Št 117.
V Ljubljani, torek dne 28. junija 1910
Leto I
: Pesamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1/a6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K9—, četrtletno K4 50, mesečno K l-50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo }e na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-Irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Zavožena politika.
Novi narodnogospodarski polomi se nam obetajo na Slovenskem. Ljubljanski uradni list že pridno beleži svojo »časnikarsko" dolžnost in poroča o nanovo nastali kronični epidemiji — o likvidaciji raznih zadrug. Javna tajnost je, da se zbirajo nad narodno-gospodarskimi podjetji, katera so osnovala bodisi naša liberalna stranka, bodisi naša riinsko-črna garda grozeči oblaki in da bodo najbrže sledili tem umljivim znakom bolezni na slovenskem narodno-gospodarskem telesu hudi udarci, pod katerimi ne bodo ječali samo direktno prizadeti, marveč obogateli črno knjigo o zavoženi naši narodno-gospodarski politiki l novimi slučaji žalostnega spomina.
Naj torej začrtamo, kje in kdo je rak-rana zavožene slovenske narodno-gospo-darske politike.
Eden glavnih predpogojev vsakemu narodno-gospodarskemu podjetju je, da nastanejo iz gospodarske in ne iz strankarske potrebe.
Poglejmo po širni Sloveniji in vprašajmo se: Katera narodno - gospodarska podjetja uspevajo? Odgovor je kratek. Ona, ki so bodisi na podlagi zadružništva, bodisi na podlagi združb postala iz resnične potrebe.
Iz strankarske politike nastala podjetja — četudi v gotovih perijodah — rastejo na slovenskem ozemlju kakor po dežju gobe, hirajo, ginevajo in propadajo. Popolnoma prav.
Žalosten odsev teh podjetij pa je: Vedno večja nezaupljivost v tudi koristna in plodonosna podjetja, izpodkopavanje kredita narodno-gospodarskim napravam na zdravi podlagi.
Proč torej z narodno-gospodarskimi podjetji, ustanovljenimi radi strankarske politike! Čimprej se otrese slovenski narod teh parasitov na svojem telesu, tem preje bo tudi zdrav, tem preje se samoosvoji, tem žilavejši in uspešnejši njegov odpor proti sovragu našega naroda na jugu in severu.
Drug jako nezdrav pojav pri vseh teh psevdo narodno-gospodarskih podjetjih je: pomanjkanje potrebne strokovne naobrazbe pri vodstvu posameznih podjetjih. Pravzaprav je to naravna posledica današnje slovenske strankarske politike in torej le simptom prvega in naglavnega greha naše narodno-gospodarshe politike.
„Namen posvečuje dejstva", to geslo se vedno bolj izraža v našem narodnem gospodarstvu, toda ne dober namen; ta namen, ki posvečuje posamezna naša narodno-gospodarska podjetja, je premno-gokrat izrodek strankarske zaslepljenosti, pre-mnogokrat pa izrodek strankarske zaslepljenosti, prepojene s satansko zlobo.
Da je pri takih podjetjih že iz vsega početka ruin na dlani, je jasno kot beli dan in zato se mora tembolj obsojati in grajati njih ustanovitelje.
O gorostasnostih radi pomanjkanja strokovne naobrazbe se razpravlja in govori po širni Sloveniji. Govori se o sklepnih pismih, pri katerih je znašala posamezna dnevna izguba ravno radi namišljene strokovne naobrazbe tisoče in tisoče. Govori se o nadaljnih drugih gorostasnostih, da se morajo ježiti človeku lasje, kadar čuje o njih. Za danes jih ne navajamo. Pribijemo samo, da zopet in edino le temelje na pomanjkanju strokovne naobrazbe.
Iz političnega strankarskega boja pa se je rodilo še nadaljno zlo pri našem narodnem gospodarstvu, namreč konkurenca. V strankarski strasti ne vprašajo niti na eni, niti na drugi strani za krajevne potrebe in najnaravnejša posledica tega zla so številni polomi.
V interesu samoosvojitve slovenskega naroda je zato le želeti, da radi konkurence nastala naša narodno gospodarska podjetja čim prej zginejo za vedno iz površja.
In končno diči pri premnogih naših narodnogospodarskih podjetjih posamezne ustanovnike še sebičnost in koristolovstvo.
Kdor ima vpogled v zakulisno naše narodnogospodarsko delovanje, bi o tem poglavju lahko spisal cele knjige, katerih vsebina bi dovolj jasno govorila o zavoženi naši narodnogospodarski politiki in nad katero bi se zgražala večina res čutečih Slovencev. Namen posameznih teh ljudi je, širokopiriti se na račun celokupnega Slovenstva, okoristiti se na račun nezavednosti posameznih naših slojev. Pri tem seveda brezobzirno pogazijo vse, kar jih ovira pri njihovem namenu.
To je kratka prognoza zavožene naše politike in to so značilni simptomi na bolnem telesu našega narodnega gospodarstva.
Dokler se bodo pojavljaji ti znaki, tako dolgo tudi ne ozdravi naše narodno gospodarstvo.
Strahovito pa se bo maščevalo to zavoženo »narodno" in „koristno“ [delo na strankah samih; narod sam bo izrekel sodbo nad zločincem.
Čim prej tem bolje!
Najboljši in najuspešnejši zdravnik te slovenske bolezni pa je zdrava, temeljita, umestna in javna kritika teh odnošajev in njih povzročiteljev.
Zato se hočemo te posluževati!
____________ —e.—
Iz slovenskih krajev.
Dol. Logatec.
Zadnje dni je priredila pri nas mladina v gostilni pri »Kokolovci" blizu žup-
nišča veselico, ki je bila jako dobro obiskana in se je izvršila v najlepšem redu. Udeležile so se je tudi nekatere deklice iz »Marijine družbe". Med veselico so se mladeniči in mladenke jako dobro zabavali, plesa ni manjkalo. To pa ni bilo neki ženski po godu in je pozvala g. župnika, naj prepove ples. Toda g. župnik Kremžar, ki je jako razsoden mož in obče priljubljen, se ni zmenil zanjo, nakar je ona razsrjena odšla. Dotični ženski pa svetujemo, naj nas pusti v miru in naj se raje malo več pobriga za svojo hčerko v Ljubljani. Vam g. župnik pa vsa čast!
Slovanski Jug.
Hrvatska o ogrskem prestolnem govoru.
Na Hrvatskem se sedaj mnogo piše o prestolnem govoru v skupnem ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Delegati hrv. sabora v skupnem parlamentu so v glavnem zadovoljni z onim ponosom prestolnega govora, ki se nanaša na Hrvatsko, medtem, ko se opozicija — posebno poslanec Supilo v svojem »Reškem N. Listu" — huduje na vsebino prestolnega govora in na delegate hrv. sabora, ki izjavljajo, da jih ta vsebina zadovoljuje. No, delegati nimajo ravno posebnega vzroka zavzemati se za vsebino prestolnega govora, še manj pa ima povoda opozicija radi tega govora napadati srbsko-hrvatsko koalicijo, ki vendar ni tako močna, da bi mogla vplivati na sestavo prestolnega govora kraljevega v skupnem državnem zboru. Ne izvojuje se tako lahko popolna ravnopravnost Hrvatške z Ogrsko.
Srbski narodno-cerkvenl sabor v Karlovcih deluje, odkar je v večini srbska samostalna stranka, zelo pridno in poskuša popraviti vse napake, ki so jih napravili pri gospodarstvu z narodnim denarjem radikalci. Tem, naravno, to ni prav in za to poskušajo ovirati redno delovanje sabora, kar se jim pa ne more posrečiti. Sedanja večina izvaja režim pravičnosti in tolerance v avtonomne zadeve srbskega naroda na Ogrskem in Hrvatskem in zato ima za sabo ves narod.
Bosanski sabor odgovarja — v kolikor mu to dovoljuje vlada — popolnoma svoji nalogi. Sedaj se peča s snovanjem analfabetskih tečajev, ker Avstro-Ogrska »kulturna" uprava za časa absolutizma ni imela volje se pečati k takimi »malenkostmi", kot so šole, analfabetski tečaji itd. Bosanski sabor se je pa takoj v začetku začel intenzivno pečati s takimi vprašanji.
Srbska vojska postaja v vsakem oziru vedno boljša, ker se briga narodna skup-ština in vlada za to, da je vojska oborožena z najmodernejšim orožjem in da se izvežba tako, da bo slučaju potrebe popolnoma kos svoji nalogi. Za to bodo tudi
letos veliki vojni manevri, a naroči se tudi večja količina vojnih potrebščin.
Na rojstni dan srbskega kralja bodo pomiloščeni mnogi obsojenci, a istočasno bodo pomiloščeni vsi vojni begunci.
Srbi in Bolgari v Macedoniji se medsebojno vedno bolj zbližujejo, ker sprevi-devajo, da je za ene in za druge bolje, ako delujejo v tuji državi skupno na razširjanju narodne in politične zavednosti širših ljudskih slojev. Posebno jih pa naravnost sili na skupen odpor postopanje turške vlade, ki ovira z vsemi sredstvi narodni razvoj enih in drugih. Zelo vesel pojav je to zdravo gibanje med macedonskimi Srbi in Bolgari.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[19]
»Kako je, vitez?" je povzela. »Zdi se, da ste se splašili vile tega potočka?"
»Milostljiva," je odgovoril Ragastens, čeprav ni dobro vedel, kaj govori, »bojim se le nečesa ... to je, da ne bi izginila sladka slika, ki mi omamlja oči."
In že se mu je pogled gorečneje in smeleje dvigal do deklice. A mahoma je otožna senca zagrnila Primave-rino lice. Zdelo se je, da zdaj njo prijemlje zadrega.
»Kaj pa ste vendar počenjali v tem oddaljenem kraju ?« je vprašala, da bi zopet našla duševno ravnotežje, p-x\sem vas* *n v*’ milostljiva?"
»Pričakovala sem vas," je odgovorila ona.
Kagastens je kriknil od veselja: z enim skokom je planil čez potok, ki ju je i0eil, in že je hotel pasti pred deklico na kolena, ko ga je ona ustavila s kretnjo, polno prelestnega dostojanstva.
»Pričakovala sem vas, vitez,* je nadaljevala z glasom, izpremenjenim od nenadnega čustva, »zato ker sem spoznala v vas že ob najinem prvem srečanju enega tistih ljudi, ki se ne boje podati se v službo zatiranih in se boriti proti zatiialcem. Pričakovala sem vas, ker se mi je zdelo, da boste morda hoteli izvedeti, kdo je neznanka, ki ste jo včeraj branili . . . Pričakovala sem vas naposled zato, ker mi je skriven glas govoril, da vam lahko popolnoma zaupam ... Ali sem se motila?"
»O ne, milostljiva," je dejal vitez in se naklonil z
najglobljim spoštovanjem, »nikakor se niste motili, ko ste gojili zaupanje do človeka, ki — odkar vas je videl — misli le še nato, da bo živel in umrl v vaši službi, ne da bi želel drugega plačila kakor veselje, da se sme posvetiti vaši obrambi ..."
»Zares, gospod vitez, obrambe potrebujem, Bogu bodi potoženo!“
»To vem, milostljiva!"
»Vi veste?"
»Že vaše besede bi mi morale razodeti . . . ako ne bi vedel še nečesa drugega, in to je tisto, zaradi česar vam hočem povedati, zakaj sem vas iskal ..."
»Kaj pa ste izvedeli?" je vzkliknila deklica s plašnim presenečenjem.
»Predvsem vaše pravo ime! . . . Vem, da vam je ime Beatrice ... in da ste hči grofa Alma ..."
Ko je ona slišala te besede, je prebledela, umaknila se in se z grozo ozrla okrog sebe. V njenih očeh je mahoma zasijala nezaupnost.
»Ah, pomirite se, milostljiva," je goreče vzkliknil Ragastens in proseče sklenil roke. »To ime ne pride nikdar preko mojih ustnic, ako vam je do tega, da ostane skrito; •J1 čemi vi ukažete, ga hočem pozabiti celo v svojih najdražjih in najbolj skritih sanjah in se spominjati le še oboževanega priimka Primavera, ki ste mi izkazali veliko čast, da ste mi ga povedali."
Približala se je, še vedno vsa drhteča, in mu pomo-lela roko, ki jo je vitez dvignil od svojih ust.
»Odpustite mi, gospod . . . Nisem se mogla ubraniti n-u -ue tesn°be ... vsa sem obdana od sovražnikov in njihovih zased ... To ime je v resnici tajnost, in groza me je, da ga je kdo izvedel, pa naj si bo še tak veren jn hraber vitez, kakršen ste vi!"
Splošni pregled.
Državni zbor.
Ministrskemu predsednikn baronu Bie-nerthu delata zadnje dni dva važna vprašanja velike skrbi. Na eni strani Slovenci s svojimi zahtevami, katerim se Nemci krčevito upirajo, na drugi nastop Poljakov. Glede reprocitete zagrebškega vseučilišča se Nemci že naprej tolažijo s tem, da se bo vlada sama iz državnih ozirov kar najodločneje uprla tej zahtevi, vprašanje glede slovensk. vseučilišča pa je že kako po stari navadi zavlekla. Naloga naših poslancev je, da ravno sedaj, ko je najvažnejši moment zato, da se končno reši ugodno tudi vprašanje slovenskega vseučilišča, zastavijo vse svoje moči in se ne ustrašijo nobenih Bie-nerthovih groženj. Saj se gre vendar za obstanek in nadaljni razvoj našega naroda. Nemci se zanašajo tudi na to, da bodo ob-strukcijske stranke končno vendar podlegle od fizičnih naporov in da bodo tako lahko spravili predlog o italijanski pravni fakulteti iz odseka pred plenum. Drugo težko preglavico delajo ministrstvu Poljaki, ki zahtevajo, da se zakon o gradbi vodnih cest, ki je bil sklenjen že 1. 1901. tudi izvrši. Toda vlada, ki ima za vojaške potrebščine vedno preveč denarja, ne najde sredstev za tako važne naprave. Seveda, kje pa naj jih išče, ker so vendar državne blagajne tako prazne. Toda vlada upa, da se bo s Poljaki že končno srečno pobotala, saj so ravno oni na škodo drugim Slovanom deležni največ dobrot iz državne blagajne.
Kralj Ferdinand v Parizu.
V četrtek popoldne sta bolgarski kralj Ferdinand in njegova soproga obiskala predsednika francoske republike Fallieresa, predsednika zbornice in senata ter ministrskega predsednika Brianda. Na to pa je sprejel bolgarski kralj v avdijenco diplomate različnih držav. V palači Elysee je predsednik Fallieres priredil na čast svojemu kraljevskemu gostu dine, kateremu
toda
»Samo po slučaju sem izvedel to skrivnost . priznavam, ta slučaj je bil dokaj strašen . . .*
»Kaj hočete reči? . . ."
Nato je Ragastens pripovedoval z vsemi podrobnostmi grozni prizor, ki ga je bil doživel, ter doslovno ponovil žalostne besede ranjenca v Tiberi.
Čim dalje je govoril, tembolj je mrtvaška bledost pokrivala Primaverino obličje. Oči so se ji zameglile, in celo nekaj solz, ki jih je zaman poizkušala zatajiti, ji je spolzelo izza obrvi.
»Izgubljena sem !..je zamrmrala naposled.
»Pri solncu, ki nama sveti," je vzkiknil Ragastens vam prisegam, da so šteti dnevi podleža, ki je kriv vašega plakanja, samo če mi hočete razodeti njegovo ime ..
Primavera je zmajala z glavo in trepet je izpreletel njene ude.
»Bodisi!" je dejala nenadoma. »Vse boste izvedeli!.. . Samo ne danes . . . ne tu! . . . Danes je ponedeljek . . . V petek ob eni popolnoči, je sestanek na Appijski cesti... Štejte po levi strani dvaindvajset grobov ... ob triindvajsetem pa se ustavite, približajte se tistemu, ki vam poreče: Roma! in mu odgovorite: Amor! . . . In nato, gospod vitez, izveste kako strašni so moji sovražniki, kako strašno je moje delo in kakšnim strašnim nevarnostim se izpostavljam jaz in vsi tisti, ki se mi približajo! . . . Toda odslej, gospod vitez ne storite več koraka po tej Florentinski cesti, kjer ste me videli! Pozabite ta oljkov gaj . . . Nobene kretnje, nobene besede, ki bi mogla izdati komurkoli, da me poznate . . . Prosim vas za božjo voljo, in vi me morate ubogati, če ste mož, kakršen mislim, da ste . . in če imate zame . . . nekoliko tistega prijateljstva, ki še mi zdi da ga berem v vaših očeh . . .«	(Dalje)
so prisostvovali člani kabineta, diplomatski zbor, predsednika obeh zbornic in različni dostojanstveniki. Predsednik Fallieres je napil bolgarskemu kralju in kraljici in pov-darjal izredne politične zmožnosti kraljeve. Kralj Ferdinand se je zahvalil za napitnico in opomnil, kako je Francoska v težkem času Bolgarski izkazala veliko moralno podporo.
Streli na turško-srbski meji.
Na turško-srbski meji je predvčerajšnjim med turško in srbsko obmejno stražo prišlo do ponovnih strelov. Več vojakov je ranjenih. Srbska vlada je radi tega pri Porti brzojavno posredovala.
Dnevne vesti.
Klerikalci v deželnem šolskem svetu in sokolski naraščaj. Klerikalci so postali zadnji čas nekam ošabni in prepotentni. Do-mišljujejo si, da imajo pravico odločevati tudi pri telesni vzgoji šolske mladine in prepovedujejo staršem pošiljati svoje otroke k sokolski telovadbi. Seveda nima deželni šolski svet o tej stvari ničesar odločevati. Starši imajo prosto voljo in lahko pošiljajo svojo otroke telovaditi kamor hočejo. .Sokol“ ni nikako politično društvo, ampak ima pred vsem namen svoje člane potom telovadbe telesno razviti. Saj že stari rimski pregovor pravi: .Mens sana in cor-pore sano". To nalogo je »Sokol* dosedaj tudi v polni meri izvrševal. Deželni šolski svet bi storil veliko bolje, če bi prepovedal staršem dajati svoje otroke v čukarska društva. Kajti glavni namen .Orla" ni telovadba, ampak preparirati svoje člane v poznejše klerikalne agitatorje. Torej očetje, če hočete imeti svoje dečke telesno krepko razvite in zdrave — dajte' jih v sokolska telovadna društva, ker tam se vam ne bodo pokvarili ne na duši, ne na telesu.
Mlstlfikaclja. Poročali smo, da namerava g. dr. Triller v ljubljanskem občinskem svetu interpelirati glede prepovedi deželne vlade, ki je prepovedala sprevod obeh sokolskih žup skozi Šelenburgove ulice. Sobotni .Narod” je pa prinesel pojasnilo, ne vemo sicer, ako je isto službeno, a gotovo izhaja iz krogov, ki bi jim ne bilo ljubo, da se stvar obravnava v javni seji občinskega sveta. A .Slovenski Narod" je bil mistificiran. Ko je deželna vlada predložila vspored prireditve .Sokolske župe Ljubljana L* mestni policiji, je vzel vspored šef mestne policije naznanje, vrnil ga je s pripombo, da li mogli nastati pri sprevodu, ki bi šel mimo kazine kaki izgredi. Na podlagi te izjave, je deželna vlada prepovedala sokolski sprevod skozi Šelenburgove ulice. To je bilo pri zletu Sokolske župe I. Ako je Lavter odgovoril ob ti priliki tako, potem smo popolnoma prepričani, da so resnične vesti, ki krožijo po mestu glede njegove izjave ob priliki zleta župe Ljubljana. Zdi se nam, da gotovim osebam ni ljubo, ako se v javnosti kritikuje njih čudno in nerazumljivo postopanje.
Naši bogati „rodoljubi“ so zopet kupili neko veleposestvo tam nekje v nemškem delu Češkega, na mesto da kupujejo posestva na slovenskih mejah, pa tudi v središču slovenskega ozemlja, s čemur bi bilo tudi naši narodni stvari kaj pomagano. Pa kaj se brigajo ti mogotci za našo narodno stvar, da so le njihovi žepi polnil Za narod je dosti govoriti, delati je pa treba za svoj žep, tako modrujejo ti mogotci, a narod jim kliče za njihove besede .živijo". Je pač tako pri nas!
„Svoji k svojim*4 je lepo in vsega priporočanja vredno geslo, samo da se ravnajo po njem po večini samo preprostejši ljudje, medtem, ko se naša narodna elita ne zmeni preveč za vsebino tega gesla. Je pač tako: v preprostejših krogih naše družbe najdemo več pravega rodoljubja kot pri onih, ki bi se v prvi vrsti morali paziti na to, da se jim v tem oziru ne bi moglo niti smelo ničesar očitati.
Krasna slovenščina. Slovenci smo
Ereveč mehki in popustljivi in zato nas tudi femci tako prezirajo. Ni še dovolj, da imamo celo v Ljubljani, slovenski metropoli, dosti dvojezičnih napisov, še to, kar je slovensko, ni dostikrat pravilno. Vzgled klasične slovenščine vidimo na firmi nekega nemškutarskega pozlatarja na Valvazorjevem trgu, ki se glasi: Okvirji u vsakem žlogu se tukaj izvršujejo. Popravila se tukaj vsake vrste sprejemajo. In take obrtnike, ki se javno norčujejo iz slovenskega jezika, podpiramo mi Slovenci!
Šukljetov mandat. Za državnozborsko dopolnilno volitev v volilnem okraju Novo mesto — Črnomelj so klerikalci še postavili svojega kandidata: prof. Jarca, ki ima navado po Vodmatu .krokati* po noči potem pa .ginjen same ljubezni do bliž njega* vizitirati deželno bolnico. Kaka stranka, tak kandidat. Sicer pa slabši od Šukljeta niti Jarc ne bi mogel biti, boljšega pa v vrstah naših klerikalcev ni. Narodno-napredna stranka pa modro molči in se
menda ne zmeni za to, da bodo dopolnilne volitve v volilnem okraju, ki je — vsaj v velikem svojem delu — dosti napreden. Mislimo na Belo krajino, kjer klerikalcem ne cvetejo posebno rožice. Bojimo se, da vodstvo narodno-napredne stranke ne stori pravočasno potrebnih korakov, da se ta volilni okraj vsaj poskuša iztrgati iz klerikalnih krempljev, ko bi se pri sistematskem delu moglo s sigurnostjo moglo računati na nspeh. Naravno, kandidirati bi moral mož, ki v tem volilnem okraju živi in ki ima kaj upliva. Tak mož je n. pr. g. Julij Mazelle, ki bi morda edini mogel računati na uspeh. Sicer pa ne maramo pisati o tem, dokler ne spregovori vodstvo narodno-napredne stranke.
Na naslov davčne administracije. Nek ljubljanski hišni posestnik je prišel v davčni administraciji z uradnikom nekaj navskriž. To so lahko zgodi, ker davki res niso prijetno breme, ali se ne bi smelo zgoditi, da bi uradnik davkoplačevalca, ki vpraša kako naj živi pri tolikih davkih s svojo družino, nahrulil z besedami: ,pa pocrkajte ..." In tako je bil nahruljen ta ljubljanski meščan. Sicer uradnik ni izgovoril cele besede .pocrkajte", nego samo začetek (pa pocrk ...), ker je v poslednjem hipu sam izprevidel, da bi to bilo vendar malo preveč, ali dosti in preveč je že to, da mu je ta beseda sploh prišla na jezik. Zahtevamo odločno, da davčna administracija spoštuje davkoplačevalce.
Pozor! Po Ljubljani se govori, da namerava kupiti .Stidmarka" hišo .Bavarski dvor" na Dunajski cesti. Ako je to res, bi bilo dobro, ako bi se naša javnost, posebno denarna, za stvar zainteresirala, ker tega ne bomo dovolili, da bi .Stidmarka" v našem središču kupovala slovensko posest.
Skrb mestne občine za dekliško izobrazbo. Ko se je mestna občina odločila ustanoviti višjo dekliško šolo, t. j. šolski zavod za višjo žensko izobrazbo, je obč. zastop pokazal kaj razume pod napredkom in kulturo. Zdaj imamo že tudi dekliški licej in društvo .Mladika", ki skrbi za naraščaj. Ob podaljšani Šubičevi ulici se poslopje liceja s prizidkom razširja, a blizu tega je dospela tudi stavba .Mladike" že do pritličja. Kak prijeten utis napravi to na razumne stariše, ki vidijo da bodo svoja dekleta po ljudski šoli ali pa že koncem zadnjih let poslali lahko v moderno urejeno višjo šolo! Obe stavbi bosta letos pod streho in bosta gotovo obe kmalu prenapolnjena ! Saj pa tudi ni čuda, če je gnječa, ko pošiljajo slovenski starši iz — štirih k r o n o v i n svoja dekleta v ta slovenska zavoda!
V vadnico „Mladike“, ki se s prihodnjim šolskim letom razširi v štirirazred-nico, se bo vršilo vpisavanje v nedeljo, dne 3. julija in v petek, dne 9. septembra t. 1., vselej od 10. do 12. ure dopoldne. Vpisavalo se bo v vodstveni pisarni v pritličju mestnega dekliškega liceja.
Razstava. Na mestnem dekliškem liceju bodo v sredo 29. t. m. dopoldne od
9.	do 1. ure in v torek 30. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne razstavljeni risarski izdelki gojenk iceja in višje dekliške šole, na kar opozar-amo slav. občinstvo, zlasti pa cenjeno učiteljstvo.
One narodne gostilne, ki imajo od .Družbe sv. Cirila in Metoda" diplome za uspešno nabiranje po nabiralnikih, naj bi v soboto in nedeljo mej jubilejnimi slavnostmi razstavili diplome v okrašena okna, da bodo zunanji gosti na prvi pogled vedeli, da je tam narodna gostilna.
Hišni posestniki naj bi se polnošte vilno odzvali pozivu g. župana, da okrase hiše z narodnimi zastavami. Pa tudi mnoge zasebne stranke bodo okrasile okna s cvetjem in narodnimi barvami.
Na jubilejni veselici v Tivoli bosta sodelovoli .Slov. Filharmonija* i.i celjska .Narodna godba".
Situacijski načrt veseličnega prostora pri hotelu Tivoli izide v soboto. Ker se bo izdalo teh načrtov, z vabili nad 10.000 komadov, kaže narodnim trgovcem, da se zanimajo za inserate. Kdor želi inserirati, naj se oglasi kar direktno na tiskarno Blasni-kovih nasl. danes najkasneje do 6. ure zvečer.
Na jubilejni razstavi se bo točilo le češko budjeviško in slovensko laško pivo, vino pa le iz slovenskih vinskih goric.
Letošnja XXII. glavna skupščina „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev** se vrši dne 6. in 7. avgusta v Rudolfovem na Dolenjskem. Za sedaj je prijavljen referat o Masaryku kot pedagogu.
Železniška nesreča v Bohinjski Bistrici. O železniški nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj v Bohinjski Bistrici, nam je poslal naš poročevalec sledeče poročilo : Danes zjutraj je zavozil osebni vlak, ki prihaja ob 8. uri iz Trsta, v tovorni vlak, ki je že čakal na tukajšni postaji. K sreči ta nesreča ni zahtevala človeških žrtev; lahko ranjene so samo tri osebe. Več škode je
povzročene pri tovornem vlaku. Pet velikih tovornih vozov je popolnoma razbitih, mnogo pa polomljenih. Škoda se še ne da natančno določiti, cenijo jo na približno 100.000 K. Zavirač tovornega vlakai se je rešil le vsled skoka gotove smrti. Da se je nesreča pripetila, je vzrok to, ker niso bile menjalnice pravilno postavljene. To delo bi imel izvršiti nek delavec, ki je pa bil slučajno zopet enkrat na ,auf“, službujoči uradnik je pa zopet slučajno pozabil nadzirati, ali so menjalnice v redu. Govori se, da dotični delavec sploh ni sposoben in preizkušen za to odgovorno mesto, da so mu pa uradništvo, zlasti načelnik iz gotovih ozirov zelo naklonjeni. Dodam naj še samo, da imamo na naši postaji samo tuje uradništvo, ki še slovenskega jezika dobro ne znajo in da je bil pač danes ponedeljek.	—n.
Z Jesenic nam poročajo: Pri Žihpolju se je pogreznila zemlja, radi česar je imel vlak št. 13, iz Celovca eno uro zamude. Potniki so morali prestopiti v drugi vlak.
Izzivajoči Belgijci. Ta naslov bomo morali rabiti menda v vsaki številki .Jutra", ker vojaki 27. pešpolka niti ne pomišljajo na to. da bi prenehali po Ljubljani izzivati in delati kravale. Sinoči sta prišla v neko ljubljansko gostilno taka dva junaka, ki sta najprej pila, potem pa začela brez vsakega povoda zmerjati natakarico, ki jima je potem rekla, da bi bilo dobro, ako bi šla v vojašnico, ker je čisto malo manjkalo še do devete ure. To je junaka" še bolj raztogotilo in začela sta razbijati po mizi, tako, da je bila natakarica primorana oditi po stražnika. Ali komaj je ona odšla iz sobe, sta tudi vojaka hitro zbežala iz gostilniške sobe na ulico proti vojašnici, ne da bi plačala zavžito pijačo. Stražnika ni bilo v obliiju in vojaka sta res srečno ušla, ker natakarica ni mogla teči za njima. Najbrže sta vojaka nalašč začela prepir, samo da bi potem zbežala in — nič plačala!
Football-tekma. Nedeljska football tekma, ki se je vršila med prvim tekmovalnim moštvom II. držav, gimnazije (belo-modri) in drugim tekmovalnim moštvom 1. drž. gimnazije se je končala z rezultatom 4 : 10. če se upošteva dolgotrajnejši training in večjo moč modrih je izid za rdeče še vedno povoljen. Drugi halftime je bil podaljšan za četrt ure. Tekma je nudila nekaj športne zanimivosti, nasprotno so pa tekme z nemškim tekmovalnim moštvom popolnoma izgrešile svoj pravi namen in to tem bolj, ker se je proti športnim interesom vmešal v to stvar neizogibni .Turnvereln" in nekaterim tekmovalcem, svojim: članom (!) prepovedal tekmovanje. Nemci sedaj nočejo sprejeti napovedane revanche-tekme od Slovencev. Sicer je pa to tudi nepotrebno, ker moramo prvo tekmo, igrano na vojaškem vežbališču zaradi raznih nepravilnosti smatrati za neveljavno. Sploh se čudimo, da Slovenci tekmujejo' z ljudmi, ki niti po tekmi nečejo — gotovo iz tehtnih vzrokov (!) — povedati svojega imena, kar je vendar proti najprimitivnejšim pojmov olike. Tem anonimnim junakom je odveč tudi kritika v našem listu in sklenili so zavratni napad na našega kritika. Opozarjamo državno pravdništvo na te pretnje football-umetnikov, že danes, ker se bomo po morebitnem faktičnem napadu sklicevali na to, da smo vse pravočasno obvestili in da damo ves obtežilni in dokazilni materijal na razpolago. Obenem izjavljamo, da nimamo za tekme s tako kavalirskimi tekmovalci nobenega prostora v listu niti za objave, niti za kritiko.	M.
Lov v Medvodah, ki ga je imela do slej v najemu nemška lovska družba ,Hu-bertus" (dr. Schuster in Erben) za nizko najemnino 360 kron, je prešel pri zadnji dražbi v soboto v slovenske roke za ceno 1250 kron. Novi najemnik lova je naveden Slovenec g. F. Dolenc iz Horjulski lov so vzeli za najem domači kmetje.
Vojaško kopališče se je otvorilo dne 20 iuniia. Kopališče je odprto vsaki dan od 7. ure zjutraj do 8. zvečer. Ob delavni kih od 10. ure predpoldne do 12. ure ter ob nedeljah in predpoldne je kopališče edino ža ženske na razpolago. V o jaški pouk v plavanju se vrši vsaki dan — izvzemši nedelje in praznike — od 7. do
10.	ure predpoldne in od 2. do 4. ure popoldne.
Osuševalna dela v Gruberjevem kanalu so morala radi narasle vode prenehati. V kanalovi strugi poleg klavnice stoji poldrugi meter globoko bager mirno na Svojem mestu. Dela bodo kakih sedem dni počivala. Zadnji teden je prišlo okolu 50 novih delavcev k tvrdki dela iskat, ali kdo ve, kdaj se prične za nje delo pri tem nestanovitnem vremenu. A železni tir so itak položili pretekli teden od dolenjskega mostu do zatvornic.
Vode so vsled zadnjega deževja povsod močno narasle in napravile pri pokošeni mrvi na travnikih čutno škodo. Kmet je pridelal letos dovelj sena, toda moča mu je tuintam istega močno pokvarila,
Stare Loke. ceno 600 K
Društvene vestL
Cenjene gospode zastopnike obrt*-nlh zadrug, ki se udeleže po deželnem, odboru sklicanega obrtnega shoda, podpisana zveza uljudno vabi na- prijateljski sestanek zastopnikov zadrug, ki se bode vršilJ isti dan ob pol 3. popoldne v vrtnem i salonu restavracije »Novi svet* na Marije Terezije cesti. Namenu tega sestanka naj bode, da se skupno pogovorimo o uspehu obrtnega shoda in da razmotrivamo vprašanje glede nadaljnega skupnega delovanja, glede organizacije, glede informacijskega tečaja itd. Ker je želeti, da se med seboj bolje spoznamo in prijateljsko pogovorimo o važnih obrtnih in.s zadružnih zadevah, se pričakuje, da se vsi zastopniki obrtnih zadrug zveznemu vabilu odzovejo, zlasti pa se apelira na zastopnike ljubljanskih zadrug, da našim tovarišem z dežele pokažejo svoje simpatije in , pridejo točno ob ob pol 3 uri v restavracijo .Novi svet". Za načelstvo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. —Engelbert ranchetti, načelnik.
Razne vesti;
Pečina v kuhinji. Podnadteomik mestne policijske straže v Trstu; g. Vekoslav Douda in njegova soproga bi' bila v četrtek v svojem stanovanju v ulici Belve-dere skoro ubita. Stanujeta v prve m nadstropju neke hiše, ki je sezidana pod hri-iom Škorklja. Hišo brani močen zid pred skalami, ki padajo s hriba. V če trtek sta g. Douda in njegova soproga bila ravno v kuhinji, kjer navadno obedujeta. Na dzornik je pripovedoval svoji soprogi; da odide kmalu na dopust, in sicer k, svoji rodbini v Dalmacijo. Med tem pa se odtrga s hriba, skala, več kot cent težka, prebije obram--beni zid in pade skozi okno* v kuh injo. G... Douda in njegova soproga sta o pravemi času zapazila pretečo nevarnost in se,-umaknila v kot. Toda kamen je vendar: zadel oba in jih tako poškodoval, da boj treba več tednov, predno bosta popolnoma: okrevala.
Ciganova ljubavna avantura. Cigan: Rigo, ločeni mož princeze, Simaj, ki je hil še skoraj popolnoma pozabljen, četudi se je svoj čas mnogo govorilo in pisalo ■ o njem, je doživel zopet ljubezensko avan? turo in zopet se govori i o> njem. Ta znani ciganski primas igra sedaj v New-Yorku.ini prišel je pred sodišče kot ljubimec neke* omožene dame, žene nekega umetnika, iz: Filadelfije. Da bo ironija čim večja, je. ta, dama sorodnica princeze Simaj, nekdanja ciganove žene, ki je najprej' morala zadnjim*, zapustila stariše in dom. in se poročila n njim, potem se pa ločita So res neumne nekatere žene!
Kako se vzgajajo angleški prittcL
Tretji sin angleškega, kralja Jurija prine Henry, zahaja prav pridno v ljudsko šolo*,. Ker ni posebno zdrav, se nahaja v primorskem mestu Broodsfcelu, kjer obiskuje skupaj z drugimi otroci javno ljudsko* šolo, in ima med sooučenci še dosti prijjLteljjev, Princ prehodi vsak dan peš dosti dolgo pot do šole, kjer tudi zajtrkujie skupno z drugimi učeoci vt šolskrtn dvorišču;. a domov gre šele popoldan. Kraljev si* sodeluje pridno tudi: pri vseh športnik ia gimnastičnih vajah..
N^novejšak telefonska In brzojavka poročila*
Cesar na letorttiščt*.
D uma j, 27. junija.. Cesar odpotuje jutri v Itetovišče Ischl* kjer ostane 4vu meseca.
Jz gosposke zbornice.
Dunaj, 27. junija. Pod predsedstvom predsednika kneza Windisch-Graetza so imeli načelniki treh strank poslanske zbornice posvetovanje, na katerem so določili dnevni red seje.
Dunaj, 27. junija. Načelniki strank v poslanski zbornici so imeli daaes skupno konferenco, na kateri se je razpravljalo o sedanjem političnem vprašanju.
Dunaj, 27. junija. Danes popoldne ob 3. uri je imela gosposka zbornica sejo, v kateri se je razpravljalo o zakonu glede tiskarskih strojev, dalje o zakonih Cichlafa in dr. Barenreiterja in drugih zakonih. S proračunsko razpravo prične gosposka zbornica šele jutri. Če potrebno, se razprava nadaljuje še 30. t. m. Rešiti se ima še celo vrsto manjših zakonov.
Ministrski predsednik v avdijencl pri cesarju.
Dunaj, 27. junija. Ministrskega predsednika barona Bienertha je sprejel včeraj zjutraj ob pol 8. uri cesar v privatni avdi-jenci. Avdijenca je trajala nad eno uro.
Vsenemci In proračunski odsek.
Dunaj, 27. junija. Člani nemške na-rodne zveze v proračunskem odseku in si-
cer poslanci dr. Sylvester, Marki, PMdter in baron D’ Elvert so odložili svoje mandate v proračunskem odseku, tako da je od dosedanjih nemških nacijonalcev v proračunske« odseku ostal edinole poslanec Wolf. Vzroka za to je treba iskati v tem, da »emžki nacijonalci glede italijanske pravne fakultete niso zadovoljni s sedežem na Dunaju. Na njih mesta bodo izvoljeni drugi poslanci, kateri bodo glasovali za italijansko pravno fakulteto s sedežem na Dunaju, tako, da bode od Vsenemcev sedaj samo eden proti sedežu Dunaj, namreč poslanec Woltf.
Jugoslovani pri ministrskem predsedniku.
Dunaj, 27. junija. Konferenca jugoslovanskih voditeljev dr. Ploja in dr. au-steriiča, ki je bila na danes določena, se je preložila na jutri.
Iz ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 27. junija. Današnja seja državnega zbora se je pričela ob 10. uri. Najprvo se je nadaljevala razprava o verifikaciji posameznih mandatov. Seja je jako slabo obiskana. Po končani verifikaciji je sporočil starostni predsednik, da je došla
Proti Andrassyju, Polonyju, Kossuthu in ranču Sekely iz Keczkemeta ovadba, katera pa se da ad acta, ker je v formalnem oeim pomanjkljiva. Prihodnja seja bo jutri.
Italijanska pravna fakulteta.
Dunaj, 27. junija. Tekom današnjega dne so imeli slovenski poslanci več posvetovanj, na katerih se je razpravljalo o taktiki, katero naj zavzamejo Slovenci glede italijanske pravne fakultete in o postopanju z ozirom na Bienerthov odgovor slovenski deputadji.
Dunaj, 27. junija. Nemške stranke ne nameravajo nadaljevati boja proti italijanski pravni fakulteti s sedežem na Dunaju. Ker se je v proračunskem odseku na nemški strani izmenjalo poslance, je današnja podoba v proračunskem odseku popolnoma nova.
Iz bosanskega deželnega zbora.
Sarajevo, 27. junija. Deželni zbor je jako slabo obiskan. Zbornica razpravlja o prošnji virilista Korkuta. Prošnja se kot brezpredmetna zavrne. — Prihodnja seja jutri.
Nova avstrljsko-t urška trgovska pogodba.
Carigrad, 27. junija. V vladnih krogih se zatrjuje, da so pogajanja glede nove avstrijsko-turške pogodbe v polnem teku.
Hofrichter v ječi.
Dunaj, 27. junija. Nadporočnika Hofrichterja so danes zjutraj ob 6. uri prepeljali z avtomobilom v kazalnico v Mčl-lersdorfu, kjer ga je prevzel poveljnik kaznilnice. Najprvo so ga zdravniško preiskali in nato odpeljali v njegovo celico.
Nemška poročila o vseslovanskem kongresu v Sofiji.
Berlin, 27. junija. »Vossische Zei-tung* poroča iz Sofije glede vseslovanskega-kongresa sledeče: V tukajšnjih zlasti inte-legentnih krogih se je začelo nekako gibanje proti vseslovanskemu kongresu v Sofiji. Znani profesor slavistike na vseučilišču Todorof je izjavil, da se kongresa ne udeleži, ker se na njem ne bode razpravljala razna jako važna vseslovanska vprašanja kakor n. pr. o macedonskem vprašanju. Sploh, da je vsa prireditev premalo sistematično pripravljena.
Kretsko vprašanje.
Carigrad, 27. junija. Signatarne ve-lesde so odgovorile na turško noto z dne IS. majnika. Med drugim navajajo v noti, da hočejo zvišati število ladij na Kreti in se zavzeti za suvereniteto sultana.
Carigrad, 27. junija. Turško časopisje registrira zadnjo noto signatarnih velesil kot velik uspeh Haki-beja, ker signatarne velesile v tej noti prvokrat imenujejo sultanove suverenitetne pravice na Kreti in poleg tega obljubljajo, da hočejo defini-t»vno rešiti 1° vprašanje sporazumno z Avatro-Ogrsko in Nemčijo.
Carigrad, 27. junija. Vsem grškim “ *e je odvzel časnikarski debit.
listoi
Protigrški bojkot.
u -v 9 ofigSad’ 27- junija. Protigrški bojkot se vedno bolj razširja in postaja vedao resnejši m opasnejši. Zlasti iz Tra-pecunta, kjer se protigrški bojkot izvaja z aajvečjo strogostjo prihajajo zelo vznemirljiva poročila.
Turška se pripravlja ra vojsko z Grško.
Carigrad, 27. junija. Porta je določila, da se ima svoj čas bivšemu turškemu sultanu Abdul-Hamidu odvzeti denar v zvesku per 4 in pol milijonov turških funtov naložiti kot vojni fond za morebitno vojsko z Grško.
Dementl o bolezni rumunske kraljice.
Bukarešt, 27. junija. »Agence Ru-maine* poroča, da vesti o bolezni rumunske kraljice Elizabete ne odgovarjajo resnici.
Podrobnosti o aretaciji poročevalca barona Ungern-Sternberga.
London, 27. junija. „Temps“ poroča iz Petrograda glede aretacije poročevalca barona Ungern-Sternberga sledeče podrobnosti: V petek zvečer je vdrla v stanovanje barona Ungern-Sternberga, ki je ruski podanik, policija in zaplenila vse v stanovanju nahajajoče se spise in poročila. Policija mu ni niti dovolila, da bi se poslovil od svoje žene in otrok. Ko je njegova obitelj zvedela o aretaciji, je takoj posredovala, da bi se ga izpustilo, toda brezuspešno. Oblasti o celi stvari trdovratno molče in nočejo navesti pravih vzrokov, zakaj se ga je aretiralo. Zatrjuje se, da je baje izdal baron Ungern-Sternberg neki tuji velesili vojaške tajnosti iz ruskega vojnega ministrstva in da so bili z njim v zvezi tudi opozicijonalci v dumi. Aretiralo se ga je baje samo radi tega, da se tem lažje izvede tudi aretacijo njegovih sokrivcev.
Reorganizacija v turški armadi.
B e r 1 i n, 27. junija. Znani štabni zdravnik dr. pl. Wohlprecht je poklican kot turški vojaški šef-zdravnik v Carigrad, da reorganizira zdravništvo in sanitetno službo v turški armadi po nemškem vzorcu.
Grško-rumunskl spor.
Atene, 27. junija. Vsled posredovanja italijanskega in ruskega poslanika, ki sta se zavzela za ureditev grško-rumunskega spora, je Grška sprejela predlog, da dš Ru-munski zahtevano odškodnino.
Novo portugalsko ministrstvo.
Lisa bona, 27. junija. Sestavilo se je novo ministrstvo pod predsedstvom Th. Souza.
Nov predsednik v Mehiki.
Mehika, 27. junija. Za novega predsednika Mehike je bil izvoljen Tias.
Bombni atentat v gledališču.
Buenos Ayres, 27. junija. V mestu Colloinne je nekdo vrgel v gledališče med predstavo bombo. Mnogo oseb je bilo radi tega težko ranjenih.
Listnica uredništva.
Slovenka: Glede poslane kritike pišemo Vam te dni.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 y1». — Za one, ki iščejo službe 4 tIh. — Najmanjši znesek 50 tIb. — Za informacije se plača 10 vIb. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. url avečer.
Lep lok»L za prodajalno se takoj odda v Židovski ulici št. 3.	86/8—8
Čez 1000 komadov zeflr ln de lalm bluz za dame v vseh barvah najnovejšega vzorca in kroja samo K 260 komad. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.	98/5—1
Izobražen 26 leten mož, doslužen vojak, orožnih vaj prost, samski, slovenščine in nemščine r govoru in pisavi popolnoma vešč, lepe pisave želi primerne službe. Ponudbe na upravništvo .Jutra pod .Soliden*. ______________________________99/1—1
Oženjen mož išče službe zmožen za vsako delo, z lepo pisavo, vešč treh jezikov in trgovsko izobražen. Naslov pove upravništvo .Jutra*. 101/1—1
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210
»j .............
Milko Erapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi Imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
»UNION"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delnltsr In zastopnik švicarskih tovarn .Union" v Blelu In Oenovl.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Q "Vsak dan. svež 61
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekami
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. «-2.
ilip tajdi!
trgovec s pohištvom
Ljubljana.
Sv. Petra c. 19
izdeluje in popravlja raznovrstno
pohištvo e
po uajnižjih
o e n a li
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
Išče se
Christofov _
učni zavod družabnik
se nahaja v hiši g. župana
Sodna ulica 2.
Vpisovanje od 1. do 15. julija vsak dan od 12. do 3. ure.
z nekaj premoženjem
za večjo dobro založeno trgovino, z jako velikim prometom.
Eventuelno bi se sprejel kot voditelj trgovine, ako ^>i mogel vložiti primerno kavcijo. — Ponudbe na .Zlata jama* poste restante Ljubljana.
•	I	•
1	K	0
m	0	•
104—5
Fran Erapeš.
Ti prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Maunlicherjevih pušk.
Lepo darilo t
Lepe darilo!
K 3*80
JOSIP SCHUNDER
preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po Poštnem povzetju. — P. n. restavraterjl in kavarnarjl izjemne cene.
Miodel 1014).
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna ln cena Izvršitev. -
K. ČAMERNI.K, Ljubjlana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. ....
Dobro ohranjena
in zraven pritlična hiša vsebujeta 14 stanovanj z velikim vrtom, pripravnim za vrtnarje in nekaj stavbenega prostora se takoj
proda.
Poizve se pri g. Mariji Zupan, gostil ničarki v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. č in g. Josipu Kozaku, mesarju v Ljubljani Poljanska cesta.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
3Lij\x"blja,rLst
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Telika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Svoji k svojim!
Pozor
kavarnarji, restavra-terji in hoteliiji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Er, Breskvar
knjigovez v Ljubljani.
Vzorci in cene vsakomur na razpolago.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rolo, žaluzij in železnih ■. Z valjčnih zastorov.	~~
Velika množina Izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. : :
Še nekaj
stanovanj
se odda takoj
z eno ali dvema sobama in drugimi pritiklinami
na Predovičevem selu.
Natančnejša pojasnila daje:
Elija Predovič
Ambrožev trg štev. 7.
Svoji k svojim!
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih, koles.
26-2
ODD
:
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in — panama klobuke —
601 ceneje
v »Angleškem skladišču oblek“
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik!
WW 1	f	1	|	sem	otvoril
Kolarsko obrt na seiu št. 26
ter se slav. občinstvu toplo priporočam
Fnua PeifeoTŠek,
kolarski mojster.
Radi bolezni se pod ugodnimi pogoji
proda krasno posestvo
na najlepšem kraju v Ljubljani, obstoječe iz gostilne, pekarije in mesarije. Naprodaj je tudi
dobra obrt,
ki se obrestuje jako dobro, najmanj s 30 odstotki od čistega kapitala.
se tuLd-I
Poizve se v prometni pisarni g. Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica št. 10. Telefon št. 155.
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen
hotel „Stol“.
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec.
————.
/M' ^IPPPfr:.;
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon St. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavejo
Ljubljana,Dunajska cestalS
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
p° 41|2°|o "»•
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom	in	jih	obrestuje	od	dne	vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih	vlog	nad	K	20,000.000.	Rezervni zaklad K 400.000.
Posojuje na zemljišča po 5’/<0/o a 1J/2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije;
na menice po C°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov
Naivečia zavarovalnica avstro-ogrske države---------------------------------------------------------------
Ustanovljena leta 1831.	*	•	nn .
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicuraziom Oenerah v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
M Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu i„ blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja poškodbo zrcal in zvonov.;- Na življenje in za doto v vseh mogočih m tZJh -1 Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. - Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Ustanovljena leta 1831.
Kavarna „Prešeren“
Ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst In
ledeno kavo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Eeservni	fond	K	400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje
promese na Dunajske kom. srečke ^ K 18*	1*	julija
„	„	kreditne srečke ^ K 24*—	1-	julija
Oloe promesl slrupno 1© IS! -3:0“—.	^ v.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistun
411 o
_________________________________________ 2	o.
glav. dobitek
K 300.000*—. „ 300.000'-■