★ ★ M C M X X X V LETNIK II ŠTEVILKA 4 MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA V svo/i prodajalni na Mestnem trsu 2 ima bogato nalogo lestencev, namiznih svetiljk, grelnih aparatov; likalnikov, motorjev in električnih Štedilnikov, Žarnic in sploh vsega električnega materiala. Za popolnoma elektrifici¬ rana gospodinjstva nudi električni tok po izredno nizkih cenah Posebna cena za ogrevalnike vode na nočni tok (60 par za kilovatno uro) Izvršuje vse električne instalacije za luč in moč najsolidneje in po najnižjih cenah Ravnateljstvo /Vlestne elektrarne: Ljubljana, Krekov trs 10 Prodajalna /Mestne elektrarne v Ljubljani, /Mestni trg 3 (magistr. poslopje) BIBLIOTEKA UfllVERTE V Ljubljani Kdaj bo konec krize? Ko bodo denarni zavodi zopet dojali novo posojilo, ko bodo to nova posojilo omogočala 1. izvajanje javnih del (šol, cest, regulacij itd.), 2. poživljenje gradbene delavnosti, 3. olepšanje zunanjosti naših krojev Kaj se doseže s takimi investicijami? Zaposlitev tisočev in desettisočev ljudi, poživljenje obrti, industrije, trgovine in kmetijstvo, zboljšanje življenjskih pogojev vsega norodo, zmanjšanje javnih izdatkov za socialno skrb, zmanjšanje javnih bremen Kdo lahko pripomore k zboljšanju gospodarskega položaja? Vsi tisti, ki tiščijo svoj denar domo in ki go sedaj zoupojo domačemu denarnemu zavodu, do bo mogel dajati nova posojilo zo napredek Ljubljane, Dravske banovine in vse držove Koristi, ki jih imajo vlagatelji od novih vlog, vloženih po 1. jan. 1933.: 4 %'obresti od navadnih vlog; 5% obresti od vlog, vezanih no 3 mesečno odpoved, vedno prosto razpolaganje s temi vlogami Posnemajte še Vi tiste vlagatelje, ki so zaupali Mestni hranilnici ljubljanski 23 milijonov dinarjev novih vlog! t 4 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA imo kot največja hranilnico v Jugoslaviji blizu 400 milijonov dinarjev vlog UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI DR- JURO ADLEŠIČ, PREDSEDNIK MESTA LJUBLJANE POSLOPJE MESTNEGA MUZEJA V LJUBLJANI, NJEGOVA ZGODOVINA IN STANOVALCI DR. RUDOLF ANDREJKA Vzhodno stran nekdanjega Križevniškega, a danes Napoleonovega trga zapira na vogalu Gosposke in Salendrove ulice dvonadstropna palača, ki kaže vzlic moderniziranemu pročelju, prenovljenemu po okusu 2. polovice 19. stoletja, da je ena izmed onih starih palač, ki si jih je sezidalo kranjsko plemstvo na kon¬ cu 16. stoletja v plemiški četrti okoli Novega trga. To je nekdanji » Grofovski dvorec «, 1 ki je bil več ko 3 stoletja v lasti grofov Auerspergov s Turjaka in je prešel 1. 1928. v last ljubljanske oblastne samo¬ uprave, 1. 1935. pa v last mestne občine ljubljanske ter je sedaj določen za snujoči se mestni muzej. Zato ne bo morda odveč, da to reprezentativno mestno stavbo podrobneje popišemo in razgrnemo njeno zgo¬ dovino. Dvorec meji v severnem predelu proti Salendrovi ulici, z ožjo fronto 7 oken na nekdaj Gollmayerjevo, potem Scheuchenstuehlovo, danes Pajkovo hišo v Salendrovi ulici št. 4; od te jo loči pol metra širok preduh. Glavna fronta dvorca pa je v Gosposki ulici obrnjena z 10 okni proti Križankam in meji na dvo¬ rišče sosednje Petelinčeve hiše v Gosposki ulici št. 19. Pročelje te zapadne fronte oblikujeta dva mogočna, 2y 3 m široka portala (Gosposka ulica št. 15 in 17); od teh služi prvi za vhod in uvoz, drugi pa je večino¬ ma zaprt in vodi le v stanovanja desnega pritličja. Na obeh straneh teh portalov stojita po dva okrogla ste¬ bra, ki nosita nad svojimi psevdojonskimi glavicami nerazmerno velik kamenit nastavek. Vrata sama so okrašena s kovinastimi tolkači v obliki levjih glav z obročem v gobcu. Levemu portalu in vratom se pozna, da sta bila v sredi pred nedavnim časom razširjena s 40 cm širokim vložkom. Prostor med okni poživ¬ 1 Grofovski dvorec (Grafenhof) ni zamenjati s knežjim dvorcem (Furstenliof), ki je stal malo nižje doli vštric današnji Banki Slaviji in je bil najlepši dvorec ljubljanski. Ob potresu 1. 1895. ga je dal tedanji župan Ivan Hribar porušiti. ljajo na obeh pročeljih v 1. in 2. nadstropju do streš¬ nega stropa segajoči pilastri, ki se končujejo v ko¬ rintskih glavicah. Vogal dvorca med Gosposko in Sa- lendrovo ulico varuje ly m visok odrivač iz belega apnenca, edinstven primer te vrste v Ljubljani. Skozi prvi (levi) portal pridemo v 3 m široko, z bazaltoidom tlakovano in 3 m visoko vežo, katere strop je v prvem (prednjem) delu obokan, v drugem (zadnjem) pa povsem gladek. Ta del stropa sloni na petih majhnih, kamenitih konzolah, ki mole iz glav¬ nega severnega vežinega zidu, proti dvorišču ga pod¬ pirata dve vrsti do 'A m debelih, kamenitih slopov iz rezanega, dokaj preperelega apnenca, ki tvorijo tri široke arkade. Pravokotno, precej prostrano dvorišče, v katero stopaš skozi te arkade, nima nič posebnega na sebi. Na vzhodni strani ga loči od sosednje Pajkove hiše kratek vzhodni trakt dvorca z dvema oknoma na dvo¬ rišče, zraven sta v pritličnih, zidanih stavbah name¬ ščeni dve garaži in pralnica. Na južni strani je dvo¬ rišče od sosednje Petelinčeve in Lavričeve hiše ločeno z 2 m visokim zidom, zapadno in severno stran pa obdajata dvoriščna trakta palače. Zapadni dvoriščni trakt palače ima v pritličju obo¬ kan, proti dvorišču prost hodnik, ki ga nosi 5 kame¬ nitih štirikotnih slopov, severni pa prav tak hodnik z dvojno vrsto slopov, ki tvorijo s 3 arkadami prej omenjeni prehod v vežo. V prvem in drugem nad¬ stropju zapadnega trakta potekajo obokani hodniki, ki jih zapirajo v 1. nadstropju štiri dvojna, v drugem pa 8 navadnih oken. Vidi se, da so bila ta okna po¬ zneje vdelana med nekoč proste, poznobaročne ar¬ kade, ki so slonele v 1. nadstropju na 5 okroglih stebrih, v 2. nadstropju pa na 9 štirikotnih slopih. Stena severnega dvoriščnega trakta je pusta in eno¬ lična, brez vsakega arhitektonskega okrasa. Po štiri nenavadno velikih, 2% m visokih in 1 l A m širokih oken v 1. in 2. nadstropju poveča nasprotstvo tega trakta z arhitektonsko oblikano zapadno fasado. 262 KRONIKA Mestni muze] v Ljubljani. Blvil Auerspergov .Grofovski dvorec'. Pogled iz Gosposke ulice proti Jugu Foto Pavel Debevec Zanimivo pa je, da se onstran te stene — na krat¬ kem vzhodnem traktu dvorca — zopet pojavijo v 1. in 2. nadstropju okna z zazidanimi arkadami. Do¬ pusten je sklep, da so nekoč potekali arkadni hodniki ne le v drugem, ampak tudi v prvem nadstropju vse na okolu in da sta sedanje stopnišče in veža v 1. nad¬ stropju mlajšega datuma nego arkadni hodniki, ki so se morali nekoč v prvem nadstropju umakniti seda¬ njemu stopnišču. To, dva metra široko stopnišče se pričenja na desno od vhodne veže in vodi skozi dvojna, steklena krilna vrata po 13 stopnicah do podesta, kjer se deli na dva dela. Prvi, stranski del vodi v dosedanji smeri, toda zožen na 1 m, v zapadni del 1. nadstropja, kjer so danes nameščeni oddelki za tujski promet, prosvetni in eksekucijski oddelek mestnega poglavarstva; drugi del, ki predstavlja glavno stopnišče, pa se v dosedanji širini zaokrene pravokotno na levo; obdajajo ga ka- menite ograje z vdelanimi baročnimi balustri. V prvem nadstropju se odpre na levo prostrana, parketirana prednja veža, obdana na treh straneh od kamenitih slopov. Od tu drže belopleskana vrata v prostore kulturnega oddelka in ravnateljstva mest¬ nega muzeja. Prej je ločila to vežo od stopnišča 1. nadstropja med slope in balustrade vdelana pre- graja, ki je segala do stropa; v njej so bila vhodna vrata. Veža je bila napolnjena z vso mogočo šaro, v kotu je stala železna peč. Vso to navlako, ki je bila postavljena najbrž takrat, ko so se začeli prostori v 1. nadstropju oddajati za stanovanja, torej okoli leta 1850., je mestna uprava letos odstranila, popravila poškodovano balustrado in stopnice, očistila kamenite slope barvnega opleska in tako vrnila veži in stop¬ nišču 1. nadstropja prvotno, estetsko podobo. Iz prvega nadstropja drži glavno stopnišče, ki pre¬ jema izdatno svetlobo skozi štiri velika, 2 m visoka okna, omenjena pri opisu dvorišča, v drugo nad¬ stropje. Podest, kjer se stopnišče okrene na levo, je bil letos prenovljen s kamenitimi ploščami iz snežno- belega apnenca. Na koncu stopnišča so štiri vrata. Desna vodijo v vzhodni trakt, kjer je le ena večja soba in nekaj kabinetov, srednja vrata drže na pod¬ strešje, leva pa v nekdanje Auerspergovo stanovanje. Vhod v to stanovanje tvori neobičajno široka veža, ki se sklada v obsegu z vežo v 1. nadstropju, samo da je danes predeljena z ločilno steno v dve sobi. Iz prve, manjše, pridemo na hodnik, ki vodi v arkade zapad- nega trakta, iz druge, večje, pa je dostop v 9 sob in soban nekdanjega Auerspergovega stanovanja, ki se vrste po vsej fronti Salendrove in Gosposke ulice v 2. nadstropju in so določene za bodoči Mestni muzej. Vsi ti prostori se danes ne razlikujejo v ničemer od običajnih stanovanjskih sob in ni v njih niti sledu morebitnih prejšnjih okraskov. že pri opisu dvorišča omenjena, različna arhitek- tonika zapadnega in severnega trakta kaže na to, da sta morali biti to nekdaj dve posebni, ločeni hiši, ki sta se pozneje združili v eno poslopje. To potrjuje tudi prelom na spodnjem podestu stopnišča pod 1. nadstropjem tako, da označuje obok, pod katerim drže zožene stopnice v zapadni del 1. nadstropja, nek¬ danjo mejo med obema hišama. Iz načrtov poslopja (v mestnem gradbenem uradu) je nadalje razvidno, da so zidovi zapadnega trakta v Gosposki ulici moč¬ nejši ko zidovi severnega trakta v šelenburgovi ulici, kar zopet podpira domnevo o prvotno ločenih in raz¬ lično zidanih dveh hišah, ki sta bili šele pozneje zdru¬ ženi. Na to kaže tudi nesorazmerno prostrani vestibul v 1. nadstropju, ki prekinja potek zapadnega arkad¬ nega hodnika in predstavlja neko prisiljeno arhitek¬ tonsko rešitev. Domnevo o dveh prvotnih hišah nam potrjujejo tudi arhivalni viri. Iz davčnih urbarjev mesta Ljub¬ ljane od 1. 1600. naprej je razvidno, da je grofov dvo¬ rec nastal iz dveh ločenih hiš, ki sta se okoli 1620, najpozneje pa med 1650—1660, združili v eno stavbno enoto. V mestnem urbarju iz 1600—1606 sta namreč na mestu poznejšega Auerspergovega dvorca drug za drugim vpisana dva lastnika: Herbart baron Auers¬ perg in meščan Melhijor Ettenhofer, vsak za eno hišo, od katere plačujeta vsak poseben hišni davek. Od 1616 je vpisan za lastnika obeh hiš samo še Herbart Auersperg; od prve plačuje 10 fl, od so¬ sednje hiše (»von dem anderen Haus daneben«) pa 5 fl. Iz tega sklepamo, da je Ettenhoferjeva hiša med 1606—1615 prešla v last Auerspergov; vendar se je davek za obe hiši ločeno plačeval do 1752, v katerem se druga hiša še izrečno omenja kot »nekdaj Etten¬ hoferjeva hiša«. L. 1756. je v davčnih urbarjih pri¬ pomba, da se davki plačujejo od »dveh združenih hiš« (von zwey zusammengebauten Hausern), od 1. 1772. naprej pa se plačuje enoten davek za eno poslopje. Od 1. 1616. je bil lastnik tega, za Ettenhoferjevo hišo povečanega Auerspergovega »grofovskega dvor¬ ca« omenjeni Herbart baron Auersperg (1574-—1618) deželni maršal kranjski, poročen s Felicito pl. Katzen- stein; njega nasleduje njegov sin Janez Andrej baron, od 1630 grof 1 Auersperg (1615—1664), poročen z Ano Elizabeto plem. Lamberg; bil je ustanovitelj sta¬ rejše (turjaške) veje grofov Auerspergov. Njegov sin 1 Starejša (turjaška) veja Auerspergov je dobila 1. 1630. pod Herbartovim sinom Janezom Andrejom državno gro- fovstvo; mlajša (kočevska) pa je bila povišana 1. 1653. pod Janezom Vajkardom (1615—1677) v knežji stan. KRONIKA 263 Volk Engelbreht, deželni maršal kranjski, rojen 1641, se je 1669 poročil z Elizabeto baronico Trillegk, hčer¬ ko bogataša Jurija barona Trillegka, graščaka v Rib¬ nici in generalnega prejemnika (Generaleinnehmer) Kranjske; njena dota je znašala 30.000 fl.; po oče¬ tovi smrti pa je podedovala še 100.000 fl. Ta Eliza¬ beta je v testamentu z dne 1. decembra 1713 odredila ustanovitev fidejkomisa turjaških posestev, ki je ob¬ segal gospostvo Turjak s pridruženimi imenji (Giil- ten) Ortnikom (Ortenegg), Poljano in Namršljem (Hammerstiel), gospostvo Nadlišek z metliškimi in črnomaljskimi imenji, imenje Mokronog in palačo v Ljubljani na Nemškem trgu (Križanke). Odredbe tega testamenta je izvršil Elizabetin sin grof Adam Anton Segfried Auersperg (1673—1739) in ustvaril, devet mesecev pred svojo smrtjo, po njem imenovani turjaški fidejkomis z ustanovnim pismom z dne 27. januarjem 1739. Iz zakona z Marijano gro¬ fico Giovanelli, hčerko beneškega patricija Janeza Pavla Giovanellija in Katarine grofice Lodron, sta se mu rodila med drugim tudi sinova Marija Jožef Ignac (1724—1806), deželni glavar kranjski, potem guver¬ ner Erdeljske, državni podkancelar in cesarski tajni svetnik ter Ivan Pavel Alojzij (1729—1810), svetnik pri deželnem glavarstvu, pozneje pri deželnem so¬ dišču, ki je po bratovi smrti postal dedič turjaškega majorata in s tem tudi lastnik grofovskega dvorca v Ljubljani. Poročen z Marijo Kajetano grofico Barbo- Waxenstein (1750—1822), je zapustil l. 1810. svoja posestva, h katerim je tedaj kot alodialno gospostvo spadala tudi graščina Sovnik (Sonnegg), sinu Vaj- kardu, zadnjemu deželnemu maršalu kranjskemu (1774—1833), ki se je poročil 26. junija 1804 z gro¬ fico Terezijo Auersperg (1781—1849). Iz tega zakona je bil Vajkardov naslednik Jožef Marija grof Auersperg (1812—1883), član gosposke zbornice in tajni svetnik, poročen dne 2. junija 1837 s Hermino grofico Auersperg (1820—1893) iz mo- kriškega rodu Auerspergovih. Po njegovi smrti je po¬ dedoval majorat in z njim dvorec v Ljubljani njegov sin (Jožef Marija Gustav) Leon (1844—1915), ki je bil (od 1890) deželni poslanec. Bil je dvakrat poro¬ čen, prvič (4. novembra 1874) z baronico Eleonoro (Marijo Vincencijo) Schmidburg (1847—1888), hčer¬ ko podpredsednika namestništva Viktorja barona Schmidburga, v drugič pa (25. sept. 1885) z Emo Va¬ lenta plem. Marchthurn (1868—1931), hčerko prima¬ rija dr. Alojzija Valente. Leonov brat Ervin, r. 1850, je bil graščak na Soneku, od 1886 deželni, od 1891 državni poslanec. Po smrti Leona grofa Auersperga (18. dec. 1915) je prišel grofovski dvorec v Ljubljani s turjaškim majoratom vred na njegovega najstarejšega sina Her- barta, roj. 22. nov. 1875, ki je bil major v 5. dragon¬ skem polku v Mariboru. Dne 19. aprila 1911 se je v Velenjah poročil z Marijo pl. Adamovich de Csepin, hčerko še živečega generala v p. in graščaka v Vele¬ nju, Karla pl. Adamovicha. Po Herbartovi smrti (25. januarja 1925) je rodbina, koje posestva in do¬ hodki so bila zaradi agrarne reforme zelo prizadeta, sklenila, da proda svoj dvorec v Ljubljani. S kupno pogodbo z dne 9. decembra 1927 je prešla Auersper¬ gova palača v Gosposki ulici 15 in 17 za 800.000 Din od takrat nedoletnega lastnika Herbarta Auersperga ml., zastopanega po materi Mariji in sovaruhu Adolfu Auerspergu, na Ljubljansko oblast v Ljubljani, 1 od te pa dne 14. novembra 1934 na Dravsko banovino. Ta jo je dne 16. avgusta 1935 prodala mestni občini ljubljanski. Auerspergov »grofovski dvorec« v Gosposki ulici je dobil 1. 1771. štev. 328, 1. 1805. štev. 202, 1. 1877. štev. 17, 1. 1900. štev. 15, 1. 1910. pa štev. 15 in 17. Tu so turjaški Auerspergi prebivali več ko 200 let, po na¬ vadi le pozimi, sicer pa na Turjaku. Zunanja oblika palače je bila že okoli 1660 slična današnji (prim. Stele, Valvasorjeva Ljubljana, slika št. 45). že tedaj je bila meja med prvotno Auerspergovo in Ettenho- ferjevo hišo v ostrešju in fasadi zabrisana in je bilo videti poslopje kot enotna stavba, ki je v bistvu ostala neizpremenjena do danes. Vendar pa se razlikuje tedanji grofovski dvorec na Valvasorjevih risbah od današnje palače v tem, da 1 Prepis v zemljiško knjigo mesta Ljubljane, vložek 165 se je izvršil dne L maja 1929 po sodno potrjeni ukinitvi fidejkomisne vezi z dne 17. januarja 1928 in pritrditvi ministrstva za agrarno reformo z dne 3. januarja 1929, vendar s prepovedjo odtujitve za dobo 10 let. rliču. Slopi in arkade v veži, pritličju in na dvorliču Foto Pave | Debevec 264 KRONIKA Harbart grof Auersperg ( 1875 - 1926 ) so okna v pritličju zelo majhna in leže precej visoko nad ulico, kar kaže na to, da so bili tam hlevi, čum¬ nate in druge shrambe. Pozornost vzbuja nadalje dejstvo, da je na Valvasorjevi risbi opaziti razen vhodnih vrat v Gosposki ulici tudi vrata v Salendrovi ulici. To bi v zvezi z nenavadno dvojno obliko stropa v vhodni veži, ki smo jo prej omenili in z zlomljeno fronto poslopja v Salendrovi ulici, ki je še danes dobro vidna, dalo misliti še na kako drugo kombina¬ cijo, n. pr. na to, da se je za kompleks dvorca pora¬ bila poleg Ettenhoferjeve še kaka tretja hiša. Palača je bila v 17. in 18. stoletju, kakor že ome¬ njeno, določena za prebivanje grofovske rodbine po¬ zimi in ob posebno slovesnih prilikah. Taka prilika je bil obisk cesarja Jožefa II., ki je dne 20. in 21. marca 1784 bival na poti v Italijo tudi v Ljubljani in prišel dne 20. marca ob 'A 8. uri zvečer, kakor pri¬ poveduje sodobni kronist, 1 v grofovski dvorec, kjer se je, sprejet od grofa Alojzija Auersperga, nekaj časa mudil v družbi domačega plemstva. Do prve polovice 19. stoletja so grofovski dvorec uporabljali Auerspergovi izvečine zase. Popisne pole ljudskega štetja iz 1. 1834. ne izkazujejo še nobenih drugih stanovalcev, kakor Jožefa grofa Auerspega in njegovo rodbino. Zelo številna služinčad (še 1. 1857. jih je bilo okoli 12) je stanovala v pritličju proti Sa¬ lendrovi ulici, deloma tudi v majhni pritlični zgradbi na vzhodni strani dvorišča, nasproti zadnjemu traktu Staudacherjeve in nekdaj Ahčinove hiše, Križevniška ulica 5 in 7. Hlevi so bili prvotno v 17. in 18. stoletju v pritličnih prostorih na Gosposko ulico; v njih je bilo časih čez 20 konj. L. 1894., tik pred potresom so zavzemali konjski hlevi zapadni in južni del dvorišča in mejili na sosednjo Jamškovo in Pavlinovo hišo. L. 1850. se pojavi v dvorcu prvi stanovanjski na¬ jemnik, najbrž v I. nadstropju: okrajni komisar Karl grof Hohenvvart, 1. 1857. stanuje tam polkovnik John, komandant orožništva, 1. 1869. pa topniški polkovnik Anton pl. Vetter. 1 Prim. M. M. K. 1857, str. 146 in tam navedeni manu- skript: »um V28 Uhr erwies Se. Majestat dem hiesigen Adel die allerhochste Gnade zum Grafen Alois Auersperg, in Begleitung des nbigen, in Gesellschaft zu kommen. L. 1880. so Auerspergi skrčili svoje stanovanje v 2. nadstropju na 9 sob, tri sobe pa so oddali račun¬ skemu svetniku Antonu Thomasu. V prvem nad¬ stropju sta stanovala v ločenih stanovanjih upokojeni namestniški svetnik grof Attems in komornik Rudolf baron Apfaltrer. L. 1890. se stanje v 2. nadstropju ni spremenilo, v 1. nadstropju pa sta stanovali dve uradniški rod¬ bini. V pritličju je bilo troje manjših stanovanj, v katerih pa ni bilo več služinčadi. Ljubljanski potres 1. 1895. je staro palačo hudo poškodoval in razmaknil. Najbrže so se, kakor v Knežjem dvorcu, tudi tu razpočili in deloma sesedli stropi in je bilo pri tem uničeno morebitno stropno okrasje. V čas po potresu spadajo po vsej priliki poleg preureditve sob v obeh nadstropjih tudi one stavbne izpremembe, ki so, vsaj na dvoriščno stran, pokvarile prvotno estetsko podobo dvorca. Med do tedaj še proste arkade hodnikov in stopnišč v 1. in 2. nadstropju so se potegnile močne vezi, oboki pa potem zazidali in med nje vstavila okna. Na severni strani dvorišča pa so se arkadni loki nadomestili s štirimi, nerazmerno velikimi okni, vzidanimi v para- pete iz roman-cementa v vsakem nadstropju. Obširni konjski hlevi v zapadnem pritličju dvorca in na juž¬ nem dvorišču so se podrli in v zmanjšani obliki zgradili na vzhodni strani dvorišča, kjer se je napra¬ vila tudi kolnica. Prejšnji hlevi v pritličju na desnem koncu dvorca so se preuredili v stanovanja. Vse te znatne stavbne izpremembe so veljale grofa Leona Auersperga, kakor navaja v neki vlogi na ta¬ kratno deželno vlado 2 za Kranjsko, čez 150.000 K; dobil pa je brezobrestnega potresnega posojila le 45.000 K, ki ga je počasi odplačeval do 1. 1914. Do¬ nosnost poslopja se je z novimi stanovanji vsekakor povečala. Auerspergovi so se takrat prvič odrekli za nekaj časa celo lastnemu stanovanju v 2. nadstropju. L. 1900. so se začasno umaknili na Turjak in pre¬ pustili svoje stanovanje v 2. nadstropju okrajnemu glavarju Markvartu baronu Schonbergerju (9 sob), sebi pa pridržali le 3 sobe za začasno bivanje ob po¬ sebnih prilikah. V prvem nadstropju je imel večje stanovanje v najem trgovec Ernst Hammerschmidt (8 sob), manjše (4 sobe) pa stotnik Albert Martin¬ čič. V pritličju sta bili poleg dveh stanovanj od 1. 1894. tudi odvetniški pisarni dr. Danila Majarona (levo od glavnega vhoda št. 15) in dr. Ivana Furlana (desno od desnega vhoda št. 17). L. 1910. imajo Auerspergi v 2. nadstropju zopet sebi pridržano stanovanje 6 sob s priteklinami; v manjšem stanovanju (3 sobe in 2 kabineta) pa je bival Egon baron Zois, graščak na Brdu pri Kranju. V 1. nadstropju je bila večina sob (8) oddanih dija¬ škemu domu (Studentenheim) ženske podružnice nemškega »Schulvereina«. Vodila ga je Marija Pre¬ dovnik in nadzorovala 16 dijakov, ki so tu prebivali. Manjše stanovanje v 1. nadstropju (4 sobe) je imel v najemu gozdarski svetnik Viljem Putick. V pri- 2 Akta deželnega predsedstva št. 4190 in 4962 iz 1. 1900.: akti deželne vlade št. 9840/1901, 5780/1902. 10.947/1902, 24.177/1909, 26.027/1909 in 3897/1910. n grof Auarsf ( 1844 - 1915 ) KRONIKA 265 tličju so izginile odvetniške pisarne, ker se je bilo sodišče iz Križank preselilo v novo justično palačo na Miklošičevi cesti; njih prostori so se spremenili v manjša stanovanja. L. 1920. so se v 1. in 2. nadstropju vselili uradi agrarne reforme: agrarna direkcija in okrožni agrarni urad. Takrat so Auerspergovi (majoratni lastnik Her- bart Auersperg z rodbino) dokončno opustili svoje stanovanje v dvorcu. Le vdova po Leonu Auerspergu, grofica Ema, roj. Valenta, je imela v 2. nadstropju majhno, testamentarično ji pridržano stanovanje 3 sob. To stanje je ostalo v bistvu neizpreinenjeno do 1928, ko je dal novi lastnik, Ljubljanski oblastni odbor, vsa stanovanja izprazniti za svoje urade in je staro, precej zapuščeno poslopje popravil in pre¬ novil. Razširil je predvsem preozki (levi) uvozni portal za % m, odpravil iz zadnjega konca vhodne veže in z dvoriščnih kolonad vrsto nelepih lesenih pregraj, v katerih so bile številne drvarnice, podrl šupe ob južni strani dvorišča ter dovolil tu sosedi Ani Lav¬ ričevi znižanje mejnega zidu za 1 m. Obenem je pre- naredil bivše hleve in kolnico na vzhodni strani dvo¬ rišča v garaže in pralnico ter tlakoval dvorišče in vhodno vežo z bazaltoidom. Pri tej priliki se je pose¬ kala prastara lipa, ki je stala sredi dvorišča in segala v drugo nadstropje; odstranil se je tudi vodnjak poleg pralnice in star kostanj, ki ga je obsenčeval. Obrabljene in deloma okrušene stopnice v 1. in 2. nadstropju so se za silo popravile; docela prenovile DvorliCa nekdanjega grofovskega dvorca zapadni del (levo) kafa v I. nadstropju nekdanje, pozneje zazidane stebre In arkade, spodaj prehod v veto Foto p. Debevec Stopnišče v I. nadstropju Foto Pavel Debevec pa so se stopnice, ki drže v zapadni del 1. nadstropja (nekdanje Putickovo stanovanje). Takrat so se tudi odstranila vhodna vrata v to stanovanje, tako da je odslej zunanji hodnik obče pristopen. Največ stroškov in dela je povzročila oblastnemu odboru uvedba centralne kurjave. Stroji so se name¬ stili v kletnih prostorih levega trakta na Salendrovo ulico. Pri montiranju so razkrili star kanal, ki je potekal tu proti Ljubljanici baje še iz časov rimske Emone. Popravila in prebarvala se je (z rdečkasto rjavo barvo) tudi fasada palače. V prejšnjih stanovanjskih prostorih ni oblastni odbor izvršil nobenih temeljnih sprememb. Sobe so se le na novo prebarvale in parketirale, njih vrata pa enotno prepleskale z belo barvo. V sobanah 1. in 2. nadstropja ni bilo, ko jih je prevzel oblastni odbor, nobenega sledu kakršnegakoli arhitektonskega okras¬ ja (štukatur na stropih in podobno). Če ga je kaj bilo, so ga morali odpraviti — morda ob popravilih po potresu — Auerspergovi sami. Ko je 1. 1930. po prenehanju oblastne samouprave palačo prevzela banska uprava kot zastopnica Drav¬ ske banovine, je nadaljevala postopno restavracijo poslopja. Izboljšala je centralno kurjavo, veže in stopnišče na novo preslikala ter popravila streho in žlebovje, vodovod in stranišča. Pri prehodu iz vhodne veže na stopnišče je namestila nova steklena krilna vrata. Sedanja lastnica, mestna občina ljubljanska, se je lotila nadaljnje prenovitve stare palače predvsem iz estetsko umetniških vidikov. Prenovila in deloma obnovila je stare baročne balustrade na stopnišču, dodobra popravila stopnice v 1. in 2. nadstropju, od¬ pravila nelepo leseno pregrajo, ki je ločila stopnišče od vhodne veže v 1. nadstropju in tako vpostavila zopet nekdanje stanje, kakršno je bilo konec 18. in v začetku 19. stoletja. Dala je tudi odstraniti s kame- nitih stebrov vhodne veže in kolonad v dvorišču stari barvni oplesk in dodobra popraviti streho in žlebovje. Program restavracijskih del s tem še ni končan, zlasti čakajo še nekdanje, danes zazidane arkade v 1. in 2. nadstropju, da se oproste vmesnih sten in oken 266 K R ONIKA in da se s tem palači vrne pomemben arhitektonski okras, ki ga je med 1890 do 1900 izgubila. V zvezi z zgodovinskim opisom grofovskega dvorca je treba naposled še omeniti enonadstropni hiši na vogalu Gosposke in Kriievniške ulice (Gosposka ulica 19, Križevniška ulica 3), ki meje na bivši grofovski dvorec. Ti hiši sta zanimivi zategadelj, ker sta bili svojčas podvrženi Turjaškemu gospostvu in sta tudi vpisani v turjaškem urbarju (št. 559 in 560) kot »rustikalni hiši, ocenjeni za en cel grunt«; njih last¬ niki so bili konec 18. in v začetku 19. stoletja razni majhni obrtniki: kočijaži, čevljarji, tapetniki, sej¬ marji. Hiša v Gosposki ulici 19, odnosno Križevniška 1 (tedanja številka 181) je prešla 1833 od nekega Ma¬ tevža Sumreka v last Vajkarda grofa Auersperga in ostala v Auerspergovi rodbini do 1. 1894., ko jo je prodal grof Leon Auersperg upokojenemu ravnatelju deželnega plačilnega urada Karlu Pavlinu. Leta 1905. je kupila hišo gostilničarka Antonija Kovač ter sem preselila svojo gostilno z Mestnega trga 11 (»Pod skalco«), ki jo je bila tam izvrševala čez 11 let. Od nje jo je podedovala 1. 1924. njena hčerka Anica, omožena Peteline. V tej hiši je bilo zaradi sosednjega okrajnega sodišča, ki je poslovalo v Križankah, med 1. 1869.—1900. več notarskih in odvetniških pisarn. Tako je imel tu v 1. 1869. svojo pisarno notar dr. Julij Rebitsch, 1. 1873. odvetnik dr. Valentin Zarnik, I. 1890. odvetnik dr. Matija Hudnik, 1. 1900. pa odvetnik dr. Albin Kapus. Sosednja hiša v Križevniški ulici št. 3 (stara štev. 182) je bila med 1805 in 1854 v lasti sejmarja Mar¬ tina Jamška, od katerega je 1. 1854. prešla na trgovca Ivana Jamška ter ostala v Jamškovi rodbini do 1.1913. Od tedaj je lastnica ga. Ana Lavrič, roj. Gersten- mayer, vdova po davčnem upravitelju Ivanu Lavriču. FRANCESCO ROBBA DR. ANTON VODNIK Arhivalna študija. (Nadaljevanje.) Naj se ukaz, ki ga je izdala nunciatura, da se mora delo ustaviti, na noben način ne izvrši, mar¬ več naj se smatra za nedopustno početje v notra- nje-avstrijskih deželah in naj se oltarna zgradba v soglasju s sodno odločbo na Kranjskem brez ozira in ovir nadaljuje, v kolikor ta po zopetnem ogledu ne bi škodovala tamošnji loretanski kapeli. 75 Vendar je Jožef Henrik R. kljub temu nadaljeval s svojimi pritožbami na papeško nunciaturo. 5. junija 1737 ji je poslal daljšo vlogo, v kateri brani svoje patronatske pravice, podrobno uteme¬ ljuje upravičnost svoje pritožbe ter zahteva, da mora samostan že položene temelje oltarja raz¬ dreti in njemu povrniti vse nepremišljeno povzro¬ čene stroške. Nunciatura je dne 7. julija odločila: To naj se sporoči nasprotni stranki ali njenemu le¬ gitimnemu pooblaščencu zaradi ugovora v roku 30 dni. Podpisan je Iulianus Piersanctes. Iz te vloge je razvidno, zakaj sta se oba Ruessensteina tako silovito upirala gradnji velikega oltarja v av- guštinski cerkvi. Oltar je namreč stal prvotno pod slavolokom, prizidan na zid loretanske kapele, ki so jo pozneje podrli. Ta kapela je bila ustanov¬ ljena od pl. Ruessensteina. Tožitelja sta se bala, 75 Akt v muzejskem arhivu. da bi ogromni oltar ob kaki nesreči, recimo po¬ tresu, ne porušil kapele, oziroma, ker je oltar ka¬ pelo preveč zakrival. 76 Na to pritožbo sta odgovorila prior in konvent nunciaturi julija 1737: »Temu dekretu hočemo ustreči že pred določenim rokom, kolikor jev naši moči, imeli bi pa gotovo najmanj težav, da bi popolnoma oslabili nam nasprotne trditve g. ba¬ rona, ki so zelo slabo utemeljene, po naših, ki so zelo dobro podprte tako po verodostojnosti naj¬ uglednejših prič kakor tudi po zaporednih zako¬ nitih in kompetentnih razsodbah glavarstva, ter da bi odkrili zlobni namen g. novega nasprotnika — stari namreč že obmolkuje (mišljen je tu Karel Avguštin Ruessenstein) — in ga pobili.« Nato se sklicujeta na dejstvo, da je bil nasprotnikov re- kurz, vložen pri nunciaturi, zavrnjen kot popol¬ noma neumesten na podlagi cesarskega odloka v Gradcu od 14. jan. 1727 po cesarskem odloku v Gradcu z dne 18. maja, ki je bil nedavno izdan, in da jim je bilo po izrečnem odloku glavarstva naloženo nadaljevanje započetega dela brez odla¬ šanja, ne da bi se ozirali na kakršnekoli grožnje. »Zaradi tega nam ne preostaja ničesar drugega, ka- 7U Akt istotam. KRONIKA 267 kor da naj ponižne j e prosimo, da nas izvolite od¬ vezati od te vzvišene instance, ker je bila zadeva pred kompetentnim sodiščem, čigar nalog se mora smatrati za sveti zakon, temeljito pretehtana, in da našemu frivolnemu nasprotniku, ki se skuša iz¬ muzniti radi nezaupanja v svojo stvar kompetent¬ nemu forumu, ukažete molk za zmerom.« 77 Že 26. julija 1737 je Jožef Henrik R. vnovič vlo¬ žil pritožbo na nunciaturo, češ, da nasprotnik na dekret, izročen mu po potrdilu 21. junija, ni ni¬ česar odgovoril ali v poglavitni stvari kaj ukrenil. Prosi, da se izreče sodba. Nunciatura je dne 27. ju¬ lija 1737 vnovič odločila, da naj se to sporoči na¬ sprotni stranki ali njenemu legitimnemu poobla¬ ščencu radi ugovora v roku 20 dni. 78 28. febr. 1738 je šla nova prošnja na cesarja. 79 Dne 1. marca 1738 je cesarski namestnik v Grad¬ cu izdal priorju in konventu naslednji odlok: Iz poročila z dne 7. jan. moremo povzeti, da je po zopetnem natančnem ogledu strokovnjakov zidava velikega oltarja v avguštinski cerkvi tamošnji lo- retanski kapeli docela neškodljiva. Naj se torej omenjena zidava velikega oltarja nadaljuje in do¬ konča, ne da bi se zdaj ali v bodoče najmanj ozi¬ rali na tozadevno prejšnje stališče papeške nun- ciature na Dunaju. Sicer pa smo z dne 8. febr. dvornemu vojnemu svetu naročili, naj Jožefa Hen¬ rika pl. Ruessensteina, stotnika v regimentu princa Hildtburgshausna, ukori, ker si je radi zidave ve¬ likega oltarja v avguštinski cerkvi in radi razsodbe, ki jo je deželno glavarstvo v tej zadevi izdalo, dovolil proti našim obstoječim cesarskim odredbam odposlati na papeško nunciaturo na Dunaju neobi¬ čajen rekurz z resnične graje vrednimi izrazi, in ga v bodoče navajati k temu, da se ozira na red in ni predrzen. — Podpisan je Joh. grof. pl. Willn- stein. 80 22. aprila 1738 je prosil avguštinski samostan magistrat, da naj na podlagi vicedomskega dekreta in priložene mu cesarske rešitve sporoči in ukaže Robbi, da mora dokončati postavljanje oltarja. Ma¬ gistrat mu ukaže, da mora hitro nadaljevati s po¬ stavljanjem. 81 Oltar je bil torej bržkone dograjen šele leta 1738. in ne 1736., kakor kaže napis za oltarjem: 77 Akt istotam. 78 Akt istotam. 7B DS, 1902, p. 730. 80 Akt v muzejskem arhivu. 81 G. P. 1738, p. 46. Perill. Dnus Philippus de Giorgio S. R. I. E. Ao hanc extruxit. Pač pa je moral biti tega leta po- MDCCXXXVI Divae Virgini Annunciatae Aram ložen temelj, kar se razvidi tudi iz Robbovih po¬ datkov o oltarju, ki jih navaja Jožef Henrik pl. R. v svoji prošnji na papeško nunciaturo z dne 5. ju¬ nija 1737, kjer pravi, da se mora zgradba oltarja zvezati z loretansko kapelo, kakor to kaže že po¬ loženi temelj oltarja. Na tožbo izvrševalcev opo¬ roke pri mestnem sodišču z dne 7. jan. 1737 in 16. marca 1737 pa ukaže magistrat Robbi, da mora biti oltar do prihodnje pomladi dograjen. Torej je moral Robba aprila 1738 s postavljanjem oltarja že precej napredovati, tako da ga je vsaj že isto leto lahko popolnoma dovršil. Graditev oltarja je morala napredovati približno takole: pred 1. junijem 1735 je pripeljal Robba v samostan prvo kamenje, ki ga je rabil pri te¬ melju, in morda katere že izdelane dele oltarja, ker pri razpravi dne 19. sept. 1735 trdi, da je oddal samostanu dela že za 3000 gld. — ne da bi name¬ raval začeti že s polaganjem temelja in s postav¬ ljanjem oltarja samega. Nato se je pritožil Karel Avguštin pl. R. pri mestnem sodišču, da mora Robba takoj ustaviti delo. Hkrati so se pritožili proti njemu prior in konvent z dne 25. aprila, 10. maja in 5. avg. 1735, ker ni hotel pričeti z de¬ lom, temveč oditi na Koroško. Po razpravi dne 19. sept., v kateri se je Robba zagovarjal, da nima pristojnih tožiteljev pred seboj, da je z izvrševalci oporoke sklenil pogodbo tako, da bo delal, kadar bo imel čas in zadosti materiala — j e bil pri mest¬ nem sodišču obsojen, da mora takoj začeti polagati temelj in ne prej odnehati, dokler ne bo končal. Saj se je zavezal, da bo do srede novembra istega leta preskrbel ves material, ki je potreben za temelj. Kljub temu Robba vendar ni pričel z delom ali pa ga je prekinil, ker 30. aprila 1736 prior in konvent po magistratu vnovič pritiskata nanj, da brez odlašanja prične s postavljanjem oltarja. Nato je Roba položil temelj, v kolikor ga ni bil že prej, in zopet prekinil delo, da so se izvrševalci oporoke vnovič pritožili. To je pomagalo. 22. aprila 1737 mu je magistrat samo ukazal, naj hitro nada¬ ljuje. V kolikor seveda ni Robba svojevoljno ustav¬ ljal dela, so ga prekinjale neprestane različne od¬ redbe. Pravda med obema Ruessensteinoma in izvrše¬ valci oporoke ter konventom je bila rešena dne 12. junija 1743.82 DS, 1902, p. 730. 268 KRONIKA Vendar se je Karel Avguštin pl. R. vnovič pri¬ tožil pri vicedomu. Nato je deželni glavar vprašal cesarsko namestništvo v Gradcu, kaj je z njegovo kompetenco. Cesarsko namestništvo mu je dne 31. avg. 1743 odgovorilo, da spadajo te zadeve v njegovo območje in ne v območje vicedoma. 83 Na podlagi tega akta sporoča deželni glavar kon- ventu, ki se je gotovo nanj obrnil za pojasnilo, na¬ slednje: Glede tega, da se je Karel Avguštin pl. R. po že končani pravdi z novo pritožbo obrnil na vicedoma, nas odgovor z dne 31. avg. v Gradcu pouči, da se v deželnosodnih zadevah ne pokorite nobeni drugi oblasti kot deželnemu glavarstvu, ki je edino kompetentno. Enak dekret je bil z da¬ našnjim dnem poslan tudi gospodu Ruessensteinu. — Ljubljana, 24. sept. 1743. — Podpisan je Maksi¬ miljan Anton Tauffrer baron pl. \Vayxlbach. 84 Toda Karel Avguštin pl. R. še ni miroval. Šest let nato je poslal priorju avguštinskega samostana dne 17. marca 1749 pismo, v katerem sporoča, da prilaga novo pogodbo, ki naj bi se sklenila med njim in samostanom, da se ustanova loretanske kapele zavaruje za bodoče. 85 Ko so se patri posvetovali, so poslali p. Smrekar¬ ja s pismom in konceptom pogodbe k svojemu ad¬ vokatu, dr. Knesenhoffu, ki je dejal, da na noben način ne smejo skleniti nove pogodbe. Ruessen- stein je pravdo proti njim povsod drugod, namreč v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju pri dvoru iz¬ gubil in mu je bil celo ukazan večen molk v tej zadevi, če bi samo eno črko izsilil, bi mogel z njimi pričeti novo pravdo in dobljeno ovreči — v njihovo naj večjo škodo. 8 ® Prior je zato Ruessensteinu dne 2. aprila 1749 odgovoril, da nikakor ne more pristati na novo po¬ godbo. 87 Poizkus z novo pogodbo, ki je obsegala 7 točk, 88 se je Karlu Avguštinu pl. R. torej ponesrečil — pravda pa je bila zanj itak izgubljena že 1. 1743. Dne 2. jan. 1729 je sklenil Robba z rektorjem jezuitskega kolegija v Zagrebu, Frančiškom Ks. Barci-jem, novo pogodbo za oltar v kapeli blažene Device loretanske v jezuitski cerkvi sv. Katarine, kjer je postavljal v istem času oltar sv. Ignacija. 83 Akt v muzejskem arhivu. 84 Akt istotam. 85 Akt ! ' a Akt „ 87 Akt 88 Akt „ V tej pogodbi se Robba obvezuje, da bo napravil na svoje stroške ves oltar po priloženem načrtu. Prva stopnica, ki gre preko vse kapele, mora biti iz paragona. Prostor od te stopnice pa do dveh vrat, ki oltar flankirata, mora biti tlakovan z be¬ limi in črnimi šesterokotnimi ploščami. Oltarna stopnica bo iz rdečega ljubljanskega kamna. Po¬ tem podrobno navaja in opisuje material, iz kate¬ rega naj bodo posamezni deli spodnjega dela oltarja (kararski, afrikanski, žolti veronski in rdeči francoski marmor ter rdeči ljubljanski kamen). Nad menzo naj bosta dve stopnici iz rdečega ve¬ ronskega marmorja; nad njima medaljon, obdan z dvema angelskima glavicama iz belega karar- skega marmorja. V medaljon pride podoba sv. Ane, visoka dva čevlja, ki jo bo dal on sam na svoje stroške kopirati »dobremu čopiču« po sliki, ki jo imajo v jezuitski cerkvi v Ljubljani. Na vsaki strani oltarja bodo po ena vrata iz rdečega ljubljanskega kamna. Dalje se obvezuje Robba, da bo dal oltar na svoje stroške pripeljati po Savi do brega, oddaljenega približno eno uro od Zagreba (pač Kraljevega broda) in da ga bo dovršil do srede avgusta istega leta; pri postavljanju bo osebno prisoten. Nasprotno se rektor obvezuje, da bo plačal Robbi za vse delo 300 nemških gld., in sicer 250 gld. takoj, drugo polovico pa, ko bo oltar postavljen. Dalje, da bo pripeljal oltar od broda do kolegija z last¬ nimi vozovi in volmi, da bo preskrbel ves potreben material pri postavljanju in da bo plačal delavce iz svojega. Obvezuje se tudi, da bo za čas postav¬ ljanja dajal Robbi in kateremu njegovemu pomoč¬ niku stanovanje in hrano. V dodatku se Robba še obvezuje, da bo vso ka¬ pelo izza oltarja pa od prve stopnice do klopi tla¬ koval s šesterokotnimi ploščami iz belega in črnega kamna. Za to delo mu bo rektor plačal nadaljnjih 110 gld. 8 ® V pohotnici z dne 25. jan. 1731 priznava Robba, da je do tedaj v več obrokih prejel od jezuitskega kolegija v Zagrebu skupaj 2200 gld., deloma v Ljubljani, deloma v Zagrebu, in sicer na račun obeh oltarjev, katera je bil postavil v jezuitski cerkvi v Zagrebu — ostanek v znesku 460 gld. pa da bo prejel v Ljubljani dne 2. febr. 1731 iz rok p. Lovrenca Pogazichina. 1 ' 0 Na podlagi te pobotnice lahko sklepamo, da je bil oltar v kapeli blažene Device loretanske postav- 89 Hoffiller, I. c., p. 217 219. "o 1. c., p. 219. KRONIKA 269 ljen nekako do konca jan. 1731 in ne, kakor je bilo v pogodbi določeno, že 1. 1729. Za oba oltarja je prejel Robba 50 gld. več, kot je bilo po pogodbi sklenjeno. Iz pogodbe za oltar v kapeli bi. D. M. loretanske je razvidno, da je imel Robba napraviti samo spodnji del oltarja — temu primerna je tudi nizka cena — kakor je ohranjen še danes. Vendar je bil oltar s prvotnega mesta prestavljen v kapelo sv. Barbare. Hoffillerjeva domneva, 91 da bi imel oltar prvotno tudi nastavek in atiko, torej ni pravilna. V pismu z dne 17. dec. 1729 je jezuitski rektor Frančišek Ks. Barci v Zagrebu nadškofu Esterhazv- ju v Ostrogon poročal med drugim, da je bil za¬ grebški kapitelj radi oltarja sv. Ignacija, ki je bil istega leta postavljen, tako navdušen, da je pri istem umetniku naročil še štiri nove marmornate oltarje 17 — poleg oltarjev sv. Katarine in sv. Bar¬ bare, za katere je bil sklenil z Robbo pogodbo že 1. 1727. V arhivu zagrebškega kapitlja sc do danes ni našla nobena pogodba za kakšen nov oltar, razen že omenjene iz 1. 1727., 92 ki bi potrjevala rektor¬ jevo poročilo. Pač pa so sc v magistratnem arhivu v Ljubljani, v mestnih sodnih knjigah, našli zapiski, ki pričajo, da rektorjevo poročilo ni brez podlage. Iz že omenjene tožbe Matije Jelouška proti Robbi v zadevi oltarja sv. Barbare je namreč razvidno, da je Robba dne 12. dec. 1729 sklenil z Matijo Mu- žiničem in kanonikom Unčičem, kot bivšima izvr¬ ševalcema oporoke pokojnega kanonika Matije Augustiča, v Zagrebu pogodbo za marmornati oltar sv. Gervazija in Protazija, katerega je imel dovršiti in postaviti v teku enega leta. Vzporedno s tožbo zaradi oltarja sv. Barbare je Matija Jeloušek dne 18. junija 1734 vložil proti Robbi tožbo tudi v za¬ devi oltarja sv. Gervazija in Protazija. 21 Dne 10. febr. 1736 je tožil drugič, 22 dne 22. febr. 1737 pa tretjič. 23 Pri sodni razpravi dne 10. jan. 1738 je bil Robba, ker se ni udeležil razprave, zamudno obsojen. 24 Na podlagi tudi že omenjene tožbe To¬ maža Igliča proti Robbi z dne 27. junija 1754 25 je dalje razvidno, da se je Robba že naslednjega leta 1739 mudil v Zagrebu. Iz tožbe Robbe proti Igliču z dne 5. sept. 1754, 25 kjer Robba poroča, da je ob¬ ljubil Igliču plačati dolg v Zagrebu, ko bo dokon¬ čal tamkaj kamnoseška dela, ki jih ima še dovršiti, s prošnjo, da naj sodišče o tem obvesti nasprotnika 1,1 1. c. 1. c., p. 220. in da naj se nadaljnje zahteve suspendirajo — pa je razvidno predvsem samo to, da Robba 1739, ko se je mudil v Zagrebu, še ni izvršil vseh naročil. Sklepati se da, da je Robba 1. 1739., prisiljen po sklepu sodišča z dne 10. jan. 1738, 24 dovršil skoraj gotovo oltar sv. Barbare, ki je po pogodbi iz 1. 1727. imel priti najprej na vrsto, in da je dovršitev ol¬ tarja sv. Gervazija in Protazija za enkrat še odlo¬ žil — ali pa da je imel poleg teh še druga naročila in da je ta odložil. Da jih je — vsaj pozneje — imel, je nedvomno. Dokumentarično, razen že ome¬ njenih sicer ni izpričano nobeno drugo Robbovo delo, pač sta pa na podlagi stilne primerjave kot Robbova ugotovljena oltarja sv. Trojice in sv. Eme- riha, ki so ju prvotno oba imeli v zagrebški stolnici. Kdaj je bil oltar sv. Trojice postavljen, ne vemo, sklepati pa se da, da še pred Robbovo smrtjo, dočim je bil oltar sv. Emeriha posvečen šele 1. 1760., tri leta po Robbovi smrti. Tudi s tema dvema oltarjema v zvezi je morda tožba zagreb¬ škega kapitlja proti Robbi iz 1. 1750. in 1754. Dne 13. jan. 1750. je namreč zagrebški kapitelj tožil Robbo pri mestnem sodišču v Ljubljani zaradi ne¬ kega pogodbeno obveznega kamnoseškega dela, katerega še ni dovršil. Sodišče je sklenilo, da mora Robba, kakor hitro bo s postavljanjem vodnjaka pred magistratom gotov — kar se mora zgoditi še istega leta spomladi — takoj pričeti delo za za- grebši kapitelj in se radi tega odpraviti v Zagreb. 93 To »kamnoseško delo«, ki bi ga imel Roba izvršiti, je pač ravno isto, ki ga omenja tudi Robba v svoji tožbi proti Igliču dne 5. sept. 1754, 23 zakaj 27. ju¬ lija 1754 je tožil zagrebški kapitelj Robbo v isti zadevi in mu zagrozil z učinkovitimi sredstvi. So¬ dišče je sklenilo, da mora Robba najkasneje do konec avgusta delo dovršiti in se radi tega odpra¬ viti v Zagreb. 94 Robba se torej, ko je bil vodnjak pred magistratom 1. 1751. končno postavljen, tega. dela, kot je zahteval sklep sodišča z dne 13. jan. 1750, še ni lotil, niti ga ni dovršil do konec avgusta 1. 1754., kot je to zahtevalo sodišče z dne 27. julija istega leta, kar je razvidno iz Robbove tožbe proti Igliču z dne 5. sept. 1754. Ali je pod tem »kamno¬ seškim delom« mišljen oltar sv. Gervazija in Pro¬ tazija, ali pa morda obenem tudi oltar sv. Trojice in sv. Emeriha -— se ne da reči. Mogoče je tudi, da je naročilo za zadnja dva oltarja prejel Robba šele kasneje, potem, ko je dovršil dotično »kamno¬ seško delo«. (Dalje prihodnjič.) !,:l G. P. od 8. julija 1740 do 3. dec. 1750. 94 G. P. 1754, p. 235 36. 270 KRONIKA ORGLE V LJUBLJANSKIH CERKVAH RAFKO FABIANI, STUD. T H E O L. (Konec.) 9. Križanke. — Cerkev nemškega viteškega reda je bila zidana v takozvani zlati dobi slovenskega stavbar¬ stva, v letih 1713—1714 na stroške maršala Gvidona Starhemberga, komturja nemškega viteškega reda. — Kdaj je cerkev dobila orgle, ni mogoče dognati, ker je ves arhiv do novejšega časa, kakor tudi kronika na Dunaju v centralnem arhivu nemšk. viteškega reda. šele ko bo ta arhiv prenesen v Ljubljano, bo mogoč podrobnejši študij o orglah v tej cerkvi. Doslej so kot prve orgle v sedanji cerkvi znane iz leta 1840. To so prvo delo Ferdinanda Malahovskega. Stale so 500 gold. Leta 1901. so bile te orgle prodane v Kočevje. Bile so, kot pripominja St. Premrl, 1 precej dober, blago- doneč instrument. Naslednje leto je tvrdka Maier iz Feldkirchna na Predarlskem postavila nove orgle, ki imajo dva manuala in 12 registrov in ki še danes služijo pri službi božji v cerkvi nemškega viteškega reda. 10. Kapela v Marijanišču. — Za kapelo v Marija- nišču je napravil orgle Franc Goršič leta 1887. — So dvomanualne in so sprva imele 8 pojočih registrov. Ocenil jih je zelo ugodno J. Smrekar v Cerkvenem Glasbeniku (1887. št. 6), kjer omenja med drugim, da si je dal orgle razkazati tudi takratni knežoškof Missia, ki je na orgle tudi sam igral. 2 — Kasneje so orgle po Jenku dobile še tri registre; imajo torej 11 registrov. 11. Sv. Jožef. — V cerkvi sv. Jožefa je dolgo služil mesto orgel dvomanualni harmonij; imel je tudi pe¬ dal. Ko pa je leta 1933. črnuška cerkev kupila nove orgle, je stari instrument ponudila v nakup jezuitski cerkvi. Dne 13. aprila 1933 so bile orgle prepeljane v Ljubljano. Orgle je izdelal orglarski mojster I. Rojc leta 1856. 3 Imajo en manual in 11 registrov. Nekoliko jih je pre- 1 Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski škofiji. — Cerkveni Glasbenik 1918, str. 73. 2 Prim. Cerkv. Glasbenik 1918. str. ‘21. 3 Rojen je bil 1811 na Taboru pri Podbrezju, umrl leta 1894. V orglarski stroki je bil samouk. Njegovi trije otroci Peter, Jože in Meta so bili glasbeno tako zelo nadarjeni, da so znali vsi trije po posluhu orglati, dasi ni nobeden poznal kakih not in teorije. Z orglarstvom se je Rojc se¬ znanil pri mojstru Kunatu, ki je prišel delat v Podbrezje nove orgle. Postavil je, kolikor je znano, 45 novih orgel. — Prim. Premrl: Nekoliko statistike o orglah v ljubljan. škofiji. — C. Glasbenik 1918, str. 58. KRONIKA 271 delaval že Goršič in zadnji čas Jenko, ki je s piščalmi iz starih šentpetrskih orgel izpopolnil pedal. 12. Rožnik. — Zelo zanimiva je zgodovina cerkvice na Rožniku. Stala je že za časa Valvasorja, a so jo leta 1740. podrli in na njenem mestu sezidali sedanjo cerkev. Bila je podružnica šentpetrske fare. Iz ne¬ znanega vzroka je leta 1785. deželna gosposka uka¬ zala, da se cerkvica zapre. Zato se niso pri sv. Petru za to svojo podružnico nič več menili, dasi je bila že leto kasneje (I. 1786) spet odprta. Njen oskrbnik in gospodar je bil cerkovnik Jurij Selan. Ko so Francozi leta 1809. tretjič prišli v naše kraje, so oblegali ljubljanski grad in sicer z Golovca in Rož¬ nika; pri tem je cerkev mnogo trpela in bila je do leta 1814. zaprta. Leta 1823. pa so cerkev očedili in popravili. Frančiškanski župnik o. Felicijan Rant je dal se¬ staviti leta 1836. ob formalnem prevzemu te cerkvice natančen zapisnik o vsem njenem imetju. Pri tej pri¬ liki se omenjajo tudi orgle, ki niso bile za nobeno rabo več. Bile so jako majhne, še en meter ne dolge in ravno toliko visoke. 1 Bržkone so te orgle ostale v cerkvi še kakih 30 let, nakar so se morale umakniti novim orglam, ki jih 1 Prim. Vrhovec: Rožnik in cerkev na Rožniku. Izvestje muz. društva, 1898. Orgle so bile tzv. »pozitiv«, kakor ga ima n. pr. še danes stara opuščena božja pot v Mišjem dolu v primskovski župniji na Dolenjskem. Orgle v kapeli Marijinega doma. Prenesli so jih Iz kapele sploftne bolnice Gorilfeve orgle v marijaniSki kapeli je naredil Ferd. Malahovski. 2 Pa tudi te orgle 3 * so se morale leta 1906. umakniti orglam, ki jih je nare¬ dil Milavec. Imajo dva manuala in 9 registrov. Orgle so čisto in natančno intonirane in sploh zelo dober instrument. 1 Zanimive so zlasti zato, ker so v škofiji in bržkone v Sloveniji edine orgle, pri katerih vsi registri pojo na obeh manualih (Zvvillingslade). 13. Sveti Florijan. — V letu 1672. sezidana cer¬ kvica sv. Florijana je leta 1774. pogorela. Preteklo je precej časa, preden je bila cerkev prenovljena, ob¬ novljena, preden jo dobila tako lice, kot ga ima danes. — Blizu te cerkve je stala v Rebri leta 1708. 5 2 Okrog leta 1870. 3 Kupila je te orgle cerkev v Želimljah. 1 Dr. Kimovec pravi o njih: Nočem brez potrebe hvale peti g. Milavcu, to bodo že orgle oskrbele, zakaj vsi re¬ gistri brez izjeme... so tako izborno intonirani, da bi bili tudi najboljši mojstri nanje ponosni. (Cerkv. Glasbe¬ nik, 1906, str. 79.) 5 Stanovski arhiv, fasc. 522. Zbornik 1901, str. 141. 272 KRONIKA Ignacij Zupan Ivan Zupan sezidana majhna cerkvica, posvečena sv. Rozaliji, sv. Donatu in sv. Eliji. Tudi njo je požar leta 1774. moč¬ no poškodoval, in ker je niso več popravili, je bila leta 1786. zaprta in istega leta prodana. Ob tej priliki so prodali ves inventar. Tedaj so bile prodane tudi majhne orgle za 30 gold.' In ker sklepa Vrhovec, 1 2 da je morda prav tedaj prišla na stranski oltar v cerkvi sv. Florijana slika sv. Rozalije (iz podrte cerkvice), bi bilo možno, da so prav tedaj tudi orgle prenesli k sv. Florijanu. Toda Vrhovčevo mnenje ni dokazano 3 in je zato skoro gotovo, da je dobila cerkev sv. Flo¬ rijana svoje prve orgle leta 1855. Naredil jih je Mala- hovski in stojijo še danes, a so že precej slabe. Imajo 10 registrov (principal ni več popoln; piščali, v vojski odvzete, še niso nadomeščene) in en manual. 14. Selo. — V karmeličanski cerkvici na Selu je postavil orgle leta 1930. orglarski mojster Franc Jenko iz št. Vida nad Ljubljano — kot svoje četrto delo. Orgle imajo sicer samo en manual in le 8 spreme- nov, a zastopane so vse barve: principali, flaute, in rezoči spremeni, ki se dajo lepo mešati; posebno lepe barve se dosežejo s superoktavo. 4 — Stale so z omaro in električnim ventilatorjem 55.000 Din. 15. Kapela v Marijinem domu. — Kmalu po potresu je bila dozidana sedanja splošna bolnišnica, ki so jo imele usmiljene sestre v lastni režiji. Zelo mnogo dobrega je takrat storila za bolnico (kakor tudi za druge ustanove) tedanja prednica s. Leopoldina Hop- pe. Kupila je leta 1902. za bolniško kapelo tudi orgle, da bi bilo cerkveno bogoslužje čim slovesnejše. Orgle je postavila že omenjena tvrdka Maier iz Feldkirchna. — Ko pa je leta 1921. država prevzela vso upravo bolnišnice, orgel v kapeli ni hotela odkupiti, zato so bile tedaj prenesene v kapelo Marijinega doma. 5 Orgle imajo en manual in 6 registrov. 1 Zbornik 1901, str. 141. 2 Die Hauptstadt Laibach, 1886, str. 49. 3 Sliko Sv. Rozalije je namreč leta 1784. (dve leti prej. preden je bila cerkvica prodana in podrta) naslikal slikar Herrlein v spomin na požar leta 1774. 4 Cerkveni Glasbenik, 1930, str. 84. 5 V bolniški kapeli imajo sedaj samo Jenkov harmonij. 16. Kapela drž. klasične gimnazije. — V poslopju klasične gimnazije je kapela, v kateri je služil za spremljanje dijaškega petja do leta 1910. le harmo¬ nij. Bivši dijaki pa so zbrali vsoto 1400 K in kupili nove orgle. Prvi je bil naprošen Milavec, da prevzame delo; a postavila jih je končno tvrdka Maier iz Feld- kirchna." So dvoamnualnc in imajo 6 registrov (dva le iz¬ peljana). 17. Cerkev sv. Frančiška v Spodnji šiški. Na ogrom¬ nem koru v novi cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški, so začasno postavljene precej majhne orgle, 80. delo bratov Zupanov 7 iz Kamne gorice. Imajo samo en 0 Cerkv. Glasbenik, 1910, str. 21. 7 Ignacij Zupan (1853 1915) se je učil orglarstva pri Riegerju v Jagernsdorfu v Šleziji in je uvedel v naši or¬ glarski umetnosti sapnice na stožce. Delal je orgle ne sa¬ mo za Slovenijo, marveč tudi za Slavonijo (Mitroviča), Bosno (Livno), Dalmacijo (Šibenik, Mctkovič, Drniš), KRONIKA 273 inanual in šest registrov; a za ta velikanski prostor bi bilo treba velikih in mogočnih orgel. Zupanove orgle so bile prej (približno od leta 1900) v mali cerkvici sv. Jerneja v Spodnji šiški; leta 1928. pa so bile prenesene v novo cerkev. 18. Rakovnik. — Cerkev Marije Pomočnice na Ra¬ kovniku je dobila orgle šele leta 1934. — So meha¬ nične, dvomanualne s 5 registri. Napravil jih je pred približno 30 leti orglarski mojster Ignacij Zupan za mariborsko učiteljišče. 1 Istro (Volosko) itd. Vsega je postavila Zupanova tvrdka 127 orgel. Kritika o orglah je bila splošno ugodna, zlasti glede mehanično-tehničnega dela. Tvrdka je bila tudi dva¬ krat odlikovana: leta 1888. na mednarodni svetovni raz¬ stavi za znanost in obrt v Bruslju in leta 1892. na med¬ narodni razstavi za glasbo in gledališko umetnost na Du¬ naju. —■ Precej obširen življenjepis Ign. Zupana je napisal dr. Kimovec v Cerkv. Glasbeniku leta 1916.) 1 Cerkv. Glasbenik, 1934, str. 191. Zupanove orgle v cerkvi sv. Franžlika v Sp. Sliki 19. Alojzijeviška kapela. — Ko je škof Anton Aloj¬ zij Wolf sezidal Collegium Aloysianum, je poskrbel, da je lepa alojzijeviška kapela tudi orgle dobila. Na¬ redil jih je leta 1866. Franc Goršič. — Ko je Alojzi- jevišče (kot dijaški konvikt) prenehalo in je bil sezidan knezoškofijski zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, so orgle podrli in jih prenesli v zavod, kjer danes stoje v pevski sobi. Približno 25 let je bil nato v alojzijeviški kapeli samo harmonij. Leta 1929. pa je orglarska šola kupila od župnega urada Loka pri Zidanem mostu majhne Brandlove orgle, ki jih je nekoliko predelal Jenko in jih postavil na kor alojzijeviške kapele. Imajo en manual in 6 registrov. 20. Kapela v umobolnici. — Ko je bila po potresu stara bolnišnica na Dunajski cesti podrta, so bile pre- nešene (približno leta 1896.) iz tamošnje kapele male orgle v kapelo nekdanje prisilne delavnice, sedaj umobolnice na Poljanskem nasipu. Orgle je napravil slovenski orglarski mojster Franc Ks. Dev' 2 okrog leta 1860. Orgle niso slabe, dasi so stare preko 70 let. Nekateri registri so še lepi, mehki. 3 — Vseh registrov je 5, manual eden. Uprava umobolnice namerava orgle podreti, ker jih že nekaj let ne rabijo več, temveč imajo sedaj na koru lep Jenkov harmonij, ki za majhno kapelo res zadostuje, a orgel, čeprav majhnih, vendarle ne more nadomestiti. DODATEK Statistika orgel v ljubljanskih cerkvah je bila za¬ ključena z letom 1934. — VI. 1935. pa moramo ome¬ niti sledeče spremembe: ' 2 Franc Ks. Dev se je rodil leta 1834. v Mokronogu, umrl v Ljubljani leta 1872. Izvršil je več orgel na Vipavskem (na Planini pri Vipavi 1861, v št. Vidu pri Vipavi, tudi v Vipavi). Poročila v Zgodnji Danici in Novicah njegove izdelke zelo hvalijo. (Cerkv. Glasbenik 1919, str. 6—7.) 3 Nekoliko jih je že popravljal Fr. Jenko. — Odvzete pa so orglam pedalne tipke. Orgle v evangelijski cerkvi. Postavil jih je 1 . 1880 . Fr. Gorite 274 KRONIKA Prav pestra je zgodovinska statistika orgel v ljub¬ ljanskih cerkvah, pestra glede na starost orgel, glede na velikost, glede na orgl. mojstre, itd. Iz skromnih in neznatnih početkov, ki segajo tja v začetek 15. stol., se je naša orglarska umetnost in obrt sčasoma razvila do višine, ki ne zaostaja prav nič za drugimi narodi. Križman, Goršič, Milavec, Jenko so imena orglarskih mojstrov, na čigar dela smo in lahko vedno ostanemo ponosni. 1. Stare Devove orgle v umobolniški kapeli (na Poljanskem nasipu) ne stoje več. Uprava jih je dala po mojstru Jenku podreti. 2. Nanovo so bile 5. maja 1935 blagoslovljene orgle v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Postavljene so na vmes¬ nem prostoru med ladjama cerkve sv. Krištofa in cerkve sv. Cirila in Metoda. Orgle so izvrstno delo orgl. mojstra Fr. Jenka. Zanimive so predvsem radi svoje preproste, a vendar zelo učinkovite zunanje oblike, ki je zamisel arh. J. Plečnika. Orgelska omara je le okrog 1 m visok lesen pas, iznad katerega se prosto dvigajo urejene vrste svetlih piščali. Orgle so Jenkovo 19. delo in po kakovosti prav odličen instrument. — Imajo 2 manuala in 20 regi¬ strov. 3. Nove orgle je naredil mojster Jenko tudi za kapelo v Zavetišču sv. Jožefa. Imajo 2 manuala in 17 pojočih registrov. Tudi pri teh orglah je treba opozoriti na privlačno in zanimivo zunanjo obliko (orgelsko omaro). Nov« orgle v cerkvi av. Cirila In Metoda Orgle v kapeli sv. Jožefa KRONIKA 275 ZGODOVINA PRIMČEVE HIŠE V LJUBLJANI DR. RUDOLF ANDRE3KA (Konec.) Anton Primic je v kratki dobi svojega življenja, ki ga je izpodkopavala neizprosna jetika, povzdignil po¬ dedovano očetovo trgovino s platnom v špitalski ulici do znatne višine. L. 1813. je bil na sedmem mestu med najvišje obdavčenimi trgovci v Ljubljani. Izmed trgovcev v špitalski ulici pa je plačeval najvišji davek 136,50 frankov, 1 več ko bogati Miha Dežman (120,76 frankov) in oba brata Heimanna (Abraham 42 fes, Mozes 69,30 fes, skupaj 111,30 fes). L. 1810. je bil kupil iz zapuščine Adama Hartla v židovski ulici s posredovanjem svojega tasta Janez Krstn. Hartla barjanski travnik na Volarju (mapna štev. 54) za 6 zlatih cekinov, t. j. 27 fl. konv. veljave. Bil ie v kupčijskih zvezah s tvorničarjem Janezom pl. Dessel- brunnerjem na Selu in z bankirjem in veletrgovcem Antonom Domijanom na Mestnem trgu 2. Konkurs Desselbrunnerja (1805) in Franceta Domijana, An¬ tonovega sina (1815—16) ni mogel omajati njego¬ vega trdnega podjetja, čeprav mu je prizadejal velike izgube; vendar je ostala njegova hiša v Kapucinski ulici brez dolga in vknjižb. Od očetovskih kramarskih kolib na špitalskem mostu je prešla nanj dne 29. marca 1811 samo še dvojna koliba št. 16/17 (konskr. št. 4), stoječa tedaj med Sorčanovo in Terierjevo kolibo, ki mu je pa ni bilo več dosti mar. Zato jo je prodal dne 19. ju¬ lija 1814 tobačnemu trafikantu Alojziju Hoffmannu, 2 stanujočemu na Sv. Petra predmestju 144 (danes Sv. Petra cesta 3) za 1760 fl. Precej skrbi je delal Antonu Primcu njegov svak Jožef Wurschbauer, trgovec s krojnim in kurentnim blagom na Starem trgu 14 (danes 1), ki se je pečal tudi še s špedicijo in komisijskimi posli, s hišno 1 »Gewerbsteuervorschreibung fur die Hauptgemeinde Laibach 1814 fur die ersten 10 Monatlie« v mestnem ar¬ hivu. 2 Prepis na Hoffmanna se je vršil dne 20. septembra 1815. Ko je mestni magistrat stari špitalski most 1. 1840. podrl, je obenem sklenil, da se kolibe na novi zidani most ne postavijo več. Hoffmannu pa je za njegovi dosedanji kolibi dodelil zidane prodajalne lope št. 18 in 19 v Slo¬ novi (današnji Prešernovi) ulici, ki sta ob prešteviljenju 1. 1877. dobili današnji številki 10 in 12. Od Hoffmanna ju je prevzela (1846) Jožefa Uršič, od nje (1867) njena hčerka Alojzija poroč. Veith, ki je imela tu trafiko do 1. 1885., ko se je vselil vanje barvar Adolf Hauptmann. Od 1897—1913 je imel v njih Ivan Kordik svojo galanterijsko trgovino, od 1913—1921 pa Karl Seunig svojo trgovino z usnjem. L. 1921. je poslovala tu Prometna banka do leta 1928. Od tedaj jo ima v najemu zlatarska in urarska tvrdka H. Suttner, ki torej posluje v zemljeknjižni naslednici Primčeve kolibe na Špitalskem mostu št. 16/17. prekupčijo in drugimi špekulacijami. Ko mu je umrla prva žena, Antonova sestra Lucija, roj. Primic 3. ja¬ nuarja 1810 za jetiko ter mu zapustila 4 nedoletne otroke (Jožefa, Ignaca, Edvarda in Marijo Terezijo Ju¬ lijano), se je že čez tri mesece (29. aprila 1810) vnovič oženil s Karolino, roj. Redeschini, vdovo po sanitet¬ nem svetniku in protomediku dr. Antonu Jelovšku (Jellouscheg) plem. Fichtenau-u, stanujočo v lastni hiši na Mestnem trgu 5. Prepisala mu je to hišo že 1. 1811., čeprav je imela iz prvega zakona 3 otroke (Siksta, Julijana in Sabino), že prej je bil Wursch- bauer v konkurzu trgovca Antona Deodata Cargni- attija izdražil njegovo trinadstropno hišo na Starem trgu 178 (= 14 = 1) s prodajalno in skladišči, opravo in trgovskim blagom za 6300 fl. (Licitacijski zapisnik z dne 18. februarja 1798). L. 1804. je bil od Ivane Gunzler kupil hišo št. 30 na Kapucinskem trgu (danes Kongresni trg 13), 1. 1811. pa je spravil tudi hišo št. 51 pri Sv. Florijanu (danes Ulica na Grad 7) od Antona Guttmanna za 100 fl. v svojo last. Toda ob vsej špekulativni podjetnosti Wursch- bauer s svojimi podjetji in transakcijami ni uspeval. Za izplačilo svojih pastorkov, Jelovškovih otrok, je moral najeti 1. 1810. posojilo pri svaku Antonu Primcu, h kateremu se je zatekel 1. 1816, vnovič za večja po¬ sojila, tako da so Primčeve terjatve znašale slednjič 5700 fl. Isto leto mu je posodila Marija Recher roj. Hartl, vdova po odvetniku dr. Recherju, 2600 fl., 1. 1817. Franc Dolničar 4000 fl., I. 1818. se je vknji¬ žila na njegove hiše tvrdka Berger za 2259 fl., 1. 1825. tvornica sukna v Namčstih za okroglo 1000 fl. Wurschbauer se je skušal otresti rastočih dolgov s prodajo pridobljenih hiš. L. 1815. je prodal hišo št. 51 pri Sv. Florijanu Andreju Mechanu, 1. 1822. hišo na Mestnem trgu 5 kavarnarju Francetu Colorettu, leta 1828. hišo št. 30 na Kongresnem trgu Francetu Dol¬ ničarju. 3 Toda vse to ni moglo zadrževati pretečega poloma. Ko je \Vurschbauer dne 2. aprila 1830, star 61 let, umrl, je prišla še zadnja njegova hiša na Sta¬ rem trgu 14 (1) zaradi poganjanja suknarne v Na- meštih dne 25. julija 1831 na javno dražbo. Izdražil jo je Wurschbauerjev pastorek, trgovec Julijan pl. Fichtenau 4 za 9550 fl. Da reši Wurschbauerjevim 3 Hišo št. 30 na Kongresnem trgu (danes št. 13) je kupil 3. junija 1845 trgovec Marko Lavrenčič, od kate¬ rega je prešla 12. novembra 1861 na Andreja Lavrenčiča. Hiša je ostala do danes v lasti Lavrenčičevih. 4 Hišo na Starem trgu 14 (1) je Julijan Fichtenau pro¬ dal že naslednje leto (29. sept. 1832) trgovki Tereziji Peschka, sam pa z bratom Sikstom stanoval na Bregu 189 (14). 276 KRONIKA Jožef Anzelm vitez Scheuchen- stuehl •*. aprila 1808 v Ljubljani t 5. avgusta 1873 v Gradcu, so¬ prog Julije PrlmCeve otrokom prvega zakona vsaj nekaj, je vdova takrat že umrlega Antona Primca, Julijana, že 1. 1830. cedi- rala Primčeve terjatve v znesku 5700 fl. svojim ne¬ čakom Jožefu in Mariji Wurschbauer. Izdražitelj Julijan pl. Fichtenau jima je vsega skup izplačal vsoto 7440 fl. Wurschbauerjeva vdova Karolina je po propadu moževih podjetij stanovala pri sinu iz prvega zakona Julijanu pl. Fichtenau ter umrla 27. aprila 1848 v Perlesovi hiši v Slonovi ulici 53, stara 76 let. Jožefov sin edinec Jožef Wurschbauer ml., sin Lucije Prim¬ čeve, je bil od 1835—46 žitni trgovec v Gradišču 18 (danes Cesta 29. oktobra štev. 4). V prvem zakonu je bil poročen z Marijano Dolničar, hčerko trgovca Antona Dolničarja, po njeni smrti (6. avgusta 1873) pa se je vnovič oženil (1. oktobra 1838) z Marijo, vdovo Cragnolini, roj. Podboj, hčerko gostilničarja in trgovca Jakoba Podboja in Mete, roj. Komar. Tudi druga žena mu ni dolgo živela, umrla je dne 16. sep¬ tembra 1846 v Gradišču 58 (danes Cesta 29. oktobra št. 24) v materini hiši za jetiko. Jožef Wurschbauer ml. je kmalu nato opustil svojo trgovino, živel v skromnih razmerah v Peruzzijevi hiši v Krakovem 3 (danes Zoisova cesta št. 2) in tam umrl dne 9. mar¬ ca 1854 za jetiko. Njegovo sestro Marijo Terezijo Julijano, roj. 8. februarja 1806, je vzel dne 26. okto¬ bra 1835 trgovski knjigovodja Jožef Hofbauer. 7. TRGOVKA JULIJAMA PRIMIC, ROJ. HARTL Antona Primca je 1. avgusta 1816 pobrala jetika, starega še-le 35 let. Mati Terezija, ki ji je bilo takrat 77 let, pa je še krepko živela in uživala svoje izgo¬ vorjeno stanovanje v Antonovi hiši v Kapucinski uli¬ ci 50, ki so jo bili 1. 1805. preštevilili na št. 43. Anto¬ nova vdova Julijana se je tedaj odločila, da se preseli iz špitalske ulice 265 v očetovo hišo na Mestni trg 239, kjer se je po smrti očeta Janeza Hartla (26. no¬ vembra 1817) izpraznilo stanovanje. Moževo trgovino v špitalski ulici je sicer še vodila naprej, vendar v čedalje bolj skrčenem obsegu. Obrtni izkaz iz 1. 1819. pripominja, da poslujeta v njeni trgovini le še dva trgovska sotrudnika in da se je obrat izza smrti prin¬ cipala izredno zmanjšal in ga je šteti med zelo šibke. 1 Ob svoji smrti ni imel Anton Primic nobenega vknjiženega dolga, pač pa znatne terjatve do mnogih ljubljanskih trgovcev, med katerimi mu je bil celo premožni svak Jožef Alborgetti dolžan vsoto 4100 fl. Za univerzalnega dediča svojega velikega premoženja s trgovino vred je postavil ženo Julijano, hišo št. 43 v Kapucinski (odslej Gledališki) ulici in oba travnika na Volarju (mapna štev. 54 in 63) pa je zapustil nedoletnemu sinu Janezu Krstniku, na katerega so se ta zemljišča v zemljiški knjigi prepisala dne 16. aprila 1823. Dne 2. novembra 1822 je umrla Antonova mati Terezija Primic, stara 86 let, v Gledališki ulici 43. Sedaj še-le se je vdova Julijana Primic preselila v izpraznjeno stanovanje, kar se ujema tudi z vpisi v obrtnih seznamkih mestnega magistrata (1822: stanovanje še na Mestnem trgu 239, 1824 že v Gle¬ dališki ulici 43). Dne 28. marca 1832. je umrl devetnajstletni Juli- janin edinec, Janez Krstnik Primic, za otrpnjenjem možganov; ostala ji je samo še hči edinka, takrat šestnajstletna Julija. Ker ni bilo več moškega na¬ slednika za trgovino, jo je vdova Julijana v tem letu docela opustila. Prevzel jo je najbrž Andrej Mallner, stari prijatelj rodbine in poznejši oskrbnik Primče¬ vih hiš. 8. HIŠNI POSESTNICI JULIJANA PRIMIC, ROJ. HARTL IN NJE HČERKA JULIJANA Zapuščina mladoletno umrlega Janeza Primca, obstoječa iz prej omenjenih nepremičnin, je prešla s sodnim prisojilom z dne 27. novembra 1832 na vdovo Julijano in njeno hčerko Julijo. 2 Odslej sta živeli mati in hči skupaj v prvem nad¬ stropju podedovane hiše v Gledališki ulici 43. Pri njih je bila od 1833—1835 še Ana Jelovšek, rojena 6. junija 1823, hčerka paznika Martina Jelovška na Mestnem trgu 10, ki jo je vzela Julijana Primic za svojo 3 in stara kuharica Primčevih, Helena Brecelj¬ nik, po rodu iz Zapuž. Razen Primčevih so stanovali 1. 1834. v njih hiši še tržni nadzornik (Marktrichter) Alojzij Zitterer z ženo in 12 otroki in magistratni praktikant Maks vitez Premerstein z ženo Karolino in hčerko Hermino. 4 Dne 23. maja 1839 se je Julija Primčeva, stara 23 let, poročila v škofovi kapeli s tedanjim avskul- 1 Gewerbstabelle der Hauptgemeinde Stadt Laybach fiir das Militarjahr 1819, 1820 und 1821 v mestnem ar¬ hivu, knjiga 99, zapored, št. 328. 2 Listinska zbirka zemljeknjižnih prepisov Tom. 15 Lit B, Fol. 489 v arhivu okrožnega sodišča v Ljubljani. 3 Ana Jelovškova je odšla 1. 1835. od Primčevih kot vzgojiteljica k odvetniku dr. Blažu Chrobathu. Iz ljubav- nega razmerja z dr. Francetom Prešernom se je 18. de¬ cembra 1842 rodila hči Ernestina. O njih prim. S. B. L. I. str. 397 in tam navedeno literaturo ter Kidrič, Prešer¬ nove Lavre L. Z. 1934 in 1935. 4 Konskribcijska pola št. 43 Kapucinsko predmestje, št. 43, zvezek VII popisa prebivalstva iz 1. 1830. v domo¬ vinskem uradu mestnega poglavarstva. KRONIKA 277 tantom deželnega sodišča, Jožefom Anzelmom plem. Scheuchenstuehlom, sinom dvornega svetnika in fi¬ nančnega prokuratorja Antona pl. Scheuchenstuehla in Antonije, roj. Gollmayer. Madi zakonski par si je uredil stanovanje v Primčevi hiši. Tu so se jima rodile po vrsti štiri hčerke: Marija Julijana (9. maja 1840) poznejša baronica Rechbach, Marija Ana (2. avgusta 1841), poročena pozneje s polkovnikom Ivanom Mammerjem plem. Mammern, Antonija Marija (23. januarja 1844), pozneje soproga generala Gustava Linnerja in Jožefa Terezija (17. septembra 1846), omožena pozneje z nadporočnikom Adolfom Bauerjem na Dunaju. Kakor dedu Janezu Krstniku Primcu, se je tudi Juliji Primčevi rodil sin edinec še le kot zadnji otrok. Bil je to Jožef Viljem pl. Scheuchenstuehl (rojen 28. maja 1850), poznejši podpredsednik višjega de¬ želnega sodišča v Gradcu. Ker se je Scheuchenstuehlovim rodbina naglo mno¬ žila, je postalo stanovanje v Primčevi hiši kmalu pretesno. Zato je vdova Julijana 1. 1841. porabila priliko, ko se ji je nudila sosedna Povšinova hiša v nakup. Nje tedanji lastnik, kovač Jožef Povšin, je bil namreč umrl dne 11. februarja 1839. Njegovemu dediču in edincu Karlu Jožefu pa menda kovačija v čedalje bolj urbaniziranem predmestju ni več uspe¬ vala tako, kakor prednikom, zato se je odločil, da jo preloži drugam. Res ga najdemo konec 1. 1841. na sv. Jakoba trgu 141 (3), poročenega izza 22. novem¬ bra z Uršulo Zupančičevo iz Malega Gabra. Svojo hišo v Gledališki ulici 44 pa je s kupno pogodbo z dne 9. junija 1841 prodal vdovi Julijani Primčevi in njeni hčerki Juliji (prepis v zemljiški knjigi z dne 16. julija 1841.). S Povšinovo hišo sta Primčevi pridobili poleg dvo¬ rišča in vrta, s katerima sta zaokrožili svoje dvorišče in vrt, še manzardno stanovanje v 2. nadstropju z Rodbina Scheuchenstuehl okoli 1.1860. Sed« od leve na desno: Terezija • 17. IX. 1846, Jožef • 28. V. 1850, Julija, roj. Primic, • 30. V. 1816, Marija Ana • 2. Vlil. 1841. Stoje: Antonija • 23.1.1844, Jožef Amzelm • 2. IV. 1808. Po fotografiji iz 1.1860. (last gospe Julijane Schwickertove v Zgoši pri Lescah) Julijini otroci okoli 1.1864., zgoraj .Jožef in Terezija, spodaj Marija Ana In Antonija Marija 2 sobama proti »Belemu volku«, dve veliki sobi v 1. nadstropju na Gledališko ulico, razen tega pa ves dvoriščni trakt s tremi sobami v 1. nadstropju, ku¬ hinjo, prednjo sobo in hodnikom, v pritličju pa obširne obokane prostore nekdanje kovačije in prav take hleve na dvorišču. Novi lastnici sta kmalu, morda že 1841. ali vsaj v naslednjem letu obe hiši primerno prezidali, združili ločeni vhod v eno široko vežo, morda tudi eno ali drugo hišo nekoliko vzdig¬ nili, da se ji pridobila enotna fasada, na vsak način pa prenaredili stopnišče. V razširjeni vrt sta postavili rastlinjak in še danes ohranjeno, okroglo utico s kamenitim tlakom. Katero stanovanje so zasedli Scheuchenstuehlovi, katero vdova, se ne da dognati, verjetno je, da si je vdova izbrala bolj odstranski in mirni dvoriščni trakt. Sobe v obeh hišah pa se odli¬ kujejo vse po svoji višini (3,5 m) in izredni prostra¬ nosti (6X6 m). Da sta bili združeni hiši št. 43 in 44 med 1841 do 1842 v stavbno enoto, je razvidno poleg imenika ljubljanskih hišnih posestnikov iz 1. 1853. in kon- 278 KRONIKA Dr. Jožef vitez Scheuchenstuehl, edini sin Primčevo Julije, okoli 1.1882. z ženo Justino skribcijskih pol ljudskega štetja iz I. 1857. zlasti iz vpisov v seznamku zemljiških in hišnih parcel (pri¬ loga katastr. mapi Kapucinsko predmestje v katastr. mapnem arhivu) iz leta 1842., kjer sta obe hišni številki že skupaj omenjeni. Vendar ta hiša do leta 1877, ko se je izvršilo novo prešteviljenje vseh ljub¬ ljanskih hiš, ni dobila enotne hišne številke, ampak se je vodila naprej s staro dvojno številko 43/44; 1. 1877. pa ji je bila dodeljena številka 6, ki je ostala do danes. Leto na to se je izvršila tudi v zemljiški knjigi pod vložkom 79 Kapucinskega predmestja ustrezna izprememba. 1 Jožef Scheuchenstuehl je imel 1. 1843. že dolgih 11 let avskultantske službe za seboj. To leto se mu je uradniška kariera naposled vendarle izboljšala. Napredoval je za svetniškega zapisnikarja (Ratspro- tokollist), preskočivši tovariše Jožefa Ferdinanda Pil- lerja in Jožefa Viljema Vesela, 1. 1845. je postal že sodni svetnik, preskočivši svetniškega zapisnikarja Franca Ks. Kogla ter dež. sodna tajnika Antona Miil- lerja in Martina Calcicha, januarja 1. 1850. pa je bil imenovan za višjega dež. sodnega svetnika in pred¬ sednika okrožnega sodišča v Novem mestu. Scheu- chenstuehlovi so se preselili konec 1. 1850. iz Ljub¬ ljane, ž njimi vred tudi vdova Julijana Primčeva. Nastanili so se v Kandiji pri Novem mestu v gradiču Neuhofu, ki je od 1. 1893. del bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, a ga je imela tedaj v lasti neka Ana Vollmann. Scheuchenstuehl je kmalu zaslovel po svoji 1 Odlok deželnega sodišča z dne 9. julija 1878. št. 4663. V dotični vlogi poudarja tedanji lastnik, steklar Pauschin, da »sta se obe hiši že davno pred novim številjenjem iz 1. 1877. prezidali v eno« (Fasc. III št. 432 ex 1878 zem¬ ljiške knjige). 2 Prim. Ivan Trdina, Dve ljubici L. Z. 1905, str. 141. Primerjaj tudi dr. Constantin von Wurzbach, Biographi- sches Lexikon des Kaiserthums Osterreich, Dunaj 1875, zvezek XXIX, stran 243. 3 Andrej Mallner, roj. 16. nov. 1795 kot sin hišnika Martina in Uršule Prenner, je bil po vsej priliki poslo- uradni strogosti. Ker je imel o sebi in svoji službi visoko mnenje, so mu dali Dolenjci šegavi vzdevek »dolenjskega Napoleona«. 2 Juliji milo in toplo dolenjsko podnebje ni delo dobro, že izza mladosti je bolehala na srcu in si ho¬ dila, še preden se je poročila, iskat zdravja v zdravi¬ lišče Dobrno. Odtod je pisala svojemu zaročencu Scheuchenstuehlu pisma, ki so bila pisana z izredno toplim občutjem in so razodevala, da je imela takrat svojega bodočega soproga iskreno rada. Ta pisma je hranila po njeni smrti dolgo časa njena hčerka Juli¬ jana baronica Rechbach s svojimi pismi vred. Žal da se je zbirka po smrti Julijane Rechbachove po pomoti uničila. (Povedala gospa Julijana Schwickert.) Ljubljansko hišo št. 43/44 v Gledališki ulici, ki je ostala slej ko prej v lasti obeh Primčevih, je uprav¬ ljal med tem stari prijatelj Primčeve rodbine, Andrej Mallner. 3 V izpraznjeno stanovanje Scheuchenstueh- Iovih in vdove Julijane Primčeve se je vselila rod¬ bina Vesel: deželnosodni svetnik Jožef Vesel, njegov brat, distriktni zdravnik dr. Karl Vesel in njiju sestra Viljemina. Staro stanovanje izza 1. 1830. je zasedal še vedno Maks plem. Premerstein, tedaj sodni ofi- cial. Stara Primčeva kuharica Helena Breceljnik je uživala kot hišnica dosmrtno sobo s kuhinjo ali v dvorišču ali pa v manzardi. 4 ». HIŠNA POSESTNICA TULITA PRIMIC, OMOŽENA SCHEUCHENSTUEHL Dne 26. oktobra 1855 je vdova Julijana Primic, stara 68 let, umrla v gradiču Neuhofu pri Novem me¬ stu. V testamentu z dne 7. maja 1848 je postavila hčerko edinko Julijo za univerzalnega dediča svoje idealne polovice na solastninski hiši št. 43/44 v Gle¬ dališki ulici z vrtom vred in na barjanskih travnikih na Volarju (mapna št. 54 in 63), svojih dragotin, hišne oprave, obleke in perila, svojih 9 obligacij na poslopju Kazinskega društva v znesku 900 fl. in svojih nevknjiženih terjatev. Sodno prisojilo Juliji Scheuchenstuehlovi kot odslej edini in popolni last¬ nici hiše, se je izvršilo dne 27. decembra 1856, zem¬ ljiškoknjižni prepis pa dne 20. januarja 1857. 5 Juliji so med tem doraščale hčerke in morala je misliti na njih možitev in s tem na primerno doto. Ljubljanska hiša in travnika ji niso bogve kaj dona- šali, zato je rada ustregla ponudbi trgovca Gašperja Stockla, ki se je, po rodu iz železne Kaplje, mislil ustanoviti v Ljubljani. Prepustila mu je pritlične prodajalne prostore v Gledališki ulici za 10 let v na¬ jem proti letni najemnini 210 fl. 6 Gašper Stockl je vodja v trgovini Julijane Primčeve. Osamosvojil se je 1. 1833.; 1. 1834. pa se je z Jakobom C. Mayerjem združil v tvrdko Mallner & Mayer, ki je poslovala do 1. 1850. v Špitalski ulici 271. Potem je ustanovil na Bledu sloveči hotel Mallner in mnogo pripomogel do razvoja našega prvega letovišča. 4 Operat ljudskega štetja iz 1. 1857., zvezek VI (Kapu¬ cinsko predmestje) pola št. 43/44. 5 Fasc. V. št. 137 ex 1856 v arhivu zemljiške knjige. 6 Najemna pogodba z dne 21. septembra 1858 (Fasc. IV., štev. 48 ex 1858 v arhivu zemljiške knjige. KRONIKA 279 Julijana Scheuchenstuehl, poroč. baronica Rechbach, • 9. V. 1840, prva Julijina hčerka Marija Ana Scheuchenstuehl, • 2. Vlil. 1841, poročena pl. Mammern, druga Julijina hčerka Antonija Marija Scheuchen¬ stuehl, • 23.1.1844, poročena Linner, tretja Julijina hčerka Jožefa Terezija Scheuchen¬ stuehl, • 17. IX. 1846, poro¬ čena Bauer, četrta Julijina hčerka odprl svojo trgovino s krojnim in modnim blagom v preurejenih lokalih sredi l. 1859., 1 ter jo tudi vodil do 1. 1873. Od njega jo je prevzel njegov brat (Gašper Stockl ni imel otrok) Ernst Stockl in jo vodil tam do 1. 1881., ko se je preselil na Kongresni trg 3. Dne 24. januarja 1859 se je poročila v Šmihelu pri Novem mestu najstarejša Julijina hčerka Julijana, najbolj podobna izmed vseh hčerk materi (glej pri¬ občeno fotografijo iz tedanjih dni) s svetniškim taj¬ nikom pri deželnem sodišču v Ljubljani in poznejšim deželnosodnim svetnikom, Viljemom baronom Rech- bachom. Nje dota je očividno izčrpala vse Julijine prihranke. Mlada zakonca sta se po poroki nastanila v Julijini hiši v Gledališki ulici in tam stanovala do 1. 1872. Tu se jima je rodilo najprej — zdi se, da je bilo to dedno v Primčevem rodu — po vrsti 5 hčerk in dva sinova (Viljem in Jožef), od katerih je Jožef že eno leto po rojstvu umrl (1871), dočim je postal Viljem, roj. 16. avgusta 1866, pozneje vladni svetnik in predstojnik okrajnega glavarstva v Novem mestu (1903—1918) ter je kot tak še danes v dobrem spo¬ minu zaradi svojega ljudomilega ravnanja med evrop¬ sko vojno. Tudi druga in tretja Julijina hčerka sta se med tem zaročili in sicer obe s častniki 7. lovskega bata¬ ljona, ki je bil takrat nastanjen v Novem mestu: Marija Ana s stotnikom Ivanom pl. Mammerjem, Antonija Marija pa s stotnikom Gustavom Linner- jem. 2 Bližajoča se poroka obeh hčera je povzročila Juliji obilo skrbi. Treba je bilo spraviti vkup predpi¬ sano vojaško ženitno kavcijo, ki je šla že takrat v težke tisočake. Ker tega denarja ni bilo pri hiši, je 1 Obrtni list mestn. magistrata z dne 13. avgusta 1859. 2 Ivan pl. M a m m e r, nazadnje polkovnik in povelj¬ nik 22. pešpolka v Zadru, je preživljal svoj pokoj na Bledu, umrl pa je dne 1. januarja 1893 v Ljubljani za kapjo. Nje¬ gova edina hčerka Ana se je poročila s polkovnikom Po- korny-jem in živi v Pressbaumu. Gustav Linner je po¬ stal podmaršal in komandant invalidskega doma v Pragi. Po upokojitvi se je preselil v lastno vilo na Zgoši pri Be- morala Julija najeti pri Kranjski (takrat »Ljubljan¬ ski«) hranilnici dolg 8000 fl., ki se je vknjižil na njeno hišo v Gledališki ulici. 3 Julija pa ni dočakala poroke svojih hčerk. V za¬ četku 1. 1864. je nenadoma zbolela za vnetjem prsne mrene, kateremu se je pridružila zaradi slabega srca še prsna vodenica. Umrla je 2. februarja 1864 v Neuhofu ter je pokopana na šmihelskem pokopališču. Dvojna poroka njunih hčerk Marije Ane in Antonije Marije se je vršila dne 30. marca 1864 v Šmihelu, dober mesec po njeni smrti. 10. JULIJE SCHEUCHENSTUEHLOVE DEDIČI Julija Scheuchenstuehlova je umrla brez testa¬ menta. Od njenih zakonitih dedičev so se odpovedale vse tri omožene hčerke (Julijana baronica Rech¬ bach, Marija Ana pl. Mammern in Antonija Marija Linner) svojim deležem na materini dediščini v prid Julijinih nedoletnih otrok, Terezije in Jožefa. Vred¬ nost dedščine, ki je obsegala poleg Julijinih premič¬ nin in terjatev še hišo št. 43/44 v Gledališki ulici in že znana travnika na Volarju, je bila cenjena po od¬ bitku pasiv (med njimi dolg 8000 fl. pri Kranjski hranilnici) na 12.909 fl. 30 kr. S prisojilom z dne 27. junija 1865 je prešla torej hiša št. 43/44 v Gleda¬ liški ulici v last Jožefa in Terezije Scheuchenstuehl in bila zemljiškoknjižno nanje prepisana dne 25. sep¬ tembra. 4 V tej hiši so takrat stanovali poleg deželnosodnega svetnika Viljema barona Rechbacha še stari najemnik Maks vitez Premerstein. 73 letna hišnica Helena Bre¬ celjnik, trgovec Gašper Stockl z ženo Ivano, rojeno gunjah, kjer je 17. decembra 1916 umrl. Ker je bil zakon brez otrok, je zapustila njegova vdova (umrla 26. marca 1929) posestvo svoji nečakinji Julijani baronici Rechbach, poročeni Schvvickert, ki še ondi biva. 3 Arhiv zemljiške knjige; Fasc. III. Reg. št. 142 ex 1863. Dolžno pismo je z dne 8. decembra, vknjižba z dne 9. de¬ cembra 1863. 4 Arhiv zemljiške knjige Fasc. III. reg. štev. 11 ex 1865. 280 KRONIKA Alojzi] Pauschin Adolf Gustav Knebl Zitterer, njegov posinovljenec Karl Stockl in njegov brat, takrat še trgovski pomočnik Ernst Stockl, sled¬ njič rodbina polkovnega zdravnika dr. Alojzija Kai¬ serja. 1 Jožef Scheuchenstuehl je bil za svoje zasluge kot predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu že 22. aprila 1854 odlikovan z viteškim križem Leopol¬ dovega reda, kar je bilo takrat zelo visoko odliko¬ vanje. Na tej podlagi je bil s cesarsko odločbo z dne 13. junija 1854 povišan iz plemiškega v viteški stan. Sam pa je cenil staro, podedovano plemstvo svoje rodbine, ki je segalo v 17. stoletje, mnogo višje in se časih šaljivo pritoževal, da je bil prav za prav z »viteštvom« Leopoldovega reda degradiran. Avgusta 1. 1867. je bil Jožef Scheuchenstuehl raz¬ rešen mesta predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu in odpoklican k višjemu deželnemu sodišču v Gradec, kjer je bil kot dvorni svetnik dne 21. sep¬ tembra 1870 upokojen. Umrl je v Gradcu dne 5. av¬ gusta 1873. Njegov sin edinec dr. Jožef vitez Scheu¬ chenstuehl je bil, kakor oče, vstopil v sodno službo in služboval kot avskultant v Celju, hčerka Terezija pa se je dne 28. septembra 1872 v Gradcu poročila z artilerijskim nadporočnikom Adolfom Bauerjem. 2 Zveze Scheuchenstuehlovih z Ljubljano so po prese¬ litvi rodbine v Gradec precej zrahljale. Hišo št. 43/44 v Gledališki ulici je obremenjeval poleg dolga 8000 fl., ki ga je bila prevzela od Kranjske hranilnice njiju sestra Julijana baronica Rechbach nase, še nadaljni dolg 6000 fl., ki ga je bilo treba 1. 1872. najeti za ženitno kavcijo Terezije Scheuchenstuehlove. 1 Operati ljudskega štetja iz 1. 1869., zvezek VIII (Ka¬ pucinsko predmestje) pola 43/44, 2 Adolf Bauer, roj. 1. 1835. v Mlynicah (Dorflenz) pri Zabrehu (Hohenstadt) na Moravskem, je služboval do svoje upokojitve na Dunaju III. Zaradi sončarice, ki jo je dobil na neki vojaški paradi na Schmelzu, je stopil kot artilerijski stotnik v pokoj in se preselil v Ljubljano, kjer je dne 12. novembra 1886 umrl na Mestnem trgu 6. Njegovi hčerki Adolfina in Matilda sta bili od 1896—1918 učiteljici zasebnega dekliškega vzgojevališča Huth-Hans na Poljanski cesti 6, Matilda od 1911 tudi voditeljica Huthovega internata. Vdova Terezija Bauer, roj. Scheu¬ chenstuehl, je umrla v visoki starosti 83 let, dne 16. de¬ cembra 1929 na Poljanski cesti št. 6. Mladim dedičem pa oddaljene ljubljanske hiše, ki je bila že čez polovico vrednosti obremenjena, ni bilo več dosti mar; vrh tega je bil izgubil njih oče Jožef vit. Scheuchenstuehl ob velikem denarnem po¬ lomu 1. 1873. večino svojega premoženja in jima ni mogel več pomagati. Zato sta iskala za svojo hišo v Gledališki ulici št. 43 kupca. Našla sta ga v steklarju Alojziju Pauschinu, ki jima je junija 1873, dva me¬ seca pred smrtjo njiju očeta, odkupil hišo za 26.500 fl. Terezija Scheuchenstuehlova se je bila v začetku I. 1873. preselila s svojim soprogom Adolfom Bauer¬ jem v njegovo novo garnizijo na Dunaj, dr. Jožef Scheuchenstuehl pa je služboval kot avskultant še nekaj časa v Celju, potem kot sodni pristav v Ma¬ riboru in zopet v Celju ter kot okrajni sodnik v Šmarju pri Jelšah in v Ptuju. L. 1890. je bil preme¬ ščen kot deželno sodni svetnik v Gradec; tedaj se je poročil dne 10. oktobra 1891 v Vojniku s svojo izvo¬ ljenko izza mladih let, Justino Neiserjevo, hčerko nadinženirja Marka Neiserja, rojeno 1. novembra 1853 v Pečuhu. Dosegel je čin višjega sodnega svet¬ nika in slednjič podpredsednika višjega deželnega sodišča v Gradcu. 3 Umrl je star še - le 55 let, dne 7. decembra 1905. Na poti v Nizzo se je bil močno prehladil v Munchnu in podlegel, prišedši v Locarno, pljučnici. Pokopan je na pokopališču Sv. Lenarta v Gradcu. Vdova Justina ga je preživela za 27 let. Umrla je dne 26. maja 1932 v Gradcu, stara 79 let. Otrok iz poznega zakona ni bilo. II. ALOJZI] PAUSCHIN IN GUSTAV ADOLF KNEBL Alojzij Pauschin je izvrševal od 13. marca 1864 steklarsko obrt na Dunajski cesti 6 (danes št. 8) in tam tudi stanoval. Bil je edini sin kapčarja (Kappel- macher) Gašperja Pauschina, rojenega 1. 1800. v Ka¬ pucinski ulici 50, strica tistega Karla Jožefa Pouschi- na, ki je 1. 1841. prodal staro Povšinovo hišo vdovi Julijani Primčevi. Kolera, ki je razsajala 1. 1836. v Ljubljani in prav posebno v šentjakobskem okraju, je bila pobrala Alojziju Pauschinu očeta Gašperja in mater Marjeto v enem tednu (od 30. junija do 7. julija), ko mu je bilo komaj 5 let. Vendar se je v posesti očetove hiše v Rožni ulici 115 (35) s časom razvil preko vajenških in pomočniških let pri ste¬ klarju Rosmannu na Mestnem trgu v samostojnega steklarja in pridobil precej premoženja. Obratni pro¬ stori na Dunajski cesti 6, čeprav za prodajo priprav¬ ni, mu pa zaradi gostilne v tej hiši niso bili po godu in želel si je že dolgo drugih, bolj v središču mesta. Ali je vedel, da kupuje s Scheuchenstuehlovo hišo v Gledališki ulici nekdanjo hišo svojih dedov? Kupna pogodba za hišo št. 43/44 v Gledališki ulici se je sklenila zaradi različnih bivališč pogodnikov na treh krajih: dne 31. maja 1873 na Dunaju (Terezija Bauer), 4. junija 1873 v Gradcu (Jožef Scheuchen¬ stuehl) in 7. junija 1873 v Ljubljani (Alojzij Pau¬ schin). Kupnina je znašala 26.500 fl., od katerih je Pauschin takoj odštel prodajalcema 5500 fl. in prevzel 3 Prim. L. Z. 9. decembra 1905, štev. 282. KRONIKA 281 nase dolg 8000 fl., vknjižen v prid Julijane baronice Rechbachove; od ostanka 13.000 fl. je izplačal 1. 1874. Jožefu Scheuchenstuehlu 4000 fl., Tereziji Bauer pa do 1. 1877. 9000 fl. Povsini (tudi Pousini), ki so se pa izza Alojzija pisali odslej za Pauschine, so na ta način prišli zopet v last prenovljenega in s prvotno Primčevo hišo raz¬ širjenega doma svojih prednikov. Alojzij Pauschin je prenesel 1. 1874. v novo hišo svoje stanovanje in svoj steklarski obrt. Prodajalno je namestil na desno stran pritličja. Prodajalni prostori na levi strani hišnega vhoda, ki jih je bil 1. 1881. izpraznil trgovec z mod¬ nim blagom Ernst Stockl, so se po njegovem odhodu razdelili v dva lokala. V prvem je obratoval od 1881 do 1888 krojač Fr. Cassermann, od 1880 do 1920 pa urar in optik Robert Kriegl. Ko se je ta izselil iz Ljubljane, se je lokal porabil za razširjenje Pauschi- nove prodajalne. V drugem lokalu, ki meji na Go¬ lobovo hišo, je bil od 1881—1882 prodajalec šivalnih strojev Jožef Jax, od 1883—1895 klobučar Ivan Sok¬ lič, od 1895—1900 modistinja Katarina Gačnik, od 1900—1909 brivec Eduard Cramero, od 1909—1919 brivec Matija Valentič. Od 1. februarja 1920 obratuje v teh prostorih urar in zlatar Danijel Zupanc. V Pauschinovi hiši so stanovali 1. 1880. poleg go¬ spodarja še pleskar in tvorničar barv Adolf Eberl (v 2. nadstropju) in ključavničarjeva vdova Marija Sartori. Alojziju Pauschinu so se rodili iz njegovega zakona z lepo Karolino Mayerjevo iz Kranja štiri hčerke (Ma¬ rija, Karolina, Alojzija in Pavla) in sin edinec Aloj¬ zij, ki je postal železniški uradnik in živi, v drugič poročen, na Dunaju. Hčerke Alojzija Pauschina star. so se vse pomožile. Izmed njih je vzel Pavlo I. 1891. naš znameniti skladatelj Viktor Parma, hčerko Karo¬ lino pa 1. 1904. steklar Adolf Gustav Knebl, ki mu je po smrti Alojzija Pauschina (5. decembra 1903) izročila žena Karolina (umrla 27. decembra 1933) hišo v Wolfovi ulici 6, nekdanjo last Primčeve in Povšinove rodbine. ITALIJANSKE PREDSTAVE V LJUBLJANI PO ZGRADITVI STANOVSKEGA GLEDALIŠČA (L. 1765.) OR. STANKO ŠKERLJ (Konec.) Za 1. 1780. se celo izrecno trdi, da niti plesi niti predstave — torej tudi »varietetske« ne — niso do- nesle nobenih dohodkov: »Notandum. In Anno 1780. ist sowohl denen Schau Spielen als Bals in diese Thea- tral Cassa nichts abgefuhrt worden.« 1 Pri vsem tem pa nekoliko preseneča, da se je v teh letih v gledališču marsikaj popravljalo, kakor priča akt z dne 10. avgusta 1778. Ker ta akt vsebuje tudi račune iz I. 1777., ni jasno, v katero leto prav spada ta-le nedatirana zabeležba: »Das Theatral In¬ strument, welchem der »resonanz« Boden von denen VValschen eingeschlagen worden, und Niemand hier- von etwas vvissen vvollen habe Laut Nota No. 3 repa- rieren lassen — 5 fl.« Gledališka uprava je torej opernim družbam posojala tudi instrumente, in ker so se Lahi (»die VValschen«), ki so pri neki priliki zdrobili posojeno godalo, izmuznili brez odškodnine, je morala uprava sama plačati popravilo. 2 Potemta¬ kem je podoba, da so 1777. ali 1778. vendarle gosto¬ vali Italijani v Ljubljani, in morda prav pred pustom 1 Toda znano nam je od drugod — in tudi v tem fasci¬ klu je v drugem omotu neka listina, kjer se implicite to potrjuje —, da je v zimski sezoni 1779/80 gostovala v Ljubljani nemška Schikanederjeva družina; pravkar citi¬ rana, na prvi pogled zelo določna opazka torej ne more pomeniti, da bi 1780. 1. ne bilo nikakršnih gledaliških predstav, marveč se najbrže pojasnjuje s tem, da je Schi- kaneder (kakor bomo slišali) ostal dolžan najemnino. 1777. 1., ko so — po gori navedeni zabeležbi z dne 7. V. 1777. — plesi in predstave vrgle blagajni 110 fl. 25 kr. O skromnem gledališkem življenju v Ljubljani na koncu sedemdesetih let XVIII. stoletja priča tudi znana opazka avstrijskega potopisca B. F. Hermanna v njegovih Reisen durch Oesterreich .. II, str. 15. V svojem XII. pismu, datiranem iz Ljubljane 29. ju¬ nija 1780., pravi o novem.stanovskem gledališču: »Es ist ein schones ansehnliches Gebaude, und es vVare nur zu vviinschen, daB es nicht so lange ode stiinde. Wenn sich dessen nicht eine wandernde Truppe auf etwa ein oder zwey Monate bedient, so steht es immer leer.« S to opazko se povsem skladajo arhivski po¬ datki, ki smo jih navedli: potrjuje se, da so bila gostovanja redka in kratka, a vidi se tudi, da so se včasih vendar vršila. Vesti o italijanskih predstavah in o ljubljanskem gledališču sploh, ki jih črpamo iz raznih, a predvsem arhivskih virov, tudi po letu 1780. nikakor ne posta- 2 Morda se nanaša na isti slučaj tudi neka priloga, ki je spravljena v istem fasc. »Collect. Gledališče I«, v za¬ vojčku »Beylagen zu den Ausgabs Posten No. 1 bis 11 incl.c: »Ein gult fiir die .operisten* auf das Instrument... 24 kr.«; vendar je verjetnejše, da se ta račun tiče dru¬ gega dogodka, ker je tu zabeležena druga vsota kot gori in ker so nekateri drugi, datirani računi v tem zavojčku iz let 1781. in 1782. 282 KRONIKA jajo zgovorne in obilne; toda vsaj malo direktnejše in jasnejše so le ko prej. Tako nam je precej za leto 1781. mogoče, da iz kratkih računskih listin, raz¬ metanih po fasciklu »CoIIectanea. Gledališče I« v Sta¬ novskem arhivu, razberemo, da so privedli dogovori gledališke uprave z impresarijem Pietrom Antonijem Maschiettijem do nekakšnega zaključka — čeprav tudi v tem primeru ni docela gotovo, da se je gosto¬ vanje res vršilo. Poskusili smo urediti razne beležke; 1 na tej podlagi se pogajanja za spomladansko — ne predpustno — sezono 1. 1781. in njihov uspeh pred¬ stavljajo tako-le: V času med predpustom 1780. in 1781., a najbrže v zimskih mesecih 1780/81, je bila gledališka uprava v dopisovanju z različnimi italijan¬ skimi impresariji: 2 »Von Pietro Maschietti von Ve- nedig 2 briefe — 12 kr. Antworten darauf — 12 kr.« — »Von Antonio Murati zu Venedig — 6 kr. Antwort — 6 kr.« Na isti način so se dogovarjali še z Luigijem Lazarinijem iz Benetk in z Andrejem Rossijem z Reke (do koder je poštna pristojbina znašala samo 4 kraj¬ carje za pismo). Najpovoljneje so se razvijala poga¬ janja z Maschiettijem, kajti samo z njim se dopiso¬ vanje nadaljuje še v april 1781., kakor je videti iz 9. listine v zavojčku, naslovljenem Beylagen zu den Ausgabs Posten No. 1 bi/i lt inclusive: »im April 1781. 4 Briefe vom Imp. d’opera buffa Maschietti — 24 Kr. 4. Antworten — 24 Kr.« To živo dopisovanje je privedlo do pozitivnega rezultata: Maschietti je pozvan v Ljubljano, obljubljena mu je odškodnina za pot, in da bi se zbrala dogovorjena vsota 12 du¬ katov, je gledališka uprava (ali deželna blagajna?) izvršila kolekto med višjim plemstvom. To povze¬ mamo iz 2. listine istega zavojčka: »Nota \vas an der Sammlung von 12. Ducaten so im Monath May 1781. fiir den Impresario d’opera Buffa Zu seinen ReiB Spesen Hieher, gesamelt worden, eingegangen ist.« Kolekta ni popolnoma uspela, toda Maschietti je ven¬ dar prišel v Ljubljano, primanjkljaj v obljubljeni od¬ škodnini za potovanje pa je nadoknadila deželna bla¬ gajna: »Mit hoher Genehmhaltung dem Impresario d’opera buffa Pietro Antonio Maschietti supleirt was an den ihm versprochenen 12. Duc: im Vervvichenen Mon: May abgegangen — 7 fl. 12 kr.« — tako se bere v konvolutu Theatral Rechnung vom Carneval 1781 bis Ende des Carnevals 1782 pod nadpisom <4us- gab, — beglage 2. 1 Za gledališki leti od predpusta 1780. do predpusta 1781. in od predpusta 1781. do predpusta 1782. so v na- vedenm fasciklu spravljeni računi izdatkov za korespon¬ denco gledališke uprave: »Nota des Zwischen dem Fa- sching 1780. und 1781 in Theater Correspondenz ausgege- benem Brief porto«, in podobno spet za razdobje 1781. do 1782. od karnevala do karnevala. Za druga leta pa taki računi žal niso ohranjeni, vsaj ne v dozdaj inventarizira- nih fasciklih z akti gledališke uprave. Pa tudi ohranjene listine iz navedenih let se dokaj težko uporabljajo, ker so nakopičene brez reda, bodisi kronološkega ali vsebin¬ skega. 2 V istem razdobju se je pogajala tudi z nemškimi gle¬ dališkimi podjetniki, kakor je razvidno iz zapiskov isto- tam; toda ker ti zapiski niso tačneje datirani, ne vemo, ali so tudi Nemci konkurirali za isto sezono kot Italijani. Impresario Maschietti je torej vsekakor bil spo¬ mladi oziroma poleti 1781. 1. v Ljbljani. O njegovih pevcih in o njihovih predstavah — komičnih ope¬ rah — ni posebej govora. Vendar skoro ni dvoma, da se je gostovanje vršilo; zakaj vsota dvanajst dukatov se mi zdi prevelika za potne stroške samega impre¬ sarija iz Benetk v Ljubljano, a še bolj sem prepričan, da deželna blagajna ne bi bila niti žrtvovala niti zbi¬ rala toliko denarja zgolj v ta namen, da se pride gle¬ dališki podjetnik v Ljubljano dogovarjat. Kratka zgodovina pogajanj z Maschiettijem je za¬ nimiva, ker je to brez dvoma tipičen primer, kako so se italijanska gostovanja v Ljubljani v tistih dece- nijih aranžirala. Zanimiva pa je poleg tega tudi zato, ker dodaja majhno potezico karakterizaciji vloge, ki je pripadala v gledališkem življenju našega mesta Sigmundu Zoisu. »Nota« o kolekti med plemstvom navaja namreč tudi prispevke posameznih osebnosti. Med vso gospodo nihče — tudi grof Auersperg ne — ni dal več kot 4 fl. 18 kr. — razen barona Siegmunda von Zoisa, ki je prispeval do malega še enkrat toliko: 8 fl. 32 kr. Zoisove računske knjige, ki jih omenja profesor Kidrič v svoji razpravi o Dobrovskem (v že citirani opombi 177. na str. 214.), osvetljujejo za kratke hipe in površno, a jarko, njegovo živo zani¬ manje za italijansko gledališče v Ljubljani in mate¬ rialno pomoč, ki mu jo je poklanjal. V letu 1789/90 na primer je izdal za »gledališče in komično opero« (»spese di teatro e opera buffa«) 156 fl. 45 kr. in še 193 fl. 18 kr.; v letu 1793/94 za komično opero 54 fl. 54 kr., za »teatro« pa posebej 69 fl. 50 kr. 3 A zabe- ležbe kakor pravkar navedena iz 1. 1781. in neke druge, ki bomo kmalu naleteli nšnje, ilustrirajo nje¬ govo mecenstvo tudi že v zgodnejših letih. Morda je dovoljena domneva, da so bile predstave Maschiettijeve družine v ranem poletju 1781. Ljub¬ ljančanom všeč. To bi se dalo eventualno zaključiti iz nadaljnjih suhih zabeležb o poštarini, ki jo je gle¬ dališka uprava izdala za korespondenco v jeseni 1. 1781. in v sledeči zimi: Meseca novembra je uprava prejela pismo »von einem Imp. d’opera in Venedig nahmens Angellini« in mu je odgovorila; a za feb¬ ruar 1782. 1. beremo te-le postavke: »Brief an P. Ant. Maschietti — 6 kr.« »Brief von P. A. Maschietti — 6 kr.« »Antwort an denselben — 6 kr.« Dočim se je torej impresario Angellini ponujal, se zdi, da je ini¬ ciativo za nove dogovore z Maschiettijem dala ljub¬ ljanska gledališka uprava sama. — Ali je 1. 1782. potem prišlo do gostovanja Maschiettijeve družine ali vobče do kakega italijanskega gostovanja, o tem manjka vseh podatkov. Leta 1783. končno prihajamo do zanesljivih vesti o opernih predstavah, samo da so te vesti povsem nezadostne. V fasciklu 522 Stanovskega arhiva je v omotu z naslovom Theater (ki smo ga že uporabljali za leta 1773 do 1779) pod datumom 10. novembra 1783. zabeležen izdatek deželne blagajne: »Herrn von 3 Ali je treba iz tega razlikovati med »teatro« in »opera buffa« sklepati, da se nanašajo postavke z označbo »tea¬ tro« na podpore za izključno dramske predstave, ali pa morda za nemške predstave? KRONIKA 283 Coppini ein VorschuB fur die Operisten gegen vvieder Ersatz — 70 fl.«; 5. decembra istega leta pa dostavlja deželni blagajni »Herr Joseph Leopold Wiser von Berg« — »inšpektor« stanovskega gledališča — »von 11 operen — 22 fl.« Takoj naslednjega dne mora deželna blagajna spet podpreti operiste s predujmom; to pot je vknjiženo 60 goldinarjev. Zato pa so v na¬ daljnjem blagajni prihajali samo prejemki: 31. de¬ cembra 1783. od 13 oper 26 fl., 30. januarja 1784. od 16 oper 32 fl. in 26. februarja 1784. od 9 oper 18 fl.; očividno je znašala pristojbina ali najemnina za dvo¬ rano in ostale gledališke prostore po 2 goldinarja od predstave. Ti podatki, natančni kar se tiče števila predstav (49), puščajo torej gostovanje v zimski se¬ zoni 1783/84 v popolni anonimnosti; drugih vesti o njem tudi nismo zasledili. Ne vemo torej imena niti podjetniku družbe, niti pevcem, in tudi o repertoarju nimamo pojma. Celo o tem, v katerem jeziku se je igralo in pelo, nimamo dokumentarne gotovosti; zdi se mi verjetnejše, da so 1. 1783. z izrazom »operisti« mišljeni Italijani — toda ni več daleč trenutek, ko bodo nemške trupe italijanskim delale resno konku¬ renco tudi v operi. Pred pustom 1. 1784. je torej Ljubljana imela operne predstave. Za naslednjo sezono 1784/85 o operi ni vesti, pač pa je gostovala igralska družba s komedijami — toda po suhotnem zapisku v gleda¬ liški računski knjigi ( Theater) v fasciklu 522 Sta¬ novskega arhiva se sicer vidi, da je 9. marca 1785. izplačano deželni blagajni 92 goldinarjev »von 46. aufgefuhrten Vivaldischen [?] Komedien 5 2 fl.«, ni pa mogoče uganiti, ali so bile to italijanske ali nem¬ ške igre. Predvsem zaradi zanikarne pisave ni jasno, ali je treba brati »Vivaldi-« ali »Divaldi-« ali še kako drugače — in nobena druga vest nam ne pomaga točno ugotoviti tega imena, ki je z njim najbrže ozna¬ čen podjetnik; a tudi če se je res pisal Vivaldi ali kako podobno, to še ne pomeni, da gre za italijanske komedije. Nasprotno, po celotnem utisu se nam zdi verjetnejše, da so v osemdesetih letih Italijani pri¬ hajali v Ljubljano le še z opero. Tedaj pa nastopa nekaj, kar je na zgodovino ita¬ lijanskih predstav pri nas nemara izdatno vplivalo; — in če že ni toliko aktivno vplivalo, je pa vsaj zna¬ menje značilnih izprememb v razpoloženju ljubljan¬ skega gledališkega vodstva proti italijanskemu gle¬ dališču. Ali se je nemška opera, t. j. opera pčta od nemškega ansambla v nemškem jeziku (ako že ne opera kakega nemškega skladatelja), pojavila v Ljub¬ ljani že pred 1785. 1., nam ni zagotovo znano. 1 A za zimsko sezono 1785/86 o tem ni več mogoče dvomiti: Franz Zollner, »Hochgrafl. Bathyanischer Schauspiel Director«, omenja v neki svoji vlogi iz Hainburga an 1 O enem izmed nemških gledaliških podjetnikov, s katerim je bila ljubljanska gledališka uprava v letih 1780 do 1782 v dogovorih, nekem »Impresario Franz Bulla aus Augsburg«, je v juniju 1781. zabeleženo: »Ein paquet vom deutschen Com: Entrepreneur Franz Bulla mit gedruck- ten Ballet biichern und Versen — 48 kr.« (s to vrsto je označena poštnina za pošiljatev). Družba »Com[vedien-] Entrepreneurja«, pa če bi prav dajala tudi balete, najbrže der Donau, z dne 12. marca 1787., 2 da mu je bilo dano od jeseni 1785. do pepelnične srede 1786., ljub¬ ljansko občinstvo »mit Sing- Lust- Schau- und Trau- erspielen zu unterhalten«. če bi še kaj dvomili, da »Singspiel« tu morda ne pomeni melodrame ali vobče opere in da se Zollnerjeva družba morda le ni bavila z opernimi predstavami, nas 2. listina v istem omotu reši negotovosti: v svojem pismu iz aprila 1787. po¬ nuja isti Zollner Ljubljani novo sezono, pri čemer dodaja seznam oper, ki bi jih lahko vprizoril; tu se nahajajo med drugim nove in sloveče opere: Paisiellov II re Teodoro (Zollner citira nemški naslov Konig Theodor), Salierijeva La grotta di Trofonio (pri tej in pri nekaterih drugih pušča Zollner italijanske na¬ slove, ki so bili gotovo bolj splošno znani ko nemški), pa tudi Mozartova Entfiihrung aus dem Serail. Potemtakem skorej ni dvoma, da so Zollnerjevi ljudje igrali Ljubljančanom že v zimi 1785/86 poleg nemških komedij in tragedij tudi po nemško pčto opero. Nasprotno pa o kaki italijanski operni družini ni sledu niti 1785. niti 1786. šele naslednjega leta se v Ljubljani spet pojavljajo italijanski pevci, katerih predstavam smemo pripisati nekaj pomembnosti, kajti zanje je po dolgem presledku spet v Ljubljani tiskan italijanski libreto. Sodeč po redkih in površnih sledovih, ki jih je pustilo italijansko gledališče v Ljubljani v letih med 1773. in 1787., moramo zaključiti, da so bila v tem znatnem intervalu trinajstih let italijanska gostova¬ nja pri nas res dokaj manj pomembna kot v pred¬ hodni dobi. Postavlja se tedaj vprašanje, kje so bili vzroki tega pojava. In pri tem nam prihaja na misel trditev P. v. Radicsa, izgovorjena v njegovi Entwick- lung des deutschen Biihnenmesens in Laibach, str. 54: »Diese .standische Nobelbiihne*, die anfanglich unter dem EinfluB der Italiener gestanden, gelangte aber gar bald, gegen das Ende des Jahrhunderts, ins deutsche Fahnvasser«. To trditev navezuje Radics na gostovanje nemške Schikanederjeve družine v Ljub¬ ljani, ki mu pripisuje posebno važnost in ki ga v nadaljnjem zanimivo komentira. — Radicsevo mne¬ nje o izpremembi »vode«, v kateri je plavalo ljub¬ ljansko gledališče zadnjih desetletij XVIII. stoletja, lahko izzove netočne predstave o resničnem stanju v gledališču in okrog njega in se v svoji pravilnosti ne da vzdržati; vendar je v njem zrno resnice, in to zrno nam bo do neke mere pojasnilo nazadovanje — za tedaj bolj prehodno — italijanskih gostovanj v Ljubljani. Gostovanje znane Schikanederjeve družine v našem mestu — prvikrat menda v sezoni 1779/80 — je bilo brez dvoma važen dogodek, čegar pomen je segal preko gledališkega praga. Po vsej priliki je bila to ne bi veljala za prave »operiste«; razen tega ni nikjer zapisano, da bi bil Franz Bulla res prišel v Ljubljano. — Toda ali ni imel morda Schikaneder že 1. 1779/80 na re- pertoaru tudi kakih melodram ali iger s petjem? Prim. niže opombo o Schikanederju. 2 Shranjen je v fasciklu F. 49 Stanovskega arhiva, pod naslovom Schauspieler Gesellschaften von 787 bis 792. 284 KRONIKA prva nemška igralska družba, ki je Ljubljančane se¬ znanila z repertoarjem, ki je imel, vsaj v nekaterih komadih, lastno estetično vrednost in je stal na resni literarni višini. 1 Skoro gotovo se je ob tej priliki prvič dogodilo, da je moglo nemško gledališče v Ljubljani po umetniški vrednsti repertoarja in morda tudi vpri- zoritve tekmovati z boljšimi italijanskimi gostovanji — recimo z Mingottijevimi v štiridesetih letih in s kasnejšim Bustellijevim, Peccisovim in morda še ka¬ terim — in da je bilo sposobno, zadostiti tudi finej¬ šemu okusu in višjim zahtevam plemstva in bogatega 1 Emanuel Schikaneder (1751.—1812.) je zanimiva in značilna postava v avstrijskem nemškem in zlasti dunaj¬ skem gledališkem življenju. Najbolj znan je kot (nekoliko sumljiv) avtor prvega originalno nemškega opernega li¬ breta, namreč besedila Mozartove čarobne piščali. Današ¬ nji dobi pa bi utegnila biti najinteresantnejša njegova režijska in inscenatorska delavnost. »\Vas fur Sensationen \vuBte seine Regiekunst za bieten! Auffiihrungen im Fre- ien, die ein ganzes Heerlager darstellten, mit z\veihundert Zelten und Pferden, wo Kavallerie und Artillerie aufmar- schierte, eine formliche Parade abhielt und die Heldin des Stuckes »in einem vvirklichen Postzug« angefahren kam. Haben wir uns heute liber eine solche Auffassung der Schauspielkunst gar so hoch hinausgehoben?« (Tako in še z drugimi zgovornimi potezami riše osebnost »prvega Papagena«, Schikanedra, H. Cloeter v knjigi Hauser und Menschen von Wien; Dunaj, 1916; str. 49 in passim.) Schikaneder je bil dober karakteren igralec, zlasti komik, a precej surove vrste in na površne efekte računajoč. Na Dunaju je dalj časa vodil c. kr. privilegirano gledališče v okraju Wieden, kjer se je vršila tudi premiera Mozartove Čarobne piščali (1791. 1.); nato pa je osnoval in zgradil (1799.—1801.) — s tujim denarjem — sloviti Theater an der Wien, ki je tedaj po svoji opremi nadkriljeval dvorna gledišča. V svojem repertoarju je stalno imel poleg trivi¬ alnih lokalnih burk in z bleščečo opremo delujočih iger tudi resna dela, opere in drame. — Prav ta poteza je odlikovala tudi njegovo gostovanje v Ljubljani, kamor je prišel prvič, preden mu je bilo trideset let. Podatke o tem nudi zbirka starih gledaliških letakov v Narodnem mu¬ zeju, posebno pa računski zapiski, shranjeni v fasciklu »Collectunea. Gledališče I.« Le-ti kažejo Schikanedra zlasti z druge strani, po kateri se je tudi proslavljal vse svoje življenje: po neurejenem gospodarstvu in dolgovih. Ker je bil ostal na koncu svojega prvega gostovanja, spo¬ mladi 1780., gledališki upravi dolžan znatno vsoto — najbrže s predujmi in neplačano najemnino, — jo je mo¬ ral še pri svojem poznejšem gostovanju, v zimski sezoni 1781/82, odplačevati, in sicer (med drugim?) na ta na¬ čin, da je prepuščal deželni blagajni tretjino čistih do¬ hodkov od predstav. (V zapiskih so shranjene zanimive podrobnosti.) To se je na teden obračunavalo; v ta namen so služile »tedenske tabele« »Wochentliche Tabella — Ober das von Herrn Emanuel Schikaneder empfange- nen(!) Drittel« —, izmed katerih vsebujejo nekatere razen datumov tudi naslove igranih predstav. In tu vidimo, da je vprizoril Schikaneder med drugim na primer Claviga in Leara. Iz korespondence gledališke uprave v fasciklu F. 49 Stanovskega arhiva posnemamo, da je Schikanedrova žena bila v Ljubljani spet 1. 1787. To pot je prišla z direk¬ torjem Friedelom, ki je bil že 1. 1784. v Schikanedrovi družini in si je nato od principala izposodil tudi ženo, menda še preden je izstopil iz njegove trupe. L. 1788. sta Friedel in Mme. Schikaneder prevzela direkcijo gori ome¬ njenega dunajskega gledališča v okraju Wiedcn; a kmalu se je vrnil tudi Schikaneder in je spet sprejel ženo in vodstvo podjetja. (Prim. II. Cloeter, cit. delo, str. 41 sl.). meščanstva, ki je imelo možnost, da uživa gledališko umetnost tudi izven Ljubljane. Lahko si torej mi¬ slimo, da je Schikanederjevo gostovanje res vzbudilo in ojačilo zanimanje Ljubljančanov za nemško gle¬ dališče, in s tem je morda automatski malo oplahnilo navdušenje za italijanska gostovanja. Zdi se, da pri¬ čajo v prilog takemu naziranju mnogoštevilna in intenzivna dogovarjanja med ljubljansko gledališko upravo in nemškimi gledališkimi podjetniki, ki so jih polni zapiski v citiranem fasciklu F. 49. iz let 1787—1792. (Kakor smo že opazili, se poskušajo Nemci v tem času polastiti tudi opere.) Toda prav ti zapiski nas tudi svare pred prenaglje¬ nimi in presplošnimi zaključki. Težko bo kar trditi, da je »ljubljansko gledališče proti koncu stoletja prešlo v nemške vode«, če se vidi, da obstoji tudi za razdobje 1774—4786 nekaj dokazov o navzočnosti italijanskih igralcev v Ljubljani in da so se v deset¬ letju 1787—1796 skoro vsako leto pele italijanske opere in tiskali na licu mesta italijanski libreti. Okus občinstva se ni tako hitro in temeljito izpremenil in njegova naklonjenost se Italijanom ni v toliki meri izneverila. Vendar je res, da se v tem pogledu izprememba začenja čutiti. Kako je bilo v široki publiki, o tem nimamo dovolj vesti; da pa so se oni krogi, ki v resnici vedre in oblače nad stanovskim gledališčem, ki imajo v rokah deželno in s tem tudi gledališko upravo in ki predstavljajo najmerodavnejši del gle¬ dališkega občinstva, od zgraditve novega gledališča (1765.) dalje znatno preorientirali, o tem pričajo dragocene izjave, ki so ohranjene v sicer malošte¬ vilnih dokumentih fascikla F. 49. četrta in peta točka gostovalne pogodbe med gledališko upravo in pod¬ jetnikom Johannom Friedelom, ki jo je Ie-ta podpisal 27. septembra 1787. 1., se glase: »und da die Haupt Absicht dahin zillet, das Publikum best moglichst zu unterhalten, und vvahrgenommen wird, daB selbes fur deutsche Opern mehr eingenohmen seie, als fur die Schauspipele, ...« — zato je (točka 5.) direktor obvezan, skrbeti za »gute, und dem Geschmack des Publikums angemessene deutsche Opern«. Seveda se med »velikimi operami«, ki bi jih Ljubljančani radi videli, v šesti točki kontrakta navajajo zlasti tudi znane italijanske opere: Paisiellov Kralj Teodor, Sa- iierijeva La grotta di Trofonio, Martinijeva Una cosa rara; zahteva po »nemški« operi je torej predvsem značila, da gospoda v Ljubljani želi, da se poje nem¬ ški — in prav ta »nacionalistična« želja je značilna. In dočim bi se po besedilu Friedelove pogodbe še dalo sklepati, da je glavni naglas na želji po operi (proti drami) in šele stranski na zahtevi po nemški operi, je nemška tendenca že mnogo bolj podčrtana v od¬ govoru, 2 ki ga daje naslednjega leta italijanskemu impresariju Bartoliniju na njegovo prošnjo, da bi se mu (že drugič) prepustilo ljubljansko gledališče, v imenu uprave grof Hohenwart: Ker občinstvo, ki je sicer bilo s prejšnjimi Bartolinijevimi predstavami povsem zadovoljno, »nun mehro ein Abaenderung 2 Listina, ki je ohranjena v vitiranem fasciklu Stanov¬ skega arhiva, je pač Hohenvvartov koncept odgovora. KRONIKA 285 mit Schauspielen in der engeren Land Sprache zu wiinschen scheinet«, za sedaj ni mogoče ustreči proš¬ nji. Kot »engere Landessprache« v Ljubljani velja grofu Hohenwartu na koncu XVIII. stoletja v raz¬ merju z italijanščino seveda nemščina. — Nemška poenta teh željd je omiljena z odgovorom istega Hohenwarta na poznejšo podobno prošnjo Bartoli- nija, iz maja 1789; sedaj Hohenvvart pristaja na ita¬ lijansko gostovanje — »deloma zato«, pravi, »daB dem Publikum eine Abwechslung verschafet wird, weil in diesen Jahr deutsche Komedien aufgefiihret vvorden sind«. Italijanskih predstav torej tudi zdaj niso absolutno odklanjali, temveč so hoteli — tako vsaj stanovska gospoda, ki ima besedo — izmenoma gledati nemške in italijanske. Pri tem je morda vplivala okolnost, da je po vsej priliki med ljubljansko publiko znanje italijanščine proti koncu XVIII. stoletja znatno pe¬ šalo. Vendar bi rekli, da je v gori citiranih izrazih: »gute, und dem Geschmack des Publikums angemes- sene deutsche Opern« in ». .. mit Schauspielen in der engeren Land Sprache« videti principielno stališče in čutiti nemško ost. — Mislimo, da spada eno in vsaj deloma tudi drugo, namreč: nemško pobarvano stališče gledališke uprave in obče nazadovanje italijanskega vpliva v Ljubljani, v vrsto tistih pojavov, ki karakte- rizirajo, bodisi kot simptomi ali kot posledice, novi kurz avstrijske notranje politike za časa Jožefa II. Tendenca nemške in ponemčevalne nivelizacije, ki je zajela vso upravo, je pljusknila tudi preko gledališke; gledališka politika se je na Dunaju korenito izpre- menila od časov Leopolda I. in še Karla VI., ko so vladali italijanski dvorski pesniki in italijanska mu¬ zika, do dobe Jožefa II., ustanovitelja dunajskega »Nationaltheatra«. In kranjski fevdalci, poznejši »ustavoverni« deželni tirani, uslužni Dunaju, so že v XVIII. stoletju začeli kazati kremplje tudi v vod¬ stvu Stanovskega gledališča. Podrobneje se s tem vprašanjem ne moremo baviti v okviru te slike italijanskega gledališča v Ljubljani. Mi smo tukaj predvsem poskusili ugotoviti, zakaj je italijanska gledališka aktivnost v Ljubljani popustila v sedemdesetih in osemdesetih letih XVIII. stoletja. In ko pripisujemo del odgovornosti za ta pojav vplivu boljših gostovanj nemških igralcev in v še večji meri splošnemu naraščanju nemškega vpliva v slovenskih deželah, si tudi ne skrivamo, da je vse to bilo najbrže samo delen vzrok; poleg njega so zastajanja italijan¬ ske agilnosti — ki postaja proti koncu osemdesetih let spet krepkejša tudi pri nas — krive najbrže še druge okolnosti, ki jih je težje ugotoviti, in morda tudi slučajnosti, ki navadno spremljajo gledališko gospodarstvo, kadar se vodi brez enotnih smernic s pomočjo tujih gostovanj. LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE D R. J U R. E T D R. H. C. M E T O D DOLENC (Konec.) Ta. 8. Articl Vsi navadnj poti kuino gradom imaio fdaizi po Svetem Mathiae goduue, prepovedani biti, kateri potler Vosi ali gre, 1 ta ie Sapadel 72. Denariou. 1 Mišljeno, kar stoji v izvirniku, »po zabranjenem potu«. Ta. 9. Articl Kadar ie potreba Vgori kakou pot poprauiti, taku fe ima Vsemi Meiashem per peni 1 40 De¬ nariou fapouedati, aku bi fe pak do 2 fuper timu Stauil, inu bi netel pomagati, taisti ie odusakiga dne fapadel 40. Denariou. 1 Izraz »kazen« se v starih slovenskih tekstih ne nahaja, dasi se čita v Brižinskih spomenikih izraz »pocazen« — pokazen. Uvedel je izraz kazen še le škof Ravnikar. V drugih prevodih gorskih bukev se upotrebljujejo za »Strafe« izrazi straiffinga, kastiga ih pena. — 2 Citaj »kdo«. Ta. 10. Articl, Vsi poti inu graie per Vinogradih, Jsvnaj inu od snotraj gore, kir ie kolj potreba, fe imaio sdaize po fuetim Mathiae saterditi, kir bi tiga nesturil, taisti ie Gorskimu gospudu Sapadel 72. de¬ nariou, Jnu s tem katerimu fe fkoda fturi opraviti. 1 1 Gl. opombo 3 pri čl. 3. 286 KRONIKA Ta. 11. Articl En Vsakatiri kir Erbfino ale kakovo drugo pravizo, kej k enimu Vinogradu ima, taisti se Jma pred gorsko praudo oglafiti inu to nauadno toshnino denar 1 doli poloshiti, ako nekar, taku se mu nema obenu Spoznaine 2 na negouo toshbo rezhi. 1 V izvirniku stoji »Meldphening«, t. j. penez, ki se plača za zglasitev tožbe ali pravice. — 2 Razsodilo; »Erkanndtnuss« v izvirniku. Ta 12. Articl Kateri preš Visti suoie gosposke Jnu preš Drusiga postheniga Vrfhoha se Is deshele potegne 1 Jnu nepomaga fuoijm starishem deilati, ta isti ie od svoie Erbshine od Verhen 2 , alj Vender fe mu ima gnada Jskasati. 1 = izseli. — 2 Pisna pomota za »odvershen« = izgubi dediščino (po starših). Ta. 13. Articl, Kateri Vinu, Mosht ali fhitu malu ali veliku preš prepuuidi 1 is gore Vnkaj pela, alj nefse, taifti Vosnik ali ta kateri blagu nefse taiste ie sa padel 72. Denariou ta Drugi pak tu blagu zhigarie gorskimu gospudu, aku pak Gorski Gosput tiga jsteg Blaga nemore Sapopasti 2 na suoijm gruntu, taku fe more tolikain na negouih Vinogradih ali gruntih noter Vtegniti. 1 Pomota; prav: brez dovoljenja, »on urlaub« v izvirniku. — 2 Na svoji zemlji ne more: zgrabiti (»betreten«). Ta 14. Articl, Sleherne Sogornik 1 ie dolfhan sam hgorski praudi priti, kateri pak Sunaj ostane ta ie sapadel 72. Denariou. 1 Prvotne dolžnosti, da so morali tudi mejaši na gorske zbore osebno prihajati, v 1. 1646. ni več; mejaši so pa vendar sami prihajali ali pa so poslali pooblaščence. Ta. 15. Articl, Vfakaterj katerj Gorshino daie alj shlushi ta 1 Dolshan gorskimu gospodu ta narpervi Jnu nikar tiga kirie Jstropin vn istlazheni Mosht Dati. Inu ga nima szhemer koli bodi falshati, tudi Nikar Vobeno neshnafhno pofodo diati. 1 Izpuščeno: »je«. Ta. 16. Articl, En Vsakateri Meiash ali Sagornik je Vsaku leitu delshan Soimu Gospudu to gorshino dati, inu plazhati, katere pak V treh leitih Sporedu te gorfsfine neda, taku je ta Gorski Gosput Vsai Sposnai- nem teih Meiasham, negou Vinogradt noter potegniti. 1 1 Izpuščen je primeren izraz za »upravičen« (v izvirniku »so mag der perkherr mit erkantnus der perh- genossen ... einziehen«). Ta. 17. Articl, En Vsaki Gorski gosput ali negou Gornik 1 se more sdaizi po ufaki praudi V tei gori Sa fui Vplat rubiti ali Krish X V vinogradt alj ne prelas kodar V vinogradt hodi postauiti Jnu kulikrat on zhes Krish, ali perpuuit V uinograt gre, tulikain krat ie on sapadell 72. Denariou Jnu hpuslednimu kadar teiga prevezh dela ie on žilo skusi Sposnaine teh Meiashou fui Vuinogradt Gorskimu Gospodu sapadel. 2 1 Gornik = organ gorskega gospoda, njegov izvršilni organ, pa tudi zaupnik ljudstva; voli ga polni zbor vinogradnikov, potrjuje pa gorski gospod. — 2 Indirektna eksekucija z zakrižanjem vinograda; v nekaterih vinskih goricah je bilo uvedeno zapečatenje kleti z isto funkcijo. Ta. 18. Articl, Vsi ofsobeneki kir per Vuinogradih prebiuaio 1 imaio vn is gore na 1'emlo poiti. Kateri bo pak nehotl sturiti, S tem fe more kakor ie neuada Deshelska hondlati, letu fe pak Ven Vsame kadar bi meia ali gruntie bilj, od katereh be se ftiura 2 inu pravda da doiala Aku fe pak Js eniga grunta od KRONIKA 287 kateriga fe ftiura Jnu pravda 3 daie en Vinograd fkosi taku more en Gorski Gosput fposnainem teh Meiasheu eno spodobno Gorfhino 4 na taisti neloshitj. 1 V izvirniku stoji »die mit aigem rucken im perhrecht gesessen«, kar pomeni osebe, ki so plačevale le dim- nino od dimnika (rucken = rauch = dim). Gorski gospodje so vedno zabranjevali priseljevanje v vinsko gorico takih ljudi, ki so zapustili svojo zemljo v dolini. V tej borbi so bili vinogradniški posestniki za vsobenjke, ker so bili njihovi delavci; sredi 18. stoletja so tudi zmagali tako. da so nekateri gorski gospodje dovolili vsakemu vino¬ gradniškemu posestniku po enega vsobenjka. [Glede izvora besebe vsobenjkov gl. naši razpravi v ČZM (Maribor) 1. 1928. in 1929.] — 2 Štibra. — s Pravda pomeni tu in v več drugih prevodih gorskih bukev davščino. — 4 Gorščina je tu naturalni ali denarni davek od vinograda. Ta. 19. Articl, Vsi shafti, 1 inu kupi, sastaue 2 ali drugu dolgouaine kar Gore antizhe, se imaio pred Gorskim Gospudam ali pred negouim Gornikom ravnati, Jnu gori isdati 3 , se zei 4 prestega neima oben handl mozhi imeitj, aku bi pak kateri letimu fuper raunal taisti ie sapadel tri Marke denariou inu nega han- del oli rounaine nemore obene Mozhi Jmeti. 1 Pomeni poslednjevoljne odredbe, v izvirniku »ali vermacht«. — 2 Zastave, »saz«. — 3 V izvirniku »auf- geben v smislu »narediti«. — 4 čitaj = sicer. Ta. 20. Articl, Aku kej en Meiash 1 Vmerie, Jnu obeniga VErba fa fabo nepusti, taku negou Vinograt Gor- skimu Gospudu Domo pade,? karie pak dolgouaine se ima is Vseiga blaga kakor delezh more dofezhi plazhati. 1 Prevod ni v skladu z izvirnikom, ki govori v tem členu — ne o mejaših (Berggenossen), -— ampak samo o sogornikih (Bergholden). — 2 V originalu »ledig werden«; zemlja zapade kot prosta gorskemu gospodu. Ta. 21. Articl, Kateri kaj Gorshine 1 alj Grunta febi odVlezhe, 2 Jnu Drugimu preš Vsiti 3 Gorskiga Gospuda, taku tuistu Gorskimu gaspudu ta dome pade. 1 Gorščina je tu pravica do vinogradniškega zemljišča; v izvirniku »Perkrecht«. — 2 V izvirniku »entzeucht«. — 3 Čitaj = vesti. Ta 22. Articl, Kateri bi fuoi Vuinograd anu leitu neobreisal, taisti na drugie leitu Gorskimu Gospudu ie Vinogradt sepadel, kateri pak fui Vuinogradt Vuenim leitu peruo kop pred Vinkoshtmi neokopa, ta ie sapadel eno Marko Denariou, Drugu leitu duej Marke, tretie Leitu pak zilu ta Vuinogradt. Ta. 23. Articl, Kadar Gorski Gosput alj negou Gornik enega Meiasha 1 naprei klizhe inu ne pride taisti ie Vsaki zhas sepadel tri Marki Denar: 1 V izvirniku velja ta predpis čisto splošno, za sogornike in mejaše, pa tudi za vsobenjke. Ta. 24. Articl, Kateri fuoijm Vuinogradom f obrefainem fkopainem inu Drugim Dellom se ne flifsa, taisti ie Gorskimu Gaspudu fui Vuinograd sapadell, 1 1 Člen je v primeru z izvirnikovim zelo skrajšan. Ta. 25. Articl, Kadar bi kei en Vrtel od Meiasheu Gorskiga gospuda Vun isrezhen, komu pretesku bil, ta se more pred fierstoue Suetlusti Kellermaiftera Vdinati, 1 Aku fe mi she per negouim fposnainu pretesku sdi, te fe more pred Lanzhaubtmana, Ferbesheria ali Viztoma Vdinati, 1 Izraz je slovenska oblika nemškega »dingen« in pomenja vložitev pritožbe na višjo instanco. Predvidene so tri instance: V izvirniku stoji, da naj kraljevo veličanstvo poveri tretjestopno sodstvo enemu izmed treh zgoraj navedenih visokih uradnikov. 288 KRONIKA Ta. 26. Articl, Vsakimu kateri je V gorski pravde satoshen, ali hozhe eniga drufiga toshiti inu on is Rinka 1 unkap 2 eniga demu negouo befedo naprej pernefse 'pegervie, 3 taku se tuistu nemu ne more dole Vdariti tamuzh taisti kateriga prof si zashaffati negoue besedo naprei pernesti. 4 1 »Rink« je prosto nemški Ring, krog sodnikov-vinogradnikov. Slovenski izraz za to je »srenja« (sredina). — 2 Najbrž pismena pomota za »vunkaj«. — 3 »Zahteva« (begehren). — 4 Smisel je: kdor je določen za »besednika« od srenje, mora ta posel opravljati. Izvirnik je precej skrajšan. Ta. 27. Articl, Kateriga shivina kei Vuinogradih komu bodi, po simi ali poleti Skoda Sturi, taisti more timu katerimu ie Skoda sturiena plazhati Gorskimu gospodu fupet od Vsake glaue 32 denariou dati. Ta. 28. Articl, Khateri bi se Gorniku V gori ne pustil fa kakorshno bodi rezh rubiti, ali kamra fepezhatiti, inu bi se mu fuper postauil, ta ie sapadel tri Marke Denariou, Ta. 29. Articl, Kateri enemu en pelzar alj drugo shlahno Mladizo pofekou alj odlomel, taisti je sapadel tri Marke, inu ta pelzar supet nameistiti. Ta. 30. Articl, Kateri enimu en leis V gorshini pofseka, ta ie od Vfakiga driuefa fapadel 72. denar: inu ta leis posposnainu Meiashu nasaj pouerniti. Ta. 31. Articl, Kateri en Koli Vkrade, ta ie sapadel eno Marko Denariou Jno tri gube 1 Škode nafai poverniti. 1 Mišljen je trikratni znesek škode. V izvirniku stoji »zwifach«, kar je prevedel Andrej Recelj, župnik na Raki, 1. 1582. »duegube«. Ta 32. Articl, Kateri enimu [ 4 ] lomi, olj enega Vdari taisti ima na shivotu inu na Blagi straiffan biti. 1 Tu bi moralo stati »v hram ali zidanico« po Reclju (»in die press oder keller« po izvirniku). Ta. 33. Articl, Kateri enimu gnoj ali Blatu V gorshine Vsame inu Vsui Vuinogradt nefse oli pella, ta ie sapa¬ del 72. Denariou, inu supet tuistu karie Vsel nafai pouerniti, Ta. 34. Articl, Kateri bi en Melnik Jskopal, olj enimu gmainpotu preblifu kopal, ta ie sapadel f pet Mark Denariou inu fupet ta pot a kaminie kaj k shkoti 1 poprauiti. 1 Recelj je prevedel »inu kar natim potu Manka«. Ta. 35. Articl, Kateri bi timu drufimu fat alj grosdie kradel, ta ie sapadel peth Mark, Denariou 1 inu Venej 2 škodo more opraviti. 1 Prim. zgoraj konec k poglavju IV. — 2 Bržčas pisna pomota za »vselej«. Ta. 36. Articl, Kader eden enimu fui Vuinograt proda, Jnu ta kirga kupi nemor taisti Vuinograt plazati, de more eniga poroka postauiti, inu tiga Vn isgouorienga 1 na Dershi, Jnu fe preš Gornikoue Vesti ta Vuino¬ gradt 2 delati potstopi, taku more ta Gornik supet ta Vuinogradt timu Zhigar ie popreij bil isrozhiti Jnu aku ie kai Vnim delal taku mu fa tuistu nizh nima biti, Jnu ie Verhu tiga gorskimu Gospudu. 5. Mark sapadel. 1 Namreč »roka«. 2 V Izvirniku stoji »mit fravel« (zvijačno ali iz hudobije), kar daje pač drugačen smisel. K R O NIKA 289 Ta. 37. Articl, Kateri sposhigainem lefsa ali graij bodi karkuljbodi škode sturi, ta ie sapadel defet Mark, Jnu sa Škodo oprauiti. Ta. 38. Articl, Kateri eno tertto pofseka olj odlomi, te ia sapadel pet Mark, ino to tertto pouerniti olj fa fkodo oprauiti, Ta. 39. Articl, Kadar katerimu preblifu negouiga Vinograda kakou leis alj Dreuie ftoij defe mu fkufi fenzo Shkoda dela, taisti more taistu skusi Gornika pustiti ogledati aku fe temu taku naide taku ie more dolj pofsekati. Ta. 40. Articl, Kadar eden en Vinogradt alj Grundt V gorshini lesezh leitu inu dan, 1 de obeniga nei kir bi fe sa tu glafsil, inu ie Vsaj Vdeshelj noter dershi, taisti ima per tem istim 2 mijr imeti, Le tu pak fe Vun Vsame kadar fo she maihini reishteni 3 ottrozi, temu istima naprej stoij Da 16. Leita ta Erb obiskati. 4 1 Ta rok je znašal po germanskem pravu 1 leto, 6 tednov in 3 dni. — 2 Recelj je prevedel izvirnik »sol furan ungeruegt bleiben« — »per pokoi ostati«. — 3 Izraz prihaja menda od »reje«, »v reji se nahajajoča deca«. V izvirniku »unvogtpare Kinder«, pri Reclju »neodrasteni otroci«. Smisel je jasen, da gre za maloletne otroke. — 4 »Obiskanje« je pomenjalo izvensodno terjanje, preden se vloži sodba pri sodišču. Ta 41. Articl, Hoste inu meije Vmej dueima Vinogradama lesizhe, imata obedua Meiasha 1 Vkupaj ftrebiti aku fe ne moreta farna fglihati, taku j eh imaio ti drugi Meiashi fprauviti. 1 Tu so mišljeni sosedje. Ta. 42. Articl, Kateri en vinograd alj Drugi Grunt V gorshinj na prodaj postaui, taisti Jma narpoprej foiga Gorskiga Gospuda shnim ponuditi V tei ženi kakor enimu drufimu, aku ga Gorski Gospud nezhe kupiti, tako ga ima ponuditi Suoij slahti, po Suoij Slahti foimu blishnimu Meiashu, inu aku le teh obeden na kupi, taku fe more prodati kamer hozhe. 1 1 To je pravica prvenstva pri nakupu, ki je veljala skoraj enako tudi pri Črnogorcih (ius protimiseos, Einstandrecbt). Ta. 43. Articl, Kateri en Vinograt alj Grundt Vgorshini Erba kupi ali preda, alj premeni, inutiga istiga od Gorskiga Gospuda ne prime, Jnu Vstirih nedelah 1 napusti nafe prapifsati, ta ie sapadel 4. Marke denariou. 1 Rok je v izvirniku določen z enim mesecem, isto tako pri Reclju; niti izvirnik niti Recelj ne spominjata dolžnosti, da se naj da novi posestnik ali hasnovalec »prepisati«. Tu se pozna vpliv nove »Beradtschlagte Pergrechts- ordnung« za Kranjsko itd. iz 1. 1595. Ta. 44. tudi hpuslednima nar ta vekshi Articl, H puslednimu 1 fe tudi ene naideio, kateri presfgodaj kir she Grosdie frelu nei tergaio, Jnu taku nezh Vreden Mosht Vgorshino Jnu Desetino Daieiu, fa tu nema obeden preš fueta Gorskiga Gospuda alj negouiga Gornika tergati, kateri pak Le timu fuper sturi, ta ie sapadel eno Marko Dena¬ riou alj per kuliku Mark nafapouej, inu pufti osnaniti, Straiffan biti. 2 1 V izvirniku je bilo 52 členov; Laybasser jih je osem izpustil, mnoge od sprejetih bistveno skrajšal. — 2 V izvirniku ni za prezgodnjo trgatev nobene sankcije, navedene, ampak le nasvet se daje, da se dobi iz bolj zrelega grozdja boljše vino, ki se lažje iz dežele proda, zato naj se pusti grozdje zoreti. 290 KRONIKA NARODNI DOMOVI V SLOVENIJI ANTON PODBEVSEK NARODNI DOM V LJUBLJANI Od 1. 1896.—1928. Za Narodni dom, za katerega se je ideja porodila 1. 1869., so pobirali prispevke po vsej Srednji Evropi, v Romuniji, v Rusiji in celo v Ameriki. Cela desetletja so nabirali, peli, plesali in se navduševali zanj, učinek pa je bil ta, da so nastopili zanj kritični časi že, ko so ga gradili. Preden so pričeli z graditvijo, so nabrali zanj nad 104.000 gld., a že 18. julija 1895 so si morali izposoditi pri Mestni hranilnici 70.000 gld., 26. julija 1896 pa zopet pri njej novih 20.000 gld. Kakor je bilo že vnaprej pričakovati, so bili do¬ hodki Narodnega doma takoj spočetka, torej v času, ko je bil prost davka, tako pičli, da ni moglo društvo plačevati Mestni hranilnici niti obresti od dolgov in je moralo najeti 10. decembra 1897 že zopet pri njej 30.000 gld. posojila, da je moglo kriti dotekajoče obresti. Položaj se je od leta do leta še slabšal, tako da se je odbor društva »Narodni dom« čutil prisiljenega, skli¬ cati 10. decembra 1901 izredni občni zbor, ki se je predvsem bavil z asanacijo društvenih gmotnih raz¬ mer. Na tem občnem zboru so dobili predsednik dr. vi¬ tez Bleiweis-Trsteniški, blagajnik dr. Stare in odbor¬ nik ravnatelj Šubic pooblastilo, da se glede dolgov dogovore z upravnim odborom Mestne hranilnice. Razgovori, ki so se jih za Mestno hranilnico udele¬ ževali predsednik Vašo Petričič, podpredsednik Julij Polec, pisarniški ravnatelj Ubald pl. Trnkoczy in c. kr. rač. nadsvetnik Anton Svetek kot ravnatelj Mestne hranilnice, so trajali do 28. maja 1902, ko se je sklenila med društvom »Narodni dom« in Mestno hranilnico pogodba: Društvo »Narodni dom« je prejelo od Mestne hra¬ nilnice posojila K 140.000, K 40.000, K 60.000 in na¬ merava vzeti še v upravnega odbora seji Mestne hra¬ nilnice dne 28. februarja 1902 dovoljeno posojilo v znesku K 30.000. Ta posojila so razen zadnjega zastavno pravno za¬ varovana na zemljišču, na katerem stoji društveno poslopje enakega imena z zraven spadajočim vrtom. Od prvih treh posojil ima društvo plačevati te-le polletne anuitete: K 3360, K 960, K 1440, a od zad¬ njega posojila K 720. Da se bodo te anuitete redno plačevale iz dohodkov društvenih poslopij in vrta kakor tudi iz prispevkov udov društva »Narodni dom« in morebitnih drugih prostovoljnih prispevkov, naj izvirajo ti iz katerega¬ koli naslova, in da se bo odplačevalo, če bo v ta na¬ men preostajalo kaj denarja, še tudi kaj več na glav¬ nico četrtega posojila, nego znaša v vsakokratni pol¬ letni anuiteti obsežena amortizacijska kvota, prepušča društvo »Narodni dom« svoje zemljišče z na njem stoječimi poslopji kakor tudi vse dohodke z inventar¬ jem vred v upravo Mestni hranilnici in se odreka od 1. julija 1902 dalje za tako dolgo, dokler ne bo po¬ plačano četrto posojilo, vsakršnemu razpolaganju z dohodki zemljišča s poslopji vred kakor tudi iz dru¬ gih doneskov. če dohodki ne bodo dosegali vsote predpisanih anuitet, se bodo zaračunali na vsa štiri posojila po razmerju posojilnih glavnic. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema to ponudbo in bo izvrševala upravo po posebnem upravitelju, ki ga voli ravnateljstvo Mestne hranilnice v seji, h ka¬ teri se ima poklicati tudi zastopnik društva »Narodni dom«. Ta ima pri tej seji glede imenovanja upravi¬ telja kakor tudi glede njegovega honorarja pravico glasovanja. Stroški za upravnika gredo na račun »Na¬ rodnega doma«. Pogodba odreja nato pravice in dolžnosti upravi¬ telja, ki ga sme Mestna hranilnica vsak čas zopet od¬ staviti. Za prvega upravitelja imenuje Mestna hra¬ nilnica sporazumno z društvom »Narodni dom« člana ravnateljstva c. kr. računskega nadsvetnika Antona Svetka. Izmed nadaljnjih določb je bila važna naslednja: Ko opusti Mestna hranilnica prisilno upravo, se ima izvršiti končni obračun na podlagi kvartalnih, po upravniku podanih in po njem odobrenih računov, ki se morajo-smatrati za društvo »Narodni dom« kot pravilni. Ta obračun se mora izvršiti skupno z ravna¬ teljstvom Mestne hranilnice in s tremi zastopniki društva »Narodni dom«. Ako pa bi pri tem končnem obračunu nastali spori, ima razsoditi razsodišče, ob¬ stoječe iz treh razsodnikov, od katerih voli enega odbor društva »Narodni dom«, ostala dva, od katerih mora biti eden izven obeh institucij in je predsednik razsodišča, pa Mestna hranilnica. Obravnavati imajo po predpisih civilno - pravnega zakonika. Proti raz¬ sodišču nimata pogodbenika nobenega priziva. Mestna hranilnica ima pravico opustiti upravo, ka¬ dar bo hotela. Pravice Mestne hranilnice, izvirajoče iz dolžnih pisem, pa ostanejo nedotaknjene. S to pogodbo je prišel Narodni dom pod sekvester z najširšimi pravicami. Nade, ki so jih gojili pogodbeniki, da se bodo, dru¬ štvene gmotne razmere s prostovoljno upravo popra¬ vile, se niso uresničile. Dohodki Narodnega doma so bili tudi poslej kaj pičli, kar dokazuje spomenica upravitelja Svetka, razmnožena in razposlana na vse odbornike društva »Narodni dom« in Mestne hranil¬ nice dne 16. maja 1911. Spomenica podaja obenem zgodovino Narodnega doma od 1. 1902. do 1911. in je tudi s tega stališča zelo zanimiva. KRONI K A 291 Najprej našteva najemnike Narodnega doma, ki so takrat bili: restavrater Emil Kržišnik, Slovensko tr¬ govsko društvo »Merkur«, Telovadno društvo »Sokol«, Narodna čitalnica. Slovensko planinsko društvo, Pev¬ sko društvo »Slavec« in Pevsko društvo »Ljubljanski zvon«. Mimo tega imata od Narodne čitalnice v pod¬ najemu nekaj njenih prostorov Družba sv. Cirila in Metoda in Zveza sokolskih društev. Najemnine, vštevši 5% vodarino, 4%, oz. 2% go- staščine in 3%. prispevek za razsvetljavo veže, stop¬ nic in hodnikov, plačujejo vsi najemniki skupaj K 6756 80. To so stalni dohodki, s katerimi sme ra¬ čunati uprava Narodnega doma. Stalni stroški pa zna¬ šajo K 387771, tako da ostane letno le K 2879 09. Ta vsota je na razpolago za pokritje vseh tekočih stroškov, za vzdrževanje glavnega poslopja, arene in vrta, torej za zidarska, krovska, kleparska, ključavni¬ čarska, steklarska, mizarska, pečarska, vrtnarska de¬ la in popravila, za popravo električne instlacije in vo¬ dovoda, za razsvetljavo veže, stopnic in hodnikov, za vzdrževanje in popolnitev inventarja in za druge male potrebščine. Za sedaj se je s to vsoto za silo že še izhajalo, a v bodoče ne bo šlo več. Kajti poprave na poslopju in areni povzročajo od leta do leta večje stroške in to ne le radi običajne obrabe, temveč še bolj radi ne¬ katerih hib. Tako je n. pr. ob Blehveisovi cesti vodna žila, ki je predlanskem udrla na mnogih krajih skozi zid in celo iz tal v hišnikovo stanovanje. Društvo je, odzivajoč se svojemu namenu, pač se¬ zidalo poslopje in njegove notranje prostore tako ure¬ dilo, da so porabljivi v društvene namene, pri napravi stavbnega načrta in programa, mislim, pa se ni dosti upoštevalo vprašanje rentabilitete. Najbrž se je raču¬ nalo na požrtvovalnost slovenskega naroda, ki bi kakor spočetka za zgradbo tudi še pozneje k stroškom vzdrževanja Narodnega doma prispeval prostovoljne zneske. Zanimanje in veliko prvotno navdušenje pa je takoj ponehalo, ko se je postavila monumentalna narodna zgradba in prostovoljni prispevki so usahnili, ko se je dogovorno z Mestno hranilnico uvedla prostovoljna uprava po posebnem upravitelju. Najbrž je zavladalo mnenje, da bo odslej hranilnica pokrivala vzdrževalne stroške, kar pa ta po svojih pravilih ne more in ne Odkar sem prevzel posle upravitelja, to je že skoraj devet let, Narodni dom prav za prav le životari. Obračam vso svojo skrb in trud za to, da zadostim po pogodbi začrtani mi nalogi in smelo trdim, da se mi je to doslej kolikor toliko posrečilo. Bojim se pa, da v bodoče upraviteljstvo tej nalogi ne bo več kos, in sicer iz enostavnega razloga, ker se Narodni dom s svojimi dohodki ne bo mogel več vzdrževati. Večje dohodke bi bilo iskati le v zvišanju najemnin. A to zvišanje bi moralo biti prav izdatno, ker, kakor znano, odpade od poviška več kakor tretjina na davke in doklade in le dve tretjini v korist hišnega posestnika. V Narodnem domu bivajoča društva, katerih večina se itak bori s finančnimi težavami, pa bi bila s tem občutno prizadeta in bi najbrž ne zmogla povišane najemnine. Anton Svetek Franc Pretnar Nedvomno se bliža Narodni dom gospodarski krizi. To preprečiti je sveta dolžnost slovenskega naroda, oz. odločilnih činiteljev. Po mojem mnenju bi se dala ta kriza na najlažji način preprečiti, ako bi Mestna hranilnica prevzela Narodni dom v svojo last proti temu, da odpiše svoje na posestvu društva »Narodni doma vknjižene terjatve, ki znašajo K 272.61k'66 ter da prevzame posestvo za vrednost v višini teh terjatev. Potem bi Mestna hranilnica lahko kaj storila za vzdr¬ ževanje in izboljšanje poslopja ter v poznejših letih polagoma amortizirala v njem investirani kapital. Kako bi se naj ta transakcija izvedla, je stvar med¬ sebojne pogoditve med društvom »Narodni dom« in Mestno hranilnico. In naj se ukrene že to ali pa kaj drugega, ukreniti se mora nekaj v bližnji bodočnosti, da ne bo Narodni dom obvisel v zraku in da ne postane sčasoma na¬ rodna razvalina. Za nevzdržno stanje Narodnega doma se je začela zanimati več mesecev pozneje nadzorstvena oblast. Dne 27. novembra 1911 je naslovila takratna c. kr. deželna vlada za Kranjsko na ravnateljstvo Mestne hranilnice to-le pismo: Z razpisom dne 9. novembra 1911 je opozoril de¬ želni odbor kranjski mestni magistrat v Ljubljani na to, da dolguje društvo »Narodni dom« v Ljubljani Mestni hranilnici ljubljanski večjo vsoto, ne da bi do¬ bivala hranilnica kake obresti in da je naravno, da je s tem oškodovana tudi mestna občina ljubljanska. Glege na ta razpis deželnega odbora je naprosil mestni magistrat ljubljanski s poročilom dne 13. no¬ vembra t. 1. deželno vlado, da ona to zadevo preišče in obvesti o dejanskem stanju mestni magistrat. Cenjeno ravnateljstvo se zato vabi, da odgovori na naslednja vprašanja: 1. Kdaj je bilo izdano društvu »Narodni dom« prvo posojilo in koliko? 2. Od kdaj se ne plačujejo obresti in koliko je po¬ sodila Mestna hranilnica še pozneje, da se pokrijejo obresti? 3. Koliko donaša Narodni dom sedaj pod sekve- strom in koliko ima stroškov? 4. Koliko je prejela in če je sploh kaj prejela Mestna hranilnica na račun kapitala in posebej na 292 KRONIKA račun obresti in kako misli priti do povračila inve¬ stiranega kapitala? 5. Je li to posojilo z intabulacijo zavarovano? 6. Na čigavo ime je poslopje Narodni dom v zemlji¬ ški knjigi vpisano? Temu poročilu naj cenjeno ravnateljstvo priloži vse akte, ki se tičejo tega posojila. C. kr. deželni predsednik: Schwarz. Tako o Svetkovi spomenici kakor o dopisu c. kr. deželene vlade ravnateljstvu Mestne hranilnice je raz¬ pravljal upravni odbor društva »Narodni dom« na izredni seji 12. decembra 1911 pod predsedstvom ce¬ sarskega svetnika Murnika. Referiral je upravitelj Svetek: Upravni odbor se je sklical, da se zedini o dnevnem redu bodočega občnega zbora in o popolnitvi odbora. Govorniku je znano, da je vladi mnogo do tega, da se spravijo društvene zadeve v red, sicer da bo vlada društvo razpustila. Preden se pa to zgodi, je vendar boljše, da odbor in občni zbor sama sklepata, kaj naj se z društvom zgodi, ali naj se razide ali naj še na¬ dalje obstoji. Da vlada resno misli, dokazuje njen dopis na Mestno hranilnico. Ta dopis se tiče sicer v prvi vrsti Mestne hranilnice, je pa vendar obenem resen apel na društvo samo. Skupni dolg je znašal pri hranilnici K 280.000 in se je potem zmanjšal na K 274.000. Sedaj pa ostaja neizpremenjen, ker so stroški društva večji od dohodkov in je treba pri¬ manjkljaje odpisovati. Tako ne more več iti dalje in je treba storiti odločilne korake, še vedno je na sta¬ lišču spomenice in predlaga odboru, da isto nasvetuje tudi občnemu zboru. Drugega izhoda ni, nego da se Narodni dom ponudi v last Mestni hranilnici z vsemi bremeni, ki so na njem. Do odpisovanja dolgov na obrestih je upravni odbor hranilnice opravičen zaradi odborovega sklepa z dne 1904, 1 ki je bil uveljavljen. Priporoča svoj nasvet in prosi, da se izvolita dva re¬ vizorja, ki naj bi pregledala vse račune. Po kratkem razgovoru so odborniki pritrdili na¬ svetu upravitelja Svetka in ga pooblastili, da poroča na občnem zboru. Za občni zbor se je določil petek 22. decembra, če pa ne bi bil sklepčen, se je določil izredni občni zbor dne 9. januarja 1912, ki bo sklep¬ čen ob navzočnosti vsakršnega števila deležnikov. Sklep občnega zbora je potem sporočiti upravnemu odboru Mestne hranilnice, ki ga bo, če ga sprejme, predložil deželni vladi, če ga bo vlada zavrgla, bo na¬ stopila hranilnica potem rekurzno pot. Sprejet je bil tudi še predlog odbornika Rohrmana, da se sklepi občnega zbora ne bodo objavili v časo¬ pisih, ker bi to stvari le škodovalo. Medtem je dne 29. decembra 1911 odgovorila Mest¬ na hranilnica deželni vladi na njen dopis dne 27. no¬ vembra. Mestna hranilnica našteva najprej posojila društvu »Narodni dom«, med njimi peto posojilo iz 1. 1905. v znesku K 10.000. 1 Točno po zapisniku! Z novim posojilom so se poravnale obresti in za¬ mudne obresti, in to glede prvega posojila K 140.000, se je dovolilo posojilo K 30.000 1. 1902. Narodni dom donaša na leto skupaj K 8722 96. Med stroški so navedeni: stalni stroški K 392424, preha- jalni K 186616 in spreminjajoči se stroški povprečno K 2980 76 na leto, tedaj skupaj K 8771 16.2 Ako se primerjajo stroški z dohodki, je razvidno, da se Narodni dom s svojimi dohodki komaj vzdr¬ žuje, ne da bi preostajal od dohodkov kak znesek za plačevanje hipotekarnega dolga in obresti, in to od 1. 1907 dalje. Prejšnja leta so bili stroški precej manjši zaradi 121etne davčne prostosti, lOletne pro¬ stosti pristojbinskega namestka, zaradi manjše pri¬ stojbine za vojaško nastanjevanje itd., največ pa za¬ radi manjših izdatkov za vzdrževanje poslopja. Čim bolj se.stavba stara, tem večji so stroški za njeno vzdrževanje. Na drugi strani pa so bili dohodki mnogo večji. Zlasti so dohajali prejšnje čase v precej obilni meri prostovoljni prispevki in darila, ki so sedaj ma¬ lone docela usahnila. Mestna hranilnica je doslej prejela od Narodnega doma na račun svojih terjatev, in sicer na glavnici K 598534, na obrestih in zamudnih obrestih pa K 77.061T9. Glavnica vseh posojil znaša torej še K 274.614 66. Do povračila investiranega kapitala misli hranil¬ nica priti, če ne drugače, s prisilno prodajo. Prisilno postopanje bi seveda povzročilo velik odpor pri ob¬ činstvu slovenske narodnosti, ki ve ceniti vzvišeni, občekoristni in kulturni pomen društvene hiše, kakor je Narodni dom v Ljubljani. Ker pa ima Mestna hra¬ nilnica ogromno večino denarnih vlog ravno od tega občinstva, bi prestrogo postopanje pri izterjavanju ne bilo umestno in je torej treba previdnosti. Zlasti v sedanjih časih bi se prisilno postopanje ne priporo¬ čalo tudi glede na dejstvo, da vrednost sveta, na ka¬ terem stoji Narodni dom — in tega je 6478 m 2 — za¬ radi zazidovanja kompleksa prejšnjega vojaškega oskrbovališča ob Dunajski in Franca Jožefa cesti rase od dne do dne. Izključeno pa tudi ni, da bi prej ali slej Narodnega doma ne prevzela kaka gmotno bolj podprta narodna korporacija, ki bi bila zmožna točneje poravnati ter¬ jatve Mestne hranilnice. V upravnem odboru Mestne hranilnice prevladuje mnenje, da bi bila rešitev tega vprašanja najboljša ta, da društvo »Narodni dom«, odstopi Mestni hranilnici ljubljanski proti kompenzaciji njenih terjatev v last vse svoje premoženje, obstoječe iz stavbe, stavbišča, vrta in inventarja. Večji del vrta bi se lahko parce- liral za stavbišča, odprodal in z izkupičkom pokril del dolga. Iz poslopja in ostalega dela sveta pa bi se z majhno preureditvijo lahko dosegla večja rentabi- liteta. Vsa posojila so z intabulacijo zavarovana. V zemljiški knjigi je poslopje vpisano na ime Dru¬ štvo »Narodni dom« v Ljubljani. Dolga ni drugega vknjiženega kakor samo že omenjena posojila. 2 Te številke se razlikujejo od onih v Svetkovi spome¬ nici! MATEVŽ LANGUS, PODOBA PRIMČEVE JULIJE KRONIKA 293 Dne 22. decembra sklicani občni zbor društva »Na¬ rodni dom« je bil zaradi preslabe udeležbe nesklepčen, zato je bil sklican dne 9. januarja 1912 izredni občni zbor, na katerem se je zbralo 16 društvenikov z 49 glasovi. Izrednemu občnemu zboru je predsedoval podpred¬ sednik ces. svetnik Murnik, glavno poročilo pa je imel v smislu odborove seje 12. decembra 1911 ravnatelj Svetek: »Upravni odbor me je pooblastil, da naj na občnem zboru poročam v imenu tajnika in blagajnika, ker mi kol dolgoletnemu upravitelju Narodnega doma mo¬ rajo biti najbolj znane razmere in dogodki zadnjih deset let, odkar ni bilo rednega občnega zbora ... Kolikor mi je znano, dosedaj še niso bili odobreni od občnega zbora računski zaključki za leto 1901. do 1910. Zatorej poročam ...« Upravitelj Svetek je nato prebral računske zaključ¬ ke in poudarjal, da se je kot upravitelj potrudil sto¬ riti v prilog Narodnega doma, kolikor je bilo mogoče. Noče ponavljati vseh dejstev, ki jih je navedel že v spomenici, pač pa ponavlja in priporoča izrednemu občnemu zboru svoj nasvet, da si društvo »Narodni dom« najbolj pomaga iz zagate, če ponudi Mestni hranilnici hišo v last proti temu, da se odpišejo zanj vsa na njem vknjižena bremena ter da se naprosi upravni odbor Mestne hranilnice, naj izposluje pri de¬ želni vladi pritrdilo temu aranžmaju. »Vidi se, da so se celo oblastva jela zanimati za to narodno napravo. Zakaj bi tega ne storili tudi tisti krogi, ki so sezidali monumentalno zgradbo, dru¬ štveno hišo, ki ima tako velik pomen za nas Slovence.« Končno pristavljam, da ima društvo »Narodni dom« živečih udov še 87 s 179 glasovi, umrlo pa jih je 72. Med njimi imenujem osobito dolgoletnega pred¬ sednika dr. Karola Bleiweisa-Trsteniškega.« Pri razpravi o Svetkovem poročilu je odbornik Plantan predlagal, da se vsi računski zaključki odobre in da se sprejme nasvet poročevalca navzlic določbi § 15 društvenih pravil, novi odbor pa pooblasti, da sklep izvrši. Plantanov predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah so bil izvoljeni: za predsednika notar Plantan, za odbornike S. Bonač, O. Dolenec, J. Duffe, I. Hribar, E. Lah, Fr. Mally, M. Pleteršnik, V. Rohr- mann, F. Souvan, dr. J. Stare in J. Lenče. Zastopnik Matice R. Perušek. Pri konstituiranju je bil izvoljen za podpredsednika dr. J. Stare, za tajnika E. Lah in za blagajnika V. Rohrmann. Nekaj dni pozneje, dne 14. januarja 1912, se je že obrnil društveni predsednik notar Plantan s posebno vlogo na Mestno hranilnico in ji ponudil v last Na¬ rodni dom. Iz te vloge izvemo, da »najemnine žalibog niso za¬ doščale, da bi se mogle plačevati obresti in anuitete hipotekarnih posojil, to pa zaradi tega ne, ker je Narodni Ljubljani 294 KRONIKA društvo imelo nesrečo z oštirji v gostilni Narodnega doma: oštirji niso plačevali najemnine in zato tudi niso imeli dolgo časa gostilne v najemu. 1 2 Zaradi vedne menjave gostilničarskih najemnikov pa se je občin¬ stvo odvadilo gostilne. Tudi društva, ki se danes zaradi velike konkurence borijo za obstoj, so vedno prosila in zniževala najem¬ nino in vse to je povzročilo, da niso dohodki Narod¬ nega doma pokrivali rednih izdatkov, obresti in amor¬ tizacije. Ker ne dosegajo dohodki višine izdatkov, je bil na občnem zboru dne 9. januarja t. 1. sprejet sklep, da se neglede na določbe § /5 al. 2, 2 ki prodajo Na¬ rodnega doma prepovedujejo in ker ni mogoče misliti na odplačilo dolgov, pooblašča predsedstvo upravnega odbora, da ponudi Narodni dom z vsemi nepremični¬ mi in premičnimi pritiklinami Mestni hranilnici ljub¬ ljanski, da ga kupi za skupno vsoto svojih posojilnih terjatev v znesku K 274.61i'66 in takoj prevzame v posest in last. Društvo Narodni dom izraža obenem svoje prepri¬ čanje — zahtev pač ne more v tem pogledu staviti 3 — da bo tudi Mestna hranilnica kot lastnica Narodnega doma po možnosti skrbela za to, da se Narodni dom ohrani svojemu namenu, za katerega je bil zgrajen, torej kot zavetišče za narodna društva, ki služijo omiki, znanosti in družabni zabavi.« Po vsem tem je bilo pričakovati, da bo postala Mestna hranilnica lastnica Narodnega doma. To pa se ni zgodilo radi tega, ker ni deželna vlada poslala nikake rešitve na vlogo Mestne hranilnice 29. de¬ cembra 1911. 4 * Dne 31. marca 1912 je prevzel upravo Narodnega doma novi upravitelj profesor Josip Reisner, član hra- nilnične uprave, ki ga je prav tako imenovala za upra¬ vitelja Mestna hranilnica ljubljanska. Pod njim je novi asanacijski načrt počival. Potem je prišla sve¬ tovna vojna, ki je prizadejala Narodnemu domu 1 Upravitelj Svetek je navajal v svojem poročilu na iz¬ rednem občnem zboru 9. januarja 1912 naslednje restav- raterje od 1. 1902. do 1912.: Ludovika Masaryka, Ivana Kendo, Andreja Bogoviča in Emila Kržišnika. Glede višine letne najemnine je bil restavrater na tretjem mestu, ker je plačeval K 1080'40, dočim sta Narodna čitalnica K 2016 in Sokol K 1792. 2 Ker so bile določbe § 15 velikega pomena za zgodo¬ vino Narodnega doma po svetovni vojni, jih v celoti na¬ vajam : § 15. Če so vsi dolgovi poplačani in deleži popolnoma amor¬ tizirani, se drutvo razide in vse društveno imetje postane lastnina Matice Slovenske v Ljubljani pod temi pogoji: 1. da Narodni dom ne bo nikoli svojemu, v teh pravilih izrečenemu namenu odtegnjen; 2. da se ne sme Narodni dom prodati ali obremeniti. Te dolžnosti se imajo pri prepisu vknjižiti. 3. Da Matica Slovenska polovico dohodkov zase obrne, drugo polovico pa za to, da napravi ustanove za slovenske dijake, umetnike in pisatelje. 3 Zakaj ne? 4 Tako je vsaj poročal upravitelj Fran Pretnar na seji odbora Narodnega doma 10. aprila 1918. ogromno škodo. 3 Sprva je vojaštvo zasedlo le areno in telovadnico, dne 31. maja 1915 pa tudi veliko dvo¬ rano in stranske prostore, dne 15. oktobra istega leta pa sploh vse prostore razen hišnikovega stanovanja, gostilniških prostorov in gostilniškega stanovanja. Odškodnina za vojaško nastanitev je bila minimalna. Spomladi 1. 1918. — tedaj še prej, preden se je kon¬ čala svetovna vojna — se je raznesla govorica, da misli predsednik notar Plantan prodati Narodni dom. Za te govorice se je posebno zanimal takratni župan dr. Ivan Tavčar, ki si je dal po upravitelju Franu Pretnarju predložiti društvena pravila in seznam de¬ ležnikov. Na njegovo vzpodbudo se je sklical že 6. aprila 1918 občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: za predsednika odvetnik in državni poslanec dr. Vla¬ dimir Ravnihar, za odbornike dr. J. Ažman, dr. J. Kavčnik, dr. J. Kersnik, A. Lilleg, V. Meden, A. Pra¬ protnik, A. Šarabon, Janko Bleiweis vitez Trsteniški, J. Breznik, dr. F. Novak in A. Peruzzi. Zastopnik Sl. Matice dr. Albert Kramer.® Prva seja novega odbora, ki si je nadel nalogo, da sanira finančni položaj Narodnega doma in da do¬ končno uredi svoje razmerje do Mestne hranilnice ljubljanske, je bila sklicana 10. aprila. Na njej so bili izvoljeni: za podpredsednika Andrej Šarabon, za taj¬ nika dr. Josip Ažman in za blagajnika Avgust Pe¬ ruzzi. Na nasvet upravitelja Pretnarja se je volil še gospodar. Zanj je bil izvoljen dr. Janko Kersnik. Situacijsko poročilo na tej seji je podal upravitelj Fran Pretnar. Poleg že znanih dogodkov je omenil, da je za upraviteljem prof. Reisnerjem, ki je bil od¬ poklican k vojakom, prevzel on upraviteljstvo in sicer 14. julija 1914. 7 Dolga ima društvo K 274.61466, v zadnjih štirih letih je bilo prebitka K 10.730 02, tekoče leto pa znaša prebitek K 379348, skupaj K 14.523'50. Ker je bilo 1. januarja 1914 gotovine K 1369T9, znaša danes vsa gotovina društva »Narodni dom« K 15.892'69. V Narodnem domu so sedaj nastanjeni: računski kontrolni oddelek c. kr. soške fronte, vlakovodje in strojevodje ter drugi nastavljenci C. kr. priv. južne železnice, restavrater Emil Kržišnik s svojo družino in hišnik Fran Pečnikar. Ta ima prosto stanovanje, Kržišnik plačuje letne najemnine z dokladami vred K 1080'40, železnica je do 31. januarja 1918 plačevala povprečno K 6'60 na dan, vojaštvo pa od 1. januarja 1917 do 29. januarja 1918 po K 20'— na dan, prej pa po K 18'32, nekaj časa pa le K 16'—. Nastanitvene pristojbine od 30. januarja t. 1. še niso odmerjene. Južni železnici so se od 1. februarja t. 1. dalje zvišale nastanitvene pristojbine na dnevno 10 K, a stvar še ni končno rešena. B Škoda na stavbi in na inventarju, povzročena po vo¬ jaštvu, je bila na koncu 1. 1918. komisijsko cenjena nizko na K 89.518'82 in prijavljena mestnemu gospodarskemu uradu. Navzlic raznim urgencam se ta škoda Narodnemu domu do danes še ni povrnila. 8 Dr. Kramer je bil zastopnik Slov. Matice v odboru društva »Narodni dom« do 10. decembra 1920. Zastopnik je nato bil trgovec Josip Kramar iz Celja. 7 Fran Pretnar je ostal upravitelj do 20. novembra 1925. KRON I K A 295 Na naslednjih sejah so se oddajale v najem izpraz¬ njene sobe raznim društvom in se je tudi mnogo razpravljalo o popravilih Narodnega doma. Na seji dne 6. avgusta 1918 je poročal g. Avgust Praprotnik, da ve za podjetnika, ki bi dal za Narodni dom pol milijona kron in bi se zavezal s posebno po¬ godbo, da pusti narodna društva, ki so sedaj v Na¬ rodnem domu, za vedno v njem. Gostilno in kavarno pa bi kupec vodil sam. Kljub ugodni ponudbi je odbor sklenil, da ne bo prodal Narodnega doma. Prav tako, da ne bo jemal strank na stanovanje in da se v tem oziru ne bodo izvršila nobena popravila. Sklenjeno je bilo tudi še, da se pošlje Mestni hranilnici dopis, v katerem se jo naprosi, naj sporoči odboru, koliko znaša njena ter¬ jatev na glavnici in na tistih obrestih, katerih plačilo bi brezpogojno zahtevala. Medtem se je začela c. kr. deželna vlada že zopet zanimati za dolgove društva »Narodni dom«. Na od- borovi seji dne 17. septembra 1918 se je prebral dopis deželne vlade ravnateljstvu Mestne hranilnice. V do¬ pisu vabi vlada ravnateljstvo, da »čim prej poroča, ali se je razmerje društva »Narodni dom« do Mestne hranilnice glede dolgov že uredilo. Naznani naj se tudi, ali se plačujejo tekoče obresti hipotekarnih po¬ sojil, oz. ali so se zapadli zneski vknjižili, da ne za¬ starajo. Cenjeno ravnateljstvo se vabi, da ukrene vse, da ne bo hranilnica trpela škode radi zastaranja za¬ padlih obresti.« Po daljšem posvetovanju se je skle¬ nilo, naj vloži dr. Ažman prošnjo na upravo Mestne hranilnice za odpis več kot tri leta zaostalih obresti. Nov moment je nastopil z dopisom Mestne hranil¬ nice dne 29. novembra 1918. Mestna hranilnica je sporočila društvu, da znaša njegov dolg še vedno K 274.614 66, zaostale obresti pa nad K 190.000. Oba ta zneska naj se poravnata v teku treh tednov. »A ko bi cenjenemu odboru v navedenem roku ne bilo mo¬ goče poravnati zaostankov, bi bila hranilnica priprav¬ ljena prevzeti Narodni dom, kakor leži in stoji, v svojo last proti temu, da se njena terjatev kompen¬ zira z vrednostjo Narodnega doma s pritiklinami vred in proti temu, da društvenikom, ki so plačali deleže po Ii 200 '—, izplača te deleže v gotovini, ako bi jih zahtevali. Hranilnica bi se tudi pravnoveljavno obvezala, da se Narodni dom za večne čase ohrani namenu, za ka¬ terega je bil sezidan. Na ta način bi Narodni dom prešel v trdne in zanesljive roke ter bi po primerni prezidavi še v veliko večji meri služil narodnim in umetniškim namenom, kakor je dosedaj. Na prostoru, kjer stoji trhel vrtni paviljon, bi se pa zgradila ve¬ lika moderna stanovanjska hiša, s čimer bi se izdatno odpomoglo občutnemu pomanjkanju stanovanj.« V odgovor na ta dopis se je dne 3. februarja 1919 poslala Mestni hranilnici vloga, v kateri je odbor dru¬ štva »Narodni dom« ugotovil: »Sedanji odbor društva »Narodni dom« hoče do¬ vesti v njega gospodarstvo ravnovesje in prosi zato tudi Vas podpore v tem smislu, da ugotovite naš dolg pri Vas s stanjem dne 1. maja t. 1. na ta način, da prištejete h glavnicam samo še triletne zaostale še neplačane obresti. S tem nam več kot triletne zaostale še neplačane obresti popustite. To storite tem lažje, ker Vam po postavi hipotekarna varnost za več kot triletne obresti na noben način ne gre in je skoraj gotovo, da pri danem dejanskem položaju radi zasta¬ ranja teh več kot triletnih obresti sploh terjati ne bi mogli. Tako ugotovljen dolg se podpisano društvo zaveže pri Vas redno obrestovati in amortizirati, eventualno ga na Vašo željo tudi valuta 1. maja 1.1. takoj plačati. Z istim dnem prosimo, da Vaša uprava preneha in da preide gospodarstvo z našim premoženjem po¬ polnoma v naše proste roke.« Naknadno je dne 2. aprila 1919 poslalo društvo »Narodni dom« Mestni hranilnici vlogo, v kateri je pojasnilo, da je zvišalo najemnine do skrajne višine, da pa bi znašala celoletna najemščina le K 18.570. S tem zneskom ne bo moglo kriti sedaj potrebnih in dragih popravil, ki so nujna za vzdrževanje hiše, dav¬ kov in še obrestovati višjo dolgovano glavnico kot K 300.000. »če nam ne dovolite, da ugotovimo naš dolg pri Vas s 1. majem t. 1. z zneskom K 300.000, ne bomo mogli shajati in v doglednem času bosta dru¬ štvo in hiša na istem stališču kakor danes. Zato vljudno prosimo, da nam omogočite urejeno poslo¬ vanje in nadaljnji obstoj s tem, da nam vse neplačane obresti odpišete tako, da Vam ostanemo s 1. majem t 1. dolžni na glavnici in obrestih vred skupno znesek K 300.000. Ta znesek smo Vam pripravljeni, tudi va¬ luta navedenega dne, takoj plačati.« Na ti dve vlogi je Mestna hranilnica dne 2. maja 1919 odgovorila, da je upravni odbor hranilnice skle¬ nil ugoditi prošnji društva »Narodni dom« v toliko, da se hranilnica zadovolji s plačilom dolžne glavnice in s 4 % triletnimi obrestmi v skupnem znesku K 307.570 valuta 1. maja t. 1., s pridržkom, da pri¬ trdita sklepu upravnega odbora občinski svet in dr¬ žavna oblast. Res je ta sklep potrdil ljubljanski občinski svet v seji 24. junija 1919, deželna vlada za Slovenijo, pover¬ jeništvo za notranje zadeve, pa 26. avgusta 1919. Društvo »Narodni dom « je nato 20. junija 1921 pla¬ čalo vso glavnico v znesku K 27i.61i‘66 ter zahtevane i% obresti K 60.29.V1i, skupaj K 33i.90780. 1 1 Dolg je plačala prav za prav Kmečka hranilnica in je s tem postala upnica namesto Mestne hranilnice. 296 KRONIKA OB PETSTOLETNICI NOVEGA MESTA L. 1865. J A N K O JARC (Prispevki k zgodovini narodnega preporoda na Dolenjskem.) (Konec.) Malodušje, s katerim je dopisnik A. R. zaključil svoj dopis dne 6. oktobra 1863., pa je kmalu skopnelo. Da odvrne od sebe nevoljo meščanov, ki si jo je na¬ kopal s svojimi nesrečnimi napadi na gimnazijo (cf. Kronika II. str. 54 ss.), in da pozornost meščanov po¬ novno obrne na razmere v novomeški mestni hiši, je napisal obširno poročilo o poteku seje občinskega za¬ stopa, ki se je vršila 14. oktobra 1863. Za sejo je vladalo med meščani dosti veliko zani¬ manje, saj je bilo na dnevnem redu vprašanje ukini¬ tve višje gimnazije, potem vloga meščanov na občin¬ ski odbor z vprašanjem, kako daleč je že dospelo razpravljanje o predlagani jubilejni loteriji in z njo Novomeika stara gimnazija - sedaj vojainica Foto: Msgr. dr. C. Ažman zvezani deputaciji na Dunaj, ki so jo meščani gotovo vložili na osebno iniciativo dopisnika A. R. in s tem dokazali, da njegov bobneči ogenj v stolpcih Laib. Ztg. vsaj pri njih ni zgrešil svojega cilja, če ga je že na rotovžu. Vedelo pa se je, da bodo na isti seji raz¬ pravljali tudi o novi razdelitvi posojil iz vsote, ki jo je občina prejela za prodane hraste v Rasnem. To razdeljevanje posojil je meščane zanimalo vsaj toliko kot reševanje njihove vloge o jubilejni loteriji, ker je bilo ravno podeljevanje posojil v juliju takšno, da občinskemu odboru med občani gotovo ni prido¬ bilo simpatij: za razpoložljivih 3.000 fl. se je pote¬ govalo šest prosilcev in' želelo posojila v višini 7.000 fl, odbor pa je dovolil samo trem posojilo, pač pa ga dal v višini 1.050 fl tudi občinskemu svetovalcu J. Pol¬ laku, ki zanj vsaj formalno prošnje sploh vložil ni. Tako postopanje je seveda moralo vzbuditi neza¬ dovoljstvo v meščanstvu, katerega so ravno v tem času trle skrbi za obstoj višje gimnazije, ki je v gospodar¬ skem oziru pomenil za nje važno postavko. Zato so tudi z razumljivim zanimanjem zasledovali razvoj loterijskega vprašanja, verujoč, da jim njega srečna izvedba prinese morda le kake materialne koristi. Ko je bila torej 14. oktobra 1863. olvorjena seja občinskega sveta, ji je prisostvovalo tudi mnogošte¬ vilno občinstvo, da na lastna ušesa čuje, kaj in kako mislijo sklepati o teh, zanj tako .važnih vprašanjih, kar je A. R. seveda tolmačil, »da vlada med našim meščanstvom čisto zdrav duh, ki ga je treba samo zbuditi in na pravo pot usmeriti, da se združen krepko dvigne, če je treba podpirati ali čuvati čast in koristi mesta « Potem, ko je bila na že znani način (Kro¬ nika II. 59) odpravljena točka o gimnaziji, je bila prebrana »od večih tukajšnjih meščanov in občanov« vložena interpelacija o stanju vprašanja jubilejne lo¬ terije, na katero je občinski odbor odgovoril s slede¬ čim sklepom: »Z ozirom na dejstvo, da se je visoki državni zbor šele pozno sestal, pri izvolitvi članov deputacije pa je bil mišljen čas odhoda ob njega glavnem zaseda¬ nju, — zakaj občinski odbor more le ob dejanski in vodeči podpori gg. deželnih in državnih poslancev upati na ugoden uspeh prošnje pri cesarju, — in z ozirom na dejstvo, da je bilo v času, ki je od pričetka zasedanja že potekel, gg. članom deputacije zaradi nujnega, nagorhiljenega in neodložljivega poljskega in ostalega poklicnega dela oditi nemogoče, v sedanji pozni jesenski dobi pa večini gg. članov zdravstveno stanje ne dopušča, da bi se odpravili na tako dolgo pot: K R O H I K A 297 Občinski odbor, tembolj zaradi nadaljnjih tehtnih okolnosti, da so gg. člani deputacije izjavili, da sami iz svojih sredstev poravnajo velike potne stroške, radi česar občinski odbor na nje ne samo nobene sile in pritiska izvajati ne sme in ne more, temveč jim mora on kot vsa občina še hvalo vedeti, soglasno za utemeljeno ima, da odhod deputacije za to pot odgodi, vendar pa ta čas za imenovanje stal¬ nega odbora izrabi, ki naj vse priprave vodi, oziroma določi datum, oskrbuje korespondenco in poročanje, predvsem pa izdela prošnjo na cesarja. V odbor so imenovani: dosedanji gg. člani deputa¬ cije in g. Lehman.« Na predlog odbornika in sod. svet. Zhubra — po A. R.-u tudi ene redkih prosvitljenih glav novome¬ škega občinskega sveta — je bilo sklenjeno, da ome¬ njeni sklep objavijo na občinski deski, kjer naj se v bodoče objavljajo izvlečki sejnih zapisnikov sploh. Ko pa bi se imele obravnavati prošnje za podelitev posojil, je odbornik A. pl. Lehmann, ki ga je A. R. že nekajkrat imenoval glavo opozicije, stavil formalni predlog, da se ta točka ne obravnava, ker ni bila v smislu občinskega zakona predhodno najavljena, žu¬ panov »centrum« pa bi se na to najbrže ne bil oziral, a je smola hotela, da je bila četrtina odbora odsotna, med prosilci za posojilo pa sta bila tudi dva odbor¬ nika, ki se razprave nista mogla udeležiti, radi česar odbor ni bil več sklepčen in so to točko kljub veliki nevolji morali preložiti, zakaj zapisnik končuje z na¬ ročilom, da je treba na prihodnjo sejo, ki se bo vršila čez pet dni, »vse odbornike nujno povabiti, da se seje udeleže!« žal nam zapisnik sledeče seje ni ohranjen in tako ni mogoče ugotoviti, v koliko je odbor upošteval proš¬ nje za posojilo iz meščanstva. Iz navedenega pa je jasno, da je moralo biti 14. oktobra 1863. na novo¬ meškem rotovžu zelo živahno, posebej, ker številno zbrani poslušalci gotovo niso čisto mirno poslušali ob¬ širnih izmotavanj odbornikov glede odhoda deputa¬ cije, predlog A. Lehmanna pa so spričo kislih obrazov nekaterih odbornikov gotovo pospremili z odobrava¬ njem. Tako se je končala prav za prav z neuspehom za opozicijo prva resnejša praska med »pod firmo A. R. združeno napredno stranko« in vladajočo skupino žu¬ pana T. vit. Fichtenaua. Malenkosten uspeh je bil edino v tem, da je v odbor za jubilejne svečanosti pri¬ šel še A. pl. Lehmann. Vse to pa je ponovno podžgalo A. R.-a, da je še istega dne napisal nov dopis, 1 dasi je pred tednom ob¬ ljubil, da bo opustil borbo z mestnimi očeti, ki nimajo »prav nobene Ahilove pete«. V dopisu pravi, da so številni poslušalci, ki so hoteli zvedeti za usodo svoje monstre - interpelacije, videli, da je občinski odbor obsodil jubilejno zadevo k zimskemu spanju, in šele, ko se prihodnja pomlad zbudi in se vrnejo lastavice, se morda tudi jubilejna zadeva povrne na dnevni red seje, nakar bo šele gospodom ljubo, da kot deputacija poizkusijo srečo tik, preden se vrata zapro, ali pa ko bo že prepozno. Tako so se mu sedaj pocedile v pero 1 Laib. Ztg. 1863, 941. Albert pl. Lehman, novomeikl župan 1869-1871 prve žolčne kaplje tudi na naslov članov deputacije, katere je najprej skušal omajati s pozivom na njihovo čast, potem pa je izigral svoj zadnji adut: »Pri tem sklepu, ki je samo udobno odmikanje za¬ deve, pa so se naši mestni odborniki zmotili samo v enem, namreč v času. Kaj so si gospodje — neiz- vzemši župana — tako svesti tega in tako prepričani o tem, da bodo pri prihodnjih, v februarju ali marcu vršečih se volitvah vsi skupaj, posebno člani depu¬ tacije, polnoštevilno izvoljeni? In če bi eden ali drugi pri občinskih volitvah propadel, kako bo potem z de- putacijo? Ali naj se vse povrne na začetek in naj se ves težavni potek zopet obnovi?« Zaradi neprestanega odmikanja in zavlačevanja je vse leto že poteklo brez uspeha, končno se pa ves zgrozi pred zadnjo možno¬ stjo za utemeljitev odlašanja in v svojem visoko pla¬ menečem dinastičnem ogorčenju grmi: »Ali pa je petstoletnica našega deželno - knežjega mesta in njega ustanovitev po pradedu naše vzvišene cesarske hiše nezadosten razlog za omenjeno peticijo (za izvedbo dobrodelne loterije) in je takšna peticija za nebogato mesto sramotna? Ali je to morda zname¬ nje čisto posebne lojalnosti do vzvišene osebe ustano¬ vitelja, da se kar vnaprej dvomi v uspeh peticije?« Zatem ponovno predlaga, naj občina sama prevzame stroške za deputacijo, in to utemeljuje s koristmi, ki se občini od dobička loterije obetajo, in z že večkrat izraženim pristankom občanov za njih prevzem po občini, zraven pa zopet zbode občinski odbor, da men¬ da vendar nima vse zadeve za premalenkostne, da bi kaj žrtvoval za njo. Končno pa s pretečo kretnjo proti novomeškemu rotovžu meni, da bi bil že skrajni čas, da se Novomeščani zavarujejo pred očitki zaspanosti in zamudništva, se krepko združijo in sami sestavijo prošnjo ter jo odpošljejo cesarju, če bi občinski odbor še nadalje vztrajal pri dosedanjem ravnanju. Sredi te svoje brezuspešne borbe z občinskim odbo¬ rom pa se je A. R. zapletel 2 še v polemiko z občani sosednje šmihelske občine ob priliki že na 143 str. »Kronike« omenjenega požara na Brodu pri Novem mestu. Ponosno izprašuje okoličane, koliko pač pri¬ spevajo k mestnim bremenom, da si upajo staviti zah¬ teve po koristih mesta, v tem slučaju po gasilnih pri¬ pravah. Kandiji, ki jo le most loči od mesta, svetuje, 2 Laib. Ztg. 1863, 965. 298 KRONIKA naj zaprosi za združitev z mestom in tako nosi tudi njega bremena, če že hoče uživati njega koristi, o čemer da je že bilo pred leti govora, kar pa zaradi trmoglavosti in ozkosrčnosti nekaterih ni uspelo. Ta svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da se obeta obči¬ nam z dodelitvijo novih nalog širši krog delavnosti, zato morajo te stremeti za združenje v večje enote, da bi lažje zmogle rasoča bremena. Tako združevanje da je zahteva pameti in potrebe, in upa, da je pravo¬ časno sprožil to vprašanje. (Na njega izvedbo pa je bilo le treba čakati skoro sedemdeset let!) Na A. R-a napad na okoličane je šest dni kasneje v istem časniku odgovoril 1 neki J. P. (mogoče Josip Pavšič, upokojeni župnik, doma iz Stranske vasi v šmihelski fari, živeč najpreje na Brodu, kasneje v Srebrničah) in mu s številkami dokazal, koliko okoli¬ ške vasi prispevajo n. pr. k vzdrževanju mestnih šol, čeprav samo majhen del šoloobveznih otrok te šole obiskuje. Dalje mu je naštel, koliko morajo prispevati okoličani — gardisti v blagajno garde, od katere ima pač koristi predvsem mesto samo, saj morajo člani gardine godbe, tudi okoličani, igrati v mestu zastonj, medtem ko mora šmihelski župnik vsako udeležbo godbe in garde pri cerkvenih slovesnostih plačati z denarjem in pogostitvijo. A. R. pa se je v repliki skril za trditev, da za gasilne priprave le niso dali ničesar, kar se pa garde tiče, naj si »oni šmihelski farani, ki so člani garde, štejejo to v čast, ne pa v breme.« 2 V tem dopisu pa je mimogrede okrcal še »Novice«, ki so na 340/1 strani priobčile dopis iz novomeške okolice in zagovarjale naziv »Novomesto« mesto »Neu- stadtl«, in pravi, da ne bo trpel, da bi kdo iz oddaljene okolice sipal ljudem pesek v oči, zakaj samo on je toliko bolj upravičen in poklican, zastopati resnično novomeško javno mnenje, ker je z njim enotna na¬ predna stranka, ki po številu in trdnosti stalno rase, kar s posebnim zadovoljstvom ugotavlja. Vsa ta časopisna borba pa je deželo le opozorila na bližajoči se jubilej in polagoma so se oglašali tudi resnejši, od strastnih razburjenj manj drhteči glasovi, 1 Laib. Ztg. 1863, 981. 2 Laib. Ztg. 1863, 997. ki pa so našli v novomeški mestni hiši skoraj ravno tako gluha ušesa, kot niso mogle v še takih strupih kaljene dopisnikove pšice pogoditi v njej — vsaj dotedaj — prav nobene Ahilove pete. V 44. štev. »Blatter aus Krain« je Peter Hicinger napisal članek » Zur Geschichte von Neustadtl oder Rudolfsiverth«, v katerem se je zavzemal tudi za to, da bi naj Novo mesto privzelo svoj stari naziv, ki ga je cesar Jožef II. 1. 1783. odpravil. Ta Hicingerjeva želja pa ni bila čisto nova, saj je n. pr. že 1. 1849. pisal Mathias Koch v svojem prikazu Costovih »Reiseerin- nerungen aus Krain«, objavljenem v »VViener Zu- schauer«, ponatisnjenem v »Illyrisches Blatt« (1849, str. 107), da bi bilo »die Wiederherstellung des ur- spriinglichen Namens dieser Stadt ein Act der Pietdt an dem hochstrebenden Rudolph dem Stifter.« V No¬ vem mestu pa so se pečali z mislijo prekrstitve mesta ob rojstvu prestolonaslednika Rudolfa 1. 1858., o če¬ mer poroča frančiškanski kronist. Težko, če je v Novem mestu takrat kdo z večjim veseljem prebiral Hicingerjev članek kot A. R., ki mu je v svojem listu takoj zapel hvalo, z navdušenjem sprejel njegov predlog o prekrstitvi mesta in zahteval, da občinski odbor ta predlog sprejme kot kardinalno točko v že omejeno peticijo. Pri vsem tem pa se ne more ubraniti, da bi ne dal novomeškemu občinskemu odboru zopet ene pod nos z besedami, da je ta tehtni glas zadnje svareče znamenje in zelo nujen svarilni klic, da vendar že z vso resnobo obravnavajo izvedbo jubilejnih svečanosti. Hicingerjev članek je razpihal v njem v nov požar zublje njegovega kranjskega pa¬ triotizma in ves srečen ugotavlja, da je ta glas obenem apel na čut časti ne samo Novomeščanov, ampak vseh prebivalcev ožje domovine, t. j. vojvodine Kranjske. Ko mu pred očmi migotajo dogodki iz davne pro- šlosti Novega mesta, »ki je delilo vse radosti in tegobe dežele, s krepko krvavo roko ob svojih zidovih sovraž¬ nika kršanstva zadrževalo in zaledje z lastnim telesom braneč varovalo«, se prav nič ne boji, da bi jubilejni praznik ne našel v deželi najlepšega odmeva in naj- prisrčnejšega sodelovanja. Upa, da bodo sinovi Kranj¬ ske imeli ta praznik za častno zadevo kronovine in ga razširili v slavje dežele v najlepšem pomenu besede. Zato poziva vse v deželi izhajajoče časnike, da sode¬ lujejo z vsemi močmi, da bo slavnost čim lepša. 3 Novomeški občinski odbor pa je ostajal za vse to gluh in sredi oktobra, takoj po gori navedeni seji, je po Novem mestu že krožila nova vloga v podpis, v kateri meščani zahtevajo, da mora izbrana deputacija takoj na pot, in to na stroške mestne blagajne, žal v mestnem arhivu tudi ta vloga ni ohranjena in le iz nje obravnave na seji 5 je razvidno, da je bila že ne¬ primerno bojevitejša od prejšnje. Vse, karkoli je kdaj A. R. v svojih dopisih očital občinskemu odboru, je bilo navedeno v njej, vložil pa jo je in bil kot prejem¬ nik odgovora označen novomeški tiskar in knjigarnar Constantin Tandler. Za uvod je vlogi služila prikrita grožnja z novimi občinskimi volitvami, ki da se morajo vršiti v febru¬ arju 1864. Temu je sledilo vprašanje, kaj je z delom 3 Mestni arh. fasc. 1863 (sejni zapisniki). KRONIKA 299 pripravljalnega odbora za izvedbo jubilejnih sveča¬ nosti, in zahteva, da naj deputacija s prošnjo za dobrodelno loterijo takoj odide na stroške mestne blagajne. Ti stroški pa so bili označeni za nujne. V zaključku je bilo še zapreteno, da bodo podpisniki sami vzeli vso stvar v roke, če se občinski odbor ne zgane. Skoraj štirinajst dni je ta vloga ležala na rotovžu, ko je končno na Vernih duš dan dopoldne povabil novomeški župan občinski odbor za popoldne k seji, ki naj bi na podlagi vabila razpravljala »o načinu nalaganja občinskega denarja«, t. j. o razdelitvi po¬ sojil prosilcem. Pred tem pa je občinski odbor raz¬ pravljal tudi o novi vlogi meščanov in je svoj odgovor na njo formuliral z njemu neobičajno ostrostjo, ugo¬ tavljajoč najpreje, da »tacite involvirana pretnja o volitvah, ki da se v februarju 1864. morajo vršiti, nanj čisto nič ne upliva, da bi ne sklepal po pravu in vesti in v smislu zakonov.« Odboru samemu bi bilo v naj- večje pomirjenje, če bi novoizvoljeni odbor bil bolj po godu javnemu mnenju in podpisnikom ter bi mogel njihove zahteve bolje izvršiti kot on. Dokler na seji dne 14. oktobra izvoljeni pripravljalni odsek ne poda poročila o vseh za izvedbo proslave potrebnih korakih, ne misli odbor svoje sklepe spreminjati ali ustvarjati novih. Sicer pa da bo proslava jubileja šele 1. 1865. in je za vse priprave še dovolj časa. Mnenje, da potni stroški sploh niso upoštevanja vredni, je zakonu nasprotno, ker sme odbor dovolje¬ vati samo nujne izdatke, če pa naj so veliki izdatki za pot deputacije na Dunaj prištevajo med nujne in sploh možne, to mnenje si odbor pridržuje zase, vsaj dokler traja njegova uradna dolžnost in odgovornost, čut hvaležnosti do dinastije se pa manifestira lahko tudi kako drugače in ne ravno z deputacijo. Končno občinski odbor podpisnikom vloge sporoča, da jim je popolnoma na prosto dano, da sami vzamejo vso stvar v roke, ko sam vendar ne uživa zaupanja, kot je pisano v vlogi. In potem z ironijo zavrača po¬ dobne izpade podpisnikov, češ, če bi odbor zdaj pričel s pripravami, bi po občinskih volitvah, ki se v febru¬ arju morajo vršiti, prišlo zopet vse v nove roke, s čimer bi bilo vse delo nanovo in v nedogled zavla- čevano! Potem so pa občinski očetje udarili po mizi in pri¬ bili: kakor hitro bi podpisniki na kakršenkoli način izjavili, da sami prevzamejo vse v svoje roke, ne bodo hoteli imeti z vso jubilejno zadevo prav nobenega stika več in se ji popolnoma odpovedujejo. 1 S tem, tako ostro formuliranim odgovorom je ob¬ činski odbor končno vendar pobral rokavico, ki jo je A. R. toliko časa metal po stolpcih L. Ztg. in jo zalučil njemu in po njem podžganim podpisnikom vloge naravnost v obraz. Kar pa je vso to, seji gotovo pri¬ sostvujočo meščansko opozicijo moralo naravnost osebno zadeti, je bilo dejstvo, da je bil ta odgovor v občinskem odboru sprejet soglasno in da je vsa, do- sedaj toliko hvaljena opozicija v njem družno glaso¬ vala z županom, kateremu je bil namenjen glavni 1 Ibid. udarec. Zato je dopisnik A. R. dne 3. novembra 1863 2 tudi dejal, da obravnava vloge ni zadovoljevala. Na¬ mesto, da bi ji ugodili, so ji ostro nasprotovali, kar da je treba le obžalovati. Tako ravnanje in neupoštevanje javnega mnenja je terorizem in dokazuje, da nimajo gospodje prav nobene politične pameti in so zaupanja volilcev nevredni. Njih postopek pa je tudi v nasprotju s principi konstitucionalizma: čeprav občinski odbor¬ nik glasuje osebno, mora svoje mnenje kot mandatar volivcev vendar akomodirati javnemu mnenju, ne pa se staviti z njim v opreko, kar je A. R. gotovo napisal naravnost na naslov onih, ki jih je imel za svoje zaveznike. če je tako prvi del seje prinesel dopisniku in nje¬ govim bridko razočaranje, mu je razprava o podelje¬ vanju posojil pripravila zopet obilo gradiva za napade. Za razpoložljivih 2.300 fl se je potegovalo nič manj kot 17 prosilcev, med njimi tudi župan in prvi ob¬ činski svetovalec Rohrmann. Ko so izločili vse one, pri katerih ni bilo dovolj hipotekarne varnosti, je ostalo vendar še 9 prosilcev, denar pa se je razdelil med njih petero tako, da sta župan in prvi svetovalec pre¬ jela 1.500 fl, ostali trije pa le 697 fl 68 kr! Pri debati, ki se je ob podeljevanju vnemala, je glava opozicije A. Lehmann tu in tam glasoval vendarle proti, na koncu seje pa še interpeliral župana, kaj je s pre¬ ostankom od vsote pri zadnjem razdeljevanju posojil, nakar je moral župan nekam neprijetno zadet priznati, da je bilo 700 fl na predhodno ugotovljeno varnost posojenih odborniku J. Pollaku, ki je že, kot sem gori omenil, na seji 15. julija prejel brez prošnje 1.050 fl posojila. Ta izjava je morala splošno presenetiti in A. Leh¬ mann je takoj protestiral proti takemu »brevi manu« posojevanju kapitalij, ko ni bilo za to nobenega do¬ voljenja odbora, niti ni bilo naknadno zaprošeno za odobritev. Obenem odklanja tudi sedaj, ko je bilo šele na interpelacijo z večino dano odobrenje, vsako od¬ govornost ! Tako je bila pokopana bratska sloga, s katero so zavrnili vlogo meščanov, kakor hitro je šlo za denar oziroma gospodarstvo z občinskim denarjem. Vse to je sedaj spretno izrabil dopisnik A. R., ki je že več¬ krat namigoval, da na občini ni vse v redu, in ves vesel, da je končno le našel zaželeno Ahilovo peto, je na občinski odbor spustil novo salvo. 3 Mnogo ustanov je Novemu mestu potrebnih, pravi, za katere bi se dale te vsote porabiti, če pa so se že odločili za posojila, naj bi vsaj bolj taktno postopali in naj bi občinski eksekutivni organi vsaj med seboj ne razdelili največjih vsot, ko je ravno njim upravljanje občinskega premoženja naravnost zakonita dolžnost. Občinski odbor se menda ravna pri tem po znanem stavku: »država sem jaz« in ga razlaga: »občina smo mi«, kar pa da se že samo obsoja, in dopisnik čuti dolžnost, da tako počenjanje tudi javnosti sporoči obenem z ugotovitvijo, da tudi občinski proračun za 1. 1864. še ni predložen, čeprav bi že davno moral biti. 2 Laib. Ztg. 1863, 1013. 3 Ibid. 300 KRONIKA Ko je tako opravil z občinskim gospodarstvom, sprejme tudi rokavico v zadevi jubilejnih svečanosti in izjavi, da ne morejo Novomeščani od občinskega odbora pričakovati ničesar več. Zdaj je treba doka¬ zati, da znajo meščani bolje vrednotiti koristi mesta kot občinski odbor in je treba z vso pospešenostjo jadrati k cilju! Da prisili občinski odbor na podlagi njegove izjave k popolnemu umiku, javlja, da se je pod firmo A. R. združena napredna stranka odločila za ustanovitev začasnega pripravljalnega odbora, ki naj takoj začne s potrebnimi pripravami. Ko pa bo konstituiran definitivni odbor, bo ta sam stopil pred javnost. Po sklepih seje občinskega odbora in tem dopisu sodeč je prišlo v Novem mestu do temeljitega preloma med občinskim odborom in delom meščanstva, vendar pa ta spopad ni imel posebnih posledic: občinstvo, ki je bilo zaradi ne ravno vzornega gospodarstva z ob¬ činskim denarjem z občinskim zastopom nezadovoljno, je bilo zaradi gimnazijske afere na A. R-a in njegovo firmo naravnost razjarjeno. Poleg tega pa ves spor za izvedbo jubilejnih svečanosti pri najširših slojih Novomeščanov ni mogel naleteti na posebno zanima¬ nje, ko je bilo do izvedbe vendar še več kot leto dni časa, vsa veselica pa — in kaj prida več povprečni meščan od vsega slavij a niti pričakoval ni — vendar ne rabi takih strašnih priprav! Jubilejna loterija pa je bila konec koncev tudi le — loterija. Pa tudi A. R-a predlog, da naj gre deputacija na Dunaj na stroške občine, ni mogel biti splošno sprejet z nav¬ dušenjem, ko se je okoli občinske blagajne vendar gnetlo toliko meščanov za — posojilo. STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA PO LJUDSKEM ŠTETJU Z DNE 31. DECEMBRA 1880. LOJZE P I P P Po odredbi ministrstva za notranje posle z dne 6. avgusta 1880 (R. G. BI. št. XXXVI/1880 str. 367) so v skladu z določbami zakona o ljudskem štetju in zadevnega predpisa o opravljanju ljudskega štetja z dne 29. marca 1869 izvršili po vsej takratni monar¬ hiji nov popis prebivalcev, čigar termin je bil določen na dan 31. decembra 1880. Omenjeni zakon iz 1. 1869. ni vseboval le občnih načel o obveznem popisovanju prebivalstva, temveč je s posebnim zakonitim navodilom predpisal tudi for¬ malna in materialna načela o izvršitvi popisov prebi¬ valcev, ki pa 1. 1880. niso več ustrezala novim potre¬ bam in zahtevam prakse ter metodam pri popisovanju prebivalstva. Pri novih popisih prebivalstva niso nam¬ reč več prevladovali predvsem le vojaški razlogi kot pri dosedanjih štetjih, temveč je šlo odločilnim čini- teljem za to, da bi novi popisi prebivalstva omogočili v prvi vrsti točnejši vpogled v socialno in gospodar¬ sko strukturo ter medsebojne odnose prebivalstva takratne države. Na drugi strani je pa pomanjkljiva in nezadostna dotedanja organizacija dela pri obdelovanju zbranega gradiva onemogočala kombiniranje raznih pojavov, katerih proučavanje je postajalo vedno bolj neodlož¬ ljivo. V zvezi z navedeno odredbo je ministrstvo za notranje posle, kateremu je pripadala tudi izvršitev in nadzorstvo nad popisom prebivalstva, izdalo nove izpopolnjene obrazce, ki so se znatno razlikovali od onih iz leta 1869. in 1857. Novi obrazci so obsegali več vprašanj in so razen tega dopuščali tudi prve kombinacije raznih pojavov, tako n. pr. starosti in stanu itd. Tudi v tehniki izvršitve popisa so uvedli znatne iz- premembe. Popis je obsegal vse navzoče domače in tuje prebivalstvo, kakor tudi začasno odsotno, a sicer stalno v Ljubljani bivajoče prebivalstvo. Vprašalne pole o popisu prebivalstva so obsegale vprašanja o imenu, spolu, rojstvu, o domovinstvu, državljanstvu, veroizpovedi, o stanu, o občevalnem jeziku, poklicu, sposobnosti čitanja in pisanja, event. telesne in du¬ ševne hibe ter so tako izpolnile pomanjkljivosti prejšnjih popisov. Novo vprašanje tega štetja je bila IX. rubrika vprašalne pole »občevalni jezik« (Umgangssprache), t. j. jezika, katerega se je prebivalstvo običajno poslu¬ ževalo v medsebojnem občevanju. Kot občevalni jezik je prebivalstvo smelo navesti le nemški, češki, slo¬ vaški, poljski, ukrajinski, slovenski, srbohrvatski, ita¬ lijanski, latinski, rumunski in ogrski jezik. Za otroke in pohabljence, ki niso bili sposobni govora, je bilo treba navesti oni jezik, katerega je bilo z upoštevanjem razmer smatrati za njihov občevalni jezik in onega, katerega so navedli starši ozir. njih namestniki. Prav ta rubrika, katero so priporočali vsi dotedanji med¬ narodni statistični kongresi in tudi številni teoretiki demografske statistike, je dala mnogo novega netiva za hud narodnostni boj v takratni monarhiji, ki se je takrat jel opirati na te podatke. Izpolnjeni so bili tudi kriteriji za izgraditev po¬ klicne statistike, ki je zaradi naraščanja pomembnosti socialnega vprašanja postajala vedno bolj neodlož¬ ljiva; vendar ta vrsta statistike (razen neznatnih iz¬ jem) zaradi nezadovoljive organizacije dela takrat ni dala pričakovanega uspeha. štetje vseh članov aktivne vojske (razen orožnikov, domobrancev, upokojenih častnikov in vojaških urad¬ nikov in zavezancev na dopustu) se je izvršilo po na¬ čelih zakona 1869, t. j. po vojaški oblasti. KRONIKA 301 Po § 16. Predpisa o opravljanju ljudskega štetja, ki je bil sestavni del zakona o ljudskem štetju z dne 29. marca 1869 ter po pristanku statistične centralne komisije se je popis stanovanj izvršil le v osmih večjih mestih, in sicer na Dunaju, v Pragi, v Libercu, v Gradcu, v Trstu, v Brnu, v Lvovu in Krakovem. Tovrstne podatke je obdelala in objavila statistična centralna komisija na Dunaju. Za druga manjša mesta so ta dela opravljali takratni komunalnostati- stični uradi posameznih manjših mest, ki so svoja dela objavljali v zbirki »Oesterreichisches Stadtebuch«. S popisom prebivalstva se je istočasno vršilo štetje domačih živali, ki že po svoji naravi (31. december je za te vrste štetja zelo neprikladen datum) ne more nuditi točne slike tega področja gospodarstva, vendar nudijo tudi te vrste podatkov nekaj vpogleda v razvoj in izpremembe živinoreje ter vrednost v to stroko narodnega gospodarstva investiranega kapitala. Kljub vsem izboljšanjem vprašalnih pol, kakor tudi tehnike popisovanja in štetja so objavljeni rezultati tega popisa prebivalstva imeli hibo v tem, da so se ta dela, čeprav že v manjši meri, omejevala le na gole številke brez potrebnih pojasnil, kar znatno zmanjša vrednost takih podatkov. Po uradnih podatkih (Oesterreichische Statistik, I. Bd., 1. Heft »Die Bevolkerung der im Reichsrathe verlretenen Konigreiche und Lander nach Aufenthalt und Zustandigkeit«, Wien 1882, pag. 56 in Oesterrei¬ chisches Stadtebuch, Wien 1887, sestavek »Laibach«) je štela Ljubljana 31. decembra 1880.1. 24.608 civilnih prebivalcev (11.175 moških, t. j. 45 41%, in 13.433, t. j. 54'59% žensk) ter 1676 oseb vojaškega stanu, tako da je štela Ljubljana vsega skupaj 26.284 prebi¬ valcev (12.851 moških in 13.433 žensk). Absoluten prirastek od 31. decembra 1869 do 31. de¬ cembra 1880 je znašal 2015 (597 moških in 1418 žensk), oziroma 3691 (2273 moških in 1418 žensk), če upoštevamo tudi vojake, katerih pri prejšnjih štetjih z dne 31. 10. 1857 in z dne 31. 12. 1869 niso upoštevali. Relativni prirastek omenjenega meddobja je znašal torej 8'92% (moških 264% in žensk 6'28%), če pa upoštevamo tudi vojake, pa 16'34% (moških 10 06% in žensk 6'28%). Relativno je poraslo število moškega prebivalstva napram številu moških na dan 31. decembra 1869 za 564% (če upoštevamo vojake, pa za 21'49%), število žensk napram ženskam pa v isti dobi za 11'80%. Po spolu je bilo od skupnega števila civilnega pre¬ bivalstva (vštevši začasno odsotnega) 45 41% moških m 54'59% žensk; če upoštevamo vojake, pa 48'89% moških in 51*11% žensk. Na 100 moških je prišlo torej 120 (120 22) žensk, če upoštevamo pa tudi vo¬ jake, se zniža to razmerje na 105 (104'54). Na 100 žensk je pa prišlo 83 (8318), če pa upoštevamo tudi vojake, pa 96 (95'66) moških. Starostna razdelitev prebivalstva je bila glede na skupno število moških (v tej razpredelnici so upo¬ števani tudi vojaki) in skupno število žensk (t. j. 26.284 prebivalcev) taka: 302 KRONI K A Grafično so videti gornji podatki, prikazani v rela¬ tivnih številkah, tako-Ie: Legenda: redko črtkani pravokotniki predstavljajo odstotke samskega, gostejše in močnejše črtkani pa odstotke poročenega, vdovelega in ločenega prebival¬ stva Ljubljane na dan 31. decembra 1880. če vzamemo polovico leta za povprečje pri posa¬ meznih letnicah, lahko izračunamo, da je bila v tej dobi povprečna starost Ljubljančanov skoraj 28 (27'92) let, Ljubljančank pa skoraj 33 (32*98) let. Povprečna starost obeh spolov je znašala pa 30 V, (30'51) let. Povprečna starost žensk je od 1. 1869. ne¬ koliko narasla (od 3227 na 3298 let), povprečna sta¬ rost moških je pa zaradi upoštevanja vojakov, ki so večinoma mlajših letnikov, nekoliko padla (od 28'57 na 2792 let). Odstotek poročenih, vdovelih in ločenih prebivalcev v posameznih starostnih skupinah (petletjih) je bil glede na skupno število pripadnikov istih starostnih skupin moških in žensk tak: KRONIKA 303 Starostna razdelitev v otroško (do dopolnjenega tega 21. do dopolnjenega 64. leta) in zopet v nepri- 6. leta), v šoloobvezno (od pričetega 7. do dopolnje- dobitveno dobo (doba ostarelosti t. j. nad 65 let sta- nega 14. leta), v polpridobitveno (od pričetega 15. do rosti) je bila na dan 31. decembra 1880 naslednja: dopolnjenega 20. leta), v pridobitveno dobo (od priče- V starosti, ki pride običajno lahko v poštev za ženitev, oziroma možitev (pri moških od 20.—50. leta, pri ženskah pa od 15.—50. leta) je bilo 31. decembra 1880 6.466 (vštevši vojake) in 7.470 žensk, kar pred¬ stavlja 50'32% vsega moškega in 55‘61% vsega žen¬ skega prebivalstva Ljubljane, če pa vzamemo isto razdobje t. j. 20.—50. leta tudi pri ženskah, dobimo le 6.396 t. j. 47‘61% žensk. Absolutno in relativno število poročenih in neporo¬ čenih (samskih, vdovelih in ločenih) prebivalcev gornje starostne skupine (t. j. za moške od 20.—50. leta, za ženske pa od 15.—50. leta) je bilo sledeče: Popisanih dojencev (otrok pod enim letom) je bilo 31. decembra 1880 v Ljubljani 513 (267 dečkov in 246 deklic). Legitimacije rojstev pri tem popisu niso več navajali, zato odpadejo tovrstni podatki prejšnjih popisov prebivalstva. število prebivalstva ženskega spola v rodilni dobi, t. j. od 15.—50. leta je znašalo 31. decembra 1880. leta 7.470 ali 55’61% vsega števila žensk. Od teh je bilo 2.403 (t. j. 32"17%) od vsega tega števila (7.470) poročenih, če upoštevamo vse, to je tudi neporočene ženske od 15.—50. leta, katerih število znaša, kot že rečeno 7.470, se je rodilo na 100 žensk skoro 7 (6*867) otrok. Nataliteta prebivalstva Ljubljane je od 1. 1869. do 1870. nekoliko narasla (od 6‘517 na 304 KRONIKA 6.867); v tem številu so iz že navedenega razloga seveda všteti tudi nezakonski otroci. Ljubljana je I. 1880. obsegala 1.152 naseljenih in 21 nenaseljenih, skupaj torej 1.173 stanovanjskih zgradb. Absolutni prirastek je znašal, če upoštevamo uradne rezultate prejšnjega štetja, v 11 letih (t. j. 31. 12. 1869 — 31. 12. 1880) 122 hiš, kar da 11*61 X relativnega prirastka. Relativno število hiš je torej naraslo za višji odstotek kot število civilnega prebi¬ valstva. Stanovanjske razmere so se torej prav tako izboljšale. Omenjeno število hiš se je po številu nadstropij razdelilo tako-le: pritličnih je bilo 432 hiš, enonadstropnih 446 hiš, dvonadstropnih 236 hiš, tronadstropnih 55 hiš, štiri in večnadstropne 4 hiše. Po številu stanovanj so se naseljene hiše takratne Ljubljane razdelile tako-le: 3 hiše so imele po 17—20 stanovanj, 6 hiš je imelo več kot 20 stanovanj. MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA FRANJO A. PIVKA ^^ariborska letalska stotnija ni naslednica medvoj¬ ne letalske stotnije, ki se je takoj ob prevratu razšla, odpeljala, uničila in demolirala aeroplanski material, ki je bil med svetovno vojno v Mariboru. Od 29. oktobra do 3. novembra 1918 se je pričel kopičiti na mariborskem tezenskem in koroškem ko¬ lodvoru aeroplanski material, ki je bil namenjen fronti, katerega pa je mariborska vojaška oblast za¬ držala na omenjenih kolodvorih. Med množicami, ki so bile v prevratni dobi usmerjene k demoliranju in uničevanju, se je našlo nekoliko ljudi, ki so se zavedali dolžnosti, da je treba ohraniti letalski ma¬ terial nastajajoči Jugoslaviji. Organizirali so iz last¬ nih vrst straže, ki so stražile letalski material ter gledale, da se ne odnese in uniči. Letalske straže pa so bile brez strokovnega vodstva in jim je bilo radi tega nemogoče skrbeti za potrebni pravilni red. Vodjo so pa dobile v osebi letalskega poročnika Emila Gri¬ zolda, ki se je javil v Mariboru dne 4. novembra 1918 ter okupiral zapuščeno letališče na Teznem, nato pa zbiral letalski material, ki je bil po vagonih in na prostem ter ga urejenega pošiljal v Ljubljano, kjer je že poslovala letalska stotnija. Letalska komanda v Ljubljani je kmalu uvidela, da bi bila letalska stotnija v Mariboru velikega po¬ mena v začetku bojev za Koroško in Prekmurje. V tej zavesti je bil decembra 1918 imenovan za letalskega poveljnika v Mariboru letalski poročnik Mihajlo Dor- čič, ki si je pridobil velike zasluge zlasti v borbah za Prekmurje. Ko je Dorčič prispel iz Ljubljane v Maribor, je pričel urejati hangarje in barake. Hangarji so stali na Teznem na prostoru vzhodno od sedanje gostilne in sedanjega hangarja med drevoredom in gozdič¬ kom. Od Avstrije je na tezenskem vojaškem vežbali- šču ostal veliki stabilni leseni hangar, srednji pre¬ nosljivi in trije mali prenosljivi hangarji leseno - železne konstrukcije tipa Lloyd, in poleg teh še lesena stanovanjska baraka. Na tezenski kolodvor je medtem prispel vlak, s katerim so vozili Madžari v svojo domovino osem novih letal, ki so jih nekoliko mesecev preje poslali Boroevičevi armadi. Dorčič in njegovo moštvo se jih je polastilo na vlaku; demontirane so prepeljali na tezensko vežbališče in pričeli z montiranjem. Radi pomanjkanja ljudi je šlo delo počasi od rok. Dorčič je imel takrat enega štabnega narednika, ki je bil šef pilot, pet podčastnikov pilotov, enega podčast¬ nika mehanika, ki je fungiral kot šef mehanik, pet vojakov mehanikov in dvajset vojakov kot pomožno osobje. Montiranje se je vršilo skoro brez najnujnej¬ še potrebnega orodja. Od zaplenjenih osmih letal so bila štiri tipa »Veliki Brandenburg« z motorjem Benz, 250 k. s., ostala štiri pa dvosedežna »Uci« s Hiero motorjem od 250 k. s. Prvi sestavljeni in za let sposobni aeroplan je bil Veliki Brandenburg serije 169, dvosedežno letalo za izvidniško in lahkobombardersko službo. 15. decem¬ bra 1918 je bila napovedana proslava praznika osvo- bojenja. Te proslave so se hoteli udeležiti tudi letalci. 14. decembra je izvršil šef pilot, štabni narednik Ljudevit Jureš s poročnikom Grizoldom kot opazo¬ valcem več poskusnih poletov, ki so vsi izvrstno uspeli. Zanimivo je, da nihče ni vedel o teh poizkus¬ nih poletih in so meščani bili v strahu, da so to sovražni aeroplani. Požarna bramba je z avtomobili KRONIKA 305 krožila po mestu in alarmirala meščane, naj se skri¬ jejo. šele po eni uri se je izvedelo za te poizkusne polete. Za naslednji dan so okinčali letalo z narod¬ nimi trobojnicami in 15. decembra 1918 je jugoslo¬ vansko letalo prvič oficielno letelo nad Mariborom. Dve in pol ure je krožilo nad Mariborom in doka¬ zovalo, da bomo Jugoslovani doma tudi v zraku. Ostra zima 1918—1919 je dobo letanja zaustavila, kajti priprav za letanje po snegu 1918 v Mariboru še ni bilo. Zato so Dorčič in njegovi ljudje izkoristili zimo za notranje delo. Bilo je treba sestaviti še vsa ostala letala, preskrbeti prepotrebne nadomestne dele, opremiti delavnico, nabaviti orodje in vse kar je letalski stotniji pač potrebno. Do pomladi je bilo vse to v redu in ko je izginil s tezenskega vežbališča zadnji sneg, so pričeli letati. Prvi polet, poizkusni, se je vršil 12. marca 1919. Le¬ tela sta pilot poročnik Dorčič in opazovalec poročnik Grizold z istim letalom kakor 14. decembra 1918. Ker se je poizkusni let dobro obnesel in ravno tako drugi leti, je pričela naslednjega dne že služba leta¬ nja. 13. marca so leteli na Koroško Dorčič, Grizold in Arzenšek Hinko z nalogo, opazovati premikanja avstrijskih čet. 15. marca so leteli Dorčič, Grizold in Arzenšek v Prekmurje, kjer so metali letake. Prekmurje je bilo v nevarnosti, da ostane mad¬ žarsko. Treba je bilo to preprečiti in obujati v našem ljudstvu preko Mure čut, da je prišel čas, ko bo svo¬ boden prekmurski kmet svoj gospodar na svoji zemlji. Primanjkovalo pa je vnetih ljudi, ki bi ozna¬ njali po Prekmurju evangelij Jugoslavije. To delo naj opravijo naša letala! In kmalu so naša letala dan za dnem preplavljala Prekmurje z jugoslovanskimi letaki. V Mariboru nisem mogel dobiti niti enega teh leta- kot in tudi ne od narodnjakov v Prekmurju. Končno sem jih dobil pri avtorju (vsaj enega), pri prelatu dr. M. Slaviču v Ljubljani, ki jih je odstopil v čuva¬ nje Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Ker pa osvetljujejo letaki našo borbo za Prekmur¬ je in ker so — kljub temu, da so bili tiskani v mari¬ borski tiskarni sv. Cirila v 20.000 izvodih — izredno redki in škoro neznani, jih v zvezi z mariborsko le¬ talsko stotnijo objavljam: RAZGLAS Slovencom med Ravov in Miirov. Predragi bratje Slovenci, ljube sestre Slovenke! Ali ste že čiili veselo pesem našega goristajanja in no- voga narodnoga življenja? Naša slovenska krajina je bila dozdaj pod žmetnim jarmom. Asiaski ropar Voger nam je gospodiival, okoval nas je v žmetne lance suženstva. Zdaj je vogrska država vničena, razpadnola je na vnogo falatov. Krone sv. Štefana več ne. Vogri sami so jo vzeli krali Karli. Kral Karl se je odpovedal vladi in živi, kak poseben, prosti človik. Županije (vargemiili) vogrske države bodo odsegamal spadali k petim državam. Slovaki ščejo biti v češkoslovaškoj državi, Ukrajinci u ukrajinskoj državi, Srbi, Hrvati in Slovenci pa v Jugoslaviji. Vogrom bo ostal celo mali del med Donavov in Tiszov. Samo tam bo šče gučalo kakših 9—10 milijonov ljudi vogrski, vsi drugi na¬ rodi, ki so dosegamal pod vogrskim jarmom ječali, do gučali svoj jezik. Vogrski jezik postane zadnji jezik v Europi, za šteroga se node brigal nišče več na sveti. Vogri in Nemci, ki so bili prle tak gizdavi in so narode mantrali in zasramovali, so zdaj premagani in pobiti na tla. Nem- com in Vogrom nišče na sveti nešče pomagati. Zaslužili so si svojo žalostno sodbo. Mi Slovenci pa ščemo. da bomo v svojoj slovenskoj krajini sami svoji gospodari. Naša slo¬ venska krajina obsega poleg Radgone na štajarskom te fare: Monošter sv. Gottharda na Rabi, Dolnji Senik na Rabi, Gornji Senik, Štefanovci, Dolenci (župnija urednika Novin), Gornji Petrovci ali Nedelja, Sv. Jurij, Grad, Per- toča (Sv. Helena), Cankova, Pečarovci (Sv. Sebaštjan), Sv. Benedik, Martijanci, Tišina, Murska Sobota, Bogojina, Dobronik, Turnišče, Beltinci, Črensovci in Dolnja Lendava s slovenskimi goricami. Puconci, Petrovci, Bodonjci, So¬ bota. Slovencov v tej krajaj nas je okoli 115.000. Či se nam ešče pridružijo sosidi na vogrskoj ali nemškoj meji, ki so šče nekdaj bili Slovenci, nas je okoli 140.000. To je že lepa slovenska krajina! In v toj krajini ščemo imeti, da so piišpeki slovenski, vsi plebanoši, vsi sodniki, vsi nota- riuši in vučitelji, vsi farniki samo Slovenci. Slovenec mora s svojim jezikom biti povsod češčen. Vogri in Nemci nam te pravice so ne dali, nego so nas zatirali in zasra¬ movali za slovenskoga jezika volo. Zato se mi ščemo združiti z drugimi Slovenci onkraj Mure s Štajarci, Kranjci, Korošci, Primorci, Hrvati in Srbi v edno velko državo, Jugoslavijo, v šteroj mo Slovenci imeli vse svoje pravice, kakše majo Vogri na Vogrskem in Nemci na Nemškom. Naša Jugoslavija bo vekša in močnejša, kak vogrska dr¬ žava. Štela bo nad 13 milijonov ljudi in bo segala od Rabe in Soče (Isonzo) do Adrianskega morja in Monoštra bliizi Salonika. Jugoslavija torej sega od Monoštra do Monoštra. Drugi Slovenci, Hrvati in Srbi so že združeni, samo nas Slovence med Rabov in Miirov so Vogri silili, da se naj ne bi združili z svojimi bratami onkraj Mure. Mi pa neščemo ostati pri Vograh, neščemo več biti hlapci in suženci (robi) Vogrov, nego ščemo biti s svojimi brati slobodni državljani slobodne in neodvisne Jugoslavije. Nieden Voger nas nemre siliti, da bi mi bili dele hlapci Vogrov, Židovov in vogrskih brezbožnih socialdemokratov. Zato ščemo vsi voliti za Jugoslavijo. V Jugoslaviji dobimo svoje slovenske pravice v cerkvi, v šoli, v sodnijah in trgovini. Slovenski jezik bo državni jezik v slovenskih pokrajinah. Hvala Bogi! Pri nas med Rabov in Miirov, od Monoštra do Dolnje Lendave se Jugoslavija dobro širi in lepo raste. Ljudstvo celo živo kriči: ščemo se rešiti Vogrov in Žido¬ vov, zemljo grofov bomo delili. Agitatorje za Vogre, proti Jugoslaviji, note meli kaj žnjeti, mate preslabe argumente. Slovenci so tudi go¬ spodje, več se ne dajo za nos voditi. 1. Peklenski agitatorje nam pravijo najprle: »Či te v Jugoslaviji, note meli kaj jesti. Jugoslovani nemajo kriiha, pa bodo vsikdar rekvirelali od vas vse vkrej.« —• To je grda laž. V Jugoslaviji bo 13 milijonov ljudi. Ti majo vse doma, ka potrbujejo za živež. Le pomislimo na zeleno štajarsko ali rodovitno Hrvatsko, ali bogato južno Vogr¬ sko, štere so bili dosegamao bogate žitnice za druge de¬ žele, za Ogrsko naj mre in staro Austrijo. Lehko šče sami nodo meli kaj jesti, ar te krajine so zdaj naše. V Srbiji je razvita živinorejo in svinjereja. Jugoslovani, mi šče preveč živeža imamo, tak da mo živila dobro drugim oddajali, ki so siromaški na tom, kak napr. Nemška Austrija. O ti zlata Slavonija, ti Benečko srebrno, nobo več na teboj vogrski Židovje naše sirmaške slovenske delavce norili in mantrali! Lehko Vas glava boli, ar je to vse že sloven¬ sko. Mi smo gospodje. 2. Pravijo nadele: »Či te v Jugoslaviji, tam nikdar mira note meli, nova država je to, sploh do se štiikali in bili.« — Prazne so te reči. Lehko bi se obrnole na Vogr¬ sko. Na Vogrskem je zdaj tudi nova država. Staro državo so Vogri razbili, krala IV. Karla so odstavili. Stari vogrski orszag se razreže na več delov. Na sever in zahodi vzemejo 306 KRONIKA Čehi krej Slovake, na vzhodi in sevri odrežejo krej Ukra¬ jinci tiste županije (vargemiile), štere majo ukrajinske ljudi. Na vzhodu Rumuni vzemejo krej Erdely in vse kraje, šteri so rumunski. Na jugi, gde so Srbi, Hrvati in Slovenci pa bo Jugoslavija. Za Vogre ostane celo mali del južno od Budimpešta med Donavo in Tiszo. Nova Vogrska, v šteroj kraljujejo Židovi in socialdemokrati, je torej ravno tak mlada država. Bog zna, kak se joj bo go¬ dilo. Vogri so odrezani od morja popolnoma, izročeni so sosidom na milost in nemilost. Na Vogrskem vladajo zato taksi ljudje, kakši so na Rusoskem pri vladi, gde šče izda ne mira. Tak se zna goditi tudi na Vogrskem, da nade mira. V Jugoslaviji pa bo mir; tu do vladali resni in trezni ljudje, vsi sladki bratje, ki so že zadosta siti duge vojske. 3. Dale pravijo božni agitatorje za Vogrsko: »či te v Jugoslaviji, do Srbi nad Vami kraluvali, oni vam voro katoliško vzemejo... mogli te voro zatajiti.« Tiidi to ne res! či mo duže pod vogrskim jarmom, za deset let ali mo mogli vsi Židovje ali socialisti biti, to je zatajiti našo ne samo katoliško, nego tiidi evangeličansko voro, ali bomo pa vsi mrli za našo voro, ar vogrskih Židovov in social¬ demokratov najvekša skrb je to, da nam voro vzemejo. Srbi pa ne so takši, da bi jemali komu katoliško voro. Srbi so leta 1914 sklenili z Materjo cerkvov v Rimi kon¬ kordat ali zvezo, po šteroj je katoliška Mati cerkev celo prosta. Sv. Oča papa nastavljajo pušpeke in skrbijo za katoliško voro tiidi v Srbiji. Ka pa na Vogrskem? Prle je vogrski grof Tisza imenoval pušpeke. Zato smo takše pušpeke vogrske dobili, ki nikaj ne vejo slovenski. Vogrski piišpek šče nikdar ne predgal slovenski. Pošilal je celo vogrske pušpeke v slovensko krajino. V Jugoslaviji de tiidi piišpek mogeo znati slovenski, piišpek lehko postane tiidi prekmurski Slovenec. Plebanoši do tudi svi Slovenci. V cerkvaj bo slovensko petje, slovenska molitev, slovenska predga. Za voro se nam ne trbej bojati; ali pod Vog- rami že! 4. Tiidi pravijo: »Či te v Jugoslaviji, te vam domači jezik raznesejo, te tak mogli gučati, kak v Ljubljani, nikaj note razmili.« Kak se Vogri za nas bojijo! Nepotrebni straj. Naš domači jezik ne bo raznešeni, nego šče lepše mo znali gučati. V Jugoslaviji mo meli slovenske šole, tam se bomo dobro navčili naš slovenski jezik. In či mo tega znali, bomo vse druge Slovence bole razmili. V Ju¬ goslaviji do slovenski tiidi poštarije, železničarje in vsi častniki. Vsaki de slovenski gučal vsešerom. Zdaj pa so se ljudje sramovali slovenski gučati. Slovenski jezik je nikaj ne bio vreden. Vogrski jezik je bio gospodski jezik, slovenski pa trpinov. Zdaj de pa slovenski jezik za vsa¬ kega vednaki: za gospoda in najmešega pastirčeka. Vse¬ šerom boš čiio slovenski; v cerkvi, šoli, palači, kuči. Naš domači jezik se v Jugoslaviji samo le povzdigne. 5. Nadale pravijo: »Či te v Jugoslaviji, do Hrvatje med vami, oni so pa božni ljudje, v Medjimurju so kradnoli.« Farizejski Voger, da znaš lagati! Ljudje, ki kradnejo, se najdejo na celom sveti, na Vogrskem ravno tak, kak na Hrvatskem. Zato je dal Bog vsem zapovid: Bog je ne pravo: »Ta zapovid je za vse driige, samo za Vogre ne, ar te itak nodo krali.« Vogri so zdaj izda takši roparje, kak so te bili, gde se pred jezero letami sem priši z Azije, gda so našim očam ne z sablov vzeli to zemljo, nego so jo vkrali on našega krala Zalana. Na jezere naših bratov so na lance vrgli ino je spoklali. Pitam vas: što je bole tovaj in ropar; Hrvat, ki je iz občinske pravice šteo brate osloboditi v Medjimurji, ali Voger, ki je že zdavnje spre¬ menil vsem na Vogrskom prebivajočim slovenskim bratom imena, na pr.: nas Slovence zove za Vindiše, Slovake za tote, Srbe za race, Hrvate za šokače. In znajte, bratje, slovenski, zakaj to? Šteo nas je na veke razločiti, tak, da se mi več ne bi spoznali z Slovakami, Srbami, štere nas je sve edna Mati Slava rodila. Bratje, mi smo se nazaj najšli. Voger je vse včino da se mi ne bi spoznali. Ali Bog nam je pomagao. Po 1000 letnem tužnim razločkom se znova obinemo, kiišnemo Slovenci, Hrvati, Srbi z edne krvi, z edne Matere Slave. Ka si pa zasluži peklenski sov¬ ražnik Voger? V toj minuti se naj pobere s slovenske zemlje? Ta zemlja je naš deo od očov, štere so Vogri že pred 1000 letami spoklali. Marš, asiaski roparje, od Rabe do Mure, od Radgone do Čentibe je slovenska zemlja. Zato naj ide od viist do viist: Poberite se Vogri, mi ščemo da bo naša slovenska krajina v Jugoslaviji. Vsi Slovenci, ki smo v toj krajini, moremo kričati: ščemo Jugoslavijo! Najsi bo što moški ali ženska, gospod ali hlapec, bogat ali sirmak, vsi moremo kričati: Ščemo Ju¬ goslavijo! To nam more še v krv in meso obrnoti. To more ponavlati sosid sosidi, ves vesi, župnija župniji. Ščemo Jugoslavijo more doniti vse od Rabe do Miire, od Radgone prek Lendave, to more kričati vsaki, ki ljubi sebe in svoje drage. »Ščemo Jugoslavijo!« Vi vsi, predragi bratje, ki ljubite te prelepi kraj božje zemlje, našo slovensko krajino. Vi vsi, ki želete, da bi na toj zemlji živel srečnejši rod, kak dozdaj. Vi vsi, ki želete, da ostane ta slovenska zemlja Vaša in Vaše dece. Vi vsi, ki želete, da Vaša deca ne bodo robi in suženci Vogrov in Nemcov; ki želete, da naj Vaša deca gospodarijo na zem¬ lji, za štero šte telko trpeli; Vi vsi, ki ljubite svoj mili slovenski jezik; Vi vsi, ki ljubite svoj slovenski narod in želete, da bi se te narod ohrano, živo srečno in zadovolno; Vi vsi kričite glasno in na veke: »Mi ščemo Jugoslavijo neodvisno in lepo, slavno!« In či de trbelo kakše podpise za Jugoslavijo, podpišite vsi: »Mi ščemo Jugoslavijo!« Zdaj lehko rešimo svoj narod suženstva ali pa nikdar. Zdaj lehko postanemo neodvisni in prosti vseh vogrskih lanciv ali pa nikdar. Naš narod lehko stane z groba vogr- skoga pregajanja k novomi življenji ali se pa pokopa v te grob na veke. - Oj Lendava, poskoči in poj vsakomi slovenskomi trpini in robi veselo pesem stajenja! »Prost mora biti, prost moj rod na svojoj zemlji svoj gospod!« Naj nišče ne zaostane pri deli za lepšo bodočnost. Vsaki ma velko odgovornost pred zgodovinov, ljudmi in Bogom. Naj nišče ne misli: Brez mene bodo že napravili. Vsaki more delati, kelko je v njegovih močeh. Vsaki se more zbuditi in obuditi druge s spanja, naj se razlega po celoj slovenskoj krajini le eden glas: »Mi ščemo Jugoslavijo!« in pred celim svetom naznanja naj vsaki. Kralov in narodov gospod! Vu prah’ klečeč te moli In prosi te slovenski rod: Se zglej na njega doli! Znjim kiip Te tiidi jaz častim, Gda zadostiti Ti želim: Da jaz sem tud Slovenec, Ki narodov je venec! V navzočnosti vseh narodov. Pred licom cel'ga sveta Slovensko zastavo z rokov Vu zrak držim, naj sveto Naznanja narodom na glas: O svet, jaz sem Slovenec, Ar on je rodov venec! če znova zdaj bi večni kral Delil zemljo, jezike, Jaz bi slovenski kraj zabral. Ki kraj je vsake dike. Želenje mojga pa srca Bi b'lo sprositi od Boga: Da jaz bi bil Slovenec, Ki narodov je venec! V velkom viipanji, da se torni oglasi vsi odzovete in delate vsi za Jugoslavijo Vas srčno pozdravlja iskreno z jugoslovanskim pozdravom Vaš brat in prijatel Matjaš Kiizma KRONIKA 307 RAZGLAS Norčarija vogrskij Židovov nad Vogrskimi Slovenci. Predragi Bratje, vsi Slovenci na prelepom našem Vo¬ grsko Slovenskem kraji, bojte pozdravljeni! — Zdignite svoje s strašnimi vogrskimi lancami že več kak jezero let obteršane glave Vi vsi, ki ljubite naš prelepi slovenski kraj, svojo jezero let ječečo domovino, svojo vero in Boga in samoga sebe: rešenje je tu. Vsi liibi Bratje, prite okoli mene in poslušajte me. Vsi me poznate; vsi ste me dosegamao poštiivali in liibili, ar sem vsikdar za vas delao, za Vas, moji, Bratje, dragi Slovenci, noč in den sem se za Vas jokao in žalostio. Ešče ednok Vas vse liibeznivo, z skuznimi očmi opominjam: poslušajte me vsi: katoličanci in evengeiičanci, ar Vam samo dobro želem. Ne strašite se me, čiravno sem se ne podpisal. Če bi vogrski Židovje in vsi Vogri, naši jezeroletni tlačitelje, znali što sem, včasi bi me obesili, in zato Vas ne bi mogeo njim z rok ztrgat. Znajte zato Slovenci, da sem ne tiihinec: ne sem s Štajara, ne z Kranjskoga, nego med Vani sem se narodil, Vaš brat sem in Vaš najvekši prijatel. Povem, da sem dosegamao se ne ravno dosta brigao, či mo muze hlapci ali pa v slavnoj Jugoslaviji gospodje, nego zdaj, gda sem prečtio Vogrov peklensko veselje nad na¬ šimi lancami, šteri nam že jezero let noge in roke zvezane držijo, zdaj sem se z cela strzso. Ne nigdar ne dopustim, da bi se aziatski roparje duže mastili na našem kraji, da bi Židovje nas duže mantrali. Vsaki človek more živeti, Slovenec je pa tak človik kak Židov, zato več nieden Židov ne ostane na našoj svetoj zemlji. Zgodovina naše sloboščine je ta: Gda je g. presodent \ViIson čuo naše jokanje pod austrijskov-vogrskov mo- narchijov, se njemi je genolo srce in kak pravice liibeči človik je celomi sveti na znanje dao, da On šče vse vpre- žene narode osloboditi. To je On najbole ravno za nas napravo, ar je spoznao nas po testih bratah z slovenskoga kraja, ki so v Ameriki. Naši Amerikanci so pa pa prosili g. presidenta Wilsona, naj se smilija nad naini, ki že je¬ zero let ječimo pod bridkim vogrskim jarmom. Naši Ame¬ rikanci se jako dosta trudijo za nas, najbole, kda so zve- dili, da mi tiidi ščemo dol stepsti z nas vogrski jarem in se pridružiti želemo k Jugoslaviji. Milijone in milijone so že dariivali naši Bratje za Jugoslavijo. Istina, mi smo prle jako navdušeni bili za Jugoslavijo, ali gda so to Vogri zvedeli, so se po paščili nas najprle z noritjov zadržati v tužnoj tmici potem pa, kda so videli, da se mi tiidi ne damo za nos voditi, so z orožjem nas šteli potreti in resan so dosta naših bratov obesili, spostrelali in strašno zbili. V tom stani nas šče izda zdaj držijo. Samo da to vse nikaj ne pomaga. Ravno s tem, da so tak dosta naših Bratov nedolžno mantrali z bitjem, z gladom i. t. d. smo je pre- odiirili. či oni že zdaj tak delajo z nami, kda smo ešče ne zcela v njihovih rokah, ka do pa te činili, kda do nas pod seboj meli kak hlapce in sužence? Ali da so roparje Vogri jako kUštni. Zdaj so sprevidili, da ne znoriti niti z bitjom nas nemrejo več pripraviti, da bi njim duže slu¬ žili za psiivanje in bitje in zato, da nam ne dajo ne pe- trolja, ne cukra, ne špic ne kvasa ne driigoga; zdaj nam pa vse obečavlejo. Ali pitam Vas, moji z menov vred pod lancami ječeči Bratje, Slovenci, zakaj poslušajte na nje? Obečati je lepa stvar, ali dati in obečanje spolniti, to je drugo. Vogri nam zdaj vse obečajo, ka želemo, ali to, ka nam obečajo nanč nemrejo spolniti. Ali da bi šteli spol¬ niti, od toga nanč pitanja ne. Obečajo nam petrolij, ali nemajo ga, ar so testi kraj, kde petrolij vre, Rumuni vzeli. Ka ešče nekaj majo, to nam zato strašno drago že zdaj dajo samo zato, da bi mi mislili, da so resan pošteni in vrli. To se lehko pravi od platna, špic in vsega driigoga. Gledajmo samo zdaj na Štajar in v celo Jugoslavijo, testi majo petrolij, gvant in vse ka njim je samo po voli in zdaj jim je ešče Amerika strašno dosta vsega blaga poslala. Ali Vogri že zdaj neščejo spolniti svoje obljube. Na pr. v šoli bi se mogli zčista slovenski včiti, na biroviji, pri notariušah, na mašini, po varošah napiski, naših ves imena i. t. d. to bi vse zčisra slovenski moglo biti, ar so sami obliibili. Ali nanč zdaj ne spolnijo toga, ka do pa te delali, kda mo mogli znova njuvi bogavni, ponižni hlapci biti? Ali Vogri, aziatski roparje, najbole pa Židovje (Ži¬ dovje pa Vogri pa socialdemokrati to je zdaj več vseedno) tej so že zdaj natelko prišli, da se sami smejejo nad našov nespametjov, da jim verjemo. Oni so gospodje nad nami, oni v noči in v dnevi smejo v naše hiše, smejo zbiti in obesiti našo nedolžno deco in stariše i. t. d. Ali to šče njim ne zadosta. Zdaj so že natelko prišli, da se že z pismeno z nas norca delajo in nam sami pravijo: Slovenci na Vogrskom so najbole pokorni ljudje na sveti, že smo je tak napelali, da že sami moremo pisati, da naj li majo malo pameti in se naj ne dajo za nos voditi. To so šteli ravno zdaj s sobočkim listom, štegora so prve dni decem¬ bra izdali z naslovom: »Vogrszki domovinszki Szlovenci«. V tom se norčarijo: 1. z našega jezika; 2. z našega kraja; 3. z celoga slovenskoga in vseh Slovencov. 1. Norčujejo se z našega jezika: Z vsakov rečjov so nas osramotili. V vsakoj reči je pogrešak, niti edna reč je ne dobro napisana, z vsake reči vogrščina smrdi, kak luk z Židovov. Orszag je ne slovenska reč, nego domo¬ vina; torveny, napszam i. t. d. so vse smrdeče reči, šterij v slovenskom jeziki nega. Z litere vsake tak smrdi vogr¬ ščina, kak či bi Židovje kde v kakšoj jami poginjeni se kvasili. Pfuj, nesnaga!!! 2. Norca se delajo z našega kraja: Pitam Vas bratje: kde ste videli lepši kraj, kak je lepo pole od Miire do Rabe, od Radgone do Čentibe? To je naša sv. zemlja, kde smo se narodili, v tom kraji nas je Ijiiba mati oprvim včila slovenski gučati, moliti in spevati. Peklenski je človik, ki se z tega kraja norca dela. In to krajino majo več kak pol grofi v rokah, eden tretji tao pa Židovje. Te naši ciganje, roparje, šteri bi meso z nas pojeli za tri špice, te til kraliijejo! Poberite se pred novim letom, to- vanje, ki kak piavice se na nami držite. Poberite se Vogri, volkovje med milimi slovenskimi ovcami, odite včasi v Azijo, odker ste pred jezero leti prišli z cela divji, ki ste naših očov meso jeli, kda ste je žive pekli. Sram vas boj pred celim svetom! Poberite se z slovenskoga kraja! 3. Za norce nas majo vse Slovence: Natelko so prišli, da pravijo, da so Slavi ne liidje (Tot nem ember). Pa vas ne to sram praviti, svinje? Slovenci, mo dale poslušali te sovražnike? Pazite samo Slovenski Bratje na eno: pravijo v sobočkoj cedili: »Mejte (Vi Vogrski Slovenci) potrp- lenye, celi szvet je obszlobodnyeni gratan.« Sami pravijo, da je vsaki narod dol liičo jarem, samo nam šče pravijo »mejte potrplenye« to je: nosite ešče jezero let te jarem, vi sami Vogrski Slovenci, kda so vsi drugi slobodni. Jaz mislim, da je to človik ne pisao, z pekla je prišeo z rog- lami čelabrkat v Soboto k Židovom. Predragi Bratje So¬ bočani (sem jaz tiidi Sobočanec?) vragov pa li ne mete v Soboti! (Predragi bratje Sobočani) Pred novim letom vsi Vogri in Židovje morejo odditi z Slovenskoga: Od Radgone do Čentibe, od Monoštra do Miire! V toj zemlji smo mi gospodje. Prosim Slovenske Brate, či što pride v kakšošte slovensko ves predgat kre Vogrov, prosit da bi se podpisali za Vogre (Židove), včasi na naženimo. Mi tudi mamo pamet, z nas se ne trbe norca delati. Što šče več šče znati od sobočkoga pisma, naj samo prečte (naj si nos drži). V pismi je vsaka reč laž: što zna povedati, da je birova slovenski čuo gučati, što se je dosegamao v šoli slovenski včio? G. Ivanocyja in Klekla so v Pešto na sod pozavali zato, da so prosili, da bi se v šoli slovenski včili Biblijo in Katekizem. Što je mogeo z cela mirno živeti dosegamao? Zakaj je telko Slovencov moglo v Ame¬ riko oditi? Kda smo.kaj dobroga dobili od Vogrov? Nikdar ne! Zakaj je v staroj Austriji vse bolše in lepše bilo kak na Vogrskom? Zakaj so na Muri ne mostov napravili in dobrih cest? Zakaj nega železnice z Lendave v Soboto? 308 KRONIKA Zakaj je naše ljudstvo tak zaostano? Vsa ta pitanja Vam neham, predragi Bratje, Slovenci. Vi sami si dajte od¬ govor. — Pred 1848 letom se na Vogrskem ne vogrski gu- čalo, nego nemški, latinski in francoski. Pred tem letom je šče od Radgone do Legrada (kde Mura v Dravo teče) in od Monoštra do Legrada in vse slovenske vesi, štere so zdaj v tom kraji vogrske, na vogrske obrnole. Vorite mi, Bratje, da sa 50 let niti ednoga Slovenca node na tom kraji, či pod Vogrami ostanemo. Slovenci, mi duže pod Vogrami ščemo ostati? Nikdar ne! Vogri so roparje, to- vanje, židovje, socialdemokrati, slobodnozidarci. Vsi takši ljudje, ki so ne vredni, da na sveti živejo, da bi je človik vlagve zapro in po Muri in Rabi dolptisto, naj bi odplavali nazaj, odket so priši, v Azijo. Mi smo že te gospodje bili v toj zemlji, kda so šče Vogri ne znali, kaj je to Europa. Ali od toga drtigoč. Zdaj pa gledajmo, kaj je Jugoslavija, štero nam je g. Wilson spravo in naši Bratje, Slovenci v Ameriki. Jugo¬ slavija je: Jugo Slavija, to je: Južni europski Slavi. Slavi se velijo vsi testi narodi, štere je edna mati Slava rodila pred 2000 in več letami. Te smo šče vsi Bratje bili, ali sledkar nas je dosta postalo, nešterni so druga imena vzeli, kak: Polaki, Rusi, Čehi, Slovaki (Toti!), Srbi (Raci!), Horvati, Slovenci. Mi smo torej vsi bratje, pa smo inda vsi vkiip živeli. Naša domovina je velka bila in slavna. Najprle so nas Huni razločili, potem pa Vogri. Oh, kak so se te naši očovje jokali, ali ne so si mogli pomagati! In Voger je močne lance vrgeo njim na šinjek, roke in noge; te lance šče zdaj izda nosimo, že več kak 1000 let. Ali zdaj komaj je bila vtira naše sloboščine, prišeo je den rešitve. Vogri so nam ttidi druga imena dali, da se več ne bi spoznali kak bratje: Polakom so dali »lengyeU, Slovakom »tot«, Srbom »rac«, Slovencom »vindiš«, Šta- jarec, kranjec.« Ali 1918 leta smo se po 1000 letnom zgtib- lenji znova videli, spoznali, ktišnoli. Istina, da so naše, Vogrskih Slovencov roke izda z Žmetnimi lancami zve¬ zane. Driigi Bratje: Polaki, Čehi, Slovaki, Horvatje, Srbi in avstrijski Slovenci so že dol zmetali njtive lance, v edno domovino so se zdrtižili, kak smo svi bili pred 1000 letami. Ta domovina se veli » Jugoslavija «. Lepa je ta domovina, rodna na silji (Banačko, Horvatsko, spodnji tao Vogrskega in naš ltibi kraj) rodna je na železji, pe- trolji, štcingolji. Vsega toga telko raste v njej, da so sir- maki Vogri vse od nas mogli ktiptivati, ar oni zlata, sre¬ bra i t. d. nikaj nado ineli. Svinj se največ povle na Hrvatskom, ovc na Srbskom. Kde pa več sadtij kak na Štajerskom in Slovenskom. Vogri nemajo morja, ar je to Jugoslovansko, i. t. d. Oni skoro nikaj nemajo, Jugoslo¬ vani vse majo. Predragi Bratje, stanimo z spanja, lepi den slobode nas zove. Kama de vsaki narod slišao, to je od samoga naroda odvisno. Zato do zdaj hodili od vesi do vesi pisat, kama de što šteo slišati k Jugoslaviji: k Bratom, ali v Vogrsko- mi: Židovom in roparom. Prosimo Vas zato, predragi Vo¬ grski Slovenci, moji bratje, mi sami smo se ešče ne zdrti¬ žili z bratami Jugoslovani. Jaz sem ttidi z Ogrskoga Slo- venskoga, moja in Vaša krv je edna, zati Vas ljtibim kak brate in Vam samo dobro želem. Podpišimo vsi k Jugo¬ slaviji. Bratje nas čakajo. Mi smo najmenjši in zato nas najraj majo. Mati Jugoslavija nas čaka z odprtimi rokami, bežimo k njoj. Ona je naša mati, naša nekdanja Slava. Vogrsk je mačilia, Vogrska je voza, Jugoslavija se le po grede, gde de nam dobro. Naša deca do nas konola, či njim zdaj ne spravimo sloboščine. Zato Bratje, ščemo slobodni biti: zapišimo k Jugoslaviji; ščemo duže lance nositi, Židove trpeti: zapišimo k Vogrskomi. Brat sem Vam in Vam pravico pišem. Vsi k Jugoslaviji Vogrski Slo¬ venci, nieden naj ne zaostane! Zdignite glave, rešenje se bliža! (Korošec). Radtijte se, Slovenci na Vogrskem rešenje je tti! Vse Vas ktišne in obine Vaš brat in prijatel (Dr. Matija S. Slavič.) OGRSKIM SLOVENCEM! Potrta leži na tleh nemška in madžarska gizdavost. Vi¬ soko je letala, podjarmiti si je hotela svet, vse narode na¬ praviti za svoje sluge. Obetala je Germanom in Madžarom dan, Slovanom noč, zasramoval in zatiral je vse, kar ni bilo madžarskega ali nemškega vora. Prišla je ura zaslužene kaštige. Narodi otresajo neznos¬ ni jarem in si hočejo po svojem urediti svoj dom. Tudi vam ogrskim Slovencem vstaja solnce zlate svobode, da postanete gospodarji na lastni zemlji. Tisoč let vam je gospodaril ošabni Madžar, pokorno ste mu služili, v za¬ hvalo vas je tlačil in zasramoval. Samo grof in Židov je kaj veljal. Vaši dečici so pošiljali trde Madžare za učite¬ lje, ki niso razumeli dece, deca pa ne njih. Pri občini, pri sodniji, pri županiji samo madžarski jezik; če si dobil kako pismo, si moral iskati še tolmača. Temu mora biti konec. Slovenec je ravno tako človek kakor Madžar ali Nemec, slovenski jezik je ravno tako lep kakor drugi in še več velja. Vojaki so si izkusili, s katerim jezikom se dalje pride, z madžarskim ali slovenskim, če je ogrski Slovenec prišel na Kranjsko, na Primorsko, na Hrvatsko, v Srbijo, na Češko, na Poljsko, na Rusko, v Bolgarijo, povsodi je s svojim jezikom leži izhajal kakor z madžar¬ skim, ki ga nihče na svetu ne razume. A madžarska gizdavost se še ni spametovala, obdržati hoče v svojih krempljih lepe kraje ogrskih Slovencev, Slovenske gorice in Mursko polje. Ogrski Slovenci, varujte se Madžara, ki vas bo skušal dobiti v svoje mreže. Ne verujte njegovim obljubam, dati vam ne more drugega, kot dolgove in sužne verige. Ne bojte se njegovih groženj, njegova moč je strta, njegovo strahovanje samo papirnato. Ne dajte se odtrgati od rod¬ nih bratov Slovencev in Hrvatov. Kdo je največ kriv strašne vojske, ki nam je toliko ljudi pobila, toliko nesreče prinesla? Nemec in Madžar, posebno surovi madžarski grof Tisza, ki je najbolj silil na vojsko. Madžarski grofje in Židje so si med vojsko polnili žepe, ljudstvo pa je moralo dajati in stradati. Ali hočete še naprej služiti tistim, ki so zakrivili vse to? In kdo bo plačeval vojne dolgove? Pač tisti, ki so vojsko želeli! Nas nihče ni vprašal, ko se je vojska napo¬ vedala, tudi ne bomo plačevali odškodnine. Nemce in Madžare čaka ogromno plačilo, ki ga bodo naložile zmagujoče države. Ali hočete tudi vi Madžarom plačevati njihove dolgove? Jugoslaviji se bo prizaneslo, ker ni zakrivila vojske. Nasprotno, naši jugoslovanski rojaki v Ameriki so že zdaj nabrali 720 milijonov frankov v zlatu za novo jugo¬ slovansko državo. Nam bo po vojski odprt široki svet čez Trst, Reko, na Balkan, v grško morje. Pri nas bo dovolj kruha in dela. Premoga bomo imeli sami dovolj, stroje in druge industrijalne izdelke lahko dobimo iz bogate in napredne Češke. Od Nemcev in Madžarov ne potrebujemo nič. Madžarskemu ljudstvu nečemo delati krivice. Madžari naj bodo za sebe, mi pa za sebe. Zakaj bi eden drugega tlačil. Če oni ljubijo in spoštujejo svoj jezik, mi tudi, če oni hočejo v šoli, pri uradih, v cerkvi svoj jezik, mi tudi. Kako veselo bo, ko bomo Slovenci vsi skupaj in bo naš materni jezik imel povsodi poštenje! Mojzes je rekel pri izhodu Izraelcev iz Egipta, da Egipčanom, svojim tlačiteljem, ne pustijo niti paižla. Niti paižla! To bodi naš odgovor na madžarske po¬ skuse, da nam odtrgajo kos naše zemlje. Ogrski Slovenci, ostanite mirni, madžarskih grofov, fiškalijušev in Židov se čuvajte. Ko pa pride ura, se z veseljem pridružite svojim bratom Slovencem in Hrva¬ tom. Vsaka ptica k svojim leti, tudi mi hočemo k svo¬ jim. Bog živi slobodno Jugoslavijo! LJUBLJANA: TRNOVSKA CERKEV KRONIKA 309 POZDRAVLJENI, BRATJE SLOVENCI, SLIŠITE KLIC OGRSKIH BRATOV Od Rabe do Adrije. Oj Lendava, matka naša ljuba! Ne teči več tako ža- lostno-počasi skozi našo slovensko krajino! Ali še ne veš, da so se v tvoji deželi vzbudili grobovi narodnih mrličev? Da, mrtvi so vstali, porajalo se je novo narodno življenje. Prej so bili tvoji sinovi narodno mrtvi. Toda niso bili v resnici mrtvi. Spali so le, kakor je spal kralj Matjaž s svojimi junaki. Kralj Matjaž se je zbudil, za¬ rožljal s svojo sabljo, in skočili so pokonci njegovi zvesti. Res je, Lendava, žalostna je bila usoda tvojih otrok. Godilo se jim je kakor Ukrajincem, o katerih speva Taras Ševčenko; Bila nekdaj Hetmanščina, a se več ne vrne; nekdaj smo mi panovali, a že več ne bomo! Ukrajina, Ukrajina mamka moja mila, kadar spomnim se na tebe, V 9. in 10. stoletju so živeli od Dunaja proti jugu do Save panonski Slovenci. Svobodni so bili, svoje lastne kneze so imeli, Prioino in Kocelja. Nemila usoda zgodo¬ vine nas je tlačila stoletja in stoletja. Del panonskih Slo¬ vencev je prišel pod Štajersko, kjer so jih potujčevali Nemci. Med ogrske panonske Slovence so se vsiljevali Nemci in Madžari ter žrli naše meso in pili našo kri. Naše število se je krčilo in krčilo, naš narodni sovrag se nam je smejal in krohotal. Spravil nas je tako globoko, da naš človek ni več vedel, da je Slovenec. Ako bi kdo našega človeka pred nedavnim vprašal, ali je Slovenec ali Madžar, bi odgovoril, kakor pravi isti Ševčenko o Ukrajincih: »Dobro, brate! Kaj si torej?« »To pove naj Nemec (Madžar), mi ne Kako bi se naj tudi nahajala narodna zavednost pri našem ljudstvu, ko so pa Madžari delali nato, da so jo zatrli. Nobena šola ni bila slovenska, niti najmanjša ljudska šola ne. Noben izobraženejši človek, razun du¬ hovnov, ni govoril slovenski. Madžarska je bila sodnija, pošta sploh vsi uradi. Vse javne službe razun duhovne so imeli Madžari ali Madžaroni. Slovenski jezik je veljal za nekulturni jezik, madžarski pa kot gosposki jezik, kot najlepši jezik na svetu. Kdo se še naj potem zaveda svoje slovenske narod¬ nosti? Lahko se reče o naši ogrsko-slovenski pokrajini: Oropane kot sirota zdaj ob Lend'vi joče; težko je siroti, koje nihče zreti noče, le sovrag, ki se ji smeje. Krohotaj se, vraže! — A ne hudo, ker vse gine, slava ne izgine; ne izgine, vse razkaže sila zgodovine, čija pravda, čija krivda, čiji mi smo sini! Naša duma, naša pesem nikdar ne izgine ... To je, bratje, naša slava, slava pokrajine! Brez zlata in brez kamenja brez laži-orožja, toda glasna in pravična, kot beseda božja. (Po Torasovi Osnovnjanenki.) Taki smo bili do jugoslovanske deklaracije.. O tej se¬ veda naši listi niso smeli veliko pisati, navduševati za njo še manj. Le redki, ki so imeli še občeslovenske čas¬ nike, so začeli gojiti tiho nado, da je tudi za nas napo¬ čila ura rešitve. Toda sosed sosedu še ne bi upal tega govoriti. Ko bi prišel k nam za Jugoslavijo agitirat, bi hodil kakor ob grobovih, ki ne čujejo, kaj jim govoriš. Gorje mu, kdor bi si to drznil. Madžarska vlada bi ga spremenila v solnčni prah. Kljub temu se je širila ideja, zlasti po vojakih, ki so si izkusili svet. Da, naši vojaki! Vojska jih je napravila narodne. Videli so, kako jim je njihova slovenščina po vsem svetu dobro služila, dočim madžarščine ni govoril živ krst razun rojenih Madžarov. Spoznali so, kako malo velja madžarščina. Izvedeli pa so tudi v vojski o težnjah drugih narodov ter o zahtevah svojih bratov Slovencev, ki so se navduševali za Jugo¬ slavijo. Vendar se je doma govorilo o tem le med štirimi stenami. Na zunaj se ni smelo pokazati. Da bi podpiso¬ vali deklaracijo, kakor so delali to drugi Slovenci, o tem še misliti ni bilo. In vendar se je zgodil čudež. Teden dni pozneje, ko je Avstro-Ogrska ponudila roko za mir na podlagi \Vilso- novih zahtev, so začeli ljudje govoriti: Kralj je dozvolil vsakemu narodu svoje pravice. Madžarov bo samo kakih 8 milijonov v eni državi; vsi drugi narodi napravijo svoje države. Mi Slovenci pridemo s Štajerskimi Slovenci skupaj v jugoslovansko državo. In če je še kateri mo¬ žakar dvomil o tem mu je rekel sosed: »Ve pa je tudi naš Ivan tako rekel, ki je prišel na dopust!« Narodna zavednost se je vzbudila iz skoro tisočletnega spanja. Misel o Jugoslaviji je našla tudi pri nas rodo¬ vitna tla. Toda naš narod na Ogrskem je brez vsake orga¬ nizacije, brez vsake narodne izobrazbe. Zato ne more za uveljavljenje jugoslovanskega načela mnogo storiti. Če bi tudi začel, bi ga še močnejši Madžar nadkrilil in še v zadnjem hipu poskusil, da mu stopi na tilnik in ga zatre na večno smrt. Zato se obračamo na Vas, bratje onkraj Mure. Ne poza¬ bite nas, svojih bratov med Rabo in Muro. Nekdaj in zopet še ob avstrijskem manifestu se je govorilo o Jugo¬ slaviji do Drave. Naši ožji bratje, panonski Slovenci na Štajerskem (ali Prleki), so spravili javnost do tega, da se govori o Jugoslaviji do Mure. Toda mi prekmurski Slovenci stanujemo onkraj Mure, od Ljutomera ob štajer¬ ski meji navzgor do Rabe. Ob Rabi stoji naša močna trdnjava Rabska Slovenja vas (Rabatotfalu) pri sv. Gothardu. Jugoslavija sega torej do Rabe. Ne pozabite, rojaki, tega naglaševati. Nas je na Ogrskem okoli 100.000 Slovencev. Nas ne smete žrtvovati, če smo tudi majhen in najmanj zaveden, pa ne po lastni, ampak tuji krivdi, del jugoslovanskega naroda. Naobračam na brate konec Ševčenkove pesmi »Do mrtvih in živih in še ne rojenih rojakov mojih«: Objemite bratje moji, najmanjšega brata, naj se mati še nasmehne, zaplakana mati! Blagoslovite svojo deco s trdimi rokami in umito poljubite s prostimi ustnami! In pozabi se sramotna davna zgodovina, oživi spet dobra slava naše pokrajine, in svit jasni, nevečerni tiho spet zasveti... Prosim vas, rotim vas, bratje dajte se objeti! Ko se je po prvem propagandnem poletu vrnil po¬ ročnik Grizold, mu je v višini kakih petdeset metrov iznad samega aerodroma na Teznem odpovedal radi pomanjkanja bencina motor. Pilot, štabni narednik Jureš, seveda ni mogel rešiti letala, ki je nesrečno treščilo na tla ter se popolnoma polomilo. Jureš sam je bil težko ranjen, opazovalec Grizold pa je odnesel le nekoliko manjših praskotin. Toda ta nesreča ni vzela ostalim veselja in poguma do letanja; pač pa je vreme in nekoliko tudi pomanj¬ kanje bencina povzročilo, da so leti zastali skoraj za tri tedne, šele 9., 13. in 19. aprila se je nadaljevalo letanje. Jureš si je opomogel in poleg njega so leteli podčastniki Kveder in Arzenšek Dragotin. Pri tem 310 KRONIKA P k Stjepan Burazovič, I komandant mariborske 1 letalske eskadrlle 1.1919. pripominjam, da sta bila oba Arzenška brata, Mari¬ borčana. Arzenšek Vinko, rojen 1896 je po poklicu strojevodja drž. železnice in stanuje danes v Mari¬ boru na Betnavski cesti štev. 39. Je rezervni nared¬ nik, ki je bil letos na orožni vaji v Zemunu, kjer je kot eden najstarejših letalcev v Jugoslaviji še vedno odlično letel. Njegov brat Dragotin je bil prav tako strojevodja in se je ponesrečil pri znani veliki želez¬ niški nesreči 3. novembra 1929 pri Rajhenburgu. Med tem odmorom se je moštvo izpopolnilo in tudi park se je povečal, čeprav je bilo oddano eno letalo že meseca januarja letalski komandi v Zagrebu. Se¬ stavila sta se iz Ljubljane dospeli enosedežni letali za borbo tipa »Berg« serije 92. Na teh dveh letalih so leteli podčastniki Čolnar Janko (pokojni šef pilot ljubljanskega Aero kluba, ki se je tragično ponesrečil v Zagrebu leta 1933. z letalom ljubljanskega aeroklu¬ ba »Lojze«) Bobig, (za tega nisem mogel zvedeti, kje sedaj živi) Šimenc in Tomšič. Na teh dveh letalih so se vršili poizkusni poleti in vežbanje. Kočljiva situacija na koroški fronti v aprilu 1919 pa je nujno zahtevala izkušene roke pri letalski stot¬ niji v Mariboru. Takratni komandant Dravske divi¬ zije, general Kosta Smiljanič je imenoval (z brzojav¬ nim poveljem O. štev. 3571/1 od 23. aprila 1919 po predlogu načelnika štaba, generalštabnega podpol¬ kovnika Milutina Nediča J za poveljnika oddeljene aeroplanske eskadrile v Mariboru (tako je bil odse- daj oficielen naziv) letalskega poročnika Stjepana Burazouiča, dotakratnega šefa izvidnikov letalske eskadrile v Ljubljani. Mala pripomba: Milutin Nedič je danes divizijski general in komandant celokupnega vojnega zrako- plovstva, Stjepan Burazovič pa letalski podpolkovnik, komandant balonskega bataljona v Nišu. Takratni poročnik Burazovič je bil neposredno pod komando generala Maistra. Od njega je tudi dobila letalska eskadrila v Mariboru domače ime Maistrova eskadri- la. General Maister je ocenil poročnika Burazoviča takole: Vesel značaj, kot letalec izvrstno uporabljiv. Drzen in neustrašen. Pri poletih je nabral o sovraž¬ niku vedno mnogo važnih in zanesljivih novic, ki so bile za naše prodiranje večkrat merodajne. Vesten in marljiv. Letala ima vedno v najboljšem redu. S podrejenimi je strog, a dober in postrežljiv tovariš. Poročnik Burazovič je prejel nalogo: 1. sestaviti eskadrilo in jo usposobiti za borbene operacije, 2. izvežbati vse letalce za čim bolj uspešno borbo v zraku in 3. pripraviti vse za sestavljene naloge izvid- niške službe in bombardiranje. Ko je poročnik Burazovič prispel v Maribor, se mu je posrečilo dobiti toliko goriva in maziva, da je bilo redno letanje omogočeno. Sedem dni je trajalo vež¬ banje, toda v teh sedmih dneh potenciranega dela se je moštvo, predvsem piloti, popolnoma usposobili za taktične borbe v zraku, tako da se je moglo uvesti patrolno letanje. Ko je bilo to organizirano, se je fronta na Koroškem in štajerskem razdelila v dva dela. Prvi je segal od tromeje na vzhodu avstrijsko - madžarsko - jugoslovanske fronte do Grintovca na zahod ter je bil delokrog mariborske aeroplanske eskadrile, zahodni del od Grintovca do italijansko - jugoslovansko - avstrijske tromeje pa je pripadel ljubljanski eskadrili. V slučaju potrebe pa je bilo predvideno skupno delovanje. Mariborska eskadrila je bila mešanega sestava: imela je šest aeroplanov za opazovalno službo in za lahko bombardiranje ter štiri enosedežne borbne avione. Taktične naloge so se vršile vedno skupno in letelo je v skupini najmanj eno dvosedežno in eno enosedežno letalo. V tem času se je pokazala potreba, da naj bo en oddelek čim bližje koroški fronti. Tako se je usta¬ novil oddelek mariborske eskadrile pri Pliberku, katerega je vodil letalski poročnik Vekoslav Toma¬ šič. Oddelek je obstojal iz dveh enosedežnih borbnih aeroplanov ter je imel nalogo onemogočiti avstrij¬ skim aeroplanom opazovalno in bombardersko delo¬ vanje na fronti, kar je tudi v polni meri izvršil. Mariborska eskadrila je v času nastoja pliberškega oddelka bila sestavljena takole: Komandir je bil že navedeni poročnik Burazovič, drugi častnik je bil poročnik Tomašič, ki je vodil oddelek v Pliberku. Grizold je bil v začetku maja 1919 premeščen k letal¬ ski stotniji v Ljubljano, prav tako Dorčič, ki se je odlikoval posebno v Prekmurju. Burazovič je bil opa¬ zovalec, Tomašič pa pilot lovec. Podoficirjev je bil osemnajst: Jureš, Kveder, oba Arzenška, Čolnar, Bobig, Tomšič, Šimenc, Pešel, Tu- skan, Mihevc, Senekovič in Majer kot pilotje, Binder kot šef mehanik (Binder je danes narednik vodnik, šef-mehanik pri IV. zrakoplovnem polku v Zagrebu in nesporno eden naših najboljših mehanikov ter je letos dobil veliko nagrado pri tekmi za kraljev pokal) Polančič kot fotograf, Krištofič in Koban pa kot aeroplanska mitraljerja. Kot pilot je bil pozneje eska¬ drili dodeljen še Turko Ernest, sedaj tehnični urad¬ nik in še vedno aktivni pilot v Mostarju. Narednik eskadrile je bil Jelen, razen njega so bili v sestavu neletalcev še trije nižji podoficirji ter 57 kaplarjev in vojakov. Burazovič je znal preskrbeti eskadrilo z zadostnim materialom, bencinom in oljem; poleg tega je pri¬ dobil za eskadrilo tudi pet tovornih avtomobilov. Municije za strojnice in bomb je bilo dovolj, tako da je bila eskadrila popolnoma preskrbljena z vsem po¬ trebnim in sposobna za naloge, ki so jo čakale. KRONIKA 311 Prvo borbno nalogo je izvršila mariborska eska- drila dne 1. maja 1919 pod osebnim vodstvom ko¬ mandirja Burazoviča, ki je vodil vse borbe osebno. Vsi ostali letalci so se po redu menjavali: enkrat je eden pilotiral, drugi bombardiral, drugič narobe. Le¬ teli so pa vedno vsi. Do večjih borb v zraku ni prišlo, ker so se Avstrijci borb v zraku izogibali radi smelosti naših letalcev in to zlasti Čolnarja v Pliberku. Pač pa so bila naša le¬ tala vedno sprejeta z močnim topovskim ognjem in obstreljevanjem iz mitraljez, posebno takrat, ko so letela nizko. Posebno Burazovič je imel navado, da je letel 20 do 30 m visoko nad avstrijskimi postojan¬ kami in jih napadal z mitraljezo ter z lahkimi bom¬ bami. Sovražna obramba je zapustila v takih slučajih redno nekaj pogodkov v platnu, motorju in v ostalih delih aeroplana. Burazovič je posebno drzno napadal centralni aerodrom v Celovcu, enkrat celo istega dne dvakrat zaporedoma. Naloge poletov so bile vedno iste: napadati sovraž¬ nika, opazovati njegovo gibanje in varovati lastne postojanke pred napadi sovražnih letal. Od 1. maja do 5. junija 1919, torej v času jugoslo¬ vanskih vojaških operacij na Koroškem, je maribor¬ ska letalska eskadrila izvršila v celoti 117 poletov, ki so trajali 350 ur in katerih dolžina je znašala 25.200 km. Poletov z reševanjem važnejših nalog, ka¬ terih se je udeležila celokupna mariborska eskadrila, pa je bilo 24. Važni leti so bili: 1. maja v Dravograd, kjer se je vršila borba s so¬ vražnikom (200 km); 4. maja nad Velikovcem, tam borba s sovražnikom (400 km); 5. maja do Sinče vasi (220 km); 6. maja borbe na črti Lipichbach-Pliberk (250 km); 7. maja opazovalna služba okoli Dravograda (nad 300 km); 8. maja nad okolico Guštanja in št. Janža (nad 300 km); 9. maja nad Guštanjem in Dravogradom (nad 400 km); 10. maja borbe nad Muto (nad 500 km); 12. maja zopet nad Guštanjem (450 km); 16. maja preko Dravograda, Slovenjgradca (nad 500 km); 17. maja vzdolž cele koroške fronte preko 620 km. 28. maja preko Dravograda, Velikovca in Labud- ske doline (nad 450 km); 29. maja preko Labudske doline in do Pliberka (450 km); 30. maja Sinča vas — Velikovec. Pri tem poletu, ko je bil pilot narednik Majer in opazovalec Burazo¬ vič, je aeroplan letel zelo nizko. Močan sovražni ogenj je zapustil v aeroplanovih krilih preko deset krogel, ena krogla je prestrelila žico opornico, ena uničila razplinjač, ena hladilnik, nekaj pa se jih je zarilo Ernest Turko v aeroplanov trup. Aparat je bil s tem tako težko zadet, da je bil nesposoben za vsako nadaljnje letenje in je moral pristati. K sreči je odlično pilotovo ma¬ nevriranje omogočilo pristanek na jugu od Drave pri jugoslovanskih postojankah in s tem rešitev vojnega ujetništva. Burazovič pa se je še istega dne maščeval za izgubljeni aparat, ko je z drugim aparatom napadel in uničil del aerodroma v Celovcu; 31. maja preko št. Pavla in Sv. Andreja (nad 250 km); 1. junija vzdolž fronte( nad 300 km); 2. junija dva poleta vzdolž vse fronte (vsak nad 500 km); 4. junija daljši polet z borbo nad Wolfsbergom. kjer sta bila pilot Senekovič in opazovalec Burazovič lažje ranjena, aeroplan pa je bil poškodovan od šrapnelov (nad 520 km); 5. junija dvakratni polet vzdolž vse fronte (nad 650 km). Letalski odred Pliberk z Vekoslavom Tomašičem in narednikom Čolnarjem Jankom je izvršil okoli 15 poletov s preko 2000 km. Pod komando Dorčiča so izvršili piloti Grizold troje, Jureš troje, Kveder in Dorčič dva, Arzenšek pa en polet. Ti poleti se razumejo kot poleti nad sovražnika in niso tu všteti poleti čisto propagandnega značaja in leti radi vežbanja v pilotaži. Pod komando Burazoviča pa so izvršili piloti Jureš štiri, Kveder osemnajst, Drago Arzenšek deset, Vinko Arzenšek deset, Ernest Turko deset, Franjo Sene¬ kovič dvanajst, Anton Majer tri in Franjo Krištofič en polet, slednji kot mitraljer. To so bili vsi poleti nad sovražnika; niso pa tu všteti poleti propagandnega značaja in pa vežbanje v pilotaži. Vsega je bilo izvršenih oseminšestdeset voj¬ nih poletov v dolžini blizu 24.000 km, ki so trajali nad 250 ur. Pod komando Dorčiča pa je bilo izvršenih dvanajst propagandnih poletov z nad 1500 km: dne 12. marca 1919 na vzhodno Koroško, 13. v Prek¬ murje, 15. v Slovenske gorice, 9. aprila v Mursko So¬ boto, 19. pa nad Mariborom. Naloga propagandnih poletov je obstojala v trošenju jugoslovanskih le¬ takov. 312 KRONIKA ,,Brandenburg" tip avionov pri mariborski letalski eskadrill Za avlonom levo od gozda so stali 1.1919. hangarji Poleti preko sovražnega ozemlja so bili vojaško važni in včasih odločilni za sledeče operacije. Prvo¬ vrstni rezultati odsevajo tudi iz številnih pohval, ka¬ tere je eskadrila prejela. Navajam samo eno: Naredba komandanta Dravske divizije O. št. 8977/1 1919 (komandant general Krsto Smiljanič) pravi: Aktivni pešadijski poročnik Stjepan Burazovič, po¬ veljnik aeroplanske eskadrile v Mariboru: Imenovani je izvršil za časa koroške ofenzive na nad vse hvalevreden način 24 z izvrstnim uspehom kronanih poletov nad sovražnikom. Leteč vedno nizko je obstreljeval dan za dnem dane mu cilje — pešadij- ske čete in topniške kolone pri Wolfsbergu, dalje v Labudski dolini, Celovcu in drugih krajih — ter s svojimi napadi vedno povzročal zmedo pri sovražniku in demoraliziral njih čete. S teh poletov je prinašal točna in popolna poročila, ki so bila povsem zanes¬ ljiva in za nas največje važnosti. Posebno se je od¬ likoval 28. maja, ko je iz višine 50 metrov obstrelje¬ val sovražne pozicije pri Dravogradu in prisilil ta- mošnjo posadko, da je prenehala z obstreljevanjem in se umaknila. Posebno vrednost ima njegovo točno in nad vse vestno poročilo o poletu dne 2. junija v okraju la- budskega odreda, ter 4. junija, ko je napadel pri Wolfsbergu, leteč samo 30 metrov visoko, tamošnjo pešadijo in artilerijo, jo uničil in nadaljeval polet, od katerega je prinesel točna poročila. Kljub rani, zadobljeni od sovražnih šrapnelov, je svojo službo izvrševal do konca ofenzive vestno in pridno. Poročnik Burazovič je vzor in zgled mladega, sme¬ lega in vestnega aviatika, ki zadano mu nalogo izvrši na najbolj zanesljiv način in radi česar ga pohvalim. Komandant general K. Smiljanič s. r. Ko je bil Burazovič prestavljen v Zagreb, ga je komanda štajerskega obmejnega poveljstva v Mari¬ boru, kakor je razvidno iz Pers. reš. 3855/1 od 3. okto¬ bra 1919 ocenila med drugim takole: K aeroplanski eskadrili v Zagrebu premeščeni Bu¬ razovič, dosedanji poveljnik tretje sekcije, se odlikuje z veliko neustrašenostjo in požrtvovalnostjo ter mu je bilo naklonjenih več lepih uspehov. Velike zasluge si je priboril posebno na koroški fronti in za časa mariborske pobune, ko je v težkih okolnostih uporabil z veliko neustrašenostjo vse svo¬ je velike in izredne vojaške in strokovne sposobnosti ter s svojo iniciativo dosegel izredne uspehe. Mi smo mu zato hvaležni in mu dajemo za vzorno službovanje popolno priznanje. Komandant podpolkovnik Vladimir Uzorinac. Toda ne samo komandant, ki je bil duša vsega dela, tudi ostali so prejemali slične pohvale. Najbolj zgo¬ vorno dejstvo, kako je vsa eskadrila, od prvega čast¬ nika do zadnjega vojaka delala z navdušenjem in iz¬ rednim požrtvovanjem, pa je naslednji dogodek: Po končanih operacijah na koroški fronti je prišel v Maribor takratni komandant Dravske divizije, že omenjeni general Smiljanič, ki je vodil koroško ofen¬ zivo. Ob tej priliki je v spremstvu podpolkovnika Mil. Nediča izvršil tudi pregled mariborske aeroplan¬ ske eskadrile. General Smiljanič je govoril z vsakomur o stroju, od oficirja do zadnjega vojaka, povpraševal za to in ono, pohvalil vsakogar za njegovo delo, na koncu pa povišal vsakogar v činu, tako da je celo komandirjev »posilni« postal podnarednik. Od tega dogodka ni bilo v vsej eskadrili niti enega prostaka, temveč samo oficirji in podoficirji! Mariborska eskadrila je s svojim delovanjem skoro onemogočila delovanje avstrijske aviacije. Avstrij¬ ski avioni so prodrli preko štajerskih črt trikrat, preko koroških štirikrat, v Prekmurju pa so se mogli pojaviti trikrat. Nastopali so vedno v večjih sku¬ pinah; tako so se n. pr. 30. maja znašli trije naši avi¬ oni pred peterimi avstrijskimi, ki so se pa navzlic premoči morali umakniti. S končano ofenzivo 1919 na Koroškem je prene¬ halo tudi delovanje mariborske eskadrile. S končano koroško ofenzivo je ponehal dovoz bencina in dru¬ gega materiala, radi česar so postajali leti vse bolj redki. Istočasno so se začele organizirati letalske edi- nice drugod in eni od teh, zagrebški, je bila vklju¬ čena mariborska eskadrila. Hangarji na Teznem so bili demontirani in odposlani v Zagreb, kamor so od¬ letela tudi letala. Dne 6. oktobra 1919 je bila z na- redbo razpuščena mariborska eskadrila in večina moštva se je vrnila v civilne poklice, nekateri pa so ostali do danes v aktivni vojaški službi pri jugoslo¬ vanski aviaciji. Mariborske eskadrile ni več. Med bivšimi Maistro¬ vim borci pa še živo lebdijo spomini, kako so naši prevratni bojevniki obvladovali zračne višave na Ko¬ roškem, štajerskem in po Prekmurju in stremeli po¬ vsod, da bi bile jugoslovanske državne meje v resnici tudi naše narodne meje. Mariborska letalska eska¬ drila je svojo nalogo v najtežjih razmerah izvršila v polni meri ter tako postala nam vsem zgled za delo in za napredek. KRONIKA 313 KMETIJSKO VPRAŠANJE VELIKE LJUBLJANE ING. AGR. LOJZE PREZELJ (Konec.) Drugo, prav tako važno vprašanje vsakega večjega mesta je preskrba mesta z zelenjavo. Tu mislim pred¬ vsem zadostno količino naj raznovrstnej šega, zlasti kakovostnega sočivja. Poleg tega je izredno važno, kdaj prihaja to sočivje na trg in v kakšnih količinah, ali dovolj zgodaj spomladi in kolikor mogoče dolgo v jeseni, v skladu s podnebnimi prilikami. Vsa naša večja mesta greše v tem pogledu. Prirejajo se ankete, naprošajo se strokovnjaki, češ, naj povedo svoje mne¬ nje, naj izdelajo podrobne načrte o tem, kako bi se dalo v tem pogledu kaj izboljšati. Toda vse delo je brezuspešno in naš trg se še do danes ni otresel ino¬ zemstva, v kolikor bi se to dalo. še dandanes plaču¬ jemo vsako leto ogromne vsote inozemstvu za kup¬ ljeno zgodnje in pozno sočivje. Splošno je znano, da bi naša država mogla pridelati doma vso potrebno količino najrazličnejšega sočivja. V kolikor različne vrste sočivja ne morejo uspevati v hladnejših predelih države, kjer vlada alpinska, kontinentalna, odnosno stepna klima, v toliko se ta nedostatek izravnava s tem, da moremo gojiti take vrste sočivja na našem Primorju. Manjka le spret¬ nega vodstva in sistematično načrtnega gospodarstva, zlasti ker lahko trdimo, da ravno gojitev sočivja ne zahteva velikih investicijskih vsot. Zato ne moremo opravičevati te svoje brezbrižnosti s pomanjkanjem kapitala. Res je, da je ravno zadnja etapa obče go¬ spodarske konstelacije privedla to vprašanje ponovno pred rešitev in danes vsaj v prvih obrisih opažamo, da smo v pogledu gojitve sočivja, ki zahteva toplejših krajev, stopili vsaj za korak naprej. Pri gojitvi sočivja moramo pomisliti še na nekaj drugega. Vkljub veliki denarni stiski, vkljub izredno slabemu materialnemu položaju večine meščanov, ki v znatni meri pripadajo uradniškemu stanu, je zna¬ čilno, da visoko kakovostni kmetijski pridelki, po¬ sebno še, ako so z okusom in res higiensko izloženi naprodaj, še vedno dosegajo zadovoljujočo ceno. še vedno je njihovo pridelovanje rentabilno. Pri prodaji moramo torej nuditi dobro blago in imeti zahteve kupca vedno pred očmi. Da pa bomo dosegli izboljšanje kakovosti, da bomo posamezne vrste sočivnih rastlin vzgojili do čim boljše kakovosti, do čim večjega donosa, da bomo gojili v določenih okoliših zlasti one vrste in različice sočivnih rastlin, ki ob najmanjših vzgojnih stroških dajejo največji in najboljši pridelek, ki nam torej z drugo besedo dajejo največjo rento, največji čisti dobiček, se mo¬ ramo ravnati po načelih, ki jih je postavila sodobna kmetijska znanost. Prav posebno pozornost moramo posvečati tudi razvoju in širjenju rastlinskih bolezni in borbi zoper nje. To je kmetijsko rastlinsko zdrav¬ ništvo. Zelo obširna in važna je ta znanost v celo¬ kupnem narodnem gospodarstvu. Nebroj je bolezni, ki napadajo sočivje. Posledica je propadanje rastlin, ako pa bolezen prebole, ostanejo slabe, okrnijo. Take rastline dajo seveda slab, nekakovosten, za prodajo neprimeren plod, katerega izkupiček pogosto ne krije niti produkcijskih stroškov. Današnja veda o boleznih rastlin ali fitopatologija, tako se ta znanost imenuje s tujim izrazom, ima na razpolago številna kemična sredstva poleg mnogih drugačnih načinov obrambe rastlin pred boleznimi. Njihov najvažnejši cilj je, onemogočiti infekcijo, ako pa se je bolezen že poja¬ vila, zdraviti jo in vse storiti, da se ji prepreči na¬ daljnje širjenje. Z izborom posameznih različic kakor tudi z ople- menitvijo (spolno križanje), z delom po načelih so¬ dobne kmetijske znanosti, bi mogli v kratkem času v prvi vrsti omejiti pretirani uvoz iz inozemstva, obenem pa bi izboljšali pridelke v kakovostnem po¬ gledu. Kar se tiče preskrbe mesta s sočivjem, naša Ljub¬ ljana dandanes nikakor ni na zadnjem mestu. Vendar stanje ni zadovoljivo. Pridelovanje je na splošno pre¬ cej primitivno, prepuščeno zasebni iniciativi, ki pa je docela nezadostna. Delo se vrši dandanes prav tako kot se je vršilo pred desetletji, ko je vsa kme¬ tijska veda bila še v povojih in na mnoga važna vpra¬ šanja ni mogla točno in z gotovostjo odgovoriti. Ljub¬ ljanski trg še dandanes zalaga z bolj ali manj kako¬ vostnim sočivjem edinole Krakovo in Trnovo. Od- ondod vidimo vsako jutro prihajati v mesto težko natovorjene cize. Sicer tudi drugi bližnji kraji dova¬ žajo na trg sočivje, toda kakovostno je pridelek v Trnovem in Krakovem boljši. Sočivje iz teh dveh krajev po pravici slovi celo izven mej same Ljubljane. Na to dejstvo sta oba kraja tudi ponosna, saj se pa 314 KRONIKA Eblranje krompirja na vrti tudi Trnovo imenuje »bahata fara«. Vendar to ni morda puhla beseda. Trnovčani so ponosni na svoje delo, ponosni na svojo spretnost in na svojo umno vrtnarijo. Inkorporacija sosednih občin je postavila v ospredje tudi važnost tega vprašanja. Razvoj Ljubljane, šir¬ jenje zazidanega ozemlja je povzročilo, da se je znatno zmanjšala produktivna površina. Tako je, recimo, danes zazidano Mirje še pred nedavnim časom bilo en sam obširen zelenjadni vrt, ki je zalagal Ljubljano z res dobrim sočivjem. Danes še posebno poudarja pomembnost vprašanja preskrbe mesta s sočivjem vse bolj naraščajoče število prebivalcev, razvoj tu¬ rizma, radi tega večja možnost dobre prodaje kako¬ vostnega sočivja. Mogočno gibalo v tem oziru je splošna usmerjenost sodobnega človeka k vegetari¬ janski hrani. Sem spadajo seveda tudi najnovejše ugotovitve dejstva, kako neobhodno so telesu po¬ trebni vitamini, ki jih v znatni meri vsebuje ravno sočivje. Vsa navedena dejstva dokazujejo, da potrebuje Ljubljana danes mnogo večjo površino za pridelo¬ vanje sočivja, kot jo je imela pred vojno. Poleg tega je potrebno, da se široki sloji seznanijo z današnjim stanjem kmetijske znanosti na področju vrtnarstva. Tako bi se jim pripomoglo, da bi ob istem trudu in istih izdatkih več izkupili in tako povečali svoj žvljenjski standard. To ugodnejše ekonomsko stanje meščana bo imelo seveda svoje dobre posledice, kajti poleg udobnejšega življenja ga ne bodo težile in uni¬ čevale visoke mestne davščine. Nihče drugi ni in ne more biti poklican, da reši to važno vprašanje, kakor ravno mestna občina. Mnogo večjo pozornost bo morala občinska uprava posvečati temu vprašanju, ako bo hotela ostati zvesta svojemu temeljnemu in najvažnejšemu načelu. Pomagati bo morala pridelovalcem z nasveti, s podporami, pa tudi z lastnim vrtom za sočivje po zgledu drugih mest (Zagreb). Tako se bomo vsaj deloma otresli uvoza iz inozemstva. Dolžnost mesta pa je tudi, da ureja uvoz nujno potrebnega sočivja. V interesu meščanov mora izključiti predvsem dolgo vrsto posredovalcev, ki z majhnim in nenapornim delom spravijo v svoj žep ogromno razliko med kupno in prodajno ceno. Razumljivo je, da je dandanes nemogoče pričeti z obširno akcijo v tem pogledu. Vendar bi tovrstno delo, ki bi vodilo k izboljšanju današnjega stanja, ne obremenilo za pretiran znesek mestne blagajne. Pred¬ vsem naj občinska uprava na temelju točno zasno¬ vanega, od strokovnjakov izdelanega načrta, dodobra prouči to vprašanje in ga čimpreje reši v obojestran¬ sko korist. Ako se razvije pridelovanje zelenjave na mestnem teritoriju in ako se usmeri naše predmestno kme¬ tijstvo v pridelovanje zelo iskanega sočivja, kakor n. pr. beluš, ne bo ljubljanski teritorij samo zalagal domačega trga, ampak tudi izvažal svoje kvalitativne pridelke v naša letovišča doli do Dubrovnika in to v času, ko je trg pri nas preobremenjen z zelenjavo. Tretje važno vprašanje, ki spada v kompleks kme¬ tijskega vprašanja Ljubljane, je: Ljubljansko Barje. Vprašanje melioracije Ljubljanskega Barja stoji že dolgo dobo let v ospredju. Je to eno izmed najvaž¬ nejših vprašanj ne samo Ljubljane in bližnjih njenih vasi, temveč celokupne banovine. Ljubljana, katere pomerij vključuje ogromne po¬ vršine Barja, je pri rešitvi tega vprašanja najbolj prizadeta. Po svoji dolžnosti pa, da skrbi za napredek in blagor svojih meščanov, je celo prisiljena, da z največjim razumevanjem in z vsemi svojimi močmi pospešuje dokončno ureditev tega vprašanja. Nujnost tega vprašanja potrjuje tudi dejstvo, da moramo radi goste naseljenosti Dravske banovine, radi veli¬ kega odstotka gorskih, nerodovitnih tal, skrbeti za to, da izkoristimo sleherno površino v svrho kmetijskega pridelovanja, ako v obče moremo odstraniti ali pa premagati prirodne ovire, ki nam trenotno to branijo. Ljubljansko Barje ima ogromno površino 16.000 ha (J. v. Podhagsky). Razprostira se od Vrhnike do Škofljice in od Dobrove pri Ljubljani do Borovnice in Tomišlja. Kako pomembno bi moglo biti Barje za prehrano vsega prebivalstva Slovenije! Zamislimo si to ogromno površino posejano z ajdo. Recimo, da nam da hektar letno 7 mtc zrna. Barje bi torej dalo več ko 100.000 metrskih stotov zrna poleg ogromne količine ajdove slame. S tem pridelkom bi se mogel prehraniti do¬ bršen del prebivalstva vse Slovenije. Ta enostavni račun nam jasno predočuje, kako važno je vprašanje Barja in kakšno ogromno bogastvo gre vsako leto po zlu radi splošne brezbrižnosti in pomanjkanja pod¬ jetnosti. želja mnogih raziskovalcev in marljivih delavcev na tem poprišču znanstvenega, še bolj pa praktičnega študija je bila, da bi se teh 16.000 ha neplodne bar¬ janske zemlje rešilo izpod jarma poplav in usposobilo za obdelovanje. Vsa dela, kar se jih je do danes na Barju izvršilo, so imela s prav majhno in kratkotrajno izjemo (se¬ lekcijski poizkusi) en sam cilj: osušiti barsko tlo in v času večjih ali nepričakovanih obilnejših padavin omogočiti hitrejši odtok ogromnih količin vode in jim tako preprečiti zastajanje. Ljubljanica ima na KRONIKA 315 svojem toku od vrhniškega mostu pa do izliva v Gru¬ berjev kanal le 0-40 m padca. Tekom stoletij je bilo v tem oziru mnogo storje¬ no. Gruberjev prekop, poglobitev njegove struge, današnja poglobitvena dela v strugi Ljubljanice na njenem toku skozi mesto gredo vsa za enim samim ciljem: povečati neznatni padec 22 km dolge Ljub¬ ljanice in tako omogočiti hitrejši odtok vode. Na drugi strani je naloga obeh zatvornic, prve v Gruber¬ jevem prekopu, druge pri šempetrskem mostu, ki jo bodo v kratkem zgradili, da bosta uravnali nivo vode v času suše, da ne bi kulture na Barju radi hitrejšega odtoka zavoljo tega trpele pomanjkanje moče, ki je za rast neobhodno potrebna. Potrebno višino talne vode bomo lahko urejevali z zapiranjem, odnosno odpiranjem zatvornic. Do danes so se skoro vsa melioracijska dela na Barju vršila samo s hidrotehniškega vidika. Ves trud je šel za tem, da bi se osušilo Barje. Druga stopnja melioracije, ki neobhodno sledi tem hidrotehniškim delom, namreč agronomsko proučevanje Ljubljan¬ skega Barja, je z majhno izjemo (pred vojno storjeni rastlinski poizkusi in današnje skromno in nestro¬ kovno udejstvovanje nekaj posameznikov) do danes ostalo docela v območju teoretskega razglabljanja. Kaj nam koristi osušena površina Barja, kaj urejena Ljubljanica, ako bomo kmetovali nesmotrno in ako ne bomo upoštevali načel današnje visoko razvite kmetijske znanosti in njenih bogatih praktičnih izku¬ stev! še prav posebno pa velja tole: umetno, s trudom naših rok in znoja pridobljene površine ne moremo obdelovati po nekih splošno veljavnih, zastarelih in neracionalnih načelih. Barjanska tla bolj ko katera druga zahtevajo temeljitega študija, zahtevajo obšir¬ nega poznavanja kmetijske znanosti, ako želimo, da bo naše delo uspešno in koristno. To dejstvo, bolje rečeno, ta napaka v pogledu me¬ lioracije Barja je nerazumljiva. To velja še v večji meri danes, v času izredne gospodarske stiske. Izvrše¬ vati osuševalna dela, izdajati za nje ogromne vsote, kopati jarke na Barju, da se ponovno sesedejo in za- rasejo, ako ne mislimo pri vsem na istočasno uvedbo temeljitega in racionalnega kmetijstva, je nesmotrno in neopravičljivo. Dobršen del Barja spada danes pod teritorij mestne občine. Ona je v prvi vrsti poklicana, da z vsemi svojimi močmi kar najmarljivejše sodeluje pri do¬ končni rešitvi barjanskega vprašanja. Ljubljanska mestna občina mora s svojim zgledom potegniti za seboj vse druge prizadete občine, s svojim prestižem in veljavnostjo pa mora voditi to akcijo do uspešne čimprejšnje rešitve. Danes, v času izrednih gospodarskih okoliščin, v času priznane nerentabilnosti kmetijstva, je izredno težko uvcriti merodajne kroge o potrebi in koristnosti novih investicij za kmetijstvo. Radi tega, predvsem tudi radi odgovornosti pred ljudstvom, je potrebno, da se vprašanje prikladnosti kakor rentabilnosti in¬ vesticij prouči kar najvestnejše in po vseh pravilih sodobne kmetijske stroke. Današnje težko gospodarsko stanje nam veleva, da moramo prenehati s starimi metodami eksperimenti¬ ranja, ki so v mnogo večji meri škodovale kot pa koristile napredku našega kmetijstva. Ta ugotovitev nam daje tudi v pogledu kmetijsko melioracijskega vprašanja Barja točne smernice, po katerih se mo¬ ramo ravnati stanovitno in do malenkosti natančno. Otresti se moramo torej mišljenja, da se bo kme¬ tijsko vprašanje Barja samo po sebi uredilo. Prav tako moramo z vso strogostjo odklanjati nasvete mnogih, ki gledajo na to vprašanje z očmi nestrokovnjaka in s svojimi, agronomsko neutemeljenimi nasveti in predlogi ne doprinašajo prav ničesar k rešitvi barjan¬ skega vprašanja, temveč vzbujajo v javnosti, kakor tudi pri samih kmetih Barjanih mišljenje, da njihova zemlja ni primerna za temeljito in predvsem uspešno kmetovanje. Pred vsako novo investicijo v kmetijstvu moramo najprej izdelati temeljit in do podrobnosti izdelan načrt. Delo v smeri uspešnega kmetovanja in gospo¬ darskega procvita bo imelo pozitiven rezultat le tedaj, ako se bomo držali z vso strogostjo ustanovljenega načrta. Izdelovanje načrta, kako bo treba v bodoče kmeto¬ vati na Barju, se mora začeti brez odlašanja. Pravkar se izvršujejo zadnja važnejša, vodno melioracijska dela v strugi Ljubljanice. Zato je nujnost tega načrta izven vsake diskusije. Mestna občina bi morala po predhodnih priprav¬ ljalnih delih sporazuma z vsemi prizadetimi občinami poklicati vidne kmetijske strokovnjake kakor tudi naprednejše kmetovalce z Barja na sestanek, kjer bi se obravnavalo agronomno vprašanje Barja. Le na podlagi takega, za bodoče delo vestno sestav¬ ljenega načrta bi se pristopilo k praktični izvršitvi za kmetijstvo potrebnih melioracij na Barju. To delo bi v prvi vrsti obstojalo v izvedbi poizkusov o tem, katere vrste kmetijskih rastlin in katere nji¬ hove različice bi pri danih podnebnih in talnih okoli¬ ščinah najbolje uspevale na Barju, to se pravi z drugo besedo, katere bi ob najmanjših stroških za njihovo obdelovanje dale največji donos, največjo rentabil¬ nost. Upoštevala bi se pri določitvi tega načrta že pridobljena izkustva, v kolikor so plod strokovnega izučevanja. Izbirati]« krompirja v laboratoriji 316 KRONIKA Ti poizkusi bi se seveda morali istočasno voditi na več krajih, strokovno, variacijsko statistično. Gledati bi se moralo predvsem na kakovost in količino pri¬ delka, dalje na to, katerim rastlinam najbolje ustre¬ zajo barjanska tla, katere na takih tleh najbolje uspe¬ vajo. Te poizkuse bi bilo treba, ako naj kaj zaležejo, napraviti na več mestih obenem. V kolikor mestna občina sama nima primernih parcel, bi nakup za variacijsko statistične poizkuse potrebnih zemljišč in naprava k njim spadajoče zaščitne ograje ne obre¬ menila mestne občine z znatnim zneskom. Variacijska statistika ali biometrika je matematična znanost, ki se uporablja v praktičnem kmetijstvu in temelji na Gaussovem zakonu o pogrešku. Ta zakon pravi: pri vsakem merjenju delamo napake in prava srednja vrednost je aritmetična sredina vseh izmer¬ jenih vrednosti. Variacijska statistika proučuje, kako se menjajo svojstva rastlin pod vplivom zunanjih činiteljev (klima, svetloba, zemlja, prehranbene in higienske okoliščine), ki povzročajo tkzv. modifika¬ cije ali paravariacije. Taki poizkusi bi na eni strani z investicijo ne¬ znatnih vsot, na drugi pa s širokogrudnim razume¬ vanjem samih kmetov Barjanov, ki bi se oprijeli dobljenih ugotovitev, v kratki dobi nekaj let dokazali in potrdili upravičenost svojega obstoja kakor tudi veliko rentabilnost v njene namene vloženih investicij. Prezreti tudi ne smemo dejstva, da bi tako delo bilo obenem najpotrebnejše in najizdatnejše sredstvo za ublažitev bede barjanskih kmetov. Ljudje, ki temeljitejše poznajo vprašanje Ljubljan¬ skega Barja, dobro vedo, kakšen siromak je barjanski kmet. V pretežni večini so to bivši kolonisti, ki so se nadejali, da si bodo s kopanjem šote na svojem in tujem zemljišču zaslužili kos kruha za življenje, so pa radi izredno tanke plasti šote (0'20 do 2'60m) kmalu izprevideli, da jih sama zemlja, samo posest- vece, ne more hraniti. Jeli so se zatekati v mesto in tako je v času, ko nam je bilo vprašanje nezaposle¬ nosti tuje, vsaj en rodbinski član hodil v mesto, v kakršnokoli službo in je tako s svojim zaslužkom podpiral skupno gospodinjstvo. Danes pa je stopil življenjski problem barjanskih kmetov še bolj v ospredje. Zaslužka v mestu večinoma ni več, radi česar je kmet v pravem pomenu besede navezan edinole na neznatni kos domače grude. Zato opažamo v zadnjem času vesel pojav na Barju, da se je namreč zanimanje za kmetijstvo in sicer za racionalno kmetijstvo izredno povečalo. V tem nas tudi potrjuje ustanovitev kmetijsko nadaljevalne šole na Barju, ki se je v prvi vrsti otvorila na željo samih Barjanov. Barjan z največjo nestrpnostjo čaka na izboljšanje svojih življenjskih pogojev. On noče biti kmet proš- njik, kar je danes po sili prilik, temveč želi biti zave¬ den, samostojen gospodar, ki si bo v znoju svojega obraza, toda na človeka dostojen način rezal vsak¬ danji kruh. Mestna občina je po bistvu svojega poslanstva dolžna, da se čimpreje poloti svoje velike in po¬ membne sodobne naloge: kmetijske melioracije Barja. Dolžna je to iz dveh vzrokov: prvič zato, ker je ime- jiteljica velike površine Barja; drugič pa zato, ker veliko število meščanov, ki žive na tem področju, povsem upravičeno zahtevajo od mestne občine pozor¬ nosti in pomoči. Tudi banovina in država morata sodelovati z iz¬ datno denarno pomočjo pri tej končni ureditvi Barja. Saj predstavlja celokupno ozemlje Barja izredno ve¬ liko plodno površino, ki bi zaslužila vse več pozor¬ nosti in zanimanja radi svojega narodno gospodar¬ skega pomena. Ako se ponovno poudari, da bi bila za kmetijske melioracije na Barju potrebna le neznatna denarna sredstva, potem še vse bolj stopa v ospredje zahteva, da se to vprašanje takoj postavi na dnevni red in da se prične s stvarno izvršitvijo v to področje spa¬ dajočih del. Omenjena tri vprašanja so temelj kmetijskega problema Velike Ljubljane. Poleg teh treh najvažnejših obsega ta problem, ki je, kot smo že uvodoma trdili, kompleks, še nekaj drugih, po svoji pomembnosti sicer ne tako važnih vprašanj. Vendar je razumljivo, da bo tudi le-tem potrebno v bližnji bodočnosti posvetiti mnogo več pozornosti, kakor so je danes deležna. Naj omenim predvsem sadjarstvo. Važnosti sad¬ jarstva za Ljubljano ne bo pač nihče mogel zanikati. žalosten je dandanašnji pogled na sadovnjake, v kolikor v obče moremo danes o njih govoriti v Ljub- . Ijani in bližnji okolici. Izredno slabo stanje, v kate¬ rem jih nahajamo, je nedvomno posledica še danes veljavnega pravila, da je sadje poslada za otroke, ne pa neobičajno izdaten donos k dohodkom celotnega kmetskega in tudi meščanskega gospodarstva. In ne samo to. še zmerom prevladuje mišljenje, da predeli bivše Kranjske, posebno bližnja okolica Ljubljane, niso prikladni za pridelovanje obilnega in kakovost¬ nega sadja. Obdobje izredno težke denarne in gospodarske krize, v kateri živimo, je privedlo ljudi na pomisel, kje in kako najti novih sredstev, povečati z njimi skromni donos kmetijstva. Začelo se je misliti tudi na sadjarstvo kot na hvaležno vejo kmetijstva. Danes se živahno prirejajo številne sadne razstave, ki imajo namen, prepričati kmeta o vrednosti in donosnosti sadjarstva, obenem mu pa dati tudi pregled, olajšati izbiro sadnih vrst in njihovih različkov, ki bi bili najbolj prikladni za gojitev v določenem podnebnem in talnem okolišu. Videti je torej, da se ljudje otresajo zastarelih, napačnih nazorov o sadjarstvu. Vsekakor je to pojav, ki mora le razveseliti vsakogar, ki mu je napredek našega kmetijstva in z njim celotnega gospodarstva količkaj pri srcu. In tako se bo morala tudi Ljubljana v bodoče vse bolj in bolj zanimati za sadjarstvo na tleh mestnega pomerija. S tem svojim korakom pa bo obenem dajala najlepši vzgled vsej bližnji okolici. Potrebno bo tako s praktičnim vzgledom kot s stro¬ kovnimi predavanji nazorno pokazati in razložiti po¬ men sadjarstva, še prav posebno bo treba neutrudno KRONI K A 317 poudarjati, da ni dovolj, ako smo mlado sadno dre¬ vesce pravilno vsadili, temveč da moramo z največjo pozornostjo bdeti nad njegovo rastjo, uničevati škod¬ ljivce, ki mu strežejo po življenju, pomagati mu v rasti z gnojenjem in pravilnim obrezovanjem. Le tedaj je pričakovati, da bo sadno drevo rodilo obilen in kakovosten sad, za katerega bo sadjerejec tudi še danes, kljub krizi, prejel lepih, znatnih denarcev. Tudi v sadjarstvu bo potrebno določiti, v kolikor to še ni storjeno, najprimernejše vrste in od njih najbolj ustrezajoče različke. Odkloniti je treba že od vsega početka načelo, da mora vse uspevati, kar za¬ sadimo. še prav posebno velika naloga bo veljala zatiranju živalskih in rastlinskih škodljivcev. Danes je natanko ugotovljeno, da so pogosti vzrok popol¬ nega neuspevanja sadnih vrst v mnogih krajih poleg neprikladnosti za krajevne in talne razmere nerazu¬ mevanje in brezbrižnost sadjarjev za škodljivce. V veliki meri je temu krivo dejstvo, da je praktičen kmetovalec brez pomoči pred to šibo sadjereje. Za¬ ščita pred sadnimi škodljivci je kmetijska panoga, ki je našim ljudem še vse premalo znana, čeravno je zadnje čase kot plod temeljitega dela številnih raz¬ iskovalcev dosegla na področju kmetijskega zdravil¬ stva vsega upoštevanja vreden razmah. Nadaljnja vprašanja, ki se jim mora mestna občina posvetiti, so: gojitev cvetlic s strani meščanov-kme- tovalcev. To je izredno važna kmetijska panoga, katere uspešen razvoj je že v naprej zagotovljen, še prav poseben poudarek gre tej panogi, ako vzamemo v poštev znaten uvoz iz inozemstva. Slede vprašanja glede čebelarstva (na Barju), ribo- gojstva, svinjereje, perutninarstva, reje ovc, koz in zajcev itd. Vse to so vprašanja, ki spadajo v omenjeni kom¬ pleks kmetijskega problema Velike Ljubljane. Pri vseh teh vprašanjih je potrebno strogo stro¬ kovno vodstvo. Napačni predlogi, znanstveno in prak¬ tično nemogoče odredbe, bi v toliki meri škodovale celokupnemu gospodarstvu in tudi sami zasebni ko¬ risti, da je nemogoče dopustiti v teh vprašanjih kakršne koli eksperimente, za katere posebno dan¬ danes v resnici nimamo denarja. Na žalost mi danes tudi v občem kmetijstvu vidimo mnogokje zle posledice, ki so jih povzročili nespretni eksperimenti. Te napake, ta površnost in nestrokov¬ nost nas letno veljajo izredno visoke vsote. Naše kmetijstvo pa na ta način tudi ne napreduje z onim tempom, s katerim bi ne samo moglo, temveč tudi napredovati moralo, ako želimo v resnici doseči v bližnji bodočnosti racionalizacijo in ozdravljenje vsega našega kmetijstva. Vsa omenjena vprašanja so izredno važna za Ljub¬ ljano. Bila bi neodpustljiva napaka mestne občine, ako bi šla preko njih ter še nadalje prepuščala nji¬ hovo reševanje skoro brezplodni svobodni iniciativi. Ker te iniciative v resnici niti ni, stopa neobhod- nost potrebnih določb v tej stvari le še bolj v ospredje. Vse navedeno ima namen, da v glavnih obrisih predoči pomembnost kmetijskega problema velike Ljubljane. Ureditev in rešitev teh vprašanj nestrpno pričakujeta meščan-kmetovalec pa tudi meščan-kon- zument, kajti za enega ko za drugega je ta ureditev življenjskega pomena. Z inkorporacijo pa je to kme¬ tijsko vprašanje Ljubljane le še vse bolj podčrtano. Naj nam torej bližnja bodočnost dokaže, da je bila Ljubljana vedno prva, ki je krčila in orala ledino slehernemu napredku. To svojo tradicijo naj dokaže tudi v kmetijskem vprašanju. To njeno delo ji bo zgolj v dobro, kajti velikemu mestu je urejeno kme¬ tijsko vprašanje v prvi vrsti v znatno korist, obenem pa tudi v ponos in sloves. GROBNICA JANEZOV V JUDENBURGU ^*im dalje se odmikamo od svetovne vojne, tem dražji je vsem, ki smo jo preživeli, spomin na one tovariše, ki jih je raztrgala granata ali ugonobil glad. Kult žrtev sve¬ tovne vojne je v vseh državah, ki so izgubile svoje sinove, izpričan z grobnicami in skupinskimi spominki. Tudi pri nas menda ni fare, ki se ne bi bila oddolžila pokojnim vsaj s skromno ploščo, v katero so vrezana imena onih, ki so padli in umrli v letih groze. A vendar se zdi pieteta pri nas nekam zadrževana. Zakaj le! Kogar so s silo gnali v klavnico, je prav tako vreden sočutja, kakor zasluži čast oni, ki se je boril za svobodo domovine. Kjerkoli je grob slovenskega vojaka, na katerikoli fronti trohnijo kosti sinov našega rodu, — vsepovsod jih mora objemati naša pobožna misel, z njimi nas morajo preko smrti ve¬ zati čustva krvnega bratstva. Pravo vojno tovarištvo premosti nekdanja nasprotstva. Vzvišeno daleč nad kovarstvom majhnih samosilnikov, ki bi radi razpihovali še ne pogaslo žerjavico, išče moško desnico v spravo nad grobovi mrtvih tovarišev, v skupni želji in prizadevanju, da bi bila bodoča pokolenja obva¬ rovana pred tistim, kar je človeštvo pretrpelo v največji vojni vihri. V taki pravični sodbi moramo biti hvaležni mestu Judenburgu, ki je na svojem pokopališču zgradilo lepo, umetniško opremljeno grobnico in v njej zbralo kosti onih vojakov, ki so v vojnih letih pomrli v ondotni garniziji. Nikjer se niso slovenski mobiliziranci med vojno tako udomačili, kakor Janezi v Judenburgu. Majhno, po svoji legi kakor po čudi svojega prebivalstva prijazno, prikupno mesto, ki živi največ od industrije, nekaj od tujskega pro¬ meta, je bilo s kadrom sedemnajstega polka usodno po¬ vezano za vse tegobe vojnega časa od leta 1915. do zna¬ nega upora v maju 1918., po katerem je bil kader Janezov kazensko premeščen iz Judenburga v Tolmezzo. Rek stare kmečke filozofije, da gre ljubezen skozi želodec, je bil v veliki meri odločilen tudi za simpatije Judenburžanov do slovenskega vojaštva. Janezi so v Judenburgu obilno po¬ trošili, da je tako bil mestecu nadomeščen izpadek do- 318 K R O H I K A Poglad na novi Judenburg hodkov mirne dobe in da je bilo gotovo še dosti presežka. A vesela družabnost, cesto tudi objestnost, ki je zaradi vojne mejila na obup, je ustvarila splošno prijateljstvo med meščani in Janezi, prijateljstvo, ki se je ohranilo daleč preko punta, preko prevrata, celo tudi preko novih meja in nad vsemi političnimi razmerji države nasproti državi. Kapelica, ki so jo letos zgradili Judenburžani na pobudo zborničnega svetnika Franca Schenka, je spome¬ nik temu prijateljstvu. Prav gotovo so se s trpkim nasme¬ hom spomnili judenburških let vsi nekdanji Janezi, ko so prebrali v listih povabilo, da se 10. novembra udele¬ žijo blagoslovitvene svečanosti. Iz Ljubljane sta v soboto 9. novembra popoldne odpe¬ ljala dva udobna Gorečanova avtobusa kranjske udele¬ žence, istočasno so krenili iz Celja in Maribora tudi Šta¬ jerci, posvedočit, da je počastitev spomina pokojnih Ja¬ nezov skupna slovenska stvar, čez koroško zemljo, ki je tonila v mrak in v svetlo mesečno noč, je vedla pot slovenske izletnike. Bila je že pozna ura, ko jih je sprejel v svojo sredo Judenburg, ves okrašen z zastavami. Pri hotelu »Post« je bil gostom pripravljen družabni večer. Nad sto vedro razpoloženih Slovencev se je pomešalo med judenburške meščane v dolgi dvorani, ki je bila okrašena z zelenjem, raznimi amblemi ter z avstrijsko in jugoslovansko za¬ stavo. Mestni poveljnik major Fruh\virt je s člani pri¬ pravljalnega odbora sprejemal goste. Seveda je bilo v naprej tudi dobro poskrbljeno za razmestitev po hotelih. Ko so bili vsi gostje zbrani v dvorani, je izpregovoril toplo dobrodošlico odvetnik dr. Jakob Haidacher, župan judenburški. Prosil je došle, naj po vrnitvi v domovino tolmačijo, kako srčno rad sprejema Judenburg goste, še posebno one, na katere jih veže prijateljstvo iz vojnih časov. Zahvalil se je za pozdrav župnik Hafner iz Starega trga v imenu Jugoslovanov, ki vedo ceniti plemeniti kult naših rojakov, pokopanih v tuji zemlji. Ves večer je pridno igrala godba graškega lovskega polka. Judenburški pevci so izvrstno zapeli nekatere pesmi. Najbolj pa so dvignili razpoloženje naši možje in fantje, ki so ubrano zapeli več slovenskih pesmi. In najsi so izpričevali svojo narodno zavednost s pesmijo »Od Urala do Triglava« ali z mehko liriko preprostih vojaških pesmic (»Leži, leži ravno polje ..»Polje, kdo bo tebe ljubil...«) - za vse so želi iskreno, naravnost hrupno in navdušeno odo¬ bravanje domačinov. Bil je zares tako topel sprejem, da je le bedasto ali zlohotno pero moglo vreči v javnost trditev, kakor da bi bili Judenburžani izrabili navzočnost Slovencev in s skupnega sestanka odposlali brzojavko Otonu Habsburgu. Niti na družabnem večeru, ne nasled¬ nji dan pri svečanosti in ne potem pri skupnem kosilu ni bilo storjenega prav ničesar, kar bi bilo kakorkoli moglo prizadeti patriotizem gostov iz Jugoslavije. Če je brzojavko odposlal avstrijski Kameradschaftsbund po¬ vsem zase, je to seveda povsem njegova stvar. KRONIKA 319 V sončnem nedeljskein jutru je oživelo mesto. Na staro- slavnem glavnem trgu, kjer stoji 72 m visoki mestni stolp, prava varstvena znamka Judenburga, so se okrog velike tribune zbirali in razporejali oddelki bivših bojevnikov, šolska mladina, meščani in deželani. Z godbo je priko¬ rakala častna četa šestega polka alpskih lovcev, ki je zdaj v garniziji v Judenburgu. Gostje iz Jugoslavije so se bili udeležili jutranjega opravila v župni cerkvi, kjer je daro¬ val mašo župnik Hafner, prof. Janko Ravnik pa orglal slovenske mašne pesmi; ob zbiranju k svečanosti je bilo Slovencem odkazano častno mesto na desni strani tri¬ bune. Množica, ki se je zgrinjala daleč naokrog po trgu, je očitovala, kako skrbno je bil pripravljen ta praznik in s kakšnim zanimanjem ga je pričakovalo prebivalstvo daleč naokrog. Streli iz topičev, ki so grmeli s Kalvarije nad mestom, so ob poldesetih oznanili pričetek sloves¬ nosti. Pripeljala se je zastopnik deželnega glavarja, de¬ želni svetnik Krenn. Župan dr. Haidacher je njemu in vsem zbranim izrekel toplo dobrodošlico. Zlasti je po¬ zdravil goste in predstavnike iz Jugoslavije. Banski načel¬ nik dr. Vončina je zastopal bana dr. Natlačena, podžupan prof. Evgen Jarc mestno občino ljubljansko, podžupan Franjo Žebot mestno občino mariborsko, magistratni rav¬ natelj Ivan Šubic mesto Celje, dočim je bil župnik Hafner odposlanec ljubljanskega škofa. Tudi z avstrijske strani so bila zastopana cerkvena in prosvetna oblastva z velikim številom uglednih mož. Ko se je družba predstavnikov med seboj seznanila, je že zadonela koračnica vojaške godbe in z Dolfussovega trga se je razvil proti poko¬ pališču dolg sprevod, ki ga je vso pot spremljal gost špalir meščanov in okoličanov v značilnih štajerskih narodnih nošah. Na mestnem pokopališču, ki s številnimi lepimi spo¬ meniki in skrbno urejenimi grobovi nemo govori o iz¬ redno globokem češčenju pokojnih, so reditelji vzorno skrbeli za red, da ni pritisk množice povzročil razdejanja in škode. Predstavniki so posedli pred salezijsko kapelo, delegacija iz Jugoslavije pa se je blizu tam zgrnila v gosti skupini pred novo spominsko kapelo. V salezijanski ka¬ peli je divizijski župnik dr. Maurer, ki je bil zastopnik graškega nadškofa, čital tiho mašo ob asistenci dekana Zollnerja in župnika Hafnerja. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika Pilza odlično igrala Schubertovo nemško mašo. Zdaj pa zdaj je rezko zagrmela salva častne čete. Takoj po maši se je zgostila množica pred spominsko kapelo, ki sta jo ob vhodu stražila dva mlada vojščaka v polni bojni opremi. Divizijski župnik dr. Maurer je z asistenco blagoslovil kapelo. Lepo ubrano je ob tem za¬ plavala čez pokopališče žalostinka »Blagor mu«, ki so jo naši možje in fantje zapeli pod vodstvom prof. Janka Ravnika. Ne samo rojakov, vso množico je prevzela turobna nagrobnica. Čez marsikatero lice je potekla solza, ki je veljala stoterim, tisočerim tovarišem, trohnečim v grobovih na tujem in bog ve kod na poljanah in med skalovjem, kjer je nekoč besnela fronta. Po blagoslovitvi je stopil h govorniškemu pultu zbor¬ nični svetnik Franc Schenk. To je ugleden, podjeten pe¬ kovski mojster, tip ljubeznivega judenburškega meščana. Ves njegov preprosti, a tolikanj iskreni nagovor, njegov opis, kako je nastala spominska kapela, njegova zahvala Spominska kapela na Judenburškem pokopališču vsem, ki so kaj darovali zanjo, posebno tudi prebivalstvu dravske banovine, ki je poslalo lepo vsoto, — ves nastop moža, ki je pošteno in dobrohotno skrbel za zgraditev spominske kapelice slovenskim vojakom, se je močno prikupil gostom iz Jugoslavije. Župnik dr. Maurer je z mogočno povzdignjenim glasom obljubljal zvestobo po¬ kojnim. Nato je župnik Hafner izpregovoril nekaj lepih besed v sladki materinščini, slednjič je nemško poudaril pred vso množico: Sreča narodov ni v vojni, temveč v miru, v svobodi, v delu in ljubezni. Preko grobov, ki so že dvajset let zaprti, si segamo v roke. Prinesli smo na skupni grob mrtvih bratov prgišča domače zemlje iz raznih krajev domovine, zbrane v kameniti žari, v katero je vrezano posvetilo naše ljubezni. Mestna občina juden- burška naj blagovoli varovati to kapelico miru, saj je tudi to korak k boljšemu sosedstvu in prijateljstvu. - - Ko je še izpregovoril polkovnik Kantz, eden izmed najsta- rejših častnikov bivšega sedemnajstega polka, je povzel besedo deželni svetnik Krenn. V imenu deželnega glavarja se je zahvalil gostom iz Jugoslavije za dar in obisk in je poželel: Preko meja domovine si sezimo v roke v skup¬ nem prizadevanju, da se na zemljo vrne sreča. Medtem ko je vojaška godba igrala v spomin mrtvim tovarišem, so se pred kapelo razvrstili odposlanci in predstavniki, da položijo vence na skupni grob. Sloven¬ ska delegacija je položila več vencev in šopkov, trajno 320 KRONIKA pa bo ostal kapelici v okras srebrni lovorjev venec, v katerega je po naročilu mestne občine ljubljanske vrezal judenburški zlatar Menzinger posvetilo Otona Župančiča: Nepozabljenim bratom ljubljenim, ki v tujini spe — v večno svet spomin njih tovariši. slovenski možje in fantje prinesti iz domovine mrtvim tovarišem v nekdanji garniziji. Še je izpregovoril župan dr. Haidacher. Zagotovil je, da prevzame mestna občina kapelo v svoje varstvo. Sve¬ čanost na pokopališču je tako bila zaključena. A Slovenci so še postali tam, da si natančneje ogledajo kapelo, ki je res lepo delo, v čast mestu, v zadoščenje žrtvam sve¬ tovne vojne. V varstvu dveh mogočnih dreves stoji, pre- Mariborska mestna občina je položila velik lovorjev venec z jugoslovensko trobojko. Presenetljivo veliko je bilo število ostalih vencev, spletenih največ iz smrečja in planinskega cvetja, z belo-zelenimi in belo-rdečimi tra¬ kovi. Ne samo predstavništva in bojevniška združenja, tudi zala mladenka v narodni noši je v imenu judenbur- ške mladine položila krasen splet domačega cvetja, kakor za poroštvo, da bo rod za rodom varoval kapelico. In spet se je oglasila mila slovenska pesem, pesem o vigredi. Bila je najlepši in najotožnejši pozdrav, ki so ga mogli prosta je po zunanji arhitekturi, notranjost pa krasi velika freska mojstra Seppa Thome: sredi pomladi življenja, ki jo oznanja skromna trobentica, se je smrtno zadet zgrudil Janez vznak in oblila ga je svetloba z neba. Preprosta monumentalnost, globoko zamišljena kompozicija, pretres¬ ljivo prepričevalen izraz tako učinkuje umetnina na vsakega, ki stopi v tiho kapelo. V beli mramor ob oltarni mizi so vrezana imena pokojnih vojakov, med njimi je 86 Slovencev. Na mramornih tleh stoji sredi kapele težka Kunovarjeva žara s slovensko prstjo, opasana z napisom: KRONIKA 321 Prsti slovenske vam pošilja domovina, da bode v grobu lažja vam tujina. I-e streljaj je od pokopališča do stečišča obeh glavnih judenburških ulic v gornjem delu mesta, blizu tam, kjer je nekoč stalo vojaško taborišče. Visoka piramida, nad katero je orel razprostrl peroti, stoji v spomin padlim Judenburžanom. Po svečanosti na grobovih so se gostje iz Jugoslavije v družbi predstavnikov podali tjakaj. Polo¬ žili sv> velik venec in pevci so zapeli: »Človek, glej do¬ gnanje svoje...« Spet so doneli streli topičev. Med ko¬ račnico vojaške godbe je defilirala mimo predstavnikov in gostov častna četa, za njo oddelki bojevniških zdru¬ ženj, gasilcev in mladine. Močno učinkovito je bila s to parado točno opoldne zaključena vsa prireditev. Uro nato se je zbrala številna družba v dvorani hotela »Post« k skupnemu kosilu, župan dr. Haidacher je v lepi zdravici poudaril odkritosrčno veselje, da se je svidenje po dolgih letih obneslo s tako pietetno prireditvijo, in je znova poželel, da bi Slovenci ohranili mestu Juden¬ burgu trajno prijateljstvo. Banski načelnik dr. Vončina se je v imenu dravske banovine zahvalil Judenburgu za gostoljubni sprejem in je zatrdil, da prebivalstvo dravske banovine nikoli ne bo pozabilo simpatij, ki jih je mesto Judenburg v vojni in poslej izkazalo slovenskim pripad¬ nikom nekdanjega sedemnajstega polka. Zbornični svetnik Schenk se je ponovno zahvalil tisku, meščanom in Slo¬ vencem za podporo. Ljubljanski podžupan prof. Evgen Jarc je zadovoljno poudaril, kako je po vojni napredoval tudi Judenburg, koliko lepše je danes njegovo lice. Po¬ zorno in z odobravanjem so Judenburžani sprejeli nje¬ govo povabilo, da prihodnje leto vrnejo obisk Ljubljani, da se udeležijo blagoslovitve velike vojaške grobnice, ki jo namerava Ljubljana zgraditi po načrtu mojstra Pleč¬ nika, obenem pa bodo izkoristili priliko, da si ogledajo gospodarsko in kulturno manifestacijo slovečega ljubljan¬ skega velesejma. Še je bilo izrečenih več napitnic, zunaj na trgu je medtem priredila vojaška godba koncert. In že se je približala ločitev. Večji del slovenskih izlet¬ nikov se je odpeljal že popoldne, drugi pa so še ostali do naslednjega jutra, da vedrega lica obudijo spomine po judenburških ulicah, med znanci, ali na kratkem izletu v mično okolico, k nekdanjim vežbališčem ali celo v uro oddaljeni Fohnsdorf, kjer prebiva okrog 200 slovenskih rudarskih družin. Dan, preživljen v Judenburgu, je bil res vreden, da ostane trajno v spominu tistih, ki so svečanosti prisostvo¬ vali. Manifestiral je, kako lahko tudi skromno mesto s plemenito gesto osvoji srca tisočev daleč čez mejo. Čitamo v judenburškem tedniku, kako živahno so se vneli Juden¬ buržani za povabilo, da prihodnje leto prihitijo z avto¬ busi na izlet v Ljubljano. Dobrodošli bodo v naši sredi! NAŠA KRONIKA PIŠE BORIS W I D E R SEPTEMBER 1923 6. 101 strel z Gradu je naznanil veselo novico, da se nam je rodil prestolonaslednik. Ljubljanci so se tega dejstva močno razveselili. V proslavo tega do¬ godka se je zvečer formiral sprevod občinstva, ki je krenil z vojaško godbo in v soju plamenic po mestnih ulicah. 7. Današnji dan je z ozirom na veseli dogodek v kraljevski družini proglašen za državni praznik. V stolnici, pravoslavni kapeli in v evangeljski cerkvi je bila darovana slovesna služba božja. 13. V Pišecah pri Brežicah, v svojem rojstnem kraju, je umrl profesor Maks Pleteršnik, posebno znan po Wolfovem slovensko-nemškem slovarju, ki ga je pripravljal celih 9 let. Za njegove velike knji¬ ževne zasluge ga je imenoval občinski svet ljubljanski za častnega meščana ljubljanskega. 18. Italijanska vojska je okupirala Reko, ne da bi bila pogajanja med našo državo in Italijo že končana. 23. V dvorani Kazine se je vršil ob veliki udeležbi slovenskih žen ustanovni občni zbor »Feministične alianse kraljevine SHS«. Ta aliansa ima nalogo, da dobe žene v javnem in zasebnem življenju tiste pra¬ vice, ki jih po svojem delu in sposobnostih zaslužijo, predvsem splošno volilno pravico. OKTOBER 1923 10. Ob tretji obletnici nesrečnega koroškega plebi¬ scita je priredilo društvo »Gosposvetski Zvon« preda¬ vanje o Koroški. Velika dvorana hotela »Uniona« je bila nabito polna. 11. Na seji občinskega sveta je podal župan točno poročilo o višini dolgov mestne občine, ki znašajo Din 22,652.868 13. Temu poročilu so sledile nekatere interpelacije, nakar je bila seja zaključena. 12. Nadaljevanje seje občinskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno: da se sprejme resolucija proti ome¬ jitvi mestne avtonomije, ki jo namerava vlada, in protestna resolucija zaradi nameravane ukinitve me¬ dicinske in teološke fakultete v Ljubljani; da sprejme mestna občina v svoje varstvo Ressljev grob in spo¬ menik; da odstopi mestna občina primeren prostor na pokopališču pri Sv. Križu za skupen grob Can¬ karja, Ketteja in Murna, ki ga bo oskrbovala gdčna. Rohrmannova, po njeni smrti pa mestna občina; da se odkloni prošnja telovadnega društva Sokola I. za podaljšanje roka za zgradbo telovadnice na Taboru. 16. Pri nadaljevanju občinske seje je bilo sklenjeno: da poda občina resolucijo, v kateri zahteva, da ostane ravnateljstvo podržavljene Južne železnice v Ljub¬ ljani ter da prizna in pusti država njenim uslužben- 322 KRONIKA cem vse pravice, ki so si jih pridobili do podržav- Ijenja. — Danes je bil svečano odprt novi kinemato¬ graf »Ljubljanski dvor«. 21. Danes je bil krščen v Beogradu naš prestolona¬ slednik, ki je dobil ime Peter. Njegov kum je bil an¬ gleški kralj Jurij, ki ga je zastopal vojvoda Yorški. Ob priliki krsta je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o ime¬ novanju 75 novih generalov. Izdan je bil tudi ukaz o amnestiji političnih, socialnih in vojaških krivcev. — V Ljubljani je priredila na večer pred krstom soarejo »Jadranska Straža«, katere pokrovitelj je prestolona¬ slednik, častniški zbor ljubljanske garnizije pa je priredil v dvorani Kazine svečano zabavo. 22. V dvorni kapeli v Beogradu se je poročil princ Pavle z grško princeso Olgo. Kumoval je vojvoda Yorški. — Za komandanta art. brigade v Ljubljani je imenovan general Sava Tripkovič. (Slika v »Kro¬ niki« 1934, str. 150.) 25. Zemske ostanke pisatelja Ivana Cankarja, ki so počivali doslej v grobnici rodbine Rohrmannove, so prepeljali v novo grobnico na pokopališče k Sv. Križu, kjer bodo ležali skupaj z zemskimi ostanki Dragotina Ketteja in Josipa Murna. NOVEMBER 1923 14. Vodja kemijsko - medicinskega zavoda graške univerze univ. prof. dr. Pregl, po rodu Ljubljanec, je dobil letošnjo Noblovo nagrado za Nemčijo. 15. Notranji minister je sprejel ostavko velikega župana dr. Lukana ter ga upokojil. — Vlada je ime¬ novala za gerenta Mestne hranilnice ljubljanske vele¬ trgovca Roberta Kollmana. 22. Ob pričetku seje občinskega sveta je izročil žu¬ pan Janku Nep. Jegliču, ravnatelju v Ljubljani, in Ivanu žitniku v Ljubljani meščanski pismi. — župan poroča o ostavki velikega župana dr. Lukana ter o tem, da ga nadomestuje načelnik notranjega oddelka Pokrajinske uprave v Ljubljani Kremenšek. Nadalje poroča o svoji intervenciji v Beogradu, kjer mu je bil obljubljen potreben kredit za obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani; zato bo ta šola pričela s poukom dne 1. decembra 1923. Sklenjeno je bilo: da imenuje župan 5 člansko komisijo, izpolnjeno z delegati Na¬ rodne galerije z nalogo, da započne akcijo za zidavo poslopja Narodne galerije, ali pa dobi zanjo primerne prostore; da se občinski svet ljubljanski pridružuje resoluciji, sklenjeni 24. X. 1923 na sestanku avto¬ nomnih mest v Mariboru, glede nameravane ukinitve občinske avtonomije; da se izbriše služnost nasta¬ nitve vojakov, vknjižene pri posesti nekdanje me¬ ščanske vojašnice v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21; da se uvede davek na reklamne table, kazala in iz¬ veske; da se podaljša davek na nočni obisk gostiln in kavarn tudi za leto 1924.; prav tako se podaljša občinski davek na igre v kavarnah in gostilnah, razen balinanja, na hotelska prenočišča, na vozne listke cestne električne železnice, na vozila, in sicer: na breke in gige 150 Din, na ekvipaže zasebne lasti in porabe 300 Din, na dvovprežne ekvipaže 600 Din, na osebne avtomobile do vštetih efektivnih 30 HP 1500 Din, nad efektivnih 30 HP 2500 Din, na tovorne av¬ tomobile do 3 ton nosilnosti 1000 Din, nad 3 tone nosilnosti 1500 Din letno, podaljša se veselični davek, hkrati pa se uvede občinska taksa za plesne šole, ki je enaka taksam za plese; da se podaljša 12% vodo¬ vodna doklada tudi za leto 1924.; stalne mesečne podpore mestnim ubogim se zvišajo 1. januarja 1924: 1. kategorija 50 Din, 2. kategorija 75 Din, 3. katego¬ rija 100 Din; ubožne podpore nedoletnim otrokom: 1. kategorija 30 Din, 2. kategorija 60 Din, 3. katego¬ rija 80 Din, meščanske podpore se zvišajo s 1. decem¬ brom t. 1. za 100%, to je od sedanjih 75 Din na 150 Din. 25. V Rogaški Slatini je umrl pesnik in pisatelj ter častni meščan ljubljanski Josip Stritar. Veliki po¬ kojnik se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Ve¬ likih Laščah. Gimnazijo je končal v Ljubljani, kla¬ sično filologijo pa na Dunaju. Potem se je posvetil profesorskemu poklicu, služboval je na Dunaju. Tu je ustanovil svoj »Dunajski Zvon«, okoli katerega so se zbrali Levstik, Jurčič, Kersnik, Tavčar, Jenko, Gre¬ gorčič, Levec, Erjavec in drugi. Prav posebno velika zasluga Stritarjeva pa je poleg njegovega velikega li¬ terarnega dela v tem, da je pokazal Slovencem Pre¬ šerna v njegovi polni vrednosti ter je premagal Ko¬ seskega z njegovo lažno poezijo. 29. Za stolnega župnika cerkve sv. Nikolaja v Ljub¬ ljani je imenovan stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. — Danes so pokopali zemske ostanke pesnika Josipa Stritarja, ki so jih bili prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in ki so do pogreba počivali v Narodnem domu. Pogreba so se udeležili zastopniki oblasti, ve¬ lika množica občinstva ter šolska mladina. Truplo je bilo položeno v skupno pisateljsko grobnico na pokopališču pri Sv. Krištofu. V zadnje slovo velikemu pokojniku je spregovoril v imenu slovenskih knji¬ ževnikov dvor. svetnik Engelbert Gangl. — V Slove¬ niji in po vsej ostali državi so nastopile hude poplave, ki so napravile veliko škodo. Tudi poplava na Ljub¬ ljanskem barju je katastrofalna. DECEMBER 1923 4. Komunisti so imeli v Mestnem domu sestanek, na katerem je poročal dr. Lemež, da bodo v občin¬ skem svetu prešli v opozicijo proti zastopnikom SLS. 10. Ministra Trifkovič in Vujičič sta na potovanju po poplavljenih krajih prispela v Ljubljano in si ogledala Barje, ki mu je povodenj prizadejala toliko škode. Obljubila sta pomoč poplavljencem, kakor tudi državni prispevek za osuševanje Barja. 13. Za velikega župana Pokrajinske uprave je ime¬ novan vladni svetnik Teodor šporn. 14. Notranji minister je pooblastil velikega župana, da prične z likvidacijo pokrajinske uprave. 28. Semkaj je prispel general Sava Tripkovič in prevzel komando tukajšnje artilerijske brigade. KRONIKA 323 LETO 1935 OKTOBER 1. Na predlog prosvetnega ministra je ministrski svet dovolil najeti posojilo v znesku 7,500.000 Din pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za zidanje vseučiliške knjižnice v Ljubljani. 2. V Pragi je umrl akad. kipar Alojzij Gangl. Rodil se je 1895 v Metliki. Najprej se je izučil podobarskega rokodelstva, nato je šel v Gradec h kiparju Gšilu, od¬ tod pa ob podpori deželnega odbora na dunajsko akademijo ter v specialno šolo k znamenitemu kiparju Zumbuschu. 25 let star je prišel v Ljubljano za uči¬ telja na tedanjo obrtno šolo. Po potresu se je preselil v Metliko, ob pričetku vojne na Dunaj, pozneje pa za stalno v Prago. Ustvaril je veliko del, od katerih so v Ljubljani spomeniki Valentina Vodnika, Valvazorja in v Narodnem muzeju Franceta Prešerna ter Trage¬ dija, Komedija in Genij na pročelju sedanjega oper¬ nega gledališča, njegova vdova pa hrani v bron vliti kip pesnika in pisatelja Josipa Stritarja. 4. Nocoj je priredil svoj klavirski koncert, 10. v Ljubljani, pianist Ivan Noč. 5. Za novega prosvetnega inšpektorja prosvetnega oddelka banovinske uprave je imenovan prof. Ivan Dolenec, doslej profesor v Mostarju, urednik Zbranih spisov J. E. Kreka. 6. Popoldne so priredili v okrilju instituta za glas¬ beno folkloro pri Glasbeni Matici ob zgornjem koncu Zoisovega grabna pevci Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta »štehvanje« in »Vi¬ soki rej pod lipo«. Sodelovali so nekateri konservato- risti, člani »Sloge« in »Glasbene Matice« ter nekaj Ziljanov, vsi v lepih koroških narodnih nošah. Pod vrhom Grabna je bil postavljen štehovski steber, na katerega je bil obešen štehovski sodec. Tega je zbijalo 6 jezdecev s kratkimi železnimi kopji, dokler ga niso sesuli in zbili na tla. Izvoljeni stehovski mojster je moral ujeti na kopje podarjeni venec, nakar je začel rej z darovalko venca, potem ko je mojster izbral de¬ kleta še ostalim fantom. Po končanem reju je krenil sprevod do terase pred Glasbeno Matico, kjer je bila uprizorjena ziljska ohcet, ki jo je dopoldne preprečil naliv. Ta lepa prireditev iz koroške folklore je napra¬ vila na številne gledalce nepozaben vtis. (štebh = drevesni kol, rej = ples.) Deževje zadnjih dni, ki je grozilo s poplavo na Ljub¬ ljanskem Barju, je napravilo veliko škodo pri regula¬ cijskih delih v Ljubljanici. Pred nalivi je kazalo, da bodo dela prav kmalu končana, saj je bilo do mesta, kjer naj bi se nehala letos regulacija, le še 30 m. Zdaj pa je voda, ki je vdrla v strugo, uničila mnogo dra¬ gega in težkega dela. 8. S kraljevskim ukazom se postopoma otvarja v Ljubljani popolna državna ženska realna gimnazija namesto mestne ženske realne gimnazije. Tozadevni dekret se glasi: V imenu Nj. Vel. Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije kraljevski na¬ mestniki. Na predlog gospoda ministra prosvete, z uka¬ zom današnjega dne in na podlagi § 11. zakona o sred- Alojz Gangl Ivan No£ njih šolah so odločili in odločajo: da se v Ljubljani postopoma otvori popolna ženska realna gimnazija namesto mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. 9. Ljubljana se je spominjala tragične obletnice smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja z glo¬ boko pieteto. Uradi in šole, pa tudi skoraj vsi zasebni obrati so praznovali. S hiš so plapolale žalne zastave, v izložbah so bile Pokojnikove slike, pred katerimi so gorele lučke. Ob 17. uri je bila komemoracija pred nunska cerkvijo na Kongresnem trgu, kjer je bil pred znamenjem Sv. Trojice, ovitim v črnino, postavljen katafalk, obdan s palmami. Kongresni trg je bil nabito poln občinstva. Ob 17.15 je strel z grada naznanil pri¬ četek komemoracije. Po cerkvenem žalnem opravilu je predsednik mestne občine dr. Ravnihar v globokem žalnem govoru orisal duhovni lik Velikega Pokojnika. Nato so združeni pevski zbori zapeli žalostinko, godba pa je intonirala državno himno. 10. V moderno preurejeni dvorani hotela »Uniona« so odprli nov »Kino Union«. 16. Zastopniki mestnega gradbenega urada so pri¬ čeli prevzemati gradbene zadeve k Ljubljani priklju¬ čenih okoliških občin, že doslej je po medsebojnem dogovoru oddajala banovinska uprava vse gradbene zadeve okoliških občin, za katere je bilo pričakovati, da bodo v doglednem času priključene Ljubljani, v obravnavanje mestnemu gradbenemu uradu, ki je dal svoje strokovno mnenje. Zdaj bo mestna občina vr¬ šila te posle na komasiranem ozemlje tudi kot for¬ malna instanca. — Poleg Mladinskega doma na Ko¬ deljevem so pričeli zidati moderno cerkev po načrtih arh. ing. Hermana Husa. 17. Dobrodelna tombola, ki jo je pred dnevi prire¬ dila mestna občina, je vrgla čistega dobička 25.000 Din, dočim je enaka prireditev lani dala 40.000 Din. — Umrl je profesor srednje tehnične šole Alojzij Sodnik. Rodil se je 1883 v Ljubljani. Gimnazijo je končal v rodnem mestu, univerzo pa na Dunaju. Kot profesor matematike in sorodnih ved je pred leti izdal zbirko logaritmov. Nekaj časa je poučeval tudi na mestni žen¬ ski realni gimnaziji. — Na pobudo univ. docenta dr. Oskarja Reye, vodje meteorološkega zavoda, je sklicala mestna občina komisijo gradbenih in meteo¬ roloških strokovnjakov, ki je ugotovila, da bi bil graj- 324 KRONIKA Prof. A. Sodnik Ing. ski stolp najprimernejše mesto za postavitev opazo¬ valnice za veter in sončne žarke. Mestni gradbeni urad bo napravil potrebne načrte. — Obnovljena Prosvetna zveza je na svojem občnem zboru izvolila za častnega predsednika ministra notranjih zadev dr. Antona Ko¬ rošca, za predsednika pa univ. prof. dr. Franca Luk¬ mana. 19. Plinski napad na Ljubljano je preprečila gosta megla, ki je ležala nad mestom. Vojaška letala so iz¬ gubila smer. Kljub temu je bilo mesto kakor izumrlo, le policijski stražniki in reševalci Rdečega križa s plinskimi maskami so bili na ulicah. Na grajskem stolpu so bili zbrani general Nedeljkovič, ban dr. Na¬ tlačen, župan dr. Ravnihar ter drugi zastopniki oblasti, ki so se pohvalno izrazili o vzorni disciplini ljubljan¬ skega prebivalstva. Ob 21. uri se je napad ponovil. — Umrl je ing. chem. Jakob Turk, ravnatelj kmet. po¬ skusne in kontrolne postaje v Ljubljani, rojen 2. ju¬ lija 1872 v Novem kotu pri Prezidu. Bil je nestor slo¬ venskih inženjerjev-kemikov in eden največjih kme¬ tijskih strokovnjakov, priznan ne samo doma, tem¬ več tudi zunaj naših mej. Vse svoje življenjsko delo je posvetil modernemu kultiviranju slovenske grude, predvsem našemu Barju, za kar ima nevenljive za¬ sluge. Spisal je več strokovnih knjig, kakor: Travni- štvo L, II., Travne mešanice, Pašništvo, O ljudski, ži¬ valski in rastlinski prehrani (zadnje v rokopisu) ter mnogo gospodarsko-kulturnih člankov, raztresenih po raznih strokovnih listih in dnevnikih, ki vsi pričajo o njegovi globoki strokovni in splošni naobrazbi. Zlasti intenzivno se je pečal z umetnimi gnojili, ustvarjal in kombiniral je po svojih bogatih izkustvih na neštevil- nih gnojilnih poizkusih širom vse Dravske banovine. Bil je dolgo let honorarni profesor tehniške fakultete v Ljubljani in tudi eden izmed onih zaslužnih mož, ki so prvi pomagali polagati temelje naše visoke tehniške šole. — Ob 18. uri je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu ob udeležbi zastopnikov oblasti in pre¬ cejšnjega števila publike razstava slik in kipov prof. Franceta Kralja, ki obsega najnovejše slike in večji izbor starejše in novejše skulpture. Otvoritveni govor, ki so ga oddajali po radiu, je imel konservator dr. Fran Stele. V markantnih obrisih je označil vodilno mesto Fr. Kralja v razvoju povojne umetnosti in očr¬ tal njegov razvoj od programatičnega ekspresionizma prvih let do svojske in polne umetnostne oblike, ki jo kaže sedanja razstava. — V francoskem institutu je predaval Georges Blondel, profesor na pariški visoki šoli za politične nauke o mednarodnem položaju po¬ vojne Evrope. 20. V mestni zbornici se je vršilo zborovanje naših žen, ki so sprejele tole resolucijo: »Združene žene v Sloveniji, zbrane v Ljubljani dne 20. oktobra 1935, zahtevamo, da se v novi volilni zakon sprejme splošna, enaka, tajna — aktivna in pasivna volilna pra¬ vica za ženske, in sicer za narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva. — V Mostah je bila blagoslovljena in izročena svojemu namenu nova me¬ ščanska šola Frana Levstika, prvotno določena za ob¬ činsko ubožnico. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi župan ljubljanski dr. Ravnihar, ki je v svojem go¬ voru Moščanom čestital k lepemu uspehu in naglasil, da bodo Moste prinesle s to šolo Veliki Ljubljani lepo doto. 21. Domovinski urad mestnega poglavarstva je pri¬ čel s popisom prebivalstva občin, priključenih Ljub¬ ljani. Sporedno s tem popisom bo zbiral mestni stati¬ stični urad podatke o številu prebivalstva, hiš, stano¬ vanjskih in poslovnih prostorov, trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov ter podatke o površini zem¬ ljišč, o vrstah poljedelske kulture in o živini. 22. Na današnji dan pred 75 leti je bila prvič iz¬ vajana slovenska himna »Naprej zastava slave«. Pelo jo je na svoji »Besedi« Slovensko pevsko društvo na Dunaju pod osebnim vodstvom skladatelja Davorina Jenka. Novo himno so vneto pozdravili vsi prisotni Slovani in kmalu si je utrla pot s svojo ognjevitostjo, melidioznostjo in zvočnostjo akordov. — Izšel je zbor¬ nik ljubljanskega Fotokluba »Slovenska fotografija« s 60 izbranimi mojstrovinami slovenskih fotoamater¬ jev. Uvod je napisal novinar Karlo Kocjančič, asistent Janko Brane pa je prispeval članek o Janezu Puharju, prvem slovenskem fotoamaterju, ki je živel od 1814 do 1864. Oba članka sta natisnjena tudi v nemščini, francoščini in angleščini. 25. Umrl je znani gostilničar »Pri figovcu« v nekda¬ nji hiši Andreja Smoleta, Matevž Hartman, meščan ljubljanski. 26. V Florjanski ulici je umrla Marjana Kalanova, študentovska mati, pri kateri so v stari cukrarni svoj čas stanovali Cankar, Župančič, Kette in Murn. 28. Semkaj je prispel slovenski rojak dr. ing. h. c. Mirko Roš, ravnatelj švicarskega zavoda za preiskavo materiala in profesor tehnične visoke šole v Ziirichu. Tu bo predaval o temi: Trdnost in deformacija zvar¬ jenih konstrukcij. — Predsednik jugoslovanske-češko- slovaške lige dr. Egon Stare je odlikovan z redom Be¬ lega leva III. stopnje za zasluge za zbliževanje med Čehi in nami. 29. Zvečer se je vršil v unionski dvorani koncert Ljubljanske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lovra Matačiča. Koncert je bil posvečen proslavi če¬ škoslovaškega narodnega praznika. — Danes je pri¬ čelo gradbeno podjetje Emila Tomažiča s pripravami za zidavo poslopja III. drž. realne gimnazije na pe¬ kovskih njivah za Bežigradom. KRONIKA 325 30. Umrl je računski inšpektor mestnega dohodar- stvenega urada Valentin Fortič. Rodil se je 1883 v Že¬ leznikih nad Škofjo Loko. 1911 je prišel v mestno službo k dohodarstvenem uradu, kjer se je s svojimi sposobnostmi povzpel do računskega inšpektorja. — Pariška revija »Est« je prinesla v svoji pravkar izišli številki članek o Ljubljani iz peresa Jeana Lacroixja, francoskega lektorja na naši univerzi, članek se bavi z značajem in pomenom Ljubljane kot osrednjega slo¬ venskega mesta. Pisec nadalje opisuje družabne raz¬ mere v našem mestu, posebej pa podčrtava našo lju¬ bezen do knjig in razširjenost znanja tujih jezikov. 10 izbranih slik z motivi iz Ljubljane in Gorenjske napravlja to toplo pisano razpravo še lepšo. NOVEMBER 3. V pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda je bila dopoldne prvič arhierejska liturgija, ki jo je imel pra¬ voslavni mitropolit Dositej iz Zagreba. Po obredu, ki so mu prisostvovali ban dr. Natlačen in župan dr. Rav¬ nihar ter še več drugih odličnikov, je mitropolit bla¬ goslovil 5 križev, od katerih so glavnega takoj pritr¬ dili na stolp. 5. Dramsko gledališče je uprizorilo prvič Pavla Go- lije »Bratomor na Metavi«, ljudsko žaloigro v 6 slikah, žaloigra je imela lep uspeh. 8. Umrla je Ana Župančičeva, mati pesnika in upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča. 10. Glasbena Matica je proslavila 100 letnico rojstva skladatelja Davorina Jenka predsinočnjem s slavno¬ stno akademijo, pri kateri so sodelovali njeni posa¬ mezni pevski zbori, njen orkester ter solista Fratni- kova in Gostič, ki so ob koncu sporeda združeni peli mogočno himno »Naprej zastava slave«, slavnostni govor o Jenku pa je imel stolni dekan in kanonik dr. Kimovec. — Operno gledališče je uprizorilo sinoči v proslavo te 100 letnice »Gorenjskega slavčka«, potem ko je pred pričetkom predstave izvajal orkester Jen¬ kovo uverturo »Kosovo« in je govoril o Jenku prof. Emil Adamič. — Danes so odkrili v Kolodvorski ulici pred hišo št. 11, v kateri je Jenko 1914 umrl, spomin¬ ski steber, napravljen po zamisli arhitekta Plečnika, s tem napisom: Skladatelj Naprej zastave slave, Bože pravde, Davorin Jenko, rojen 10. novembra 1835 v Dvorjah pri Kranju, umrl v tej hiši 25. nov. 1914. — Mestna občina ljubljanska MCMXXXV.« Slavno¬ stni govor je imel župan dr. Ravnihar. — V Juden¬ burgu je bila blagoslovljena kapelica, v kateri so shra¬ njeni zemski ostanki slovenskih mož in fantov 17. peš¬ polka, ki so tamkaj med vojno umrli. Delegacije iz skoraj vse Slovenije so prinesle na skupni grob poleg številnih vencev tudi žaro iz podpeškega marmorja, napolnjeno s prstjo slovenske zemlje. Vanjo so vkle¬ sani tile verzi: »Prsti slovenske vam pošilja domovina, da bode v grobu lažja vam tujina.« 12. Umrl je Franc Indof, vodilni monter mestne elektrarne. 14. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno: da se zemljišče kopališča Ilirije v Tivoliju daruje SK Matevž Hartman Valentin Fortl£ Iliriji; da za sanacijo Maloželezniške družbe spremeni mestna občina terjatev v znesku 20 milijonov dinar¬ jev, ki jo ima napram Maloželezniški družbi, v obratno glavnico. 18. Na občnem zboru Zadružne zveze je bilo zbranih 250 delegatov. Navzoč je bil tudi njen predsednik mi¬ nister dr. Anton Korošec, ki je v svojem govoru orisal današnje razmere, ki močno vplivajo na naše zadruž¬ ništvo. 19. Podpredsednik mestne občine prof. Jarc je za stalno prevzel iz pristojnosti predsednika mestne ob¬ čine gradbene zadeve in posle, ki spadajo v kulturni oddelek, razen šolstva. 20. Izšel je Slovenski pravopis, ki sta ga priredila A. Breznik in F. Ramovž, po pravopisnih in pravoreč- nih načelih, odobrenih po pravopisni komisiji Znan¬ stvenega društva v Ljubljani. Danes obhajamo 25 letnico smrti velikega ruskega pisatelja in misleca L. N. Tolstoja. 22. Trgovinski minister je razrešil dolžnosti komi¬ sarja Mestne hranilnice ljubljanske odvetnika dr. Ru¬ dolfa Krivica. Na njegovo mesto je imenovan dr. Vrtač¬ nik, predsednik upravnega sodišča v p. v Celju. 24. Danes je Ljubljana proslavila dva važna šolska jubileja: 1. 400 letnico ustanovitve uršulinskega reda (glej članek M. K.: »Zgodovinski razvoj uršulinskih šol v Ljubljani« v »Kroniki slovenskih mest« štev. 3., II. letnik, stran 234!). Poleg cerkvenih pobožnosti so priredile uršulinke igro »Sv. Angela, ustanoviteljica uršulinskega reda« v režiji Edvarda Gregorina. Ude¬ ležba publike je bila velika, prisotni pa so bili tudi podban dr. Majcen, podžupan prof. Jarc, magistratni direktor Jančigaj ter zastopniki raznih cerkvenih re¬ dov. 2. šola na Grabnu je proslavila 60 letnico svojega obstoja. Zgodovina te šole je tesno povezana z zgodo¬ vino šolskega pouka v Trnovem, čigar začetki segajo v XV. stoletje, ko je bila v Križankah ustanovljena šola nemškega viteškega reda. Proti koncu XVIII. sto¬ letja se je osnovala trnovska šola, ki je bila najprej v zasebni hiši v današnji Cerkveni ulici št. 1, pozneje pa v trnovskem župnišču. 1875 je bila na prostoru, kjer so bila prej lesena carinska skladišča, zgrajena na stroške mestne občine sedanja dvonadstropna stavba, ki je veljala 75.000 goldinarjev. V 60 letih je obisko- 326 KRONIKA valo to šolo nekako 35.000 učencev. — Današnja pro¬ slava 60 letnice se je pričela v trnovski cerkvi, kamor so šli učenci z učitelji in številnimi gosti z godbo »Sloge«, župnik Finžgar je imel govor o pomenu mla¬ dinske vzgoje. Po končanem cerkvenem opravilu je bila proslava v šoli, pri kateri je najprej upravitelj šole Ambrožič podal zgodovinski oris šolskih razmer v Trnovem, nato pa so bile na sporedu razne točke, ki so jih lepo izvajali učenci. Omeniti je treba tudi de¬ klamacijo pesmi Iva Peruzzija »Staremu deblu — mladi cvet«. V kulturnem oddelku mestnega poglavarstva se je vršila pod predsedstvom podžupana prof. Jarca kul¬ turna konferenca slovenskih mest, ki se je bavila z vprašanjem lokalnih muzejev v zvezi z bodočim mest¬ nim muzejem ter z vprašanjem varstva spomenikov in zgodovinskih izkopnin. Zastopana so bila mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Novo mesto. Svoje referate so imeli: ravnatelj Narodnega muzeja dr. Mal o potrebi in nalogah lokalnih muzejev in arhivov, kon¬ servator dr. Stele o problemu varstva spomenikov v mestih in univ. prof. dr. Saria o varstvu izkopnin in najdišč. Narodna galerija je odprla razstavo Caucigovih risb. Otvoritveni govor je imel konservator dr. Stele, ki mu gre poleg predsednika dr. VVindischerja največ zaslug, da je bila razstava omogočena. 25. Za ravnatelja II. drž. realne gimnazije na Polja¬ nah je postavljen Bogumil Remec, doslej gimnazijski ravnatelj v Kruševcu. DECEMBER 1. V Kolizeju na Gosposvetski cesti je odprl razstavo svojih del akad. kipar France Gorše. Otvoritvi so pri¬ sostvovali načelnik kulturnega oddelka mestnega po¬ glavarstva dr. Mole, upravnik Narodne galerije Zor¬ man, pisatelj Ribičič kot zastopnik banovinske uprave ter precejšnje število ljubiteljev umetnosti. Otvorit¬ veno besedo, ki jo je oddajal radio, pa jes imel pred¬ sednik Društva likovnih umetnikov akad. slikar Goj- mir A. Kos. — V stranski sobi novo preurejene ka¬ varne Zvezde so priredili svojo razstavo akvarelisti Robič, Smrekar, šantel Avgusta in Saša, Šubic Rajko, Vavpotič Bruno in Zupanec - Sodnikova. — Mestna občina je priredila včeraj in danes pomožno akcijo, ki je vrgla okroglo 40.000'— Din. Mestni delavci so upri¬ zorili igro Manice Romanove »Prisega o polnoči«, ka¬ tere čisti dobiček so darovali za pomožno akcijo. Spo- redno se vrši nabiranje prispevkov pod naslovom »Vse za otroka«, ki bo trajalo dalje časa. 5. Socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva je prevzel Delavski dom, ki ga je doslej vodil posebni kuratorij pod predsedstvom občinskega svetnika Ivana Tavčarja. 7. Zadet od kapi je umrl monter mestne plinarne Nace Mihevc. Pokojnik je bil po rodu z Vrhnike. V mladih letih je prepotoval veliko sveta kot ključavni¬ čarski pomočnik. Pozneje je služil kot strojevodja pri avstrijskih državnih železnicah, 1924 pa je postal monter v mestni plinarni. Rajnik je bil vnet organi¬ zator nekdanje socialno-demokratske organizacije ko¬ vinarjev in zelo agilen član v nekdanji socialistični stranki. Bil je tudi jedek publicist in podlistkar. Po prevratu je bil pod županom dr. Peričem član občin¬ skega sveta ljubljanskega. (Slika v »Kroniki« 1934, str. 145.) 10. Minister notranjih zadev je razrešil dosedanji banovinski svet in imenoval novega, v katerem zasto¬ pajo Ljubljano odvetnik dr. Juro Adlešič, trgovec Avsenak Ivan, župan ljubljanski dr. Vladimir Ravni¬ har in ing. šuklje Milan. MARIBORSKA KRONIKA F R A N 1 O) B A Š V upoštevanju tega je železnica dovolila cestno zvezo na Teznem med Gregorčičevo in Aškerčevo ulico ter bo tako nastal nov dostop na postajališče. V neposred¬ nem izprehajališkem svetu mariborske okolice je bila obnovljena in izboljšana pot na Kalvarijo. Stolna in mestna župnija pa je odstranila pred kapelo sv. Bar¬ bare pločevinasta razbojnika in Kristusa: na mesto odstranjenih je izdelal I. Sojč iz umetnega kamna podobe križanja, ki so bile nameščene nad vhodom, kjer je bil kip sv. Jožefa. Pri tem je bila vsa kapelica prenovljena, kip sv. Jožefa pa je bil prestavljen na južno zunanjo steno prezbiterija. Ob stoletnici Kal¬ varije, oziroma kapelice na Pekrski gori je bila pre¬ novljena tudi tamošnja kapela in skoro istočasno je dobila nov kip prenovljena kapela sv. Antona pri Sv. Bolfenku na Pohorju. Neurje dne 1. maja je užgalo s strelo in uničilo streho na zvoniku Sv. Ur¬ bana, katerega so domačini postavili na novo ter ga je blagoslovil 21. julija monsg. I. Vreže. V prosvetnem življenju je otvoril poletno sezono Akademski pevski zbor iz Ljubljane 2. maja z uspe¬ lim koncertom narodnih pesmi v unionski dvorani. Kot edino mesto na Slovenskem je Maribor proslavil stoletnico ilirskega gibanja s predavanjem prof. F. šišiča v Ljudski univerzi. V istem času je proslavilo pevsko društvo Maribor desetletnico svojega delovanja s koncertom pod vodstvom J. E. Gašpariča. Jadranska straža na realni gimnaziji je svečano razvila novi pra¬ por v kazinski dvorani. Narodno gledališče je organi¬ ziralo medsebojna gostovanja mariborskega ansambla v Ljubljani in ljubljanskega v Mariboru, kar se pa radi pomanjkanja zanimanja javnosti na koncu se¬ zone ni izvedlo. V jeseni so zapustili mariborsko gle¬ dališče VI. Skrbinšek, ki je odšel v Skoplje, ter B. Stu¬ pica in S. Severjeva, ki odideta v Ljubljano. 15. julija je bil razveljavljen razpust Prosvetne zveze ter je bila ista z v njej organiziranimi društvi organsko vpo- stavljena tudi v Mariboru. Istočasno je bila razpu¬ ščena socialistična prosvetna organizacija Svoboda. 17. avgust je začetni dan doma za bolne dojenčke in materinske posvetovalnice, ki posluje kot oddelek Zdravstvenega doma pod vodstvom dr. V. Valjavčeve. Nove poletne prosvetne ustanovitve so delavska godba KRONIKA 327 Ehrlichove tekstilne tovarne, Ruska matica, narodno¬ obrambno društvo Slovenska straža in Slomškova družina, ki ima pod predsedstvom prelata dr. Fr. Ko¬ vačiča namen popularizirati Slomška, predvsem pa pripraviti njegovo beatifikacijo. V šolstvu je dobila druga dekliška šola ime sola Antona Martina Slomška. Konec avgusta je prispela v Maribor vest, da je ministrstvo prosvete dovolilo samostojno nižjo žensko realno gimnazijo v Mari¬ boru in to tako, da se ženski nižji razredi realne gimnazije, ki so nastanjeni na bivšem ženskem uči¬ teljišču, oddelijo od realne gimnazije kot samostojen zavod, ki pa ostane začasno še pod vodstvom direk¬ torja realne gimnazije. Učiteljska šola je bila zago¬ tovljena z zopetno uvedbo prvega letnika, trgovska akademija pa je dobila dovoljenje za paralelko v prvem razredu. Nove poletne prosvetne organizacije so Ruska matica, godba delavcev Ehrlichove tekstilne tovarne ter Slomškova družina; novo je tudi društvo upo¬ kojenih častnikov. V znanstvenem delu je pomembna pridobitev roko¬ pisnega molitvenika prvega slovenskega mariborskega književnika Apostela po Zgodovinskem društvu, pri¬ dobitev etnografskih koroških skrinj in podravskih slik na steklo po Muzejskem društvu, ki je v Rušah tudi ugotovilo na Kalvariji gotske podstavke iz pre¬ hoda srednjega v novi vek in pridobitev predvojnih prekmurskih arhivalij iz Sombora za mariborski ba¬ novinski arhiv; študijska knjižnica je pridobila Vi- scherjevo štajersko topografijo gradov in mest, knjiž¬ no zbirko iz župnije v Hočah, med katero stoji na prvem mestu Du Cange ter Handworterbuch der Na- turwissenschaften. V dneh 12. in 13. septembra so obiskali Maribor na svojem VI. študijskem potovanju srednjeevropski arheologi, ki so si 12. septembra ogledali zgodovinski del Maribora, 13. septembra do¬ poldne pa Poštelo (gradišče), Hompoš (nekropola) in Hoče (mitrej); istega dne popoldne so si arheologi ogledali muzej, pred katerim jih je v imenu maribor¬ skih znanstvenih krogov pozdravil prelat dr. Fr. Ko¬ vačič. Političnih prireditev večjega stila ni bilo. Vzpored¬ no z ustanovitvijo Jugoslovanske radikalne zajednice so se pričele priprave za nje organizacijo meseca sep¬ tembra tudi v Mariboru. Pripravljalni sestanek je bil 26. septembra in iz njega so zrasli v toku oktobra krajevni odbor JRZ za mesto Maribor (ustanovljen 24. oktobra; predsednik Fr. žebot, podpredsednik dr. Jos. Leskovar, tajnik Iv. Prijatelj, blagajnik Fr. Hrastelj), sreski odbor JRZ za srez Maribor levi breg (ustanovljen 29. oktobra; predsednik Fr. žebot, pod¬ predsednik dr. Jos. Leskovar, tajnik Jož. Špindler od Sv. Ane v Slov. goricah, blagajnik Jan. Muršak iz Vo¬ ličine) in sreski odbor JRZ za srez Maribor desni breg (ustanovljen 30. oktobra; predsednik M. Kranjc, pod¬ predsednik Iv. Jerovšek iz Spodnje Nove vasi, tajnik Jož. Hercog s Pobrežja, blagajnik Ant. Novak iz Hoč). Istočasno s početki JRZ so zavzeli do tekočih poli¬ tičnih dogodkov, predvsem pa do političnega položaja v državi načelno stališče pristaši JNS iz dravske, sav¬ ske in primorske banovine, ki so se zbrali 19. in 20. avgusta na posestvu dr. Fr. Lipolda v Ošlju pri Sv. Martinu na Pohorju ter izdali »pohorsko dekla¬ racijo«. V zvezi z novim političnim položajem v državi so se izmenjali tudi šefi političnih mariborskih oblastev. V drugi polovici septembra je nastopil mesto načel¬ nika za srez Maribor levi breg za upokojenim dr. Iv. Senekovičem Pera Popovič in načelnik sreza Maribor desni breg je postal za v Rogatico premeščenim M. Makarjem dr. Janko šiška. 28. septembra je sledil dr. Fr. Lipoldu kot župan mariborski dr. Alojzij Ju¬ van, R. Golouhu pa kot podžupan Franjo žebot. Istega dne je bil imenovan nov občinski svet, ki se je na seji 17. oktobra konstituiral tako, da je predsednik per¬ sonalnega in upravnega odseka dr. Ferdo Miler, so- cialno-političnega Lambert Aljančič, gradbenega Jože Stabej, finančnega Vladimir Pušenjak in obrtnega Franjo žebot; na čelo upravnega sveta Mestnih pod¬ jetij je stopil dr. Al. Juvan, na čelo nadzornega sveta Vladimir Pušenjak in na čelo ravnateljstva Franjo Hrastelj. Državna manifestacija je bilo praznovanje rojst¬ nega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Na predvečer je bakljada vodila prebivalstvo od sreskih načelstev sko¬ zi Maistrovo in Kopitarjevo ulico na Aleksandrovo cesto ter po Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer je zapela Ipavčeva župa, govoril dr. Fr. Lipold, na zaključku pa vojaška godba zaigrala državno himno. Na rojstni dan sam pa so bila katoliška, pra¬ voslavna in evangelska cerkvena opravila in vojaška parada. Cerkvena manifestacija je bil prihod kardinala Hlonda, papeževega legata na letošnjem evharističnem kongresu v Ljubljani, 28. junija v Mariboru. Na pe¬ ronu kolodvora je pozdravil kardinala v imenu kra¬ ljevske vlade ban dr. D. Puc, v imenu lavantinske škofije knezoškof dr. I. J. Tomažič in v imenu pri¬ pravljalnega odbora kongresa dr. S. Žitko. Ko je kar¬ dinal blagoslovil pred kolodvorom zbrano ljudstvo, je odpotoval dalje v Ljubljano. Razen MT in praznovanja kraljevega rojstnega dne so bili kvantitetno najpomembnejši zbori ljudi šport¬ ne prireditve. Omenili smo že športne nastope v MT. Največji športni mariborski dogodek je bil 17. sep¬ tembra, ko je železniški direktor Cugmus otvoril in 328 KRONIKA Bogdan Pogafnik Anton Gvajc vitvah SK Sparte in SK Viktorije. V splošnem more¬ mo reči, da se športno življenje Maribora postopoma širi s tem, da se dosedaj prevladujočemu nogometu začno v naraščajočem pomenu pridruževati vse ostale panoge športa. Poseben položaj zavzema v mariborskem življenju gasilstvo, ki je v letošnjem poletju s predsednikom Bogdanom Pogačnikom likvidiralo osebno - politične spore iz najbližje preteklosti ter se tako vrnilo v nor¬ malni razvoj. Poleg že navedenih osebnil izprememb v Mariboru omenjamo izvolitev nove generalne predstojnice šol¬ skih sester 18. julija, ko je bila izvoljena za nasled¬ nico Angeline Križanič, ki je vodila posle skozi 12 let, Marija Terezija Hanželič, ter novega predsednika Na¬ rodne odbrane dr. Antona Dolarja. Za vedno so zapustili svet Mariborčani dr. Jos. Schinner, do 1919 mariborski magistratni ravnatelj; stolni prošt dr. M. Vraber blagoslovil športni stadion SK železničar. 27.000 m 2 velik prostor je ograjen z 2.20 m visokim lesenim plotom ter ima 110 m dolgo in 75 m široko nogometno igrišče, 428 m dolgo in 7.20 m široko lahkoatletsko tekališče s šestimi 1.20 m dolgimi progami in lahkoatletske naprave kot skaka- lišča v višino, v daljavo, za palico ter naprave za me¬ tanje krogle, diska in kladiva. Spodaj zidana, zgoraj lesena tribuna je dolga 38 m, široka 8 m ter ima pro¬ stora za nad 1000 oseb. Pod sedeži je dvorana (12 m X 8 m) za trening lahke atletike, table tenisa, težke atletike ter za interne klubove prireditve, nadalje dvosobno stanovanje, klubska soba, šest garderob, dve kopalnici in stranišče. Prostor s športnimi napra¬ vami je SK železničar dogradil 1934 s stroški nad 500.000 Din, tribuno pa 1935 za preko 250.000 Din. Na dan otvoritve železničarskega stadiona so bile ve¬ like športne prireditve, pri katerih so sodelovali šport¬ niki iz Maribora, Gradca, Celovca, Ljubljane in Za¬ greba. 2. junija je bil olimpijski dan; na predvečer so nastopili težki atleti v kazinski dvorani, na olimpijski dan pa so se vršile nogometne, lahkoatletske in te¬ niške tekme. V juniju in juliju prirejene mednarodne rokoborbe profesionistov se letos niso obnesle. Ob¬ nesle pa so se amaterske rokoborbne tekme med Ma¬ riborom in Zagrebom v organizaciji SK Maratona, ki je priredil tudi plavalni tečaj za mladino na Mari¬ borskem otoku. Poleg že omenjenih strelskih tekem v Radvanju dne 11. avgusta so se vršile 4. avgusta strelske tekme na Teznem in pri Sv. Juriju ob Pesnici. Mariborski strelci so se uveljavili tudi na državnih strelskih tekmah v začetku septembra v Beogradu, kjer si je P. Cestnik v tretjič pridobil prvenstvo v ma¬ lokalibrskem streljanju. Konjski šport se je kvalita¬ tivno uveljavil 8. septembra s konjskimi dirkami na Teznem. Motociklizem se je predstavil 1. septembra s tekmami na pohorski cesti. V sabljaštvu je postal dr. J. Pichler prvak v mečevanju Dravske banovine. V tenisu je obdržal prvenstvo Maribor SK Rapid, ugodno pa ga je razvijal na svojem modernem teniškem igrišču tudi I. SSK Maribor. SK Svoboda je bil ob¬ enem z istoimensko prosvetno organizacijo razpuščen ter mu ni bilo dovoljeno upostaviti se v novih ustano¬ KRONIKA 329 Vilko Barda]* Alfrad Lavrič zdravnik dr. Robert Frank; ing. Dolkovski, do 1927 šef mariborske delavnice državnih železnic; nestor mariborskih slikarjev, profesor in nadzornik risanja v pokoju Anton Gvajc, ki se je uveljavil s svojimi zatišji in pokrajinami; generalštabni major v po¬ koju Alfred Lavrič pl. Zaplaški, junak koroške boro¬ veljske tragedije konec 1918 in v začetku 1919, ter trgovec in eden predstavnikov starega slovenskega Maribora Vilko Berdajs. V prirodnem življenju mariborske pokrajine se je pojavil maj z dežjem in viharjem, kateremu je sledil padec temperature 2. maja na —3.2° in 3. maja na —2.2° ter slana, ki je napravila veliko škodo. Pomla¬ danskemu majniškemu mrazu je sledilo nenavadno umiranje marelic. Poletje je bilo suho in posebno za vinarstvo zelo ugodno tako, da je letošnji vinski pri¬ delek mariborske okolice kvantitetno in kvalitetno prvovrsten. IZ CELJSKE KRONIKE V L. 1935. JANKO OROŽEN Prireditve. Početek leta je bil še ves pod dojmom marsejske tragedije in so zato izostale mnogobrojne zabavne prireditve prejšnjih let. V dobi žalovanja je bil velik žalni koncert, ki sta ga pod vodstvom pevo¬ vodje Peča Šegule priredila skupno »Celjsko pevsko društvo« in »Oljka« v veliki dvorani Celjskega doma. Polletno dobo žalovanja je zaključila svečana ko¬ memoracija, ki jo je 10. aprila priredilo Sokolsko dru¬ štvo v Celju. Medtem sta bili dve drugi pomembni in resni prireditvi: pevsko društvo »Oljka« je dne 7. aprila praznovala svojo petnajstletnico, ki jo je združilo s poklonitvijo sivolasemu skladatelju in nekdanjemu požrtvovalnemu celjskemu komponistu dr. Antonu Schvvabu, Jugoslovanska - čehoslovaška liga in Sokolsko društvo sta pa na dostojanstven način proslavili petinosemdeseto obletnico rojstva velikega prezidenta bratske republike Masaryka. Dramatsko društvo je v obče normalno delovalo, že drugo leto je v zimski sezoni 1934—4935 prirejalo igre večinoma s pomočjo ljubljanskih igralcev. K temu načinu, ki se je dobro izkazal, se je povrnilo tudi v jeseni leta 1935.—1936., ko se je začela nova sezona pod slabimi avspicijami znižanja uradniških prejem¬ kov. Kakor že prejšnja leta, tako se je tudi v tem letu pokazal središčni položaj Celja glede na razne pri¬ reditve, ki so bili širšega narodnega pomena. Tako se je že 6. in 7. aprila vršil v Narodnem domu kongres delegatov Narodne strokovne zveze ter predstavnikov narodnega delavstva iz Beograda, Zagreba, Splita, Novega Sada, Niša in Skoplja; udeležili pa so se ga tudi zastopniki češkega delavskega udruženja (češkd obec dčlnicka). Dne 7. julija je priredila velik izlet v Celje delavska organizacija »Svoboda«, pri čemer je na sprevodu skozi mesto proti Glaziji korakalo okrog 6000 ljudi; ali radi napisov, ki so jih sprevodniki nosili, radi njihovih vzklikov in radi izjav govornikov na sledečem zborovanju je po nekaj dnevih oblast udruženje razpustila, ugotavljajoč, da so posegle te manifestacije na politično področje, dočim je bilo udruženje dovoljeno samo radi vršitve kulturno-izo- braževalnih funkcij. Sličnega širšega značaja je bilo zborovanje delegatov organizacije naših Korošcev in pa zbor delegatk v enoto organiziranih ženskih udru- ženj (17. novembra). Za pomembno kulturno manifestacijo je treba smatrati razstavo Kluba likovnih umetnikov »Brazde«, ki se je od 24. marca do 6. aprila vršila v dvorani Mestne posojilnice. Prvovrstna prireditev je bila Obrtna razstava, ki se je vršila od 4. — 18. avgusta v prostorih mestne osnovne šole. Bila je sad mnogomesečnega dela. Vr¬ šila se je pod okriljem Društva jugoslovanskih obrt¬ nikov, čigar predsednik Stojan Holobar je bil hkrati predsednik razstavnega odbora. Razstava je napra¬ vila velik vtis radi finega duha, ki je prešinjal celoto in posamezne predmete. Po sodbi odličnih obiskoval¬ cev bi bila vredna velikega mesta. Največjo pozor¬ nost zasluži pohvala odličnega celjskega gosta dr. Luja Vojnoviča, ki se je hkrati laskavo izrazil o vodniku, v katerem je razstavni odbor objavil na osnovi pr¬ votnih virov sestavljeno obsežno zgodovino celjske obrti. Svojevrstnega značaja je bil obisk arheologov po- dunavskih dežel, ki so se mudili v mestu 9. in 10. sep¬ tembra. V mestnem muzeju so posvetili svojo po¬ zornost raznim predmetom. Posebno pomembne so njihove izjave o imenitnem kipu »noriškega vojaka«. Nekateri izmed njih so izrekli mnenje, da je s konca srednjega veka in ne iz rimske dobe, kar je skoraj gotovo napačno: neglede na zunanje okolnosti se mora reči, da bi bil tak kip za Celje XV. stoletja pravo čudo. Zanosna je bila proslava kraljevega rojstnega dne (6. septembra); prav tako proslava 1. decembra. Obakrat je bila rezultat patriotičnega sodelovanja mestne občine, društev in občinstva. Javna oblastva. V organizaciji nekih javnih obla- stev so se v tem letu izvršile znatne izpremembe, ki so večinoma posledica izmenjanega vodstva vrhovne državne uprave. 330 KRONIKA Dne 5. maja so bile skupščinske volitve. Izvoljen je bil na Jeftičevi listi prejšnji narodni poslanec Ivan Prekoršek (s 3322 glasovi), dočim je drugi kandidat na Jeftičevi listi, odvetnik Jernej Stante, dobil 2185, posestnik Vabič z Mačkove liste pa 2471 glasov. Vo¬ lilna udeležba je znašala 44.9%. Radi volitev se je poglobil razpor med občinskem svetom in mestnim predsednikom, kar je bilo v zadnjem času vsekakor v kvar rednemu delu. Medtem se je pripravljala združitev mestne in oko¬ liške občine, ki je po odloku banske uprave z dne 17. avgusta postala dejstvo. Veliko Celje je dobilo novo imenovani občinski svet in novega predsednika Aloj¬ zija Mihelčiča, ki je dne 16. in 17. septembra prevzel posle od obeh odstopajočih predsednikov, dr. Alojzija Goričana in Vinka Kukovca. Mesec dni pozneje (25. oktobra) je bil imenovan tudi nov cestni odbor za celjski srez. Po zakonu mu predseduje predsednik mestne občine. Za njegovega prvega namestnika je bil imenovan Maks Cukala, po¬ sestnik, trgovec in župan pri Sv. Juriju ob Taboru, za drugega namestnika pa Jakob Švent, posestnik na Klancu pri Dobrni. Javna dela. Dočim je privatna gradbena delavnost v mestu in okolici skoraj popolnoma zastala, so se javna dela pridno izvrševala. Narekovala jih je de¬ loma nujna potreba, bila so pa tudi sredstvo za ome¬ jitev brezposelnosti. Med njimi ja zavzela večji zna¬ čaj regulacija Savinjskih pritokov, k čemur sta pri¬ spevali bivša mestna in okoliška občina, že v prejš¬ njih letih sta bili regulirani Hudinja in Koprivnica. V tekočem letu pa je prišla na vrsto Sušnica. Mesto je razmeroma ugodno zaposlilo pri tem preko 50 nad 5 let v njem bivajočih delavcev in je že v prvi polo¬ vici leta potrošilo okrog pol milijona dinarjev, ki jih je le v manjši meri dobilo iz fonda za brezposelne. Regulaciji in preskrbi brezposelnih je služila tudi ureditev gramozne postaje pred Levškim mostom. Velepomembna stvar je regulacija Savinje, ki je po mnogih desetletjih radi marljivega zavzemanja javnosti in merodajnih činiteljev vendar prišla v tek. Marca se je pričela izvrševati na meji celjskega in laškega sreza pod Tremerjem ter je bila do oktobra v glavnem gotova 1 km dolga proga do tremerskega mosta. Delo je prevzel inž. Taškovič iz Skoplja in je bilo zaposlenih povprečno po 600 delavcev. Potrošilo se je okrog 2,400.000 Din. V novembrskem navalu vode je regulacija preizkušnjo dobro prestala. Vrše se priprave za njeno nadaljevanje v smeri proti Celju. Stroške nosijo poleg države in banovine celjsko me¬ sto, celjski in v mali meri laški cestni odbor. Po sklepu prejšnjega mestnega sveta se gradi nova turistična in športna postojanka pri Celjski koči. Radi nastopajoče zime je pa novi občinski svet odložil pre¬ ureditev stare gimnazije v mestni muzej. Gotovo za¬ časno. Ako bi se mu pa posrečilo najti tako solucijo, da bi mestni muzej prišel v staro grofijo, tedaj bi brez dvoma izvršil veliko kulturno delo. Za bodočnost se obeta marsikaj. Mestni svet je med drugim sklenil, da se Dolnji Lanovž spremeni v ubožnico, da se napravi vodovod k novi naselbini na Jožefovem hribu (do cerkve), da se bivše Rebe- kovo posestvo, ki je bilo doslej banovinsko, spremeni v delavski azil in da se regulira Ložnica. Poslednje delo naj bi se vršilo v znamenju skrbi za brezposelne, ki jih je v Velikem Celju okrog 300. Mestni svet je sklenil v ta namen apelirati na občinstvo in se je dne 4. novembra pod vodstvom mestnega predsednika vr¬ šila na magistratu anketa, ki je pokrenila v dejstvo pred dvema letoma ustanovljeno Pomočno akcijo. Re¬ zultat še ni znan. Vsekakor bo morala mestna občina sama globoko poseči v svojo blagajno, ki je sicer v urejenem stanju: novi mestni svet je našel v njej nad 800.000 dinarjev gotovine. Vendar bi namera¬ vano delo stalo blizu 1 milijona dinarjev in se mestna sredstva glede na mnoge naloge, ki čakajo občinski svet tu in tam, ne smejo izčrpati. Smrtna kosa. Smrt je bila v tekočem letu never¬ jetno pridno na delu. Pokosila je celo vrsto javno de¬ lujočih mož. V januarja je umrl na Babnem Maks Janič, ko je bil 53 let star. Janič si je pridobil mnogo javnih za¬ slug. Bil je soustanovitelj in dolgoletni načelnik pe¬ kovskega udruženja. Podpiral je celjske gasilce, na Babnem, kjer je imel veliko posestvo, je pa celo sam zgradil in opremil gasilski dom. Pri udruženju go¬ stilničarjev je bil preglednik. Mnogo je storil za cer¬ kev; bil je cerkveni ključar in obnova častitljive Maksimilijanove cerkvice se je izvršila na njegove stroške. Bil je srčno dober in je pomagal, kjer je mogel, ne da bi bil dal o svoji pomoči govoriti. V istem mesecu je Janiču sledil v večnost Mihael Kus. Bil je star Celjan. Na Glavnem trgu je imel re¬ stavracijo in hišo. Nekdaj je bil lastnik Mayerjeve izdelovalnice sodavice, ki je zdaj ni več. Bil je šegav in dobrotljiv. Prav priljubljen je bil tudi med lovci. Dne 20. aprila se je preselil v večnost Josip Žumer, ki ga je zadela nenadna smrt v 56. letu starosti. Pred vojno je gospodaril pri Sv. Križu poleg Rogaške Sla¬ tine, kjer je imel gostilno in lepo posestvo. Po vojni se je preselil v Celje in si kupil na voglu med Glavnim trgom in Gosposko ulico gostilno in hotel »Zvezdo«, ki jo je lepo preuredil. Na Savi si je kupil posestvo Mili dvor. Žumer je bil zelo dober in vesten gospodar. Bil je odbornik gostilničarskega udruženja, občinski svetnik in član uprave Mestne hranilnice. KRONIKA 331 Dne 17. maja je umrl Franjo Nerad, znani zidarski mojster in hišni posestnik, v starosti 56 let. Nerad je bil trden narodnjak in kremenit značaj, kar ga je napravilo priljubljenega v vseh krogih. Dva dni za Neradom je umrl Ivan Ravnikar, ki se je rodil leta 1873. v Ljubljani, kjer se je izvežbal za trgovca. Pred vojno si je v Celju ustanovil trgovino, ki se je razvila v solidno veletrgovino. Bil je tudi dru¬ žabnik tvrdke Sladkor d. d. Ravnikar je bil že pred vojno odličen narodni delavec. Dr. Pelnžf, praški univ. profesor medicine, se ga spominja iz vojne do¬ be, ko mu je Ravnikar v slovanskem kotu Narodnega doma često delal domoljubno druščino. Ravnikar je kot podžupan pripadal občinskemu svetu. Bil je pod¬ predsednik trgovskega udruženja in član uprave ne¬ katerih denarnih in gospodarskih zavodov. V večnost se je v trdnih letih preselil tudi Drago Bernardi. Ko je kot Primorec prišel v Celje, je pre¬ vzel v Gosposki ulici hotel »Nadvojvoda Ivan«, ki ga je prekrstil najprej v hotel »Balkan« in nato v hotel »Hubertus«. Bernardi je bil dolga leta načelnik gostil¬ ničarskega udruženja, bil pa je tudi član občinskega sveta. Bil je vnet lovec in priljubljen družabnik. Dne 21. avgusta je umrl bivši čevljarski mojster in trgovec Štefan Strašek v visoki starosti 86 let. Strašek je bil najstarejši član bivše Narodne čital¬ nice. Samostojen obrtnik je bil skoraj 60 let ter je v tem času izučil blizu 60 vajencev. Strašek se je še v nemški dobi kot Slovenec udejstvoval v čevljarskem udruženju, po vojni je pa bil njega prvi načelnik. Več let je načeloval sirovinski zadrugi čevljarjev, ki jo je tudi pomagal ustanavljati. V septembru sta se odprla dva sveža grobova. Prvi je izdihnil v bolnici akademik Miro Černigoj, ki je radi svoje nadarjenosti, marljivosti in odločnosti obe¬ tal zelo mnogo. Rodil se je v Trstu leta 1913. in se je po maturi, ki jo je napravil na celjski gimnaziji, po¬ svetil juridičnemu študiju. Černigoj je bil kot nek¬ danji delavni predsednik častni član nacionalne di¬ jaške organizacije »Sloge«. Bil je ustanovitelj in predsednik Društva jugoslovanskih akademikov. Kot odbornik je sodeloval pri »Soči« in polno poleta in zanosa je bilo njegovo delo pri Sokolskem društvu, ki mu je poslednje leto vdano služil kot prosvetar v pravem pomenu besede. Dva dni za Černigojem (20. septembra) je umrl nenadoma na obisku pri svojem sinu v Ljubljani znani celjski hotelir Franc Rebeuschegg, ki se je rodil 1886 ter je ob prevratu prevzel podjetja od svo¬ jega očeta. Rebeuschegg je bil poln tvornih gospo¬ darskih idej, ki jih je realiziral v svojih podjetjih in v občini. Izza leta 1924. je bil član mestnega sveta in referent za klavnico, ki se je po njegovih nasvetih povečala in modernizirala. Rebeuschegg je bil tudi načelnik mesarskega udruženja, član in bivši načel¬ nik gostilničarskega udruženja, član upravnega od¬ bora Mestne hranilnice ter mestnega avtobusnega podjetja. Pretresujoča je bila v začetku oktobra vest o ne¬ nadni smrti protojereja Manojla čudiča. Protojerej je bil po telesu velikan in sredi štiridesetih let. Bil je rodom iz Slavonske Požege. Padel je z voza, ko je v svojem rodnem kraju preizkušal konja, ki ga je kupil za svojega mlajšega sina, absolviranega voj¬ nega akademika in baš prevedenega v čin podpo¬ ročnika kraljeve garde, čudič je bil izobražen mož in je užival v Celju vsesplošno priljubljenost. V svoji ožji domovini je bil nekoč profesor verouka, v Celju pa je njegovo delo lepa cerkev sv. Save, katere iko¬ nostas, delo umetnika Uroša Prediča, je ena izmed redkih umetniških zanimivosti celjskega mesta. 332 K g O H I K A SPLOŠNI PREGLED NOVA OBČINSKA UPRAVA V LJUBLJANI S kraljevim ukazom z dne 14. decembra 1935 sta razrešena dr. Vladimir Ravnihar kot predsednik, prof. Evgen Jarc kot podpredsednik mestne občine ljubljanske. Z istim kraljevim ukazom sta postav¬ ljena dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, za pred¬ sednika in dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljub¬ ljani, za podpredsednika mestne občine ljubljanske. Z odlokom notranjega ministra z dne 14. decem¬ bra 1935 so razrešeni dolžnosti vsi dosedanji člani občinskega odbora mestne občine ljubljanske. Po¬ stavljeni so ti-le novi člani občinskega odbora: Andrejka Viktor, polkovnik v pokoju v Ljubljani; dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani; Babnik An¬ ton, knjigovodja v Zgornji šiški; Baš Jože, uradnik in posestnik v Stepanji vasi; dr. Bohinec Joža, rav¬ natelj OUZD v Ljubljani; Borštnar Franc, železniški inšpektor v pokoju v Ljubljani; Černe Franc, gostil¬ ničar na Zaloški cesti; Černe Josip, posestnik v Zgor¬ nji šiški; dr. Debevec Franc, zdravnik v Ljubljani; Dermastja Karol, profesor v Ljubljani; Florjančič Izidor, posestnik v Dravljah; Gersinič Anton, ravna¬ telj TPD v Ljubljani; Hribar Rado, industrijec v Ljubljani; ing. Horvat Alojzij, univerzitetni profesor v Ljubljani; Jarc Evgen, profesor v pokoju v Ljub¬ ljani; dr. Kamušič Josip, odvetnik v Ljubljani; Kli¬ nar Peter, bančni ravnatelj v Ljubljani; dr. Klinar Tomaž, stolni kanonik v Ljubljani; Kocmur Alojzij, ravnatelj in posestnik v Ljubljani; dr. Korun Milan, odvetnik v Ljubljani; Kozamirnik Viktor, knjigovodja v Ljubljani; Kralj Ivan, trgovski poslovodja v Ljub¬ ljani; Kranjc Silvo, profesor v Ljubljani; dr. Kušej Rado, univerzitetni profesor v Ljubljani; ing. Lah Rado, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani; Likar Stanko, tajnik OUZD v Ljubljani; Lužar Fortunat, banovinski šolski nadzornik v pokoju v Ljubljani; ing. Majce Alojzij, bančni ravnatelj v Ljubljani; Malgaj Tone, pleskar v Ljubljani; Martinčič Avgust, ključavničarski mojster v Ljubljani; Masič Pavel, železniški kontrolor v Ljubljani; Mišvelj Mihael, mi¬ zar in posestnik v Ljubljani; Musar Josip, mesarski mojster v Ljubljani; Novak Avgust, zasebni name¬ ščenec v Ljubljani; Novak Franc, posestnik na Viču; Oražem Josip, posestnik in trgovec na Selu; Osana Josip, profesor v Ljubljani; Pavlič Ferdinand, gostil¬ ničar na Glincah; Pavlin Josip, posestnik in dežnikar v Ljubljani; Slapar Blaž, delavec v Rožni dolini; Smersu Rudolf, pravni referent OUZD v Ljubljani; Soss Karol, trgovec v Ljubljani; dr. Stanovnik Ivan, odvetnik v Ljubljani; dr. Stele France, konservator v Ljubljani; Stoje Rajko, ravnatelj in posestnik v Ljub¬ ljani; Sušnik Stanko, zasebni nameščenec in posest¬ nik v Ljubljani; šalehar Franc, višji poštni kontro¬ lor v Ljubljani; Tomažič Franc, arhitekt v Ljubljani; Usenik Ivan, gostilničar v Ljubljani; Vider Josip, učitelj v Ljubljani; Wester Josip, srednješolski nad¬ zornik v pokoju v Ljubljani; Zupan Miroslav, stav¬ benik v Ljubljani. Novi predsednik mestne občine ljubljanske dr. Ju¬ ro Adlešič se je rodil 1884 v Adlešičih pri Črnomlju. Gimnazijske študije je končal v Ljubljani, pravo¬ sodne pa na dunajskem vseučilišču. 1910 je bil pro¬ moviran za doktorja prava, nakar se je vrnil v Ljub¬ ljano, kjer je stopil v prakso najprej pri sodišču, nato pa še v odvetniške pisarne. 1918 je odprl svojo odvetniško pisarno. Hkrati se je temeljito zatopil v študij gospodarskih in političnih vprašanj. S politiko se je bavil tudi aktivno. 1927 je bil izvoljen v oblastno skupščino, prav tako pa tudi v oblastni odbor, kjer mu je bil poverjen finančni referat. Kot strokovnjak na pravnem polju je bil novi predsednik mestne ob¬ čine ljubljanske zadnja leta član komisije za odvet¬ niške izpite in član komisije za pravosodne izpite na ljubljanski univerzi. Svoj čas je mnogo deloval kot publicist. Ko stopa novi predsednik mestne občine ljubljan¬ ske na mesto, ki je prav tako častno kakor odgovorno, mu vsi iskreno čestitamo! želimo, da bi bilo njegovo delovanje polno uspehov, kakršnih Ljubljana prav danes močno potrebuje; ta naša želja izhaja iz pre¬ pričanja, da je Ljubljana našla v novem predsedniku moža, ki bo s svojo visoko kulturo uma in srca, s svojo globoko socialnostjo in s svojimi bogatimi živ¬ ljenjskimi izkustvi znal najti pot, ki najkrajša vodi iz težav sedanjosti v lepšo bodočnost. IZ UPRAVE že večkrat smo povedali, da bomo naročnikom, ki nam vračajo posamezne številke, zaračunali vr¬ njeno številko po knjigotrški ceni, torej po Din 30'—. Reklamacije za neprejete številke sprejemamo samo 1 mesec po izidu dotičnega zvezka. Po tem roku mo¬ ramo zaračunati knjigotrško ceno. — Tudi na spre¬ membo naslovov naj cenjeni naročniki ne pozabijo, kadar se preselijo. — Prosimo tudi vse tiste, ki so z naročnino v zaostanku, da nam jo takoj po novem letu nakažejo. Pogoji za platnice pa ostanejo isti, kakor lansko leto. »Kroniko« izdaja Mestna občina ljubljanska. Za izdajateljico odgovoren podpredsednik prof. Evg. Jarc, za uredništvo, upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. Tiska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren France štrukelj. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo. » Kronika « izhaja 4 k ral na leto in stane za vse leto Din 60 —, za pol leta Din 30-—, za četrt leta Din 15 •—. Za inozemstvo Din 100 —. Posamezna štev. velja Din 30 —. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana. AHestna plinarna ljuhljansica Meščan, ki živi z dukom časa, uporablja za kuko in peko, likanje, pranje, ogrevanje vode, cen¬ tralne in druge kurjave enako kakor tudi obrtnik za lotanje, varenje, sušenje itd. - le plin! Resljeva cesta št. 28 1elefon št. 29-77 BIBLfOTFM (fHp/pp-rc v Ljubljani JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA oIEIkSIk