Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo l»to predplačan 16 (ld., >a pol leta 8 gld., za četrt lata 4 (ld., sa jedea |
mesec 1 (Id 40 kr.	v
V administraciji prejeman velja:	*s
ga celo leto 18 (ld., m pol le'.a 6 (ld., sa četrt leta 3 (ld., xa jeden mesec 1 (ld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Vrednlitva tel
Naročnino !n oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo In ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ns vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
}f6n-itev. 74.
Štev. 128.
V Ljubljani, v sredo 7. junija 1899.
Letni It XXVII
Difvtusova pravda.
V soboto je kasacijski dvor v Parizu sklenil, da Dreyfus ni bil pravilno obsojen in da naj ga sodi novo vojno sodišče. S tem je končano eno dejanje žaloigre, ki se že peto leto igra na francoskem odru. Bliskoma se je raznesla ta novica po vsem svetu ter vzbudila jako različna čustva. Židovstvo in njega prijatelji so to vest pozdravili z največjim veseljem. In reči smemo, da je revizija Dreyfusove pravde zmaga židovske vzajemnosti, ki se je zavzela za svojega verskega tovariša. Saj je bilo že mnogo ljudi obsojenih, katerih nedolžnost je pozneje prišla na dan, toda židovski listi niso nikdar zagnali takega krika, kakor sedaj.
Dreyfus se toraj vrne z osamelega otoka na Francosko, da dokaže pred vojnim sodiščem svojo nedolžnost. Razsodbo si že danes lahko mislimo. Toda s tem Dreyfusova afera ne bode končana. Rešiti bode treba vrsto vprašanj. Ako Dreyfus ni izdajica, kedo pa je? Ali sploh ni bilo izdajice? In če je bil Dreyfus po nedolžnem obsojen, kaj se zgodi z onimi, ki so ga obsodili. — Taka in enaka vprašanja se usiljujejo in gotovo je, da kmalu čujemo o novih aferah na Francoskem. Francoski narod se ne bode še pomiril. Sovražniki republike in nasprotniki javnega miru porabili bodo ta dogodek v svoje agitacijske namene. Minulo nedeljo že so bile demonstracije proti predsedniku republike in se bodo brez dvoma še ponavljale. Dreyfusova pravda je dokaz, koliko moč ima mejnarodno židovstvo, a obenem priča, da je francoski narod žrtev prostozidarske lože.
Zadnji dogodki pa so nam odkrili še drugo skelečo rano na francoskem telesu. Od zadnje vojske z Nemčijo je francoski narod žrtvoval ne-
štete milijone za svojo armado, da bi se ob ugodni priliki maščeval nad sovražnikom. In kaj vidimo danes? Eden tabor sovražnika je v domovini sami, v srcu dežele. Velik del naroda, iz katerega se izbira armada, danes z največjim nezaupanjem zre na svojo »nado in ponos«. A kar je še po-menljivejše, je moralna propalost v armadi sami. Odkar se je pričela gonja proti armadi, ponavljajo se smrtne obsodbe vojakov zaradi zločinov nepokorščine in upornosti, častniki sami se dele v dva tabora, revizionistov in antirevizionistov. In najboljše znamenje je pač to, da se najdejo v armadi višji častniki a la Esterhazy in Henry in da morajo laiki biti vojni ministri. Minulo nedeljo so se celo trije častniki udeležili demonstracije proti poglavarju države. To so sumljiva in nevarna znamenja. Norih ljudi, kakor je Deroulede, je v Franciji vedno v izobilju. In v sedanjih razmerah mora biti tudi fanatik, kakor Deroulede, jako nevaren, ker v armadi raste od dne do dne nevolja proti parlamentu in republikanskemu režimu. Nevarnost za republiko bi bila še večja, ko bi Francija imela moža, ki bi imel sposobnosti in voljo, da stopi na čelo gibanja proti sedanjemu zistemu, ter naredil red v državi. Pravico, katero dobi bivši stotnik Dreyfus, bode marala Francija jako drago plačati, kajti omajana je disciplina v armadi in zaupanje do sodnikov, čim hitreje se konča Dreyfusova tragedija, tem bolje za francosko državo.
Skrajna narodna nestrpnost.
Mažare je smatrala Evropa za vrlo svobodoljuben narod do najnovejega časa. Borbe za svobodo iz leta 1848 in 1849 so jim preskrbele to slavo, premda so že takrat pokazali, da ne trpe
nobenega drugega poleg sebe, razven svojega plemena. Že takrat so hoteli zatreti ne samo Srbe, Slovake in Rumune, nego tudi Hrvate, s katerimi so toliko let živeli v nekakšni državni zvezi. Tedanja Evropa, kakor tudi še žalibog dandanes ni imela srca za manjše narode, a še posebno za Slovana ni marala. Borbe Mažarov so občudovali, a niso cenili junaških činov hrvaškega naroda, ki je branil svojo svobodo in obstanek Avstrije. A čudno to sicer ni, saj se je izkazala celo sama Avstrija silno nezahvalno Hrvatom, svojim brani-teljem, pa tudi drugim Slovanom, ki so jo branili propada.
Mažari so se kar vzoholili vsled te hvale, a ko se jim je povrnila ustava, so nadaljevali, kar so začeli leta 1848. Zdaj so jim bile prilike milejše. Avstrija, ki so jo pomagali sami oslabiti, jim je morala prepustiti iztočno polovico države vsled dualistične ustave. Od tega časa se smatrajo za neomejene gospodarje na obsegu ogrske kraljevine, in vse, kar ni njihovega mišljenja, se mora če ne drugače pa s silo odstraniti in zatreti. Od tega časa se je začela mažarska državna ideja izvajati z vso nestrpnostjo, kakoršno si morejo naobraženi Evropejci komaj predstavljati. Vsi pre-bivavci ogrske države, ki niso mažarskega rodu, morajo taki postati, če ne izlepa, pa s silo. Zdaj se je začela strašna gonja proti veliki večini ogrskega prebivavstva, ki traja še dandanes ter se je razširila že celo čez meje avtonomne kraljevine Hrvaške. Za pomažarjenje se uporabljajo vsa sredstva : denar, službe, zapor, progon, razselitev, šola, cerkev in slednjič celo zakonodavstvo. Ne sklepajo se pa samo take postave, s katerimi se mnogojezični ogrski narodi pomažarujejo, nego se pazi še posebno, da se ne sklene nobena taka postava, ki bi mogla drugojezičnim narodom po-
LISTEK.
Slike iz Opatije.
(Jos. Lavtižar.)
(Konec.)
V.
13. marca 1899.
Hotelov je toliko, da si lahko izbereš (Ste-fanie, Quarnero, Dependance, Grandhotel, Central-hotel, Belle vue, Habsburg, Ertl itd.) Skoro vsi so prve vrste, ker skušajo prekositi drug drugega. Navaden človek, ki ne pozna take elegance, je lahko v zadregi, kje bi se oglasil, da ga manj oskubijo. Za srednje stanove bi morebiti najbolj ugajala hotel Ertl ali Slatina.
Omeniti moram še Opatijo kot morsko kopališče. Sezona je sicer na vrhuncu meseca marca in aprila, vendar dohaja tudi v gorkejšem času veliko tujcev tu-sem zaradi morskih kopeli. Priporočajo jih, da so zelo ugodne, ker ima Aclrija veliko šolnine v sebi, menda 35 gramov v litru vode. Ako jo pokusiš, je res tako slana kakor dvakrat osoljena juha. Gorkote ima že v maju 19° C., julija in avgusta naraste do 25 stopinj. Tekočih potokov s sladko vodo je v Istri malo. Svet jo namreč ves izvotljen, da imajo studenci
tok pod zemljo, zato morajo piti ljudje večji del kapnice. Opatija pa je preskrbljena tudi v tem oziru, ker so našli pod Učko hladen vrelec in napeljali vodovod 7. višine 950 metrov.
Največ zaslug za velikanski napredek tega kraja ima južna železnica, v prvi vrsti njen glavni vodja F. Schiiler. Nakupil je mnogo prostora, kjer so zidali hotele, vile in kopališča. Vse to je lastnina omenjene želcznice, ki ima od teh podjetij ogromne dohodke. Glavno delo pričelo seje 1884 leta in po preteku tako malo časa stoje sedaj na onem mestu, kjer je nedavno še kraško kamenje štrlelo iz zemlje — same palače. Najimenitnejši ste vili Angiolina in Amalija, v katerih bivajo ce-carske in kraljevo rodovine, kadar so tukaj.
Pa tudi dva neljuba gosta dohajata večkrat v Opatijo, katera lahko povem s polnim imenom. Zovejo ju : bora in široko. Glasovita sta zato, ker jima ne more nihče zabraniti prihoda. Največkrat ee oglasi bora. Ta pripiha od izhoda ali severo-izhoda t. j. od hrvaškega obrežja. Ljudje pravijo o njej: Rojena v Senju popotuje skozi Reko, gospodari v Trstu in »krepa« na Krasu. Traja navadno več dni in prinese tudi hud mraz. Drugemu vetru, ki čestokrat potegne od juga, pravijo široko. Njegov dih je skoraj gorak toda silovit, da se kar prekucujejo razburjeni valovi in deroči k nabrežju mečejo vedo visoko v zrak. Ko gledaš,
kako besni vihar, kako se razbija vodna moč ob izpranem skalovju, kako razdražena siče in odle-tuje nazaj, da se še z večjo močjo poganja naprej — tedaj imaš pred seboj živo podobo pesnikovih besedi:
Kak' valovi se tepo,
Val za valom vdarja!
Ni rešitve pred močjo
Groznega viharja.
Eden le zna zjasnil' noč,
Eden le nam je v pomoč . . .
Gorje mu, kogar bi taka nevihta zajela na morju! Zato izpostavijo po lukah o pravem času znamenja, kedaj se ne sme nihče voziti. To so okrogli rudeči obroči, ki vise na visokem drogu v svarilo, da preti nevarnost. Vetrova tramontana (severni) in mestral (zapadni) ne delata nadlege, sta temveč v poletnem času še prijetno hladilo v vročini. Prednost avstrijske rivijere je ravno ta, da je zavarovana ob severu s kastavskimi hribi in da so tudi zapadni vetrovi brez moči, ker jih zadržuje Učka in njeno gorovje.
Naslikal sem ti sedaj Opatijo, da imaš nekak pojm o novodobnem tako hitro proslulem letovišču ob Adriji. Ako jo obiščeš sam o ugodni priložnosti in vzameš precej drobiža s seboj — dobro došel! Gledal bodeš raj bogatinov v tužni Istri.
moči, da se vzdrže kot poseben narod. Posebno sredstvo za ubijanje narodov je siromaštvo. Rekel bi, da je Mažarom to sredstvo jako priljubljeno. Vsa politika proti Hrvaški temelji na tem sredstvu, a ravno isto delajo na svoji lastni zemlji, na Ogrskem.
Znano je, da so agrarne razmere na Ogrskem prav slabo urejene, lladitega je bilo v zadnjem času posebno na južnem Ogrskem mnogo socialistiških pojavov, ki jih je pa zatrla z vso silo državna oblast, a se ni potrudila, da preišče vzrok teh pojavov. Ker država ni storila svoje dolžnosti v tem vrlo važnem socialnem vprašanju, ker ima skrbeti seveda najprej za mažarsko državno idejo, ne pa za blagostanje svojih podložnih, zavzela se je za to stvar agrarna stranka ter sklenila na svojih sestankih, da deluje odločno za to, da se uvede tudi na Ogrskem takozvani minimum posestva, samo da se izogne domači socialni revoluciji. Toda ta predlog pri mažarskih državnih politikih ni našel niti najmanjega odziva, marveč hud odpor. Na čelo teh mažarskih politikov se je postavil znani mažarski slavofag Gustav Bekšič. On se je odločno uprl temu, da bi ogrska vlada sprejela od agrarcev kak predlog glede zemljiškega minimuma, češ, da na Ogrskem nima mesta taki postavi, ker proti temu govore narodnostni oziri. Za zdaj, pravi ta mažarski pesogla-vec, izgube svoje zemljišče na južnem Ogrskem le Srbi, Rumuni in v Slavoniji »katoliški Šokci«, namreč Hrvati. To je pa le v prilog Mažarom in Nemcem, da se morejo tamkaj širiti in sčasoma te prastanovnike popolnoma zatreti ali pa pregnati. Bekšič imenuje Mažare na Ogrskem in Hrvaškem oni živelj, pred katerim morajo izginiti Slovani in Rumuni kakor Indianci v Severni Ameriki pred farmerjem, ki je začel šumo trebiti za svoje go spodarstvo. Ogrska ne sme sprejeti nobene take postave, ki bi varovala propadanja slovanske ali rumunske sodržavljane, ker bi s tem škodila Mažarom in njihovi premoči.
Tako daleč smo tedaj prišli v našem prosvit-ljenem veku, da se javno brani zatiranje slabejih, kakor da so državne postave le za jake. Kaj ni to skrajno barbarstvo in največji cinizem, da se more v prosvitljeni državi kaj takega pisati in javno odobravati? Kaj ni taka država prava poganska družba, ki je ni sram pred celo prosvit-ljeno Evropo braniti takšno krivico? Vemo, da Nemci isto delajo posebno v Poznanju, toda javno se s tem ne hvalijo, tako pametni so že. Slovani smo jih raditega seveda vseeno že zdavno obsodili.
Vrhtega pa je ta Bekšič še tako predrzen, da sega iz Ogrske celo na Hrvaško in v Slavonijo. Da imenuje katoliške prebivavce Slavonije »Šokce«, ni čisto nič čudnega, kajti naši nasprotniki Nemci, Lahi in Mažari so največji nevedneži v naših narodnostnih zadevah. Nikdar se nočejo poučiti, kakor delajo pošteni ljudje. Ime »Šokec« niti ni ime za narod, marveč tako imenujejo staroverci katolike, kjer žive eden blizu drugega, kakor katoliki imenujejo staroverce »vlahe«. Bekšič to morda zna, a da zmanjša važnost hrvaškega imena, ga noče rabiti, kakor tudi Nemci poznajo le Kranjce, Korošce in Štajerce, ne pa Slovencev. Toda to ne pomeni v tem slučaju toliko, nego Bekšičeva predrznost je prevelika v drugem pogledu. Ta mažarski politik, nekdanji prvi oproda ministra Banffy ja in eden prvih pobornikov liberalne stranke ogrskega sabora in seveda tudi privrženec današnje ogrske vlade, noče znati, da nima on pravice govoriti v tem slučaju o slovanskih »Šokeih«, kajti postava o posestnem minimumu, ki bi se sklenila v ogrskem saboru, če tudi proti njegovi volji, ne bi imela nobene veljave na Hrvaškem, a vrhtega bi moral znati ta politični mažarski šovinist, da je Hrvaški po nagodbi zagotovljen obseg zemljišča njenega s političnim narodom hrvaškim. Da gine v blavoniji hrvaški živelj, to je žalostna resnica, katera boli vsakega Hrvata, toda ta nesreča ne more in ne sme biti v korist Ogrske, kakor bi morala biti po barbarskih načelih ime novanega Bekšiča. Ta nesreča mora Hrvate le vzdramiti, da vendar enkrat kaj store, da se to prepreči. Hrvaški sabor je prvi pozvan, da brani svoj narod in zakonodavnim potom bi se moralo nekaj storiti, da se zapre proti tujemu življu v Slavonijo, in sicer z naseljevanjem hrvaškega prcbi-vavstva iz pregosto naseljenih krajev severne Hrvaške. Taka postava bi bila najbolji odgovor na
predrzno izzivanje mažarskih šovinistov, kakoršnih je bržkone eden najprizadevnejih omenjeni Bekšič.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. junija.
Kompromis mej Thunom in Szellom bo rešil, tako se sedaj računa, obe vladi iz neizogibne krize. Oba ministerska predsednika in vsi udeleženi faktorji so dospeli namreč do prepričanja, da je nemogoča rešitev nagodbene krize tudi tedaj, ako odstopita oba kabinetna načelnika, m da treba poiskati drugih uspešnih sredstev. Koloman Szell je proti prvotnemu načrtu že včeraj došel na Dunaj in bil pri cesarju v posebni avdijenci. Vsekako je razodel nov načrt za bližnja pogajanja. Ogrski listi skoro brez izjeme izražajo svoje trdno prepričanje, da bo kmalu mogoče dospeti do mirnega sporazumljenja in da toraj ne pride do ministerske krize. Splošno pa ugovarjajo ogrski časopisi trditvi, da bo posredoval pri teh pogajanjih zunanji minister grof Goluhovski, ker so prepričani, da bo Szell sam lahko kos svoji nalogi. Konečno se tudi javlja, da je bil hrvaški ban Khuen-IIedervary nemudoma pozvan na Dunaj, da tudi on pojasni svoje nazore glede nagodbe.
—	Mažari so toraj za trdno prepričani, da jim je zagotovljena zmaga, pri tem pa ne računajo na našo vlado, ki ne bo in tudi ne sme ustreči želji ogrske vlade, ako se gre samo za izpremeno oblike, smisel išelskega dogovora pa naj bi ostal neizpremenjen.
Ebenhoch - Schonerer. Vsakdo, kdor se količkaj peča z dnevnimi političnimi vprašanji v Avstriji, pozna po imenu in delovanju ta dva politična voditelja. Prvi je vodja nemške katoliške ljudske stranke, ki ae neomajno oklepa programa združenih desniških strank, drugi pa načelnik stranki, ki je znana po velikonemških svojih idejah in katere člani škilijo neprestano onstran črno-žoltih mejnikov. Tudi »Narodov« dopisnik iz zelene Štajerske »pozna« ta dva moža in pravi, da sta si popolno enaka z ozirom na nemške zahteve ; razlika je baje mej njima le ta, tla je Schonerer do cela odkritosrčen, dr. Ebenhoch pa
—	jezuvitski zvit in prikrit. Bolj karakteristične f-like mož pač ni mogel podati, namreč kar se tiče Schonererja, ki ne taji svojih izdajalskih nakan, obenem pa tudi ne večje budalosti, kakor jo je zapisal glede dr. Ebenhocha. Res je, da je ta voditelj Nemec in kot tak ljubi svoj narod, česar mu pa pač nihče ne more šteti v zlo, toda poleg tega je pa tudi eden najodločnejih katolikov, in s tem razpade v nič vsa gornja trditev. Dopisnik pač še ni slišal nič o dr. Ebenhochovih govorih o pravičnosti in enakopravnosti, ker sicer bi ne mogel trditi takih budalosti. »Narod« je s to trditvijo zopet pokazal, da mu je vse jezuvitsko-zvito, kar prihaja dobrega iz ust njegovih nasprot nikov.
Poslanec Leclier za državni, zbor. Minule nedelje zvečer je govoril na nekem shodu v Št. Hipolitu znani govornik poslanec Lecher o potrebi sklicanja državnega zbora. Mož je vnemal svoje precej številne poslušalce za trditev, da more rešiti nagodbeno vprašanje le parlament, ter se pri tem jezil na večino dolenjeavstrijskega deželnega zbora, ki ni sprejela predloga Žida Noskeja. Zbor je na to soglasno pritrdil predlagani resoluciji, ki se v nji poživlja viada, naj skliče čim preje državni zbor, da reši nagodbeno vprašanje in »častno« izvede binkoštni program avstrijskih Nemcev. — Možu velikonemškega kalibra je bržkone postalo dolg čas in bi se gotovo rad proslavil še s kakim celodnevnim govorom, ker druzega pomena ne more imeti njegova zahteva. Kot član kričaške obstrukcije bo dr. Lecher moral vedeti, da bi bilo popolno brezpomembno sklicanje državnega zbora, dokler on in njegove barve možje zahtevajo častno rešitev budalostnih nemških postulatov.
Razsodišča na mirovni konferenci. Posebna komisija mirovne konference v Haagu se peča te dni z različnimi predlogi glede ustanovitve in delovanja razsodišč v slučaju pojava večjih spornih vprašanj mej posameznimi velesilami. Prvi je predložil tak predlog ruski zastopnik, potem poslanik Nigra, pa tudi Amerikani in Angleži so prihiteli s svojimi posebnimi načrti. Pod-odsek imenovane komisije si je sostavil glavni načrt iz vseh imenovanih predlogov, bržkono vsled
tega, da ni zamere. Največ deleža ima pri tem Rusija. Grški in turški zastopniki so izjavili, da ne morejo pritrditi predlogu, dokler jih v to ne pooblasti domača vlada, vendar bo obveljal brez dvoma sostavljeni načrt. S tem bo pa kaj malo pomagano svetovnemu miru. To, kar se predlaga sedaj, je že izdavna v navadi. Vsaka velesila sme prositi prijateljskega sveta in razsodbe v prepor-nih vprašanjih; siliti je pa nihče ne more, da bi prosila posredovanja, kakor tudi ne nobene druge velesile, da bi ustregla taki prošnji. To in nič drugega se pa tudi izraža v novem načrtu.
Španske finančne razmere so kajpada vrlo nepovoljne. Vlada bo sicer dobila v kratkem 25 milionov pezet, toda ta denar ima že deset drugih potreb, tako da ne bo mogoče še prav nič misliti na poravnavo dolga, ki se je znatno namnožil ob času nesrečne vojske. Treba bo naložiti prebivalstvu novih bremen, ki bodo razdeljena enakomerno na vse prebivalstvo. V sedanjem zasedanju se bodeta pečali zbornici večinoma s predlogi glede odstopa raznih otokov ter z izpremeno, ki je postala vsled tega nujno potrebna. Vlada bo predložila nekoliko predlog finančnega in notranjega ministra, vse druge predloge, posebno glede reorganizacije vojaštva in uvedbe splošne vojaškd dolžnosti, bo predložila vlada še le v prihodnjem zasedanju.
Cerkveui letopis.
Ceščenje Jezusovega Srca na Kranjskem.
(Spisal Jos. Benkovič.)
Non fecit taliter omili nationi.
Ps. 147. 9.
V dnevih, ko se vesoljni katoliški svet klanja in posvečuje najsvetejšemu Jezusovemu Srcu, se sme ljubljanska škofija ponesti, da je bila med najprvimi, koder se je to češčenje že pred 200 leti, torej takoj po nastanku, razširilo.
Znano je, da je imela bi. Marjeta Alacoque 16. junija 1. 1675, v nedeljo med osmino praznika sv. R. Telesa, ono znamenito prikazen, ko ji je Jezus pokazal svoje Srce. Naročil ji je, naj se ustanovi njegovemu Srcu v čast nov praznik, in sicer v petek po osmini praznika sv. R. Telesa, ter naj to češčenje razširja med verniki. Prva častivca in oznanovavca te pobožnosti sta bila jezuita Colombiere in Croiset.
Marjeta Alacocjue je umrla 17. oktobra 1690. Njene soredovnica salezijenke in bivša angleška kraljica Marija so že 1. 1697. prosile papeža Ino-cencija XIII, naj dovoli dnevnice in maso v čast Jezusovemu Srcu. A znana je opreznost Rima v takih zadevah. Prošnja je bila odbita. Pozneje so se ponavljale slične prošnje z raznih strani (1707, 172o), a brez uspeha. Še le 1. 1765 je papež Klemen XIII. željam ugodil.
Kakor drugod, tako se je tudi na Kranjskem češčenje Jezusovega Srca vdomačilo najprej v samostanih. Komaj deset let je preteklo po smrti bi. Marjete Alacoque, ko so redovnice sv. Klare v Ljubljani častile to sv. Srce. Leta 1702. eo dale v svoji cerkvici sv. Mihaela, na voglu Dunajske in sedanje Franc-Jožefove ceste sezidati novo kapelico v čast Jezusovemu Srcu1. 23. junija istega leta se je že ustanovila pri tem oltarju bratovščina »ranjenega Srca Jezusovega«1, ki se je kmalu razširila med ljudstvom. Ljubljanske klarisinje so vplivale, da se je to češčenje začelo tudi pri njih sosestrah v Mekinjah in menda tudi v Loki, V Mekinjah so opravljale to pobožnost v kapeli svetega Kolomana', kjer so se vsak večer še po večerni molitvi zbirale na stranskem koru k molitvi in premišljevanju. Ceščenju Jezusovega Srca so je pridružilo kmalu tudi češčenje Srca Marijinega. Kakor so ljubljanske klarisinje vodile bratovščino Jezusovega Srca, tako so njih sosestre v Mekinjah že 1. 1719. uvedle bratovščino Marijinega Srsa, ki je kmalu štela več tisoč udov. Ljubljanski samostan je vodila tedaj opatica M. Angelika Neu-riser, ki je 1. 1714. umrla v sluhu svetosti4.
22. aprila 1702 je dospelo v Ljubljano prvih šest uršulink, katerim je Schellenburg ustanovil nov samostan. Tudi te redovnice so uvedle češčenje Jezusovega Srca. Na Dunaju je nadvojvo-
1 Thalnitscher. Hisloria cathedr. Ecclesiae Labac., pag. 45.
3	Klun. Archiv. I. 1862. 64.
1 Sv. Koloman je bil pred kanonizacijo sv. Alojzija patron mladine in varih čistosti. Odkar se jc razširilo češčenje xv. Alojzija, je sv. Koloman manj znan med Slovonci, nego je bil nekdaj.
4	Mittheilungen d. hist. Ver. f. Kr. 1858.
Priloga 138. štev. »Slovenca« dne 7. junija 1899.
dinja Marija Elizabeta, 18 letna hči cesarja Leopolda I., ki je živela v uršulinskem samostanu, že 1. 1698 z redovnicami vred začela častiti Jezusovo Srce. Sploh se je ta pobožnost v uršulin skem redu povsod gojila.
Nekateri svetniki, n. pr. sv. Avguštin, sv. Kri-zostom, sv. Jedrt in Mehtilda so že pred bi. Marjeto častili zlasti Jezusovo Srce. Med temi so odlikuje zlaBti kartuzianski menih Janez Landsberg (f 1539). Na njegovo prigovarjanje so njegovi redovni sobratje jeli že v 16. stoletju častiti Jezusovo Srce in so to podobo imeli obešeno ali v svojih celicah ali pa zunaj na vratih. Tako menda se je to češčenje zaneslo že za časa škofa Hrena v slovečo kranjsko kartuzijo v Bistri pri Vrhniki.
V dobi 1754 — 1764 je nad sto škofov in nadškofov, ne le iz Evrope, temveč tudi iz Azije in Amerike, prosilo papeža, naj vpelje v cerkev spomin Jezusovega Srca. Se le na to je papež prošnjam ugodil 26. januarija 1765. Istega leta je bilo po katoliškem svetu že 1089 bratovščin Jezusovega Srca. Prva se je ustanovila 1. 1693 v Paray - le - Monial, kjer je živela bi. Marjeta Ala-coque. Devet let pozneje smo jo imeli že tudi v Ljubljani. L. 1729 jo je vpeljal sv. Leonard Porto-mavriški v Rimu \
Ta pobožnost je zadela kmalu na besen odpor ne le med krivoverci, temveč tudi med katoličani. Vsi janzeniško in jožffinsko nadahnjeni duhovniki so razvpili to češčenje kot nekako mali-kovavstvo. Med temi je bil celo kardinal Mare-foschi, razni jožefinski škofje n. pr. Ricci v Pi-stoji, Morosini v Veroni; eden poglavitnih zati-ravcev češčenja Jezusovega Srca je bil pa ljubljanski škof grof Karol Herberstoin.
Cesar Jožef II. je na predlog knjižnih cenzorjev razglasil, da je »die Andacht zum fleischer-nen Ilerz Jesu« — »ungereimt, phantastisch, staatsgefahrlich, Unsittlichkeit fordernd« etc. Bratovščino je 1. 1783 zatrl. Zloglasna »Wiener-Kirchen-Zeitg.«, katero je urejeval strastni jože-finec prošt Wittola, je 1. 1785 pisala, »dass durch lehrreiche Schriften etlicher um die Ehre der ka-tliolischen Andacht beeiferten Priester der exje-suitische Herz-Jesu Andacht schon so herabgesetzt vvorden, dass sich dermalen sogar gemeine Christen schilmen, sich damit abzugeben«.6
Velik gorečnik za češčenje Jezusovega Srca na Dunaju je bil vkljub vsem vladnim prepovedim Jožef Pohlin, mlajši brat glasovitega ljubljanskega avguštinca Marka Pohlina. Rojen v Ljubljani leta 1742 je postal 1. 1770 kapelan pri cerkvi sv. Štefana na Dunaju in je v tem poslu umrl 22. nov. 1796.7 Nasproti sramotilnim pamfletom vladnih mamelukov je spisal brošurico o Srcu Jezusovem in jo po 2 kr. razsipal med ljudstvo. Zato je bil obsojen na 100 gld. kazni in 14 dni zapora, »denn das fordert nur den Rottengeist der Jesuiten, gibt Veranlassung zu VVinkelandachten und Unke-nschheit« etc. če bi dunajski nadškof Migazzi zanj ne prosil, zadela bi ga še hujša kazen. Proštu Wittoli se je zdela zelo premajhna; zato je pisal: »Er hatte seiner Stelle als Curpriester entsetzt werden sollen. Sonderbar ist, dass sein Fiirbitter seinen Fehler dadurch als etwas verzeihlicher vor-gestellt hat, dass Pohlin nur aus einem iibertrie-benen Religionseifer gefchlt hatte. Wir erkennen aber keinen Priester zur Seelensorge unfiihiger, als dessen Religionsctfer iibertrieben ist«. (Ta-bleau!)"
Slične brošurice sta razpečevala raz-jezuit Maks Hell, dvorni astronom in mehanik, ki je slovel po celi Evropi, in stolni kanonik Patricij Fast, štajerski rojak. Prvi je plačal zato 500 gld kazni, druzega so pa dejali pod ključ. Tako je bilo na Dunaju. Na Francoskem pa so za časa
' Bratovščina Marijinega Srca, ki se je jela širiti tudi okoli 1. 1700, je štela 1. 1765 nad slo zaveznic; torej je bila mekinjska (1719) mej najprvimi. God Marijinega Srca pa je vpeljal šc le Pij VII. 31. avg. 1805.
*	Brunner. Mysterien der Aufklarung, 413, 441.
' Ad gerendam penes ecclesiam S. Stephani Viennae cu-ram animarum adseripti, 1884. 67, 74.
*	Prošt Wittola je kmalu potem zopet pisal, da je Pohlin sam pričakoval še hujši udarec; „er war der Milderung so froh, dass er dem Boten, \velcker ihm sein Strafurtheil ilber-
brachte, cinen Speciesthaler sehenkte.....Andere legen freilich
diese Freigebigkeit anders aus, und sagen, er habe dieses nur gethan, um zu zeigen, wie er sehr sich freue, um des Namens Jesu willen Schmach zu lcidcn*.
revolucije obsojali častivce Jezusovega Srca — na smrt!
V Ljubljani tedaj tudi ni bilo varno to pobožnost razširjati. Le par dejstev v pojasnilo Papež Pij VI. je 1. 1786 na vladno željo, naj so ljubljanska škofija povzdigne v nadškofijo, odgovoril, da hoče počakati z imenovanjem dotlej, da drug mož zasede to stolico, ker očitnemu heretiku ne more podeliti te časti. (»Wollten wir ihn auf eine hohere Stufe der hierarhisehen Regierung erheben, so \viirden wir seiner schiindlichen und abscheulichen Lehre uns selbst. vor aller Welt Augen mitsehuldig machen«.) Z Dunaja prav iz jožefinskega središča je 1. 1780 pozval v Ljubljano Fr. Schwarzenbacha, kateremu je poveril — semenišče. (f 1796).	(Konec sledi.)
* Brunner. Die theologisehe Dienerschaft, 338—346.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 6. junija.
Žup an otvori sejo ter naznani zahvalo kluba čeških turistov za prijazen vsprejem v Ljubljani, ter da je deželna vlada odobrila nekatere sklenjene izpremene v regulačnem načrtu.
Konečno poroča župan o dogovoru s kranjsko hranilnico glede stanovanja za strokovne obrtne šole. Na prošnjo mestnega magistrata se je hranilnica izjavila voljno oddati še nadalje v najem ves novi del Virantove hiše, kjer je dovolj prostora za vse oddelke razven za čipkarstvo, vezenje, pletenje in kiparstvo. Za nastanjenje teh oddelkov so se pričeli dogovori z vlado glede prepustitve vseh prostorov v Zatiškem dvorcu, ki ga vlada prepusti proti letni najemnini 2500 gld. in sicer za dobo treh let. Rezerviral se bo le prostor za poštno filialko. Sklene se, v tem smislu dognati pogajanja z vlado in skleniti formalno pogodbo.
O prošnji Urb. Zupanca zaradi izplačila odškodnine za svet na Cojzovi cesti, ki ga je odstopil v regulačne namene pok. Jern. Zupane, poroča dr. Hudnik. Dotični svet se je odstopil proti temu, da odstrani magistrat na svoje troške ondi se nahajajoči stolp in zgradi mesto njega novo vrtno hišico. V tem oziru se je sklenila z bivšim županom Grassellijem ustna pogodba in se je delo tudi izvršilo, plačalo pa le podiranje stolpa. Dedič pok. Jern. Zupanca zahteva sedaj odškodnine 1099 gld. 26 kr. Personalni in pravni odsek se o zadevi ni mogel obširneje poučiti, ker ni vseh dotičnih zapiskov, in je le poizvedel, da sc je ponujalo tedaj 600 gld. odškodnine. To svoto se sklene izplačati tudi sedaj in izvršiti prepis v zemljiški knjigi.
Odb. Plantan poroča o zadnjem dopisu deželne vlade, ki je z njim razveljavila sklep obč. sveta glede odstranitve skladišča za smodnik ob Gruberjevem kanalu. Poročevalec pravi, da je odsek dospel do prepričanja, da ima vlada prav, ko trdi, da se morajo reševati take zadeve v sporazumu s topnič poveljništvom. Treba toraj pričeti dogovore v tem smislu.
Ponudba Ferd. Staudacherja glede odkupa parcele ob podaljšanih Nunskih ulicah tik Bene-diktove vile v obsegu 557 kvadr. sežnjev a 12 gl. sc sprejme. Z gradnjo vile prično ponudnik še letošnje leto. Poroč. odb dr. Stare.
Isti odbornik poroča o odstranitvi mestne hišice na Poljanskem nas pu št. 4, ki sedaj v nji-shranjujejo nekateri mesarji svoje orodje in do-naša mestu nekaj nad 60 gld. čistega dohodka. Po odstranitvi bi se porabili dve tretjini prostora za javen prostor, eno tretjino bi pa odstopilo mesto »Katol. tisk. društvu«. Ker pa isto za sedaj ne reilektuje na to tretjino, marveč je lo voljno napraviti ob dosedanji meji lično železno ograjo, bi ne imelo mesto od odstranitve nikake koristi, izgubilo bi pa letni dohodt.k, se izjavlja odsek za sedaj proti odstranitvi.
Temu predlogu nasprotujeta odb. Kozak in Prosenc, rekoč, da bi mesarji prav lahko pogrešili teh shramb, posebno tedaj, ko se izprazni sedanja shramba za gasilno orodje. Poslednji predlaga, naj se odstrani hišica do konca avgusta letos. — Ta predlog je bil vsprejet.
(Konec prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. junija.
(Triducvuica ua čast presv. Srcu Jezusovemu.) Po naročilu papeža Leona XIII. se letos na praznik Srca Jezusovega vsa katol. cerkev slovesno posveti Srcu našega Odrešitelja. — V ta namen bo v stolnici ljubljanski v petek zjutraj ob petih presvetli knez in škof propovedoval, blagoslovil novo podobo presv. Srca za veliki oltar in opravil slovesno sv. mašo. — Ob 7. se vrši večerna slovesnost. Tako i v soboto. V nedeljo pa bo ob '/s 10 zopet slovesna sv. maša in govor škofov, potem pa slovesno posvečenje.
(Zob za zob.) Z nekako nestrpnostjo so včeraj pričakovali nekateri krogi seje občinskega sveta. Izpočetka nekako tajinstveno, pozneje pa vedno bolj javno se je namreč razširjala po Ljubljani vest, da se odpove županski časti dosedanji župan Hribar. Povod ti govorici je bila namreč burna razprava v predsinočnji seji kluba narodne stranke radi nenadne zatvoritve zloglasne hiše, ki je od nedelje sem zaprta. Pri ti seji je zavladalo splošno ogorčenje zaradi postopanja župana Hribarja, ker je baje brez vednosti obč. sveta storil ta odločilni korak, in sklenilo se je baje soglasno, izraziti zato županu nezadovoljnost kluba. Župan sicer sinoči še ni odložil županstva, vendar se pa trdi, da kriza še ni poravnana in da se je odložila cela zadeva za jutrišnjo sejo imenovanega kluba. — Koliko je resnice na teh govoricah, nam seveda ni znano, mi le poročamo, o čemer se je govorilo. Naj se pa vozel razmota kakor hoče, značilna je ta afera za ljublj. mestni zbor, ki se, kakor se zatrjuje, skoraj soglasno iz strankarskih ozirov zavzema za stvar, ki bi morala biti tako globoko pod vsako stranko, da bi pri razso-jevanju o njej strankarstvo ne smelo imeti najmanjše besede.
(Letošnjih cesarskih manevrov) v Bistriški dolini na Koroškem se udeleži vse vojaštvo iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorja, Gorenje Avstrije, Solnograške ter s Tirolskega, in sicer 35 infanterijskih, 13 cesarskih lovskih, 5 lovskih, 3 bosniški, 14 domobranskih in JO deželno strelskih bataljonov, skupaj 80 bataljonov. Konjeništvo bo bolj neznatno zastopano.
(Častno svetinjo) za 40 letno službovanje je priznal dež. predsednik nadučitelju gosp. Antonu Ozimek-u v Dolenji Vasi pri Ribnici.
(Iz Starega trga pri Ložn.) Pri kazenski obravnavi v Ložu dne 31. maja bil je gosp. Jakob Žebre, učitelj, ker je na surov način žalil kaplana g. Hauptmana, obsojen na pet dni zapora, poostrenega z dvema postoma. Zanimivo je pač iz te obravnave, kako daleč zamore strast pripeljati človeka. Napadal jc zaradi vol. pooblastila g. Žebre neko vdovo, v katere hiši je šola Vrh Jezera. Najprej bi bil rad nje podpis zvijačno izvil od nje, češ, da naj podpiše neki list, ker pride neki gospod iz Ljubljane o gospodarskih rečeh predavat. A ker tega ni hotela storiti in je pooblastilo dala drugemu, pretil ji je pozneje, da ji bo šola odvzeta, za katero naj se le pod nosom obriše, in ji zatrjeval, da »duhovniki imajo le v cerkvi govoriti«. Na nje odgovor je nečuveno brez povoda napadal g. Hauptmana in to pred šolo in pred več poslušalci. Trdil je celo, da je pooblaščen od kraj. šolskega sveta terjal pooblastilo. Ker ima njegova gospa gostilno in ji on tudi pridno po maga, mu je tudi tukajšnje kons. društvo trn v peti. Da bi se pa ljudem bolj priljubil, rad sprejema dolgove in jih izterjuje od revežev; ker je zelo petičen, tudi rad posojuje in toži. Za silo kupi tudi kako posestvo in je razproda. V govorjenju pa bo moral v prihodnje bolj previden biti.
(Italijanski parobrodi na Jadranskem morju.) Zaderski »Narodni List« poroča, da je 26. maja italijanski minister za pošto in brzojav v dogovoru s finančnim in trgovinskim ministrom poslanski zbornici predložil načrt zakona, po katerem bi vlada sklenila pogodbo s parobrodnim društvom »Puglia« v to svrho, da se razširi italijanska plovba po Jadranskem morju. Po tej pogodbi bi italijansko društvo vzdržavalo direktno zvezo iz Brindisa do Bara in vsakih 15 dni drugo zvezo iz Jakina v Zader, Split, Dubrovnik, Risan, Bar in obratno. Tako bi bila vsa Dalmacija v zvezi z Italijo. Dubrovniško parobrodno društvo
je opozorilo Lloyd na škodo, katero bi naša društva trpela vsled italijanske konkurence; a ravnateljstvo Lloydovo je odgovorilo, da ne more pomagati. Tako torej: Najprvo znana vinska klavzula za naše italijanske »prijatelje«, potem čo-žotski ribiči in sedaj še italijanski parniki, da Dalmatincem odjedo kruh!
(Italijanska gimnazija v Pazinn) je velika neumnost , pravi »Lavoratore« in dokazuje tako: V hrvaško gimnazijo v Pazinu bodo hodili sinovi onih Slovanov, ki so opustošeno Istro obljudili in obdelali; a italijansko gimnazijo bodo obiskavali le oni mladeniči, ki bi sicer šli na italijansko državno gimnazijo v Kopru. A vlada si bode mislila : Ako hočete Italijani sami v Pazinu vzdrža-vati svojo gimnazijo, potem pa jaz odpravim ono v Kopru, ker nima dovolj učencev. Prebivalstvo v Istri je revno, nima živeža, še pitne vode mu primanjkuje, a italijanski mogotci na deželne stroške snujejo gimnazijo, akoravno že ona v Kopru zadostuje za isterske Italijane.
(V misijonski cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani) se bo jutri, 8. junija, kot na predvečer glavnega praznika te cerkve ob 6. uri zvečer s prvim sv. blagoslovom izpostavilo Najsvetejše in ostane izpostavljeno do 9. ure. Po prvem sv. blagoslovu se bo molil angeljski rožni venec, nove litanije presv. Srca in spravna molitev. Od V, 7. do blizu 7*8. ure bodo molile ženske čas-tivke, od l/»8. do l/%9. ure pa moški častivci skupno. Ob '/suri bodo pete litanije presv. Srca Jezusovega in nazadnje se bo dal sv. blagoslov. Praznik presv. Srca se bo v misionski cerkvi po nastopnem redu obhajal: ob */44. bo prva sveta maša, ob ljt5. uri pridiga, ob 5. uri tiha sv. maša, pri kateri se bo Najsvetejše vsem častivcem presv. Srca v česčenje izpostavilo in bo ostalo celi dan izpostavljeno. Ob '/»6. uri bo slovesna sv. maša, potem sv. mašo do poldne. Zvečer ob 6. uri sv. rožni venec, potem sv. križev pot; ob 7. uri pridiga, potem slovesne pete litanije presv. Srca, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. — Presv. Srce Jezusovo naj blagoslovi vse svoje častivce !
(Na Jezici) so dobili nov križev pot, katerega je po Fiirichu slikal gosp. M. Koželj. Za slikanje križevih potov je Koželj posebno spreten in gotovo je bolje taka dela njemu ali kakemu drugemu domačemu slikarju izročiti, kakor narejene podobe naroČiti pri kaki tvrdki na tujem. Okvire za ta križev pot je naredil g. And. R o v š e k preprosto pa zelo lepo.
(V Opatiji) je bilo v zadnji zimski sezoni nad 11.000 gostov, več nego kedaj. Zimski gosti so začeli odhajati po Veliki noči, sedaj prihajajo letni gosti, ki se hočejo zdraviti v morskih kopelih.
(Umrla) je danes zjutraj po daljšem boleha-nju gospa Hel. Plečnik, ki je svojemu narodu vzgojila poleg vzgledne hčerke tri vrle sinove, duhovna, arhitekta in doktorja medicine. Naj blaga žena po trudapolnem življenju mirno počiva v Bogu! Pogreb bo jutri popoldne ob */»6. uri iz hiše Stolni trg št. 11.
(Iz Novega Mesta) se nam brzojavno poroča, da je utonil dijak Marinko ter da se truplo njegovo dozdaj še ni našlo.
(V mlekarnici kmetiskega društva v Dobre-poljah) se bode z dovoljenjem cerkvenega urada delalo tudi prih. nedeljo, dne 11. t. m. popol., da si bodo ogledali delo izletniki iz sosednjih okrajev. Ako bode udeležba zadostna, razgovarjalo se bode potem o namenu in pomenu kmetiških in gospodarskih zadrug. Dobro došel vsak, ki se zanima in pospešuje organizacijo slovenskega kmetištva.
(Iz Češnjlce.) Ko bi bil imel poročevalec »SI. Naroda« iz Selške doline vsaj toliko poguma, da bi bil podpisal svoje ime, bili bi mi radi tako pri jazni, da bi mu poslali pravila našega društva v pregled. — Po pravilih ima društvo namen, vse izdelke svojih udov po kar mogoče najvišji ceni v denar spraviti. V ta namen si hoče društvo pripraviti prostore, ki bodo primerni, da bode mogoče spravljati vse te domače izdelke pred oddajo. Kar so tiče domače obrti (izdelovanje različnih sodov), je društvo že v pretočenem letu doseglo dokaj lep uspeh, kar hočemo v prihodnosti tudi naznaniti. O lesoreji oziroma trgovini z lesom bilo je že toliko pogovorov in zlasti gospod Demšar je koj v začetku zatrjeval, da bode naša zadruga glede lesoreje oziroma trgovine z lesom največjega pomena. Ta ideja pa se ni dala in se
ne da izvesti brez precejšnjega števila udov in nam naklonjenega kreditnega zavoda, posebno ako pomislimo, kako so bili naši kmetje na vse mogoče načine nahujskani od vaše stranke, tako da jih v resnici ni bilo pripraviti za tako podjetje. Torej prva potreba je bila, ljudi toliko združiti, da se jim odvzame vsaka dotika z vami, kar mislimo, da bodemo kmalu dosegli, ker nas v tem še vi dobro podpirate, in skrajni čas je že, kajti pregovor pravi: »Kdor se med otrobo meša, ga svinje požro « Društvo ima sedaj 170 udov, in ako je tudi par ljulik med pšenico, katere vam izdajalsko donašajo novice iz našega društva, toda te vam bodemo prav kmalu izruvali ter vrgli med vaše pleve. Torej se ta vaš svet o trgovini z lesom — ki je pa žalibog došol prepozno — lahko kmalu izpolni. Samo pomislite, da prevzamete vi nasledke, ki zadenejo vaših dvanajst trgovcev z lesom v naši dolini, mi pa odkrito rečemo, da je sklicevanje vaših trgovskih shodov potem sleparija. Ako vam je znana v naših krajih trgovina z lesom, morate vedeti da leži denar v lesu večinoma pol leta, da še celo eno leto, torej je v tem oziru zelo potrebna posojilnica, ki bode morala založiti kmetu denar za ta čas. Večinoma vsak, kdor proda les, potrebuje nekaj denarja takoj. Zakaj torej zabavljate čez našo posojilnico? Zakaj lažete svetu, da je naša posojilnica samo en četrt ure oddaljena od druge, ter izzivate celo gospodarsko zvezo zoper nas? Spodtikati, mislimo, da se ne more nad tem nobeden, ker posojilnica je namenjena zlasti za zgornjo dolino ter je na tem prav vse eno, ali je v Železnikih ali na Češnjici; čisti dobiček pa je namenjen v dobrodelne namene cele doline; mislim, da potem ne bode nobeden zavidal dela, ki bode brezplačno. Povemo vam pa, da smo hoteli imeti posojilnico, ki ne bode prav nič pod vašim vplivom. Vi pa, kakor se vidi, še malo časa prakticirate trgovino z lesom, zato se vam to tako lahko zdi. Mi bi vam svetovali, da čevljt sodi naj kopitar. Dejstvo, da so naši kmetje bolj informirani o trgovini, kot naši takozvani trgovci, nas je vspodbudilo, da se je napravila gospodarska zadruga; kajti na ta način bodemo kmetje ravno tako lahko vodili trgovino, kakor tisti takozvani trgovci, ki po besedah »Slov. Naroda« prejemajo informacije v trgovinskih zadevah od svojih lastnih odjemalcev. Seveda tudi pri oddajanju lesa ne bomo delali za izgubo, kakor vi želite, ker bi najraje videli, da bi vsaka zadruga delala tako, da bi prej falirala, kakor se ustanovi. Povemo vam še, da mislimo letos zidati hlev, ki bode primeren za povzdigo živinoreje, da nam bode kaj kmalu mogoče dobiti dobrih plemenjakov. Nadejamo se že podpore c. kr. kmetijske družbe. Zdaj pa poglejmo še po dolini gori in doli ter povejmo našim kmetom in delavcem, kako nehvaležne prijatelje so si vzredili s tem, da so jim nosili več desetletij svoje trdo zaslužene denarje v njih žepe, tako da danes lahko nasprotujejo njihovemu združevanju, ki je je vlada dovolila, in nam ne privoščijo požirka vina, ki ga užijemo po trudapolnem delu. Glede gosp. Demšarja ne bodemo veliko pisali, ker je izrekel, da njega ni potreba braniti, da se bode branil sam, ako se mu bode vredno zdelo. Mislimo, da dobro pozna svoje prijatelje in njih časnikarskega dopisovalca Malobrka. Mi poznamo njega kot odločnega demokrata več ko deset let, kar tudi vi veste, ko ste ga tudi vi videli skoro pri vsaki delavski slavnosti, ne meneč se za to, da ste ga po strani gledali, češ, to ni zanj, da se med to šaro meša. Zanesemo se, da se ne bode prefarbal, ker je čiste — ne mešane — gorenjske krvi. Izpod-letelo vam je, da bi ga dobili za svoje orodje, in to vam je bolj izpodletelo, ko njemu pri občinski volitvi, kjer smo ga mi za odbornika izvolili. Upamo, da se naši kmetje ne bodo dali več voditi od takih ljudi, ki jih mora Malovrh držati za pero, kedar sestavljajo dopise iz Selške doline.
Vodstvo gosp. zadruge.
(Izpred porotnega sodišča.) Prvi dan porotnih obravnav so se zagovarjali radi uboja Fr. Srebot-njak, Jos. Derenčin in Št. Mikuž iz Šmihela pri Senožečah. V nekem prepiru mej Milavcem in Srebotnjakom je namignil Mikužu in Siebotnjaku tovariš Derenčin, naj udarijo na Milavca. Poslednja dva sta ga potem tolkla s kamnom po glavi, da je kmalu na to umrl. Mikuž se boja ni udeležil. Srebotnjak je bil obsojen na 5, Derenčin pa i na 6 letno ječo, poostreno s trdim ležiščem vsa-
kega 19. februvarija. — Obravnava proti Mariji Kaligarič radi detomora se je preložila.
(Zahvala.) V imenu hvaležne šolske mladine si usojam prečastitemu gospodu umir. jub. župniku Jakobu Grudenu javno izreči prisrčno zahvalo na mnogih in dragocenih knjigah, darovanih tukajšni šoli. — Vel. Lašče, dne 4. junija 1899.
—	K. Simon, nadučitelj.
(Vipavska železnica.) Od 29. maja do 6. junija se je vršil političen obhod prage za vipavsko železnico od kolodvora južne železnice v Gorici do Dornberga. Kakor se govori, gradila se bode ta železnica do Prvačine kakor železnica prve vrste, ker bi bila del nameravane državne železnice čez Predil ali Bohinj v Trst. Od Prvačine daljo pa se bodo gradila krajevna vipavska železnica. Seveda so to danes le ugibanja. Obhod je določil postaje, ki so: Gorica južni kolodvor, Št Peter, Ovčja draga, Prvačina, Dornberg, Batuje-Selo, Kamnje, Dobravje. Sv. Križ, Cesta, Ajdovščina.
(Lahonske mreže v Istri.) Iz Trsta se nam piše 5. junija: Stara taktika primorskih italijanskih politikov je, da se ti kolovodje ves čas ne zmenijo za slovenskega Primorca in le, kadar pride čas kakih volitev, tedaj se mu laskavo bližajo z različnimi obeti, slikajoč mu zlate gradove v zraku. Ta taktika je vzpela na dobri zemlji slovanske dobrosrčnosti, kratkovidnosti in — neumnosti, bi dejal, in te lastnosti Slovana si nasprotnik porogljivo izkorišča na neizmerno škodo Slovanov. Ako bi hotel temu razmerju mej Slovanom Pri-morja in njegovim uničevalcem dati primero, bi moral navesti sliko iz prejpreteklih dob v ameriških divjinah, kamor so hodili kolonizirat Evropejci. Tu se je opetovano pripetilo, da so zviti Evropejci dobrim divjakom nosili v zameno zlata
—	žgano opojno pijačo: zlato za heruš! bi se reklo po naše. In tako je v Primorju in zlasti v naši Istri. Tudi tu smatra Italijan domačina, slovanskega Istrijana za divjaka, ki mu prinese zlata za opojno pijačo. A tu ni zlato v pravem pomenu besede, kar je že znosil nevedni istrski kmet v naročje prekanjenemu tujcu, marveč tu je zlato politične svobode, zlato gospodarske samostojnosti, katero zamenjava nezviti, istrski Slovan za — opojne obljube prekanjenih Lahonov. Tako jo bilo že mnogokrat na silno škodo, v prepozno kesanje istrskih Slovanov in tako hoče biti i v zadnjih dneh. Te dni so namreč občinske volitve v veliki razdeljeni občini Pomjan v Istri nad Koprom. To politično postojanko bi Italijani radi na vsak način iztrgali iz rok Slovencem tega kraja in mreže katere so že metali in jih mečejo ondi okrog čez glavo slovenskim volilcem, so stale Lahone že mnogo denarja in še več sleparskega prizadevanja. Ker čutijo Italijani, da je naše ljudstvo za letošnji boj precej dobro pripravljeno, da je ljudstvo popolnoma poučeno o vseh lahonskih nakanah, katerim se bode tudi izogibalo, ker hoče biti zmagovalec v tem volilnem boju, zato so prišli na dan z zvijačami. V sobotni seji istrskega deželnega zbora so si dali Lahoni predlagati od svojega somišljenika poslanca dr. Benattija, naj bi se v občini pomjanski kaj storilo »za javni blagor« ta-mošnjih občinarjev. Benatti je po dogovoru na-svetoval, naj bi se najprej napravil nov vodnjak v Krkavcih, vasi v Pomjanščini, in popravil oni vodnjak v Pomjanu. Potem naj bi se gradilo novo cesto od Šmarij do Buj in cesto preko Gažana in zgradilo most čez vodo Dragonjo in več tacih stvari. To je bilo v soboto in nedelja je bila primeren dan za izlete v Pomjanščino, ker je bilo lepo vreme. In tu so že frčali koperski politični agentje po bliskovo ven mej pomjanske posestnike in jim pripovedovali »koliko dobrega se je včeraj (v soboto) ukrenilo zanje v deželnem zboru in kako nehvaležno bi bilo, ako bi volili za slovensko stranko, katera jim ne gradi ne cest, ne vodnjakov in ne mostov, marveč jih samo nagovarja na sovraštvo do dobrih sosedov Italijanov«. Tu teče sladka medica obljub, a tudi grenčica raznih izmišljenih groženj in kmet volivec se ujame v mreže, če bi vrag ne bil. Bili so časi, ko so take mreže imele dovolj sreče za lahonsko stvar, in v tistih časih je zrastel greben političnim lahonskim šušmarjem v tej tužni Istri. Danes je malo bolje, ker je dobra, nič zlega sluteča slovanska duša spoznala, kam pes taco moli. Zato so tudi lahonski napori zvijačneji. Toda baš na
teh naporih je poznati slabo vest Lahonov in dobro znamenje, da bi Slovani Istre lahko z mokro vejo zapodili svoje zapeljivce ven iz Istre, samo ako bi hoteli. Dejstvo, da se notri v deželnem zboru šušmarijo take neumnosti baš sedaj, ob volitvah na Poinjpnščini, ko jim ves čas poprej ni prišlo na misel, je znamenje, da je Lahonom to skrajno sredstvo v dosego zmage na Pomjan-ščini. Upamo, da se Slovani ne dajo ujeti v te zanjke.
(Tržaška zdravniška ebornica) je minolo soboto izjavila, da vladne naredbe proti kugi niso zadostne. Zbornica priporoča, naj se strožje postopa s pamiki, ki imajo veliko število potnikov, in da morajo biti od občinstva ločeni oni zdravniki, ki preiskujejo ladije.
(Občiuske volitve v Pomjauu) so se pričele v ponedeljek. Zadnji čas so se razmere za slovensko stranko obrnile jako dobro, ker je več kmetov odpovedalo se lahonski stranki. Toda včerajšnja »Edinost« poroča, da nasprotniki uganjajo neču-vene stvari in posebno zlorabljajo pooblastila. Kje pa je zastopnik vlade ?
(Morsko kopališče pri sv. Andreju) poleg Trsta so odprli 4. t. m. Sprejeli so 200 otrok iz Prage, Brna, Gradca, Dunaja in Trsta.
(Iz Gorice) se poroča, da so se pogajanja mej slovenskimi in italijanskimi dež. poslanci zopet pričela, a je jako dvomljivo, da bi so omogočilo delovanje dež. zbora.
(Obravnava proti »Corrieru«) zaradi žaljenja društva »Austria« v Korminu se bode vršila ta mesec pred porotniki na Dunaju. Obravnava utegne odkriti lepe stvari v Gorici in Furlaniji.
(Učimo se od njih!) »Piccolo« poroča iz Fiumicella v Furlaniji sledeče: Tamošnja učiteljica ima navado, da igra v svojem stanovanju z otroci tombolo; pri tej priliki pa se vzklikajo številke v slovenskem jeziku. Zamoremo si misliti, kako ogorčeno je tamošnje prebivavstvo zaradi tega v čisto italijanskem kraju! Deželni poslanci, katerim se je stvar naznanila, so že storili potrebne korake, da se dotična učiteljica pošlje igrat tombolo v njene kraje. Toda šolski svet dosedaj še ni dal odgovora. — Tako piše »Piccolo«, toraj list, ki dela najstrastnejo propagando za italijanske »številke« na slovenskih tleh. V tem slučaju se kaže, kako Italijani porabijo vsako najneznatnišo stvarico za svoje politične smotre, a kaže tudi ob enem, kako bi morali nastopati tudi mi proti njim na — slovenskih tleh.
(Kolo je ukradel) danes popoldne mej 12. in 7,1. uro neznan uzmovič iz veže hišna št. 8 na Poljanski cesti. Kolo ima policijsko št. 1*57 in njegov levi ročaj je na pol okrušen. Kdor bo zasačil to kolo, naj naznani policiji ali pa lastniku v omenjeni hiši.
*
* *
(Zverine.) V soboto je parobrod »Maria Va-leria« pripeljal na Reko nekaj jako lepih divjih zveri, mej temi dva leva in dva bengalska tigra za cesarski zverinjak v Schonbrunu pri Dunaju.
(Škoda vsled svinjske kuge) je v Slavoniji jako velika. L. 1896, 1897 in 189S jo poginilo okoli 150.000 svinj, ki so bile vredne okoli tri milijone gld.
(Prodaja šume.) Vlastelinstvo Šavmburg-Lipe v Virovitici je prodalo neki peštanski tvrdki 800 oralov hrastovega gozda za 722.000 gld.
(Trgovinsko ministerstvo) naznanja zbornici, da se bo 9. junija t. 1. vršila v poslopju vojnega ministerstva v Bruslju ponudbena razprava zaradi dobave raznih posteljnih predmetov, kakor kocov, rjuh in prevlečkov za žimnice. Natančneji pogoji so v informacijski pisarni trgovskega muzeja v Bruslju na razpolaganje.
(Grof Thun se ženi.) Iz Prage so poroča, da se bode ministerski predsednik grof Thun, ki je vdovec, zaročil s hčerjo deželnega maršala Jurija Lobkovica.
(Ženske zdravnice.) Bosanska vlada je namestila zdravnico dr. Hedvigo Olševsko v Dol. Tuzli, dr. Gizelo Kuhn v Banjiluki in iz Dol. Tuzle premestila dr. Teodoro Krajevsko v Sarajevo.
(Angleški premog na Češkem.) Po uradnih poročilih so minulo leto po Labi 71.800 met. stotov angleškega premoga uvozili na Češko.
(Magelhaensova zastava.) To zgodovinsko zastavo, ki jo je razobesil Magelhaens v manilskom zalivu, ko jo odkril filipinske otoke, je izročil te dni predsednik trgovinske zbornice v Manili špan-
ski kraljici. Zastava je bila do sedaj shranjena v mestni hiši v Manili.'
(Jovan Ristic obolel.) Iz Belgrada se poroča, da je znani srbski državnik Jovan Ristic nevarno obolel. Zdravniki trdijo, da bolnik več ne ozdravi.
(Štatistika šampanjca.) Vinorejsko društvo v Sampaniji je izdalo poročilo od meseca aprila 1898 do aprila t. 1. V tem letu se je prodalo 27,397.996 steklenic; v skladiščih je še lil1/, milijona steklenic.
Društva.
(Krajevna skupina avstr. železniških uradnikov v Ljubljani) napravi v nedeljo dnč 11. t. m. z opoldanskim vlakom skupni družinski izlet v Podbrezje. |,Člani in nečlani dobro došli!
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Vabilo na vrtno veselico ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, katera bode v nedeljo, dne 11. junija t. 1. ob Vi 5. uri popoldne na vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu s sodelovanjem »Slovanskega pevskega društva«, godbo, ribarjenjem, pošto in bengaličnim ognjem. — Vstopnina 25 kr. — Radodarni doneski se hvaležno vsprejemajo.
(Podgradska posojilnica in hranilnica) razpošilja te dni poročilo in računski sklep za četrto upravno leto 1898, iz katerega posnamemo sledeče: Pristopilo je 46 zadružnikov s 46 deleži, odpovedali so 4 zadružniki s 4 deleži, izstopil ni nobeden; ostalo je 432 zadružnikov s 436 popolnoma vplačanimi deleži v znesku gold. 4360"—. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 21, uničilo pa 16, obstoji torej 118 knjižic za gold. 66 8-37 08 in znaša poprečna vloga 566'41. Posodilo se je na novo 44 zadružnikom, 5 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je torej 378, ki dolžujejo skupaj gld. 76.631-74, ali povprek gld. 202 72. Upravnega dobička je bilo gld. 536 46, zadružni zaklad je narastel na gld. 1830 76. Denarnega prometa je bilo v minulem letu gld. 139.732-81'/,. Hraniine vloge sprejemajo se od vsakega, ako tudi ni zadružnik ter se obrestujejo po 4Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer po 6 % na osobni kredit ali proti uknjižbi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celoveo, 7. junija. Predsednik Mohorjeve družbe, stolni prost dr. Val. Muller, je umrl sinoči po dolgem bolehanju. Pogreb bo v četrtek popoldne.
Dunaj, 7. j inija. Ministerski predsednik grof Thun je bil danes pri cesarju v daljši avdijenci.
Dunaj, 7. junija. Ker je Szell prišel sam na Dunaj, se kaže, da se je res dognala neka podlaga za nove dogovore, ki se morajo najprej načelno rešiti.
Dunaj, 7. junija. Hrvatski ban Khuen je prišel na Dunaj poklican od cesarja, ki hoče tudi od njega čuti mnenje o politiških razmerah.
Budimpešta, 7. junija. Včeraj sta se dvobojevala s sabljami zbornični predsednik Perczel in glavni urednik dnevnika „Magyar Hirlap". Oba sta ranjena.
Pariz, 7. junija. Predsednik Loubet dobiva od raznih vladarjev čestitke, da se je napad nanj izjalovil.
Pariz, 7. junija. Poleg grofa Christia-nija se bo zagovarjalo pred sodiščem še osem oseb.
Pariz, 7. junija. Vlada je razpustila društvo „cercle Athletique", ki mu je pripadal grof Christiani in več drugih demonstrantov.
Pariz, 7. junija. Zola, ki se je zopet vrnil v Pariz, je dobil včeraj dostavljeno svojo obsodbo. V sedanjih izpremenjenih razmerah vloži prošnjo za novo obravnavo.
Berolin, 7. junija. Povodom glavne razprave o vladni predlogi v varstvo obrtnih delavcev je izjavil poslanec Bebel, da je ta predlog najdrzneji napad na pravice delavcev in da je naravnost sramotno, da si vlada drzne priti na dan s tako predlogo v času, ko se v Franciji poskuša popraviti storjeno krivico enemu samemu državljanu in ko se v Italiji proglaša amnestija.
London, 7. junija. V Belfastu so se pojavili veliki nemiri med katoliki in protestanti. Demonstranti so provzročili ogromno materialno škodo. Posredovati je moralo vojaštvo z nasajenimi bajoneti in je bilo več oseb smrtno ranjenih.
Newjork, 7. junija. Iz Manile poročajo, da se je bil te dni vroč boj mej Amerikani in vstaši. Ameriške čete so se le z največjim naporom rešile večjega poraza. Vstaši so jim pretrgali vso brzojavno zvezo in ena ameriških baterij je sama pokončala strelivo, da ni prišlo v roke sovražniku.
Bi »vrli h«*,
5. junija. Alojzij Kumar, delavca sin, 2 leti, Cesta na loko 12, davica. — Anton Bučar, agent, 49 let, Hiraska cesta 9, meningitis.
V	hiralnici:
4. junija. Marija Udovč, kaj*arja hči, 27 let, jetika.
V	bolnišnici
3. junija. Helena Čehun, gostija, 72 let, ostarelost.
4 junija Ivan Brodnik, goslač, 67 let, ostarelost.
6 junija. Karolina Pogačnik, črevljarja hči, 7 mesecev, bronehitis capillaris.
Meteorolog-idno porodilo.
Viiina nad uiorjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
a id a	(">.£ (ips- *ovanj»	Stanje barometra v mm	Temperatura 00 Celzija	Vetrovi	Nob«	cM -« lig ooS ». Q> f
6] 9 iveoer		I- 739-9	19-6	si. jug	.lasno	
7	7 zjutraj 2. poool.	739'7 736 5	15 5 29-0	si. svzh. sr. jug	jasno dol. oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 20 7', normale: 16'7°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. junija.
--	gl.	lir.		gl-	kr.
Pšenica, m. st. , .	9	—	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Rež, „ . . .	8	—	Surovo maslo, „ .	—	'JO,
Ječmen, „ • . ,	7		Jajce, jedno . , .		2
	i				
Oves, „ . . .	6 50		Mleko, liter . . .	—	7
Ajda, „ . . .	8	—	Goveje meso, kgr.	—	60
Proso, „ . . .	9	—	Telečje „ „ .	—	62
Koruza, „ . . .	5	60	Svinjsko „ „ .	—	75
Krompir......	3	30	Koštrunovo „ „ .	_	40;
Leča, hkll. . , .		—	Piščanec ....		55
Grah, . . .	10	_		—	18
Fižol. m. stot . . .	12	_	Seno, m.stot. . .	_	_
Mas'o, Kgr. . .	1	05	Slama, „ „ . . .	—	—
Mast, „ . . Speh svei, „ , .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
	—	65	„ mehka, 4 „ „	4	60
Poslano.
455
Jemljemo si čast, naznaniti čč. sobratom, da naš pooblaščenec prečastni gosp Dijoniz Guzmlcs ravnokar potuje po južnih kronoinah, da prečast. gg duhovnike pouči o „ društvu za obnemogle katoliške duhovnike v Avstriji ' in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmč, mu popolnoma zaupajo in društvu pridno pristopajo.
Vodstvo društva za obnemogle katol. duhovnike v Avstriji na Dunaji, I., Ullipplingerstrasse 30.
Napise in slikanje cjrbov ff
govskih znakov na sleklo, k s in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju. 228 18 11—3
Vabilo
k
I. občnemu zboru
»Slovenskega vinogradniškega društva,
zadruge z omejeno zavezo" v Ljubljani,
ki se bode vršil
T četrtek, dno 22. junija 1899,
ob 3 uri popoldne v prvem nadstropji »Katoliškega doma" v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo poslovodje.
3.	Volitev predsedništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Razgovor o navodilih za poslovanje.
6.	Razni nasveti.
V Ljubljani, dno 6. junija 1899.
Začasno predsedništvo.
531 1-1
V Logatcu se oddasta po prav nizki ceni dva še jako lična in dobro ohranjena
Cena se izve pri podpisanem.
Župui urad -v I^ogatcu,
dne 5. junija 1899.
527 1-1
Josip Lavrič,
župnik.
ANT. PHESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Potra comUi d t. O
se priporofia preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnifike obleke
lz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 28
pred dvema letoma dozidana, se proda iz proste roke pod zelo ugodnimi pogo|i.
Več se izve pri hišni lastnici, Valvazorjev trg Štev. 5 (trafika).	624 2—2
Vidrova ržena kava,
nad vse čist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstna pijača.
Po mestih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v prodajalnicah ni dobiti, naj se blagovoli naravnost naročiti 5 klgr. za 2 gld 25 kr. franko na vse pošte. 104 10 5
Tovarna za rženo kavo v Pragi - Lieben.
Prodajalnica katol. tiskovnega društva
prej H. Ničman v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2
priporoča svojo bogato zalogo molltvenlkov, mnogovrstnih podoblo in raznih drugih devoolonallj, zlasti:
Boine venoe, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajste-rica 25 kr. do 1 gld. 40 kr ; na žici dvanajsterica 45 kr. do 3 gld.; iz bisernice jeden 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld. 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos.
Rožne venoe Naše ljube dospe, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; rožne venoe Žalostne II. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; rožne venoe za duše v vloah, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr.
Svetlnjloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld. 20 kr. do 3 gld. 60 kr.
Svetinje za ,,Marijine družbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld.
Srebrne svetlnjloe »Brezmadežnega Spoč.« in »presv. R. Telesa« po 45 kr. jedna in višje.
Pražkl Jezuščekl, v malih pušicah, po 10 kr., vee skupaj ceneje.
Krlžol za rožne venoe. dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr., iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr.
Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno, od 75 kr. jeden do 20 gld.
Podobloe za I. sv. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr , s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld. in 12 gld.
Spomin sv. misijona, sto podob skupaj 85 kr.
Litanije presv. Sroa Jezusovega, slovenske, nemške, latinske, slo skupaj 80 kr.
td. itd.
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem. vinu
lekarnarja Ploooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj* spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Jt£~ Naročila pošiljajo se plačajo p. n. naročniki.
obratno pošto; poštnino
827 39
- J«rw
(cena 35 kr.)
je najboljše in najbolj gotovo sredstvo, da se urno in temeljito odpravijo kurja očesa, trda koža itd. Učinek zajamčen 1 Pristno le, če je vsacemu ilaStru vtisnjeno: »Frančiškova lekarna«. Dobiti je na Dunaju, V./2, Schon-brunnerstrasse 107 (kjer se izdeluje), v Ljubljani pa v lekarni gospoda Ubalda pl. Trnk6ozy-Ja, Mestni trg štev. 4.
Po pošti franko, ako se 40 kr. pošlje v znamkah.
C
S S
Ž
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. V »ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
v
Franu Cudnu v Ljubljani
s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
it® W® 399 13
Znstopnik tvrdke: Josip Polak.
mfmmimmmmfm®® mmmmmi Prevzetje obrti.
Usojam se najuljudneje naznaniti, da sem prevzel
Rudolf Schmidtmayer- jevo vrvarijo
na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani
ter se bodem potrudil postreči čast. gg starim in novim odjemalcem vselej z najboljšim in solidno izdelanim blagom po najzmernejših cenah.
Se najvdaneje priporočujoč z velespoštovanjem	529 4—1
J. N. Adamič, vrvarski mojster.
Št. 18808.
Razglas.
D 28 3 -1
Da bode mogoče sproti določevati iz kakošnega materijala in kako naj se polagajo trotoarji, ter da se omogoči mestnemu stavbnemu uradu dotična dela nadzorovati, opozarja mestni magistrat, da je vsakdo, ki ob svojem poslopji in zemljišči namerava napraviti trotoar, obvezan naznaniti mu vsaj 48 ur preje, kedaj se bode polaganje trotoarja začelo in kateri podjetnik je delo prevzel.
Tudi se se posebno opozarja, da mestni magistrat ne bode prevzemal v nadalnje oskrbi je vanje in vzdrževanje onih trotoarjev, ki hi se ne položili strogo po njegovih predpisih, prej, da se na stroške dotičnega posest nika temeljito ne prelože.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 28. maja 1899.
Najnovejša špecerijska trgovina!!!
prej Schober, Dunajska cesta štev. 8.
Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd.
Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo.	415 15—12
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
JBAMMA. lakso Veršec
v I^JUBIJJANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dnč po 4*/»%. Poštno - hranllnlčne položnice na razpolago.
I > u n a j 8 k a borza.
Dnč 7. junija.
gknpni državni dolg v notah.....100	gld.
Sknpni državni dolg v srebru.....100	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	916	»
Kreditne delnice, 160 gld..............359	»
London vista...........120	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»
tO mark............11	>
iO frankov (napoleondor)............9	»
Italijanski bankovci........44	»
C. kr. cekini......................5	»
70	kr.
40	>
05	>
40	»
40	»
50	»
50	» 92",.
77	»
55	»
70	»
67	t
Dne 6. Junija.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	171	gld.	50	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	167	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193	»	75	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 »	—	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	25	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	75	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26	>
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	60	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	214	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	168	»	75	►
» » južne železnice 5°/„ .	123	»	25	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	►	60	»
Kreditne srečke, 100 gld............200	gld	50	kr,
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	162	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	40	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50	»
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84	»	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	152	»	25	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»	—■	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	462	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	66	»	—•	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108 »	—	»
Montanska družba avstr. plan..........236	»	95	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	187 »	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127 »	62	»
JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
■■■■■■■■■HI
Menjarnična delniška družba
„11 E K C U R"
I., Illfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
Z&jT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST n n I o ž c n i h (j 1 n v n 1 c. 18
mu