PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 110 (13.940)
Trst, četrtek, 20. junija 1991
Po večdnevni negotovosti je ozvačje v rimskih palačah precej manj napeto
Sprava med Gallomjem in Cossigo delno sprostila politično napetost
Galloni bo v VSS lahko osebno pojasnil vzroke spora komaj po desetem juliju Occhetto v poslanski zbornici: za korenito prenovo je potrebna predvsem doslednost
Danes začetek pogajanj o reformi cene dela
RIM - Včerajšnje politično dogajanje je bilo živahno in konstruktivno, in ni izključeno, da bo imelo blagodejen učinek celo na napetost, ki je v zadnjih tednih narasla do skrajne meje. V poslanski zbornici je tekla razprava o nezaupnici vladi, ki jo je Pred časom izrekla Demokratična stranka levice. Predsednik Cossiga je Predsedoval plenumu Višjega sodnega sveta, prišlo je do razčiščenja s podpredsednikom Gallonijem, argument bo na spet na vrsti šele po desetem juliju. Važno, da je vsaj v eni od rimskih palač prišlo do sprostitve.
Tajnik DSL Occhetto je v svojem dolgem posegu v poslanski zbornici Pojasnil vzroke, ki so njegovo stranko Prisilili, da izrazi vladi nazaupnico. blamenil ji je izredno ostre kritike, češ da je s svojim ukrepanjem kaznovala Parlament, s kritikami pa ni prizanašal uiti Cossigi. Menil je, da »neodgovor-Oost šefa države ne sme parlamentu onemogočiti razprave o pomembnih argumentih, s katerimi se je ubadal tudi sam«. »Spoštovanje in jamčenje oblasti ustavnih organov je stvar vseh, °d predsednika republike do podpred-
sednika VSS in predsednika ustavnega sodišča,« je dejal Occhetto. Orisal je tudi svoje videnje vzrokov, ki so privedli do trajnih in globokih sporov ustavnopolitičnega značaja. »Vzrok tiči v vladi sami, ki so jo razkoli in dvomi ter negotovosti vladne večine popolnoma nevtralizirali. Ob zaključku svojega posega je lider DSL pozval Andreottija, naj se končno razjasni glede nekaterih pomembnih vprašanj. »Tako ne moremo naprej. Če hočemo pravo prenovo in ne pustolovščine, se moramo že sedaj zamisliti in obvezati, da bomo delali samo to, kar je naša obveza in dolžnost.«
Zadnjo misel je povzel komunist DP G ara vini: Cossiga naj bo predvsem predsednik republike, drugače naj odstopi, je dejal in nadaljeval v tem slogu, čeprav predsednika ni več omenjal. Predsednica Iottijeva ga je morala večkrat opozoriti, še zlasti ko je ugotavljal, da je Cossigovom izbruhom na levo in desno botrovala »močna osebna argumentacija zoper vseh in vse, kar ga obdaja«.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
(Telefoto AP)
Giorgio Napolitano med svojim včerajšnjim posegom
RIM Danes popoldne se bodo v Palači Chigi začela tristranska pogajanja med vlado, sindikati in zasebnimi delodajalci o reformi sindikalnih pogajanj in cene dela. Pred današnjim srečanjem je podpredsednik vlade Martelli povedal, da je treba po mnenju vlade prve konkretne rezultate o najvažnejših problemih doseči do konca julija, medtem ko naj bi se na današnjem otvoritvenem zasedanju dogovorili o koledarju obravnavanja posameznih točk dnevnega reda.
V zvezi s pogajanji je konfederalni tajnik UIL Adriano Musi povedal, da so bile na dnevni red pogajanja vključene vse zahteve, med katerimi je tudi zahteva po avtomatičnem indeksiranju plač, ki so jih vključili v sindikalno platformo na nedavni skupni skupščini delegatov CGI1, CISL in UIL.
Po mnenju predsednika Fiata Agnellija pa mora biti glavni cilj pogajanj usmerjen v znižanje inflacije pod tri odstotke. »Ob drastičnem zmanjšanju inflacije, pa lahko premična lestvica celo postane jamstvo za nekonflik-tnost,« je še izjavil Agnelli po včerajšnji izredni skupščini industrijcev.
To nedeljo bodo jusarske volitve
glasuj
enotno
LISTO

1
ZA demokratično
UPRAVLJANJE
JUSARSKEGA
PREMOŽENJA
PROTI
VSAKOVRSTNIM
ŠPEKULACIJAM
TERITORIJ NAJ UPRAVLJA KDOR NA NJEM IN Z NJIM ŽIVI
enotne uste
To nedeljo bodo v 12 tržaških srenjah jusarske volitve
NA 5. STRANI
Ker je včeraj v skupščini zmanjkal dvotretjinski kvorum
Slovenija bo dobila novo zastavo in grb šele po današnji razpravi?
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Slovenska skupščina sinoči ni odobrila nove slovenske zastave in novega grba. Dvotretjinskega kvoruma 161 glasov niso uspeli doseči, vedno jim je manjkalo prgišče glasov, a to prgišče je bilo odločilno. Po dolgih razpravah na ustavni komisiji predlog o novem grbu in zastavi že na družbenopolitičnem zboru ni dobil dvotretjinske večine, čeprav so se v bistvu vsi strinjali s predlogom, razen vzdržanih liberalnih demokratov.
Na zasedanju vseh treh zborov na prvem glasovanju, ki se je razvilo brez praktične razprave, ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina. Sledil je sestanek predsednikov poslanskih klubov, poskus usklajevanja in pomirjenja. Toda vse je bilo zaman, najbrž zato, ker je prvi govorec Demosa patetično zahteval, da tista »packa«, ki jo predstavlja rdeča zvezda čim prej izgine, nato je partizansko rdečo zvezdo primerjal s hitlerjevskim klukastim križem in oba simbola s pobijanjem ljudi.
■Zaman je Spomenka Hribar opozorila, da nova zastava in novi simboli ne smejo ločevati, temveč morajo združevati vse Slovence v gradnji svoje samostojne državnosti. Zdravnik Plešivčnik pa je ob burnem pozdravu celotne skupščine ugotovil, da mas ne sme biti sram bojne zastave narodnoosvobodilnega upora slovenskega naroda, njenih zmag in njene junaške preteklosti. Toda čas se je spremenil, z vso častjo in z vsem spoštovanjem gre v arhiv, mi pa stopamo v novo razdobje«.
V imenu poslanskega kluba prenoviteljev je Miran Potrč predlagal, da se vse skupaj odloži na današnji dan, da se na novo napiše in vskladi ne samo simbol temveč tudi argumentacija, razlogi in celoten spremni tekst, tako da ne bo več nobenih zaprek in sporov. Jože Smole se je zavzel za rdečo zvezdo in sedanji grb, zastava ni nič motila pri plebiscitu in grb ni predstavljal nobene težave pri sprejemanju osamosvojitvenih zakonov.
Vendar je pozicija vztrajala in zahtevala poimensko glasovanje, tako da bi se izkazalo, kdo je za in kdo je proti, očitna je bila osebna odgovornost vsakega poslanca. To pa je
seveda sprožilo oster nasproten plaz: Školč je v imenu liberalcev povedal, kako je glasoval in da bo sedaj glasoval javno proti. Predstavnica prenoviteljev Lokarjeva pa je povedala, da je glasovala štirikrat »za«, da pa bo pod pritiskom glasovala »proti«.
Povsem po nepotrebnem se je torej ozračje segrelo in zaostrilo, vendar ga je pomiril predsedujoči Župančič in dosegel, da se je razprava prekinila, da bo ustavna komisija skušala najti sporazum in bo dokončna razprava in glasovanje o slovenskem grbu in zastavi na dnevnem redu danes.
Obravnavani stoti predlog ustavnega amandmaja se glasi:
1. Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Richetti
noče
slovenščine v statutu Občine Trst
NA 5. STRANI
Izjava Biasuttija po pogovoru s predstavniki slovenske vlade
FJK drugače do Slovenije kot Rim
IGOR GRUDEN
LIPICA — Včeraj popoldne ob osemnajstih naj bi se v Lipici delovno sestala predsednik deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Adriano Biasut-ti (na sliki) in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. V Lipico pa je prišlo sporočilo, da je predsednik Peterle nujno zadržan v slovenski skupščini, kjer sprejemajo zakone o novih slovenskih simbolih. Namesto delovnega sestanka na vrhu pa je prišlo do informativnega srečanja med predsednikom vlade dežele FJK in namestnico slovenskega ministra za zunanje zadeve Vojko Ravbarjevo.
Po enournem sestanku je predsednik Adriano Biasutti prisotnim novinarjem izjavil, da so bili pogovori zelo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stavka novinarjev: od petka do nedelje brez vseh časopisov
RIM — Jutri, v soboto in v nedeljo ne bo v Italiji izšel noben časopis zaradi tridnevne stavke novinarjev dnevnikov in tiskovnih agencij. Stavko je za danes, jutri in soboto oklical vsedržavni novinarski sindikat FNSI zaradi razbitja pogajanj z združenjem založnikov FIEG za obnovo novinarske delovne pogodbe.
V dneh, ko ne bo časopisov, bodo stavkali tudi novinarji RAI in časnikarji privatnih radijskih in televizijskih postaj.
Vodstvo FNSI je programiralo osem dni stavke, od katerih bo prvi tridnevni paket »izkoriščen« v teh dneh, za preostalih pet dni pa se bo novinarski sindikat FNSI odločal kasneje.
Dnevniki bodo redno v kioskih ponovno v ponedeljek, naslednja številka Primorskega dnevnika pa bo izšla šele v torek, 25. junija.
V berlinskem Reichstagu postavljajo temelje novi Evropi
KVSE sprejela v svoje vrste Albanijo Ministri izrekli podporo Jugoslaviji
Hudi napadi na politiko predsednika Gorbačova
BERLIN S sprejetjem Albanije kot 35. članice Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) se je v berlinski palači Reichstaga včeraj začelo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov, ki bi moralo postaviti temelje novi evropski arhitekturi po padcu berlinskega zidu in koncu komunističnih režimov v Vzhodni Evropi. Ministri pa so se morali že na vsem začetku soočiti z novimi problemi, ki tarejo staro celino, saj na ruševinah socialističnih režimov nastajajo nova krizna žarišča, tako da mora KVSE preiti iz deklarativno-političnih stališč v operativo, ki naj zagotovi Evropi varnost in mir.
V tem kontekstu je bilo skoraj neizbežno, da bodo na KVSE spregovorili tudi o Jugoslaviji. Razhajanj med ZDA, ki se zavzemjo za enotno Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo, ki jo bolj zanima ozemeljska celovitost, niso odpravili. V dokumentu o Jugoslaviji so v bistvu združili oba koncepta, tako da so izrazili prijateljsko zaskrbljenost in vso podporo demokratičnemu razvoju, enotnosti in ozemeljski celovitosti Jugoslavije, ki naj temelji na gospodarskih reformah, doslednem uresničevanju človekovih pravic v vsej državi, vključno s pravicami manjšin. Članice KVSE so obenem poudarile,
da so odločitve o usodi Jugoslavije v izključni pristojnosti Jugoslovanov. Prav zato so ministri pozvali vse, naj nadaljujejo dialog, ker vse še ni izgubljeno. Za prebroditev sedanje krize ni treba seči po nasilnih rešitvah, temveč se je treba poslu-žiti pravnih in ustavnih sredstev. KVSE se torej zavzema za premostitev obstoječih razhajanj s pogajanji, mednarodna skupnost pa bo Jugoslaviji stala ob strani in ji pomagala, da uresniči gospodarsko in politično probrazbo.
Zaman naj bi skušali Avstrija in Madžarska vsaj nekoliko omiliti tako stališče. V avstrijski delegaciji se je navsezadnje kot gost udeležil svečanega dela zasedanja tudi slovenski sekretar za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Podobno usodo so delili zunanji ministri Estonije (Lennart Meri), Latvije (Ja-nis Jurkans) in Litve (Algirdas Saudargas), ki so jih gostile belgijska, norveška in danska delegacija. Sovjetska zveza se je odločno uprla možnosti, da bi se zasedanja KVSE udeležili kot opazovalci. Svoj odločni ne je izrekla tudi ukrajinskemu predstavniku, k sreči pa ni bilo zraven predstavnika Ruske federacije.
Nova evropska zgradba, ki nastaja na ruševinah medblokovske konfrontacije, naj bi obsegala po
besedah kanclerja Kohla ves kontinent, iz nje pa ne bi smela biti izključena nobena država, ki bi spoštovala načela pariške listine. Po njegovih besedah nosi Evropa težko zgodovinsko breme, prav zato je opozoril, da se na naš kontinent nikoli več ne smejo vrniti »demoni preteklosti«: nacionalizem in rasizem, ideološka nestrpnost, nasilje in grožnje z nasiljem. Ob koncu je še poudaril, da v Evropi obstaja le ena oblast, oblast prava. Kohl in z njim še marsikdo pa je pozabil povedati, da bi bilo treba obenem popraviti krivice, ki so jih zagrešili »demoni iz preteklosti«, ker je nedopustno, da se morajo vedno mali narodi odpovedati svoji neodtujljivi pravici po samoodločbi v imenu višjih ciljev.
KVSE bi morala torej v prihodnjih urah sprejeti operativne mehanizme, ki bi omogočali takojšnje sklicanj e . sveta Konference ob kriznih zapletih. Težave pa nastajajo ob vprašanju, če je treba morebitne sklepe sprejeti soglasno, ali pa je dovolj že dvotretjinska večina. Italijanski minister De Mic-helis je prepričan, da bodo tudi to oviro premostili in je obenem izrazil zadovoljstvo nad potekom Konference.
MOSKVA — Predsednik sovjetske vlade Valentin Pavlov je zahteval od sovjetskega parlamenta, naj mu podeli izredna pooblastila, da bo torej lahko izdajal dekrete brez potrditve parlamenta in predsednika.
To zahtevo je izrazil po srečanju z notranjim ter zunanjim sovjetskim ministrom in s šefom KGB, vzbudila pa je nove polemike med konservativno desnico in radikalno levico.
Medtem je sovjetski predsednik Mihajl Gorbačov obtožen nič manj kot »poskusa parlamentarnega prevrata«. To hudo obtožbo so včeraj izrekli nasprotniki hitrih demokratičnih in in radikalnih reform, povod pa je t.i. dogovor »devet plus ena«, s katerim večina sovjetskih republik zahteva novo zvezno ureditev, nikakor pa ne odcepitve od Sovjetske zveze. Vsekakor je ta obsodba ponoven čelni napad na predsedniško politiko.
Kučan in Tudjman pri Markoviču Ugibanja o mogoči delitvi BiH
LJUBLJANA — Včeraj so se v Beogradu sestali predsednik zvezne vlade Ante Markoviča in Predsednika Hrvaške ter Slovenije Tudjman oziroma Milan Kučan, katerega je spremljal podpredsednik slovenske vlade Andrej Ocvirk. Do sestanka je prišlo na osnovi sobotnega dogovora med Slovenijo in Hrvaško o skupnem postopku osamosvajanja in o dogovoru o združevanju in sodelovanju obeh republik. V takem položaju se tudi za Markoviča stvari bistveno spreminjajo in je v bistvu prisiljen v dogovorjanje.
Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da bo razgovor lahek, hiter in predvsem takoj učinkovit. Preveč je različnih stališč, interesov in preveč se razlikujejo osnovni politični pogledi in ocene bodoče Jugoslavije. Za Markoviča je izhodišče Jugoslavija kot zvezna republika, ki je istočasno nosilec suverenosti, za Slovenijo in Hrvaško pa je bistvena odločitev njihovih ljudi, ki so se odločno izrekli za suverenost republik. Iz te dileme pa izhajajo vse ostale, zelo konkretne: zvezni proračun, carine, vojska, zakonske in sistemske ureditve, gospodarski sistem in podobno.
Ta razgovor prav gotovo ne bo zadnji pred osamosvojitvijo obeh republik, bo pa pomenil pričetek reševanja in urejanja stvari z osamosvojitvenim datumom in pričetek daljšega razgovora, kako naj izgledajo politični in gospodarski odnosi v prehodnem pogajalskem razdobju in kako po dokončni podobi zaključka celotnega procesa.
Vse to je tesno povezano z mednarodnimi stališči in s sklepi, ki jih bo sprejelo 34 držav udeleženk Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi v Berlinu in še zlasti z zaključki razgovorov, ki jih bo imel ameriški zunanji minister James Baker danes in jutri v Beogradu. Iz Berlina se bo vrnil skupaj z jugoslovanskim zunanjim ministrom Lončarjem, jutri pa se bo najprej sestal z Markovičem, nato pa s predsedniki vseh jugoslovanskih republik in s predstavniki kosovske al-
ternative, z vsakim po pol ure. Sledil bo še razgovor z Mesičem in to v vsakem primeru, če že bo na splošno priznan predsednik predsedstva, ali pa ne.
Seveda tudi ZDA vztrajajo na celovitosti Jugoslavije, toda že dejstvo, da želijo govoriti z vsemi predsedniki republik posebej in tudi s kosovsko alternativo, pomeni določeno novost, verjetno pa bodo ubrani neki novi toni, morda pa celo nove vsebinske rešitve.
Končno je tu še Mesič. Že včeraj smo poročali o srbskem poskusu, kako bi izigrali mednarodne odnose, prikazali da je vse v redu in seveda ne izvolili Mesiča za predsednika predsedstva SFRJ. Sedaj se je nekaj spremenilo, po nekaterih vesteh bo danes zasedanje zveznega predsedstva, na katerem je ena sama točka dnevnega reda in to predsednik. Mesič je že povedal, da se bo seje udeležil in da pričakuje, da se bodo stvari uredile. Seveda pa je rezultat še vedno odprt in bo Jovič prav gotovo skušal še kaj spremeniti, saj Srbiji nikakor ne odgovarja normalno predsedstvo, v katerem ne bi več imela odločujoče besede.
Včeraj so se v Beogradu sestali tudi predsedniki Hrvaške Tudjman, Srbije Miloševič ter Bosne in Hercegovine Izetbegovič. Uradna poročila, napovedi in sporočila so skrajno meglena, saj se nanašajo samo na urejanje odnosov med narodi. Kaj pa to v resnici pomeni, je izredno težko reči, prav zaradi obilice govoric in nepotrjenih vesti. Mnogo se govori o razkosanju Bosne in Hercegovine na tri dele, celo podrobne geografske karte so se že pojavile. Po njih bi južni del pripadel Hrvaški, kjer res živi večina Hrvatov, s tem bi si Hrvaška zavarovala Dalmacijo, Tudjman pa bi dosegel vsaj delen »nacionalistični« uspeh. Srbi bi dobili novo državo Krajino sestavljeno iz hrvaškega in bosanskega dela, muslimani pa bi imeli središčni del. Toda vse to bi pomenilo razkosanje živega, med seboj tesno povezanega gospodarskega, političnega in nacionalnega tkiva
na tri dele, na pomolu XXI. stoletja bi zahtevalo preseljevanje stotisočev ljudi, ogromne stroške, kri in solze. Resnično je nekaj takega nemogoče. Toda uradna Srbija podpira te govorice, srbski tisk je poln švicarskih kantonov, Izetbegovič je že odločno zavrnil samo misel na razkosanje BiH.
Od vsega tega je za sedaj vidno samo izredno zastraženo srbsko predsedstvo, nekdanja kraljeva palača, ki jo je zgradil kralj Aleksander I. in v kateri sedaj predseduje Miloševič. Iz bližine so s pajki odstranili vse avtomobile, zasedali so dopoldne, za popoldne pa so napovedali uradno sporočilo.
Vse to skupaj pa se dogaja ob čudni spregi Miloševič-Šešelj. V Rakovici, pomembnem beograjskem okraju, kjer prevladuje delavstvo, dosedaj rezervna mobilna množica Miloševičeve partije, so namreč bile v nedeljo dopolnilne volitve. Na zadnjih volitvah v srbsko skupščino je bil izvoljen pisatelj Bulatovič, član srbske socialistične stranke, ki pa je nenadoma umrl. Za njegovo mesto se poteguje predvsem četniški vojvoda Šešelj, katerega je odločno podprla beograjska TV, vsi listi Politikine hiše, srbska socialistična stranka pa je kot protikandidata kanididrala bolj bledo osebnost. Razvnela se je zanimiva volilna bitka. Rezultat je bil ta, da na volitve ni šlo niti polovico volilcev, Šešelj je od preostale šibke polovice prejel sam 60 odstotkov, uradni kandidat srbske socialistične stranke pa 15%. Vsa ostala opozicija, bolj ali manj demokratična, pa drobtine. Rezultat je presenetljiv in dokazuje dvoje: predvsem so srbski volivci zbegani, ne vedo več komu verjeti in tako visoka abstinenca ob takem volilnem hrupu je za Srbijo res nekaj čudnega. Po drugi strani pa predstavlja borbeno četništvo, z najbolj brutalnimi oblikami, z javnim proglašanjem in slavljenjem pobojev resnično sprego in podporo Miloševičev! politiki, ki pa je s svojim nacionalizmom še vedno prevladujoča v Srbiji- '	B.S.
Po posegu sen. Spetiča glede zaščite Slovencev
Vlada obljublja stališče Togost KD do Benečije
RIM - Prve dni julija bo minister Martinazzoli prišel na sejo ožjega odbora ustavne komisije senata in pojasnil, kakšna so stališča vlade do vprašanja zaščite slovenske manjšine. Tako sta obljubila predsednik ustavne komisije prof. Elia in poročevalec Guzzetti po večkratnih protestih senatorja Spetiča, ki je zahteval, naj vladne stranke vendar povejo, kaj mislijo storiti glede na dejstvo, da manjka do konca zakonodajne dobe le pičlo leto dni in da so možnosti odobritve kolikor toliko sprejemljivega zaščitnega zakona majhne.
Senator Spetič je vprašanje javno sprožil tudi na sinočnji plenarni seji senata, posvečeni razpravi o skorajšnjem ljudskem štetju in ugotavljanju narodnostne pripadnosti prebivalcev Južne Tirolske.
Spetič je odkrito obtožil italijansko vlado in stranke, da se pred Evropo postavljajo z južnotirolskim modelom, do Slovencev, ki so majhna skupnost, pa širokogrudnosti niso pokazali. Pri tem je ugotovil, da se spet pojavljajo
toga in nestrpna stališča do prebivalcev Benečije, katerim se ošporava slovenski značaj. Gre za probleme, ki so jih jezikoslovci in znanstveniki že zdavnaj rešili. Nesprejemljivo je misliti, da bi zaščitni zakon postavljali na neznanju in sprenevedanju.
Pri tem je Spetič mislil predvsem na najnovejša stališča, ki prihajajo do izraza celo v krogih demokrščanske levice, čes da v Benečiji in Kanalski dolini pravzaprav ni Slovencev in če sploh so, to nočejo biti, kakor nočejo slovenskega pouka. Kvečjemu bi KD bila pripravljena govoriti o pouku domačega narečja. Na dan prihajajo tudi že zavrnjeni predlogi, naj bi zaščitni zakon zajel samo Tržaško in Goriško, za »Slovane« v videmski pokrajini pa naj bi veljal okvirni zakon o jezikovnih skupnostih, o katerem se bo v kratkem izrekla poslanska zbornica.
Sen. Spetič je zato pozval Slovence, naj dvignejo svoj glas, saj bi bilo »P0-nižanje tudi za nas slab uvod v proces uveljavljanja slovenske državnosti in samostojnosti«.
Heider ne bo odstopil, razen če ne bo tega želelo ljudstvo
DUNAJ Politično vzdušje v Avstriji je po hudih in prazaprav nezaslišanih izjavah predsednika Koroške in vodje liberalcev Jorga Heiderja prišlo do vrelišča. Kot znano, je prvič v zgodovini republike avstrijska vlada izrekla nezaupnic0 predsedniku ene od dežel in zahtevala njegov odstop, to pa zaradi poveličeval" nih izjav na račun zaposlitvene politike v tretjem rajhu.
Včeraj je v nekem intervjuju za avstrijsko državno televizijo Heider sp® potrdil, da ne bo odstopil, razen če ne bo to zahtevalo ljudstvo. To trditev lahk° povežemo z njegovim predlogom, naj bodo čim prej na Koroškem predčasn® volitve.
Heiderjeve izjave ne bi smele ogroziti koalicije med liberalci in Ljudsk stranko, saj so predstavniki slednje izjavili, da bodo še naprej sodelovali z lrt>e^ ralci, tudi ko jih ne bo več vodil kompromitirani Heider. Slednji se je včeraj Celovcu sestal z voditeljem Ljudske stranke Christofom Zernattom, da bi skušai skupno rešiti pereč problem bližnjih zavezništev. Vsekakor je Zernatto izkljm . možnost povezave s socialisti, ker ni, po njegovem mnenju razloga, da bi razdr dolgoletnega zavezništva z liberalci.
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani
• Sprava v VSS
Occhettov govor so njegovi somišljeniki sprejeli z dolgim aplavzom, predstavniki ostalih strank pa so izrekli različne ocene. Za Altissima je bil tajnik DSL precej previden, socialist Piro je menil, da mu je ploskal samo na polovico, Occhettovo oceno o ustavnopolitični krizi pa bi bilo' vredno povzeti na skorajšnjem kongresu PSI. Njegov strankarski kolega Di Do-nato pa je v odgovoru izrazil Cossigi največjo solidarnost. Ostrejši je bil socialdemokrat Caria, ki meni, da DSL še ni spremenila načina izvajanja opozicije. Gittiju (KD) je Occhetto naredil vtis, kot da je v zadregi in da je vso zadevo nekoliko »posilil«. Forlani pa je imel občutek, da Occhetto pogreva vprašanja, ki so jih že zdavnaj razrešili in to celo z obširno razpravo. »Vlada je bila na ta račun zelo jasna,« je kategorično zavrnil vsako natolcevanje o molku.
V VSS se je plenum začel s svojevrstno akcijo; predsednik Cossiga je prisotnim izročil kuverto s pismom, ki mu ga je pred dnevi poslala Iottijeva in Cossigov odgovor nanj s pojasnilom, da bi bilo dobro, če bi ga vsi
natančno prebrali. Mimo tega pa iz-gleda, da je v VSS sedaj vse v redu. Galloni sicer ni prebral »zagovora«, ki ga je pripravil, potrdil pa je, da v Vas-tu ni nameraval in ne želel užaliti predsednika republike. »V pismu obžalujem, da je prišlo do takega nesporazuma. Želel sem samo potrditi potrebo po avtonomiji in politični neodvisnosti Višjega sodnega sveta, njegovega predsednika in podpredsednika. Premostitev krize je potrdil tudi Cossiga s pripombo, da je pri tem imelo veliko vlogo osebno prijateljstvo, ki ga veže na Gallonija.
Živahno je bilo tudi pri socialistih, ki se pripravljajo na izredni kongres. O možnosti zbliževanja z DSL je Mar-telli dejal, da bo treba preveriti vse možnosti novih zavezništev. »Skupaj z DSL bi lahko ustvarili veliko socialistično silo, ugotoviti pa moramo, ali ima ta alternativa možnost, ali pa bomo morali iskati zaveznike v Krščanski demokraciji«. Martelli je nato ugotavljal, da DSL ne sprejme izraza »socialistična enotnost«, sicer pa, pravi Martelli, ime ni niti tako važno, pomembnejše je, da ljudje vedo, za kaj gre, saj ni nujno, da se v njej prepoznavajo samo socialisti in DSL.«
•	Slovenija
2. Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem zgornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje.
•	FJK drugače
koristni, saj so bili v njih podrobno obveščeni o dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji v zadnjih dneh, o pripravah na slovensko osamosvojitev in o ukrepih, ki ji bodo sledili, torej s posledicami dokončne odločitve.
Predsednik Biasutti pa je zatem, zelo drugače kot politiki v Rimu, povzel odnos dežele Furlanije-Julijske krajine oziroma njene vlade do dogajanj v Jugoslaviji in Sloveniji. Izjavil je, da razumejo in podpirajo procese v Sloveniji in da bodo tolmači sloven-
skih načrtov in odločitev tudi pri rimski vladi. V pogovorih je bil menda še konkretnejši. Neuradno smo izvedeli, da je že za jutri zjutraj napovedal izčrpno informiranje predsednika vlade Giulia Andreottija o tem kar je izvedel v Lipici. Izrazil je upanje, da bo prišlo do razumevanja slovenskih odločitev tudi na mednarodni ravni, seveda v kolikor se bo Slovenija tudi dejansko obnašala tako kot napoveduje, torej z nadaljevanjem dialoga z drugimi deli Jugoslavije.
Posebej je poudaril nepogrešljivost ohranitve intenzivnih gospodarskih stikov med Slovenijo in Furlanijo-Ju-lijsko krajino, saj so za obe strani odločujočega pomena. Z obeh strani je bila izražena želja po ohranitvi vseh obmejnih sporazumov, ki urejajo gibanje ljudi in blaga na obmejnem področju.
Kar pa zadeva položaj italijanske manjšine v spreminjajočih se razmerah, pa je Biasutti zelo odločno zagovarjal načelo recipročnosti v urejanju položaja obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. Za italijansko manjšino, ki se bo znašla v 'dveh državah, pa bodo zahtevali garancije za enako obravnavanje in podprli manjšinsko zahtevo po administrativni avtonomiji.
Albanci šli včeraj domov
BRINDISI Včeraj je v opoldanskih urah odplula iz Brindisi v Drač motorna ladja Espress Grecia, ki je odpeljala domov _ albanskih beguncev, ki so v za dnjih dneh prispeli v Brindisi n zasilnih splavih. Ladja bi mora odpluti vsaj dvanajst ur prej, ve dar je bilo preveč pomorskeg^ prometa na progi Brindisi - Dra^ Medtem so začeli gladov stavko člani občinskega svet£! Ispaniju v pokrajini Cilento, v teri se nahaja tudi kraj Capitell . kjer so albanski begunci pripra li cestni blok, s katerem so žanr vali, naj jih vlada pošlje v kraje, kjer bodo imeli možnost za poslitve. Tudi občinski svet hteva isto, to zahtevo pa so a banci podprli z gladovno sta • Medtem je albanski V^°PP jar nik v Rimu Dashnor Dervish deja-da si od treh milijonov Pr®bl. cev največ 50 tisoč oseb zeli
žati. Za te pa je treba zgraditi
nove tovarne, s katerimi bi g preprečili beg, je dodal Dervish.
Ustanovili sekcijo Svetovnega slovenskega kongresa
Slovenstvo Benečije
ČEDAD — Prihodnji teden bo v Ljubljani in Celju Svetovni slovenski kongres, ki bo nudil priložnost, da se bodo Slovenci iz matice, zamejstva in zdomstva srečali v znamenju slovenstva. Ob tej priložnosti bo v Ljubljani prisotna tudi delegacija konference iz Furlanije-J ulij ske krajine, ki je prav v torek zvečer uresničila svojo teritorialno celovitost z ustanovitvijo konference za Beneško Slovenijo. Srečanja v Čedadu so se udeležili številni predstavniki organizacij iz vseh predelov videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci.
»Z zadovoljstvom sprejemamo pobudo Slovenskega svetovnega kongresa, ki povezuje vse Slovence in to ne glede na ideološko in politično usmeritev. Mi v videmski pokrajini, najbolj zapostavljena veja slovenskega narodnega telesa, središče in žrtev organizacij kot je bila Gladio, smo že bili na
tej poti. V vsej naši zgodovini, v našem delovanju smo iskali tisto, kar imamo skupnega in smo skušali povezovati vse sile. Zato nam je ideja o Svetovnem slovenskem kongresu blizu.«
S temi besedami je predsednik' slovenskih organizaciji videmske pokrajine Viljem Černo uvedel ustanovno sejo Slovenskega svetovnega kongresa za videmsko pokrajino. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik odbora za Furlanijo-Juljisko krajino Janez Povše in predsednik osrednjega iniciativnega odbora Bojan Brezigar.
Oba sta podrobno obrazložila nastanek in pomen pobude, ki po nekajletnem delovanju v vsem svetu bo dosegla svoj vrhunec prihodnji teden v Ljubljani, kjer se v četrtek, 27. junija Slovenski svetovni kongres odpre.
»Ideja je pognala svoje korenine v tem času, a je živela vedno«, je pouda-
ril Janez Povše in nadaljeval: »Ena od bistvenih postavk je spraviti za isto mizo vse člene, vse organe slovenskega telesa. Vsakdo lahko prisede in vsakdo je povsem enakovreden drugemu.«
Svetovni slovenski kongres, je ugotovil Bojan Brezigar, nastaja iz potrebe, da se v tem ključnem trenutku, ko nastaja slovenska država, združimo z voljo, da poiščemo to, kar nas združuje. Predsednik iniciativnega odbora je obenem predstavil programske cilje Slovenskega svetovnega kongresa. Strnil jih je v 3 sklope: a) ohranjanje slovenstva v Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu: b) sodelovanje Slovencev, ki živijo doma in po svetu, na vseh ravneh; c) problem države in internacionalizacije slovenskega vprašanja, (r. p.)
Srečala se je z vodstvom časopisa in ZTT
Podpredsednica deželnega sveta obiskala Primorski
CGIL podpira prizadevanja dvojezične šole
VIDEM — Revija »Valore Scuola«, ki je glasilo deželnega šolskega sindikata CGIL, je v svoji zadnji številki objavila mnenje Državnega sveta v zvezi z dvojezično šolo v Špetru Slovenov. V komentarju revije »Valore Scuola« je rečeno, da so se s sklepom Državnega sveta razblinile vse umetne motivacije šolskega skrbništva.
Očitno je šlo za potezo, ki je kot osnovni cilj želela preprečiti, da bi se v zasebni šoli videmske pokrajine lahko poučevalo tudi v slovenščini.
V zaključku članka je poudarjeno, da deželno sindikalno vodstvo CGIL-Scuola in vsedržavni svet iste-8a sindikata izražata zadovoljstvo nad odločitvijo Državnega sveta, ki daje' državljanom slovenske narodnosti možnost, da se vzgajajo v materinem jeziku.
R. PAVŠIČ
Študijski koncerti v Špetru
ŠPE*TER SLOVENOV — V prejšnjih tednih so na Glasbeni šoli v Špetru Slovenov speljali serijo študijskih koncertov, na katerih so nastopili glasbeniki iz naše dežele. Občinstvu sta se najprej predstavila sopranistka Lia Bront in kitarist Bruno Vidoni; teden kasneje so zaigrali člani kvarteta Glasbene matice iz Trsta. Študijske koncerte so nadaljevali z nastopom basa Romana Gorskija in Paole Chia-budini, ki je zaigrala na klavir. Zadnji koncert pa sta ga izvedla Elena Bian-coni (flavta) in Beppino Delle Vedove (čembala).
O sami pobudi ravnatelj beneške Glasbene šole Nino Specogna meni, da je četverica študijskih koncertov bila v veliko oporo, tako z vzgojnega kakor tudi s kulturnega vidika za gojence špetrske šole. Sicer samo vodstvo šole si že prizadeva, da bi za naslednjo sezono študijske koncerte vsebinsko še popestrilo. (R. P.)
V Ilirski Bistrici uspel nastop Tržaškega okteta
Na povabilo krajevne Zveze kulturnih organizacij je v torek gostoval v Ilirski Bistrici Tržaški oktet s celovečernim koncertom v cerkvi sv. Petra na Trnovem.
Pred koncertom v dobro akustični cerkvi, ki je bila za to priložnost polno zasedena, je člane Tržaškega okteta nagovoril in predstavil občinstvu Šaša Boštjančič in pri tem poudaril pomen kulturnega povezovanja med Slovenci z obeh strani meje.
Pod umetniškim vodstvom Aleksandre Pertotove, je Tržaški oktet izvajal v glavnem enak spored kot na svojem jubilejnem koncertu v gledališču Miela, zaradi, nenadne glasovne indisponiranosti v ansamblu pa je moral v zadnjem trenutku predvsem zaradi solističnega vložka, Švikaršičevo Luštno je vigred zamenjati s furlansko narodno v Sofianopulovi priredbi Se sintis. Tako je občinstvo lahko v prvem delu poslušalo šest Gallusovih izvajalsko zelo zahtevnih skladb. V drugem delu so bile na vrsti umetne, narodne in priredbe narodnih. Opazno je bilo, da je občinstvo najbolje sprejemalo romantično navdahnjene kot na primer Volaričevo Verno si pri meni stala in Mirkova Na trgu, da pa je znano ceniti tudi izrazno sodobno pisane kot sta Vrabčevi Mlada in Moja vas pa celo Kogojeva Narodna. Ljudski iz Benečije in Rezije v Merkujev! priredvi Starčič je zgoda ustu in Tana Sarte sta sklenili program, ki je kljub opazni glasovni indisponiranosti dveh članov Okteta v zaključnem delu potrdil visoko izvajalsko raven, ki jo je občinstvo nagradilo s toplimi aplavzi.
Po dodatni Oj Triglav moj dom se je Oktetu v imenu gostiteljev in občinstva zahvalil predsednik ZKO S. Boštjančič in poudaril, da je Tržaški oktet ponudil v poslušanje pesmi, ki se redko slišijo, nekatere pa so bile za poslušalce celo povsem nove. (j. k.)
TRST - Včeraj je obiskala Primorski dnevnik in Založništvo tržaškega tiska podpredsednica deželnega sveta Augus-ta De Piero Barbina.
Med obiskom se je podpredsednica deželnega sveta razgovarjala z direktorjem ZTT Silvijem Tavčarjem, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Dušanom Udovičem in odgovornim urednikom Vojmirjem Tavčarjem, katerim je orisala cilje simpozija Ženske v informaciji in ženske v politiki, ki bo oktobra v Salzburgu.
Simpozij, o katerem se je Augusta De Piero Barbina že razgovarjala s stanovskimi organizacijami, naj bi zbral prispevke žensk, ki so ustvarjalke in predmet poročanja medijev. Udeležilo pa naj bi se ga tudi kvalificirano predstavništvo deželnih novinark, v katerem bodo tudi predstavnice Primorskega dnevnika.
Srečanje s podpredsednico deželnega sveta pa je bilo tudi priložnost za pogovor o stanju Primorskega dnevnika. Vodstvo podjetja in časopisa je Augusti De Piero Barbina predočilo težave, s katerimi se spoprijema, obenem pa jo zaprosilo, naj se v okviru svojih pristojnosti zavzame za pospešitev postopka za priznanje izredne dopolnilne blagajne in za večjo vsestransko upoštevanje časopisa v okviru dežele ter krajevnih ustanov.
Na sliki (Foto Magajna) srečanje Au-guste De Piero barbina z vodstvom ZTT in PD
Tisti, ki se odločijo za jemanje mamil, to pogosto storijo, ker imajo težave in upajo, da jih bodo na ta način rešili. Toda to ni prava rešitev. Nekateri mladi zbolijo, drugi končajo v zaporu, nekateri pa umrejo. Nihče nima pravice, da odloča o tem, kakšno bo tvoje življenje. Ce potrebuješ pomoč, zaprosi zanjo in vztrajaj, da jo dobiš. Ce potrebuješ informacije, izpolni kupon na tej strani. Tudi boljše poznavanje ti omogoča lažjo izbiro in Pomoč zato, da ne izbereš ma-niila, je tvoja pravica. Odločitev, da se ne odločiš za mamila, je tvoja svoboda.
Predsedstvo ministrskega sveta
POŠLJITE MI BREZPLAČNO IN
OSEBNO PODROBNEJŠE VESTI O:
D Zakonodaja: parlamentarni zakon o mamilih
J Učinki: kakšne so posledice uporabe mamil
U Zdravljenje: kraji in centri za zdravljenje narkomanov
Spolni ta kupon in ga pošlji na:
PREDSEDSTVO ministrskega SVETA - ODDELEK ZA SOCIALNE ZADEVE Ul. Barberini 47 - 00187 Rim Tel. (06) 4811230/229 IME
*-----------------------
S pismeno nalogo so se včeraj pričeli zrelostni izpiti
Naslovi iz mednarodne politike Nejasni prevodi v slovenščino
_________pismi uredništvu_____
Še o vprašanju župnije sv. Jerneja na Opčinah
Včeraj so se v vsej Italiji pričeli zrelostni izpiti, ki pomenijo pomembno preizkušnjo za dijake višjih srednjih šol. Prva naloga je bila v italijanščini, na slovenskih šolah pa v slovenščini. Tako za italijanske kot za slovenske šole so bile prvi trije naslovi skupni, četrti naslov pa je bil različen glede na vrsto šole. Iste naloge so imeli znanstveni licej, trgovski tehnični zavod in njegov odsek za geometre. Na poklicnemu izpitu zavoda J. Stefan je bil različen tudi tretji naslov. Na slovenskih šolah je bil drugi (literarni) naslov različen od tistega, ki so ga imeli na italijanskih šolah. Bralce velja opozoriti tudi na to, da so imeli slovenski. dijaki težavo več, saj so se morali spopasti z zveriženimi prevodi iz italijanščine v slovenščino, kar je prav gotovo otežkočalo njihovo delo. Predvsem velja to za prvi naslov, ki v slovenščini izzveni kot pravi rebus. Očitno je, da italijansko ministrstvo za šolstvo ne razpolaga z veščimi prevajalci v slovenščino. Skupni naslovi nalog so bili:
»Eksplozija političnih nemirov, porojenih iz nacionalističnih obračunavanj, vse večji poudarek na etničnih gibanjih za neodvisnost, pojav silovitih avtonomističnih sunkov, ponovno kritično pretresajo stara ravnotežja sil, ki kot da gredo v smeri, ki je nasprotna tisti zarisani s progresivnim razvojem združenih mednarodnih organizmov, z nalogo integriranja med sabo različnih držav.
Kakšni so razlogi za to? Kako preseči ta, vsaj navidezna nesoglasja današnjega sveta?
Kandidat naj razmisli o predlaganem problemu in predloži lastno oceno.«
Zato, da bi lahko bralci razumeli naslov, se nam zdi potrebno izpisati tudi izvirni italijanski, ki se glasi: »La es-plosione di agitazioni politiche na-scenti da rivendicazioni nazionalistic-he, 1'accentuarsi di movimenti etnici indipendentisti le 1' emergere di forti spinte autonomistiche rimettono in discussione vecchi eguilibri e sembra-no procedere in direzione opposta a guella tracciata dal progressivo costi-tuirsi di organismi internazionali uni-tari, intesi ad integrare tra loro paesi diversi.
Quali le cause? Come superare qu-este, almeno apparenti, contraddizioni del mondo d'oggi?
Rifletta il candidato sul fenomeno accennato, proponendo le proprie con-siderazioni.«
Drugi naslov se je glasil:
»Pisatelj Boris Pahor zajema v svojih romanih življenje Slovencev v Italiji po prvi svetovni vojni.
Izberite njegovo značilnejše delo in ga analizirajte.
Tretji naslov se je glasil:
»Rešitev, ki jo je Cavur (v italijanskem izvirniku Cavour) predložil v zvezi s problemom italijanske združitve, se nahaja med dvema predlogoma, ki ju je navdihnil federalistični in mazzinijevski načrt.
Kandidat naj osvetli razloge in primere, ki so prinesli uspeh zmernemu projektu piemontskega državnika.«
Četrti naslov zrelostnega izpita za znanstveni licej in za trgovski tehnični zavod (tudi oddelek za geometre) se je glasil:
»Fantastika v literaturi, kinematografiji in televiziji. Interes za domišljijsko predstavitvenost (v italijanskem izvirniku Vimmaginario) je samo neke vrste iskanje zabave? Ali pa je znak,
Kandidati znanstvenega liceja med prvo pismeno preizkušnjo (foto Magajna)
da se človek ne more zadovoljiti samo z neko eksperimentalno ali preverljivo resničnostjo?«
Na klasičnem zrelostnem izpitu se je četrti naslov glasil:
»Atiški teater, predvsem tragični, ostaja eden od najvišjih izrazov grške omike.
Kandidat naj osvetli teoretične motive, socialno-kulturne komponente in reprezentativne tehnike, ki ga ohranjajo kot nepreseženo umetnost, ki je bila namenjena navdihovanju tako modernega kot sodobnega sveta.«
Četrti učiteljski zrelostni izpit se je glasil:
»Nenehni dinamizem, ki dopušča razvojne procese današnje družbe, ne pušča neprizadete šole, marveč jo sili k nenehnemu prilagajanju. Kandidat naj predstavi lastne ocene o problematiki, predloži pa lahko tudi problem učiteljeve strokovne usposobljenosti z zahtevami časa.«
Tretji naslov poklicnega zrelostnega izpita (zavod J. Stefan) se je glasil:
»Od Društva narodov do Organizacije združenih narodov: kandidat naj osvetli njune različne in stične točke in se zaustavi ob delovanju in vlogi OZN, ki je poklicana k razreševanju mednarodnih spornih vprašanj.«
Četrti naslov poklicnega zrelostnega izpita pa se je glasil:
»Perspektive, ki so se odprle s postopno realizacijo skupnega evropskega delovnega trga, nalagajo, med drugim, vsem državam Evropske gospo-
darske skupnosti hitro izdelavo konkretnih sporazumov, ki so sposobni ustvariti nekakšen skupni sistem s kulturnimi smotri in strokovnimi cilji.
Kakšna bi morala biti, v tem smislu, bistvena predstava neke moderng poklicne usposobljenosti? Kakšen je vpliv splošne kulture in neposrednih strokovnih disciplin pri njenem oblikovanju? Kako uskladiti nasprotujoče si potrebe nekega oblikovanja, ki je v skladu z lokalnimi potrebami, toda usmerjeno v neko evropsko perspektivo?«
Naslove bi seveda lahko podrobno komentirali, vendar je jasno, da so prvi padli na izpitu prevajalci ministrstva. Slovenski dijaki so imeli zaradi zveriženih prevodov že takoj ob odprtju kuverte težjo nalogo od italijanskih kolegov. Tudi vsebinsko naslovi niso bili najlažji. Prvi na primer zelo spominja na naslove izpitov za novinarje in je zahteval od kandidatov dokajšnjo razgledanost.
Dokajšnje izvenšolsko znanje in poznavanje sta zahtevala tudi tretji in četrti naslov poklicnega zrelostnega izpita. Obe nalogi bi terjali precej šeg trud tudi od poklicnih spremljevalcev mednarodnega dogajanja.
Naslovi iz literarnih, zgodovinskih' in drugih predmetov se nam zdijo dostopnejše, čeprav so bili "splošnejši" naslovi prav gotovo vabljivi za maturante, ki veliko berejo in intenzivno sledijo mednarodnim dogodkom, tudi tistim v Sloveniji in širši Jugoslaviji.
Po raznih srečanjih in številnih pismih (objavljenih v raznih listih) so elani župnijskega pastoralnega sveta na Opčinah v začetku junija ponovno poslali g. škofu Bellomiju pismo o zadevi župnije sv. Jerneja na Opčinah. Pismo je podpisalo 14 oseb, ki pa niso vse člani žup. past. sveta. Ker v pismu ni župnikovega podpisa, ne moremo govoriti o ž.p.s., še manj pa more ta »svet« zahtevati, da mu škof odgovori o tako važnem vprašanju.
1.	Slovenski salezijanci na Opčinah, ki so odvisni od salezijanskega vodstva v Ljubljani, imajo v svojih rokah Marijanišče in župniji Repentabor in Trebče. V pripravi so popravila v Ma-rijanišču, da bi tako ta »zavod« le postal središče za mladino. To delo bi gotovo bilo še bolj omogočeno, če bi slovenski salezijanci prevzeli tudi skrb za župnijo sv. Jerneja na Opčinah. O tem načrtu se govori že dolgo let in salezijanci so izrazili svojo pripravljenost za to novo skrb, čeprav so sedaj v Sloveniji potrebe po njihovi zavzetosti zelo velike. Pod sedanjim škofom so se vršila razna srečanja, ki so pripeljala do zaključka, da slovenski salezijanci končno letos v avgustu prevzamejo župnijo sv. Jerneja. Župnik Vili Žerjal bi moral torej v avgustu prevzeti drugo župnijo (zato je sedaj samo župnijski upravitelj). Vse dolžnosti in pravice pri delu v župniji bi bile določene v posebni pogodbi med tržaško škofijo in salezijanskim inšpektorjem v Ljubljani.
Ko so na Opčinah to zvedeli, so zagnali krik, da hoče škof umakniti žup. Žerjala in na njegovo mesto poslati italijanskega župnika. Od tod toliko podpisov in govoric za župnika!
Kako je mogoče našemu g. Škofu pripisovati tak načrt? pa vsem drugim, s katerimi se je škof posvetoval? Kje bi škof našel italijanskega duhovnika, ki bi bil pripravljen sprejeti tako nalogo? Ali nista krik in vik le izraz bojazni, da bi salezijanci z delom v župniji poživili krščansko delo za mladino? in krščansko kulturno dejavnost? Ali moramo reči sedaj slezijancem, da jih ne rabimo? in sprejeti možnost, da se od nas poslovijo kakor so naredili slovenski frančiškani? Kdo naj prevzame to odgovornost? morda člani ž.p.s.?
2.	Člani ž.p.s. v pismu vprašujejo, ali škofova listina iz leta 1966 še velja. Kakor vem, je škof Bellomi že včekrat poudaril, da ta še velja. O tem smo večkrat govorili in g. župnik je bil o tem tudi obveščen.
Listina nadškofa Santina je iz leta 1966, ko je bila ustanovljena župnija Marije Kraljice sveta. Pri ustanovitvi
Odbornik Berni sprejel vodstvo Glasbene matice
Pokrajinski odbornik za šolstvo Giorgio Berni je včeraj sprejel predsednika upravnega sveta Glasbene matice Adriana Semna in tajnico Dašo Svetino, ki sta mu orisala položaj naše osrednje glasbene ustanove, na sestanku pa je tekla beseda tudi o odnosih med Glasbeno matico in Pokrajino. Semen je Bernija posebno opozoril na težko situacijo, v kateri se je znašla Glasbena matica in na težave, s katerimi se srečujejo predvsem profesorji in drugo osebje. Kot piše v tiskovni izjavi pokrajinske uprave, je Berni izrekel solidarnost Glasbeni matici, saj gre za ugledno ustanovo, ki daje velik doprinos kulturni in glasbeni rasti v naši stvarnosti. Odbornik se je tudi obvezal, da bo v najkrajšem času predložil odboru sklep za izplačilo prispevka Glasbeni matici na osnovi deželnega zakona št. 13.
Danes v hotelu Savoia skupščina tržaške PSI
V hotelu Savoia (sinja dvorana) bo danes ob 17.30 javna skupščina tržaške PSI na temo »Socialistična enotnost, reforma inštitucij in družbeni napredek«, na kateri bodo poleg pokrajinskega tajnika Perellija sodelovali vsi najvidnejši krajevni voditelji Craxijeve stranke. Deželno vodstvo bosta zastopala podpredsednik Dežele Gioacchino Frances-cutto in deželni odbornik Ferruccio Saro, videmski poslanec Aldo Renzulli pa bo predstavljal vsedržavna vodstvena telesa.
Današnja manifestacija sodi v okvir priprav na deželni kongres stranke, ki bo konec tedna v Vidmu ter na vsedržavni kongres, ki bo od 27. do 30. junija v Bariju. Na skupščini bodo tudi izročili priznanja članom, ki imajo že več kot 40 let strankino izkaznico.
te nove župnije nisem imel besede. Prosil pa sem. g. nadškofa, naj s posebnim dokumentom poudari, da župnija sv. Jerneja ohrani svoj slovenski značaj. Posebno se mi je zdel potreben poudarek za katoliške organizacije in za zunanje večje slovensnosti. S tem pa ni bilo rečeno, da je bila župniku odvzeta dolžnost, da posrkbi za vse vernike v svoji župniji, te ali druge narodnosti. Dokument sicer ni popolnoma jasen, a ni tako ekskluziven, kakor bi si nekateri želeli. Mislim pa, da ga sedanjih škof lahko dopolni.
Toliko v vednost!
Lojze Škerl škofov vikar
O »legitimnosti« list za skorajšnje jusarske volitve
Spoštovano uredništvo!
Prosim Vas, da objavite ta članek v odgovor na izjavo openske DSL v zvezi z volitvami za obnovo Jusarskega odbora, o kateri je Primorski dnevnik poročal dne 19. junija 1991.
Izjava DSL me je presenetila in zagrenila, predvsem zaradi obnašanja stranke, ki sama o sebi trdi, da je stranka demokracije in levice. Res demokratična stranka pa si ne bi nikoli lastila pravice izjaviti, da je neka krajevna lista, v tem primeru lista št. 2, edina "polnopravno legitimirana, predstavlja interese celotne openske skupnosti".
Ta ošabna in predrzna izjava odraža misel, da lahko le ena stvarnost, ena komponenta, razpolaga z vsemi vrednotami in pravicami določene družbe.
Skupnost, ki dandanes živi na Krasu sestavlja zelo raznoliko družbo, v kateri skupno živijo in delujejo Italijani in Slovenci ter ljudje z najrazličnejšimi ideologijami, ki pa dosledno in številno zasledujejo skupni cilj družbenega in ekonomskega razvoja.
Vrnimo se k temi "edine polnopravne legitimirane liste". Nujno moram omeniti svojo kandidaturo na listi št. 3 in s tem v zvezi si pošteno postavim vprašanje, zakaj lista, kateri pripadam, ni prav tako legitimirana, da predstavlja celotno opensko stvarnost.
Svojo legitimacijo lahko utemeljim bodisi na osebni ravni kot na ravni širše skupnosti. Osebno mislim, da sem polnopravno vključen v opensko skupnost. Poudaril bi dejstvo, ki zares zanima tiste, ki podpirajo edino legitimirano stranko, in sicer da živim, v družinskem okolju, v katerem sta enakopravno zastopani bodisi slovenska kot italijanska kultura.
Na ravni širše skupnosti bi lahko trdil, da so mojo kandidaturo, kot sicer tudi tisto ostalih kandidatov list št.3 "tramvaja in spomenika", z naklonjenostjo sprejele številne stranke, katerih demokratično delovanje je ustaljeno dejstvo. Tudi osebno sem lahko preveril, da je duh vseh tistih, ki se skupaj z menoj zavzemajo za uspeh naše liste, demokratičen in nesektar-ski.
Nočem zahtevati obveze in uradnih izjav političnih strank, čeprav imajo le te pravico in dolžnost, da razpravljajo o teh problemih v notranjosti stranke same. Zaključujem z ugotovitvijo, da smo pravzaprav vsi člani ali volilcl političnih strank.
dr. Gianfranco Ciani
Po doslej najvišji uvrstitvi v družini z dolgoletno barmansko izkušnjo pred dnevi še prestop v poklicno kategorijo
Zavidljivo svetovno priznanje za koktajle Patrizie Fontanot
Mlada barmanka Patrizla Fontanot (foto Križmančič)
Patrizia Fontanot se je pred štirimi leti začela ukvarjati s koktajli skoraj za šalo, spodbudila pa jo predvsem večletna družinska izkušnja s to veščino. Patrizia je doma iz Doline, skupaj z ostalimi člani družine pa upravlja nadvse čeden, še posebej po koktajlih znan bar AUa Vela v Miljah. Skoraj za stavo je sledila očetovim korakom in se po mlajši sestri Moiri še sama preizkusila v poklicnem spoznavanju in ustvarjanju teh vabljivih alkoholnih (ali pa ne) mešanih pijač.
V vseh teh letih se je ob delu v baru sama izobraževala s pomočjo strokovnih knjig in revij, njen mentor pa je nedvomno bil oče Ezio Fontanot. Po vrsti tekmovanj na krajevni ravni se je Patrizia konec aprila udeležila italijanske državne selekcije za Martini Grand Prix v kraju Mon-tegrotto Terme blizu Padove, med skoraj 80 prijavljenimi pa je prejela srebrno diplomo in se zato lahko udeležila finala mednarodnega tekmovanja v škotskem mestu Aberdeen. Na tej, svetovni ravni pa se je prve dni junija uvrstila na odlično četrto mesto, druga med uvrščenimi predstavniki Italije in si tako - poleg očitnega ugleda - zaslužila še dvotedensko nagradno študijsko potovanje po znamenitih evropskih terasah Martini. Tekmovanje je med najuglednejšimi predvsem za mlade
od 18. do 28. leta starosti, ki se želijo ukvarjati z barmanskim poklicem. Že od leta 1968 ga prireja znana italijanska firma Martini & Rossi, od leta 1977 pa se tekmovanje odvija tudi na svetovni ravni. Preizkušnja za Martini Grand Prix je dovolj zahtevna, saj predvideva poznavanje splošne kulture in tujih jezikov, popolno domačnost s pijačami, ki pridejo v poštev za pripravljanje koktajlov, poleg blagoznan-stva pa še natančno zgodovino mednarodnega burmanskega združenja IBA. Vsak od udeležencev mora opraviti pismeni, ustni in praktični izpit, na državni ravni v italijanščini, na svetovni pa v angleščini. Poleg teorije se je treba izkazati tudi v dejanskem pripravljanju koktajlov, in sicer vsaj enega s seznama 73 svetovnih klasičnih koktajlov in pa posebne, izvirne mešane pijače, s katero mladi bodoči barmani dokažejo svoje sposobnosti v ustvarjanju novih okusov. Bistveno vlogo seveda odigrata tudi tehnika pripravljanja in sproščen nastop pred strokovno komisijo in občinstvom. Patrizia Fontanot si je za to priložnost izmislila koktajl likerja Bene-dictine, Chine Martini in konjaka z imenom Amichevolissimo, ki je - po mnenju mednarodne komisije sodeč - kar se da uspel (in pokušnje vreden).
Po tej zavidljivi uvrstitvi na svetovni ravni se je Patrizia v ponedeljek udeležila
še deželnega tekmovanja, ki ga v tržaš' kem hotelu Jolly priredilo združenje itak' janskih barmanov in podpornih članov Al' BES. Z njo sta v različnih kategorijah tek' movala tudi oče Ezio, že pravi veteran v tem poklicu, in sestra Moira, mlajša, a prva izmed treh hčera, ki se je resno P°' svetila očetovemu navdušenju za koktejle-Družina Fontanot se je imenitno odrezma tudi ob tej priložnosti, saj se med števili}1' mi doslej zbranimi priznanji na polici s° pirijo še štirje novi pokali. Moira in Patrlg zia sta se uvrstili na prvo oziroma dru9 mesto kategorije Lavazza, za katero st morali predstaviti koktajl na osnovi kav • Kot zmagovalka se bo Moira oktobra ude Ježila še državnega tekmovanja Lavazz • Oče Ezio je dosegel četrto mesto v p?el kušnji kojktajlov »predinner«, Moira Pra tako četrto mesto v preizkušnji za tr0‘el Philip Morris, Patrizia pa se je uvrstila n drugo mesto v posebnem tekmovanju, je poimenovano po bivšemu predsedm AIBES-a Angelu Zoli in zahteva (prav tak" kot na širši ravni zgoraj omenjeni Marti Grand Prix) pismeni, ustni in praktični i pit s poznavanjem tujih jezikov. Ob vse tem se lahko Patrizia Fontanot sedaj P naša še z doseženim poklicnim barma skim naslovom, saj je v ponedeljek USP® no opravila tudi izpit za vpis na sezn mednarodnega združenja IBA. (dam)
Po mnenju župana Franca Richettija
Naš jezik nima mesta v občinskem statutu
Slovenščina nima mesta v statutu Občine Trst vse dokler parlament ne bo odobril zaščitnega zakona, zato je vsakršna razprava o tem vprašanju v tem trenutku popolnoma odveč. Kolikokrat smo v zadnjih letih slišali to stališče v izvoljenih telesih, na kongresih in na javnih manifestacijah. Za to neverjetno izjavo je včeraj poskrbel župan Franco Richetti na seji svetovalske komisije, ki pripravlja občinski statut in v kateri sedijo predstavniki vseh strank. S tem se je župan znova prilagodil težnjam nazadnjaških in nacionalističnih sil, ki očitno zelo močno pogojujejo delo njegove petstrankarske uprave. V osnutku statuta, o katerem teče razprava v komisiji, ni o slovenščini za sedaj ne duha ne sluha. Richettijevo žolčno reakcijo sta takorekoč sprožila predstavnika SSk in DSL Aleš Lokar in Maurizio Pessato, ki sta vložila vrsto popravkov in predlogov o sožitju in o rabi slovenščine, Richetti pa jih je po vrsti vse zavrnil. Lokar je nato iz protesta zapustil sejo in napovedal, da bo vse popravke predložil na seji občinskega sveta, kar bodo najbrž naredili tudi svetovalci DSL.
Predstavnik SSk nam je sinoči poslal tiskovno noto, v kateri utemeljuje vsebino in pomem predloženih popravkov. Njegovo stališče izhaja iz ugotovitve, da je cilj novih statutov izvoljenih teles prav ta, da pridejo bolje do izraza posebnosti vsake občine oziroma krajevne stvarnosti. Ena glavnih posebnosti tržaške občine pa je prav gotovo prisotnost slovenskih občanov. Novi • statuti imajo tudi namen, da izboljšajo
krajevno avtonomijo in predstavništvo, to se pravi, da ni potrebno na vse stvari čakati »samo od zgoraj in od vlade«, ampak da se določeni problemi lahko rešujejo že na krajevni ravni. To je tudi smisel celotnega gibanja za avtonomijo, ki je danes toliko prisotno med volilci, na kar so po Lokarjevem mnenju pokazale tudi zadnje deželne volitve na Siciliji. Če se bodo določeni problemi rešili na krajevni ravni, bo to jutri veliko lažje sprejela v svoje zakone tudi osrednja rimska oblast, saj je znano, dodaja še zastopnik SSk, da so glavni vzvodi in zavore za rešitev slovenskega vprašanja predvsem krajevnega značaja, najbolj ostro pa so prisotni v Trstu.
Lokar pravi, da ima Občina Trst že določeno prakso za dvojezično poslovanje, saj ima poseben prevajalski urad, izdaja lepake v slovenščini in podobno, zato bi bilo po njegovem logično, da bi ta vprašanja polnopravno vključila v statut. Na Koprskem, kot se lahko vsakdo prepriča, je bila uvedena najširša dvojezičnost in to ne glede na številčnost tamkajšnje italijanske narodne skupnosti, medtem ko pri nas o kaki tozadevni recipročnosti ni ne duha ne sluha, piše še v tiskovni noti SSk. Svoje amandmaje in stališča bo Lokar, kot rečeno, ponesel v sejno dvorano, ko bo statut Občine v fazi zadnjega glasovanja, »in ob tej priložnosti bodo lahko posamezne politične sile javno in glasno pokazale, kakšno je njihovo stališče do teh vprašanj, ki so res življenjske važnosti za naše mesto in predvsem za našo narodno skupnost«.
S.T.
Volili bodo tudi pri Banih, v Bazovici, Gropadi, na Padričah in v Trebčah
Nadaljujejo se priprave na skorajšnje jusarske volitve v tržaški pokrajini
V	nedeljo, 23., in v ponedeljek, 24. t. m., bodo jusarske volitve tudi pri Banih, v Bazovici, Gropadi, na Padričah in v Trebčah. V Gropadi in Trebčah so takšne volitve razpisane prvič, v ostalih treh vaseh pa drugič.
V	BAZOVICI so domačini sporazumno predstavili dve kandidatni listi. Na glasovnici bo na prvem mestu lista Bazovica jus, na kateri kandidirajo Giovanni Crismanchich, Egon Krizmancic, Vittorio Krizmancic in Mariano Carli. Na drugem mestu pa bo Enotna lista, na kateri kandidirajo dosedanji predsednik bazovske-ga jusarskega odbora Luigi Krizmancic, Mirijam Žagar, Stojan Metlika in Carlo Mezgec. »Oblasti imajo do jusarskih zadev res čuden odnos,« nam je povedal predsednik Križmančič. »Pred leti, ko nismo imeli izvoljenih jusarskih odborov, so pravile, da glede jusa ni mogoče nič urediti, ker bi to morali delati izvoljeni jusarski odbori, zdaj, ko ti odbori obstajajo, pa pravijo, da upravljanje jusa prilika občinskim upravam. Seveda še mi s tem nikakor ne moremo strinjati. Čemu bi potem pravzaprav imeli takšne volitve? Mi nameravamo vsekakor vztrajati v prepričanju, da bomo prej ali slej dosegli priznanje vloge, ki nam pripada. Prav zato se spet predstavljamo na volitvah. Poleg tega se mi zdi važno, da izvolimo nov jusarski odbor, ker če je po eni strani res, da v sedanjih razmerah ne more-
Pahor odgovarja sindikatu SIULP
V	preteklih dneh je profesor Samo Pahor odgovoril na tiskovno sporočilo, ki jo je po »incidentu« na svetoivan-skem volilnem sedežu Enotni sindikat Zaposlenih v policiji SIULP poslal tržaškim sredstvom javnega obveščanja. v sporočilu je SIULP ostro protestiral had »nasiljem nad policijskimi agenti« jb Poudaril, da je bila »akcija povsyn korektna v spoštovanju zakonov.«
V	svojem odgovoru je Samo Pahor °bnovil potek dogodka in objasnil, da ie prišlo do incidenta šele po posegu bfugega agenta, medtem ko je prvi čakal na pojasnila kvesture.
Prof. Pahor sprašuje, zakaj ni tudi “rugi agent počakal na prihod funkci-°harja kvesture, pač pa posegel samo-v°ljno.
Obenem je prof. Pahor v pismu sindikatu SIULP poudaril, da bi morali Policijski organi in tudi sindikat seznaniti policijske agente o tukajšnji Večjezični stvarnosti in jih informirati 0 pravicah pripadnikov slovenske fdanjšine. Na ta način, meni prof. Pahor, bi se izognili marsikateremu nesporazumu.
Danes bo odplulo v domovino še kakih sto albanskih beguncev
Trajekt Tiziano, ki je pred dnevi že prepeljal v Albanijo več Kot sto albanskih beguncev, bo drevi spet odplul proti albanskemu pristanuisču Draču. Ladja plovne družbe Adriatica bo v tej svoji drugi »albanski turi« pospremila v domovino nadaljnjih sto Albancev.
Trajekt je sinoči priplul v tržaško luko z Drača. Na krovu je imel kakih 70 karabinjerjev in 50 policistov, ki so
Domenico Del Prete novi upravitelj KZE
Domenico del Prete je novi izredni upravitelj tržaške Krajevne zdravstvene enote. Včeraj ga je na to mesto imenoval deželni odbor Furlanije-Julijske krajine na predlog odbornika za zdravstvo maria Brancatija. Domenico Del Prete je star 59 let in je od leta 1975 primarij napodročju anestezije, obenem pa je avtor številnih znanstvenih publikacij.
skrbeli za varnost na trajektu med prvim povratnim potovanjem albanskih beguncev. Drugo plovbo bo trajekt Tiziano opravil na izrecno prošnjo tržaške prefekture, da bi omogočili tudi tistim Albancem, ki so se po nekaj mesecih skesali prihoda v Italijo, vrnitev v domovino. Le-ti bi morali odpluti že preteklo nedeljo s trajektom San-sovino, njihov odhod pa so preložili, ker so medtem trajekt Sansovino prisilno izkoristili za »odslovitev« tistih beguncev, ki so pretekli teden pripluli v Italijo.
Tržaška prefektura je tudi javila, da se bodo lahko na trajekt Tiziano vkrcali tudi tisti Albanci, ki bi morali do 15. julija zapustiti italijansko ozemlje, ker ne zadoščajo predpisom zakona Martelli o beguncih. Vozovnico za njihovo plovbo bo na račun ministrstva za civilno zaščito.
Danes Piccolo ni izšel
Tržaški dnevnik II Piccolo danes ni izšel. Časopisa ni v kioskih zaradi stavke tiskarjev.
Nočno pobalinsko dejanje v zgodovinskem jedru Križa
Neznanci poškodovali cestne table
'°dovane table v Križu
(foto Križmančič)
Neznani vandali so prejšnjo noč v Križu poškodovali oziroma razbili vse cestne table in smerokaze, ki jih je na zahtevo prebivalcev in zahodnokraškega rajonskega sveta pred nekaj meseci postavila Občina Trst. Gre za popolnoma neutemeljeno vandalsko dejanje, ki bo povzročilo največ težav prav domačemu prebivalstvu, saj bo pomanjkanje ustreznih smerokazov dodatno povečalo prometne težave predvsem v starem jedru vasi. Mnogi avtomobilisti, ki prihajajo z Obalne ceste se ob prihodu v Križ znajdejo dejansko brez vsakršnih navodil in napotkov, tako da potem zabredejo v stranske ulice, iz katerih nato težko najdejo izhod. Do najhujše zmede prihaja predvsem ob nedeljah in praznikih, ko je promet med Obalno in pokrajinsko cesto Prosek—Sesljan zelo gost.
Odbor za zaščito Križa v tiskovni noti ostro obsoja to vandalsko dejanje, ki ga ni mogoče na noben način opravičiti, saj je naperjeno v prvi vrsti proti krajanom in proti vsem, ki si želijo, da bi bi bila vas bolj urejena in tudi gostoljubna.
Odbor si od vsega začetka prizadeva za uravnovešene rešitve prometnih težav v vasi in je svoje predloge že uradno posredoval pristojnim telesom tržaške občinske uprave. V kratkem pa bo stopil v stik tudi s pristojnim odbornikom za promet in urbanistiko Anghelonejem, ki je zamenjal ubitega odbornika Cecchinija.
Predstavniki odbora so se v zvezi z vandalskim početjem včeraj sestali s predsednikom zahodnokraškega rajonskega sveta Busettijem, ki je napovedal, da je glede tega vložil prijavo proti neznancem. Odbor bo vsekakor zahteval od Občine, da čimprej postavi nove smerokaze in cestne tabele.
mo veliko napraviti, je po drugi strani tudi res, da glede jusarskih zadev ne more nihče obiti naših odborov, v katerih so neposredno zastopani domačini,« je zaključil Križmančič.
Tudi pri BANIH so domačini sporazumno predstavili dve kandidatni listi. Na kandidatni listi z napisom Bani in z znakom kamina kandidirajo Leone Kre-vatin, Bruno Malalan, Giovanni Pro in Tea Renar. Na Enotni listi z znakom kukavice pa nastopajo Alessandro Ban, Fa-bio Krevatin, Giovanni Vidali in Agosti-no Vidau. Po neuradnih podatkih naj bi banovskemu jusu pripadalo okrog 100 hektarov površin. Precejšen del so jih razlastili za razne velike infrastrukture, zlasti za naftovod in za cestne oziroma
/K« (j. N
1 %
(M wm 1,
^ pad5>^
avtocestne povezave, marsikatero zemljišče pa morajo še izplačati. Banovski jusarski odborniki so doslej tesno sodelovali z drugimi jusarskimi odbori v vseh pomembnejših akcijah za priznanje njihove vloge in prav gotovo bodo to delali tudi tisti, ki bodo izvoljeni na bližnjih volitvah.
Za razliko od ostalih srenj, v katerih bodo imeli v nedeljo in v ponedeljek jusarske volitve na področju Vzhodnega Krasa, je na PADRIČAH jusarskega zelo malo. Slo naj bi za približno 1 hektar, in še to v dobršni meri zasedajo ceste. A ni vedno bilo tako. Nekoč je pariškemu jusu pripadalo okrog 35 hektarjev, zgodilo pa se je, da se je nanje na začetku tega stoletja skupno vkljižilo 48 upravičenih posestnikov in ustanovilo še danes obstoječo Gozdno zadrugo. Na sedanjih volitvah so domačini predstavili eno samo listo, na kateri kandidirajo dosedanji predsednik Carlo Grgič, pa še Pietro Gregori, Igor Gregori in Dario Gregori. »Naš glavni cilj je, da bi skupno z drugimi jusarskimi odbori dosegli razčiščenje jusarske problematike,« nam je povedal predsenik Grgič. »Nedopustno je, da glede jusa veljajo v različnih pokrajinah naše dežele različna merila. Nujno je potrebno, da bi deželni svet čim prej odobril ustrezen zakon. V ta namen je deležni svetovalec Brezigar pred nedavnim predstavil zakonski osnutek. Tudi zato, da bi opozorili na celotno nerešeno ju-
Obvestili
Enotna lista Prosek vabi vse vaščane na javno predvolilno srečanje, ki bo danes z začetkom ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na srečanju bo predstavila svoje kandidate, pa tudi nudila udeležencem vse zaželene informacije glede volitev in proseške-ga jusa.
Radio Opčine obvešča, da bo danes s pričetkom ob 20. uri na njegovih valovih na sporedu pogovor s kandidati liste Jus Opči-
sarsko problematiko, smo pred nedavnim vložili priziv na predsednika republike proti sklepu, s katerim si je tržaška občina glede upravljanja našega jusa prilaščala pravice, ki ji ne pripadajo.«
Kot že uvodoma rečeno, bodo v GROPADI v nedeljo in ponedeljek imeli prvič jusarske volitve. Domačini so sporazumno predstavili dve listi. Na Enotni listi kandidirajo Alessandro Kalc, Alessandro Mužina, Carlo Kalc in Maddalena Goizza, na listi Jus pa samo Stanislao Kalc. »Volitve smo zatevali že pred 5 leti, a njihovega razpisa tedaj nismo dosegli,« nam je povedal Saško (Alessandro) Kalc. »Odtlej smo vsako leto ponavljali našo zahtevo in očitno je bila naša vztrajnost zdaj poplačana. Rad bi poudaril, da smo kandidatni listi sestavili v duhu enotnosti na javnem vaškem zborovanju, tako da so na njih zastopane vse komponente.«
Žal bi česa takega ne mogli reči za TREBČE. Tu so se predstavile kar tri kandidatne liste. Prva ima kot znak hišico z zvonom v ozadju in napis Trebče ter na njej kandidirajo Florindo Carli, Ricci-otti Milazzi, Francesco Carli in Giuseppe Hrovatin. Na drugi listi, ki ima kot znak murvo in napis Jus Trebče, kandidirata Mario Calzi in Carlo Furlan. Na tretjem mestu pa bo na glasovnicah Enotna lista z znakom mačke, na kateri kandidirajo Darko Kralj, Orlanda Carli, Milan Čuk in Mauro Kralj. Kmečka zveza, ki je ne-sporedno pomagala sestaviti Enotno listo in jo tudi posebno priporoča volilcem, poziva kandidate in simpatizerje vseh treh list, naj skušajo doseči dogovor, tako da bi zaradi malenkostnih zamer ne trpela škodo celotna vaška skupnost.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Milan Krota
Pogreb bo jutri, petek, 21.t.m. ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Milje.
Žalostno vest sporočajo žena Albina, hči Zvezda, svak Mario, vnuka Mirna in Milan, sestra Angela in drugo sorodstvo.
Milje, 20. junija 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Sporočamo žalostno vest da nas je zapustil naš dragi
Adolfe Vatla
Pogreb bo jutri, 21. junija ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalujoči:, žena Lilia, brat Karlo z ženo Aldino, nečaka Roberto s Francesco in Giovanni z Mario Kristino
Opčine, 20. junija 1991
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Prosimo le tihega žalovanja
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Stric DOLFI
ostal boš v naših srcih
BARBARA, GIANCARLO in MARCO
Opčine, 20. junija 1991
t
V 80. letu starosti je mirno odšel oče in ded
Danjel Glavina
Pogreb bo jutri,- 21. junija ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
Žalujoči sinovi in hčeri z družinami.
Trst, Dolina, Mačkolje 20. junija 1991
Potekal je v prostorih KD Primorsko v Mačkoljah
Uspel šiviljski tečaj
Po sedmih mesecih prijetnega srečevanja ob učenju ob učenju šiviljskih spretnosti, smo v Mačkoljah zaključili tečaj šivanja in krojenja. Začel se je novembra: prvi del je trajal štiri mesece, zadnje tri mesece pa smo se praktično izpopolnjevale.
Tečaja se je redno udeleževalo osem navdušenih tečajnic, vodila pa ga je izkušena šivilja Adrijana Cibic Regent. Tečaj je potekal vselej v prijetnem vzdušju. Ob klepetu je bilo tudi učenje hitrejše in lažje. Najbolj zgovorni rezultati uspešenega dela pa so sami izdelki, s katerimi smo vse zelo zadovoljne.
Ob zaključku tečaja se zahvaljujemo Kulturnemu društvu Primorsko, ki nam je dalo možnost, da smo lahko vsak četrtek imele na voljo prostor v srenjski hiši, posebna zahvala pa gre tudi »učiteljici« Adrijani.
Tečajnice iz Mačkolj
Na sliki udeleženke šiviljskega tečaja v Mačkoljah.
Zanimiva razprava o energetiki in okolju
V ponedeljek, 24. junija, bo v Trstu zanimiva okrogla miza o ravnovesju med zahtevami energetike, varnosti in okolja - primera Krškega in Tržiča. Gre za razpravo o jedrski elektrarni v Krškem, premogovni centrali v Tržiču, možnih nevarnostih in pa dejanskem onesnaževanju na stičišču med Furla-nijo-Julijsko krajino in Republiko Slovenijo. Pobuda za tako razpravo se je porodila na nedavnem internem seminarju, ki ga je na deželni ravni priredila v Gorici Slovenska skupnost. Izvedbo pobude je prvzel Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta.
Ob okrogli mizi bodo slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora inž. arh. Miha Jazbinšek, direktor republiške uprave za jedrsko varnost mag. Miroslav Gregorič, strokovnjaki iz komisije za okolje SSk, povabljeni pa so bili še predstavniki družbe ENEL.
Srečanje bo v dvorani zavarovalnice Asscirazioni Generali Baroncini v ul. Trento 8, začetek ob 17.30.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih zaključil dne 21. junija 1991 in da se bodo vršila vpisovanja gojencev za šolsko leto 1991/92 v dneh 24. — 25. junija 1991 od 8. do 12. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev.
V občinske otroške vrtce so lahko vpisani otroci obeh spolov, kateri izpolnjujejo naslednje pogoje: otroci, ki so dovršili ali bodo dovršili do 28.2.1991 vsaj tretje leto starosti; otroci, ki imajo bivališče v devinsko-nabrežinski občini.
izleti
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine prireja izlet v Rezijo in Tolmeč v soboto, 13. julija. Za informacije telefonirati na št. 200036 v uradnih urah.
SKD Vigred organizira 29. in 30. junija izlet v San Marino. Vpisovanje do 24. t.m. na tel. št,- 200150 - Škrk Franka od 19. do 21. ure.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 30. junija ob zaključku sezone izlet v Goriška brda z ogledom vinske kleti in grada Kromberk. Za informacije telefonirati na št. 415797 ali 363452.
SPDT prireja v nedeljo, 23. junija avtobusni izlet na Viš, na tradicionalno srečanje planinskih društev iz Trsta, Kopra, Ilirske Bistrice, z Reke in Integral iz Ljubljane. Vzpon do koče Corsi z Ne vej-skega sedla, možen vzpon na Viš in sestop do Rabeljskega jezera. Odhod avtobusa s trga Ulpiano ob 6. uri. Vpisovanje in pojasnila na ZSŠD1, tel. 767304 in pri Ervinu Gombaču, tel. 754742.
koncerti
Bluest Festival
Danes ob 11.30 bodo na tržaški občini, v dvorani za tiskovne konference, predstavili manifestacijo Bluest Festival, ki se bo odvijala v Trstu 24. in 25. t. m.
V Rumeni hiši na Furlanski cesti bo nocoj ob 20.30 nastopila jazz skupina VERNICE FRESCA.
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren je vpisovanje do srede 3. julija 1991. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 20. junija 1991
SILVERIJ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob
14.44	in zatone ob 1.01
Jutri, PETEK, 21. junija 1991
ALOJZIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.48 najvišja -4 cm, ob 9.05 najnižja -18 cm, ob 17.59 najvišja 30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
17,4	stopinje, zračni tlak 1015 mb narašča, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulio Toniati, Massi-miliano Maluta, Massimiliano Crevatin, Matteo Humar, Martina Crasso, Matteo Collino, Lorenze Peressini in Emanuele MajiČ.
UMRLI SO: 93-letni Libero Snaidero, 87-letna Vera Brazzanovich, 79-letni Antonio Antoni, 57-letni Rosario Giordano, 81-Ietna Gioconda Chierego, 71-letni Vi-tale Zugna, 57-letni Milan Krota, 80-letni Daniele Glavina, 70-letni Antonio Bernstein.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote,
22. junija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 727612), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. RosSetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Nocoj ob 20.30 ponovitev Straussove operete »DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Alessandra Ruffini, Sabina Macculi, Elio Pandolfi in Marco Camas-tra.
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v
gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	petek, 28. t. m., bo na sporedu show ELIOTERAPIA. Nastopata igralec Elio PANDOLFI in pianist Guido CERGOLI.
Predprodaja vstopnic od jutri, 21. t, m., pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO - La Con-trada
Vsi abonenti sezone 1990/91 si bodo lahko od 22. do 30. t. m. brezplačno ogledali predstavo LA ROCCIA E I MONU-MENTI Rossa di San Seconda. Uprizorila jo bo gledališka skupina Compagnia dei Giovani, s katero bo nastopal tudi Ora-zio Bobbio.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
in
Združenje aktivistov in invalidov NOB
vas vabita
danes, 20. junija, ob 18. uri v Tržaško knjigarno - Ul. Sv. Frančiška 20 na predstavitev knjige
Aldo Pirih
POMLAD NA OBALI -KOMANDA MESTA KOPER
in na odprtje razstave slik in risb
ALDA PIRIHA
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
vabi na ogled
RAZSTAVE
KAMNITIH IZDELKOV
ki so jih izdelali dijaki dvoletnega poklicnega tečaja za obdelovalce kamna.
Otvoritev razstave bo jutri, 21. junija, ob 18.30 v Kraškem muzeju v Repnu.
Sodelovala bo ženska pevska skupina STU LEDI.
kino
ARISTON - Še jutri, 21. t.m., bo dvorana zaprta zaradi popravil. V sobotd, 22. t.m., ob 21.30 II te nel deserto, r. Bernardo Bertolucci, i. D. VVinger.
ENCELSIOR - 19.00, 22.15 VVhore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel,
■ DD
ENCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 Nouvelle vague, r. Jean-Luc Godard, i. Alain Delon, Domiziana Giordano.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 L'esorcista III., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Bella, bi-onda e dice sempre si.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Orge sfre-nate, porn., □ □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Arma non convenzionale, □
MIGNON - 16.30, 22.15 Sirene, i. Cher, Bob Hoskins, Winona Ryder.
LJUDSKI VRT - 21.15 Duro da uccidere.
EDEN - 15.30, 22.00 Giochi superviziosi, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli, i. Glenn Glose, Mel Gibson.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Taxi Blues, glas.
ALCIONE - 18.00, 22.10 II fal6 delle va-nita, i. Tom Hanks, Melanie Griffith.
RADIO - 15.30, 21.30 Tutto anal, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom DO
razne prireditve
SKD Vigred vabi jutri, 21. t.m., ob_ 20. uri v šempolajsko šolo na ZAKLJUČNI NASTOP otroškega zborčka Vigred, gojencev prof. Zorana Lupinca ter čarodeja Vikj.
Kulturno umetniško društvo Magnet
organizira jutri, 21. t.m., ob 20.30 na terasi doma A. Sirk v Križu LUNA 'N BLUES - glasba, umetnost, film v luninem siju. Sodelujejo glasbene skupine Black birds in First aid ter umetnica Almira Bremec iz Ljubljane z razstavo Ženski liki.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na zaključni nastop gojencev Plesne šole, ki bo jutri, 21. t.m. ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na tradicionalno šagro na »GORICI«, ki bo v soboto, 22. t.m., v nedeljo, 23. t.m. in v ponedeljek, 24. t.m. Program: v soboto ob 18. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »777«. V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 kulturni program z godbo »Veseli godci« ter Van-ko in Tonco; od 20.30 dalje ples z ansamblom »Faraoni«. V ponedeljek ob 18. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »Happy day«.
Vaška skupnost Praprot prireja 17. ŠAGRO V PRAPROTU 22. — 23. — 24. junija 1991. Program: sobota ob 15. uri odprtje kioskov, tekmovanje v briškoli s 64 pari, ex tempore za mladino do 14. leta, od 21. ure dalje ples z ansamblom »Kraški kvintet«; nedelja ob 14. uri odprtje kioskov, ob 16. uri zabavne otroške igre, ob 18. uri koncert godbe na pihala Prosek, od 21. ure dalje ples z ansamblom »Taims«; v ponedeljek ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. dalje ples z ansamblom »Lojze Furlan«.
ŠD BREG vabi na veliko zaključno prireditev, ki bo jutri, 21. t.m. na igrišču v Dolini. Vabljeni športniki vseh panog ŠD Breg, odborniki, člani, navijači in simpatizerji, ter člani dolinske obrtniške cone. Ob 19. uri nogometna tekma med člani in odborniki.
Otroški zbor Ladijca vabi na zaključni nastop in spevoigro »Rdeča kapica«, ki bo jutri, 21.t.m. ob 20. uri na sedežu pevskih zborov v Devinu.
SKD Primorec prireja VAŠKI PRAZNIK 21.	22. in 23. junija v Trebčah.
Program: jutri, 21. ples z ansamblom Happy day; v soboto, 22. ob 19. uri nastop folklorne slupine iz Trebč in učencev osnovne šole P. Tomažič, sledi ples z ansamblom Alpen Adria sextett; v nedeljo, 23. ob 9. uri spretnostna vožnja z gorskimi kolesi, ob 18.30 koncert godbe V. Parma iz Trebč, ob 20. uri ples z ansamblom California. Vse dni bodo na razpolago jedi na žaru in pijače.
razstave
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje vabi na ogled RAZSTAVE KAMNITIH IZDELKOV, ki so jih izdelali dijaki dveletnega poklicnega tečaja za obdelovalce kamna. Otvoritev razstave bo jutri ob 18.30 v Kraškem muzeju v Repnu. Sodelovala bo ženska pevska skupina STU LEDI.
Mladinski krožek Skala iz Gropade
vabi na ogled razstave starega kmetijskega orodja. Urnik: do sobote, 22. t. m., od 19. do 21. ure, v nedeljo, 23. t. m. od 14. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava slikarke ESTHER PER-CAL.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava slikarja Corrada DAMIA-NIJA.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 27. t. m. odprta razstava slikarja PEDRA GRIZZA. Urnik: 11-12, 16.30-19.30, ob nedeljah 11-13 (ob ponedeljkih zaprta).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 29. t. m. na ogled razstava ročno barvanih platen in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta. Urnik razstave:
9-	13, 16-19, ob praznikih in nedeljah zaprto.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo še jutri odprta razstava MASSI-MA NAVARRA. Urnik: 10-13, 17-20.
V	galeriji Studio Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA.
Grad sv. Justa - v razstavni dvorani bo do 30. t. m. odprta kolektivna razstava slikarjev Cervija, R. Paulette, A. de Loca-tellija, B. Lorinija, G. Telarica, G. Manto-vanija, D. Frausina in A. Piccionija. Urnik ogleda vsak dan: 10-13, 17.30-19.30.
V	beneški hiši v Miljah bo do 6. julija odprta obsežna razstava Poetike osemdesetih let v slikarstvu in kiparstvu. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z italijansko revijo za umetnost Juliet, so predstavljena dela 16 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev.
V	občinski razstavni dvorani v Miljah bo do 23. t. m. odprta razstava LORENZA ROVISA in ANTONIA VETA-KA. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, v nedeljo
10-	12.
V	galeriji Torbandena bo do 2. julija odprta razstava slikarja ORESTEJA ZE-VOLE. Urnik razstave: od ponedeljka do sobote 10-13 in 16-20.
V	galeriji Al Bastione bo do 28. t. m. razstavljala skupina Arte T. 81 ob 10-let-nici nastanka. Na ogled so slike Bernini-ja, Calligarisa, Fuchsa, Galla, Giuffride, Ghersinija in Pereza.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine bodo v soboto, 22. t. m„ ob 12. uri otvorili razstavo z naslovom LOTTO-CENTO RITROVATO. Do konca poletja bodo na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju.
prispevki________________
V	spomin na Viktorja Corbattija in Emo Comari daruje Pierina Hrvatič
20.000	lir za ricmanjsko cerkev.
V	spomin na Štefanijo Colja vd. Furlan darujeta Vojko in Alida 20.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Štefanijo Colja vd. Furlan darujeta Romano in Anica 30.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Lauro Pertot daruje Breda Pahor 50.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Savine Remec daruje Breda Pahor 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Savino Remec daruje Liana Kriščak 20.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Savino Remec daruje Nadja Kriščak 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na moža Emila Carli daruje žena Ema Carli 50.000 lir za Pogrebno društvo Trebče.
Namesto cvetja na grob Savine Remec daruje Irena Srebotnjak 50.000 lir za TFS Stu ledi in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 25-letnici smrti Vladimire Danev daruje družina 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Slovenski dijaški dom obvešča, da je še nekaj mest za letovanje v Žabnicah od 5. do 20. julija, za mladostnike do 18. leta; medtem ko v prvi izmeni od 20.6. do 4.7. za otroke do 12. leta ni več prostih mest.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo jutri, 21. t. m. v Gregoričevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno.
Od 26. avgusta do vključno 2. septembra 1991 pripravljajo Potujoči pote-pači letošnje letovanje v dolini Rezije. S sabo vabijo otroke od 8. do 12. leta, ki radi spoznavajo nove kraje in ljubijo naravo. število mest je omejeno. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo do 1. julija v uradih ZSKD vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure - tel. 767303.
V poletnih mesecih se bodo, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, odvijali razni poletni tečaji in seminarji za vse stopnje (gledališka in lutkovna dejavnost, literarna poletna šola, plesna poletna šola, itd...) namenjeni mladim in kulturnim delavcem oz. animatorjem. Podrobne informacije nudi ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. 767303, vsak dan, razen sobote, ob uradnih urah.
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da od 24. t.m-dalje posluje s poletnim urnikom od 8. do 16. ure.
mali oglasi ~]
Sili EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH sprejme takoj v službo delikatesnega uslužbenca s prakso. Tel. 213578 ali na št. 213274-med 13. in 14-uro.
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA išče 15-letnega vajenca. Tel. 370250 - de-. lovni urnik.
19-LETNA KNJIGOVODKINJA išče zaposlitev kot uradnica. Telefonirati od 12. do 15. ure na št. 211345.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
OSMICO so odprli pri Miškotu na Opčinah.
OSMICO sta odprla v Borštu Marija in Bruno Zahar.
PRIVATNE LEKCIJE iz latinščine nudi profesorica v mesecu avgustu kot pri; prave na popravne izpite. Telefonirati do 30. junija zaradi evidence ob 14. in ob 20. uri na tel. 728601.
IŠČEM rabljeno žensko kolo. Telefonirati na št. 0481—882506 SLUŽBO DOBI v Rimu, Hotel Emona, kot sobarica. Stanovanje preskrbljeno Ponudbe pismeno ali po telefonu: Hotel Emona, Via Statilia 23, 00185 Roma (tel. 06/7027911) ali Gorica, Palače Hotel tel. 0481/82166. Levstik PRODAM MOTOKULTIVATOR 12 Hp 5 frezo in prikolico ter tribrazdno drevo za oranje trt. Telefon 0481 32283.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni" ču št. 2.
PRODAM avtomobil Citroen AX Halle/ letnik november 90 zaradi drugačnih obveznosti. Telefon 766649.
VEČJO KOLIČINO dobre malvazije lastnega pridelka 1990 prodam na Kontove-lu. Križman telefon 225304.
Publiest s.ri
OBVESTILO
Urnik sprejemanja raznih objav v Primorskem dnevniku od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30.
Popoldne sprejemamo samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
Tel. (040)7796611
TK	¥ 3“!.l!
V Tržaški knjigarni so že na razpolago seznami šolskih knjig za leto 1991/92.
S pravočasnim naročilom si boste zagotovili vse učbenike in mirno odpotovali na dopust z leposlovno knjigo, ki Vam jo bo ob naročilu podarila Tržaška knjigarna.
Pohitite,
saj velja ponudba samo do 31. julija!
menjalnica
19. 6. 1991
TUJE VALUTE	FIXING : MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE
Ameriški dolar		.. 1347,50	1285.	Japonski jen 	
Nemška marka		744,69	735,-	Švicarski frank	
Francoski frank		..	219,04	215.	Avstrijski šiling —
Holandski florint .	..	660,96	651.	Norveška krona —
Belgijski frank		,.	36,177	34,50	Švedska krona	
Funt šterling		.. 2173,75	2140.	Portugalski eskudo
Irski šterling 		..	1991,80	1950. -	Španska peseta 	
Danska krona		..	192,98	188.	Avstralski dolar —
Grška drahma		6,817	6,20	Jugoslov. dinar ....
Kanadski dolar —	.. 1178,40	1110,—	ECU	
FIXING BANKOVCI MILAN TRbl
9,571	8|9°
866,28	854.
105,825	1°4'
190,18	185'
205,94	201 _
7,50
11,83
11-
950.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
Telet.:	Sedež 040/67001
Cher o sebi igralskem delu in Ameriki
KOLN - Po daljšem obdobju, v katerem se je posvetila filmu, se Cher spet vrača k petju. V teh dneh je izšel njen zadnji album Love Hurts, s katerim je - kot je izjavila novinarjem v Kolnu, igralka spet pridobila veselje do petja.
Cherylin La Pierre Sarkistan, ki večlja za najbolj umetno filmsko igralko, ker si je s pomočjo plastične kirurgije pomagala, da je zbrisala sledove let, je začela svojo kariero kot pevka. Novinarjem je izjavila, da ji je bilo delo zelo všeč, dokler se ni spremenilo v biznis. To je jo utrujalo, tudi ker se je morala istočasno posvečati filmu.
Snemanje albuma Love Hurts pa je bilo zanjo pravi oddih, presledek v filmskem delu.
Vsekakor pa se Cher ni odpovedala filmu. Sedaj je angažireana s snemanjem glasbenega filma The Enchanted Cottage, ki bo na ekranih prihodnje leto. V pogovoru z novinarji je Cher priznala, da jo ljudje včasih imajo za igralko, včasih za pevko, dodala pa je, da je to vprašanje ne razburja. Pripomnila je, da je poklic igralke lep. Predvsem ji je všeč igranje, medtem ko je snemanje filmov dolgočasno.
Cher je dodala, da je s svojo kariero zadovoljna, naj lepša leta pa so bila šestdeseta, ko so bili ljudje srečnejši, medtem ko je sedaj Amerika drugačna in veliko bolj žalostna.
Milijardni posli filmskih »piratov«
FIUGGI - Ilegalno presnemavanje italijanskih filmov na kasete in njihovo razdeljevanje povzroča italijanski filmski industriji in proizvajalcem zakonitih kaset na stotine milijard lir škode na leto. Tako so poudarili včeraj v Fiuggiuju na simpoziju, ki je bil posvečen temu vprašanju.
Po oceni vseh diskutantov je centrala tega ilegalnega prometa v Rimu. Iz Rima nato dodeljujejo material Neaplju, ki je osrednje distribucijsko središče za Jug, medtem ko Rim sam pokriva severno Italijo.
Mehanizem pripravljanja piratskih kasetnih izdaj je dokaj enostaven. S pomočjo telekina v Rimu presnamejo film s filmskega na magnetofonski trak. »Original« kasete nato dajo pod-zakupnikom, ki z nekaj videotapei presnevajo filme in pripravijo kasete za prodajo in najem. Investicija je sorazmerno majhna: telekino je mogoče kupiti za okoli 30 milijonov lir, dostojni videotapei pa so na prodaj že za okoli pol milijona. Dovolj je dobiti še človeka, ki preskrbi film s filmskim trakom, in posel je zagotovljen.
Na simpoziju v Fiuggiju so govorili tudi o možnih protiukrepih. Nekateri so predlagali zaščitne znake, drugi pozive ljudem, naj ne nasedajo »piratom«. Bolj konkretno ukrepanje pa je zelo težko.
Radio ohranja znatno število poslušalcev
RIM - Skoraj 12 milijonov ljudi sledi vsak dan raznim izdajam radijskega dnevnika na drugi mreži Rai, najbolj poslušana pa je jutranja izdaja ob 7,30, kateri prisluhne dnevno nad 4 milijone poslušalcev. Tako so ugotovili raziskovalci zavoda Doxa, ki so pripravili raziskavo po naročilu vodstva Gr2.
Na osnovi izsledkov zavoda za raiz-skovanje javnega mnenja vsaj en Italijan na 4 sledi dokaj redno poročilom in dnevnikom druge radijske mreže. Bolj podrobna razčlemba podatkov pa kaže, da je najbolj poslušana jutranja izdaja ob 7.30, okoli dva milijona poslušalcev pa sledita izdajam ob 6.30, ob 8.30, 12.30 in 19.30.
V »poprečnem« dnevu prisluhne raznim informativnim oddajam druge radijske mreže okoli 20 odstotkov ita-liajsnkega odraslega prebivalstva (okoli 9 milijonov ljudi). V bistvu so to redni poslušalci mreže, če k tem dodamo še občasne pa prisluhne dnevno informativnim oddajam skoraj 12 milijonov Italijanov.
Po oceni odgovornega urednika Gr2 Marca Contija rezultati ankete kažejo, da se poslušanost informativnih oddaj druge mreže viša. Podatki pa po njegovem dokazujejo, da radio kljub konkurenci televizije ohranja svojo informativno vlogo za nezanemarljiv del poslušalcev.
Filmi o nasilju ob 30-letmci Amnesty
PERUGIA - Poletje je obdobje najrazličnejših filmskih festivalov in pregledov. Za filmski pristop se je odločila tudi sekcija Amnesty International iz Foligna, da bi na ta način počastila 30-letnico mednarodne organizacije, ki se zavzema za pravice političnih jetnikov, ki so bili zaprti, ne da bi zagrešili nasilnih dejanj ali spodbujali nasilja.
V skladu z načeli in politiko organizacije bodo filmi, ki so bili izbrani za pregled, obravnavali predvsem vprašanja državljanovih pravic, nasilje, rasizem itd. Vsako sredo bodo bodo predvajali avtorsko delo na to temo.
Pregled bodo začeli s filmom Missisipi Burning, ki je bil Posnet leta 1988 v ZDA in obravnava problem rasizma.
Delo, ki ga je režiral Alan Parker in v katerem nastopajo med drugimi Gene Hackman in Williem Defoe, pripoveduje o umoru treh temnopoltih fantov, ki so jih ubili pripadniki rasistične organizacije Ku Klux Klan s pomočjo policije neke države na jugu ZDA. Film je pretresljiva ponazoritev dogodka, ki se je resnično pripetil
Taka izbira filmov želi očitno biti priložnost tuzdi za razpravo o vprašanju človekovih pravic, ki mu Amnesty sledi zelo pozorno. Za svoje delo je Amnesty International bila leta 1977 nagrajena z Nobelovo nagrado za mir, dve leti pozneje pa ji je OZN podelila nagrado za človekove pravice.
S hvuškami na glavi...
Konjske dirke v Ascotu pri Londonu so prireditev, ki pritegne vsako leto pozornost visoke britanske družbe. Odlična priložnost torej za efektne nastope. Helen Fairbrothers si je zato omislila »klobuček«, s katerim je oplemenitila svojo eleganco in na katerem so »zrasle« umetne hruške. (Telefoto AP)
		današnji televizijski in radijski sporedi	-
^ RAI 1__________________
8.50	Nadaljevanka: Five Mile Creek
11.05	Nanizanka: La signora in giallo
10.25	Film: II testimone (dram., It. 1946, r. Pietro Germi, i. Roldano Lupi)
12.00	Kratke vesti
12.05	Varieteja: Occhio al bi-glietto in 12.30 Piacere Rai Uno
13.30	Dnevnik
14.00	Film: La carica dei sei-cento (pust., ZDA 1936, r. Michael Curtiz, i. Er-rol Flynn)
15.50	Variete: Big estate
17.20	Dokumentarec: Couste-aujeva odprava po Amazoniji
18.15	Iz Parlamenta
18.20	Odprti prostor
18.45	Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Ouando calien-ta el sol
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Evropa
24.00	Dnevnik, vreme in vesti iz Parlamenta
0.35 Rubrika: Mezzanotte e
0.55 S^i^ijfSBljanju
RAI 2
9.00	Risanka: Babar, 9.25 Lassie, 9.50 Tom in Jer-
ry
10.00	Nanizanka: Mr. Belve-dere, nadaljevanke
10.25	Destini, 11.30 La padroncina, 12.10 La Glinica della Foresta Nera
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	TV film: Condannati a far carriera (dram., i. Georges VVilson)
16.10	Rubrika o vrtnarstvu
16.30	Vesti in Iz parlamenta
16.40	Film: Donatella (kom.,
It. 1956, r. Mario Moni-celli, i. Elsa Martinelli)
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: Aguile
22.20	Aktualno: Sporočilo iz
Afrike
23.15	Dnevnik - Pegaz, vreme in horoskop
0.10 Film: II elan dei marsi-gliesi (dram., Fr. 1973, r. Jose Giovanni, i. Jean Paul Belmondo, Claudia Cardinale)
|	^ RAI 3	|
11.30	Monografije: Obrtništvo
12.00	Krožek ob 12. - Ohraniti za bodoče rodove
14.00	Deželne vesti
14.10	Dnevnik
14.20	Videobox '90
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Šport: kolesarstvo, 16.15 motonavtika, 16.40 jadranje
17.00	Film: Mister Brown controVInghilterra (kom., ZDA 1959, r. Jef-frey Dell, Roy Boulting, i. Peter Sellers)
18.30	Tuji dnevniki in TV
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: La caduta dell'Im-pero Romano (zgod., ZDA 1964, r. Anthony Mann, i. Sofia Loren, Alec Guinness)
22.30	Dnevnik
23.40	Nočni dnevnik
0.25 Rubrika: Fuori orario (Ureja Enrico Ghezzij
1.25	Filmske novosti
T fr1 TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik: nanizanki Be-nji, 9.20 v Cityju
10.10	Slovenci V zamejstvu (pon.)
16.40	Video strani
16.55	Sova (pon.), vmes nanizanka Taggart
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaik. Dokumentarec: Po sledeh napredka (pon.)
18.35	Spored za otroke in mlade: Nanizanka Alf
19.00	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Christa-bel (1. del)
21.10	Tednik
22.10	Dnevnik in Vremenska napoved
22.35	Sova, vmes nanizanki Vi ste pa najbrž njen mož in Taggart
24.00	Video strani
f^| TV Koper_____________
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Big Foot
19.50	TV debata
20.30	Video glasba: Tutti frut-ti (vodi Alex Bini)
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Tutti frutti juke box
TV Slovenija 2
16.10	Rokomet: Jugoslavija -Madžarska (ženske)
17.30	Regionalni program TVS: Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: Slovo od polne zaposlenosti
21.00	Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah
21.40	Mali koncert
21.05	Večerni gost
21.55	Retrospektiva dram Jožeta Babiča - Ivan Pregelj: Tolminci (SSG Trst)
23.30	Vutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 8.40 Melodije; 9.30 Obvezna smer -Vzhod; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Enej Silvij Piccolomini (Alojz Rebula); 11.50 Slovenska lahka glasba; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.15 Solisti; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Country glasba; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.50 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
C
CANALE5
8.00	Nanizanka: La famiglia Brady
8.30	Film: Un colpo all'italia-na (kom., VB 1969, r. Peter Collison, i. Michael .	Caine, Raf Vallone)
J0.25 Gente comune
11-45 Kviza: II pranzo e servito,
12.35	Tris
12.55	Canale5News
13.20	Kviza: O.K. II prezzo č giusto!, 14.20 II gioco del-.	le coppie
15.05	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti . c amo... parliamone 8-00 Otroški variete: Bim , „	bum bam in risanke
.8-15 Nanizanka: I Robinson
8.45	Kviza: II gioco dei nove, Tra moglie e marito, vmes (19.30) Canale 5 News
Variete: Settepiu II Tg delle vacanze Film: A tu per tu (kom., It. 1984, r. Sergio Corbucci, i- Johnny Dorelli, Paolo
23 Variete: Rivediamoli ■25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News las P Tg delle vacanze 3 Nan.: Marcus Welby
20.20
20.25
20.40
_____RETE4__________________
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Gosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
13.15	Variete: Buon pomerig-gio
13.20	Nadaljevanke: Valeria,
13.45	Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40	Nadaljevanki: Primave-ra, 20.05 Marilena
20.35	Variete: Odiens . (Vodi Ezio Greggio)
22.35	Aktualno: Fronto inter-vento
23.05	Oddaja o ribolovu
23.35	Aktualno: Teleguatro
23.50	Film: Giove in doppio-
petto (glasb., It. 1954, r. Daniele D'Anza, i. Carlo Dapporto
2.25	Nanizanka: Love Boat
ITALIA 1____________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Nanizanke: Poliziotto a 4 zampe, 16.15 Simon & Simon, 17.30 Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver
20.00	Risanka: Papa Gamba-lunga
20.30	Film: Superman (fant., ZDA 1978, r. Richard Donner, i. Christopher Reeve)
23.10	Aktualno: Astronave Terra
23.55	Šport: Grand Prix 0.40 Odprti studio 0.55 Nanizanka: Kung Fu,
1.55	Samurai
ODEON________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1973, r. Mario Amendola, i. Maurizio Arena, Tina Aumont)
16.00- Film: L ultimo sapore delVaria (dram., It. 1978,
r. Ruggero Deodato, i. Maurizio Rossi, Vittoria Galeazzi)
17.30	Film: La tigre venuta dal fiume Kwai (pust., i. George Eastman, Loredana Farnese)
19.30	Risanke
20.30	Film: Gli amici di Nick Hezard (pust., It. 1975, r. Fernando Di Leo, i. Luc Merenda, Lee J. Cobb)
22.00	Rubrika o kolesarstvu
22.30	Film: Altissima pressio-ne (kom., It. 1965, r. Enzo Trapani, i. Gianni Mo-randi, Lucio Dalla, Dino)
TMC____________________
8.30	Nanizanke: Enigma, 9.30 I giorni di Brian, 10.30 Anna e il suo re, 11.00 Di-adorim
11.55	Kosilo z VVilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Dietro le guinte (dram., ZDA 1952, r. Den Hecht, i. Edward G" Robinson, M_arsha Hunt)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka:" Autostop per il cielo
19.15	Variete: Corto circuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Poliziotto privato -un mestiere difficile
(dram., Hing Kong 1977, r. Robert Clouse, i. Robert Mitchum)
22.15	Variete: Festa di comple-anno (vodi L. Goggi)
23.15	Nočne vesti
23.40	Šport: Il pianeta mare 0.25 Film: Pena di morte (dram., ZDA 1980, r. Wa-ris Hussein, i. Coleen Dewhurst, Dana Elcar)
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Rubrika
16.00	Risanke
17.50	Nanizanke: The Bill Cos-by Show, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
24.00	Nanizanka: Isole perdu-te
0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Pisali so nam;
11.30	Italiana,- 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.32 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Jazz glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
V odboru razprava o tem, kako pogojevati izbire Dežele
Na Občini hočejo zadnjo besedo o načrtu za zahodno obvoznico
Praznik ob 40-letnici samostojnosti Sovodenj
Obenem tudi praznovanje 35 let ŠD Sovodnje
Goriški občinski odbor je sinoči ponovno razpravljal o načrtu za gradnjo zahodne obvoznice ob Soči med Loč-niškim mostom in odsekom državne ceste 56-bis pri industrijski coni. Ta načrt je bil lansko jesen predmet dokaj vročih polemik med zagovorniki nove ceste in družbenimi ter političnimi silami, ki ji nasprotujejo, češ da bi bila ekološka škoda prevelika ter da bi gradnja priključka na državno cesto zasedla velik del zemljišča v industrijski coni, kjer že itak ni več dosti prostih parcel. Razpravo so takrat na občini zaključili s pozivom Deželnemu tehničnemu odboru, ki je pristojen za oddajo zakupa del, naj upošteva vrsto priporočil. Izvajanje načrta je namreč v pristojnosti Dežele in Goriška občina, ki je že pred leti načelno sprejela obvoznico, nima druge poti, da bi pogojevala izbire. Med priporočili so pomembna predvsem ta, naj bi ne prekinili sedanje ceste med Štandrežem in Sovodnjami, naj bi ne gradili vozlišča v industrijski coni in naj bi se na odseku tik pod Expomegom odpovedali gradnji viadukta nad bregom Soče ter izbrali "mehkejšo" varianto z manj bolečim posegom v okolje.
Od takrat z Dežele ni uradnih vesti o postopku za zakup del, čeprav se širijo v zadnjem času neuradne govorice, da naj bi pri oddaji zakupa ne upoštevali vseh priporočil občine. Te govorice so odjeknile v nekaterih uradnih stališčih goriških občinskih
Pobudi SSk ob osamosvojitvi Slovenije
Mladinska sekcija S9x prireja v okviru sodelovanja z mladinci iz strank v Demosu danes ob 18. uri srečanje v goriškem Kulturnem domu na temo Razlogi Slovenije za osamnosvo-jitev, na katerem bodo mladinski predstavniki Demosa posredovali italijanskim vrstnikom strank deželne večine čim več koristih informacij.
SSk je tudi v raznih izvoljenih svetih predlagala izredna zasedanja na dan, ko bo proglašena osamosvojitev Republike Slovenije. Brzojavko v tem smislu je pokrajinski odbornik Špacapan poslal predsedniku pokrajine Sac-caviniju, načelnik občinske svetovalske skupine pa županu Šcaranu. '
upraviteljev in svetovalcev, ki so v občinskem svetu in preko tiska začeli opozarjati na nevarnost, da bi obvoznica kljub vsemu nastala po prvotnem načrtu, torej z viaduktom in cestnim vozliščem pri industrijski coni. Zlasti nekateri predstavniki PSI, ki so bili še pred nekaj meseci dokaj vneti zagovorniki gradnje obvoznice, so sedaj med prvimi opozorili na nevarnost, da bi Deželni tehnični odbor preslišal priporočila Goriške občine.
Občinski odbornik za urbanistiko inž. Fornasir, ki je že lani nasprotoval prvotnemu načrtu obvoznice in zagovarjal nekoliko drugačne rešitve, je zato na sinočnji seji občinskega odbora predlagal sklep, ki naj bi goriške-mu občinskemu svetu omogočil, da izreče zadnjo besedo glede načrta. Gre za dokaj kompleksno tehnično-uprav-
V prvi polovici julija, ali točneje od 10. do 13. naslednjega meseca, bo v Gorici vsakoletno mednarodno tekmovanje zborovskega petja Seghizzi, letos že 30. po vrsti. Kot že v preteklih letih bo pred samim tekmovanjem srečanje o glasbeni izobrazbi v obvezni šoli. Da bi opozoril na letošnjo obletnico, je odbor Društva Seghizzi razpisal tudi natečaj za doktorsko disertacijo na muzikološko temo.
Natečaja so se lahko udeležili vsi, ki so diplomirali v letih 1987-1990. Pobuda želi sprožiti sodelovanje z italijanskimi univerzami, tako kot se v okviru vsakoletnega srečanja krepi v
no zadevo, ki pa v bistvu predvideva, sledeče: ko deželni organ izbere med raznimi predloženimi izvršilnimi načrti dokončnega in s tem tudi podjetje, ki bo gradilo obvoznico, naj bi goriški občinski svet preveril še "urbanistično sprejemljivost" predlaganih tehničnih rešitev. Ker bo cesta speljana po območju, ki je predvideno za Soški park, načrt vsekakor ne bo urbanistično sprejemljiv brez upoštevanja dodatnih priporočil oz. popravkov s strani občine, ki naj bi si tako zagotovila zadnjo besedo glede konkretnih tehničnih rešitev. Ko poročamo, še ni znano, ali je občinski odbor na seji za zaprtimi vrati sprejel ta predlog. Glede na javna stališča mnogih kolegov, nam je pred sejo zaupal Fornasir, pa bi presenečalo, ko ga ne bi, saj bi se tako odpovedal najbrž zadnji možnosti pogojevanja izbir glede obvoznice.
zadnjih letih sodelovanje s tržaško Univerzo.
Komisijo sestavljajo izvedenci ali osebnosti iz kulturnega in akademskega sveta, kot so Giuseppe Radole, Renato della Torre, Claudio Desinan, Silvio Montaguti in ltalo Montiglio. V pregled je komisija prejela osem del, med katerimi bo eno deležno nagrade 2 milijonov lir, omembo drugih dveh del pa bo spremljalo priznanje v višini 500 tisoč lir. Podelitev nagrad bo ob zaključnem večeru tekmovanja.
Samo tekmovanje ima tudi letos evropsko razsežnost s 16 pevskimi skupinami v štirih različnih kategorijah, ki jih predvideva pravilnik. Prijavljeni so štirje italijanski zbori, ob njih pa zbori iz Avstrije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Nemčije, Danske in Švedske. Prisotni bodo nekateri zbori, ki so se uveljavili že v preteklih letih, med njimi Illesberg iz Trsta, ki se je redno udeleževal tekmovanja že od vsega začetka in je odnesel kar večkrat prvo nagrado. Vračajo se Romuni s svojim zborom Cappella Transylvanica iz kraja Cluj-Napoca, ki je leta 1983 zasedel drugo mesto v folklorni kategoriji, in Madžari s skupino Canticum iz Szegeda, ki je leta 1987 prejela prvo nagrado za polifonijo z mešanim zborom.
Deželno pevsko dejavnost bosta predstavlja dva tržaška zbora: že omenjeni Illesberg in vokalna skupina Polivox, ki je zablestela na tekmovanju Corovivo lani. Slovenski zbor Primorec-Tabor, prav tako iz Trsta, je
Praznovanje občinskega praznika je v Sovodnjah že vrsto let ena od osrednjih kulturnih, športnih in družabnih manifestacij. Letos pa bo prireditev še posebno slovesna in pomembna, saj sovpada z dvema okroglima obletnicama. Sovodenjska občina bo namreč 24. junija praznovala 40 let samostojnosti, saj so ji po drugi svetovni vojni prav na ta datum leta 1951 ponovno prizan-li upravno avtonomijo. Proslava ob jubilejnem občinskem prazniku bo v ponedeljek, pred tem pa se bodo že od jutri dalje na prireditvenem prostoru pri Kulturnem domu zvrstile razne družabne in športne prireditve, s katerimi bodo obeležili drug letošnji jubilej, 35-letnico delovanja športnega društva Sovodnje.
Prav to društvo je letos prevzelo nase ob sodelovanju kulturnega društva Sovodnje pretežni del organizacijskega bremena za pripravo praznika. Prireditveni prostor bo jutri zaživel ob 18. uri z nogometno tekmo cicibanov Mladost-Lucinico, otvoritvijo razstave vin (ob 20. uri), tekmovanjem v briško-li in plesom.
V soboto dopoldne bo od 9. ure dalje balinarski turnir, popoldne pa bosta ob 16. in 18. uri polfinalni srečanji nogometnega turnirja Sovodnje-S.Lo-renzo in Juventina-Lucinico. Od 19. ure dalje bodo v bližnji telovadnici srečanja odbojkarskega turnirja. V večernih urah se bo praznik nadaljeval z zabavo in plesom. V nedeljo dopoldne
že pred nekaj tedni odpovedal svoj nastop zaradi nepredvidenih težav z najavljenim repertoarjem. Druga dva italijanska zbora sta Gruppo vocale polifonico iz Isole Vicentine in Vox Hesperia iz Bologne.
Posebno zanimivost predstavljajo repertoarji (predvsem v kategorijah polifonija - načrt in spored ali pevske skupine), ki segajo po renesančni po-lifonski literaturi ali po sodobnih skladbah. Tako ob imenih Gesualda da Venosa ali Monteverdija lahko najdemo .v sporedih imena velikih mož tega stoletja, kot sta Ligeti in Beri o.
Teden tekmovanja Seghizzi se bo torej začel s študijskimi dnevi o problemih glasbenega pouka. Tema 17. srečanja od 8. do 10. julija bo Odnosi med glasbeno vzgojo in drugimi predmeti v okviru šolskega izobraževanja. Vzgojitelji, izvedenci in dirigenti bodo tako nadaljevali z delom, ki so se ga lotili pred šestimi leti. Tedaj je bilo zbrano in objavljeno nadvse dragoceno gradivo, istočasno odličen pripomoček za vse, ki delujejo na tem področju. Predavateljev bo dvanajst, mednarodni strokovnjaki in docenti z univerz ali konservatorijev se bodo posvetili še posebej didaktični, pedagoški in psihološki plati problema, čeprav ne bodo spregledali praktične plati s predlogi, ki slonijo na izkušnjah. Srečanje se bo poslužilo znanstvenega sodelovanja Oddelka za izobraževanje na tržaški Univerzi.
Tekmovalni del, kot omenjeno od 10. do 13.7., bo zelo verjetno spet v prostorih zveze Ginnastica Goriziana, saj Avditorij za letos ni razpoložljiv.
(ob 9. uri) bodo ribiči na športnem igrišču tekmovali v natančnih metih trnkov z ribiško palico. Popoldne bodo finalna srečanja nogometnega in odbojkarskega turnirja, med večerno zabavo pa bo ob 22. uri slovesna proslava ob 35-letnici športnega društva Sovodnje, med katero bodo nagradili zmagovalce raznih tekmovanj.
Občinski praznik bodo kot rečeno proslavili v ponedeljek, ko bodo ob 19. uri predali namenu novo občinsko garažo zraven občine. Uro kasneje bo v občinski telovadnici osrednja slovesnost ob 40-letnici občine s priložnostnimi govori, podeljevanjem priznanj zaslužnim občanom, kulturnim sporedom (nastopil bo pevski zbor Skala in ansambel harmonikašev) ter nagrajevanjem sodelujočih na razstavi vin.
Javna razprava o bolnišnici
Rajonski svet za Podturn-Sv. Ano sklicuje nocoj ob 20.30 na sedežu v Ul. Cipriani 65 javno skupščino občanov o problemu gradnje ene ali dveh bolnišnic v goriški pokrajini. Uvodoma bosta spregovorila predstavnik sindikata zdravnikov Anaao dr. Roberto Chiozza ih občinski odbornik, za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir.
Včeraj ponoči pri Rupi
Z avtom v drevo
V noči na sredo se je na državni cesti 55, v bližini mirenskega mejnega prehoda zaletel v drevo 55-letni Silvano Benvenuti iz Gorice, Ul. degli O rti 8. Peljal se je lancia beto v smeri proti mestu, ko ga je na blagem ovinku v desno iz še nepojasnjenih vzrokov zaneslo v levo, kjer je treščil v drevo. Benvenutija so sprejeli na ortopedski oddelek goriške splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 40 dni zaradi zloma kolka in nekaterih reber. Avto je popolnoma razbit.
razna obvestila
Štandreška mladina vabi na The end, ples ob koncu šolskega leta, ki bo jutri ob 21. uri v Katoliškem domu. Vstop samo z vabili. Za vabila kliči_ Borisa Lutmana (tel. 21329), Maro Černič (tel. 32214), Petra Brainija (tel. 21875) ali Roberta Paolettija (tel. 21620).
izleti
Pohod Gorica-Nova Gorica-Triglav.
Slovensko planinsko društvo v Gorici se pridružuje pohodu, ki ga pripravlja od 17. do 21. julija PD v Novi Gorici in ki bo udeležence popeljal s Kekca v dolino Idrijce, preko Komne, v dolino Sedmerih jezer, nato preko Špičja do Zasavske koče in na Triglav. Društvo je za udeležence iz zamejstva rezerviralo nekaj mest. Prijava- in vplačilo 600 dinarjev čimprej. Podrobnejša pojasnila po telefonu 882079 (Klemše) v večernih urah.
Sekcija VZPI Dol-Jamlje priredi v prvi polovici julija (datum bodo javili naknadno) enodnevni avtobusni izlet v San Marino in okolico. Vpisujejo Ettore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli. Zaradi rezervacije mest, naj se interesenti čimprej prijavijo.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti
vabi na informativno srečanje na temo
RAZLOGI SLOVENIJE ZA OSAMOSVOJITEV
Predstavniki mladinskih organizacij strank DEMOS-a bodo predstavnikom mladinskih organizacij KD, PSI, PSDI, PLI, PRI (deželne večine) predstavili razloge Slovenije za osamosvojitev.
Vabljeni vsi mladi, ki si želijo Svežih in neposrednih informacij.
KULTURNI DOM - GORICA Danes ob 18. uri
Razvojni načrt za park v Pevmi
Podpredsednik deželne uprave Gioacchino Francescutto je skupaj z ravnateljem Deželne ustanove za gozdove Aldom Barbino obiskal župana Scarana.
Skupaj so si ogledali gozdni park pri Pevmi, ki ga upravlja deželna ustanova.
Barbina je navedel zamisel, da bi ti. Fogarjeve hiše pri Pevmskem mostu preuredili ter namenili kulturno-naravoslovnim dejavnostim. Z lesenim mostom^ čez cesto proti Podgori naj bi povezali ločena dela parka na Šanci in ob Soči, poleg tega pa nameravajo ob parku urediti arboretum s tipičnimi rastlinskimi zvrstmi iz naših krajev. Francescutto je pozitivno ocenil te načrte in obljubil, da bo skušala Dežela s postopnim črpanjem razpoložljivih denarnih sredstev omogočiti njihovo realizacijo.
Letos jubilejno tekmovanje Seghizzi s šestnajstimi zbori iz evropskih držav
Dijaki tretjega razreda so še zaposleni z malo maturo
Učni uspehi na srednji šoli Ivan Trinko
Zaradi prostorske stiske objavljamo šele danes zaključne uspehe na srednji šoli Ivan Trinko v Gorici in v dober-dobski podružnici. Dijaki tretjih razredov so pisni del zaključnega izpita, ki se bo zaključil danes, pričeli že v ponedeljek. Sledili bodo še ustni izpiti, ocene male mature pa bodo objavili v soboto, 29. t.m..
SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO - GORICA:
1. A razred - izdelali so: Martina Braini, Valentina Furlan, Tanja Humar, Elena Kovic, Barbara Meniš, Giuliana Pavio, Karin Tommasi, Elia Bastiani, Fabio Bernt, Diego Fajt, Daniele Marušič, Marco Mazgon, Damjan Miklus, Denis Mizerit, Erik Peteani, Marco Vatta; dva dijaka nista izdelala.
1. B razred - izdelali so: Tanja Figelj, Marijana Marini, Sara Renna, Monica Romanut, Alessandro Braione, Enea Černič, Matjaž Černič, Cristian Devetak, Fabijan Gruden, David Klaniscek, Robert Lutman, David Mucci, Martin Pintar; štirje dijaki niso izdelali.
1.	C razred - izdelali so: Katja Culot, Susan De Rocco, Ingrid Komjanc, Anita Zotti, Katjuša Zotti, Davorin Devetak, Pietro Gus, Daniel Lutman, Daniel Miklus, David Mu-sig, Roman Perdec, Jurij Plesničar, Aleš Vodopivec; štirje dijaki niso izdelali.
2.	A razred - izdelali so: Helena Braini, Sara Budal, Ivana Di Dio, Adriana Humar, Erika Lavrenčič, Adrijana Lutman, Samantha Mosettig, Elena Murenec, Carmen Pe-lizzo, Sara Spessot, Martina Štrukelj, Edi Feresin, Patrik Komjanc, Federico Pellegrin, Nikolaj Pintar, Iztok Princi, Aljoša Sosol; dva dijaka nista izdelala.
2. B razred - izdelali so: Katja Bandelli, Ana Černič, Federica Černič, Katerina Devinar, Jezabel Hlede, Katja Perše, Alessandra Posillipo, Martina Primosig, Tanja Sirk,
Patricija Troncar, Matej Černič, Kristjan De Comelli, Valentin Devinar, Vasja Peteani, Danijel Sobani, Roberto Valentinčič, Stefano Zanfagnin; dva dijaka nista izdelala.
2. C razred - izdelali so: Valentina Alban, Francesca Bruno, Zulejka Devetak, Erika Dorni, Roberta Lutman, Petra Miklus, Romina Sfiligoi, Martina Urdih, Katja Zavadlav, David Cej, Simon Černič, David Cotič, Matjaž Klemše, Luca Komavli, Igor Perkon, Mitja Primosig, David Tomšič.
2.	D razred - izdelali so: Verena Cevdek, Valentina Flo-renin, Laura Gineva, Martina Humar, Elizabeta Klede, Klementina Koren, Alessia Kuzmin, Tiziana Tomšič, David Bandelli, Dino Bonan, Rayan Graunar, Andrej Hladnik, Sebastjan Ožbot; trije dijaki niso izdelali.
3.	A razred: sedemnajst dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi, dva nista bila pripuščena.
3. B razred: osemnajst dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi, eden ni bil pripuščen.
3. C razred: vseh devetnajst dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi.
PODRUŽNICA DOBERDOB:
1.	razred - izdelali so: Nataša Ferletic, Marianna Kosič, E lisa Petean, Elena Visintin, Tanja Visintin, Alex Busan, Matjaž Černič, Davide Gergolet, Cristian Gorjan, Marco Jarc, Boris Pizzolitto; ena dijakinja ni izdelala.
2.	razred - izdelali so: Elena Andrian, Barbara Donda, Erika Ferletic, Tamara Frandolic, Samantha Peric, Dario Bertinazzi, Manuel Devetak, Boštjan Ferletic, Fabio Leghis-sa, Pierangelo Pahor, Igor Peric, Cristiano Tonsig; trije dijaki niso izdelali.
3.	razred: vseh štirinajst dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi.
Večina maturantov izbrala nalogo o etničnih vprašanjih
Včeraj se je na vseh višjih srednjih šolah pričela letošnja maturitetna preizkušnja. Na vrsti je bila pisna preizkušnja iz italijanščine, na slovenskih šolah pa iz slovenščine. Iz podatkov,' ki smo jih nabrali na slovenskih zavodih, smo ugotovili, da je tudi letos žel največji uspeh med skupno 68 kandidati naslov naloge iz splošne kulture o etničnih razmerjih in napetostih, ki pa je bil nekoliko nerodno preveden. Sicer se je večina bodočih učiteljic raje opredelila za pedagoški naslov, dijaki slovenske sekcije zavoda Galilei pa so se najbolj ogreli za naslov o fantastični literaturi.
Danes bo na vrsti druga pisna naloga. Na učiteljišču Gregorčič bodo pisali matematično nalogo, na trgovskem zavodu Cankar bodo imeli nalogo iz upravnih ved, na tehnično-in-dustrijskem zavodu Galilei bo preizkušnja iz informatike, na klasičnem liceju Trubar se bodo spoprijeli z grškim tekstom, na tehnično-trgovskem zavodu Zois pa bo na sporedu naloga iz knjigovodstva. Ustni del letošnje mature se bo na vseh zavodih pričel šele naslednji teden, saj bodo profesorji morali do konca tega tedna pregledati naloge maturantov.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Mediterraneo«, zmagovalec Davida di Donatello.
VERDI 17.30-22.00 »Cuore selvaggio«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Mery e SheUV due porcone bagnate«. Prep. ml- Pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Proibitissime novelle di Canterbury«. Prep. ml- P° 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Scene iz zakona«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Strah Pred pajkom«.
DESKLE 20.00 »Karin in Barbara super-zvezde«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. 1 Maggio 94 - 1 ' 790338.
pogrebi
b 13.15 Luigi Cantarutti m
nišnice v Krmin, ob 13 15
Pri Cankarjevi založbi predstavili nov paket
V soboto v muzeju Revoltella
Knjige kot gobe po dežju
V času, ko je v Sloveniji čedalje bolj čutiti politično in ideološko vrenje, je usoda knjige, posebno tiste z leposlovno vsebino, vedno bolj negotova. Že res, da je število knjig, ki prihajajo na tržišča, zelo visoko (menda najvišje v povojnem času, seveda, če izvzamemo začetek sedemdesetih let), po drugi strani pa je tudi res, da imajo knjige iz novejše produkcije majhen odmev.
S spremembami na književnem tržišču se sooča tudi Cankarjeva založba iz Ljubljane, ki je preko urednika založbe Jaše Zlobca in avtorjev posameznih del pred dnevi v prostorih
Društva slovenskih pisateljev predstavila prvi del letošnjega literarnega programa: razpravo Franceta Pibernika »Slovenski dunajski krog 1941-1945« in pesniške zbirke »Almagest« Iva Svetine, »Ta dom je večen« Cirila Berglesa, »Večna pomlad« Jurija Koviča in »Tamariša« Petra Semoliča.
Literarni kritik France Pibernik je • spregovoril o generaciji mladih književnikov, ki so (vsaj večina od njih) bili dolga desetletja zamolčani, »bela lisa« v slovenski književnosti. To so bili slovenski literati iz Gorenjske in slovenske Štajerske, ki jih je študijska
pot zanesla na Dunaj; tam so se zbirali in ilegalno izdajali literarno glasilo, ki je spričo tedanjih okoliščin bilo že samo po sebi zanimiv pojav. Osrednja osebnost te literarne skupine je bil Blejčan Janez Remic, poleg njega je Pibernik zajel v svojo raziskavo še Ivana Hribovška, Karla Starca, Franceta Filipiča in Jožeta Šmita. V slovenski književnosti sta, vsaj do nedavnega, bila znana le zadnja dva, medtem ko so ostali (če uporabimo Piberniko-ve oznake) bili tragične osebnosti slovenske usode.
Svetinova pesniška zbirka Almagest je, vključno s prevodi, že njegova dvajseta knjiga. V njej najdemo pesmi, ki jih je znani pesnik in gledališčnik napisal novembra 1989, se pravi v času, ko se je precej ukvarjal s kulturnim izročilom vzhodnih civilizacij, še posebej budizmom. Kot je sam dejal, je njegova naj novejša zbirka nekakšen pesniški obračun s staro celino.
Bergleseva pesniška tematika v zbirki Ta dom je večen je nekoliko drugačna od njegovih prejšnjih del; ukvarja se z identiteto človeka, tako individuma kot skupnosti. Pesmi iz zadnje zbirke - kot je dejal Bergles - so nastale vzporedno z zbirkama Ellis Is-land in Pesnik v Benetkah.
Zadnja dva avtorja pripadata mlajši generaciji. O zbirki Jurija Koviča je spregovoril literarni kritik Vasja Predan, ki je poudaril, da je najnovejša zbirka nadaljevanje literarne poti, ki jo je Kovič začel z zbirko Skodelica čaja. V ospredju je ljubezen, po kateri pesnik hrepeni, se z njo opaja in ki večkrat prazno odmeva.
Zadnja zbirka, Tamariša, je pesniški prvenec Petra Semoliča. V njem najdemo barjanski svet, daljne kraje, pa tudi nedoumljivi svet, ki leži v njem samem: to je skrivnosten svet, ki se pesniku prikazuje kot tihota.
IVAN VOGRIČ
Zadnja premiera v Cristallu
Zadnja predstava letošnje sezone gledališča La Contrada bo v soboto, 22. t.m. V gledališču Čristallo. se bo predstavila skupina mladih igralcev, ki bo pod vodstvom režiserke Oriette Crispino uprizorila »Skalo in spomenike« (La roccia e i monumenti) italijanskega dramatika Rossa di San Secon-da. Igrali bodo Paola Bonesi, Patrizia Burul, Liliana Decaneva, Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos in Vittorio Ristagno, s katerimi bo za ta priložnost sodeloval tudi Orazio Bobbio. Glasbo je prispeval Massimiliano Forza.
»Skala in spomeniki« je druga tovrstna predstava v produkciji gledališča La Contrada, po lanskoletni, ko je skupina mladih uprizorila »Zaželje-nega gosta« istega avtorja. Srž vsega tega početja pa je seveda valorizira-nje mlajših profesionalnih igralcev, ki so pristopili v skupino pred tremi leti. S tem imajo igralci možnost posredovati različne gledališke izraze, s katerimi se izpopolnjujejo, doraščajo in soočajo, nastopajo kot protagonisti v »svoji produkciji«. Res je sicer, da nekateri nastopajo tudi med glavno sezono, vendar je vrhunec njihovega dela prav zaključna uprizoritev. Ponovna izbira teksta Rossa di San Seconda je povezana predvsem s tipologijo »igralčevega materiala«, ki je prisoten v literarnem tekstu: sedem vlog oziroma oseb, ki omogočajo igralcem širok razpon izraznosti, ki gre od naturalizma do ekspresionizma.
»Skala in spomeniki« je zgodba varanj in ljubosumja, ki je v začetku tega stoletja kritikom zelo ugajala, saj je šlo za inovativen tekst, ki bi ga lahko postavili med dva nasprotujoča si pola — med naturalističen svet meščanske drame Ibsena in Pirandellov filozofski svet. Vendar bi bila taka oznaka za tekst preveč omejevalna in poenostavljajoča, saj je v drami Rossa di San Seconda vse polno napetosti in različnih »govoric«, ki zapletajo dogajalno snov.
Znani mojstri
V soboto bodo ob 12. uri v prostorih mestnega muzeja Revoltella odprli razstavo »Spet najdeno 19. stoletje«. Na ogled bo 120 del znanih italijanskih mojstrov (Ettore Tito, Giacomo Favretto, Cesare Laurenti, Luigi Nono, Me-dardo Rosso, itd.), ki predstavljajo dragocen umetniški fond tržaškega muzeja. Razstava bo odprta do konca stoletja.
Štiri tematsko aktualne izdaje Državne založbe Slovenije
Gospodarstvo, kultura, književnost
, V poletnem založniškem paketu ljubljanske DZS so se znašle štiri knjige, ki vsebinsko posegajo v tri popolnoma različne vsebinske sfere. Zal jim je skupno le to, da nobena od njih ni uspela priprositi doslej samoumevne pomoči republiških kulturnih institucij, tako da so prepuščene neusmiljenemu kolesju komercialne logike. Prvi dve sodita v polje t.i. manager-ske literature. V Sodobni teroriji organizacije nam uveljavljeni slovenski Preučevalec tega področja, dr. Bogdan Kavčič, predstavlja novitete in različne pristope s področja organizacije tlela in sorodnih aktivnosti, ki so se na Zahodu razvile do leta 1990. Nova organizacijska paradigma se je v zadnjih dveh desetletjih, v zaostrenih razmerah tržne konkurence, izkazala Primernejša od stare, temelječe na bolj ali manj modificirani birokratski shemi. Ključne postavke postanejo Inovativnost in fleksibilnost, zadovoljstvo zaposlenih z delom, poudarjanje individualnih prispevkov. V pr-ve/n delu študije so bežno prikazane Slavne klasične in postklasične organizacijske teorije. Drugi del pa integ-rira različne nazore o organizacijskem sistemu v zaokroženo sintezo, v kateri ne manjka razmišljanj o delovni kulturi, organizacijski strukturi in strategiji ter o vlogi človeka v tako numaniziranem delovnem okolju. Av->0r posebej opozarja na nizko stopnjo nnanagerske zavesti in tovrstnega znanja na Slovenskem. Vseeno pa se stanje le nekoliko izboljšuje, vsaj v zadnjem letu ali dveh; vse bolj namreč postaja jasno, da je le dognana 0rganizacijska urejenost učinkovito sredstvo za doseganje ciljev in s tem hitrejšega gospodarskega napredka.
Na isto aktualno področje sega tudi delo Prihodnost managerjev - mana-S^rji prihodnosti avstrijskega strokovnjaka Bernharda Gorga, le da je to-krat perspektiva obrnjena. Gre za po-9ted »od znotraj«, za samorefleksijo managerja, ki trenutno vodi eno izmed največjih narodnih firm za per-nalno svetovanje in iskanje sposob-
nih
managerjev. S skoraj literarno
tankočutnostjo razgrinja vso širino faktičnih dilem vodenja, subtilne de-lle
upravljanja v evropskem gospo-
arskem in socialnem prostoru. Spre-ernbe so večplastne: kultura in gos-sJaarstvo se vse bolj prežemata, kar sn 0.draža v sponzorstvu, socialni trqeiemljivosti podjetja. Oblikuje se U managerjev in njihova internacio-
nalna
Post ■ usrnerienost- Vse pomembnejše . tajata ustrezno kadrovanje, obkro-z nadarjenimi ljudmi, in
iz-
bore vjdez podjetnika. Po simpatično takSani knjižici bodo lahko posegli 0 miki, kot eskperti, ki jih zanima-
jo organizacijska in managerska problematika, gospodarski trendi in per-spketive. Oziroma, kot je ob predstavitvi dodal avtor spremne besede dr. Svetlik, današnji čas je čas dobrih managerjev in njihov trenutek prihaja. Tudi s to knjigo.
Pogled od znotraj je značilen tudi za slikovit memoarski esej znanega slovenskega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja dr. Marijana Zadnikarja z naslovom Z mojih poti. Piscu je šlo bolj za to, da je predstavil osebne, manj pa zasebne spomine, tako da so, kot je na predstavitvi knjige hudomušno pristavil, bolje zastopani širši kulturni kot pa ljubezenski škandali. In prvih se je v njegovem dolgem znanstvenem udejstvovanju nakopičilo kar precej. Kljub temu, da je pri svojem delu užil mnogo lepih trenutkov, pa se ni manjkalo tudi jeze in razočaranj, saj je moral večkrat kot nemočen kulturniški "nebodigatreba" molče gledati, kako pred njegovimi očmi propadajo dragocene priče iz zakladnice slovenskega izročila. Njegovo iskreno biografsko pričevanje je pravzaprav prvi obsežnejši seznam v prvih dvajsetih povojnih letih uničene cerkvene arhitekture (zlasti na Kočevskem), vandalskega podiranja sta-
rih stavb v mestih, propadanja starega kmečkega stavbarstva in izginjanja značilnosti slovenskih vasi, barbarskega uničevanja grajskih parkov, razbijanja kipov in slik po obpotnih znamenjih in kapelicah, namernega preprečevanja popravil in vzdrževanja cerkva in gradov, izvoza dragocenih zbirk, "izginotja" slik in drugih kulturnih grozodejstev. Nekatera med njimi je ujel v svoj fotoobjektiv in z njim potrdil navedbe. Knjigi daje ton avtorjev strastni temperament, ki se giblje od poduhovljenega oboževanja lepega do kritičnega obtoževanja težkih nepravilnosti iz kulturne politike zadnjih desetletij in politično neomejenih, civilizacijsko pa hudo omejenih rdečih oblastnikov. Retrospektivno ugotavlja težavnost konservatorskega poklica (.. "vse imaš proti sebi, od lastnika spomenika in fajmoštra do partijskega sekretarja"...). Zadnikar tako odkriva drugo stran, manj znano slovensko zgodovino in svoje mesto "dežurnega gasilca" kulturnih katastrof tistega časa.
Vzajemno prepletenost medsebojno izključujočih si, na koncu pa vendarle simbiotično spojenih civilizacij in transzgodovinsko bistvo človeka v njih pa je v svoj fantazijski roman Terra nostra zajel sodobni mehiški pi-
satelj Carlos Fuentes. Skozi komplicirano, a dognano zgodbo se glavne osebe gibljejo od antike do prihodnosti; od judovsko-krščanske in rimske do predkolumbovske kulture in skupaj končajo v katastrofičnem jutri; teza in antiteza poglavij Starega in Novega sveta se zaokrožita v sintezi, v poglavju Drugačni svet. Kot neminljiva nit se skozi vse vleče človekova osebna usoda, ki ne pristaja na absolutno gotovost, ampak za kolobarjenje po zgodovini rešitev in odgovor v fantaziji. Fuentes upesni filozofijo, pripoved in sanje, ves naš svet, "terra nostra". Ne odpove se gnoseološki težnji, da bi raziskal in določil zapletenost človekove biti, hkrati pa si želi ustvariti nov, senzibilen in vihrav svet, svet (v) književnosti, kjer se resnično in domišljijsko ne bi ločevala med seboj. Preko literarnega medija si skuša ustvariti svojo verzijo resničnosti zgodovine, ki pa bi bila kot vsaka druga "resničnost" podložna mitski, v tem primeru književniški ša-mopredstavi. V romanu se prepletata fantastika in parodija, ki se prek besed družno lotevata stvarnosti, pozorni bralec (si) bo izid določil sam.
MITJA VELIKONJA
Dekliški zbor Glasbene matice, ki pod vodstvom Stojana Kureta deluje zdaj že peto leto in je v tem času požel vrsto visokih priznanj na raznih natečajih in revijah, kot na primer na reviji Corovivo v letih 1988 in 1990, na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, na tekmovanju Seghizzi v Gorici (v treh kategorijah) in na mednarodnem tekmovanju v Stresi letos, je svoj zadnji nastop v luteransko-evangeličan-ski cerkvi v petek, 14. t.m., posvetil pretežno Gallusu in Mozartu ob 400-letnici oziroma 200-letnici smrti.
Spored, ki ga je predstavil, je bil pester, zanimiv in izvajalsko zelo zahteven, izvedba ga na visoki interpretativni ravni. Sestindvajsetčlanski zbor se je predstavil kot discipliniran ansambel, ki pozorno sledi in reagira na dirigentova navodila, s plemenitim, žametno mehkim glasom, ubran brez pomembnejših izstopanj glasov, povrhu pa skrbno pripravljen in intonan-čno zanesljiv.
Resnični ljubitelji petja so odhajali s koncerta zadoščeni, saj jih je zborovo podajanje zadovoljilo. Upravičeno pa bi pričakovali, da bi bila cerkev polno zasedena.
Prejšnji petek koncert Gallusovih in Mozartovih skladb
Dekliški zbor GM v luteranski cerkvi
Primorski
1 eev	•! •
književniki v Novem mestu
Na vabilo Študijske knjižnice v Novem mestu je ob priliki Novomeških kulturnih dni Združenje književnikov Primorske priredilo v dvorani tovarne KRKA v Novem mestu literarno-glasbeni večer. Pripravila ga je članica izvršnega odbora Združenja prof. Zora Tavčar. Zelo uspel večer je uvedla tajnica ZKP Bojana Ker-molj z besedo o vlogi in dejavnosti Združenja, nakar so v prvem delu večera brali iz svojih del pesnika Vlado Šav (Istra) in Maja Razboršek (Sežana) ter prozaista France Tomšič (Nova Gorica) in Rafko Dolhar (Trst). Zatem je tržaški kitarist Marko Feri zaigral daljšo skladbo za kitaro. V drugem delu je bral svoje pesmi Aleksij Pregare (Trst), svojo prozo pa Marjan Tomšič (Koper) in Zora Tavčar (Opčine). Vse nastopajoče je na originalen, izčrpen in obenem zgoščen način pred vsakim avtorjevim nastopom predstavila Zora Tavčar. (Razen sebe; tu je s platnice zadnje knjige prebral besedilo A. Pregare). Večer je zaključil spet kitarist Marko Feri s tremi skladbami.
Intimna in prijetna prireditev se je zaključila z zahvalama ravnatelja Studijske knjižnice in podravnatelja odgovornega za kulturno ponudbo tovarne KRKA ter se nadaljevala z živahnim pogovorom med nastopajočimi in poslušalci. Ti so poudarjali predvsem svežino in aktualnost tekstov, ki so Dolenjcem približali povsem drugačen svet Primorske, tako pokrajine kot človeka v njej. Poseben poudarek so dali tudi nastopu kitarista Ferija, ki je s svojo bravuroznostjo dokazal, kako je kitara lahko bogat koncertni inštrument. Gostitelji so nato primorske umetnike povabili v reprezentančne prostore tovarne KRKA, kjer jih je čakala večerja, zalita z odličnim dolenjskim vinom. Presenetili pa so goste tudi z zdravicami, s knjižnim darom in z bogato in živahno informacijo o novomeškem kulturnem življenju pred vojno. Z zdravicami so odzdravili tudi gostje s tajnico Bojano Kermolj na čelu. Tako se je uspešno zaključila še ena od mnogih pobud Združenja književnikov Primorske: medsebojni kontakti in družabnost, odkrivanje primorske sodobne literarne dejavnosti širši Primorski in drugim regijam ter potrjevanje naše prisotnosti v slovenskem prostoru, kjer je bila do nedavnega primorska besedna ustvarjalnost tako tostran kot onstran meje še bela lisa na vseslovenskem literarnem zemljevidu.
V ženskem floretu na sabljaškem SP
Italiji zlato
Športni sodnik zavrnil priziv Luccheseja
Končna lestvica B lige ostaja nespremenjena
Za OI v Barceloni
Vstopnic
zmanjkuje
BUDIMPEŠTA Na svetovnem sabljaškem prvenstvu so si Italijanke Diana Bianchesi, Francesca Bortolozzi, Giovanna Trillini, Dorina Vaccaroni in Margherita Zalassi priborile zlato kolajno v ekipnem tekmovanju za flo-retistke.
V finalu so z 9:5 premagale Sovjetsko zvezo. Največ posamičnih zmag je prispevala Vaccaronijeva, ki je zmagala v vseh svojih štirih dvobojih. Dve zmagi je dosegla novopečena svetovna prvakinja v konkurenci posameznic Trillinijeva, po eno pa Bortolozzi-jeva, Zalaffijeva in Bianchedija, ki je na koncu zamenjala prav nerazpoloženo Zalaffijevo.
Azzurre so takoj na začetku izborile prednost s 4:0, Sovjetinje pa jih niso več dohitele.
Do finala so se Italijanke dokopale z zmagami proti Kitajska (9:2) in Nemčiji (9:7).
Bronasto kolajno je osvojila Romunija. V malem finalu je premagala Nemčijo.
Na Sredozemski igrah tudi Gabriella Dorio
RIM — Italijansko atletsko odpravo na Sredozemskih igrah, ki bodo letos
od 29. junija do 12. julija v Atenah, bo sestavljalo 44 tekmovalcev in 27 tekmovalk. Med temi je tudi olimpijska prvakinja Gabriella Dorio.
V 20-članski nogometni reprezentanci, ki jo bo vodil Cesare Maldini, pa je tudi nekaj znanih nogometašev, kot so Muzzi in Garzya (Roma), Massi-mo Orlando (Fiorentina), Albertini (Milna) in drugi.
Domačinu uvod po Švici
SAN GALLO — Švicar Heinz Imbo-den je zmagovalec prve etape kolesarske dirke po Švici od San Galla in nazaj (172 km).
Na amaterskem giru zmagal Lanfranchi
POPRI — Na drugi etapi kolesarske dirke po Italiji je zmagal Lanfranchi iz Veneta. Etapa ni izpolnila pričakovanj. Kljub dvem zahtevnejšim vzpetinam je na cilj v glavnini prispelo okrog 100 kolesarjev. Toskanec Casag-rande ohranja rumeno majico.
MILAN Športni sodnik je zavrnil priziv Luccheseja v zvezi s prvenstveno tekmo tega moštva proti Brescii in potrdil rezultat, dosežen na igrišču. Na tekmi je z 2:1 zmagala Brescia. Končna lestvica B lige ostaja tako nespremenjena, Lucchese ne napreduje v A ligo, Brescia pa ostaja drugoligaš.
Lucchese je protestiral, češ da bi igralec Brescie Luzzardi ne smel nastopiti na omenjeni tekmi, ker se pred tem ni odzval vpoklicu v reprezentanco mladih.
Med ostalimi sklepi športnega sodnika velja omeniti diskvalifikacijo igrišča Reggiane za eno kolo (sodnika je v glavo zadela steklenička), za igralce pa je izrekel sledeče kazni: 3 kola -Poli (Reggiana); 2 koli - Marra (Cosen-za); 1 kolo - Terraciano (Triestina) in še deset drugih nogometašev.
Rekord sovjetske kolesarkse na 200 m
MOSKVA Sovjetska kolesarka Svetlana Potemkina je dosegla nov svetovni rekord v kolesarstvu na 200 m z zaletom. Dosegla je čas 12"57. Po-temika je rekord izboljšala na mladin-sikem državnem prvenstvu SZ.
Golden gala spet v Rimu
RIM — Po treh letih bo italijansko glavno mesto spet gostitelj tekmovanja »Golden gala« za atletski mednarodni grand prix. Miting bo 17. julija. Na zadnji izvedbi v Rimu je Maročan Said Aouita postavil nov svetovni rekord v teku na pet tisoč metrov. Med udeleženci letošnje izvedbe bo tudi sloviti skakalec s palico Bubka.
Med predstavitvjo tekmovanja je predsednik italijanske atletske zveze Gola napovedal, da bo Rim kandidiral za gostitelja finala evropskega prvenstva leta 1993.
V Franciji tek Burrell - Levvis
PARIZ — Najboljša šprinterja sveta, novopečeni rekorder na 100 m Leroy Burrell, in njegov predhodnik Carl Levvis, se bosta med sabo pomerila 1. julija na atletskem mitingu v francoskem kraju Villenueve d'Ascq. Z njima bo tekmoval tudi Kanadčan Ben Johnson.
BARCELONA — Vstopnice za najbolj atraktivne dogodke na olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Barceloni, so že razprodane. Za 85 nastopov pa povpraševanje že presega kapacitete objektov. Kot primer velja omeniti, da nihče ne more več kupiti vstopnice za finalno košarkarsko tekmo.
Te podatke je včeraj posredoval predstavnik organizacijskega komiteja Claudio Abad, ki je med drugim izjavil, da je bil plan prihodkov od vstopnic uresničen že 63-odstotno.
Oktobra naj bi prodali še za 2,7 milijona vstopnic, a za manj atraktive panoge oziroma za nogomet.
Na giru je poživila jemal Citterio
RIM — Kolesarska zveza je sporočila, da je Giuseppe Citterio med zadnjim »girom« po Italiji jemal poživila. Protidoping kontroli so ga podvrgli po tretji etapi, v njegovem urinu pa so našli sledi nadrolona.
Suspendiran je za tri mesece v pričakovanju, da se o dokončni kazni izreče zvezni svet.
Tudi novi trener Milana je pristaš conske igre
Capello po sledeh Sacchija
MILAN — »Sem pred dokaj težko nalogo, saj bom vodil zelo kakovostno moštvo, ki je vajeno zmag in uspehov na državni in mednarodni ravni. Cilja za naslednjo sezono sta, žal, ostala le dva: naslov državnega prvaka in državni pokal. Konkurenca pa bo vseeno neizprosna, saj, kot mi, sta tudi Juven-tus in Napoli izločena iz evropske scene in bosta zato osredotočila ves napor prav na ta cilja,« je uvodoma dejal novi trener Milana Fabio Capello na včerajšnji predstavitvi.
45-letni Capello je v svoji nogometni karieri imel doslej večja zadoščenja kot igralec (kar 32-krat v državni reprezentanci), kot trener je namreč vodil člansko ekipo Milana le za kratko obdobje.
Novi trener Milana je tudi izjavil, da bo nadaljeval delo Sacchija, saj je tudi on velik pristaš conske razporeditve na igrišču.
Že veliko izmenjav nogometašev
Nadaljuje se tudi kupoprodajna borza igralcev.
Juventus in Roma sta včeraj sklenila pogodbo, po kateri bo nemški nogometaš Hassler igral v prihodnji sezoni za Romo, vratar Rome Peruzzi pa bo oblekel Juventusov dres.
Milanov nogometaš, 27-letni Massi-mo Agostini, pa bo v prihodnji sezoni igral za Parmo. Milan naj bi ga odstopil za približno šest milijard lir. Agostini se je kot nogometaš proslavil pri Ceseni, kjer je igral tri leta v B ligi in dosegel 19 zadetkov. Nakar je prestopil k Romi ter se spet vrnil k Ceseni, od koder je preestopil k Milanu.
Napoli je najel branilca Verone Vit-toria Pusceddua (27 let). Na tiskovni konferenci je Pusceddu dejal, da je iz-
redno zadovoljen, da lahko igra v tako pomembnem in ambicioznem klubu, kot je Napoli.
Nogometna borza Lazia pa je vse bolj ... žalostna. Potem, ko se je rimskemu klubu izmuznil angleški as Ga-iscogne, kaže, da ne bo nič tudi z nemškim nogometašem Dollom. Real Madrid je temu že ponudil mikavne vsote, tako da je njegov prihod v Rim sedaj zelo vprašljiv.
Pozno sinoči se je tudi izvedelo, da bo romusnki trener Lucescu odslej pri Brescii.
Caratti izločil Johna McEnroeja!
MANCHESTER — V prvem kolu teniškega turnirja v Manchestru (300 milijonov lir nagradnega sklada) je Italijan Cristiano Caratti s 7:6, 7:6 premagal nič manj kot Američana Johna McEnroeja.
Pregled dosedanjih izvedb košarkarskih evropskih prvenstev
Po vojni mnogo novih držav
2.
Nadaljujejmo s pregledom dosedanjih izvedb košarkarskega EP.
PRAGA 1947
Peto prvenstvo je bilo prirejeno le leto dni za četrtim zato, da se prireditev ne bi križala z olimpijskimi igrami. Ta dvoletni ciklus je še danes v veljavi.
V	Pragi se je zbralo 14 moštev, ki so bila razdeljena v razne izločilne skupine. Sledili so finalni boji za dodelitev mest: 13. in 14. mesto sta si delila novinca Jugoslavija in Albanija (90:13), 11. in 12. Nizozemska in Avstrija (54:33), 9. in 10. Italija in Romunija (55:39), 7. in 8. Madžarska in Bolgarija (59:29), 5. in 6. Francija in Poljska (62:29), 3. in 4. Egipt in Belgija (50:47) in končno 1. in 2. Sovjetska zveza in Češkoslovaška (56:37). Kot vidimo je v teh povojnih letih stopilo na prizorišče mnogo novih držav. Mnoge so pričele svojo zmagovito pot do vrha; med te moramo predvsem uvrstiti Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
KAIRO 1949
Prvič je bil sklepni del evropskega prvenstva na afriških tleh. Odzvalo se je le sedem držav, a iz seznama sodelujočih je moč ugotoviti svojevrstno "predstavništvo" Evrope. Tudi tokrat je bilo prvenstvo organizirano le v eni skupini po sistemu "vsak proti vsakem". Zmagali so domačini brez izgubljene tekme, a oglejmo si celotno zaključno razpredelnico: 1. Egipt, 2. Francija, 3. Grčija, 4. Turčija, 5. Nizozemska, 6. Sirija, 7. Libanon.
Prvič in zadnjič sta nastopili poleg Egipta še dve azijski državi, a te je v poznejših letih nadomestil Izrael.
PARIZ 1951
V	glavno mesto Francije se je podalo 17 državnih vrst, ki so bile uvrščene v razne polfinalne skupine. Italija je v svoji skupini premagala Grčijo (64:51), a je zgubila s Češkoslovaško (66:34) ter Sovjetsko zvezo (60:42). Sklepni del tekmovanja je upošteval izide izločilnih skupin in tako je prišlo do medsebojnih neposrednih obračunov. V finalni del se ni uvrstil le Luksemburg,
ki je bil dokončno izločen že v predtekmovanju. Na 15. in 16. mesto sta se uvrstila Portugalska in Škotska (49:41), na 13. in 14. Švica in Danska (54:22), na 11. in 12. Avstrija in Nemčija (51:49), na 9. in 10. Finska in Nizozemska (57:52), na 7. in 8. Belgija in Grčija (39:28), na 5. in 6. Italija in Turčija (43:38), na 3. in 4. Francija in Bolgarija (55:52) injcončno na 1. in 2. Sovjetska zveza in Češkoslovaška (45:44).
Ugotoviti moramo, da so bile razne finalne tekme napete in verjetno tudi za gledalce zanimive, saj so bile sile na igriščih dokaj izenačene.
MOSKVA 1953
Logično je bilo, da je bila kandidatura Moskve za gostiteljico 8. evropskega prvenstva samo po sebi umevna. Tudi tokrat se je prijavilo 17 ekip, kar je bila najboljša varianta za prireditelje. Švedska je bila od samega začetka izločena in je bila tako uvrščena na 17. mesto. Zopet je bil spremenjen pravilnik tekmovanja. Prve štiri ekipe iz dveh izločilnih skupin so se v sklepnem delu potegovale za uvrstitev do 8. mesta, ostalih osem pa od 9. do 16. Italija in Jugoslavija sta se uvrstili v prvo skupino in se potegovali za najboljše uvrstitve. Jugoslavija je trikrat zmagala in sicer proti Egiptu (58:39), Češkoslovaški (66:64), kar je bilo veliko presenečenje, ter proti Italiji (48:45), izgubila pa proti Izraelu (29:40), Madžarski (51:68) in Sovjetski zvezi (43:57). Italija se je slabše odrezala, saj je zmagala le proti Franciji (54:52), a izgubila proti Izraelu (42:47), Madžarski (38:49), Sovjetski zvezi (54:88), Egiptu (51:60) in, kot že rečeno, proti Jugoslaviji. Tudi na tem prvenstvu je bila Sovjetska zveza razred zase in je prepričljivo zmagala brez poraza in si priborila tretje zlato odličje. Srebrno kolajno si je priborila Madžarska, a bronasto Francija. Ostali vrstni red je bil naslednji: 7. Češkoslovaška, 5. Izrael, 6. Jugoslavija, 7. Italija, 8. Egipt, 9. Bulgarija, 10. Belgija,,11. Švica, 12. Finska, 13. Romunija, 14. Nemčija, 15. Libanon, 16. Danska, 17. Švedska.
Egipt je upošteval navodila oziroma sklepe Arabske lige o bojkotu Izraela.
V sklepnem delu se Egipt ni pojavil na igrišču in tako izgubil tekmo proti Izraelu z 2:0.
BUDIMPEŠTA 1955
Očitno je, da prinašajo mesta, ki gostijo prvenstvo, srečo domačinom, vsaj včasih. Svojevrstni zapleti tega prvenstva to tudi dokazujejo. Na startu se je predstavilo 18 državnih moštev, ki so bila razvrščena v razne izločilne skupine. Na sklepni del prvenstva se je uvrstilo 8 moštev, ki so se ponovno spopadle med sabo. Med finalisti sta bila tudi Italija in Jugoslavija, ki sta dosegli poprečne uspehe. Italija je premagala Romunijo (73:70) in Jugoslavijo (69:66), a izgubila proti Sovjetski zvezi (48:54), Madžarski (65:81), Polski (59:67), Češkoslovaški (48:94), Bolgarji (72:76). Jugoslavija je premagala le Češkoslovaško (52:49) in je izgubila proti Bolgariji (67:84), Sovjetski zvezi (52:75), Romuniji (8:93), Madžarski 48:34), Poljski (59:67) in, kot rečeno, proti italiji.
Zanimiv je bil razplet pri samem vrhu saj so morala tudi moštva, ki so si priborila odličja, okusiti grenkobo poraza. Madžarska, ki je zmagala, je izgubila proti Češkoslovaški (65:75), Češkoslovaška, ki je dobila srebrno odličje, je sicer premagala tudi Sovjetsko zvezo (81:74), a je pokvarila svojo uvrstitev s porazi proti Jugoslaviji in Poljski; Sovjetska zveza si je priborila le bron, saj je zgubila srečanji proti Madžarski in Češkoslovaški. Ostala moštva so se uvrstila v naslednjem vrstnem redu: 4. Bolgarija, 5. Poljska, 6. Italija, 7. Romunija, 8. Jugoslavija, 9. Francija, 10. Finska, 11. Turčija, 12. Anglija, 13. Avstrija, 14. Švica, 15. Luksemburg, 16. švedska, 17. Nemčija in 18. Danska. Tokrat so gledalci ponovno videli stotico, saj je Sovjetska zveza premagala Poljsko s 101:76. Na prvih osem mest so se uvrstila le moštva Vzhodne Evrope. V košarkarskih krogih so se širile domneve, da atleti teh držav niso amaterji, ampak pravi »državni profesionalci«, to prepričanje se je utrdilo tudi na prvenstvu iz leta 1957.
Pogovor s selektorjem modre atletskem vrste
D. Korica: »V Jugoslaviji več perspektivnih mladih«
V	organizaciji ŽŠD Ljubljana- ŽAK je bilo na lepem stadionu v Šiški dvodnevno atletsko člansko tekmovanje za jugoslovanski pokal. Pavico nastopa je imelo dvanajst atletov in atletinj, ki so na predhodnih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate.
Samo tekmovanje je navrglo nekaj odličnih rezultatov, med katerimi moramo najprej omeniti nov jugoslovanski rekord Brigite Bukovec (IBL Olimpija Ljubljana) v teku na 100 m z ovirami, ki je sedaj 13"16 in je prejšnjo najboljšo znamko izboljšala za sedem stotink. Mladinski svetovni prvak in rekorder ter evropski članski prvak Dragutin Topič je preskočil letvico na višini 232 cm in s tem dosegel letošnji najboljši rezultat v Evropi. Letvico je nato dal postaviti na višino 338 in bil povsem blizu novi znamki, dokazal pa je, da v letošnji sezoni od tega odličnega 20-letnega skakalca lahko pričakujemo vrhunske dosežke. Kar dva skakalca v troskoku sta premagala mejo 17 metrov in celo izboljšala rekord 17,llm, a žal s premočnim vetrom v hrbtu, ki je tekmovanje v drugem dnevu ob visoki temperaturi izdatmo motil.
Med posamezniki gre posebej pohvaliti Slobodana Brankoviča, ki je bil daleč najboljši s tremi posamičnimi zmagami in dvema še v štafetah. V teku na 100 m je izboljšal osebni rekord (10"48), na 400 m pa so mu namerili 45"82 in krog je pretekel dokaj sproščeno brez krize v zadnjih 80 metrih, ki je bila zanj značilna.
V	številnih disciplinah so bili doseženi letošnji najboljši rezultati v Jugoslaviji, ki so najboljši dokaz, da so prav vsi člani in članice dobro pripravljeni za letošnjo izjemno bogato tekmovalno sezono.
Tekmovanje za APJ ni minilo brez prizivov glede metalcev kladiva, ki ga je vložilo vodstvo Crvene zvezde, češ da sta Hadžič in Pavlovič metala kladivo z daljšim ročajem. Zagrebško Mladost pa je razburilo dejstvo, da so pri troskoku Djurdjeviču najprej objavili skok 17,07 m, potem pa popravili za 10 cm, in tako se je moral rekorder Kožul zadovoljiti z drugim mestom, čeprav je skočil 17,13 m.
Naj bo tako ali drugače je v obeh konkurencah slavil Partizan iz Beograda, v moški konkurenci pa prvič po letu 1965, ko je prekinil monopol velikega mestnega tekmeca Crvene zvezde. Pri ženskah pa so Beograjčanke prevzele primat Slavoniji iz Osijeka.
Tekmovanje v Ljubljani sta pozorno spremljala zvezna kapetana za mladince in člane Dragan Životič in dr. Dane Korica. S Korico, ki je selektor ženske in moške atletske reprezentance Jugoslavijem, smo imeli v Ljubljani kratek razgovor. Prijazno nam je odgovoril na zastavljena vprašanja.
Kaj nam bi povedal glede letošnje sezone po velikem uspehu jugoslovanskih atletov in atletinj na lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu in članskem evropskem prvenstvu v Splitu?
»Dvodnevno tekmovanje v Ljubljani je pokazalo, da so skoraj vsi kandidati za reprezentanco dobro pripravljeni in to je bržkone tudi najboljši dokaz, da so preko zime zelo dobro trenirali. Finale APJ pa je bilo obenem tudi letošnje prvo pravo tekmovanje, ko je bilo potrebno pokazati dobro formo glede na sestavo reprezentan-
ce za evropski atletski pokal, ki bo ta konec tedna v Atenah (ženska skupina C) ter Barcelona (moška skupina B).«
Letošnja atletska sezona bo izredno pestra in bogata. Najprej sta že omenjena evropska pokala, potem Sredozemske igre v Ateneh in kot končna krona svetovno prvenstvo v Tokiu. Kaj pričakujete - kot selektor - od najboljših jugoslovanskih atletinj in atletoiv?
»Naša ženska reprezentanca bi se morala vrniti v B skupino, saj v to konkurenc resnično spadamo. V Atenah bodo poleg naših atletinj nastopile še reprezentance Izraela, Turčije, Cipra in Grčije. V Barceloni pa bo konkurenca nekoliko bolj ostra, ker bomo imeli za nasprotnike atlete iz Švice, Finske, Poljske, Španije, Grčije, Švedske, Grčije in Avstrije. Zadnji dve pa izpadeta v slabšo C skupino.
Na Sredozemskih igrah v Atenah bo nastopilo sedem atletinj in enajst atletov. Tokio pa je še daleč. Imamo pa nekaj potencialnih kandidatov, čeprav so naše norme nekoliko bolj zahtevne od mednarodnih. Za zdaj bi omenil skakalce v višino, Bilača, Brankoviča, štafeto 4x400 m. Poleg omenjenih potencialnih potnikov so še nekateri drugi posamezniki, ki bodo dosegli norme,a bodo morali tudi ohraniti dobro formo.«
V kakšnih pogojih trenirajo najboljši jugoslovanski atleti in atletinje v primerjavi z drugimi evropskimi državami, pri katerih je kraljica športov bolje razvita?
»Danes so atletske priprave izredno dolge, zahtevne in vaditi je p°" trebno v idealnih pogojih. Samo s vztrajnim delom, ki mora trajati neka] let, se lahko pride do vrhunskih rezultatov. Poleg dragih priprav je tudi oprema zelo draga. Blagajna naše atletske zveze pa je kronično prazna. Ne glede na omenjene nevšečnosti, pa si prizadevamo organizirati odlic-ne priprave v naših centrih, kot so Medulin, Makarska, najboljši pa s° bi preko zime na Cipru.«
Je poleg Topiča, ki je izreden talent, morda še kakšen mlad atlet, k1 se lahko prebije v ospredje?
»Ne gre pozabiti na drugega nase' ga mladega skakalca Zoriča, na Ma leševa, prav tako skakalca v višino n Kocuvana v teku na 400 m z oviram1: V osprednje pa prihajajo še nekate drugi mladi atleti, ki tudi zelo dobr obetajo.«
Nekdaj je imela Jugoslavija od n
10000 m P°
ne srednje in dolgoprograše. VaS rekorda na 5000 m in 10000 m P imata kar »spoštljivo« starost. K . kord na 5km bo 30 t.m. star nič mo 1 kot 20 let. Kako to, da ni več tekocu na dolge proge, ki bi lahko izbops ta dva rekorda in s tem prišel v s z vrhunskim evropskim sredn]ep gaštvom?
»V preteklosti smo imeli Prav® r kaške centre kot so Celje, Man ’ Ljubljana, Zagreb, Beograd in Cup ^ ja, da naštejem samo nekatere. Čupriji je prof. Petrovič vzgojil ce plejedo tekačev, sedaj pa izstop samo Pajkičevo. Tek na srfdnJftn0 dolge proge zahtevna dolgoi pravo garaško treniranje. Brez 9 ni napredka. Po vsej verjetno? 1 P tek na dolge proge ne ustreza J 9 .. lovanskemu temperamentu, ki J veseljaški, ekstravertiran tip m gnjem k športnim i9ra(1g<< Furlanie)
V torek v Kulturnem domu v Gorki na rednem občnem zboru ŠZ Dom
Uspehi le s kakovostnejšim delom
V torek zvečer so se odborniki in člani športnega združenja Dom iz Gorice zbrali v mali dvorani Kulturnega doma na rednem občnem zboru. Šlo je le za preverjanje delovanja v minuli sezoni, saj bodo volitve za novi odbor na sporedu šele naslednje leto.
Na skupščini, ki jo je vodil podpredsednik Livio Semolič, je najprej podal predsedniško poročilo Marko Cubej. Ta je letošje delovanje označil kot uspešno, saj so tako košarkarska, odbojkarska kot tudi sekcija za orodno telovadbo in ritmiko ter športni vrtec dokazali veliko angažiranost in voljo po še plodnejšem delovanju. Predsednik je tudi omenil sicer že dobro znano problematiko padca rojstev, ki v zadnjih letih že močno preizkuša delo vseh naših društev, zato bo morala biti ponudba V naslednjih sezonah, je še poudaril, toliko kvalitetnejša. V moštvenih panogah, tu mislimo na košarko in odbojko, bodo pri goriškem združenju še dodatno okrepili sodelovanje s sorodnimi društvi, saj je le združevanje prava pot za športni napredek. Sicer odbojkarska sekcija že vrsto let uspešno sodeluje s športnim društvom iz Sovodenj in doberdobsko Mladostjo pri ustvarjanju združene ekipe Agoresta. Košarkarska sekcija sicer spada pod okrilje tržaškega druš-
tva Jadran, kljub temu pa bo treba najti v naslednji sezoni primerno rešitev za okrepitev nekaterih ekip. Čubej je še naglasil možnost sodelovanja s kakim italijanskim društvom, ki bi pomenil pomemben korak na poti zbliževanja med tu živečimi narodi, kar pa ne pomeni, da se bodo člani goriš-kega združenja odrekli svojim nače-
lom, prvo med katerimi je slovenska beseda. V naslednji sezoni, je zaključil, bo treba najti nekatere nove termine v drugih goriških telovadnicah zaradi prenasičenosti telovadnice Kulturnega doma, na mladinskem področju, kjer bodo odborniki vložili največ svojih moči, pa nameravajo upeljati tečaj splošne telovadbe za otroke, ki hodijo v prve razrede osnovne šole.
O položaju sekcije za orodno telovadbo in ritmiko je prebrala poročilo načelnica Mija Ušaj Češčut, ki je nanizala vrsto uspehov, ki so jih beležili v letošnji sezoni, pa eksibicijske nastope v deželi in v Sloveniji. Košarkarsko poročilo je podal načelnik Dario Peric, o športnem vrtcu pa je poročala v odsotnosti načelnice Plavje Bezeljak vaditeljica Tanja Sokol. Blagajniško poročilo je podal gospodar Vili Prinčič, o pravilnem delovanju združenja pa je poročala članica nadzornega odbora Sonja Šuligoj.
Pozdrav občnemu zboru sta nato izrekla predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Boris Peric in predsednik ženske združene ekipe Agorest Ivo Rojec. Semolič je sicer prebral tudi pisni pozdrav predsednika teritorialnega odbora ZSŠD1 Marka Lutmana, ki se skupščine ni mogel udeležiti. Po diskusiji je bil na sporedu še slovesnejši trenutek, ko so nagradili najbolj zveste Domove športnike za 20-letno nepretrgano delovanje. Priznanje so prejeli odbojkarica Ivana Roner, vaditeljica Damijana Češčut in košarkar Vanek Battello. (mar)
Na sliki (Foto Marinčič): poslušalci na torkovem občnem zboru ŠZ Dom v Gorici.
Praznik gimnastike v Trstu
Tudi zastopniki goriškega Doma
Na Trgu Unita v Trstu je bila pred kratkim zaključna telovadna prireditev "Praznik gimnastike", ki jo je priredil deželni komite FGI. Prireditev so dobro izpeljali, čeprav s skoraj polurno zamudo. Na srečanju so v moški konkurenci prikazali svoje sposobnosti le starejši pionirji ŠZ Dom iz Gorice, fantje, ki so podprvaki Slovenije. Nastopili so v preskokih s kanvasom in poželi veliko aplavzov. Z njimi je nastopal tudi njihov trener Dušan Furlan, ki je prikazal nekaj prav tveganih skokov.
Domove telovadke pa so nastopile z dvema točkama iz zadnje akademije "Ples cowgirls" in pa "Ples zajčka Rog-ger Rabbita". Poleg našega športnega združenja so nastopile še telovadke "Moderna" iz Sacileja, Arniči di S. Gi-acomo, Libertas iz Sacileja in Pordenone - nord, ki so prikazali po dve točki jazz plesa in aerobike. Le članice SGT so prikazale štiri točke ŠRG. Program, ki je trajal dobro uro, je vseboval 16 nastopov. Žal na koncu prireditve ni bilo običajne družabnosti, kjer je moč navezati nove stike in prijateljstva. Vsi udeleženci so dobili spominsko športno torbo, udeležena društva pa spominsko plaketo.
(MUČ)
Naša balinarska društva na več frontah
Vrsta odličnih rezultatov
Obračun slovenskih nogometnih ekip v prvenstvu 3. amaterske lige
Ob 25-Ietnici Primorec v 2. AL
Prejšnji konec tedna je prinesel slovenskim balinarjem nadvse bogato bero odličnih rezultatov.
Naši predstavniki si namreč premočno utirajo pot v tržaškem balinarskem krogu in medtem ko pred leti marsikdo sploh ni vedel, da na Krasu obstajajo številna homogena društva, se danes lahko enakovredno kosajo z vsakim nasprotnikom. To so v nedeljo na najboljši način potrdili dve mladi dvojici slovenskih društev, ki so v hudi konkurenci 78 nastopajočih C kategorije postavili na glavo vsako predvidevanje in se uvrstili v finale tekmovanja, ki ga je v sklopu pestrega programa balinarske zveze tokrat priredil tržaški Edi Mobili.
Končno prvo mesto sta nepričakovano, a povsem zasluženo osvojila predstavnika Poleta v sestavi Modesti - A. De Lorenzo, ki sta se na balinarskih stezah postavila v osprednje z odlično Predstavo. V končnem obračunu sta zlahka strla odpor G. in P. Negrinija (Nabrežina) in slednji je le potrdil, da Poziv v pokrajinsko reprezentanco ni bil naključen. Ze podatek, da nobeden °d finalistov ni presegel 32 let starosti, Priča, da si tudi mladi z naglimi koraki utirajo pot pod samim vrhom.
Na italijanskem državnem prvenstvu za občinske uslužbence, ki se je nedeljo odvijalo v Pordenonu, je slovenski predstavnik in načelnik Sokolovega balinarskega odseka Bruno Guštin, ki je ob tej priložnoti nastopil z delovnim kolegom S. Lonzarichem in dosegel izjemen uspeh. Tržaška Predstavnika sta namreč v ostri konkurenci najboljših »komunalcev« v Italiji postala državna podprvaka, saj se je njihova zmagovita pot prekinila šele v velikem finalu. Letošnja podprvaka nestrpno pričakujeta prihodnjo državno prvenstvo omenjene kategorije, ko se bodo vsi najboljši zbrali v Cagliariju.
V nedeljo je repenska balinarska sekcija brezhibno organizirala tradici-°nalni turnir za 13. trofejo Kraškega doma, katerega se je udeležilo 12 četverk iz obeh strani meje. V sončnem vremenu in prijateljskem vzdušju je končno 1. mesto dosegel 8. september lz Štanjela, ki je najprej v polfinalu z D:7, a ne brez težav premagal Gajo,
veliko lažje pa mu je šlo v finalu, ko je kar z 11:0 premagal največje prijetno presenečenje turnirja, to je Kraški dom C, ki je v zadnjem momentu nadomestil Hrast, ki se iz objektivnih razlogov ni mogel udeležiti tekmovanja. Na 3. mestu je pristala Gaja, ki je v malem finalu zlahka obračunala z Zelenim jezerom.
Tudi društveno prvenstvo D in C kategorije se počasi bliža koncu. V višji kategoriji je Nabrežina na domačih tleh s 4:6 podlegla solidnemu Neverni in obdržala mesto na sredini lestvice. Veliko bolj od rok pa gre sovaščanom v D kategoriji, saj so se z nevarno Ferriero sporazumeli pri neodločenem izidu 4:4. Za vodilni Sokol je omenjeni rezultat zelo naklonjen, saj drugouvrščena Zarja se iz Trsta proti Edi Mobili vrača z istim izkupikom, tako da ostaja dve koli pred koncem prvenstva prednost Nabrežincev pred Bazovci še vedno 7 točk. Pred najtežjim nastopom pa bodo Pertot in ostali prihodnji torek, ko se bodo v Bazovici pomerili z Zarjo. Sokol ima tam priložnost, da si že kolo pred koncem matematično zagotovi prestop v višjo ligo. Nabrežine! so bili v torek proti Ferrie-ri, ki se je predstavila v Nabrežini s popolno postavo, v upanju, da pospravi celoten izkupiček, ki bi jo ponovno vključil v boj za prvo mesto, pred izredno težko nalogo, a predvsem po zaslugi odličnega nastopa Simoneta v dvojicah in Sulinija v trojkah, jim ni preostalo drugega, kot da pustijo štiri točke v Nabrežini.
REZULTATI 3. POVRATNEGA KOLA: Edi Mobili - Zarja 4:4, Sokol -Ferriera 4:4, Silenzioso - Monopoli 0:8. LESTVICA: Sokol 52, Zarja 45, Ferriera 40, Monopoli 28, Edi Mobili 22, Silenzioso 5.
PRIHODNJE KOLO (TOREK, 25.6.): Zarja - Sokol, Ferriera - Silenzioso, Monopoli - Edi Mobili.
SPORED 5. POVRATNEGA KOLA ZAMEJSKEGA PRVENSTVA (DANES): na Vrhu: Danica - Kras, na Pad-ričah: Gaja - Mak, v Ricmanjih: Ric-manje - Nabrežina, v Nabrežini: Sokol - Polet, na Proseku: Primorje - Zarja, prost Kraški dom. (Z.S.)
Trebenci so s 37 zbranimi točkami zasedli tretje mesto na lestvici. V prvem delu so bili s 17 točkami na šestem mestu. V lanskem prvenstvu je Primorec v 22 odigranih tekmah zbral le 16 točk in zasedel 10. mesto na končni lestvici.
V	14 tekmah na domačih tleh so letos Trebenci zbrali 18 točk (8 v prvem in 10 v povratnem delu). Škupno so dosegli 6 zmag (2 v prvem in 4 v drugem delu prvenstva), 6 neodločenih rezultatov (4:2) in doživeli dva poraza (1:1). Dali so 28, prejeli pa 12 golov (8:6 v prvem in 20:6 v drugem delu prvenstva).
V	gosteh je Primorec zbral 19 točk (9 v prvem in 10 v povratnem delu). Skupno so izbojevali 8 zmag (3:5), 3 neodločene rezultate v prvem delu prvenstva in 3 poraze (1:2). Dali so kar 39 (16:23), dobili pa 14 (4:10) golov. Skupni obračun Trebencev letošnjega prvenstva je torej 37 osvojenih točk (14 zmag, 9 neodločenih rezultatov, 5 porazov) 67 danih in 26 prejetih golov.
V	vrstah Primorca je bilo osem izključitev Ferluga (Chiarbola, Monte-bello, Roianese), Bracco (Montebello, Opicina), A. Carli (Roianese), Canciani (Chiarbola), Pitacco (Breg). Na razpo-

lago so Trebenci imeli tri 11-metrov-ke, eno je zgrešil Canziani proti S. Vitu, uspešna pa sta bila Pitacco (Breg) in Smilovich (Don Bosco). Proti pa so imeli pet 11-metrovk. medtem ko je Opicina zastreljala najstrožjo kazen so bili uspešni Montebello, Stock in Fincantieri (dvakrat).
Trebenci, ki so startali kot glavnimi favoriti za napredovanje, so do cilja uspeli, čeprav niso najbolje začeli. Po osmih odigranih tekmah so namreč zbrali le borih 7 točk, navijači so že obupali, zgledalo je, da bo cilj res težko dosegljiv. Vendar pod pritiskom budnih odbornikov, nogometaši in trener Privileggi niso vrgli puške v koruzo. Po zmagi nad Stockom v 10. kolu se je začela res dobra serija Primorca, ki se je ob koncu prvega dela prvenstva precej približal ekipam, ki so se potegovale za napredovanje.
V začetku drugega dela bi lahko bili porazi proti Chiarboli in Giarizzo-lam, to je proti neposrednima tekmecema, usodni za trebensko ekipo, ki pa je bila v zaključnem delu prvenstva res neustavljiva. Prav ta premoč v zadnjih tekmah je bila odločilnega pomena, da so se Trebenci prebili do od-
ličnega tretjega mesta na končni lestvici.
Po 11 sezonah (zadnjič so v 2. AL igrali v prvenstvu 79/80) se Primorec vrača v 2.AL, in to prav ko praznuje 25-letnico igranja v amaterskih prvenstvih. V Trebčah so namreč obnovili domače nogometno društvo in začeli igrati v amatrskih prvenstvih, in sicer v 3. AL v sezoni 66/67 in odtlej so igrali le tri prvenstva v 2. AL v sezonah 1977/78, 78/79 in 79/80. Prav zaradi tega predstavlja letošnji podvig ekipe res lepo zadoščenje za vse navdušene privržence nogometa v Trebčah. Morda poleg letošnjega najboljšega strelca prvenstva Smilovicha, ki je dal kar 23 golov, bi omenili še Edvina Kralja in ne le zaradi tega, ker je letos dosegel 14 golov, temveč ker že od sezone 1976/77 igra nepretrgoma v članski ekipi Primorca in je doslej igral že 308 prvenstvenih tekem, kar seveda ni malo.
V vrstah Primorca je bilo letos šest novih nogometašev, in sicer Radosa, Purica, Smilovicha, Sardiella, Bracca in Dagrija. Trener Privileggi pa je skupno poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih je bil le Santi vedno prisoten.
28 ODIGRANIH TEKEM: Santi (8); 27: Smilovich (23): 26: Rados in E. Kralj (14); 25: Purič; 23: Pur; 23: Canciani (3) in Sardiello; 21: Ferluga (2) in Leone; 19: Coppola; 17: Bracco (6); 16: Castro; 15: A. Carli (2); 12: Pitacco (4); 11: Leg-hissa (4); 8: Bussani in Kelemenic (1); 7: F. Ciuk; 2: Dagri in Černe; 1: Bacchia.
Končna lestvica
Chiarbola	28	16	8	4	61:17	40
Opicina Primorec	28	15	8	5	47:25	38
	28	14	9	5	67:26	37
Breg	28	11	14	3	49:22	36
S. Andrea	28	12	11	5	35:23	35
Giarizzole	28	13	8	7	44:29	34
Finc.Ri.TS	28	12	10	6	37:26	34
Roianese	28	lT	9	8	38:27	31
Sanm Vito	28	11	9	8	39:33	31
Stock	28	11	7	10	41:32	29
C.G.S.	28	8	12	8	29:26	28
Montebello	28	5	13	10	26:31	23
Exner	28	4	5	19	21:61	13
Don Bosco	28	1	6	21	20:74	8
Union	28	1	1	26	12:115	3
Na sliki: s prvenstvene tekme Primorec - Union.
obvestila
ŠD BREG
vabi na veliko zaključno prireditev, ki bo jutri, 21. t.m. na igrišču v Dolini. Vabljeni športniki vseh panog ŠD Breg, odborniki, člani, navijači in simpatizerji, ter člani dolinske obrtniške cone. Ob 19. uri nogometna tekma med člani in odborniki.
SK DEVIN
vabi člane, smučarje in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER, ki bo na društvenem sedežu v osnovni šoli v Cerovljah v soboto, 22. t.m., od 20. ure dalje. Nagradili bodo tekmovalce, predvajali diapozitive in videokasete o tekmovanjih, planinskih vzponih in izletih. Poskrbljeno bo za prigrizek in dobro kapljico.
ŠZ SLOGA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo jutri, 21. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev in določitev predsedstva, poročila, razprava, nagrajevanje najuspešnejših športnikov društva, volitve in razno.
AJa rokometnem turnirju v Novi Gorici
Kras Trimac tretji
, Po končanem prvenstvu so rokometaši Krasa Trimac končali letošnjo sezono z nastopom na mednarodnem tur-hirju v Novi Gorici.
Poleg Krasa in kluba iz Nove Gorice (ki je zelo dobro Organiziral srečanje) sta nastopili še ekipi S. Vito iz Vicenze ,6r Casino PSK iz Celovca. V prvem kolu so Goričani glad-0 Premagali moštvo iz Vicenze (28:15), medtem ko so kra--Pvci po izredno napeti tekmi remizirali s koroško ekipo k 12). Za uvrstitev v finale so tako odločale sedemmetrov--e’ Pri izvajanju katerih so imeli naši rokometaši manj sre-6 (končni izid je bil 15:14 za Casino).
Kras Trimac se je moral tako zadovoljiti s tretjim mes-Prvo ki ga ie osvoji1 P° visoki zmagi nad San Vitom (21:13),
mesto pa je pripadlo domačinom, ki so v finalu prema-
Krasove barve
9allKCasino s 19:15.
Naj omenimo, da je za to priložnost za stopal tudi vratar Valenčič, ki sicer igra pri jugoslovan-t prvoligašu Istraturist iz Umaga. S krasovci je igral n m ^ark° Sardoč, ki se mu je za las izmuznila nagrada j^Jboljšega strelca turnirja. Marko je tudi potrdil, da se bo
nje prvenstvo vrnil h Krasu. (Pjotr)
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Dvodnevni izlet na Monte Pasubio
29. in 30. t.m. prireja Mladinski odsek SPDT dvodnevni izlet na področje hriba Pasubio, na območju tridentinskih Predalp. Izlet je namenjen mladini in predvideva prevoz z vlakom in z avtobusom po naslednjem programu: odhod z vlakom iz Trsta v zgodnjih jutranjih urah in sicer ob 4.20 z zbirališčem ob 4.00 na železniški postaji v Trstu. Prihod v Schio preko Vicenze ob 8.37, od koder bo sledil prevoz z avtobusom do vasi S. Antonio ob vznožju hriba Pasubio s prihodom ob 9.50. Sledil bo vzpon do prelaza Xomo (1.058), nato pa hoja po znameniti poti La strada delle gallerie skozi 52 tunelov, ki so jih italijanski vojaki izkopali v živi skali med prvo svetovno vojno. Prihod do koče Papa (1928) v popoldanskih urah , kjer bo prenočitev. Naslednji dan, tj. v nedeljo, povratek v dolino po razgledni cesti Scarubbi na severni strani grebena, prihod v Schio z avtobusom in odhod z vlakom za Trst, kjer je predviden prihod ob 22.15. Kdor bi se rad ■ udeležil izleta ali dobil podrobnejše informacije, lahko to stori po telefonu pri načelniku odseka Robertu Devetaku na štev. 55180. Zainteresirani naj pohitijo s prijavami, ker so mesta na razpolago za izlet omejena!
Srečanje na Višu
Kot smo že poročali, bo v nedeljo, 23. t.m., tradicionalno srečanje planinskih društev iz Trsta, Reke, Kopra in Ilirske Bistrice na Višu. Udeleženci se bodo podali iz Nevejskega sedla do koče Corsi, kjer bo osrednji del srečanja. Napovedani vzpon na vrh Viša ne bo, ker je dostop zaradi obilnega snega nemogoč. Povratek bo k Rabeljskemu jezeru. SDPT prireja avtobusni izlet z odhodom ob 6.00 uri iz Trga Foro Ulpiano. Vspisovanje v uradu ZSŠD1, informacije na tel. štev. 754741.
Enotedenski izlet SPDT
SPDT prireja letos daljši enotedenski izlet v park Argentara na področju Ligurskih in Piemontskih Alp, in sicer od 18. do 28. avgusta. Izlet bo z vlakom in z avtobusom, vodila pa ga bosta Ervin Gombač in Pavel Raseni. Program izleta bomo objavili v prihodnjem članku. Informacije na tel. štev. 754741. Rok vpisovanj do 15. julija.
ROBERT DEVETAK
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po umiritvi Pinatuba Filipinom grozi izbruh drugega vulkana v bližini Manile
Stotisočim brezdomcem na otoku Luzon zdaj grozijo pomanjkanje in epidemije
1
Na prizadetem področju se zdaj borijo za vsako kapljico pitne vode
MANILA — Za nekajsto tisoč beguncev iz krajev pod vulkanom Pina-tubo na filipinskem otoku Luzonu postaja položaj vse bolj dramatičen. Pi-natubo se je namreč prebudil devetega junija po šestoletnem snu, od takrat pa je sejal smrt in razdejanje. Umrlo je od 150 do 200 ljudi, brez strehe nad glavo pa je ostalo približno 200 tisoč Filipincev. Organizacijskemu kaosu, pomanjkanju živil, zdravil in oddej v 388 centrih za pomoč je treba od včeraj dodati še nevarnost novih erupcij, Vulkanološki inštitut v Manili je sicer potrdil umiritev Pinatuba, istočasno pa je opozoril na »povečano dejavnost« drugega vulkana, ki je od Manile odaljen le 64 kilometrov proti jugu. Gre za Mount Taal, pri katerem so v zadnjih 24 urah zabeležili kar 57 »vulkanskih potresov.«
Predsednica Filipinov Corazon ^tqu-ino je pozvala vse prebivalstvo, da pomaga stotisočim nesrečnikov, ki so se v večini zatekli v prestolnico. Položaj beguncev je iz dneva v dan težji in v torek je morala policija posredovati v več krajih, da bi preprečila izropanje trgovin z živili, včeraj pa je obrambni minister zagrozil, da bodo takoj aretirali vsakega, ki ga bodo zalotili pri kraji.
»Na tisoče oseb trpi lakoto, žejo in mraz. Ljudje spijo po tleh brez oddej in v oblekah, ki so še vedno polne vulkanskega pepela,« je povedal neki frančiškanski pater, ki pomaga beguncem v enem izmed centrov. Ob vsem tem obstaja tudi nevarnost epidemij. Oblasti sicer stalno pozivajo ljudi, naj ne pijejo vode iž rek, jezer in izvirov, ki so prekriti z vulkanskim pepelom, vendar pa je ta poziv v glavnem naletel na gluha ušesa.
Da bi olajšali nudenje pomoči in omogočili čim hitrejši povratek življenja na otoku Luzon v normalne tirnice, so včeraj redne vojaške enote tudi prekinile akcije proti komunističnim gverilcem.
Tudi mednarodna pomoč je za zdaj precej omejena tudi zato, ker sta bili
zaprti obe manilski letališči, od koder so sicer včeraj, zahvaljujoč približno tisočim delavcem, ki so deloma očistili vzletne steze, po petih dneh popolne zapore vzletela prva štiri letala. Prvo pomoč iz tujine so poslale ameriške vojaške oblasti, ki so istočasno zaposlene tudi z evakuacijo več kot 20 tisoč ameriških vojakov iz oporišpč na Filipinih. Američani so tako kot prvo pomoč ponudili milijon pripravljenih obrokov hrane, ki so jim ostali v zalivski vojni, iz vojaškega oporišča Šubic Bay pa so poslai tudi 16 buldožerjev.
Ob nevarnosti novih erupcij pa nesrečnemu prebivalstvu zdaj grozi še ena nevarnost. Silovito monsunsko deževje je namreč začelo vulkanski material spreminjati v blatno maso, ki se z dokajšnjo hitrostjo pomika po pobočjih vulkana in grozi, da bo »preplavila« vsa naselja pod vulkanom. Po mnenju filipinskim strokovnjakom je lahko blato še bolj nevarno od lave, zato so opozorili vse prebivalstvo na izredno pazljivost.
BL-Iai
Jeep
era
JKbjs—jr*
Loterija s takojšnjim učinkom kmalu tudi pri nas
RIM — Italijani so strastni ljubitelji najrazličnešjih loterij, to pa je ponovno izkoristila državna blagajna, ki je že kar kronično prazna. V prihodnje bo namreč mogoče kupiti srečke, ki bodo omogočile takojšen dobitek.
Uradni list je včeraj objavil ukrep ministra za finace, ki uvaja novo vrsto loterijske igre. V pooblaščenih kioskih bomo kupili srečko, spraskali okence pod katerim se bo skrivala magična številka in takoj ugotovili, ali smo med srečnimi dobitniki. Če bo nasmeh sreče vreden milijon lir ali manj, bomo denar lahko takoj po-kasirali. Prodajalci srečk bodo namreč za to pooblaščeni. Če bo dobitek večji, pa se bo treba obrniti na državni monopol. Srečke te nove loterije bodo prodajali tudi v tujini, tiskali pa jih bodo v tiskarni državnega monopola, v upanju, da- se bodo tako izognili poneverbam.

1*1
lilij
Ob avtomobilu v neki prodajalni sicer stoji napis, da je možna takojšnja dobava, najbrž pa bo moral morebitni kupec kar nekaj časa počakati, da bodo z novega avta odstranili ves vulkanski pepel, s katerim je zasut (AP)
V zasedi pri Palermu trije mrtvi v obračunu med mafijskimi tolpami
ALCAMO — V noči na sredo so v okviru medsebojnega obračunavanja med mafijskimi tolpami v zasedi umrle tri osebe, četrta pa je bila težje ranjena.
Do zasede je prišlo na cesti med krajema Sancipirello in Corleone v palermski pokrajini. Neznanci so namreč streljali na neki golf, na katerem so bile štiri osebe. Po vsej verjetnosti so bili napadalci štirje, ki so streljali z avtomatskim orožjem, ter popolnoma »prerešetali« avto. Slednji je nato zgorel, v njem pa so ostali mrtvi Stefano Siracusano in Domenico Parise iz Alcama in Gaspare Palmeri iz Casteliamare del Golfo.
Četrti potnik, 41-letni Antonino Mercadante, je bil ranjem v bok, vendar se je izmuznil iz avta, ki je že začel goreti, ter obvestil karabinjerje. Slednji so takoj prišli na kraj zasede, vendar pa o napadalcih seveda ne duha ne sluha. Po mnenju krajevne policije je treba ta napad uokviriti v že dalj »časa trajajoči boj za mafijsko oblast v Alcamu med več kriminalnimi skupinami za nadzorstvo predvsem nad tihotapstvom.
Katera bo prestolnica Nemčije? Dilema med Berlinom in Bonnom
BERLIN, BONN — Danes bodo poslanci Bundestaga, nemške spodnje zbornice, odločali, katero bo glavno mesto združene Nemčije: Berlin ali Bonn. Tik pred glasovanjem, na katerem bodo poslanci volili »po vesti«, torej brez vplivov političnih strank in grupacij, ne more še nihče predvideti, kdo bo zmagal v tem boju za primat.
Ob tem vprašanju. Ob tem vprašanju se je namreč javno mnenje razklalo, tako da imata obe mesti približno enako število zagovornike.
To s odraža tudi v strankah. Značilen je tako primer socialdemokratov, saj je za Bonn 203 poslancev te stranke, za Berlin na 202! Do teh neverjetnih številk so prišli na zadnjem socialdemokratskem kongresu, prav podob-
ni pa bi bili izidi tudi med ostalimi strankami.
Mnogo je argumentov v prid Berlina, skoraj prav toliko, za nekatere pa celo več v korist Bonna. Berlin je bil pred združitvijo obeh Nemčij, do katere je uradno prišo 3. oktobra lani, glavno mesto vzhodnega dela, za 70 odstotkov Vzhodnih Nemcev pa je pravo »zgodovinsko« glavno mesto. Za lep del Nemcev je predvsem kulturni center in simbol lanskega nemškega združenja. Zagovorniki Berlina so med drugimi Willy Brandt, nemški predsednik Richard von VVeizsacker in zunanji minister Genscher, za Bonn, ki nima tako »žlahtnih« zagovornikov, pa med drugim govori gospodarska raču-nica: »preseliti« glavno mesto iz Bonna v Berlin bi stalo združeno Nemčijo najmanj od 20 do 30 milijard lir.
Iranski integralisti grozijo Rushdieju
LONDON — Avtor Satanskih stihov Salman Rushdie res nima lahkega življenja. Že od leta 1989, ko je izdal »žaljivo« knjigo, živi v segregaciji v svojem sicer luksuznem londonskem stanovanju, saj so iranski islamski integ-raiisti izrekli nad njim prekletstvo in mu grozili s strašnim maščevanjem. Že več mesecev je kazalo, da bo primer Rushdie počasi padel pozabo, še zlasti, ker sta London in Teheran septembra lani ponovno vzpostavila diplomatske stike, pa ni tako. Zanesljivi britanski viri namreč sporočajo, da integralisti ponovno pripravljajo atentat na pisatelja in da so v ta namen poslali v London nekaj desetin iranskih »prostovoljcev«. Kaže tudi, da so tiralico za Rushdija podvojili in je sedaj vredna dva milijona dolarjev. Denar so za tiralico prispevale tudi najuglednejše teheranske družine.
Predsednik mednarodnega odbora za zaščito Salmana Rushdieja Frances D’Souza je zgražan nad vestjo, ki so j1 britanski časopisi namenili velik poudarek. Meni namreč, da pristojne oblasti podcenjujejo grožnje islamskih Integra-listov in da niso doslej naredile ničesar, da bi pisatelj3 zaščitile in mu omogočile svobodnejše življenje.
V San Salvadoru gverilci nepričakovano napadli zapor in izpustiti lep del političnih jetnikov
SAN SALVADOR Salvadorski pravosodni minister Rene Hernandez je včeraj sporočil novico, da je preko 130 jetnikov zbežalo in nekega zapora v San Salvadoru med oboroženim napadom, ki so ga opravili levičarski gverilci. Med napadom je bilo ubitih vsaj 15 oseb.
Minister Hernandez je na včerajšnji tiskovni konferenci opisal podrobnosti tega napada. Do napada je prišno v noči na torek, ko so gverilci osvobodilne fronte Farabundo Marti množično napadli največji državni zapor La Esperanža.
Do dolgi uri spopadov so gverilci predrli živo obrambo zapora, katero se sestavljali v glavnem vojaki, ter spustili na prostost skupno 132 jetnikov, v glavnem političnih, med katerimi je bil tudi komandanti Ramon Suarez.
Zapor La Esperanža je bil v prejšnjih letih večkrat tarča raznovrstnih napadov in uporov. V enajstih letih salvadorske državljanske vojne je bil ta zapor vsaj enkrat na leto jariča kakemu zapletu.
Težave so tudi v Nikaragvi, kjer so Sandinisti v Managui zasedli konservativni »Radio Corporation«, da bi tako protestirali proti njegovemu »pristranskemu« poročanju	.	(foto AP)
Nov podvig nekega Francoza Sam bo preveslal Pacifik
PARIZ Prekooceanske regate so že običajne, samotarske plovbe tudi, zat° se je francoski ljubitelj morja in pustolovščine odločil, da bo preplul Pacifik ladjico na vesla. Odrinil bo v nedeljo. 45-letni Gerard DiAboville se je na ten področju že izkazal.	t
Pred enajstimi leti je preveslal Atlantik, za kar je potreboval 71 dni. »To P° bo težje, starejši sem in razdalja med startom in ciljem je skoraj dvojna,« možakar in se ne zmeni za pripombe sosedov, češ, saj je vendar nor! Pridn nadzoruje še zadnja dela na plovilu, ki ga je sam načrtoval. Gre za osem metro^ dolgo in 1,8 metra široko barko iz plastične mase. Težka je samo 120 kilograrra in jo je nemogoče potopiti. D'Abovilie bo za popotnico vzel samo za petnajst ^ živeža in za »nekaj več dni« dobrega francoskega vina. Pitno vodo si bo prlPr.® . Ijal sproti, saj je barka opremljena z majhnim a učinkovitim strojem za desah zacijo vode.
Smola in sreča padalca
BRUSELJ - Mlad belgijski padalec, katerega ime so skrbno zamolčali, je imel oni dan veliko smolo in velikansko srečo hkrati. Med tajnim vež-banjem, ki so ga belgijske letalske enote opravljale skupaj z britanskimi in nizozemskimi padalci, je tako nerodno pristal s padalom, da je povzro-
:atemnitev v Gandu padalom se je namTja žice daljnovoda, ne nanjšo poškodbo. Pre cn se dva dni zaman