Pfrštaiaa ptaftaaa t gatariii. "^JUMBfmmmimaaw«iHH«aMHMWBIHMl trati t •9MM o « » « » i mmmunaiim iimmwwhm——wiwi— . {>111 ,''.(t-- Ijia Ia-— , Biis 7*5(1 . »iti !•— isnrej , . i petit vr*t» js em» m /s m* s Bit, Qr«4iditv« (B^froifttv Hat« )• v Ljabljani, Kolodvor«!** aHca 7, r MM f i <»mu n M■ ur minimumi innm wiw»wiwiniw»ro»rwnriirritMTO^ —imiiiiii ihiih.ii ............ mmimi nim"iiiiinniiiii n mu acaaamanarioaumm wr«rmiaiwww»aoM:jiif LJUBLJANA, dne 18. februarja 1925. LETO VII. Po volitvah. Volitve so končane. Vlada, ki se je »ad leto dni borila za volivno vlado. — je pokazala vso svojo umetnost. Z zapiranjem kandidatov in agitatorjev nasprotnih strank, s preganjanjem in terorizmom, z denarjem in pritiskom celega vladinega aparata je dosegla neznatno večino, ki se pa že krši. Njena moč leži edino v needinih pogledih opozicije. Zato so posebno glasni Pri-bičevičevi demokrati, da bi v svojih vrstah prikrili strah, ki jih vznemirja: kaj bo, če si g. Pašie poišče piočnejših zaveznikov? Ker pa sta oba tabora nastopala enako sovražno proti stanovskim strankam in zlasti sovražno proti stanovski kmečki stranki, nas pušča tarnanje ene kakor druge strani precej hladne. Računi, kakor z eno tako tudi z drugo stranjo, pridejo že še na vrsto. Za to nam tudi jamči zavednost podeželskega prebivalstva, ki ni klonilo, ko je že vse drugo padalo na kolena. Na različne snubitve pa odgovarja- me: na fraze, prazne, bobneče besede ne pojdemo. Časi so resni in silno žalostni. Od nove vlade in to od vsake viaae pričakujemo, da bo ubila korupcijo, odprla izvoz, našla ugodna tržišča za naše blago, preskrbela cenen kredit ter predvsem zmanjšala davke in druge dajatve. Naše gospodarstvo je na robu propada, kmet in obrtnik ležeta v dolgove in iz tega vidika bomo presojali vsak korak bodoče vladine večine. Če bo kaj zmožnosti pokazala v gospodarskih vprašanjih, ki so sicer zelo, zelo težka, ali neodložljiva, jo bomo celo pohvalili, kakor se sicer programsko zelo ločimo, če bi se pa skušala samo skrivati za kakšna popularna gesla, gospodarsko pa da bi naprej uničevala kmeta in obrtnika, potem seveda ne bo našla v nas ljudi, ki bi molčali k takemu škodljivemu početju. To je bilo treba povedati tistim, ki jim naša pot ni znana ali ki se vsaj delajo, kakor bi je ne poznali! našli primere, da so sklepali sporazume in skupne nastope zato, da eden drugega ubije in zatre in da se sam postavi na njegovo mesto. Začetek vsake take misli za skupno nastopanje je torej skrajna poštenost. Če te ni, je vse drugo samo frazarenje ali pa le namen kaliti vodo in zase izkoriščati eventualno nepoučenost. In zdaj se potrkajte na srce, gospodje snubci, pa odgovorite: ali ste kdaj tako nastopali?! Če vam je torej resnično ležeče na tem, da se ob kakšni važni priliki ob varovanju svojih ciljev in programa j najdemo iz kakršnihkoli vzrokov proti j skupnemu sovražniku na isti višini, i odvrzite predvsem tisto, kar to one-' mogoča. Mesto pa, da to spoznate, J uporabljate sredstva, ki razdalje med j nami povečavajo, mesto, da jih kraj-| šajo, za neuspehe pa dolžite druge. | Če v tem oziru ni kaj prav, je krivda j edino na vas. Slučaj Ravnihar in Je-lsčin ml. sta klasična dokaza. Ako je le pičica resnice na vašem | vabilu po kakšnem skupnem nastopu, j potem je treba predvsem vašega po-boljšanja. Brez tega je ves trud za- | Koliko glasov le dobila ! zemisoradniška ka^v Srbiji1 man. Napredek SKS. na Štajerskem I Napredna koncentracija. J utre; , ki nas že nekaj let ubija in je bilo že tudi prepričano, da nas je že zagreblo, se je po volitvah naenkrat vzdramilo iz neprijetnih vizij in prišlo do prepričanja, da je zopet treba skupne napredne fronte. Moment ni bil ugoden in mi, ki to gospodo prav do obisti poznamo, smo takoj zaslutili pravi pomen. — »Narodni Dnevnik* je napisal dober odgovor, pa jo je dr. Ravnihar dobil s koloni po glavi. To predvsem potrjuje našo sumnjo, na drugi strani pa odkriva lepe manire snubačev, po katerih bi radi vodili skupno napredno fronto. Kakor je s tem dejstvom doprinešen dokaz, da snubci tega sami resno ne žele, za kar v javnosti nastopajo, pa le radi priobčimo par misli o tej temi, zato ker »Jutrovk snubači radi igrajo vlogo volka, ki mu je jagnje kalilo vodo. Skupen nastop raznih in različnih , strank pri kakršnihkoli volitvah sma-, tramo vedno za mogoč, če to izkazuje taktična potreba prizadetih grup. Zato je načelstvo Samostojne Kmetijske Stranke dalo proste roke vsem krajevnim organizacijam svoje stranke za občinske volitve. Krajevne organizacije najboljše poznajo krajevne gospodarske prilike, ki so povsod različne in zato so tudi vsi taki volilni ! nastopi bili zelo različni, kakor so pač prilike in razmere v poedinih krajih, 'i'ak skupen nastop je torej mogoč, če so dani predpogoji. In sem spadajo . najrazličnejše stvari. Skupni in slični ; interesi ali vsaj delni, podobni pro-■ grami, predvsem pa obojestransko medsebojno priznavanje in spoštovanje, ki tvori podlago poštenega sporazuma in daje garancijo za njegovo ! izvedbo. Nikjer v zgodovini nismo Kakor na Kranjskem, tako je bila SKS tudi na Štajerskem sredi med dvema ognjema. Na eni strani podivjani klerikalizem, ki se je skril za sa-moslovenstvo, na drugi strani Sla-venska bankam in vse državne guli-kože, ki so se skrile za »Narodni blok . Vse se je zaklelo kmetijsko stranko ubiti in zadušiti slovensko kmetsko zavest. Vendar kljub vsemu nasilju, podkupljevanju, sleparijam in drugim nepoštenostim od strani naših nasprotnikov je kmetska stranka tudi na Štajerskem lepo napredovala. Leta 1923. je bilo na Štajerskem brez Prek- | murja 3442 glasov, s Prekmurjem pa j 4553. Letos je postavil Geza Hartner, j ki je bil leta 1923. srezki kandidat na listi SKS za Prekmurje, lastno listo. Dobil je 1999 glasov. SKS pa je dobila letos brez Prekmurja 3577. Torej je napredovala za 135 glasov. Kljub Dro-fenikovemu nastopu proti kmetom, kljub temu, da nam je Hartner odnesel 2000 glasov, beleži SKS vendar le napredek. To nam je trajno jamstvo, da kmetsko stranko ne bo nikdar več uničilo nobeno sredstvo. Naš napredek je tu in kmetska stranka gre naprej! Vztrajajamo na tej poti! Tovarišem -na Štajerskem čestitamo! Najtežja artilerija nasprotnikov je šla proti njim in kljub temu se niso umaknili. Živeli! Po dosedaj znanih poročilih je dobila zemljoradniška stranka v Srbiji in južni Srbiji 47.977 giasov. Na podlagi volilnega zakona je pripadel na vse te glasove le en sam narodni poslanec. Da se vidi skrajna krivičnost tega zakona, naj navedemo primerjavo z dragimi strankami: Radikali so aobili za vsakih 4949 glasov enega poslanca. klerikalci so dobili na Kranjskem na vsakih 5994 glasov enega poslanca, a na štajerskem na vsakih 4739 glasov. Ta krivični volilni zakon so si mestne stranke napravile, da ubijejo kmetske in delavske stranke. Bclj odkrite bi bilo gotovo, ako bi zakon dovolil, da sme biti poslanec samo radikal, ali klerikalec. Toda nobena stvar ni večna in ta zakon se bo moral prej, ali slej spremeniti, to nam garantira 50.000 kmetskih glasov v Sr-! biji, ki so ostali kot skala v teh skrajno nasilnih volitvah. Niso nam še znani volilni izidi iz Bosne, Dalmacije in Vojvodine. Vendar smelo trdimo, da so kmetje tudi tu obdržali število glasov, kakršno so imeli 1. 1923. Našim noiiucem na Štajerskem. »iiHL Tovariši, ki ste vzdržali, hvala Vam! Izdajstvo odpadnikov nam je res škodovalo, bila je zmeda. Sicer smo svoje število vzdržali, manjka nam Prekmurje, tam tako ni bilo pristašev iz prepričanja. Sicer že volitve same so nam bile zoprne in v napotje. Znamo in znali smo, da dokler se ne uredi vprašanje hrvatske seljačke organizacije, se ne moremo uveljaviti pri državni upravi. Malo nas je bilo po številu, a veliko '»po duhu. Naši tisoči niso moštvo, ki se maje po vetru, nego vsak izmed teh 3500 mož in mladeničev je kremen, je apostol, je voditelj. Tega se zavedamo, to je, kar nas bodri, da vztrajamo. Ne strašimo se boja! Grda je zloraba kmečkih volivcev od gosposkih strank, to nas boli, a ne sme nas plašiti. Pospešimo svoje apostolsko delo med stanovskimi tovariši z besedo in širjenjem našega tiska. Delaj vsak, kolikor more, ne bodimo sebični! Blagostanje vseh je blagostanje posameznika. Vodstvo SKS za mariborsko oblast. Zdrcrifibarfl. SLa&eeka povest iz predvojne dot>». Spi**! v-vrf TVWdi.) Razmišljevsnje po volitvah. (Piše fant iz ljubljanske okolice.) | Smo v dobi po volitvah. Edini raz-j redni stranki, ki sta dobili svoje za-: stopnike v narodno skupščino, sta ; zemljoradniška, odnosno SKS. Koli-j kega pomena je, da imajo kmetje, po-i deželsko ljudstvo in'delavstvo v parlamentu svoje zastopnike, mi še ne vemo ceniti. Sosedne in druge države Evrope vedo ceniti, kolikega narodno-i gospodarskega in sccialnopolitičnega j pomena je, da je delavsko in kmečko ljudstvo v parlamentu strokovno za-| stopano. V Sloveniji so na žalost delavske : strokovne stranke razcepljene. Vzrok temu moramo iskati v prvi vrsti med delavskimi voditelji, ki so se od socialističnega programa oddaljili. Posledica tega je, da so se pri nedelj-j skih volitvah delavski glasovi cepili ■ ter vsled situacijske neorientiranosti pomagali s svojimi glasovi klerikal-; cem do zmage. Delavstvo je izšlo iz letošnjih volitev brez lastnega zastopnika v parlamentu, kar bo zanj bridka izkušnja. V volilno borbo je šla tudi druga strokovna organizacija, to je zemljo- ' radniška in v Sloveniji SKS. Ne moremo pa teh dveh prištevati k prvi, ! ker sta obe v svojih načelih, orgarii-1 zaciji in dosedanjem delu edinstveni, , strokovno čisti in pošteni. Dejstvo pa : je. da se je morala zemljoradniška stranka boriti z nezaslišnim nasiljem režimskih strank. Kljub temu je tudi srbski kmet dal za svojo strokovno stranko nad 100.000 glasov. Le I s terorjem se je posrečilo onemogočiti izvolitev brata Laziča. Po izvršenih volitvah imamo pred seboj točno bilanco svojega dela. — Kmet je prišel do spoznanja, da je edina rešitev zanj v strokovni organizaciji. On hoče v parlamentu svojega zastopnika. Koliko se je med našim Kmečkim ljudstvom to načelo razširilo, je jasen dokaz rezultat zadnjih volitev. Pri volitvah leta 1923. je dobil SKS 11.023 glasov, letos pa 12.330. Napredovala je za 1307 glasov, v liubliansko-novemeškem volilnem okrožju samem pa za 2242 glasov. Ni to beležiti le kot znak napre- t- «.»'..'A',Tir ivm JSI^*- Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa S. K. S. ! Vsak pristaš k»«čk« misli i »nt biti član »KastijaU tisksrss zadrug©«! dovanja in zavednosti v strokovnem organiziranju kmečkega ljudstva, temveč tudi kot dokaz zaupanja in priznanja uspešnemu delu g. Puclja. Poznam g. Puclja kot moža poštenjaka, čistih načel ter nam je znano njegovo dosedanje delo. Ne le kot poslanec, ampak tudi kot minister je vedno zagovarjal ter uspešno deloval za koristi kmečkega stanu. Vemo pa tudi, da bo v bodoče vkljub osamljenosti s svojimi zemljoradniškimi tovariši uspešno deloval in zagovarjal interese podeželskega ljudstva. Kmečko ljudstvo našega naroda se hoče organizirati strokovno ter od- klanja različne meščanske in bankarske stranke, ker ve, da hočejo kmeta izrabljati v svoje špekulativne namene. Pri letošnjih volitvah se je režimov -cem posrečilo odvrniti volilce z nasiljem od svojega razrednega načela ter volitve svojega kandidata. Odslej so nastale med nami in režimskimi nasilneži diference ter jih čaka strog in točen obračun. Tako nasilnih volitev, ' kakor so bile letošnje, ne sme biti več in takrat bo narod zaupal svoje glasove tistim, ki bodo vse svoje sile posvetili stanovskim željam podeželskega ljudstva. £ U1 t. ! Zaupniki in izvedenci za dohodnino. Davčna oblastva pregledajo vlože-žene napovedi najprvo v formalnem oairu, to je, če so kolkovane in narejene na predpisani tiskovini, če so na drugi strani podpisane in če je dohodek na prvi strani v razpredelku -Letni znesek« vpisan in naveden pod točkami A do F. Če je napoved v enem ali v drugem oziru formalno pomanjkljiva, jo mora davčno oblastvo vrniti davčnemu zavezancu, da jo v določenem roku izpopolni. Ako je davčni zavezanec nato ne izpopolni in v določenem roku ne vrne, se vzame tako, kakor, da bi ne bil sploh nobene napovedi vložil. V tem primeru nastopijo za stranko kontumačne posledice, to je davčno oblastvo, oziroma cenilna komisija mu *me odmeriti dohodnino kar po svoji lastni ocenitvi, ne da bi se morala ozirati na njegovo napoved. Priziv proti taki odmeri je navadno brezuspešen. Stranki se odgovori kar na kratko, da se priziv zavrne na podlagi kontumačnih posledic § 205. zakona o osebnih davkih. Ne glede na te kontumačne posledice ima davčno oblastvo vendar pravico, da sme enega ali drugega davčnega zavezanca, ki bi ne vložil napovedi, naknadno pismeno pozvati, da jo vloži. Ako bi je davčni zavezanec ne hotel vložiti v roku, katerega je pa določiti najmanj s 14 dnevi, ga sme davčno oblastvo seveda kontu-macirati; obenem pa lahko izsili vložitev napovedi z denarnimi globami. Napoved vloži davčno oblastvo za vsako stranko v njen dohodninski akt. Sem noter pridejo prav vsi spisi, ki se tičejo dotične stranke. Med temi spisi so na primer: napovedi, izpiski iz zemljiškega katastra (posestne pole, izpiski iz knjig davčnega urada, izjave izvedencev in zaupnikov, razne ovadbe dobrih prijateljev, sodni sklepi, izpiski iz raznih pogodb itd. V aktu so tudi spisi in ocenitev iz prejšnjih let, tako, da si davčno oblastvo že na podlagi vsega tega vsaj v obče lahko samo naredi približno sodbo, ali in koliko se vjema strankina napoved z istimi razmerami. Če bi pa kakšna zadeva ne bila dovolj jasna, ima davčno oblastvo pravico poklicati stranko, osebno ali pa pismenim potom, da napoved tudi v stvarnem oziru izpopolni in pojasni. Hkratu ima davčno oblastvo pravico, da zasliši izvedence in zaupnike o posameznih razmerah davčnih zavezancev. V tem oziru sme poklicati davčno oblastvo poljubne osebe. V smislu § 369. zakona o osebnih davkih, je dolžan dati pojasnila kot izvedenec prav vsak, seveda samo toliko, kolikor ve. Davčno oblastvo sme tudi kot pričo za gotova dejstva prav vsakega zaslišali. Kakor pri kazensko-pravnem redu so seve tudi tu izjeme za bližnje sorodnike, dalje poleg tega tudi za one osebe, ki bi mogle priti v kako neposredno in neprimeroma veliko gmotno škodo, v sramoto ali v kazensko preiskavo. Izjeme so tudi za one osebe, ki bi prelomili z izpovedjo državno jim priznano dolžnost do mol- ki bi izdali s tem čecnosti, ali pa J obrtno tajnost. Ta zadnja določba je važna zlasti i za hranilnice, posojilnice in podobne J denarne zavode. Če bi vprašalo davčno oblastvo, na pr. hranilnico ali pa hranilniškega uradnika, naj pove, koliko ima kdo vloženega denarja ali pa koliko je dobil kdo obresti, bi bil tak poziv protizakonit. Hranilnica ve j za ta denar, namreč samo vsled tega, i ker ii je davčni zavezanec to zaupal ; in dal denar njej shraniti. Ako bi povedala hranilnica o tem, kar že bodi, davčnemu oblastvu, bi kršila obrtno tajnost. Na tak poziv je odgovoriti kar v tem smislu in pripomniti, da se hranilnica ne čuti dolžno odgovoriti na stavljeno vprašanje. Pri pasivnih obrestih, to je pri obrestih od dolga, se pa dogaja večkrat, da pozove davčno oblastvo stranko, naj dokaže, da je obresti od dolga res plačala. Davčni zavezanec predloži včasih posojilno knjižico ali pa pobotnico; lahko pa se sklicuje tudi na hranilnico samo ter prosi, naj vpraša davčno oblastvo hranilnico, da bo ona sama povedala. — Tu gre za korist stranke ter je stranka dala tako rekoč sama dovoljenje, da se sme hranilnico vprašati. Glede zaupnikov in izvedencev je še ena izjema, ta namreč, da se ne smejo zasliševati osebe; ki so ali pa, ki so bile pri davčnem zavezencu v službi. Te osebe sme davčno oblastvo zaslišati samo s privoljenjem davčnega zavezanca samega. V ostalem pa sme zaslišati davčno oblastvo, kakor rečeno, kot zaupnike in izvedence poljubne osebe. Tudi županstva morajo iti davčnim oblast-vom v vsem na roko, ako ni posebnih temu nasprotnih službenih zaprek. Posamezne korporacije, na pr. obrtne zadruge, gostilničarske zadruge itd. smejo sicer določiti posamezne osebe, ki jih predlagajo, naj bi se zaslišale kot zaupniki in izvedenci. Davčna oblastva se na take želje sicer ozirajo; kljub temu pa imajo pravico zaslišati še poljubne druge osebe, kar se navadno tudi dogaja. Zaupniki in izvedenci ne dobe za svoje izpovedi nobene nagrade. Kot odškodnina za pot in izgubo časa bi se jim moglo priznati le izjemoma kak manjši znesek. Zato si pomagajo davčna oblastva s tem, da zaslišijo zaupnike in izvedence povodom komisijskih poslov v dotični občini, ali pa jih zaslišijo takrat, kadar pridejo ti po kakem drugem poslu v isti kraj, kjer je davčno oblastvo. Zaupniki in izvedenci naj izpovedo vse, o čemur so vprašani, vestno in po pravici. Od njih izpovedb odvisi prav za prav vse. Ako so mnenja, da dohodek posameznih davčnih zavezancev ni presegal gotove vsote, naj izpovedo odkritosrčno tako, kakor je res. Izjeme so namreč tudi med uradniki. Marsikateremu ni ležeče toliko na tem, da bi bila ocenitev natančna, temveč, da bi bila kolikor toliko ugodna za državo in vsaj višja od one iz prejšnjega leta. Dohodek pa ne raste vsako leto, zlasti ne pri vseh davčnih zavezancih; marsikatero leto dohodek tudi pade ali pa se izpreme-ni pri posameznikih tudi v izgubo. državljan in ne odgovarjam za svoja dejanja Jutrovemu uredništva!. Janko Bukovec. JUTRO se moti, ako misli, da se da z nami govoriti v Dolfetovem tonu, kakor v številki 36. od 11. t. m. In tudi naj »Jutro« ve, da smo to, kar imamo, pridobili s poštenim delom, brez laži in brez podkupovanja. S poštenimi sredstvi bomo pridobivali še naprej, ker nam gre edinole za dobro podeželskega ljudstva in ne za osebne koristi in osebne časti. ALI SO ZEMLJORADNIKI RES IZGINILI? Tako so namreč pisali »Jutrovci« po volitvah, danes pa prinašajo vest, da so imeli zemljoradniki 127.369 glasov. To je vendar cela armada kmetov, ki vedo, kaj hočejo in so vzdržali v sovražnem ognju nasilja radikalov m demokratov. Torej, gospoda, se že zavedate, da bo treba s to silno arma-. do računati? Saj tudi ni več daleč čas, ko se jej pridruži tudi hrvatska organizirana kmečka vojska. SO ŽE ZAČELI. Pripravljajo se spiski »državi« to je Agromerkurju »nevarnih« uradnikov. V Beogradu so že vrgli na cesto ! Slovenca inženirja Koblerja, ki je bil načelnik v upravi državnih monopolov. Vrgli so ga zato, ker je skozin-skoz pošten in vsled tega med Pepete ne spada. i SAMA GOLJUFIJA. Klerikalci so g. Terseglavu oblju-bovali, da Korošec za slučaj izvolitve v Ljubljani odloži ljubljanski mandat in pride potem na vrsto namestnik Terseglav. Sedaj so besedo požrli po stari klerikalni maniri. Terseglav je bil dober le, da je kot odločen krščanski socijalist potegnil na sebe komuniste in socijaliste, česar Korošec nikdar ne bi skupaj spravil. Pravijo, da je Terseglav Korošcu prepameten. Korošec ima raje Žebote, Vesenjake, Sušnike, Škulje in druge take duševne velikane. NASILNE VOLITVE. Pepeti so porabili za zadnje volitve več sto milijonov državnega denarja, ki so jim ga dale razne banke in fabri-ke. Vendar niti s tem ne bi mogli doseči nobenega uspeha, da se niso po-služili najgršega nasilja. Človeku se lasje ježijo, ko čita v beograjskih listih, kaj vse so Pepeti vganjali. Mnogo tisoč kmetov in nasprotnih kandidatov so zaprli. Na tisoče je ljudi, katere so živinsko pretepali, ker se niso hoteli izjaviti za radikale in demo- : kratarje. Na dan volitev so rasilno j ' odgnali z volišč deset in desettisoč nasprotnih volilcev. Na premnogih krajih niso dovolili nasprotnikom čuvati skrinjice. Zopet drugod so kroglice iz nasprotnih skrinjic kratkomalo prišteli radikalom oziroma demokratom. Mnogo nasprotnih volilcev je izgubilo življenje, mnogi so ranjeni. In tako dalje! Delali so, kakor morejo delati j le divjaki kje v srednji Afriki. In s ta- f kimi divjaki se vežejo slovenski de- i mokratarji! Sram Vas bodi, nekulturna sodrga! Naša dolžnost in dolžnost slehrnega kulturnega Slovenca pa je, da se do skrajnosti borimo proti tej nekulturni družbi. To zahtevata čast in ugled naše domovine pri tujih narodih, zahteva pa to tudi naša lastna sreča! Boj nasilju in nasilnežem! ŽERJAVOVCI trepečejo samega strahu, ker se boje, da jih bo Pašič vrgel pod kap. Zato ustanovil avtonomijo, znižal davke, fante iz Macedonije, republiko v zimski in letni obleki itd., itd., a na žalost ta trebušni gospod ni za to bil sposoben in tudi nikdar ne bo. Začel je nadalje zabavljati tudi čez našo Samostojno kmetsko stranko. Slišali so se medklici, zakaj niso začasa vladnega stolčka znižali davkov, fante iz Macedonije itd. Seveda ta gospod aa ta vprašanja ni znal odgovora, kakor je baje to že pri njem običajno. No, so si sedaj zmislili, da bi kar vstopili i Pa saj je tudi samo ob sebi umevao, v narodni skupščini v radikalni klub, j da klerikalci na ta vprašanja ne bodo češ tako se jih radikali ne bodo mogli j odgovorili, kajti blamirali bi se. Ka-znebiti. Ne ve se še, kaj bo Pašič na- ! —1 -- -— • '--•« • redil: Ali jih sprejme v svoj klub in poje, ali pa jih brcne in vzame v vlado kako drugo stranko. VLADNA »VEČINA«! Vsi vladni listi vpijejo na ves glas, da sta Pašič in Žerjav sijajno zmaga ker povsod, so si tudi pri nas klerikalci zadobili par apitatorjev, tako n. pr. nekega Ciželjna, Drejeka B. iz bližnje prijazne Oreške vasice in še neke cehmaštre. Prvič reče: delamo v dobrobit kmetu — fantazija — Dreja: samostojna bo pihnila —, a tudi Ti An-drejček si se motil, obratno, oživlja la in da je s tem naš narod odobril j ^ana i' bodočnost. Dovolj je, njuno politiko. Uradno poročilo pa pravi, da je dobila vlada pri volitvah 1,040.452 glasov, protivladne stranke pa 1,360.742 glasov. Po tem uradnem poročilu je ostala vlada v resnici v manjšini za celih 320.290 glasov in to pri vsej svoji nasilnosti in podkupovanju! Uradno je torej dokazano, da vladne stranke lažejo, ko kriče, da se je ogromna večina naroda izrekla za njih politiko; za njih slabo politiko se je izrekel samo krivični volilni sistem! Zato je zopet resnična trditev, da vlada v Jugoslaviji manjšina nad večino! Ali je to demokratično? NA ŠTAJERSKEM veliko naših pristašev ni volilo. Po poročilih, ki jih dobivamo iz Štajerske, ni bilo razen na Brežiškem po- f : Drcja, Tvoje brezuspešne agitacije, farbarije in fantazije. Mi vztrajamo v "boju proti Vaši glupcsti, zvesti hočemo ostati tudi za naprej kmetski ideji, hočemo izpolnjevati kmetske dolžnosti, če tudi sč ves klerikalizem na glavo postavi. Vedno smo pripravljeni iti v boj za staro pravdo z dušo in telesom! — Zvonko. Videm ob Savi. črni klerikalizem je pokazal tudi to pot svojo podlo dušo. Ker smo na našem volišču prav lepo napredovali v prid SKS, ni mogel znani Planine utajiti svoje onemogle jeze proti našemu odličnemu pristašu A. Šobi. Kot pijanec se je zadiral proti njemu, ko je bil znan izid volitev. Naj se le veselijo klerikalci svoje zmage. Lansko leto so nam pripravili petkrat večje davke.. drobne agitacije zadnje dni, vsled te- j letos^ pa bo menda še hujše. Zato so ga je izostala po našem računu ena tretjina naših ljudi. Veliko je bilo temu krivo tudi slabo vreme, posebno za oddaljena volišča. DR0FENIK0V KMEČKI MANDAT. Na Štajerskem je s kmetskimi glasovi Drofenikovih zapeljancev izvoljen Pašič-Žerjavov kandidat prof. dr. Pivko. V slučaju da bi se Drofeniku posrečilo pridobiti za Pašič-Žerjavov blok še več kmetskih glasov, bi dobil blok še enega poslanca v osebi dr. Lipolda. — Ko je Drofenik prodajal Žerjavu kmečko misel in prav na vsak način hotel komandirati štajerske kmete tako, kakor ukazujeta Pašič in Žerjav, je pravil, da on ne bo izvoljen, če gre SKS samostojno v volitve, da pa bo prav »gvišno« izvoljen, če se proda Pašiču in Žerjavu. Ker je pa štajerska SKS ostala zvesta kmetski misli in ni poslušala izdajalskega Drofenika, se je ta končnoveljavno udinjal radikalom in demokratom. Sedaj vprašamo Drofenika: kje pa imate tisti »gvišni« kmetski mandat na Štajerskem? Ali je to morda g. dr. Pivko? 0 Pašičevi ljubezni do kmeta pa menda ni treba še posebej govoriti, ker jo itak vsak kmet občuti na lastni koži! Ali ne vidiš, kmet, kako te je potegnil prodani Drofenik, ko je pravil, da boš volil kmetskega poslanca, volil pa si Pašiča in Žerjava! Dopisi. ŠTAJERSKO. Razne politične vesti. TOVARIŠEM IZ KOZJANSKEGA, ŠMARIJSKEGA IN ROGAŠKEGA OKRAJA! Volitve so končane! Borba je bila "ojstra in težavna. Morda najbolj v na-3em srezu, kajti imeli smo opravka z združenimi klerikalci in radičevci ter z demokratsko-radikalnim blokom in vrhu tega še z odpadniki našega gibanja, ki so se s svojim razdiralnim delom trudili vnesti zmedo v vrste .naših pristašev. V kolikor so škodovali gibanju, to pokaže že najbližja bodočnost, da so si pa sami sebi škodovali, to jasno dokazuje izid volitev, število za Samostojno kmetijsko »tranko oddanih glasov je častno, to kljub nasilju in zlorabi cerkve. Vam, prijatelji, ki ste me za časa volilnega boja spodbujali in pomagali s svojim vstrajnim in požrtvovalnim delom, se toplo zahvaljujem imenom naše poštene stvari. Bodočnost nas naj najde složne pri nadaljevanju našega dela! V Ljubljani, 12. februarja 1925. Milutin Debelak. INTERESANTNI VOLILCI. Pod tem naslovom je »Jutro« lagalo, da sem volil dr. Korošca. Volitev je tajna, zato vem le jaz koga sem volil. Vsakemu pristašu SKS prav rad povem koga sem volil, nisem pa odgovora dolžan »Jutru«, ker sem svoboden Zagorje pri Kozjem. Ker naši politični nasprotniki dobro vedo, da je SKS pri nas dobro utrjena, in ni prostora za različne demagoge z leve in desne, so nas do preteklih volitev pustili pri miru. Tudi klerikalci se niso upali narediti volilnega sestanka. Ker so pa kozjanski demokratje mislili, da izdajica kmetske misli vleče, so sklicali volilni sestanek k g. Bračunu. Va- j bila je razposlal nadučitelj Lovše z i otroci iz šole. Odzvalo se jih je nekaj vabilom. Govorniki s Kozjega g. dr. Kloar, živinozdravnik Rajšp in Vrtov-šek so razlagali program Narodnega bloka in trosili obljube. Zagorski kmetje jim niso verjeli in niso nased- ; li; čeprav smo sami preprosti kmetje, j smo z uspehom pobijali demokratske obljube. Ja gospodje v Kozjem, vi ži-vite od nas in ne mi od vas, ali bi ne bilo lepše, da bi se brigali bolj za svoje Kozje, da bi ubili tam klerikalce, katerih je še zadosti. Vam ni bilo do tega, da bi vzeli kaj klerikalcem, le nas napredne samostojneže ste hoteli omamiti in spraviti v Pašičevo brado. Gospodje si bodo morali premisliti, predno bodo spet prišli na shod v samostojno Zagorje. Zagorski kmet. Zdole pri Brežicah. Pri nas se je vršil kmetijski poučni tečaj dne 19. in 20. min. meseca. Predaval je gosp. Skalicky, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, o vinogradništvu in občem poljedelstvu, ter živinorejski referent g. Čeme. Poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem prisostvovali predavanju, je bilo 35. Kmetijski podružnici, ki je priredila ta tečaj, naša najiskrenej-ša zahvala! Želeli bi, da se te vrste tečaji čim večkrat priredijo, da tako nadomestimo strašno pomanjkujoče kmetijsko šolstvo. Žalostno je, da se v kmetijski državi, kot je naša, tako malo briga za vzgojo dobrih kmetskih gospodarjev. Je pač stara istina, da se meščanske stranke in njihove vlade za vse drugo brigajo, le za kmeta nič, razen kadar mora plačevati davke. Zahvaljujemo se g. predsedniku kmetijske družbe in gg. predavateljema in ju prosimo, da bi nam večkrat prišli predavat. Bizeljsko. Gotovo Vas bodo, gosp. urednik, zanimale novice iz naše prijazne sotelske dolinice, ki je obrobljena z lepimi solčnimi in rodovitnimi goricami. — Vinska trgovina je postala pri nas živahna, tako da je šlo že res precej vina v promet, a vkljub temu imamo na Bizeljskem še mnogo vina v zalogi. Vabimo vinske kupce, da nas posetijo in prepričali se bodo, da imamo res izborno kapljico, koja prekaša marsikatera druga vina glede kakovosti. Cene so zmerne. Vinogradi so pri nas vsled blage zime skoro doslednje prekopani. Tudi ob toplih solčnih dneh se sliši škripanje, namreč rezatev. — Evo, sad još malo o politici! Znano Vam je, kako hud boj je vladal pri nas za minule volitve. Zlasti smešno so se navduševali pri nas klerikalci ter čisto diplomatsko prosjačili glasove. Povabili so tudi nekega Škoberneta kot govornika i črnega kadra, kateri nam je zopet ! na Kranjskem pometali vse kmetske poslance na cesto, a na njihovo mesto so prišli sami duhovni in profesorji-ti si bodo povišali vsak mesec plačo, kmetu pa davke. To bo blagoslov klerikalne politike. Tako šnopsarsko veselje more imeti le Planine in njegova klerikalna družba, in tudi pipee si lahko sami prihranijo, ker bodo imeli dovolj gnoja, da ga ostrgajo od svojih klerikalnih lumparij. Sv. Peter pod sv. Gorami. Sv. Peter že bogve kako dolgo ni videl toliko shodov, kakor letos. Socijalisti, katere je prefrigani kapital razkosal na nebroj strančic, odnesli so le 17 glasov. Vidi se, da spada med kmete le kmetski socijalizem v podobi SKS. Tukajšnji zdravnik Kunej je povabil blokaše na velik volilni shod, v gostilno g. Kranerja. »Kmetski kandidat,« kakor se je sam imenoval g. Drofenik, je v triurnem govoru delal skt-vospev Pašiču; ker pa le ni mogel osvojiti poslušalcev, je dvignil roko ter prosil: »Volite me, če bom izvoljen, bom vstopil v zemljoradnički i klub in tako deloval za vas.« Ker se | je pa nahajal v družbi tistih, katerim j je kmet deveta briga, ni imel dosti I uspeha, vzel je samo nam, ostale pa | zagnal med radičevce. Ali ni sramota ! za vas, g. Drofenik, da ste nastopali S v govoru proti nekdanjim pristašem i SKS? Ali vas ni sram, da ste ubijali | ugled kmeta, da ste se kot kmet, kakor se nazivate, prodali! Kmetje štajerskega samostojnega pokreta bodo morali v zanaprej dobro vsakega preštudirati, predno mu bodo podelili še kako zaupno mesto; to je samo šola za bodočnost. Ljudi, ki gredo aa častjo in cekini, ne rabimo. G. Drofenik, ko bi bila z vami vsa družba delala za SKS, bi dobili na Štajerskem še enkrat toliko poslancev, kakor Narodni blok, tako pa ste udarjali po Puclju in tovariših. Toda niste pa ubili kmetske misli, ampak samo sebe. Gospodje demokrati sedaj dobro vedo, da z vami niso ničesar pridobili, ter Vas bodo gotovo postavili pod kap, kakor se napravi navadno z ljudmi enake vrste. Kdor je pa volil Radica ali Korošca, naj se obrne na njiju in zahteva svoboden izvoz živine in kmetskih pridelkov, ta dva naj se brigata za podeželje, katero že tarna in s prosečimi očmi gleda, kje sc oni, ki so jih nafarbali, da jim bo odpomoglo. Tudi pri nas bo odzvonilo vsem, kateri ne mislijo s kmetom in ne delajo za kmeta. SKS se bo pri nas usidrala, jiato bo pa konec različnim obljubarjem. Loka pri Žusmu. Klerikalci lažejo, ko poročajo v svojih listih, da je dobila SKS v naši občini pri skupščinskih volitvah samo 1 glas. Resnica je pa ta, da je padlo v našo skrinjico 55 (petin-petdeset) kroglic. KRANJSKO. Št. Jernej na Dolenjskem. Po zma- gi, ki smo jo 1. 1924 pri občinskih volitvah izvojevali, je stari občinski odbor v silnem strahu pred novoizvoljenim občinskim odborom takoj po Št. •Jernejskem sejmu objavil kontrolira- S Vsak prista* kmefke misli mera hiti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« is »GRUDE«! -*^B0T Jggr- Ktristi k»eško§a ljudstva aM«bi«>« zastopa S. K. S.! 8 ni dohodek tega sejma. — Dohodek je bil sijajen in je prišlo v občinsko blagajno 19.992 kron. — Ko so pa klerikalci izvedeli, da so občinske volitve razveljavljene in da je za enkrat strah pred odborniki . Kmečke in delavske stranke« odpravljen, so opustili objavo dohodkov poznejših sejmov. — Dogodilo se je celo, da so na enem teh sejmov zopet nekaj časa pobirali štant-nino brez listkov. — Taki so toraj naši klerikalni poštenjaki, kontrola jim ne diši in se jim zdi nekaj čisto nepotrebnega ---vemo zakaj. — Kako delajo klerikalni občinski odborniki za dobrobit občine, se razvidi iz tega, da si vsako tudi najbližjo pot pustijo plačati. — Višek izkoriščanja občinske blagajne pa je, če si pustita klerikalna odbornika za pregledovanje računov izplačati kar 500 kron, -— kako uradno pot je imel župan v Novo mesto in Ljubljano in napravil pri tem občini 1680 kron stroškov, bi tudi radi vedeli. — Kako more občina imeti ob priliki nove maše 100 kron stroškov, nam je nepojmljivo, ravno tako ne razumemo zakaj je treba za snetje zastave plačati 20 kron, ko pri vsaki hiši zastavo zastonj snamejo. — Kritikuje-mo velikanske izdatke za napravo volilnih imenikov in drugih izpiskov, saj imamo vendar nastavljenega tajnika z mesečno plačo. — Čudimo se tudi izdatkom za organista iz občinske blagajne. — Znašajo namreč 2% od direktnih davkov in še 400 kron mesečno. — Je li morda teh 400 kron mesečno, plačilo za glasben poduk orlom? Tukaj stvar nekako ni v redu. — Občina ne rabi nobene muzike. Plačo organistu naj odšteje g. župnik iz cerkvenih dohodkov, kateri v naši veliki fari in pri velikanskem posestvu gotovo niso majhni, občinsko blagajno pa naj ta izdatek ne obremenjuje. — Gotovo bi se g. župniku čudno zdelo, •če bi zahtevali, da nam iz cerkvenih dohodkov plača tajnika občine; nam se pa čudno zdi, da moramo plačevati organista. — Za pisarniške potrebščine so se v konsumnem društvu izplačale velike svote, — čudno — saj so za tiskovine in drugo visoke vsote drugod izdane. — Sme li občina sploh . biti ud konsumnega društva? Za donos kandidatnih list (samo za klerikalce, naša stranka jih ni dobila) je izdano 140 kron, čeravno bi rekomanda-cija ne stala niti 40 kron. — Zadeva s sejmskimi dohodki prejšnjih let je je vsem znana, smrdi do neba, nič manj zadeva z mostno tehtnico na občinskem sejmišču,^ki še ni dala vinarja dohodka. — Tako je toraj občinsko gospodarstvo v Št. Jerneju od pamti-veka, odkar vladajo našo občino klerikalci. — Dolga, dolga leta ste nas iz-mozgavali in zapravljali naš denar, sedaj pa mora biti temu konec. — Oddali bomo kroglice za može poštenjake, pristaše kmečke in delavske sloge. — Vse na volišče in zmaga mora biti našal ■ Št. Vid nad Ljubljano. Pretekle dneve je doživela naša občina veliko senzacijo, pri kateri se je Št. Vidska SLS arska gospoda herostratsko ove-f ovečila; svoje zapeljane ovčice pa pognala v kazen in blamažo. Šolska oblast je namreč predstavila g. učiteljico Žirovnikovo iz Št. Vida v Kropo. Ker je bila Žirovnikova voditeljica Orlic, je umevno, da je pri klerikalcih nastalo veliko razburjenje. Sklicali so protestni shod, na katerem so nahujskali svoje lahkoverne pristaše, naj šoloobveznih otrok toliko časa ne pošljejo v šolo, da šolsko oblast prisilijo na povratek Žirovnikove. Značilno je, da so na shod povabili novope-čenega poslanca Smodeja, ki je zanašajoč se na poslansko imuniteto brezskrbno ljudi hujskal, mesto da vsaj kot duhovnik strastneže pomiri in ne-vedneže podučuje, da je tako dejanje brezuspešno in po obstoječih postavah ostro kaznivo. Tudi navzoči dekan Zabret ni čutil potrebe uveljaviti svoj vpliv, da obvaruje svojo stranko blamaže, lahkovernežem pa prepreči občutne kazni. Ko se je končno zaščitnik reda in miru v občini še g. župan oridružil akciji za punt, so šli na delo. Po domovih so starše pridobivali za štrajk, na cestah pa otroke zavračali od šole. Uspeh ni izostal. Mesto čez 500 otrok je prišlo v šolo prvi dan le kakih 50. Drugi dan se je štrajk že začel trgati, a tretji dan je bil obisk šole poln<žtevilen, ker med tem je oblast že začela funkcijonirati in je stariše občutno kaznovala z globami. Rezultat štrajka je, da je občinski odbor razpušeen. župan zamenjan z ge-rentom, hujskače zasleduje državni pravdnik, stariši pa plačujejo kazen. Provzročltelji, ali vas res ni nič sram? Posl. Smodej je na protestnem shodu izjavil, da prevzame vso odgovornost. Smo radovedni, če bo ostal mož beseda. Bojimo se, da bodo nahujskani po nedolžnem trpeli, a pravi krivci se bodo potuhnili in poskrili. Vse obsodbe vredno je gotovo vsako strastno politično strankarsko premeščanje učiteljstva, p® naJ si bo od tega ali onega režima. Toda, čudimo se klerikalcem, da se toliko repenčijo, ker so ravno oni prvi začeli s tako ogabno taktiko. Po naših skromnih mislih bi ne smeli klerikalci proti politični premestitvi protestirati tako dolgo, dokler živi v Št. Vidu rod. ki pozna delo in zasluge bivšega g. nadučitelja Janka Žirovnika in ki se zaveda, zakaj je bil ta vzor učitelja premeščen. Ti pa ubogo ljudstvo spoznaj že enkrat klerikalce, ki Te varajo in sleparijo, da dobe ob volitvah Tvoje kroglice, ko Te pa spravijo v nesrečo z svojo brezglavo politiko, Te ne poznajo, kar bodo skoraj občutili vsi šentviški zapel janci. Št. Jernej na Dolenjskem. Takoj v prvi številki novega »Domoljuba«, se je oglasil naš črni dopisun. — Koliko bridkih solza je potočil ta poštenjak nad ustavitvijo »Domoljuba«, vemo vsi farani. — Danes pa, ko je zagledal zopet svojega ljubljenca »Lažiljuba«, bi mu od radosti kmalu počlo srce. — Da ostane zvest svojemu vražjemu delu, piše ljudski slepar koj v prvi številki iz Št. Jerneja o umirajoči kmetijski stranki! — V Št. Jerneju smo napredovali za 150%. — Vi dragi občani Št. Jernejski pa sami presodite, je li tista stranka, ki je pri sedanjih volitvah dobila 2500 glasov več (SKS) umirajoča, ali tista, ki je dobila 400 glasov (SLS) manj, kot pa 1. 1923. — Presodite pa tudi, če ni tak človek, ki take laži piše, res lažnjivec in ljudski slepar prve vrste, pa če nosi magari tudi črno suknjo. — Vaša politika sloni od nekdaj na farbanju ljudstva, sredstva so vam klerikalcem postranska stvar, najljubša vam je laž, a to pot vam ne bo pomagala. — S kroglico v roki vas bomo dne 22. februarja pognali od ko-mandirskega stolčka v občinski hiši. — Žal vam je globokih občinskih korit, salamensko se bojite, ko dobro veste, da bomo natančno pregledali vse vaše stare grehe. — Poslužujete se samo nepoštene agitacije, pa vse ne pomaga nič. — Tudi revež bo nadzoroval delo občinskega odbora po izvoljenih možeh »agrarne stranke nižjih slojev«, pa če je to vam klerikalnim mogotcem prav ali pa ne. — Neprijetna bo tale družba samostanu Pleterje, g. Jordanu in g. župniku Lesjaku, ker bo v občinskem odboru pazno gledala na pošteno izvedbo agrarne reforme. — Mi dobro vemo, da je ta pažnja potrebna, vas pa to silno jezi in zato bruhate ogenj in žveplo na kandidatno listo »Agrarna stranka nižjih slojev«, — borilce za to dobro idejo pa zmerjate s sleparji. — Nas s tem vašim falot-skim početjem samo utrjujete v našem trdnem sklepu, da 22. februarja napravimo konec farovški komandi v občinski hiši v Št. Jerneju. Z Iga. Naša okrajna organizacija SKS, v kateri so bila tri volišča; Ig, Želimlje in Tomišelj, je izšla iz tega volilnega boja častno. Dosegla je 345 glasov, 32 več kot klerikalci, ki so ; imeli na teh voliščih 313 glasov. Tako hudega volilnega boja še pri nas ni bilo. Mi. razen nekaj letakov nismo storili nobenega koraka za agitacijo, i ker smo računali na trdni značaj naših mož, ki se zavedajo, da je le v lastni kmečki organizaciji rešitev kmeta. Naš kaplan in nekaj njegovih backov so brusili pete noč in dan, imeli po sosednih vaseh nočne sestanke ter slepili vse, kar se je oslepiti dalo. Zadnje dneve pretaknili so vse koče in luknje, kjer jim ni zavihal nos samostojni duh. Nadlegovali so bolehne starce, mutaste in celo oslepele, ki leta niso bili iz hiše, so privozili na volišče, da jim je mogel sam volilni komisar vtikati roko v volilne skrinjice. Pa tudi na novo pečeni Prepeluharji so delali s polno paro. Lovili so se po večini mladi vo-iilci in nekateri omahlivci, ki gredo za vsako novo stranko, maeari če io ustanovi največji prekucuh iz ciganskega sela. Tukajšnji agitatorji so računali, da bo republika povlekla tako, kakor zadnjič klerikalna avtonomija. Zato je bil njih bojni klic: Vse za republikansko. Vse je naše! Tukajšnji republikanski kandidat prešteval je že v duhu leoe dnevnice. Seveda če bi šlo. »Živela republika« bi skočila v hlače, dijete bi bile pa le lepe. In mi bi jih tudi iz srca privoščili, če bi njegova vloga ne rušila kmečkega združenja. Dragi tovariši Vi, ki ste stali kot skala v tem volilnem viharju, nikdar ne obupajte! Idi-mo po začrtani poti naprej. Dramimo druge zapeljane tovariše, ki tavajo v zmoti, da bodo tudi oni prišli do spoznanja, da ako smo združeni vsi, je nam upati na boljšo bodočnost. Od drugih gosposkih stanov ne moremo nikdar dobrega pričakovati. Št. Jernej na Dolenjskem. Na sveč-nice dan je priredila SKS pri nas ja- ven shod. Da onemogoči odpiranje oči našim dobrim faranom po našem govorniku, je organiziral tukajšni kaplan Kovačič javno rjovenje vpijanje-ne klerikalne tolpe. — Da bi bil uspeh večji, je ta duhovnik, Čegar obnašanje je bilo podobno onemu pobesnelega turškega derviša, osebno ob asistenci še drugega kaplana vodil to drhal. — Med prvo sv. mašo je lovil kaplan Kovačič z žganjem in vinom vpijanjene fante in jih potem sam pripeljal na trg, kjer je trajalo od njega organizirano rjovenje več kot pol ure. Vsi pošteni ljudje klerikalne stranke so se nad to sirovostjo zgražali. Je li tako početje krščanska vzgoja? Mislimo in vemo, da ne. — Na tako velik praznik bi moral biti kaplan med prvo mašo v spovednici, ne pa na cesti, po maši pa dajati vernikom dobre krščanske na- uke v smislu medsebojne ljubezni, ne pa z rjovenjem zraven cerkve oneča-stiti svetost praznika. Ta fanatičen kaplan je za prošle skupščinske volitve — cele tedne od hiše do hiše agitiral za falitno klerikalno stranko. — Morda misli ta posel tudi za občinske volitve vršiti, a svetujemo mu, da odneha. — Kot kaplan je prišel pred kratkim v Št. Jernej in kot kaplan bo, dal Bog, tudi kmalu Št. Jernej zapustil. Ne plača nobenega občinskega davka in nas tudi nikdar komandiral ne bo. — Davkoplačevalci in volilci občine Št. Jernej! Če bi se pa le predrznil kaplan Kovačič vmešavati v naše občinske volitve in vas zopet prišel hujska-ti, mu pokažite na dostojen način vrata. V cerkvi naj bo duhoven gospodar, v občini bomo pa mi, ki davke plačujemo. Izžrebane nagrade naročnikom s,Kmetijskega lista". V četrtek, 12. t. m. ob 10. uri dopoldne se je v tajništvu SKS izvršilo žrebanje za nagrade naročnikom >Kmet. lista«. Navzočih je bilo okoli 30 tovarišev in tovarišic iz Ljubljane in okolice, ki so določili tov. Josipa Rahne iz Zg. Zadobrove, da je vlekel številke. Izid je sledeči: št. 1 sladkor: Anton Mencinger, Lepence; št. 2 moka: Julija Rudež, Hrast je; št. 3 kava: Franc Roštohar, Vel. dol; št. 4 riž: Ciril Nastlan, Radomlje; št. 5 sol: Franc Zupane, V oglje; št. 6 ura: Niko Trefner, Planina; št 7 žensko blago: Jan. Onrik, Selce; št. 8 milo: Jan. Majhen, Brezje; št. 9 vile: Al. Kek, Pluska; št. 10 valjar: Jože Mencin, Zabu-kovje; št 11 doza: Ant. Kastelic, Vel. Loka; št. 12 preša: Ant. Janežič, Perovo; št. 13 denarnica: Franc Laboda, Homec; št. 14 uhani: Jurij Vršeč, Dedja vas; št. 15: škaf: Jože Mastnak, Ledina; št. 16 nogavice: Mark. Cesar, Podgorje; št. 17 koledar: Jože Hodnik, Srednja vas v Bohinju; št. 18 klešče: Fran Uduč, Radomlje; št. 19 kosa: Jan Pate, Rodne; št. 20 vreča otrobov: Janko Malen-šek, Slovenjgradee.; št. 21 milo: Fr. Malasek, Grm; št. 22 zajemalka: Iv. Cvetek, Stara Fužina; št. 23 blago žensko: Lušin, Koprivnik; št. 24 riž 4 kg: Peter Špehar, Daljne njive; št. 25 ura: Fr. Blažič, Štrauberk; št. 26 lopata: Ant. Rakuša, Ivanjci; št. 27 doza: Ana Vavtar, Krtina; št. 28 koledar: Luka Peter-nel, Javorje; št. 29 blago moško: Mat. Ple-melj, Zagorica; št. 30 nogavice: Jan. Ver-šček, Bučna vas; št. 31 sladkor: Ant. Nerat, Brežice; št. 32 koledar: Iv. Vidmar, Gaberje; št 33 rešeto: Pavel Jamnik, Škofja Loka; št. 34 sladkor: Mat. Jakše, Semič; št. 35 koledar: Polona Vidmar, Zg. Šiška; št. 36 milo: Al. Šteblaj, Vel. Osolnik; št. 37 žlajdra: Zadruga za rejo žrebet, Ljutomer; št. 38: koledar: Tom. Zabukošek, Dramlje; št. 39 kosa: Ant. Arzenšek, Luterje; št. 40 denarnica: Fr. Hibar, Dol. Težka voda; št. 41 verižica: Jak. Košanc, Zg. šiška; št. 42 ribežen za repo: Ant. Zorko, Bučna vas; št. 43 korec: Jan. Režek, Lukovk; št. 44 koledar: Fr. Se- me, Videm; št. 45 5 kg moke: Lov. Telban, Podjelovo brdo; št. 47 blago žensko: Jan. Bajuk, Križevska vas; št. 48 Ura: Janko Va-lant, Predtrg; št. 49 ruta: Ant. Andolšek, Muska; št. 50 solnica: Hug. Tancig, Metlika; št. 51 kosa: Iv. Klenovšek, Zabukovje; št. 52 motičica: Ant. Cerar, Sp. Tustanj; št. 53 milo: Fr. Nastran, Mart. Vrh; št. 54 srajca: Iv. Picelj, Gor. Polje; št. 55 kosa: Ant. Brade-ško, Butan jeva; št. 56 koledar: Jože Aubelj, Prevoje; št. 57 pinja: Fr. Slak, Zdole; št. 58 milo: Iv. Hegler, Podtabor; št. 59 sito: Jože Kisel, Moravče; št. 60 klešče: Ant. Špelič, Sahovc; št. 61 ruta: Iv. Miš, Gorjuša; št. 62 kosa: Jože Zupančič, Pejce; št. 63 sekira: Iv. Romanič, Zg. Podgora; št. 64 rokavice: Janko Zalokar, Vrh; št. 65 mlinček: Fr. Zaje, Svetina; št. 66 cekar: Fr. Grmek, Rakitna; št. 67 gate: Fr. Simonič, Jablance; št. 68 latvica: Jernej Grošelj, Gradišče 8; št. 69 britev: Jože Oven, Ilova gora; št. 70 motika: Mart. Lapuh, Artiče; št. 71 lonec: Josip Zurc, Kandija; št. 72 rešeto: Lov. Rozman, Dob; i št. 73 milo: Mart. Škrobar, Mota; št. 74 li- j kalnik: J. Čop, Žirovnica; št. 75 putrih: Ivan Hodnik, Srednja vas; št. 76 ročna torbica: Jak. Fabjančič, Osrečje; št. 77 ruta: Tom. Dolenc, Horjul; št. 78 koledar: Mart. Umek, Hrib; št. 79 milo: Jure Mike, Drenov grič; št. 80 mlin za meso: Ant. Marolt, Male Dole; št. 81 kladivo: Jan. Lukanc, Orehovlje; št 82 ribežen za kruh: Ivan Knific, Svetje; št. 83 jerbas: Jak. Kovač, Tirna; št. 84 milo: Jan. Burgar, Zalog; št. 85 koledar: Jak. 2emlja, Selo; št. 86 ruta: Mat. Lipša, Krap je; št. 87 srp: Jože Vuk, Jamna; št. 88 milo: Ant. Kavalar, Rateče; št. 89 metla: Peter Novak, Krapje; št. 90 žaga: Val, Detela, Ločnica; št. 91 jopica: Fr. Ostank, Zagorica; št. 92 predpasnik: Jožko Slana, Mota; št. 93 sladkor: Fr. Porički, Čakovo; št. 94 grablje: Ivan Kušar, Notr. Gorice; št. 95 ruta: Fr. Šu-štaršič, Dolnice; št. 96 ribežen za repo: Tom. Holc, Zagorci; št. 97 5 kg moke: Fr. Rupar, Lešnjake; št. 98 koledar: Ant. Novak, Račje selo; št. 99 milo: Alojz Colarič, Dol; št. 100 zračnica: Jan. Čemažar, Sv. Lenart. Novice. Poroka. 9. t. m. se je poročil zvest naš pristaš g. Franjo Urek iz Globokega z gdč. Toniko Habinčevo iz Ar-novih sel. Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče! Veržej. Naš vrli pristaš v boju za »Staro pravdo« Anton Seršen je v starosti 67 let v gospodu zaspal. Bil je eden tistih redkih mož, ki ima velike zasluge, ker je rad pomagal vsakomur. Zato ga bo pogrešal marsikdo. Dijamantno poroko sta praznovala v Zlatoličju p. Ptuju zakonca Jože Pesek in njegova žena v starosti 88 in 87 let. Na noročnem gostovanju je med 90 svati bilo 35 članov njunega potomstva: sinovi, hčere, vnuki, pravnuki. Odkup bere. Ministrstvo za vere je uredbo, da se do nadaljnjega ustavi odkup bere, razveljavilo in dalo glavarstvom nalog, da takoj uvedejo postopanje za odkup, kjer so farani za to prosili. Ker je bilo pred leti vloženih prošenj za odkup mnogo, opozarjamo dotične, da takoj zopet vlože svoje prošnje. Sokolsko društvo v Stražišču priredi \ nedeljo 15. t. m. ob 6. uri zvečer svojo prvo »Maškarado« v vseh prostorih Sokolskega doma. Maske dobe izkaznice na dan prireditve pri bratu tajniku v Sokolskem domu. Vstopnina za osebo 5 Din, za družino 15 Din. Pri prireditvi svira polnoštevilni orkester »Narodne čitalnice v Kranju«. Vabimo vse prijatelje neprisiljene zabave. Zdravo! — Prosvetni odbor. Težka poškodba. V nedeljo 15. t. m. se je vračal Fran Gabrijel, pos. sin iz Pristave pri Trebnjem okoli 9. ure zvečer domov. Na potu ga je napadlo več neznancev, ki so ga z noži težko poškodovali. Gabrijel se zdravi v ljubljanski bolnici. Velik požar je v Gaberju pri Celju uničil gospej Adeli Dečkovi dve s senom in slamo napolnjeni gospodarski poslopji. Na pomoč so prvi prišli gasilci iz eno uro oddaljene Škofje vasi. Na to so prispele še druge požarne brambe. Škoda je zelo velika. Tatvina amerikanskih pisem. Na dan skupščinskih volitev je bilo v Ljubljani na vlaku ali na pošti ukradenih 330 priporočenih pisem iz Amerike (iz Nevjorka). V pismih je v bilo mnogo dolarjev. Zelo čudno se nam zdi, da se ne ve točno, ali so pisma bila ukradena že na vlaku ali še le na pošti. Kakšen red vlada pri prevzemanju pošte? Roparski napadi. Blizu Rakeka je 4. t. m. na poti Kamnagorica mlad maskinar ropar napadel Poldko Se-Ijakovo in ji odvzel 300 dinarjev, žepni roebc in šolsko spričevalo. — IS a cesti iz Črne v Preval je na Koroškem sta pred nekaj dnevi napadla dva lopova posestnika Tomaža Po-savca iz Zagrade. Vnel se je boj. Po-savcu se je posrečilo potegniti nož, enega roparja je ranil, a drugega ugriznil v lica. Po hudem boju je Po-savec oba lopova pregnal. V Hrastju pri Ljubljani je 12. t. m. nastal požar pri posestniku Iv. Janežu. Začelo je goreti v skednju in se je ogenj razširil na zraven stoječe gospodarsko poslopje. Zgorelo je več kmetijskih strojev, mnogo drv, krme in drugih predmetov. Škoda se ceni na 100.000 Din. Ta požar je zahteval tudi človeško žrtev. V Šmartnem ob Savi je namreč 141etna Helena, hčerka delavke F. Podboršek, šla gledat ogenj. Med tem se je doma zadušil dveletni bratec Tonček. Velika rudniška nesreča v Dort-mundu. V rudniku »Minster Stein« v Nemčiji so se užgali plini in strahovito pokvarili ves rudnik. Pri nesreči je zgubilo 138 rudarjev svoje življenje. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je mnogo rudarjev doletela smrt na begu. Eksplozija je nastala na dosedaj še nepojasnen način. Ob rudniku so se odigrali po nesreči strašni prizori. Otroci in matere so jokali za očeti in možmi. Dosedaj so spravili na dan 121 trupel, druge še pogrešajo. Trupla so bila tako ožgana, da se niso mogla spoznati. »Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta« so dotiskane in se začnejo razpošiljati te dni. Opozarjamo na to praktično knjižico vse naše žene in dekleta na deželi s pozivom, da jo prav pridno naročajo. Naroča se pri Kmetijski tiskovni Zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8. O knjižici izpregovorimo prihodnjič kaj več. Cena 6 Din, s poštnino vred 1 Din več. Gospodarstvo. Resolucije, sklenjene na kmetijski anketi mariborske oblasti, ki se je vršila dne 23. januarja 1925 na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in redigirane po posebnem redakcijskem odboru. (Nadaljevanje.) IV. SADJARSTVO. A. Sadjarski pouk. 1. Sadjarstvo se naj poučuje že v zadnjih razredih ljudske šole v obsegu, ki odgovarja duševnemu nivoju otroka. Da bo pa učitelj kos svoji nalogi, naj se na učiteljiščih poglobi pouk iz te panoge. 2. Za izobrazbo primernega števila sadjarskih pomočnikov ali paznikov (praktično izvežbanih delavcev aa oskrbo sadnega drevja) in cestnih mojstrov (za oskrbo obcestnih nasadov) se naj prirede vsako leto (po-čenši letos) razdeljeno na pomladni, letni in jesenski čas na za to pripravnih kmetijskih posestvih pettedenski tečaji. 3. Da se omogoči današnjemu podeželskemu učiteljstvu pridobiti si neogibno potrebnega temeljnega znanja o sadjarstvu, se naj prirede dya-tedenski sadjarski poučni tečaji na obeh kmetijskih šolah. 4. Spričo dejstva, da imajo pj-i našem kmetovalcu najboljši uspeh zgledne naprave, je ustanoviti v vsakem srezu vsaj po en vzorni sadonos-nik, ki naj bo v zvezi z vzornimi kmetijami, kjer so take ustanove. V svrho realizacije gornjih predlogov bo unesti v vsakoletni proračun primerne kredite. B. Drevesničarsvto. Da se zajamči našim sadjarjem neoporečen drevesni naraščaj, tako zlasti glede pravilne izbire podlog, ee-pičev, pristnosti sort in neokuženja po boleznih in škodljivcih, se naj uvede stroga kontrola vseh privatnih drevesnic. C. Zatiranje bolezni in škodljivcev. Navzlic ogromni škodi, ki jo povzročajo v naših sadovnjakih škodljivci in bolezni, tako zlasti mali zimski pedic ali zmrzlikar (Cheimatobia brumata), listne in krvave uši, jabolčni zavijač (Carpocapsa pomo-nellam), fusikladij, momilija (Scle-rotigea fructigena), rožičenje češpelj (Ecscascus pruni) in drugi, ki bi utegnili katastrofalno nastopiti, se naj v svrho zatiranja odrede na osnovi obstoječih zakonov najstrožje policijske odredbe. D. Sadna trgovina. Uvažuje dejstvo, da se proizvaja v mariborski oblasti pretežna množina sadja, zlasti namiznih jabolk za izvoz, bo posvečati posebno pažnjo sadni trgovini. V ta namen je potrebno: a) skrčitev velikega števila sadnih sort na čim manjše število, b) prirejanje lokalnih sadnih ogledov, večjih sadnih razstav ter sadnih sejmov v tu- in inozemstvu, c) uvedba sortiranja in vkladanja sadja po ameriškem načinu, da bomo mogli tekmovati z inozemstvom in si zasigurati trdno pozicijo na svetovnih sadnih tržiščih, d) pospeševanje izvoza sadja. V svrho dosege ciljev bo: 1. Oskrbeti primerne kredite v vsakoletnem proračunu; 2. poslati še tekom letošnjega leta primernega veščaka za dobo enega do dveh mesecev na Holandsko, da se temeljito izvežba v ameriškem sortiranju in vkladanju sadja, po vrnitvi v domovino pa prireja zadevne tečaje; 3. priskočiti zadrugam in drugim podjetjem, ki se pečajo s konservira-njem sadja, za zgradbo modernih sadnih kleti, hladilnic in konservnih tvornic, na pomoč s subvencijami in s cenim kreditom. V. HMELJARSTVO. Za pospeševanje hmeljarstva deluje Hmeljarsko društvo za Slovenijo, čigar stremljenje je pridobivanje hmelja najboljše kvalitete. To svoje prizadevanje skuša doseči: a) po poučnih spisih in predavanjih, po praktičnih demonstracijah v vzornih hmeljiščih, b) po pravilnem selekcioniranju hmeljske rastline, c) po gnojnih poizkušnjab, č) po tečajih za bonitiranje hmelja, d) po hmeljskih razstavah, e) po ogledovanju vzornih hmeljišč v inozemstvu itd. 4 Ministrstvo poljoprivrede i voda naj bi ta prizadevanja Hmeljarskega društva podpiralo in pospeševalo: a) z ustanovitvijo zimske kmetijske šole s posebnim ozirom na hmeljarstvo. Vsak pristaš kmečke misli mora biti »aročiik »KMBTIJSKEGA USTA« i» »GRUDE« 4 \ Ka«!, T«i»« braai cglei i« Sa«t sv«j« S. I. S.! b z zadostnim subvencijoniranjem Hmeljarskega društva, c) z ustanovitvijo mesta hmeljarskega konzumenta pri ministrstvu poljoprivrede i voda, d) z znižanjem železniških tarifov /4i izvoz hmelja in uvoz hmeljskih drogov, jute in drugih potrebščin za hmeljarstvo, e) s carine prostim uvozom hmeljskih drogov, jute in drugih potrebščin za hmeljarstvo, f) s preskrbo špecijalnih voz za izvor hmelja v inozemstvo, g) s tem, da skrbi za akademično ■■obrazen strokovnjaški naraščaj za hmeljarstvo. (Konec prihodnjič.) POKONČA VANJE POLSKIH MIŠI S HORA - PRIPRAVO. Poljske miši so se tako razpasle v srednji Evropi, da ogrožajo naše poeevke. Z žalostjo zre posestnik v bodočnost, ko vidi, da proti tej nadlogi narava sama nič ne pomaga. Imamo razna sredstva za pokonča-vanje poljskih miši, nekatera so docela nepoznana. Rabilo se je že sredstvo v obliki Lofflerjevih bacilov, ki naj bi bil zanetil kugo med mišjo svo-jat. Žalibog so doseženi uspehi s tem sredstvom nezadostni in se skoro ne more več priporočati njih uporabo že z oeirom na to, ker zahtevajo precejšnje predpriprave in je njih uspeh odvisen tudi od vremenskih razmer. Teoretsko bi bili Lofflerjevi bacili najboljše sredstvo, če bi učinkovali. Razpasla se bi kuga pri poljskih miši, tako da bi v,se poljske miši naenkrat izginile. Znano je pa tudi, da v Ameriki sploh ne učinkujejo Lofflerjevi bacili in je zato mogoče, da ne dosežemo ž njimi pravih uspehov tudi pri nas. Drugo sredstvo za pokončavanje bi bilo polaganje strupenih preparatov v luknje. V poštev pride pred vsem rumeni fosfor. Proti uporabi takih preparatov bi pravzaprav morala nastopiti sanitarna oblast, ker so zelo strupeni in človeškemu zdravju lahko škodljivi in kmetijstvu pa zaradi te- ga, ker bi se ž njimi lahko zastrupila domača perutnina, ki brska okoli doma. Pri polaganju takih preparatov v zemljo poginejo zopet samo tiste miši, ki pojedo take strupene snovi, ali pa one, katere si nehote ali nevede namažejo telo s fosforjevim preparatom. Mladiči v gnezdu ne pridejo v dotike tako hitro s to strupeno snovjo in zato je uspeh pri polaganju takih preparatov le delen, ker 14 dni kasneje so mladiči poljskih miši postali zopet velike miši, ki se še bolj hitre na to razmnožijo, ker so med tem časom pomrli stariši, s katerimi bi morali sicer pravzaprav tekmovati \ boju za obstanek. Eno sredstvo je še, ki je pri nas še popolnoma nepoznano in to je ogljikov žveplec. Zadostuje malenkostna množina te tekočine, da se vlije v vsako luknjo nekaj kapljic, kjer se nahajajo žive miši. Kemikalija hitro izhlapeva in omami, odnosno zaduši vso mišjo zalego, ker je strupen ogljikov žveplec. Rabi se ne iz enostavnega vzroka, ker je predrag in ker je lahko zapaljiva tekočina. Če se mešajo njene pare z zrakom, dajo eksplozivno zmes, ki mora eksplodirati, če pride v dotiko z ognjem v kakršnikoli obliki. Edina dobra stran tega sredstva bi bila, da se izdeluje pri nas in da smo v tem oziru neodvisni od tujine, na drugi način pa ni priporočljivo sredstvo, ker lahko oživijo zopet omamljene miši. Najlepše uspehe se zaznamuje v zadnjem času pri pokončavanju miši s H0KA-PR1PRAV0, v katero se vtakne goreča patrona. To sredstvo se izdeluje v Nemčiji, kjer so mojstri v izdelovanju strupenih plinov, kakor smo videli v vojnem času. Način zatiranja poljskih miši s Hora-pripravo se je opisal v zadnjih dveh številkah Kmetovalca , ki se povsod čita po deželi. Zato bi bilo odveč, da bi se tu ponavljal še enkrat popis Hora-pri-prave in način njene uporabe pri zatiranju poljskih miši. Zadostuje naj le, da ponovimo in povdarjamo to, da razvija tak plin, da mora poginiti vsa mišja zalega. Najnovejši poizkusi, ki pa še niso v »Kmetovalcu«, so pokazali način, po katerem se dajo Hora-patrone še bolj racijonelno rabiti, kakor dosedaj. Da se ne bi plini goreče Hora-patrone porabili tudi v onih luknjah, kjer se ne nahajajo miši, se priporoča, da se na predvečer, ko se namerava zatirati poljske miši, potlačijo z nogami vse luknje dotičnega okoliša in da se nato označijo z vejicami drugi dan odprte luknje, tako, da se ima pregled, v katerih luknjah živijo poljske miši. Ker samo tu je treba napolniti luknje s smrdečimi plini. Vsem posestnikom se toplo priporoča, da zatirajo poljske miši z združenimi močmi, da si nabavijo v ta namen Hora-pripravo s potrebnim številom Hora-patron. 5 do 15 patron se rabi za pokončavanje poljskih miši na 1 oralu. Vsaka patrona stane 10 Din, ker mora plačati toliko carine. Ko se bode dosegel carine prosti uvoz, bodo Hora-patrone mnogo cenejše. Ta način zatiranja poljskih miši je zaraditega tako prikladen, ker je izvedljiv na kmetih, ko je pogostom? pomanjkanje dragih delovnih moči, s pomočjo še šoli obvezne mladine, in ker ne škodi nikakor onim, ki so zaposleni pri delu. Zatiranje poljskih miši po Hcra-načinu je znanstveno dokazan najboljši in praktično izvedljivi način zatiranja ter ima največjo bodočnost tako, kakor imajo strupeni plini v bodoči svetovni vojni. Ing. Henrik Mohorčič. i Z OBREZOVANJE TRTE SPOMLADI. To, najvažnejše vinogradarjevo delo vrši se mnogokje zelo, zelo površno in brezmiselno. Obavlja se pač, ker se je tako delalo že odnekdaj in se pač mora še izvajati. In vendar bi se moralo predvsem temu delu posvetiti mnogo več pažnje — tako z ozirom na čas, kedaj se vrši, kakor na način obrezovanja samega. Mi obrezujemo vinsko trto zato, da s tem uravnamo trti primerno rast. vzdržujemo rodovitnost in izboljšujemo kvaliteto pridelka. S tem seveda slabimo trto, vendar primorani smo to izvajati vsled naših podnebnih raz- mer, da preprečimo v čim večji meri osenčevanje trte, na drugi strani dajejo zopet trte z manjšimi oblikami boljši kvaliteto grozdja, nego one z večjimi oblikami. Način trsne odgoje določajo predvsem: podnebje, sorta in vinogradska zemlja. Pri nas primorani smo vzgajati manjše trsne oblike; na jugu n. pr. imajo iste večje vsled veliko večjega osolnčevanja. Dalje bomo vzgajali v večjih oblikah tudi močno rastoče sorte; drugačen način odgoje zahtevajo tudi sorte z veliko rodovitnostjo, kakor tudi sorte, ki tvorijo rodna očesa šele na 2. ali 3. mestu. Tako se reže praviloma: renski Rizling, beli in modri Burgundec. Traminec, Rulandee na dolgo (s špa-ronom ali locnjem)^ docim režemo zopet druge kakor: Zlahtnino, modro Frankinjo, Portugalko Ie na kratke rožnike in čepe, ker te sorte tudi daljše rezi ne prenesejo. V slabi, nerodovitni zemlji ne moremo, naravno, odgajati trte z večjimi oblikami, nalagamo* manje. Na vinski trti nam je ob rezi razločevati rodni in nadomestni les. Naloga rodnega lesa je donašati grozdje: nadomestnega pa tvoriti les za prihodnje leto. Da sigurno rodi, bodi rodni les vselej na dvoletnem — starem lesu in višje kot nadomestni les, da tako trto lahko po potrebi pomladimo. Marsikomu je tudi znano, da kratek rodni les (brez šparona ali locnja) da manjšo množino — a boljše kvalitete in obratno. Rodni les tvorijo: reznik (čep) z 1—4. šparon z 8—10 in dolg šparon z nad 10 očesi.. — Pri nas so v splošnem v navadi sledeči načini odgoje: »štajerska« kratka in štajerska« dolga rez in Rheingauskk način odgoje. Pri štajerski kratki rezi ne delamo špa-ronov, dočim pri štajerski dolgi rezi narežemo poleg par kratkih reznikov ali čepov še dolg šparon ali locenj z kakimi 10 očesi, katerega konec vtaknemo v zemljo. Rheingauski način odgoje razlikuje se od štajerske dolge rezi v tem, da se namesto dolgega šparona nareže krotek šparon z 8—10 očesi. — Pri rezi sami postopa jmo tako-le: Rezge režemo 1—2 cm nad očesom; ves ostali les, ki ga ne rabimo, gladko odrežemo. Čistiti je trto stare skorje, katera nudi raznim škodljivcem kaj varno zavetje, kakor: kaparjem, ušem itd. Odstraniti tkav. rosne« korenine iz cepilnega mesta: — važno posebno pri mladem nasadu! — V splošnem režemo pri na* februarja — marca. Preje rezati, vsled mogoče pozebe, ni priporočljivo. Z spremenjenim načinom reži. ako še nismo rezali, da se ie mnogo popraviti; tako n. pr. da so trpela po pozebi bolj spodnja očesa — nastavimo več rodnega lesa višje ali obratno. Prepozna rez povzroči zopet obilno solzenje, zgornja očesa trsa in trta oslabi. Z rezjo začnemo najprej v višjih in^nato v nižjih legah. — Poeavec. Razstava mlečnih, proizvodov bo letos na velesejnm v Milanu (Italija) od 12- do 27. aprila. Tudi lani se je vršila tam taka razstava, toda naša država se seveda ni udeležila. Kdo bi za kmeta toliko skrbel, tako si mislijo naši mogotci. Kdor se za stvar zanima, naj se obrne na generalni konzulat SHS v Milanu. Izvoz jajc. V I. 1924 se je tega blaga izvozilo iz naše države 2012 vagonov, 1. 1923 pa 1724 vagonov. Vrednost izvoženih jajc znaša v 1924 1. 620 milijonov dinarjev, v 1923 1. 531 milijonov dinarjev, v 1922 1. pa 321 milijonov dinarjev. Največ tega blaga gre v Švico; na drugem mestu je Avstrija. na tretjem Italija. Dinar v vrednosti polagoma raste. Obenem s tem padajo cene našim kmetijskim pridelkom, posebno živini in lesu. Davki pa so vedno jednako veliki oziroma stalno naraščajo, namesto da bi se ravno tako zmanjševali, kakor pada cena pridelkom. Kmet je že doslej komaj zmagoval davčna bremena- Kako bo naprej, če bodo cene pridelkom stalno padale? Smo radovedni, kaj bosta ukrenila kmečka« poslanca Žerjav in Pivko. Vrednost dinarja. Za 100 Din se dobi okroglo 8 in pol švicarskega franka ali 39 in pol italijanske lire. Za 1 Din se plača 1152 do 1156 avstrijskih kron- Za 1 dolar dobiš 61 Din 25 par. Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. I. 1913. — Del. glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu )JUGOSLAVJIA( sploSna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepe: 1. poiarna zovarovanja, 2. žlrijenska zaiaroTtuija, 3. nezgodna in Jamsliene za»arovanja, 4. žare-rovanja proti škodam vsi-d latinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled raz! tlja slekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba je prevzela od ..Oreške vzajemne zavaroval- t niče" In od zavarovalnih družb .Feniks„ (požarni oddelek) In .Franko-Hongroise" ves njihov kupčljshi obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe .JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15 Telefon 571 Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „V R TDžamonja in drugovi, družba z omej. zav., Maribor. Največji iibor rainovrstnih plemenitih sadnih dre ▼m (čepov) ▼ najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskib podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme ■elenjave, cvetja is gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in ramo ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike! traži posjednik vinograda od 2 jutra, lijep stan u vinogradu. LJUBLJANSKI POSOJILNICA r. z. z o. z. V NOVOPREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 |J UilBUANI MESTNI TRG št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po s°/< o Večje in a talne vloge f odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi. TISKARNA ^MERKUR TrP.-m