rofitnfna ph&uit v gotortni. Leto XIIL, štev. 172 Ljubljana, torek 26. julija I932 Cena 2 Din Upravuištvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-bureova ul. 3 — Tel 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon St 2455. Podružnica CeMe: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček- zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78.180. VV-f-n «t 10S 241 Naročnina *naša mesečno On 25.—s __ra tnozem*t-ro Din 40__. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon $t 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13l Te- lefoo št 2440 (ponoS 2582). Celje Kocenova ul 8 Tel St T00, Rokopis' s« ne vračajo. — Oglasi pa tarifu Uspehi razorožitvene konference Sodbe o prvi dobi razorožitvenih pogajanj - Intimne j-še sodelovanje Zedinjenih držav Ženeva, 25. julija, r. Po zaključitvi prve etape razorožitvene konference so se pojavili razni komentarji in mnenja o sprejeti resoluciji, ki si močno nasprotujejo. Nekateri trdijo, da vsebuje razorožitvena resolucija minimum, kar je mogla roditi razorožitvena konferenca v šestih mesecih svojega dela. To ie vsekakor zadovoljivo, ako se upošteva, da so samo pripravljalna dela za konferenco trajala več let V nasprotju s tem naziranjem pa trdita ruska in rernška delegacija, ki so se jim pridružili Italijani, Bolgari in Madžari, da predstavlja resolucija samo krinko za neuspeh razorožitvene konference. Stališče teh držav se more tolmačiti z njihovim neuspehom, do katerega je mogel dovesti edinole trancosko-anglešiki sporazum. Ce se objektivno premotre razmere, potem po mnenju zastopnikov glavnih delegacij ni mogoče zadovoljiti 51 držav, ki imajo razna naziranja ne samio glede na zmanjšanje oborožitve, temveč tudi glede na suverenost države v zvezi z razorožitvijo. V vsakem primeru predstavlja resolucija zelo važen dogodek. Prva faza razorožitvene konference je bila bolje zaključena, kakor se je moglo pričakovati. Večina, ki se :e izrekla zanjo pri glasovanju, predstavlja najboljše jamstvo za bodočnost. So-de-lovanje Francije, Amerike in Anglije je napravilo najboljši vtis, ker predstavlja najbolj značilen korak v poslednjih letih. Opozicija Rusije in Nemčije ne predstavljata ničesar noveza. Litvinov, ki je nasto-)pil kot zagovornik integralne razorožitve, ije odklonil na konferenci vsakršno nadzor- stvo nad izdelovanjem vojnih potrebščin ter oboroževanjem Rusije. Rusija je zahtevala v Ženevi razorožitev, ni pa pristala, da bi se vršilo nadzorstvo oboroževanja v vseh državah in tudi pri njej. Kar se tiče Nemčije, poudarjajo, da je skušala s svojim ultimatom, ki ga predstavlja grožnjia voditelja njene delegacije Nadolmyja, da se v bodoče ne bo udeležila dela konference, če se ji ne prizna popolna enakopravnost, kar pomeni zahtevo po ukinitvi vojne klavzule v versailleski pogodbi, poizkus, izzvati nesporazum med posameznimi delegacijami v Ženevi. Prvi uspeh nemškega ultimata pa predstavlja še večje zbližamje med Francijo in Anglijo. Vodja angleške delegacije, zunanji minister John Simon, je v svojem mnenju d nemškem uttimatu dejal, da bi tudi Francija mogla v posebnem trenutku sprožiti vprašanje varnosti in zagroziti, da bo zapustila konferenco, če bi se ji ne ugodilo, vendar pa tega ni storila, kar je dobro, zakaj vprašanje je. kam bi prišli, če bi hotela vsaka država vsiliti svojo voljo drugim. V mednarodnih diplomatskih krogih zlasti poudarjajo, da je francosko-angleški sporazum rodil doslej najboljše rezultate v Ženevi. Omogočil ie tudi intimno sodelovanje z Zedinjenimi državami, ki se je v poslednjih dneh zelo jasno opazilo. To sodelovanje je zabrisalo neprijeten vtis, ki ga je napravila prejšnja intervencija predsednika Hoovra. Pariz. 25. julija. A A. Ministrski svet ie soglasno odobril Herriotov ekspoze o rezultatih ženevske konference. Ameriška akcija za revizijo vojnih dolgov Pomen Borahove izjave o sklicanju svetovne gospodarske konference za ureditev vseh povojnih vprašanj V/ashington, 25. julija d. Dejstvo, da se je senator B-orab zavzel v svojem sobotnem govoru po radiju za takojšnje sklicanje svetovne gospodarske konference, ki naj bi proučila revizijo ali črtanje vojnih dolgov t,er uredila vsa povojna vprašanja, jp zbudilo veliko zanimanje ne le v ameriških političnih krogih, temveč tudi v Evropa Kakor znano, je senator Borah pou-darial ob tej priliki, da bo v interesu ameriškega prebivalstva, če bo v nadaljevanju lausannske politike načeto vprašanje vojnih dolgov. Nova ureditev dolgov bi se morala izvršiti istočasno z dogovorom o ureditvi valutnega vprašanja in razorožitvi, kar bi opravičilo izgubo ameriških terjatev napram Evropi. Predlagana svetovna gospodarska konferenca naj bi se ba-vila tudi z vzpostavitvijo zlatega standarda zaradi zboljšanja svetovnega gospodarskega vprašanja, črtanje dolgov bi predstavljalo samo del programa, ki obsega tudi ureditev drugih povojnih vprašanj glede obnove sveta, in svetovna gospodarska konferenca naj bi bila tudi pooblaščena, da se bavi z reparacijami. Senator Borah je v svojem govoru poudarjal, da je v Lausanni propadla stara usodna doktrina o strogi izvedbi pogodb, kar mora zbujati v svetu le zadovoljstvo. London, 25. julija d. Sobotna izpreobrni-tev senatorja Boraha, ki je veljal doslej kot eden najbolj odločnih nasprotnikov revizije vojnih dolgov, se mora smatrati kot zelo pomembno dejanje, ker bo bržkone imela velik vpliv na njene največje nasprotnike. Izjave senatorja Boraha se morajo vsekakor pripisovati naraščajočemu prepričanju odločilnih ameriških krogov, da so gospodarske motnje, ki so nastale zaradi plačevanja vojnih dolgov, resna ovira ameriški trgovini in da je zato potrebno žrtvovati terjatve vojnih dolgov za splošno ureditev gospodarskega položaja. To mnenje je med inteligentnimi sloj! Amerike zelo razširjeno, vendar pa ima močne nasprotnike še vedno med protivniki revizije vojnih dolgov v kongresu, ki jih podpira Hearstov tisk. Atentator Gorgulov pred sodiščem Včeraj se je pričela pred pariškim porotnim sodiščem razprava proti Gorgulovu. morilcu predsednika Doumerja Pari/. 25. julija, g. Ob posebnih varnostnih ukrepih policijskih oblasti se je popoldne pričel pred pariškim porotnim sodiščem proces proti ruskemu emigrantu Pavlu Gorgulovu, ki je letos 6. maja umoril predsednika francoske republike Paula Doumerja. Ze zgodaj zjutraj se je zbirala pred poslopjem justične palače, kjer se vrši proces, velika množica, vstop v dvorano pa je bil dovoljen le majhnemu številu. Gorgulov je prebil preteklo noč zelo nemirno v zgodovinski celici jetnišnice Con ciergerie. Stražnikom je izjavil, da se nc boji smrti. Zelo je bil v skrbeh zaradi objave svojih spominov, ki jih je spisal v ječi in ki naj bi zagovorniku služili kot opravičilo dejanja velikega kristjana in politika. Teh spisov se poslužuje obramba kakor tudi obtožnica kot glavne podlage za ugotovitev Gorgulove odgovornosti, o kateri so mnenja zelo različna. Dočim sklepa ta obramba in del strokovnjakov iz teh spisov, da je Gorgulov duševno in moralno manj vreden, so zastopniki obtožnice in ostali strokovnjaki prav na podlagi teh spominov nasprotnega mnenja. Kot gotovo re smatra, da bo državni pravdnik predlaga! smrtno kazen. Proces bo trajal 3 dui. Pariz, 25. julija, s. Pri današnji razipravi je GorguIov napravil vtis človeka, ki je vdan v svojo usodo. V rokah je imel nekaj laikov z beležkami. Čitanije obtožnice je poslušal z napeto pozornostjo. Nato je prosil predsednika, da bi smel prečitati svoj obrambni spis, ki ima naslov »V luči pravice-, predsednik pa mu je odgovoril, da bo to lahko storil kasneje. Zagovornik Gor-gulova je zahteval preiskavo duševnega stania svojega klijenta po treb izvedencih, ki bi jih predlagala obramba. Ako bi bilo mnenje teh izvedencev v nasprotju z mnenjem sodnih izvedemceJlo veiiko število v Ženevi bivajoči h odi i mikov. parlamentarcev n diplomatov S;.:Hj večera so povzdignili ■»ar-1 prostori, v kateri je bila reunija. Wlla Diodati, v kateri je bival lord Bv-ou, s svojimi intimnim: prostori in z opravo slikami iz Byrono viiih časov, je kakor ustvarjena za tak večer. Francesco Rismondo »dalmatinski izveličanec«: Trst, 24. julija. Narod, ki ne spoštuje mož, ki so dali svoje življenje za svoje narodno prepričanje, ni vreden imena naroda! Tej resnici se klanjamo tudi ml primorski Slovenci z vsem spoštovanjem in zato prav nič ne zamerimo našim sožitnikom Italijanom, če proslavljajo spomin tistih, ki jih navadno imenujemo »iredentiste«, ki so pa. kot prepričani Italijani prložili svoje življenje na oltar svoje domovinske ljubezni. Ko je Izbruhnila svetovna vojna, a posebno tedaj, ko se je začelo vse bolj kazati, da bo stopila vanjo tudi Italija, in sicer na strani antante, si je veliko število avstrijskih Italijanov poiskalo pot v Italijo, kjer so stopili kot prostovoljci v italijansko vejsko, da bi se v njenih vrstah borili proti »zatiralki narodov«, avstro-ogrski monarhiji. Med takimi prostovoljci je bil tudi Francesco Rismondo iz Splita. Francesco Rismondo je bil dalmatinski iredentist, ki je sanjal o »italijanski Dalmaciji«, o »italijanskem Splitu«, o »uedi-njenju italijanske Dalmacije z materjo Italijo«, kakor smo mi sanjal-' o jugoslovanski Gcrici, o jugoslovenskem Trstu, jugoslovenski Reki in uedinjenju te naše zemlje z materjo Jugoslavijo. Uresničile se niso Rismondove sanje, ker Dalmacija ni bila in ni italijanska ter se tam, kjer naj bi se bila krojila pravica tudi malim narodom in zlasti njim, niso mogli toliko pregrešiti proti načelu »za pravico«, za čigar zmago se je vršilo štiriletno svetovno klanje, da bi ne bili dali te zemlje narodu, čigar je, ko so na drugi strani 600.000 duš tega naroda, ne da bi jih bili vprašali za njihovo voljo, samo prevrgli iz suženjstva v drugo suženjstvo. Uresničile se tako niso tudi naše sanje. Ne zamerimo našim sožitnikom Italijanom, če proslavljajo Francesca Rismonda kot junaka, ki je žrtvoval svoje življenje za svoje prepričanje. Nikakor ne! Saj tudi mi spoštujemo naše narodne žrtve. Toda nekaj je, kar nas mora silno boleti ob tej in vseh talcih svečanostih naših so žitnikov: tisto, velja za nje, ne sme ndkdar in nikakor veljati tudi za nas! Italijanski iredentist je junak, Francesco Rismondo, katerega so Avstrijci menda nekje na Krasu, ki je ranjen padel v njihove roke, spoznali, obsodili kot veleizdajalca in cbesili — kje, kedaj in kako, nihče ne ve! — je celo »1' Assunto di Dalmazia« (»dalmatinski izveličanec«), po katerem se imenuje danes iredentistične organizacije po vsej Italiji in s č::gar imenom se poziva narod na boj za cdtrganje Splita, Dalmacije od jugo-slovenskega narodnega telesa. Kdor pa •med nami tudi le pomisli na to, da je onstran meje država naših rodnih brate v, mu gre večletna konfinaoija,, a kdor se predrzne to tudi izreči, mu izjemno stdišče prisoja smrt s streli v hrbet! Dne 21. julija je bila 17. obletnica, kar je Francesco Rismondo padel ranjen v roke Avstrijcev in je izginil sled za njim, tržaška »SocietžL Dalmatica«, pa je že prejšnjo nedeljo ob sodelovanju vseh drugih iredentističnih in fašističnih organizacij ter v prisotne sti predstavnikov V3eh oblasti proslavila njegov spomin. Ta proslava je bila vsa en sam viharen iredentistični Klic po »italijanskem Splitu, italijanski Dalmaciji«, a »dalmatinski izveličanec« je s svojo veliko žrtvijo porok, da se ta klic tudi uresniči. In čim prej! Ne zamerimo, če naši italijanski sožltni-ki proslavljajo v Francescu Rismondu junaka, ki je žrtvoval svoje življenje za svoje prepričanje. Ne! Slava junaku, ki umira za narodno stvar! Ali če naj je njim »Francesco Rismondo«! in »Split!« bojni klic za prisvajanje tuje zemlje, ki ni bila nikdar njihova, tudi nam za tisto kar je bilo in je naše, bojni klic: »Gortan! Bldo-vec«! »Gorica, Pula, Trst!« Smrt bivšega radikalnega politika Beograd, 25. julija, p. Tu je danes umrl bivši narodni poslanec šemaja de Majo. Bil je Beograjčan m po poklicu odvetnik. Uveljavljal se je zlasti v židovskih organizacijah in bil član nekdanje narodne »-adi-kalne stranke. Star je bil 55 let. P.greb bo jutri. Letalske tekme v Curihu Curih, 25. julija, g. Jugoslovenski pilot Sintič je danes dopoldne pri alpskem okrožnem poletu preletel 367 dolgo progo GU-bendorf-Thun-Bellinzona-Gubendorf v času 68:38.8. Mednarodna konferenca za samopomoč dijakov Beograd, 25. julija, p. Dne 26. t. m. bo v Brnu konferenca mednari dne organizacije za samopomoč dijakov. Konferenca to nadaljevala delo balkanske medvseučili-ške konference, ki se je vršila v Sofiji in ra kateri je ljubljansko vseučilišče zastopal prof. dr. škerl. Na konferenco so že c dpotovali zastopniki bolgarskih vseuClli-ščnikov, ki 30 prispeli danes v Beograd, kjer po jih delegati naših dijakov zelo prisrčno sprejeli. Bolgari so ostali ves dan v Beogradu in so si ogledali naše najvažnejše ustanove. Kongres v Brnu bo c tvoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Nagrade za napredno kmetijstvo Beograd, 25. julija, p. Za pospeševanje poljedelstva je Srpsko poljedelsko društvo razpisalo več natečajev z nagradami za čim naprednejši način dela v kmetijstvu, gozdarstvu, vinogradništvu, kletarstvu, živinoreji in sadjereji ter v ostalih strokah. Nagrade znašajo v skupnem znesku 51.000 f Din. Hudo neurje nad Kragujevcem Kragujevac, 25. julija, p. Včeraj je v Kragujevcu in bivši okolici divjala huda nevihta s točo, ki je napravila zelo veliko škodo. Toča je pobila vse poljske pridelke. Ljubljana, 25. julija. Ko se je danes popoldne okrog 18.30 peljal Lastnik tvrdke Kartoteka g. Oto Stieglitz iz Ljubljane s svojim avtomobilom z Gorenjskega proti Ljubljani, je v Mednem, v bližini znane Cirmanove gostilne, ugledal na cesti gručo ljudi. Ustavil je in na svojo grozo opazil v jarku poleg ceste močno poškodovan avtomobil, zraven pa dva ponesrečenca. Prvi je ležal ves v krvi z ze-vajočo rano na desni strani glave, iz katere so silili možgani, drugi pa je ležal nekoliko itran od njega, močno pobit po obrazu, skoro nezavesten. Ljudje so pričeli Stieglitzu pojasnjevati nesrečo, nakar je sam v naglici odstranil sedeže v svojem malem vozu in položil oba poškodovanca na voz ter že zdirjal proti Ljubljani. Vozil je z vso naglico, vendar je že med vožnjo opazil, da je prvi ponesrečenec skrajno slab. Pred St. Vidom je g. Stieg-litz že uvide!, da vozi ranjenca m mrlič« . Medanci so medtem s postaje telefonirali tudi po reševalni avto. ki je srečal g. Stieg-litza malo pred poslopjem tramvajske re-mize v Zgornji Šiški, kjer so na cesti preložili ranjenca v reševalni avto, dočim je g. Stieglitz zapeljal mrtveca — o katerem tedaj še ni vedel, kdo je — pred poslopje policijske uprave v Suhičevi ulici. Tamkaj so mrtvecu preiskali obleko in na podlagi dokumentov, ki jih je imel pri sebi, ugotovili. da je nesrečni mladi pokojnik ravnatelj zavarovalnice Ro/al Exchange. znani naš športnik 321etni Jože Pogač ar. Nesrečnega Jožeta je požrtvovalni avto-mobilist odpeljal po kratkem zaslišanju pred Mestni dom, kjer so ga položili na nosila ter ga prenesli do nadaljnjih ukrepov v ooslopje Mestnega doma. Medtem so prepeljali drugega ponesrečenca v splošno bolnico, kjer se je že do dobra zavedel. Ril je 241etni uradnik imenovane zavarovalnice Tomaž Šavnik, ki je izpovedal, da se je bil odpeljal popoldne z ravnateljem v avtomobilu znamke »Chevrolet« po zavarovalniških po4ih na Gorenjsko. Na povratku sta vozila s precejšnjo brzino, vendar ne sluteč nevarnosti, saj je bil g. Pogačar izkiišen avtomobilist. V Medno sta privoziJa okro.g 18.30, švignila po nevarnem klancu in dalje mimo Cirmanove gostilne v vas. Hip nato pa ie Jože Pogačar za volanom izgubil oblast. V trenutku sta se zasukala zdaj na desno pa spet na levo in katastrofa je biia tu... Mengeš, 25. julija. Na italijanski mejS se vršijo manevri in tako se je zgodilo, da je danes dopoldne neki italijanski pilot v megili izgubil smer, priletel na naše ozemlje in pristal na sejmišču tik Mengša. Pri letalu so se poleg množice prebivalstva znašli takoj tudi orožniki, ki so piiota povabili s seboj na staraioo ter o pristanku tujega vojaškega letala takoj telcfonično obvestili poveljstvo dravske divizijske oblasti. Iz Ljubljane se je odpeljala v Mengeš posebna komrgija pod vodstvom ordonančnega častnika kape-tana Stanojeviča, kateremu sta se pridružila tudi carinski in policijski organ. Nadalje se je v Mengeš odpeljal z avtom predsednika Aerokihiba 0. Hribarja tudi poveljnik orožništva g. podpolkovnik Torta glia. Letalo so medtem že zastražili naši vojaki, Zaslišan od komisije je italijanski pilot — podnaredn?k, doma iz napuljske pokrajri-ne, izpovedal, da pripada letalski esskadri v Vidmu. S svojim dvosedežnim šolskim letalom se je dvignil v megfenem jutru k manevriranju nad obmejnim ozerrtjem. Slaba busola je kmalu odpovedala in je letalec izgubil vsako orientacijo. Prepustil se je torej smeri vetra in iskal primernih Stvar se je zgodila tako naglo, da ves prestrašeni Savnik na številna vprašanja zaenkrat sploh še ne more^dati pravih pojasnil. Bliskovito se je voz nrekopicnil, a ne samo enkrat. In že je obležal na cesti. Kaj se je godilo dalje. g. Savnik ne ve povedati, ker je za nekaj trenutkov popolnoma izgubil zavest. Ce z čas je opazil Pogačarja bii-zu sebe vsega krvavega in slabo se je počutil tudi on sam. Minilo pa je ie par minut ra že je privozil do njih g. Stieglitz. ki je oba naložil na voz ter ju odpeljal proti Ljubljani. Novica o tragični nesreči g. Jožeta Pogačarja. ki je bil v Ljubljani splošno znan, se je po mestu hitro razširila, čim so ga pripeljali pred policijsko upravo. S policije in reševalne postaje so nemudoma obvestili njegovega svaka trgovca m glavnega tajnika JZSS g. Josa Gorca. rakoj nato pa je šel glas o njegovi nesrečni smrti od ust do ust. Zlasti velika žalost je zavladala med športniki, ki so se zbirali že proti večeru pred Mestnim domom. Zdravniška komisija, ki sta jo tvorila mestni fizik dr. Mavricij Rus in dr. Franta Mi s, je najprvo odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu, na prošnjo sorodnikov pa se je pozneje ukrenilo drugače in so truplo prenesli okrog 20.45 v pokojnikovo stanovanje v palači Viktoriji na Aleksandrovi cesti, kjer zdaj počiva na mrtvaškem odru. Joško Pogačar je bil eden naših najboljših in najagilnejših športnikov, ki se je javno udejstvoval na raznih športnih toriščih. In njegov značaj so tudi dičile vse vrline pravega športnika. Več let je igral nogomet pri Iliriji, znan je bil kot eden naših najboljših branilcev. Pozneje je opustil nogomet in se skoraj popolnoma posvetil belemu športu — tenisu. Bil je več let načelnik teniške sekcije, duša organizacije teniškega športa v Ljubljani. V vrstah športnikov je bil tudi znan kot smel avtomobilski vozač, bil je na tudi eden naših prvih s mu carjev in skakačev. Prve rekorde v smučarskih skokih je postavljal Jože Pogačar in priboril si je pred leti tudi naslov državnega smučarskega prvaka. Gotovo je, da je z njegovo smrtjo naš mladi šport hudo prizadet, veliko izgubo pa je utrpela tudi SK Ilirija, katere zvesti in dolgoletni član je bil. Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin, bridko prizadeti rodbini izrekamo globoko sožalje. ilO tal za pristanek. Zaloga bencina je že pojemala, ko se je v pravem času vendar znašel nad mengeško ravnino in se takoj odločil k pristanku? Aterira! ie brez vsake nezgode, edino gume so se nekoliko pokvarile. Komisijo je prosil, da bi bil čim prej vrnjen svojemu poveljstvu. Komisija si je ogledala letalo, ki je povsem enalco onemu, 6 katerim je zadnjod priletel Križaj, le da je že bolj obrabljeno. Kakor rečeno, je šolsiki aparat z motorjem Fiat S 64 (s pravimi vojnimi letali manevriranje cnb meja ni dopustno). V letalu je imel pilot samo staro padalo in vi-šinomer. Ker je komisija nedvoumno ugotovila, da je pilot zgolj zaTadi megle in slabe bvusole priletel na našo stran, bosta letalo kakor pilot — kakor je to določeno po mednarodni letalski pogodbi — vrnjena italijanskemu vojnemu oblastvu brez vsake diplomatske intervencije. Običaj je, da po pogrešanega pilota in letalo prispeta pristojni vojni ataše in poseben pilot, ki prevzame letalo. Ker k nam zabredenri aiparat ni poškodovan, se bo pa vrnil po zračni poti, odkoder je bil priSetel na našo zemljo. Tako je bilo zadnjih vrnjeno tudi letalo, s katerim je iz Vidma pobegnil Križaj. S konference interparlamentarne unije Govora naših delegatov Knmanudija m dr. Jankoviča Francosko-italijanski konfiikt Ženeva 21. , „.. Danes se je nadaljevala in završiJa splošna razprava o poročilu generalnega sekretariata. Med prvimi govorniki na dopoldanski seji je govoril predsednik jugoslovenske delegacije Kosta Kumanudi, dočim je na popoldanski seji prišel do besede dr. Velizar Jank°vic. Kumanudi je med drugim poudarjal, da je Jugoslavija, popolnoma vdana ideji miru, s posebno pažnjo sledila konferencam v Ženevi in v Lausanni. Preden narodi omeje svoje oboroževanje, žele juridične. moralne in materi jat ne garancije za absolutno varnost. Zato se je Jugoslavija od početka priključila tezi, da je zabraniti in izključiti vsak napad. Čim najdemo za to sredstva, bo oboroževanje kot nepotrebno padlo samo po sebi. Ako so reparacije za one, ki jih plaačjo. težka kontribuci '-a. pa njih brisanje ni nič manj občutno za one. ki jih prejemajo. Jugoslavija je bila zlasti prizadeta po resolucijah, sprejetih v Lausanni. Jugoslovanska vlada ni mogla lani pristati na Hoovrov moratorij in si mora še pridržati svoj podpis tudi ta ureditev zadeve v bodočnosti. V istem smislu je govorili tudi dr. Jan-kovič. Interparlamentarna unija mora protestirati in ne sme pripustiti, da bo naša generacija ona, ki je pokopala civilizacijo. Briandov načrt je nameraval ustanoviti so-delovanje Evrope na gospodarskem polju. Upamo, da nas bodo vse države podpirale, da pridemo do podunavskega sporazuma. Treba je, da se vrnemo k liberalnejšemu režimu v interna cijonalni trgovini. V debati so govorili še: Yehra Ibrahin paša (Egpt), dr. LoewenheTZ (Poljska), Hal-lin (Švedska). Morgan Jones (Vel. Britanija), Ušida (Japonska). Re David (Italija), Luikacs (Madžarska), Ghoinski - Dziedu-fizveki (Poljska). Habid Doss bev (Egipt), I.a Fontaine (Belgija), dr. Bell (Nemčija). Fster.ich (Španija), ki je sporočil oficiielno vabilo za prihodnje zasedanje uniie v Madridu, Rhvs Davies (Vel Britanija), Ahmed Ihsan (Turčija). Burilkov (Bolgarija), I.ittle (Irska), Winter (Češkoslovaška). Jiirtri ie na dnevnem redu razprava o sintetičnem načrtu za kodifikacijo svetovnega prava (droit mondial). Ženeva. 22. . Razipravo o »sintetičnem načrtu za kodi-fikacijo svetovnega prava« je uvedel ooro-čevalec Henri L« Fontaine (Belgija) ter predlagal. da interparlamentarna unija sprejme načrt zakonika za svetovno pravo ter naroči Dravnemu odseku, di nadaljuje metodične Študije o poedinih poglav lih tega zakonika, Ja more kasnejšim konferencam unije staviti primerne predloge za pospešitev izgradbe ln poenotenja svetovnega prava. Zanimivi načrt iona trd. oddelke: javno svetovno pravo, osebe in stvari, državljansko svetovno pravo in sveto-vuj ka žensko pravo. Prvi oddelek določa tcv posvetovalni ali zakonodajni organ zb >r držav in reprezentativno skupščino te' kom-petenco sodnega organa ali sodne obj.ast.. Četrti oddelek govori o značaju pogreskov, ki so ali pogreški držav ali poedinih oseb; načenja vprašanje postopka s pododne.k : javna mednarodna tožba in odškodninska tožba, pristojnost, preiskava in sodba, ter predvideva kazni za države, za noedine osebe, za pravne osebe Ln organizovane kolektivnosti. V razpravo so posegli d.r. Bell (Nemčija) Costamagna (Italija), gdč. Clara Cam-poamor (Španija), in Kopaš (Koumbia). Med govorom italijanskega delegata 'e nn-šlo do hrupnega incidenta, ko je francoski poslanec Renaudel vnadel z medklicem: »V deželi, kjer ni svobode, tudi ni prava « Italijani so kvitirali ta medklic z velikim h rimom. Francozi niso ostali dolžni. Predsednik francoske delegacije je sicer izjavi . da obžaluje dogodek, vendar je predsednik italijanske delegacije Conte San-Mart.no Valnerga takoj repliciral. da mu to ne zadostil i e"! ampak zahteva zadoščenje od Re-naudela samega. Renaudel je takoj nato vstal ter prčefl z besedami, da sicer ničesar ne prekliče. To pa je takoi izzvailo viharne proteste Italijanov. Renaudel je ponavljal <*voj »iamflis. jamais ...« Italijani pa so mu odgovarjali, naj gre ven. Ob splošnem hrumi je predsednik prekinil sejo ter takoi sklical seio interparlamentarnega sveta da reši" snor. Na tej seji so Italijani, kljub temu. da so bili Francozi dovolj popustljivi nokaizaili vso svo'o intrar.sigent-nocf ' Tzoledalo je. kakor da jim je riv nrvšla priVka. da bi Francoze ponižali. Odklanjali so vwko izjavo, s katero je predsedstvo obVmvdo dogodek, in zahtevali popolno satisfakcijo od Renaudela češ da zapustijo konferenco. V odsotnosti Italijanov ie nato svet sklenil, nai predsedstvo v Sitfar komipetencj je stvar, najid* primemo formulo, s katero daie izraza svojemu obžalovan ju. da i« član konference 7 neprimernim nastopom motil notefc razprave. Do poPoMne. ko bi se seia morala nadaljeva+i ob 16 uri. se predse^vv še nI posrečilo formul* ki bi zadovolji- lo obe ctrpm Zato le pre4«-d«+vo rfden n. da se bo konferenca nadaljevala jutri 23 t. m. ob 10. dopoldne. ¥ Ženeva, 23. julija. Franoosko-itailijanski konflikt v interpir-l-amentarnn unnji se ie proti večeru 5e poostril Italijani so os+ah' neporaus+liVi. Baje so dobili navodila naravnost i/ Rima, dn ne smejo odjeniati. Minister Balbo, ki na-domesfeuje zunanjega ministra na raaoro- Avstrij"sko-madžarska trgovinska pogajanja Budimpešta, 25. julija. AA. Včeraj je izšel madžarski komunike o trgovinskih pogajanjih med Avstrijo in Madžarsko, ka pravi med drugim, da so razgovori pretekli teden toliko napredovali, da obstoji možnost zaključitve nove pogodbe. Avstrijska delegati so se vrnili na Dunaj, kjer so re-ferirali vladi o poteku pogajanj. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Spor v mednarodnem skavtskem taboru Varšava, 25. julija. A A. Listi javljajo, da je na mednarodnem taboru skavtov v Pamu v Estonska prišlo do neljubega incidenta. Litavski skavti so brez povoda docela neskavtski in netovariški izzivali svoje poljske tovariše s tem, da so na vhod v svoje taborišče obesili veliko sliko mesta Vilne in jo okrasili z litavsko zastavo. Vodstvo poljskih skavtov se je takoj pritožilo pri predsedstvu mednarodnega tabora, ki je odločno interveniralo pri Litovcih in zahtevalo, naj sčiiko odstranijo. Litovci tega niso hoteli storiti. Zato so poljski skavti sklenili, da zapuste tabor, vendar pa 60 na prošnjo predsedstva tabora izvršitev sklepa odgodili ra sredo. Predsedstva tabore je poslalo mednarodni skavtski centrali v London pritožbo proti postopanju Litov-cev. Smrt letalca Dumonda Pariz, 25. juJija. A A. Iz Ria de Janeiro poročajo, da je tamkaj nenadoma umrl znani letalec in letalski strokovnjak Santos Dumond. Pokojni Dum on d je bil eden izmed prvih pionirjev letalstva in se je tudi prvi dvignil pred kakimi 30 leti z letalom lastnega izuma v ztak nad Parizom. Zlato pero Macdonaldu London, 25. julija. AA. Tajnik lausann-ske konference je izročil ministrskemu predsedniku Macdonaldu, ki je predsedoval lausannski konferenci, v spomin zlato pero, s katerim so podpisali reparacijski dogovor. Otvoritev ofinrpijade Los Angeles, 24. julija, č. Predisedmik Koover ne bo otvoril olianpiiade, kakor je bilo prvotno določeno. Svetoval je, naj povabijo podpredsednika Curtissa, da otvori o! hrupi i a do. Curtiss je na to pristal. Olim-pijada bo otvorjena v soboto. Prostovoljno znižanje ptač v New Yorku Newyork, 24. julija. Newyorški župan Walker je pozval vseh 145.000 občinskih nameščencev, naj se odrečejo enomesečni plači, da bi se na ta način znižala bremena davkoplačevalcev. Teniška ekipa Francije proti Ameriki Pariz, 25. julija. AA. Po včerajšnjih tekmah za Davisov pokal med Nemčijo in Ameriko je kapitan francoske teniške federacije določil Ccchetta, Borotro, Brugno-na in Boussuja, da bodo zastopali francoske barve v izzivalnem kolu za Davisov pokal proti ameriškim zastopnikom, ki so zmagali nad Nemci s 3:2. Znani igrač La-coste je nenadoma cbolei, zato ne pride v francosko reprezentanco. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ea danes: Pretežno vedro, prehodno, a malo oblačno, zlasti podnevi, temperature bodo narasle. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrska depresija, ki je prevladovala v jugovzhodni Evropi, se je pričela umikati proti vzhodu. Za njo prodira anticiklon iz jusozapadre Evrope. Nad sevprnim Atlantskim ivannm se ie nnnovo otvorila depresija Spričo takšne izobaričnp razdelitve je pričakovati, la bo pri nas vreme bolj vedro in da bodo narasle temperature Pritisk je v splošnem narasel za 35 do 8 mm. najmanj v 'užnpm Primorju in v vzHodnih krajih nas^ države. Gibal se ie med 760 in 764 mm Temperature so padle za 1 do 2 stooinM v hrvatskem Zagorju, v vzhodnih krajih države in v južnem Primorju. narasle na so ?a 1 do 6 stopini v zapadni Hrvatski, v eor-n?em in srednjem Primorju. Dunajska vremenska napoved za torek: I V južnih Alpah in na vzhodnem robu Alp jasno in toplo. Italijansko vojaško letalo pri Mengšis Pilot je v megli izgubil orientacijo in pristal na naših tleh — Let tn pilot bosta brez posredovanja vrnjena Maši kraji ia lfudje S plavalnega prvenstva LPP Prizor z juniorske waterpolo tekme Ilirija : Kamnik. Ilirija je zmagala 9:0 in si priborila tudi prvenstvo LPP v waterpoln juniorjev V šole je mnogo poklicanih • • . Od osvobcjcnja do danes je bilo ustanovljenih 523 novih šol in se fe v veliki meri znižalo število analfabetov Ljubljana, 25. julija- Šolstvo ne spada !»amo v kulturno rubriko našega narodnega in državn^-a življenja. temveč tudi v socialno in to v toliki meri, da se otvarja z njim že posebno, od leta do leta večje pozornosti vredno poglavje. Naslednji statistični podatki lahko i to dovcl j "izločijo: Deseterica naših največjih mest: Beo-l grad z Zemunom in Pančevom, Zagreb, [Ljubljana, Skoplje, Sarajevo, Subotica, Novi Sad, Split. Maribor in Osijek, je imela v '.-preteklem šolskem letu skupno 43 popolnih ;'n 3 r<, -cp. lne srednje šole z -Vi 203 d:ja-jlri. Od teh odpade na moški spol 20.549, na (ženski pa 11.651, kar bi se reklo z dru-igimi besedami, da odpade na 7 učencev fcetvorica učenk naših srednjih šoL Kapaciteta srednješolcev v posameznih mestih (pa ie bila naslednja: Beograd je imel 8735 Srednješolcev (4882 moških, 3753 ženskih), Zagreb 6635 (4169. 2266), Ljubljana 4771 «2904, 1567), Sarrjevo 2854 (1957, 897), Ma-r 1Š71 (1340. 531), Split 1858 (1393, 1465). Skoplje 1773 (1031, 702), Osijek 1632 if974. 658). Subotica 1597 (1194, 4C9) in No-fvi Sad 1424 (815. 609). Razmerje po številu prebivalstva Beogra-(da, Zagreba in Ljubljane je približno 4 : !3 : 1, razmerje med številom srednješolcev fv teh mestih pa je 2 : 1. 5: 1, ali z dru-teimi besedami: Beograd je po številu pre-hivalstva štirikrat večji od Ljubljane, po ptevilu srednješolcev pa dvakrat večji, Zagreb pa je po številu prebivalstva trikrat fvečji o-i Liubljane, po številu sr ilnj^šol-fcev pa poldrugikrat večji. Razmerje med številom dijakov in dija-fkinj se zelo spreminja. Največji je procent '•lijakiMj v Beogradu in sicer 43"? od skup-n<=-ga števila srednješolcev, potem pa se Vrstijo druga mesta takole: Novi Sad 42 9 odstotka, Skoplje in Osijek 40%, Zagreb 135" o. Ljubljana 33%, Sarajevo 31%, Maribor 29%, Split 25%. Subotica 24% in tako lse vidi iz teh številk, da prihaja v srednje šo!p najmanj učenk v onih krajih, kjer je veliko premožnih posestnikov in trgovcev, »(ločim je največ dijakinj v krajih, kjer je med prebivalstvom mnogo uradnikov, malih obrtnikov in profesionalnega delavstva. Zanimivo je tudi to, na koliko prebivalcev odpade v posameznih krajih povprečno po 1 srednješolec ali srednješolka. V Ljubljani na 15, v Mariboru na 19. v Sarajevu na 21, v Splitu na 24, v Zagrebu na 28, v Beogradu na 29, v Osijeku na 36, v Skopljn na 43, v Novem Sadu na 49, v Subotici pa na 63 prebivalcev in je tako največ dijakov in dijakinj v Sloveniji Največje število dijakov ima moška gimnazija v Subotici. in sicer 1313. Nad 1000 dijakov in dijakinj imajo pa naslednje srednje šole: II. ženska realna gimnazija v Beogradu 1121, II. moška realna gimnazija v Beogradu 1109, I. moška realka v Zagrebu 1032, II. realna gimnazija v Mariboru 1153, moška realna gimnazija v Skopljn 1031, I. moška realna gimnazija v Sarajevu 1105, najmanj učencev pa imajo škofijska klasična gimnazija v Splitu (190) in ženska realna gimnazija na Sušaku (382). 111 manjših mest in trgov pa ima 117 srednjih šol s 47.310 dijaki in odpade tako na vsako šolo povprečno 406 dijakov- Razmerje med številom šol v povinci in šolami ▼ desetorici prej navedenih največjih me*t je 5:2, razmerje števila učencev pa 3:2. Provinca ima torej blizu trikrat toliko šol, v njih pa samo poldrugo pon.možitev dija-štva deseterice največjih mest. Razmerje med številom dijakov in dijakinj v provinci pa je 5 : 2 ali 4 dijakinje pridejo na 10 dijakov. V svojeznani knjigi >Naši socialni problemi* je pisatelj Slobodan 2. Vidakovic torej upravičeno posvetil obširnejše poglavje reformi šolstva in je tudi že iz te statistike razumljivo, zakaj je to poglavje v kratkem povedano, takole obdelal: Šolska reforma naj stremi za tem. da se ne ustvarja intelektualni proletarijat iz absolventov sred-šol, ki iščejo skoro vsi zaposlitve pri državi ali pri samoupravah Naše šole so v enem samem desetletju vrgle med nas nad pol milijona intelektualnega proletarijata in le ot-rijT 60.000 strokovno izobraženih mladih ljudi. • 1..7J.1 Prvi »jamski" nosorog jamski sicer ni, pač pa je padel v logaško jamo, kjer ga zdaj odkopavajo — Pojasnilo kustosa dr. Kosa Ljubljana, 25. julija. V nekem slovenskem dnevniku sem čital, da so našli v novi Logarjevi jami ostanke jamskega nosoroga. »Saperlot!« sem se udari! po pleši, mel naočnike, jih obrisal in fce enkrat prečita!. Res jamski nosorog! To knora pa v svet, da bo videl, kaj vse pre-čmore slovenska zemlja. Logatec bo zaslovel do skrajnih mej zemeljske oble po pr-vem in edinem jamskem nosorogu. Kako ga bomo krstili? Po diluvijalnem sibirskem nosorogu: Elasmotherium speiaeum scal-venicum Logari longaticiense. Če imamo jamske medvede, naj nam bodo priznani tudi jamski nosorogi. Če imamo bele, močvirske, indijske, afriške in druge nosoroge, dolge do 5 m in 2 m visoke, jim častno postavimo poleg belučiterija še našega slovenskega jamskega nosoroga. Ves vesel jo mahnem v muzej, da čestitam kustosu dr. Kosu za to edinstveno pridobitev, ki bo dvignila sloves narodnega •rmizeja in mu nosila vsako leto milijone za poset in odlitke. Pa se je nasmehnil gospod kustos moji navdušenosti in pripomnil, da je za ime še čas. Eno pa je gotovo da nova najdba ne bo imela pridevka speiaeum (Jamski), ker se je le slučajno prispe tila obema — nosorogu m časniku — ista nesreča, da sta padla v jamo. Jamskega nosoroga namreč ni bilo nikdar in nikjer na svetu. Logaški pa je morda sam padel v jamo ali ga je zemski usad potegnil vanjo ali pa si ga je naš praded pitekantro-pos slovenicus sam zavlekel v brlog za gostijo. Doslej je dobil muzej od logaške sekcije jamarjev štiri kočnike odraslega nosoroga, ki merijo v premeru dobrih 10 cm, in dva^ lepa bela zobka od mladiča, ki pa merita še vedno dobrih 5 cm. Logaška sekcija je pričela danes s pomočjo ljubljanskih članov jamskega društva pod strokovnim vodstvom prof. Ra-kovca z odkopavanjem. Delo je zelo deli-kafcno saj je treba varno izrezati najdišče kvader za kvadrom ali celo na mestu za-gipsati cele partije trhlih kosti. Delo bo stalo mnogo truda, vendar pa je najdba velikega pomena, ker doslej še niso našit diluvijalnega nosoroga južno od Save, čeprav je bil razširjen po vsej Evraziji. Njegove ostanke so našli v Aziji v severno-vzhodni Rusiji in nekaj redkih izkopanin v dolini Rena. Bila je to zavaljena redkodla-ka žival z e.nim samim rogom na gobcu 1 m dolge glave. Zahvalil sem se g. dr. Koso za ljubezniva pojasnila. Srce je bilo pa le žalostno, ker mi je odjedel »jamskega« nosoroga. Veliki prosvetni uspehi v Južni Srbiji Pomembna statistika srednješolskega dijaštva socialno poglavje Iz kulturnega r Skoplje, 25. julija. Po balkanski vojni 1012 je Srbija v južnih krajih našla v prosvetnem pogledu strašno zapuščen ost. Razen nekaterih večjih krajev je bilo med prebivalstvom okrog 93 odst. anavfabetov. Pod nekdanjo turško vlado sploh ni bilo prosvetnega probflema v obL'ki izdelanega državnega prosvetnega programa. Nekdanji turški oblastniki še v svojih domačih pokrajinah niso marali za šole, kaj šele, da bi se za raje brigali med srbsko rajo. V krajih, kjer je bila muslimanska večina, so obstojale verske, večinoma privatne šole. ki pa po svojem delovanju nikakor niso spadale v okvir smotre-nega narodnega prosvetnega dedovanja ter svojem i vencem t/udri niso ničesar nudile, kar bi predstavljalo kako vrednost za moderno življenje. V pnvem letu po osvobojenju je Srbija ustanovila na pravi neobdelani ledini že blizu 30 ljudskih Sol, to uspešno prosvetno akcijo pa je prekinila svetovna vojna in je tako Jugoslavija zatekla v prosvetnem pogledu v južirai/h krajih še vež ji nered in večjo pustinjo, kakor je bila po balkanski vojni. Bolgari so namreč v par letih svoje okupacijske oblasti z vso silo zatrli vse, kar so ustanovili srbski prosvetna delorvai. Z intenzivnim prosvetnim delom se je začelo že 1. 1918. in je v južnih srbskih krajih do danes zgrajenih že 523 novih ljudskih šol, ki jih obiskuje pod vodstvom 2178 učiteljskih moči po zadnji statistiki 110.053 učencev in učenk. Obnovile so se tudii mnoge, po balkanski vojtni ustanovljene šole in tako je nepismenosit padla od 95 odst. na 69 odst. Južna Srbija je od osvobojenja do danes napravila na pod ju šolske prosvete nepri- čakovano velik ki uspešen korak za kulturno izenačenje z drugimi pokrajinami. Prosvetnim zahtevam sicer ne odgovarja dosedanje število šoi im učnih moči, mnoge šole so, kar se tiče same ureditve, dokaj primitivne, učni načrta vsebujejo samo minimum od tega, kar je uveljavljeno v drugih pokrajinah z dobrim prosvetnim funda-mentom in z dolgotrajno sistematično prosvetno shižbo, pri vseh teh nedostafkih pa mamifestira poleg velikega prizadevanja šolskih oblasti in učnih moči tudi samo prebivalstvo s svojo dobro voljo velik napredek prosvete, ki je pomemben še posebno zaradi tesga, ker je dosežen na ozemlju, ki je bilo torišče tolikih Ijsutiih borb in kjer se je od sovražne strani storilo vse, da bi ostai narod odtujen kulturi in pro-svetL , *•! Danes ob 4, ln 9%. zvečer: OPERETA sijajne komike. zabave; P Mamselle Nitouche V glavnih vlogah Any Ontira, Georg Aleksander, Oskar Kari weis, Hans Junkermann Paramount zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 Jože Pogač ar, ravnatelj zavarovalnice Koyal Excliange ▼ Ljubljani, naš popularni športnik, se je včeraj popoldne pri vožnji z avtomobilom ubil blizu Mednega. Poročilo o njegovi tragični smrti priobčujemo na drugem mestu Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tragična smrt mladenke Hrastnik, 25. julija. V soboto zvečer je našia smrt pod tovornim vlakom, kj vozi okrog 19. iz Hrastnika proti Trbovljam, 231etna Ema Čepinova. pomočnica v brusilnici steklarne. Prej zdrava hi vesela mladenka je bila zadnje čase zelo potrta, a je v soboto dopoldne še delala v brusilnici in popoldne je pomagala doma svoji 621etni materi, pripravila je v»-čerjo za vso družine Okrog 18. pa je dejala, da gre na sprehod. Napotila se je proti Klembasu in od tedaj je niso več videli žive. Ko je vlak povozil nesrečnico, je bila o tem takoj obveščena hrastniška železniška postaja in so truplo, ki je bilo popolnoma razkosano, prinesli v mrtvašnico pokopališča v Dravi. Šele v nedeljo so po obleki spoznali Emo Čepinovo. Mladenka je šla. kakor je ugotovila komisija, sama v smrt in sicer zaradi razočaranja v ljubezni. Zaradi skrbi in srčnih bolečin se je je lotila duševna depresija. K duševni bolezni je bila najbrž že nagnjena, ker se tudi njen brat zdravi v umobolnici. Nesrečnico bodf» pokopali v Dragi nad Hrastnikom. Prebivalstvo obžaluje tragično usodo dobre in pridne mladenke ter sočustvuje z njeno hudo prizadeto rodbino, zlasti pa z materjo, kateri je bila dobra hči največja opora. Huda nesreča mladega akrobata Celje, 25. julija. V nedeljo popoldne in zvečer so priredili v Vojniku trije akrobati-amaterji in neka akrobatka iz Celja javne produkcije na žici. ki so jo napeli med nosojilnično hišo in Kaševo gostilno. Popoldne je produkcija potekla povsem gladko. Zvečer pa se je pripetila med izvajanjem vratolomnih točk nesreča. Ko je 161etni Anton Mlakar iz Cepine pri Ljubečni, prikrojevalni učenec pri Rudolfu Pajku v Celju, ob 20.15 absolvi-ral svojo točko, prišel preko žice na oder na strehi, odložil drog za vzdrževanje ravnotežja in se hotel prikloniti občinstvu, se je z glavo dotaknil električnega voda. V trenutka se je močno posvetilo, fant pa je strmoglavil 12 metrov globoko in priletel x glavo na pločnik. Obležal je nezavesten s prebito lobanjo v mlaki krvi. Slučajno se je tedaj pripeljal mimo celjski okrožni zdravnik g. dr. Hočevar, ki je ponesrečenca obvezal. Kmalu nato pa je že prispel iz Celja reševalni avtomobil, ki je prepeljal Mlakarja v bolnico. Nesreča se je pripetila najbrže zato, ker je nekdo ugašal in prižigal veliko električno svetilj- ko. zaradi česar je Mlakar izgubil orijenta-cijo. Nesrečo je povečalo dejstvo, da pod žico ni bila razpeta mreža, ki so jo pomočniki akrobatov držali v rokah. Preiskava bo dognala, kdo je zakrivil nesrečo. Stanje ponesrečenega Mlakarja je zelo resno in se mladenič še vedno ni prebudil iz nezavesti. Koloraditls Nova bolezen na deželi I Ljubljana, 25. juKja. Kakšna bolezen je pa spet to? Ali je nalezljiva? Morda celo v sorodstvu s Kolero? Komaj 14 dn iije stara koloraditida, pa je menda že vsa dežela okužena. Spada v vrsto duševnih bolezni (psihoz, kakor praivi-jo zdravniki). Ubogi bolniki, ki jih je napadla, prično hoditi na polje in zbirati najrazličnejše hrošče od velikega rogača do božjega volka in vse mogoče gosenice. Tisti gospod, ki ima pri »Jutru« živali in — Kako se je branimo mrtvagkoglavca (acherontia atropos). Se- dajle v juliju in avgustu jo najdemo na krompirjevki. Je namreč le rastline iz krompirjevega rodu. Slovenci pravimo tej gosenici boginja (v Savinjski dolini bo-gilja). Zakaj pa se ji tako reče? V Ple-teršniku beremo pod boginja — 1. božiča 2. prerokinja, 3. neka gosenica. Kmet jo je imenoval boginjo zato, ker gre o njej vera, da se vidi iz njenih hrbtnih marog, kako bo s prosom in ajdo. Če je mnogo rjavih pik, bo plenila ajda. če pa prevladuje- njsUSme čez, kar ne ve, kam bi z vsemi termi zakladi, ki prihajajo dnevno s pošto. Prorvi, da bo napravil Noetovo barfco za vso to golazen. Danes ga je na primer pozdravila že na vse zgodaj pošiljka z zelene Štajerske: 13 om dolga rumeno-zelena, kakor prst debela gosenica e cikoakasitimii mar rogaimi po hilbtu, na glavi pa rog kakor sam bognastvonuj; leži v škatli v zeleni krompirjevki. Zraven pa tole pismo: »Ujel sem jo danes 24. julija na svoji nljifvi, kjer mi je obža4la v nekaj urah 6 velikih krompirjevih sadik, dočim je ostalo rarzlično zelenjavo pustila v miru, dasi je posajena v bližini. Pregledal sem vse naokrog po krompirju, a nisem našel niti drugih sadik poškodovanih, niti ne gosenic v njeni bližini, zaradi česar sklepam, da je mogla od daleč priti in je krompirju posebno nevarna, ker običajne naše gosenice ne jedo krompirja, posebno ne v bližini vrtov. Prosim, da se po možnosti ugotovi, kakšne vrste je gosenica, ki Vaim jo po-Š::1/jam na ogfled, če je res trudi za znan?rtvo kal j posdbnega. Pri nas ni še nrhče nikoli vadeC takšnih gosenic.« Nič se ni čuditi pošiijatetjevi skrbi, saj takšne zveri se Slovek lahko ustraši. Res. velika je in celo rogata, nevarna pa ni. Po«1ana žival je namreč gosenica precej redkega, največjega našega ponočnjaka jo rumene, bo pa metev obilna. Za letos prerokuje boginja dobro metev, za ajdo pa slabo obeta. Da spet up lahne hrošča rs-ka poplava m se zabrami širjenje kolora dieti de, ki jo je povzročilo pisanje in poročanje o koloradskem hrošču, ki uiničuje francoske krom-pinjeve nasade, prinašamo še enkrat sliko tega škodljivca. Na krompirjevki je naslikan koloradski hrošč v naravni velikosti, poleg pa povečan kakor tudi njegova ličinka. Hrošč je rta videz prav nedolžen, 1 om dolg, ruimenordečih kril, ki ima vsako po pet ornih prog od glave do zadka. Samica leže na kropirjevko jajčeca v kupčkih po 60 do 100 skupaj. Ko se izležejo ličinke, so prav male, dorasle pa merijo dober cm. Te ličinke so baš pravi škodljivci, ker vso kroimpirjevko požre, da ne more rasti gomolj. r Za naše kraje ne preti zaenkrat opas-nost pred njim, vendar pa je dobro, da pazijo naši kmetje na objedaivce krcmpriT-jevke. V Nemčiji se je koloradski hroš5 že trikrat pojavil sredi zdravih nasadov, pa so ga po kmeteki pazljivosti takoj odkrili in ga v enem letu uničili. Če kdo najde kakšnega sumljivega škodljivca, naj ga pošlje z rastlino vred kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Dunajiska cesta. t Jutranji izprehod okoli slatinskih vrelcev Rogaška Slatina, 25. julija. Krasno poletno jutro. Solnce sije z vedrega neba in obžareva okoliške griče in strehe visokih hotelov. Na promenadi je še hladno, prijetno. Bolniki se točno drže svojih zdravniških pred ni sov. pijejo zdravilno vodo pri Štiri ji, Templu in Donatu ter se sprehajajo. Pozdravljajo se znanci, razgovarjajo o boleznih, zdravnikih in sploh o vsem, kar jim pride na pamet. Kritiku-jejo restavraterje. češ tu je bolie. drugi zopet, da je tam bolje. Največ jih je bolnih na želodcu, potem slede oni s črevesnimi in žolčnimi težkočami. Mnogo jih je s sladkorno boleznijo. Prve noči sne navadno izvrstno, čez teden dni tožijo zaradi nespečnosti. LTgibajo o vzrokih. Krivo je vse. samo v reakcijo, ki nastopa po par dneh zdravljenja, ne verujejo. Zdravnik si beli glavo, povprašuje glede hrane, vode, kooeli toda ne najde vzroka. Zato jih tolaži, naj potrpe le še nekoliko dni in vse se bo spet povrnilo, tek in spanje. Nekateri celo trde, da jih voda zapira, ne pomislijo T>a. da ie ne znajo piti in da je temu vzrok velika sprememba dijete, dolga vožnja, klima, kar vse vpliva na črevo, posebno če inklinirajo k zaprtiu. Ne unajo si popiti čašice hladnega Donata, zdravnika ne vprašajo, ker sami vse boljše vedo in znaio, taktično pa štedijo tam, kjer ni na mestu. Zvečer pa sedijo dolgo v — baru. Toda kriva je — voda. seveda! Okoli 8. ure zjutrai prihajajo takšni za-snanci iz svojih ležišč, med tem ko so po-«lušni bolniki že davno v kopalnicah. Vendar moramo tudi take imeti, drugače bt bile vse kabine zasedene samo v zgodnjih urah in bi konalni moistri nrodaiali dolgčas v noznejših urah. Videti je. da je Rogaška Slatina ustvarjena za vse. za bolnike in letoviščarje. Prvi hočejo miru. drugI veseliačenja. Komu naj se ugodi? Naravno, da tistim, ki so v pretežni večini, saj sami skrbe za to. da pridobe i bolnike in tako so slednjič vsi zadovoljni. Prvi plešejo, drugi gledajo. Vsi so veseli, edino operni kapelnik, nad vse simpatični Neffat. ie resen pri ^vojem vzvišenem_ poslu, toda menda samo takrat. Vsi ga imajo radi. saj tudi ne skopari z lenimi komadi in da še rad kaj novrh. Zelo živahno je letos v dvorani, kjer pleše mladina in starina, še boli veselo pa je raifnje na parketnem podu zunaj pred godbenim paviljonom. Rogaška Slatina se letos ponaša z odlično publiko. Videli smo med prvimi gosti patrijarha Varnavo. mariborskega škofa dr. Kar'^ zagrebškega nadškofa dr. Ba-uerja. divizijskega generala Dimitrijevida. ameriškega pisatelja^ in rojaka Lojza Adamiča s soprogo. Srečka Tešiča, predsednika glavne kontrole iz Beograda, senatorja Iva- na Hribarja, ameriškega trgovca Krm poti-ča, seveda budi najstarejšega kopališkega gosta Jeana Schreva iz Ljubljane in še mnogo drugih uglednih mož. Vidi se da ima Rogaška Slatina tako privlačno silo, da je niti kriza ne omaje; res pa je, da' imajo privatniki še sobe na razpolago, med' tem ko so zdraviliške sobe močno zasedene. Gostje ne morejo prehvaliti zdravilna vode slatinskih vrelcev Grenčica Hunyadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstva Ženske čakajo na podporo; Slika z Borze dela Ljubljana, 25. julija. , Enkrat na teden izplačujejo na Borzi dela podpore brezposelnim delavcem. Prav za prav to niso podpore in miloščine, temveč kupljena pravica, zakaj podporo dobi le delavec, ki je bil za svoje prispevke zava-rvan pri OUZD, ki je torej delal, ko je imel priliko, in ki ni brezposeln po poklicu. Katarakt čez katerega je lani in letos zaplulo svetovno gospodarstvo, je povzročil tudi socialno katastrofo mnogih naših delavskih družin. Pri takem vsakoteden-skem izplačevanju podpor brezposelnim delavcem se najbolj odražajo te tihe, pretresljive tragedije. Med petdesetimi, ki čakajo na podporo, sta si dve revni ženski priborili majhno »protekcijo«, namreč da sta prvi na vrsti. Prva pove, da je bilo njenega moža sram priti prosit podpore, ker še nikoli ni prosil in je vedno delal, zdaj pa je brez posla m doma ni niti denarja za sol niti soli. »Koliko imate otrok?« — »Deset in sami majhni so.« Zaradi tolike družine je prejela 168 Din podpore za teden. Vsa vesela je svoj prazni cekar stisnila pod pazduho — ter z Borze dela stekla naravnost na živilski trg, samo da bo lačna družina čimprej prišla do kosila. Samo petkrat bo še imela pravico do te podpore, potem ji Bor-ea dela po predpisih ne bo mogla ničesar več dati. Druga »protežiranka« pove. da ima »samo« pet otrok, zato pa moža, ki je zbolel za pljučnico in vnetjem reberne mrene, odkar je glad v družini. Tudi ta je s cekar-jem precej odhitela na trg. Proti temu »protežiranju« pa je protestirala tretja ženska, češ da se njej prav tako mudi. doma ima osem mesecev starega otroka, katerega je samega zaklenila v sobo. Ženske so ženske, ženskim prošnjam je težko odreči, posebno kadar so v resnični stiski, in tako je tudi ta tretja pred vsemi drugimi prišla na vrsto. Za ženskami pa so se razvrstili možaki. Ti so bolj skopih besedi, malo sram jih je, da morajo svojo stisko, v katero so zašli brez svoje krivde, dajat? na uradni zapisnik; starci in mladeniči, pa spet ženske in močni, zdravi možje. Tako je na Slovenskem Narodu«, tako da bodo mogli oni, ki jim bodo srečke izžrebane za majhen dobitek, srečko takoj zamenjati in nadaljevati igranje na visoke dobitke Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 • Štipendisti francoske vlade. Med dragimi so deležni štipendij, ki jiih je razpisala francoska vlada za študij na francoskih visokih soleh: Lelja Fermevčeva, Stanko Logar in Veljko Gortan za filozofske študije v Parizu, Branko Ahijeviič /.a juri-dično fakulteto v L-vonu, Fran Novak za radijski zaivod v Parizu, Josip Kuralit za elektrotehnične študije, Irena Bocak za pravne študije v Parizu. Anton O-ovirk za filozofske študije, Vladimir Antolek in Drago Sij&nec za glasbene študije, vsi v Farizu, Josip Sodja za filozofske študije v Grenoblu, Zvonimir Kocjan za filozofske, Ljudevšt Ceslar za teološke študije, Zvonn-mir Požgaj za arhitekturo. Stane Mebhar, Božena ŠlumPntm!ka« za nabavo vozovnic brezpredmeten, ker v pozivu navedene vozovnice niso veljavne, čakajte tozadevnega poziva zadruge. Zadruga avtobusnih podjetnikov. ♦ Opozorilo lastnikom motornih koles. V smislu razpisa ministrstva financ z dne 14. t. m. morajo imeti vsi lastniki motor^ nih koles od 1. L m. dalje pri sebi prometne knjižice, izdane od pristojne davčne uprave in odobrene za uporabo od urada kjer Je bilo vozilo registrirano. Lastniki teh vozil, ki bi na vožnji ne imeli pri sebi predpisanega odobrila, bodo za vsak primer kaznovani z globo 100 Din. Vsi varnostni finančni organi so prejeli nalog, da Izvajajo zadevno kontrolo nad vozili. ♦ Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. ♦ Kupujte blago na obroke le s pomočjo Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. Dobiva st v vseh Ulcarnah Odobreno od Min. ««. pelilikr ia rdraWa S. t?K1.30.». 1*32, Iz LpMiane u_ Policijski upravnik g. Vekoslav Keršovan se Je vrnil z rednega dopusta ln zopet prevzel posle uprave. u— Naval na bolnico. V sploišno bolnico prihaja čedalje več bolnikov. Do pretekle nedeljo je bilo letos sprejetih skupno že 12.2S0 bolnikov. Lani se je zdravilo v bod-nici 18.000 bolnikov, a kakoT kaže, bo letos to število do konca leta zmatno preko-raioeno. Zlasti veliko prihaja v bolnico bolnikov z dežele Lz prav oddaljenih krajev. Zdaj je na zdravljenju tudi veliko število šolskih otrok, da jim operirajo mandlje in idpravijo tudi morebitne druge nadloge u_ Sv. Jakob se je dobro izkazal. Za sv. Jakoba priklpi poletna vročina do viška Tako vsaj so pravili naša starši in dedje; v naših časih pa menda stare re-čenice več ne drže tako trdno. A se je sv. Jakob letos navzlnc nesolidnim časom prav dobro izkazal. Nedeljski sever, ki je bil mrzel in oster, je pomedeloblake, ohladil zrak in nam pričaral lepo poletno noč. Zjutraj je bilo nebo povsem jasno in je grelo že jutranje solnce. Barometer se je dvignil na 763.8 ter je zarana znašala temperatura 12 stopinj, živo srebro pa se je hitro dvigalo in nastopila je res poletna vročina. Zlasti so jo čutile žanj-lce in vsi, ki so imeli dela na solncu. Najlažje so jo pač prenašali kopalci, ki so se pa morali sproti ohlajati v vodi. u_ Z novim izletniškim vlakom se je v nedeljo peljalo na Dolenjsko ln t Belo Krajino 209 izletnikov, vrnilo pa se jih je zvečer v Ljubljano 189. Da udeležba ni bila večja, je pač bilo krivo slabo vreme v soboto zvečer in ponoči. Pa tudi tik pred prvim smo. Toda izgledi so dobri, da se bo dolenjski izletniški vlak letos uveljavil. u— Ko vse odreče. Tragičen dogodek je včeraj popoldne baš na Kongresnem trgu spet enkrat nazorno pokazal, kako slabo fu.nkcijonira skrb za sočloveka v veliki nesreči. Ko je revežu odrekel razum, je odreklo sploh vse, kar spada med naloge skupnosti, da bi se na eni strani revežu čimprej pomagalo, na drugi strani pa da bi se zavarovali pred njegovim izbruhom blaznosti sostanovalci in pasantd na trgu, ko je nesrečnež vse, kar mu je prišlo pod roko, razb;jal ter med divjini kričanjem metal na trg. Ob dveh nekako se je to začelo in cele ure je trajalo posvetovanje in posvetovanje: kdo, kako In kam naj bi spravili nevarnega umobolnika. Oddelek za umobolne je poln, reševalci brez naročila bolnišnice ne prevažajo umobolnikov, bolniki ne snadajo v policijsko področje — in tako lahko umobolnl nesrečnež ubije sebe ali pa še prej koga drugega ln njegovo besnenje lahko posluša, kdor hoče, da bo splošno znano, kako slabo smo pripravljeni na take primere nesreč. Da bo oddelki za umobolne prenapolnjeni, je že stara stvar, vsakakor pa je tudi potrebno misliti na to. da še nobena bolezen nI in tudi gotovo ne bo uravnavala svojih nana-dov po razpoložljivih prostorih v bolnišnicah. če komu odreče um, bi se pač ne smelo spet in spet videti, kako odreče tudi dolžnost zdravstvenega skrbstva. u— Čedalje več berafev. V teku sobote in nedelje so aretirali v Ljubljani in predmestjih 14 beračev Baraštvo se je v Ljubljani zadnje čase spet močno rae-lem dnevu še naseldnje: Tat se je splazil povsem neopaženo v stanovanje v I. nadstropju, ne da bi ga kdo v hiši opazil. Nobene od obeh stanovalk ni bilo tedaj doma. Ko pa je ogč. Jegličeva prišla domov okrrg pol 11. ure, ni pri vratih, ki jih je tat za seboj previdno spet zaklenil, opazila nič sumljivega, zato se Je najprej nekaj časa mudila v kuhinji in šele čez čas "šla do opravkih v spalnico, kjer je na svojo grozo odkrila vlom, odnosno tatvino, še isto dopoldne pa so v kleti hiše št. 9 v Vrhovčevi ulici našli prazno listnico, ki jo je bil tat odvrgel. u_ Pri m arij dr. Jenko ne ordinira do 29. avgusta. H_ Društvo »Tabor« _ pevsld odsek bo imel skupno vajo drevi ob 20. v predsobi telovadnice na realki (Vegova ulica). Bliža se nastop v Laškem, zato -vsi in točno!. Iz Maribora a— Obrtniško predavanje. Na obrtniškem predavanju, ki bo t nedežjo 31. tega meseca ob 9. dopoldne v mala orvorani Narodnega doma, bo generalni direktor g. Mf lan Dragic poročal med drugim o poslovanju Obrtne banke ter o obrtniškem kreditu v Slovenija in na splošno. Na sestanek so vabljeni obrtniki-delničarji in vsi ostali obrtniki. Ker je ta sestanek kakor tudi poročilo g. Drag i da o današnji gostpodarski priliki zelo važno, se pričakuje številno obrtniške udeležbe. a— Vrnitev dekliške pofitni&e kolonijo Pomladka Rdečega križa. Dekliška počitniška kolonija, ki je bila na štiritedenskem bivanju v Bakarcu, se vrne jutri v sredo. Vodstvo vabi starše, da pridejo omenjenega dne ob 1130 k sprejemu svoje dece. a— Znižan proračun okrajnega cestneg3 odbora. Banska uprava je po predlogu finančnega ministra znižala nekatere postavke v proračunu mariborskega okrajnega cesrtnega odbora. Tako je bil med drugim tudi znižan predviden dodatek davkov od direktnih 32 odst. na 15 odst. Spričo znižanega proračuna bodo morali nekatera dela opustiti. Na zadnji seji okrajnega cestnega odbora je b?Io sklenjeno, da 6e bo pričelo z nadaijevaajem gradnje pohorske ceste ki ceste do Sv. Petra že te dni. a— Jubilej planinske koče na Klopnem vrhu. Letos je poteklo 10 let, odkar je mariborska podružnica SPD o tvoril a na Klopnem vrhu planinsko kočo. Podružnica sa namerava spomniti jubileja začetkom avgusta in prirediti pri koči veliko planinsko slavje A— Napad. Včeraj zjtttrarj m neznani moštoi napadli 28 letnega dnevniČarja Ignaca Senekoviča v Peklu in ga hudo obdelali z noži. Oble!ali so ga tako, da je nezavesten in ves krvav oWeža! na cesti, kjer so ga našli ljudje, ki so sli v mesto. Z rešilnim avtom so ga. spravili v mariborska bolnico. Iz Celfa e— Obrtniško predavanje. V soboto zvečer se je vršil v restavracijskem salonu Celjskega doma sestanek obrtnikov iz mesta in ckolice, ki je potekel ob izredno številni udeležbi prav lepo. Sestanex je otvoril g. Stojan Holcbar, predsedoval pa je podpredsednik poslovnega odbora ljubljanske Obrtne banke g. Ravnikar, tesarski mojster iz Ljubljane. Na sestanku je predaval generalni direktor g. Milan Dragič o poslovanju Obrtne banke in o obrtniških , kreditih. Povdarjal je, da Obrtna banka za- , enkrat zaradi velikih stroškov ne moro i znižati obrestne mere in da je likvidna, < ko da lahko brez ovir izplačuje kredite. Pozval je obrtnike, naj se oklenejo tega I zavoda. G. Golcgranc iz Celja je izrazil že- > ljo, da bi dala Obrtna banka Trgovsko-1 obrtni zadrugi večji kredit na razpolago,, kar je g. generalni direktor tudi obliiibiL i Ta kredit se bo obrestoval po 8 in po? e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in clkolico bo 2. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici mestnega G remija trgovcev v Razlagovi ulici 8. e— Dve tatvini koles. Posestniku Karlu Podbregarju z Vranskega je včeraj okrog , pol 11. dopoldne nekdo ukradel črno ple- , skano meško kolo znamke »Steyr« iz veže davčne uprave. Mesarju Ferdinandu Deč-manu ml. iz CJelja pa je v nedeljo 24. t. rn. ob pol 12. dopoldne nekdo izmaknil izpred neke trgovine v Gosposki ulici 1500 Din vredno moško kolo znamke »Kosme s«. Svari se pred nakupom. e— Dve nesereči. Pretekli petek popoldne ata peljala z vozom v celjsko javno bolnico svejega 14-mesečnega bolnega sinčka Jožeta dninar Franc Vovk s Ponikve ob južni železnici in njegova 36-letna žena Neža. V bližini Sv Jurija ob juSni železnici pa se je konj nenadoma splašil in prevrnil voz. Vri trije Vovkovi so padli na cesto. Dočim sta zadrbila Franc Vovk in njegov sinček le nekaj lažjih poškodb po glavi in rokah, je obležala Neža Vovkcva na tri cesti s prebito lebanjo. Prepeljana je bila v celjsko bolnico, kjer ji zdravnik' skušajo rešiti življenje. — V nedeljo je obtičala med jedjo ostra kost v grlu 36-letni Mariji Močnikove iz celjske okolice. Pomoč je morala poiskati v bolnici, kjer so jI kost odstranili. e— Srečke V. razreda so prispele tn jih čim preje obnovite, žrebanje bo že 9. avgusta. VSAK NAROČNIK »JUTRA« jc zavarovan za 10.000 dinarjev! Z Jesenic ■— Pobalinstvo. Zadnje čase ne daje gotovim nočnim razgrajačem žilica miru. Tako so na šetališču ob Prešernovi ulici že ponovno razmetali in vrgli čez plot vrtne klopi, ki jih je t« namestilo olepševalno društvo, enako pa so tudi na drugih krajih polomili cestne ograje in napravili lastnikom precej škode. Taki ljudje, ki kažejo pod zaščito teme svojo moč in korajžo, so res potrebni primerne pokore. Iz Ptnla j— Glede požarne katastrofe pri g. Deng-gu popravljamo naše včerajšnje poročalo v toliko, da je prva zapazila ogenj Celottije-va kuharica ter zibudila prebivaSce. Na pomoč sta došli s svojima motornima brizgal nama tudi gasdilni društvi iz Spuhelj in iz Haijdine. Neki gasilec je zadobil pri gašenju manjše opekline. Preiskava o nastanku ognja je v polnem teku. j— Nevihta s točo. Po neznosni vro&ni in veliki suši 90 6e preteklo 6oboto vendar zgrnili težki oblaki nad Dravskim pol i cm. Nastala je huda nevihta, med katero je padala debela toča v smeri od Podlehnika, Jurovce, Zg. Pristave in preko Haloz. Povzročena škoda še ni ugotovljena, vsekakor pa b«o precejšnja, tudi že glede na to, ker so polja že dosedaj zaradi suše veliko trpela. j— poset gT«ftkega veslaškega kluba. V sredo se je mudila v Ptuju večja skupina pportnilkov veslaškega kluba iz Gradca pod ■vodstvom g. Riecka. Prispeli so po Dravi iz iLienza na Toplaškem pel ju v zložljivih 4 dvosedeCuJh tn 8 enosedežnih čohrfti. Potrebovali so za vožnje iz Lienza do Ptuja Sest dni. Med vožnjo so ad ogledali razna večja mesta ob Dravi, kakor Beljak, velike električne naprave na Fali in Maribor. Ptuj je bil njihov cilj, kjer so svoje čolne potegnili iz Drave, jih zložili in se z vlakom vrnili v Gradec. Športniki so bili zelo navdušeni nad romantično lepoto Dravske doline in nad zgodovinskimi znamenitostmi Ptuja. Iz Slovenfgradca ag— Riziko dela. Helena Skratkova, dekla pri nekem posestniku v Ojstrici, je pri rezanju krme prišla z roko v slamorezmoo, katera ji je na levici odrezala dva prsta. Primožič Franc, dninar iz Lokovioe, je pri spravljanju 6ena padel s skednja in si težko poškodoval obe roki. Planinšec Franc, posestnik v št. Ilju pod Turjakom, je bil zaposlen s sekanjem drv Med delom mu je nenadoma padla sekira s t oporišča in ga ranila v levo nogo. Vsi ponesrečenci so bili prepedijamri v tukajšnjo bolnico. sg— Osebna vest. Bolezenski dopust je nastopil v svrho zdravljenja na zagrebški kliniki starešina tukajšnjega 6odišca gospod Ivan Romold. Za česa njegove odsotnosti ga nadomešča g. Milan Tominec. sg— Nezgoda kolesarja. Navodnik Mihael, hlapec pri posestniku Kralju v Vuh-redu. se je s kolesom peljal proti domu. Nenadoma mu pridirja nasproti motociklist, kateremu se je imenovani umaknil na kup gramoza, pri čemer je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil desno nogo. ospoitar Izvajanje gradbenega zakona n.* Tehnični predpisi Znaten del pojasnil za sestavo gradbenih pravilnikov je posvečen tehničnim predoi-som za posamezne elemente zgradb. Po predpisanih normah za dopuščene napeto-gradbenega materijala in za obremenitve gradbenih konstrukcij se morajo za vsako banovino ali za posamezne dele banovin predoisati vrste materijala, ki se lahko uporabljajo, in način uporabe, kar je treba vnesti v gradbeni pravilnik. Temelj zgradbe mora biti od trdega materijala, ki ne razpada v vlagi ali vodi. Ja-kost mora vstrezati obremenitvi zgradbe- Debelina glavnih zdor od opeke (novega formata) mora znašati pri pritličnih zgradbah ali pri na višjem nadstropju večnadstropnih zgradb: 1. 25 cm (= 1 dolžina normalne opeke) če globina prostora ni večja od 4 m; 2. 38 cm (= 1 in pol dolž. opeke). če znaša globina prostora 4—6.5 m; 3. 51 cm (—2 dolžini opeke), če znaša globina prostora 6.5 do 8.5 m; 4. 64 cm (=* 2 in po: dolžine opeke), če znaša globina prostora 8-5 do 10 m. Pri večnadstropnih zgradbah, se morajo glavni zidovi, na katerih ležijo st~opi. v vsakem nižjem nadstropju razširiti za 13 cin. Ako se upora b-liaio oboki od opeke med železnimi novači ali stropi od armiranega betona odn druge novejše konsT-ukcije. tedaj se morajo glavni zido7i le za vsako drugo nadstropje navjdol razširiti za 13 cm. Zunanji tidovi, ki ne nosijo stropov. _ mora io biti debeli 25 cm. Pregradni zidovi morajo biti debeli 25 cm, če služi io za od-delitev posameznih stanovanj, skladišč ali trgovin, sicer pa 13 cm. Zidovi od plošč od cementa ali mavca morajo biti debeli 8 cm, če služijo za oddelitev posameznih stanovanj. skladišč ali trgovin, sicer pa 5 cm. Zidovi od mešanega materijala (opeka ln kamen ali samo kamen) morajo biti 13 cm debelejši, kakor zidovi od opeke. Zidovi od betona se gradijo v debelinah, ki se dobijo iz statičnih računov. Glavni kletni zidovi morajo biti napravljeni od kamna, opeke ali betona in morajo biti 15 cm širši kakor pritlični zidovi. Le pri pritličnih stavbah so kletni zidovi lahko enaki pritlič. zidovom. Zidovi v prekatju (na brano) morajo imeti okrog 15 cm debeline- Lesni deli morajo biti na notranji strani na vsej površini ome-tani. Glavne črede teh zidov morajo imeti dimenzije 13-13 do 15-15 cm Požarni zidovi mora>o biti v debelini 1 ooeV:e in se morajo zgraditi ob sosednih zgradbah in v dolgih zgradbah v razdalji 30 m ter morajo biti sezidani 30 cm nad strešno površino. V teh zidovih ne smejo biti nikaki leseni deli. ki bi bili zunanji površini bližji od 20 cm. Vsaka zgradba mora imeti svoj požarni zid. V gradbenih pravilnikih ee imajo odrediti vrste naselja (gradbene cone), v katerih se lahko postavijo zgradbe s stropovi od lesenih konstrukcij. Opaž na stropnikih se mora nasuti z 8 do 10 cm debelim, popolnoma čistim in suhim slojem materijala fpeska) brez organskih sestavnih delov. Pri več kakor trinadstropnih zgradbah za stanovanje kakor tudi pri javnih zgradbah brez. ozira na število nadstropij mora biti krovni strop od armirane betonske konstrukcije. Najmanjše višine prostorov go določene že v gradbenem zakonu (stanovanja v su-terenu in v mansardi 2 50 m. v pritličju 3 metre, v nadstropiih 2.80. trgovinske in obrtne obratovalnice v pritličju 3.50 m, kavarne in večji javni lokali 4 metre). Strehe morajo biti pokrite z negorljivim gradivom- Vse zgradbe, ki so višje '*d 6 ra in imaio nagib krovne površine nad 25 stopinj, morajo imeli na krovu ograjo za zadrževanje snega, matermla ali deavcev. To se mora napraviti tudi na starih zgradbah. kadar se poornvlja krov ali pa se izvršijo večin popravila. Višina take ograie mora biti 4*> cm. Vse zgradbe morajo imeli ob strehi žlebove za odvnianje vode preko odvodnih cevi v kanalizacijo. Vsaka zgradba na več nadstropij s stanovanjskimi prostori ali delavnicami mo-;a imeti vsa i eno stnnnišče s stopnicami i' negorljivega materijala. V enonadstropni'1 enostnnovaniskih zgradbah se smejo dovoliti tudi lesene stopnice. Vsako glavno stopnišče mora imet? med dvema nadstropjima vsaj en podest. Ograia na stopnišč-i mora biti najmani en meter visoka. Višina (v) in širina (š^ stopnice morata imeti dimenzije po enačbi 2 v + š = 61 do 65 cm. Stopnice v pritličnih • in enonadstropn;h zgradbah ter v poslednih dveh nad=tropiih večnadstropnih zgradb moraio imeti najmanj 1.10 m koristne dolžine, v vsakem nižjem nadstropju pa 10 cm več. Stopnice v klet ali podstrešje, kjer nihče ne stanuje) moraio biti dolge vsaj 75 cm- Pri glavnih stopniščih moraio bili stopnice njrirr-i 16 centimetrov visoke in 29 cm široke, pri spo • Glej jJutro« od 24. julija. rednih stopniščih 18 in 26 cm in pri kletnih ali podstrešnih stopnicah najmanj 20 in 25 cm. Dimniki se morajo izpeljati navpično (v izjemnih primerih z največjim nagibom 30 stopinj). Končati se morajo najmanj 50 cm nad slemenom in najmani 1 m nad površino krova. Vsako nadstropje mora imeti svoje dimnike. V en dimnik s premerom 15 centimetrov se ne sme izpeljati več nego 3 normalna ognjišča. Kdor zida višio zgradbo od sosedne mora na 9voje stroške dvigniti sosedni dimnik do potrebne višine. Odprtine za čiščenje morajo biti zaorte z dvojnimi železnimi vratci (deb. 4 mm, velikost 38-38 cm) Zunanje strani dimnikov moraio biti oddaljene od lesenih delov zgradb najmanj 5 cm. Glede števila nadstropii dopušča zakon v gostem naselju največ 5 nadstropij v glavnih ulicah in 4 nadstropja v stranskih ulicah, v srednjem naselju največ 4 odn. 3 nadstropja, v redkem naselju pa 3 odn. 2 nadstropji- V trgih se smejo postavljati zgradbe z naiveč 2 nadstropjema (vse nad pritličjem). Mansarde se pri tem ne štejejo. Balkoni in erkerji se lahko dovolijo v ulicah, ki so širše od 10 m in v višini od najmanj 4 m nad hodnikom. Izpad sme znašati največ 1.20 m. Portali trgovin gredo lahko preko ulične linije z izpadom od 1-10 hodnika, toda največ 30 cm. Za uporabo te površine se mora plačati odrejena letna taksa. Okna za metanje drv ln premoga v klet je prepovedano delati v hodniku. Taki okna, ki že obstojajo, se morajo v roka enega leta odstraniti. Samo v iziemnih primerih. kjer to ni drugače možno, se lahk'» od primera do primera dovoli postavljanje takih oken v hodnik. Okna na nličui fronti se smelo odpirati «amo na znotraj. Kletna okna (rešetke) se smejo prav tako odpirati le na znotraj; ob stoječe konstrukcije, ki se odpirajo na zunaj je treba v odrejenem roku preurediti Glavni vhod večnadstropnih zgradb m-t-ra biti širok naimani 1.50 m in visok najmanj 2.80 m. Pri pritličnih ali enonadstrop-nih zgradbah je dovoljena širina vhoda od 1.30 m. Če je globina dvorišča večja kakor 40 m in so tam zasebna stanovanja, ie treba z ulice napraviti prehod za vozove v širini najmanj 2.50 m. Stanovanja Najmanjše samostojno stano ranic mora obsegati sobo. kuhinjo, shrambo in stranišče. Površina kuhinje mora biti naiman' 8 kv. metrov (širina najmanj 2 m), površina sobe najmanj 18 kv. metrov (širina nai-manj 3 metre) in površina shrambe najmanj 2 kv. metra. Stranišče mora biti široko naimani 0.90 in dolgo najmanj 1.20 m Dve tpki stanovanji imata lahko skupno stranišče. Soba mora biti ločena od ku-hinie s posebnim vhodom. Običajno samostojno stanovanje mor?* obsegati dve sobi, predsobo, sobo za služkinjo. kuhinio, shrambo, kopalnico (kjnr obstojata vodovod in kanalizacija), stranišče in oddelek za gorivo in za sušenje perila. Površina sobe za služkinjo mora biti najmanj 6 kv. metrov. V pritličju moram biti tla najmnni 50 cm nad terenom. Če je v kletj stanovanje ali delavnica, tedai ne smejo b?ti tla takega stanovanja več kakor 1 m pod terenom odn. hodnikom Tla morajo biti pred vlago izolirana, prav tako tudi deli zidu. ki so v zeml;i S-»dnii rob okna mora biti vsaj 10 cm nad višino hodnika Z gradbenim nravilnikom je treba določiti, v katerih ulicah se Vnko gradijo hiše s suterenskimi stanovanji. Mansnrdna stanovanja morajo biti povsem ločena od o=talega podstrešja z zidovi. Strop mora biti iz ne<*orliivega materijala. Srednja višina podstrešnih stanovani mora bit; najmanj 2.50 m. V pritličnih stanovanjih, ki niso podklete-r;a. morajo biti tla popolnoma izolirana Proti vlagi. V zidu mora ležati izolacijski sloj 15 cm pod površino tak v podkletenih stavbah pa 15 cm nad površino kletnih tla. Vsi jrostori za stanovanje mira jo imeti nenosiedro razsvetljavo z ulice ali z dvorišča. Površina okenske odprtine mo~i znašati najmani 1/10 površine prostora, ki ga osvetljuje (izjemno se lahko zmanjša do 1/6 površine prostora, v širokih ulicah). Površina straniščnih oken mora znašati 0.4 kv metra. Pralnice in likalnlce za perilo 'e treba določiti v vsaki zgradbi, ki ima več kakor dvoje stanovanj. Za zgradbe do 8 stanovanj zadostuje en prostor za pralnico in en prostor za likalnico. Pralnice morajo imeti vodovod in kanalizacijo. Nadalje vsebujejo navodila za gradbene pravilnike nodrobne določbe glede gradnie stranišč, vodnjakov, hlevov, svinjakov in ledenic ter posebne določbe glede gradnje malih stanovanj, vrtnih naselbin, delavnic, 8kladiSž, gospodarskih poslopij, Snp, garal in določbe za industrijska podjetja. Uveljavljenje pravilnikov P« $ 3. gradbenega zakona bo vsak ban za svojo banovino ali za dele banovine izdal v roku 6 mesecev od uveljavljanja gornjih navodil, še bližja navodila, po katerih bodo posamezne mestne in trške občine (za katere velja gradbeni zakon I. del) izdale svoje gradbene pravilnike. Ta bližja navodila se imajo izdelati po gornjih navodilih v celoti ali deloma po potrebi, po možnosti iz rajanja, po lokalnem načinu zidanja, pri čemer se lahko priznajo posameznim banovinam alj delom banovin posebne olajšave. Vse spremembe ali dopolnitve, ki bi jih bani napravili v svojih navodilih, se morajo dostaviti ministrstvu za zgradbe zaradi soglašanja. V onih banovinah, v katerih se ministrova splošna navodila lahko takoj uporabijo kot bližja navodila, bodo pristojni bani objavili v uradnem listu, potem pa morajo f dveh letih od one objave vse občine, z.-* katere velja 1. del gradbenega zakona, izdati po izdanih navodilih svoje gradbene pravilnike. Gospodarske vesti — Opozorilo vpisnikom 7-odst. investicijskega posojila. Državna hipotekama banka opozarja vpisnike 7-odstotnega mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlato! iz leta 1931, da banka v centrali in v vseh podružnicah zamenjava začasne certifikate za definitivne obveznice omenjenega posojila. Začasne certifikate lastniki lahko predajo neposredno banki ali n/jenim podružnicam v zameno ali pa jih pošljejo po pošti. Vpisniki stabilizacijskega posojila se naprošajo, da to zamenjavo čim prej izvrše. — Druga konferenca za spremembo zakona o prisilni poravnavi. Sredi preteklega tedna se je vršila v Zagrebu na poziv trgovinskega ministrstva konferenca, na kateri so predstavniki upnikov stavili svoje predloge za spremembo zakona o prisilni poravnavi. V soboto se je v Beogradu vršila druga taka konferenca, ki jo je vodil načelnik g. Krpan. Predstavniki beograjskih zbornic so se na tej konferenci zedinili glede naslednjih zahtev. Minimalna kvota naj se poviša za 10 do 20%. Pred pristankom ponudbe za poravnavo se mora po uradni dolžnost; izvršit} kazenska preiskava proti dolžniku. Delo posredovalnih pisarn za poravnave naj se stavi pod strogo kontrolo. Nagrade poravnalnim upraviteljem naj se zmanjšajo, za upravitelje pa se naj postavijo gospodarji iz do-tične stroke. Nadalje naj velja enakost kvalificirane večine za vsako ponudbo, poostrijo pa se naj tudi zakonske določbe glede vodenja knjig. — Novo razširjenje režima uvoznih dovoljenj v češkoslovaški. Kakor poročajo iz Prage bo v prihodnjih dneh Izšla uredba o reformi režima uvoznih dovoljenj. S to reformo se bo sicer v gotovih primerih postopek poenostavil (odslej bo potrebno le eno dovoljenje), istočasno pa bo lista blaga, čigar uvoz ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja za nabavo deviz, znatno razširjena. Režim uvoznih dovoljenj bo razširjen na tri četrtine vsega uvoza, kajti od 659 tarifnik številk carinske tarife bo ostalo prostih le 160 številk. Zato tudi ne bo izdana razširjena lista blaga, za katero je potrebno uvozno dovoljenje, temveč bo Izdana lista blaga, čigar uvoz ostane nadalje prost. -— Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. avgusta ponudbe glede dobave 3000 kg koruznega zdroba, 600 kg kave, 1 zračnice, 1 lepilne priprave, 150 m gumijastega kabla, 100 komadov hrastovih pragov; do 8. avgusta pa glede dobave 1 elektromotorja — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. avgusta ponudbe glede dobave 600 kg žebljev, 50 komadov rudarskih sekir ter glede dobave materijala za čiščenje. •— Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 10. avgusta ponudbe glede dobave železnih ventilov in ključavnic, do 17. avgusta glede dobave 30.000 kg riževe slame in varjenih cevi, do 20. avgusta pa glede dobave 200 plošč črne pločevine. Borze 25. Julija Na ljubljanski borzi sta se danes devizi London in Newyork okrepili. Za malenkost sta se dvignili tudi devizi Berlin in Trst, diočim je deviza Amsterdam malo popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca približno čvrsta. Vojna škoda je najprej poskočila na 193, potem pa se je nadalje trgovala po 190 in 189. Za juliij je bil promet po 190 in 189, za avgust po 188 za december po 184. Od dolarskih papirjev ze bil promet v 8-odst Blairovem posojilu po 42 in 40.50 ter v 7-odst. Seligma-novem posojilu po 42. Zaključek je bil za- beležen še t 6-o0< fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 _ 315; banaška jO« fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 — 320; koruza (slovenska postaja. plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 162 do 162.50. pri navadni voznini 165 — 167.50. + Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 38 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednjeba-ška, gornjebaška. 79 kg in baška, okolica Sombor, 78 kg 147.50 — 150; baška potiska in ladja Tisa. 79 kg 150 — 152.50; baška, ladja Begej, 79 kg 147.50 — 150; banatska. 79 kg 145 — 147.50; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 142.50 — 145; baška in srem-ska nova, 76 kg 132.50 — 135; banatska nova, 78 kg 130 — 132-50. Koruza: baška, sremska 124 — 126: okolica Sombor 125 do 127- sremska, okolica Šid 126 — 128: baška, franko vagon Sisak 136 _ 138. Moka: baška. banatska »0g< in >0gg« 220 — 240; >2« 210 _ 220; »5< 195 — 200; >6« 185 do 190; >7< 150 — 155; >8< 100 _ 105. Priprave za veliko dirko na Krškem polju Krško, 25. julija. Na občnem zboru Jahalnega in dirkalnega društva v Krškem je predsednik Anton Gliha podal obširno poročilo o kmet-skem prazniku preteklega leta in poudaril razveseljiv razvoj društva, ki ima v pomnoženem lastnem inventarju gige, številne dirkalne konjske opreme, štoparice, zastave in drugo. Sledilo je poročilo tajnika gospoda Falknerja in blagajnika g. Frana Va-niča. nakar je bil na predlog pregledoval-cev računov podan odboru absolutorii. Odbor je ostal neizpremenjen, prav tako tudi letna članarina 20 Din. Najvažnejša pa je biLa razprava o letošnjem kmetskem praznilfci, ki se bo vršil 14. avgusta na Krškem polju v zvezi s konjsko in živinsko razstavo in veliko dirko. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo v dneh od 11. do 16. avgusta. To ugodnost uživajo udeleženci za vse razrede in vse vrste vlakov v državi iz-vzemši ekspresne. Kr. banska uprava ie že prispevala lepe zneske za živinsko razstavo in konjsko dirko, konjerejsko društvo za dravsko ba.novino pa bo ta dan priredilo premovanje plemenskih konj za krški m brežiški srez. Določile so se v podrobnem funkcije posameznih oddelkov in funk-cijonarji so takoj pričeli z živahnim delom. Za dirko je določen naslednji program: 3 in 4 letni konji: daljava 1800 m; vozovi na 4 kolesih 30 m popusta; konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m dokla-de. Konji od 5 let in starejši: daljav« 2700 m; vozovi na 4 kolesih 30 m popusta; konji ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. Enovprežna za amerikanske dirkače: daljava 2700 m; doklade in popust določi razsodišče po rekordu in dirkaniu. Dvovprežna dirka: daljava 2700 m brez zaprek m brez izenačenja teže. Jahalna dirka: daljava 2700 m brez zaprek in brez izenačenja teže. Prijave je poslati najkasneje do 13. avgusta t. 1. na naslov: Anton Gliha, Krško. Prijavnina 20 Din. Za tretjo dirko je predložiti rodovnik, ki se po dirki vrne. Prijave vsebujejo: ime in bivališče posestnika konja in popis konja: ime, starost, spol, barva. Zmagovalec se določi po času. V primeru, da »e za eno vrsto dirke priglasita samo dva ali trije dirkači, se razdelita samo eno ali dve darili. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. Netočne prijave so neveljavne in za. pade vloga. Iz prleške metropole Ljutomer, 24. julija. Naše zadnje pismo o krizi je nekoliko razgibalo duhove, ki bi drugače v tej vročini že zadremali, in neki med njimi so celo po čudnih zaključkih »pogruntali«, da je kriza v pismu orisana tako lepo, kakor da je sploh ni in plava naš kmet v izobilju. Prav v tem pa je kriza: blaga dovolj ali preveč, pa nobenega kupca in nobenih cen. Sedanja kriza kmetijstva ni ▼ tem, da prideluje premalo, ampak v tem, da ne more spraviti svojih pridelkov v denar, ki primanjkuje zaradi tega za obrtne in industrijske izdelke. Zato prodaja kmet teletino sovaščanom ter zmanjšuje število živine naposled v škodo narodnemu gospodarstvu. Ne zna si pa drugače pomagati. Druga stran krize je ta, da se je kmet poleg delavca v vojni in po njej navadil drugega življenja ko poprej, da več potrebuje, da je njegov življenjski »standard« višji in da mu zdaj primanjkuje sredstev za vse to, na kar se je bil navadil. To pa ni noben greh, to je v marsičem nujna posledica razvoja in napredka, k\ ga more kriza le zavreti, ne pa zadržati. Pa pustimo to dovolj premleto ipoglavj* in oričnimo z novicami iz občinske uprave, ki je imela 20. t. m. redno sejo. Po raznih poročilih manjšega pomenaje z obžalovanjem vzela na znanje, da je g. Viktoi Kukovec vrnil diplomo o častnem meščanstvu, ki ga mu je mestna občina bila po. delila ob njegovi 601etnici. Povzročili so ta njegov korak ukrepi fiskalne prirode, ki groze tudi drugim. Nadalje je g. Milan Ses-sler zaprosil kr. bansko Tnravo, da ga razreši njegove funkcije v občinskem odboru. Razveseljiva je v teh časih vest, da se bodo pripravljalna dela za regulacijo &čav-nlce in Globetke nadaljevala. Nekaj tehničnega osobja je pričelo z merjenjem strug in niveliranjem sveta v smeri od Ljutomera proti Cezanjevcem. Občina bo imela pri tem delu le malenkostne izdatke. Glede križev na vojaških grobovih se bo mestna občina pogodila z enim izmed mizarjev, da jih izdela po že napravljenem načrtu. Banska uprava je sporočila,_ da ie odobren sklep mestne občine glede imenovanja najlepše ulice po Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Pričakovati je sedaj, da dobimo v doglednem času nove ulične table ter hišne številke. Posebna komisija bo v kratkem poiskala ob Sčavnici, više od Sini,gojeve usnjame prostor za novo peri-šče ter s tem rešila vprašanje, ki že dalj časa razburja naše gospodinje. Naposled je občinska uprava ugotovila, da za podaljšanje elektrovoda mimo pokopališča in preko železnice ni stvarne podlage. Javila sta se le dva interesenta za elektriko, stroškov za vod pa bi bilo 15.000 Din. Razpisana je dnevna poštna vožnja Stri-gova-Ljaitomer. Ofertalna licitacija bo v četrtek v Štrigovi, izklicna cena je 18.00'^ Din. Z ureditvijo te poštne zveze bo storjen konec nevzdržnemu dejstvu, da je p:s-mo iz Ljutomera romalo v Strigovo preko dveh drugih »rezov po tri dni. Potrebno bi bilo, podrediti Štrigovo tudi ljutomerskemu sodišču. Kljub neugodnemu ča$u so nas Cerani posetili v soboto v Sokolskem domu. Gospe Rajhova in Stojanova ter Belizar San-cin so zapeli nekaj koncertnih pesmi in arij ter bili deležni toplega odobravanja. Diskretno in s finim okusom jih je spremljal na klavirju g. Djšan Sancin. Nato so ga. Rajhova, dr. Rajh in Koren živahno zaigrali spevoigro »Žene je treba«, ki je še dokaj številnemu občinstvu zelo ugajala. — Tako živimo torej poletne dni ter se v ostalem prav pridno kopljemo v Globetki. v Sčavnici, pa tudi v Muri, samo da je vsako-nedeljsko krmežljavo vreme zadnjih tednov preprečilo večje izlete do te reke, lri ima edina še kolikor toliko čisto vodo. VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za 10.000 dinarfev! Mirko Brodmik: Saj bo se solnce sijalo... »Boli me,« to so bile prve besede, ko se je z-budil. Postelja je bila vsa bela. Tudi soba. V mraku ie videl odprto okno. Od nekod je vlekel večerni veter. so-rak, in mu hladil vroče čelo. Nikogar ni bilo v sobi. Počasi se je spomnil, kaj se je z njim zgodilo. Delali so. V rovu. Dan za dnem je hodil tja, ko je vstajal dan. Ponoči se je vračal domov. Ves umazan je bil, da še žuljev ni videl. Za skorjo kruha je delal in še vesel je bil. da je mogel. Koliko jih je bilo, ki bi bili šli radi 2 njim, pa so jim branili! »Premalo ie dela za vse,« so rekli. Samotna koča je stala na griču. Tam je bil njegov dom. Zapuščen, skoraj razvalina. Streha je puščala in veter je silil skozi razpoke v zidu, da je pozimi otroke zeblo, čeprav so se stiskali okrog peči. »Popravil bom hišo.« je rekel, toda še za kruh je bilo komaj dovolj. Z grozo je čakal dne. ko mu poreko, da mu ni treba več priti. Nekega dne se ga je lotila slabost, toda premagal jo je. Čeprav mu je žena branila, je šel v rov. »Ne smem ostati doma. Za kruh gre. Sto jih pride na moje mesto, če mene ne bo.« »Nove opornike bo treba postaviti,« je dejal nadpazniku. »Trhli so že. Neroden udarec, nerodna kretnja in nesreča se utegne pripetiti.« »To bodo odločili drugi,« je odvrnil nadpaznik. »Kaj vas brigajo oporniki? Delajte rajši urneje. Lenuhov ne potrebujemo.« Pobesil je glavo in molčal. Kramp je zaplesal v ndegovi roki. Popokine je udarilo. Treščilo je, svetel blisk, strašna bolečina v nogi in nič več. Vse je utoni1 o in se šele zdajle zbudilo. Koščena roka je dvignila odejo. Hro-peč klic mu je ušel z ustnic. Noge ni bilo več... Zdravnik je stopil v sobo. »No, zdaj bo bolje,« je rekel. »Bal sem se že. Komaj smo vas rešili. Dva dni ste bili brez zavesti.« »Dva dni,« je brez misli zamrmraJ za njim. Kakor bi mu bila ledeno mrzla roka stisnila srce. se mu je zdelo. In ta roka ie postajala čedalje večja in vsega zgrabila. Sipet je utonil v nezavesti. Ko se je vnovič prebudil, je sedela usmiljenka pri postelji. »Zena je bila pravkar tu, pa vas nisem hotela zbuditi. Tudi trije otroci so prišli. Saj so vaši?« Molče je prikimal. »Lačni so bili. V kuhinji so jim dali jesti«... »Kdaj se vrnejo?« je tiho vprašal. »Jutri.« »Jutri...« Zasrepel se je predse. Kaj naj jim reče. ko bo jutri videl objokane obraze? Sestra ga je opazovala. »Nikar si ne težite srca ...« »Kaj morem drugega? Kaj bo z menoj? Kdo mi bo dal kruha? Brez noge sem ... Kako naj grem v rov?« »Saj so dobri ljudje na svetu. Pomagali vam bodo ...« »Da, beračit bom moral. Z berglami cokljati od hiše do hiše in prositi miloščine. In dobri ljudje mu bodo z nejevoljo metali najmanjše kovance ali koščke obgrizenega kruha. Ali pa mi bodo pred nosom zapirali vrata...« »Niso vsi taki...« »Premalo tih ooznate. Saj s>te sami pobegnili od njih...« »Niso vsi taki...« »So. Kadar človeka pahnejo v noč. ga ne puste več iz nje. Izbrišejo ga iz svojih misli. Pretemna je noč. da bi ga v nje} iskali.« »Kratka je noč... Potem pride spet dan. Potem bo sipet solnce sijalo,« mu je tiho rekla. . . . »Siialo bo. sijalo, ko bom hodil od hiše do hiše.« ie rrmko odvrnil. \ nemi nemoči je sttr«^ pesti in zajokaL Iz življenja in ■o v Bayreuthu prvič vprizorili Wagnerjevega Parsifala. Slika kaže dekoracijsko skico za Elingsorjev grad sveta Spominska proslava stoletnice smrti Napoleonovega sina V dunajski kapucinski cerkvi se je vršila ob lOOletnici smrti vojvode Reichstadtskega, Napoleonovega sinu. svečana služba božja, ki se je je udeležilo mnogo oseb, zlasti članov francoske kolonije na Dunaju. Na njegov grob so položili več vencev. Neka pariška častilka je poslala list platane s pariškega Elizejskega polja s posvetilom »Rimskemu kralju«. Njegova krsta ob krsti njegovega deda, cesarja Franca, ie bila vsa pokrita s cvetlicami. Tudi župan korziškega glavnega mesta Ajaccia je poslal venec za njegov gn b. Isto tako so okrasili grob njegove matere, cesarice Marije Lui?e, ki počiva na istem kraju. Stranka dunajskih monarhistov je ob tej priliki dala brati posebno mašo za Napoleonovega sina v isti cerkvi in je seveda ta dogodek izkoristila v svoje politične namene. Nje vodja, polkovnik Wolf, se je v svojem nagovoru izjavil proti priključitvi Av-istrije k nemški državi lin je izjavil, da more Avstrija dc živeti srečnejše čase le v okrilju Ipod francoskim protek-toratom in — habsbur- čuvar dunajske kapucinske grobnice polaga francoske cvetlice išikim žezlom. na sarkofag Napoleonovega sina Sladkor in debelost Levo: Taris, francoski imetnik mnogih svetovnih rekordov v prostem plavanju. Desno: Tsuruta, japonski olimpijski zmagovalec v prsnem plavanju na 200 m Kemal Hasim beg in Ukmedin Sadik beg pred poslopjem Društva narodov v ženevi Smrt ameriškega »kralja revij« V Los Angelesu je umrl po daljšem bo-lehanju na srčni kapi slavni »kralj revij« Florence Ziegfeld, ki je bil pravi ustvaritelj moderne revije. Za vsako Američanko je veljalo kot najvišja sreča, če jo je Ziegfeld odkril, kajti članice njegovega baleta so bile znane kot najlepše med najlepšimi m mnoi/e so napravile sijajno kariero samo s tem, da so bile pač Ziegfel-dovi »girli«. Ziegfeld je bil pravi diktator v zadevi lepotnega okusa. Po tem, ali je bil kakšen nov girl plavolas, črn ali rjav, je bila plava, črna ali rjava barva modna barva ameriškega ženskega sveta. Ziegfeld se je rodil 1861. v Chicagu in je postal s 23. letom prvič manager. V New Yorku in Bostonu je imel poleg milijonskega imetja kar štiri velika gledališča. Francoski Goethejev zlatnik Francoski državni zlatnik po načrtu kiparja Raoula Bernarda v spomin Goethejeve stoletnice K pariški sodni razpravi Podati hočem sliko, M je ostala vsa živa v mojem spominu, sliko visokega, močnega, dobro vzraslega in zdravega moža, ki sem ga bil srečal na ploščadi montekar-loške kazine. Bil sem z aktovko baš na poti do canneškega vlaka. »Good bye!« mi je zaklical, prožeč mi z nasmehom roko. »In če se ne bova več videla, boste o meni, upam, vsaj slišali.« O smislu teh besed nisem premišljeval, dokler nisem v časnikih bral, da je — umoril predsednika Do umerja Kajti mož, ki je stal tu v sončni svetlobi in me gledal z mistično temnim pogledom, je bil Pavel Gorgulov. Dvanajst mesecev pred njegovim dejanjem je naju vezalo dobro, intimno razmerje in v zadnjem letu pred to strahoto sem bil gotovo njegov edini prijatelj. Prvič sem ga srečal 1. 1931. v CafS de Pariš v Monte Carlu. Kmalu sva postala naklonjena drug drugemu in iz poznanstva je postalo resnično prijateljstvo. Gorgulov je bil po naravi zelo rezerviran in do neke mere skrivnosten. V normalnih razmerah ga je bila sama vljudnost in korektnost, a je postal odločno odbijajoč nasproti vsiljivim tujcem. Nekoč sem mu to omenil, nasmehnil se je, skomignil z rameni in dejal: »Svoje prijatelje izbiram. Čemu bi Jih ne?« V tem času kakor rečeno, rd imel drugega prijatelja razen mene in čeprav ml je mnogo govoril o sebi in svojem življenju, mi takšnega prijateljstva ni omeniL Cesto sem ga obiskal v njegovem stanovanju v vili »Horizcn« v Monaku in včasi so bili tudi drugi obiskovalci pri njem, Z vsemi je bil zelo vljuden in gostoljuben, a zmerom je bilo videti, kakor da se čim največ zadržuje. Dejansko je bila zelo izrazita poteza v značaju Gorgulova, da se je ta polnokrvni, močni mož, ki bi mu prisodil duševno dejavnost, v resnidi kazal zelo negotovega. Zdelo se je, kakor da tiči tudi v njegovih najintimnejših trenutkih v njegovem vedenju nekaj duševno odsotnega, »prenapetega«. Bil je zelo dobro vzgojen mož z velikansko načitanostjo, a športne in umetnostne stvari so mu bile tuje. Skušal sem ga pripraviti do obiskovanja gledališča, zmerom je odklanjal. Glasba ali slike niso delale nanj nobenega vtisa. Nasproti ženskam Je bil brezbrižen, že večkrat poročen. Včasi, kadar smo ostajali v kavarnah ali klubih, je ljubil družbo žensit, toda ravnal je ž njimi kakor s trenutnimi prijateljicami in ni hotel več. Gorgulov me je smatral že od vsega po-četka za človeka svojega duha in pozneje sem zvedel iz nejgovih ust tudi njegovo skrivnost: Bil je nezakonski sin nekega ruskega gardnega častnika, mati mu je bila iz ruske plemenitaške rodbine. Oče je storil zanj vse in po zelo skrbnih študijah se je Pavel Gorgulov vrnil v Petrograd. Upal je, da ga bodo tam sprejeli z odprtimi rokami, toda baš njegovo rojstvo mu je zapiralo pot. To je bila najtežja rana, ki mu jo je zadalo življenje, in od tega nI več ozdravel. To nepravično ravnanje ga je napravilo za vedno negotovega. Nekoč sem ga vpra- šal, kako si je mogel izbrati mož njegove vrste in vzgoje štirikrat tako neenake življenjske družice, tako raznovrstne hčere iz ljudstva. Prva njegova žena je bila ruska kmetica, druga hči praškega brivca, tretja češka šivilja in četrta švicasko dekle iz nižjega sloja. Odgovoril je: »Baš zato, ker so bile zdrava in človeška bitja. Ce so imele nezakonske otroka, so se zanje brigale in jih niso zapustile, kakor je mene moja mati ostavila v brezsrčnem svetu.« Smrtna nesreča na tekmi jadralnih letal Paul Gorgulov Drugič Je menil, da vlada samo ca Angleškem pravičnost. Edini problem, ki ga je dvigal iz brezbrižnosti do stvari tega sveta, je bil ta problem nezakonskega otroka. In tudi problem razredne borbe. Bil je oster bojevnik zoper svet stare, nezadostne čuv-stvenosti in nepravičnosti družbene organizacije. Ne dvomim, da je iskati temeljnih vzrokov strahovitega zločina v tem čuvstvenem krogu. Ti vzroki so predčasno končali življenje, ki bi se drugače morda razvilo vse sijaj-neje. Ali Je bO Gorgulov sovjetski agent? Skoraj ne dvomim, da je bil. Dve stvari me v tem potrjujeta. Živel je v razkošju, na standardu letnih dohodkov 3000 funtov, je plačeval v gotovini, kar je kupoval, in ni imel dolgov. Pri tem pa ni delal in ni imel vidnih virov dohodkov. Potem pa se je pojavil pri njem od časa do časa neki tujec in jaz pri teh sestankih nisem bil navzoč. Po cele ure se je Gorgulov tedaj zapiral in ko je tujec odšel, je bil Gorgulov še bolj skrivnosten nego prej. Tujec je bil visok mož s temno brado in brki, v njegovih očeh je gorel mrk ogenj fanatizma. Oči Gorgulova so se potem vžigale v istem ognju. Prepričan sem, da je bil tisti obiskovalec pravi pobudnik za umor predsednika Doumerja. Prepričan sem, da so videli sovjetski krogi v Gorgulovu dobro orodje in da so da temu primerno tudi uporabljali. Značilno Je, da je bil bradati tujec spet pri Gorgulovu, ko sem ga zadnjič pozdravil Tako zadobe njegove nepozabne besede pravi pomen: »Tudi če me ne boste videli več, upam, da boste o meni slišali!« Captain D. J. N. Phillips. Ubežni pavijan V nekem praškem sanatoriju so hotel! izvesti pomlajevalno operacijo s pomočjo spolne žleze nekega pavijana. Ko so žival privedli v operacijsko dvorano, se je zdravniku hipoma iztrgala iz rok in ušla skozi okno na sreho. šele po celodnevnem lovu so jo tam ujeli. Vsak tian ena Odkrltelj srčnega hormona umrl Sladkor ni noben luksus, poleg krompirja spada celo v vrsto najcenejših živil. Zelenjava, ribe. meso, celo kruh so znatno dražja živila. Napačno je naziranje, da uživanje sladkorja pospešuje debelost. V anglosaških deželah porabijo neprimerno več sladkorja nego pri nas in vendar so to tipične dežele »vitke linije«. V Ameriki so napravili poskus, ki je pokazala, da so osebe, ki so Jim nalašč dajali več sladkorja, ostale vitke nego osebe, ki so jim dali isto število kalorij v obliki drugih živil. V zadnjem času so sladkorju očitali, da Škoduje zobem in pospešuje sladkorno bolezen. Te trditve spadajo v kraljestvo pravljic. Ne samo sladkor, ostanki vseh drugih živil med zobmi pospešujejo gnitje zob — če se človek premalo poslužuje zobne ščetke. Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Prva turška delegata pri Društvu narodov Atentator Gorgulov Jadralno letalo »Austria« in Na Wassertcuppi v Rhftnskem gorovju so priredili tudi letos tekmo brezmotornih letal, ki je že zahtevala eno smrtno žrtev, znanega letalca Rudigerja, a zdaj se je smrtno ponesrečil najboljši nemški letalec v tej stroki, GUnter Gronhoff. Dvignil se Je v družbi drugih letal proti Ilsenburgu, nad katerimi je stala težka oblačna stena. Hipoma so ljudje opazili, kako je njihovo letalo »Fakir« začelo padati. Gronhoff se je skušal rešiti s padalom, a se padalo za- Robert Kronfeld (v krogu) radi premajhne višine ni več odprlo. Letalca so našli na tleh vsega razbitega. Gronhoff je v maju dosegel svetovni rekord v svoji stroki, in sicer je preletel takrat 272 km od Monakovega do Kaadena na češkoslovaškem v viharju. Na tekmi se Je ponesrečilo tudi največje jadralno letalo na svetu »Austria«, ki je strmoglavilo in se popolnoma razbilo. Letalec Robert Kronfeld se je mogel pravočasno rešiti s padalom. »Mama, zdaj se ne moremo kopati. Morje je zasedeno!« Afera lepotne kraljice Pariški in drugi listi poročajo o senzacionalni aferi gdč. Alice Diplarakonove, ki Je bila 1. 1&30. proglašena za grško in evropsko lepotno kraljico. Po vesteh teh listov je lepotica prispela na jahti znanega francc skega romanopisca Paula Moranda do svete gore Atos, kjer prebivajo tako pobožni menihi, da ne sme stopiti na ta posvečena tla nobena ženska noga. Samo dve žer.ski sta se lahko doslej po-bahali. da sta videli ateške samostane cd znotraj, in sicer je bila prva hči angleškega poslanika Canninga, Iti si je dostop izpilila po diplomatski poti, druga pa žena i nekega grškega cerkvenega mecena, ki je i prišla, da poljubi neke relikvije. Gdč. Diolarakonova si ni izbrala niti 'diplomatske niti pobožne poti, temveč tipično žensko. Z Morandcvo ženo sta se namreč preoblekli v mornarski kroj in sta j pri veslali z jahte na sveti polotok. Takoj ;pri prvem samostanu sta s svojo lepoto j premamili mladega meniščka, da jima je odprl prepovedana vrata. Za nesrečo pa se ;|e zbudil iz opoldanskega spanja starejši menih, ki je hitro zavohal, kaj se dogaja, in pred njim sta predrzni ženski pobegnili na vso moč v čoln in na jahto. Sedaj bo carigrajski patrijarh bivšo lepotno kraljico baje ekskomuniciral iz pravoslavne cerkve. K vsemu temu pa je treba pripomniti, da je gdč. Diplarakonova te dni odločno demantirala to zgodbo, ki jo kot dobrodošlo senzacijo servira pariški in atenski tisk. Po njeni lastni izjavi ji ni nikoli niti od daleč prišlo na um, da bi se na takšen način pregrešila zoper cerkvene postave. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na današnji dan pred 50 leti landta, ki živi še danes v Berlinu, študiral je v Gradcu in na Dunaju in je več let deloval na fizioloških zavodih obeh vseučilišč. Še mlad je šel v Berlin, kjer je deloval pod prof. Rubnerjem. Od tam so ga pozvali v Inomost. Njegovo glavno delo je obravnavalo fiziologijo srca, njegove motnje in »miglja-nje«, ki povzroča tako pogostoma smrt. Odkril je tako zvani srčni hormon, ki omogoča avtomatično delovanje srca. Tudi te-rapevtično je skušal izkoristi ta hormon. S Steinbachom je opazoval učinek možganskih eks trak tov na živčni sistem in več let se je bavil s sterilizacijo ekstraktov iz Jajčnikov in placentov. A tudi druge probleme fiziologije je močno pospešil. Kot učitelj je bil zelo priljubljen zaradi svoje globoke resnobe in stvarnosti nasproti vsakemu znanstvenemu vprašanju. Svoj presti čas je posvečal družini in umetnosti. Imel je tri otroke. Zena mu je bila izvrstna klaviristka in sam je virtu-ozno igral na gosli. Cesto je s svojo ženo nastopal tudi javno. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za znanost in vse, ki so ga poznali ter cenili. V Mtihlave pri Inomostu je umrl za srčno kapjo profesor fiziologije na inomožki uni- Prof. Haberlandt verzi dr. Ludwig Haberlandt Bil je sin znamenitega botanika Gustava Haber- Mlcbel Zčvaco: 101 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Pomnil je treba, da nI imela Bertille nikakega razloga več, da ne bi bila zaupala starki. Vse, kar ji je pripovedovala, se je ujemuio z dejstvi. Najbrže je bHa imela v rokah še kafke druge papirje, ki jih je bi'ia že uničila, tako da je samo ona poznala navodila, ki so bila v njih. Ker n: nikoli govorila o njih z živo dušo, je po pravici menila, da ne ve zanje nihče. Kvečjemu morda tisti, ki so mu bili namenjeni? A tudi to je bilo zgolj domneva. V tem trenutku je pa mahoma zvedela, da je bila njena domneva pravilna. To je ni presenetilo. Zakaj se ni vitez že prej oglasil, ko je vedel, da ima listine? Odgovor je bil lahak: zato, ker je skriva'a svoje rodbinsko ime. Zdaj, ko ga je bila odkrila, se je kakopak moral dati spoznati. To se ji je zdelo povsem naravno in je zbudilo v njej misel, da jo je morda že dolgo iskal. Kar očitala si je, da se je toliko časa skrivala. Njena dolžnosit bi bila. da bi bila sama poiskala viteza Pardaiiana. Zato je tem mm j dvomila o svoji dolžnosti, da pohiti k njemu. Zlasti še, odkar >e vedela, da sta bila Pardaillan in grof Margencyjski ista oseba! Bertille je bila izmed tistih plemenitih natur, ki rajši pretiravajo nsluge drugih ljudi, kakor da bi jih pozabile. Preprostost in ljubeznivost, s katero se je bil grof Margencyjski zavzel zanjo, ji je bila globoko zapisana v njenem srcu. Pa saj ni bil storil dobrote samo njej. Se zdaj je videla v duhu njegov ošabni obraz, ko Je otfbfl kraljevo zahtevo, naj prime njenega dragega. Videla ga je v sijaju drzne hrabrosti, ko je neskrbno tvegal svoie življenje v obrambo Jehamove prostosti in Jehanovega živ-ljenjna... Zdel se ji je kakor junak iz davnih dni. Navdušena hvala lepe in dobre vojvodinje Andillyjske je še povečela češčenje, s katerim je obdajala nenavadnega moža. Misel, da bi bil utegnil v njeni odsotnosti kak lopov poseči v te rodbinske skrivnosti, ji ni prišla niti za trenutek na um. In zdaj je mahoma zvedela, da je bil postal oboževani dobrotnik žrtev težke, morda smrtne nesreče. Njena bol je bila odkrita in globoka. Misleč samo na to, da jo Pardaillan želi videti, je popolnoma izgubila čut za svojo lastno nevarnost. »Rad bi, da bi prišla k njemu, jelite?« je vzkliknila. »Da, dobra gospodična, če vam le n! nerodno rti po mestu z materjo Marijangelo, zakaj tako rra je ime.« »Oh, takoj! Iz srca rada!« Brez obotavljanja je skočila k omari po obleko, katero ji je Wa dala vojvodinja, in se naglo ogrrriila z rjavim plaščem, ne da bi opazila sumljivo zadovoljstvo matere Marijangele. »Hitiva,« je dejala. »še en trenutek, gospodična. Plemič vas prosž, naj ostane va?a pot strogo tajna. Skrbi ga zastran papirjev, sad veste. Menda se boji hudobnežev, ki bi radi vtaknili svoje grde nosove v te reči.« Ta opomin se je ujemal z vsem, kar je Bertille vedela; zdel se ji Je tako naraven, da je vneto pokimala z glavo. Vendar pa nd hotela brez obvestila zapustiti gostoljubne hiše. Dala je poklicati dvornika, ki se je prestrašil, videč, da se odpravlja z doma, in vzkliknil: »Mar odhajate gospodična? Nikar, ko sami veste, da vam preti nevarnost! Njegova svetlost nam je strogo zabičil, naj pazimo na vas^ »Prijatelj,« je krotko dejala Bertille, »neogibno je treba, da grem. Veliko dolžnost mi je izpolniti, tako veliko, da se ne bi obotavljala niti tedaj, če bi naprej vedela, da me čaka nesreča. A bodite brez skrbi,« je dodala; »nevarnosti ni nobene in prav gotovo bom do mraka doma.« Stari služabnik se ni upal ugovarjati in se je molče priklonil. V svojem presenečenju se ni niti spomnil, da bi moral ponuditi dekletu koga za spremstvo. Ko mu je prišlo to na um, je bila Bertille že daleč, tako, da jo je zaman iskal po okolici hiše. Stara Marijangela je bila med tem vzlic svojim okorelim no?am in obilnosti svojega telesa zavlekla deklico v Montmartrsko ulico, kjer je ob tej uri mrgolelo ljudi, in izginila z njo med množico. Bertille je vkljub naglici ostala previdna in si za vse slučaje potegnila oglavnico svojega plašča na obraz. »Kam me vodite, vrla žena?« je vprašala na ulici. »V vas Montmartre, lepa gospodična.« Bertille ni več ugovarjala. V Montmartre je bilo daleč, a za Pardaillana se ne bd ustrašila niti mnogo daljše poti. 2e po prvih sto korakih sta srečali meniha Perfekta Goularda, pfjanega kakor po navadi. Z nesramnostjo, ki je bila zanj značilna, je pogledal deklici v obraz, ki ga je tako skrbno skrivala v senci svoje oglavnice. Mati Marijangela je bila oči vidno ženska zelo strogih nazorov. Pogumno je zavihtila svojo palico in obsula nevrednega redovnrka s ploho zmerjanja in kletvic, češ da dela svoji obleki sramoto. Menih se je sicer široko zasmejal, a deklico je ta vneta obramba zelo pomirila; videla je, da je v dobrem varstvu. por Ogrinova dirka L jubljan a—Celje—Ljubljana Kdo izmed športnikov ni poznal moža, {ki ga. žal, ni več med nami in kateri je fvse svoje moči žrtvoval za povzdigo slovenskega kolesarstva? Bil je to človek, [katerega si je vsak količkaj sportnik-ko-jlesar vzel v trajen spomin. V počastitev (Ogrinovega imena je tudi motokolesarska •»Ilirija« priredila v nedeljo veliko medMuib teko kolesarsko dirko na progi Ljubljana-fcelje—Ljubljana (148 km) in pozvala slovenske dirkače, da tudi ob tej priliki po (kažejo svoje zmožnosti. Čeprav je bila dirka razpisana le za eno :skupino, t j. brez razlike med prvorazredno in juniorsko kategorijo, se je kljub temu zbralo na Startu lepo število^ dirkačev. Niso se torej novopečeni juniorji strašili že leta in leta izurjenih vozačev kot so Valant, Abulnar, P. Smrekar, Fa-ninger. Ne meneč se za razdaljo 148 km so se ti fantiči vrgli v borbo z omenjenimi rutiniranimi kolesarji in jo v sklenje: ni skupini odkurili ob 7. zjutraj v smeri proti Celju. Kontrolno funkcijo je dobre vršil motorist g. Juvan, dočim so v dveh avtih spremljali dirkače agilni športniki predsednik R. Zalokar, podtajnik Kot. saveza P. Pele, nač. kol. sekcije F. Starin in Konec. Vozeč v nehitrem tempu proti Domžalam, skočita v černučah raz kolesa Abulnar in Valant ter zamenjata prestavi, ki jima bosta dobro služili na določenem mestu. To opazeča skupina potegne hitreje, kar pa ni zaleglo, kajti v enem kilometru sta fanta bila že priklenjena k skupini. Prva žrtev defekta je malo pred Domžalami postal močni Gartner, kateremu je v Domžalah še veriga skočila raz prestavo. Moral je tako dolgo časa osamljen zasledovati ubeglo skupino, ki se je po Trojanskem klancu še bolj razkropila Na vrhunec privozijo drug za drugim Abulnar, Valant, Faninger, Kačič, brata Kesiča, Pavle Smrekar in drugi. Kakor vihre so se ti spustili navzdol, kjer je nekaj kilometrov pred Vranskim moral tudi Kačič vsled defekta zapustiti ubeglo skupino, pri čemer je izgubil dokaj časa. Enaka smola zadene takoj za njim »Tri-glavana« Zajca. Vodeča skupina, kateri sta se medtem pridružila še Lamipič in Anžič, nadaljuje, menjaje se v vodstvu, po ravni srednje lepi cesti proti Celju. Nasprotni in stranski veter precej ovira vožnjo, čemur pa dirkači ne podležejo in is ed mori ca teh prispe ob 9.21 v Celje, kjer je bil pred novo pravoslavno cerkvijo lobrat. Ko so nato v malih presledkih obrnili vsi dirkači nazaj proti Ljubljani, je bilo treba mahniti z avtom v sled. Po eden, dva ali trije skupaj se v zasledovanju borijo zaradi defektov ali drugih neprilik zaostali kolesarji. Prav korajžen izgleda resrečni, a kljub temu poln humorja, Ju-le, pred katerim vozi neizčrpljivi Pavle Smrekar. Tudi ta se je dolžan »zahvaliti« dvema defektoma za svoj zasledovalni trud. Kaj se pa medtem godi spredaj? Seveda ni šlo Valantu, Abulnarju in Faninger-ju v glavo, kako neki se morejo juniorji še vedno držati z njimi. »Bi ne bilo napačno iznebiti se teh fantalinov!« so si ti mislili. In zgodilo se je, da se nekje okrog Žalca ta trojica zažene v tak silen spurt, ki se ga mladi nikakor niso mogli držati in tako jell ostajati zadaj. Za ubeglo trojico jo srdito »mažejo« K. Ke-p>ič, Avbelj in Lampič, od katerih je zaradi krčev in želodčnih bolečin zaostal F. Kesič. V Vranskem znaša razdalja med prvo in drugo trojico kaka dva kilometra. Zaradi napornega naskoka se tudi na nbegli trojic", onaža precejšnja lzmu-čenost, ki pa vendar sopiha po dolgem Trojanskem klancu proti vrhu. Malo pred vrhom, t. j. na .najstrmejšem vzponu, se Abulnar in Faninger odtržeta tudd od Valanta in se od tesra čimdalje bolj oddaljujeta. Vozi se nanrej proti Ljubljani. Valant izgublja teren, ki znaša pri Lu-kovici že kake štiri kilometre. Pot kraa-na. brez prahu, le od Domžal do Ježlce po 1.na kotanj in gramoza. Vse to pa nič ne zaleže, kajti tudi ubegla dvojica čuti uoohanost ln nekaj pred černučami se Valant, ki ju je skozi 25 km ogorčeno zasledoval, priklopi potuhnjenima zaj-cema. Kot udarjena je dvojica obstala, ko poleg sebe ugleda kakor z nebes padlega »nenridiorava«. Leno se ti trije fantje vlečejo dalie proti cilju, ne vedoč kako in kaj, ln vsak po s^oje računajoč. Boj se končno vname na zadnjem kilometru, kjer si je Abulnar v krasnem sprintn pridobil na oiliski črti tri kolesne dolžine pred Valantom, štiri pa pred Fanin-gerjem. Kmalu za njimi pridrvi Kačič, za tem pa tudi v lepem sprintn K. Kesič, Avbelj i.n Lampič. Dirkači so privozili v naslednjem časn: 1 Abulnar mirila) 5:04.0?! (okrog 30 km na uro), 2. Valant (jeseniška Zarja) 5:04.06, 3. Faninger (Poštela) 5:04.06 eno pet., 4. J. Kačič (Hermes) 5:06, 5. K. Kesič (Hermes) 5:11, 6. Avbelj (Ilirija) 5:11.30 eno pet., 7. Lampič (Ilirija) 5:11.30 dve pet, 8. Pavle Smrekar (Ljubljanica) 5:13.07, 9. M. Spacapan (Primorje) 6:24.5-5, 10. F. Kesič (Hermes) 5:28.15. Vsi osta1? sledijo v malih presledkih. Izid te dolge in naporne dirke nam }e Jasno pokazal, da čeprav imamo izvrstne in dobre jnnlorje, Se niso ti zreli za enakovredno borbo s starimi prvorazrednimi dirkači. Za poskušnjo pa Je včasih tudi to dobro. SK Jadran. Danes od 18. naprej tre- tfing za vse nogometaše Ob pol 8. pa se vrši pri SokfBou seja upravnega odbora. Prosi se za točnost in udeležbo. Nogomet v Zalogu. V nedeljo je gostovala v Zalogu rezerva SK Korotana teT podlegla domači SK Svobodi s 5 : 8. IgTa je bila dosti zanimiva. Domači so po začetni nesigumosti podali precej dobro igro. Odsotnega vratarja je nadomestil njegov mladi drug iiz rezerve, ki je bil siguren ter je kljub mali postavi obranil precej opas-nih stvari. Tudi gostje so bili dobri ter bi pri večji odločnosti lahko odnesli boljši rezultat. Najboljša njihove formacija je bila kljulb osmim golom obramba. Predtekmo je igrali SK Zvezda iz Ljubljane proti doma-5emu Rapidu, kri je posebno v drugem polčasu zabijal gole po miffi volji. Izkupiček je bil 12 : 1 Sokol Lutkarski tečaj SKJ v Ljubljani. Skoro neopaženo, brez vsakega pompa, je bil otvorjen v nedeljo ob 9. v Sokolskem domu na Taboru prvi lutkarski tečaj, ki ga prireja prosvetni odbor SKJ pod vodstvom člana SPO in poročevalca za lutke br. Jo-sa Zidariča vt Ljubljane. Udeležencev je 28, ki so iz vseh žup našega saveza, sami znani mladinoljubi in umetniki. Ves program obsega 54 ur in bo tečaj trajal do 31. t. m. Dnevno trajajo predavanja od 8. do 11. in od 15. do 19. ure. Predavajo priznani strokovnak; dramske in lutkarske umetnosti, katerih imena smo že navedli. Tečajniki bodo naštudirali in sami sestavili lutke in oder za igrico »Kraljevič v podzemlju«, ki jo bodo ob zaključku tečaja v nedeljo izvajali. Stanovanje imajo v glu-honemnici, hrano pa v uradniški menzi Želimo sokolskim lutkarjem v naši sredi veselo bivanje in vsem mnogo uspehov Zdravo, lutkarji! Sokolske ves« iz Litije. Po enoletnem obstoju čete v Kresnicah prirede vrld Sokoli svoj prvi javni telovadni nastop in ognjeni krst v nedeljo 31. t. m. popoldne. Nastopili bodo poleg doma Sinov tudi oddelki iz Litije in okoliških bratskih diru-Btev na novem letnem telovadišču. ki ga je mlado društvo v tako kratkem času že izgradilo. Prostor je podarila tvrdka Birolla. Dolžnost vseh Sokolov je, da se rvolnošte-vilno udeleže nastopa v Kresnicah." Nasfled-nijo nedeljo, 8. avgusta, pa bo v Šmartnem otvoritev telovadišča, spojeno s telovadbo m veliko vese&co skupno z naprednimi društvi. Polovična vožnja je že zagotovljena. Dne 4. septembra priredi svojo običajno tombolo Sokol v Litiji in bo presegala glede dobitkov vse dosedanje. Vsa okoliška društva se naprošajo, da ta dan umošteva jo pri svojriih prireditvah. Iz žlvljjenfa tta dežel? ARJAVAS. Prostovoljno gasilsko društvo v Arjivasi priredi y nedeljo 7. avgusta na vrrtu tov. Martina Razborška v Arjivasi veliko tombolo z lepimi vrednostnimi dobitki in običajno vrtno veselico, kjer bo za vse najbolje preskrbljeno. Prijatelji so najvljudneje vabljeni. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. JAVORJE. Dve uri pešhoda fz Smairtna pri Litiji so Javorje, znana izletniška točka pod FeJič vrhom. Do prejšnje nedelje še niso imele nobene organizacije, zdaj pa se ponašajo z najmlajšim gasilnim društvom. Ustanovnega zbora, ki se je vrš?l pri Br-oono-vih, so ee udeležili številni domačimi ter mnogi gasilski delegatje litijske župe. Govorili so: gg. Rudolf Berčon, župni tajnik iz Peterca iz Litije ter načelnik šmarekih gasilcev g. Kovačič Makseij. Novemu odboru načeJluje g. Berčon. Društvo sa bo pričelo zbirati denar za prvo potrebno orodje. V ta namen se bo vršil!« na Veliki Šmaren 15. avgusta, ko bo na Javorju žegnaroje, gasilska prireditev. Opozarjamo nanjo vse izletnike in prijatelje gasilstva, mladi ja-vorski četi pa želimo lepega razmaha. LAVERCA. Naša Sokolska četa ie priredila v nedeljo 17- t m. svoj prvi telovadni nastop na travniškem prostoru br. staroste Ogfina. Vreme, ki nam je že od 10. t. m. napovedani nastop tako pokvarilo, da smo ga morali preložiti, tudi to nedeljo dopol- dne ni kaj boljšega obetalo. A popoldne se je toliko razvedrilo, da je bil nasto^ mogoč. Ob godbi dravske divizije so se vršili nastopi dece, naraščaja, članie in članov domačega in matičnega društva Sokola IV., katero ie bilo po vseh svojih članih v častnem številu zastopano. Proste vaje, kakor tudi vaje na orodju so vse edinice strumno in brezhibno Izvajale in v polni meri zaslužile odobravanje mnogoštevilnih posetnikov iz Ljubljane in okolice. Vsi so se vrlo dobro odrezali, najbolj pa naraščajniki. Ob sklepu se je br. starosta Ogrin zahvalil občinskemu svetniku br. Likozarju in njegovi g. soprogi, zastopniku Sokola II. bratu Kocjanu, zastopniku Sokola IV. br. Rošu, županu občine Rudnika br. Jeršinu, bratoma Reimerju in Flegarju. bratom Sokolom iz Grosuplja, vsem »deležnikom iz Ljubljane, Škofljice in okolice, br. domačemu načelniku Marijanu Simčiču, ki ima največ zaslug, da se ie četa ustanovila ter domačinom, med katerimi smo žal pogrešali zastopnike gasilskega društva in več irugih. Upamo pa, da bodo sčasoma tudi oni uvideli, da naša sokolska četa svojo nalogo popolnoma nepristransko vrši in mladino navaja le k lepi moralni in telesni vzgoji. 0 tem se je vsakdo lahko prepričal, ko je naša četa po komai enoletnem obstoiu pokazala tako lepe uspehe. Poleg moralnega ie tudi gmotni uspeh popolnoma zadovoljiv. Nadaljevati hočemo vztrajno svoje za-početo delo, zlasti ko dobimo svojo telovadnico, katero nam bo naš vneti brat starosta na svoje stroške sezidal in urediL Po nastopu se je razvila na prostranem in senčnatem vrtu br. Ogrina ob zvokih vojaške godbe neprisiljena prisrčna prosta zabava. Z obljubo, da nas še posetijo so se naši ljubi gostje v večernih urah začeli poslavljati, a delavno avtopodjetje Pečnikar je odpeljavalo Ljubljančane v presledkih do 23. ure, ko so nas zadnji obiskovalci zapustili. Glavna zasluga za tako lepo uspelo prvo prireditev gre v prvi vnsti matičnemu društvu Sokolu IV- ter delavni načel-niri in br. načelniku. ČRNOMELJ. V ravnateljstvu Mestne hranilnice v Črnomlju so izvoljeni gg.: nredisedniik Majerle Franc, podpredsednik Lakner Alfonz, Sani ravnateljstva so dr. Tusulin, Papež Janko in Klemene Pavel. V Loki pri Črnomlju umrl v petek posestnik in mizar Vrečaj Anton. Na paši ga ie zadela kap, otroci so ga našla mrtvega. V Planini pod Mimo goro se je prejšnjo nedeljo vršila blagoslovitev motorne briz-gafne. Kirmovala »ta g. bamsiki svetnik Lovšin in ga. Koširjeva iz Črnomlja. Prireditev bi bila boljše obiskana, če ne bi bilo deževja iin se ne bi istri dan vršil sokolski nastop v Semiču. V občini Podzemelj so se na poljiu pojavili v večjem številu bramorji, ki rastlinam močno škodujejo. Proslave 50 letoice gasilnega društva v Črnomlju so se v lepem številu udefežila tudi društva Kairlovac, Novo mesto in Metlika, kar se v zadnjem »Juitrovem« dopisu ni navedlo. Žetev je v Beli Krajini uspela STednje dobro, ker je zaradi deževja rja žitu občutno škodovala. Vobče bo pa letina prav dobra, posebno koruza, krompir in vinogradi dobro kažejo. GUŠTANJ. Člani akademske podružnice CMD so v ponedeljek 18. t. m. nastopili s svojim izbranim pevskim sporedom v Sokolskem domu. Ubrano petje, strumen nastop je očaral vso ogrommo množico, ki je prisostvovala nepozabnemu večeru. Obča hivala poslušalcev je dokaz, da se naSa akademska mladina znveda svoje narodne naloge m stopa z geslom: >Iz naroda za narod« med nas. Iz Soštanfa S— Vaja gasilske župe Šoštanj se je letos vršila pri Smihelski cerkvi, kjer so bili kot požarni objekti določeni poleg cerkve še Slomškov dom, kaplanija in župnišče. Vaje se je udeležilo sedem gasilnih društev z 206 gasilci, 3 motornimi in 6 ročnimi briz-galnami. Posebna zanimivost je bilo reševalno moštvo z velenjskega premogovnika, ki je nastopilo s plinskimi maskami in t aparati s kisikom ter 13 samaritank iz Velenja, Družmirja m Šoštanja. Letošnja vaja je pokazala, da je gasilstvo v šaleški dolini zelo dobro razvito. S tem priznanjem sta se o njem izrekla tudi zvezna delegata Vengust in Košir. 5— Keglaški spori je v Šoštanju zelo udomačen. Njegovi ljubitelji so včlanjeni v dveh klubih, v RuSi in PlankL Oba kluba sta priredila tekmo, pri kateri je klub Planica zmagal s 544 točkami nad klubom Ruši, kd je napravil 543 točk. Med zmagovalci sta se odlikovala Matjaž in Arzenšek s po 80 točkami, pri premagancih pa Nace Za-vadlav t 72 točkami. Iz Murske Sobote pm— Uradniška stanovanjska zadruga. Splošno je znano, da je v Murski Soboti malo primernih uradniških stanovanj, kljub precejšnjemu številu uradništva in učitelj-stva. Vrhu tega so ta stanovanja draga. Za Mursko Soboto, ki je postala središče Prek-murja, pa je zelo važno, da ima dovolj udobnih stanovanj, zakaj ta najbolj priklenejo uradnika na kraj. Vsako mesto ze- lo veliko pridobi, če je oradništvo zadovoljno in ne sili proč iz mesta, ker na ta način pridrži najboljše uradnike. Zato se je na pobudo g. direktorja Vagaje vršil izredni občni zbor Nabavljalne zadruge, na katerem so uradniki razpravljali, kako bi se mogle izboljšati stanovanjske razmere. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki je že vse uredil za ustanovitev Stanovanjske zadruge. Državni in samoupravni uslužbenci, Ki se hočejo včlaniti, naj se prijavijo pripravljalnemu odboru. Predsednik je direktor Vagaja. dio Izvleček iz programov Torek, 26. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Zabavni kotiček. _ 20: Esperantsko predavanje. — 20.30: Prenos klavirskega koncerta iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila, plošče- Sreda. 27. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza- — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt — 19.30: Literarna ura. — 20: Samospevi ge. Josipine Sivec. — 20.30: Samospevi. g. Likoviča. — 21: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročiia, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. _ 18: Pesmi. — 20: Zborovski koncert — 21.10. Veseloigra. — 21.40: Violinski koncert — Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Orkester. — 22.40: Jazz. — TRAGA 19: Poljske arije in pesmi. — 19.20: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Prenos iz Brna. — BRNO 19: Koncert iz Prage. — 20.15: Operni večer. — VARŠAVA 18.20: Vojaška godba. — 20: Arije in pesmL — 20.50: Koncert na čelo. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godbeni kvartet — 16.40: Koncert orkestra. — 19.30: Vojaška godba. — 21: Oddih na planini. — 22.15: Lahka godba. — BERLIN 20.20: Violinski koncert — 21.10: S potovanja. — Plesna glasba. — K0NIGSBERG 20.05: Plesni večer. — Lahka glasba na ploščah. — MCHLACKER 20: Koncert orkestra mandolin. — 20.20: Opereta. _ 22.45: Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 18.50: Lahka sodba. — 19.45: Veseloigra. — 21.45: Klavirski koncert. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Instrumentalni in pevski koncert — 20.45: Operni večer. AH »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano nenad-kriljiva. 249/n Prednostni papir ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovi« oglast 9315 Povodom 20-Ietnice obstoja svoje tvrake prodajam samo še do 10. avgusta 1932, ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom IVAN PAKI2 LJUBLJANA, Pred škofijo 15 ^aznofii/o / Sporočam, da se nahajam od zdaj naprej na Borštnikovem trgu štev. 2. Priporoča se 2IVKO BHAJKOVIČ. čevljarski mojster 937*3) Ljubljana, Lepi pot št. 3. .... - .•>.«.„.-.•.?.• .-: ■■•:'.-,' .v-..- .v-'..v;.'--«-- j si m a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. '//vt.-t/v,. < ' ' ' ' POZOR! Prodajamo ta teden posamezne Tivar obleke po sledečih cenah: mošk* obleta od 170 Din otroška oblekea od 60 Din mornar, oblekea od 65 Din posam. suknjdfci od 50 Din KI—d!6£etme fante od 60 Din To pa samo dokler traja tozadevna zaloga Tovarniška samopro-daja Tivar oblek4' Ljubljana, Mestni trg. št. 3. Sv. Petra c. 23. 93 8 POZOR! M !x\-/ Uv>-/'»-/ IN. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod Franc Požar posestnik in gostilničar danes ob 4. uri zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 27. julija ob 10. uri na farno pokopališče v Moravčah. Vrhpolje pri Moravčah, dne 25. julija 1932. Žalujoči: soproga, otroci in brat + Brefc posebnega obvestila Neizmerno potrti sporočamo vsem, ki so jo poznali, da je naša nad vse ljubljena, nikoli pozabna hčerka, oziroma sestra in teta, gospodična Darinka Nada Skerlj učiteljica v nedeljo, dne 24. julija ob 14. uri po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 27. letu svoje dobe za vedno zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v torek, dne 26. julija ob %16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 27. julija ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi , Maribor, dne 25. julija 1932. ' * - 9383 j. V .- . • ■*•■■■ X Ivanka Škerlj, mati; Dušica, sestra; Boris, brat; Dušica, nečakinja; Ciril Spindler, sodni poročnik, zaročenec. In vsi ostali sorodniki. # Cene motim oglasim ženttvi ta dopisovanja, vsaka beseda Din 2___ ter ankratna prt- fojbina sa Ufro ali sa dajanja naslova Din 5-—> Oglasi trgovskega «n reklamnega tnačaja: vsaka beseda Dta /.—^ Po Din 1,— sa besedo se stračimajo nad alfe vsi oglasi, ki tpodajo pod rubrike »Kam pa kam*, m.Auto-moto«, »Kapital«, mV najemu. »Posest«, »Lokali*, »Stanovanja oddam, »Stroji«. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* ki »Zašlo-i tek*, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če •e Me potnika. I Kdor si pa pod tema rubrikama Uče zaslužka afi služba, plača za vsako besedo 50 por. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dim Ista besedo, sa zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Ufro aH sa dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna prtstofbma za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki sa zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaka Din 3.—. Najmanf51 znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10.—^ +ri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlati v pisma obenem z naročilom. WJJuL Wfn 7/fjffl Za odgovor % i Dir | v znamkah Potniki Kcbor Hibe mesto pot-tikt, plača ca vsako besedo SO par; n da. janj« naslova ali ta Iifro S Dio. — Kdor sprejema potnike, pla ia besedo po 1 Din; ia dajanj« naslova ali xa iifro pa 5 Din. (5) Trgovski potnik prav dobro vpeljan iin agi len, z lastnim avtomobilom. želi za Slovenijo za »topstvo večjega podjetja — po možnosti živežne »trak«. 9pre.;me eventuel-nr> tudi sopotnika. Ponudbe na oglasni oddelek »J.utra« pod »Dravatrg«. 29409-5 W2SSBSa Prodajalko za sam o stoja«) vodstvo špecerijske trgovine iščem Potrebna kavcija 5000 Din v goto-viniL Mlekarstvo »Soilta«, Zagreb, Za:čeva8 29256-1 Kdor išče zaslužka, plača ta vsako besedo 90 par; ta naslov al: šifro 3 Din. — Kdor a o d i zaslužek, pa za »»ako besedo 1 Din, ta dajanje naslova ali m ttfr« pa S Din. (3) Zastopnika krtonijalne stroke, diobro vpeljanega v Ljubljani in cikolici, iščem. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »5B5«. 29502-3 Akviziterje lnteligente, za Ljubljano ln vse večje krale dravske banovine, ki jim Je do izdatnega postranskega zaslužka v obliki visoke provizije, Iščemo. Ponudbe pod »Založba« na. oel. odd. »Jutra«. 29319-3 Zastopstvo (fc^bm vpeljane vinske trgovine (najraje štajerske) premamem. Imam večletno prakso in d osti po-Enamstva. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopstroo«. 29533-3 Kdo Te d<»ber nasvet. dntvre Meje ali druge prilike, s ka^ernra se da dobro za-s'užiti. Ponudbe na og!as. oddelek »Juitra« pod šifro »90«. 29545-3 Glavno zastopstvo vt Jugoslavijo patentiranega pred,meta oddamo radi selile pod polovično fovamiSko ceno. Potrebno nekaj kanitala. interesenti raj se blagovolijo zglasfti 27. t. m. pri tvrdfci »Ade-na,:, Ljubljana. Gajeva ul. 29528-3 umum Vsaka beiseda 50 par; ia dajanje naslovi aH za iifro t« S Din. fl) Mizarje in fornirarja prvovrstne sprejme tovarna pobišlva A. Aman.ii v Tržiču. 28990-1 Prodajalko do!>ro izurjeno v prodaji »uihomesnatih izdelkov — iščem. Prednost z znanjem nemščine. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana«. 29508-1 Trg. sofrudniku ki razpolaga z gotovino od 90—30.000 Din, odstopim radi od potovanja svoj delež v dobro tdočem podjetju. Ponudbe pod značko »Edino v Sloveniji« na oglasni oddelek »Jutra«. 29178-1 Gospodične mlade in inteligentne, v starosti od 17 do 22 let, iščem za povečanjie svojega baleta. Znanje nemškp-ga jezika zaželjeno. Javiti se je na naslov: Orlov, hotei Tivoli, med 3. in 5. uro popoidine. 29513-1 Brivsko pomočnico ?.prejm'Pm s IS. avgustom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnica«. 29521-1 Pridno dekle ki zna kuhati in opravljati vsa hišna in vrtna dela ter ljubi otroke, dobi službo pri majbni boljši družini na deželi. Ponudbe "a. podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »I>p zaslužek«. 29549-1 Upokojenca »Tvy*>bnega uradniških poslov, še čilega, sprejme večje podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek Juitra pod šifro »Vesten vpoko-jenec«. 29570-1 Mlada gospa stara 19 let, ki je vsled težkih družinskih razmer likvidirala svojo trgovino, išče sluižbo trgovske sotrudmace ali natakarice. Pridna in poštena! Ponudbe pno« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cim prej«. 29300-2 Tigovski pomočnik špecerist, išče službo. — Event. gre prakticirat k mamiifaktmri ali železnini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščine zmožen«. 295il0-2 Mladenič žeK službo skladiščnika, pomožnega delavca, sluge ali kaj sličnega v Celju, oziroma kje v bližini. — Naslov: M e 11 i č a r Ivan, Nova vas št. 2Q, p. Celje. 29591-2 Frizerka prvovrstna v železni, vodni in trajni ondulaciji, manikiri itd., i&če stalno mesto v boljšem salonu. Ponudibe n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prvovrstna in samostojna« 29332-2 Vajenca starega 15 let, za sobo-sliikarstvo, s prosto hrano in stanovanjem sprejme Stanko Vindšnurer, Zagorje ob Savi. 29505-44 Vajenko aH vajenca Siprejime takoj fotoateije Man-oini, Rožma dolina. 29316-44 Mizarskega vajenca z oskrbo po dogovoru sprejme Ivan Sedej, Mala čolnarska. 29517-44 Vsaka besed* 50 par; za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Deklica s tremi razredi meščanske šole išče službo pisarniške začetnice. Gre tudi k otrokom k boljši rodbini. Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 29477-2 Več gospodinjskih pomočnic začetnic, pesturaj, postrsž-nic in kuharic išče službe. Pojasnila daje posredovalnica na«proti glavne pošte, Šeletibn.rgiova ulica 7/1. — Brezposelna dekleta dobe prenočišče — in se naroča list »Gospodinjila pomoč niča«. 29531-2 Prodam Oei&ai trg. značaja p® 1 Din beseda; za da janje naslova ali ca šifre 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda KO par; sa dajanje naslova aU ta šifro pa 8 Din. (6) Vinske sode 10 komadov, od 2000 do 5000 litrov ter 8 komadov od 200 d0 300 litrov, po ugodni ceni prodam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29504-6 Novo kolo 980 Din z mufnami, lzvanredno močno z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnim fe-drom, kompleten z pri-uadajočim orodjem, Miklošičeva ul. 7-III. vhod DCleg Delavske pekarne. Še par komadov. Garancija 29325-11 Vsaka i [>ln za lajanje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (16) Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Slovenska 18. 144 Gramofon, plošče po 1 Din lz posojuje »Slager«, Ljubljana, Alek sandrovj eesta 4 (prehod »Viktoria« palače) in v Mariboru, Slovenska al. 18 254-6 Kožni svrabež preide i aporabo »Neoder ma«. Razpošilja drogerija Nada. Subotica. 264 Mlad šofer ve5S vrtnaTStva, nemščine in francoščine — zmožen 7000 frankov kavcije, išče službo. Pomud.be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Abstinent«. 29556-2 Plačilna natakarica poštena iin marljiva, dafcsumi službenimi spričevali hotelov in boljših gostiln, želi službo s 1. avgustom. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Rrez kavcije«. 295.32-2 Mladenič 22 let star, z dežele, vojaščine pro«t, trezen in vajen konj, išče službo sluge ali hlapca za takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 2954il-2 beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Dm. Dijaki, ki iščejo instrukeije, plačajo vsako besedo 50 par; ta šifro ali ta dajanje naslova 3 Din. (4) Profesor imstrnire temeljito in uspešno matematiko, srbski ter nemški. Nizek honorar. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29304^$ Sobarico pridno in zdravo sprejmem s 1. avgustom. Ponudbe z narredbo zadnje službe im po možnosti s sliko na na«Iow: Bled-Želeče št. 37, soba št. 7. 291,10-1 Kapelnika i veiMetmo prakso, išče novoustanovljeno glasb, društva na pihala v Mariboru Dopise z navpdbo honorarja na naslov: Babič, kolodvorska pošta II. 29138-1 Za mlade ljudi! V četrtek pričnemo priobčevati na tem mestu Zgodbo o Petru isfroglavcu S sliko in besedo vas bo razveseljeval podjetni Peter Bistroglavec — in ne samo to! Povedal vam bo, kako si je krčil pot skozi obupne prilike in težke zapletljaje. Večkrat in večkrat vam bo pri branju med smehom šinila v glavo misel: Glej ga spaka, prav tako bi bil lahko ukrenil jaz — pa nisem! Kak bedak sem bil! Zato — ne zamudite! V četrtek pričnemo! Zapomnite si: v četrtek v malem oglasniku! Edgar Rice Borroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Kamniškega apna več vagonov prvovrstnega zamore po prav ugodni ceni takoj dobaviti Franc Prodnik. Kregarjevo, pošta Kamnik. — Zahtevajte oonudbe! 28522-6 Pisarniška omara 143 X 253 X 55 veltika, z dn-ojinimi vrati za odpiranje ter osmimi premikajočimi policami, svotlo-rjavio pleskana, popolnoma nova po ugodni ceni naprodaj. Točneje pri Zadružni hranilnici na Sv. Petra cesti št. 19. 29538-6 Velik oleander poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29536-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Dio: ta dajanje naslova ali ta iifro pa B Dia. (10) Avto-limuzino amerik. znamike kupim v ceni do 20.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačljivo takoj«. 29568-10 Kolesa ia besedo. Oglasi socijalnega tnačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali sa šifro S Dio, oziroma 5 Dia. (Id) Moško kolo lahko že rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29520-11 Družabnika sprejm« rentabilno domače, že vpeljano industrijsko trikotaž"" in . pleteno podjetje (volne in svile). Laistna. z vsemi novimi stroji iin priitiklinami opremljena tovarna. Delež za siguren. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 29250-^4) Strojnoključavni-čarska delavnica renomirano upeljana v sredini LJubljane z na-nravami za vlivanje kovin in izdelovanjem spe-clialnih brezkonkurenč-nih strojev rabi finan-ceija ali se proda. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Kapital za povečanje«. 29384-H6 Hipoteke Prve hrv. štedionice in Ljublj. kreditne banke kupim im plačam 100 %. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Konvertiranj««. 29358-16 Vložne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, Ljudske posojilnice, Prve hrvatske štedionice in Ljubljanske kreditne banke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »L.rat>-Ijana«. 29559-16 Hišo z majhnim posestvom ali samo njivo, ozir. travnikom kupim. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Neodvisnost«. Posredovalci izključeni. 29.3il-20 Vilo z vrtom s 4 sobami, vsemi pritiklinami in obrtnim lokalom takoj oddam poleg tramvaja v Šiški. Vprašati na Celovški cesti 56, dvorišče. 29301-20 Kapital od 100.000 do 5.000.000 Din iiščeim na prvoim estno vknjižbo. Ponudibe na o tri. oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 29.360-16 Hranilne kniižice Prve hrvatske štedHoraVe in Ljubljanske kreditne banke uigodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vloge«. 29591-1« Posest Trg. hišo v Štrigovi (srez Ljutomer), en ona d-stropno, s petsobnim stanovanjem v prvem nadetr. ter 2 lokaloma v prizem-lju v velikosti po 70 m', popolnoma opremžjena s stelažami in pulti, upro-rabljiva eden za trgovino i manu fakture in špecerije, i drugi pa za brgovinio z železnino. katerega pa se da preuredi: ti za kavarno in točilnico, ker je v ne-poisredmi bližini kleti, zelo uigodno prodam. Lokal za trgovino z železnimo odda.m s 1. avgustom v najem. Po:asnila da-ie gosp. Mr. Kovač, lekarnar r Strigovi ali pa lastnik Brodnik Anton v Cakov. cu. Na zahtevo pošI;em tudi sliko objekta. 28935-20 Pohištvo Vsaka t>es*«da l Din: za dajanje naslova ali «a Šifro pa 5 Dia. (12) Spalnico kupim od mizarja, ki ima obveznosti pri Ljubljanski mest^ ni hranilnici, da v plačilo prepiše sebi v dobro del tamkajšnje vloge. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mobilije«. £9397-12 Stanovanje treh sob in kopalnice, v strogem centru iščem za november. Ponudbe z navedbo cene in lege pod značko »Štiričlanska« na oglasni oddelek »Jutra«. 29337-21/a Lepo jedil, opravo poceni prodam na Mirju — Langusova ulica štev. 21. 29337-1j2 Novozidano hišo s 4 sobami, kuhinjo in vrtom, m °d trnovsko cerkvijo in Kolezijo prodam za 130.000 Din. Vzamem tudi hraniilme knjižice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29624-20 Posestvo z gospodarskim poslopjem in gostilno naprodaj v Li-iib" ;«t». Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 29522-20 Vsaka beseda 1 Dia: sa dajanja ustava aH sa fctra pa 6 Din. (80) Dvostanovanj. hišo ob prometni glavni cesti v najbližji periferiji mesta prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2S901-20 Hišo z 10 stanovanju prodam proti gotovini. Vprašati v Mariboru, KonoSka cesta št. 411. 29663-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom zelo ugodno prodam. Event. knjižica Mestne hranilnice. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 29565-20 Enonadstroo. hiša nova, zelo ugodno naprodaj ob Savi pod Šmarno go-o, Rrod 26, p. S*. Vid nad Ljubljano. Informacije v hiši 29364-20 Vrednote Vsaka tx»«jS-2,7 Opremljeno sobo separirano, oddam na Mirju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29327-23 Opremljeno sobo v SelembuTgiovi ulici oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29563-23 Lepo sobo separirano in parketiran«, v centru m esta oddam goepod«i. Komeniskftffa ul. št. 16/1, vrata 6. 29554-23 Zračno sobico počen« oddam gospodična na Resljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29569-23 Lepo mesečno sobo v hiši sredi RožnUka odda V-erbič, Stritarjeva ul. št. 26/7. 29566-23 Sobe išče Taaka beseda 50 par: m dajanj« nnsloia aM m Mre a Dia. (2S-a) Papir, trgovino dobro vpeljano v ni<_-6Vn na Gorenjskem, t vsem inventarjem jn lokalom takoj zelo ugodno oddam v najem. Ponmidbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. pajiarja«. 29543-17 Modistovsko obrt v Celju takoj od,dam v najem ali popolnoma prodam. Naslov pri podružnica »Jutra« v Ociju. 29350-17 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova aH ■a šifro 8 Din. (22) Dijakinjo ali dijaka sprejmem z novim šolskim letom v sredini mesta na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29555-22 Zaščiti svoj dom in svojo hrano pred mravljami. Ta umazana in nadležna golazen se zaganja v rojih tja, kjer jim javljajo predstraže ,, izvrstna hrana-Flita ni!" Niti obrnil se nisi, že jih je polna hiša in hrana okužena! Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom. Ubija Muh* Komarc* Moljce s.'jenice Zohapp Mrave Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit Dijake ah* dijakinje sprejmem v dobro oskrbo. Zračne sobe jn pomoč pri učenju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29646-22 Stanovanje Vsaka beseda l Dta: m dajanj« naetorra al ta iifro pa 6 D«, (a) Stanovanje 3 sob in kuhinje oddam z avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28892-21 Dunajska, Stožice poceni oddam mali in snažni stranki lepo dvosobno parketirano stanovanje. Vprašati na Dunajski cesti št. 9/TI. levo vrata 5. 29340-21 Lepo stanovanje dvosobna, pod Rožnikom oddam. Elektrika, telefon, kopalnica in vrt. Event. oddam tudi celo hišo s 4 sobami. Verbič, Stritarjeva ulica. 29367-21 Stanovanja Vsaka beseda 90 par: m dajanj« naslova ali Sobo lepo eipremiljeno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29-318-23 Sobo z 2 posteljama po nizki ceni oddam v Sišiki, Jezerska štev. 4. 29916-23 Opremljeno sobo s separatnim vhodom oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29519-23 Prazno sobo separirano s srtoprcjišča — pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča oddam. — Tavčarjeva ulica 111 'I levo 29336-28 Opremljeno sobo JSsrbo, iščem za čas od konca julija do 10. septembra — v bližini sodne palače. Ponudbe na ogias. oddelek pod značko »22«. 29497-23/a Sobo § kompi etao oskrbo ali breiz, « posebnim vhodom, v MiSM SelezniSk* direkcije išče giospodična. Ponudbe z navedbo cene na oglais. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna«. 29012-23/a Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (SI) Naprošam vsakega ka ve kje ee nahaja potnik Hugo Zuckerbacker, da isto obvesti na oglas, oddel ek »Jutra« pr»d šifro »H. Z.« 29(211-31 I Vsaka beseda 1 Din: «a dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (4«) Moški in ženske zajamčeno ozdravite kapa-vico — novo za 104 Din, staro za 184 Din. Zdravi'* pošilja po poštnem povzetju dr. Julous Berger, Zagreb, Medvedgradfka 46 29459-40 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Gradbeni tehnik išče s 1. avgustoma stanovanje z dobro domačo hrano a!S brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29512-23» 01252123 Vsaka beseda i Dta; ca dajanj« oaohnra aM *a Um pa t Dta. (98) Staro vijolino dobro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29158-26 Pri stalnem zaga- tenju, trdi stolici ni dobro jemati ona zdravila in ta je, ki naglo čistijo, ker w> ustvarja potem navado, da potem tudi najmočnejša sredstva ne učinkujejo. MPM-iiSJ čisC milo, ne ustvarja navade in preprečava nastop tapete. Osebam, ki so se navadile, da jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih od vadijo. — Dobiva »e v vseh lekarnah in dro-gerijah. — Originalni zavojčki 10 in 20 Din. Depot: Trifolium drogerija, Beograd (Slavija) Trgovina s kurivom IV. SCKUMI Dolenjska e. Tel. £931 Premog KAJ ŠE BO! To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi »Jutra«. Lep naj bo Vaš dom! Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdka IVAN KOŠAK, LJUBLJANA Rimska cesta štev 23 249 BnHBHBBnHHBBaraBraS Objava Zelo ngoden nakup hotela Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se bo vršila 1. avgusta 1932 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo za oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani, poštni predal 297, in sicer do 29. julija t. 1. 9380 ta Kfr« S Din. (21«) Stanovanje eno- aH dvosobno iščem za avgust ali september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška ali Bežigrad«. 29341-31/a Zahvala Vam vsem, ki ste nas med boleznijo in ob smrti naše preljube mamice, gospe Marije Seliakove tolažili in nam s toplim sočutjem lajšali trpko bol, ki ste naši mili rajnki poklonili krasno cvetje ter jo v častnem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo svojo iskreno, globoko občuteno zahvalo. V Ljubljani, dne 25. julija 1932. 9375 Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Val x LJubljani. <