sa pro ur* *** J Aaii ^ a* GLASILO SLOVENSKE NAHODNE PODPORNE JEDNOTE gro^vE^jcviL v ovojih listov med fsrmarje. 3. oktobra so njegovi listi pod-F»li U Folletta. I'nilo .je lorej nedjrektno na fi4n 'la je ntara garda podkupiU kj,'r Je M ^olidgevo reklamo. Vse to je se-vrMla pod postsvno zaščito •»isssiijh". Postsvno je namreč, •J*» oglase, ki niso morda ™'dni plačajo tisočaki. ! K" J" bilo končano zeelišcve-W r,,puhlikan»kih prič, je Bore-P* k zaslišal Nelsona, glav-p* upravitelja progresivne NVinon je poročal, da Ervk« 7,1 U Pollettovo kam-rnasajo do danes $245,-^ M- d temi je vsota $3«,000, y prispeval W. T. Raw-PJ" >n-eiK,rta, VI Vprašan, Pr" *o dale delavske uni-pBM""i Hhk„ni pogoji, je Nelson <1;i ve. To vedo odborniki J kal j# dollitev, da so un'J- Hienirsne u prispevke, '-hmgton, D 0 S1 okt _ l'".Kkav. T Ws.hrtigtO. k' d« j« stara garda Popevke od mnogih pe-r J" kršit#v določb sa-'»' službi. Osebe, ki "»j* rs prodajanje * tudi morale prispe-"klad k t ar« gsrde. ^sliUvanl voditelji '' ' kampanje v Waah-" preiskava sa-"Vvals M ho po voii- * P ros veto" tU t mmi Napredna žana aa za LaFallatta. žnnuu ODDZLZK KAMPAHJflKEOA KOMITEJA VODI AOITAOUO. Delo tega oddelka se posna v lest in dvajset driavah. Ohicsgo, I1L — Napredne lene, to je žene, Id so proti militarizmu in navslizma, ki žele boljio prihodnost svojim otrokom in ne še« le, da bi bili njih otroci nekoč sužnji dimnikarskih baronov in med ženami vodi poseben ženski oddelek kampanjskega komiteja sa progresivno politično akcijo. V prejšnjem tednu je ta oddelek pri* redil koncentrirano agitacijo v šest in dvajset državah. ' Prirejeni so bili shodi, rssdelje-ni letsld, ki so žene podučili, da senator La 'Follette ni sestopal lo koristi delovnega ljudstva vob-če, ampak se je tudi bojeval sa ženske pravice. Ako bo senator La Follette izvoljen, se bo posvetil splošni rasoborožitvi, tsko da izgine nevernost, ds bodo nekega dne sopet zapele vojne trobente in kliesle mlsdeniče in može pod sestave. Senstor La Follette je u odpravo otroškegs dels v tovar nsh in industrijskih podjetjih vss-ke vrste. Senstor La Follette je za nacionalizacijo želesnie, kar pomeni, da je za nacijonaliziranjc vseh glavnih industrij. To )>omeni, da pridejo industrije, ki danes služijo kot bogst vir dohodkov miljonsrjem, pod ljudsko kontro lo. Tak program ps ni všeč industrijskim mogotcem, zsto žene bogetinov in žene, ki ne rszumejo, zaksj gre v tej ksmpsnji, podpi rajo republiksnske stsrine in de mokratične burbonce. Žene vedo, da veliko odrisi od zmsge progr. ^koalicije, kskšna bo človeška družba prihodnjih dvaj set let, sato zavedne žene podpi rejo progreeivno koalicijo. dblavci žrtvujejo v ur TKEMU KAPITALISTIČNIH PEOFITOV. * Hew Tork, M. T. - Htandard Oil kompenija je deUU preizkoi-nje s gazolinom, v kater« m je bil "tetre-etU", misUrijosni plin, ki povzroča norost. Pri preizkuiojsh je imele kompanije nsstsrljenih tri in trutaset deUveev. Od teh ddavrev jih pet ssorelo in ue^lo. iBTje peti delevee snorel in je kljnb tema umri, da so vse preizkusili na njem, ker . je izussils zdravniška voda, da es mu vrae ko pet sdravje, je mestni zdrevni ški svet šele prepovedal vpefftfc toga M varnega plina Nekaj ur kasneje po smrti petega delavca se le enajst delaveev prepeljali v bolnifnieo. ki so saorell. Peti dolavos je hal Ilerbrrt Ko-■on, eter kopaj 2» M. doma is Klisafcetfeo, N. J. Tako profitaloljnost kspiiali-itOr misije življenja it idrtvje AMIETKA BE JE LET ZADVJfll DVAJSET SVOJI KUKANJI POLITIKI; 'Sejali smo seme aa bodoče vol ne," Js menil senator La PoUett^. Boston, Mass. — Senator Ro U Follette, predsedniški k det progresivne koelieije, je tisiral zunanjo politiko Zd držav. M»Qil je, da je Uka politika imperialistična in vodi oo vojn v bodočnosti in do raspada* ki je uničila vsak Imperij v svetovni zgodovini. "Skozi zadnjih dvajaet let," ji rekel senstor La Follette, 14 je t» narod opustil zunanjo politiko, ki ga je skozi stoletje in pol n« pravila velikega in spoštovanega po vsem svetu. Naša vlada je spri-jela namenita metode evropejeke diplomacij s" in pokorno kopirala politiko, na kateri je bil zgrajeh britski imperij. .. "Mi danes ustvarjamo v Gea tralni in JufiU Ameriki nele Ir ske, naše Egipta in naše Indije Bresmočna ljudstva so bila po4» vržena sato, da so bila prisiljena, ds so plačevala tribut našim iate-resom bankirjev in industrijskih izkoriščevalcev. Revno ob tem času pa ameriški oljni intstes) i|i lovci po koncesijah a pomočjo In ojunečevanjem našega državnega departmsnta ttompetirajo s fi nančnimi imperijalisti Anglijo ip Francije sa kontrolo nad naravnimi zakladi v Aziji, Afriki,' ropi in na Bližnjem vztoku. "To jo imperijalizem. Obtožujem administracije v Washingto-an, da je v aaeprotju s ameriiki-ml ldejali, ki so odgovorna' podjermljenje Haltija in Ban De minga in rspublik Nikaragva, Honduras, Bolivija in Kosta Ri-ks "Obtožujem administracije o* beh strank v Wsihingtoriu, ki ao odgovorne s^ smeriške bojne ladje in emeriš^s pomorščake, pod topovi katerih ee ta bresmočna ljudstva bojujejo sa svojo neodvisnost, kot »mo se mi bojsvsli zanjo, da ao isdale principe vleda-nisv za kstere so neši očetje u-mrli. "Vi lehko skomignete z reme-mi glede umore od 2,000 do 3,000 samorskih ljudi ns Haitiju. Lsh-ko rečete, sej nimemo nič opreviti • to stverjo. Ali reelisirete, ker se je zgodilo na Haitiju, to se je is-vršilo ne Sen Dominguf Zgodilo se js v sesterski republiki Mehiki Izvršilo se je v Nikarsgvi, Hondurssu, Kosta Riki. In zgodilo se js v republiki Kolombiji. Ali reslisirste, ds se ts politiks sa-manaaebi hitro širi v Južni Ameriki; da je aktivne na Kitajskem! "Ds varujemo igralce v Wsll Streetu, smo spremenili svoje biv-še sosede v sovražnike. Izgubili smo prijateljstvo v Centralni in Južni Ameriki. ''Sejali imo seme za bodoče vojne. Mi zrno m podali na pot imperije, kskerftnegs konec vidimo v porušenju Rims, ftpenije in Nemčije in revno tako v porušenju Francije in Velike Britanije " Katoliška politika | je kakar mavrica. Ameriiki katoličani podpirajo vse stranka, ■*»© Narodni katoliški blagtnjsld svet je "nev-tralen", > Waakington, D. 0. — (Feder. Press.) — Narodni katoliAki bla-ginjski svet (National Catholic Welfare Council), katerega člani so val štirje emeriiki kardinali in ikoljc katoliške eerkve v Ameriki, je "nevtrelen" v sedenji volU-ni borbi. Pkodsednik svete, nadškof Ilanna, je izjavil te dni, da njihova organizacija ne podpira nobene stranke in nobenega kandida U. Jama tajnost pa je, da katoliške organizacije pomagajo vsem etrsnkam. Kardinal 0'Connell p dpira Coolidga. Mnogi liberalni katoličani ao ae pridružili La Follettu, drugi lomijo kopja u demokrate in najti jih je eelo med eoeialisti. Ni čuda, da je potem omenjeni Council nevtralen! POftTMI ROPARJI V MREŽI. 4 Živeli so kot prominentni ljudje. Battle Oreek. Mtch — Zvezni uradniki ao sretirsli »r« nt GIsm-eoeka in njegovo ženo Avis, ki sta igrala prominentno vlogo n«*d bogatini v sanstoriju, odker ata prišla v Bsttle Creek pred tremi tedni. Obtožene sta, da spsdsts med ieetorico, ki je.igreU glavno vlogo pri roperakem nepedn ns počtni vlad v Rondoutu, III., ko so soperji odnesli dve miljona dolarjev AMirsns sts bila v rssko&ni vili ne West Knde. kjer sts se ns-itsnils. de sdrevite svoje želod*« Pri (Uasseoekovi so našli obleko, ki je vredne d«eet do-Urjev. Dalje js imele v dreguljili V gotovini jo ps sekonaks »Ivojirs imela štiri tiso/ ioler^v Olaaseoek ims so «abo kriminalno preteklost. Dvekrat h bil pred sodnem is paradi Mira, i | vselej je bU Glas prataata zadušen I ¥ Španiji. W Diktator ji dal pom^ati t ječo m tisto, U ao proti njegovemu režimu. Madrid, SI. okt. — Pred par dnevi je bilo v Madridu protestno sborovanje vplivnih ftpancev, ki ne morejo več prenašati režima fsšistovske diktatura. Vladni eeti-sor ja sa branil vaako vsst v časopisju o sklicanju zborovanja, vslic tema je bila polna dvorana ljudi. Govorniki, med katerimi jo bil tudi senersl Beronguer, bivši governer v ^taroka, ao oatro ži gosslP^ de Rivere, diktatorja Španija Sredi shoda je pa tdrla v dvorano polieija in sačela prijemati aboro> valee na deeno in levo. Vsi voditelji aborovanja in mnogi vdele-ženci ao bili odvedeni t ječo. Jetniki ao vzkliknili t "živela repub-lika, Živela svoboda I" na potu ▼ »apor. Pet let reakcije prihaja za Anglij f m^^mmm,va^m^mmmm Poročila o popolnem iaidu volitev kaiojo, da j« dolii stranka iifubila okrog 40 nmntulot t abornlci. rijeko-liboralna fuaija j« poraaila laborito t. tih kontostih. "Rdoii parkelj", katerega so f, ▼ aadnjom tronotku, jo bU tudi dobro iiigran MacDonald mogočo takoj poda oaUvko. 31. okt — Politično nihalo na Angleškem je sunkome mahnilo na deano stran in tam najbrl ost ene prihodnjih pst lat. Zmaga konaervativeev, ki je prs-aenetila vee avet — aamo angleških delaveev ni — pomeni, da bo reakeija imela .absolutno oblast za vso dobo angleškega parlamenta, to je pet let. Velika Britaniji ja torej eapiaana imperijalistično-kapitaljstičnemu režimu do lata 19M —^če medtem na prida kaj drugega. Volilni izid je danee brez malega znan. Konservativci imajo 398 mandatov, delaveka stranka 149, Uberalei 40, kooperative! 3, neodvisni 4, konstituoionaliati 3 in komunisti 1. — Skupaj 600. la 15 volilnih okrožij le ni poročil, ampak teh lfi msndstov ne Upre-meni več altuaelje. NUMBER Maakva pokapala lal rita, pravijo v Berili Nemško čaaopisje trdi, da t Moekva maščevala nad čeprav iagubi pogodbi a Berlin, 31. okt. - Berlinaki U. sti komentirajo rezultat ang volitev nekako hladnoatjo, žoazno časopisje je mnenja, da ji Zinovjev, vodji trstji internsclo« nala, pokopal MaeDonaldovo vlado a svojim poaivom angleških delavcev na revolucijo. Maftčevanja Moskve ned leborlti bo Mvada i* ropslo sovjsts pogodbe i Veliko Britanijo. Rualja dobi adaj vali. ksga sovražnika v Valiki Brlta-niji. Rusko-anglaški konflikt v A* siji se najbrž obnovi. padae, Po taaš isidu imajo konaervativ-ci 196 glasov absolutaa večine na 'i|»*oJm#aa asnaiiaJMls vsemi drugimi strankami. Labo- liarnOlU nipOVODUJ« riti ao izgubili 44 mandatov, libe-ralei pa 1X0. Zdaj, ko ae je raakadii dim na bojišču, je jaano, kaj ae ie zgodilo. Toriji ao oavojili 40 delavskih mandatov v okrožjih, kjer ao na> redili faaijo a liberalci t dilje m vseli liberalcem sto mandatov v POLOŽAJ JTA KITAJSKEM. Prid odločilno bitko. Fcag jo ras-pisal veliko nagrado aa Vupejfe-Jevo glavi, Pikiag, 31. okt. — (Jenetel Fengjuhsisng je poslsl 30,000 mož proti Tientsinu, kjer mobilisirs Vupejfu novo srmsdo zs napad na Peking. Odločilni bitks najbrž Izbruhne jutri ali v nedeljo. Msn-džurske čets se tudi pomičsjo v smer nove fronte. Feng je dsl nsbitl po vsem Ps-klngu proklsmaeljo, v keteri po-nujs $100,000 nsgrsds za ujstjs genersls Vupejfuja in $50,000 tistemu, ki gs ubije, sko ne bo mogoče ujeti živegs. PROTI OMEJITVI SVOBODE OOVORA Mew Tork, V. T. — Dolgo časa so temni elementi kratili svobodo govora in koalicijsko svobodo delaveev ob Čae« stavk, ae da bi se jim kdo resno vprf. Odker ja ustanovljena Unija za -asteriAkr civilne svobodtfins, ps nazadnje-kom ne gre njih reekeijoaarno delo gledko izpod rok. Boj sa svobodo govore v sonu je sdej dobojeven som nazadnjaških sil. meriike civilne zdej bojevala, da bo vore priznana tudi ne in v očitcljitfih. Izvolil bor dvenejst snsnik ki bo vodil boj se svobodo. > Nazadnjaškim silam nI Uka ar-geaiseelje vše#, eli podeti es bodo morsle, ker, nimejo najmeajAe previse vtikati se v ivfl, ki jim ne V Tarči ji t «1. akt. — Is Oerigra da jevljsjo. da se >e v Turčiji po jsvllo ti Kemalovi vtodi. Ha leta glfeo-pja so pnogl in ,Ti jibnolibkoillbe- sanji JiVPMH JP Idom volitev v Angliji. ■dTii ralei ao volili torija, ko ao obrnili hrbet svojim lastnim kandidatom Lalnjiva propaganda |lede angleškega posojila eovjeteki Rusiji in koamat parkslj v obliki firnoana-gi Zlnovjsvegs plsms, ki ao ga po-kiaall pet dni pred volitvami, je bil tiati trik, a katerim ao reakei-jonarji izigrali laborite, Val angleški buržoazni listi krite v divjem vssslju o "sijajni zmsgi patrijotlčnsga ljudstva", čitati js vsliks naelovei "Soclja-lizem pometen e površja Anglije", "Narodna misel ja sopet v sedlu", "Anglije ismaknjena ia pesti bolj-ftevisme" Itd. — Delavski dnsv-ni k "Dsil/ llerald" v Londonu pripisuje porss Isboritsks strsnke združitvi vseh kspitalističnlh sil. To js ssdnjs potesa engleškega kapitslizms. Politično msje so adaj jesne. Zopet sta samo dve stranki v parlamentu t stranka kapitalisma < in burloazije in strsnks delavstva. Do tega je moralo priti, Dolžnoet delavetva adaj je, da se pripravlja le denee na odločilno bitko," piše omenje. ni delevski list. Politični krogi sdej špekulirajo, kdaj nastopi rsakeija a svojo vlado. Dels raka vlada je sieer sklenila, de počaka otvoritve par-lamenta in se pusti porasli! v zbornici, naker poda oetavko, toda političerji menijo, da Mae-Don a Id morda ne bo čakel 1$. novembra. Bodoči premijer bo nedvomno Btanlejr Beldwin, vodja torijev. V kabinet se nsjbrž vrne lord Cur-zon, lord Birkooboad, lord Chsm berlsm in seveda tudi Wiaat9n Churchill, znsn! mllitsriet, ki je sopet isvoljen. London, 31. okt. — Pores Ube-raleev v velitvek zadnjo srede, ki so izgubili S10 mandatov, lo ne več. je silno presenetit Anglije. Mekdej mogočna etranka, ki je mod vojno vladala Veliko BriU-aijo, je malone popolnoma Izginila. Njen stari vodje M. M. Asqnith jo izgubil mandat v l'eiel*yu i porušil ga je doleveki keadidat s ve-Uno okrog 1500 glasov. Llojrd Ooorge, na katerega sdsj pade vedet ve, je ohreod evoj meadet, ampak njegov vpliv .v parlamea t« se je skrčil ns aif*>. Koneorve-tivei ge ne marajo, U boriti ge •alejo — Mojrd Oeorge ostane eam na M« ekaplniee 40 mit m m boo« *etl ai#. (Dalji na 1 strani.) njslki Usti pišejo, MscDonalda velika moralsa futa ta franooaki ra£ Herriot bo sdaj osamljen v zunanji politiki. Njegov napovedujejo reakelonarnl pride kmalu. Naiadnjaški listi so tudi ot žili HerrioU, da je imel telei priznanja ruskih aovjetov pravi jen le prsd,enii nalašč da ga ja aadržal do večera-volitev v Angliji i nom, da bo vplival na angleška lllae v prid MaeDonaldu. (»d«o> uradnih krogov ae glaal, da ji navedno obrekovanj«. Francoski psrlament ss snldi 4. novembre. 1'olncsrejevl naaad-njikl tudi napovedujeji krik Mae Don a Id - Herriotovega lenev. akega mirovnega protokola. Pri* vi jo, da englelki konservativni parlament ne bo ratificiral prote. kole in Krsnelje ostsne sdlna ve« le.Ua, ki ss js dala speljati na led MscDonaldov* pacifistične poli* tike. TROfAJST KOtUMOV SO ILTRA DREVESU. Zaviti m bili v idiji. St Paul, Mina. » Otroci, ki s« M igrali ne polju, ao nalli nh dre-vsen trinajst ženakik kožuhov, vrednih okrog Itiri tisoč dolar* jov. Zaviti so bili v odejo In zavoj je bil zs t lačen oned vejami. . Kožuhi so bili ukradeni v pro. dajala! Itasea Bszzaarja v llib-blagu. Tatovi so odneell aa de«et tisoč dolsrjev kožuhovlas in svile, OOSDHI POtARI V MIOE1-OAMU ■ HfftTt- Mick — V šumak jo isbmbnU velik požsr in vsi ki dve eto ljudi je vsnje, bi ge vtM lUarstovo čeeopieje, do II. okto* bre zjutraj: Cooltdge :iil,177, U rollHte MM*. Davie 109,041 VREME k k. PROSVETA TROSVETA' "THE ENLI6HTENMENT" HEQI MUSSOLINl SE IGRA KOMEDIJO. GUaori čUoor 5« N. P. X faz *itateljav ProevaU- Breesy Hill, Kini. — Članic« is Arme, Kani., je napisala t svo-j«« dopisu, d« je njih naselbina zadnjih par let precej aaraatla, kar vem, da je ranica. Ako bi bi-S malo bolj opisala naaelbino, vem, da bi bilo rojake zanimalo, slasti ons, ki so bi# tu okoli pred 10 in 15 leti in so sdaj razkropljeni po rasnih državah. Dopisovalki je po volji dopis iz Jaeksonvills, ampak ne strinja se s dopisi iz Kanaaaa od nekaterih dopisovalk. Takoj sem bila na jasnem, čeprav se dogisovslka ni podpisala. V listu se ji' zato .ne bom zahvaljevala, pač pa ustmeno, če me prej ne peljejo v hladno zemljo. Saj bo is prišel Čas zs to. Vaak človek ima nasprotnike, t prijatelje tudi, kar smo videli is nekaterih dopisov. Rsdi katoliških shodov moram priznati, d« Pri js ▼ resnici Žalostno, da so neka- & OoDinvrood, Ohio. Tik pred volitvami so listi polni rasprsv o Coolidgu in LaFollettu. O pavisu ae veliko ne menijo, poeebno v aiovenskih listih ne, le Jl IX se pridno poganja za njegovo izvolitev. 'Kieft' je pač 'kieft', pri čemur je denar glavni smoter, prinaipi ss pa prodajo za denar-Pri naprednih listih ni tega. Pri nas n! zagovor za kakega korum-piranca, ne za ljudi, ki so v služIti korupcije. Coolidgu in Davesu se pri nss berejo leviti/ kakor jih slišita od vsega naprednega časopisja In govornikov progresivne strank«. Nekatere podjetniške druibe so postavile svoje klube, katarik o-gleduhi bodo delovali na dan volitev. Mislim vendar, da bodo poraženi, če s« ne bodo napredni vo-lilci dali od nikogar premotiti Ne pozabimo na svoje sedanje pre-nčanje dne i. novem>ra, ker to odločilni dan za dobo štirih let. Muaaolini še vedno aanja, da je fašizem tako močan, kakor je bil pred par leti, ko so fašisti marširali v Rim in na pota požigali in plenili, kakor da je sovražna armada vdrla v Italijo. p V Milanu in Rimu so fašisti zopet igrali komedijo in prisegali zvestobo italijanskemu kralju.* Komedije v Milanu se je udeležil tudi Mussolini, njegov govor je pa pričal, da fašizem prehaja iz komedije v tragikomedijo. Nastopil je v vlogi pravega komedijanta. Dasiravno se je komedije v Milanu udeležilo samo sedem tisoč črno-srajčnikov, v Rimu pa pet, je Mussolini povdarjal, da se fašizem ne bo nikdar umaknil. * Klaverna udeležba v Rimu in v Milanu je pa pričala sama na sebi, da se je fašizem že pričel umikati in da se bo umikal, dokler ne bo od njega drugega ostalo kot žalostni spomini. Umor socialističnega poslanca Matteottija je mrtvaški zvon fašizmu y Italiji. Strahopetni in zavratni umor je dokazal, da so se pod zastavo fašizma zbirali konimpirani elementi, ki se niso ustrašili izvršiti umora, ako jim služi za prikrivanje njih korupcije. Takih ljudi pa ne ljubi noben človek; ako je iskrica poštenja v njem. Mussolini je sicer povdarjal, da bo prihodnje leto zopet govoril na fašistovski komediji. Seveda bo, ako bo zdrav in čil. Ampak prihodnje leto se bo prepričal, da bo imel Še manj poslušalcev, kot jih {je imel letos. Večina delavcev, ki se je dala zapeljati spočetka zaradi fašističnih obljub, je že zdavnej obrnila fašizmu hrbet Odkar so pa fašistični pustolovci umorili socialističnega poslanca Matteottija, so pa tudi drugi sloji pričeli zapuščati fašistične vrste in končno bo ostala tista pest zagrizenih šovinistov, ki se najde pri vsakem narodu, pa naj bo veflfc ali majhen. Fašizem v Italiji je dosegel višek svoje moči, ko se je fašiatovski val plenjajoč, požigajoč in moreč valil proti Rimu, kot nekoč hunske tolpe pod vodstvom Atile/ Od tistega dne, ko so se fašistovske tolpe pričele vračati domov, se je pričela krhati moč fašizma v Italiji. Kasnejši napadi, poboji, požigi in nasilni čini, ki so jih izvršili fašisti, so le potrdili, da se fašizem nahaja v razkroju in da je treba le Se dogodka, ki povspeši to razkrojevanje tako, da pontane vidno tudi navadnemu opazovalcu. • Ta dogodek je bil umor socialističnega poslanca Matteottija, ki je bil izvršen z namenom, da se prikrije fa-šistovnka korupcija. Kralj je seveda^še obdržal Musso-linija, saj se je Muyolini proglasil za prostovoljnega varuha italijanskega kralja. Kadar se pa prestoli majejo, je pa kraljem vsak dober brambovec, akotudi je fmel zelo tesne stike z navadnimi morilci, da le čuva prestol, da se ne prekucne in pokoplje pod sabo vse dinastije krona-ntga vladarja. Kralj je potreboval Muasolinija, da ne omahne, Mussolini pa kralja, da ne pade. In tako se je kralj izrekel za Muasolinija, akoravno je bilo dokazano jasno kot beli dan, da so faftUti na zavraten način umorili socialističnega poslanca Matteottija, da prikrijejo, kako globoko so s svojimi grabežljivimi rokami posegli v ljudake žepe. Služba kralja pa dane« ni več tako stalna v Evropi, kot je bila na pr. pred petdeset leti. In nihče ne bo isne-naden, kadar bo brzojav *poročll, da sta šla kralj in Mt»-solinl hkratu ali pa drug za drugim. Faiizem ae razkraja in tega dejstva ne prikrijejo tudi najbolj izbrane komedijantovske fraze MuMoHnlja na obletnici čmoerajčniikega pohoda v Rim. Mus«>Mnt-jeve bahaške besede na obletnici so podobne žvižganju človeka, ki gr« akozi gozd in ga je strah. Muaaolini je sicer dober komedijant, razpada m« pa nr bo zabranilo njegovo komedijanstvo, ker take komedije ne naaitijo niti enega praznega in želodca v Italiji. teri ljudje tsko brezmizelni. Ce Če bomo dobro izvolili, bodo leta SLIKE IZ NASELBIN. | SOBOTA, 1. NOVEMBRA. ss jim godi krivics, zakaj pa ho dijo v cerkev ter po faroviih iskat utehe, tnesto da bi Sli tja, kjer ae v resnici deli. Če jim kdo to pojasni, so užaljeni, čeprav moramo priznati, da pravilna kritika in dobra agitacija ita potrebni Meni ni ugajalo, zato sem se oglasila. In če ae ne strinjsm radi pisanja o nezvestobi in ljubosumnosti, sakaj bi se na smel* oglasiti. Saj ne gre za moj dom, kjer tivimo t miru že 21 lat, tu gre radi lista. Ko bi ne bUo radi mene, ie davno bi ga bili pustili, ker povsod as odgovarja resnici, da ss moije radi takega pisanja jezijo, berejo pa le radi. Moj moi je član jednote 17 let, pa ni pogledal tednika ne dnevnika od takrat, ko jc pričelo pisanje od ločenih. Ko sem prejela itevilko 24« sem pa ugledala kar dva dopisa proti msni, in sicer od A. K. iz Wiaeoa-sina in dopisovalka iz Girarda. A. K. pravi, da mi bo enkrat vseeno polteno odgovorila, de večkrat lahko, kajti na ta način bres imena ni težava. Pa« res, imeti mora vsrok, da se ne podpiše. Nekaj o-menja radi pisma. Povem, da nisem nobenega prejela bres podpi-aa in tako ie ne. omenila nobene lenltvene ponudbe ▼ dopisih. Med drugim pile, ksr js| enkrat priporočam, ona pridelala, daai smo slabotne. O tem mogoče pozneje, ker nismo ie gotove: vrtovi so ie zeleni in ie martikaj je v njih, čeprav emo imeli prvo je-aeneko slano ie sadnjs dni septembra. Rsdi zdravja naj se ps nihče preveč ne ponsia. Srečen kdor ga ima in naj pomni, da sato tudi ni vse njegova saslugs. Kdor ima zdraVje ga navadno ne zna ceaiti, ko je bolan, ve, kaj je izgubil s sdravjem. Druga dopisovalka je Barbara Pavline. Mnogo je reveiev, ki pro-aijo sa kruh, ssto mislim, da je hvaleien, kdor ga dobi Zakaj torej očitanje radi tega t Zavedni čitatelji bodo v tem aami sodili. Msraikomu bi prijslo prijeti v roke knjižico s rudarsko ustavo in ae naučiti poglavitnega za alučaj rudarsko »tavke, ki nam bržkone preti čes dve leti in pol Razumem prav dobro, zakaj jim ne prijajo moji dopiai, ki pa moram v avoje zadovoljstvo priznati, da nekaterim tudi ugajajo. Tako moram tudi jaa pohvaliti nekatere dopiso valce, ki pišejo, da je pohvale vredno. Iz dobrega čtiva spoznamo nazore drugih, ampak v sploi-nem se • pisanjem ne da dosti doseči, ker tudi ie nisem aliiala nobene, da bi ie ji bil mol spreobrnil s pisanjem. Nezadovoljstvo se pač sbudl toliko hltrejie. Isku laja me tudi uči, da mati s osmimi otroci nima časa za pisanje, dela ima če* glavo, če hoče koli* kaj akrbeti sa družino. Barbara Pavline je ie v nekda njem prejinjem dopisu pisala, da od nikoder ne prihsjaja tako sov ralnl dopisi kot od tu, pa se tudi nikjer.tako ne zagovarjajo . kot ravno ta. Is West Virgtnije nihče ne pile, da je Sedolien, ker vsak ve, da jr sam kriv. Reeniea la pfaviea sta pogale ni povsod. Bowat in Dobe sta morala v ječo, slaba bo predla tudi UFollettu. ie zmaga stara garda. Po mnenja W zagovarjajo stspkokaltvo, bi Ml dober Coelid. ge, ker razbija stavke, uaijefce vaditelje pa trpi aa omrežjem. Skoraj ni vredna odgovarjati ampak ker je bUo kar nekaj kolon proti ■»•ni, upam, 4 Udi jaa nekoliko kratka, če bomo slabo, bodo pa dolga. Skušali tmo ie vse elemente starih strsnk, ali bilo je kakor prekladanje težkega bremena s ramena na rame, položaj pa je bilo vedno prav težko prenaiati. Veliko volUcev je še v Zdruieaih državah, ki niso tega spoznali, ali nočejo spoznsti. Nikakor ne morem zapopasti, ali ss jim v resnici tsko dobro godi ali kaj. Volilei, ki gresta na volišče 4. novembra, torej ne pozabite človeka, ki je že pokazal, da mu je msr za delovno ljudstvo. Rojaki v Ohiju ne glejte na to, kaj vam trobi A. D., ki pile kar tjavendan, eamo da napolni svoj list. Ce b* se zlagal ne, saj bi *udi ne imel ksj pisati. V Collinaroodu je zopet oživel socislistični klub s isto številko kot prej — 49. Vsbljeni ste torej vsi dobromisleči rojaki in stari sodtugi, da se prihodnje nedelje udeležite ter vsak naj pripelje s seboj najmanj po enega, da bo vaa prišla skupaj cela •divizija. Da ne bomo hodili samo na Holmce ave., kadar nas pokliče tisti mili zvonček. NaprSvimo si drugI svonček, Id bo zvonil samo nam v korist. Dclujmo skupno sa napredek no-vp organizacije. Nekateri sa izgovarjajo, kaj jim če aoeializem, ki jim ne mora nič koriatiti. Rez socializem ne bom pomagsl, vsak zam si mora. V socigjizmu človek le dobi dober nauk potom dobrega časopisja in knjig in pokaže pot do boljšega človeškega življe nja. Veliko jo rasločka med slabim nasadnjaiklm in dobrim socialističnim listom in po tej rasli-ki ima čitatelj tudi toliko večje koristi od naprednega Usta. Nsšs napredna S. N. P. J. šteje od 53 do 54 tisoč Članov, pa poglejmo druge, katerih ustava in pravila niso tako napredna. To je uspeh dobrega tiska. — Anton Mravlja. Ročk Springs, Wjro. — Zelo malo slišimo s našega divjega sapa-da, kak je tu pololaj. Akoravno živimo v pozabljenem kotu, se zelo sanimamo sa politično gibanje. Organisirani smo v ti okolici sto-preeentno in lepo je gledsti vsa kovrstne shode, ki se vriijo ▼ korist napredni koaliciji. Imamo veliko dobrih govornikov, ki «a bojujejo za korist delavskega sloja. Tudi republikanci in demokra tja prirejajo svoje shode, ali njih udeležba je jako mala. Tu bo torej popolna smaga za LaFollefta Tudi jaa sem bil vedno sa sacit listiČne principe, a sdaj pa no-zim znak LaPolletta in Wheclerja. Upam, da bo s tem vsaj nekoliko isboljian goepodarski sistem, ske bosta ta dva isvoljena. Kako izvrstno sna agitirat Wall Street, ne ve vsakdo. Zelo dobri so do delavskih unij. Ker eem ravno tajnik enega tukajlnjih lokalov, imam priliko vMetI, kaka so v gonji sa delavskimi glasovi Odkrito povem, da vsa njth pisma gredo v kol prej kot bi imela priloinoat priti pred članstvo sa rasmotrlvanje, akoravno vem, da je stvar stoproeentno sa La-FaUetta. Kot stara "grlm" socialist, p« la vpraiam samega sebe, dali nismo imeli na eoetaliaUia! platformi la dobrega kandidata. A m pak tedaj as priproeto delavstvo ni toliko sai Prepričan sem, da je Debe veliko bolj« in bržkone iskrene jl*a sna čaja kot kandidat danes, a kljub t sna je delavstvo pokazalo svojo neaavednost, ko je iaselo prilika !e tega ae da sklepati, da dekv stva ne ana saisllU la tema je kriva publikacija. ie precej dolgo je tega, ko srn pisal, da dolavet hočejo čiteti, či taja pa Usta, kar jba prida v ke. Torej oko čssepisje. Glsvna pomota je. ker organizirano delavstvo nima svojega tiska. Vzemimo na primer U. M. W. ot A. Tednik ta organizacije ni kot bi moral biti, ker njega urednik nima sposobnosti in ne volje, da bi vsaj aimpatizi-ral s člani svojo laatne organizacije. Zato priznam, da bom hotel liti navzoč na koavsneiji, ki se bo vržila januarja 1925. O delavskih raszzferaK bi morda kdo mislil, da bf morale biti tu zvrstne, ker ae na divjem za padu prizadevamo, da dohitimo civilizacijo. Ni tako. Tudi sa nas ve Wall Street in prSvi, da smo is dosti civilizirani Sedaj, ko je čas, da bi morali malo bolj delati po premogorovih, pa pravijo, da ahko gremo lovit kajote, poleti pa ribe. V tem se torej vidi, da nsz ne nadlegujejo z delom. V septembra so pričsli odpirati rove, sedaj jih pa zapirajo. Lepo uravna ni družabni fiztem, kajne t Zelo veliko jo pisanja o Ročk ISpringsu, Wyo., vadi iniciative, li jo ie predložilo tukajinje društvo. Že vsi vrabci na strshah čivkajo tisto melodijo. Pisal som ie enkrat o situaciji, pa me je policaj zavrnil: Bom pa moin postave pokoren. Članstvo naj 'asau>-triva, ki je oddaljeno. Kot bodoči glavni odbornik S. N. P. J. -ponovim še enkrat tisto, da niaem sna! sa iniciativo tako dolgo, da ssm jo videl v listu, da ne bo članstvo Imslo napačnega mišljenja s parni — /oba Golob. E1y, Mina. — Zadnjič sem poročal o kislih obrasih republiksn-skih bobnarjev, ki so govorili proti LaFollettu ia ss lizunili kot bi bili največji prijatelji delavstva. Dne 26. oktobra sam pa bil na i}ovenskem političnem dioda v Jugoslovanskem narodnem doma. Na shodu smo postavili kandidata sa mestne urad«, in sicer dosedanjega župana g. Jeakota ter mestnega svetovalea g. Komatar-ja. Tudi kritike hi manjkalo proti" delovanju me&nih odfrefnikov, a končno smo se vsi>porasumeli. Eližkim Slovencem ja čaatitati, ki 1924. sa imajo tako dobro organizirati pred volitvami in imajo ia večino mestnem odboru. Pred sakljuikom važnega shoda staojtudi razpravljali o držav nih voutvah. Govorniki so nagla-žali potrebo, da delovno ljudstvo glasuje sa svoje kandldsrtsj posebno so priporočali, aaj nihče aa posabi glasovsti sa predsedniike-ga kandidata LaPolletta in podpredsedniškega kandidata Whee-lerja. Za vstop fia shod jo prosil tudi Geo. H. Lomen, £armarsko-labo-ritski kandidat sa driavno sbor nico, ki js imel zanimiv govor. A-pellral je aa volilce, naj glasujejo sa napredna kandidate, da as odvzame vlada Wall Stroetu in vrne ljudstvu. Govoril ja o atO-proeentnih Amerikanaih, ki delujejo aa vss načine, da bi sa natu-ral iziranim,vzele pravica ia bi na imeli obdrlavati javnih uradov Ur nsvsesadnjs morda is glasovati as. Res js čaa, da sa ljudstvo sdra-mi in postavi n» odločilna mesta prava sastopnike, ki aa bodo salto pali interesov denarnih mogotcev. Kandidat Lomen ja bil med govorom večkrat prekinjen s plo-skanjem in sdi sa, da ho sanj glasoval vaak savodea alovenski vo-lilec. Rliškim Slovencem ja čaati-tsl, da tako aloino nastopajo v vo-Ulnih bojih ia na uspehih, ki so jih dosedaj dosegli Kot sodim po njegovem govora, ja priporočljiv, da zanj glasujete, kakor tudi sa druge delavsko kandidstf. Držite ss znanega gsslat svoji k svojim — delavce aa delavca, kapitalist naj pa naredi po svojs. Ns ta način bomo dosegli us£he na daa volitev 4. novembra, publikanci strailjo ljudstvo s slabimi časi sia slučaj, la bo isvoljen UFollette. Ne gre jim pa v glavo, da alabie le skoraj ne more biti kot ja sedaj. Vae atraiilo ja Is bo-jasni, da bodo poraženi bi bo s njimi vred pokopana korupcija. Visti iz Jugoslavije. Hečloveika mačehah nedelja 13. oktobra ao ovadili v Krčevia pri Mariboru orožnikom nečlovc iko mačeho, ki je v hiii gosp. Ks meaška v Tomžičevem drevored ie dolgo čaaa mučila Šestletne* dečka, sina poštnega usluibenc Klojčnika. Ko jc pr!icl orožni na lice meata, se je nudil njem ia spremstvu strašen prizor: O, troka so naOi v temni luknji bre okna med premogom na deskah kjer je moral otrok, ki že obiska je prvi razred ljudske iole v Kr čevini, zpati ponoči, čel, da ga n morejo imeti poleg oetalih 5 otrol v stanovanju, ker je nesnažen. U bogi otrok je topo in apatično bu ljil predse, slsbo oblečen, glavo p« je imel v cunje zavito, ker se ba je drugače ne more ubraniti miši in podgan, ki mu ponoči skače) po telesu. V tej luknji je moral otrok prenočevati na golih mo krik deskah le ad meseca aprila naprej^ Tepen je bil skOro vsak dan, da končno niti ni več jokal, ampak samo stoksl. Ta nebogljen-ček tudi ni amel s ostalimi otroci skupaj-jesti, ampak je moral me< jedjo ostalih čakati kje v koto. Oaoftnik js nesssližno trpinčenja otroka v vili ob mestnem drevoreda natančno popisal, da dobi kruta mačeha sssluženo kazen, obve-Ičeno pa jo tudi Društvo za var stvo otrok, da se ssvzsme sa nesrečno siroto, ki ao jo naili včeraj s popolnoma oteklo glsvo od butanja ob sid. Nova klerikalna penokudje a. radniltva. — Nad slovenskim u- radnlštvom se zblrsjo črni oblaki, Zadnji čas je v Ljubljeni pod vod stvom ministra Kukovca zaaeda inkvizitorski tribunal, da se ie te> meljitejše izpolnujc obglavljeaje slovsnskega uredništva. Zmagala js ona struja, ki je sa brezobzirno "iztrebljenje" vsega, kar absolutno aa kloni pred klerikalizmom, slasti pa ona, ki pravi, da treba klerikalne partizane za vsako ceno spraviti na vsa boljšs in upliv-nejša mesta v državni službi, pa naj so isti tudi bres vsake kvalifikacije in ne »glede ns interese uprsve. Kakor čujemo, so klerikalnemu inkvizitorzkemu tribunalu celo po« samesns orlovske organizacije prosoibcijskt liste proti neljubim jim uradnikom in učiteljesi. Samo med ljubljanskimi poitarjl so jih sklanili nad 40 premestiti, odnoeno jvreči na cesto. Kleriksl-ei hočejo pač v praksi pokacati svojo "ljubezen" do .aradfliltvi, ki so jo obetsli pred volitvami vsem urednikom "brez razlike političnega naziranja", zlazU ps dokasati, da niso vlzdi federaU-stov in klsrikalnih avtonomistov šaman nadeli imet "vlada zakona in Tako nesramno Se nihče na svetu ni ravnal s državnimi nameščene! kot sedsj to počne nasilna in nsmoralna klika škofovske stranke. NI gs mends več slepca, ki bi v zadnjih dveh mesecih ns izpregledal goljufivi in izprijenosti klerikalne politike. Ce mislijo klerikalci, da bodo svoje perse-kucije ie dolgo lahko uganjsli ne kaznovano, se prokleto motijo. Nekaj čass ss tsks lopovščine ^ mirno glede, dolgo ps to ne gre. Kri ni voda! Tlačanili so Slovenci grajščakom, pa »o ss jih otresli, tlačanili hababurškim in germsn-skim trinogom, pa je tudi to ne- halo In ni vrag, da bi se ne me-bili tadi ie jarma protislovenske brezsrčne in nekrlčsnske rimske gospode. Oaraga-kuvalošitov^0^ - Is Osijeka poročajo, da je ns — Dne It. oktobra sa je vrnil v Beograd predsednik bivšo koaanletifoe stranke dr, Markovi«. Cim se je njegov prihod, je aesavisaa de-ls\-«ka strank« »d«U letaka, v katerih js posHrala delavstva, da priredi dr. Markovi!« na kolodvo-ra sprejem, ki pa ga ja a saičiti Kljub js sbrele aa kolodvora precej da-Markovi! sa ja v __obsojeni razbojnik Jovo bta- nlaavUevič-Čaruga zahtsvzl lo «; tcv od svoje sskonske žene * stanuje sedaj pri svoji malert. Obrnil ss je v tej sad«vi n* pr^ iekovalnegs sodaiks Igajičs. » »u ja dal m potreba, osvodda. Zanimivo js, ds Csrugs š. T^ upa, da bo oproščsn ia ^b^o-NavprUsnjone^; M*, sakaj sshfvs ~ kona, ker bo šcoa iuk km* stala vdova, je Carugs odg*'^ da aa sahteva ločitve redi azspak radi sebe, ksrbcn*j POHOTNI ODSEK. t BOLNIŠKI ODSKRi OSREDNJE OKROUE, BU. N«».k. prad«ad«lk. »«fT-8t S«. ^ VZHODNO OUtOBJKf Ih BBB. MM« It«, N. = M« OralatJ, lOSI F«BPW k** Ctarala«*, a IAPADNO OKAOCJll A«Im l«Ur, Bo. 104. aro«, IU»... m l«|*NHi Mu mtn> in im« b»kl, m4»».. m mvaraaapaa M (k« uA MM S. WU*MUf ll., Mimn Uuk. Nodsoroi odbori FbMk bita, Hilnfc*, MM w Mik S».. Ckl~f. lil« Fra* Mit Prtiiir A^ k»4 Oh WIUImb »Hi.r, «404 Si. CUk m fwni««i. OM*. , Zdrailtvonl odbori » m^riMTiJ!! ttfiTlL ^ ljo* kor ol bil pU!o». Ako ni UM pW*F Is M projauto« )• mn** Um filod MpOMfi VB, ptlllO MM doptoloo hi NorotafcM >o foIo loto Jo ttJO Is bo pol IfIf F* člani N. f. J' m ool loto |f JO to ff ffIf IfIf om i Zf fffito cblcffo to O. oftoff uto $4 jo. pol utf IS« m dlono $6.30. Za Evropo ala«* eb pol to- m|4J0, ff fbf IfIf pf |i 00. tod** btfff ff e*topo 11.70. Cloal doplolo)o immf M/l BUDABJI UBITI. Taal m Ja fttr, »bTBB V UNki Tarra KmU, Iad. — V rudniku Black Hawk M «trelja*i !*»•♦•!• Irt«r nabranega pUoB pod atro-pom in r caaakL MS j« rtrtl 1J00 tartjar od "hod* f® PMn Ka»tr«lba j« ubila tri atratjab. Reiilci to delali 14 ur, da so pri ftU do njih trapal. / VA LOTU U OLAftOTI PABHABm. Waaklnfto«, D. 0. — Tukaj m j« prttala Urili favorlaa, kalar« namen )« aala proaoroo, da bo Mdird.. k Coalidpi ^pralBl rr gani mu* i j* farmarja?. kr« poljadalakaga laj tfka Heflrj C, WatWa Katadtaa aa Miri farmar**« argaaUaaija. a drafik pa prari to«, da M prad-tednik patdr«*H «aH)MB »o —alovt UPMVNllTVO TROSVETA* mi f. Lawndalo Aro, CHICAGO« ttJL PKOSVETA sobota, i. novembra NAUČITE 91 ANGLESK< jo, da je jei ree umaru »roti o t rovu, Mvedi ne po po le en Vsekakor prenese je bres ikode itiridesetkret ve*jo množino otro-v« kakor morski praiidek enake velikosti. Je* ima ▼ krvi goteve •novi, ki spajajo e kačjim etru pom t neškodljivo tverino. Seveda ni množina teh hranilnih novi neomejena. Le fotovo količino »trupe more premagati; Ča je pe »trupe več, ga oetano nekaj neizpremenjenege, in tedaj tudi ježu ni pomoli, nego mora poginiti. , Pa tudi t tem slučaju deluje strup mnogo počssnsjie kakor pri drugih Živslih. Morski prsii-ček pogine U po 6—8 minutni, ježa pa strup ugonobi že le po 1 —2 urah. Ker pa navadno gad že v počet ku večino strupa izprazni na jtodiee, strup, ki ura ie preostane, ne zadostuje več, da bi škodil ježu, ako gs ukolje pri poznejšem ruvsnju. / \\ Tudi egiptovski ihnevmon (herpeetes ichneumon), kuni podobna »ver U rodij cibetovk, in neksteri južnoameriški žerjafl so nedovzetni za kačji otrov, pa ne v toliki meri kakor jež. Vendar se dandanes ihnevnon, ki sta pisala o njem Še Blijan in Plinij, d« u-gonabija strupene kače, kaj malo poslužuje teh svojih krepostnih nagonov, nego tem rsjši krade kokoši in drugo perotnino. Za kačji' otrov so nadalje več sli msoj neobčutljive kače eame, otrovne in neotrovne. Lasten •trup nobeni kači nič ne Škodnje in ga prenese bres zlih posledic v poljubni meri. Pa tudi otrovi drugih vrst so v manjših množinah nsškodljivi. Zato nahajamo nekaj nestrupenih kač, ki s posebnim zadovolj- Knjiševna matica 81ove sks narodne podporne je note je izdala in ima v z logi sledeče knjige: Pater ltalaventura. Spis Zvonko A. Novak. Izvin povest is življenja ameriik frančiškanov. Z izvirni« slikami, katere je izdel Stanko Zela. Fina trda vs ba. Cena s BOŠtnino vrti $L50. i Hwy»m angleška sls wtm. Dodatek rasnih koria sjh informacij. Pina trt vezba .Cena $2.00 s poštni] TVML Jtasstie Higgins. Spis Upton Sinclair, posloven Ivan Molek. Povest is ži ljsnja ameriškega p roleta* jata sa čssa velike vojn Trda vesba. Cena $1.10 poštnino vred. Zajadalai. Spisal Ivan M( lek. Poveet is doslej skrit« ga kesa Mvljenja slovsnski delaveev v Ameriki Trd vesba. Cena $L75 s poštnin IsJcon biogenesijs. Spi« Howard J. Moore, poslovi nilJ. M. Zelo podačns kij ga, k! tolmači mnogs nato na zakone in poksznje, kak se ap!aK| razvoj ponsvlj pri posamezniku u. acao i duševno. 8 slikami. Trd vesba. Cena $1.50 s poštnin ▼rad. Zadnji dve knjigi, nsroči ni skupaj, dobite zs tri d< larje. smete misliti, da tem se s tem svojim striškom dolgočasila I Samo tako ssm rekla." "O, sli jo gospod doktor vaš strief Nisem vedel doslej,199 se je navidezno začudil. "Burni" se je spet sasmsjala. "Seveda gospod doktor ni moj pravi s trio; a saj vsste, da ms ženske napravimo is vsa moških, kar ls hočemo. Strie ja še nsjmanjša neerača — spomnite se Kirkel" Meni je postal ta pogovor žs mučen in pod-vissl ssm ee, da ju ločim čim prej. < No, glsj — Stana ga je kar meni nič tebi nič povabila, naj pride svečer v kavarno, -v^: "Čim več nas js, bolj veeelo bol" je rekla in Mordej je obečal. ' t "Kaj delete, gospodičnsfI" ssm dejsl potem, ko sva bila spet sama — toliko je Mordej še rasdrl med nsme, da je bilo epet nsravnsjše vikanje. "Nikar ne issivajte tega človeka, pro- . sim vasi" W > "Kaj je res tako nevarenf" me js od strani pogledala, "Na vem. Vsekakor H zdi vsega zmožen f" "Kd, da bi ne primer storil komu tudi kaj žslegaf Ds bi bil nevaren — eelo ss življenje T" je zategnile. . "če ga preveč rasdražite, lahko tudi! Pustite ga pri miru, pravimi" "Glej, glej, to ei je treba upomnitil" js zsmrmrsls zelo zemišljcno. Nensdno je streels s glavo in se je nasmehnila t "Potem je dečko pa bolj zanimiv, nego sem ei mislila t" "Če se vem zdi to zanimivo, že!" eem ske-r , mignil. "Ne, ne, ne »mete biti hadi name*4fe seets # ms kragatil" ss js nsglo obrnils k meni in me vzela spet pod roko: "Čakajte .... danes emo dvajsetega marea . . . april, maj ... to je, še dva' meeeea in devet dni morate biti veekakor vedno dobri in eamo dobri a menoj 1 Saj je to vendar tako kratek čas — dvs meseea, devet dni l" "In ksj bo potem f" Kaj bo ssdnjege ms-js?" sem vprašal s nssmehom, ko eem isračunil. "Konec pomledil" je odgovorila s globokim glssom. "Oho! Po kskšnem koledarju, prijateljica f" "Po mojem. Po mojem večnem koledarju!" je rekla a istim povdarkom. "Zdaj je Kirka Pitijal" eem se saamejel. "Le navidezno. Zakaj takrat bo vse jasno!" Ts besede je izgovorila spet s vedrim nasmehom in veeelo sva se potlovila pred njeno vilo. Zvečer je prišel res tudi Mordej v kavarno, kjer je naa eedela še večja družbe. No, od Btane je vela tako dobra volja, da ee ji ni mogel ustav-Ijatl niti on, In večer je potekel bres najmanjše nevšečaoeti. Domov sva jo spressljste s Mordejem oba. Ko svs jo odpravile, eva ee počasi vračsla na to stran. Nenadoms se je ust svil in se obrnil s stisnjenim, skoraj sikaječim glasom k meuit "Vi torej s gaepo.li^no Htano niste nič v reJ du. s os pod doktor!" je dejal. "Seveda ne! To je rekla vendar samo sa šalo!" sem mirno odgovoril "No ds. saj M bilo drugače le še več - ss-prek!" ee je srdite eaemejal.- Zdaj ni bilo mogoče vaš pogoltniti. "Kakšnih esprek, proeimtf" eem ga mrsla pogledal. "Niš slepomišenja več!" jo kriknil. "Zdaj vem, da ste vi tisti In ne doktor Hrast t In sdej imam posla sasse šs a vsml!" "Ali sto sblasaelif Kaj X dovoljujete T" eem ga premoril od neg do glava. Videti j* bilo ne, da ee je istreznOt ssksj še-prav se mu je |e tresel tfss. je rekel tile. skoraj proseče i "Oprostita! Saj vsste, kako je s sestoji" (Dalja.) Prijela me je s obema rokama sa roks,iai mi s IskrsČimi očmi gledala v oči. Nedolžno, prisrčno, brez pege, brez msdsša, kakor to solncs tam sunaj! In vse tako naravno, preprosto, o* i vidno samo pod vplivom tega boljega solnea in sreče, ki jo daje iskrenost srea do sraa in pomlad I "Hočem, hočem, ljnbo dete!" ssm vzkliknil in jI strsssl roke. In potem sem ji prijel bradiso in dahnil na čslo prisrčen poljub. "živlol" se js vsselo saamsjala, asi ovila oba roki okrog vsatu, asi bliskoms potegnila glavo blišs ter ms tudi poljubila. A vso to taka, da nisvs niti zardela, as niti najmanj jbsgala eelo. Ves v smehu, vss v šsll in vendsr nepopisno prisrčno in gorkol Zdaj Šele is.vvfls čepieo a glave in si alskla pomlsdanski plašč. In potem sva'fovorils o vsem mogočem, a ms mi, o sestri/' o Oorcu, Krumpsku; in vss' tako lahko in prijetno In lepo, kakor še nikoli doslsj. "Ksj pa Hrast in Mordejf" je vprašala nenadoms. "Hm, kaj bi rskel . . . Tihs resignseijs in divj* resignseija!" sem se nasmshnil. "Seveda, če ]• pri Mordeju sploh moči govoriti o reeigna-eljl ..." sem pristavil nehote resneje. "Tekof Kako tof" je vprašala nekoliko o-, supls. "$ato, ker vss divje ljubi. In ker je itak bolj divjak!" sem preprosto odgovoril. "Zdsj mi sploh ni več do tegs," je skomignilo s tsko pristno šenako enostsvnostjo, ds sem se raorsl Risano sssmejati. "Seveda on sdsj ksr več ne itejet" sem rekel. "Z«m<> ne več! S Hrastom pa bom posku-šal a pontnti iskrena prijateljice že gadi vss. Prav šare«! ("> U hoče! Kskor brst in sestrs!,In za vedno!" Ns to iptn rajši molčal. Dane« je govorilo is nj<> »smo kolnce, danes je bile samo otrok. "To«U ti, striček moj zlati, ti si prvi, da veš! Zdsj in vekomaj!" je vzkliknila, pritekla k me. ni. m« poljubile spet ne čelo in ie ssČela gledati, kje jr moj klobuk. "Greva na izprehod!" je ukazala in me pokril« "Mimo "Triglava" čei Janino do Svetova Knia in nttaj do mene! Zvečer pa v kavarno! Tako. idaj vrl program!" In po poti navzdol avs se ie tikala, tako ns-ravno, kakor de si nUvs nikoli pravile drugače. Kdino, kd«r bi bil zraven od safatka, bi mogel umeti, da ni moglo biti drugače i in bi isrekel nsrsvnoat neumnost. Ae ne hudobije, kdor bi dojel, ds js bilo od moje ali ie eelo od njene etrani le trnea prisiljsaega v trm. Toda kaj sva si bila t ali Ijubimee is ljubim-ka. strie in nečekinje. prijatelj in prijateljiea in kar js ie mogoče razmerij med moškim In len-sko — trga le ne vem Ko svs se tpoetila s vrhs navzdol, je vsele mojo roko is «em jo vodil pod petriuho tudi po eesti v dolini, s še spomnila ss siavs, se kogs bi sa brigala Tik pred prvimi vileml od gvetega Krtšs eem pa nenadoma safleriava — Mordeje. . Tako l»#M»n mu ja bil naatneh in t »k o eovraš-na «*rne o*i, de sem nakota umaknil tvojo roko. le fetil sem, kako me ja streele. • Ona pa ae je — vaaalo sesmejala •'O, goapod Mordej! Kod pe vit H k oda. ds name sieta prišli še prej naaproU! Rili M ee kaj pomenili!" ga je prijetim potdrevljela. Ne, on je mlelll. d a je v tak baoedah šolo In preeej reško odgovorili "<»o.pori.*«a, jat niaem 'prišel naprbti; ««. pek . . ." "Na, ne. saj nisem mtelila tako. Vem. da ni-ste prt* nalašč pe « P«i »ieer pe tndl vi ao Naročbe, s ksterimi je po zlati dsnsr, sprejema KVJItBVVA MATICA 9667-50 So. Lawndale Avs Ohioago, ni ▼ Soboto dm 13 decembra i ta alrtml<« • ImMi * wmwu< CUNARD LINE 140 N. Dearbom |tr., CHICACO, ILL. j tisoče ljudi, ki pošiljajo denar s nalim posedovanjem v * kraj, priča najbolje o naši točni postrežbi in nizki ceni. Daj nam priliko, da ras enkrat postrežemo, gotovi smo, da bod< naš stalni odjemalec. Prepričajte se o ugodnosti potovanja v Evropo s posredovanj« našega parobrodniškega oddelka. v V vseh bančnih zadevah obrnite ss s vso zaupnostjo na. KASPAR AMERICAN STATE BANI ltoo BLUE ISLAND AVENUE VOGAL It-TE ULJJ IMOVINA NAD DVAJSET MILIONOV DOj