ambrosis in Luigi Campo-longhi, ki sta na čelu protifašistovskega gibanja v Franciji? In ko se je skrival, je imel Cesare Rossi sestanke z nasprotniki fašizma. Dalje očita Farinacci Rossiju, da je bil pravzaprav sovražnik fašizma in prijatelj Zambonija in Baldesija ter raznih veljakov v prostozidarstvu. Vse to da bo na procesu dokazal z listinami. Prepričan sem — zaključuje Farinacci — da se je Cesare Rossi v sporazumu z našimi nasprotniki pripravljal, da postane Mussoli-nijev naslednik na vladi. Drugače si ni mogoče razlagati njegovega izdajstva. Opozicijonalno časopisje je vsled Fari-naccijevih izjav dobilo, kakor rečeno, nov predmet za protifašistovsko polemiko. «Popolo» naglaša, da odgovarja Farinaccijev izstop popolnoma duševnosti kremon-skega rasa. Očita mu, da mu manjka celo ono nagonsko spoštovanje, ki ga čutijo vsi Italijani do nesrečne družine, ki je izgubila svojega ljubljenega hranitelja. Demokratski «Mondo» naglaša, da Farinaccijev poskus ne bo mnogo pomagal junakom, ki so zaprti v «Regina Coeli». Nadalje pravi demokratsko glasilo, daf je ravno vsled Farinaccijevega nastopa za-dobil proces posebno politično važnost. Glede moralne strani Farinaccijevega' koraka ugotavlja «Mondo», da odklaad'a potem njena moč prav znatno. Radikalna stranka je močna le, če je edina, kakor hitro se razcepi, je njena moč izgubljena. Poleg tega čisto strankarskega stališča pa bodo padli težko v tehtnico tudi osebni momenti. G. Jovanović ni Stojan Protič, ki je šel po svoji poti brez ozira na morebitne posledice. G. Jovajiovič je nasprotno nagnjen h kompromisom in njegova konci-liantnost je bistveno pripomogla k temu, da je danes opozicija zanj. Včerajšnji in današnji dogodki so tudi že dokazali, da je 3 kompromisom računati. Borba se ni v najbolj odločilnih trenotkih niti najmanj poostrila, temveč se je celo tako omilila, da je prišlo do sestanka med g. Pašićem :n g. Jovanovičem in da je bil obojestransko sprejet sklep, da odločuje edinole volja glavnega odbora. Posredovanje radi-'rafcnega veljaka g. Acc Stanojeviča je to-, ,- ej imelo popolen uspeh in kar ni zmogel on, to je bilo doseženo s pomočjo drugih posrednikov. Pcleg tega samo notranje političnega argumenta, pa igrajo veliko vlego tudi zunanje politični oziri. Na Francoskem in v Angliji je nov kurz, stališče teh dveh držav pa je velike važnosti za Jugoslavijo. Že z ozirom na tuiino je treb3 izvesti sporazum s Hrvati, ker le tako bo stališče Jugoslavije v tujini utrjeno. Vse to in še marsikaj drugega je povzro- ilo, da je v radikalnem poslanskem klubu stalno rasla nezadovoljnost s sedanjo koalicijo. Zlasti veliko pa je bilo nezadovolje v Vojvodini, kjer je zelo razvito nasprotje s Pribićevićevo samostojno stranko. Končno pa še pride v poštev to, da raste spoznanje, da je radikalna stranka nekoliko okostenela in da jo je treba osvetiti, če naj bo njena bodočnost še naprej velika. Vojna je dala nove razmere in zemljoradničko gibanje se oglaša Še vedno tako krepko, da se ustvarja v radikalni stranki vedno bolj kmetska skupina. Njjnr voditelji so mladi in uošteni ljudje in ti nočejo, da bi se na shodih morali braniti zaradi grehov drugih. Ti hočejo, da bo radikalna stranka zopet nositeljica vseh vodilnih idej in ker mislijo, da to pod Pašićem ni več mogoče, zato so za Jovanovica. Jasno je vsled tega, da so argumenti za g. Jovanovica močnejši. Toda g. Paš'ć ima za sebe en argument, ki odtehta celo kopo drugih. G. Pašič pomeni v Srbiji program. In radikali se boje, da bi padla reputacija stranke, če bi padel gospod Pašič. Presilno so agitirali z njegovo osebo, da bi smeli sedaj pred narodom reči, da ni imel prav. Zelo neprijetno pa bi bilo tudi to, če bi se zaključilo Pašičevo politično delovanje z neuspehom. Tudi pristaši g. Jovanovica hočejo, da bo odhod g. Pašiča iz političnega življenja Časten. S popolno zmago* g, Jovanovica pa bi to onemogočeno in tako imamo vzrok več, da verujemo v kompromis. Tcxla ta kompromis, če bi seveda do njega prišlo, ne bi pomenil rešitve krize, temveč samo njeno odložitev. Zakaj razvoj dogodkov sili k novim potem in naš narod čaka na nov evangelij. In da bomo tega tudi dobili, kažejo vsi znaki, ker pristaše srednje poti se množe in spoznavanje rasle. Pa še par besed o razmerju sil v radU kalnem klubu. Zemljoradničke «Novosti» so dejale, da je približno polovica radikal, poslancev na Jovanovičevi strani. Vse kaže da je ta ocenitev pravilna, kajti teh peU deset poslancev bi dali Vojvoainci, kmet" ski poslanci in par drugih znanih posa* meznikov. Kakih dvaijset poslancev pa je takih, ki se nočejo opredeliti za nobeno stran in ki bodo šli s tistim, ki ima vlado. Na vsak način pa je gotovo to, da je imel torek g. Jovanović v radikalnem večino. Gotovo pa je, da *o bili na strani fosp. Patila poslanci Laza Markovič. Veliaar JmxkoMć, Kopć, Janjić itd., ki ao vsi v bafbolj&ih stikra z gosp. Pribičevimče«. Izgleda pa, da it je v zadnjem času popravil g. Pašić zelo svoje stališče in sicer za ceno Icetbce agitacije od poslanca do poslanca. Tudi to pove veliko. Pasičeva skupina pravi, da je edin izhod iz sedanejga položaja v novih volitvah. ICe bi bilo dano jamstvo, da se bodo vršile |te voiitve v redu, bi se delilo njihovo mnenje. Toda te sigurnosti ni in to je največji argument proti volitvam. In še en argument govori proti volitvam in sicer nautaj-ftivo dejstvo, da se je pričela na hrvatskem preorierrtacija mas. Državni interes pravi, da je treba ta proces podpreti, z novimi (volitvami pa se to ne zgodi. Naj bo odločitev radikalnega glavnega odbora kakršnakoli, eno je gotovo-, da smo tudi v Jugoslaviji na pragu nove orientacije, ki se bo sigurno uveljavila, če ne takoj pa malo kasneje. Velike zmage prihajajo pač počasi. O. P» Dr. Fortunat Mikuletič, Ilirska Bistrica: Iz z&Mite enega nsjsta-rrjših sferabih društev Letos dne 28. marca je poteklo 60 let, odkar društvo je za ljubljansko in mariborsko čitalnico najstarejša slovenska čitalnica, a je na slovenskem ozemlju, ki je pripadlo k Italiji, se je ustanovila Čitalnica v Ilirski Bistrici. To gotovo najstarejše naše društvo; toda tudi med italijanskimi društvi v naši pokrajini najbrže rima vrstnika giede na častitljivo starost. Smatram za umestno, da se spričo redkega jubileja pobavim nekoliko bolj obširno z zgodovino tega našega društva. To zaslužijo vrli BistriČani, ki so se vedno ponašali s svojo Čitalnico; a ker je imelo to društvo, kakor vsaka druga človeška ustanova, svoje svetle in črne dneve, bo ta zgodovinski oris poučen in dobrodošel številnim našim društvenim delavcem in — kritikom. Videli bodo, da se morajo hipne sitnosti in težkoče korajžno premagati in da vsako delo, tudi tako, ki nima vidnih hitrih -uspehov, kaže svoj sad, ko ga promatrajo -trezne oči iz daljave preteklih let. Po letu 1848. ko je začelo sijati tudi v Avstriji nekako solnce svobode z začasnim uveljavljanjem' konstitucijonalnega življenja, se je začel tudi naš narod probujati narodno in prosvetno. Nastala je, posebno v večjih središčih posameznih okrajev, potreba po ustanovitvi ognjišč duševnega preporoda Slovencev in ta ognjišča so bile ravno čitalnice. Prebivalci tadi za politično probtsjo. Prvi uspehi so ee pokazali nekaj let pozneje okoli leta 1870 pri volitvah v deželne in državni zbor. Bile so torej takrat čttahriee tudi politična torišča. Poct^nc omnobe je vreden sledeči dogodek is tedanje zgodovine bistriške čitalnice: Med ustanovnimi člani čitalnice je med drugimi tudi slavni hrvatski vladika Strossmayer, a priilo je do tega tako-le: Ko se je kovala leta 1868 ogrsko-hrvatska m je potoval biskup Strossmaver v spremstvu slovitega pesnika kanonika Franja Kački-ja v važni poL Lični misiji iz Št. Petra na Reko (takrat še ni bilo proge Št. Peter* Reka), se je ustavil tudi v Bistrici in Čitalnica mu je priredila časten sprejem. Biskup se je takrat seznanil s čitalničarji in zlasti še s starim očetom prvega čit. predsednika Aleks. Ličan-a. Bil Vam je to pravi pristni tip starega Slovenca, kakor ga je tako označil veliki biskup« ki ga je v znak bratstva poljubil in pritisnil na svoje slovansko srce- Strossmayer je bil zelo vzradoščen, da je našel v tistem času, ko so se Slovenci šele probujali, toliko napredka in tako veliko narodno zavednost in idealno navdušenost med BistriČani, kot malo kje drugod, koder je hodil po slovenski domovini. Z laskavimi besedami, prepojenimi z le njemu lastno ognjevito bratsko domovinsko ljubavjo, se je poslovil od Bistričanov z obljubo, da jih ne pozabi več, ampak da ostane z niimi v trajni zvezi. Seveda je veliki biskup zvesto držal svojo besedo, ter ne le ostal s čitalnico v zvezi z dopisovanjem, ampak je društvu nakazal tudi večje svote in pristopil kot ustanovnik. — Najprej je bila čitalnica nastanjena v Jelo ip ' pa draga Lina, bodi lahka zemljica domača! — JV° Odbor M. D. P. — Sv. Jakob. Srednje šolsko Udruženje. V torek dne 29. ! t. m. točno ob 10. uri seja širšega odbora. Radi važnosti so vabljeni vsi odborniki in zastopni dala poprejšnja čitalnica zopet -------— - — ---------, . - ... .—---- ----,----------------—-----* novič okrepiti. j besne spopade in pretepe, ki so napravili ^i. se ^ vr§ila v prostorih D. K. N. Tom- Bistričanje in Tmovci* so sloveli že od jjani vtis hudega vrenja. Pozneje je videl maseo, Trst Corso Garibaldi 31. I. levo. — nekdaj v narodnem oziru, ter sklenili so tudi sedaj pokazati svetu, da hočejo rešiti čast narodnjaštva in se za naprej vredne skazati svojega starodavnega slovesa v oziru rodo- in domoljubja.* Poziv je imel uspeh. Predsednik prerojene Čitalnice je bil zopet delavni Aleks. Ličan. Pod njegovim vodstvom je Čitalnica pridno prirejala veselice in besede. V splošnem je od leta 1879. dalje Čitalnica z vnemo gojila družabno življenje, prirejala društvene izlete itd. Ob preporodu društva je stal Čitalnici na strani mož, ki ga ne smemo pozabiti, ker se je ob smrti ovekovečil s plemenitim rodoljubnim činom.* Ta mož je Janez Evangelist iIirsko-bistri£ko-trnovskega okraja so bili že i Tomšič, ki se je, ko je leta 1894 umrl, društva od nekdaj narodno zavedni ljudje in nič ni bolj naravnega nego to, da se je ustanovila prav med njimi ena prvih čitalnic. To je bilo kakor rečeno pred 60 leti, leta 1864. Zasiuga bistriških rodoljubov je tem večja, če pomislimo, da je slovenski naroć živel tedaj v strahoviti Bachovi dobi, ko je bilo vse urad-ništvo do zadnjega pisarja izključno nemško, ko je bila slovenska stranka povsod nahruljena v nemščini, ko je cvetel črni policijski režim, nizko ovaduštvo, ko so se na nesmiseln in smešen način ponemčevala vsa naša krajevna m celo osebna imena, ko je vsak prosti migljaj imel za posledico kazenska preganjanja in dolga leta ječe. Bilo je to v tisti dobi, ko ie oholi nemški grof Auersperg, nekdanji slavni revolucionarni pesnik Anastasius Griin, v kranjskem deželnem zboru vsled predloga, naj bi se sejna poročila objavljala tudi v slovenskem jeziku ošabno udaril po mizi, češ, da je ------ _ slovenščina umeten stvor, in da bi bilo treba časa se ie zdelo, da bo ostala ta mise, le po spomnil z znatnim volilom 3000.- K. Ta glavnica se je vinkulirala kot ustanova in dala podlago in temelj društvenemu domu. Od takrat naprej se je Čitalnica lepo dalje razvijala m skrbela zato, da odgovarja svojemu namenu. Preskrbela si je lasten gledališki oder, glasovir, precejšnjo knjižnico in vso potrebno opravo, razen tega je na društveni mizi bilo na razpolago vedno dovolj najrazličnejših časnikov vsake vrste, domačih in tujih. Bila je vedno zbirališče Bistričanov in Trnovcev v dobrih in slabih časih, vsak je našel ob času odmora od dnevnega truda pri njenem ognjišču razvedrila in počitka. Ali godilo se ji je, kakor se godi^ ogromni večini naših društev. Seliti se je morala iz enih prostorov v druge, ki so bili vsi neprikladni. Delovanje društva je bilo ovirano, pritožbe članov so se množile. Vedno bolj in bolj se je čutila potreba po lastnem domu, toda dolgo t ____ . a L „ n Jnln ril ^Vrt ncH 1Q T3 micfl nn- nanj vtis hudega vrenja . poslanca Matteottija v uli« San Claudio, Tajnik, kako hiti brez klobuka in v razbujenosti. T* Z o žirom na spopade na trgu Colonna se mu je zdelo, da poslancu Matteottiju grozi kaka nevareost. Ta vtis je postal zanj kmalu gotovost, ko je videl, kako neke osebe na sumljiv način sledijo Matteottiju. Tedaj se ni obotavljaj niti za hip. Ne da bi spregovoril niti eno besedo s svopm nasprotnikom, je stopil s svojega avtomobila, San Silvestro Matteottija Iz Bazovice: Pev, dr. «Lipa» prosi ona društva, katera želijo nastopiti z eno točko ob 25letnici dne 10. 8. t. 1., da nam pošljejo do 31. t. m. besedilo, da se pravočasno napravi spored. — Odbor. DruMvem rast« D. K. P. Sv. Križ pri Trstu- Drama «Oče», ki se je uprizorila v nedeljo 20. t. m., je izpadla gmotno in moralno kar najbolje. Igralci dohitel v uli« San Silve^o ZJS3S?JŠS5&? SŠ^t&T^ ter mu rekel: «Matteotti jaz sem K^aien ^ dUtave ^ jc upoTahii 2a opremo tuk. nik Ali ne notrebuiete ničesar f ^ižn{ce _ splošno željo se igra ponovi v nasprotnik. AH ne potrebujete . - ™ ^ _ r------ Zdi se mi, da vam sledijo ljudje « slabimi nco'4. sicer £do Morali plakati g.obo. naibesnejši zasraraovalec moje osebe. Lansko leto sem v Gradežu osebno ščitil don Sturza, ki se je čutil ogroženega od strani furlanskih fašistov, za kar mi je bil don Sturzo potom poslanca Baranzmija opetovano sporočil svojo hvaležnost«. Na resničnosti teh dejanj poslanca Giun- Sportno društvo «Adria» priredi v nedeljo, 3. avgusta kolesarsko dirko iz Zgornje Grete skozi Kontovel, Prosek, Gabro-vico, Salež, Samotorico, Šempolaj, Gor-jansko, Komen, Kobiljoglavo, Štanjel, Koprivo, Dutorvlje, Tomaj, Križ, Šmarje, Sežano, Divačo, Lokev, Bazovico, Ključ, Lovec po Borštiču (Boschetto) do sv.-ivan-ske cerkve, od tam na veseličnj prostor Nar, doma, kjer se bodo razdelila' darila zmagovalcem. Kolesarji naj se zberejo ob 2 in pol popoldne pri carinarnici nad Barkovljaini. Odhod točno ob 3. uri. — Pravico do dirke imajo člani vseh slov. športnih društev in krožkov v Jul. Krajini. Posamezniki dirkajo za darila, za srebrno krpo lista « Edi-nost» pa bodo tekmovala društva. Kupa pripade onemu društvu, katerega člani bodo pri dveh dirkah zaporedoma dosegli največ točk. Natančnejši pravilnik bo objavljen med tednom v «Eclinosti», kakoi tudi darila, namenjena posamezirim dirkačem. — Vpisnina k dirki znaša 3 l.re. Prijave je nasloviti na Antona Podbršček, Trst, via T«rrre biar.ca 39, najkasneje do 31. t. m. Kdor kolo dobro goniti zna, ta naj se v nedeljo na dirko poda, da bo priboril svojemu društvu krasno kupo, svojemu narodu čast, sebi vse skupaj in krasno darilo. —■ Mladina, ne straši se truda, plačilo ti ne izostane. — Odbor. NOGOMET Danes, točno ob 16. se začnt v Vipavi (na igrališču S. K. «Nanos» tik gasilnega doma) prijateljska nogometna tekma med S. K. «Nanos», Vipava in M. D. P. Opčine. Ta tekma, katero bi moral videti vsak slovenski športnik, bo ena najbolj zanimivih športnih manifestacij te vrste. Ze imeni «Nanos» in «Prosveta» nam jamčita za najlepši potek tekme. Sta to dve slovenski četi, ki razpolaga z dobrimi igralci. Mladini so potrebni tudi denarni jjrlpu-močki, da si nakupi potrebščine za nogomet. Zato se bodo sprejemali prostovoljni darovi. Dolžnost vsakega Slovcnca jc, da pride in vidi tekmo ter položi majhen dar domovini na oltar. Na svidenje popo'dn? v Vipavi. Nogometna tekma med S. D. Adria in C. S. Ponziana. Danes se vrši na športnem prostoru C. S. Ponziana (Passagtfio) S. Andrea - pod Skednjem) tekma za trai-ning med športnim društvom Adria ii* športnim krožkom Ponziana (lila). Pričetek tekme ob 17.30. — Shajališče nogometašev Adrije ob 16. uri v gostilni DKD pri Sv. Jakobu. se na poslopje vknjiži, gasilno druStvo pa naprosi občinski odbor, da prevzame jamstvo za posojilo. Prej se sestavijo v posebnem skupnem odboru načrti, proračuni in pogoji, kar se ima poročati izrednemu občnemu zboru.« Nato se je vršil izredni občni zbor dne 9. 4. 1905, na katerem se je na predlog g. Antona Žnidaršiča sklenilo, da občni zbor pooblasti odbor, da se definitivno sklene pogodba glede stavbnega prostora proti kupnini do 1000.— K in sicer tako. da Čitalnica in gasilno društvo skupno kupita in zidata dom. Lastninska pravica se ima vknjižiti na vsako društvo do ene nerazdeLjene polovice. Za stavbo si društvo izposodi denar proti amortizaciji in garanciji občine. Enake sklepe je istočasno sprejelo gasilsko društvo. # ^ Nato se je dogovorila in sklenila kupna pogodba dne 3. V. 1905 med ml. Ive Tomšičem, zastopanim po varuŠtvu na eni strani ter čitalnico in gasilnim društvom, zastopanim po gg. Albertu Domladiš in Rudolfu Valenčič na drugi strani, ki je bila nadvarstveno odobrena m se je nato takoj vknjižila. V avgustu 1907. je nato sledila slavnostna otvoritev lastnega čitalniškega doma ob ogromni udeležbi naroda in gostov iz najrazličnejših krajev. Zanimivo je, da je slavnostni govornik o priliki otvoritve doma moral bra- le v zaščito oseb političnih nasprotnikov ne smemo dvomia V čast so mu. Gospod poslanec pa naj se ne čudi, če nain njego-vo pismo vzbuja spomine na usodni dan 13. juliju leta 1920., ko je zgorel naš ^Narodni dom». Ne more nam tega šteti v zlo, ker se je sam že večkrat — tudi v parlamentu _ ponašal, da je njegovo ime spojeno s tem dogodkom. . ^ Gospod Giunta trdi, da on m njegovi strankarski pristaši obsojajo napade večjega števila proti enemu, oboroženih proti neoboroženim. Dovoljena nam bodi ugotovitev, da so se dne 13. julija 1921. stotine upirale proti malemu številu zbeganih stanovalcev, ki so se hoteli rešiti iz plamena in da je pri tem usahnilo eno č o-veško življenje. Kar pripoveduje g. poslanec Giunta o zaščiti Passigli-)a, Zanelle m don Sturze, priča sicer o njegovem clo-večanskem čustvovanju, toda umestno bi bilo, da bi »e ta njegov človečanski čut vsaj sedaj raztegnil tudi na oni strašni dogodek od 13. julija. 1920., pri katerem je ena oseba poginila, več jih bilo ranjenih, a obenem kruto ranjeno in užaljeno vse slovansko prebivalsirvo Italije, pol milijona italijanskih državljanov. Vsaj sedaj pravimo, zakaj ravno »edaj gospod Mussolini, strankarski šef gosp. poslanca Giunte, slovesno razglaša »vojo odločno voljo za vzpostavo zakonitosti, za zatiranje vsakega nasilja. In zažig .Narodnega doma* v Trstu je bil nasilje ie posebne vrste, za katerega pa m bilo doslej še rav nobenega zadoščenja. Vedno objektivni I «Goriška Straža* nem j« o^tela nedavno, da v svojih poročilih o dogodkih v Jugodeviji nismo — objektivni! Ta Arb sa objAtivnost je povsem opravičene, samo bk enili au, da mora biti U čednost obvezna predvsem »tiste, ki jo hočejo »fciti druge, torej za — »Goriško Strelo*. V svoji številki od 24. t. m. poroča, da je na mednarodni telovadni oluepi|ati v Parizu «zmagal Slovenec Stekelj, jurist is Novegs mesta*. «GoriIka Strafa* pa je xamol-čala. da ie ttnkelj filsn Iz triaikesa Samomor brivca. Včeraj predpoldne okoli 9. ure je neka ženska, idoč po ulici Scalinata, začula iz brivnice, katere lastnik je brivec Humbert Romanelli, stanujoč v ulici E. To ti št. 2, bolestno stokanje. Hotela se je prepričati, kaj se godi v brivnici, toda vrata so bila zaprta in kljub ponovnemu trkanju ni dobila nikakega odgovora. Pred brivnico se je kmalu nabralo mnogo ljudi, kar je vzbudilo pozornost dveh orožnikov. Varnostna organa sta ponovno skušala odpreti vrata, a ker jima to ni uspelo, sta poklicala kovača, ki je vrata vlomiL Tedaj jc navzočnim udaril v nos oster duh po karbolni kislini Na naslonjaču se je zvijal v smrtnih krčih Romanelli. Bilo je jasno, da se je nesrečni mož zastrupil. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dal zastrupljenca prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu skušali izprati želodec, a zaman. Kmalu potem je Romanelli izdihnil. Zdi se da si je nesrečni brivec vzel življenje radi bede; poleg tega ga je v zadnjem času mučila nevrastenija. Mož je že večkrat izjavil, da je sit življenja. Na delu ga je dohitela smrt. Včeraj predpol-dne je bil zdravnik rešilne postaje poklican v prosto luko Duca. D'Aosta, kjer je pri delu postalo nenadoma slabo 56-letnemu uradniku pri Javnih skladiščih Ivanu Parenzan, stanujo-čemu v ulici S. Vito št. 12. Zdravnik, ki se je nemudoma podal na lice mesta, je mogel samo ugotoviti, da je Parenzan že mrtev; zadela ga je srčna kap. Tatvina v vlaka. Gospa Emestina Caivi, doma iz Bologne, je predvčerajšnjim naznanila na kvesturi, da so ji tekom vožnje iz Bologne v Trst, zmanjkali iz ročnega kovčega vsi dragulji, vredni 6000 Hr. Gospa ni mogla dati o tatvini aikakih pojasnil, ki bi omogočile identifikacijo .zlikovca, ker je tekom vožnje zadremala. Tatvini je priila na sled šele v Trstu. Nesreča pri delu. Žrtev hude nezgode je bil včeraj zjutraj mehaniški vajenec, Miroslav Fort trna, star 16 let, stanujoč v Miljah št. 122. Pri delu na nekem parniku, ki ga popravljajo v Lloydovem arzenalu, je Fortuna padel z več metrov visokega ogrodja ter se pri tem hudo pobii po glavi. Na Kce mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je dognal, da ima mladenič tudi močno pretresene možgane. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan ▼ mestno bofaifaico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Dva omejdljiva lička pod ključem. Predvčerajšnjim so policijski agenti izvršili hišno preiskavo v stanovanju bratov Hektorja in Josipa Vidali« stanujočih v ulici G. Zanetti št. 4, ker bila osumljena, da ponarejala razne uradne li- Vesti z Coriškesa V Batujah se bo vršila v nedeljo dne 21. t. m. ob 4 h popoldne javna telovadba. V slučaju skrajne slabega vremena se telovadba preloži na prihodnjo nedeljo. Ajdovščina. Vodna sila, ki leži še v^čm la mrtva v našem Hublju, je že od predavnih časov sem zvabljala na bregove tujce iz najbolj oddaljenih krajev, jih družila v podjetnosti in zidala malo gospodarsko trdnjavo. Ob Hublju so rastla in cvetela tudi taka, včasih ponosna podjeija, katera je čas, ko so mu odslužila, sicer potrl, vendar je vsaka dobi rodila nova, duhu "časa primernejša. Dan. - t dobo goni elektrika, katere zakladnica je t. izčrpna vodna sila. Zato morajo biti Ajdovci hvaležni svojemu Hublju in bi se čudili, če bi zračunali, koliko neprecenljive energije se razbije ob skalovje in odteče mimo njih neizrabljene, vsak dan, vsako uro. Dalekovidna ideja je zasnovala prepotr 'no (o tem menda ne dvomi nikdo.'J «EIcktra.no na HuMju», katera bi oddajala svojo moč domači obrti in industriji in svetila okolici. Potem je bila izročena v varstvo družbe izključno domačega, malega kapitala, tako da bi lahko vsak še najmanjši posameznik s svojim trudom prispeval k delu za skupnost; neke vrste šoli v narodnem gospodarstvu, pri kateri bi sc izkazalo v celoti; ali smo vredni, zreli in hočemo gospodarske neodvisnosti. Elektrarna se že četrto leto bori z nezavednostjo celote, z nenaklonjenostjo in interesi posameznikov in uradnega aparata. Ta boj je sedaj v kritični fazi in se bliža koncu, toda brez požrtvovalnosti in uvidevnosti posameznikov bo vse žrtvovano večnemu mrtvilu ali pa tujcu. Odločitev mor t biti kratka in nedvoumna, sicer bomo večni hlapci samega sebe in drugih. Zločin na narodnem gospodarstvu in sebi je, ako leži denar mrtev, mesto da bi krožil in ustvarjal nove vrednote, ker to edino ga moralno opravičuje. Račun ne sme biti kramarski, ampak široko-potezen in dalekoviden. Treba je predvsem ozdraviti naše ranjeno in vsled nove razvrstitve dežel zbegano gospodarsko telo, poiskati mu stalnih in zdravih virov iz zakladnice domače zemlje. Gospodarska neodvisnost je predpogoj svobodnemu razmahu v politiki in kulturi. Goriški nogometni klub «Primorje»». — Ustanovil se jc pred kratkim v Gorici že dolgo zamišljeni nogometni klub. Zaniman-c ki vlada na Goriškem za to panogo športa nam izpričuje dejstvo, da ta šele zasnovana organizacija šteje že 27 članov, podvrženih strogi disciplini in redu. Trainingi se vrše točno trikrat na leden. Načelstvo imenovanega kluba jc uverje-no, da bo moštvo te mlade organizacije v do-glednem času doseglo dobre uspehe ter nastopilo v prijateljskih tekmah proti drugim n?.š:m f nogometnim klubom, katerih it«rilo zaporedno narašča. Prosimo naša slov en Ji a nogometna društva, naj nam dopošijejo v najkrajšem času tvoje natančne naslove, da tamoneno stopiti čim preje v medsebojne prijateljske stike. (Dopisi naj se pošiljajo na: It. Mozetič, Via di Trie&ie 121 — Gorica). Zahvaljujemo se tem potom vsem gospodom — darovalcem, ki so blagohotno pripomogli k zboljšanju gmotnega »tališča našega kluba m Še posebna zahvala g. Dr. J. Bačar-ju. ki nam je dal prvo inicija-4ivo ter blagovolil priporočiti prošnjo naslovljeno na naše rodoljube. Darovali so v ta namen Dr. Bačar lir 25, Dr. Gaberšček 25, Dr. Me-dvešček 20, Ljublj. kred. banka 25, Trg. obrtna zadruga 25, Breščak trg. 20, Hribar 20, Dr. Turna 20, Dr. Podgornik 25, Dr. Tonkli 10, Adv. Mačera 20, Dr. Orel 15. Čibej 15, N. N. 10, Koren trg. 10, Dr. Jakončič 15, V. Ujčič 15, Košir 5, Nar. Tiskarna v Gorici 20, Iv. Fiegl 20, Ka-«rol Draščik 10, Kamenšček 5. Sardoč 10, Mu-*ič 10, E. Čuk 10, Gulin 5, I. Kerševan 10, I. Molar 10, A. Kavčič 5, Poljšak 10, And. Mavric 15 V. Rudolph 5, Centralna posojilnica 30, N. N. 15. XT Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! — Na-čelstvo. Iz vasi Krn: (Zagonetna smrt). V nedelio zvečer se je raznesla novica po naši vasi, da «0 našli mrtvega Andreja Rakušček po domaČe Tomažina predsednika iz Krna. V nedeljo dne 20. t. m. zjutraj je odšel od doma na pol ure od vasi oddaljeni pašnik «pod Slemenom*, da pogleda, kje in kako se živina pase. Ker Le vrnil ves dan in tudi ponoči ne, se je zdelo ljudem malo sumljivo in šli so ga iskat. Našli so ga mrtvega v neki na pol posuti vojaški kaverni. Bil je ves osmojen po glavi in tudi tla okoli njega so bila posmojena. kar priča, da se je zgodila nesreča s smodnikom. Kako se je to zgodilo, nihče ne ve. Domneva se, da je najbrže vrgel na tla ostanek cigarete ali žveplen-ko, ki je užgala po tleh razsuti smodnik, kateri ga je ož£&] in zadušil. Kr. orožniki iz Kobarida, ki so bili takoj obveščeni, so prišli na mesio nesreče v sredo zjutraj. Tudi sodne komisije še ni bilo do srede zvečer, ki bi ugotovila in raziskala smrt ponesrečenca. Ponesrečenec je bil pri vseh vasčanih jako spoštovan in priljubljen. H koncertu ▼ Dornbergu. Nedeljski koncert, Iti ga je priredilo * Pevsko in glasbeno društvo v Gorici* v Dornbergu, je privabil veliko občinstva v prijazno vipavsko vas. V velikem številu so prišli tudi učitelji, ki so bili ravnokar končali delegacijsko zborovanje v Gorici. Velika dvorana posojilnice je bila polna in poslušalstvo je z napetim zanimanjem sledilo sporedu. Mešani zbor je knel težko nalogo, zakaj na vzporedu ao bili komadi, ki zahtevajo veliko vaje in tudi močnih glasov. Tudi je dvorana precej neakustična, zato ni moglo doseči petje onega efekta, ki bi ga sicer posebno pri nekaterih točkah doseglo. Vendar pa je treba izreči pevcem, pevkam in gospodu kapelniku priznanje, da so častno nastopili vkljub vsem omenjenim neugodnostim. Vodopivčeve skladbe, lahko razumljive, so ugajale, vendar pa je bilo težišče koncerta v sredini in proti koncu. Mokranjčev rukovet je bil dobro podan in na splošno želio se je moral ponoviti. Sattnerje-va «0 nevihti* je skladba, ki zahteva števil-neiši zbor in zelo izbrane glasove. Prvi del ni mogel priti do polne veljave, drugi del pa, ki je tudi sicer kot skladba boljši, je bil prav dobro zapet. Lajovčev «Ples kralja Matjaža« je ljubka skladba, vendar pa zahteva veliko vaje in sigurnosti v izvajanju. Moški zbor je zapel dve pesmi. Adamičeva Franica zlasti je šla dobro in je zelo ugajala. Gospod Ciril Bratu ž je zapel štiri samospeve s spremljevanjem klavirja. Najbolje se mu je posrečila Dcvova pesem «Mak» na besedilo O. Zupančiča. G. Bratuž ima zelo simpatičen glas, ki sem napraviti prošnjo, h kateri naj! se priložijo nacrti nameravane gradnje, j ss Oblastvo sme ugoditi prošnji le v slučaju, i — ako spozna da bi dotične građrre ali na-prave nikakor ne mogle ovirati ukrepov za obrambo meje ali kakorkoili škoditi varovanju mej. V vsakem slučaju pa se izda dovoljenje ie pod pogojem, ki se vknjiži, da se prizadeti obveže, da dotične naprave zopet poruši, ako bi vojaško- oblastvo to zahtevalo. V tem <;Jučafu pritiče prizadetemu lastniku odškodnina, ki se odmeri j;o čl. 39 in sledečih zakona od 25. junija 1S65, št. 2359. Vojaško oblastvo ima dalje vedno pravico, da, ako to zahtevajo nastale okoliščine, ukaže porušiti zgradbe na ozemlju, ki je podvrženo omejitvam, bodisi da se nahajajo nad zemljo ali pod njo. Dalje ima vojaško oblastvo tudi pravico graditi obrambne naprave in pravico do servitutov, ki so potrebni, da se omogoči dohod k tem napravam. Glede odškodnine veljajo tudi v teh slučajih gori omenjeni členi zakona od 25. junija 1865, št. 2359. (Čl. 6.). Planinska zatočišča, ki so pripadala prej nemškim državljanom ali društvom ter so v smislu ćl. 1. kr, ukaza od 10. aprila j 1921, št. 470. prešla v last drža vnih do- j menev, so dodeljena po čl. 7. kr. ukaza- j zakona od 22. decembra 1921., št. 1262 f vojnemu ministrstvu, katero jih lahko iz-1 roči v uporabo italijanskim državljanom i ali društvom in bitjem. (Čl. 4.). Kakor za zgradbo, tako je tudi za otvar-janje novih planinskih zatočišč v novih pokrajinah potrebno- dovoljenje vojaškega oblaslva. Brez takega dovoljenja ima vojaško oblastvo pravico, da da planinsko zatočišče takoj podreti ali zapreti (čL 5.). Vojaško oblastvo ima pravico do stalnega nadzorovanja nepremičnin, ki so omenjene v tem ukazu-zakonu. Isto velja glede podzemskih jam in votlin. Kdor bi hotel kako nepremičnino prodati, oddati v uživanje, v porabo, v zakup in sploh storiti ka; takega, kar tvori odstop lastnine ali posesti ali oddaio v najem, mora dobiti odobrenje od prefekture dotične pokrajine. Prefektovo odobrenje je potrebno tudi v slučaju, ako se prodaja izvrši potom eksekucije. Brez takega odobrenja so vsi gori omenjeni čini brez pravne veljave. O takih prošnjah odloči prefekt najdalje v teku treh mesecev, potem ko so bile vložene, in sicer na podlagi mnenja vojaškega oblastva. Ako se odobrenje odkloni, ni treba prefektu omeniti, zakaj ga je odklonil. Proti prefektovi odločitvi je dovoljen utok na kr. vlado. (Čl, 7.). (Konec prih.) —* •**« S HB Aha!.. Ti si gotovo rabil BRILL, ker drugače bi se ne tvoU čevlji tako svetili pomenja - eleganco - varč-ifi prihranek na trudu izraženo vse v eni besedi sna .mi - - * T; .m t E= ltzi ■MOJ l#«J - . M* = -B so Ui .*} —■*— »*, »-M ■ . J mw** <„< • «« 1 = □ »».i i^zi ».i > IC -.J Mu bi: Cs V.'.' gsaria o •••» »r^ •• .t U [j t.i.i^l«!« m* tui «i>> • ««• ttt: mi tu. iHt SŠif itilHilUi j^fifllfijIIIIlLZl !lflff1fiinl •H: !D r. Edina vellKn iMscila OBUVALA IP4T - corso Gđkmmmtm 4 (tik kinematografa Roj'al) Najstarejša tvrdka v Trstu - Ustanovljena leta 1875, Moderno obuvalo za. gospe v vseh vrstah in kakovosti. — izbera mojteega obuvala. Velika izbera otročkih čevljev in saada-lov za moike, ženske kakor tudi za otroke. ftm, najnižje cene v Trsta NajboijSI Šivalni stroji so IdboliS materijal. Knjvećfe lamstvo. i« R« 1. Brezplačen pook v vezesju. j Posebni stroji za šivan)« in vezenje Tj 570.—, za-j klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga SivainMi strojev in potrebščin ■24 CervelOnL Trst Via G. 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki &ABADIE? Evo t Naposled se |e vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5 S! Zl VITOSTEN3KA B&&K Središnjica v Pragi Podružnica v Trstu ustanovljena i. l&es Lsstoa p&laca: Utiza Sioma 7 BelnBkn glavnica M — temn U — PODRUŽNICE: Ml. Bokalav, Bratislava, Brno, Nčtneckv, Brod, Ć<šVć Budfeovicc. Ho£onin,Hr-.dec Kralovč, Jibfcv«, K«riovy, Van" KJalnry, KoHn, Liherec, Kofice, M£Imk, Uiomouo, ^'or. |0*:rav«, | Rurdubice, Pfeek. Pizen, Prostijov, Tabor, Tcplice-San«*, Tr*:„ Us,n jj/L, Dun*, Opalija,. — ATII.1-JACIJE v NenSki Avstriji, JupwBl»¥iji, na Poljikcm in na Ogrskem. BLAGOVNI ODDELEK bs^T SAFES Izvršuje vse bančne posJo pod najfesljiml poboji. - l*«laja nakasnice (vsgiia) Bonca d'ltalia yrosto provfeijo. Brao J sv I ŽIVNOSTENSKA - Trle.t« TELEFONI; )078r 1039, «167, -1312. ■sši 99' UUBLJUi^SK L^terllsls© šf«viBke izrrcbauc dne 26. juiija 1924. Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera taiileurs, pla-šcev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. Krojačnica L reda. Cene zmerne.;© Majhni tedenski ali mesečni obroki. Prštala n sM ,P?gwN?iizq' Trst, Via SEnnasfica št. 15/11. Olavoita Id imn Snarjei 60.888.003- Telefon: 5—18, 22—98 ] PODRUŽNICA Ii TSSTO C CENTRALA V LJUBLJANI BMta in mm Dlnazlev &3.S08.85I1'- Tclefon : 5—18, 22—S3 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posSe. * Povrnil se je iz dunajske klinike Bari Firenze Milano Napoli Palermo Roma Torino Venezia 70 29 4 33 2 72 82 55 45 57 4 70 46 39 56 60 86 77 73 90 29 66 18 34 29 46 78 63 58 2 52 49 74 34 63 88 47 9 63 72 Borz na poročila. Tuja valuta na tržaškem tr^o> ogrsfce krone .......... avstrijske krone............... češkoslovaške krone........6*.4o dinarji .............J«-2n leji ...............ia~ marte................. dolarji..............z" lw francoski franki..........^I:50 švicarski franki.......... , angleški funU papimiti...... 0-0232 i7.&0 10^0 2^20 118 427.— 101.90 Adriaiica..................265 .......................... D«i natia • • • • ••••.».....« • • ™ Oeroiimich ................ Ldfccra .................... . . • ...................... . 30?» Lasatno • . ................ Martlnotich • ................ ..................1" Sdpoovico . lllJIllM I ,»»••••••••«»••«• j Oemcrrt Dalmatia ^ j Cement SpaMto . Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor HalgrSKladnelša zueia z Juggslacgo Blagajna je odprta od 91/,—12l/, in od 141/ Podružnice: Metković, Novi Sr.d, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: specšaiist za očesne boBeznl. CCRitfi - Corso Verdi 24 iTrgcvski Ccm Sprejema od 10-12 in od 3-4.472 Dajajte prednost 43« Tvrdka list. Via Bazzinl»stf Ki t tataiu Velika predala ob priliki BIRME vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombdževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. □ □ i □ □ j □ i ° !□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a Ustanovljena leta 1905„ Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež : TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO - ZAR A. Eskomtira trgovske efekte. - Daje predujme na blago, vrednostne papirje. lam&i Italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvaria akreditive za oakup blaga. Inkasira efekte ia račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najb^a pe cjagovo?«!. □ o □ ! □ a , □ ID h □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ c d o on aoaoooono a a a o a a g a o"o o a o anDonnaonaocn n □ □ a □ □ a 53535323235323485353234823