Posamezna številka 40 vlnarjev. ST. 43. V CELJU, SOBOTA 3. MAJA B939 LETO I, Izhaja vsak torek, detrtek in •Oboto. - Cena i Za celo leto 36 K, la pol leta 18 kron, >a četrt lela 9 K, za 1 nif sec 3 krone. Posamezna sfevUka slant 30 winarjev. Na pLsmene r.aročbe brez pošiljatve «teiurja •« ne morcmo ozirati. Naročni! i naj pošiljajo naročnino po požtni nakazn ei. Reklamacij« gtede ti:;ta so poštnint proste. Nc- frankirani ck-pisi se ne spnjemajo. Na Uopisc brez podpisa se ne ozira! ¦^ra^SS aV bB aUaV Bp ^| ^| ^H ^H ^aV^aW aafflH Urttdaidtvo In uprawal*tvo at nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva oesta atetr. 3. Oglasi se računajo po porabljentm prostoru in sicer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- rnanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Hri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. IZDAJA IN T1S&A ZUEZIBA TBSKAR&3A V CELJU. 0DG0V0RNI UREDN1K VEK0SLAV SPINDLER. M. St.: Kako je v Nemski Avstriji? ii. 0 kakem posebnem retiu v teh •kolnostih seveda ni govora. Ko je prišlo do boljševiške prekucije na Madžarskem, je dunajska nemSka voj- ska, takozvana „Vo.lkswehr" kratko- malo odmarSirala na Madžarsko poma- gat boljševikom. Sia.je vkljub vladni prepovedi in odnesla je pri tej priliki tudi orožje, municijo in obleko. Da to ni baš dokaz reda, je pač jasno. Teg* nereda se poveljstvo „Volkswehr" samo najbolje zaveda. Bil sem nedavno pri tem poveljstvu prosit za potrdilo, da s> smem prinesti iz Jugoslavije nekaj zivil. Na Dunaju so namreč vojaki začeli na lastno pest rekvirirati živila posarneznikom. Osobito so zasedli kolodvore, kjer vsakomu odvzamejo, kar prinese. Mislil sem tore], da bi utegnilo koristiti p'osebno potrdilo po- veljstva. lz razgoyora z dotičnim stot- nikom pa sem jasno spoznal, da poveij- ^POvel|eVati^Sajjetopravju «obsto,, na eni strani vojno ministr- «v° >n uradno poveljstvo narodne voiske, na drugi strani pa si voli vo- ja -vo posebne „voja§ke svete" ki si jaste pravico, komandirati ministrstvo in uradno poveljstvo. To je gotovo red, ki ni nikakšen red več. Podobna samoijubnost se opaža tudi drugod. Da v teh razmerah prihaia iz krogov meščanstva na dunajske antantne vo- jaške misije vedno več prošenj, naj antanta s svojirn vojaštvom zasede Dunaj in celo Nemško Avstrijo, pač ni ve^ čudno. Nemškoavstrijska vlada, v kateri se nahajajo najznamenitnejSe socijalno- demokratične glave, se zelo trudi in a< da ohrani mir in doseže večji red- Pr'Pravlja se velika, oddaja pre- moženja, da se odpravi vsaj en del vojnih dolgov. Seveda, ako bo vlada -oralst?1™1" d0SeČi' POtem b° temeljita, Ja ^Ja P«™ženja tako W° na be^kPraV "** prebivalstv0 aSko Pa"™ Zmiraj je namreč treba uvaževati, da ni nikakšne gospodarske produkcije, s katero bi se dalo v doglednem času zopet na- domestiti ono premoženje, ki se ga bo sedaj porabilo za kritje vojnih dolgov. — Drugo delo, ki se ga je vlada ener- gično lotila, se tiČe socijalizacije. To delo vodi minister dr. Oto Bauer, eden najznamenitejših mož socijalne derno- kracije. Vsa dosedanja znamenjakažejo, da bo postavno socijalizacijsko delo v Nemški Avstriji po svoji temeljitosti in premišljenosti močno nadkrilovalo slično akcijo Nemčije. Mnogo skrbi dela vladi seveda pre^ovarjanje z antanto radi dovažanja živil in radi priklopitve k Veliki Nem- čiji, istotako pomirjevanje boljševiško navdahnjenih brezposelnih in gladnih delavskih mas> Ravnotako boj s posa- meznimi deželnimi vladami. Kako raz- merje vlada med posameznimi dežela- mi, sledi najIepSe iz tega, da n. pr. iz Nižjeavstrijskega danes nihče ne more potovati na Štajersko ali Zgornjeav- strijsko ' brez potnega dovoljenja iz Oradca ali Linca. Položaj nemškoav- strijske vlade ni baš rožnat. Take so danes razmere v Nemski Avstriji. Da je Jugoslav)ja napram isti pravi Mraj, to občuti najbolj oni, ki je imel sreČo po daljšem bivanju v Nemški Avstriji priti v državo SliS. Dr. M. H.: Pozdravljen, naš Korotan! Celje, 30. apr. V Lasu, ko to pišem, se vrže ve- levažni dogodki na -stamdavnih koro- ških slovenskih tleh. Mera trpljenja naroda pod nasilstvom nemškega zmaja je prekipela. Narod sam je vzdignil svojo pest, da se osvobodi. Trpljenje Slovencev na Koroškem je Že pred vojno za mnogo presegalo trpljenje nas Slovencev na Štajerskem. Koroški Slovenec je imel edino pravico, da je s klobukom v roki čakal in od- rinil davek, s katerim je bil plačan nje- gov tlačitelj. Le doma, v lastni hiši, s svojci je lahko spregovoril slovensko be- sedo, in edino cerkev jo je še gojila. Sola je bila nemška. Na celem sloven- skem KoroSkem ste bili dve javni Ijud- ski slovenski soli. V vseh drugih se je vlival v mlada srea strup sovraštva proti vsemu slovenskemu. Otroci so morali pozdravljati z „grüß Gott". Me- ščansko, trgovsko in srednje šolstvo — nemško, kjer so Slovence komaj trpeli. Na celem slovenskem Koroškem dva do trije sodni uradniki, eden do dva politična, štiri do pet profesorjev — Slovencev. Uradovanje pri vseh uradih — izključno nemško. Vsi zapisniki, vse sodbe, vsi odloki — nemški. Spömin- jajmo se, kako so 1. 1914 zapirali ce- lovški policaji one, ki so zahtevali vozne listke v slovenskem jeziku. Kot zločince so jih po vrsti gnali v zapore, tudi takšne, ki nemški sploh znali niso. Kdo se je čudil, če je naš narod obupaval, ^e smo imenovali koroške Slovence : a§o „rajo", in če je nem- Škemu zmuju raslo vedno več strupe- iiih glav?! Leta 1914 je bila napovedana pot na Oosposvetsko polje, kjer si je naš narod nekoč prosto izbiral svoje via- darje. Videti smo hoteli ta sveta tla, videti knežji kamen, kjer so sedeli naSi vojvode, izbrani od prostega roda na bodnih tleh. Kako je takrat zavrSelo v nemškem gaju! Z de^kami so obili naše zgodovinske svetinje, iz Celovca so naročili nemško drhal, ki se je poskrila po bližnjih gozdih, da napade mime Slovence. Strupena nemška kača se je varno in dobro redila pod okriljem avstrijskih vlad. Dobila je v dežeii moč, da vlada sploh ni besede imela. Nemški national- rat je imel vso moč in njegova beseda je obveljala celo nasproti oblastim. Po straSni vojni katastrofi zaNemce je tudi koroškim Nemcem zastala sapa. Prišla je Jugoslavia — stisnili so naj- prvo zobe in molčali. Potem so pa za- tulili kot ranjena zver — in svoje bolj- Ševiške tolpe so nagnali, da osvojijo slovenski Korotan. Pri Velikovcu so jim naže čete zastavile pot. V ozemlju pa, kjer prebivajo Slovenci in ki so jih obdržali nemški boljševiki, je zavladalo med slovenskim ljudstvom nepopisno trpljenje. Zgodbe tega trpljenja ne more nikdo pravilno opisati. Rop in umor, požig in posiljenje, vlačenje po ječah in nečloveško mučenje, večen strahpred boljševiškimi tolpami — to je zgodo- vina koroškiti Slovencev zadnjih mescev. Narod je sedaj spregovoril. Enkrat za vselej hoče vreči s sebe tujski jarcm. Zediniti se hoče s svojimi brati v Jugo- slaviji. Oboroženo roko je dvignil proti tlačitelju, proti trinogu, proti nemiki zveri —in zaprosil pomoči junakejugo- slovanske armade. Sila je rodila sil«. Obup nad trpljenjem je rodil rešilno misel. Srečo in uspeh našim vrlim bratom na Koroškem, srečo in uspeh na§i ar- madi! Bodi tisočkrat pozdravljen tre- nutek, ko bomo vzkliknili osvoboj«- ntmu slovenskemu narodu na Koro- škem: nisi več naš tužni, ampak naš s v o b odn i Korotanl POLSTICNE VESTI. Takojšnjo aneksijo vsega zase- denega ozemlja zahtevajo laški časo- pisi. Parlament se je sestal 29. aprila. Nemški delegatl, 16 po številu, so došli koncem aprila v Pariz.f Iz Medjimurja so izgnali vse mad- Žarske uradnike in jih 27. aprila s po- sebnim vlakom poslali v BudimpeSto. Iz Postojne so Italijani izgnali se- daj tudi dekana Beštra (popre) 2e tudi kaplana). Kot vzrok so navedli njegov« občevanje z ljubljanskim škoforn. Položaf na Koroškem. Od 29. na 30. aprila ponoči je bilo razun par top- niških strelov, vse mirno. Polo2aj ni izpremenjen. Nazi so zaplenili 12 topov, mnogo jih poškodovali, ter posebno uničili velik del topništva, ki je stre- ljalo na Velikovec in Sinčovas. Poražena ruska boljševiška ar- mada. 20.000 mož močna boljševiška armada se je na levem bregu Pripjeta udala Ukrajincem. IZ KOROTANA. Vsa društva in korporaeije na Koroškem in bližnjem Štajerskem opozarjamo na veliko narodno slavnost, ki se vrši dne 18. maja 1919 v Guštanju na Koroškem. Prosi se, da se vzame ta dan v obzir za eventualne druge prireditve. Dr. VLADIMIR BRezqvn,^ Albanija. (Dalje.) Stari Bar ima 1p m^» . pristaniäcu Mk.™ pro,Ä "'J Ob palača in več kot vila, je , "'m'- "e Danila. Tu je stanoval s svo oP,r'nCa sedaj pa so bila tam stan^i f"^ castnike in uradnike avstrijske v \ so pripovedovali, da so mu že prece^ uničili pohištvo in tudi marsikaj Od- nesli. Bar ima tudi kolodvor, ker jÄ poslednja štacija železnice, ki vozi iz J(irpazara ob Skadarskem jezeru čez Crno goro k pristanišču. Oboje, železnico ln Pristanišče so zgradili Lahi. n- Kakšno reklamo so delali z želez- 4Co čez Semmering in ono čez Vor- moTaierg V Stari AvstriJj- ^lovek se J"e prizn ..skoro sramovati, če je moral Skoro V'da "' videl ne ene ne ^ruS'e- da jih ; ilbCni 'zobrazbi je spadalo, In lovek Poznal. rete merit! r SG °be tj progi ne m0" gorovje. pr S RroS° ^ez visoko črno vodi po tai^u Je tako drzno izpeljana, WKrh grebenih, da bi komaj divji kozi prisodil prostora. Zdaj se vije v strm, več sto metrov visok hrbet v pravcatem vijaku, zdaj smukne zopet čez kratek most, in če pogledaš skozi okno bornega vagona, vidiš, da je pod teboj, naravnost pod mostom zopet most, po katerem si se pravkar vozil, in če pogledaš v zrak, vidiš zopet most, ki ga bo prevozil vlak v vrato- lomni serpentini. In razgled po svetu! Skrij se Semmering! Daleč na vzr\ožju Stari ßar s pristaniščem in dalje tja Adrija, ki jo jutranje soince pravkar zlati v tisočerih pramenih. Tam na levo orja- Ski Lovčen in vse okoli črne gore, drzne m visoke, ki so dale ime deželi. Postaj med potom ni. Vlak, ki obstoji i2 dveh vagonov zelo patriar- nalnega tipa, se ustavi le, kadar potre- , u'e str°j vode. Med potom so urejene take postaje. Po tej progi je hodil svojo zadnjo pot tudi Nikolaj, ko je Dezal pred avstrijsko armado v Stari Bar in od tam v Italijo. Po dveurni vožnji smo na vriiu. Nifesar drugega ne vidi oko, kakor vrhe gore, kamor pogleda le okamenelo valovje črnega kamna. Inžener te ^eleznice, krasen črno- gorec, me povabi, naj se peljem z njim pred vlakonr s trezino v Virpazar. Ponudbo sem spreiel in sedla sva v trezino. Skozi 600 metrov dolg predor se voziva in od tu naprej gre navzdol. V istih drznih serpentinah, ob robu/ vratolomnih prepadov, čez mostove, nad mostovi. Pripoveduje mi, da je zgradil to železnico Lah Paganini. Ko je bila dograjena, je hotel pogledati svoj umotvor v celoti. Vozil se je v trezini, ki je skočila s tira v prepad, kjer je obležal s svojimi spremlje- valci mrtev. V pol ure sva v Virpazaru ob Skadarskem jezeru. Umazano mestece z nezdravo lego, polno malarije. Možje in ženske v črnogorski noši. Na trgu prodajajo in kričijo. Ob hišah in ob robu pristanišča leže cevi starih tur- ških topov vseh kalibrov in masivne, železne topovske kroglje služijo kot okraski pred vratmi, Ob jezeru, ki ima krasno temno- zeleno barvo, se gonijo goste jate, razno- vrstnih galebov in drugih pqvodnih ptic. Čolni z domačini se zibljejo na mirni vodi. Na velike barke nakladajo les in živež za Podgorico in Skadar. Tam ob kraju sanjari tudi maj- hen, ličen parnik; jahta kralja Niko- laja. Bila je pred kratkim še v dobrem stanu, vidi se še sledove sinjega laka, s katerim je bila pobarvana. Danes pa je vsa žalostna in sajasta. Služi kot kurirska ladja po Skadarskem jezeru in nič več ni na drogu vzadaj kralje- vega prapora. Sentimentalne misli so me spreletovale ... Popoldne se odpeljemo čez jezero proti Skadru. Jezero je 70 km dolgo in par kilometrov široko. Temnozelena voda je okoli in.^ okoli obdana od visokih gor. Praslari parnik vozi počasi, stroji hrešče. Na krovu brije ostra sapa, prve zvezde vžigajo nebo. Polagoma se temni svet in podamo se v salon, kjer dremljejo tovariši. Po štiriurni vožnji se vstavimo v Skadru in stopimo na albanska tla. Z avtomobilom se odpeljemo v mesto, ki leži prilično Četrt ure oddaljeno od jezera. (Dalje prihodnjit.) itrar Z !>S '> V * i> 0 !? .«.¦¦• Stev. 43 MARIBORSKE NOVICE Tovarišem vlsokošolcem! Vese- lični odsek S.Z.S.A., podružnica Mari- bor priredi pod pokroviteljstvom gospe general Maistrove v zvezi z damskim odborom 10. in 11. maja v korist Akad. don^u in Jugoslov. akad. menzi v Za- grebu cvetlična dneva, združena s pro- menadnirh koncertom, gled. predstavo, veliko veselico in plesom. Pozivljamo tern potom vse visokošolce, osobito one iz marib. okraja, da pri teh pri- reditvah dejanjsko sodelujejo. Za brezplačno prenočišče je preskrbljeno. Vsi ti tovariši naj pridejo do petka, 9. majnika v Maribor in se zglase v kavarni Central (gosposka ulica), kjer je stalno visokoSolsko omizje. Eventu- alna pojasnila daje tajnik vesel. odbora pravnik Stanko Moškon, Maribor, Au- gasse 19. „Odbor." CELJSKE NOVICE. Posledica naše prevelike meh- kobe so dogodki, kakoršen se je zgodil 28. apHla v Celju v hotelu »Stadt Wien« v Celju: prišli so tja okr. glav. dr. Lajnšič, vladni komisar dr. Pfeifer in drž. pravdnik dr. Grasselli ter naročili v slovenskem jeziku. Odpravilo pa se jih je surovo z besedami: »Hier ist ein deutsches Hotel, hier wird nur deutsch gesprochen.« Seveda so gospodje vstali in šli. Slovenska javnost končno od- ločno zahteva od politične oblasti, da stori konec takim predrznostim. Hotel, ki v Jugoslaviji na slovensko zahtevo ne postrež^, se ima enostavno zapreti. Stvari bomo posvetili vso pozornost! S cvetličnega dneva. Zgodilo se je več zanimivih slučajev, izmed katerih 2 omenjamo: Zlatar Pacchiafo je na prošnjo, naj kupi cvetke v korist slo- venskim akaderrjikom, izjavil: »die kenne ich nicht« (jih ne poznam). Čudno, da jugoslovfcnske groše, od katerih je obogatel, pozna. — Drugi junak dneva je bil primarij državne bolnice v Celju, dr. Jesenko, ki je na enako prošnjo izjavii: »da dürfen sie sich nicht an mich wenden!« (se ne smeJe do mene obmiti!) Kaj ko bi mu naša vlada rekla: adijo Ijubi Jesenko, iz naše bolniSnice, če nočeš poznati naše akademične mladine, tudi gotovo nočeš našega jugoslovanskega denarja imeti. Celje. Pri glavni carinarni v Gelju je imenovan upravnika višji upravnik Anton Mah. ' Nedel}ski počitek za pisemske dostavlialce je dovoljen pri poStnem uradu v Celju in se prične prvo ne- deljo mesca majnika. Občinstvo pa dobiva časopise pri lini čakalnice v pritličju poštnega poslopja od 8 do 10 ure dop. Zahvala Vodstvo dekl. mešč. šole v Celju se najsrčneje zahvaljuje „Klubu »lov. naprednih akademikov v Celju" za podarjene knjige, ki bodo temelj tukajšnje slovenske učiteljske knjižnice. »Naša nemška stranka« — tako je izjavil 1. maja kavarnar Koss — »ne more drugam pristopiti kakor k soci- jalnim demokratom.« Nismo prav nič zavidni! Želimo samo dober tek! Med nemškfml ujetniki, ki so jih minoli torek pripeljali v Celje, se — kakor čujemo — nahajajo baje tudi nekateri Celjani. Upamo, da bo naša politična oblast temu posvetila svojo pozornost, in če se izkaže to kot res- nično, tudi rodbinam prizadetih. Lepa bi bila ta, da bi rodbine ljudi, ki so v nemški armadi uganjali lopovščine proti koroškim Slovencem, še nadalje sedele na gorkem v Celju. ZanimivD je bllo gledatl, kako so si l.maja razne nemške in nem- škutarske korifeje v Celju, pa tudi mnoge iz prejšnjih časov predobro znane poulične nemškutarske prikazni nataknile rdeče cvetke in paradirale po mestu. To so tisti ljudje, ki so za- branili socijalistom vsak javni nastop v mestu, dokler so imeli moč v svojih rokah. Pribijemo, da so naši socijalisti prvikrat svobodno v našem mestu sla- vili svoj delavski praznik pod slovensko upravo. Prej nasilje tudi proti socijali- stom — danes svoböda: to pove mnogo in dovolj! Sladkor za Čebelarje je prišel v Celje. Kilo stane 7 K. Vreče in denar treba s seboj prinesti. Čebelarsko društvo v Celju. Iz obrtnišklh krogov nam pišejo: Naše politične oblasti premalo čuvajo obrtniške interese. Nahaja se veliko zidarjev, tesarjev, slikarjev in mizarjev v mestu in okolici, kateri vsa dela na lastni račun prevzemajo in izvršujejo, češ da je sedaj svoboda in lahko vsak dela, kar hoče. Drugi s zopet sklicujejo na to, da so invalidi in da kot taki ne potrebujejo mojstrov, ne obrtnih listüv, ter jim ni treba nikakega davka plačevati. Sramotno je tudi za naše bogataše, da fušarje podpirajo, in tako poštenim obrtnikom škodujejo. Če treba, postrežemo z imeni! Pözivamo politične oblasti, naj zaukažejo orož- ništvu in redarjem, da imajo dolžnost in pravico, vsakega »fušarja« prijeti. mu delo ustaviti in ga pred obrtno sodišče pripeljati. Sicer bomo obrtniki primorani, obrtne liste odložiti, place- van je davkov ustaviti in delati prosto kakor »fušarji«. Iz Celja se nam pise, da v neki/ pisarni žitnega nadzorovalnega urada pri Zamorcu še vedno visi velika slika Habsburžana Karla. Kaj je na tern re- snice? Celje. Parkrat že sem imel priliko opazovati nedostojno obnašanje dveh nemških frajlic, neko Potznerjevo iz Celja in Kretzenbacherjevo iz Gaberja. Ob priliki vstajenja na Vel. Soboto sem stal čisto v njuni bližini in slišal, kako sta se norčevali iz naših častnikov, imenujoči jih med seboj »serbische Faloten« ter se ves čas slovesnosti režali in smejali. Otepali sta krog sebe tudi z izrazom »windische«. StariŠi bi naj tako dečad malo bolj skrbno v roke vzeli. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Člani ozir. Članice krajevne orga- nizacije JDS v Celju, ki se žele ude- ležiti strankinega zbora zaupnikov v LjubljanI, naj se blagovolijo zgla- sitl v urednlštvu »Nove Dobe« pri tajniku krajevne organizacije, da dobe Izkaznice. Sv. Krlž—Veržej. JDS priredi prihodnjo nedeljo 4. maja tukai ljud- ski shod in sicer po rani maši pri Sv. Križu, po pozni maši pa v Veržeju. Na lepake se je vrinila glede časa neljuba pomota. Shod se vrši o lepem vremenu na trgu, v dežju pa v gostilni Hauptman ozir. SerŠen. Govoril bo državni poslanec g. profesor Voglär. Enak ljudski shod se vrši istega dne takoj po večernicah pri Mali Nedelji na trgu ozir. v soli. DOPISI. Ormoi. — Nekemu visokemu gospodu, ki ima svoja posestva tukaj, pa biva, odkar je nastala Jugoslavija, na Dunaju, se je zahotelo k praznikom dobre jugoslovanske pisanke. Mož pa ni imel sreče. Živila so bila zaplenjena ter jih je tukajšnje županstvo razdelilo brezplačno med reveže, kateri so viso- korodnemu gospodu, ko so obirali njegove svinjske krač^ prav iz srca Želeli „Prosit Ostern". Potrebno obleko so jim pa preskrbeli razni verižniki in tihotapci, ki . so privlekli precejšjne množine blaga semkaj, katero je bilo zaplenjeno in od županstva po znižanih cenah razprodano. Ormož. (Strašen umor.) V petek dne 25. apr. zvečer se je zgodil v Lit- merku pri Ormožu strašen umor. Vini- čarka Kovačec je v družbi svoje hčere in zeta ubila s sekiro svojega nad 50 let starega moža; z dvema udarcema mu je lobanio popolnoma zdrobila, tako da so se možgani razlili po tleh. Čedna trojica je pustila mrliča ležati celo noč pred hišo in se razbežala. Hči in zet sta v zaporu, žena v bolnišnici, ker ima en prst na roki odrezan in je tudi ostala roka precej razmesarjena. Sumi se, da se je poškoaovala sama, da bi se lahko zagovarjala s silobranom. Vzrok zločina je navaden rodbinski prepir in seve pijača. Peter Bezruč v Slov. BIstrici. V nedeljo dne 4. majnika t. I. priredi »Čitalnica« ob priliki zborovanja slove- njebistriškega učiteljstva ob 2. uri pop. v Narodnem Domu javno predavanje, na katerem bo govoril dr. Reisman o Petru Bezruču, pesniku zatiranih šlez- kih Čehov. Resnico in globočino pesmi Petra Bezruča, katerim je napisal na§ pesnik Fran Albrecht prekrasen epilog ravno na Zg. Poljskavi, v naši sredini, bomo razijmeli predvsem mi obmejni Slovenci, upamo torei na častno ude- ležbo iz celega okraja, četudi se bo težko odreči lepemu nedeljskemu po- poldnevu. Oni, ki so blizu, naj uvažu- jejo, da si ?.ele tudi rodoljubi iz daljne okolice duševne hrane, ti pa ne morejo prihajatizvečer, šemanje pamedtednorn. Poljčane. Znani Leiller iz Hrast- nika je že delj časa v Peklu. Upamo, da ga bode novi gerent spravil neko- liko vise proti severu. Možu je treba tako zakuriti, da mu bodo t!a tja do Špilj prevroča. Vitanje. Tukajšnja nemška poso- jilnica ie stopila v likvidacijo. Iz Savlnjske doiine. (Senzacijo- nalni sprejem grofa Attemsa vSavinjski dolini). Celemu Slovenstvu dobro znani zatiralec in ubijalec slovenskega na- roda, ki je bil izgnan iz naše prestolice, se je, rneneč, da najde mirno in tiho skrivališče v Jugoslaviji, priklatil k svojemu modrokrvnemu sovrstniku „grofu" Salmu v Novo Celje pri Žalcu. Narod Savinjske doline ga je pa po njegovih zaslugah primerno „slavnostno' sprejel. Stoglava množica se je spon- tano zbrala proti večeru pred gradom in mačja godba mu je zaigrala krepek „Abzugsmarsch.« Pritepencu bodi sicer to mil, toda obenem resen opomin, da ni Savinjska dolina zanj nikako zavetišče; deželno vlado pa prosimo, da nas v bodoče obvaruje importa sličnih elementov. „Salamu" pa končno povemo, da zna Savinjska dolina po potrebi tudi drugače govoriti. Gornjigrad. Dne 27. aprila t. 1. se je ustanovila »Zadružna elektrarna«. Izvoljeni sobili: ravnateljem Podbrežnik Franc, namestnikom Šarb Franc, odbor- nikom: Mikuš Alojz, Rup Ignac in Žehel Franc; v nadzorstvo pa: Kranjc Matija, Ribic Alfonz in Rifel Ferdo, vsi iz Oornjegagrada. Gornjigrad. Dne 28. aprila t. 1. se je vršila glavna skupSčina okraj- nega zastopa, v kateri so bili udomt okrajnega šolskega sveta izvoljeni: Kolenc Franc v Juvanjem, Podbrežnik Franc v Gornjem Gradu, Štiglic Franc Rečici, Šuster Martin v Mozirju in Zidarn Martin v Šmartnem. Gornjigrad. Dne 13. aprila tl.se je pri nas ustanovila za Zadrečko do- lino »Konzumna zadruga«. Izvoljeni so bili: načelnikom: Kolenc Anton v Gornjem gradu; namestnikom: Strnad Jakob v Novi Štifti; odbornikom: Mer- mal Franc in Juršič Alojz v Gornjem gradu, Matjai Ivan v Stangrobu, Pevec Ivan in Zagožen Boštjan v Bočni. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Matek Franc, Prosečnik Ivan in Rifel Ferdo iz Gornjega grada, Krivec Anton iz Lt. Lenarta, Žerovnik Jože iz Nove Štifte, Slapnik Florijan iz Štangroba, Purnat Ivan, Ogradi Anton in Tevž Anton iz Bočne. Podpisujfe prvo državno posojilo! TRGOVINA, OBBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Oddaja kmetijskega orodja in oprave iz demobilizacijskih zaiog. "). Janko Lešničar, tajnik Zadružne Zveze v Celju, nam piše; „Ker se oso- bito med nepoučenimi kmetovalci mnogo govori o oddaji kmetijskega orodja in oprave iz demobilizacijsicih zalog, pro- siin si. uredništvo ,,Nove Dobe", da priobči s)edeče pojasnilo iz uradnih virov. Prve dni po demobilizaciji se se samoobsebi umevno ni moglo vse demobilizacijsko blago zlasti v Ljub- ljani tako urediti, kakor bi bilo prav in bi bilo želeti, kajti nedostajalo je delavnih sil in skladišč, raznotere stvari je bilo potrebno takoj pospraviti, in takrat se je potom dražbe kolikor mogoče hitro veliko prodalo, drugače bi bili ljudje vse odnesli ozir. pokradli. To velja posebno za konjsko opravo in razno manjSe orodje, ki se lahko in tajno odnese. Še le ko je bilo vse naj- nujnejše urejeno in je prišla vlada do oddiha, se je ustanovila komisija za stvarno demobilizacijo, v kateri ima tudi oddelek za kmetijstvo pri deželni vladi v Ljubljani svojega zastopnika. Ta komisija pa ni dobila več imena vrednih množin onih reči, ki jih krne- tovalci lahko rabijo. Sekir, kos, motik, samokolnic etc. sploh nič ni bilo. Slov. kmetijska družba v Ljubljani je dobila nekaj stotin lopat in krampov, katerih oddajo je v „Kmetovalcu" Jtak nazna- nila ter jih je že tudi oddala. Glavne množine poprej imenovanega orodja so ostale na front! ter padle v itali- janske roke. V zalogi je v Ljubljani že nekaj trtnih škropilnlc, katerim pa ve- činoma manjka važnih sestavnih delov, zlasti kavčukovih cevi se ne dobi nikjer. Če se promet z Italijo otvori, se bode dalo temu nedöstatku odpomoči. Dalje je Slov. kmet. družba prevzela več ve- likih škropilnic, ki so namenjene prav- zaprav za beljenje, dajo se pa upora- biti tudi za škropljenje velikih dreves. Dobiti je v Ljubljani pri komisiji za stvarno demobiiizacijo še veliko vo- jaških vozov. Ti vozovi za večino naiih krajev sicer niso pripravni, ker se da z njimi težko obračati in ker je vožnja z njimi po hudih ovinkih precej te- žavna. Dajo se pa ti vozovi pri do- mačih kovačih prav dobro preurediti za naše razmere. Dobiti je tudi v Ljub- ljani še mnogo dvokolesnih municijskih voz, ki so silno trdno izdelani in imajo jako dobra kolesa. To je vse. Sumni- čenje, da se je morda pri oddaji kme- tijskih predmetov iz demobilizacijskega blaga podpiralo trgovce in prekupce, je po mojem trdnem mnenju popol- noma neutemeljeno in neumestno." Dobava nadomestnlh delov ra kmetljsko orodje. Za dobavo nado- mestnih delov pri onih kmetijskih strojih, ki so bili izd&lani v sedanji nemško-avstrijski ali čehoslovaški dr- žavi, se morajo interesenti naravnost obrniti do dotiCnih tvornic. Majhnih množin takih nadomestnih delov ne bo težko dobiti, večje množine pa le proti kompenzaciji. Kadar treba kake kom- penzacije, ae je vselej obrniti na „Po- druinico centralne uprave za trgovski promet" (poprej Prehodno-gospodarski urad) v Ljubljani, TurjaSki trg 6. L. Strv. 43 .• N O v A ! > < ''s i*. •¦ - ¦*. f •-, ¦•• '¦'. Zadnja g30r*®clia Vojvoda JVHSIč v Ljubljani. LDU Ljubljana, 2. maja. Semkaj je priSel včeraj v spremstvu ministra «lr. Kramerja generalisim jugoslovan- $ke irmade voivoda MiSič, da si ogleda (irestolico Slovenije. Utis, ki ga je dobil ob svojetn prvem bivanju med S'lovenci, je najugodnejši. Danes opoldne se je vrnil v Zagreb. Boji pri Velikovcu. LDU Ljubljana, 2. maja. (Ob 8. uri «lop. iz uradnega vira.) Pri Velikovcu in Sinči vasi napada nemSka artilerija. Napadov pehote ni bilo. Pri Ljubelju smo zavrnili sovražne patrole. Italljani nočejo definitivnega preloma v Parizu. LDU Bern, 2. maja. Italijanska jav- nost pač odobrava postopanje italijanske delegacije v Parizu, vendar pa si ni edina v naziranju glede postopanja v bodoče. Nekateri menijo, naj se vrnejo v Pariz rfozdajni deiegati, drugi, naj se poSljejo novi. Cuje se ime Luzzati. Vlada priča- kuje predlogov iz Pariza in noče defi- nitivnega preloma. Poslano,*) Iz Brežic prinesla je »Nova Doba« *ne 4. 3. t. 1. nekako opravičbeno izjavo öavorina Zelenko-ta, češ, da ni res, *a je on opravljal v jetih 1915 in 1916 v Mariboru vohunsko službo in denun- ciral tudi generala Maistra itd. Sicer nisva s prvim dopisom o Zelenku v nikaki zvezi, ga tudi nisva čitala, zato sva cakala, da na predrzno izzivajočo ixjavo odgovori prvi dopisnik. Ker se M t0 do danes 3e ni zgodilo, podava lz 'astnega nagjba v tej zadevi sledeče POiasnilo: V Jetih 1916 (morda tudi ze preje) in 1917 do svoje neprosto- vo jne oprostitve je bil narednik Martin e enlco — recimo — detektiv vrhov- nega armadnega poveljstva in je irnel od I Mega izdano legitimacijo, ki ga Je °PraviČevala, potikati se po ulicah, ffostilnah in kavarnah celo noč in se voziti brezplačno kamorkoli brez vsake dr»ffe izkaznice ali dopustnice, bodtsi v uniforrni ali civilni obleki. S to svojo egititimacijo se je prepogostokrat javno |*hal pred svojimi tovariši, čeS: »Ura Je enajst, otroci spat; meni pa ni treba, er imam legitimacijo, kakoršne vi nimatel« Marsikak prepir je imel se- veda tudi s patruljajočimi Castniki, toda '«gitimacija vrhovnega armadneffa po- veljstva ga je vedno rešila. Saj se Ze- enko menda Se spominja na to, pa tud' legitimacijo še mora imeti, če je x. »iz previdnosti« :ažgal?! I '"'" torei d'"Kih dokazov? Nadan z Ä?™^ - Da pa Ze""k0 bo pa mend, > g'stnerala Ma^™. Prvii je b=l E j! 'I5 "' dVeH razlo«ov: in ne genera* Z" Ukrat Ie stot"ik seveda toliko PZ^ '! "" ^*0 um pisal in podpisa,; L «™an|&ko. 615 34—2 Due majhni vili ena s 16, druga s 4 sobami, popolnoma opremljeni, ste v Roga§ki Slatini po ceni naprodaj. — Ponudbe na dsr. Ivana Zabukovska, odvetnika v Šmarju pri Jeisah. 632 3-1 Tpgovci mešone stroke, drogisti, kramarji itd- sijajno zastužijo s prodajo Mastina pri kmatovalcih. — Za pojasnila treba pisati dopisnico na naslov: lekarnar Trnköczy, Ljubljana (Kranjsko) na sledeči način: „PoJljite mi tiskovine, cene, navodila za porabo Mastina brezplaöno"- 591 10—4 Gostilna „k banu Jelačiču" Celje, Rotovška ulica 6 se da v rtajem. Mesar in soproga gostilničarske stroke imata prednost. Pogoji pri posestniku Yr. I. v. Bachö. Služba mostninapjQ z gostilno se odda na marbreškem mostu ali pa se da most z gostilno v najem. Prednost imajo invalidi. Pogoji se zvetfo pri ob- činskem uradu ustmeno ali pismeno. Ponudbe do 15. velikega travna. Nastop dne 1. rožnika. 622 1 Občinskš urasS Marbireg. Pomožnega začasnega r > uradnika lužnoštaj. hranilitlcB y Celju in sprejemlje pismene ponudbe do 15. maja 1.1. 617 l 1/sohovrstno mifiEraSio vodo pazpečava tvr>dka Ivan Ravnibap 167 104-39 Celje trgovina s specerijskim blagom, barvami in de- ielnitni pridelki- Haprodaj imam fino kislo zelje, tudi pla- tičevo kg po 60 v. — V najem oddam uto, kateraje postavljenaza prodajo vsakovrstne- ga blaga. Antonija Gorenjak, Graška ulica št. 43, Celje. 5-5 XTlLlSlt niceinScurkl ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo rnoja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in mišl 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unifevalec moljev 2 K, prašek protl mrče- som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši vobleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod xa ekspori M. Junker, 85 -32 Zagreb 37, «PelrlnteRa ulica 3. UElctrgouina in pazpouiljolna R. Sfermechi, Celje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga w» ženske in moške obleke, raznekonfekcije^Čevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na željo vsakemu cenike in vzorce zastonj. 214 52-17 Otvoril sem s 1. aprilom 1919 SVOJO StarO 446 52—6 M\mm obrt Priporocam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča dels. — Kölsch Martin, GraSka cesta. Delo solidno! Dnevne cene! Ant« Koser mehan.stavbeno ključavničarstvo želez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvcdenec CELJE Graška cesta 47 Telefon St 10 rimska VIII Uradno koncesijoniratia insfalacija uodovodou. Prevzetje vsch vodovodnih naprav, oprema kopalniii sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za ograjo vrtov, travalkov, gozdov, parkor itd. Popravila avtomobilov. Izdelovanje mostnih tehtnic. Popravila decimalnih in centimalnlh tebtuic. PreizkuŠnja vseh tehtnic in uteži. 457 —3 Za obilnanaročila se vljitdno priporočam- Pristna Ifutomerska vina, stara in nova se točijo v gostilni „Na sharps Razpošiljajo se tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvo- vrstno! Za obilen obisk in naročila se priporoča 519 6—4 Josip Božič trgovec z vinom in gostilničar Breg—Celje. Trgovina s specerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. Koleneü Ant. Ermenc Graška cesta 22 Sxran A, »NOVA D O B A« Št«v. 43 Pravo pesno seme, rudeče in rumeno, lucerna ter vsa druga semena se po nizkih cenah dobiva v trgovini s specerijo in z deželnimi pridelki Fß. KOLENC 213 CELJE NABODNI DOM 52-16 Gostilna Plevčak Oaberje pdporoča svojo izursfna toplo in mrzlo kuhinjo ten najouijšo, pristnq douidča yina. p5 240 52-17 Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Fran STRÜPI Celje Zaloga stekla, porcelana. svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih sip Prevzef je ste- Klarskiti del Graška cesfa Li-n Z9z' Najstarejsa in edina slov. pekarna v C !ju 224 26-26 Franc E.Yosnatt 'j lastni nisi Drožiia cesta št. 1? se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja ss tudl hetis in sladhorclii. Staubena in gahint. klepapsko obpt 'ft. Joss a »«am« 243 104-35 CeSjSe, Grašlta c, 8 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solicina. %o6b%drtwnik Ör. K. Ovoj in poštnina se m- Hji|nnr(n ČbniHUUPfln WlJlsl vzemimo ^a lice čuna posebej najceneje. IIUlllWlü aHUUIjlVCgU IIIIIU Fellerjevo lilijino mlečno milo »Elza«, katero je dancs še zelo drago ali ima Se iste dobrote in neškodljivosti kakor prod vojno. Boljše in sinejše za ne- govanje kože v danaSnjem ča- Biijnn ["pp se more doseči samo s su si niti misliti ne moremo. OUjliC llWw Fcllerjevo »Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi ko2o na glavi, preprečuje pleäavost in prczgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste fe kron. Ovoj in pošt- nina se računa po- In mtlMmm nPslnüsffliP fata S0 Ftllerjeve »Elza« sebej najceneje. LU VaUiillUHjC HCpVUllji; ItltJÜ toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopcli, kakor za ustno vodo itd. Cemi kar- tonu 1 K ^O v. — S scfooj wzett in povsod v 2epu nositi se more bol ubli'-'. ,oč, hiadeč, osvcžujoi: Fclleijev »Elza« mentolni migienski črtnik. V •¦••seni cevki 1 K 50 v. Izvrster. proti gluvoboiu in migretii, rabi se tmii proti vbodljaju in ranitvi. Voda .t:a oLi (collyrium) 2 K 50 v. Ka;.<1jice proti seobobofu 2 K 50 v. Pravi xa^orski pr^ni sok proii kašSJM sto- klenica 3 K. Frbrvcowo iganjc v stekl. * K 80 v in 12 K 80 vin. Za žeSodcCp prava Svedska tiuk- tura, vel. stekl. 7 K 50 v, balzam (melen) mala stekl. 1 K 60 vin. Kur;a očes» odstrani brez bo- lecin Fellerjeva turist. tinktura >Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 3 K in tvoin. obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proii potenju tele«« in tsog je Fellerjcv »E!za« prašek z vsipom 1 K 50 v. ^rmiini praž« k xa ziwino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in požtnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči veČ, mnogo prihrani. NaroČiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Za^orje), Zdravilišče Rogaška Slatina Zacttßh zdrayiliske sbzije 15. majn 1919. Vsi zdrauiiišiii pi'ipomoclii so nnrazpölano. 609 4! Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Raunateljstuo držaunega zdrauilisča Rogaška Slstina naznanja, da je otVoril od^etniško pisarno \? Ormozu (V OmuIčeVi hiši) 623 1 Ifžvepiom Varaždinske ioplice >¦>',.,,:„ sŽelezniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Nov Zdravlliškt hotel. Eiektrlčna razsvelljava ! Staroznano, radioaktivno zdraviliščez žveplom p'oJeno-pr^; ELL»""> >i™«lM. ¦«!« ^„SfTÄ 'grt pr"h? Ä želodcu in čreveznih boleznih. Elektr. masaza. Blatne, ogjično kisete in BolnČne kopelj. Odprto celo leto. — Krasna okolica. Moderna oprema. j Novi hoteli. Prospevkti b rezplačno! Zdraviliški zdravnik: Dr« J. Löchert. 12-2 zadostuje večkrat, da si človek po- vzr.oči neprecenljivo zgubo, zato je potrebno, da Vam kaže ura točno na minuto. Ilustrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H.Suttner (lastnik Henri Maire) Ljubljana ©t. 983 Vam svetuje glede res dobrih ur špecijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Svici pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, za- pestnic, uhanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi diuge potrebbčinen. pr.škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamantezarezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobio in za zmerno ceno pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Maire) Ljubljana. T /Ä ^^Pm^TT W^^^H^iW" regislrovana hre-W T ^%V3*KT YYT «Prejema h-anilne vloge 1» 99LfLI.STNI DOM. tszsxzszV CJELJ U us «s cs°/o>