Velikonočni ponedeljek v Gorici
v znamenju muzejev in piknikov
■IlII y i-l K¿¡ i t _1
fflíMct--1
v-d'
Pirhi z vsega sveta na ogled v nabrežinski župnijski dvorani
Miramarski grad je ob veliki noči privabil mnogo turistov
/5
Primorski
TOREK, 6. APRILA 2010
Št. 81 (19.788) leto LXVI.
Instrument referenduma nujno potrebuje nova pravila
Rado Gruden
Danes bo znano, če bo koprski »civilni iniciativi« uspelo zbrati potrebno število podpisov za vložitev zahteve za naknadni zakonodajni referendum, na katerem naj bi vsi slovenski volivci odločali o smiselnosti ustanovitve občine Ankaran (in Mirne). Poleg tega bo danes tudi znano, če bo državni svet izglasoval odložilni veto na zakon o ustanovitvi obeh občin, ki ga je državni zbor sprejel pred tednom dni. Če se bo to zgodilo, bo moral državni zbor o zakonu ponovno glasovati, za morebitno potrditev pa bo potrebna večina 46 poslancev, kar pa verjetno ne bo enostavno, saj je nasprotnikov samostojnosti Ankarana precej, predvsem pa niso samo v enem političnem taboru. Zato se lahko zgodi, da zakon ne bo potrjen, Ankaran pa bi bil tako še naprej sestavni del občine Koper.
S tem bi seveda tudi odpadel razlog za naknadni referendum. Če tokrat pustimo ob strani smiselnost ustanavljanja majhnih občin, pa se je treba nujno vprašati tudi o smiselnosti vseslovenskega referenduma o občini Ankaran. Jasno je, da bi bila udeležba na referendumu, ki zanima ozko lokalno območje sedanje koprske občine, izredno nizka, rezultat pa ne glede na to obvezen. In precej možnosti je, da bi bili nasprotniki samostojne ankaranske občine, ki ne živijo v Ankaranu, v večini. Na ta način bi z naknadnim referendumom izničili večinsko odločitev prebivalcev Ankarana, ki so se lani na referendumu odločili za samostojno občino.
Koliko tak referendum stane, se očitno nihče ne sprašuje. Res gre za najbolj neposredno obliko demokracije, je pa tudi res, da bi morala Slovenija resno razmisliti, da v zvezi z referendumi sprejme nova pravila, ki bi preprečevala zlorabo tega instrumenta, predvsem pa bi preprečila, da lahko že peščica ljudi odloča o stvareh, ki so pomembne za vso državo.
Tokrat gre sicer res samo za majhno občino Ankaran, toda že »jutri« bo na vrsti naknadni zakonodajni referendum o arbitražnem sporazuma v zvezi z določitvijo meje med Slovenijo in Hrvaško. Tudi rezultat tega referenduma bo za slovenske oblasti obvezen in to ne glede na to, če se bo glasovanja udeležilo zelo malo ljudi. Ni treba posebej poudarjati, kaj si bodo o kredibilnosti Slovenije mislili v Evropi, če bo arbitražni sporazum »padel« na referendumu z zelo pičlo udeležbo in izključno z glasovi najbolj glasne manjšine v državi, ki nasprotuje vsakemu sporazumu s Hrvaško.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
sf=
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
italija - Ob prvi obletnici katastrofalnega potresa v Abrucih
L'Aquila se je spomnila svojih mrtvih in razseljenih
Komemoracije in prireditve so dosegle vrhunec ob 3.32
velika noč - Prazniki so se iztekli v lepem vremenu
Tučenje jajc v Križu
V nedeljo verski obredi - Na Tržaškem mnogo turistov - Kosila in sprehodi
TRST - Letošnji velikonočni prazniki so se iztekli v lepem vremenu, čeprav ponedeljek ni bil tako sončen kot nedelja. Na veliko noč so se verniki podali k mašnim obredom, številne družine so se odpravile na
kosilo v restavracije, gostilne, turistične kmetije in v osmice, medtem ko so v Križu na pobudo domačega SKD Vesna na veliki veselje najmlajših obnovili običaj tučenja jajc.
Ob veliki noči je Trst obiskalo
mnogo turistov, velika večina si je ogledala Miramarski grad ter se sprehodila po parku. V Bazovici so odprli naravoslovni didaktični center, kjer so opravili zanimive laboratorije za otroke.
Na 5. strani
LAQUILA - Ob 3.32 danes ponoči so večdnevne komemoracije in prireditve ob prvi obletnici tragičnega potresa v Abrucih dosegle vrhunec z neštetimi lučmi in z branjem imen vseh 308 žrtev potresa, ki ga je spremljalo odzvanjanje stolničnih zvonov. V potresu se je poleg umrlih poškodovalo 1600 prebivalcev LAquile in okolice, okrog 52 tisoč ljudi pa je še danes razseljenih, tudi daleč od porušenega doma.
Vlado je na včerajšnjih komemora-cijah zastopal podsekretar Gianni Letta, ki je kot pogoj za obnovo porušene LAquile in njene okolice izpostavil potrebo po skladnosti in sozvočju pogledov.
Na 11. strani
Mladeniča umrla v strmoglavljenju ultra lahkega letala
Na 2. strani
V	galeriji TK razstavlja Ljubo Radovac
Na 7. strani
V	Gorici spet politični spopad za zdravstvo
Na 12. strani
V	Gradišču pobegnil zasvojeni Tunizijec
Na 12. strani
Iranski odbojkarji bojkotirali Izraelce
Na 17. strani
TRST - Velika tatvina v mestni vili
Odnesli so zlate palice, dragoceno orožje, srebrnino

GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE
FRAND0U GROUP sas
mm
Nabrežina Kamnolom, 23/H 34011 -Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoiigroup.it - info@frandoiigroup.it
2
Torek, 6. aprila 2010
ALPE-JADRAN
/
koper - V državnem svetu predlog za odložilni veto na zakon o ustanovitvi nove občine
Po odločitvi DZ nove ovire na poti do občine Ankaran
Civilna iniciativa v Kopru zbira tudi podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma
LJUBLJANA - Državni svet bo danes odločal o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, s katero je državni zbor pretekli teden dal zeleno luč za ustanovitev novih občin Ankaran in Mirna. Razlog je predvsem v nasprotovanju ustanovitvi občine Ankaran.
Ustanovitvi ankaranske občine nasprotujejo predvsem v Mestni občini Koper (MOK), iz katere bi se Ankaran izločil; ob glasovanju v občinskem svetu je novo občino podprl le en od 25 navzočih svetnikov. Koprski župan Boris Popovič pa je še z 11 državnimi svetniki tudi podpisnik zahteve za sklic izredne seje državnega sveta, na kateri bodo svetniki obravnaval veto na zakon o ustanovitvi obeh občin. Če bo veto izglasovan, bo morala zakon, ki je bil prvič sprejet z 39 glasovi za in 20 proti, ob ponovnem glasovanju podpreti večina vseh poslank in poslancev, torej vsaj 46.
Če veto ne bo izglasovan ali pa bo zakon v državnem zboru ponovno potrjen, je Popovič že napovedal pobudo za ustavno presojo zakona. Poleg tega je v Kopru iz nasprotnikov ustanovitve občine Ankaran nastala civilna iniciativa Tujega nočemo, svojega ne damo. Ta zbira podpise za naknadni zakonodajni referendum, na katerem bi vsi slovenski volivci odločali o smiselnosti ustanovitve ankaranske in mirnske občine. Prvi podpisnik naj bi bil prav Popovič.
Predlagatelji veta kot argument proti novi občini Ankaran navajajo, da izločitev naselja Ankaran iz sedanje koprske občine predstavlja parcialno rešitev in ne celovitega reševanja neustavnosti koprske občine. Poleg tega občina Ankaran po njihovem mnenju ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz zakona o lokalni samoupravi. Ob tem opozarjajo, da bo ustanovitev nove občine Ankaran imela izrazito negativni vpliv na poslovanje in razvoj Luke Koper, kar ima lahko škodljive posledice tako za koprsko občino kot tudi za širšo regijo in državo kot večinsko lastnico Luke Koper. Prav denar, ki ga koprska občina dobi od luke, pa nekateri omenjajo med razlogi za nasprotovanje ankaranski občini.
V utemeljitvi se pobudniki veta sklicujejo še na dejstvo, da na območju koprske občine deluje italijanska narodna skupnost, ki bi se ji "objektivno gledano poslabšal njihov položaj". Na slednje je sicer že za obravnavo v državnem zboru opozorila tudi italijanska manjšina sama, ki meni, da bi se ji s tem okrnilo pridobljene pravice ter jo dodatno oslabilo. (STA)
Ali bo Ankaran postal samostojna občina, ali pa bo še naprej sestavni del občine Koper, še ni odločeno
Na srečanju v Mirni Peči letos le tisoč motoristov
MIRNA PEČ - Moto klub Trebnje je včeraj v Mirni Peči priredil 12. tradicionalno srečanje motoristov z blagoslovom motorjev. Ob lanskem rekordnem obisku najmanj 8000 motoristov v Mirni Peči se zdi letošnjih tisoč malo, kljub temu pa so z njihovim obiskom zadovoljni, je v imenu prirediteljev povedal Leopold Pungerčar. Pungerčar, ki je hkrati predsednik Zveze motoklubov Slovenije, je poudaril, da namen mirnopeškega srečanja in blagoslova ni samo sestajanje motoristov, temveč da želijo z njim javnost in motoriste pred začetkom motoristične sezone opozoriti na prometno varnost, ki je, kljub temu da se z vsakim letom izboljšuje, še vedno kritična. Med motoristi v Sloveniji so lani po letu 2008 vnovič zabeležili manjše število smrtnih primerov, kar potrjuje, da so ukrepi policije, svetov za preventivo in Zveze motoklubov Slovenije, ki pri njih sodeluje, uspešni. Vsa preventiva in primerno obnašanje v prometu se začneta že v osnovnih šolah in ne v avtošolah, je opozoril. Da je temu tako, pa bodo počasi spregledali tudi v Sloveniji, kjer je poučevanje o strpnosti in medsebojnem upoštevanju v prometu šele na začetku, je dodal. Kot je povzel, sodi mirnopeško tradicionalno srečanje motoristov med osrednje slovenske tovrstne prireditve, kar so ob lanskem lepem vremenu dokazali z obiskom približno 10.000 obiskovalcev. (STA)
videm - Letalo po strmoglavljenju zgorelo maribor - Za začetek srečanje z županom
V nesreči ultra lahkega letala umrla dvajsetletnika
Dalajlama drugič na obisku v Sloveniji
VIDEM - Pri strmoglavljenju ultra lahkega letala sta včeraj popoldne v bližini letališča San Mauro v Premariaccu pri Vidmu umrla 21-letni Michele Monticolo iz Vidma in njegov dvajsetletni prijatelj Alessio Tome iz San Danieleja. Ko je treščilo ob tla, se je letalo vne-lo,v plamenih pa sta našla smrt tudi nesrečna mladeniča. Vzroki strmoglavljenja še niso znani, nesrečo pa raziskuje policija. Kot možna vzroka se omenjata okvara letala ali pa človeška napaka.
Kot je povedal eden od očividcev nesreče, sta fanta letela zelo nizko, ko je letalo nenadoma izgubilo višino in strmoglavilo na neko polje v kraju Firmano pri Pre-mariaccu. Do nesreče je prišlo približno ob 14.30, po padcu pa se je letalo takoj vnelo.
Michele Monticolo in Alessio Tome sta bila zaljubljena v letenje. Včeraj sta približno ob 12.20 pole-
tela s krajevnega letališča San Mauro v Premariaccu. Po vzletu sta že napravila nekaj krogov, nato pa sta verjetno na premajhni višini opravila obrat in z letalom zadela v vrh enega od dreves. Pilot je pri tem izgubil nadzor nad letalom in mu ga ni uspelo usmeriti nad reko, ki tam teče med dvema skalnatima stenama. Letalo je hitro začelo izgubljati višino. Do strmoglavljenja je prišlo pred očmi skupinice njunih prijateljev, ki so spremljali njun polet z nekega travnika na bregu Nadiže, kjer so pripravili tudi praznični piknik.
Ti so tudi takoj poklicali na pomoč. Na kraj nesreče so tako že kmalu prišlo policisti z videmske kvesture skupaj s policisti za fo-renzične preiskave. Na kraj nesreče je priletel tudi helikopter specializiranega oddelka policije iz Benetk, ki je zadolžen za raziskavo letalskih nesreč.
ljubljana - Dogajanja ob vikendih in praznikih za otroke
Ljubljanski živalski vrt vabi na dogodivščine in srečanja z živalmi
LJUBLJANA - V Živalskem vrtu Ljubljana ob vikendih in praznikih, pogosto tudi med tednom, pripravljajo dogodivščine z živalmi za obiskovalce. V aprilu so pripravili vrsto srečanj z živalmi, tudi delavnico odpravljanja predsodkov do kač, pajkov in žuželk. Otroci lahko po novem uresničijo tudi svoje sanje in postanejo oskrbnik živali za en dan.
Včeraj so si lahko obiskovalci v ljubljanskem živalskem vrtu ogledali velikonočnega kunca in piščance. Spoznali so se s simboliko velikonočnih kuncev in piščancev. Kunce in piščance so lahko tudi pestovali,.
Dan velikih zveri Slovenije bo v soboto, 17. aprila. Sestanek bo pri medvedih. Otroci bodo lahko potipali lobanje in kože, videli pa bodo tudi, kakšne odtise puščajo zveri za seboj. Naslednji dan bo namenjen velikim rastlinojedom - jelenom, kozorogom in gamsom.
Kače, kuščarji in želve bodo na vrsti v soboto, 24. aprila. Obiskovalci bodo spoznavali, kako ločimo slepcu podobne kuščarje od kač. Naslednji dan bo govora o ohranitvi želv. Spoznali bodo edino slovensko domorodno vrsto - evropsko močvirsko sklednico.
Hišo inkubatorja in valitev bodo otroci obiskali v ponedeljek, 26. aprila. Raziskovali bodo, kaj je v jajcu in iz katerih snovi je. Pestovali bodo žive piščance. Opazovali bodo jajca v inkubatorju in piščance pri izvalitvi.
Sledil bo dan spoznavanja kač, ko bodo udomačenega
goža lahko pobožali in tako premagali strah pred kačami. Naslednji dan pa bo dan šimpanzov. Šimpanzja družina v živalskem vrtu šteje kar sedem članov.
Puščavske živali bodo na ogled v četrtek, 29. aprila. Pri tem, kako se živali prilagodijo na puščavsko okolje, bodo predstavili dvogrbe kamele in bradato agamo. Živali živita na različnih celinah, vendar sta obe prilagojeni na puščavo. Naslednji dan pa bodo na vrsti duhci in ostale živali z Madagaskarja.
Po novem lahko letos tudi otroci uresničijo svoje sanje in postanejo oskrbnik živali za en dan. Za otroke so, kot zagotavlja vodstvo vrta, pripravili nepozabno doživetje. Privoščijo si lahko poljub morskega leva, stuširajo slonico Gango, zajahajo kamelo, sprehodijo pritlikavega pujska in podobno. V živo lahko spremljajo tudi izvalitev piščancev, se spoznajo z gospodom Fickom ali se fotografirajo z najljubšo živaljo.
ZOO Ljubljana in študenti biologije pa v soboto in nedeljo organizirajo Naravoslovni dan. Ob tej priložnosti bodo pripravili sedem postaj z informacijami o ogroženih zvereh. Obisk bo pri sibirskem tigru, rjavem medvedu, volku, belo-glavem jastrebu, levu in leopardu ter pri malih uharicah.
Ob vhodu bodo organizirali delavnico odpravljanja predsodkov do kač, pajkov in žuželk. Prav kače so po številu predsodkov na prvem mestu v Sloveniji, sledijo pajki in žuželke. Zaradi predsodkov je v naravi veliko preganjanih in pobitih živali, opozarjajo v ZOO Ljubljana. (STA)
MARIBOR - Tibetanski duhovni vodja dalajlama (na arhivskem posnetku) je včeraj prispel na drugi obisk v Slovenijo. V hotelu Habakuk ob vznožju Pohorja, kjer bo med obiskom bival, sta ga sprejela mariborski župan Franc Kangler in slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl. Visokemu gostu je pred hotelom izreklo dobrodošlico tudi okoli 200 ljudi, med njimi skupinica Tibetancev, ki so se pred nasiljem v domovini zatekli v sosednjo Avstrijo. Vrhunec tridnevnega obiska Nobelovega nagrajenca za mir, med katerim želijo organizatorji spremeniti Maribor v duhovno prestolnico Evrope, bo danes, ko bo dalajlama spregovoril mla-
dim o etiki za novo tisočletje.
V Maribor prihaja na povabilo Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru, Prve gimnazije Maribor, Društva za boljši svet in Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor. Po besedah pobudnice obiska, profesorice Eve Škobalj, so se za to odločili, da bi mladim približali nove vrednote in jih spodbudili k ukrepanju za izboljšanje sveta.
Slovenijo je dalajlama obiskal že julija 2002 na povabilo Univerze v Ljubljani. Takrat je imel v Ljubljani dve predavanji, neuradno pa so ga sprejeli tudi številni visoki slovenski politični predstavniki. Tokrat se državni vrh vabilu ni odzval. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Torek, 6. aprila 2010
sežana - Jutri v Kosovelovem domu odprtje fotografske razstave Skozi vasi - Nadiške vasi 1968 turizem
3
Na Toffolettijevih fotografijah
Pozitivna sezona za
beneških vasi se je čas ustavil smučišča
Videmski fotograf prvič razstavlja v Sloveniji - Ogled možen do 1. maja
v FJK
SEŽANA - V Kosovelovem domu v Sežani bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo fotografij Riccarda Toffolettija z naslovom Skozi vasi - Nadiške vasi 1968 .
Riccardo Toffoletti, fotograf in učitelj fotografije, se je rodil v Vidmu, kjer ima od leta 1964 svoj atelje; njegov rod izvira iz Čente in ima umetniško tradicijo: mati Erminia Turrin izhaja iz družine fotografov in slikarjev, oče Antonio pa je bil mojster umetnega mizarstva. Njegove razstave in publikacije kažejo na uporabo fotografije kot sredstva vizualne raziskave in družbene študije (kot pri reportaži o Nadiških dolinah, ki jo predstavlja ta razstava), kot pripomočka za razbiranje zgodovine, v dialogu z umetniško besedo.
Razstava Skozi vasi - Nadiške vasi 1968 predstavlja bogat niz fotografskih posnetkov, ki jih je Riccardo Toffoletti posnel leta 1968 po beneških vaseh. Kot da bi se čas ustavil, so ti posnetki videti še danes živi. Zdajšnjo razstavno postavitev so s štiridesetletnim zamikom doživeli leta 2007 v Čedadu po zaslugi špeterskega študijskega centra Nediža: po gostovanjih v Italiji jih bo mogoče zdaj prvič občudovati tudi v Sloveniji.
Leta 1968 je njihovo fotografsko sporočilo odstrlo krivično kopreno, ki je prikrivala odprto rano Benečije: njeno obrobnost in zaostalost, njeno potlačenost v hladno senco železne zavese, kjer so se domači upravitelji prilagajali navodilom domačih tajništev vladnih strank, ki so bile vse prej kot naklonjene prebivalstvu »sumljivega« porekla in »sumljivih« nagnjenj in ki jim je dostojno življenje slovenskega življa, ki je že stoletja s svojim neutrudnim delom sooblikovalo prostor, bilo deveta skrb.
Novembra leta 1968 so bile fotografije postavljene v Vidmu na ogled in okrog razstave se je vnela vroča razprava, ki je odjeknila v krajevnem in vse-državnem tisku: Toffolettijeva črnobela askeza in neorealistični pristop k snovi sta zadela v tarčo, ker sta cilj pomaknila onkraj golega estetskega izživljanja v spričevalo časa, ki naj izzveni v družbeno in politično obsodbo.
Ta »nič kaj postranska epizoda nemirnega leta 1968 v Furlaniji«, kot jo je antropolog Gian Paolo Gri označil v spremnem besedilu k zborniku, ki sodi k razstavi, zadeva tudi po dveh letih, ki sta odtlej minili, še vedno v živo
Zato se je Študijski center Nediža odločil, da po tolikih letih razstavo Skozi vasi ponovno oskrbi in jo opremi s knjižnim katalogom z reprodukcijo celotnega fotografskega niza: ne gre za sa-movšečen in nostalgični pogled na preteklost, pač pa za priložnost, da se vnovič zamislimo in se izprašamo o prihodnosti Benečije in njenih ljudi.
Razstava bo na ogled do 1. maja od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih bo razstavni prostor zaprt.
Toffolettijeve fotografije bodo v Kosovelovem domu v Sežani na ogled do 1. maja
videm - Razstava
Tristo let
nasprotovanja
prostozidarstvu
VIDEM - Prvič v Evropi, če ne tudi v svetu, bodo na potujoči razstavi predstavljena pričevanja, nekatera izjemno redka, proti masonskega gibanja v zadnjih tristo letih. Razstavo z naslovom Antimasonstvo - 300 let zgodovine prireja velika italijanska loža prostozidarjev - Gran Loggia d'Italia degli Anticchi Liberi Ac-cettati Muratori, univerzalnega prostozidarskega gibanja škotskega obreda.
Na razstavi, ki jo bodo odprli v soboto ob 18. uri v umetnostni galeriji Che Quadri na Antonini-jevem trgu v Vidmu, bo na ogled skoraj 300 eksponatov, in sicer knjig, dnevnega in periodičnega tiska, plakatov, tiskovin, znamk, pečatov itn., ki izražajo tri stoletja nasprotovanja prostozidar-stvu, velikokrat tudi nasilnega in neosnovanega. Med najzanimivejšimi eksponati, ki so zbrani v katalog, je izvirno pismo Giovan-nija Spadolinija, ki so ga nekateri sumili simpatiziranja s prosto-zidarstvom, a je bil v resnici njegov velik nasprotnik.
Razstava bo v Vidmu na ogled do 18. aprila, nato pa jo bodo preselili v Boologno, Firenze in Catanzaro.
VIDEM, BOVEC - Včeraj so zaprli smučarska središča v Furla-niji-Julijski krajini z izjemo centra Na Žlebeh, ki je povezan s smučišči na Kaninu na slovenski strani. To čezmejno smučišče bo odprto do 2. maja. Kar zadeva obračun, bo treba na dokončne podatke počakati do konca meseca, vendar pa je že zdaj mogoče ugotoviti, da je bila sezona pozitivna, kar še posebej velja za obdobje od januarja od konca marca, saj so povsod zabeležili boljši obisk kot v enakem lanskem obdobju. Na ta način je bil tudi kompenziran nekoliko manjši obisk v decembru, ki pa ga je treba pripisati poznemu začetku sezone zaradi pomanjkanja snega. Glede obiska je treba povedati, da je bilo to največje na čez-mejnem smučišču Na Žlebeh in Kaninu, kjer so samo na italijanski strani letos zabeležili 50 odstotkov večji obisk kot lani.
turizem - Čarterski leti pred bližajočo poletno sezono
Sredozemlje najbolj priljubljena destinacija z ljubljanskega letališča
Otok Rodos spada med eno najbolj priljubljenih čarterskih destinacij z ljubljanskega letališča
LJUBLJANA - Ob načrtovani obnovi letališke steze se na ljubljanskem letališču na bližajočo se poletno sezono pripravljajo tudi z načrtovanjem čarterskih letov. Prvi val čarterskih letov načrtujejo za čas prvomajskih praznikov. Največ jih je nato čez poletne mesece, nekaj destinacij pa je aktualnih tudi pozimi. Gospodarska kriza se pozna tudi pri čarterskih letih, čeprav je bil lani njihov upad glede na leto 2008 manjši kot pri poslovnih potnikih. Lani so na ljubljanskem letališču našteli nekaj manj kot
241.000 čarterskih potnikov, kar je 9,3 odstotka manj kot v 2008.
Pri čarterskem prometu so še vedno najbolj priljubljene sredozemske destinacije, predvsem grški otoki. Med že najavljenimi destinacijami za letošnje leto so Tenerifa, Hurgada, Šarm el Šejk, Antalya, Djerba, Tunis, Monastir, Rodos, Heraklion, En-fidha, Kafallinaia, Chios, Skiatos, Samos, Malta, Kos, Tyira, Preveza, Kavala, Tel Aviv, Mikonos, Varna, Catania. Med novimi destinacijami v Grčiji so Kavala, Chios in Enfiaha.
Sklad I Fondazione
ONLUS
DORCE SARDOC
Gorica ■ ui. Diaz, 11 5 prispevkom »petih ti so a nk« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom.
Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru.
Kaj je prispevek »pet tisočink«?
»Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč.
Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila In zato tudi nobenih dodatnih davkov.
4
Torek, 6. aprila 2010
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Veliki noči je sledil »veseli« ponedeljek
Miro Kocjan_
Velika noč je mimo. Verniki so do zadnjega kotička napolnili male cerkve in katedrale seveda s tem, da so bile osrednje slovesnosti na Reki, Pulju in Poreču. Na Reki je nadškof Ivan Dev-čič obredoval tudi v italijanščini. Jezik manjšine so spoštovali tudi v drugih večjih cerkvah. Veliki noči pa je sledil, rekli bi, »veseli« dan, saj vemo, da je ponedeljek dan izletov, takih in drugačnih obiskov, pojedin, glasnih srečanj in drugih stikov, ki spodbujajo vzajemno razpoloženje. Na Reki so tudi letos na trgu »128. brigade« pripravili bogat zajtrk z ribo kot glavno jedjo. Zraven je bil tudi letos župan Vojko Obersnel. Poročajo, da so razdelili štiri tisoč por-cij plave ribe z ustreznim kruhom.
Nekaj javnih pojedin je pravzaprav bilo že v petek. Na primer v Po-reču, kjer pa so se odrezali v glavnem z jajci in pršutom. Marsikje, denimo v Pulju, so pripravili na glavnem trgu vrsto miz z izdelki, namenjenimi otrokom. V bistvu so marsikje priredili, kakor so naglašali, sejme za otroke. Skratka, velika noč je pač bila velika noč, sledil pa ji je veseli ponedeljek. Opozarjajo, da so tako imenovano »pasquetto« imeli tudi v Umagu, kjer jo je organizirala italijanska skupnost »Fulvio Tomizza«. V Galinjanu so organizirali razstavo vin.
Organizatorji opozarjajo, da letos zasluži poudarek tudi vrsta skupinskih obiskov iz tujine, zlasti seveda iz Italije. Tudi tokrat je okrog 40 gostov družno prišlo iz Verone in praznike preživelo večinoma v Opatiji. Predstavnik skupine Bruno Olivieri je veselo komentiral, da so velikonočni prazniki že tradicionalna priložnost za obisk in da ga ne bodo opustili. Marsikje pa so veliko noč tudi letos praznovali na način, ki je vzbudil zanimanje v tujini.
V Pulju smo denimo spet slišali o izjemni zgodovinski prireditvi pod naslovom »Za križem«, ki je bila na Hvaru v Dalmaciji. Tudi tokrat je bilo kar veliko tujih gostov predvsem iz Italije. »Za križem« je manifestacija (procesija), ki sodi med tiste, ki jih podpira Unesco. Zanimivo je, da je vsako leto pravo tekmovanje, kdo bo nosilec križa. Trdijo, da je ta čast že oddana vse do leta 2037, med tekmovalci pa je tudi nekaj tujcev. Tudi iz Dalmacije poročajo, da se vsako leto za veliko noč stopnjuje število obiskov iz sosedne Italije.
Pa smo spet pri naši tematiki. 13 aprila bo v Bruslju »Forum odbora evropskih regij«, ki bo obravnaval vprašanje regionalnega sodelovanja toda tokrat, kakor beremo, v širši dimenziji. V bistvu ne bo šlo več za sedanje, marveč za večje regije, v našem primeru kar za skupno jadransko - jonsko regijo, v katero bi bil vključen tudi zahodni Balkan. Nekatere evropske makro-regije so v bistvu že ustanovljene ali pa zamišljene, med te spadajo denimo donavska regija, regija Baltskega morja, Evropska severna regija in nekatere druge. Pobudniki takih regij širših razsežnosti sodijo, da bodo na celini uspešneje delovale od sedanje, ki da so dale in dajejo določene rezultate, toda niso dovolj »vidni«. Zamisel o makroregijah pravzaprav ni nova, saj je znano, da jo je obelodanila (jadransko - jonsko regijo) Italija že leta 2000 v Anconi.
Predstavniki makroregij, recimo na evropskem severu, trdijo, da bodo dosegale pomembnejše rezultate tako v evropskem merilu, kakor tudi s stališča sodelovanja s sosedi. Nekateri tukajšnji časniki poročajo o pripravah na srečanje v Bruslju pod naslovom »Jadranska obala pogoj za evropski prodor na Balkanu«. Za zdaj se sliši, da so na sporedu gospodarske, še bolj pa gospodarsko - prometne teme.
Kar veliko pozornost namenjajo mediji vprašanju občine Ankaran, ki naj bi se izločila iz sedanje koprske. Kar pogosto je mnenje, da bodo zanesljivo nastale težave, saj je koprska obči-

na reagirala kar ostro, to pa v imenu neke kar številne civilne iniciative, ki ji menda načeljuje koprski župan Boris Popovič. Ta se zavzema za organizacijo naknadnega zakonodajnega referenduma, ki naj bi zajel vso Slovenijo. Danes bo v Ljubljani izredna seja državnega sveta, na kateri nameravajo poudariti, da morebitna nova občina Ankaran ne bi izpolnjevala določil zakona o lokalni samoupravi, dalje, objektivno naj bi ovirala delo in razmah koprske luke, naposled pa poslabšala tudi položaj italijanske manjšine, saj nova upravna ureditev (občina Ankaran) ne bi bila v skladu z bilateralno listino, ki prepoveduje uvedbo upravnih sprememb.
Sedmega aprila pa nameravajo organizirati na Reki večje protestno sindikalno zborovanje, na katerem bi bili tako delavci, kakor upokojenci, študenti in drugi. Samostojna konfederacija hrvaških sindikatov (SSSH) je mnenja, da je življenjska raven v državi vsak dan slabša ter da je očitno tudi na Reki, kjer je med drugim kričeče akutno vprašanje bodočnosti ladjedelnice »3. maj«. Po nekem podatku naj bi na Hrvaškem dnevno ostalo brez dela nad sto delavcev. Organizatorji poudarjjo »enotnost« napovedanega sindikalnega protesta.
Na Hrvaškem pa še kako odmeva stanje v podjetju »Podravka«, ki da je zašlo v finančno krizo (seveda ku-po-prodajno) zavoljo negativnega vodenja. Trenutno stanje je, da je v zaporu nedavni podpredsednik vlade Damir Polančec, toda v zdajšnji vladi naglašajo, da Polančec ne more biti edini krivec. Oglasila se je tudi predsednica vlade Jadranka Kosor, ki je mnenja, da je bivši premier Ivo Sana-der moral vedeti za dogajanja, saj posamezni ministri niso mogli ukrepati za svojo roko. Polančec je zdaj pod ključem konkretno zavoljo odkupa določenega števila delnic in njegove naslednje lažne porabe.
Tudi istrski časniki zadnje čase ne varčujejo s prostorom, ko je govor o gospodarskem stanju, v katerem je zdaj Slovenija. »La voce del popolo« trdi, da je kriza v državi zmeraj globlja, da industrijska proizvodnja stagnira, nazaduje izvoz, povečal pa se je javno dolg. O problemu brezposelnosti smo že pisali. Časnik navaja, da se predsednik vlade prepozno odziva na krizo, najnovejši primer počasnosti pa je z ene strani stanje v gradbeništvu, ki mu ni videti perspektive, z druge pa težave, s katerimi se ubadajo banke.
Optimizem pa na sploh, tudi v Istri, preveva turistične organizacije. Spodbuden primer je občina Labin, kjer so pred leti imeli težave, zadnje čase pa jih ni več. Lani so v občini sklenili turistično leto z aktivom nad 220 tisoč evrov, dohodek je bil za štiri odstotke višji od leta 2009, saj je znašal 3,28 milijona kun. Letošnja pozitivna znamenja med drugim potrjuje tudi podatek, da je bilo domačih in tujih gostov med nedavnimi velikonočnimi prazniki kar za tretjino več kakor so pričakovali.
Vnovič pa se je oglasil Damir Ka-jin, istrski poslanec v hrvaškem saboru. O njem je splošno mnenje, da je izjemno aktiven v parlamentu, da pogosto nastopa z istrsko problematiko, da pa je včasih protisloven saj domnevno po svoje tolmači stališča istrskih voljenih organov. Zdaj pa se je, ugotavljajo, vnovič pametno oglasil pri vprašanju, ki je nastalo potem, ko je osrednja sodna oblast v Zagrebu sklenila premestiti sedež istrskega gospodarskega sodišča iz Labina na Kvarner, to je, prenesti labinske gospodarske sodne pristojnosti na sodišče na Reki. Kajin komentira, da je že res, da je istrska regija manjša od zagrebške, kvar-nerske, splitske, baranjske in osiješke, da pa je izjemno živahna, zanesljivo bolj kot večina drugih regij in preprosto ne more sprejeti zagrebške odločitve o prenosu na Reko.
JEZIK NA OBROBJU
Poleg glagolov s predpono ob, imamo tudi pridevnike s to predpono. Ni jih težko razumeti, saj razberemo njihov pomen iz predložne zveze. Med njimi so obdavčeni dohodki; obcestni jarek, narejen vzdolž ceste za odtekanje deževnice ali talne vode; obcestni kamni označujejo rob ceste ali razdaljo v kilometrih. Pridevnika obcesten pa ne smemo zamenjati s prometnimi znaki, ki so v italijanščini segnali stradali in jih pri nas prevečkrat napačno prevedemo s cestnimi znaki.
Zelo pogosto rabljen je tudi pridevnik občasen, za kar ima italijanski jezik celo vrsto predlogov, med njimi so periodico, saltuario, irregolare, precario (danes tudi slov. prekeren), avventizio, volante. Občasna zaposlitev je impiego saltuario, kar ni popolnoma isto kot zaposlitev za določen čas; občasen zaslužek je guadagno av-ventizio; občasni napadi mrzlice so at-tacchi periodici di febbre; občasni pregledi se pojavljajo v časovnih presledkih, navadno nedoločenih; poznamo redne in občasne linije (proge) za prevoz potnikov; občasni obiskovalci gledališča so neredni obiskovalci.
Med sestavljenke s predpono
ob spada tudi obletnica, to je dan, ki je natančno eno ali določeno število let po dnevu, ko se je kaj zgodilo.
Praznujemo obletnico poroke. Obletnica mature upošteva samo leto, ne pa točnega dneva mature. Zadnje čase razna društva in organizacije v naših krajih praznujejo dvajseto, štirideseto, petdeseto ali stoto obletnico ustanovitve. Te proslave so razporejene v daljšem obdobju in ne sovpadajo z dnevom ustanovitve, zato so za take proslave primerni izrazi dvajsetletnica, petdesetletnica ali stoletnica ustanovitve ali obstoja društva, ne pa obletnica.
Kdor skrbno prebira naše medije, bo opazil, da take neprimerne obletnice niso edini nepravilni izrazi. V vrtcih in šolah otroci še vedno striže-jo ali izstrižejo iz papirja kroge ali druge like. Zato poznajo tudi izstrižke, ki jim v Sloveniji že skoraj sto let rečejo izrezki, ker jih režejo, izrežejo ali izrezujejo iz papirja ali lepenke.
Če odrežemo od blaga več kosov dobimo odrezke blaga; režemo in odrežemo s škarjami ali tudi z nožem, zato rečemo: z nožem je odrezal otroku kos kruha. Odrezek je tudi del
potrdila, ki ga ob denarnem nakazilu vplačnik dobi kot potrdilo, da je znesek vplačal.
Kaj pa striči, ki ga pri nas še vedno pogosto slišimo. Strižejo frizerji in frizerke lase, zato lahko tudi rečemo, da se otrok nerad striže. Vrtnar striže (ali tudi reže) s posebnimi škarjami živo mejo. Poznamo pa tudi izraz: konj striže z ušesi, kar pomeni, da premika ušesa naprej in nazaj. Večkrat slišimo, da so temu ali onemu pri-strigli peruti, kar pomeni, da so mu omejili svobodo, ali tudi onemogočili delo, razvoj. Posebno rado se to zgodi, kadar so komu peruti malo preveč zrasle, kar pomeni, da je postal preveč samozavesten. Uporabljamo torej striči povsod, kjer je še danes v rabi, iz papirja ali lepenke pa izrezujmo like!
Lelja Rehar Sancin
živalstvo - Ocena iz raziskave
V Sloveniji se letno skoti približno 80 do 90 medvedov
Decembra 2007 je bilo v Sloveniji od 394 do 475 medvedov
V Sloveniji se po oceni raziskovalcev letno skoti okoli 80 do 90 medvedov. Pri tem je potrebno upoštevati tudi prehajanje medvedov z in na Hrvaško, tako da je letošnji načrt o odstrelu nekje na ravni prirastka, je ocenil predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehniški fakulteti Ivan Kos. Ob obstoječih sistemih odvzema v Sloveniji in na Hrvaškem se podobno pričakuje tudi v prihodnjih letih. Sistem uravnavanja številčnosti medvedov je tako trajno-stno naravnan z namenom, da število medvedov ne bi preveč naraslo, hkrati pa je odstrel namenjen tudi odstranjevanju tistih medvedov, ki so manj boječi in tako bolj moteči za ljudi.
Za letošnje leto predvidevajo odstrel skupno 75 medvedov in 12 volkov. Lani je pravilnik določil odstrel 70 medvedov in desetih volkov.
Raziskava je postregla z oceno, da je bilo decembra 2007 v Sloveniji od 394 do 475 medvedov. Ta ocena je tako po Kosovih besedah znanstveno kredibilno metodološko ugotovljena. Hkrati raziskovalci populacijo rjavega medveda raziskujejo tudi tako, da vsakemu mrtvemu medvedu odvzamejo zob, kar skupaj z genetsko sliko omogoča ustrezno spremljanje populacije.
Glede volkov številčnost strokovno zaenkrat ni tako kredibilno postavljena, ocenjuje predavatelj z biotehniške fakultete. Natančnejše podatke bo dal v začetku letošnjega leta začet projekt v okviru štiriletnega programa Life+, ki nosi naslov "Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji".
Projekt je predlagala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani z dvema partnerjema, Zavodom za gozdove Slovenije in društvom Dinaricum. Glede na to, da zaenkrat ni strokovnih in objektivnih podlag za oceno številčnosti volkov v Sloveniji, Kos podaja glede na znane podatke svoje mnenje, da se v Sloveniji pojavlja od 40 do 60 volkov. Ob tem izpostavlja problem, kako šteti tiste volkove, ki so tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
Volkovi namreč praviloma živijo v tropih, ki obvladujejo razmeroma velik prostor. Vsaj trije teritoriji volka so hkrati na območju Slovenije in Hrvaške, samo na slovenski strani pa so po mnenju raziskovalcev štirje teritoriji. Skupno je tako verjetno sedem teritorijev s po tremi do 11 volkovi v tropu.
Občutek ljudi, da je na nekem območju vse več volkov, je lahko subjektiven, odgovarja Kos na vprašanje, ali bi lahko glede na medijsko znane pogostejše napade volkov na črede ovac sklepali, da je volkov v Sloveniji vse več. "V zadnjem času nekaj let se številčnost ne spreminja, se pa spreminja porazdelitev oz. pojavljanje volkov po Sloveniji," pojasnjuje Kos. Povečanje prisotnosti volkov na nekem območju je tako lahko posledica zgolj spremembe mikrolokacij pojavljanja v teritoriju tropa ali premiku celotnega teritorija. Hkrati so premiki volkov deloma povezani tudi s spremembami rabe prostora s strani človeka, ki je urejal nove pašnike in naselil ovce na novih mestih.
Kos ob tem izpostavlja tudi možne probleme križancev med volkom in psom na določenih območjih, hkra-
ti pa opozarja tudi na pse, ki prav tako ubijajo živali. V Sloveniji je denimo v naravi 50 volkov in 150.000 "domačih volkov" oz. psov in od teh jih je zagotovo več kot 3000, verjetno pa blizu 5000 takšnih, ki so že ubili žival, ocenjuje Kos. "Na eni strani se znotraj slovenskega prostora srečujemo z od 3000 do 5000 psi, ki ubijajo živali, ukvarjamo pa se predvsem s 50 volkovi," razmišljanja problematizira Kos in navaja, da del škod, ki jih ljudje pripisujejo volkovom, nedvomno izhaja tudi iz psov. Kolikšen je ta del, bodo raziskovalci ugotavljali tudi v okviru omenjenega projekta.
Medtem ko številčnost populacije volkov in medvedov skuša uravnavati država z namenom, da število ne naraste preveč, pa se pri risu srečuje s problemom, kako ga ohraniti. Populacija risov, ki so ga v Sloveniji po izumrtju ponovno naselili v 70. letih prejšnjega stoletja na Kočevskem, je namreč ogrožena. "Trenutno v Sloveniji ni dovolj živali, ki bi se uspešno med sabo našle in parile," ugotavlja Kos, ki glede pojavnosti risa na območju slovenskega prostora pravi, da je ta fragmentirana, gre samo za posamezne živali na določenem območju.
Glede na znake prisotnosti in ocene raziskovalcev je v Sloveniji med 15 in 20 risov, v 90. letih jih je bilo po Kosovi oceni od 50 do 60. Raziskovalci rise v zadnjih 11 letih lovijo in jih opremljajo z oddajniki, da jih nato lahko sledijo in ugotavljajo njihovo rabo prostora, razporeditev, prehranjevanje in tudi funkcijo v gozdnih ekosistemih. (STA)
Torek, 6. aprila 2010
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
5
velikonočni prazniki - Iztekli so se v lepšem vremenu, kot so napovedovali
Velika noč v znamenju verskih obredov, turistov, jedi in sprehodov
V mestu in okolici mnogo turistov - Restavracije, gostilne in osmice privabile goste
Lepo sončno vreme je obsijalo letošnjo veliko noč in tudi velikonočni ponedeljek se je obnesel bolje, kot so predvidevali vremenoslovci. Ti so napovedovali močo, ki pa se je odločila, da po-žegna velikonočne praznike v nočnih urah, tako se je dela prosti ponedeljek iztekel sicer v oblačnem, a vendarle suhem vremenu.
Ob takem ugodnem vremenu so prišli vsi na svoj račun. V nedeljo dopoldne so se verniki podali k slovesnim verskim obredom, po dveh dneh drdra-nja so zvonovi doneče naznanili odre-šenikovo vstajenje, ki so ga v cerkvah proslavili s petimi svetimi mašami.
Tudi posvetni del velike noči je potekal slavnostno. Tako so se številne družine podale v gostilne in restavracije na kosilo. Gostinci se kljub krizi ne morejo pritoževati nad obiskom. Prav tako so lahko z obiskom zadovoljni tudi lastniki turističnih kmetij in osmičarji. V Bregu in na Krasu so prav ob veliki noči odprli številne osmice, ki so - poleg običajne hrane - ponujale tudi pisano barvane pirhe in žolco z nepogrešljivimi lo-vorovimi listi na želatinasti površini okusnih krožnikov.
V mestu je bilo opaziti mnogo turistov, dokaz, da postaja Trst zadnja leta privlačen za obiskovalce iz drugih italijanskih dežel, pa tudi iz bližnjih držav. Obvezne etape turističnih obiskov so bili grad sv. Justa, Veliki trg ter predvsem Miramarski grad z ogledom Maksimi-lijanovega dvorca in njegovega parka. Mnogo turistov se je podalo tudi na ogled Devinskega grada in urejenih razvalin bližnjega Starega gradu.
Včeraj so si ljudje privoščili oddih, spet v gostilnah,osmicah in turističnih kmetijah, ali pa sprehod po Krasu, po Napoleonski cesti ali po Dolini Glinšči-ce. V Bazovici je bil konec prejšnjega tedna in včeraj odprt naravoslovni didaktični center, ki ga upravlja gozdna straža. V soboto so v centru odprli fotografsko razstavo Janka Kovačiča z naslovom Med sprehodom po Krasu, ki bo odprta do 31. maja (od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure), včeraj popoldne pa je v centru zapihal vetrc. V sodelovanju z muzejem burje so priredili laboratorij za otroke in odrasle z naslovom Vetrovi velikonočnega ponedeljka.
Velika noč na Tržaškem: turisti so si najprej ogledali Miramarski grad (desno zgoraj), nato so si privoščili sprehod po parku (levo spodaj); otroci so prišli na svoj račun z dejavnostmi v naravoslovnem didaktičnem središču v Bazovici (desno spodaj)
kroma
Obvestilo izletnikom v Rusijo
Prijavljeni izletniki za potovanja v Rusijo so naprošeni, da v agencijo Aurora prinesejo dokumente za ruski vizum. Oddati morajo potni list, 1 sliko in osebno podpisati ustrezni formular.
Potniki, ki so prijavljeni za odhod 13. maja so naprošeni, da dokumente predajo 8., 9. ali 10.aprila.
Potniki, ki so prijavljeni za odhoda 18. in 20. maja pa naj se oglasijo med 12. in 15.apri-lom.
Urnik delovanja agencije je: ob četrtkih neprekinjeno od 09.00 do 18.30, v soboto samo dopoldne od 09.00 do 12.00, ostali dnevi od 09.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.30.
Nov delovni čas diplomatskega arhiva
Tržaško občinsko odborništvo za kulturo sporoča, da bo diplomatski arhiv mestne knjižnice Hortis v Ul. Madonna del Mare 13 od danes odprt tudi ob torkih popoldne, in sicer od 15. do 19. ure (ravno tako ob četrtkih). Arhiv je drugače odprt od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure.
križ - Na veliko noč so v zahodnokraški vasi obnovili običaj tučenja jajc
»Eksekucijski vod« s kovanci nad jajca
Pobudo je tudi letos priredilo domače SKD Vesna - Tučenja jajc se je udeležilo veliko število mladih in manj mladih domačinov
Levo: rdeči pirh in kovanec, idila velikonočnega tučenja jajc v Križu; desno: bo zadel?
kroma
Na veliko noč so v Križu obnovili star običaj, tradicionalno tučenje jajc. V nedeljo dopoldne po slovesni velikonočni maši so se domačini zbrali na cerkvenem dvorišču, ob stopnišču pred stranskim vhodom v župnijsko cerkev. Rdeče pobarvane pirhe so namestili ob prvo marmornato stopnico, nekaj metrov stran zarisali na asfaltu belo črto, izza katere so začeli otroci s kovanci »ši-cati jajca,« kot v vasi tudi pravijo ciljanju v jajca. Če se je kovanec zagozdil v trdo kuhano jajce, je spretni ostrostrelec osvojil pirh, čislano velikonočno trofejo.
Pobudo je tudi letos priredilo domače SKD Vesna, ki je pred nekaj leti obnovilo običaj in tako preprečilo, da bi potonil v pozabo. Člani društva so prinesli pred cerkev pladenj rdeče pobarvanih pirhov, jih postrojili pod stopnišče in vanje je »eksekucijski vod« najmlajših Križanov izstrelil rafale kovancev. Ob tolikšni zavzetosti otrok (in staršev) ter prizadevnosti društvenih članov bo tučenje jajc v Križu še dolgo živelo.
6
Torek, 6. aprila 2010
TRST
/
črna kronika - Med prazničnim vikendom kraja v tržaški vili
Tatovi naj bi odnesli zelo dragocen plen
Ukradli naj bi zlate palice, starinsko orožje, srebrnino, slike...
Povratek s počitnic spremljajo večkrat nič kaj razveseljivi občutki, saj je brezskrbnosti konec, doma pa večino čakajo delovne obveznosti in razna opravila: včasih pa se lahko tako počutje spremeni v pravo nočno moro.
Tako je bilo včeraj za nekega Tržačana, ki se je na svoj dom v središču mesta vrnil po nekajdnevnem velikonočnem oddihu. Ob povratku ga je namreč čakalo zelo neprijetno presenečenje. Njegovo trinadstrop-no vilo v Ulici Pieta nad glavno bolnišnico so v prazničnih dneh, ki so pravkar minili, obiskali tatovi. Na zvoncu ob vhodnih vratih ni imena, po nepotrjenih vesteh pa naj bi šlo za odvetnika.
V vilo (na posnetku Kroma), ki je v mirnem mestnem predelu, naj bi se vtihotapili skozi polkna na enem izmed oken, iz nje pa odnesli pravi mali zaklad: zlate palice, sre-brnino, dragulje, slike. Najdragocenejši del plena naj bi predstavljalo orožje zgodovinske vrednosti. Premožni gospodar, ki je očitno tudi zbiratelj dragocenih starin, naj bi doma hranil nekaj pištol in puško iz 18. stoletja, ki so jih lopovi seveda odnesli s seboj. Koliko znaša njihova vrednost, včeraj ni bilo mogoče oceniti.
Na mestu so bili sinoči na delu agenti tržaške policije in forenzi-ki: v upanju, da so tatovi naredili kako nespametno potezo in za seboj pustili preiskovalcem koristno sled. Preiskave so seveda v polnem teku in ovite v tajnost, zato agenti niso želeli dajati izjav. (pd)
narodni dom
Knjiga o zadnjem rimskem cesarju
O Silviu Berlusconiju je bilo v Italiji in tujini napisanih nešteto knjig, razprav in esejev, knjiga novinarke Mojce Širok z naslovom Zadnji rimski cesar pa je prva knjiga, ki v slovenščini obravnava »pojav Berlusconi«. Kljub temu, da je izšla šele pred nekaj tedni, je med slovenskimi bralci že doživela veliko zanimanje.
Mojca Širok je zelo dobra poznavalka italijanskih političnih in splošnih družbenih razmer, saj je kot dopisnica RTV Slovenija iz Rima tako rekoč v vsakdanjem stiku z italijanskim političnim utripom in torej tudi z Berlusconijem.
Slovenski klub bo knjigo, ki je izšla pri ljubljanski založbi Finance, predstavil tržaški publiki jutri, 7. aprila, ob 19.30 v Narodnem domu v Filzijevi ulici. Z avtorico se bo o knjigi in seveda o Berlusconiju pogovarjal novinar Sandor Tence.
Za Slovence v Italiji bo najbrž posebno zanimivo poglavje, v katerem Mojca Širok obravnava odnose med Berlusconijem in TV Koper-Capodistria. Slednja je nudila aktualnemu predsedniku vlade veliko odskočno desko za ustvarjanje svojega privatnega medijskega imperija in posledično političnega vpliva.
Jutrišnje srečanje v Narodnem domu se torej obeta zanimivo in aktualno.
nabrežina - Tradicionalna razstava v župnijski dvorani
Nad 700 pirhov z vsega sveta
Raznolika in živobarvna jajca, z veselimi in svetimi motivi, otroška ročna dela in velike umetnine - Razstavo si je mogoče ogledati vse do 18. aprila
>	X 3
f 1. .	V
	
Med prisrčnimi otroškimi stvaritvami na ogled tudi Fabergejeva jajca
kroma
Človek se ob pogledu na pirhe, ki so razstavljeni v na-brežinski župnijski dvorani, kar ne more nagledati. Tokrat jih je na vsakoletni, že tradicionalni razstavi ob velikonočni praznikih Pirhi z vsega sveta na ogled več kot 700. Obiskovalca prevzamejo najprej njihova raznolikost in živo-barvni motivi. Pisana in izpraskana jajca, pa tudi okrasna, v kvačkani preobleki ali s svetimi podobami. Najbolj prisrčna so nedvomno tista, ki so jih izdelali naši najmlajši, najbolj slavna okrašena velikonočna jajca pa seveda Fa-bergejeva jajca. Večinoma gre za pirhe iz Italije in Slovenije, podobno kot lani pa so na ogled tudi tokrat pirhi iz Avstrije, Ukrajine, Rusije in Združenih držav Amerike.
Razstava bo na ogled še do nedelje, 18. aprila, in sicer ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure.
V četrtek v DSI o Kocbekovi aferi
Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita v četrtek, 8. aprila, na predstavitev knjige Edvard Kocbek - Osebni dosje št. 584. Sodelovali bodo avtor Igor Omerza, pisatelj Boris Pahor, pesnik in dramatik Matjaž Kocbek ter založnik David Tasič. Na ogled bosta tudi 10-minutni intervju z Edvardom Kocbekom, ki ga je leta 1970 posnel Milan Ljubic, in razstava knjižnih del o »Kocbekovi aferi 1975«. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
Filmski niz I wanna rock!
Združenje La Cappella Underground in glasbeno društvo Trieste is Rock sta si za aprilske torke zamislila filmsko-rock ponudbo. V video dvorani Cappelle (Ul. Economo 12/9) bodo zaživeli štirje filmi- dokumentarci v originalnem jeziku. Prvi bo na sporedu že danes This is Spinal Tap - To je Spinal Tap (1984), režijski prvenec Roba Reinera. Satirično-komični dokumentarec o comeback turneji ostarelega britanskega heavy metal benda Spinal Tap. Prihodnji torek bo na vrsti Monterey pop D.A. Pennebakerja, nato še Air Guitar Nation Alexandre Lipsitz in Metal: a Headbanger's Journey Sama Dunna in Scotta McFaydna.
Sanguepazzo na Pončani
na sedežu kulturnega združenja Tina Modotti (Ul. Ponziana 14) se nadaljuje niz filmov o fašizmu. Drevi bo na sporedu ob 20. uri San-guepazzo (2008) Marca Tullia Gior-dane. Zgodovinski film je pripoved o politično nekorektnih predstavnikih italijanskega medvojnega obdobja, kolaboracionistih, filmskih zvezdnikih Luise Feride in Osvalda Valentija, ki so ju takoj po osvoboditvi partizani ubili pri Milanu.
Filma v krožku Lumiere
Kinokrožek Lumiere vabi jutri ob 20. uri v Škedenj na sedež kulturnega društva Ivan Grbec na predvajanje nemega filma Friedricha Wilhelma Murnaua Sunrise (1927) in nato še kratkega filma The Great Train Robbery (1903) Edwina S. Porterja.
Za zaključek film Die Mauer
Jutri se bo na liceju Dante (Ul. Giu-stiniano) zaključil filmski niz Evropa po padcu berlinskega zidu, ki ga je priredil krožek Cappella Underground, namenjen pa je višješolskim dijakom. Ob 17. uri bodo predvajali film Die Mauer (Zid, 1991), v katerem je nemški režiser Jürgen Böttcher dokumentiral zadnje dni berlinskega zidu, ki se prepletajo z arhivskimi posnetki njegove gradnje in prizori iz nemške zgodovine. V filmu ni pripovedovalca, ampak režiser popolnoma zaupa moči podobe.
Koncert na Tartiniju
Na tržaškem konservatoriju Tartini bo jutri ob 20.30 gost sredinih koncertov bo slavni finski harmonikar Janne Rättyä. Pri izvedbi koncerta sodeluje tokrat tudi glasbena univerza iz Gradca. Rättyä bo postregel s skladbami Frescobaldija, Bacha, Lindberga, Rileya, Pereyre, Pinga in Piazzolle. Vstop je prost, svojo prisotnost pa je potrebno prej napovedati na tel 040/6724911.
Policijski roman v Knulpu
V	baru Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a) bodo v četrtek, 8. aprila, predstavili knjigo Sette fine - La prima in-dagine dell'ispettore Ravera Andree Ribezzija, ki je izšla pri založbi Ibiskos Editrice Risolo. Z avtorjem se bo o njegovem policijskem romanu pogovarjala Tiziana Pizzamiglio, medtem ko bo igralka Michela Cembran postregla z branjem nekaj odlomkov.
V	petek, 9. aprila, pa bodo na priložnostni oder ob 20.30 stopili glasbeniki Riccardo Morpurgo (klavir), Flavio Davanzo (trobenta) in Giulia-no Tull (saksofon).
/
TRST
Nedelja, 4. aprila 2010
7
umetnost - Ljubo Radovac
V galeriji TK na ogled Stereogramska okna
Kot subjekt svojih slik je izbral Sečoveljske soline - Razstava bo odprta do 9. aprila
V prostorih Tržaške knjigarne je na ogled razstava slik Ljuba Radovaca, ki so jo odprli 27. marca. Avtor se je rodil v Celju leta 1948, osnovno in srednjo šolo pa je obiskoval v Slovenski Istri. Svojo kreativno pot je začel kot fotograf. V Kanadi, kjer je živel nekaj let, je zaključil študij na School of Modern photography iz New Jerseya. Po vrnitvi v Slovenijo, leta 1978, je v Kopru odprl zasebni atelje. Zanimanje za slikarstvo se mu je porodilo šele leta 1982. Istega leta se je namreč vpisal na beneško Akademijo likovne umetnosti, kjer je leta 1986 diplomiral pri profesorju Carme-lu Zottiju. Avtor živi in dela v Slovenski Istri.
Razstavo sestavlja deset platen srednjega in večjega formata v tehniki akrila. Dela so nastala v letu 2009. Naslov razstave, in sicer Stereogramska okna, izhaja iz avtorjevega raziskovanja na podlagi stereograma. Stereogram je ploščata dvodimenzionalna podoba, povezana s pojavom binokularnega videnja, s katerim človek zaznava stvarnost tridimenzionalno. Naše oči vidijo isti prizor iz dveh različnih položajev, medtem ko možgani združijo obe podobi in obdelajo globino.
Preučevanje tega pojava lahko beležimo že pri Evklidu in Leonardu Da Vinciju, Anglež sir Charles Wheatstonev pa ga je v XV. stoletju uspel reproduci-rati s pomočjo stereoskopa. Reproduci-ranje tega pojava temelji na stereoskopski iluziji, ki je ustvarjena z dvema stranskima odmaknjenima podobama
skupina 85
Med Bujami in morjem
Potovanje med Dragonjo in Mirno, savudrijskim morjem in Gornjo Bujščino, med drobne starodavne vasice, vdelane v trpko lepoto istrskega polotoka, spogledujoče se izza gozdov, posejane po gričih in dolinah, obrobljene z vijugasto črto Poreške železnice, v odkrivanje starih prijateljev človeka in istrskega mikrokozmosa. Zaščita nekega teritorija je namreč tudi zaščita avtohtonega živalskega bogastva. Osli, volovi in koze, ki so včasih predstavljali glavni vir preživljanja istrskih družin, so postali danes tako za delo na polju kot za prehrano prava redkost.
Skupina 85 prireja v soboto, 17. aprila izlet v kraje med Buja-mi in morjem, in sicer v Zrenj, Za-vršje, Oprtalj, Dolino Mirne, Pe-trovijo, Umag in Savudrijo. Ogled bo vodil Marino Vocci. Info in rezervacije do 9. aprila : 040 772545 / 348 52 89 452.
istega subjekta posnetega iz iste oddaljenosti.
Kot subjekt svojih slik je Radovac izbral Sečoveljske soline. To ne pomeni, da so njegova dela usmerjena v realistično predstavitev stvarnosti. Okolje mu nudi le navdih. Avtor se je osredotočil na geometrijsko strukturo solinskih bazenov in kanalov. Ta logično definiran prostor je bil povod za nastanek premišljenih in strogo urejenih geometrijsko-ab-straktnih kompozicij. Slednje so osnovane na črtah, ki se križajo in razdelijo površino na več polj. Piramidalni kupi pobrane soli pa so se na slikah spremenili v trikotne bele elemente, ki jih slikar stopnjuje po slikarski površini. V platnih
Na ogled je deset platen srednjega in večjega formata
kroma
navpičnega formata pa avtor stopnjuje vodoravne linije s podobami ptic.
Pri izbiri barv, se je Radovac odločil za različne odtenke iste barve ali za različne barvne tonalitete, ki pa od daleč ustvarijo vtis enakobarvne površine. Preko izjemno prefinjenega slikarskega postopka, ki predvideva postopno nanašanje plasti lahkih barvnih namazov, je ustvaril prosojne svetlobne učinke. Zaradi tega nas njegova dela popeljejo v brezčasen prostor tišine, miru in spokojnosti, kjer kraljujeta lepota svetlobe in strukture.
Razstavo si je mogoče ogledati do 9. aprila.
Štefan Turk
gledališče rossetti - Jutri ob 21. uri
Fiorella Mannoia že petič v Trstu
Prvič se bo preizkusila na akustičnem koncertu
Rimska pevka Fiorella Man-noia bo jutri že petič gostja tržaškega gledališča Rossetti. Ob 21. uri bo na odru teatra prvič zaživel njen akustični koncert v okviru turneje Acoustic Tour 2010. Zvestim oboževalcem bo postregla s svojimi zimzelenimi hiti (Quello che le donne non dicono, Il cielo dlrlan-da, I treni a vapore, Dio e morto, Sally), med katere bo vključila tudi več skladb, ki spadajo v zadnji album Ho imparato a sognare. Novi album združuje »pesmi drugih«, kot je povedala Mannoieva. Gre za pesmi kolegov, po katerih je sama segla -večkrat je namreč zaupala, da se rada preizkuša v petju uspešnic kolegov, pri čemer se igra z njihovo interpretacijo in jo tudi bistveno spreminja. Za tržaško publiko pa Mannoieva pripravlja tudi posebno presenečenje. Po radiu zadnje čase večkrat predvajajo pesem Estate, ki jo je podpisala skupina Negramaro in pa L'amore si odia, ki jo poje v duetu z Noemi.
Na odru jo bodo tokrat sprem-
ljali Lele Melotti (tolkala), Carlo Di Francesco (bobni), Nicola Costa (kitara), Fabio Valdemarin (klavir) in Paolo Costa (bas kitara), pravo novost pa predstavlja dodatna čarobna kulisa godalnega kvarteta pod vodstvom maestra Marcella Sirignana.
Vstopnice (od 34,50 do 57,50 evra) so na prodaj pri gledališki blagajni in v tradicionalnih prodajnih mestnih uradih. Več informacij je vsekakor na voljo na spletni strani www.ilrossetti.it ali na tel. 040/3593511.
numizmatika - Na Opčinah občni zbor slovenskega društva
Numizmatično društvo Valvasor po začrtani poti in z dosedanjim
Slovensko zamejsko numizmatično društvo Janeza Vajkarda Valvasorja ohranja dosedanje vodstvo. Na občnem zboru (11. februarja v openski gostilni Veto) so namreč navzoči člani potrdili odbornike, ki so po njihovi oceni v zadnjih štirih letih vestno vodili društvo, tako da bo slednjega še naprej vodil predsednik Andrej Štekar, v naslednjem mandatu pa bodo svoje funkcije ohranili tudi tajnik Dorči Okretič, blagajnik Stanko Flego in knjižničar Mitja Petaros.
Predsednik Štekar je v svojem poročilo podal pregled društvenega delovanja v letu 2009 in predstavil načrte za letošnje leto. Tako je društvo ob rednih mesečnih sestankih vsak drugi četrtek v mesecu izpeljalo vodena izleta na zgodovinsko tematiko: 8. marca lani je po-
skrbelo za dobro obiskan ogled velike zgodovinsko-arheološke razstave o Kro-maciju Oglejskem in času barbarskih vdorov v petem stoletju po Kristusu v škofijski palači v Vidmu, jeseni pa je bilo gost Narodnega muzeja v Ljubljani, kjer so si člani pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo Ljubljanica - kulturna dediščina reke. V aprilu so si na ljubljanskem sejmišču tudi ogledali razstavo Collecta, kjer je bilo prisotnih veliko slovenskih in tujih trgovcev, toda zaradi neprimernega zakona o arheološko-zgodovinskih predmetih, ki je pred nedavnim stopil v veljavo v Sloveniji, noben trgovec ni ponujal starejših kovancev. To je seveda močno ohromilo numizmatično ponudbo, zato se za nakup starejših kovancev numizmatiki vedno bolj obračajo na italijanska in dru-
Posnetek z letošnjega občnega zbora
ga tuja tržišča. Na sejmu so se člani društva Valvasor odločili za nakup posebne ultrazvočne naprave za čiščenje kovancev.
Poleg ogledov razstav pa so člani društva 14. februarja lani obiskali tudi dijake liceja Franceta Prešerna v Trstu, katerim so predstavili grški in rimski denar.
V lanskem letu je društvo potrosilo skoraj tisoč evrov za nakup strokovne numizmatične in zgodovinske literature. Naročeno je tudi na numizmatična mesečnika Panorama Numismatico in Monete antiche, nekaj knjig pa mu je poklonil kustos Numizmatičnega kabineta v Ljubljani Andrej Šemrov, za kar se mu društvo iskreno zahvaljuje.
Kaj pa čaka društvo v letu 2010? Nadaljevalo bo z rednimi mesečnimi se-
nadaljuje vodstvom
stanki in bo kot običajno organiziralo dva vodena izleta na zgodovinsko-num-izmatično-arheološko tematiko, od katerih je eden načeloma že določen, saj si bodo numizmatiki ogledali arheološko najdišče v Rodiku, kamor bo društvo Valvasor povabilo tudi člane Numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice, s katerimi je v preteklosti že večkrat sodelovalo. Spomladi bodo priredili tudi krajši tečaj spoznavanja dela arheologov, glede nakupa knjig pa se bo nadaljevala ustaljena praksa, da člani predlagajo naslove numizmatičnih in zgodovinskih knjig, ki naj jih društvo kupi. Nekateri člani so predlagali, da bi se knjižno omaro, ki se nahaja pred prostori knjižnice Pinko Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah, nekoliko dvignilo in tako pridobilo več prostora za knjige. Člani so predlagali tudi, naj se društvo naroči na italijanski numizmatični mesečnik Cronaca Numismatica.
Blagajnik Stanko Flego je seznanil člane, da so vsi stroški kriti in da je blagajna urejena oz. da ima društvo tudi nekaj denarne rezerve, s katero lahko še naprej deluje. Društvo ima tudi precej poštnih stroškov, kar pa je nujno potrebno, saj vsi člani prejemajo po pošti glasilo Numizmatične novice, ki ga izdaja Slovensko numizmatično društvo iz Ljubljane, s katerim društvo Valvasor sodeluje (urednik Vitomir Čop je tudi sam dolgoletni član društva Valvasor). Društvo pa ne bo več skrbelo za skupinski nakup numizmatičnih izdaj Republike Slovenije, saj je to delo terjalo precejšen napor nekaterih oseb, Deželna banka Slovenije pa tudi ne dovoljuje večjih skupinskih nakupov in želi imeti lastno evidenco nad kupci. Na občnem zboru je bilo tudi predlagano, da bi društvo Valvasor v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev pripravilo predavanje na numizmatično tematiko, s katerim bi slednjo predstavili širši publiki.
8
Torek, 6. aprila 2010
TRST
/
fotografija - Pri založni Lint izšla knjiga Trieste sospesa
Monografija o »lebdečem« Trstu
Fotograf Donato Riccesi je v njej zbral nad 200 neobičajnih tržaških utrinkov - Jutri predstavitev v Palači Gopčevic
Donato Riccesi je v knjigi Trieste sospesa združil svoji veliki ljubezni, arhitekturo in fotografijo. Preko dvesto strani obsežno knjigo velikega formata je pred nekaj meseci izdala tržaška založba Lint, jutri pa jo bodo prvič predstavili občinstvu (ob 17.30 v Palači Gopčevic ob tržaškem kanalu). Ob številnih fotografijah sta v knjigi objavljena tudi spisa Itala Zanniera in Guida Botterija.
Fotografska monografija bralca pospremi na samotni sprehod po tržaških ulicah in trgih. Na Ric-cesijevih fotografijah namreč ni ljudi, edine človeške figure so številni kamniti kipi, ki krasijo pročelja in strehe tržaških palač. Zato je listanje po knjigi predvsem vabilo k pogledu navzgor, proti pročeljem, streham in stebrom, ki ostajajo mimo gre-dočim največkrat nevidni.
Fotograf, ki je po poklicu tudi arhitekt, je
v svoj objektiv ujel detajle, v katerih se zrcali predvsem arhitekturno bogastvo in raznolikost mesta. Kot je zapisal v uvodnem eseju, ni želel posneti fotografske knjige ali vodnika po Trstu: s svojimi posnetki je skušal raje poiskati »notranje«, idealno, metafizično mesto. Zato lahko na njih opazujemo detajl palače Bartoli, ki so jo na Borznem trgu zgradili leta 1905 na podlagi načrta Maxa Fabianija, ali palačo zavarovalnice Generali nad Portiči, ki jo krasijo številni kipi. Vodnjak na Ponterošu, ki mu »rožnarce« pravijo Gio-vannin, saj so ga na predvečer svetega Ivana okrasile z venčki in cvetjem, do detajlov na pročelju hiše v Ulici Commerciale. A tudi raznobarvna pročelja na Korzu in tista v ozadju Rihardovega slavoloka, turobno Rižarno, nov bazen Bruno Bianchi ali Lloydov sedež v Ul. Locchi. (pd)
Levo fasada Fabianijeve palače na Borznem trgu, desno »Casa delle Cariatidi« pri Orehu, spodaj detajl vodnjaka (»Giovannin«) na Ponterošu
donato riccesi
sodobni trst
Poklon
Tadeuszu
Kantorju
Tadeusz Kantor je bil poljski režiser, scenograf in slikar, ena naje-minentnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. Tržaški publiki ga je predstavilo združenje Sodobni Trst, ki je najprej poskrbelo za razstavo 45 njegovih slik na papirju 1947-1990 (uredila jo je Gabriella Cardazzo), sedaj pa nadaljuje s filmskimi poglobitvami in pogovori o emblemati-čnem in eklektičnem liku gledališke scene preteklega stoletja.V četrtek bo ob 18. uri na sedežu združenja v Ul. del Monte 2/1 srečanje s tržaškim režiserjem Alessandrom Ma-rinuzzijem, ki bo spregovoril o Kan-torju in predstavil film Umarla klasa (Mrtvi razred) Andreja Wajde, ki je nastal na podlagi kantorjevega gledališkega dela, in dokumentarec Kantor Gabrielle Cardazzo in Dun-cana Warda. Razstavo si je mogoče ogledati do 12. maja (od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure) na sedežu združenja. Vstop je prost.
/
TRST
Torek, 6. aprila 2010
9
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA
Dramatizacija in režija: Egon Savin
v sredo,	7. aprila ob 20.30
v četrtek,	8. aprila ob 19.30
v petek,	9. aprila ob 20.30
v nedelja,	11. aprila ob 16.00
v torek,	13. aprila ob 20.30
v soboto,	17. aprila ob 20.30
v nedeljo,	18. aprila ob 16.00
Vse predstave bodo opremljene	
	z Italijanskimi nadnaplsl
Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542.
Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave
Brezplačna telefonska številka: 800214302
info@teaterssg.it
Včeraj dan es
Danes, TOREK, 6. aprila 2010
VILJEM
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.03- Luna vzide 2.46 in zatone ob 11.38.
Jutri, SREDA, 7. aprila 2010
DARKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje C, zračni tlak 1014,7 mb raste, veter 17 km na uro severovzhodnik, vlaga 79-odstotna, nebo močno pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C.
[13 Lekarne
U Kino
AMBASCIATORI - 17.00, 20.30 »Dragon Trainer 3D«; 18.40, 22.15 »Alice in Wonderland 3D«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Col-po di fulmine«.
CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La vita e una cosa meravigliosa«;
16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Gamer«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Dragontrainer 3D«; 15.50, 17.55, 20.00 »Remember Me«; 16.30, 20.00, 22.15 »E' complicato«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Alice in Wonderland«; 21.50 »Shutter Island«.
FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 22.00 »Shutter island«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Mine vaganti«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.15 »Happy Family«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Dra-gon trainer 2D«; 18.15, 20.15 »Sul mare«; 22.00 »Invictus«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 17.00, 19.20, 21.40 »Lovec na glave«; 17.10, 19.10 »Legija«; 21.10 »V mojih nebesih«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »Gamer«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Remember Me«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita e una cosa meravigliosa«; 19.00 »Daybreakers - L'ultimo vampiro«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »La vita e una cosa me-ravigliosa«; Dvorana 2: 16.15, 18.15 »Dragon Trainer 3D«; 20.40 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Happy Family«; Dvorana 4: 17.30 »Remember Me«; 20.00, 22.00 »E' complicato«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Colpo di fulmine - Il mago della truffa«.
M Izleti
Do sobote, 10. aprila 2010 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (040 936749).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
"Z3 Obvestila
Moja
domača
žival
»Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali.
Za osemdesetletnico, dragi nono
Maks,
želimo ti, da vedno v krogu dragih mirno bi živel, da vedno bil bi zdrav, vitalen in vesel!
Njiam, Sofija, Gregor, Jan in Nataša
5. aprila je praznovala svoji prvih 50 let
naša draga
Marinka
Iz srca ji voščimo še na mnoga leta
vsi, ki jo imamo radi.
SKUPINA 85 Vabi na izlet v Istro - el mus, la cavra, la piegora, el boscarin - živali istrskega izročila, ki bo v soboto, 17. aprila, med Bujščino in morje. Od Kaštela v Zrenj, Završje, Opr-talj, Dolino Mirne, Petrovijo, Umag, Savudrijo, pod vodstvom Marina Voccija. Odhod ob 8.00 s trga Oberdan, povratek okrog 20.00. Informacije in rezervacije do 9. aprila: 040772545, 348-5289452.
SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod ka-lom, Slivenski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. V primeru dežja je pohod prenesen na nedeljo, 9. maja. Za informacije 040-200924 (Zulejka).
KROŽEK ZGONIK - REPENTABOR
Demokratske stranke vabi občane na včlanjevanje za leto 2010. Tajnik krožka bo na razpolago vsak torek, od 20. do 21. ure v prostorih telovadnice v Zgoniku, od danes, 6. aprila, do torka, 4. maja.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 6. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20.
VZPI - ANPI SEKCIJA ZGONIK priredi v sredo, 7. aprila, ob 20.30 v prostorih društva Rdeča zvezda v Sale-žu srečanje svojih članov. Vljudno vabljeni tudi vsi občani zgoniške občine, ki bi se radi včlanili kot antifaši-sti. Na srečanju bo prisotna pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v četrtek, 8. aprila, na predstavitev knjige Edvard Kocbek -Osebni dosje št. 584. Sodelovali bodo avtor Igor Omerza, pisatelj Boris Pahor, pesnik in dramatik Matjaž Kocbek ter založnik David Tasič. Na ogled bosta tudi 10-minutni intervju z Edvardom Kocbekom, ki ga je leta 1970 posnel Milan Ljubic, in razstava knjižnih del o »Kocbekovi aferi 1975«. Začetek ob 20.30 v Peter-linovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT vabi vse člane in vaščane na občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, 8. aprila, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter razno.
OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice »bordolese« za vsako vrsto vina) najkasneje do četrtka, 8. aprila, ob 12. uri na županstvo občine Dolina.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 8. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159).
KD RDEČA ZVEZDA vabi na 27. redni občni zbor v petek, 9. aprila, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu.
POSVET O ŠOLSTVU »KAKŠNO ŠOLO SI ŽELIMO?« v organizaciji KLOP-a, Mladih Slovenske skupnosti, organizacije MOSP in ekipe spletnega portala SloMedia.it, bo v petek, 9. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečanje na temo stanja slovenskih šol v Italiji in njihovi bodočnosti bodo oblikovali različni gostje. Sledila bo debata. Vabljeni učitelji, profesorji, ravnatelji, dijaki, starši in vsi, ki jih tematika zanima!
V NARODNEM DOMU v Trstu je ponovno odprt Slovenski informativni center. Poslanstvo Slovenskega informativnega centra je obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Urad centra nudi številne in najrazličnejše informacije o prisotnosti in razvejanosti slovenske skupnosti. Da bi nudili vsem obiskovalcem vse bolj popolne informacije prosimo ustanove, društva in organizacije da redno pošiljajo sporočila o lastnem delovanju na sledeči naslov e-pošte: info@infonarodnidom.eu. V kratkem bo aktivna tudi spletna stran, kjer bomo sproti objavljali sveže informacije.
AŠDSKBRDINA prireja v soboto, 10. aprila, ob 19. uri v restavraciji na trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. Tel. št.: 3475292058 (Brdina).
V	DRUŠTVENI GOSTILNI na Opči-nah bo redni občni zbor v drugem sklicanju v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Vabljeni!
SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 16. aprila, ob 20.30 v Sprejemnem centru Doline Glinščice pri gledališču F. Prešeren predavanje speologa in fotografa Petra Gedeja »Svet v temi«.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Praznik pokušnje vina, kruha in olja v soboto, 24. aprila. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, prinesite v društvo v ponedeljek, 19. in v torek, 20. aprila, od 19. do 21. ure. (2 steklenici za vsak vzorec vina in četrtino litra olja). Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino bodo deležni pokala in diplome strokovne komisije. Prvi trije uvrščeni za olivno olje bodo tudi nagrajeni. Vsi prisotni na prazniku samem, bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Specogna (Rocca Bernarda). Srečanje bo v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio).
DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
IS Prireditve
V	BAMBIČEVI GALERIJI bo v soboto, 10. aprila, ob 20.30 odprtje razstave akademske slikarke Beti Bricelj GeoInForma. Predstavila jo bo Polona Škodič. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00.
KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z ZSKD vabi na drugo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Poje vam mladost« v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo OPZ Fran Ven-turini Domjo, Mini Fran Venturini Domjo, OPZ Piccole melodie in OPZ Cantare' iz Trsta, MlPZ Glasbene Matice iz Ljubljane in OPZ Junior Carmina Slovenica iz Maribora. Koncert spada v revijo otroških in šolskih pevskih zborov »Primavera di voci«.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. aprila, ogled filma »Sonja - Zgodba iz časa fašizma«. Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf - Kocjan. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni!
V	ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 18. aprila na ogled razstava Pirhi iz vsega sveta (razstavljenih bo več kot 700 primerkov). Urnik: ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure.
ZSKD v sodelovanju s Centrom za kulturne raziskave Bardo vabi na koncert v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 v cerkev Sv. Florjana v Zavarh. Nastopajo MePZ Sv. Anton iz Kobarida, MePZ Fran Venturini Dom-jo, Oktet Castrum iz Ajdovščine, Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in Ženski komorni zbor Iskra iz Bovca.
HI Osmice
dita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni!
OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri-cmanjih 175. Tel. št.: 040-820223.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601.
OSMICO je odprla družina Pipan v Sa-matorci št. 2. Tel. št.: 040-229261.
OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577.
OSMICO je odprl Škerk, Praprot št. 20. Tel. št.: 040-200156.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
S Poslovni oglasi
BAR NA KRASU išče natakarico/natakarja part-time.
Tel. 333-4512945
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
IŠČEMO DVA MLADA PSIČKA srednje rasti. čdo nam ju lahko podari? Tel. št. 348-3680158.
PODARIM vzmetnico (šušta; mere 190x82x30) in kotalke št. 38 s štirimi kolesci znamke Power hockey. Tel. št. 040-208989.
PRODAM 20 nosilnih opor za opaže (punte). Cena 100,00 evrov. Tel. št.: 040-415336.
PRODAM zazidljivo parcelo, 1.779 kv.m. nad Ankaranom, sončna s čudovitim pogledom na morje do Pirana in Benetk. Tel. št.: 339-8160558.
Prispevki
V spomin na Milko Capponi darujeta Marisa in Massimo Viller z družinama 20,00 evrov za kapelico v Gročani.
Ob 2. obletnici smrti ljubljenega sina in brata Walterja darujeta Nereo in Alenka Bullo 100,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Navodila za prostovoljne prispevke
DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini dižarne, Ul. San Sabba 6. Nu-
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
10
Torek, 6. aprila 2010
KULTURA
/
knjižna novost - Etnolog in umetnostni zgodovinar Damjan J. Ovsec
Obsežna monografija, v kateri boste našli sebe in »svojo« veliko noč
Celovit pregled velikonočnih praznovanj in običajev - Zelo bogat izbor fotografij
Etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar Damjan J. Ovsec, ki ima za seboj že devet avtorskih knjig ter nič koliko člankov in strokovnih prispevkov, je s to obsežno primerjalno zasnovano monografijo sijajno zaokrožil svoje dolgoletno raziskovanje slovenske in drugih tradicij, povezanih s praznovanjem pomladi in še posebej velike noči. Kot najvidnejši raziskovalec slovenske, zlasti ljubljanske meščanske kulture in tradicije, slovenski prestolnici tudi tokrat namenja posebno poglavje, vendar je to pot okvir njegovega pisanja veliko širši. Zajema namreč celoto cerkveno-liturgičnih in ljudsko tradicionalnih praznovanj velikonočne dobe in časa ter pripadajočih praznikov, umeščenih v pomlad in pomladansko enakonočje.
Avtor v uvodnem poglavju seže do mitov in kultov starih ljudstev, do njihovih bogov prerajanja ter različnih, mnogih še živih poganskih oblik čaščenja pomladnega zelenja, kresov in zažiganja lutk, ki so poosebljale premagano zimo in obenem začetek novega življenjskega kroga. Piše tudi o datiranju velike noči in koledarjih, s čimer bralca postopoma pripelje do jedra, vse-krščanskega praznovanja Jezusovega vstajenja od mrtvih.
Na Slovenskem, tudi med rojaki onstran meja in izseljenci, je bila velika noč vedno tudi ljudski, pomladni praznik, poudarja Ovsec, ki ta za kristjane najpomembnejši dogodek v letu predstavi z etnološke, mitološke, (kulturno)zgodovinske pa tudi z astrološke, filozofske, teološke in psihološke strani. Poleg katoliške tradicije omenja še judovsko pasho ter evangeličansko, an-
glikansko in pravoslavno veliko noč ter sklene, da ima skoraj vsaka naša šega, ljudsko verovanje in praznoverje nekje v Evropi svojo povezavo ali analogijo.
V jedru knjige je seveda velikonočni čas - od pe-pelnice, posta in z njim povezanih pobožnosti prek cvetne nedelje z izjemnim bogastvom butar pri nas in po svetu ter slikovitih procesij, pasijonov in božjega groba do velikega tedna z vrhuncem na velikonočno nedeljo. Sledijo obsežna poglavja o tradicionalnih velikonočnih jedilih in blagoslovu hrane, o velikonočnem zajcu ter jajcu kot arhaičnem simbolu in o neštetih variacijah pir-hov. Nadaljnje opise velikonočnih šeg po Evropi in drugod zgovorno ilustrira poglavje o velikonočnih voščilnicah. Zadnjemu poglavju o velikonočnem ponedeljku, dnevu veselja in sprostitve z obiski in izleti »v Emavs«, sledi sklepno razmišljanje o skupni evropski dediščini velike noči.
Praznovanje velike noči, povzema Damjan J. Ovsec, je povezano z doživljanjem arhetipa, ki je kolektiven, skupen vsemu človeštvu. Tako je predkrščanski del slovenskega velikonočnega izročila splošno evropski, izvira pa tudi iz skupne indoevropske dediščine, pri čemer so nekateri, tudi ključni simboli celo še bolj arhaični. Ta in druga za znanost zanimiva dognanja pa bodo bržkone ostala bolj v ozadju, saj bo večina občudovalcev knjige zlasti v bogatem slikovnem gradivu, ki obsega 920 fotografij, reprodukcij in risb, iskala predvsem sebe in svoj odnos do velike noči.
Iztok Ilich
Romantično odkritje
Nemški skladatelj Robert Schumann (1810-1856) in njegova soproga Clara veljata za enega najznamenitejših parov iz obdobja romantike. Vpogled v njuno življenje in krog njunih prijateljev ob Bo-denskem jezeru ponuja razstava Robert in Clara Schumann - Romantično odkritje, ki so jo konec minulega tedna odprli v mestu Überlingen ob Bodenskem jezeru. Do 31. oktobra bo v tamkajšnjem Mestnem muzeju na ogled 80 eksponatov, ki jih bo javnost imela priložnost videti prvič, so sporočili organizatorji. Razstava, ki je plod sodelovanja Raziskovalnega centra Robert Schumann v Düsseldorfu in muzeja Hiša Roberta Schumanna v Zwickauu, je prispevek k Schumannovemu letu 2010, ko obeležujemo 200. obletnico skladateljevega rojstva. (STA)
Van Doesburg v galeriji Tate Modern
V londonski galeriji Tate Modern si je še do sredine maja mogoče ogledati razstavo Van Doesburg in mednarodna avantgarda. Gre za prvo veliko razstavo v Veliki Britaniji, ki je posvečena nizozemskemu umetniku Theu van Doesburgu (1883-1931), osrednji figuri evropske avantgardne umetnosti.Van Doesburg je bil ustanovitelj umetnostnega gibanja De Stijl, ki si je po koncu prve svetovne vojne prizadevalo zgraditi novo družbo. (STA)
opera - Skladatelj Uroš Rojko
Komorna opera Kralj David, citre in meč
Eden izmed vrhuncev 25. slovenskih glasbenih dni, ki jih prireja Festival Ljubljana, je bila zagotovo tudi slovenska prva izvedba komorne opere Kralj David, citre in meč Uroša Rojkota. Krstna uprizoritev opere v mednarodnem pomenu je bila oktobra lani na festivalu Mehrklang v Freiburgu. Iz Freiburga so prihajali tudi vsi nastopajoči glasbeniki, pevski ansambel, recitator, tehnična ekipa, scenarist, dirigent in libretist - režiser.
Zgodba nastanka te opere, ki je slovensko uprizoritev doživela v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani, je bila razburljiva. Težave so se pokazale predvsem z založbo, ki je ogrozila celoten nastanek opere in prepovedala izvedbo predloženega libreta. Namreč popolna prepoved se je nanašala na zgodbo Calvinovega Viteza in s tem tudi na predelavo v libreto. Takrat je Uroš Rojko že napisal glasbo v celoti, tudi prva vaja je že potekla. Kot rešitev se je pokazala pobuda s strani Marca Güntherja, libretista in režiserja, ki je pripravil nov tekst. Tako je Günther »z glasbo v ušesih ustvarjal novo besedilo, sledil mu je skladatelj z novim besedilom v ušesih in mu prilagajal glasbo,« je zapisal v koncertni list dirigent Hans Michael Beuerle.
Osrednji lik tega dela je postal Kralj David, opevani junak, ki je ustanovil Izrael - prvo državo v zgodovini človeštva - s pomočjo Boga. Kot vse svetopisemske zgodbe nosi tudi ta v sebi sporočila, ki so še danes aktualna: moč, vladanje, samovolja, ljubezen, sovraštvo ... Kralj David, ki je bil najmanjši od otrok v revni družini, pastir, ki zdravi z igranjem na citre, je bil izbran za vladarja. Delo je pravzaprav glasbena parodija, čeprav v svojem smislu niti ni šaljiva ali humoristi-čna, saj prinaša globoke misli in razmišljanja o prikazanih temah bistroumno in z vso resnostjo.
Med gledanjem te komorne opere se je vedno znova v meni ustavljala misel ob pomisleku mo-deratorja Predtakta (predstavitev dela pred občinstvom s skladate-
ljem, dirigentom in libretistom), dr. Gregorja Pompeta, o smislu obstoja in nastajanja opere v današnjem času. A vendarle dandanes opera tako kot vsa glasba ne podlega, tistemu lahko bi rekli, predsodku o resni glasbi. Tako je tudi Rojkova opera štrlela iz konvencije. Oblikovno je delo sinteza gledališke igre in glasbene pripovedi. Orkester ali bolje glasbeni ansambel Aventure so tako sestavljali: klarinet, pozavna, harmonika/akordeon, kontrabas in tolkala, bobni. Na odru je pripovedovalec (Christoph Müller iz teatra v Marienbadu), ki je razlagal z nekoliko nejevere in ironije celotno dogajanje, imel pomembno vlogo.
Razen akvarelov (Margrit Schneider), ki so spremljali dogajanje in afektivno osmislili dogajanje, na odru ni bilo nikakršne scene. Pevci in pevke Vokalnega ansambla Antona Weberna iz Freiburga so bili oblečeni v vedno ista oblačila, vloge pa so se jim nenehno spreminjale. Čeprav ni bilo scene ne kostumov in je bila glasba včasih potisnjena v ozadje, zvenela je tako kot zveni današnja sodobna glasba (rezka, grozljiva, divja, brez pretirane melodičnosti, s kančkom lirike, polna vzklikov, glissandov, nemira, turobnosti), pa je opera izzvenela kot popolno, dovršeno in smelo delo.
Za Rojkovo glasbeno izpoved velja, da je »razburljivo sodobna, a hkrati globoko zakoreninjena v ar-hetipske vzorce in like« (Hans Michael Beuerle), kar je najverjetneje podedoval od svojih učiteljev Kreka, Huberja in Ligetija na študijski poti v Ljubljani, Freiburgu in Hamburgu: v njej ne zaslišimo nič, kar ne bi že kdaj prej. Pa vendarle opera zabava, s svojo sporočilno globino, nenavadnim smislom za parodijo, glasbo, ki je brezkompromisna.
K velikemu užitku so seveda prispevali tudi odlični in markantni mladi izvajalci. Skratka ogled opere, če bo kdaj prevedena v slovenščino (tokrat je bila s slovenskimi podnapisi) in s slovenskimi izvajalci, ali pa tudi ne, zelo priporočam.
Metka Sulic
ljubljana
Poziv Andreja Rozmana Roze v imenu »zaničnikov«
Pesnik, pisatelj in igralec Andrej Rozman Roza je v imenu gibanja »zanič-nikov« javno pozval poslanske skupine in neodvisne poslance državnega zbora, naj izrazijo svoja stališča glede uvedbe ničelne stopnje DDV pri prodaji stvari, ki ohranjajo, bogatijo in razvijajo slovenski jezik. V SD so zapisali, da so tovrstne pobude vedno podpirali. V poslanici Roza državnozborske stranke in poslance sprašuje, ali podpirajo ničelno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) na knjige in ob tem poudarja, da ga ne zanima evropska zakonodaja, ampak javno stališče, ki ga posamezne stranke podpirajo s svojim političnim programom.
Kot je za STA povedal Roza, se je doslej na njegov poziv javno odzvala le stranka Zares. Dodal je, da namerava tiste, ki se bodo potuhnili, čez čas ponovno podrezati. Okvirni rok za pridobitev vseh javnih odzivov in odgovorov je izenačil z začetkom prevzema naslova Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige, 23. aprila.
Roza je potrdil, da se ministrica za kulturo Majda Širca z omenjenimi pobudami na osebni ravni strinja ter se hkrati zaveda, da je zaradi zapletenih okoliščin v zakonodaji EU do uresničenja njegovih predlogov še dolga pot. Avtor poslanice je še napovedal, da bo javni poziv s podobno problematiko naslovil tudi na evropske poslance, čeprav opozarja, da to ni prava akcija, ampak le javno in simbolno spodbujanje kulturne identitete ter širjenje stališča. Izhodišče tega simbolnega delovanja predstavlja Rozmanova serija petih gledaliških predstav v sklopu Ro-zinteatra, ki se osredotoča na stereotipe slovenske identitete. S komedijami »Najemnina - We Are the Nation At The Best Location«, »Passion de Presshern« in s projektom «zaničniki» pred občinstvo v KUD France Prešeren postavlja zrcalo njihove nacionalne in kulturne identitete. Na odru KUD France Prešeren so po Rozi-nih besedah že potekale debato o tem, zakaj je absurdno višja vsota denarja namenjenega gradnji avtocest kot slovenskim knjigam, ki dobijo od države finančno podporo v višini vrednosti pičlega kilometra avtoceste.
Roza je poslanico zaključil z napovedjo, da bodo v sklopu gibanja »zanič-nikov« v skladu s prispelimi strankarskimi odzivi Slovencem predlagali, kakšno stališče naj zavzamejo do teh strank v slovenskem parlamentu. (STA)
ljubljana - Knjižni programi
Lainščkov opus, monografija Porabje in prevod romana D. Ugrešic
Omenjena dela so izšla pri založbi Franc-Franc oziroma V.B.Z.
Založba Franc-Franc je knjižni program za minulo leto sklenila z izdajo literarnega opusa Ferija Lainščka z naslovom Po ravnici navzgor ter s knjižnim delom Francija Justa Porabje. Pri založbi V.B.Z. pa so izdali roman Du-brovke Ugrešic Jaga baba je znesla jajce, ki ga je prevedla Sonja Polanc.
Opus Ferija Lainščka Po ravnici navzgor
Literarni opus priznanega slovenskega pisca Ferija Lainščka obsega 21 romanov za odrasle in mladino, devet pesniških zbirk, 31 del za otroke, 41 radijskih iger, 12 gledaliških in lutkovnih iger, šest filmskih in TV scenarijev ter številna uglasbena dela. Literarni opus Po ravnici navzgor je zbornik razprav o avtorjevem 30-letnem delu. Zbornik s podnaslovom Evidence in refleksije prinaša tudi avtorjevo bibliografijo, ki je delo Vesne Radovanovič, seznam radijskih iger in filmskih scenarijev, dodani pa sta tudi dve prvič natisnjeni drami, ki ju je Lainšček napisal leta 1989 in 1992. Prva nosi naslov Impresarij, druga pa Občutek za vetre.
Uvodni zapis k literarnemu opusu je prispeval esejist Mitja Čander, najobsežnejša študija z naslovom Kot bi nam bila pot v resnici dom pa je delo poznavalke Lainščkovega romanesknega opusa Ignacije J. Fridl.
Pregled avtorjevega pesnjenja bralcu predstavi Irena Novak Popov, pisateljevo mladinsko literaturo pa mu približa Darka Tancer Kajnih.
Franci Just obravnava avtorjevo narečno literarno ustvarjanje, Vilma Štri-tof Lainščkove radijske igre, ob čemer ga označi kot radijskega pisca «par exel-lence», Samo Rugelj pa razpravlja o Lainščku kot prototipu sodobnega slovenskega filmskega pisatelja.
Monografija Porabje Francija Justa
Franci Just v delu Porabje poljudno in jedrnato predstavi to slovensko zamejsko pokrajino in Slovence v njej. Gre za «knjižno vabilo» v Porabje, ki ga je avtor zasnoval na etnografskih, kulturnih in naravnih posebnostih Porabja. V knjigi Just predstavi politično in narodnostno organiziranost Slovencev na Madžarskem ter njihovo šolstvo, gospodarstvo in versko življenje. V nadaljevanju ponudi pregled ključnih zgodovinskih dogodkov, se loti obravnave po-rabskega narečja in slovstva ter podrobno predstavi sedem porabskih vasi.
Knjigo skleneta lahkotnejši poglavji kulinarike in nasvetov za «oddih in navdih». Delu, ki je opremljeno z bogatim fotografskih gradivom in zemljevidom Porabja, so dodani seznami različne literature o Porabju ter koristni naslovi osrednjih narodnostnih in kulturnih organizacij.
Roman Dubrovke Ugrešic Jaga baba je znesla jajce
Za naslov svojega petega romana je Ugrešiceva izbrala poved ruskega simbolista Alekseja M. Remizova - Jaga baba je znesla jajce. Napisala ga je na pobudo škotske založbe Canongate, pri kateri so zasnovali zbirko Miti in k njej pritegnili nekatera največja sodobna pisateljska peresa, da v romaneskni obliki reinterpretirajo izbrani mit in ga umestijo v sodobni kontekst. Roman iz leta 2008 sloni na izpeljavah iz lika jage babe, demonskega čarovniškega bitja v podobi hudobne in premetene krvoločne starke, navzoče v vsej slovanski mitologiji. V njem se Ugrešiceva loteva obravnave nehvaležne, mučne in v času, ko pustoši kult lepote, »nadležne« tematike staranja. Avtoričina značilna pisava ostaja prežeta z ironijo, trpkim humorjem, lucidno družbeno kritiko in bistrovidnimi vpogledi.
Hrvaška pisateljica, v medijskem linču »čarovniško zaznamovana«, sicer uveljavljena pisateljica, literarna teoretičarka in prevajalka iz ruščine, je leta 1993 zapustila Hrvaško. Odtlej že poldrugo desetletje živi in ustvarja v tujini. Številni prevodi so botrovali prepoznavnosti njenih del v širšem prostoru, mednarodni ugled pa si je utrdila tudi z več evropskimi nagradami. (STA)
/
DNEVNE NOVICE
Torek, 6. aprila 2010
1 1
italija - Ob 3.32 so luči in zvonovi označili trenutek tragedije
V L'Aquili so se ponoči spomnili potresa in vseh žrtev
Danes popoldne človeški venec z belimi balončki - Zbiranje podpisov za peticijo
LAQUILA - Danes poteka prva obletnica potresa v Abrucih in poruše-nja L'Aquile z okoliškimi naselji, katastrofe, ki je zahtevala 308 človeških življenj, 1600 prebivalcev pa je bilo poškodovanih. V občini L'Aquila bo danes dan žalovanja, že včeraj pa se je začela vrsta pobud za ohranitev spomina na umrle. Popoldne so iz okoliških vasi krenile štiri štafete proti središču L'Aquile, kjer se je ob 21.30 začelo izredno zasedanje občinskega sveta. Ob 22. uri so iz štirih mestnih četrti krenili mimohodi s plamenicami, ki so se napotili po središčnih ulicah, tistih najbolj porušenih, in prišli ob treh na trg pred stolnico. Tam so ob 3.32, natančno v trenutku lanskega potresa, prebrali imela vseh smrtnih žrtev, pri vsakem imenu pa je bilo slišati odzven stolničnega zvona. Vzporedno so se prižgale vse luči v zgodovinskem središču mesta.
Vlado sta včeraj v porušenem mestu zastopala podsekretar Gianni Letta in šef civilne zaščite Guido Bertolaso, ki sta sodelovala na slovesnem odprtju menze
potresi
Močan sunek na območju Kalifornije
WASHINGTON - Južno Kalifornijo v mejnem pasu med Mehiko in ZDA je na velikonočni popoldan stresel močan potres, ki je bil z močjo 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici za dve stotinki močnejši od nedavnega potresa na Haitiju. Epicenter je imel kakih 10 kilometrov globoko pod mehiškim krajem Guadalupe Victoria, približno sto kilometrov oddaljenim od meje z ZDA. Tam sta življenje izgubili dve osebi, okrog sto ljudi pa je poškodovanih. Oblasti v mehiški zvezni državi Baja California so včeraj razglasile izredne razmere.
Veliko preplaha, a brez omembe vrednih posledic, je potres povzročil tudi v ZDA, kjer so sunki zazibali nebotičnike v Los Angelesu in San Diegu, zaznali pa so jih celo v Las Vegasu. Tako močan potres je območje Kalifornijskega zaliva nazadnje prizadel leta 1992, ko so v potresu z močjo 7,3 stopnje po Richterje-vi lestvici umrli trije ljudje.
za socialno ogrožene gibanja Movimen-to Celestiniano. Poleg komemorativnih prireditev, ki se bodo začele danes v vojašnici Finančne straže s polaganjem vencev v spomin na žrtve, medtem ko je ob 12.30 predviden koncert na univerzi, bodo v Abrucih obletnico obeležili tudi z vrsto solidarnostnih akcij in z zbiranjem podpisov za peticijo o popotresni obnovi, ki jo bodo poslali v deželni svet in v parlament.
Danes ob 15. uri se bodo prebivalci spet zbrali v središču LAquile, kjer bodo vzpostavili »človeški venec« s sodelovanjem otrok in spustili v zrak bele balone in balončke, s katerimi želijo simbolizirati žrtve potresa in ostarele, ki so umrli »v izgnanstvu«, potem ko so se morali umakniti iz mesta. Današnje dogajanje bo ob 18.45 v baziliki v Collemaggiu sklenil koncert abruškega simfoničnega orkestra, koncertnega društva Barattelli in abruškega mladinskega orkestra, ki bodo izvajali skladbe z besedili iz del Nevidna mesta Itala Calvina in Podobe nekega potresa Maurizia Cerinija.
Zgoraj prizor iz L'Aquile takoj po potresu 6. aprila lani in spodaj isto mesto 31. marca letos
ansa
terorizem - Odgovor talibanov na napade ameriških letal
Napad na ameriški konzulat v pakistanskem mestu Pešavar
ISLAMABAD - Blizu ameriškega konzulata v mestu Pešavar na severozahodu Pakistana (na posnetku ANSA) so včeraj odjeknile najmanj tri močne eksplozije, prišlo pa je tudi do streljanja. Kot so potrdili na ameriškem veleposlaništvu v Islamabadu, je šlo za napad na prostore njihovega konzulata v Pešavarju. V eksplozijah je umrlo šest ljudi, med katerimi so tudi štirje napadalci in policist. Kot so povedali predstavniki pakistanskih oblasti, je napade izvedla skupina 10 do 15 islamskih upornikov, ki so se v bližino konzulata pripeljali z dvema tovornjakoma.
Eden izmed napadalcev naj bi ob ograji pred ameriškim konzulatom sprožil eksploziv, ki ga je imel privezanega na telesu, nato pa so na napadalce začeli streljati policisti. Sledilo je še več eksplozij. Območje okrog konzulata so nato varnostne sile obkolile, razmere pa naj bi bile sedaj pod nadzorom. Pešavar sicer šteje 2,5 milijona prebivalcev.
Odgovornost za eksplozije v Pešavarju so nekaj ur po atentatih po telefonu prevzeli pakistanski talibani. Kot je tiskovni agenciji AFP sporočil njihov predstavnik, so bile eksplozije odgovor na napade ameriških brezpilotnih letal, ki skoraj dnevno ciljajo tarče na severozahodu Pakistana. Gre za območje, ki velja za utrdbo talibanov.
Do eksplozij v Pešavarju je sicer prišlo le malo po samomorilskem napadu mestu Timargarah, ki prav tako leži na severozahodu Pakistana. Ta napad je terjal 38 mrtvih. (STA)
kitajska - Po osmih dneh od zalitja rudnika, v katerem je bilo 153 delavcev
Reševalcem uspelo spraviti na plano
115 živih rudarjev, zdaj iščejo še preostale
PEKING - Iz rudnika na severu Kitajske, ki ga je 28. marca zalila voda, so reševalci do včeraj popoldne po lokalnem času rešili 115 živih rudarjev, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. V času nesreče je bilo v rudniku 153 delavcev, reševalno akcijo pa so označili za pravi čudež.
Reševalci še vedno upajo, da jim bo uspelo rešiti tudi preostalih 38 rudarjev, ki so še ujeti v rudniku in katerih zdravstveno stanje ujetih rudarjev ni znano. Doslej rešeni delavci, ki so pod zemljo preživeli skoraj osem dni, so v šoku in trpijo tudi zaradi podhladitve, dehidracije in kožnih izpuščajev.
Na cesti, ki vodi do rudnika, se je včeraj zbralo več tisoč ljudi, ki so reševalna vozila z rudarji pozdravili z glasnim ploskanjem in vzkliki veselja. V reševalni operaciji in črpanju vode sicer sodeluje okrog tri tisoč reševalcev.
Voda je rudnik, v katerem je bilo 153 rudarjev na devetih nivojih, zalila 28. marca, ko so delavci prebili steno starega jaška, napolnjenega z vodo.
Prenos rudarjev v reševalna vozila je pozdravljala množica ljudi
ansa
Papež o odgovornosti duhovnikov do družbe
RIM - Papež Benedikt XVI., ki se zaradi spolnih zlorab v Rimskokatoliški cerkvi sooča s hudimi kritikami, je na velikonočni ponedeljek pred več sto verniki v Castel Gandolfu blizu Rima govoril o posebni odgovornosti duhovnikov do družbe. »Tako kot naloga vseh krščenih je tudi naša naloga biti angeli in glasniki Jezusa Kristusa, a duhovniki, poslaniki Kristusa, imajo še posebno odgovornost,« je dejal Benedikt XVI., ki sicer ni neposredno omenil škandala zaradi spolnih zlorab otrok. V nagovoru, ki ga je izrekel v španščini, pa je dejal, da verjame, da »ljubeča navzočnost Kristusa spremlja Cerkev na njeni poti in ji v težkih časih nudi oporo«. Številni zbrani verniki so nosili transparente s podporo papežu, ki je zaradi pedofilskih škandalov tudi osebno tarča kritik.
Ustrahovalna akcija proti duhovniku, ki noče mafijcev
VIBO VALENTIA - V kalabrijskem mestecu Sant'Onofrio v nedeljo ni bilo tradicionalne velikonočne procesije Affruntata. Prelat Michele Virdo jo je namreč odpovedal, potem ko so neznanci streljali proti vhodu v njegovo bivališče.
Škof Luigi Renzo je pred časom posvaril svoje duhovnike pred nevarnostjo, da bi v procesijah sodelovali sim-patizerji lokalne 'ndranghete. Iz nekaterih sodnih preiskav namreč izhaja, da je zanje prav nošnja Jezusovih in Marijinih kipov znak moči. V kraju Sant'Onofrio so zato letos statiste izbirali posebno skrbno, kar pa očitno nekaterim ni šlo v račun. Od tod ustra-hovalni streli priti duhovnikovemu bivališču in nato prepoved procesije.
Discovery uspešno poletel proti vesoljski postaji ISS
CAPE CANAVERAL - Iz vesoljskega centra Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi je včeraj na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) poletelo ameriško vesoljsko plovilo Discovery. Na krovu je sedem astronavtov, ki bodo v vesolju opravili 13-dnevno misijo. Discovery naj bi na ISS prispel v sredo, s seboj pa ima več kot 12 ton opreme, med drugim manjši fitnes studio, opazovalni modul s kamerami in senzorji ter številne znanstvene pripomočke za izvajanje poskusov.
Samomorilski napad
I* •« I	v
na policijo v Ingušetiji
MOSKVA - V samomorilskem napadu na policijsko postajo v nemirni ruski republiki Ingušetija na Severnem Kavkazu sta bila včeraj poleg napadalca ubita dva policista. Napadalec se je razstrelil pred sedežem policije v mestu Karabluk, v eksploziji pa sta bila še dva policista ranjena. Blizu policijske postaje je nato odjeknila še ena eksplozija, v kateri pa ni bil nihče poškodovan.
Ingušetija, kjer živi pretežno muslimansko prebivalstvo, meji na Čečeni-jo in se zadnja leta spopada z nasiljem islamskih upornikov. Napad v Ingušetiji se je zgodil teden po krvavem dvojnem samomorilskem napadu v Moskvi, v katerem je umrlo 40 ljudi.
Utopljenko iz jezera Como naj bi umoril mož
COMO - Švicarski preiskovalci so aretirali 37-letnega Marca Sicilia-na,moža 36-letne Beatrice Sulmoni, katere truplo so pred dnevi potegnili iz jezera Como v bližini vile Georga Cloo-neya. Zakonca, ki imata otroka, sta živela v kraju Castel San Pietro v švicarskem kantonu Ticino, vzrok za umor pa naj bi bilo ljubosumje. Siciliano je dejanje sinoči priznal, izdala pa so ga kratka telefonska sporočila ženinim sorodnikom, naj jo ne iščejo, ker da se ne želi vrniti domov. Švicarska policija je namreč ugotovila, da so bila sporočila poslana po tem, ko je bila Beatrice, ki je bila gospodinja in je občasno delala kot natakarica, že umorjena.
1 2 Torek, 6. aprila 2010
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Deželna vlada in župan tarči Demokratske stranke
Zdravstvo spet polje
Cingolani: Dežela ignorirala obveze - Bianchini: Romoli se je iz nas norčeval
Dokument o reorganizaciji goriškega zdravstva, ki so ga izdelali na podlagi dela dveh komisij, ki sta sprva uživali podporo leve in desne sredine, bo vseboval ostro obsodbo deželnega skrbstveno-zdravstvenega načrta in bo postal sredstvo političnega boja. To pa zato, ker je deželna desnosredin-ska vlada ignorirala sprejete obveze, samovoljno odobrila načrt in s tem odprla pot razdejanju goriškega zdravstva, trdijo v Demokratski stranki (DS).
Razloge povzema Giuseppe Cingolani, goriški tajnik DS: »Avtonomija goriškega zdravstvenega podjetja je izničena. Polovica bolnišniških oddelkov bo odvisna od Trsta, kar bo prineslo dodatno krčenje osebja. Teritorialne zdravstvene storitve so zanemarjene, na udaru bodo kardiologija, odontosto-matologija in nefrologija, smrtni udarec bo dobila magnetna resonanca, eksperimentiranje trombolize ne bo steklo, odpira se pot tveganemu in nefunkcionalnemu poenotenju centrale službe 118, vprašanje porodnišnice je odloženo, vse službe bodo trpele zaradi zamrznitve zaposlovanja, o odprtju centra za bolezni, ki so povezane z izpostavljenostjo azbestu, ni ne duha ne sluha. V zameno pa se ustanavlja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki prinaša prazno govoričenje o čezmejnem sodelovanju. Da je tako, potrjuje dejstvo, da je vsako konkretno dejanje padlo v vodo. Predsednik deželne vlade je v volilni kampanji prisegel, da goriškega zdravstvenega podjetja ne bo spojil s tržaškim. Tako je: ni ga spojil, a ga je uničil,« zaključuje Cingolani, ki politični napad naslavlja na deželnega svetnika Ljudstva svobode Gaetana Valentija in na goriškega župana Et-toreja Romolija. Oba sta podprla komisiji, ki bi morali izdelati predlog reforme goriškega zdravstva, tega pa naj bi dežela upoštevala. Za to naj bi jamčila ravno Valenti in Romoli, pravi Cingolani. V resnici je Valenti oddal svoj glas deželnemu načrtu, Romoli pa ni črhnil besedice. Cingolani se sprašuje, kaj bo naredil Romoli, ki bi moral biti na čelu konference goriških županov, ko bo le-ta glasovala o dokumentu z zaključki komisij.
»Romoli se je iz nas norčeval in nas opeharil,« pravi Livio Bianchini, občinski svetnik Levice in svobode: »Zatrjeval je, da bo moral deželni zdravstveni načrt skozi deželni svet, potem ko je dobro vedel, da je njegova odobritev v pristojnosti deželne vlade, ki je dobila tudi zeleno luč deželne komisije. Za to bo politično odgovarjal.«
gradišče - Na predvečer velike noči
Tunizijski ubežnik
Beg naj bi mu uspel skozi zasilna vrata slačilnic za osebje - Lov na človeka zaman
Center
za nezakonite priseljence v Gradišču
bumbaca
gorica
Zaposlovanje v pristojnosti pokrajine
»Samo pokrajina je po zakonu pristojna za odpiranje okenc za zaposlovanje,« poudarja pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin, potem ko je goriška občina pred kratkim najavila, da bo odprla okence za zaposlovanje v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti. »Hočemo sodelovati s krajevnimi upravami pri reševanju težav, ki so vezane na brezposelnost in iskanje nove zaposlitve, vendar moramo opozoriti, da je za pobude s področja zaposlovanja pristojna edino pokrajina,« pravi Pascolin. Goriška občina je nameravala vzpostaviti sodelovanje s podjetjem Manpower in skupaj z njim odpreti okence za zaposlovanje. Tovrstna odločitev občinske uprave - tako Pascolin - ni v skladu z zakoni. Informacije v zvezi z zaposlovanjem so na voljo v pokrajinskih uradih za delo v Gorici in Tržiču, kjer nudijo tudi vso potrebno pomoč osebam, ki iščejo zaposlitev, zaključuje odbornik.
V velikonočni noči je iz centra za identifikacijo nezakonitih priseljencev v Gradišču zbežal Tunizijec. Po skopih informacijah, ki so s tem v zvezi pricurljale v javnost, je bil lov na ubežnika zaman. Moški si je torej priboril prostost.
Beg mi je uspel v soboto pozno zvečer, med 23. uro in 23.30. O njem niso posredovali natančnejših podatkov. Znano je, da je Tunizijec, da je zasvojen z mamili, da so ga v center pripeljali pred dobrim mesecem in da se z zasilnim bivališčem ni nikakor sprijaznil. Zdi se, da si je ta večer sam zadal rane z rezilom in zagnal vik in krik, tako da so ga prenesli v ambulanto, ki deluje znotraj centra. Pomirili so ga s tabletkami. Izkoristil je nepozornost operaterjev in zbežal skozi sla-
gorica - èStoria
Edwardu Luttwaku nagrada festivala
čilnice, namenjene osebju. Vrata le-teh so bila namreč začasna, saj je pred nedavnim poskušala zbežati skozi slačilnice skupina priseljencev. Vrata so sesuli in zbežali na parkirišče za osebje, a bega niso nadaljevali. Poškodovana vrata pa so nadomestili z zasilno pregrado. Isto pot je za beg izkoristil tudi Tunizijec; na parkirišču je preskočil ograjo in zbežal po njivah neznano kam. Sile javnega reda so sprožile lov na človeka, vendar po razpoložljivih informacijah naj bi mu pobeg uspel.
V centru je zaprtih okrog 180 priseljencev, velik del le-teh prihaja iz zaporov zaradi kaznivih dejanj. Med njimi so tudi odvisniki z mamili, zato pa osebje centra pogosto opozarja, da so pogoji dela zelo zahtevni.
Edward Luttwak
Sloviti ekonomist, pisatelj, politolog in izvedenec na področju vojaške strategije Edward N. Luttwak je letošnji zmagovalec nagrade »Il romanzo della storia« (Roman zgodovine). Priznanje, ki ga skupaj dodeljujejo goriško združenje »èStoria«, banka Friula-dria in literarni festival Pordenonelegge, bodo Luttwaku izročili 22. maja v Gorici, ko se bo udeležil zgodovinskega festivala »èStoria«, ki so ga letos naslovili »Orienti« (Vzhodi).
Priznanje »Il romanzo della storia«, pravijo organizatorji goriškega praznika zgodovine, je neke vrste dopolnilo nagrade »La storia in un romanzo« (Zgodovina v romanu), ki so ga septembra lani izročili izraelskemu pisatelju Abrahamu Yehoshui na festivalu Pordenonelegge. »Luttwak je prava osebnost za nagrado, ki je namenjena avtorjem, ki so zmožni združevanja in sočasnega širjenja pripovedi in zgodovine. Ameriškemu zgodovinarju in ekonomistu je uspelo iz rimske in bizantinske preteklosti izluščiti pomemben nauk za sodobni svet. Preučevanje vzrokov vrhunca, propadanja in padca mogočnih imperijev iz preteklosti namreč omogoča razumevanje strateških izbir, ki so kljubovale času in urejale spore med civilizacijami z diplomacijo ali vojaško silo. Luttwakov realizem nam predstavlja čudež velikih kultur preteklosti, hkrati pa omogoča razumevanje vloge velike civilizacije v sodobnem svetu,« piše v motivaciji nagrade.
Festival »èStoria« bo potekal med 21. in 23. majem. Po lanski, peti izvedbi, ki je bila posvečena domovinam, državljanstvom in pripadnostim, je združenje »èStoria« tokrat sklenilo, da usmeri pozornost na vzhodne kulture, njihovo zgodovino in odnos do zahodnega sveta. Tako kot lani, ko je v Gorico priklical rekordno število obiskovalcev, si tudi letos festival obeta velik uspeh, saj se bodo v treh kot po tekočem traku vrstili prestižni gostje, srečanja, spektakli in še marsikaj.
gorica - Pri Arcobalenu uresničili tridesetletne sanje
V Fari dom in delo za zapornike na polovični prostosti
Skupnosti Arcobaleno so se uresničile sanje. Pri Fari so dobili v last hišo z vinogradom in vrtom, kjer bodo ponudili zatočišče in delo zapornikom iz goriške kaznilnice, ki uživajo režim polovične prostosti. »Ko smo 19. marca zapustili pisarno notarja v Gradišču, kjer smo opravili še zadnje birokratske obveze, so se nam uresničile tridesetletne sanje,« pravi Alberto De Nadai, »duša« skupnosti Arcobaleno in obenem predsednik deželne konference prostovoljcev, angažiranih v zaporih. Hiša, ki so jo prevzeli pri Fari in ki so jo po njeni bivši lastnici poimenovali Casa Juana, bo nov dom za mlade, ki so jim bile priznane alternativne oblike prestajanja kazni. Hiša v Ulici Grotta 5 je bila tri leta zaprta, sedaj pa bodo mladi, ki so bili zaprti v brezizhodnih celicah, v njej spet lahko upali v prihodnost. »Zanje je to zares velika noč,« poudarja De Nadai in opozarja, da pa potrebujejo prostovoljce, ki bodo priskočili na pomoč. V ta namen bodo v soboto, 10. aprila, organizirali v Zulianu posvet, namenjen interesentom; informacije nudijo na tel. 0481-22012.
Vhod v celice goriškega zapora
bumbaca
pokrajina - Informativna kampanja
Na Facebooku »lov« na evropsko pripadnost
Spletna igra za odkrivanje rezultatov evropskega projektiranja
Goriška pokrajina se bo posluži-la Facebooka, da bo mlade seznanila z oprijemljivimi rezultati evropskih projektov in hkrati v njih spodbujala evropsko pripadnost. Pokrajinsko odbor-ništvo za mednarodno kooperacijo, ki ga vodi Marko Marinčič, napoveduje namreč igro na socialni mreži Facebo-ok, neke vrste lov na evropski »zaklad«, ki je posejan po goriškem teritoriju.
Marinčič poudarja, da je pokrajina veliko stavila na razvojno naravnano evropsko projektiranje in s številnimi projekti sodeluje tudi v sedanjem programskem obdobju 2007-2013. »Smo na polovici tega obdobja, vendar niti evro še ni bil dodeljen. Zamude lahko privedejo do tega, da bomo morali na koncu vrniti Evropi denar, ker ni bil izplačan v predvidenem roku,« opozarja odbornik in navaja, da je pokrajina prijavila kakih dvajset projektov tako na standardne kot na strateške razpise, in sicer na področjih trajnostnega turizma, kolesarskih stez, kulturnega turizma -
gre predvsem za ovrednotenje krajev prve svetovne vojne na Krasu -, pa še tipičnih in kvalitetnih pridelkov, bio-grad-beništva, obnovljivih virov energije, čezmejnih muzejskih mrež. »Veliko se-jemo, mnogo manj pa na koncu pobiramo,« dodaja Marinčič.
Da bi mladi vse to spoznali, so v sodelovanju z družbo AchabTriveneto pripravili spletno igro, ki se bo začela sredi aprila. Namenjena bo predvsem mladim, ki jim je Facebook vsakdanje sredstvo vzdrževanja stikov - statistike pravijo, da v Facebooku »živi« preko 90 odstotkov višješolcev -, odprta pa bo prav vsem, tako mlajšim kot starejšim, ki se bodo šest zaporednih tednov v Facebooku spopadali s prav tolikimi vprašanji, po zaslugi katerih bodo šli tudi na lice mesta spoznavat to, kar so dobrega, trajnega in razvojno naravnanega prinesli evropski projekti. Predvideli so tudi nagrade. Gre za pilotni projekt »Sherlockando Gorizia«, ki ga bodo v prihodnjih dneh dodatno promovirali.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 6. aprila 2010 1 3
gorica - Velikonočni ponedeljek na piknikih, sprehodih in po muzejih
Negotovo vreme ni skalilo prazničnega razpoloženja
Množica na goriškem gradu in razstavah o futurizmu - Gostinci zadovoljni s prilivom gostov
Na sprostitvi v Remudi (levo), obiskovalci goriškega gradu (desno), mladina v Štmavru (spodaj)
bumbaca
Negotovo vreme ni skvarilo prazničnega vzdušja. Velikonočni ponedeljek je na Goriškem minil v znamenju piknikov, pohodov, sprehodov in ogledov krajevnih znamenitosti, mnogi pa so dela prost dan izkoristili tudi za ogled goriških muzejev, kjer so zabeležili nadpovprečno število obiskovalcev.
Izredno živahno je tako v nedeljo kot v ponedeljek bilo na goriškem gradu, kjer se je po besedah občinskega odbornika za kulturo Antonia Devetaga mudilo čez tisoč turistov in Goričanov. »Zelo smo zadovoljni, saj je grad in muzeje obiskalo veliko več ljudi kot lani. K temu je pripomoglo vreme, pa tudi dejstvo, da je bil vstop prost,« je povedal Devetag in spomnil, da
sta bili razstavi o futurizmu na goriškem gradu in na sedežu Fundacije Goriške hranilnice včeraj zadnji dan na ogled. Do prvega maja pa bo mogoče obiskati razstavo o futurizmu in modi na sedežu pokrajinskih muzejev v grajskem naselju, kjer je v nedeljo in včeraj mrgolelo ljudi. »Največ obiskovalcev je bilo iz naše dežele. Privabila jih je predvsem razstava o futurizmu, ogledali pa so si še muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti ter arheološko zbirko,« so povedali pri Pokrajinskih muzejih.
Kljub temu, da včerajšnje temperature niso bile ravno spomladanske, je marsikdo preživel velikonočni ponedeljek na prostem. V pevmskem parku in predvsem pri Remudi so bili stoli vsi zasedeni,
mize pa pogrnjene in obložene z razno-raznimi dobrotami. Zelo živahno je bilo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, kjer so si številni obiskovalci ogledali tamkajšnji muzej, drugi pa so se podali na sprehod po rezervatu Doberdobskega in Pre-losnega jezera. Na polno paro je včeraj, pa tudi na velikonočno nedeljo, obratovala tamkajšnja gostilna. »Povpraševanje je celo presegalo naše zmogljivosti, zato žal nismo mogli ustreči vsem. Tudi ležišča so bila vsa zasedena,« so povedali na Gradini in dodali, da je bilo med obiskovalci največ italijanskih državljanov.
Veselo je včeraj bilo v župnišču v Štmavru, kjer so se vaški mladini pridružili vrstniki iz okoliških vasi in iz Gorice, ter na bregovih Soče v Podgori, pri Gradišču in pri Sovodnjah pod mostom, kjer so nekateri med nedeljo in ponedeljkom tudi prespali. Piknike so priredili na Prevalu, na Krminski gori pa je potekal vsakoletni praznik alpincev. Udeleženci, ki jih je sicer bilo nekoliko manj kot običajno, so se zbrali že zjutraj na grajskem trgu. Pred mašo je bil na vrsti dvig zastave, ki sta se ga udele-
žila tudi krminski župan Luciano Patat in odbornik Giorgio Cattarin, v nadaljevanju pa so nagradili avtorje najlepših pirhov.
Prijetno in živahno je bilo včeraj tudi v goriškem mestnem središču. Goriča-ni, ki si niso privoščili večdnevnega oddiha v evropskih prestolnicah ali v toplejših krajih, so kramljali ob aperitivu v odprtih kavarnah, tu pa tam pa je bilo po ulicah videti tudi kakega turista. Prisotnost le-teh so zabeležili tudi v goriških hotelih, kmečkih turizmih in bed&breakfastih. »Gostov smo imeli precej. Večina je bilo Italijanov iz drugih dežel, ki so pri nas prespali več noči,« so povedali pri recepciji hotelov In-ternazionale in Enturage. Še bolj zadovoljni so bili upravitelji turistične kmetije Silica-num v severnem delu Gorice in bed&breakfasta Flumen v Podgori, pri katerih so bile vse sobe zasedene. »Gorica je za turiste odlična "logistična" točka. Kdor prespi v Gorici, lahko v nekaj dneh obišče briške kleti, goriške znamenitosti, bližnja mesta, kot sta trst in Videm, ter Slovenijo,« je povedal upravitelj bed&break-fasta Flumen.
nova gorica
Nočitvene
kapacitete
zasedene
V Hitovih hotelih Perla, Park in Sa-botin so imeli med velikonočnimi prazniki - v petek, soboto in nedeljo - nočit-vene kapacitete stoodstotno zasedene. V Parku so imeli vse polno tudi včeraj, medtem so se razmere v novogoriški Per-li že nekoliko umirile, saj so imeli zasedenih le še sto od 250 sob. Devetdeset odstotkov gostov so predstavljali italijanski obiskovalci z vseh koncev Italije, desetino pa kitajski obiskovalci, ki postajajo vse pomembnejši igralci v Hito-vih igralniško-zabaviščnih centrih. Gostje so največ zanimanja pokazali za igranje, dobro pa je bil obiskan tudi center dobrega počutja v Perli.
Tudi gostinci so z obiskom zelo zadovoljni. Včeraj popoldne smo poklicali le nekatere, ki pa so nam zaradi obilice dela in koriščenja vseh delovnih kapacitet komajda lahko odgovorili na nekaj zastavljenih vprašanj. V Ošteriji Žogica v Solkanu se jim je obisk povečal že v petek. Včeraj so imeli večinoma italijanske goste. »Imamo gas!« je rekel natakar, ki se je oglasil na telefon, kar je bilo slišati tudi v ozadju. »Lahko vam dam šefa, a tudi on streže, tako da ne vem, koliko vam bo lahko povedal,« je še dodal. V Gostilnici pri Mikiju ravno tako v Solkanu so bili tudi polni in zelo zadovoljni z obiskom, za razliko od Žogice pa so italijanski gostje pri njih prevladovali v nedeljo, včeraj pa je bilo več domačih obiskovalcev. V novogoriški gostilni pri Hrastu, ki je pred kratkim odprla svoja vrata v prenovljeni podobi in z novim lastnikom, so imeli tudi polne roke dela in dober obisk. »Lepo vas prosim, če lahko pokličete kasneje, saj moram postre-či goste,« je vljudno odgovorila ena od natakaric, ko sem pojasnil, zakaj kličem. Gostje so na prvem mestu, seveda.
Tako kot vsako leto ob tem času, se je že v četrtek oziroma petek v minulem tednu v Novi Gorici močno povečalo število avtodomov z vseh koncev Italije. Na vsakem večjem parkirišču v mestu jih je bilo vsaj nekaj. Po občutku jih je bilo sicer nekoliko manj kot lansko leto, k temu pa je verjetno nekoliko pripomoglo tudi vreme, ki še ne diši po pravi pomladi, pa čeprav bi že zdavnaj moralo. (nn)
štandrež - Otroci osnovne šole Fran Erjavec
Namesto pirhov spletli venčke in obdarili starše
Učenci drugega razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža so se letos v velikonočnem času preizkusili v čisto novi dejavnosti. Namesto tradicionalnega barvanja in krašenja pirhov so se tokrat spoprijeli s pletenjem venčkov iz oljčnih vejic, ki je v štandreški župnijski skupnosti dolgoletni običaj. Učiteljica Alenka je med učence drugega razreda pred počitnicami povabila učiteljico Mirjam Paulin in Victorjevo mamo Viviano, ki sta otrokom pomagali pri novem in dokaj zahtevnem opravilu. Najprej so si učenci pripravili cel kup manjših oljčnih vejic, učiteljice pa so vezale žico za osnutek. Učenci so nato sledili navodilom in marljivo pletli ves torkov popoldan. Delo so dokončali še v sredo zjutraj, ko so venčke okrasili z rožicami in pentljicami. Učenci so bili nad izkušnjo navdušeni, saj so se naučili nečesa novega, med delom pa so se tudi zelo zabavali in peli. Najlepše je seveda bilo, ko so venčke nesli domov, kjer so jih poklonili mamicam in očetom.
Štandreški osnovnošolci med pletenjem vencev
1 4 Torek, 6. aprila 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
miren - Pirhe zbijalo 132 tekmovalcev
Na jajca s petimi tolarji in z razdalje devetih čevljev
Mirenska prireditev je z leti prerasla v pravcato tekmovanje, največje tovrstno v Sloveniji
Absolutni zmagovalec med 83 moškimi je bil Mitja Šturm, med 21 mladimi je najbolje šlo Joštu Ferfolji, med 28 predstavnicami nežnejšega spola pa je najboljša bila Janja Černuta
foto t.b.
vrh - Tekmovali v barvanju pirhov
Otroci dali duška ustvarjalnosti
Mali udeleženci tekmovanja (levo) in vrhovska skupnost, ki se je ob veliki noči zbrala v vaški cerkvi (spodaj)
bumbaca
Vrhovski otroci so se tudi letos izkazali v barvanju pirhov. Tekmovanje, ki je v velikonočnem času že tradicija, je tudi tokrat priredilo domače društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z župnijo. Otroci so velikonočna jajca okrasili na veliki petek, v ustvarjalni delavnici, ki jo je vodila Karen Ulian. Dali so duška domišljiji in okrašene pirhe razstavili na velikonočno nedeljo pred mašo. Delo njihovih ročic so si pred cerkvijo ogledali krajani, ki so nato po svojem okusu glasovali za najlepše pirhe. Po slovesni maši, ki jo je daroval duhovnik iz Ljubljane, predstojnik slovenskih kapucinov b. Štefan Kožuh - v velikem tednu je priskočil na pomoč dekanu Karlu Bolčini in maševal v Štandrežu, Podgori, Sovodnjah, Gabrjah in na Vrhu -, je sledilo nagrajevanje. Prvo nagrado je osvojila Vida Cotič, na drugo mesto se je uvrstil Simon Cotič, na tretje pa Julija Cotič. Zmagovalci so prejeli v dar velike čokoladne pirhe, praznih rok pa niso odšli domov niti ostali udeleženci vrhovskega tekmovanja, ki so jih nagradili s čokoladnimi jajčki.
Na veliko noč v Mirnu že tradicionalno prirejajo zbijanje jajc. Letos 32. tekmovanje je na Kampo, ob nogometno igrišče pri Štantu, privabilo kar 132 tekmovalcev, ki so v treh kategorijah -mladina, ženske in moški - preizkušali svoje spretnosti pri »šicanju« jajc. Absolutni zmagovalec med 83 moškimi je bil Mitja Šturm, saj je od petih poskusov edini jajce pravilno zadel dvakrat, med 21 mladimi je najbolje šlo Joštu Ferfolji, 28 predstavnic nežnejšega spola, najboljša je bila Janja Černuta, pa je sprva ciljajo eno jajce. Da bi hitreje prišli do zmagovalke, jim je tekmovalna komisija s hudomušno pripombo, da jim bo zagotovo šlo bolje, dovolila ciljanje dveh in v finalu tudi treh jajc hkrati, kar se je hitro izkazalo za dobro odločitev.
Tradicija organiziranega ciljanja jajc za veliko noč v Mirnu sega v leto 1979, ko je domačin, sicer pobudnik tekmovanja Joško Saksida v Gorici kupil manjši, deset centimetrski pokal in k sodelovanju privabil 33 tekmovalcev. Do leta 1986 so pirhe ciljali pri Štantu, pri nekdanji gostilni, kjer je bilo cikanje jajc kot družabni dogodek za največji krščanski praznik doma že desetletja prej. A takratna ciljanja so bila precej različna od kasneje organiziranih, takih, ki so se ohranila do danes, pravi Stanislav Faganeli, lastnik domačije pri Štan-tu in tisti, ki zadnja leta, po smrti Sak-side, organizira in vodi to velikonočno družabno prireditev v Mirnu. »Otroci in mladina smo takrat prinesli svoje okrašene pirhe. Z odraslimi smo pir-hom določili vrednost - lepše kot je bil okrašen, več si zanj lahko zahteval. Določili smo tudi ceno zgrešenega strela in te smo otroci nato pridno šteli. Na en sam pirh je lahko ciljalo tudi pet tekmovalcev, dobil pa ga je tisti, ki ga je zadel, ob tem pa plačal za vse zgrešene strele. Izkupiček je seveda šel tistemu otroku, čigar pirh je bil zadet.«
Leta 1980, ko se je tekmovanje prijelo kot »uradno«, so določili tudi glavna pravila, ki veljajo še danes. V kraju s priznano čevljarsko tradicijo odrasli jajca ciljajo z razdalje devetih čevljev številke 43, mladina, ki v svoji kategoriji tekmuje od leta 1988, in ženske, ki so svojo kategorijo dobile 1995, z razdalje šestih, v petih poskusih pa na jajca »streljajo« z že »zgodovinskimi«, pet tolarskimi kovanci. Zadetek je priznan samo, če kovanec ostane v jajcu, ki sicer ni več lepo obarvan velikonočni pirh, pač pa navadno, trdo kuhano jajce, a vendarle ... V zadnjih letih se tekmovanja, ki ga še nobeno leto ni ustavil niti dež niti mraz, tudi velikonočni potres 12. aprila 1998 ne, udeležuje podobno število tekmovalcev kot letos, približno 130, največ jih je bilo leta 1996, in sicer 160. Je pa vsako leto več pokroviteljev in donatorjev, ki ob pokalih, za katere poskrbi Odbor za prirejanje tradicionalnega ciljanja pirhov v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Miren, poskrbijo za res bogate nagrade. Mi-rensko ciljanje jajc je tako z leti preraslo v pravcato tekmovanje, največje tovrstno v Sloveniji.
Tamara Benedetič
PIRHI NA SVETI GORI
Šestdeset izdelovalcev
V Frančiškovi dvorani samostana na Sveti Gori je 60 izdelovalcev že petič na ogled postavilo pirhe. »Radi bi ohranili tradicijo, ta lepi ljudski običaj, da se ne bi izgubil,« pravi vodja samostana, p. Bernard Goličnik. Svoje pirhe je prispevalo 60 avtorjev iz vse Slovenije, »zelo veseli pa smo, da smo uspeli privabiti izdelovalce pirhov tudi iz zamejstva,« dodaja. Razstava bo na ogled do 18. aprila; ker želijo, da bi jo obiskalo čim več ljudi, so jo podaljšali za teden dni, kot je bila na ogled prejšnja leta. Razstavljeni pirhi so narejeni iz različnih materialov, saj je poleg pravih jajčnih lupin na ogled tudi veliko pirhov iz lesa, kamnov in drugega. Po zaključku razstave jih bodo avtorji odnesli domov.
Tudi postrvi kradejo
V noči s sobote na nedeljo je neznani storilec preplezal mrežo ribogojnice v Ajdovščini. Iz posebnega bazena za gojenje rib je ukradel 51 soških postrvi, ki so bile namenjene za razplod. Ribiški družini Ajdovščina je s tem povzročil za 510 evrov škode. (nn)
Gledališče s 4.000 gledalci
Novo občinsko gledališče v Gradišču je v letošnji sezoni doseglo zavidljiv rezultat. Spektakle, ki jih je ponudilo združenje ArtistiAssociati, si je ogledalo okrog 4.000 gledalcev, ki so bili po mnenju umetniškega vodje Walterja Mramorja nad ponudbo izredno zadovoljni. »Izbral sem izvirne spektakle, ki so na državni ravni dosegli velik uspeh, v deželi pa niso še bili na ogled,« je povedal Mramor.
Cepljenje proti steklini
Goriško zdravstveno podjetje obvešča, da do 31. maja letos poteka kampanja cepljenja psov proti steklini. Cepljenje je obvezno za vse pse nad tretjim mesecem starosti. Pse je mogoče cepiti tako v zasebnih veterinarskih ambulantah, ki imajo svoje tarife, kot v pristojnih središčih zdravstvenega podjetja, kjer stane cepljenje 10 evrov; za informacije sta na voljo tel. 338-7189003 in 335-6174786.
Vedun znova v Novi Gorici
Zaradi izjemnega zanimanja bo v mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica drevi ob 19.30 uri znova nastopil ansambel Vedun, ki je v Novi Gorici prvič nastopil v januarju. Ansambel izhaja iz zasedbe Trutamora Slovenica. Sestavljajo ga Mira Omerzel, Mojka Žagar Ga-šperšič in Tine Terlep. Ob 10-letnici ansambla so člani pripravili koncert, na katerem bodo združili izvajalske sposobnosti obeh ansamblov. (nn)
Odtisi Franeta Goljevščka
Krajevna skupnost Nova Gorica vabi jutri ob 18. uri na predstavitev pesniške zbirke Odtisi pesnika, pisatelja in publicista Franeta Goljevščka. Predstavitev bo potekala v galeriji Frnaža na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Pesnika bo predstavila Antonija Valentinčič. (nn)
Solkansko šicanje jajc
Najprej dinar, nato tolar
Včeraj so »šicanje« velikonočnih jajc pripravili tudi v Solkanu, v tamkajšnjem športnem in kulturnem centru na območju nekdanje karavle jugoslovanske vojske na cesti IX. Korpusa.
Solkansko turistično društvo je tekmovanje priredilo v sodelovanju z društvom upokojencev Solkan. Prvič so ga pripravili v lanskem letu, letos pa se ga je udeležilo precej več ljudi. Za organizacijo dogodka so se odločili zato, da bi obudili nekdanjo tradicijo, saj so tudi v Solkanu med velikonočnimi prazniki otroci radi »šicali« trdo kuhana jajca s kovanci. Letošnjega šicanja se je udeležilo nekaj več kot dvajset tekmovalcev, od tega trije otroci. V članski zasedbi sta bila le en pred-
foto n.n.
stavnik in predstavnica, večino pa so predstavljali člani društva upokojencev, ki so prireditev izkoristili kot še eno priložnost za druženje. Ker se organizatorji niso mogli dogovoriti, koliko je natančna dolžina devetih stopal, so metali z razdalje dveh metrov (otroci za stopalo bliže). V prvi seriji metov so tekmovalci metali s starimi dinarji, a ni nikomur uspelo, da bi kovanec ostal v jajcu oz. ni nihče dobil točke. V drugi seriji so zato nekoliko skrajšali razdaljo, namesto dinarjev pa so poskusili s kovanci za pet tolarjev, a po metih prve polovice udeležencev kovanec ni obstal v nobenem jajcu. Večinoma neuspešni meti niso v ničemer pokvarili prireditve, prav nasprotno, poskrbeli so za dobro vzdušje, ki se je po tekmovanju samo še stopnjevalo. (nn)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 6. aprila 2010
15
gorica - Tekmovanje
Violinisti in čelisti na startnih blokih
V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž se danes začenja 27. Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente in 17. Evropsko tekmovanje za mlade čeliste študente »Alfredo in Van-da Marcosig«; prireja ga društvo Musica senza Frontiere v sodelovanju s centrom Bratuž. Letos se je prijavilo preko 80 študentov, ki se izobražujejo na glasbenih šolah v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Italiji in Hrvaški. Čelisti se bodo pomirili danes in jutri, 6. in 7. aprila, v četrtek, 8. aprila, pa bodo na vrsti violinisti. Tekmoval-
ce bosta ocenjevali mednarodni komisiji, sodelovala bo pianistka Marina Ivanova z moskovskega konservatorija.
Zaključni koncert s podelitvijo nagrad bo v soboto, 10. aprila, ob 18.30 v dvorani centra Bratuž; na tekmovalne koncerte in na zaključni koncert bo vstop prost. Nagrajenci se bodo udeležili tudi turneje, ki jim bo omogočila, da nastopijo v občinski dvorani Camino al Ta-gliamento, v dvorani Sale Apollinee - Teatra la Fenice v Benetkah ter v veliki dvorani Inštituta Mozarteum v Salzburgu.
V prostorih centra Bratuž so včeraj že potekale vaje tekmovalcev bumbaca
V centru Doberdoba živi in dela,
Jolanda
se imenuje,
danes 50. rojstni dan praznuje. Čestitamo!
Sergio, Robert, Nataša, Lea
Sredi jajčk v velikonočni košari je bil tudi
Jari
Bratcu Dejanu, mamici Katji, kolegu Danjelu in 50-centimetrskemu novorojenčku čestitamo
vsi na Primorskem dnevniku
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70,
tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel.
0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31,
tel. 0481-481252.
Gledališče
GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI... MUSICAL & RISATE!«:
v nedeljo, 11. aprila, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici musical »Mamma mia... che passione!« v izvedbi gledališke skupine Estravagario Teatro iz Verone; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici.
KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 16. aprila, ob 20.30 »Musical« v izvedbi teatra iz Verone v sodelovanju z združenjem Terzo teatro iz Gorice; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 -tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure.
SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Mo-lier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovin-sko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 13. aprila, ob 20.45 koncert Iva Po-goreliča in kvarteta iz Cremone; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in po tel. 0481383327.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 12. aprila, ob 21. uri »Mai piu soli«, nastopata Angela Fi-nocchiaro in Daniele Trambusti; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 13. in 14. aprila ob 20.45 gledališka predstava »Shylock«; nastopata Moni Ovadia in Shel Shapiro. 15. aprila, ob 20.45 koncert »Le Scuole di Musica d'Europa«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470).
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 »Dragon Trainer«; 20.00 - 22.00 »Re-member me«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Hap-py Family«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La vita e una cosa meravigliosa«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »La vita e una cosa meraviglio-sa«.
Dvorana 2: 16.15 - 18.15 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 20.40 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Hap-py Family«.
Dvorana 4: 17.30 »Remember me«; 20.00 - 22.00 »E' complicato«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Col-po di fulmine - Il mago della truffa«.
~M Koncerti
TEKMOVANJE V SPOMIN NA ALFREDA IN VANDO MARCOSIG bo potekalo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 27. Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente in 17. Čeli-sti bodo nastopali danes in sredo, 6. in 7. aprila, v četrtek, 8. aprila, pa se bo začelo tekmovanje violinistov. Zaključni koncert s podelitvijo nagrad bo v soboto, 10. aprila, ob 18.30; na tekmovalne koncerte in na zaključni koncert bo vstop prost.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 6. aprila, ob 19.30 koncert ansambla Vedun. V ponedeljek, 12. aprila, bo ob 20.15 nastopila perspektivna pianistka Sara Rustja. V ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 bo nastop pianistke Jasminke Stančul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
9 Šolske vesti
PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549 in 328-3155040.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Gorica ima na razpolago eno štipendijsko mesto za seminar slovenskega jezika in kulture, ki bo potekal v Ljubljani od 5. do 16. julija. Prednost ima osebje, ki poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Informacije na sedežu sindikata na Korzu Verdi 51 v Gorici ob četrtkih med 15.30 in 17. uro (tel. 0481-82613); zainteresirani naj se javijo do 15. aprila.
S Izleti
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-
NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest.
ORGANIZACIJA DEGUSTATORJEV VIN IN ŽGANJ ONAV IN ANAG organizirata enodnevni avtobusni izlet z obiskom Vinitaly, najvažnejšega sejma vin in žganih pijač, padiljon olj, v nedeljo, 11. aprila, z odhodom iz Trsta -bar Pipolo - Barkovlje ob 6. uri, iz Gorice - parkirišče Rdeča hiša ob 6.50 in vrnitvijo iz Verone ob 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali e-mail marko-vicdaniela@yahoo.com.
PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). SINDIKAT UPOKOJENCEV CISL prireja izlet v Ljubljano z ogledom botaničnega vrta Arboretum v torek, 27. aprila; informacije in rezervacije na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5/G v Gorici ali po tel. 0481-533321 med 9. in 11. uro ob delavnikih. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta v Maremmo in na otok Giglio v Toskani od 22. do 25. aprila, da lahko poravnajo stroške za izlet; odhod avtobusa bo ob 6.50 iz Štivana s postanki ob 7. uri v Jamljah, ob 7.10 na Poljanah, ob 7.15 v Doberdobu in 7.30 pri piceriji Al Gambero v Ronkah; na razpolago je še nekaj mest; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad, Ja-senovac in Džakovo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. v četrtek, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja potovanje z letalom na Sicilijo od 11. do 18. oktobra za ogled najpomembnejših krajev. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. v četrtek, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481-390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu; na račun 200 evrov.
H Čestitke
Dejana, Katjo in Danjela je za Veliko noč razveselilo rojstvo malega JARIJA. Novorojenčku obilo sreče in zdravja, staršema pa veliko mirnih noči želimo nonoti Stana, Sergio in Jordan.
□ Obvestila
FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici obvešča, da je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure.
POKRAJINSKO PODJETJE APT obvešča, da so še danes, 6. aprila v veljavi urniki ob delavnikih in ne pa šolski urniki; goriška blagajna je odprta med 7.45 in 14. uro. DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avto-masaža... ) na sedežu društva v Rom-janu; informacije po tel. 349-8419497, tel. 0481-482015. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. V MLADINSKEM KLUBU DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo od 16. aprila do 8. junija potekala ob torkih in petkih med 18.30 in 19.30 telesna vadba za odrasle z naslovom Petnajst ur gibanja in poslušanja telesa. Vaje za usklajenost, gibčnost in moč ter vodenje v smeri senzibilizacije telesa bo posredoval Aldo Rupel; vpisovanje bo potekalo od 7.
do 13. aprila med 14. in 18. uri po tel. 0481-533495 (informacije po tel. 3485298655).
10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice samo še danes, 10. marca, po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it; informacije po tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it.
DRUŠTVO SIDRO pripravlja prvi sejem navtične in ribiške opreme v soboto in nedeljo, 10. in 11. aprila, na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. Interesente, ki bi radi razstavili in prodajali svojo opremo, naj jo dostavijo prirediteljem v četrtek in petek, 8. in 9. aprila, med 14. in 20. uro. V soboto, 10. aprila, bodo sejem odprli ob 9. uri. Ob sejmu bo odprtje razstave fotografij o Doberdobskem jezeru Karla Ferletiča, Marina Černica in Igorja Crosellija, predstavitev knjige »Kras -Zgodba o Soči« avstro-ogrskega oficirja Abela Kornela, Giorgio Baroni bo govoril o pesniku Giuseppeju Unga-rettiju, na temo navtike pa oceanski jadralec Maurizio Martini, inženir iz tržiške ladjedelnice Fincantieri Pierci-priano Rollo in Walter Sepuca. Bogat program napovedujejo tudi za nedeljo, 11. aprila. Oba sejemska dneva bodo odprti kioski, zbirali bodo prostovoljne prispevke za hospic Via di Natale v Avianu; informacije na tel. 3456699633, info@sidro.go.it.
»VRTEJBNSKA ŠALAMJADA« bo v soboto, 10. aprila, v dvorani pri »Pa-vrci« (Kulturni dom) v Vrtojbi: od 18. do 20. ure prijava in prevzem vzorcev, od 19. ure dalje ocenjevanje salam in ob 22. uri razglasitev rezultatov in po-kušnja.
SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo potekal v organizaciji turističnega društva Solkan (www.solkan.net) v soboto, 10. aprila, med 8. in 12.30 na Trgu Jožeta Srebrniča pri vodnjaku; informacije po tel. 0038641- 974588 (Branko Belin-gar). Ob slabem vremenu sejem odpade.
15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri. Kolona ve-slačev bo med potjo obiskala Bilje, Ore-hovlje, Miren in Rupo ter dosegla Ga-brje, kjer bo cilj. Plovila bodo pristajala med 14. in 15. uro. Spust ni tekmovalnega značaja; organizatorji iz KK Šilec in ŠD Partizan priporočajo udeležencem, naj imajo nepotopljive čolne, na sebi rešilne jopiče, na glavi pa zaščitne čelade. Veliki gumenjaki za Vipavo niso primerni.
SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it.
0 Prireditve
STROKOVNI SEMINAR z naslovom »Multimedijske tehnologije: Novi pristopi v akustiki in zvoku« bo 7. in 8. aprila potekal v prostorih Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi. Predavatelji bodo Margherita Hack, Jacques Sax, Henning Wilkens, Davide Zavattaro, Fabio Ceol, Gianni Amadasi, Aleš Kolman in Giorgio Fabbri. Predavanja bodo dopolnjena s praktičnim sodelovanjem udeležencev seminarja na koncertnem prizorišču v kulturnem centru Mo-stovna; informacije na tel. 0038653932450, ptp@primorski-tp.si.
KNJIGA OB 18.03: v občinski knjižnici v Tržiču bo v četrtek, 8. aprila, ob 18.03 Ennio Remondino predstavil svojo knjigo »Niente di vero sul fronte occidentale. Da Omero a Bush, la verità sulle bugie di guerra«. Avtobus bo odpotoval izpred goriške železniške postaje ob 17.03; informacije in rezervacije po tel. 3351765415.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 8. aprila, ob 18. uri Pierlui-gi Porazzi predstavil svoj prvi roman »L'ombra del falco«. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Stefano Caso.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Msgr. Rudolf Klinec. Dnevniški zapisi 19431945« v petek, 9. aprila, ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Dnevnik bo ob sodelovanju urednikov Petra Černica in Renata Pod-bersiča ml. predstavil novinar Igor Devetak.
V	OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bosta v ponedeljek, 12. aprila, Erika Jazbar in Zdenko Vogrič predstavila knjigo Gorica - vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti.
[H Osmice
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
0 Mali oglasi
V	ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri).
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Iolanda Ma-rega por. Paulin iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 9.00, Silvana Medeossi vd. Iancig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ZDRAVŠČINAH: 15.00, Aurora Russian (iz goriške splošne bolnišnice ob 14. uri) v cerkvi in na pokopališču.

1 ó Torek, 6. aprila 2010
W
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - Na povratni četrtfinalni tekmi lige prvakov (začetek ob 18.30)
Inter na moskovski umetni travi za uvrstitev v polfinale
CSKA bo igral napadalno - Interju zadošča neodločen izid in tudi poraz z 2:1
Interjev trener Jose Mourinho, levo v ozadju slovenski nogometaš Rene Krhin ansa
nogomet - A-liga po 32. krogu
Zasledovalca sta se še dodatno opogumila
Pri Livornu odstavili Cosmija - Selektor Lippi je lahko zaskrbljen
MILAN/MOSKVA - Interjevi nogometaši so na moskovskem letališču pristali že v nedeljo zvečer. Pred počitkom so si privoščili tudi sprehod po moskovskem Rdečem trgu. Priprave na današnji povratni četrtfinalni obračun proti CSKA-ju so se resno začele včeraj, ko so Mourin-hovi varovanci preizkusili umetno travo na moskovskem stadionu Lužniki. Rusko gostovanje pa se ni začelo na najboljši način, saj si je na včerajšnjem treningu desni gleženj lažje poškodoval Sneijder (po dvoboju z Muntarijem), tako da je nastop nizozemskega nogometaša pod vprašajem. V širšem izboru 23 nogometašev je portugalski trener poklical tudi Maria Balo-tellija, ki je v soboto proti Bologni zatresel nasprotnikovo mrežo. V Moskvo je odpotoval tudi slovenski igralec Rene Krhin.
Oglasil se je tudi trener moskovskega CSKA Leonid Slutskij, ki o igrišču z umetno travo pravi, da ruskemu moštvu ne bo v veliko pomoč. V ruskem ta-
boru obljubljajo napadalno igro. »Za napredovanje v polfinale moramo doseči vsaj dva gola in seveda ga ne prijeti,« je dejal Slutskij. Pri CSKA bosta odsotna diskvalificirana Aldonin in Krasic. Na današnji tekmi (začetek ob 18.30 pa našem času) bo sodil francoski sodnik Stephane Lannoy. Prva tekma v Milanu je končala 1:0 za Inter.
BARCELONA-ARSENAL - Španski nogometni velikan Barcelona na današnji (ob 20.45) povratni tekmi četrtfinala proti Arsenalu (2:2 v Londonu) ne bo mogel računati na svojega napadalca Zlatana Ibrahimovica. Švedski reprezentant si je v soboto na ligaškem obračunu proti At-hleticu Bilbao poškodoval mišico desne mečnice. V klubu se trudijo, da bi zdravniki sanirali poškodbo Ibrahimovica vsaj do prihodnje sobote, ko Barcelono čaka bržkone odločilna tekma španskega prvenstva pri Real Madridu. Pri Arsenalu se je včeraj poškodoval Kamerunec Song.
RES BREZ SPREMEMB? - Inter, Roma in Milan so zmagali, tako da je razmerje točk na vrhu ostalo nespremenjeno. A v resnici ni tako, saj sta se po tem krogu zasledovalca dodatno opogumila. Inter je namreč le opravil svojo nalogo, ko je gladko odpravil Bo-logno, ki se bo seriji neuspešnih nastopov znova morala potiti za obstanek v ligi; obratno sta Roma in Milan zmagala na zahtevnih gostovanjih.
Inter je kljub številnim odsotnostim povsem nadigral Bologno. Svoje je k zmagi pripomogel tudi Mario Balotelli, ki se je vrnil po daljši odsotnosti zaradi spora s trenerjem Mourinhom in takoj zadel v polno. V zadnjih krogih bo ta igralec še kako koristen lanskim prvakom, vendar je v sporu s portugalskim strategom Super Mario potegnil krajši konec. Moral se je opravičiti trenerju, saj je videl, da je v ekipi in društvu osamljen. Kar pa ne pomeni, da gre za zadnje poglavje. Najbrž bo Balotellijeva bodočnost daleč od Interja, razen v primeru, da milanskega kluba še prej ne zapusti Mourinho.
V taboru Rome so vsi pričakovali prvi skupni nastop dvojice Toni-Totti, v Bariju pa je bil odločilen črnogorski napadalec Mirko Vučinic. »Volkovi« so za mnoge glavni kandidat za končno zmago, saj so v izredni formi, so zelo konkretni in hkrati spektaku-larni, ob tem da igrajo praktično vsako tekmo kot na domačem stadionu, saj jih vedno spremlja vroča publika.
Milan je na Sardiniji po odličnem prvem polčasu zelo trpel v drugih 45 minutah, a Leonardovi varovanci so le zdržali do konca tekme. Objektivno je brazilski trener že dosegel maksimum z igralci, ki jih ima letos na razpolago. Nihče ni od Milana pričakoval, da bo aprila meseca še v boju za
naslov, kar pa je skoraj izključna Leo-nardova zasluga.
V naslednjem krogu bi lahko prišlo do spremembe na vrhu. Inter bo le tri dni po povratni tekmi lige prvakov v Moskvi igral v Firencah proti Fiorentini, medtem ko bosta Roma in Milan imela veliko lažje delo. Ranierijevi varovanci bodo gostili Atalanto, medtem ko bo Milan imel morda še lažjo nalogo proti Catanii. Sicilijanci so si namreč po zmagi v deželnem derbiju skorajda zagotovili obstanek v ligi.
TRI ZAUŠNICE »ZACU« - V Vidmu je Udinese zadal tri silovite zaušnice nekdanjemu trenerju deželnega prvoligaša Albertu Zaccheroni-ju. Juventus je bil pred razigranimi domačimi igralci kot ena izmed tistih ekip, ki si jo prvoligaške ekipe izberejo za medtedenske trening tekme. Najbrž bi se še Itala San Marco ali Kras bolje upirala Furlanom, kot so se Del Pie-ro in soigralci. Turinčani, ki so v Vidmu doživeli dvanajsti poraz v tem prvenstvu, zdaj ob četrtem mestu na-skakujejo še en cilj: preseči negativni rekord iz sezone 1961/1962, ko jim je uspelo 15-krat sklonjenih glav zapustiti igrišče. V Juventusovem taboru ni enega igralca, ki bi zadovoljil, resnično zaskrbljen pa je najbrž tudi selektor Lip-pi; če bodo Cannavaro, Legrottaglie, Grosso in Camoranesi igrali tudi na SP tako kot letos, potem res ni smiselno govoriti o osmini final, kaj šele o drugem zaporednem »mundialu« ... (I.F.)
ŠE ENA ZAMENJAVA NA KLOPI - V »serie A« je padla 15. letošnja trenerska glava. Livorno je v nedeljo odstavil trenerja Serseja Cosmi-ja. Na klop toskanskega moštva se je vrnil Gennaro Ruotolo, ki je Livor-no vodil od začetka letošnje sezone do odstavitve.
hud incident
Državni prvaki so pretepli svojega trenerja
JESENICE - Slavje ob osvojenem naslovu državnih hokejskih prvakov je v klubu Acroni Jesenice zasenčil incident, v katerega naj bi bilo po podatkih iz kluba vpletenih šest hokejistov Acronija, ki naj bi fizično obračunali s trenerjem Mikom Posmo. Vodstvo Acronija namerava z vsemi igralci, udeleženimi v incident, nemudoma prekiniti pogodbe.
Hokejisti so se namreč odpravili v Rateče, kjer so nič hudega slutečega in spečega trenerja Mika Posmo, ki jih je popeljal do naslova državnega prvaka, brutalno napadli, pretepli in mu povzročili telesne poškodbe. Vodstvo HK Acroni Jesenice, ki je nad takšnim početjem zgroženo, je o dogodku obvestilo pristojne organe, ki bodo incident raziskali in ustrezno ukrepali. Po informacijah iz kluba je trener moral poiskati zdravniško pomoč.
PO FLANDRIJI - Švicarski kolesar Fabian Cancellara (Saxo Bank) je zmagovalec dirke po Flandriji, ene najbolj prestižnih enodnevnih kolesarskih preizkušenj na svetu. Specialist za kronometer in svetovni prvak v individualni vožnji na čas je 261,5 kilometra dolgo dirko ProToura dobil po samostojnem pobegu v zadnjem delu dirke. Belgijec Tom Boonen (Quick Step) je bil drugi z več kot minuto zaostanka.
PO BASKIJI - V Španiji se je včeraj začela 50. kolesarska dirka po Baskiji. Zmagovalca prve od šestih etap je naknadno določila žirija. Funkcionarji dirke so namreč Špancu Oscarju Freireju (Ra-pobank) odvzeli zmago zaradi nepravilnega oviranja tekmovalcev v ciljnem sprintu. Zmaga je nazadnje šla v roke njegovega rojaka Alejandra Valverdeja (Caisse d'Epargne).
SLOVENKE BOLJŠE OD ITALIJANK - Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v četrti tekmi kvalifikacijske skupine 4 za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu na Danskem in Norveškem v Kopru premagala Italijo s 34:22. Slovenske rokometašice so v štirih dneh še drugič premagale »azzurre«.
MAMICA - Nekdanja francoska plavalna šampionka Laure Manaudou je prvič postala mamica. 23-letna Mana-udoujeva in francoski plavalni šampion Frederik Bousquet sta ponosna starša 3,7 kilograma težke Manon.
RODDICK - Finale teniškega ma-stersa ATP v Miamiju z nagradnim skladom 4,5 milijona ameriških dolarjev se je razpletel po pričakovanjih. Američan Andy Roddick je zlahka ugnal Čeha To-maša Berdycha in naslov zmagovalca osvojil že po dveh dobljenih nizih s 7:5, 6:4.
formula ena - V Maleziji najboljša voznika Red Bulla
Vettel je moral počakati še potrditev preiskovalne komisije
SEPANG - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je zmagovalec VN Malezije, tretje letošnje dirke za svetovno prvenstvo v formuli 1, čeprav je moral na potrditev uspeha počakati nekaj ur. Vodstvo dirke je namreč preiskovalo njegovo morebitno kršenje pravil, a na koncu ni izreklo kazni in je potrdilo zmago mladega dirkača. Preučevali so dogodek iz četrtega kroga, ko je Vettel v obdobju rumene zastave prehitel Jarna Trullija. Naknadne kazni pa nato niso izrekli, saj je bila olajševalna okoliščina zelo počasna vožnja Italijana, ki je imel tehnične težave, pa tudi Vettel je na tistem mestu močno zmanjšal hitrost.
Drugo mesto je osvojil njegov mo-štveni kolega Avstralec Mark Webber, tretji pa je bil drugi Nemec Nico Rosberg (Mercedes). Vettel je Maleziji dokončno premagal nesrečno serijo odstopov in prvi stavek po zmagi je bil seveda namenjen spremljevalni ekipi: »Fantastično opravljeno delo.« Z zmago se je Nemec v skupnem seštevku svetovnega pokala prebil na drugo mesto in po nesrečnih tehničnih okvarah v Bahraj-nu in Melbournu, kjer je bil že v boju za naj-
Nemec Sebastian Vettel v svojem bolidu Red Bull Racing
ansa
višja mesta, je 22-letnik v Sepangu vendarle potrdil, da je sam v vrhunski formi. Povratnik Michael Schumacher (Mercedes) je zaradi okvare na bolidu, odvila se mu je ena od matic na zadnjem kolesu, predčasno odstopil v 10. krogu in doživel novo razočaranje. Branilec naslova svetovnega prvaka Britanec Jenson Button (Mclaren Merece-des) je bil osmi, vseeno pa s 35 točkami ostaja pri vrhu, le štiri točke za vodilnim Brazilcem Felipejem Masso (Ferrari). Ta ima
zdaj dve točki naskoka pred doslej vodilnim moštvenim kolegom Špancem Fernandom Alonsom, ki je izpadel v predzadnjem krogu, in današnjim zmagovalcem Vettelom. Oba sta jih zbrala po 37.
Izidi: 1. Sebastian Vettel (Nem/Red Bull) 1:33:48,412; 2. Mark Webber (Avs/Red Bull) + 4,849; 3. Nico Rosberg (Nem/Mercedes) 13,504; 4. Robert Kubi-ca (Pol/Renault) 18,589; 5. Adrian Sutil (Nem/Force India) 21,059.
odbojka - Končnica A1 -lige
Najbližji polfinalu G. Jerončič (Cuneo)
V	končnici odbojkarske A1-ligi so če-trfinalni dvoboji zelo izenačeni. Po treh tekmah si je pričakovano zagotovil igranje v polfinalu samo Trentino, boj med vsemi ostalimi četrtfinalisti pa je zelo napet.
Modena, kjer igra tudi števerjanski libero Loris Mania, si je po dveh porazih opomogla. Na tretji tekmi končnice je po petih nizih premagala Macerato, ki sicer še vodi v zmagah 2:1. Četrta tekma bo v soboto v Macerati. Če bodo Mania in ostali uspeli še drugič premagati Macerato, bosta ekipi igrali še peto odločilno tekmo, ki bo določila pol-finalista. Pri Modeni je libero Loris Mania sprejel 32 servisov: 34 % odlično, 66 % dobro z napako. Odbojkar iz Izole Jasmin Ču-turič pa je tokrat vstopil samo v prvem in tretjem nizu ter dosegel točko.
V	tretji tekmi med Sisleyem in Mon-zo so bili včeraj boljši s 3:1 odbojkarji iz Tre-visa (20, 22, -22, 12), ki vodijo v zmagah 2:1. Zelo izenačeno pa je bilo v Piacenzi. Cuneo, ki je v prvi tekmi zmagal s 3:0, je Piacenzo premagal tudi na drugi tekmi. Tokrat je gostitelje ugnal s 3:1 (26:24, 28:30, 26:24, 25:23) po več kot dvourni tekmi. Tretja tekma bo
v četrtek ob 18.00. Pri Piacenzi je Tine Ur-naut dosegel 14 točk, Gregor Jerončič pa je v dresu Cunea vstopil na igrišče samo v drugem nizu.
BERGAMO EVROPSKI PRVAK -Na čelu evropske ženske odbojke nič novega. Odbojkarice iz Bergama so ponovile lanski uspeh in tudi v sezoni 2009/10 osvojile ligo prvakinj. V nedeljo so v finalu zaključnega turnirja v Cannesu premagale turški Fenerbahče s 3:2. Delo Italijank ni bilo lahko, saj je Fenerbahče povedel z 2:0 v nizih. V zadnjih šestih sezonah v ženski odbojki prevladujejo Italijanke: Bergamo je zmagal štirikrat, Perugia pa dvakrat. Skupno pa je Bergamo od leta 1997 že sedmič stopil na evropski vrh. Italijanke so osvojile tudi štiri priznanja: najboljša igralka finala je bila Francesca Piccinini, najboljši libero Enrica Merlo, najboljša podajalka Eleonora Lo Bianco, najboljša sprejemalka pa Antonella Del Core.
Izidi zaključnega turnirja: za 1. mesto: Volley Bergamo - Fenerbahče Carigrad 3:2 (22:25, 21:25, 25:22, 25:20, 9:15); za 3. mesto: Cannes - Asystel Novara 3:0 (24, 19, 18).
/
ŠPORT
Nedelja, 4. aprila 2010
17
jadranje - 23. spomladanski pokal v Izoli
Simon in Jaš na 2. mestu V Izoli testirala jadrnico in jadra pred Hyeresom
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta od petka do nedelje nastopila na 23. spomladanskem pokalu v Izoli. Na tridnevni preizkušnji, ki sodi tudi v niz regat mednarodne jadralne zveze ISAF (rank 2), sta osvojila drugo mesto, tri točke več sta zbrala domačina Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič.
Simon in Jaš sta svoje nastope v Izoli začela prepričljivo. V petek sta v srednje močnem vetru (najprej je pihala burja, nato pa tramontana) zbrala dve prvi mesti, v prvi regati pa sta bila sedma zaradi tehničnih težav na jadrnici. Varovanca trenerja Matjaža Antonaza sta namreč v Izoli preizkušala novo jadrnico in tudi nova jadra. V soboto sta v močnem vetru osvojila prvo, drugo in dve četrti mesti in tako zadnji dan regat startala s prvega mesta. V nedeljo sta bila četrta, sedma, v zadnji odločilni regati, ki je odločala o prvem mestu, pa sta bila druga, boljša je bila samo posadka iz Izole Mikulin/Prinčič. S tremi točkami naskoka sta tako domačina osvojila najvišjo stopničko, Sivitz Košuta/Farneti sta bila po devetih plovih druga, tretje mesto pa je osvojila madžarska posadka Sya-mody/Bardos.
Trener Antonaz je bil z nastopi zadovoljen: »To je bil zelo kvaliteten trening. Uspelo nam je, da smo spoznali novo jadrnico in jo testirali v različnih vetrovnih razmerah. Prav tako smo regate izkoristili za testiranje novih jader. Simon in Jaš sta jadrala dobro, presenetljivo pa jima tokrat starti niso šli od rok, kar je vplivalo tudi na končni rezultat,« je pojasnil Antonaz in dodal, da bodo pred odhodom na predolimpijsko regato v francoski Hyeres morali še izboljšati in popraviti nekatere nastavitve na ja-dranici.
Na 23. spomladanskem pokalu se je letos zbralo preko 250 jadralcev iz Slovenije, Italije, Madžarske, Srbije, Hrvaške, Češke, Avstrije in Nemčije. V olimpijskem razredu 470 je nastopilo 20 moških in štiri ženske posadke, v razredu 420 je tekmovalo 49 posadk, pa še 19 laserjev (med njimi tudi slovenski jadralec Daniel Piculin, ki je bil 14.), v razredu laser 4.7 35 jadralcev, v razredu laser radial pa 68.
Čupina jadralca sta bila obenem včeraj vpoklicana na reprezentančne treninge mladinske reprezentance od 16. do 18. aprila v Marini di Carrara.
Od leve: Jaš Farneti, Simon Sivitz Košuta, Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič
odbojka - Memorial Cornacchia
Iranski odbojkarji niso hoteli igrati tekme proti Izraelu
PORDENON - V okviru mladinskega odbojkarskega turnirja U19 Memorial Cornacchia pri Pordenonu je žal politika znova prevladala nad športom. Iranska vlada je namreč svoji državni selekciji prepovedala, da igra nedeljsko polfinalno tekmo proti selekciji iz Izraela, ki je tako zmagal 3:0 brez boja. Nekaj podobnega se je že pripetilo tudi na lanski izvedbi prestižnega mednarodnega turnirja, na katerem je nastopala tudi združena ekipa Sloga-Soča. Lani proti Izraelu niso stopili na igrišče odbojkarji Tunizije.
»Žal je prišlo do tega neljubega dogodka. Člani iranske reprezentance so nam pred tekmo sporočili, da so jim prepovedali, da igrajo proti Izraelu. Mi smo jih poskušali prepričati, naj vseeno stopijo na igrišče, toda zaman,« je povedal organizator Tiziano Cornacchia in dodal: »Žal se je to ponovilo že drugič zapored. Lani je Izraelce bojkotirala Tunizija. Upam, da bo to zadnjič, saj mora šport združevati in ne ločevati.«
jadranje - Velikonočna regata
Dobre uvrstitve optimistov Čupe in Sirene
Jana Germani (Čupa) 2. med kadetinjami - Nastopilo preko 350 optimistov
V Portorožu je se je v nedeljo uspešno zaključila Velikonočna regata za optimiste, ki jo je JK Pirat letos organiziral že 18. Na tridnevnem mednarodnem tekmovanju se je letos zbralo preko 350 malih jadralcev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Madžarske, Češke, Slovaške in Avstrije. Regat, ki so stekle od petka do nedelje, so se udeležili tudi optimisti Čupe in Sirene. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so organizatorji v petek izpeljali prvi plov samo za dve skupini, v soboto in nedeljo pa so v ugodnih vetrovnih razmerah uspeli izvesti pet plovov.
Najvišjo uvrstitev je po šestih regatah osvojila Jana Germani (Ču-pa), ki je bila druga med kadetinja-
mi v konkurenci 20 tekmovalk. Na absolutni lestvici vseh tekmovalcev je med 347 optimisti osvojila 39. mesto, med deklicami je bila 11. V posamičnih regatah je bila 2., 26., 10., 53., 6. in 37. Med kadeti je bil Čupin tekmovalcev Sebastian Cetul 8., član Sirene Pietro Osualdini pa 19.
Ostali izidi - kadeti: 24. Peter Marzo Magno (Sirena), 32. Haron Zeriali (Čupa), 34. Nicolas Starc (Sirena), 52. Mattia Constantin (Čupa), 60. Federico Bevilacqua, 66. Giulio Michelus, 73. Ivan Braico, 76. Francesco Ferletti (vsi Čupa). Absolutna lestvica (junores in kadeti): 112. Max Zuliani, 179. Vanja Zuliani (oba Sirena), 254. Martina Husu, 266. Cecilia Fedel (obe Čupa).
um. kotalkanje
Kotalkarice Vipave na deželnem vrhu
Na deželnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju v kategoriji začetnic A (tekmovalke letnika 2001) sta nastopili tudi članici Vipave Agnese Castello in Veronika Sambo, med starejšimi začetnicami B pa je tekmovala pole-tovka Martina Debelis.
V deželni konkurenci sta se na stopničke uvrstili obe tekmovalki Vipave. Agnese Castello iz Števerjana je bila tretja v obveznih likih, v prostem programu pa peta. Med 18 nastopajočimi je v kombinaciji osvojila zelo dobro 3. mesto. Veronika Sambo iz Sovo-denj pa je bila v obveznih likih osma, boljše se je izkazala v prostem programu, kjer je kljub napaki pristala na drugem mestu (v kombinaciji je bila 5.). Z visoko uvrstitvijo v prostem programu si je zagotovila pravico do nastopa na trofeji dežel - državnem tekmovanju v prostem programu za najmlajše tekmovalke iz vseh dežel. Državni finale bo letos v Pierisu šele konec oktobra.
Med začetnicami A pa je po-letovka Martina Debelis v obveznih likih osvojila 18. mesto, v prostem programu 20., v kombinaciji pa je bila 19. Nastopilo je 20 tekmovalk.
Ze naslednji konec tedna pa bosta na kotalkališču v Gorici nastopili na deželnem prvenstvu na-raščajnici Maria Sofia Castello in Evelyn Robazza.
□ Obvestila
ŠD SK BRDINA prireja v soboto, 10. aprila, ob 19. uri v restavraciji na trgu v Repnu družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. Telefonska številka: 3475292058 (Brdina).
košarka - Mednarodni velikonočni turnir na Dunaju
Sodelovale tudi štiri ekipe ZSŠDI
Nastopilo je preko 500 ekip iz 20 držav - Skupaj igrali košarkarji Poleta, Kontovela, Sokola in Brega - Ekipa ZSŠDI v kategoriji UI4 do četrtfinala - Čas tudi za ogled znamenitosti
Ekipe ZSŠDI-ja na košarkarskem turnirju na Dunaju s spremljevalci
Od ponedeljka, 29. marca do sobote, 3. aprila je na tradicionalnem velikonočnem turnirju na Dunaju nastopila tudi večja skupina mlajših zamejskih košarkarjev pod okriljem ZSŠDI-ja. Na letošnji 20. izvedbi turnirja, ki vsako leto združi mlade košarkarje iz vse Evrope, je nastopilo približno 500 ekip iz 20 držav. Nastopajoči so tekmovali v starostnih kategorijah od U12 do U20 v moški kot v ženski konkurenci.
Turnir je med našimi košarkarji poznan in izredno priljubljen, saj se ga je udeležilo že veliko generacij zamejskih igralcev. Letos se je na Dunaj podalo 33 naših mladih košarkarjev iz društev Polet, Kontovel, Sokol in Breg, vodja odprave pa je bil (na Dunaju rojeni) Andrej Vre-mec. Pod imenom ZSŠDI so tekmovale 4 ekipe: letniki 1999 in 1998 v kategoriji U12, letniki 1997 v U13 in mešana ekipa letnikov 1996/97 v kategoriji U14 low. Igralci so prenočevali v eni izmed dunajskih šol, glavne obroke so imeli v veliki menzi v centru Stadthalle, po mestu pa so se premikali z javnimi prevozi, zlasti s hitrim podzemnim vlakom. Vsaka ekipa je v predtekmovanju odigrala 4 tekme, v drugi del pa se je prebila le ekipa U14, ki pa je v četrtfinalu klonila proti kasnejšemu zmagovalcu. Otroci in spremljevalci so imeli tudi nekaj časa za ogled glavnih
znamenitosti avstrijske prestolnice: Staphansplatz, Hofburg, Schönbrunn, zelo zanimiv in zabaven pa je bil ogled bogatega dunajskega živalskega vrta. Nad gostovanjem so bili tako otroci kot njihovi trenerji/spremljevalci izredno navdušeni. Izkušnja je tudi omogočila, da so se igralci, ki med letom igrajo v različnih društvih, spoznali in navezali prijateljske stike.
Sestave ekip in rezultati:
U12 (let. 1999): Igor in Gabrijel
Terčon, Niko Guštin, Borut Brecelj, Jan Ferfoglia, Danjel Fabi, Tomaž Kafol; trener: Marko Švab, spremljevalka: Marie Claessens. Izidi: ZSŠDI - Sonja 14:18, ASD Trieste - ZSŠDI 63:15, Mainz -ZSŠDI 35:16, ZSŠDI - Alba Berlin/2 5:75.
U12 (let. 1998): Sandor Ciuch, Samuel Zidarič, Jakob Zidarich, Anton Jazbec, Aleksander Daneu, Ivan Grgič, Kilian Tul, Kevin Košir; trenerja: Veronika Da-
nev in Damjan Košuta; Izidi: ZSŠDI - Ce-sena/1 45:50, Sofia - ZSŠDI 32:55, ZSŠDI
-	Fürth 81:23, Wei\\\\\\\u03B2enfels -ZSŠDI 60:35.
U13 (letniki 1997): Luca Gelleni, Matteo Sema, Thomas Vascotto, Daniele Fonda, Patrik Krevatin, Francesco Bevilacqua, Filippo Coloni, Luka Antler, Robert Tulliach; trener: Erik Piccini. Izidi: ZSŠDI - ADS Basket 42:64, Macedonia
-	ZSŠDI 54:21, ZSŠDI - Mainz 46:20,
Vienna 87 - ZSŠDI 28:46
U14 low (let. 1996/97): Patrik Kojanec, Francesco Peric, Simon Regent, Martin Ridolfi, Aleksander Sardoč, Ivo Ušaj, Tomaž Daneu, Luca Giacomini, Lenart Zobec; trener: Vremec Andrej. Izidi: München - ZSŠDI 5:96, ZSŠDI -Fürth 77:27, ASKÖ - ZSŠDI 23:40, ZSŠDI - Marburg 42:31, 1/8 finala: ZSŠDI - Weilheim 73:43, 1/4 finala: Giessen - ZSŠDI 50:29.
1 8 Torek, 6. aprila 2010
ljubljana - Razstava
Pričevanja otrok deportirancev
Od 8. aprila dalje si bodo lahko tudi v Ljublajni ogledali razstavo Ko je umrl oče. Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943). Razstava je ena izmed številnih pobud centra Leopoldo Gasperini iz Gradišča, uredili pa so jo profesorji Metka Gombač, Boris M. Gombač in Dario Mattiussi, ki so med drugim uredili istoimensko knjigo, ki je istočasno katalog razstave. Razstavo sestavlja 26 velikih panojev (80/120 cm), na katerih lahko preberete izpovedi in vidite risbe, ki so jih otroci, ki so preživeli deportaci-jam v koncentracijskih taboriščih na vzhodni meji. Gre za izpovedi slovenskih otrok, ki so jih s starši de-portirali v zloglasna taborišča v Viscu, Gonarsu, Monigu pri Trevi-su in na Rabu v letih 1942 in 1943, vsi panoji pa so prevedeni tudi v italijanščino.
Eseji, ki so jih zbrali v tej knjigi, so obvezen dodatek za natančnejše spoznavanje obdobja, v katerem so se stvari dogajale, razstavo pa so omogočili državni Arhiv Republike Slovenije in Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Vse risbe in besedila so otroci narisali oziroma napisali med psihološkimi terapijami, ki so bile po tako travma-
tičnih dogodkih nujne, in ki so stekle v partizanskih bolnišnicah že takoj po zaprtju teh taborišč, to se pavi po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943.
Večino zapiskov so zbrale partizanske šolske inštitucije na osvobojenem ozemlju na Kočevskem. Ker so bili običajno tudi učitelji nekdanji interniranci, so bili najbolj primerni za dialog z otroki, ki so imeli tako travmatično preteklost. Prav po zaslugi te terapije, s katero so hoteli otrokom omogočiti premostitev vseh preteklih dogodkov, ki bi lahko večno zaznamovali njihova življenja, lahko zdaj prebiramo res tragična pričevanja najbolj nedolžnih žrtev vojnih grozot.
Razstavo so si lahko že ogledali v Gorici, Bentkah, Trstu, Mariboru, Celovcu, Kopru in Novi Gorici, kjer so jo uredili v sodelovanju z občinskimi upravami teh mest, Univerze v Benetkah, Narodnim muzejem Slovenije in s tržaškim muzejem Ri-žarne pri Sv. Soboti, in doslej si je slike in pričevanja ogledalo več kot 9.000 obiskovalcev. Otvoritev razstave v Ljubljani bo v četrtek, 8. aprila, ob 18. uri na Znanstveni akdemiji na Novem Trgu št. 2, posegla pa bo slovenska ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. (I.F.)
avstrija - Kunst Haus Wien
Fotografije Tine Modotti
Hundert-wasserjeva Hiša umetnosti (Kunst Haus Wien) bo od 1. julija do 7. novembra gostila razstavo z naslovom Tina Modotti - foto-grafinja in re-volucionarka, kjer bo prikazana obsežna retrospektiva italijanske fo-tografinje.Tina Modotti, ki se je rodila leta 1896 v Italiji in umrla leta 1942 leta v Mehiki, je bila fo-tografinja, igralka in revolucionarka, pa tudi eden najbolj fascinantnih ženskih likov 20. stoletja. Znana je postala s svojimi fotografijami iz Mehike v 20-ih letih 20. stoletja in s svojo vključenostjo v revolucionarna gibanja v 30-ih letih. Razstava bo ponudila pregled njenega fotografskega ustvarjanja, tako njene portrete, znano serijo o ženskah iz Tehuantepeca, kot tu-
di manj poznane fotografije. Prikazana bo njena življenjska pot od Italije, preko Kalifornije, Mehike, Berlina, Pariza in Moskve do Španije ter srečanja z zanjo pomembnimi ljudmi, kot so fotograf Edward Weston, pisatelj B. Traven ter slikarja Diego Rivera in Frida Kahlo, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj Compress. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Orazio Bobbio -
La Contrada
V	petek, 9. aprila ob 20.30 / Maurizio Micheli in Tullio Solenghi: »Italiani si nasce«. Režija: Marcello Cotugno. Ponovitve: v soboto, 10. ob 20.30, v nedeljo, 11. in torek, 13. ob 16.30, v sredo, 14., četrtek, 15., v petek, 16. in soboto, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 18. ob 16.30.
Gledališče Rossetti
Danes, 6. aprila ob 21.00 / Marco Baz-zoni, Marzio Rossi in Francesco Brandi / »Come sono caduto in Baz«.
V	soboto, 10. aprila ob 20.30 / Enrico Brignano in Mario Scaletta / »Sono romano ma non è colpa mia«. Ponovitev: v nedeljo, 11. aprila ob 16.00.
Dvorana Bartoli
Danes, 6. aprila ob 21.00 / Giovanni Antonucci / »Io, Ettore Petrolini«. Ponovitve: v sredo, 7., v četrtek, 8., v petek, 9. in v soboto, 10. aprila ob 21.00, v nedeljo, 11. aprila ob 17.00. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 13. aprila ob 20.45 / Roberto Ando in Moni Ovadia prevzeto od Wil-liama Shakesperja: »Shylock, il mercante di Venezia in prova«. Režija: Roberto Ando in Moni Ovadia. Nastopajo: Moni Ovadia, Shei Shapiro, Rugge-ro Cara, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov, Federica Vincenti. / Ponovitve: v sredo, 14. aprila ob 20.45.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
Jutri, 7. aprila ob 18.00 / Kulturni zavod Kult Ljubljana: »Krpan VS Brdavs«. LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Danes,, 6. aprila ob 19.30 in ob 21.35
/ Sebastjan Horovat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«.
V	petek, 9 aprila ob 19.30 in ob 21.45
/ Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«.
V	petek, 16. aprila ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.00, v ponedeljk, 19. in v torek 20. aprila ob 19.30.
Mala drama
V	petek, 9. aprila ob 20.00 / Kristjan Muck: »Vehikel«. / Ponovitve: v soboto, 10. in v ponedeljek, 12., v torek, 13. in v ponedeljek, 19. aprila ob 20.00.
V	soboto, 10. aprila ob 16.00 in ob 16.35 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«. / Ponovitve: v soboto, 17. aprila ob 16.00 in ob 16.35.
V	sredo, 14. aprila ob 20.00 in ob 21.00
/ Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v četrtek, 15. in v petek, 16. aprila ob 20.00 in ob 21.00.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 6. aprila ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v sredo, 7., v soboto, 17 in v ponedeljek, 19. aprila ob 19.30
V	četrtek, 8. aprila ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. / Ponovitve: v petek, 9. aprila ob 19.30.
V	soboto, 10. aprila ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«.
V	torek, 13. aprila ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: V sredo, 14. ob 19.30 in v četrtek, 15. ob 20.00, v petek, 16. in v sredo, 21. ob 19.30 ter v četrtek, 22. aprila ob 12.00.
V	nedeljo. 18. aprila ob 19.30 / Ernst Ingmar Bergman: »Jesenska sonata«.
Mala scena
Danes, 6. aprila ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v sredo, 7. ob 17.00 in ob 20.00 ter v ponedeljkek, 19. aprila ob 20.00.
V	četrtek, 8. aprila ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	petek, 9. aprila ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmidt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitev: v soboto, 10. aprila ob 20.00.
V	četrtek, 15. aprila ob 20.30 / Kurt Weill in Bertold Brecht: »Hrepenenja«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Jutri, 7. aprila ob 19.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v petek, 9. ob 19.00, v soboto, 10. ob 16.00, v torek, 13. ob 19.00, v sredo, 14. ob 19.00, v soboto, 17. ob 15.00 ter v nedeljo, 18. aprila ob 15.00.
Gledališče Rossetti
Jutri, 7. aprila ob 21.00 / »Fiorella Man-
noia - Acoustic Tour«. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 15. aprila ob 20.45 / »Le
scuole di musica d'Europa«. Nastopa: Scuola Normale Superiore di Pisa.
V	četrtek, 22. aprila ob 20.45 / »Uri Caine ensemble & tempo reale«.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Ljudska univerza
V	nedeljo, 11. aprila ob 17.00 / »Alica 1000 (Alice aux mille sons)« / glasbe-no-recitacijska predstavitev pesniške zbirke Mateje Bizjak Petit.
PRIREDITVE
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 6. aprila ob 20.30 / Klub CD / Vlado Kreslin & Chris Eckman z gosti.
V	petek, 9. in soboto, 10. aprila ob 19.30 / Gallusova dvorana / Sergej Pro-kofljev »Romeo in Julija« (balet).
V	nedeljo, 11. aprila ob 20.00 / Gallusova dvorana / »Orkester Dohnanyi Budafok«, moški zbor Madžarskega narodnega zbora, akademsko zborovsko društvo iz Budimpešte, komorni zbor Bele Bartoka in plesna skupina Forte.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com.
OPČINE
Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«.
Bambičeva galerija: v soboto, 10. aprila ob 20.30 odprtje razstave akademske slikarke Beti Bricelj GeolnForma. Predstavila jo bo Polona Škodič. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA
Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
Kulturni Center Lojze Bratuž: je na
ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«.
Galerija Kulturnega doma: do 6. aprila je na ogled razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in od med 16. in 18. uro ter med prireditvami.
Go Art Galerija, v kompleksu Palače Lantieri na Trgu sv. Antona 5: do 7.
aprila je na ogled razstava likovnih del Shozuja Shimamota in Yasua Sumija, predstavnikov japonskega likovnega gibanja Gutai. Odprta je ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30, zaprta ob nedeljah in ponedeljkih; informacija na tel. 0481-062181, in-fo@goartgallery.it, www.goartgallery.it.
VIDEM
Dvorana dei Tigli (Ul. Gramsci 6 - Fiu-micello): do 11. aprila bo na ogled fotografski projekt Marka Vogriča, član Fotokluba Skupina75, v priredbi kulturnega združenja At Thirty Seven s Fiumicella z naslovom: »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! Niz vedut s Solkanskega polja in Gorice posnetih z luknjičarko (pinhole camera) z »mišje perspektive«. Info.: markovog@libero.it, tel. 347-1516964. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej.
Kosovelov dom: (Velika galerija): je na
ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«.
Kosovelov dom: v sredo, 7. aprila bo odprtje razstave fotografij Riccardija Tof-folettija pod naslovom: Znotraj vasi -Nadiške doline 1968. KOPER
Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«.
PIRAN
Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije.
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi-
-/
skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Štorževa galerija (Štanjel 29): je na
ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve.
AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji Nova Gorica (na Trgu E. Kardelja 5) je na ogled skupinska razstava z naslovom: »Divji v srcu«. Razstavljajo: Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe. Urnik: do 22. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
KANAL
V	Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija.
Galerija CD:do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«.
Mala galerija: do 18. aprila je na ogled fotografska razstava Rubena Manga-sarjana (1960 - 2009). Vstop prost.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 6. aprila 2010
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Simon Gerin - violina 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	14.10 Aktulno: Bonta sua
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik in gospodarstvo
14.30	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
16.50	Dnevnik - Parlament
18.50	Kviz: L'Eredita (v. C. Conti)
20.00	23.15 Dnevnik
20.30	Kviz: Soliti ignoti
21.10	Nan.: Capri 3
23.20	Aktualno: Porta a porta
0.55	Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cietà
6.20 Aktualno: Agenzia riparatorti 6.25 19.00, 22.40 Resničnostni show:
L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 0.50 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.50 Resničnostni show: L'isola e poi... 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Šport: 90° Minuto Champions
^ Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.00 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved
VEUKONOČNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV
Vodoravno: radon, srenja, Aki-ra, Ternana, poet, Rlo, RTV, Go-Ijat, ENEL, akonto, antika, mora, Lenln, Ali, kronisti, revival, akter, vesele, A. Z., Rim, vilar, King, Tina, skat, Hetera, zgorec, parabola, Koenig, T. S., oni, emirat, kolnik, tok, Tosh, S. K., Mikasa, čopiči, Inter, opitost, S. A., opat, Kioto, Nino Benvenuti, aktivnost, Atila, D. R., S. T., ET, očka, Lacan, Oeser, pel i-kan, I. T., adsorbent, Ike, Aheron, OAS, aloa, Bossi, par, S. B., E. N., osir, Jaka, obleka, Alan, Emi, raz, kela, lisa, RNA, mat, Istra, Inka, Striček Pons, Ios, Leiris.; geslo: ve-se l e velikonočne praznike.
14.50	Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr
Neapolis
15.10	Dnevnik - kratke vesti
15.15	Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre
15.40	Variete: Melevisione
16.00	Variete: Tg3 GT Ragazzi
16.10	Variete: Trebisonda
17.00	Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
20.00	Variete: Blob
20.15	Nan.: Il principe e la fanciulla
20.35	Nad.: Un posto al sole
21.05	Dnevnik
21.10	Aktualno: Ballaro (v. G. Floris)
23.20	Variete: Parla con me
0.00	Nočni dnevnik
Rete 4
12.00 12.55 14.05 15.10
16.15 16.55
18.55 19.35 20.30 21.10
21.50
23.25
Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Piu forte ragazzi Dok.: Sai Xche Nan.: Carabinieri 3 17.25 Dnevnik in prometne informacije
Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no
Nad.: Sentieri
Film: Lo sperone nudo (western, ZDA, '53, r. A. Mann, i. J. Steward) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Tango & Cash (polic., ZDA, '89, i. S. Stallone) 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: Cuori in Atlantide (dram., ZDA, '01, i. A. Hopkins )
Canale S
8.40
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45 16.55
18.00
18.50
20.00 20.30
21.10
23.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci)
Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
Film: Un paradiso per due (kom., It., '09, r. P. Belloni, i. V. Incontra-da)
Aktualno: Matrix
O Italia 1
6.25 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends
fft:-hč-ti-P-ž
9.10	Variete: Polpette
10.40	Dok.: Capogiro
11.45	Aktualno: Jekyll - La vera faccia del-
la Tv, sledi Nella rete di Jekyll
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
13.40	Risanka: American Dad
14.05	Risanka: I Griffin
14.35	20.05 Risanka: Simpsonovi
15.00	Nan.: Kyle XY
16.00	Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel
16.50	Nan.: Zoey 101
19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division
(i. H. Laurie) 22.05 Nan.: Fringe
23.55 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno
^ Tele 4
7.00	8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik
8.05	Pregled tiska
9.00	Aktualno: L'eta non conta
10.30	Nan.: Ai confini dell'Arizona
10.50	Talk show: Formato famiglia
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
12.35	Dok.: Samoa: Le isole del tesoro
13.20	Aktualno: Dai nostri archivi
14.05	Variete: ...Nel baule dei tempi
14.35	Šport: Ski magazin
15.30	Dok. odd.: Borgo Italia
17.00	Risanke
19.00	Aktualno: Lavoro e dintorni
20.00	Športne vesti
20.05	Aktualno: Pagine e fotogrammi
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Aktualno: Perche???
21.50	Dok. odd.: La grande storia
23.35	Dnevnik - Montecitorio
23.40	Glasb.: Giorno in arancione
LA
6.00
7.00
10.10 10.25 12.30 13.05 14.05
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.10
23.40
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Matlock
Dnevnik in športne vesti
Nan.: The District
Film: Uragano (dram., ZDA, '79, r.
J. Troell, i. M. Farrow)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: Relic Hunter
Nan.: Crossing Jordan
Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo
Film: L'amante (dram., Fr., '91, r. J.
Annaud, i. J. March)
Variete: Victor Victoria - Niente e
come sembra
(t Slovenija 1
6.10 Kultura 6.15 Odmevi
7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.20 18.40 Risanke 10.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.30 Nan.: Linus in prijatelji 11.55 Intervju: Dušan Jakomin (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Kratki igrani film: Nagajanje 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.35 Dok. oddaja: Kuščarji 18.00 Oddaja o znanosti: Vesoljski promet
18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Piramida
21.00 Dok. film: Piranska srednjeveška zgodba
22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.05 Dok. serija: Mao: Kitajska pravlji-
(t* Slovenija 2
6.30 0.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal
8.45 Dober dan, Koroška (pon.) 9.15 Na lepše (pon.) 9.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
10.40 NLP s Tjašo Železnik
13.40 Bleščica, oddaja o modi
14.10 Studio City (pon.)
15.05 Pozdrav Afriki (pon.)
15.35 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
06.04.1992 15.55 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.05 21.30 23.10
13.45 14.00
14.20 14.30 14.50 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.35 21.15 22.20 23.15 23.45
8.00
9.00 9.05 10.05 11.00
18.00 18.40 20.00
20.30 21.30
22.00 22.30
Glasnik - Oddaja Tv Maribor
Mostovi - Hidak
V dobri družbi (pon.)
Intervju: Lojze Zlodi (pon.)
Globus
Muzikajeto
Prava ideja!
Nad.: Dediščina Evrope Film: Huddersfield (pon.)
Koper
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Levant
Kino premiere
Arhivski posnetki
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Izostritev
Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Športne vesti
Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje
Srečanje z...
Istra skozi čas
ŒQ« Trendovska oddaja
Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo
Baiker explorer
Istra in...
i Tv Primorka
Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 10.00 Novice
19.00, 23.30 Mozaik (pon.)
17.20 Hrana in vino (pon.)
12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in
videostrani
Videofronta
Pravljica
23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik
Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Mura Raba TV Turizem in mi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D (v. M. Tretjak); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski (prip. A. Rupel); 18.45 Jezikovna rubrika, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Malo jutranje nostalgie: Robert Fri-škovec; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Torek, 6. aprila 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno č—y oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA ,, SLIKA	^
C
AMSTERDAM ONDON O^ 0 2/10 Jt/12
•	PARIZ
0/12
K0BENHAVN —C ■
3/6 ^ - A
BERLIN
7/14 O
VARŠAVA
O 5/17
O KIJEV
4/12
OBRUSELJ
3/10
ŽENEVA
1/12 O
MILAN
o 4/18
DUNAJ 6/17 O
LJUBLJANA
0 6/14
1010
BEOGRAD
° 14/22
LIZBONA
O 9/18
MADRID
O 1/16

'¿5

SPLIT
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.

¿V^SOFI
^skopjeV 7/19 9/23
ča5>,vaten'e^ -~ -s,»
C
Danes in jutri se bo nad Italijo in srednjo Evropo zadržal anticiklon z relativno toplim in suhim zrakom na višini, zaradi katerega bo vreme sanovitnejše.
Nad srednjo Evropo, našimi kraji in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. S severnim vetrom doteka k nam nekoliko toplejši in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.39
Dolžina dneva 12.03
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 2.46 in zatone ob 11.38
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,7 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.37 najnižje 3 cm, ob 6.04 najvišje 7 cm, 13.17 najnižje
-32 cm, ob 20.39 najvišje 29 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -7 cm, ob 7.32 najvišje 13 cm, 14.00 najnižje -37 cm, ob 23.54 najvišje 36 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin.................270	Piancavallo..........120
Vogel.................130	Forni di Sopra........100
Kranjska Gora.........40	Zoncolan............100
Krvavec..............105	Trbiž...................80
Cerkno................50	Na Žlebeh ...........310
Rogla..................90	Mokrine..............160
Mariborsko Pohorje . .50	Podklošter............../
Civetta...............170	Bad Kleinkirchheim . . 80
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
močan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
1/15
TRBIŽ O
-2/13
o -4/13
KRANJSKA G.
CELOVEC
O -1/15
o "crib TRŽIČ «¡fá
-1/15 _ O
KRANJ
o 0/14
S. GRADEC
CELJE 0/15 O L
M. SOBOTA
O 3/15
MARIBOR
O 2/14
PTUJ
O "V
LJUBLJANA
2/15 N. MESTO 1/15 POSTOJNA	O
O-1/14	r^V;	—
KOČEVJE So?
ČRNOMELJ
ZAGREB 2/14 O
REKA 5/16
(^NAPOVED ZA DANES
Nad vso deželo bo vreme lepo, jasno do rahlo oblačno s šibkimi vetrovi, ki se bodo v popoldanskih urah okrepili. V nižinah in gorah, posebno pa v dolinah, se bo temperaturna razlika znatno povečala in ponoči dosegla posebno nizke temperature, medtem ko bodo popoldne mile, ko bo na Predalpskem ^območju nastopila tudi možnost krajevne oblačnosti.
Precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Ponekod bo slana.
Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, v alpskih dolinah do -4, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C.
TRBIŽ O
-1/14
o -3/14 KRANJSKA G.
CELOVEC
O -1/16
O
TRŽIČ
-1/16
O
GRADEC
0/17
> o 1/15
S. GRADEC
ČEDAD O
4/" Q
GORICA O °
O
N. GORICA
i/in
O
KRANJ Sri? j,
o
LJUBLJANA
2/17
POSTOJNA
O -1/15
KOČEVJE
N°
CELJE 0/15
O
MARIBOR
O 1/15
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 0/15
N. MESTO 1/16
O
REKA 6/18
ZAGREB 2/16
O
Vreme bo večinoma jasno ali rahlo oblačno na celotnem deželnem območju, pihali bodo šibki vetrovi, ki se bodo na obali in v popoldanskih urah okrepili; v gorah bo popoldne možnost večje oblačnosti, posebno v Predalpah.
(NAPOVED ZA JUTRp
V sredo bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo občasno že nekaj več oblačnosti. V petek bo občasno rahlo deževalo.
Dopis iz pariza
P kot P kot
•••
•••
prehrana paradoks
P/ARIZ - Prehrana: tradicionalna, hitra; okusna, plehka; francoska, kitajska, arabska, japonska, indijska; raznolika, monotona... Prehrana je veliko več kot potreba, je užitek, znanje, umetnost itd. Vse te vidike je zajela razstava »Bon appetit« (Dober tek) v Cité de la science, posvečena najstnikom. Zakaj njim? Veliko je govora, da se mladi slabo prehranjujejo, toda večkrat ne gre za uporniški odnos, ampak enostavno za neznanje.
V zahodni družbi ni kot nekoč problem pomanjkanje, temveč obilje, ki nam podari nezaželene blazinice, visok holesterol itd. Skušnjave so za vsakim vogalom: ko listaš časopis, ko gledaš televizijo in seveda v trgovinah. Na primer, ko nakupuješ v su-per/hiper marketih so na vidiku predvsem vabljivi izdelki - predvsem sladkarije -medtem ko so osnovni skriti na zakotnih policah - verjetno ste že brezupno iskali sladkor ali moko - in tako se košara polni z nepredvidenimi stvarmi. Ko se tako mastimo s hiper kaloričnimi dobrotami, nas zdravniki opozarjajo na debelost, toda kljub temu mnogi vztrajajo pri nezdravi prehrani. Zakaj? Kot že rečeno ne gre le za potrebo, ampak imajo tu pomembno vlogo različni faktorji: spomin, barva, vonj, počutje itd. Na primer, zakaj odsvetujejo gledanje televizije med obrokom? Ker naša pozornost ni na hrani, ampak drugje (novice, film itd.) in možgani ne dajo informacije, kdaj je dovolj. Rezultat je, da pojemo veliko več in naše telo pridno shrani odvečno v obročke okoli pasu. Eh ja, ker naše telo pač ne ve, da živimo v obilju in da ne trpimo pomanjkanja. Debelost je eden največjih problemov zahodne družbe. Zahodne, ker če nas je na zemlji okoli 6 milijard, 850 milijonov ljudi trpi za lakoto in to večinoma v tako imenovanem tretjem svetu. To je eden velikih paradoksov današnjega časa: če je na eni strani preobilje, je na drugi pomanjkanje. In zakaj? To je že področje političnih in ekonomskih paradoksov. Ko smo pri paradoksih, ne moremo mimo dejstva, da je kvalitetna hrana navadnim smrtnikom vedno težje dosegljiva; statistike kažejo, da se debelost širi predvsem med revnejšimi sloji, saj imajo cenejši izdelki veliko sladkorja in veliko hidrogeniranih maščob. Nutricionisti priporočajo veliko sadja in zelenjave, ki pa
sta za revnejše družine večkrat predragi. Kaj pa ekološki pridelki? Slednji so navadnim smrtnikom še težje dosegljivi. Paradoksi, paradoksi, paradoksi... Toda pustimo probleme in paradokse in vrnimo se k užitkom prehrane.
Kuhinja je zrcalo kultur in torej gre v svetu za neverjetno raznolikost. Danes imamo srečo, da lahko okusimo različne tradicije tudi nedaleč od doma: predvsem v velikih mestih se etnične restavracije širijo kot gobe po dežju. Ob različnih priložnostih lahko tako izberemo ali se bomo slastili z japonsko, korziško ali antilsko večerjo. Kaj pa
obročki okoli pasu? Glavno je, da imamo pravilno prehrano v vsakdanu - razmerje sadja, zelenjave, beljakovin, ogljikovih hidratov itd. - ob posebnih priložnostih pa lahko mirne duše spustimo vajeti!
Razstava v Cité de la Science s slikami, razlagami in interaktivnimi igrami predstavlja prehrano iz različnih zornih kotov: kulturnega, fiziološkega, ekonomskega, psihološkega itd. Ta široki spekter nam pojasni marsikatere vidike in bo morda spremenil navade nekaterih. Morda. Kakorkoli za praznike: »Bon appetit!«
Jana Radovič
film - Nenapovedan obisk
Angelina Jolie in Brad Pitt v Sarajevu
SARAJEVO - Ameriška filmska zvezdnika Brad Pitt (na arhivskem posnetku levo) in Angelina Jolie (desno) sta v nedeljo nepričakovano priletela na obisk v Sarajevo. Kot je za spletno izdajo časnika Dnevni avaz povedal predstavnik obmejne policije, je zvezdniški par v Sarajevo v nedeljo popoldne priletel z zasebnim letalom iz Benetk, kjer Joliejeva trenutno snema film. Po navedbah omenjenega vira je par zaprosil, da bi njun obisk potekal v strogi tajnosti. Koliko časa naj bi se Joliejeva in Pitt mudila v Sarajevu, ni znano. Na letališču v prestolnici BiH naj bi ju sprejeli predstavniki Unicefa, nato pa naj bi se z njihovim vozilom odpeljala proti mestu.
Po poročanju Dnevnega avaza je novica o prihodu zvezdnikov v Sarajevu povzročila pravi kaos. Novinarji in fotoreporterji so na vse pre-tege skušali ugotoviti, kje bo par med obiskom stanoval. Množica predstavnikov sedme sile se je zaradi tega zbrala pred luksuznim Hotelom Evropa, a zaman. Po poročanju Dnevnega avaza je bil namreč "zid molka" skoraj povsem neprebojen. Predstavnica Unicefa v BiH Aida Prljača je za spletno stran Sarajevo-X povedala zgolj, da je par na zasebnem obisku.
Ker imata Joliejeva in Pitt tri posvojene otroke, pa so nekateri celo pomislili, da sta v Sarajevo prišla zaradi novega povečanja družine, še piše Dnevni avaz.
Francoz z balonom sam prek Severnega pola
OSLO - Francoski raziskovalec Jean-Louis Etienne se je včeraj z ar-hipelaga Svalbard na Norveškem z balonom odpravil proti Severnemu polu. Gre za prvi poskus solo prečkanja Severnega tečaja, so sporočili organizatorji ekspedicije.
Odprava naj bi trajala od sedem do devet dni, Etienne pa naj bi med njo med drugim opravil znanstvene meritve izpustov ogljikovega dioksida. Etiennov balon z imenom Generali Arctic Observer deluje na mešanico helija in toplega zraka.
Podobno mešanico sta ob prvem nepretrganem preletu Zemlje leta 1999 uporabila švicarska avanturista Bertrand Piccard in Britanec Brian Jones. (STA)