ŠteT. 30. PoStnlna plnfaa* » gotnrlnl.
Ljubljana, dne 27. julija 1*35.
B
teto XVII.
m
KMCTJK! UST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo, flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194
VsedLvžavni kmet, pcferei
Živahno delo voditeljev bivših strank med narodom
V zadnjem času so se začeli voditelji bivših strank izredno živahno gibati med narodom po vseh delih in krajih naše države. Sklicujejo sestanke, shode in tudi velika politična zborovanja. Predsednik bivše demokratske stranke Ljubomir Davidovič je imel v Kruševcu zborovanje svojih pristašev, na katerem je povedal, kako si on predstavlja ureditev naše države in kakšen bodi volilni zakon in drugi politični zakoni. Davidovič je najprej rekel, da pripravlja združena opozicija okrog g. dr. Vladka Mačeka edinstven program. Dalje pravi, da je on za unitarno (edinstveno) državo in za široke samouprave, da je vlada g. dr. Stojadinoviča mnogo obetala, a se boji, da bo malo dala. Zahteva volilni zakon s proporcljonalnim sistemom, tako da bo dobila tudi manjšina na njo odpadajoče število zastopstva v parlamentu.
. V Bosanski Dubici sta zborovala bivša zem-Ijorodniška poslanca Čubriiovič in Kokanovio. Zavzemala sta se za ustanovitev splošnega narodno kmetskega pokreta. ki bo edino mogel pomiriti Srbe in Hrvate. Zavzemata se za svobodo zborovanja in taino glasovanje ter tako demokracijo, ki se bo bleščala na vrhu naše neraz-deljive države.
V Kragujevcu je zboroval znani zemljorad-niški pokretaš dr. Dragoljub Jovanovič. Rekel je, da je dr. Maček za našo državo. Tudi on se zavzema za ustanovitev splošnega narodno kmetskega pokreta. Z ustanovitvijo takega pokreta se hoče nuditi podporo dr. Mačku, ki pride lahko v nevarnost od frankovskih in klerikalnih elementov. Ta pokret pa ne zahteva ravno eno politično stranko.
Delo na ustanovitvi tega pokreta je samo priprava za ožjo zvezo.
Dr. Mačeh središče političnega gibanja
Enaka zborovanja prireja tudi kmetsko demokratska koalicija po Hrvatskem in drugod. Na drugi strani pa nadaljujejo radikali, dr. Korošec in Spaho s pripravami za organizacijo svoje strake, ali zajednice. No, vse pa izgleda, da si nekateri takih političnih grupacij ne žele in da to niso njihove definitlvne oblike. Najbolj značilno za to domnevo je potovanje prvaka radikalov, starega Aco Stanoieviča, v Zagreb, kjer je prišel v stik z opozicijskimi politiki in predvsem seveda z dr. Mačkom. Mi smo že nedavno zapisali v »Kmetskem listu«, da bi radikali želeli pred vsem zvezo in politično grupacijo z dr. Mačkom. Ako bi mogli uspeti v svojih namerah, bi jim bila dr. Korošec in dr. Spaho nepotrebna. To bi povzročilo zopet nova prerivanja In iskanja zvez z drugimi političnimi skupinami. Torej vse vre In se giblje.
7a nas je razveseljivo dejstvo, da polagoma vstaia in se ooraia sološen narodno kmetski oo-
kret. Mi vemo, da to ne bo šlo tako hitro in da bo treba še mnogo naporov in časa do njegove utrditve zlasti zato, ker je ta predvsem odvisen od pravilne rešitve političnih vprašanj, zlasti hrvatskega vprašanja. Kadar bo to vprašanje rešeno, tedaj bo morala vendarle Hrvatska seljačka stranka dvigiti zeleno zastavo in osredotočiti ves narodno kmetski pokret okoli sebe iz cele Jugoslavije, kar bo šele utrdilo našo državo politično, gospodarsko in socijalno.
Važne izjave pred" sedniha vlade
Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič je zaključil načelno proračunsko razpravo preteklo nedeljo z govorom, v katerem je podal nekaj zelo važnih izjav. Iz njih se da sklepati s precejšnjo gotovostjo, kako misli vlada s spremembami političnih zakonov, zlasti z društvenim in volilnim zakonom. Predsednik vlade je rekel med drugim, da je ves naš narod proti sedanjemu volilnemu zakonu. Z njim vred da je treba menjati tudi zakon o tisku in zakon o shodih, združenjih in posvetih.
Za spremembo teh treh zakonov je dobila vlada pooblastilo v finančnem zakonu. Sprememba se bo izvršila s sodelovanjem posebnih odborov narodne skupščine in senata.
Dalje je rekel predsednik vlade, da politične borbe ne bo smel v prihodnje več nositi samo politični aparat. Bodočo volilno bcrbo morajo prevzeti v svoje roke na zakonih osnovane velike državljanske in politične formacije (stranke). Take stranke, v katerih so združeni razni narodi, stanovi in vere, so na primer v Ameriki največ storile za narodno in državno edinstvo. To je sistem dveh vsedržavnih strank, ki se menjata na oblasti. Nasprotno pa je dokazala Avstrija, da vodijo stranke, osnovane na narodni ali pokrajinski podlagi, državo v propast.
To, kar je predsednik vlade videl v Ameriki, ga je še bolj utrdilo v prepričanju, da so pravilne tiste določbe naše ustave, ki pravijo, da ne more biti združevanja na verski ali plemenski ali pokrajinski osnovi v strankarsko politične svrhe.
Predsednik vlade je izjavil, da s tem popolnoma soglašata tudi notranji minister g. dr. Korošec in žel. min. g. dr. Spaho.
Jzjava dr. Mačka
Beograjski dnevnik »Pravda« ie nedavno ostro napadal dr. Mačka in mu očital, zakaj se je udeležil procesije k Mariji Bistriški blizu Zagreba in zakaj je daroval tri zlate liste k Marijini kroni. »Pravda« pravi, da je bil Hrvatski narod vedno protiklerikalen, a dr. Maček da se je izneveril v tem poledu pok. Radlču.
Dr. Maček je na ta nanad tako'e odgovoril:
»Dopisnik »Pravde«, kar se zelo dostikrat
dogaja, meša pojme vere in klerikalizma, kar dokazujejo tudi njegovi zelo neokusni napadi na zavetišče Marije Božje Bistriške. Resnica je, da je ves hrvatski narod protiklerikalen, resnica je, da je bil tudi pokojni Stjepan Radič protiklerikalen, toda resnica je tudi, da je ves hrvatski narod globoko veren ter da je bil globoko veren tudi Stjepan Radič, ki sem ga poznal nad 30 let. Če ne bi bil tak, ne bi mogel nikdar toliko pretrpeti in vseeno ustvariti to veliko delo, ki ga je ustvaril. Dosti in dostikrat je govoril svojim učencem, da je sicer poznal ljudi, ki so iskreno verovali, ki pa so bili v življenju ničvredneži, toda dostavil je, da še nikdar ni naletel na brezverca, ki bi mogel v odločilnem trenutku pozabiti na sebe in se žrtvovati za veliko stvar.
V članku »Pravde« pa je jasna tendenca. Niti najmanj je ne moti klerlkalizem, kar najbolj dokazuje to, da najnovejše pokrovitelje »Pravde« niti najmanje ne moti klerikalna družba g. Korošca, temveč jo moti samo krepka zvezstoba hrvatskega naroda katoliški cerkvi, ki so mu jo zapustili njegovi dedi. Naj pusti »Pravda« vse nepotrebne skrbi. — Hrvatski narod ostaja, kakor je bil tudi pod vodstvom Stjepana Radiča, nasproten klerikalizmu in udan svoji veri, katero imenuje dopisnik »Pravde« opij, ki pa jo mi smatramo za veliko oporo v vseh nadlozah in trpljenjih.«
Vlagatelji zahte~ vajo svoj denar
Društvo za zaščito vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice je imelo pred nekaj dnevi v Ljubljani svoj občni zbor. Poslalo je vsem tnerodajnim činiteljem obširno spomenico, v kateri zahteva, da naj se čimpreje reši vprašanje vlog na knjižice in na čekovni račun, ponajveč malih hranilcev, malih trgovcev in obrtnikov v Sloveniji in Dalmaciji. Za 40 milijonov terjatev ima naša država že 11 milijonov kritja. Poštna hranilnica je že ukrenila vse potrebno za izplačilo, kljub temu pa do izplačila do sedaj še ni prišlo. Društvo sedaj upravičeno zahteva od vlade hitro odločitev, obenem pa pravičen ključ za prevedbo kronskih terjatev v dinarje. Društvo predlaga, da bi se ta vprašanja rešilo s pomočjo Poštne hranilnice na ta način, da bi hranilnica takoj izplačala vse terjatve na temelju tečaja avstrijske krone napram švicarskemu franku koncem leta 1918. Takrat je kurz znašal 31 švic. frankov za 100 kron. Ako preračunamo terjatve v znesku 40 milijonov kron po tem tečaju, potem so znašale terjatve vlagateljev koncem leta 1918. okoli 12,400.000 švic. frankov, kar znaša po današnjem dejanskem tečaju preko 192 milijonov dinarjev. Amortizacija teh terjatev naj bi se izvršila tako, da bi v to svrho določila Poštna hranilnica vsako leto gotovo vsoto od svojega čistega dobička. Pripomniti je treba, da so vse ostale nasledstvene države že davno pričele izplačevati te terjatve. Mednarodni ugled naše države zahteva, da se to vprašanje že enkrat reši tudi pri nas.
£e ene je
Nikoli ni na svetu manjkalo ljudi, ki so mislili, ali se vsfij delali kakor bi mislili, da je mogoče važna življenjska vprašanja reševati z našemljenim krikom. Pri tem taki ljudje račuajo s človeško lahkovernostjo, češ: »Ako le vpijemo, bodo ljudje pozabili, kaj jih prav za prav tare, in pojdejo za nami kakor vešče za pogubnim ognjem.«
Tako nekako sodijo danes vsi oni. ki s krikom in premišljenim zavijanjem resnice hočejo oblatiti ljudi našega zaupanja. Iznašli so razne »šlagerje« in jih zdaj prodajajo kakor obupani branjevci zaležano sejmarsko robo.
Mi vemo, kje je tovarna teh duhovitosti, možato pa izjavljamo, da se nam zdi pod častjo poštenjaka, ako bi se hoteli obširno in resno ukvarjati s takimi neslanostmi. Kmetje namreč ne potrebujemo lažnjivih gesel in dražil, ki bi nas budila iz mrtvila. Za nas velja danes in vedno saino eno geslo: Pošteno delo — pošten kruh! Edino po tem geslu presojamo sebe in vsakogar. Edino po tem geslu presojamo tudi krik gospode, ki hoče blatiti in smešiti one poštene in resne ljudi, ki so za nas delali dolga leta, ki še delajo za nas in o katerih vprav zaradi skušenj iz minulosti lahko tudi pričakujemo, da bodo delali za nas tudi v bodoče.
Kdo in kaj je slovenskemu kmetu bivši ban, minister n. r. in sedaj senator dr. Drago Marušič, o tem priča dovolj napredek našega podeželja za časa njegovega banovanja. Kdo in kaj nam je min. senator Ivan Pucelj, kdaj in kaj so nam vsi naši poslanci, to vemo slovenski kmetje in imamo le mi pravico soditi o njih delih.
Kcnhcvdatl /e podpisan
Med našo državo in Vatikanom je bil v četrtek dne 25. t. m. z vsemi svečanostmi podpisan konkordat. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je podpisal konkordat minister za pravosodje dr. Ljudevit Auer. V imenu sv. očeta Pija XI. pa njegova eminenca kardinal Paccelli.
Kardinal Pacceli, generalni tajnik Vatik*,.a
Blagoslov
Med svečanosmi je sv. oče blagoslovil našo 'državo v. francoskem ]ezlku s sledečimi besedami:
Blagoslavljam vso vašo državo, Nj. Vel. kralja Petra lin kneza-namestnika in namestništvo, vašo vlado ia ves vaš narod. Blagoslavljam takisto vas, ki ste tu, vaše svoice doma in vse vaše dobre želje. Amen.
Besedilo konkordata oriobčimo nožne ie^
pefz»e2>ne
Slovenski kmetje smo si te ljudi izbrali, ker smo jim zaupali in jim še zaupamo. Zato je brez pomena, če kdo v fraku in rokavicah skuša na-liti gnojnice nanje. Vemo, da umiranje ni prijetno, celo neprijetno pa mora biti gospodi, ki je bila vajena komande. Zato bi mi v umirajoče ne drezali. Toda nihče in tudi nobena politična skupina na smrtni postelji nima pravice brez povoda blatiti onih ljudi, ki se nesebično žrtvujejo za napredek slovenskega kmeta. Če pa so kljub temu v obupnem smrtnem boju padli tako nizko, naj vedo, da so napadli in blatili s tem slovenskega kmeta, ki bo obračunal z njimi po besedah sv. Pisma: »— zato te bom izpljunil iz svojih ust!«
Tako! Mislimo, da sino govorili dovolj jasno. Za marsikoga vemo, da bi mu bil res potreben kakšen »Pof«, najbolj seveda tistim blodnim laži-fašistom, ki bi s »Pofi« radi krotili — kmeta. Pomislijo pa naj, ko jokajo za »Pofi« in jih po vsej sili hočejo pretresti v naš prtovski koš, kaj bi bilo, če se ost obrne! Ako zaradi stisk in — foparije narod res izgubi potrpljenje in čisto po pofarsko odstrani vse one, ki bi radi ljudstvo imeli za — molzno kravo!
Za enkrat gremo še mimo tega, ker nas kličejo važnejše, nujnejše in bolj težavne naloge. Le eno je namreč potrebno: Delo, delo in zopet delo! Naj bodo časi še tako resni, naj nas tarejo še take nadloge, mi vemo, da je mogoče vse zlo odstraniti in premagati samo z delom. Delo, pošteno delo vseh tistih resnih ljudi, ki po svoji duši, brez ozira na poklic — koreninijo v kmetu, nas bo rešilo in dvignilo na stopnjo človeka vrednega življenja!
Minister za pravosodje dr. Ljudevit Auer,
Ccvirfei
Cdkcd razpust »Svobode«?
»Delavska politika« št. 57 z dne 20. julija t. 1. prinaša pod zgornjim naslovom v polemiko s »Slovencem« med drugim tudi tole, ne samo za delavce, temveč tudi za ostalo javnost prav pikantno pisanje, ki se glasi v izvlečku takole:
Gospodje, ob priliki evharističnega kongresa ste se lahko prepričali, da delavci niso prišli na »stanovsko« zborovanje, ki ste ga pripravili za nje. Gospodje, ali ste res tako kratkovidni, da upate, da boste s takim zadržanjem proti vsaki resnični delavski akciji pridobili kakega delavca zase? Ali mar mislite, da bo en sam član razpuščene delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda« vstopil v »Prosvetno zvezo« in »Orla«, čijih obnovitev pripravljate? Gospodje, v davnih, davnih letih ste govorili, da ste »ljudska stranka«. Če je še kaj ostalo od nje, potem se poslovite od metod Zaloške ceste, ker sicer vas bo sam Bog preganjal, kakor preganja in kaznuje vaše avstrijske tovariše!
Radi tarifnega gibanja (štrajka) med tiskarnami in črkostavci smo izdali »Kmetski list« z zamudo in v skrčenem obsegu, za kar prosimo ceni. čitatelje, da nam oproste za toliko časa, da se razmere v tiskarnah normalizirajo.
Abesinski cesar Haile Selassie v uniformi maršala
Žlvtobu&i in pz?efec~ znez?zie izrabljanje cest
Ministrstvo za zgradbe je odredilo glede plačila prispevka za prekomerno izkoriščanje javnih cest z avtobusi, da bodo plačevali ti prispevek v višini 7% voznine za potnike in prtljago brez ozira na kategorijo cest, po katerih vozi avtobus. Prispevek za ceste se bo plačeval pavšalno in se bo višina tega izračunala na osnovi števila voznih dni, števila voženj na dan, povprečnega števila potnikov, dolžine proge in vozne cene, ki jih ima prevoznik. V odredbi je točno določeno, kako se izračuna ta pavšal. Cestni prispevek pobirajo banske uprave in sre-ska načelstva, in sicer mesečno vnaprej. Gornji cestni prispevek plačajo tudi lastniki avto-taksijev, ako vršijo redni prevoz potnikov in prtljage. Ker se je doslej ta prispevek plačeval od vozne karte, stopijo nove določbe v veljavo za posamezna avtobusna podjetja z dnem, ko preneha prodaja potnih kart, na katere je že pobran cestni prispevek.
£?epo zrcalo
Po uradni statistiki je bilo plačanih v Sloveniji za kriminal, to se pravi: za pričnine, honorarje izvedencem, komisijske oglede, sodne obdukcije in prehrano jetnikov celih 2,507.205 Din, v proračunskem letu 1934-35, ki velja od dne 1. aprila do dne 31. marca. Od te ogromne vsote je bilo plačanih samo za prehrano jetnikov nič manj kot 1,453.286 Din. Če porabijo za vsakega jetnika dnevno 7 dinarjev, se lahko sešteje in dobi naravnost porazno številko, iz katere se zrcali morala Človeške družbe v 20 stoletju.
3. tiri kmetsko-mladinsko zborovanje. Ob 3. url pričetek tekme. Po tekmi kmetska veselica. K tej zanimivi tekmi vabimo vse od blizu in daleč. Za vnete plesalce bodo na razpolago 3 podi,
za sitneže in razgrajače pa 12 drenovih cepcev! Pridite!
Remškar Franc, kateri roma peš iz Rakeka na Oplenac. Njegove zanimive doživljaje, ki jib doživlja na poti, prinaša »Glas naroda«
2Vovice
Na mačka je meril — ustrelil pa je po nesreči ženo papirniški delavec Ivan Rant iz Device Marije v Polju. Delavčeva žena Ivanka Hribarjeva je na vrtu obrezovala paradižnike, ko je Rant streljal mačke. Enega je ustrelil, ko je pa pomeril še na drugega, je krogla zadela nič hudega slutečo žensko, ki se sedaj v bolnici bori s smrtjo.
Na Hajdini pri Ptuju je štiriletni sin nekega posestnika zanetil požar, ki bil skoraj upepelil malone vso vas. Otrok je nekje iztaknil vžigalice in se je z njimi igral na šupi. Oče ga je komaj otel iz plamenov.
Od toče uničeno Bjelovarsko polje. Med silnimi nevihtami, ki so vladale po tamošnji ravnini je toča v okolici Bjelovara stolkla skoraj vse nasade v področju cele okolice. Žito je uničeno za 50%. Sadje in razni drugi pridelki pa so bili uničeni v najmanj 40 ?o. Po naročilu ta-inošnjega sreskega poglavarstva so cenili agronomi škodo, katera gre v težke milijone.
V vojaško godbeno šolo v Vršcu bo letos sprejetih 50 gojencev. Tozadevne prošnje je poslati najkasneje do 10. oktobra 1.1. na poveljstvo šole. Pogoji za sprejem so razvidni iz Službenega vojnega lista str. 1123—1126, kateri je interesentom na vpogled pri poveljstvih pristojnih vojnih okrožij in na vseh orožniških postajah.
Povečanje Izvoza lesa v Italije. Naša država je izvozila za italijanske vojaške potrebščine v Afriki nad 4000 vagonov vsakovrstnega lesa. Izvozniki pričakujejo, da se bo potreba po na-Prosvetna zveza z vsemi včlanjenimi društvi je zopet obnovljena. Če bo res pospeševala pro-sveto v našeni podeželju, ji želimo obilo uspeha, če bo pa sejala v kmetske vrste razdor in neslogo, jo bo vzlic vsem dobrim namiram od zgoraj
Strašno dejanje 15 letnega fantiča. V Grubnu pri Prevaljah je 15 letni Ivan Krek ustrelil — svojo mater. V družini trgovca Josipa Kreka so bili že dolgo prepiri na dnevnem redu. Vzrok: materina nezvestoba. Lahkomiselna žena je 2. nekim neznancem varala svojega moža. V torek zvečer se je Ivan ponoči zbudil. Bilo ga je strah in jc hotel iti k materi. Ko pa stopi v njeno spalnico, zagleda pri njej v postelji neznanca. Otrok je zaslutil, da je ta človek vzrok nemira v hiši.' Naglo je stopil v očetovo sobo, vzel nabit, samo-
ledensfei zun. ~ politični pregled
Kmečka mladina
Preden odide nad Abesince, mora poljubiti vsak vojak italijansko vojno zastavo. Kontrolo nad poljubovanjem vršijo fašisti.
Kakor vidimo, živi ves svet v znamenju vročičnega vrenja in trenja, ki ne obeta nič kaj lepih izgledov za bližnjo bodočnost. Vprav ta nemirni mednarodni položaj nam nalaga sveto dolžost, da se tem bolj žilavo oklenemo svoje rodne grude in skušamo ohraniti vsaj to, kar smo po stoletnem trpljenju ohranili. S tega vidika in s takimi mislimi je treba gledati tudi naše domače razmere in presojati ugodne in neugodne pojave z mirnim razumom in treznim pogledom. Kakor še nikoli, velja danes ukaz: Vsakdo bodi na svojem mestu kot cel mož na straži!
V Indiji
je prišlo do krvavih spopadov med muslimani in Hindi. V bojih je bilo okrog 100 oseb ranjenih. — Tudi na
Irskem
je v Belfastu ponovno prišlo do nemirov. Ubitih je bilo osem ljudi. Mesto je bilo zadnjo nedeljo podobno vojnemu taborišču. Ponekod so katoliške množice plenile po trgovinah, katerih lastniki so bili v zvezi s protestanti.
V Nemčiji .
se je razvnel verski boj. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ostro nastopa proti narodno socialističnemu verskemu pokretu. Do-tični članek je bil zadnjo nedeljo v Nemčiji pre-
KmetsUi praznili v Ptuju
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje priredi v nedeljo, dne 4. avgusta popoldne v Ptuju svoj drugi kmetski praznik, združen s tekmo koscev in mladinskim zborovanjem. Pokroviteljstvo je prevzel ban gospod dr. Dinko Puc.
Ob 2. uri je zbiranje koscev, grabljic, žanjic, jahačev, kolesarjev in okrašenih vozov na Tyr-ševem trgu, kjer je ob 3. uri sprejem pokrovitelja in gostov, nato pa povorka na tekmovališče na travnik mestne občine tik semljišča. Tam se vrši mladinsko zborovanje, tekma koscev za prvenstvo Pododbora, razdelitev nagrad najboljšim koscem in najboljše opremljenim vozom, ter kmetska veselica s srečolovoin. Igra ptujska godba na pihala!
Kmetje, zlasti ti mladina, pohitite ta dan vsi v Ptuj, da izkažete čast in priznanje vztrajnemu delu za napredek naše vasi!
Sv. Lenart nad Laškim
Naše društvo priredi v nedeljo, dne 28. t. m. kmetski praznik združen s tekmo žanjic. Tekma se vrši v vasi Male Grahovše, od glavne ceste oddaljeno dobrih 5 minut. Spored prireditve: Ob 2. uri pop. zbirališče pri tov. Knezu (Španu). Nato pozdravni govor. Zatem se vrši predstava narodne igre z deklamacijami. Po igri odhod po-vorke na tekmovališče. Po končani tekmi veselica z godbo in pevskim zborom.
Vsi, ki vas napredek in delo naše kmetske mlndine zanima, prisrčno vabljeni!
Orlavas
Društvo kmetskih fantov in deklet v Orlavasi priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. I. (v slučaju slabega vremena 11. avgusta) zanimivo in prvo tekmo mlatičev na prostoru tov. Ivana Cizeja v Št. Rupertu. Ob 2. uri zbirališče mlatičev in ostalih skupin pri Petku ob državni cesti. Ob četrt na 3. uri odhod povorke z godbo na čelu skozi Št. Rupert na tekmovalni prostor. Ob pol
V Grčiji
je vladna kriza, ki je nedavno izbruhnila, že rešena. Dosedanji min. Tsaldaris je tudi v novi vladi obdržal min, predsedstvo, prav tako pa je gen. Kondilis, ki se je nedavno mudil tudi v Ljubljani, ostal podpredsednik vlade. Pričakuje se, da bo na Grškem vzpostavljena monarhija in da bodo poklicali zopet kralja na prestol.
Na Japonskem
so ustanovili posebno »Družbo za abesinska vprašanja«. Družba prosi abesinskega cesarja, naj ohrani neodvisnost te dežele. Japonsko časopisje je vse na strani Abesinije.
Italija
je po vseh izjavah tiska in vodilnih osebnosti pripravljena in odločena za vojno z Abesinijo. Z vso naglico kupuje tovorne ladje v Ameriki in baje tudi v Grčiji, Mussolini je izjavil, da namerava Italija kraie, ki jih bi v vojni osvojila in zasedla, tudi takoj kolonizirati (naseliti z Italijani).
čitan s pridižnic po vseh katoliških cerkvah. V več primerih je nastopila policija. Kakor vedo povedati zadnje vesti, je opažati znake, po katerih bi se dalo sklepati, da je Hitler v tem boju priče! prvn»ščati.
Anglija
jc .o-abesinskem sporu previdna kakor veuno. Angleški listi poročajo, da angleška vlada ne bo ovirala uvoza orožja v Abesinijo. Po vesteh iz italijanskih listov se Angleži v Palestini, Siriji itd. močno zavzemajo za Abesinijo. Abesinski poslanik je v Londonu izjavil: Abe-sinija se je obupno vrgla na delo za samoobrambo. Nedvomno bo našla veliko podporo v britanski naklonjenosti.
Habsburžani
še vedno strašijo po Evropi. Videti je, da za-padne sile še sedaj ne spoznavajo v vsein obsegu, kakšna nevarnost za mir v Evropi preti, ako se vrne na prestol ta vladarski rod. Po vesteh iz Avstrije namerava avstrijska vlada 150 milijonov šilingov, ki so bili določeni za vojne pokojnine, porabila za reklamo za vrnitev Habs-buržanov. Mala antanta se slej ko prej bori proti vrnitvi Habsburžanov.
pintnift;:
TISKOVINE
vseh vrsl:iramke, uradne.vaklam--fr^Vasmse, knjiga, več/) cm "^^^miUisk hitre in pečeni!
TISKARNA MERKUR
mJBL7ANA.GREGORClCEVA5{23
Jei-25-52-Jdegram Juhama 11 far k in:
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižite in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovan ju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
0LAGA1NISKE ORE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8 —12 V. ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000 - Rezerve: Din 1,300.000 -
kres, se vrnil in pomeril. Lahko si mislite dečkovo grozo, ko je po strelu kriknila mati in — smrtno zadeta planila iz postelje. Medtem ko je nesrečna ženska umirala, jo je podli prešuštnik odkuril v noč.
Slina nevihta s točo. Pretečeni četrtek okrog 3. ure popoldne je prihrumela nad okolico Vitanja pri Središču silna nevihta s točo, ki je padala brez presledka nad pol ure in uničila vse nade tainošnjih poljedelcev. Toča je bila debela kot orehi in jo je padlo v taki množini, da je bila zemlja bela kot s snegom pokrita. V jarkih, kamor jo je voda nosila, so jo našli še drugo jutro cele kupe. Sadje, ki je letos prav dobro kazalo, je toča sedaj toliko oklestila, kar je ostalo po lanski pozebi, da ni ostalo na drevesih niti listja. Uničena je tudi koruza, oves in tudi požeta pšenica je veliko trpela. Škoda samo v tem okraju gre v stotisoče.
Polovična vožnja za poset' inozemskih vele-sejrnov. Z odlokom prometnfega ministra je dovoljena polovična vozna cena pri povratku vsein obiskovalcem jesenskih sejmov, in sicer v Rei-chenbergu od 18. do 25. avgusta, v Smirni od 22. avgusta do 11. septembra, v Bratislavi od šem lesu do jeseni še znatno dvignila.
Izvoz naših konj v Avstrijo. Avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je sporočilo našemu kmetijskemu ministrstvu, da za izdajanje potrdil o konjih za jahanje, dirkanje in vožnjo ne bo več pristojen Jockey-klub na Dunaju, marveč da bo to odslej Dirkalno udruženje avstrijske konjske zveze na Dunaju.
Upokojenci in znižana vožnja po železnici. S posebno odredbo je bil spremenjen pravilnik 143/34 o znižani železniški vožnji, tako da se prizna vpokojencem in njihovim rodbinam ali vdovam pravica do 24 kratnega potovanja na leto po režijski ceni. Železniške direkcije bodo izdale osebam, ki prihajajo v poštev še po en blok 12 letnih železniških voznih kart.
2>c svetu
*
Leteči tanki v Ameriki. Tovarne za letala v
Ameriki so začele izdelovati neke vrste jeklene avijone, ki bodo tehtali baje kar po 15 ton in ki jih imenujejo na kratko leteče tanke. Ta čudesa današnje tehnike se bodo dvigala do 7500 m visoko, odkoder bodo lahko nemoteno pokonča-vala v slučaju vojne vse, kar je živega na zemlji.
Ponoven potres na Formozi. Na otoku For-moza v pokrajini v Sinšiku so imeli pred kratkim ponoven katastrofalen potres, ki je zahteval na stotine smrtnih žrtev.
GONILNI JERMENI
garantirane kakovosti za mlatilnice, žage in vse vrste obratov v veliki izbiri pri
BRCAR & COMP.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 35
Železniški promet med Rusijo In Romunijo
je zopet obnovljen.
Siromašne žide preganjajo povsod, posebne pogrome pa so organizirali te dni v večjih mestih Nemčije, kjer so lovili Žide kot mačke miši, pa kot rečeno samo siromake, ker imajo pred bogatini, čeprav so židje, še vedno respekt!
Irci, kateri so drugače globoko verni kristjani, se koljejo med seboj že nad 10 let, po sodbi humoristov samo radi žabje volne.
Mussolini gre v Afriko, pa ne mogoče kar v vojsko, temveč gre navdušenost za vojsko proti Abesincem druge njemu podložne zemljane.
Italija išče posojilo, menda za vojsko, pa je naletela baje povsod tudi med svojimi najboljšimi prijatelji na gluha ušesa.
Kmetski upor. V državi Tamaulikas (Mehika) so se kmetje uprli tamošnjemu fašističnemu režimu. Okrog 6000 oboroženih kmetov je obkolilo glavno mesto Ciudad Victorijo in zahtevajo odstop državnega predsednika.
Trgatev rož na Bolgarskem bo dala letos po sodbi strokovnjakov in dosedanjih eenitev okrog 10 milijonov kg.
Sejmi
28.	julija: V Dol. Lendavi.
29.	julija: v Kostanjevici, Lukovcu, Smartnem pri Litiji, Telčah, Ormožu.
30.	julija: Kostrivnici, Dol. Lendavi.
31.	julija: Konjicah, Dolu pri Hrastniku, Zagorju, Kozjem.
1.	avgusta: Pišecah, Ponikvi, Črnomlju, Osilnici,
Turnišču.
2.	avgusta: Sv. Lenartu v Slov. gor., Dolu, Rib-
nici.
3.	avgusta: Vidmu ob Savi, St. Volbenku, Krt-
ževcih.
— Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (oredstavnik tiskarne: O. Mihalekt. Ltubiiana.
Ona: Sinko si znorel al kali, da si se dal ravno sedaj v tej pasji vročini črno poštriliat — saj te ne bo nihče poznal, da si moj sial
On: Oprosti mama, črno sem se dal poštrihat kot politik radi situacije. Stari prijatelji in znanci pa me bodo itak že po glasu spoznali.
Urednik: Janko VičiC,
v Ljubljani
Kolodvorska ulica 7
(« lastni htfi)
Telefon interuiHaii 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor:
pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob. pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšonične otrobe, iešprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Kovač", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.
2353008953480053535323235353002353530048534848532348025353230253482302532323020100484853230202482323484848230201000002532348012353485348482302532323024848230202025302235353025348534823485300234853535348235348020100010053535323235348485353532348532323535391
58871588745430801561545