JULIJ _i_S_Pre»y. kri © 2, N 5. pobint: 3 P Leon II. < T Dan ncodvl«. ° S Anton M Z. ® C BoKomila 7 P Ciril in Met. + _8SElizabeto Port. 9 N 6. pobit <£ 0 P Amalija 11 T Pij j. J2 S Mohor in Fort. « C Marjeta P Bonaventor* + S Henrik amerikanski Slovenec Geslo: PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage l GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V ., CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (no.) 129 CHICAGO, ILL., PETEK, 7. JULIJA — FRIDAY. JULY 7, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIU JAPONSKA SE ODLOČA 3000 LJUDI V NEVARNOSTI Militarist! zahtevajo fašisti in naziji. zvezo s Tokio, Japonska. — Doslej se je japonska vlada vztrajno upirala pritisku od strani mi-litarističnih krogov, da bi pri-klopila državo k vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo, ki je točasno združena z njima v protikomunistiičnem paktu. Vojaški krogi pa so, kakor trdijo vesti, odločeni, da napravijo končni pritisk za to zvezo. Par tednov nameravajo porabiti za tozadevno kampanjo; ako pa to ne bo rodilo ni-kakega uspeha, bodo nastopili proti vladi sami in jo prevrgli, če bo potrebno. -o- MEHIŠKO PREBIVALSTVO SE MNOŽI Me:-:ico City Mehika. —Vla- Lesena galerija se z gledal vred podrla. ci vo, v kateri se poroča, da ima Mehika točasno nekaj manj kot 19 in pol milijonov prebivalcev, da pa bo to število na-rastlo na 20 milijonov do prihodnjega leta, ko se bo vršilo uradno štetje. Pri zadnjem štetju v 1930 je imela dežela 16 in pol milijonov ljud,i. -o- POGODBA MED MEHIKO IN BRAZILIJO Mexico City, Mehika. — Zastopnik neke brazilske tvrdke je objavil zadnji torek, da se je sklenila z mehiško vlado pogodba za petrolej za 18 milijonov dolarjev. Glasom nje bo Mehika prodala Braziliji na leto po pet in pol milijonov sodčkov petroleja. --o- Waukegan, 111. —Na igrišču tukajšnje višje šole se je zadnji torek zvečer pripetila nesreča, v kateri je bilo ogroženih par tisoč oseb, ki pa je vendar k sreči imela razmeroma le manjše posledice. Do 3000 ljudi je stalo na leseni galeriji na om'enjenem igrišču in opazovalo predstavo z umetnim ognjem, ki se je priredila v proslavo praznika Neodvisnosti. Nenadoma pa je zahreščalo in cela lesena zgradba se je podrla na tla. Večina ponesrečencev se je sama izkopala izpod razvalin nepoškodovana, dočim jih je moralo okrog 70 dobiti prvo pomoč na licu mesta in sedem jih je bilo odpeljanih v bolnico. -o- PREDSEDNIK O NEVTRAL-NOSTNEM ZAKONU Washington, D. C. — Pri konferenci s časnikarji se je predsednik Roosevelt zadnji torek izrazil,da je pripravljen držati kongres skozi celo poletje v zasedanju, ako bo potrebno, samo, da se bo dosegel zadovoljiv nevtralnostni zakon. Tozadevni predlog, ki ga je sprejela poslanska zbornica zadnji teden in po katerem bi bilo prepovedano*izvažati bojne potrebščine v slučaju vojne, ni primeren, je dejal; je namreč v direktno pomoč fašističnim! državam, kar se je lazvidelo iz velikega veselja, ki so ga te pokazale nad njim. -o-* PRIPOROČA POMIRJENJE GLEDE GDANSKA Gdansk. — Tukajšnje mesto, za katerega se točasno vodi ostra borba med Nemčijo in Poljsko, je, kakor znano, pod protektoratom Lige narodov in komisarijat ža Ligo o-pravlja Švica* dr. K. Burck-hardt Ta m'ož je zadnji torek objavil proglas, v katerem poziva vse stranke, katere so in-teresirane v sedanjem sporu, naj pripomorejo po svojih močeh, da se ohrani mir, in naj ne pretiravajo raznih dogodkov, ki bi drugače bili le malenkostnega značaja, ki pa bi v sedanjem napetem položaju lahko imeli usodne posledice. NAZIJI UTR-JVJEJ0MEST0 Poljaki zasledujejo nazijsko g'banje v mestu Gdansku in se pripravljajo za nastop. ■Iz Jugoslavije Nenavadna nesreča dolenjskega posestnika pri ogrebanju mladega roja čebel. — Na letošnjem ljubljanskem ve-lesejmu je razstavilo svoje izdelke 611 tvrdk, med njimi 119 iz inozemstva. — Razno. < * 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KRIŽEMSVETA — London, Anglija.—Ameriški poslanik Kennedy se je zadnji torek v nekem govoru izrazil, da sta si angleški kralj in kraljica med svojim obiskom v Ameriki pridobila več prijateljev, kakor kdajko-li prej kaki dve drugi osebi v zgodovini. — Rim. Italija. — Z bolniško ladjo Aquileia se je pripeljalo iz Španije zadnji torek v Neapel nadaljnjih 600 vojakov, ki pa so ali bolni, aH pa ranjeni. Nič se ni objavilo, ali je v Španiji ostalo še kaj Italijanov, ali ne. — Budapesta, Ogrska. — V tukajšnjem mestu se je zadnji torek slovesno odkril spomenik prvemu ameriškemu predsedniku, Geo. Washing-tonu. Tajnik na tukajšnjem ameriškem poslaništvu, H. K. Tavers, je vodil slovesnosti. -o-- Širite in priporočajte lis« "Amerikanski Slovenec"! Varšava, Poljska. — Poljaki imajo obrnjeno čuječe in pozorno oko na to, kaj Nemci počenjajo v mestu Gdansku. Uradno se sicer to ne objavlja, vendar je sigurno, da ima poljska vlada svoje tajne čuvaje, ki skrbno pazijo na vse, kaj se godi. Upravičeno namreč Poljska z vso gotovostjo pričakuje, da bo prišlo do odločilnega udarca prej ali slej, in, da se naziji intenzivno pripravljajo za trenotek,ki bo po njih mnenju dovolj zrel, da bodo lahko osvojili to mesto in ga priključili Nemčiji. Tukajšnji nemški poslanik je sicer podal izjavo, da Nemčija nima namena, zasesti Gdan-ska, toda Poljaki smatrajo to izjavo le za zanko, da bi opustili svojo čuječnost; militari-zacija, ki jo vodijo naziji v mestu, dokazuje namreč ravno nasprotno. Vprašanje je, ali bo Poljska mirno gledala vse te vojaške priprave, ali bo sama prej nastopila, predno bodo naziji dovolj utrjeni v mestu. Točasno so ugodnosti še ,na njeni strani in ji ni treba hiteti. Od poljske strani je namreč do-lod v mesto docela lahek, dočim ni nikakih pravih potov iz nemške Vzhodne Prusije. Te dohode pa naziji neprestano grade in so ravno pričeli postavljati tudi nov most preko reke Visle. Vse to pa bo vzelo še par tednov in Poljaki upajo, da se utegne med tem še kaj zgoditi, da bo celo stvar zasukalo, da njim ne bo NOVI GOVERNOR V LOUISIANI POLICISTOM NI UGAJALA NJEGOVA ŠALA Chicago, 111. — Pred svojim domom na 1820 Greenleai ave. je C. E. Chapman učil svojega 9 letnega sinčka, kako ravnati z eksplozivnimi igračami za 4. julij; tedaj je prispela na lice mesta policijska patrulja. Policisti so opozorili moža, da je uporaba eksploziv protizakonita, na kar jim je Chapman pokorno odvrnil, da bo prenehal toliko časa, daklcr se ne bodo oni odstranili, na kar bo postrelil ostal naboje. Policistom pa ni bilo po volji,da se mož iz njih tako očitno norčuje, in so mu izdali poziv na sodišče. — Ako pa so hoteli policisti vsakogar prijeti, ki je ta dan rabil "firecrackers", so imeli ogromno delo, kajti kljub temu, da v Chicagi ni dovoljeno niti prodajanje niti uporabljanje teh igrač, je vendar pokalo in grmelo kakor vsako leto. Vendar pa je bilo letos znatno manj nesreč, smrtnih afli resnejših pa sploh ne. Chicage niti obriti ni bilo tre- I ba. Earl K. Long, ki je postal novi governer v državi Louisiani, ko je prejšnji governer Lcche med dokajšnjo politično razburkanostjo odstopil. Slika kaže novega eovernerja, ki je brat pokojnega senatorja Huey Longa, ko je prispel s svojo ženo v vladno palačo v Baton Rouge. treba prvim nastopiti in se tem izpostaviti nevarnosti, da bi bili ožigosani kot napadalci, a, da istočasno tudi Nemci ne bodo prišli v posest mesta. Vsekakor pa se pričakuje, da bo v par tednih prišlo do odločilnega trenotka, od katerega utegne biti odvisna ne sa mo usoda G danska, marveč cele Evrope. » ——o- STRELA UBILA MOŽA IN ŽENO Bay City, Mich. — Ko sta se s kopanja ob obrežju vračala k svojemu avtomobilu zadnji torek B. C. Mayville in njegova žena Alice, oba stara po 26 let, je udarila v nju strela in oba ubila. Njun 18 mfesecev stari s,inček, ki ga je oče držal v naročju, pa je po nekem srečnem naključju za-dobil le lažje poškodbe in drugi kopalci, ki so bili v bližini obeh ponesrečencev, pa sploh niso nič občutili. -o- NAGLA SMRT POSLANCA Washington, D. C. — Med tem, ko je ustavil avto pri nekem križišču med vqžnjo s svojo ženo in eno hčera, je poslanec H. W. Griswold iz Wisconsina zadnji torek nenadoma omahnil pri kolesu in na m'estu izdihnil. Pokojni je bil star 53 let in je služil svoj prvi termin v kongresu. Čebele so ga skoro umorile | Škocjan, 13. junija. — Te dni je posestnik Martin An-drejčič iz Telčič ogrebal roj čebel. Ko se je pripravljal da bo dal čebele v panj, mu jih je nekj fantič hotel z metlo pogrniti notri Pa se je zgodi, lo, kar se večkrat primeri, da so čebele, ki so visele na veji, v velikem kosu paldle naravnost na ogrebalca na lestvi. Ker je bil Andrejčič ravno sklonjen, so se mu vsule za vrat, v nederje in povsod za srajco. Seveda jih je hotel spraviti ven in je s tem živali-ce še bolj razdraižil. Pričele so ga pikati in je imel kmalu vso glavo polno čebel. Hotel je z rokami čebele odstraniti, a je s tem bil še na slabšem, ker so ga pač čebele še bolj opikale. Padel je z lestve na tla, se dvignil,stopil nekaj korakov in ponovno padel brez zavesti. Vsi domači so se pre-strašili in mu priskočili na po moč. Vendar ni bilo moči veliko pomagati. Obraz in vse gornje telo mu je pričelo ote-kaiti, dihal je težko, ni mogel srebniti niti slivovke in so mu jo morali s silo vliti v Usta. Ker niso pomagali niti ob-kladki slivovke, se je brž podal nekdo v jškocijan po zdravnika, ki je bil pa ravno pri poroki in ni mogel iti na pomoč. V Št. Jernej se pa ni d a/l o priti zaradi poVodnji. Tako so Andrejčiča zdravili, kakor so pač vedeli in znali in po dveh urah se je spet zdramil k zavesti. V tem času ni nekaj minut niti dihal ter so že vsi bili prepričani, da je mrtev. Ko se je spet • osvestil, ga1 je še dolgo vse bolelo, posebno v ustih in na prsih. Le njegovemu močnemu telesnemu ustroju gre zahvala, da ni podlegel. -o- brin med posameznimi banovinami, zlasti med našo banovino in ostalo državo. Inozemski posetniki so prišli v močnem številu iz Italije in Nemčije, dalje iz Bolgarije, Turčije, Švice, Švedske, Madžarske, Poljske, Francije in če-ško-moravskega protektorata. Na ta način seznanja ljubljanski velesejem z našim gospodarstvom tudi inozemstvo. Število inozemskih posetnikov je pri tem vsako leto večje. Letošnji jesenski velesejem bo od 2. do 11. septembra in bo posvečen predvsem našemu kmetijstvu. ——o- Lepa svota Kakor se poroča iz Ljubljane, je izdala vlada v sedmih letih celih 62 milijonov dinarjev za sokolstvo v Jugoslaviji. Po podatkih so bili za sokolstvo določeni iz rednega preračuna ministerstva za telesno vzgojo ogromni zneski. Številke od leta 1932, ko je bilo to ministerstvo ustanovljeno kažejo, da je dobilo sokolstvo leta 1932-33 8 milijonov; za župni izlet v Prago 400.000; 1933-34 8 milijonov; župa Ljubljana za pokrajinski izlet 250.000; 1934-35 6 milijonov in enako naslednja leta vštevši leto 1938-39. Poleg tega sta sokolski župi Zagreb in Sar.iv jevo po dvakrat dobili podpore po 500.000 ter še enkrat za izlet v Prago 500.000. Za letna odplačila 10 milijonskega posojila za rešitev zadolženih sokolskih domov 1,452.562 din in letošnji proračun določa zopet 6 rriilijonov dinarjev, za odplačila posojila pa 1,066.-200 din. Velik uspeh velesejma Ljubljana, 13. junija. — Včeraj je bil zaključen letošnji pomladni velesejem, ki je v polni meri izpolnil svojo nalogo. Bil je v znamenju osamosvojitve našega gospodarstva od tujih izdelkov. Letos je cela vrsta domačih podjetij razstavila vse polno izdelkov, ki smo jih morali doslej uvažati iz tujine. Inozemstvo pa je razstavilo predvsem izdelke industrij, ki jih pri nas nimamo. Tudi tu je vejesejem pokazal celo vrsto novosti. Razstavilo je tokrat 611 tvrdk, med njimi 119 inozemskih. Velesejem je obiskalo 115.-000 ljudi, od tega odpade na interesente-kupce 20%. Ti so prihajali iz vseh predelov naše države, posebno pa iz Beograda, Karlovca, Novega Sada, Pančeva, Sarajeva, Siska, Skoplja, Niša, Sušaka, Valje-va, Užic, Zagreba, Zemuna in Zenice. Po tem se vidi, da o-pravlja ljubljanski velesejem vajžno službo v izmenjavi do- Par konj je ukradel V torek zvečer sta pripeljala dva orožnika iz Ribnice v Kranj cigana Antona H., katerega! sta oddala za čez noč v policijske zapore v Kranju. V sredo zjutraj sta orožnika odpeljala cigana v Preddvor, kamor je baje ta cigan prodal par konj, katera je ukradel posestniku Podkrajšku iz logaškega okraja. Konja sta bila baje vredna nad io.000 din. -o- Zobozdravnik obsojen V Mariboru je bil obsojen 34 letni zobotehnilc Ivan Zgur, zaradi nedovoljene zobotehni-ške prakse na 14 dni zapora. Radi enakega vzroka je bil Zgur obsojen že tudi lansko leto. -o--> Zaradi požiga Pred malim mariborskim senatom je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora po-sestnica Antonija Volmajer iz Remšnika, ker je zažgala gospodarsko poslopje na svojem drugem posestvu v Sp. Kapli. -o- Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! Nova ovira za analo-ruski oakt - Gdansk še kritična točka S°vjeti ne pristanejo na garancije za obrambo Nizozemske in Švice. — Docela negotovo, kdaj bo do pakta prišlo. — Domneva se, da skuša Stalin kaznovati Anglijo in Francijo za njuno lansko preziranje. London, Anglija. — Angleža vlada je prejela te dni iz Moskve kaj neugodne vesti, Namreč, da z medsebojnim °wambnim paktom med obe-ma zapadnima državama, An-f 'Jo in Francijo na eni strahi, !n Rusijo na drugi Vtrani, vsaj Začasno še ne bo nič. Dočim se namreč iz angleških krogov že fele tedne trdi, da je ta pakt iakorekoč že sklenjen", pa Popari vsako tako trditev ka-a ravno naspi*otna vest iz .. Usi.ie, kjer se pogajanja de-]ansko vrše. Najnovejša zapreka, kakor , dljo poročila, obstoji v tem, a Se Rusija upira, dati od ' '°3e strani garancijo, da bo a na pomoč zapadnima vele-^ arna, ako bi se katera od v?" Napletla v vojno zaradi farnega vpada v Švico ali Izozemsko. Kaj je vzrok, da s°vjeti niso pri volji, garanti-|ati varnost teh dveh držav, o e'tl se ne daje nikako pojasnilo. To vedenje Rusije je zajetno še zlasti zaradi tega, ej" Je na drugi strani odločno Fahtevala, da se Anglija in rancija zavežete, da boste (i.°magali braniti varnost dru-treh malih držav, sosed je .1Je> namreč Finske, Estonija ln Latvije, in ste obe orne-]<;ni tudi pristali na to. Prašanje je zdaj, ali se bo i Vi^ova zapreka odpravila, še ®cje vprašanje pa, ali bo do . 6ze sploh prišlo,in kdaj. Po-jj jat1ia za njo trajajo zdaj že n d tri mesece. Vrše pa se ta Se8aJanja v ISiki tajnosti, da j^.11^ ne .ve, kaj se za kulisa-jj., v godi; javnost nima tako k "akih pravih informacij, ka-j, . Zadeva stoji in more to-0 njej le ugibati. Razum-jj!V° Je, da je teh ugibanj ve-n 0 število. Med temi pa se tij** verjetnosti -polaga na k a> ki trdijo, da bo Stalin pristal na pakt v tej k' drugi obliki, toda ne še ta-Zdaj se nekako igra z J^ijo in Francijo, da ju inlavi Popojnoma na -kolena k- kaznuje za preziranje, v ste ga kazali do Rusije lani . ^eseni. Kadar pa bo medna-j na situacija stopila v skra-^ Položaj, bo pakt kaj hitro k 6l\ien, kakor se pričakuje, bi ista nevarnost grozila strankama. -o- i d0 evrope ni več nobene daljave ae^hicago, IU. — S pomočjo °Plana se je Evropa že ta-^ Približala Ameriki, da bon^a čas, ko se , *lo lahko z ene celine na j^uSo na kratek oddih ob kon-(.„ tedna. Trije Chscažani so ^^vnokar vi-nili s potovanja Zraku v Evropo jn nazaj in ^Povedujejo, da so to pot hitV brez vsakega] vi,en3a napravili v osmih dne-Pri tem so imeli dovolj Ev Za vsa SV0Ja opravila v Polet nazaj je bil tra-jvj malo časa, da se ene-1 0(i njih or! Portugalske do Petek, 7. julija 1039 AMERIKA^SKI SLOVENEC kolesu je kolizija vrgla dale« proč. Vendar pa ni nihče dobil nevarnih poškodb in so vsi, tako poškodovanci na avtomobilu in na motornem kolesu že doma iz bolnišnic. Dogodki j med Slovenci po < Ameriki Nov grob v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Tu je [ umrl na svojem domu rojak Mr. Lovrenc Bratanič, doira iz Ljubnega v Savinjski dolini-V Milwaukee je bival nad 35 let. Poleg soproge Apolonije zapušča še dve hčeri, enega sina in nekaj drugih sorodnikov. Mr. Anton Grdina predsednik reorganizirane slov. banke Cleveland, Ohio. — V O velandu so reorgnizirali slovensko banko, ki zdaj posluje na čisto novem temelju P0(* strogim državnim in zveznim nadzorstvom. Tej reorganizirani slovenski banki T h® North American Bank seda) predseduje naš znani ugled"1 Slovenec Mr. Anton Grdin* Pod njegovim veščim in P°" žrtvovalnim vodstvom bo ^ slovenski zavod gotovo najbolje uspeval. Chicaški izletniki«v Minneso11 Eveleth, Minn. — Pozdravlja mo vse osobje pri listu in vsc Chicažane iz hladne lepe Minnc" sote. Tako pišejo Mrs. Johai'3 Ahčan, Mrs. Urška Keržišnik i" njena hčerka Helena. Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) FEATOWIT' "VY'woic AT "Tukaj je moral biti vmes najmanj eden beli moški, mogoče celo dva," je počasi povedal Tarzan; "medtem ko so bili ostali tukajšnji divjaki — kakih šest ali osem. Strelnega orožja niso imeli, vsaj ne ko so bili tukaj." Wood na je gledal začuden s široko odprtimi očmi.. "Kako to veš?" je vprašal. Dejstva, da js Tarzan našel na tem mestu ostanke iz katerih se je dalo spoznati, da so tukaj bili ljudje, je tu-di Woodu odprlo oči, da je začel nekaj sumiti. "Ona je gotovo v rokah teh prok . . . divjakov," je žalostno in obenem jezno izrekel Stanley Wood. "In —" ga naenkrat prekine Tarzan, Tarzan je takoj pokleknil k zasilnemu ognjišču, ob katerem so si tuji ljudje pripravljali večerjo in z detektivskimi očmi začel motriti vsako podrobnost, kot že davno ugasli ogenj, pomečkano travo, ostanke jedi 'in drugo, kajti vsaka teh, tako malo pomembnih reči, je bila zanj važna, "Prišel sem, da najdemo Gonfalo," je začel Tarzan, ki-je že vedel, po kaj je prišel. — Drugo jutro sta se Tarzan in Stanley Wood že na vse zgodaj odpravila na poizvedovanje. Tako je okolu poldne Tarzan že .našel sledove kempe, odkoder sta Spike in Troll' opazovala Gonfalo pri ognju. asesmentov. ' Ker je Vaš odbor slišal nekaj pritožb, da ni naše društvo omenjeno v zahvali v nekaterih li. stih, z drugimi društvi vred povodom smrti in pogreba našega bivšega župnika Father Mer-telna, vam tukaj objavljamo javno zahvalo od sorodnikov pokojnega, ki se glasi: "Mr. George Weselich, tajnik društva sv. Družine, štev. 11. DSD.:— Želimo priznati z iskreno zahvalo za Vaše izražene simpatije in sočustva in za naročeno sv. mašo za pokojnega Father Mer-telna. — Mr. in Mrs. Jos. Koss." Vse članstvo pozdravlja, Odbor društva sv. Družine, štev. 11, DSD. Jolietske novice Joliet, 111. — Te dni se je mudila tukaj na počitnicah M;rs. Jožef Klemeričič, soproga sina Mr. Jožefa Klemenči-eaj, ki je svoj čas vodil v Jo-lietu svojo lastno slovensko kleparno na Broadway cesti, sedaj se pa nahaja v Great Falls, Mont. Z njo j e tudi njena hčerka Mary. Tu so obiskali svoje sorodnike kot starega očeta, Mr. Josepha Klemenčiča, potem svoje strice in tete. Ogledale so si tudi novi dom KSKJ. kateri se jim je zelo dopadel. Ona je tudi članica KSKJ. in DSD. Njenega obiska smo zelo veseli. — J. K. -v- VABILO NA ROMANJE, 9. JULIJA Lemont, III. Eno prvih nedelj julija smo vas rojaki vedno klicali v Lemont na spominsko kronanje naše Brezijske Pomočnice, tudi letos vas prijazno vabimo. Nedelja sv. Cirila in Metoda je, slovansko kresovanje, z Marijinem svetkovanjem bomo združili letos tudi praznovanje •kresovanje. Program dneva: Ob 11. maša pri groti, takoj po maši blagoslov, popoldan prosta zabava, zvečer ob sedmih bomo pa žgali kres na pikniškem hribu. Vabimo vas rojaki od vsepovsod, zlasti iz Jolieta, Chicage, Waukegana in drugih bližnjih krajev. Vsi ste nam dobrodošli. Očetje Frančiškani Nesreča dečka Cleveland, Ohio. — Desetletni deček Edvard Zima, se je kopal v nekem tolmunu ob Baltimore Ohio železnici. Ko se je naveličal kopati je šel z nekim tovarišem ob progi1 proti domu. Bas tedaj pa je pripeljal mimo tovorni vlak in ker je d&ček vedel, da vozi vlak v bližini njegovega doma, se je obesil na vlak, ho-teč skočiti na stopnico vlaka. Tedaj pa mu je spodrsnilo, dečkove noge so omahnile pod vlak, kjer so mu kolesa odrezale obe nogi v členkih. Dečko je zdaj v bolnišnici. Za življenje ni nevarnosti, vendar nesrečni deček je poškodovan za vse življenje. Zopet slučaj neprevidnosti in drznosti mladih dečkov. Mladenič se ponesrečil Milwaukee, Wis. — Sin Mr. Ra/do Stauta, urednika Jug. Obzora, Mr. Vidko S taut, se je te dni ponesrečil in z njim 17 letni Erwin Ivaytna, ko sta se vozila z motornem kolesu s prikolico, v katero je zadel neki drugi automobil. Oba mladeniča na motornem Nov grob Lorain, O. — Po dolgi i" težki bolezni je pretečeni den umrla Mrs. Terezija Jan.0'! žič, previdena s sv. zakrameI1' ti v starosti 50 let. V Amerik je živela 26 let in sicer vPs čas v Lorain, O. Doma je bi!a iz vasi Brezje pri Cerknici Notranjskem. Njeno dekli^0 ime je bilo Terezija Čikad3' rt JI — Pokojna zapušča m o * Franka, vdva odraščena si'1'1 ter eno hčer, poročeno Lavj^' Poleg teh zapušča tudi tri s®' stre in sicer eno v starem kff ju, eno v državi Wisconsin 111 eno v Lorainu, O. ter ene?9 vnuka. — ' Naj ji bo lah^ zemlja, preostalim sožalje! jo v teku enega leta, odkar oW stoja, izvedla izselitev 99.627 | dov kar pomeni, da je bil dne 3 ' aprila t. 1. v Vzhodni krajini s3' mo še nekaj nad 60.000 čisti*1 Židov. Pred 12. marcem 1938 f živelo v Avstriji 180.000 žid°v' -1-" MODERN AVTOBUS Neka'avtomobilska družba, ^ prevaža potnike po Siriji, ^ spravila med Bagdadom in maskom v promet vozilo s P0' sebno prikolico. V vozilu je P1"0, štora za 28 potnikov, v prikol1 pa je buffet in prha, s katero ^ potnik lahko osveži na potov" nju skozi vroče kraje. NOV MUČENEC V ŠPANljI Iz Španije poročajo, da se tam začelo veliko gibanje, da bil neki vojak iz Francovih cC' po imenu Antonio Molle prištet med blažene in poZflcJ morda tudi med svetni&e-111 čenče. , veda popoldne in zvečer. Mlade-; mu paru želimo vso srečo v življenju in ju naj Bog čuva in bla. goslavlja.. Dne 1. julija se je zopet pripetila avto nezgoda, v kateri se je močno poškodovala Mrs. Josephine Merhar, ki si je zlomila v treh krajih nogo in dobila več drugih poškodb. Zraven se je poškodoval en otrok. Nesreča res nikoli ne počiva. Prizadetim želim, da se kmalu pozdravijo. Naša cerkev bo lepo izgledala, ko bo enkrat preslikana in pro barvana. Naše vrle dekleta v St. Mary'3 Cadets so zmagale in dobile glavno nagrado za slovenski ples v svoti $50. Naše čestitke. J. Meglen o- KOLIKO JE JUDOV V AVSTRIJI 1 Dunaj, izdaja dnevnika "Vol-■ kischer Beobachter" poroča, , da je centrala za izseljevanje iz Vzhodne krajine v bivšo Avstri- TnžT I q I n Hsl * i > O ^ 1 1 cr 3 ® 1 S I <& 1 ; 3. ? : ; o> H S" ff £ \ 1 * I! ► g u. S? ! P ©

%,., . Established 1891, W Izhaja Vsak dan razun nedel], pone- Issued daily, except Sunday, Mon-icljkov in dnevov po praznikih, day and the day alter holiday!, Izdaja In tiska: Published byž pDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave! Address of publication office: J1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelelon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 - • ■—' i^jsm- - ■—1 Naročninah Subscription: Za čelo leto_____—t__$5.00 For one year------$5.00 Za pol leta_______2.50 Por half a year______ 2.50 P a četrt leta_________1.50 For three months--------1-50 Za Chicago, Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__$6.00 For one year---$6.00 Za pol leta____3.00 For half yfcar___3-00 Za četrt lfita________1.75 For three months---- .1-75 Posamezna številka_____3c Single copy----------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlara na uredništvo waj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v t#dnu je čas do četrtka dopoldne, — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-mitvo ne vrača.____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under fhe Act of March 3, 1879. REPUBLIKANCI SNUJEJO NAČRTE ZA 1940 Prizor z banketa, kateri se ie nedavno priredil vodilnim osebnostim republikanske stranke. Slika kaže, ko je strankin odbornik iz Illinoisa, H. Blackett, prižigal pipo načelniku republ. stranke, J. P. M. Hamiltonu. Na tem banketu se je povdarjalo, da ima stranka dobre izglede,glede volitev prihodnje leto. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? F^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIM......lllllllllllllllllllUIIIIIIIKUIIllIIIIIIIIIIIlUlllIlllllIJtl MLADI DIVJAKI RAZGRAJALI PO CESTNI KARI Chicago, 111. — Štirje mladi faintalini, stari 17 in 18 let, so zadnjo nedeljo ponoči stopili na Madison cestno karo in pričeli v njej razgrajati, ko so jo našli, da je polna. Iz neznanega vzoka so se nato spravili nad nekega moškega in ga pretepli, na kar so se lotili še drugih potnikov. Ruvanje z njimi je trajalo par blokov,dokler njso bili na Oakley končno vrženi na cesto. Od tu pa so začeli razbijati okna na kari, na kar je par potnikov skočilo za njimi in jih pomagalo policiji, ki je prihitela na lice mesta, aretirati. ■-o- METEOR EKSPLODIRAL V ZRAKU Portland, Ore. — Tukajšnje mesto in okolica je imelo zadnjo nedeljo nenavaden doživljaj. Obiskal ga je nalmreč potres, ki pa ni imel svojega izvora v zemlji, marveč je prišel — iz zraka. Kako uro pred poldne se je nudil opazovalcem svojevrsten prizor: Visoko v zraku se je nenadno pojavila ogromna množina dima, iz katerega so švignili plameni. Istočasno se je občutil tak sunek, da so se stresla poslop-jai. Znanstveniki ugotavljajo, da je v zraku eksplodiral kak velik meteor. Ker se ni slišalo nikakega poka, se je moralo to zgoditi do 50 milj visoko. ——o- DOBIL KAR JE ISKAL Eden najslavnejših zdravnikov, Heim, je nekoč povabil k sebi več prijateljev in znancev. Med njimi je bil tudi mlad filozof, ki je bil pripadnik, prav takrat. modernih materialističnih naukov, in ki se je s temi nauki na vsa usta bahal. Doktor Heim, ki je z dna duše sovražil mate- rialistične puhlice, je le čakal ugodne prilike, kako bi ga potegnil in osmešil. Beseda je dala besedo, dr. Heim pa je tiho ždel na stolu in poslušal. Tedajci pa je mladi filozof za-klical eno izmed puhlic materia-listov: "Človek je, kar je." Takoj je Heim planil s stola, pograbil krožnik in ga ponudil materialistu, rekoč: "Ali bi pojedli še tale kos te-letine?" STRAŠNA BILANCA Japonska vlada v Toki ju je izdala seznam izgub v kitaj sko-japonski vojni. Po njenih cenitvah znašajo te izgube doslej na japonski strani 59.988 mrtvih, na kitajski strani pa 936.345 mrtvih. Poleg tega je bilo 2 milijona 300 tisoč kitajskih bojevnikov onesposobljenili za borbo. Japonska vojska je zasedla nad milijon četvornih kilometrov o-zemlja, t. j. dvakrat toliko, ko. likor znaša celokupna površina Japonske. IZKORIŠČANJE OTROKA Pariška policija je prijela nekega dečka, ki je pod pretvezo, da prodaja cvetlice, prosjačil. Izkazalo se je, da gre za otroka, ki so ga že pet mesecev iskali, za otroka, ki ga je bivši prijatelj njegove matere iz maščevanja ugrabil na poti v šolo in ga izučil za berača. Ta obrt pa je dečku tako ugajala, da sploh ni mislil na to, da bi. se kdaj vrnil k materi. Glasno je jokal, ko s.o mu povedali, da se mora sedaj vrniti v prejšnje .urejeno življenje in šolo. -o- ČEŠKE ZNAMKE Znamke, ki so sedaj še v veljavi v češkem protektoratnem ozemlju, nameravajo polagoma vzeti iz prometa. Opremili jih bodo s pretiskom "Češko-Morav-ska 1939" in jih bodo uporabljali še toliko časa, da pripravijo nove. Prve znamke novih serij bodo dobile isto tako označbo "Češka-Moravska 1939" ter bodo prikazovale motive iz češko-moravske pokrajine in mest. -o—— PROBLEMI EMIGRACIJE V ANGLIJI "Daily Telegraph" poroča, da je angleška vlada sklenila poostriti nadzorstvo nad emigranti, ker ima v rokah dokaze, da se je vtihotapilo v Anglijo pod krinko emigrantov več tajnih agentov nemške državne policije. Posihmal bo moral vsak emigrant, ki se bo hotel naseliti v Angliji, dobiti domačo osebo, ki bo jamčila zanj. Kdor nima osebnih znancev, se bo moral obrniti za pomoč na emigrantsko organizacijo. NAJSTAREJŠA FRANCOZINJA Francoski provincialni list "Petit Gironde" poroča, da živi v Cap Bretonu najstarejša Francozinja, gospa Loube. Letos dne 10. julija bo starka obhajala 107. rojstni dan. Prišedši nazaj v Ljubljano smo se drugi dan oglasili v uradu Rafaelove družbe, da izvemo, koliko izletnikov se je oglasilo za našo drugo turo po Južni Srbiji, nakar se podamo na urad Francoske linije, kjer srečamo go. Barbaro Kramer, predsednico svetovalnega odseka SZZ iz San Francisco, California. Takoj mi je omenila, da nas je iskala doma pri Kraljevih,, kjer so ji povedali, da smo pri sorodnikih v Zagorju, kar je bilo tudi res. Ker šve druga drugo iskale, je 'bilo naše snidenje še bolj zaželjeno, zlasti, ker sve bolj poredko skupaj prišli, četudi sve po morju skupaj potovali. Ga. Kramer je obžalovala, kei je nismo dobili doma v Metliki, ko smo se mudjli tam z ostalo turo po Sloveniji, ker je imela pripravljeno presenečenje za vse izletnike. Pričakovala nas je tja v torek, toda mi smo bili ta'm že v soboto poprej. Pa so nas Metliča-nje po njenem naročilu vseeno prisrčno sprejeli in ob času slovesa smo bili z njih gostoljubnostjo nad vse zadovoljni. — Isti dan sem srečala tudi gdč. Emo Tomsic iz New Yor-ka in njeno mamo, ki so tudi z nami potovale po morju, lci sta imele dom v Domžalah pri mami ge. Tomcic. Dalje smo se srečali z go. Tomsich in go. Peternel, obe iz Clevelanda in si segle v slovo, kajti sta se že vračali nazaj na svoj dom v Ameriko. Ker smo imele še nekaj dni na razpolago predno nastopimo drugo potovanje po Južni Srbiji, smo se odpravili na Štajersko obiskat nekaj sorodnikov. Najprej se ustavimo v Hočah, kjer imairio sestrično go. Jožefino Furlan, rojeno Šetina, katere soprog je organist in krojač v Hočah, kateri nas je pričakoval s starejšo hčerko Cvetko na postaji. Pet minut od postaje in že smo bili na mestu, kjer nas je pričakovala sestrična Josephina z ostalo družino, šest po vrsti, ki so nam bili predstavljeni po prisrčnem pozdravu. Ko stopimo v hišo, je bila miza; že obložena z različnimi dobrotami. Ves čas našega bivanja v Hočah smo uživajli neomajano gostoljubnost v omenjeni hiši in sploh smo bili povsod v Hočah dobrodošli. Popoldne istega dne nas je prišel pozdravit č. g. dekan Sagoj in nas pova? bil na Pohorje, ki je krateno letovišče in nudi izletniku prekrasen pogled malo ne po celi DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnev-i nem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj j » jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din Za $ 4.50................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.23................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................- 100 lir Za $12.00................. 200 lir Za $29.00................. 500 lir Za $57.00................„1000 lir ' Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, I CHICAGO, ILL. i Štajerski. Najeli smo avto, ki nas je popeljal le do pol pota, naprej smo morali nadalje-vati peš. Kljub temu, da pot ni lahka, smo bili vseeno prav zadovoljni. Čisti zrak, prijeten duh po cveticah in osvežujoči duh raznega grmovja, vse to, nam je napravilo pot celo prijetno. — Otroci so tam po gozdu nabirali borovnice za prodajo in najraje bi se jim pridružila ter še enkrat uživala spo'mine mladostnih let,kajti v * Ameriki ni take prilike. — Dospevši do pohorskega doma, si poiščemo belo mizo tik ograje in si naročimo o-krepčilo, ob enem smo ogledovali vso okolico, kamor hodijo letoviščarji ob lepem vremenu na sprehode. Kar nekako hladno je nam postalo,da smo jo pobrali v hišo, kjer smo si ogledali razne sobe in druge ugodnosti, katere ta dom nudi letoviščarje.m'. Najraje bi o-stali kar za pal* dni tukaj, pa nam tega čas ni dopuščal, zalo smo se vrnili nazaj na dom sestrične Jožefe. y naše veselje se nam pridruži še č. g. dekan in nam pripoveduje razne zanimive doživljaje. Na povabilo g. Furlana srno se isti večer udeležili pevske vaje, lako smo bili v domovini prvič pričujoči pri pevskih vajah. Čudili smo se in z pravim užitkom poslušali kratsno ubrane glasove, ki so peli pesem za pesmijo. Če se ne motim, so se pripravljali ir če si jih dalj , sa Češemo z glavnikom ali 0 »z žice. Tudi po salmiaku, ki se drži kakih starih šlcarij, glavnikov ali zaponk, dobe lasje na mestih, kjer se ta orodja najbolj uporabljajo, rdečkasti ton (barvo). Imajo pa rdeči lasje še druge fiziološke značilnosti. Ugotovljeno je namreč, da so rdeči lasje najmočnejši od vseh las in tudi od vseh najdebelejši. So močnejši kot izrazito črni lasje. Zato pa imajo rdečelasci manj las kot drugi, pa kljub temu ni videti, da bi imeli redke lase. Pla-volasci imajo n. pr. okrog 140 tisoč las, črnolasci okrog 110 tisoč, ljudje s kostanjevimi lasmi do 100 tisoč, rdečelasci pa samo okrog 88.000, ker so njihovi lasje pač debelejši in prej napolnijo lasišče na glavi. Opazovanja pa so pokazala, da so rdeči lasje v zvezi še z drugimi lastnostmi telesne konstrukcije. Tako n. pr. taki ljudje neredkokrat kažejo v kožnem tkivu izredno malo pigmenta in je zato njihova koža zelo občutljiva za sonce; bolj kot drugih se jih rade primejo "sončne pege" na obrazu in po rokah. Moški z rdečo brado so zelo sprejemljivi za bolezni v sklepih, vnetja in podobne nadloge; rdečelaske se izredno redkokdaj oprimejo kajenja, iz česar bi se dalo sklepati, da so take ženske za nikotin bolj občutljive kot druge in da jim ni ugoden. Dolga opazovanja so torej potrdila, da so rdeči lasje v zvezi s celo vrsto fizioloških pojavov. Nobenega dokaza pa ni, da bi bila ta lastnost kaj v zvezi z značajem ali duševnimi zmožnostmi rdečelascev. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 NA OBISK V STARO DOMOVINO V. HOC AH IN MARIBORU (Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil). _ Petok, 1. julija 1930 " r t so bile proglašene od ST.PAUL FEDERAL SAVINGS & LOAN ASS'N za dobo, končujočo se 80. junija 1939. Nad $30,000 bo plačanega v gotovini in kreditiranega na vloge. Ta močni zavod je plačeval dividende skozi 50 let in nikdar manj kot 4%. ~ Vabimo vas, da si ogledate njega novi prostorni in umetno zračeni urad. Vaša vloga se sprejme osebno ali potom pošte in je federalno zavarovana do $5,000.00. - v • v Premoženje nad $1,650.000. — Rezerve nad $100,000. FRANK. P. KOSMACH, pom. tajnik ' 2116 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS , -j■' .4 ■ AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 7. julija 1939 F "Potrdilo, njihova gnada," je rekel Modrinjak, pa ga je čisto strah prevzel, ko je zaslišal vpitje in mlaskanje. "Zato se pa ne mudi," se zasmeje graščak, "zdaj se usede sem k meni in jej in pij! Vina gor!" "Modrinjak se sicer vina ni branil, pa ker je imel na sebi slab domač gvant, se ni upal sesti in je r.ajtal: "Gospod vitez, naj ne zamerijo, — ne utegnem, — moram do jutri prinesti potrdilo." "Žigmund zdivja, pa vendar potegne pergament in nekaj načečka nanj. In ko ga vrže Modrinjaku tja čez mizo, zarju-je: "Tu imaš! Podšribano! Toda koristilo ti ne bo dosti. Čez leto dni boš pri meni." "Tedaj oblije Modrinjaka po hrbtu kurja polt, vzame šribanje in reče: "Gospod vitez, ne kakor hočejo oni, ampak kakor hoče Bog!" "Tedaj vstane hrušč in trušč in krik — in na enbart je bilo vse spredjano: žamet je bil svetel ogenj, posoda in stoli prav tako, vino tekoč svinec in smeh peklenski jck in stok. Hudobe pa so hodile vmes sem in tja in pri vsem tem imele svoje veliko veselje." "Modrinjak je začutil bolečino, toliko ga je zabolelo, da mu je vse splahnelo izpred oči in ni vedel ničesar več o samem sebi. In ko se je spet prebudil, je ležal na Svatnah pri Gospe sveti na 2igmundo-vem grobu in zvonilo je vprav o Mariji. Potrdilo je držal v roki . . ." "Najemnine mu seveda ni bilo treba plačati, vendar ni imel nič kaj dosti od tega. Od te nači naprej je postal zamišljen in je še isto leto umrl. Rajnki Kališnik— bili so takrat še mlad kaplan — so ga pre-videli. Menda je prav težko umrl." Trske dogore in predicam poide volna. Vse čeme nemo pri ognjišču, samo Alenka in Suza ste obsedeli na klopi pri oknu. Stara dekla se zgrozi. Alenka pa ni poslušala. Prsti so ji predli dolgo, tanko nit srebrnosive volne; pa Alenka je zdaj venomer tako čudno zamišljena. Hodi okrog kakor mesečna, se ne smeje in se ne joka. Stara Suza jo večkrat skrivaj pogleduje in si more misliti s tiho grozo: je, kakor da je v tujini umrla in da samo še njen duh straši okrog nas. S hrepenenjem čaka, kdaj bo spet zazvenel korak na stopnicah in se ji bodo ustnice prešerno zaokrožile. Pa noge blede jurjevice hodijo zdaj vedno neslišno tiho in okrog tihih ust se ji je zagrebla poteza, ki jo vidiš pri mrličih, ki so pred smrtjo dostikrat trpeli. Tako trda — ah moj Bog, tako trda in žalostna! Njena Alenka! Kako ti je bila to vesela majhna deklica! Svetle solze teko stari Suzi na volno. "Povej še katero zgodbo!" moledujejo pastirji. Pa Mojcej zakašlja in meni: "Zadosti je, bo kak drugi tudi kaj vedel." "Da bi bili vsaj tiho," si misli Suza v strahu. "Ne bo spet mogUa spati gospodarica." Se zadnjo noč je spet slišala, kako je pridušeno ječala in tiho vzdihovala: "Kristus — Kristus —". Pa Mojcej odloži gradašo in okorno Začne: "Ko sem služila pri Krčici, so pravili o mrzli kamri. — Je živel svoj čas v Kotar- čah vdovec; imel je mihnega otročička, — pa se je spet oženil." Mačeha je bila prava hudoba. Je vzela otročička, ga izpostavila zunaj v gmajni, — v samem čikelcu, v sredo noter v sneg. — Mož je bil zdoma. In ko je prišel domov, je rekla, da je otročiček pri babici v Muravi. Čez čas je šel mož v gmajno, je slišal nekaj vekati. In ko pride bliže, vidi svojega otročička sedeti v snegu, vsega prezeblega v samem čikelcu, in ročice je sklepal in jokal: "Mrzla kamrica, tati!" In ko je oča pokleknil k njemu, je videl, da je že zdavnaj mrtev. Tedaj je šel domov in je ženo ubil." Mala dekla se zdrzne. "Prav ji je bilo," reče kravja dekla; "takega nedolžnega, ljubega otročička, takega siroteja!" Alenka položi roke v naročje in prisluškuje s široko razprtimi, čudno vlažnimi očmi tja čez k deklam. "Si slišala," vpraša ena, "Brnezovi v Veselah je ta mihino umrlo." "Je dobro spravljen, sirotej," se zareži stara Mojcej. "Moj Bog, ni imelo nobenega pravega očeta in Brnezla je tudi venomer bolna." "Je pač že bilo krščeno?" "O že, — saj je bilo staro že osem dni." "Sicer bi moralo z movjami okrog tekati." Star hlapec, ki je izrezoval v kotu žlice, zagode: , "Sem dostikrat videl movje zadnje čase. Je slabo znamenje, pomeni nesrečo." "Kaj — kaj praviš — movje?" planejo prestrašeni okrog njega. "Hm — menda," reče starec in vrže npž proč. "Danes nedeljo sem sekal hraščo in sem ponoči zanetel ognjiček. Tedaj so priletele kakor velike, črne ptice in so me hotele odgnati s kljuni. Sem se pa rajši umaknil in sem jim dal, da so sedle k ognju na toplo. Zjutraj pa sem videl stopinje, same mihene otroške nožice." "Bi me bilo groza, če bi videla posedati črno živad okrog," vzklikne dekla. "Jim je bil pač mraz, revicam," meni druga dekla in zre izgubljeno v ogenj. Alenka bi rada predla naprej, pa roke so ji mahoma tako trudne. Veter tuli glasneje in glasneje. Boječe spleza mali Ha-lek na klop pri oknu in oprezuje skozi li-nico v tramovje. Ali res letajo movje okrog hiše? Nak, movij ni nobenih, pač pa mesec... "Ah, kako lepo vzhaja mesec nocoj," začudeno. Hlapci se zasmejejo. "Se ti sanja, pueb? Mesec nocoj ne bo več vzšel, bo že kmalu zašel! Užaljen reče pastirček čez ramo nazaj: "Pa sami poglejte, če ne verjamete!" Velika, korajžna Mica je prva pri oknu. Pogladi si plave kodre z oči in poluka ven-kaj. Počasi se potem okrene. "Gori," reče mirno z bledimi ustnicami. Vsi skočijo na noge in se rinejo k oknu. "Kje — kje — ?" Zdaj odpahne Mica z močnimi rokami leseni zapah. Tuleč plane vihar v izbo in se vtisne v oči od strahu razprte. Nebo je jasno in polno zvezd, toda na jugovzhodu, za nizkimi gozdnatimi griči, se sveti, širok, žareč svit. (Dalje prih.y ......................................niiiiiiiiiiiiniliiigiiiiinimiiniiiitiiiimiiiiiiuiHiniiiioiiii........n.....i......«..................................................................nem........lin.........mniimuimin......i* Piknik ki ga prirejate bo uspel, če ga 1 6 dobro razglasite v javnosti po- 1 tom oglaševanja v gjigr- Amerikanskem Slovencu NA OBISK V STARO DOMOVINO (Nadaljevanje s 3 str.) skupno poveselimo. Na postajo so nas vse spremili č. g. dekan in nam, ob slovesu izročili krasne podobice. Ce bi prejšnji dan in tudi naslednji ne deževalo, bi se odzvali povabilu g. dekana in si ogledali njegov vinograd, toda tako nam ni bilo mogoče. Bus je že prihajal in kmalu so prijazne Hoče ostale za nami. V Maribor smo prišli nena-znanjeni, kajti moje največje veselje je bilo to, da smo koga iznenadili, kot sem iznenadila že ob prihodu v Ljubljano moje sorodnike in prav tako strica v Mariboru. Najprej se ustavimo pri sestrični Antoniji Lauferje-vi, nato smo obiskali še strica, kamor je prišla tudi sestrična Matilda Tekavc, izvrstna šivilja v Mariboru. V družini je več odraslih otrok, ki so že vsi preskrbljeni in vsak ima svoj poklic. Stric je po dolgih letih službe na železnici že tudi v pokoju. Isto popoldne smo obiskali pokopališče in tam grob stricove soproge Antonije, katere nisem poznala, vendar je moja pokojna mama vedela o njej veliko lepega povedati. Potem smo si ogledali Maribor in se pri tem ilstavili v moderno, po ameri-kanskem načinu opremljeni gostilni, oz. restavraciji. Očarala nas je lepota mestnega parka, s katerim se menda kosa samo še park Tivoli v Ljubljani. Tukaj smo videli golobe in druge ptiče, ki so jemali hrano iz rok ljudi. Zlasti se nam je prikupila krotka srna. — Zvečer nas*vsi skupaj spremijo v novo zgrajen Mariborski dvor,v katerem nam je za prostor že poprej preskr-bel soprog moje sestrične g. Jožef Tekavc, uradnik pri bolniški blagajni. Omenjeni hotel po vsej pravici zasluži ime Mariborski dvor. Tam najdete vso komoditeto, kot smo je bili navajeni na naših potovanjih po bogatih modernih hotelih. Velike zračne sobe s toplo in mrzlo vodo ter kopalnico ter veliko obednico, kar napravi na potnika najboljši utis. Tukaj smo spali delj kot je bila naša navada, kajti deževalo je vso noč in ko se zbudimo nas pozdravi krasen dan, ki nas je izvabil na prosto. Skozi okno smo opazili več vojaštva korakati po cesti, z bobnom na čelu in z oficirji na konjih. Hčerka Olga hitro seže po fotografski aparat da bi slikala čete, toda v trenutku se ozre gori oficir, ki požuga s prstom. Mislili smo, da nam bodo vzeli aparat, kajti sedeli smo, da je prepovedano slikati vojaške čete, radi varnosti, toda nič takega se ni zgodilo. Slike pa imamo in kadar jih kažemo, se nam spomini na ta dogodek oživijo. Po zajutreku se odpravimo po mestu in moram priznati, da se mi je Maribor sedaj bolj dopa- del kot pred 11 leti. Postal je modernejši in ima več tlakovanih cest. V trgovinah smo si na-baviji nekaj oblek, katerih cene so se nam zdele nižje kot v Ljubljani. Sicer sem pa dala v delo moji sestrični obleke za vsako izmed nas, blago sem pa kupila v Celju, ko smo se tarn mudili na izletu SŽZ. Tako sem hotela imeti nekaj iz vsakega kraja za spomin. — Popoldne so nas že čakali pri stricu in nam servi. rali razne dobrote. Kmalu se je približal čas slovesa, kajti morali smo se pridružiti drugi turi izleta SŽZ. — Domači so nas spremili na postajo, kjer smo si še enkrat segli v roke s trdnimi obljubami, da nas vsi skupaj obiščejo v Ljubljani pred našim odhodom v Ameriko. — Vožnja iz Maribora do Ljubljane se je nekako vlekla, pa smo vseeno o polnoči srečno prišli v Ljubljano trudni od celotedenskega obiska pri sorodnikih. Za društva imamo posebne cene. DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenslra družina! Pisano polje JL ML IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35c KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c Naročila pošljite na Knjigarno Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd., Chicago, III. IVERI. Ako je pisatelj Lou;,s Adamič zapisal, da "se mora najprej rešiti ekonomski problem, ne radi problema, temveč da bi imeli proste roke postopiti se potem bolj temeljnih in bolj važnih vprašanj. ." je v tem precejšen kos dobre resnice. G. Adamič sledi pa pri tem toku, ki je postal modem Tudi od katoliške strani se glasi sodba: "And that, I talce it, is pretty much the attitude of "proletarian" catholics". Yes, as you take it. 'Kdor se bori za kruh, za obstanek, se ne more dosti zanimati in navduševati za fundamental-na vprašanja. Zato je borba za kruh in obstanek, ali za ekonomski problem na mestu. To je moderni tok materiali-zma, ne toliko kot svetovnega naziranja, ker tako naziranje spada med najbolj "serious predicaments", je bolj tok za materielni'm, ki pa pričakuje rešitev tudi za fundamentalna vprašanja od uspeha materiel-nih prizadevanj za kruh. In tu utegne in je manj resnice v ti Adamičevi trditvi. "T h e economic problem must be solved mainly . . ." Pardon me. Kako, ako še ni jasnosti za "fundamental predicaments"? Ali je materialistično naziranje o svetu in življenju pravilno? Če je, potem bi se pač mogel rešiti ekonomski problem, ampak potem ni treba več nobenih razprav za fundamentalna vprašanja, ker z materializmom bi bila ta že rešena. Ce pa materialistično NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, — Anton Strukel. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler, Frank Ogrin in Amlrew Košir. Oglesby, — Frank Jcrin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mal^pvlich. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majcrle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-sich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. , Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham, je zastopnik Mr. John Prisel. — Za Newburg in okolico Mr. I J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna ' Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert Conneaut, — Angela Bcrus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridg.eville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič.-Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,^ Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — Konšt. Podlesnik in F. Rosenstein. Rock Springs, — Uršula Ivsek. MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Ccnn. — Štefan Hor-vath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anžlovar, in Rev. P. Edward Gabrenja. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley, Wash. — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. naziranje ni pravilno, potem na kaki zgrešeni in tako krivi podlagi ne bo ekonomski problem nikoli pravilno rešen. In dozdaj ni bil rešen in ne bo rešen, ker hiša se pri ekonomiji začne zidati pri strehi, in potem bi prišel šele fundament in zato dozdaj vsi poizkusi niso dozidali te ekonomske hiše, niti v Rusiji,kjer ' so bila vsa sredstva na razpolago, in tudi v Rusiji še vedno" pokazujejo na — jutri. Res da je tudi med "prole-(arskimi" katoliki dosti takih, ki v dobri veri pričakujejo rešitev tudi fundamenta, svetovnega naziranja (more serious predicaments, pravi g. Adamič), ko bo rešeno ekonomsko vprašanje. In tu je dosti zmot. Hiša ekonomije mora stati na trdnem fundamentu najprej, potem šele se more misliti na streho, in streha je, dasi zelo potrebna, ta streha je kruh ali ekonomija, pa je ne bo, dokler ni fundamenta. * Bila je doba, ko je obdaja: ia vsakega Amerikanca neka gloriola, nek šajn, kadar se je prikazal v inozemstvu. Dolar je delal ta šajn. Vsakega Amerikanca so smatrali za miljonarja. Saj so se mnogi postavljali. Tudi izmed naših, ako so se pojalvili doma, med — reveži. Kakor kakšni miljo-narji so se postavljali tam doma, zdaj tožijo tu, kakor bi moraJi same ščurke jesti, in praiv mnogi hodijo okoli z mavho, beraško bisago, ker marsikaj je zdaj v Ameriki v resnici le — beračija pri državnem koritu. Pri taki bera-čiji mora vsak šajn izginiti, je izginil v inozemstvu. Kadarkoli Amerika malo zaropota, ker kje drugje le predebelo "špilajo", ji zabrusijo na-| zaj v obraz, da naj pomede prej sama pred svojimi vrati, ker tam je dosti smetja. Ni ravno brez vsake podlage, saj je dosti smetja, in pri tem f-metju je izginila prejšnja glo-liola, prejšnji šajn, ko je precej izginil — dolar. Izgleda, da so v inozemstvu pri vsem' materializmu le prišli tudi do vrednotenj še nekih duševnih in moralnih vrednot. Teh Amerikancem, kakor se prikazujejo v inozemstvu, hudo primanjkuje. Še več. Ne samo da ni takih vrednot, dosti je moralne gnilobe, moralne umazanosti, s kakršno operirajo Amerikanci, da bi pri" šli do — dolarja. Ljudje imajo oči odprte pri vsem svetovnem materializmu. Poročajo iz Južne Amerike, da ti juž-njaki hudo postrani gledajo Amerikance, ker so moralno umazani. Japonci, paganski Japonci, so zaprli vrata mnogim magazinom iz "krščanske" Amerike, ker moralna umazanost teh amerikanskih magazinov pohujšuje Japonce. Moralna umazanost je vzela Amerikancem v inozemstvu ves šajn, pa se mnogi hudo postavljajo za to umazanost, ko se vsaj neki prizadevajo, da bi izločjli iz jaVnosti to grdo in smrdečo šmucarijo. Ali postajamo zreli za komunistično greznico? *.......... ----■— NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. / ★ Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. I "Podkrnoški gospod' I Dolores Vie ser: > ^ — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj Stran 4