Politiški oddelek.
Izjemno stanje v Primorji.
Na Primorskem niso še nikdar vladale normalne razmere, ali nasprotstvo mej Italijani in Slovenci oziroma Hrvati se je v zadnjih desetih letih največ po krivdi vladnih krogov tako poostrilo, da je za časa zadnjih državnozborskih volitev v nekaterih krajih nastala prava pravcata revolucija.
Ta mala revolucija ima pretužnih posledic.  Sodišča
v
na Primorskem statuirajo eksempelj za eksempljem. Ze več mesecev je vsak čas kaka razprava proti slovenskim apuntarjemtt, kateri so v sveti jezi, da se godi slovenskemu življu na Primorskem vnebovpijoča krivica, pozabili določbe zakonov ter dali svojim čutilom duška z izgredi, radi katerih delajo zdaj strašno pokoro.
Eeci kdo karkoli, to je vsekako velekarakteristična okolnost, da se je sicer toli ponižno, političnega in ma-terijelnega zatiranja nekako vajeno slovensko ljudstvo dvignilo proti oblastvenim organom in proti svojim narodnim nasprotnikom Italijanom in to zgolj iz narodnostnih in političnih razlogov.
Kaj tacega v naši državi že dolgo nismo doživeli. Boj za vsakdanji kruh, boj za obstanek je tako težak, da je ljudska masa le sila težko dostopna idealom. Materi-jalizem označuje našega kmeta tako, kakor nemškega. Le poglejmo, koliko se zdaj trudijo nemški obstrukcijonisti, da vzbude nemškega kmeta in ga navdušijo za boj za ohranitev nemške hegemonije, katera je tudi zanj gospodarske važnosti, saj zagotavlja njegovim sinovom službe tam, kjer hočejo Slovani vsa dotična mesta pridobiti zase. A vzlic temu so vsa prizadevanja obstrukcijonistov zaman. V nemških mestih je pač nastal vihar, kateri divja čedalje močnejše, ali nemški kmet se zanj niti ne zmeni, prav kakor da se ga narodnostno vprašanje sploh ne tiče.
Slepili bi same sebe, ko bi trdili, da je naš kmet po naravi dosti boljši.   Tudi slovenski kmet je materija-
list in se ne zmeni dosti za idealna stremljenja. Primorski kmet je pa že prava uboga para, siromak, da je težko dobiti večjih, a če se je ta kmet navdušil za narodnostno idejo, če se je zanjo zavzel tako, da vidi v njej jedino svojo rešitev, če jo smatra za jedini pomoček, da se ž njo iznebi vseh krivic, katere se mu gode, potem mora za to imeti silno tehtnih razlogov.
Slovensko ljudstvo na Primorskem je zdaj narodnostne ideje tako prešinjeno, kakor nikjer drugje, a ne morda zgolj vsled agitacij — take atrakcijske moči kakor verska ideja ali ideja osvobojenja od kapitalizma pač nima narodnostna ideja, da bi se kar po agitaciji dala ljudstvu ucepiti — nego vsled tega, ker so vladajoče razmere postale neznozne, iz prepričanja, da se z njeno zmago naredi konec tem razmeram in da nastanejo druge in boljše.
Primorski politični sistem je kriv vseh prežalostnih dogodkov na Primorskem. Ta sistem, katerega končni namen je, uničiti Slovence narodno in materijelno, je moralni prouzročitelj vseh izgredov, in tisti, ki trpe zdaj v ječah, ker so v obupanju se dvignili proti njemu, so žrtve tega sistema.
Izgredi za časa volitev so dokazali, da je ta sistem slab in da ga je treba čim prej premeniti. Vsakdo je pričakoval, da se to zgodi, saj si ne more nihče misliti, da bi katera vlada hotela vzdržati bankerotovan sistem. A vendar je tako. Vlada misli vzdržati sedanji sistem in je   začela   s   persekucijami   siliti   Slovence,   da   se  mu
uklonijo.
Zdaj vlada na Primorskem pravo izjemno stanje in dasi ni oficijelno razglašeno, se godi Slovencem in Hrvatom skoro prav tako, kakor se je godilo Čehom za časa grofa Thuna.
Položaj je neznosen. Ves sistem dela očitno in z najbrutalnejšimi sredstvi na to, da Slovence zasužnji Italijanom. Na rešitev tako perečega šolskega vprašanja v Trstu in v Gorici ne misli nihče izmej odločilnih mož, pač pa se trudijo, da z dopustnimi in nedopustnimi sredstvi utrde politično pozicijo italijanske stranke in uženo Slovence v strah. Slovenski rodoljubi se sodno in policijsko
preganjajo radi največjih malenkosti, slovenski časopisi se konfhkujejo, naj pišejo, kar hočejo, vsaka neprevidna beseda iz slovenskih ust se kaznuje kar najstrožje, dočim je Italijanom kratko malo vse dovoljeno. Naj store kar hočejo, sistem ne vidi ničesar, niti najočitnejšega vele-izdajstva, pač pa fraternizujejo uradniki tako očitno z italijansko stranko, da se ljudstvo vse vprek škandali-zuje, da, pri obravnavi proti Barkovljanom je celo drž. pravdnik govoril tako sovražno o Slovencih, da mu je sodni predsednik za to izrekel grajo.
Tu ni mesto, da bi navajali konkretnih slučajev. Primorski listi jih navajajo dan na dan, tako drastičnih, tako vnebovpijočih, da se prav nič več ne čudimo, da je slovensko ljudstvo razburjeno.
Persekucija primorskih Slovanov je dokaz, kako malo zasluži grof Badeni naše zaupanje. Ko je bil v Gorici in v Trstu, obljubil je Slovencem to in ono, prav obvezno je to obljubil, a izpolnil ni ne jedne svoje obljube, narobe, primorskim Slovanom se godi za časa njegovega vladanja slabše, kakor kdaj poprej.
Za nekaj mesecev se snide državni zbor zopet. Morda tedaj grof Badeni že ne bo več ministerski predsednik, a imej vladno krmilo kdorkoli v rokah, slovenski poslanci bodo morali ž njim brezobzirno obračuniti. Razmere so zdaj take, da tudi maloštevilna slovenska delegacija lahko vlado prisili, da mora na Primorskem upe-Ijati red in pomoči pravici in zakonom do veljave, da je konec izjemnega stanja v Primorji odvisen ne več niti od višjih ozirov niti od dobre volje vlade in drugih vplivnih krogov, nego jedino le od eneržije slovenskih  poslancev.
258