........................................
*	Posamezne Storilka* ffa.	i
j	»adjie Din —»60, eb n*>	;
;	dcljah Din 1»—»
■ ■
■	#TAB0K* i*n«ja TsiU dan, rarven	"
J	nednlj® in prasaikor, ob 18. uri i	■
■	da-urnom naslednjega dna ter stan**
S	masot-no no posti D 10*—, »a ino-
*	aemstvo D 18 —, dostavljen na dom
%	D U‘->, na izkaznic« D 10*—•
:J	Inaerati po dogovor«,
JJ	Naroča se ?ri upravi .TABORA*,	■
*	MARIBOR, Jurčičeva ulica Stev, A.	■
PoSlrifna »Mana v go! ovfnt
am
•»minaiaa
<r
w /
Številke t V*. «4n e Din —>50, «b ne> ieljab Din 1*—»
TOEDNJbTiO «e ujihaja v M«+» boru, Jurčičeva ul. it. 4, 1. nadstropje. Taleiou iaterurb. it. 276. OPRAVA ca uahaja v Jurčičevi ulici ut. 4, pritličje, davno. /Tele* oa it, 24. SHS pošlnoeokovai račun utev. 11.787.
Ha naracila brez denarja m n« >aira* — Rokopisi s« ne vračajo.
B«Wf
Leto: H!.
Maribor, četrtek 14. septembra 1922.
Številka: 207.
Izjava narod. poslanca dr. Veko.sl. Kukovca.
3*aY„ne«a poziva javnih' nameščencev v »Taboru« 13. t. m., da se ta-
finlifiV?lT9 za zyišanje dravinjskih mir,; * i 0r so določene vsled sklepa •5 e??a sveta za častnike, dal je S 1 T’0slanec dr. Kukovec organi-^ • jam javnih nameščencev sledečo p° ,°. Položaju:
^2™»» doklad se mora za javne , Ženeva, 12. septembra. (J nameščence izvršiti istočasno kakor Švicarska brzojavna agentura fa častnike. Povišanje sam« -In ^ n«. 1 Naslednja plenarna seja Zve:
Kralj Aleksander v Londonu.
Beograd, 13. septembra. (Izvir- dni iheognito kot1 grof Avala. Kralj no.) Včeraj je prišlo v Beograd poro- Aleksander bo v Londonu pričakoval čilo. da je kralj Aleksander prišel v prihod kraljice Marije in min. pred-London, kjer namerava ostati nekaj, sedmika Pašiča.
Iz sej Zveze narodov.
Avstrijsko vprašanje na konferenci. strijsK. vprašanju, dasi na avstrijsko
Ženeva, 12. septembra. (Izvirno.) Prošnjo za pomoč še ni odgovorila, je
poroča: PBancna, komisija Zveze narodov sklenila dati zastopniku Švice mesto in
Zveze naro-
«Uožljivo'in neiSno^nda/v tem dov je določena za'četrtek dopoldne. ®las v komisiji. Švicarski zvezni svet
,enatku kvize v vladi in v narodni
C-lN-,.. VV. ,	•	*»U*	J.AJ.	V	UULU'
col n 111 člo veka, ki bi mogel :	re®L	kdo	bode	poklican
'■•vanje rejiti, najmanj je znano. Preteklo nedeljo
'''■Pri
Pleni
z
to
to
je
Ženeva, 12. septembra. (Izvirno.) f imenoval kot člana finančnega stro Poleg finančnega komiteja se bo ba- kovnjafca dr. Jul. Freya iz Cunha. vil tudi gosiiodanski komite Zveze na- ^ Ž e n e v a, 12. septembra. (Izvirno.) rodov z avstrijskim vprašanjem ter Šesta komisija je danes dopoldne na-ima danes popoldne sejo, v kateri za- daljemla posvetovanja o manjšinskih
_ i.p.; . ■: t*A%
^stopil v Zagrebu na sestankiTiavnih st0fF>a Avstrijo zvezni minister dr. vprašanjih Bavcev od mene dolgo Vezeni Ctriinberger. Finančni in gospodarski
dr».r„ i	meno noigo prcdvLdem .	v	,..	,	.	vrii—
egodek naj večje politične dalekosež-j	se je razdelil v tri oddelke Pm
fkl ,Pnsotnost dosedajnega voditelja obravnava vprašanj avstr budzeta, )c®okrat.skega kluba Ljube Davidovi-’	z novo novcanicno banko, tretja
°11 in samega predsednika’ narodne i pa z afctivb katere je reparacijska ko-
‘ misija pustila iz obveze in ki bi naj
w,‘/8.eiQe . ivana Ribam, ki je po strmi-1 ®ve'tovalec krone pri na-dot- ',0(l spremembah vlade, je jasen od,rov 1 c:a so dogodki dozoreli in da So v't u ma'u Pride. Razume se, da vm. - teni ozračju krize ne rešujejo L/ '^aipa velikega finančnega učinka •',0 zvišanje plač, ki ne • mora sati manj
V Ženevf pričakujejo LIoyda Georga.
Zoneva, 12. septembra. (Izvirno.) Kakor izve švicarska brzojavna agentura, se potrjuje v krogih delega-
nego eno milijardo di-V akcijski
tomi7’ ,d.a lj?de uspešno,
8;i e’ «i boče krizo reševati, ie izmed
RavnbCeV iz.vol'i?P. &•	<R- Vladimir
’-lar> ki edini more javnim naje	dati _ avtentične informaci-
roŠitve parlamentarne si-
lCat .j Kriza se je polastila najdeli-i-a Jrf™ državnega vprašanja, spo-doo,p,rie .'tevati in Srbi. Z ozirom na gerft [-r|P-]P i skušnjo zadnjih štirih let v0]:i-lez odločil v interesu svojih 7-ačasno ne. sodelovati na ti Vi m 1’i- ®° ^ vzeli drugi v roke, ker bi	biti^konečno Slovenci oni, ki
ki * Tačun za uravnanjo spora 1 rT3as direktno ne tiče. Smatram nad	dolžnost v prvi vrsti čuvati
111evfvS/ meni poverjenega volil-^ msnožja^ na ktero bom omejil fie a'-dmovanje. Razume se, da bom arzal v vsa'
Jfcencem da
T rokah gospoda dr. Vladi-5rica ,yvi1 ibara v Ljubljani, na kte-n|k 80 lzY°h"jo javni nameščenci obr-tftP.n .YaT.adi avtentičnih informacij o ■ lent iap^jivosti rešitve uradniške-
vprašanja.
Maribor, 14. sep?. 1922.
1>J\ VEKOSIiAV KUKOVEC, narodni po.slanec.
Tr
!evl načrti za ofo-sredn«e Evrope.
^ 1 s L t prvi polovici septembra.
holitip-). '— -^?ed vsemi italijanskimi 5« 'i ^ državniki današnjega časa ^ i t f ” jv®i ministrski predsednik JJejgj l^kjtrezncjši in najdalekovid-^a-nVr°Z ra®llna z dejstvi, se ne da 1 ..bo frazah nacionalistične ’n i® zato pri naeionali-v^h/ir, T)a Tli fašistih silno osovra-Wijft s9oznava jasno, da je bodočnost o^^no le v dobrih, prijateljskih v^ka1 z ?3cnhni sosedi, da je torej • aHj0 ap'res^VI1a politika le v škodo iadniV^r-6'. ^rod nekaterimi meseci f>ace,, '/r,,*’ knjigo »L’Europa senza ^cvorlrv	brez	miru), ki je danes
Pr in11 a v sb°r®j vse jezike, sedaj '•a deli* tr J,a nmr° delo. »La decaden-^ katea-i "l.I''°I>a<C Propadanje Evrope), 1 lazPravlja zopet vsa najvaž-
\	.	•	'	%	i|*^r<	j
bila jamstva za bodoče kredite Danes ^ov veRt, da pnde Lloyd George v Že-in jutri nadaljujejo ti pododsoki po-	„ , . .	,	,
svetovanja.	novo. Zatrjuje se, da prideta v tem
Ženeva, 12. septembra. (Izvirno.) slučaju tudi Viviani in Schanzer k Ker je Švica pokazala interes na av- posvetovanjem.
Izjava Schanzerja o avstrijskem vprašanju.
Rim, 12. septembra. (Izvirno.) V noj’- funtov posojila, ki bi ga poskrbel svojem današnjem ekspozeju v mini- poseben bančni konzorcij, je nekaka strskem svetu je zunanji minister preskušnja, ki bo pokazala, ali so o-Sclianzer očrtal smernice italijanske stale velike države še spoznale do do-politike v avstrijskem vprašanju ih bra pomen in važnost avstrijskega v-govoril o načelih, ki j,ih’ bodo zastopa- p ra sanja. Seveda pa ta garancija, ki li italijanski zastopniki v razpravah' veze velesile tudi v političnem oziru, o Avstriji na ko n f er OBci- .Zveze naro- opravičuje zahtevo po kontroli nad dov v Ženevi. Italija misli, da bi bil vporabo pridobljenega posojila. Na ta evropski mir resno ogrožen, če A v- način se bo clalo preprečiti negospo-strija ne bo v stanju ostati še nadalje darslco postopanje, ki je značilno za samostojna država, kakor to določa avstrijsko državno gospodarstvo. Kon-senžermenska pogodba. Narodi, ki so trolo bi naj izvrševala mednarodna podpisali to pogodbo, so tedaj dolžni komisija, v kateri bi lahko bila zasto-delati na to, da bo Avstriji omogočena pana tudi Mala antanta. Ce pa načrt nadnljna neodvisnost. Zlasti pa je to Zveze narodov ne bo uspel, tedaj bo v interesu Italije in zato se Italija toli- treba poseči po drugih sredstvih. Itako trudi, da bi pridobila Francijo in lija bo v tem slučaju zahtevala sode-Anglijo za takojšnjo pomoč Avstriji, lovanje najbolj interesiranih držav. Skupna garancija velesil za 15 milijo-
NAPETOST POLOŽAJA RADI MALE AZIJE.
Carigrad 13 s ep tem 'na. (Iz-
VOJAŠKA SLUŽBA UČITELJSTVA.
Beograd, 13. septembra. Vlada je sklenila, da more učiteljstvo odslu
mi, t. j. od 1. julija do 1. oktobra primernih časovnih rokih’.
v
cirno) Mesto Brussa so končno zased- žiti svojo vojaško dobo med počitniea-o kemalistične čete
Carigrad 12 septembra. (Izvirno.) Zavezniki so zastopniku angorske vlade oficijelno izjavili, da pričakujejo da bodo kemalisti rešpektirali cono Dardanel in Carigrada.
VAŽNO POTOVANJE PILSUD-SKEGA.
. Varšava, 12. sept. (Izv.) Držav-Malta, 1-. septembra. (Izvirno.) ni 'šef Pilsudski je danes odpotoval v Reuter poroča: Dve bateriji artilerije Bukarešto. V njegovem spremstvu se sta dobili povelje, da se pripravite na nahaja minister zunanjih zadev in vo-odhod v Carigrad.	/T . i^ki dostojanstveniki. Varšavski listi
London, 12. septembra. (Izvir- nnglašajo, da ima potovanje velik po-no.) »Daily News« poročajo iz Aten: litieen pomen, ker gre za ustanovitev Vse kaže na to, da hočejo Kemalisti poljsko-romunske zveze, nadaljevati vojno na Balkanu. More-
IZPITT ZA PROFESORJE TUJIH NARODNOSTI.
Beograd, 13. sept. V smislu na-reclbe Bančnega ministrstva je vsak profesor tuje narodnosti, ki služi v naši državi, dolžan, da v določenem roku napravi izpit iz srbohrvaščine
iz ze-
bitni odstop sultana v korist prestolo nasledniku bi najbrže pomenil končni sklep unije med Carigradom in An-goro.
NOVA GRŠKA VLADA.
Beograd, 13. sept. Iz Aten poročajo: kralj je potrdil od Triantafila-
kissa predlagano mu ministrsko listo: kakor tudi iz nase zgodovine m predsedstvo, vojna in mornarica Tri- inljcpisja. antafilakis; notranje in aprovizacija:	'RnT?7V
Busidos; zunanje Kalugeropulos; nar.	_	^	’
gospodarstvo Maneas; uk in bogočast- CnriK, 13. septembra. Pai iz 40.40, je Skutos, promet in zaklade Estaxios; Zagreb 1.75, London 23.55, Berlin just-ica in soc. politika JanopuTos. Vsi 0.34)4, Prtiga 17.P5, Italija 22.50, dolar člani nove vlade so zmerni P roti v mi- 52914, Dunaj 0.0014, sedem osmink. zel isti. Kabinet je včeraj položil pri- Budimpešta 2214, Varšava 0.08. Sofij” sego v roke kralja,	325.
'.Ij-Vit	'L vC- :	:■	•-	•	-.
nejša evropska gospodarsko-politična vprašanja. Nittiju je treba priznati velik um in on jo brezdvomno tisti, ki bo prej ali slej moral vzeti v svoje roke krmilo italijanske državne ladje, da jo reši iz pogube, v katero jo danes z vsem parom žene brezglava, še vedno od zmage pijana nacionalistično-šovinistična politika desničarjev.
Rimski »Piceolov« poročevalec se je te dni razgovarjal z Nittijem o vprašanjih, ki razburjajo v tem trenutku srednjeevropsko javnost in prepričan sem, da bo ta razgovor zanimal tudi bralce »Tabora«, ker se bavi z našim neposrednim sosedstvom a obenem kaže, kako silno se razlikuje sodba resnih in treznih ljudi v Italiji od vihrave, osvete željne politike tistih laških’ krogov, ki se dičijo z bobnečim ime; nom rešiteljev domovine.
Absurdnost carinske in valutne zvezf med Italijo in Avstrijo.
Na vprašanje, ali smatra carinsko in valutno unijo med Italijo in A v strijo za koristno, je odgovoril Nitti: Idejo carinske in valutne nnijš med Italijo in Avstrijo smatram zg absurdno. Cernu naj bi služila?
Na vprašanje, kako si predstavlja rešitev avstrijskega vprašanja, je dejal:	<
Avstrija v današnjih’ svojih' meja’« res ne more živeti, kaj šele da bi piti*
[ čala odškodnino! Prosi pomoči. Absurden je sistem reparacij (hinavskt oblika odškodnine), kakor so ga zamislile versaillsko pogodba in pogodbe, ki so ji sledile in so upropastile po«, samezne države ter v nedolgem času upropastijo tudi zmagovalce, če se stvar ne obrne. Koliko pogreškov se je nakopičilo in koliko se jih še nakopiči z upropaščanjem samih virov blago« stanja in uničevanjem življenskih e-neržij! Prišli smo že tako daleč, da Avstrija, Madžarska, Turčija in deloma tudi Bolgarska ne samo ne morejo dati ničesar, temveč potrebujejo podpore. In Nemčija? Pomislite si, da' je dolar a! pari veljal 4.20 marke in se je na koncu vojne, decembra 1. 19.18?’ vkljub vsem nesrečam Nemčije dobilo za en dolar sam 8.28 marke, meseca januarja letošnjega leta pa 340, sedaj Pa nad 1000 mark! Če pojdemo dalje po tej poti uničevanja, z namenom, da se zaduši Nemčija in razbije, pridemp do propasti vse Evrope.
Avstrijsko vprašanje.
Sedaj se nam nariva avstrijsko v prašanje. To je nevarnost, ki smo jo napovedovali, ali ljudje ne čutijo nevarnosti, dokler ni tik pred njimi. Av strija taka, kakor sta jo ustvarili ver-saillska in saintgermainska pogodba, ne more obstojati. Ali more živeti država šestih milijonov prebivalcev z glavnim mestom dveh milijonov?
Ne more živeti tako, kakor so jo napravili, zedinili s kako drugo posamezno državo se pa tudi ne more, Versaillska pogodba je glede Avstrije napravila rekord v hinavščini. Da ne bi se moglo očitati, da se krši načelo narodnosti in samoodločbe, ne pravf pogodba, da se nemška Avstrija, ne sme združiti z Nemčijo. Kako bi se bilo to moglo reči, ne da bi se bile kršile tudi le zunanje oblike dostojnosti? Pravi se pa v čl. 8., da Nemčija »priznava in bo strogo spoštovala neodvisnost Avstrije.« Z drugimi besedami: Avstrija je svobodna v svojih odločbah, toda Nemčija, mora. za vsako ceno spoštovat; njeno neodvisnost, in »ta neodvisnost je neizpremenljiva brez orivolitvo Zveze narodov.«
Ker pa so sklepi Zveze narodov v "nislu njenega pravilnika veljavni le tedaj, če so enoglasni, in ker ie
Francoska nasprotna zedinjenju Avstrijo z Nemčijo, M je vendar tale o naravno, je pač le mistifikacija. Ali Avstrija ne more živeti in kmalu bo treba misliti tudi na Madžarsko, ki ima Bi cer večje pridobitne sile, pa se približuje gospodarskemu polomu.
OdpomoČ: carinska unija 7 držav.
Na vprašanje, kako naj bi bila od-pomoč, je dejal Nitti:
Naijučinkovitejša odlpomoč, ki bi jo bi!l predlagal jaz, če bi nosil v tem trenutku vladno odgovornost, je, da se združijo v eno samo carinsko ozemlje vso države — naslednice Avstroogrske, namreč Italija, Madžarska, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Rummiija iu Jugoslavija. Ustvarila naj bf se široka gospodarska unija, mogočna carinska zveza stoindvajsetili milijonov ljudi. Druge poti za rešitev ni. Alto se ne stori to, propade neizogibno Avstrija, propade Madžarska, propade Poljaka, obuboža ikuaunska in propadeta. tržaško in reško pristanišče. Avstroogrska je bila država, ki jo imela bogate naravne zaklade, in te zaklade so izrabljali vsi narodi, ki so bili v diržavi. Produkcija je bila organizirana po vzorcu velike produkcije: tovarne na Dunaju, v Budimpešti, v Pragi, Krakovom; trgovska organizacija v Trstu in Reki je delala za veliki trg; Beka je bila pristanišče za 0-grsko in Jugoslavijo, Trst je bil pristanišče za Češko in Nemško Avstrijo.
Danes pa vsaka država dviga carinske ograje. Poljska, ki ima na jvečje naravne zaklade, je ovirana v svojem razvoju, dunajske, praške in bu-dimpeštenske tovarne delajo za male države in no morejo izkoristiti svojih ogromnih naprav. In za koga delata reško in tržaško pristanišče'? Vsaka država skuša s pomočjo papirnatega denarjia ustvarjati svojo lastno industrijo in velika industrija jo neizrabljena.
Na vpraŠajne, ali ta načrt na nasprotuje obstoječim mirovnim pogodbam, je dejal Nititi;
Ta carinska zveza nikakor ne nasprotuje versaillski pogodbi in tudi no ostalim absurdnim pogodbam, ki so ji sledile. Gre za strogo gospodarsko 'tvorbo, za razsežno gospodarsko področje, v katerem bi se življenje hitro poživilo povrnivši se k plemenitemu mirovnemu delovanju. To bi bila rešitev za Trst in vstajenje za Reko.
Na vprašanje, ali bi se dela ta carinska zveza praktično izvesti, je odgovoril:
Razumom vso gospodarske težave in ugovore, ali vse to je malenkostno in so morejo odpraviti z lahkoto. Sto-in dvajset milijonov ljudi, ki bi po taki vojni začeli med seboj in tudi izva-
Umetnšška razstava kiuha „Grohar“.
Y decembru 1. 1920 so je vršila v Mariboru prva Umetniška razstava. Bila je to nekaka revi ja domače vpo-dabljajoče umetnosti brez izrazito u-metnostno tendence, zato so se je udeležili vsi priglašenci no glede na kvaliteto razstavljenih del. Iz te razstave so je izcimila ideja, da se osnuje umetniški klub v Mariboru, ki bo zbral o-koli sebe najboljšo moči in tako vplival na razvoj našega umetnostn >ga življenja. Klub je dobil ime po prerano umrlem slovenskem slikarju Ivanu Groharju. Njegov spiritus agens je sedanji predsednik g. prof. Viktor Cotič. Lansko leto je priredil »Grobar« razstavo dveh mladih umetnikov: Sti-plovška in Vidmarja. Oba pripadata novi šqji in sta agilna klubova člana. Letos ob kraljevi poroki so je »Grobar« udeležil velike jugcslovenske razstavo v Beogradu, lcjer je imel posd)-no sobo. Sedanji razstavi je dala povod obrtna razstava; organizirana je bila na hitro roko, kljub temu pa pomeni v primeri s prejšnjimi razstavami znaten korak dalje, III. umetniška razstava jo znamenje, da so tudi v naših obmejnih krajih razvija vpodab-ljajoča umetnost v smernicah sodobnega umetnostnega hotenja. »Grohar« ni vež pasiven organizator slikarjev, marveč postaja aktiven činitelj v razvoju slovenske umetnosti.
Razstava, prirejena v prostorih ljudsko in meščanske dekliške šolo, je razdeljena na 3 oddelke; tretji .oddelek
jali svobodno zamenjavo svojih proizvodov, bi že s samim tem dejstvom izvršili največje mirovno delo in gospodarske obnove Evropa trpi pod silnim pritiskom in potrebuje oddiha. Države kakor Češkoslovaška, Poljska, Ru-tmunska, morejo s tem le pridobiti, Avstrija bi mogla začeti s svojo obnovo, ali tudi Italija bi mogla mnogo pridobiti i za svoj politični mir i predvsem tudi za svoje gopodarsko življenje.
Na vprašuje, a.ll zaupa v uspeh te misli, je dejal Nitti:
Upam, da bo ta misel napredovala, in zaupam, f!a jo bodo podpirali moji prijatelji v češkoslovaški in Jugoslaviji. Vsako nezaupanje jo neupravičeno, ko jo korist splošna.
Glede laškega sedemdeseihnilijon-skega posojila Avstriji jo dejal:
Potebno je, da se dajo posojila Avstriji, da se ji pomaga pri ozdravljenju in obnovi. To je čin človekoljubja in ob enem dolžnosti. Ali kaj se doseže s tem? So pač pomočki, ki ne odpora or o jo ničemur. Lotiti se ja treba, v-prašanja v vsej njegovi, težavnosti, v celoti, in edini odporni oček je ta, ki sem ga pokazal jaz; dragega ni in ga tudi ne more biti.
* *
Če se stvar resno in trezno premisli je ta N it ti jev načrt res vreden vsega upoštevanja in ni izključeno, da se bodo interesi rano države morda že prav kmalu začele zanimati zanj.
Politična vesti.
* Akcija za mednarodno ra groženje. Iz Ženeve poročajo: šesta razoio- i žitvena komisija jo pričela razprav- j Ijaiti o poročilu zečasne mešane komi- j sije. Odposlanec Brazilijo jo razprav-> ljal o wais>h ingiton sik i konferenci in do- j jal, da nobeden nazoircžitveni načrt ne bo dovedel do zaželjenega uspeha, ako j ne bodo sklepi splošnoobvezni in ako j se razorožitev ne bo nanašala tudi na; vojsko na kopnem. Fisher (Anglija) priporoča, da se vprašajo vlade, ali so so predvidene zmanjšano postavke v proračunih posamnih ministrstev za vojno in mornarico tudi v resnici izvedlo, nadalje, ali ne bi bila umestna sestava posebne mednarodne komisije za pregled etatističnih dodatkov mešano komisije. Govornik jo predlagal, dia so priporoča svetu društva narodov, da skliče posvetovanje, na katerem bi so razpravljalo o tenn, ali ne bi bilo mogoče načela washing-tonsko razorožit vene konference, ki bo ob udeležbi Ameriko uredila nele ameriško izdelovanj© orožja in vojnega gradiva, marveč tudi trgovino ž njim. Jouvene (Francija) se pridru-
I
tvorijo večinoma akvareli. V spioš-nem se opaža delitev v dve šoli: starejšo in mlajšo; slednji pripadajo Sti-plovšek, Peteln in deloma Trstenjak, Sliko so razvrščeno tako, da je v prvem delu zbrana starejša, v drugem pa mlajša, šola.
V prvem delu takoj ob vhodu vzbujajo pozornost slike Henrito San Ilove. Šantlova je znana zlasti kot dobra akvarelistio.ja.	Njena simpatija
so narodni motivi. Karakfccrizira jo lahek, mehek ton, ki preveva njena najboljša dela in je posebno očiten na sliki »V ateljeju«, katero smemo uvrstiti med najboljša dela »Grohar jeve-ve« razstave. Obraz dame jo neprisiljen in umetniško doživi jen; svetlobni in zračni efekt sta v skladu s celotno kompozicijo. Med posrečene je prišteti tudi pastel »Nuna«; daljo oljnato sliko »Pri kavi«. Henrita Šantlova je razstavila tudi nekoliko starejših del.
Avgusta Šantlova so peča s pejsa-žem in tihožitjem. Krasno, enotno zamišljeno in pomirjajoče jo »Cvetje« (št. 1.). Akvarel »Pokrajina iz Istre« je zelo lep pokrajinski motiv. Obe Šantlov! imata mno"o skupnih' potez in sta dve močni slikarski individualnosti.
Prof. Cotič jo znan pokrajina.r, ki ga karakterizira zlasti to, da dela z lopatico. Pripada impresijam’ stični struji in ljubi svetle, veselo barve. Njegova najbolj uspela slika na tej razstavi jo »Mariborski grad«. Starinska arhitektura gradu je v posrečenem skladu z okolico in. barvo nebo, tako da jo efekt enoten in učinkovit. »Na Vršiču« se odlikuje po dobri kom-
žujo mnenju angleškega delegata in pristavlja, da ni mogoče misliti na razorožitev, dokler se ne rešijo težka vprašanja, ki tlačijo življenje Evropo. Narodni svetnik Forrer (Švica) naglasa trajno strogo nevtralnost Švice. Stremljenje te državo bo vodno merilo na to, da se doseže razorožitev vseh držav.
’* Turki proti Evropejcem. Kakor poročajo listi, so jo vsled turških zmag v Mali Aziji turška bojevitost tako razvnela, da so razni agitatorji napadli Angleže in drugo inozemee v Peri. Pri tem napadu je bilo več človeških žrtev. Turki so se posluževali revolverjev in kamenja. Okna Sterilnih francoskih in angleških trgovcev so bila razbiti. Policija je bila brez moči. Po dragih vesteh je prišlo ob priliki vkorakanja turških čet v Smirni do streljanja in do plenitve. S pomočjo angleških mornarjev so je turškemu poveljniku posrečilo zopet vzpostaviti red.
* Madžarski politik proti Hortyje-vemu režimu. »Agramer Tagblatt« objavlja na vodilnem mestu odprto pismo bivšega finančnega ministra madžarske republike, Szendeja, naslovljeno na bivšega italijanskega ministrskega predsednika Nittija. V pismu omenja Szendo izjavo Nittijevo v tržaškem »Piccolo«, kjer zavzema Nitti odločno stališče proti načrtu carinske in denarne zveze med Italijo in Avstrijo in priporoča gospodarsko zbližan jo vseh nasledstvenih držav in I-talije. Szendo opisuje nato današnje vsled Horthyjevega režima nastalo razmerje in kliče Nittija na pomoč, da iz Madžarske odstrani krvavi sistem, ki je Klavna ovira gospodarskemu zbližanjiu nasledstvenih drža/v, h katerim spada tudi Madžarska. Eden izmed glavnih vzrcov, ki ovirajo povratek mira, jo zarota Horthycev, ki okužuje Srednjo Evropo. Razločevati jo treba mod Horthyjevo vlado in med pravo Madžarsko. Kdor je prijatelj Hcrthyjav, je sovražnik Madžarske. Vplivati je treba na to, da. velesila iz-premeno svoje današnjo stališča na-pram Horthyjevemu sistemu. Szendo poživlja končno Nittija, da naj deluje na zbližanju med Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko. V duhu miroljubnosti in prave demokracije mu bo pri tem pomagal vsak dostojen človek in vsak dober Evropejec.
e)
Obiščite Obrtno razstavo !
pozicijski liniji. Zelo živa, barvno občutena slika je »Ob morju«, ki nehote ustavi vsakega gledalca.
J. Janovsky je razstavil več svojih slik iz akudomične dobe in par najoo-vejših pokrajinskih motivov. Dočim so starejše sliko (»Študija starca«, »Pastirica«, »Kostum«) izrazito in močno učinkujoče, so njegovi pejsaži barvno slabši in ne zapuste tistega globokega dojma kakor na pr. »Kostum«, izredno fina študija s polnim, a mehkim, tonom.
V drugem oddelku vzbuja pozornost Franjo Stiplovšelc. Njegova »Slika gospoda J. ,T.« je tako uspeli portret, da bi ga lahko uvrstili v vsako strujo kot eno dobrih, res slikarskih del. Dobra je tudi »Splavarska ulica« s svojo fino kompozicijo. Njegovo »Jutro« je polno jutranje »štimiunge« in mehko dihajočih linij. V primeri z lansko razstavo v kazinski dvorani se pri Stiplovšku opaža razvoj močnega umetniškega talenta. Ni fraza, če kon-statiramo, da nam »Stiplovšelc obeta mnogo dobrih del in je le želeti, da mu Fortuna omogoči na daljno pot k njegovim ciljem.
Pipo Peteln jo močna individualnost. Pozna se mu borba za umetnostni izraz. Na nekaterih slikah jo rovO-lucijvnaron, poln težkih barv in silnih zaletov, v drugih pa sc žo opaža začetek ustaljevanja. »Portretna slika« ima osobito težke barve, vendar pa jo učinkujoča. Zanimiva slika, je »Pieta« (oglje). Na oboh obrazih ja izražena bol na svoj način, celoten izraz pa kaže^ umetnostno doživljenost tega, mo-
— Zadnja dneva novinarskega ko®* gresa. V nedeljo 10. t. m. so od ha1'1/1 novinarji iz Subotice preko Somboija
v Novi Sad k nadaljevanju kongresa.
Na celi poti so bili na postajah no sprejeti od velikih množic naroi ki so pokazale s tem, kako veliko "va nost polaga ljudstvo na dobro _noV., narstvo. V Somboru so se no vina w ustavili od enega do dragega, vlaka J ogledali mesto. V Novem Sadu .is P1, ; šlo povodom, večerje v hotelu Slou do že včeraj opisanega incidenta, mo da vest odgovarja le v toliko is-J da niso padli trije, rmpok le ®n .
111 T>r\ +*•»	T\»l «nnnAdtlfl	. IllCl$
ki s0
sa-
ni dalje motil poteka koi?.gresa, ja v pondeljek nadaljeval ves dan štirih popoldne. Navzoč jo bil n ., predsednik Udrtlženja Stojan ^ Ljzj ki je po nekaterih pojasnilih in ^ ^ javi zagrebško sekcije, da se a n3^V, vo izvolitve strinja, prevzel pred’ stvo, pa takoj tudi podal izjavo, sicer za svobodo tislca, da p« m°r;} -ufc vinarstvo v polni meri itaeii .gft: in zavest odgovornosti za. to, kar Tega — zlasti v heodrajskem cas»P> ju — danes ni. Po njegovem ^ in po izjavi Zagrebčanov, da so 1 ^ pr avl jeni sodelovati, je prišlo do daljnega sporazuma glede nove w j ve. V Subotici izvoljena uprava ^j stopila in. ja bil nato izvol jen par mationem s predsednikom Stoia ^ Protičem na čelu sledeči oerednp ^ bor: prvi podpredsednik Krešo bj j čič (Zagreb), dragi podpreds_. t' ‘^ Smodej (Ljubljana), prvi tajnik Vodeb (Beograd), drugi Ante bi /jj vic (Zagreb), blagajnik Jova® (Beograd), nadzorstvo Maksiff^^.. (Sarajevo), Ilič (Novi Sad) in. s<x (Subotica). — V dopoldanski bila tudi sprejeta pravila za si*‘* ej no organizacijo novinarjev, ki bo i U la sedež v Ljubljani. — Med P’r0 «njo’ so bili sprejeti: predlog za osnov vj novinarsko konvencijo s	^
ko; dalje predlog tov. Reharja rti •bonski klub) za uvedbo 6110' rJJjj skupnega novinarskega znaka? P J
Inn* Pmli/Mr n n /vlivi Arrin	C	iill
V^^opold^l
log Čehov za obnovo novinarskega saveza. seji jo bilo ob pičli udeležbi, kc,r novinarji že razhajali, sprejetih n resolucij: za svobodo tiska ter P. J napadom ulice na posamezno časo1]P ..|| — Sedež bodočega kongresa oo , centralna uprava..
—• Izlet narodnega železniČ^^jj' >;Ia«be,nega društva Drava v Dar» ,fl; in v V^-ovitico. V nedeljo 10. t.: priredilo naše vrlo mariborsko g no draštvo »Drava« s svojim pevS zborom ter z godbo izlet v DarUvaJ
tiva. Petelnovi lesorezi so uspeli* jo Peteln dober grafičar.	,-^ol
A. Trstenjak je razstavil dobrih lesorezov. Najbolj učil1 '	;
»Pogled s Hradčan na Prago« krorez »Zamišljeni«, od akvarelo ^ »V vrtu«. Trstenjak je še sredi rftZ
ja in je nedvomno krepki talent, r.
Ostali razstavljalci so manj/S. te umetniške naturo ali pa začet Začetnik qo Vilko Apih. Tsoharr ^.^ bakrorezi so mestoma prav iposr®®^.^ na sliki »Iz starega Maribora« 11 f.4-dobra kompozicija. Egon Banmi?,^^ ner ljubi pokrajinske motive te' ] ^ več uspelih akvarelov, ki pri<^30,f^ so bo razvil v dobrega pokrajinami Dr. Holilegha nudi vtis, da n3e. $ akvaneli niso umetniško d^živl-F;01 pj zamišljeni; na nekaterih slikah j6 ^ tografsko precizen. Ivan Kos ni lt* Njegova slika »Pred vratmi g* slika navadnih vrat, pred katerii^1^ di deklica. Če no pogledaš v kat3..^ ne boš uganil, da ima slika tako stven naslov. Tudi na dragih s ’ ^ se opaža velika negotovost, šibka ^ l>ozicija in slabo razvit ®mi®0 baa-ve.	_	_
Vsekakor pa je »Groharjeva« ^ stava zelo zadovoljiv pojav iu novo stopnjo v njegovem 1‘aZ„ Treba jo le, da občinstvo razun} motniko in stori svojo dolžno&t, ki ^
narodom. m narodne
lemfs
škod«-!
* .	•,	f10-
man.ia za umetnostno pojave m -qx’
mačo umetnike!
pada vsem kulturnim narodom, metnost jo najlepši izraz narod n~ še in narod, ki jo no goji, zanen1; ■-svoj duševni napredek ter v človeštvu. Borli tudi pri nas ve«	-
f pondeljelc v Virovitico. Izlet se je »vršil po inicijativi virovitiške zveze Jugoslovanskih železničarjev, pred v->em predsednika s. Langerholza. Po *8eh kolodvorih ob progi je godba Hirala slovenske komade, pevci pa so Ssl*' vNaši »Dravani« so bili povsod tojsvečanejše sprejeti, najbolj pa seseda v Baru var ;u, kjer jih je pričakovalo na kolodvoru velika množica lju-h. V nedeljo zvečer jo priredila »Dra-ta« v Daruvaru v Zdraviliškem do-ttni koncert, iti je vspel v vsakem ozi--’-1 nepričakovano dobro. Dvorana je &da tako polna, da je moralo mnogo ^>6instva poslušati koncert v stranskih *>bah. Program koncerta jo bil sledeč: l- a)_J. Marinkovič: Na A v:ijo; b) dr.
B08'.^I)vTee sem '	'Iv-.*;	o)	dr.
Ferjančič: Oj slovenska zemljica — otoški zbori.. 2. a) dr. Job. Ipavce: Po-jjabil sem; b) J. Konj o vi e: Pod pen-ažeri; c) J. Pavičič: Prad durmi — te-nor-solo,^ pel g. Avg. Živko. 3. a) An-n 9-' jesenske duge noči; b) O. Dev: t>em šel čez gmajnico; c) O. Dev: Zar jo morala doli — moški zbor. 4. a) Fr.
Vilhar: Mrtva ljuba v; b) Jos. Pro-uazka: Zvezde žarijo; c) Jac. Puccini Aria Rudolfa iz opere Boheme — te-Aor-solo, pel g. Avg. Živko. 5. a) E Adam ič: Cuj nas zemlja; b) Fr. Korun: Potrkali na okno; c) E. Adamič ■vasovalec — moški zbor. V moškun »boru jo bilo 24 pevcev. Godba jo pod vodstvom g. kapelnika Skače j a, ki jo obenem sam tudi dober vijolinist, izdajala na koncertu sledečo točke: Kor dervišev; Humoresko; Trovatore ter v zdraviliškem ka.rku: Pesnik in kmet, ploven sike mladenke; Aida in Z r inski. » pondeljek zjutraj so se »Dravani« Podali v Virovitico, kjer so priredili 'Obhod po mestu ter zaigrali in zapeli več pesmi. Po obedu so se izletniki odbijali nazaj proti Mariboru, noseč s seboj najboljše vtise z res krasnega izleta.
1 -— Prihodnji kongres jugoslovcn-novinarjev, ki ko vrši prihodnje eto koncem avgusta ali početkom sep-^mbva, bo na j hrže v Ljubljani in v Mariboru.
—- Bodoči kongres jnrroslov. pnti'-sodov se vrši 5. do 7. jul. 1923. v Sarajevu.
la Ivan in Karol Belec ter Jakob Gorjup. Kar plane izza ogla med nje sla-boznani in razupiti pretepač Franc Ribič, hlapec pri Ropoviki. ZaceJ ]C obdelati presenečene fante z nožem. Ivana Belca jo zadel v srce, da so 30 zgrudil in izdihnil na mestu. Karla Beleča so prepeljali težko, a Jakoba Gorjupa precej ranjenega k Sv. le-nartu. Sum je takoj letel na Franca Ribiča. Razburjeni občani so zahtevali od njega, priznanje dejanja, ker je tajil, so ga začeli obdelovati s pestmi, bikovkami itd., na kar jo svoj zločin priznal. Zvezali so ga z vrvmi. Ljudska ne volja jo zahtevala kes, obžalovanje in pokoro na licu mesta. Ker so jo morilec branil moliti, češ, da ne zna, so ga s pestmi in Mkorplcaani jprisilHi, da je moral pred svojo umorjeno žrtvijo moliti kleče razne napovedane molitve, dokler ga ni sprejelo orožni-štvo od Sv. Marjete v svoje varstvo. Morilec je molče spremljal svojo žrtev v mrtvašnico k Sv. Marjeti,-odkoder ga je orožništvo odvedlo v^zapore mariborskega okrožnega sodišča. \ občini Močni je več nasilnih razgrajačev in pretepačev, ki so postali javnosti že tako daleč nevarni, da ima g stilničar Šikar svojo gostilno_ vsako nedeljo in pravnik zaprto, da jim vza me priložnost pretepanja in razsajanja. Pretepač Ribič jo prenesel sedaj svoje nasilno delo na cesto, da se je znosil nad fanti, ki so v Sv. Lenartu znani kot pošteni, mirni in pridni ljudje. Poootnik. *
— Graditi moramo. V Tli. Kocho-vih »IndianermaTchen« čitamo pravljico, ki se da prav dobro aplicirati na naše gradbene razmere v Mariboru. Evo je: Na listih palme Yanary spe, tesno drug ob drugem čepeč, črnogol-čaate opise. Ob neurju in v deževnih nočeh kriče mladiči in matere-cpice drgetajo od mraza. Očetje modrujejo, sklepajo, naposled pravijo:	»Jutri	si
postavimo hišo«. Nekdo pritrdi:	»Da,
jutri«. Ko se zdani, se vprašujejo: »Hočemo graditi?« Prvi dene: »Poprej bi še nekoliko prigriznil.« Drugi prikima: »Jaz tudi.« (Mali:	»Jaz	tudi.«
Odidejo po opravilih in nikdo so niii v mislih no peča z zidanjem. Prihodnjo noč jih zopet preseneti dež. Hipno
sebno razmerje centrale do podružnic in podružnic med sa.bo. Trigdavanshi zbor zaključi družaben večer, katerega prirode gospodične v Laškem. Ker se bo na zborovanju fiksiralo tudi _pro-gramatično stališče »Triglava«, je u-deležba za vse Triglavano obvezna, prijatelji društva pa so vabljeni in dobrodošli.
— Preskrba sirot vojaških gažto-ov. Oddelek za socialno skrbstvo nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: Po še veljavnem avstrijskem preskrba inskem zakonu imajo sirote po voj. ga-žistih (častnikih, vej. uradnikih, _ gaži-stih brez Čina) pravico do vzgojeval-nine do izpolnjenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe. Kot preskrbljene jo smatrati, sirote, ki nastopijo javno ali piri vatno službo s plačo, mezdo, adjutom ^.li dnevnino, ki vstopijo v vojsko, v vojaški ali javni civilni, zavod z brezplačno oskrbo, v semenišče ali samostan, ki m učijo pri trgovcu, obrtniku ali. umetniku, ki jih popolnoma oskrbuje, ki izvršujejo trgovino ali obrt, dalje ženske sirote, ki se omožijo itd. Nakazujoča oblast jo dognala, da mnogo stranke niso prijavilo_rakih izpremenrb. Zato odreja pokrajinska uprava, da imajo vposlati vse vdove vojaških gažistov, ki prejemajo za svoje otroke vzgojevalnino (enako varuhi za obojestranske sirote po gaži-stih) najkasneje do 20. septembra lota 1922 »Računskemu oddelku delegacijo ministrstva financ (vojaško mirovine) v Ljubljani« kratke nokolkovane prijavo s sledečimi podatki: L Imena in rojstni datumi otrok, 2. s čem se^ peča sirota (poklic) in od kdaj, 3. dohodki iz tega poklica, 4. kjo biva in v čegavi oskrbi je sirota, 5. knjižni izpisek glasom zadnje čel-:, nakaznice. Podatki naj bodo točni in strogo zanesljivi, ker bo izvršena .kontrola. Strankam, ^ ki te prijave no bi vposlale, bi se ukinilo izplačevanje vzgojevalnino za sirote, stare več nego 16 let.
— J. A. B. »Triglav« v Zfigrebn po- se domislijo in pravijo: »Zidati mora-vse svoje člane, kakor tudi 6!mne mo hišo.« In nekega dne bodo gradili
dunajsko in ljubljanske podružnic, da so iideleže Triglavskega Zbora, ki ®o vrši dne 17. t. m. pop. v Laškem.
J' 8,0 bo razpravljalo o zelo važnih Načelnih stvareh, je udeležba obvezna. ^ Odbor.
~~ Narodna cerkev na Krv&tskcm. Župni urad hrvateko-katoliške narodne cerkve v Zagrebu je odposlal narod-®i slcuipščini prošnjo, v kateri prosi za T^sredovanje, da se dovoli po vsem •irvatskom ustanovitev hrvatsko-kato-uskih župnij.
■— Komisija za ureditev obmejnngsi Prsnieta na koroški moj;. Mešana komisija, ki ima urediti prometne razmere na naši severni meji, jo tekom ^luvulega tedna proučevala, obmejno ''**** .od Arnovža do Kapl jo. Sedaj adaljnjo svoje posle v za.padni smeri Proti koroški deželni meji. V pon.de-septembra obhodi komisija -^no črto T>ri Remšniku preko s ankr
o v. v in even-raje od Sv
• an k racij a do Radia, v torek lalno v sredo pa obišče lcra.j Jpvrenea do Ldke ob Koroški _ meji.
azno je, da župani in prizadeti ob-i ®’}111 Prebivalci pripravijo do pri-čei a 1 komisije vse podatke, ki. so <i-Potreb e^n^1 '^rOTn etno- gospodar sk Ih
-1 S~ Umoj* fn nenavaden sprevod, I-
T)rfitnes.C^110	1922	po okrajni cesti
ni ♦ om’jevi gostilni v občini Moč-do 1)11	/-arjeti ob Pesnici, mi pri-
vf»nasp.TOlti VOz> zagrnjen s senom. Za Sn.	koraikal vklenjen fant. v
a °™stv,u orožnika. »Moli bolj glas-In ’ i k°d° ljudje culi!« jo zagrme-m- T'o orožnikovo povelje. »Odpusti g'Ui našo dolge, kakor tudi mi odpu-svojim dolžnikom,« jo molil u-x;Tviri'1611 ^an’t za počasi so premikajo-dvn Vozvorl1, Kmalu sta. prihitela šo 8 Oro5rjnika na kolesih, a četrti peš. Hte\°°m	V02> uklonjen fant, mo-
dni ’ ?i,mn^'i • • • domišljija mi je RoS;i - T)ali.n;i	Tri	Šikarjevi
del-i« il S0-. ra'1 za<ievo pojasnili. V ne-u?0	'nc X9: 50 v. »ooi lerog 10. do 11.
Ruš vn'1-SV?;11 V™1^vi od božjo poti iz triin pn1^ rouiio imenovane gostilne 30 tantie. doma od Sv. Lenarta, bra-
Dopisi.
Toraj so vse strokovne organizacijo — protiverske! Koliko bo šo dela! Roditelje je govornik prosil, naj no ovirajo otrokom pristop k Orlom in izobraževalnim društvom. Poslanec Pušenjak jo nato prečita! v obliki resolucijo vso mnogoštevilne zahtevo glede cerkve, šole, tiska, zakona sokolstva itd. Tako je končal katoliški shod pri Sv. Križu — v znamenju hujskanja. Na shodu je bilo mnogo Korošcev onstran meje, ki se niso ustrašili dolgega pota — a slišali so vse kaj drugega, kot so pričakovali! Kdor pride na mejo, kjer jo narodna zavednost itak bolj mlačna, hujskat ljudstva preti onim, ki širijo prosveto in narodno misel, ta jo sovražnik ljudstva, posebno pa Korošcev. Kličemo jim: Koke proč od naše meje, mi ne rabimo tukaj kranjskih razmer. Obžalovanja vredna, jo pač nevedna zapeljana množica, ki verjame, da je vera v nevarnosti! Če obstoja vera v politični hujskali ji — potem je bolje, da je ni, ker je za to politika dovolj!
Prevalje. Dne 10. 9. ob 20. uri so .priredili mariborski, dijaki na odru gostilne pri »Ahacu« Branislav G j'« Nušičevo šalo v 3 dejanjih: »Navaden; človek«. Prireditev je moralno jako dobro uspela. Vloge so bile v rokah! sposobnih igralcev, med katerimi so se najbolj odlikovali Vinčentije Petrovič, Jovanče Mičič in Zorka, tudi Ana Miličevič in Marija nista zaostajala. Občinstvo ni štedilo s priznanjem mladim in navdiušenim igralcem.
hiše... Enako postopajo ljudje...
— Politična klofuta. Pred kazenskim sodiščem v Ptuju je bil 7. t, m. obsojen vodja ptujskih narodnih so-eija.liistov, nadrevident j. ž. Frane Lenarčič na 800 K globo ozir; 4 dni zapora, ker je meseca marca t. 1. v temi pred gledališčem, udaril nadučitelja Klemenčiča po očesu. Takrat sta celo »Jugoslavija« ih. »Nova pravda« o tej klofuti pisali, obtoženec pa jo je pred sodiščem junaško utajil. Klofuta jo bila osveta narodnega socijalista. kot »kulturnega« človeka za to, ker mu je g. Klemenčič očital kot uradniku površno poslovanje, ker kot prometni uradnik ni. oddal vagona, premoga na pravi naslov, namreč vodstvu dekliške osnovno šole, ampak mestni občini. —
Ker sta Fr. Lenarčič in njegov zagovornik pri razpravi izrekla proti sosp.
Klemenčiču n ekval i f ici rane žal jivke, je vložena proti obema, nova tožba.
— Naše bredovje. Društvo »Boka« je v ladjedelnici v Gdanskem naročilo ladjo »Sumadija«. Ladja bo začetkom decembra zgrajena.
— Uvedba popolne dnevne službo pri telefor; na Grosupljem. S 1. sept.
1922. se je pri pošti Grosuplje na telefon uvedla popolna dnevna služba (0), t. j. v poletnem času (1. junija do 30. sept. od 7. do 20. ure, po zimi (1. okt. do 31. marca) od B. do 20. ure.
— Osnjegasne potrebščino so glasom naredbo fin. ministra carino prosto (seveda za gasilna društva).
— Nov kolodvor za ranžiranje dobi vsled nedostatnosti dozdajnega Zagreb in sicer 3 km od mesta proti Sosveta m.
Kolodvor so že gradi in bo imeti 12 ti-a-ov, nad 40 km dolgih.
— Triglavanski zbor. V nedeljo 17. t. m. so vrši v Laškem zborovanje sta-rejišin in aktivnih Triglavanov. Spored je sledeči:	Po	prihodu	popoldanskih
vlakov iz Maribora in Ljubljane se vrši ob 3. uri pop. v prostorih g. Henke-ja sestanek delegatov Starejšimskc zveze, centrale in obeh podružnic. Po sestanku jo istotam zborovan je vseli sta- nlh društev. Značilen je iz rejšin in aktivnih Triglavanov, na ka-j mirnega govornika: Orgainz
Dravograd. (Katoliški shod.) Pri romarski cerkvici Sv. Križ, kjer se zbira 8. sept, vedno mnogo vernega ljudstva, se je vršil katoliški shod. Raz stolpa je plapolala belo-žolta zastava. Taki prostori so gotovo najprimernejši za razbrzdani© verskih strasti. Tokrat je bilo jedro vsega — brez-, verske šole, brezversko učiteljstvo in šolstvo. Župnik dr. Cukala iz Gušta-nja kot predsednik pripravljalnega odbora je v pozdravnem po varu navedel kot vzroke sklicanja shoda — kan-colpoiragraf, sokolstvo, brezversko šol-rtvo. Predsednikom je bil imenovan poslanec Pušenjak. Govornik dr. Iloh-njec je po ved nem zasmehovanju poslancev Kukovca, ministrov dr. Ž e r-j a v a in Puclja, razpravljal o kancei-paragrafu, o šolah, o resolucijah učiteljstva, sklenjenih na Bledu. Zagrozil je učiteljstvu, da. ko pride čas maščevanja, se bo z učiteljstvom obračunalo —- da bode brez usmiljenja »poman-drano«. Zahteval je šole po volji staršev, odklanjal pa državne — Pribiče-vičeve. Bolj hujskati proti šoli in učiteljstvu bi kmalu ne mogel kdo drugi kot ta poslanec! Učiteljstvo ob meji ima dosti težko delo in je edino, ki na-obraizuje ljudstvo in ki mirno, brez izpadov, vrši svojo nalogo. Vedno ^ jo hodilo v prosvetnem oziru z duhovščino in marsikaj je storilo, da vcepi ljudstvu omiko in narodno zavest! ■— Da pa je prišel poslanec ravno na koroško mejo hujskat prot? šoli in u-čitcljstvu, to si našo učiteljstvo dobro zapomni. Proč od meje, — kranjsko politiko kuhajte in jejte na Kranjskem, nas pa pustite, da v miru živimo! Pustite nam naše učiteljstvo pri miru! Tako so čez šolo in učiteljstvo nikoli ni udrihalo — niti ne, ko so po Mežiški in Dravski dolini gospodarili sami nemškutarski učitelji. Urednik KremžaT je priporočal v dolgoveznem, s citati iz sv. pisma zabeljenem sovo ru krščansko časopise in knjige. Rekel jo tudi, da mu bo ostal shod v dobrem spominu, ker bi bila skoraj trčila sku paj dva vlaka ! Je gospod vendar le v strahu za svojo življenje. I, seveda! Shod so nato pozdravili še mladini, zastopnik jugosl. katol. akademikov, zastopnik Orlov, Orlic in izobraževal
izrek f-icer zncija, ki
tereni so bo obravnaval poslovnik, po- nima verske podlage, jo proti veri!
1 ________
Prekmurje.
Razna nesreče in nezgode. Milej Ja-*
noš, dninar pri gostilničarju Benkotu «1 Murski Soboti, je pomagal nakladati go-i stilničarju na voz bika, ki so ga hoteli peljati na postajo Slatina Radenci. Z ye* likim trudom so ga spravili na voz, toda komaj je pognal voznik konje, se je začel bik na vozu plašiti in skakati. Da bi bika pomiril, je zlezel Milej na voz, a bik se le ni dal pomiriti in je toliko časa skakal, da je voz zgubil ravnotežje ter se prc-i vrnil pri tem pa sta oba z bikom padlai na tla; dočim se biku ni nič zgodilo, s je(; Milej zlomil desno roko VI rami. — Mifc njak Štefan, dninar pri mesarju Heubcr-1 gerju v Murskli Soboti, je pomagal prjj vožnji prašičev na postajo Slatina Ra-i' denci. V tem trenbtku pa' so se kon$ splašili in slučajno pred vozom stoječega! Mitnjaka podrli pod se. Pri tem padcu je zadobil Mitnjak precej težke zunanje in; notranje poškodbe- — Andrej Odolar- 9i letni sin delavke iz Cikečke vasi w PreKif murju je dobil neznano kdaj in kje nekq eksplozivno stvar v roke, jo nesel 'do* mov in vrgel v ogenj. Pa komaj je stvari: padia v ogenj, je nastala močna eksplcn' zija ter zadela otroka neka stvar narav-*; nost v prsi- Težko ranjenega so* prepet liali v bolnico m Mursko Soboto*
    -£»
Mariborske vesti.
Maribor. 13. septembra 1922,
m Posetnilfe Porajinsko obrtne raz* stavo opozarjamo, da se plača od da> nes dalje za vstoip v objekt B (vrt dii jaškega doma) tudi po dnevu le S di» ; narjo. Odbor je ob enem izdal tadi per-j manentno vstopnice, ki stanejo 30 di-i nar jev ter so dobe v pisarni1 na razp> stavi, objekt B.
m S koroško proge. K včerajšnji notici pod tem naslovom nam sporoča prometni nadzornik za koroško progo, da ni pravilna in da so naše infonnac, netočno.
m Sekcija spedieijskih in carinsko-posredniških uradnikov nas prosi, da
objavimo: Dno 15. t. m. ob 7. uri zve* čer se vrši v Gambrinovi dvorani občni zbor z dnevnim redom: 1. Našo gibanje za povišanje plač. 2. Volitev predsednika in tajnika. 3. Evenuiali-je. Vabljeni so vsi organizir. in neoiv ganižirani pripadniki to stroko.
m Bivši hotel Stadt Wien je — kakor čujemo — kupila Trgovska banka* m Plesalka svetovnega slovesa Valerija Kratina iz Draždan bo nastopila v našem gledališču v mesecu^oktob« ru. Opozarjamo že danes na njen prvovrstni plesni večer.
m Svenpaliljev večer. Danes, v sredo 3me 13. t. m. priredi mariborskemu občinstvu dobro znani telepat g. Sven-gajli na splošno mbtevo še en večer telepatije in sugestije z novimi atrakcijami. Vstopnice se dobe v predpro-diaiji v sredo od 3. ure pop. dalje. V-' atopmiia leaikor navadno.
m Obsojen razgrajač. Dne 12. 1. in. | je bil pred okrajnim sodiščem obsojen,' pri Got®u ushižbeni delavec Jožef Ma- j tul na 7 dni zapora, ker je v pijanosti! večkrat razgrajal po Studencih in pri tem žalil zlasti invalide.
m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti
m Kavarna v mestnem parku. Pri: lepem vremenu dnevno koncert od 17. | do 19. in od 21. do 23. ure. Salonski or-! kes ter.
Narodno gSedaSpš^e,
Repertoire:
Sreda, 13. sept. Zaprto.
Četrtek, 14. sept. »Poljska tri«, izv.
Petek, 15. septembra:	Poslovilni
večer g. Šimenca.
Sobota, 16. septembra:	Običan čo-
vek. Izv. Premijera.
Opozarjamo na priljubljeno opereto »Poljska, kri«, ki se vrši v četrtek, 14. septembra.
Vprizoritev »Revizorja«. Vsled pomanjkanja prostora je za današnjo številko izostala recenzija prve dramske predstave v novi sezoni, Gogoljevega »Revizorja«. Objavimo jo jutri.
»Prodana nevesta« je bila v.prizor-Jena dne 9. t. m. irred polno hišo, 10. pa pred zelo slabo zasedeno. Opozarjamo, da se bo davalo letos v gledališču vsako delo čim manjkrat, ker jo to v interesu Stedenja. Zato pa treba, da naše občinstvo napolni vse te maloštevilne predstave do zadnjega kotička. Samo tako bo nadaljni obstoj gledališča mocoč.
Priglasi za abonement v gledališču *e sprejemajo vsak dan dopoldne. Ker je. skoro sigurno, da bo radi skakanja draginje tudi letos treba med sezono povišati vstopnino, se priporoča občinstvu, da se v čim večjem številu
odzove abonementu, ker ga jedino v : tem slučaju povišanje vstopnine ne zadene. Lani na pr. so videli gg. abonenti »Prodano nevesto« za polovično ceno!	i
Kulturam umetnost
»Goriška Matica«. Prejeli smo: Naši rojaki v Julijski Krajini ustanovili so si književno podjetje pod naslovom »GoriSka Matica«, ki za nizko ceno izdaja vsako leto svojim članom razne knjige belci risi ione vsebine in pa koledar za prihodnje leto. Za leto 1923. izidejo sledeče knjige: 1. Koledar, 2. Zabavna knjižnica, 3. Sirahcva knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vsebini ter prinaša raznovrstne slike naših krajev in iz delovanja in življenja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima še posebno prilogo zemljevid cele Julijske Krajine. Zabavno knjižnico je priredil ugledni naš pesnik Alojzij Gradnik in je v njej priobčil prevode najlepših hrvatskih povesti Šenoe in drugih pisateljev. Strahovo knjigo pa je uredil dr. Pavlica. Za Jugoslavijo stane to izdan je 20 Din. in ga je naročati z dopisnico pri Založbi »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo 21. I. Knjige dospejo v Ljubljano meseca novembra ter se bodo takoj pote/m razpošiljale. Prosimo rojake v svobodni domovini, da podpirajo to podjetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije Goriške Matice.
x Komentar k Prešernovim poezijam. Kronološki pregled prvih tiskov ter glavnih ugotovljenih podatkov o razvoju in potili poetovega dela. Izdelal dr. Avgust Žigon. — Habent sua fata lilbelli. Ta izrek velja, posebej še o težko pričakovanem Zigonovem Prešernu, ki hodi že mnogo let na svetlo. A vkljub temu sta knjigi danes jako aktualni. Izmed prešernoslovcev gre pač Žigonu prvenstvo. Da bi vstvari.l in podal, posebei šoli in šolnikom do univerze navzgor, tiste prvo trdno podlago, »sine qua non«, podlago, ki ni brez nje sploh nikako resno in stvarno raizmotrivanje Prešernove poezije, in posebej ne njegove umetnosti mogoče, je Žigon priredil Čitanko in izdelal Komentar. Po dobah Prešerno-
vega življenja se vršijo v Čitanki poetove poezije, pri katerih je označena povsod tudi njih arhitektonska zgradba. Bogati Komentar pa izpolnjuje limeta iško zgradbo. To je prvo delo take vrste v slovenski literaturi. Knjiga je tiskana na finem papirju, tisk je izredno Jep in skrben, kar priznava tudi' pisatelj, ko pravi na koncu: In tu moram izreči priznanje, posebno zahvalo tiskarni založnici za vse tisto požrtvovalno prizadevanje njeno, da bi delce doseglo svoj cilj in svoi namen; za vso tisto potrpljivo preciznost dela, ki mi je lajšala in celo omogočala premagovanje tehniških ovir oblikovanju cd strani do strani, ter vzdrževanje enotne poteze do kraja. Ta knjiga tvori 2. zvezek »Slovstvene knjižnice«, ki jo je že 1. 1913. sklenila izdajati tiskarna Mohorjeve družbe. Knjiga je vsakemu, kisebavi s slovenskim slovstvom, neobliodno potrebna. Upamo, da kmalu izide tudi 1. zvezek »Slovstvene knjižnice«, ki bo obsege! pisateljev znanstveni uvod:	France Prešeren
poet in umetnik.
Gospodarstvo.
HMELJ.
I.	brzojavno poročilo:
Zateč ČSR, dne 11. sept. 1922. Kupčija neizpremenjeno mlačna. — Niimborg postaja čvrstejši.
Šport
Barvitiusova. — Odmor. 4. Smetana-Trio g-moli, a) moderato assai, b) a"e' gro ma non agitato, c) finale, P res.o. 5. Paganini Nicolo: Souvenir de Mjw* cau, Koncert D-dur, Zdena Barviuu-sova-Čihova. Trio izv.: virtuoz. Ban i-tiusova Nina, ravnatelj Topič in pro . Comolli; vijolinske tookb izvaja /ucr.a Barvitiusova-Čihova, virtuozinja na gosli.	.
§ Akad. društvo »Triglav« pruedi v nedeljo, dne 17. t. m. v Laškem'a sestanek in zborovanje stare.Tsin^ zveze centrale in obeh podružnic. ^ prihodu popoldanskih vlakov (iz a rilbora okoli 12.15 uri, iz Ljubljane o-koli 14.30 uri) se vrši v dvorani gosp-Ilenketa kratek sestanek delegatov J nato ob 4. uri skupno zborovanje po zborovanju družabni in večer. Odhod s ponočnimi vlaki v 1. ure). Stvari ki se bodo obravnava-^ so nujne in važne. Starejšine, ter Triglavu in naprednemu dijaštvu n k krnjeno občinstvo se iskreno vabi.
§ Glasbeno društvo »Drava«. Gen-
ob
: PO Ljubljana NPS. V nedeljo dno j 17. oktobra se odigra prvenstvena tek- j ma Maribor : Rapid na Rapidovem igrišču. Pričetek tekme prvih moštev | ob Vs 16. uri. Rezervo tekmujejo ob 14. j uri. Tekme sodijo gg. Nemec in Hrast. Reditelji so za določiti. Inšpekcijsko službo ima g. Nemec.
Objave.
§ Odbor Pokrajinske obrtne razstave
priredi v četrtek 14. t. m. ob 20. uri v kazinski dvorani svečani koncert v čast gostom. Spored:	3.	Suk-Trio,	a-
moll, a) allegro, b) andante, c) vivace.
2.	Čajkmvskij: O, zapoj mi mati. Smetana: Aria Marije iz Prodano neveste. 3. Smetana: Češiva veselica, Nina
tek in petek odpade pevska vaja. se začnejo redno prihodnji teden običajnih dnevih.	^	~-
§ Mestni kino. V sredo in četre' so predvajajo tri najboljše in n J J*1 vejše Chaplen veseloigre.
§ Kratek popis filma I. jugoslov^ ski vsesokolski zlet v Ljubljani 1.
Film je dolg 1460 m, ter obstoji » delov. Pravilno predvajanje^ v traja 1 uro 15 minut. Film je 1ZV1‘5 „ v lastni režiji J. S. I. del. _ Panol.^_ a mesta Ljubljane, posnetek je izvrs grada. Važnejše «tavbe: muzej, nar ni dom, gledališče itd. Zletni . VII. mednarodna tekma (posnetki P; sameznih telovadcev na orodju), hod češkoslovaškega Sokolstva, zdrav na kolodvoru in. pohod v n. del. Prizori pred in na telovaa^^ pred začetkom javne telovadbe. telovadba članov, članic, narašča ^ vojaštva, gostov itd. Prihod vlade telovadišče. Kralj s kraljico v ^ Odhod kralja in kraljice 7. vlado-III. del. Sprevod. Posamezne udeležencev. Stik Sokolstva ®a grešnem trgu, ter pozdrav kral>^____.
Odgovorni urednik:	Rudolf	0*^
Glavni nrednfk : Ra dl voj R eJ^T
Slovensko obrtno društvo v Mariboru.
166»
14. septembra 1922 ob 20. ari t kazini svečani koncert!
Mala oznanila.
°rin*arno mesto ▼ kakdnesa odprrmniinam društva ali slična ilče bivSi železnitar. Zmo-Ipi) je sletenSčine hrraflčine, HemStine in italijanS&ne. Pismen« ponudbe pod .Martin’.
1646 2-2
Prodajalka iz dežele iife slu-tbo. Iztirjen« je v specerijski »troki. Pismene posadke na opravo list* p«d ,Prodajalka*.
1669 2-2
Parfaktna kuharica se sprejme takoj k boljii družini ▼ Zagreb. Ponudbe n« Spanič, Zagreb, MihajloTič«T» olica.
1640 '1—3
Sprejmeta se dva kovaika
vajenca, po možnosti nem-ikega in slovenskega jezika zmožna, pri Emerich Lnmin-fer, Maribor, Slovenska ulica »t. 26.	1667 3—1
Najprlmarnelie darilo Šolskim novincem „FROMO-VA STAVNICA", učilo za igrajoi« učenje čltanja in pisanja.	1666 5—1
Oljak se sprejme na hrano. Kje pove upravniitvo.	1658
Kompletna kuhinja in kabinet, skoraj noro, se ugodne proda. Naslov pove uprava »Tabora*.	1664 2-1
Terezija Rus, poročena Korže. 25 l«t stara, male postav«, okroglega liea, črnih las. doma iz Haloz, je odila 2. avgusta 1952 iz Ptuja neznano kam. Kdor bi o njej kaj vedel, se rtaproSa to sporočiti Josipa Kort«, MajSperk pri Ptuju.
J 668
Mali lokal na na.jprometmjSem mestu Maribora, se od<la za pisarn« ali trgovino. Izve se Tattanbachova alica 21, pritličje.	1674
Debro mleko, surevo maslo
in *ir se dobijo ▼ mlekarni Ivana G>«lob, Slovenska ul. 16.
1551 10-10
Na prodaj enodružinska hisa. Studenci, Frankopaneva ul. 8.
1655 3 2
Sprejme *e dijak na hrano
in stanovanj*. Kje pove uprav, nifltvo „Tabora*.	1665
S
eno, slamo, drva, premogi, žito, krompir, sadja in druge deželne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88.	1328
Manipulant
mlajfi gospod manufakturne stroke, se išče proti dobrem plačila za naše blagovno konfekcijsko skladišče. Predstaviti se osebno med 10. In 12. uro predpoldne
pn
1671 2-1
Jugosl. Lloyd d. d.
Maribor, Ruška cesta 45.
Učenec
z dobro šolsko izobrazbo se išče proti dobremu plačilu. Strokovna izobrazba za manufakturnegs manipulanta zajamčena.	1672	2—i
Predstaviti se osebno med 10. in 12. uro predpoldne ter 15. in 17. uro popoldne pri
Jugosl. Lloyd d. d.
Maribor, Ruška cesta 45.
GALANTERIJO
drobnarijo, špago in vrvarske izdelke na drobno in debelo priporoča Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ulica St, 26.	"	-	.	t	1661*
Gostilničarska obrtna zadrug0
priredi dne 14. septembra 1922
korporativni obisS* Obrtne razstava«
člani zadruge se vabijo k ndeležbi. Sestanek ob IB. ari V°f' * hotela „Pri samorcu* in na Obrtni razstavi.
1670	Predsednik:	Roschart*
»Priporočamo KAROL HOJS
Stavbeno podjetje in lesna trgovina, Ormož, D. M. PuSčava 1655
»VBNARIA D. D.(
vinogradnikov v Ptuju. Stalna zaloga prvovrstnih haloških in ljutomerskih vin.	1649
sledeče tvrdk®
Parni in umetni mlin v Sredl^1*
J. ZADRAVEC
1648
TOMAŽIČ JOSIP
Modni salon za uniiormiff'nJe
iti
civilne obleke, tre 10/U.
Celje,
Glavo*
164?
Zahtevajte povsod ,TABOR1!
ia izdajatelj: Koftioreij »Tabor«. — Tiska; Mariborska tiskarna d. £