KATOLIŠKI
LETO XLIV. -Štev. 29 (2203) - Četrtek, 16. julija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177-Fax 533177-Pošnit/m 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Je nekaj gnilega v deželi danski
Ta stavek iz Shakespearovega Hamleta dokaj točno prikazuje občutje v današnjem slovenskem prostoru. Neodvisna in demokratična Slovenija je zastrupljena z ostanki petinštiridesetletnega enoumja politično, miselno in moralno. Stari kadri slejkoprej zasedajo vsa odločilna področja: sredstva javnega obveščanja, finance, gospodarstvo, šolstvo, del skupščine, po zadnjem udaru so prevzeli še vlado.
Ko je pred dvema letoma postal Peterle predsednik slovenske vlade, bi moral v prvih dveh tednih zamenjati vplivne rdeče strukture. Seveda je vprašanje, ali je bilo to sploh mogoče. Ali je imel na voljo druge kadre, saj je prejšnje enoumje usposabljalo za vodilna mesta samo svoje ljudi. Sedaj so ti ljudje zamenjali njega.
Da ni šlo pri vseh treh nezaupnicah Peterletovi vladi predvsem za zamenjavo dozdevno nesposobne gospodarske ekipe s sposobno, je jasno iz muzike, ki je vse poskuse glasno spremljala. Šlo je za svetovni nazor. Prvo violino v tem orkestru je igrala Demokratska stranka (oba Hribarjeva, Rupel, Bavčar), ki se ima za slovensko intelektualno smetano, ki si poleg tega čezmerno lasti zasluge za slovensko pomlad in ki je do kristjanov nestrpna. Gre za preživelo obliko liberalizma najslabše sorte. Iz ozadja kajpada pri tem vneto pomagajo prenovitelji.
Pred kratkim je v pogovoru na TV nekdo zahteval moralni Niirn-berg na Slovenskem: treba bi bilo ugotovili, kdo je kdo na Slovenskem oziroma kaj je kdo tam bi! med zadnjo vojno in vsa leta po njej. Sodišče bi moralo odkriti krivdo vseh krivih. Lahko bi jih potem takoj pomilostilo, a slovenski narod ima pravico poznati svoje sinove in hčere.
To bi bilo treba storiti zato, ker se narodne rane ne bodo nikdar zacelile, če ne bodo prej očiščene. Pa tudi zato, da ne bo mogoče bivšim krivcem več ribariti v kalnem: danes se namreč bivši najbolj vplivni zatiralci delajo za največje demokrate.
Sodišče bi moralo tudi od vseh, ki so bili v preteklem totalitarizmu pri oblasti aktivno udeleženi, zahtevati, da se v demokratični Sloveniji umaknejo v zasebnost.
Okna je treba odpreti in slovenski prostor končno prezračiti, da se v njem ne zadušimo.
Naša luč, št. 6, 1992
Sv. oče na pregledih v bolnišnici
Preteklo nedeljo, 12. julija, je sv. oče imel običajno srečanje z romarji na trgu sv. Petra. Po nagovoru je dodal: »Rad bi vam nekaj zaupal. Nocoj bom odšel v klinični center »Gemelli« na preglede. Priporočam se vašim molitvam, naj mi bo Bog ob strani. Blaženi Devici ponavljam z vsem zaupanjem: »Ves sem tvoj.«
Dobil je isto sobo, kjer je že bil po atentatu nanj pred enajstimi leti.
Najprej so sporočili, da bodo v ponedeljek dopoldne dali prva poročila o njegovem stanju; toda poročil ni bilo, temveč le obvestilo, da bodo zdravniki dali prvo zdravniško poročilo v sredo, 15. t.m.
Časnikarji ugibajo, za kakšne trebušne motnje naj bi pri sv. očetu šlo.
Morda so posledica operacije izpred enajstih let, vendar so vsa ugibanja zaman, dokler ne bo kakega uradnega poročila.
Nuncij Celata v Ljubljani
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se je v ponedeljek mudil na obisku v Bruslju, kjer se je s predsednikom evropske komisije De-lorsom in komisarjem za Sredozemlje Matutesom pogovarjal o gospodarskem sodelovanju in povezovanju z ES. Komisija naj bi že prihodnji teden dobila mandat za začetek pogajanj s Slovenijo, trgovinski sporazum pa naj bi sklenila do 1. oktobra. Dogovor, ki naj bi bil ratificiran do 1. januarja, se opira na sporazum, ki ga je skupnost že pred leti pripravljala za Jugoslavijo, je pa zaradi poznanih dogodkov v YU kasneje padel v vodo.
Doma Drnovška težijo resni gospodarski problemi. Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti v Ljubljani tako ocenjuje, da so se prihodki v javnem sektorju v aprilu povečali za 20%, čeprav so se prej v razdobju april 91 — april 92 že bili zmanjšali za 27%. T.i. Bajtov inštitut še ugotavlja, da povečanega primanjkljaja v državnem proračunu ne bo mogoče rešiti le z zadolževanjem doma, kot napoveduje vlada in da bo potrebno natiskati nov denar, kar pa tudi na precenjeni tolar ne bo imelo dolgoročnejšega učinka. Tolar je po ocenah izvoznikov precenjen za okrog 30-40%, vendar pa njegov real-
ni tečaj že mesece ostaja enak zaradi ponudbe deviz na domačem trgu, ki presega povpraševanje.
Vlada pripravlja natečaj za sanacijo perspektivnih podjetij, tista, ki državnega denarja ne bodo dobila pa bodo morala v stečaj. Minuli teden so stavkali zaposleni pri državnih Slovenskih železnicah, ker so dobili le del regresa za dopust, kasneje pa se je izkazalo, da vlada nima zagotovljenega denarja niti za plače. V Pomurju kmetje grozijo z zaporo cest, ker so nezadovoljni z odkupno ceno za pšenico. Zaradi neplačanih dolgov tarnajo tudi v elektrogospodarstvu in pretijo z omejitvijo dobave podjetjem — dolžnikom. Ustavljena so nekatera cestna gradbena dela, menda zato, ker je nova vlada zavrnila že dogovarjene tuje kredite. Toda hkrati je odstavila generalnega direktorja Slovenskih železarn (v državni lasti), ki se ni strinjal z namero vlade, da brez javnega razpisa odproda večinski delež železarn tujemu ponudniku.
V ljubljanskih Križankah je bilo prejšnji teden zborovanje Demosa, ki je predstavil svoje tri predsedniške kandidate: Alenko Žagar-Slana (NDS), Stanka Buserja (SLS) in Vitomirja Grosa (LS). Ni se mogoče
(se nadaljuje na 2. strani)
V tej številki dobite:
Vojaške ladje v Jadranu
»Pesem v zalivu«
Državljanstvo Republike Slovenije
Sledovi baške preteklosti
Po božjih poteh v Franciji
Izidi matur
Amatova zahvala SSk
Predsednik vlade posl. Giuliano Amato se je s prijazno brzojavko zahvalil deželnemu tajniku Slovenske skupnosti Ivu Jevnikarju za čestitke in voščila, ki mu jih je naslovila stranka ob izglasovanju zaupnice. SSk je predsednika Amata takrat opozorila tudi na pereče vprašanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in na nujnost, da se v okviru državnih in deželnih volilnih reform zajamči samostojno zastopstvo narodnim manjšinam.
IN o v» vlada, novi davki
nepoštenost. Ker se je izkazalo, da je pojav razširjen bolj ali manj po vsej državi, se nekateri vprašujejo, ali ni šlo za sistem, za pravilo in da je poštenost postala izjema. Vsekakor bo potrebna globoka moralna prenova za odpravo tega pojava.
Romarji in ves svet z njimi so ob tem nenadnem sporočilu sv. očeta ostali iznenadeni, saj je do zadnjega držal običajni delovni ritem in je tudi napovedal svoj pastoralni obisk v
škem. V nedeljo je za BiH naredil nov apel »na vse, ki lahko posredujejo, da se konča ta tragedija«. »Iz Bosne in Hercegovine, posebno še iz Banje Luke, še naprej prihajajo zaskrbljujoče vesti«, je dejal papež. »Tam se teptajo najbolj elementarne človekove pravice; nikomur ne prizanašajo, tudi katoliški Cerkvi ne«.
»Zaslužni banjaluški škof Kotna-rica poskuša tudi ob pomoči krajevnega pravoslavnega škofa vsemogoče za olajšanje trpljenja svojih vernikov, duhovnikov in redovnic, s katerimi deli preizkušnje in strah. Združujem se s pastirjem tiste škofije v žalosti zaradi smrti mladih bogoslovcev in zaradi deportacije številnih dušnih pastirjev skupaj z njihovo čredo. V tem trenutku sem kot še nikoli blizu vsem osebam, ki pričakujejo humanitarno pomoč in ki prosijo za konec sovražnosti.«
Toda nič ne kaže, da bi tisti, ki bi lahko pomagali, hoteli to zares storiti. Tako ostaja BiH sramota za ves zahodni demokratični svet z Ameriko na čelu.
Na srečanju sedmih najbolj razvitih držav v Miinchnu se je morala Italija obvezati, da skrči svoj notranji dolg, sicer bo nastopila recesija v državi, razvredotenje lire in s tem porast brezposelnosti. Vlada je priporočilo vzela zares. Sklenila je zato zmanjšati notranji dolg za približno 35 tisoč milijard lir. Da to doseže, je že napovedala zvišanje raznih davkov ter varčevanje pri izdatkih zlasti za zdravstvo, pokojnine in socialne potrebe.
Novi davki: na hiše: dva od tisoč na vrednost nepremičnine; šest od tisoč od vseh naložb v bankah in na pošti; dvakrat se poveča davek za vozniška dovoljenja vseh kategorij; tudi drugi davki se povečajo (potni list, razni kolkovani papirji, na družbe itd.). Vlada je od poviškov izvzela državne obveznice (Bot). Ti so
še naprej prosti vseh davkov.
Vladna odločitev je seveda izzvala precej nejevolje pri državljanih; sindikati že napovedujejo protestne stavke.
Človek razume, da mora država od nekje dobiti denar, da ustavi inflacijo in omeji javno zadolževanje, vendar ne razume, zakaj morajo biti nekateri izvzeti, npr. posestniki državnih obveznic. Saj so to v veliki večini banke, ki edine imajo veliko denarja, da ga državi lahko posojajo.
ŠKANDAL PODKUPNIN SE ŠIRI
V Milanu in tudi drugod po državi odkrivajo vedno nove škandale visokih politikov in gospodarstvenikov, ki so zašli na pot podkupnin. Izgovarjajo se sicer, da je denar šel v prid strankam, vendar nepoštenost je
Miinchen, kjer se je odvijal vrh najbolj industrializiranih držav na svetu
Litvi za september 1993. To je napovedal ob sprejemu litovskega veleposlanika pri Sv. sedežu. Če bo do tega res prišlo, bo to prvi papežev obisk v kaki deželi, ki je do nedavnega bila del sovjetske države.
Tako pri avdienci v sredo, 8. julija, kot tudi v nedeljo, 12. julija, se je sv. oče posebej spomnil na boje v Bosni in Hercegovini ter na Hrva-
š v protitokoQ
Stari in novi laicisti
DUHOVNA MISEL ZA 16. NAVADNO NEDELJO
— Gospod, naš Bog, pomnoži v nas svojo milost, da bomo močni v veri, trdni v upanju in dejavni v ljubezni.
Tako bomo zvesto spolnjevali tvoje zapovedi...
Prvi in največji božji dar človeku je milost. Po krstu smo prejeli še tri velike darove: vero, upanje in ljubezen.
Po veri spoznavamo Boga, njegovo voljo in načrt, ki ga ima s svojim stvarstvom in nami.
Upanje vzbuja v nas hrepenenje in željo po polnosti resnice, življenja, pravičnosti, miru, ljubezni, svetosti in milosti. Vse to ima v polni meri uresničeno v sebi samo Bog.
Ljubezen nas usposobi, da se odpremo Bogu in bližnjemu.
Človeku ni zadosti samo razum, da sprejme Boga za sostanovalca in sopotnika na svoji življenjski poti. Potrebna je tudi vera.
Ljudje hrepenimo po sreči, jo iščemo in si zanjo prizadevamo. Ta svet ne more popolnoma potešiti tega hrepenenja. To zmore samo Bog. Zato je potrebno upanje.
Bog je Oče. Očeta in otroke povezuje med seboj ljubezen. Potrebna je ljubezen, da lahko drug drugega odkrivamo, spoznavamo, občudujemo in sprejemamo; da drug z drugim potrpimo, drug drugega razumemo in spoštujemo.
Te tri kreposti, ki jim pravimo tudi glavne ali teološke, so nujno potrebne in razpoznavno znamenje kristjana. Zato se obračamo v današanji mašni prošnji na Gospoda, našega Boga, naj pomnoži v nas svojo milost, da bomo močni v veri, trdni v upanju in dejavni v ljubezni. Samo tako bomo vzeli božjo besedo zares in zvesto spolnjevali njegovo voljo.
MILAN NEMAC
Končno! Na XVIII. občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze so sprejeli sklep, da postane slednja laična organizacija civilne družbe. Potek občnega zbora je seveda pozorno spremljal Primorski dnevnik. Iz pisanja le-tega je človek lahko razbral, da je šlo za zgodovinski preobrat v politiki te krovne organizacije: iz vseslovenske naj bi se spremenila v laično. No, pisanju našega dnevnika ter raznim govorom in posegom navkljub, ne moremo deliti tega vtisa. Tu je šlo v bistvu le za javno potrditev nekega stanja. Laičnost, še bolj pa levičarstvo SKGZ ni bilo nikoli postavljeno v dvom. Svojo vseslovenskost je v preteklosti razglašala zato, da bi jo ljudje imeli za edino legitimno organizacijo Slovencev v Italiji, izven katere naj bi ne smelo biti - po zgledu OF - nobenega organiziranega delovanja. Sedaj, ko je SKGZ v bivstvu priznala svojo politično in ideološko linijo, so stvari vendar nekoliko bolj jasne.
Marsikdo si je torej ob teh dogodkih mislil, da bodo tisti člani SKGZ, ki z laičnostjo nimajo nič skupnega, to organizacijo zapustili. Pa ni tako.
V	sestavu glavnega odbora SKGZ je precej oseb - starih in novih -, ki ne dajejo prevelikega vtisa o kaki laični usmeritvi. V preteklosti so se lahko sklicevali na to, da moramo biti Slovenci enotni v eni močni organizaciji. Kaj pa sedaj, ko je SKGZ tudi javno proglasila svojo laičnost? Zakaj so še vedno tam (ali pa hodijo tja)?
Resnici na ljubo si tega ne vemo razlagati. Nekateri pravijo, da jim SKGZ nudi možnosti, katerih SSO ni zmožen nuditi, drugi celo, da jih SSO »ne mara« itd. Mogoče si mislijo, da bodo »od znotraj« spremenili politiko SKGZ? Do sedaj jim ni kdovekako uspelo, saj je npr. na zadnjih upravnih volitvah Primorski dnevnik dobesedno »navijal« za »neodvisnega« kandidata na listi socialistične stranke Edija Bukavca. Bojimo se, da bodo ne-laični člani SKGZ igrali samo vlogo okraska ali alibija, s katerim se bo ta krovna organizacija opravičevala za svoje bodoče poteze. Rekli bodo: »Kaj pa
izogniti vtisu, da Demosove stranke s tolikšnim številom kandidatov poskušajo razpršiti glasove tistih, ki bi sicer glasovali za Kučana, v drugem, odločilnem krogu pa strniti vrste za enega samega, morda tistega, ki ga šele nameravajo predstaviti krščanski demokrati. V Ljubljani, kjer mestno vlado še vedno vodi Demos, se po zamenjavi Peterleta pritiski na krščanskodemokratskega župana Strgarja in predsednika mestne vlade Vidmarja še stopnjujejo. Opozicija je sicer že pred časom zahtevala glasovanje o nezaupnici mestni vladi, ki pa je župan ni uvrstil na dnevni red, ker zahteva ni bila vložena v skladu s poslovnikom. Zato je opozicija Strgarja napadla, da sem razlaga poslovnik, zadovoljna pa ni bila niti z mnenjem strokovne službe. Komisija iz predstavnikov političnih strank zatem tudi ni dosegla soglasja glede razlage poslovnika. Opozicija z obstrukcijo sprejetje mestnega tako onemogoča proračuna, kar lahko ogrozi delovanje nekaterih ustanov v Ljubljani. Gonja proti mestni
hočete? Saj so tudi vaši notri!«
Vse kaže torej, da smo tudi tokrat zapravili možnost naliti si čistega vina in da bomo še enkrat morali broditi po kalnih vodah našega »slo-venozamejskega« morja, v katerem bo vse megleno, nejasno, nerazumljivo, belo in črno obenem ... ni
V	potrebnih rečeh naj nas vodi sloga, v dvomnih svoboda, v vseh pa ljubezen.	Sv.	Avguštin
Bazovica praznuje svojo zavetnico že od leta 1336: sv. Marijo Magdaleno, in to 22. julija. Mladina v Dragi bo nastopila pri tej sv. maši, kot to dela že več let. Vabimo vse prijatelje k tej lepi slovesnosti.
V	ozadju dogodkov okrog Sarajevskega letališča se na severu Bosne odvijajo spopadi, ki so po mnenju komentatorjev za mlado državo usodnejši kot pa Sarajevo samo. Srbske enote poskušajo v močni ofenzivi zagotoviti povezavo s srbskimi krajinami v zahodni Bosni in v Kninu in so že v bližini Bosanskega Broda, pred seboj pa potiskajo nov val beguncev: hrvaška vlada, ki se ukvarja z okrog 600.000 svojimi in begunci iz BiH je že sporočila, da bo nove begunce pošiljala naprej proti Sloveniji. Beguncev je tu okrog
70.000	(okrog 3°7o prebivalstva), oblasti pa sedaj opozarjajo, da se bodo morali tudi sami odločiti za podobne ukrepe kot Hrvaška.
Sarajevo še naprej dobiva pomoč z letali, ki pa je za 300.000 prebivalcev mesta nezadostna, težko pa jo je tudi razdeljevati. Begunci, ki prihajajo v Slovenijo, govore o velikem nezaupanju bosanskega prebivalstva do UNPROFOR-ja, katerega enote pa so bile v zadnjem tednu tudi same tarča srbskih ostrostrelcev. Kljub temu generalni tajnik ZN Gali v zadnjem pismu zopet huje obtožuje Hrvate, kot pa Srbe. Ta kontroverznost, ki pri njem ni nova, je nerazumljiva kljub dejstvu, da so bosanski Hrvati po vzoru Srbov tudi sami razglasili nekakšno Herceg-Bosno. Zaradi tega je ameriško poluradno časopisje Tudjmana že ob-
vladi vse bolj spominja na medijsko kampanjo proti Peterletu. Ko so prejšnji teden člani podmladka Bavčarjevih Demokratov pred ljubljanskim magistratom zbirali podpise za Strgarjev odstop, so proti temu nastopili privrženci Demosa in pri tem mlademu Demokratu ter dvema novinarjema Mladine grozili s pestmi in dežniki, zaradi česar bi skoro prišlo do pretepa, če bi prej ne prišla policija.
Med tem je v ponedeljek v Ljubljano prispel prvi apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Pier Luigi Cela-ta. Zvečer je maševal v ljubljanski stolnici, nato pa je v torek izročil poverilna pisma predsedniku republike Kučanu.
V	Šentjoštu nad Vrhniko so v nedeljo praznovali 50. obletnico ustanovitve prve vaške straže. Pozdravni govor je imel ljubljanski župan Strgar, nato pa je govoril še predstavnik Nove slovenske zaveze. V programu je nastopil tudi moški pevski zbor »Fantje na vasi« iz Clevelanda.
Leon Marc
Nova osvetlitev vatikanske bazilike
Bazilika sv. Petra v Rimu je dobila novo popolnejšo osvetlitev. Delo je izvedla družba »Acea« rimske občine , ki je specializirana za osvetlitev zgodovinskih in umetniških spomenikov. Osvetlila je kupolo in fasado ter kip Žalostne Matere božje - Pieta. Že pred desetimi leti je poskrbela za osvetlitev Berninijevega stebrišča in vodometov.
Popravilo Koloseja
Znameniti zgodovinski spomenik Kolosej v Rimu občuti posledice onesnaženega zraka in kliče po varstvu. Rimska občina se je odločila za potrebna dela, a sama nima denarja. Stroške za obnovo je sprejel Banco di Roma. Potrebnih bo okoli 30 milijard lir.
tožilo, da ni kaj prida boljši od Miloševiča. Hrvaškemu predsedniku (ankete javnega mnenja kažejo, da bo na tem mestu ostal tudi po volitvah v začetku avgusta) se še kako maščuje nepremišljenost, s katero se je v preteklosti spuščal s Srbi v špekulacije glede razdelitve Bosne, dasi je v zadnjem času večkrat poudaril, da spoštuje celovitost BiH. Tako je dejal tudi vojaški voditelj Hrvatov v BiH Boban. Spor z muslimani naj bi vendarle ostajal v tem, da se ti zavzemajo za enotno državo, Hrvati pa za razdelitev na kantone, kakor je predlagala tudi ES.
KEVS je nekaj dni pred vrhom v Helsinkih za tri mesece izključil ZRJ iz članstva v konferenci, proti Srbiji pa je nastopila tudi sedmerica najbogatejših. Zahodnoevropska unija je v Jadran poslala večje število ladij, ki naj bi nadzorovale uresničevanje embarga. Ta »pušča« tako na črnogorski obali, kot na Donavi, pa tudi Makedonija poskuša z devizami, ki jih zasluži s trgovino s Srbijo, obdržati politično in gospodarsko ravnovesje, saj se je po sklepu ES, da Makedonije pod tem imenom ne prizna, znašla v zelo neugodnem položaju.
Ameriški milijonar Panič, ki naj bi prav te dni tudi uradno prevzel mesto prvega ministra ZRJ, je poskrbel za spektakularni obisk vrha v Helsinkih, kjer se je srečal s Kozir-jevom, Bakerjem in Tudjmanom. Na tiskovni konferenci je povedal, da je njegova prva naloga, da ustavi vojno v BiH, pa tudi, da bo iz Jugoslavije napravil Ameriko. Dejal je, da za Miloševiča na bo dobro, če ga bo poskušal ovirati. Panič je zatem res po telefonu poklical voditelja bosanskih Srbov Karadžiča, vendar ga ni mogel prepričati, da bi Srbi nehali napadati Goražde, mesto v vzhodni Bosni, ki je bilo prav tedaj pod hudim srbskim udarom.
Zlobneži dodajajo, da je Panič imel svoje razloge, da je prišel v Beograd, saj je iz ZDA uradno prišla vest, da Paniča zaradi davčne utaje išče tamkajšnja davkarija. Jugoslovanski premier, ki je lahko le srbska različica Tyminskega, je sprejel tudi delegacijo študentov, ki še vedno nadaljujejo z domiselnimi protesti. (Tako so uprizorili mimohod mimo beograjske televizije in si pri tem simbolično zatiskali nosove in zakrivali oči.) Kot opozarjajo neodvisni analitiki v Beogradu pa niti 60% prebivalstva, ki bi nasprotovalo Miloševiču, bi za srbskega vožda še ne bi bilo zadostno znamenje za odstop.
Leon Marc
Številen obisk ameriških Slovencev
Prvega julija je v Slovenijo pripotovala skupina 121 Slovencev iz Clevelanda in okolice. To je prvi skupinski obisk v domovini združen z romanjem v Kočevski Rog, na Teharje in v Vetrinje na Koroškem. Obiskali bodo različne slovenske kraje. Mnogi so prvič po 47 letih neprostovoljnega bivanja na tujem prišli na obisk domov.
Z njimi je pripotoval tudi zbor »Fantje na vasi« iz Clevelanda, ki je že pripravil nekaj koncertov po Sloveniji. Pel je tudi pri spominski maši v Kočevskem Rogu.
SSk proti volilnemu zakonu
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je opozorilo na vprašanje deželnega volilnega zakona tudi mednarodne institucije. Pisalo je predsedniku Evropskega parlamenta, glavni tajnici Sveta Evrope in odboru za človekove pravice pri konferenci o evropski varnosti in sodelovanju.
V	spomenici je SSk prikazala vsebino načrtovanih sprememb deželnega volilnega zakona, ki bi praktično izključile iz prihodnjih deželnih svetov slovensko stranko. Predlogi sploh ne govorijo o zajamčenih sedežih za manjšino, temveč uvajajo take »volilne pragove«, ki so za manjšinsko stranko nedosegljivi.
Izključitev slovenskega zastopstva, je še zapisano v spomenici, ne more koristiti krepitvi sožitja med manjšino in večino, je pa tudi v nasprotju z najsodobnejšimi mednarodnimi smernicami o varstvu manjšin.
Msgr. Attilio Nicora škof v Veroni
Škof v Veroni msgr. Giuseppe Amari je dosegel 75 let starosti in zato sv. očetu ponudil odstop. Sveti oče je odstop sprejel in za novega škofa v Veroni imenoval dosedanjega predsednika italijanske Karitas msgr. Attilia Nicora. Ni še znano, kdo bo odslej vodil Karitas.
Francoska vlada bo vzdrževala privatne šole
Po desetih letih pogajanj je francoski minister za vzgojo končno podpisal odlok, da vlada vzdržuje privatne šole. Končno je bilo uradno priznano, da privatne šole veliko prispevajo pri vzgoji mladine. Vzgojitelji na privatnih šolah bodo enako plačani kot na državnih. Cerkvi v Franciji je tako odvzeto veliko finančno breme za vzdrževanje katoliških šol, ki so močno obiskovane.
Msgr. Kazimir Rovis jubilant
Četrtega avgusta bo msgr. Kazimir Rovis dopolnil 90 let. Doma je iz Pič-na v Istri (Pedena), duhovnik je od 20. junija 1926. Bil je tajnik msgr. Fogarja, škofijski kancler, župnik v Skednju in kanonik.
Leta 1965 ga je zadela huda bolezen. Od tedaj dejansko ne more govoriti.
Msgr. ju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še nadalje pogumno in vdano prenašal težko življenjsko preizkušnjo.
Obračun za 1. 1991 ustanove Cerkev v stiski
Zadnja številka glasila ustanove Cerkev v stiski prinaša poročilo o prejetih darovih in razdelitvi v preteklem letu.
Darov se je zbralo za 75.335.873 USA dolarjev. Kar četrtina vseh darov je prišlo iz Nemčije, na drugem mestu je Francija, sledi Švica, nato Italija, Belgija, Holandija, Avstrija itd.
Kdo je prejel pomoč?
Države Vzhodne Evrope so prejele pomoč v znesku 30.902.791 dolarjev, kar 43% vsega denarja. Afrika je prejela 8.455.000 dolarjev, Azija 9.614.000, Latinska Amerika
5.629.000	dolarjev.
Dober zgled ni le ena izmed možnosti, da v plivamo na druge ljudi. To je edina možnost.
Albert Schvveitzer
Nuncij Celata v Ljubljani
(nadaljevanje s 1. str.)
Vojaške ladje spet v Jadranu
Slovenski salezijanci v Afriki
Sledovi bovške preteklosti
Bovec
val o krščanstvo. Ze bežen pregled kaže očitno podobo, da je bil ta vpliv predvsem v preteklosti izjemno velik.
V	Logu pod Mangartom premore cerkev sv. Štefana za tako majhno vasico velike umetnine. Najlepša je gotovo gotska plastika »Marije Kraljice« iz leta 1490. Znani baročni slikar Anton Cebej je zastopan z oljno sliko sv. Boštjana. Stropne freske pa so Groharjeve še iz njegovega zgodnjega obdobja.
Dolino Trente je v neki pesmi Oton Župančič omenil kot kraj s številnimi znamenji. Le redka so se ohranila kot pričevalci vernosti pa tudi stavbarske in likovne ljudske umetnosti. Tožbarjevo znamenje v Trenti zavzame posebno mesto. Trentarski in Šolški cerkvi je neizbrisen pečat s svojimi umetninami vtisnil Tone Kralj. Pojdimo še na Srpenico, kjer v župnišču hranijo stare rokopise, ki so pomembni za preučevanje lokalne zgodovine.
V	18. stoletju je bito na ožjem Bovškem kar pet cerkva, ne upoštevajoč tistih v Čezsoči, na Plužnah in v Kalu. Ker je bila cerkev središče tedanjega ne te verskega, temveč tudi družbenega in kulturnega življenja,
nam to veliko pove. To cerkev posvečeno Devici Mariji Vnebovzeti so, preden je bila v prvi svetovni vojni poškodovana, krasite freske Jerneja iz Loke iz leta 1530. Ohranili so se le fragmenti. Premogla je tri zlate Vrtavove oltarje. Danes pa še lahko občudujemo kamniti rebrasti obok v prezbiteriju, ki ga današnji zidarski mojster ne zna več napraviti.
Toda cerkve niso le spomeniki preteklosti, marveč tudi živa priča sedanjosti. To trditev potrjuje predvsem bogoslužje v vseh ohranjenih cerkvah na širšem Bovškem. Pa tudi umetniške vitraže, ki so nadomestile prozorna stekla oken te cerkve in nenazadnje tudi naša prisotnost na tem mestu, ki smo se tu zbrati za to, ker imamo radi, kar je lepo. Bovčani smo to razstavo pripravili iz ljubezni do domačega kraja. Brez pomoči tistih, ki imajo denar in oblast, pa ne bi imeli velikih umetniških stvaritev, zato jim gre zahvala.
Še z večjim spoštovanjem pa se moramo spomniti vseh znanih in neznanih oblikovalcev kulturnih in duhovnih dobrin teh krajev.
Tisti, ki boste letos obiskali Bovec, ne spreglejte te zanimive razstave.
SVET SLOVENSKIH KRŠČANSKIH IZSELJENCEV V EVROPI
vljudno vabi na
4. srečanje treh Slovenij, zdomske, zamejske in matične
v nedeljo, 2. avgusta 1992, na Svetih Višarjah
V Domu srečanj: predavanji
ob 10.00 uri: prof. dr. Jože PIRJEVEC
Usmerjenje slovenske politike proti Evropi od leta 1945 do danes, ob 11.30 uri: prof. Lojze PETERLE Slovenija proti letu 2000.
V cerkvi:
ob 13.00 uri: slovesna sv. maša.
Po podatkih za leto 1992 se salezijanska navzočnost na črni celini vedno bolj krepi. Tako v stoenain-tridesetih hišah deluje že 747 salezijancev, novincev pa je 37. Med misijonarji-duhovniki so ta čas tudi trije slovenski salezijanci: Avgust Horvat, roj. 1939, ki deluje v Ruandi (prej Burundiju), Danilo Lisjak, roj. 1951 v Dornberku, ki je prav tako v Ruandi (prej Zairu), ter Jože Mlinarič, roj. 1940, ki je bil nekaj časa v Ruandi, od januarja pa je spet v Burundiju. Mlinarič je lansko jesen praznoval 20-letnico misijonskega dela v Afriki.
Med evangelizatorji so tudi tri redovnice-salezijanke: Zvonka Mikec, Milena Zadravec in Marjeta Zanjkovič, ki delujejo v Angoli, Siriji in na Madagaskarju. Pričakujejo pa laikov, ki bi bili vsaj nekaj časa pripravljeni pomagati revnemu afriškemu ljudstvu do lepše prihodnosti.
Bistvo salezijanske metode tako v domačih kot tudi v zunanjih misijonih je bilo in je ostalo do naših dni v prepričanju, da je treba versko življenje in dušno oskrbo povezati s poukom in vzgojo. Zato so se salezijanci povsod, kamor so prišli, lotevali ustanavljanja kmetijskih, obrtnih in drugih šol, odpiranja bolnišnic in sirotišnic, organizacije različnih praz-
Sveti oče odobril Katekizem katoliške Cerkve
V	četrtek, 25. junija, je sveti oče odobril Katekizem katoliške Cerkve. Članom komisije, ki jih je vodil kardinal Ratzinger, je med drugim dejal: »Ko potrjujem besedilo, vam ga ponovno izročam, da boste mogli urediti vse, kar je potrebno za njegov prevod v glavne moderne jezike in za natis. Ko boste poskrbeli še za te nujne korake, bom z veseljem predsedoval slovesnosti izročitve javnosti novega Katekizma katoliške Cerkve. Želim, da ne bi trajalo predolgo.«
Naslednjega dne je kardinal Ratzinger časnikarjem govoril o novem katekizmu. Pobudo zanj je dala škofovska sinoda leta 1986. Besedilo je bilo predelano desetkrat. Pri pripravi so sodelovale z nasveti vse škofijske konfrence in katoliške univerze. Pripravljalni odbor je prejel na tisoče pripomb in nasvetov.
Osnovno vodilo Katekizma je odgovor na vprašnje: »Koga Cerkev oznanja?« Oznanja Kristusa, njegovo Besedo, njegove zakramente, njegove zapovedi, njegovo molitev.
Novi Katekizem katoliške Cerkve ne odpravlja dosedanjih veroučnih knjig, saj so po večini pripravljene po smernicah zadnjega koncila. Služil bo za potrebna dopolnila ali izboljšanja.
Novi Katekizem ima 450 strani. Besedilo ne bo prišlo še v javnost, ostane tajno. Trajalo bo še nekaj mesecev, preden bodo škofje dobili v roke preveden in natisnjen Katekizem.
Monika Seleš zamenjala državljanstvo
Trenutno najboljša teniška igralka Monika Seleš ne bo več igrala za jugoslovanske barve, ker Jugoslavije ni več. Zaprosila je za državljanstvo ZDA in bo igrala za barve mesta Sarasota na Floridi, kjer je sedaj vpisana.
Seleševa je po rodu Madžarka, doma iz Novega Sada.
novanj, slovesnosti, razstav ter kulturnih in športnih prireditev. Tako zasnovano misijonsko delo, ki ga je zagovarjal že ustanovitelj Don Bo-sco, so za salezijanci prevzeli tudi drugi misijonski redovi. To je razvidno iz splošnega pregleda salezijanskih misjonov, ki jih je, ki jih je za Salezijanska poročila leta 1914 pripravil Josip Grisar D.J.
Dr. Zmago Šmotek piše v svoji študiji Slovenci v misijonih (zbornik ob vseslovenskem misijonskem kongresu, Ljubljana 1991) med drugim o izrazitem primeru salezijanskega misijonarja Ernesta Sakside. V Brazilijo je prišel kot misijonski pripravnik sredi tridesetih let in po posvetitvi v duhovnika deloval na jugu Brazilije, na območju Pantanal ob meji z Bolivijo. V tej zelo revni pokrajini mu je uspelo v desetletjih zgraditi »mladinsko mesto« z vrtcem, šolami, športnimi igrišči, knjižnico, dvoranami za prireditve in podobnim. Moralno in materialno pomoč velike brazilske države si je pridobil z odločnimi nastopi v množičnih medijih, veliko prispekov za svoje »mladinsko mesto« pa je zbral tudi neposredno med med dobrotniki v Evropi. Sedaj je Ernest Saksida v Evropi na počitnicah.
I.V.
Romarji za mir
V	Medjugorju se je zbralo 2000 romarjev iz vsega sveta. V sredo, 24. junija, so imeli evharistično bogoslužje za mir. Romarji so bili udeleženci mednarodnega mirovnega pohoda v Medjugorje, ki je trajal od 22. do 27. junija. Romarji iz raznih držav so se iz Ancone z ladjo pripeljali v Split in nadaljevali pot z avtobusi. Zadnjih 20 km do Medjugorja so prehodili peš. Bogoslužje za mir je vodil upokojeni splitski nadškof Frane Franic.
Sv. oče želi obiskati Hrvaško
Hrvaška in Vatikan sta navezala diplomatske odnose letos 8. februarja in kot prvi nuncij v Zagrebu je bil imenovan msgr. Giulio Einaudi. V petek, 3. julija, pa je hrvaški poslanik pri Sv. sedežu Ivo Livljanič izročil poverilnice. Pri tem ga je sprejel sv. oče, ki je imel primeren nagovor. Med drugim je dejal: »Kakor hitro bodo razmere dovolile , želim obiskati Hrvaško.« To je sicer že rekel ob obisku na Madžarskem, sedaj pa je potrdil.
Potem je papež opozoril, da mora Hrvaška graditi svojo prihodnost na trdnem temelju, trden temelj pa je pravna država, kjer vsaka oseba uživa svoje pravice. Opozoril je tudi na spoštovanje narodnih manjšin, ki morajo najti svoje mesto v sklopu države. In prav problem narodnih manjšin je problem, ki ga sedanja hrvaška republika ni znala in ga še vedno ne zna prav zastaviti, saj so se Srbi v Kninski krajini uprli predvsem zato, ker jim hrvaški sabor ni zagotovil v zadostni meri njih pravic. Pa tudi Italijani v Istri menijo, da so premalo zaščiteni.
Glede Cerkve je sv. oče dejal, da si ne želi nobenih privilegijev, želi le imeti svoje mesto v družbi, mesto, ki ji ga je prejšnji režim osporaval.
Naloga vsake spreobrnitve in prenovitve je spreobrnitev srca.
A. M. Slomšek
Bovec obhaja letos 800-letnico, odkar je bilo zapisano ime BOVEC. Ta jubilej želijo Bovčani proslaviti z vrsto cerkvenih in kulturnih manifestacij. Prva taka pobuda je razstava bovške umetnosti. Razstavo so pripravili v cerkvi Device Marije v Polju in so jo odprli v soboto, 20. junija. Na razstavi so zbrane umetnine iz bovških vasi. Ob odprtju razstave je D. Ivančič takole spregovoril:
Dragi gostje, nastarejši zvon na Bovškem iz leta 1615, ki ste ga slišali pred nastopom domačega pevskega zbora, vas je povabil k veselemu dogodku: odprtju razstave. Prisrčno pozdravljeni v starodavni cerkvi Device Marije v Polju. Smo v letu praznovanja 800-letnice nastanka listine papeža Celestina III., v kateri poleg naketerih drugih omenja tudi naše kraje. Ob vstopu v cerkev smo začutili globoko spoštovanje ne le do lepote te cerkve, temveč še bolj do živahne človekove navzočnosti, ki mu je bil ta kraj priča skozi dolga stoletja. Koliko zanimivega bi nam lahko povedal! Malokatera deželica je doživeta toliko preizkušenj kot prav Bovško: turški pohodi, epidemije, bolezni, dogodki druge svetovne vojne, potresi, katastrofalni požari, številna menjavanja meja in oblasti, velika oddaljenost od centrov bogastva in moči, skopa zemlja: vse to je oblikovalo značaj tukajšnjih prebivalcev in kulturno podobo krajine. Za dosego enakih učinkov so se morali Trentarji, Ložani, Srpeničani in Bovčani neprimerno bolj naprezati kot drugi. Lepota krajine je bila tista dobrina, s katero se je Bovško vedno lahko ponašalo. A kljub temu se na tem koščku slovenske zemlje najdejo številna dela človeškega uma in rok, ki dokazujejo, da se tukajšnji človek ni zadovoljil le s tistim, kar je potrebno za golo preživetje in obstoj.
Ta razstava prikazuje del tistih ohranjenih stvaritev, ki jih je navdiho-
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Koroške drobtinice
V	začetku julija so v Celovcu predstavili angleški prevod pesniške zbir-ske Milke Hartmanove z naslovom Kresna noč. Delo je pripravil prof. Tom Priestly.
Prav tako so pri Mohorjevi založbi izdali znanstveno knjigo »Der Flii-gelschlag meiner Gedanken«, katere avtorji so med drugim Karel Smol-le, Reginald Vospernik, Florijan Li-puš, Gustav Januš, Lev Detela in drugi. Izdajatelja sta Janko Ferk in Ludvvig Leggej.
Do 1. oktobra letos imate vsi čas, da se udeležite natečaja otroške portretne fotografije, ki ga je razpisala celovška Mohorjeva. Fotografije morajo imeti najmanj velikost 30x20 cm, lahko pa so črno-bele ali barvne. Nagrade — denarne in knjižne — bo podelila posebna žirija.
Po enem letu laiškega vodenja Modestovega doma njegov ravnatelj g. Herman Kelih kljub raznim napadom optimistično gleda v prihodnost. Med počitnicami bo v domu spet tečaj nemščine, za katerega je veliko zanimanje.
Vogrški župnik, velik koroški narodni delavec, svetovni popotnik g. Vinko Zaletel bo 20. julija praznoval 80-letnico življenja. Kljub slabemu vidu še vedno neutrudno dela za slovenski živelj na Koroškem, za kar
so mu vsi izredno hvaležni. Čestitkam se pridružuje tudi Katoliški glas.
Kaj lahko naredi slovenski človek, četudi rojen v tujini, so te dni v Mo-destovem domu pokazali »Fantje na vasi«. Moški pevski zbor iz Clevelanda, ki šteje 17 članov in deluje že od leta 1977, je namreč v torek, 7.7., nastopil pred številno publiko in navdušil prav vsakega navzočega. Repertoar je obsegal tako stare narodne kot Gallusove in Mozartove pesmi. Člani, vsi sinovi povojnih beguncev, so prišli na obisk domovine staršev in z njim povezali več nastopov, med drugim v Kočevskem Rogu, na Teharjih, v Ljubljani in Portorožu.
R.B.
Papež Pavel VI. na poti svetništva
Za božjega služabnika papeža Pavla VI. se je začel proces za razglasitev k blaženim. Proces vodi rimska škofija.
Senzacije
Agencija »Kitajske vesti« je objavila vest o neki ženi iz kraja Guanq-zi, ki se je po 6 dneh prebudila iz nezavesti. Še bolj čudovito pa je, da so ženi zrasli novi zobje, vse gube na obrazu so izginile in lasje so zadobi-li prvotno mladostno barvo. Ženi se je povrnila vsa moč iz mladih let, da lahko opravlja tudi težka dela.
naše revije o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije Komisija za raziskavo p°v°jnih ninožičnih p°b°jev
■	BBIBMMSL-	4'%.	iiirtAclaa/oticVp ctrmciHp
Mladika št. 5/6
Tudi tokratna številka Mladike je zelo pestra in zanimiva. Njej je priložen tudi bilten, ki predstavlja letošnje XXVII. študijske dneve DRAGA ’92, ki se bodo odvijali 4.,
5. in 6. septembra v parku Finžgar-jevega doma na Opčinah.
Uvodnik te številke je seveda posvečen analizi izidov upravnih volitev na Tržaškem. Avtor članka opozarja, da, kljub določeni radikalizaciji boja za naše pravice, ki bo posledica izvolitve prof. Sama Pahorja v občinski svet, ne sme priti do »zapiranja slovenske stranke pred vsakdanjo politično stvarnostjo: ena stvar so manifestacije, druga pa delo v upravnih organih krajevnih ustanov«. Uvodničar izraža torej upanje, da se stranka Slovenske skupnosti ne bo odpovedala svoji tradicionalni politiki in dosedanji praksi, zaradi katere si je pridobila »ugled majhne, toda resne stranke«.
Zraven uvodnika zasledimo tudi krajši članek, ki obravnava polemiko v Svetovnem slovenskem kongresu (SSK) v Sloveniji. V članku je izražena zaskrbljenost, daje ideja o SSK obvisela v zraku in ostala le še »področje za uveljavljanje osebnih (političnih?) ambicij«. V nadaljevanju pa pisec članka pravi, da bi se glede tega morali vrniti k Dragi, kjer je SSK nastal, in postaviti nove temelje. Predlaga tudi, naj bi vodilne položaje v SSK imeli ljudje brez direktnih političnih in drugih interesov, saj mora delo v njem biti »nesebično in brez stranskih ciljev«.
V	tej številki dobimo še novelo misijonarja Jožeta Cukaleta Dekle z naših gričev, pesmi Vladimirja Kosa in seveda tudi Mladikine stalne rubrike (Mogoče ne veste, da..., Antena, Pod črto), ocene literarnih del in likovnih razstav ter rubriko za smeh in dobro voljo Čuk na Obelisku.
Številka vsebuje tudi dopolnila k prilogi Pavleta Merkuja o svetnikih v slovenskem imenoslovju ter mladinsko prilogo Rast, o kateri velja povedati, da kar dobro »raste«, saj že nekaj časa izhaja ne več na štirih, pač pa na osmih straneh. V tej številki Rasti naj opozorimo le na intervju z argentinskim rojakom Andrejem Pozničem, ki je bil letos posvečen v novomašnika.
I.Ž.
4. srečanje »Pesem v zalivu«
28. junija se je dvorišču devinskega gradu odvijalo že tradicionalno zborovsko srečanje »Pesem v zalivu«, ki je letos bilo že četrto po vrsti. Potekalo je v organizaciji moškega zbora »Fantje izpod Grmade«, dekliškega zbora »Devin« in zadruge »Grmada-Devin«.
Na reviji sta nastopila že omenje-
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa je pred dvema mesecema in pol informiral javnost o možnosti pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 41. členu zakona o državljanstvu. Tedaj je bil postavljen rok za vložitev prošnje in sicer 24. junij, nakar naj bi bila pot do pridobitve državljanstva bistveno težja (najmanj leto dni neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji, zagotovljeno stanovanje, trajen vir preživljanja itd.). Posebno med Slovenci v izseljeništvu je takšen zakon vzbudil celo vrsto upravičenih ugovorov, ker pač ni prišlo do avtomatične vrnitve državljanstva, pač pa do razmeroma zapletenih procedur z večkrat negativnimi rezultati za prosilce. Skupščina Republike Slovenije maja leta 1991 ni sprejela celovite podelitve državljanstva Slovencem v izseljeništvu oziroma podelitve posebnega statusa Slovencev brez državljanstva v zamejstvu, čeprav je tako predlagala Konferenca za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa. Glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo zato predlagal vladi in skupščini Republike Slovenije, da podaljša vsaj za eno leto rok, da bi se lahko Slovenci in ljudje slovenskega rodu vpisali v sezname na občinah, kjer so bili rojeni in kjer se lahko priglasijo, če to želijo. Svetovni slovenski kongres tudi predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da izdela obrazec za vpis v seznam državljanov za tiste, ki niso vpisani, pa so državljani.
Vsi ti zapleti z državljanstvom dokazujejo, da se Republika Slovenija le počasi in stežka poslavlja od prejšnjega, ideološkega obdobja, ki je vzdrževalo situacijo in zakonodajo državljanske vojne, kot je to priznal v zvezi z NOB že prejšnji režim. Pravna situacija pa je naslednja: leta 1946 je bil sprejet poseben »Zakon o odvzemu državljanstva« oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, vsem formacijam povezanim z okupatorjem bivše jugoslovanske vojske, vsem formacijam povezanim z okupatorjem kot tudi osebam, ki so po vojni pobegnile v tujino. To je
Sveta brata Ciril in Metod sta dala Slovanom abecedo, književni jezik, narodno kulturo, prevode svetih knjig in bogoslužje v domačem jeziku.
J.J.
na domača zbora pod vodstvom Iva Kralja in Hermana Antoniča, poleg njiju pa še dekliški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, moški nonet »Brda« iz Dobrovega ter mešani pevski zbor »Giuseppe Tartini« iz Pirana, katerega sestavljajo člani tamkajšnje iralijanske narodnostne skupnosti. Točke sporeda je povezoval Marko Tavčar.
bila izguba državljanstva, vendar brez izdaje odločbe. Vse te osebe državljanstva FLRJ oziroma Republike Slovenije niso nikdar izgubile, ker je leta 1962 poseben zakon ukinil odvzem državljanstva. Pač pa so bile v času med 1946 in 1962 izdane odločbe za odvzem državljanstva za 1278 oseb, ki si morajo torej državljanstvo spet pridobiti. Podobno velja za skupino 78 oseb, ki jim je z odsotnostjo prenehalo državljanstvo — tudi te osebe si načeloma lahko spet pridobijo državljanstvo, vendar morajo napraviti ustrezno vlogo. Oba seznama, seznam za 1278 oseb in 78 oseb, ne bosta javno objavljena, vendar obstajata na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, dostavljena pa bosta tudi diplomatskim predstavništvom v tujini. Prosilec bo moral pač vložiti vlogo, šele potem pa bo eventuelno obveščen, ali je na enem od obeh seznamov. V kolikor ni, mu pač državljanstvo ni bilo odvzeto, pač pa se mu na novo potrdi oziroma obnovi. V kolikor je kdo po letu 1945 podal izrecno izjavo o pripadnosti drugemu narodu, pa bo njegova prošnja komajda lahko rešljiva.
Zaradi vse te množice kombinacij, ki povzročajo med interesenti popolno zmedo, je Svetovni slovenski kongres pozval k preprostemu in konstruktivnemu, poenostavljenemu formalnemu postopku, če že pač Republika Slovenija ni mogla rešiti tega vprašanja elegantno, človeško in
v	skladu z novimi časi, kjer naj bi končno prevladal vsenarodnostni vidik. Pričakovati je, da bodo naša diplomatska predstavništva aktivnejša, da bodo iz prve roke posredovala potrebne informacije, saj je to edini način za večje zaupanje naših izseljencev in zamejcev do Republike Slovenije. Tudi Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa bo
v	tej točki storil vse, kar je v njegovi moči: vprašanje državljanstva je namreč ključnega pomena za demokratičen razvoj Republike Slovenije in povezavo vseh Slovencev v izseljeništvu ter v zamejstvu.
Janez Povše
Izšla je MLADIKA Št. 5/6
s prilogo DRAGA 92 in programom letošnje Drage
Posnetek s srečanja »Pesem v zalivu«
Zbrano delo Frana S. Finžgarja
V	dvanajstih obsežnih knjigah je zdaj končno strnjeno veliko pisateljsko delo Frana Šaleškega Finžgarja. Njegova zadnja knjiga, ki je pred kratkim izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev Državne založbe Slovenije v Ljubljani, vsebuje spomine s pomenljivim naslovom Leta mojega popotovanja, ki jih je pisatelj napisal 1957. leta.
Besedilo za zadnjo izdajo Finžgar-jevega Zbranega dela Državne založbe Slovenije je pripravil ter obširne literarno-zgodovinske opombe napisal Jože Šifrer, izjemen poznavalec bogatega pisateljevega opusa. Pisatelj je k svojemu Popotovanju v sklepni besedi zapisal: »Končam in sklenem z očakom Jakobom, ki ga je faraon v Egiptu vprašal po starosti in mu je ta odgovoril: Ni veliko let mojega popotovanja, toda huda so!«
Ob izidu zadnje, dvanajste knjige
Umetniško izrezljan križ v Kočevskem Rogu
V	okviru slovenske skupščine so imenovali posebno komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev. Pred to komisijo sta bila poklicana tudi Mitja Ribičič in narodni heroj Bojan Polak - Stjenka. Ribičič je trdil, da o teh usmrtitvah in pobojih ni odločal noben oficir OZNE, ne Ivan Maček - Matija in ne Tito, am-
Gospa Ministrica v Cerovljah
Na povabilo športno-rekreativne-ga društva Cerovlje-Mavhinje je v petek, 10. julija, v Cerovljah nastopila dramska skupina prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Gospa Ministrica. Predstava se je vršila v prijetnem borovem gozdičku pred poslopjem osnovne šole. Vabilu mladih članov domačega društva se je odzvalo veliko število ljudi, ki so spremljali dogajanje na odru in se zabavali ob prizadevanjih ministrove žene, da bi čim več iztržila in izkoristila pozicijo, v kateri se je znašla.
Uvodoma je štandreške igralce pozdravila predstavnica društva Sabina Antoni, po predstavi je sledila prijetna družabnost.
V	potrebnih rečeh naj nas vodi sloga, v dvomih svoboda, v vseh pa ljubezen.
Sv. Avguštin
Zbranih del velikana slovenske književnosti, se znova soočamo s spoznanjem, da je bil polnokrven pisatelj, še danes zanimiv in privlačen, poučen in prijeten. Fran S. Finžgar torej ne zahaja v pozabo. Celo nasprotno. Njegova dela danes pogosto ponatiskujejo, kar prepričljivo govori o tem, da sodi Finžgar še vedno med najbolj brane in cenjene slovenske pisatelje polpretekle zgodovine.
I.V.
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel
Emona
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: via Statilia, 23 00185 - Rim, tel. (06) 7027911 -7027827. Fax: (06) 7028787.
pak vodstvo jugoslovanske armade, pa tudi usmrtitve da so izvršile vojaške enote.
Ribičič je opravičeval te poboje z razmerami tistega časa, nevarnost spopada z zavezniško vojsko in z dejstvom, da je šlo za kvizlinške enote.
Bojan Polak - Stjenka pa je dejal, da je za množične poboje zvedel šele leta 1953 in da KNOJ pri pobojih ni sodeloval.
Kot je videti, gre za izgovore in zato, da ti partijski veljaki preprosto spregledajo, daje vladalo prepričanje: Kdor ni z nami, je proti nam, zato ga je treba likvidirati. To so komunisti delali med vojno, to so zaključili po vojni: vse resnične in potencialne nasprotnike je treba odstraniti, da bo zmaga revolucije popolna. Vsi domobranci, vsi četniki, vsi ustaši, ki so po končani vojni hoteli na zahod, so bili resnična ali potencialna nevarnost za revolucijo.
Do teh pobojev ni prišlo slučajno, temveč premišljeno, bili so pač načrtovani. To smo videli tudi v Gorici. Tolminske domobrance so postrelili in vrgli v brezna nad Grgarjem. Pa ni bilo še jugoslovanske vojske. Iz goriških zaporov zo odvažali ujetnike meseca maja 1945 ter jih metali v brezna v Trnovskem gozdu. Tega ni počela armada, temveč OZNA.
Gotovo bo prišel dan, ko bodo odprli arhive in bo prišla na dan vsa resnica. Do tokrat počakajmo!
Kdor pokaže luč resnice, prežene iz človeškega srca temo zmot.
Sv. Kromacij Oglejski
Nova maša v Zambani (Trento) 28.07.1992
Zambana je mestece z nekaj tisoč prebivalci v pokrajini Trento. Zatekel se je sem v povojnem času mladi Franc Mihelčič z ženo Matildo, hčerko Antonijo in sinom Frančkom. Spoznal je namreč, da za mladega vernega človeka tisti časi v Sloveniji niso obetali nič dobrega in tako, kakor tisoči drugih, je tudi on zapustil svoj rojstni kraj Studeno pri Pivki in se naselil v Zambani. Tukaj si je ustvaril lepo podjetje z lesno industrijo. Tukaj se je zakoncema Mihelčič rodilo še petero otrok, od katerih je novomašnik Jožko zadnji. V pozdravnem govoru pred cerkvijo je župan iz Zambane omenil slovenski izvor Mihelčičeve družine in pa njihovo globoko vero, iz katere so Mi-helčičevi črpali moč v težkih trenutkih.
Obred sv. maše se je iztekel v prazničnem in slovesnem vzdušju, čemur je dalo še poseben pečat veliko število vernikov, ki so se zbrali v cerk-
vi	sami in na trgu pred njo. Po glavnem govoru je bilo slišati v cerk-
vi	tudi pozdrav v slovenščini, ki ga je novomašniku in celi družini izrekel g. Tone Požar, ravnatelj malega semenišča v Vipavi in Mihelčičev sorodnik. V Zambano je k novi maši g. Jožka prišlo lepo število Slovencev z Goriške, iz Slovenije, pa tudi iz drugih krajev Italije. To je še posebno razveselilo g. Franca in g. Matildo. Vse nas pa je razveselila zavest, da se ta slovenska družina v Zambani krčevito drži naših navad, vzgaja otroke in vnuke, kakor je pač mogoče, v duhu pristne slovenske poštenosti.
Kot zanimivost naj povemo, da v Zambani celih dve sto let ni bilo nove maše.
Novomašniku Jožku želimo zamejski Slovenci trdnost v veri, vztrajnost v apostolatu in veliko božje milosti.
nost
Prezgodaj nas je zapustil dr. Franc Mljač
V	noči od 9. na 10. julij je po daljši bolezni v katinarski bolnišnici v Trstu za vedno zaspal javni in politični delavec dr. Franc Mljač. Od ustanovitve dežele leta 1964 je bil zaposlen pri tiskovnem uradu deželne uprave Furlanije Julijske krajine. Že od dijaških let je bil aktiven v tržaškem kulturnem in političnem življenju.
Rodil se je 21. maja 1937 v Lokvi pri Bazovici. V Trstu je obiskoval slovenske šole in maturiral na klasični gimnaziji, nato pa na tržaški univerzi diplomiral z nalogo o slovenskem geografu Anton Meliku na fakulteti za politične vede.
Franc Mljač je v dijaških letih deloval v Slovenski dijaški zvezi, nato pa je bil v številnem krogu mladih, ki so se zbirali okrog prof. Jožeta Peterlina, med ustanovitelji Slovenskega kulturnega kluba, kjer je razvil največ svojih sposobnosti in se odločil za pot javnega delovanja. Bil je med ustanovitelji notranjega glasila Slovenska misel, revije Mladika in Društva slovenskih izobražencev ter študijskih dni Draga, na katerih je leta 1968 tudi predaval. S prirojenim političnim talentom se je zelo zgodaj vključil v politično delo: bil je med ustanovitelji slovenske liste Adria na tržaški univerzi, dolgo let je bil nato politični tajnik Slovenskega ljudskega gibanja, ene od treh skupin, ki je sodelovala pri ustanovitvi Slovenske skupnosti. Bil je več let član izvršnega odbora te stranke, za katero je organiziral številne volilne kampanije. Bil je prvi predstavnik SSk v svetoi-vanskem rajonskem svetu. Leta 1970 je vložil slovensko listo (SLG) na občinskih volitvah v Ukvah v Kanalski dolini, kar je bil doslej edini poskus samostojnega slovenskega nastopa na občinskih volitvah v Kanalski dolini.
Dr. Mljač je imel izrazit političen talent, imel je dober spomin in širok razgled. Zato tudi pri političnem delu ni bil ozek in je kljub svoji trdni ideološki izbiri vso politično dejavnost skušal nesebično uskladiti s
splošnimi vseslovenskimi interesi. Žal mu je bolezen preprečila, da bi se zadnja leta aktivneje politično angažiral, vendar je dogajanje vedno budno in prizadeto spremljal. Bil je tudi med tistimi redkimi sanjači, ki so že v petdesetih letih sanjali o slovenski državi in je za to idejo tudi delal.
Ker se zadnja leta zaradi bolezni ni mogel posvetiti aktivnemu političnemu delu, je vso skrb posvetil notranjemu delu pri Slovenski prosveti, kjer je bil neuklonljiv optimist. Za vsako novo pobudo je bil takoj vnet in na razpolago. Tako je sprejel tudi predsedstvo zadruge Slovenski dom, ki upravlja osrednji sedež slovenskih organizacij v Donizettijevi ulici, in je to odgovornost ohranil do svoje smrti. Koliko dobrega je opravil na tem mestu, bo ostalo skrito, kakor ne bo nikoli nihče izvedel za njegovo osebno dobroto in gostoljubnost, razen tistih redkih srečnih prijateljev, ki smo to okusili.
Franc Mljač zapušča ženo, sina in hčerki ter številne vnuke. Vsem njim in mami gospe Angeli naše iskreno sožalje.
M.M.
Dragocenega sodelavca in prijatelja
dr. FRANCA MLJAČA bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu
Dragi Francelj!
Hvala za prijatelstvo!
Ne bomo pozabili!
Prijatelji iz klubiča
Draga
Že od leta 1965 je postala Draga zelo znana, ker je tam začelo Slovensko karitativno društvo prirejati počitnice za slovenske otroke. Stavba, kjer imajo otroci svoje poletno bivališče, je bila kasarna policije, ki je na železniški postaji pregledovala prepustnice. Ko so odstranili želežniško progo od Trsta do meje, je kasarna ostala nekaj let prazna. Slokad je zaprosilo oblasti, naj dajo stavbo v najem. Posrečilo se mu je, da je finančno vodstvo izročilo stavbo, ki jo še vedno uporablja v dobre namene, zlasti za počitniške dneve. Leto kasneje — 1966 — je Društvo slovenskih izobražencev priredilo prve študijske dneve v tej stavbi. Želo je veliko uspeha, ker je kraj odmaknjen od hrupa, v čudoviti lepi naravi. Študijski dnevi so se nekaj let vršili v Dragi in prav zato je Društvo slovenskih izobražencev ohranilo študijskim dnevom naslov Draga. In to ime nosi že 27 let.
Draga šteje komaj 53 prebivalcev, večinoma domačinov. Leta 1912 je štela kar 149 oseb. Do razmejitve so Dražani hodili v cerkev v Mihelah, ki je daleč komaj pol ure. Cerkev ima zavetnika sv. Elija, preroka stare zaveze, ki ga Cerkev obhaja 20. julija. Vaščani ne morejo več po tej poti, zato se zbirajo verniki na Pesku od leta 1954, kjer imajo lepo sliko zavetnika, delo Toneta Kralja.
Letos bodo praznovali svojega zavetnika v Dragi, v počitniškem domu v ponedeljek, 20. julija. Somaševala bosta domači župnik in g. Lojze Kržišnik, ki oskrbuje Mihele. Sv. maša bo ob 20. Po sv. maši bo družabno srečanje vaščanov in mladine kolonije. Vrata bodo odprta vsem, ki radi pridejo v Drago.
*
OBVESTILO ZA POTOVANJE NA ŠKOTSKO
Odhod avtobusa je spremenjen, najprej odpelje iz Trsta: odhod iz Trsta pri Terminalu Alitalia pri železniški postaji ob 4.00, nato iz Sesljana ob 4.20 ter iz Gorice s Travnika ob 4.45.
Novo
v
vodstvo Šolskih sester
Pri Šolskih sestrah sv. Frančiška, Kristusa Kralja, - v prov. domu v Trstu, ul. Docce, 34 - se je vršil delovni in volilni prov. kapitelj od 26. - 30. jun. t.l.
Za novo prov. predstojnico je bila izvoljena s. Mar. Elizabeta Likar. Nove prov. svetovalke so: s. Mar. Suzana Masten, prov. vikarica, s. Mar. Jedert Lokar, s. Mar. Doroteja Rupnik in s. Mar. Maristela Tul.
Novemu prov. vodstvu iskreno čestitamo ter želimo vso polnost božjega blagoslova.
Čestitke
V	petek, 10. julija, je na tržaški ekonomski fakulteti doktorirala Mara Peta-ros. Iz srca ji čestitamo in želimo mnogo uspehov starši, brata Tomaž in Aleš, sestra Nada, mati, tatko ter stric Stevo z družino.
Romanje
Kapela sv. Leopolda Bogdana Mandiča v Domju, pripravlja ob 50. obletnici smrti sv. Leopolda za njegove častilce, v zahvalo za prejete milosti in priprošnjo za nadaljno pomoč v vseh stiskah, romanje v Padovo na svetnikov grob.
Potovanje bo na delovni dan zadnje dni v mesecu juliju.
Pohitite z vpisom na tel. številki: Domjo 280805, 410880.
Iz prijaznosti sprejema vpis tudi trgovina Fortunato.
V
Sv. Ivan - škofove čestitke jubilantom
G. škof Lorenzo Bellomi je izrazil pismene čestitke trem svetoivan-skim jubilantom, ki letos obhajajo 50-letnico sodelovanja v domačem cerkvenem zboru, in sicer Aleksandru Žerjalu, Lucianu Živicu in Ninu Parovelu. Ob tej priložnosti podaja g. škof njim, njihovim družinam in vsem članom svetoivanskega cerkve-
nega zbora svoj blagoslov.
Jubilantje so g. škofu odposlali pismo, v katerem se mu za čestitke in pozornost do njihovega delovanja najtopleje zahvaljujejo.
Izidi zrelostnih izpitov v Trstu
Klasični licej »F. Prešeren«: Ma-
tejka Bukavec (52/60), Andrej Maver (60), Nadia Roncelli (60), Davide Sestan (45), Sara Trampuž (56).
Učiteljišče »A.M. Slomšek«: Maria Bisiacchi (46/60), David Doles (42), Natascia Grizonic (44), Elena Magugnato (44), Anna Palcich (46), Mirjam Pirnat (45), Martina Samec (42), Erika Zenic (36), privatistka Ljudmila Šterbenc (42).
Poklicni zavod »Jožef Stefan«: Mattia Armani (44/60), Matija Bandi (42), Marko Emili (36), Erik Husu (40), Mitja Kalc (44), Tomaž Kalc (52), Marino Križman (56), Dimitri Radetti (48), Andrej Rupel (40), David Tavcer (50), Marinka Zeriali (44), Lorenzo Zupin (43), Cristian Dazza-ra (52), Paolo Dazzara (45), David Esposito (36), Igor Mocor (36), Igor Stopar (48), Luciano Zeriali (36).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje Natečaj za novo slovensko gledališko igro
Dela, kateregakoli žanra, a izvedljiva z ansamblom SSG, morajo biti predložena upravi gledališča do 31. oktobra v petih podpisanih izvodih. Žirija teatrologov in predstavnikov gledališča bo podelila
odkupno nagrado Lit. 8.000.000 (osem milijonov lir).
Nagrada vključuje odkup za uprizoritev v letu 1993, SSG pa si pridržuje pravico odkupa tudi drugih del. Potrebne infoormacije dobite na upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, ali po telefonu 632-664/5.
Po božjih poteh v Franciji
Skupno tržaško romanje v Francijo je potekalo od 29. junija do 3. julija. Bilo nas je 51 romarjev, med njimi 4 duhovniki.
Obiskali smo romarski kraj Ars, ki ga posvečuje navzočnost svetega župnika Janeza Vianeja. Mesto Clu-ny, kjer je bilo središče cerkvene reforme ob prelomu tisočletja. Gorsko Marijino svetišče La Salette, 1800 m n.v. Paray Le Monial, znano po Marjeti Alacoque, ki je širila češčen-je Srca Jezusovega. Mesto Beaune, ki s svojim Hotel-Dieu predstavlja veliko redkost zatočišča-prenočišča za stare ljudi. Zgodovinsko mesto Nevers, kjer je pokopana sv. Bernardka. Zadnji dan pa še lepo mestece Annecy, kjer v cerkvi sv. Frančiška Šaleškega hranijo posmrtne ostanke tega svetnika in njegove sodelavke sv. Ivane Šantalske. Nekaj bežnih misli o teh krajih.
Prvo na vrsti je bilo malo naselje Ars, kjer smo se srečali z evangeljsko preprostostjo tega svetnika. Bil je iz revne družine in znane so njegove težave z učenjem, zlasti z latinščino. Leta 1815 je bil posvečen v duhovnika in po 3 letih dobil mesto
župnika v Arsu. Po 40 letih službovanja je leta 1858 prišlo na ta kraj
80.000	romarjev. Naslednje leto, 4. avgusta 1859, je sveti župnik umrl in Ars je postal kraj številnih romarjev. Ob njegovem grobu se ti, kot milni mehurčki, razblini vsa domišljajev. da čutiš: samo prava svetost impo-nira! Iz dnevnega reda smo razbrali, koliko ur dnevno je spovedoval, v ločenih spovednicah za ženske in za moške. Ob 200-letnici smrti je v Ars poromal papež Janez Pavel II. in tam spregovoril vsem duhovnikom sveta.
Nedaleč od Arsa je srednjeveška opatija Cluny, ki je v 11. stoletju slovela kot kraj liturgične prenove. Pod svetim opatom Hugom je opatija (1049-1109) dosegla višek sijaja. Največji arhitekti in umetniki so si tu podajali roke. Vpliv Benediktincev je segal daleč preko Francije, Italije, Švice, Anglije in Poljske. Presegal je celo prestiž papežev in kraljev. Ogromne razvaline pričajo o širokopotez-nosti opatije, ki je obsegala velike samostanske komplekse. Od vsega tega je je ostal le deseti del veličastnih razvalin v dokaz, kako vse, v spopa-
du s časom in zgodovino, odigra svojo vlogo, se ruši in izginja.
Še vedno v Burgundiji, blizu Clu-nyja, smo obiskali Taize, duhovno ekumensko središče, kjer se zbirajo mladi iz cele Evrope. Srce gibanja je brat Roger Schutz, karizmatična osebnost, dobro znan tudi po Sloveniji. Spominjam se besed, ki jih je govoril v Ljubljani, kako je odpuščanje bistvena božja resničnost. To je povedal v zvezi z deklico, ki ji je bil boter in je prišla k njemu vsa ihteča v solzah, češ da bo njena mamica umrla, ker jo je ona pretesno objela. Seveda je bil vzrok mamine bolezni drugje.
Blizu Clunyja smo si popoldne istega dne ogledali paviljon bolnišnice za uboge, ki pa je bil bolj podoben koncertni dvorani. Če je bilo res vse tako, kot kažejo, so bili reveži kar gosposko postreženi. Poslopje štejejo za biser flamske arhitekture. Že od daleč je vidna streha pestrih raznobarvnih ploščic.
Ljubitelji vina pa so v vinski kleti tega mesta imeli pokušnjo burgundskega vina. V podzemskih hodnikih je vskladiščenih okrog milijon stek-
lenic, ki bodo šle v prodajo po letu 2000. Nekaj teh konfekcij vina je seveda priromalo z našimi potniki tudi v Trst.
Drugi dan romanja je bil posvečen Marijini božji poti v La Salette. Če je Marija takrat jokala zaradi bogokletja in neposvečevanja Gospodovih dni, mora jokati tudi danes, saj se ta grda razvada ni spremenila.
Tretji dan smo obiskali Paray Le Monial, ki ga je obiskal tudi papež in velja za največje svetišče v Fran-
ciji. Žal smo zaradi nepredvidenih težav prišli prepozno in našli baziliko zaprto. To je kraj, kjer se zbirajo člani karizmatične prenove, tudi iz Slovenije. Opravijo duhovne vaje in se poglabljajo v skrivnost ljubezni Jezusovega Srca, ki je razpoznavno po navdihu sv. Duha. Vsak zase pa smo mi obujali spomine na Jezusovo obljubo za obhajanje prvih petkov in za srečno zadnjo uro.
(Konec prihodnjič)
Pogled na arško baziliko
Otvoritev skavtskega sedeža  obvestila
40 let mašništva
Ta jubilej je obhajal te dni g. Anton Lazar, števerjanski župnik in dekan slovenske štandreške dekanije. V Števerjanu so verniki združili ta spomin s farnim praznikom sozavetni-ka sv. Mohorja, ko so imeli tudi običajno evharistično procesijo po vasi.
Sam g. dekan pa je obhajal to obletnico po želji svojih sorodnikov prav na obletnico nove maše 13. julija, in sicer na Sv. Gori s sveto mašo ob 12. uri. Navzoča sta bila dva brata (tretji je bil odsoten zaradi bolezni) in tri sestre ter drugi sorodniki pa tudi nekaj faranov iz Doberdoba in Števerjana, kjer je bil prej in kjer je sedaj župnik.
G. dekanu voščimo v bodoče vsi obilo zdravja in božjega blagoslova. Obenem pa se mu zahvaljujemo za vse delo in trud, odkar je prišel pred 20 leti k nam na Goriško iz Koprske škofije v pomoč, ker smo mi zamejci v Italiji veliki reveži, kar se tiče duhovnih poklicev. Bog ga živi in ohrani!
Izidi matur v Gorici
Na goriških višjih srednjih šolah so se končale mature. Izidi nasplo-šno niso bili slabi. Poglejmo posamezne šole:
Učiteljišče Simon Gregorčič: Emy Bauzon 48, Mila Bratina 54, Hadrijana Corsi 45, Ana Cuk 60, Luana Drigo 56, Martina Pahor 45, Barbara Peršič 48, Erika Valentinčič 50, Marija Tercic (privatistka) 48.
Poklicni trgovski zavod Ivan Cankar: Michela Codermaz 54, Aleksandro Devetta 43, Lucia Ferfolja 44, Tanja Gaeta 50, Luciano Gergolet 48, Morena Krascek 48, Maja Makuc 45, Sonia Marussi 40, Ivana Nanut 42, Giuliana Oretti 50, Tanja Pelicon 44, Diego Petejan 42, Arian-na Sirncic 48, Martina Srednik 40, Debora Terpin 40, Igor Tomsic 43, Silvester Visintin (privatist ) 36.
TTZ Žiga Zois: Natascia Bazzani 36/60, Maša Braini 36, Marco Cau-dek 42, Dolores Cernic 44, Vanja Cernic 39, Cristina Cigoli 36, Sandro Curzola 54, Damjan Dorni 40, Michela Fajt 42, Teresa Ferfolja 54, Valentina Humar 48, Valentina Kristančič 36, Sonja Macuz 39, Paolo Miklus 37, Milka Pahor 42, Ro-mina Pizzo 48, Giorgio Preschern 36, Janez Terpin 42, Vesna Tomšič 42. Ena dijakinja ni izdelala. Gimnazija-licej Primož Trubar: Breganti Anita 54, Devetak Miran 60, Gergolet Mara 60, Gus Marko 55, Kuzmin Tanja 56, Ozvald Monika 60, Stepančič Mina Špela 52, Uršič Denis 53.
Vsem maturantom naše čestitke in voščila.
Peč
Cerkev na Peči
Praznik sv. Mohorja in Fortuna-ta se na Peči obhaja že od davnega. Poleg praznika sv. Katarine je to drugi vaški praznik v naši župniji. Letos smo ga obhajali še bolj slovesno kot druga leta. Sv. maša je bila peta in glavni somaševalec je bil g. Ciril Lavrič, ki nas je pri pridigi vzpodbudil, naj ob zgledu sv. oglejskih mučencev ne bomo strahopetni, kadar gre za naše versko prepričanje. Cerkveni zbor Rupa-Peč je pod vodstvom Nadje Kovic olepešal liturgijo z res doživetim liturgičnim petjem. Kako hvalevredno je, da ta zbor poje tudi pri domačem bogosložju in ne zgolj pri nastopih na raznih odrih. S petjem lepša obrede v cerkvi in pomaga dvigati duha k Bogu.
Po maši so Pečani povabili vse na prijateljsko zakusko kar pred cerkvijo pod lipami. Pridne Pečanke so se zelo potrudile za svoje goste, tudi cerkev so okusno okrasile, moški pa so poskrbeli za okolico cerkve in vse posnažili. Pridni eni in drugi!
Poročati moramo, daje v preteklem tednu umrla v Lignanu naša nekdanja domačinka Sonja Cijan. Poročila se je izven domače vasi, zato je bil njen pogreb v Lignanu. Številni domačini so se udeležili njenega pogreba in ji v župni cerkvi zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi v slovo. Hčeri Ivanki in sorodnikom naše sožalje.
Cambio Isontino Menjalnica
Menjalnica in prodaja tujih valut ter slov. tolar, hrv. dinar, madžar. florint, travel cheques, eurocheques.
Urnik od ponedeljka do sobote: 8.30 - 13.30 - 14.30 - 18.00. Gorica - Corso Verdi, 56 Tel. 0481/536322 Fax: 0481/531210
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREDSTAVE NA PROSTEM
V četrtek,
V petek,
V soboto,
V nedeljo,
V torek,
V sredo,
16. t.m., ob 21. uri VRH - Na igrišču
17. t.m., ob 21. uri OBLICA - Na trgu
18. t.m., ob 21. uri ŽABNICE - Pred župniščem
19. t.m., ob 21. uri ŠTEVERJAN - Pod borovci
21. t.m., ob 21. uri DOBERDOB - Občinski park
22. t.m., ob 21. uri ŠTANDREŽ - Na trgu
V nedeljo, 13. septembra, bodo slovenski goriški skavti uradno in javno otvorili novi sedež v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Vsi skavti in prijatelji so vabljeni na priložnostno srečanje že v soboto, 12. septembra; ob 17. uri bosta spregovorila akademski slikar Lojze Čema-žar in psihologinja Jana Hosta o odnosu med družino in skavtizmom v optiki vzgoje in rasti mladega človeka. Ob 20. uri pa bo sledila okrogla miza s pričevanjem patra Ivana Žužka o vlogi duhovnega vodje v skupnosti voditeljev pri skavtih; po tem bo Antonella Maurizio nekaj spregovorila o vzgojni metodi Age-sci (organizacija italijanskih skavtov). Srečanje se bo zaključilo s posegom nekaterih staršev in morebitnim pogovorom. Sledila bosta otvoritev in taborni ogenj kot trenutek srečanja za vse prisotne.
Skupnost voditeljev SZSO - SGS
Goriško uvozno-izvozno podjetje, ki posluje v prehrambenem sektorju, išče komercialnega direktorja.
Zahteva se »curriculum vitae« z vsaj triletno izkušnjo na tem prodročju ter znanje slovenščine, italijanščine ter po možnosti angleščine.
Prijave sprejema NOMOS S.r.l. Corso Italija 75 Gorica do 31.07.1992.
Pri nedeljski oddaji Vera in naš čas bo
19. t.m. gospod Zvone Štrubelj podal nekaj misli o potovanju po Franciji.
Posvetitev Mariji
Kako gre z našo pripravo na posvetitev slovenskega naroda Mariji? Nekaj bo že.
Rad bi pripomnil, da se nameravamo posvetiti ali izročiti božji materi Mariji. Ne pa njenemu srcu. Če govorimo o srcu, nas današnji človek le s težavo razume. Marija je naša mati — njej se torej izročimo. Njeni otroci smo!	|
Vse za šolo dobite v
Katoliški knjigarni
Tam je naprodaj tudi knjiga
PREMIKI
Janeza Janše
cena 40.000 lir
DAROVI
Za Sv. Goro: N.N. Podgora 100.000 lir.
Za Cerkev v Štandrežu: v spomin na pok. Luigija Bressan, sorodniki 50.000; Ema Lupin in Vida Lupin 50.000; v spomin na pok. Vanija Paulin, Gizela Lo-renzon 50.000; druž. Emil Zavadlav 50.000; Andrej Paulin 50.000 in Lojzka Petejan 30.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: T.M. 100.000 lir.
Za begunce iz BiH: N.N. Vrh 50.000; N.N. Vrh 40.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: Giovannina Ziani ter Dragica 200.000 lir.
Z. Makuc v spomin na naše drage pokojne daruje za cerkev v Štandrežu 100.000 in za begunce v Sloveniji 200.000 lir.
Za misijonarja Ivana Bajca
Z.Z. 1.500.000 lir.
Namesto cvetja na grob Sonje Ziani daruje družina Kovic - Perkon 50.000 za cerkev na Peči, 50.000 lir za Kat. glas.
Dar za misijon P. Kosa: Oliva in Doro Čok, ob srebrni poroki 100.000 lir.
Za Karitas v Sloveniji za pomoč beguncem: družina Susič daruje 50.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: Julka Štrancar daruje 100.000 lir ob 60-letnici mašništva brata Ignacija Štrancar.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: Namesto cvetja na grob dr. Franca Mljača darujejo: Anton Bak 50.000, cerkveni pevci
250.000, Jelka Terčon-Šah 50.000, dr. Stanislav Soban 50.000, družina Kandut
200.000, Marta Požar 50.000, Darinka in Gina Cusina 20.000 lir.
Ob veselju rojstva male Kristine Žerjal daruje N.N. 50.000 za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
Ob obletnici smrti dragega očeta Ivana Vatta darujeta Rožica in Rosana z družinama po 50.000 lir za Marijin dom in cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Listnica uprave
Naša uprava je odprta vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 9. ure do 12.30.
* * *
»Človek, ki ne živi iz tradicije, se
pokvari«.	_	.	_	.
Boris Pahor
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
Hod
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
Spored od 19. julija do 25. julija
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Otroci umetnosti: »Modest Mussorg-sky«. 11.10 Slovenska lahka glasba. 11.45 Vera in naš čas. 14.10 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«. 16.00 Z naših prireditev. 17.00 Bruno Longhini: »Najdaljši dan«.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Mešani zbor Hrast iz Doberdoba vodi Hilarij Lavrenčič. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Lučka Susič: Vitezi skrivnostnih dežel: »Začarani stolp«. 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega. 18.30 Boris Kobal: »Ona + jaz = oba« - slike iz zakonske idilike.
Torek: 8.10 Jože Plečnik - slovenski in svetovni arhitekt. 8.45 Slovenska lahka glasba. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 15.00 Mladinska nadaljevanka. Lučka Susič: Vitezi skrivnostnih dežel: »Kristalna krogla«. 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega. 18.00 William Shakespeare: Tri komedije - tri tragedije: »Ukročena trmoglavka«.
Sreda: 8.10 Jože Plečnik - slovenski in svetovni arhitekt. 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu. Skupina Gallus Consort. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem. 12.40 Zborovska glasba. Dekliški zbor Heribert Svetel iz Maribora vodi Ivan Vrbančič. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Lučka Susič: Vitezi skrivnostnih dežel: »Čudežni kamen«. 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega.
Četrtek: 8.10 Jože Plečnik - slovenski in svetovni arhitekt. 11.40 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 15.00 Mladinska nadaljevanka. Lučka Susič: Vitezi skivnostnih dežel: »Kralj Artur in Vitezi okrogle mize«. 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Jože Plečnik - slovenski in svetovni arhitekt. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Logaški oktet; umetniški vodja Tomaž Tozon. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Lučka Susič: Vitezi skrivnostnih dežel: »Lancelot z jezera«. 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 15.00 Mladinska nadaljevanka. Lučka Susič: Vitezi skrivnostnih dežel: »Beli vitez«. 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega. ★
Zmaga beži od nestalnih in slabičev.
Charles Peguy
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
Lisi je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P. L 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA