/£'V , /V
Ljubljana, forek, 18. maja 1948
Leto IX., štev. 117. — Posamezna številka 2 din
IZHAJA VSAK DAM KAŽEM PONEDELJKA
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
glasilo
0 B
B 0
B N I
ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
Predlog proračuna LR Slovenile za leto 1948
Ljubljana, 17- maja Danes se je pričela V. seja II. red* nega zasedanja Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije- Seio je otvoril predsednik skupščine dr. Ferdo Kozak s prečitanjem zapisnika zadnje seje, ki ga je skupščina sprejela.
Ljudska skupščina je po kratkem govoru dr. Ferda Kozaka v spomin ljudskemu poslancu članu andministra* tivnega odbora Francu Mojškrcu ime* novala za ljudskega poslanca tov. Janeza Kavška.
Predsednik skupščine je nato pre-čital pismo, ki ga je poslal Ljudski skupščini predsednik vlade LR Slove-njie o zakonskih predlogih, katere je odbor za gospodarski načrt in finance soglasno sprejel in jih dostavil Ljudski skupščini s predlogom, da jih v celoti sprejme. Nato je bil sprejet naslednji dnevni red:
7.	Razprava in sklepanje o predloga zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za proračunsko leto
1948.	s predlogom finančnega zakona
za državni proračun LRS. za proračunsko leto 1948•
2.	Razprava in sklepanje o predlogu zakona o zaključnem računu Ljudske republike Slovenije za leto 1946.
Skupščina je prešla nato na prvo točko dnevnega reda, v kateri je poročevalec odbora za gospodarski načrt in finance dr- Miha Kambič podal po* ročilo odbora k predlogu državnega proračuna LRS za proračunsko leto
1948.,	skupno s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948.
EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA ZORANA POLICA
Kot naslednji je govoril minister za finance Zoran Polič, ki je izjavil:
Ljudski skupščini je predložen v pretres in odobritev proračun za leto
1948.	Pomen tega proračuna je toliko večji, ker ga sprejemamo v drugem letu izvrševanja našega petletnega plana, torej v času, ki predstavlja odločilno razdobje za izvedbo prve petletke.
Prednost novega proračuna je v dejstvu, da se lahko okoriščamo z mnogimi izkušnjami, ki nam jih je dalo izvajanje proračuna v letu 1947-Zato bo pri ocenjevanju posameznih postavk, kakor tudi celotnega novega proračuna prav, če nekoliko spoznamo uspehe preteklega leta, ker nam bo na ta način mnogo lažje ugotavljati ali in koliko pomeni predloženi proračun nov korak v razvoju našega gospodarstva, koliko predstavlja potrditev predvidevanj v okviru gospodarskega plana in uspeh v razvi-janju upravnega aparata.
Finančni uspehi preteklega leta
Proračun za leto 1947 je predvideval 3.223,883.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Ker je bil sprejet pred petletnim planom ter so se v okviru izvajanja prvoletnega plana pokazale nove možnosti gradbene in industrijske delavnosti in so s tem nastali tudi novi stroški, so narasli dejanski izdatki za 516,056.000 din na 3.739,939.000 din, kar pomeni prekoračenje proračuna izdatkov za 16%. Prav tako pa so zaradi razmaha gospodarske delavnosti in še posebej zaradi planskega zajetja nadaljnjih razpoložljivih virov dohodkov narasli tudi dohodki, in sicer za
1.335,215.000	din na 4.559,100.000 din, kar predstavlja povečanje predvidenih dohodkov za 41 %. V letu 1947 smo torej kljub prekoračenju proračunskih izdatkov dosegli za 819 milijonov din presežkov dohodkov nad izdatki, in sicer v proračunu republike 518 milijonov din, v proračunih ljudskih odborov pa 271 milijonov din. Ta sredstva vključujemo v proračun za leto 1948 kot del kritja za izdatke v tem letu.
V zvezi z nakazano situacijo se mora pred vsakogar, ki zasleduje našo gospodarsko problematiko, postaviti vprašanje, odkod so pritekla tolikšna sredstva, da lahko kljub povečanju izdatkov pokažemo še tolikšen presežek dohodkov. Odgovorna to vprašanje je preprost Slika, ki nam jo kaže proračunska situacija preteklega leta je dokaz ogromne premoči socialističnega gospodarjenja nad kapitalističnim. Iz tovarn in
gospodarskih ustanov, ki so dona-šale v stari Jugoslaviji maloštevilnim kapitalistom ogromne profite, dotekajo v novi Jugoslaviji sredstva za kritje potreb širokih slojev delovnega ljudstva. V letu 3947 smo prejeli iz tovarn na račun ustvarjenega dobička, na plačani dohodnini in amortizaciji ter na odvedenih presežkih obratnih sredstev 2.851,431.000 dinf kar predstavlja 88°/o proračuna dohodkov oziroma 63% vseh doseženih dohodkov. Ta odnos nam kaže, da so postali dohodki iz gospodarstva glavni vir sredstev za pokrivanje gospodarskih in upravnih potreb. Okrepitev gospodarske delavnosti pomeni torej med drugimi tudi razbremenitev davčnih zavezancev drugih administrativnih dajatev. Tudi zaradi tega dejstva se mora še bolj razviti borba vseh delovnih ljudi za izpolnitev in prekoračenje nalog petletnega plana.
100 odstotna izpolnitev plana industrijske proizvodnje v preteklem letu, 112 odstotna izpolnitev plana lesne proizvodnje, 129 odstotna izpolnitev plana investicij in prav tako visoka izpolnitev plana v drugih gospodarskih panogah kaže. da se predvsem delavstvo naše republike zaveda svoje odgovornosti za izqraditev nove domovine, da se zaveda pomena deleža, ki ga prispeva k izpolnitvi nalog petletnega plana in da se odločno zaveda vloge, ki mu pripada pri graditvi socializma v naši državi. Kakor sam plan proizvodnje, tako je bil preko 100% izpolnjen tudi plan prometnega davka in dobička in s tem postavljena solidna podlaga za finančno poslovanje samih podjetij in državnega aparata v celoti.
Napačno bi seveda bilo, če bi pri takem pavšalnem prikazovanju situacije izpolnitve plana ne videli vseh težav, napak in nepravilnosti, ki so spremljale naše delo v preteklem letu. če govorimo o 100 odstotni izpolnitvi plana, moramo vedeti, da niso vsa podjetja dosegla te višine. Toliko je vrednejša borbenost in požrtvovalnost delovnih kolektivov, ki so z neverjetnim poletom premagovali napore in izpolnjevali svoje naloge daleč nad 100 %. Taki kolektivi morajo biti vsem za zgled pri nadaljnjem delu, tam pa, kjer delo še ne teče v redu, moramo poiskati vzroke, odkrivati nepravilnosti, predvsem pa namerna nasprotovanja in z njihovo odstranitvijo dvigniti celotno naše gospodarstvo na višino, na kateri so danes naša najnaprednejša podjetja.
Proračun za leto 1948
Izkustva, ki smo jih dobili iz našega poslovanja v letu 1947, so nam omogočila, da smo se z mnogo večjo sigurnostjo lotili sestavljanja proračuna za leto 1948. Četudi je delno spremenjen način financiranja gradbene delavnosti, ostaja proračun tudi še za naprej finančni regulator našega gospodarstva, centralni fond za kritje celokupnih gospodarskih in upravnih potreb in sredstvo kontrole nad izvajanjem gospodarskih na-!°g.
Prvotni proračuni naših ustanov in ljudskih odborov za leto 1948 so daleko presegali naše možnosti, ker niso upoštevali skupnih potreb, temveč predvidevali vsak zase vse tisto, kar bi bilo potrebno za idealno reševanje postavljenih nalog. Danes seveda še nismo v položaju, da bi lahko zadovoljili vse naše potrebe, predvsem v materialu, kadrih in delovni sili in moramo temu primerno prilagoditi tudi svoje zahteve po finančnih sredstvih. Toda vkljub taki situaciji se je naš proračun za leto 1948 povečal nasproti letu 1947 za 49 %. Vzroke in predvsem pogoje za tako povečanje je jasno nakazal v svojem
govoru o priliki sprejemanja splošnega državnega proračuna predsednik Gospodarskega sveta in Zvezne planske komisije tov. Boris Kidrič.
Velik dvig proizvodnje v vseh panogah našega gospodarstva povzroča, da se bo povečal narodni dohodek v letu 1948 nasproti lanskemu za 44°/o. V tem povečanem narodnem dohodku je vir povečanja našega proračuna. Gre torej za zdravo, za realno osnovo našega novega proračuna, ki bo črpal kritje predvsem iz gospodarske delavnosti, ne pa morda iz nekih administrativnih virov. V tem je tudi velika premoč socialističnega gospodarjenja nad kapitalističnim. Kakor to velja za vsedržavni obseg, bomo znižali davke v letu 1948 za 40%. Tako bo tako znižanje izvedeno tudi v republiki Sloveniji. Prav tako pa je jasno, da velja tudi za nas. da ,e še mnogo virov materialnih in s tem denarnih sredstev, ki jih ie treba mobilizirati, da bomo tako čim prej dosegli in prekoračili proizvodni plan letošnjega leta in s tem tudi indeks življenjskega standarda postavljenega za letošnje leto.
Proračun izdatkov
Izdatki po predloženem proračunu a leto 191S znašajo 4.818,675.000 din ziroma če upoštevamo, da financi-amo del našega gospodarstva neposredno iz dobičkov in amortizacij-kih sredstev podjetij 5.330,742.000 linarjev.
Po rednem proračunu izdatkov ;nnša povečanje 49% napram predvidenim izdatkom za leto 1947. Izdat-;i za republiške ustanove in potrebe ie povečajo za 37%, izdatki ljudskih >dhorov pa za 93%. Republiški proračun znaša 3.447,054.000 din. prora-
čuni ljudskih odborov pa 1.371,621.000 din. Razmerje med obema je 71.5 proti 28.5. medtem ko je bilo v lanskem letu 78 : 22. Kaže se torej zdrava tendenca hitrejšega naraščanja proračunov ljudskih 'odborov v primeri z republiškim proračunom. V primerjavi z občedržavnim proračunom, ki znaša 124.841,338.000 din in se je povečal za 45.2% napram realizaciji v letu 1947, kaže povišanje republiškega proračuna za 49% na dejstvo, da naraščajo potrebe republike, predvsem pa potrebe najniž-
jih organov oblasti, hitreje in v večjem obsegu, kakor pa potrebe zveznega značaja, še bolj jasno se kaže ta tendenca pri primerjavi z zveznim proračunom, ki se je dvignil nasproti letu 1947 za 37%, torej za 12 odstotkov manj. kakor pa republiški proračun. To je predvsem posledica prenosov nekaterih poslov iz ^zveznega proračuna na republiškega, predvsem pa sistematičnega urejevanja in utrjevanja krajevnih in okrajnih ljudskih odborov.
Izdatki za investicije
Če si nekoliko podrobneje ogledamo izdatke republiškega proračuna, ugotovimo, da so tudi v letošnjem letu kljub delnemu izvenproračunskemu finansiranju glavni izdatki, to je 43% celotnega proračuna, predvideni za financiranje gospodarstva, predvsem za kapitalno graditev. Sama proračunska postavka kapitalne graditve prestavlja 16 odstotno povečanje nasproti letu 1947. V celoti pa se povečajo republiške investicije za ca 30°/o nasproti letu 3947. Poudariti je tudi treba, da se je bistveno spremenilo razmerje med investicijami republike in ljudskih odborov. Medtem ko je bilo to razmerje po proračunu v lanskem letu 85:15, se je v letošnjem letu popravilo v korist ljudskih odborov na 72 : 28. Ker je za investicije po proračunu zagotovljen material, dokazuje letošnje razmerje posebno skrb za gospodarski razvoj ljudskih odborov.
Po proračunu določena investicijska dela seveda še ne pomenijo celotne investicijske delavnosti. Pridružuje se že omenjeno direktno financiranje iz sredstev podjetij, predvsem pa povečanje zveznih investicij na področju naše republike. Izvajanje zveznih investicij na našem ozemlju tesno povezuje našo republiko v državno gospodarsko celoto, prispeva k dvigu narodnega dohodka v naši republiki in pomeni v finančnem pogledu vračanje v republiko mnogo večjih sredstev, kakor pa jih predstavljajo razna vplačila iz naše republike v zvezno blagajno. V takem odnosu se kaže skrb za celoto, v njem se odraža bratska povezanost naših narodov in predvsem zdravo plansko gospodarjenje.
Izdatki za prosveto in ljudsko kulturo
V III. delu proračuna so predvideni izdatki za prosveto in ljudsko kulturo, ki so narasli nasproti proračunu za leto 1947 za 42%. Nanje odpade 17% povečanega proračuna za leto 1948, medtem ko je bilo to razmerje v preteklem letu 16%.
Če upoštevamo tudi povečanje teh izdatkov pri ljudskih odborih, znaša povišanje izdatkov v letošnjem proračunu za prosveto in ljudsko kulturo 360 milijonov, oziroma za 77 % v primeri z letom 1947.
Pokazano povečanje nasproti letu 1947 in odnos do celotnega proračuna kaže posebno skrb za kulturni in prosvetni dvig naše republike. Ta skrb izvira iz jasnega spoznanja, da pomenijo prosvetljene množice delovnih ljudi najmočnejši steber socialističnega reda in da je mogoče gradili nov red samo z istočasnim dvigom kulturnega nivoja delovnih množic. Naj navedem samo nekatere številke, ki bodo podkrepile gornjo ugotovitev, da so izdatki za kulturno-prosvetne namene bistveno povišani. Medtem ko je bilo n. pr. leta 1939 izdano za vse šole v Sloveniji, od ljudskih do univerze, 131 milijonov, ie bil izdatek že v proračunu za leto 1946 povečan na 250 milijonov, v letošnjem proračunu pa je predvideno za kulturno - prosvetne nam "ne 697 milijonov. Medtem, ko so se v stari Jugoslaviji postopno ukinjale fakultete, imamo v novi Jugoslaviji popolno univerzo, gradijo se novi instituti, med njimi kemični, metalurški in hidrotehnični, ustanovljeni sta bili akademija za igralsko umetnost in akademija upodabljajočih umetnosti, iz sredstev letošnjega proračuna bo dograjena Moderna galerija, ki so jo začeli graditi v stari Jugoslaviji, toda kljub težkim milijonom, ki jih je plačevalo slovensko ljudstvo v državno blagajno, ni bilo na razpolago potrebnega zneska za dograditev stavbe.
Medtem ko je bilo leta 1939 predvidenih v proračunu bivše dravske banovine 200.000 din za štipendije študentov, so znašali lani izdatki za
te namene 19.7 milijonov in so predvideni v letošnjem proračunu v višini 27 milijonov. Izdatki za Narodno gledališče v Ljubljani in Mariboru so znašali v letu 1939 5.97 milijonov din, v letošnjem proračunu so predvideni v višini 42.67 milijonov, torej za 715% več. kakor leta 1939. Izdatki za likovno, glasbeno in igralsko umetnost, vključno odkupe, nagrade in podpore, so znašali v bivši dravski banovini leta 1939 226.387 din, po proračunu za leto 1947 pa 3,288.089 din, torej ya 1452% več, kakor leta 1939 itd. Navedel bi lahko še dolgo vrsto številk, ki pričajo, kako se je povečala skrb ljudske oblasti za kulturni razvoj našega ljudstva, kako se koristno uporabljajo finančna sredstva, ustvarjena z delom širokih ljudskih množic za vzgojo teh množic, za kul-turno-prosvetno delo med njimi, za njihovo razvedrilo in s tem za vsestransko širjenje njihovega obzorja, da se bodo lahko prav vsi vključili kot zavestni graditelji v borbo za socializem v naši domovini. Samo po tej poti bomo vršili resnično borbo za utrjevanje in dviganje ideološkega nivoja delovnih ljudi, kar je gotovo eden izmed osnovnih pogojev za pravilno reševanje nalog petletnega plana.
Socialnozdravstvena zaščita ljudstva
Predvideni izdatki v III delu proračuna so zato upravičeni in so verna slika novih odnosov v naši državi. Upravičen je tudi izdatek, ki je predviden za ministrstvo prosvete v višini 575 milijonov.
Za inveeiicijami najvišji izdatki odpadejo v republiškem proračunu na socialno-zdravstveno zaščito ljudstva, ki vključuje pokojnine, invalidnine, bolnišnice, podpore žrtvam fašističnega terorja in drugo. Na te izdatke odpade 21'% republiškega proračuna in znaša povečanje nasproti lanskie-mu letu 85 %. V tem so predvideni izdatki za 8.700 upokojencev, za
25.000	invalidov, 4400 podpor za žrtve fašističnega terorja, za povečane bolniške stroške in vzdrževanje bolnišnic itd. Za izpopolnjevanje vseh teh socialno zdravstvenih nalog predvideva proračun za ministrstvo za socialno skrbstvo 401 milijonov izdatkov, za ministrstvo dela 261 milijonov in za ministrstvo zdravstva 245 milijonov.
V	zdravstveni služhi naj za primerjavo še navedem, da so bile v stari Jugoslaviji bolnišnice vezane predvsem na lastna sredstva. Proračunski izdatki v zdravstvene namene so znašali leta 1939 le 14,743.000 din, medtem ko so znašali izdatki v lanskem letu 214,852.000 din, torej 1.557% več v primer; z letom 1939. in presegajo v letošnjem letu (upoštevajoč tudi proračune ljudskih odborov 500 milijonov. Nova ljudska obla6t na ta način z vso pozornostjo skrbi za nemoten razvoj zdravstvenih ustanov. Razširjanje zdravstvene službe se kaže v novih ambulantah, novih bolniških oddelkih, v povišanem številu postelj in povečanju števila oskrbnih dni.
Ostali izdatki
Ce navedem še izdatke ministrstva notranjih zadev v višini' 225 milijonov, v katerih so predvsem izdatki za plače, opremo in oskrbo Narodne milice, izdatke ministrstva za kmetijstvo v znesku 155 milijonov, povečane za 77,1 % nasproti letu 1947. zaradi novih nalog, ki jih mora opravljati ministrstvo v skladu s skrbjo, ki jo v okviru petletnega plana posvečamo rekonstrukciji kmetijstva, ter končno izdatke ministrstva za trgovino v znesku 81 milijonov, povečane za 28 % nasprot; letu 1947, oziroma _za_ 99,5%. če ne upoštevamo investicij, in to predvsem zaradi izdatkov za vzgojo novih kadrov, ki bodo morali prevzeti nase odgovorno nalogo v zvez; s prevzemom celotne trgovine v državne roke, so s tem nakazan vsr večji izdatki v okviru predloženega proračuna za leto 1948.
V	petem_ delu proračuna so prikazani takoimenovanj administrativni izdatki republike, k; vključujejo vse potrebe za redno funkcioniranje resorjev in komitejev. Ti izdatki so sicer narasli nasproti letu 1947 za 27 %, toda to predvsem zaradi povečanja osebnih izdatkov v zvezi s sistemizacijo, kar znaša 107 milijonov. Ako pogledamo odnos teh izdatkov do celotnega proračuna, tedaj vidimo, da so 6e od 18 % v letu 1947 znižal; na 16,6 % v letošnjem proračunu. Če pa vzme-mo za suho administracijo izdatke za plače _ nameščencev in za pisarniški material, ki so se znižali po proračunu za leto 1947 na 6,5 % in so padi; v izvršitvi tega proračuna na
5,2	%, potem kaže odnos 6 % do celotnega proračuna v letu 1948. vsekakor velik napredek. Se večja sprememba je v tem pogledu pri ljudskih odborih, kjer je odnos do celotnega proračuna, če vzamemo administracijo v širšem smislu, padel od 44 % v ledu 1947. ua 32 % v letu 1948. To nam dokazuje, da je administrativno poslovanje vedno bolj v sklada z razvojem vsega našega go-
spodarskega in upravnega poslovanja, da se krči nepotrebna birokracija in daje mesto pokrivanju potreb. ki so povezane z borbo za še hitrejše dviganje narodnega dohodka. S tem seveda ne morem ugotavljati, da smo odstranili že vso nepotrebno birokracijo. Še je ogromno primerov da *so v posameznih uradih preštevilni nameščenci, da jih drugje primanjkuje, da je delo nepravilno razdeljeno, da je odnos do dela nepra-
vilen, da je poslovanje z ljudmi, ki iščejo v uradih pomoči in nasvetov, nekulturen itd. vse tisto, kar Lahko imenujemo brezdušen, birokratski odnos do ljudi in nalog. Še se moramo borit proti takim odnosom. Rezultat uspehov- naše borbe se bo odražal tudi v proračunu, ko bodo izdatki za administracijo v odnosu do ostalih izdatkov še bolj znižani, kakor po so bili v letošnjem letu.
Proračun dohodkov
Vsi prej navedeni izdatki so pokriti deloma z lastnimi dohodki, deloma pa z udeležbo na prometnem davku, ki predstavlja glavni dohodek zveznega proračuna.
Povečanje potreb v republiki, ko izkazujemo proračunske izdatke v višini 4.818 milijonov din, je zahtevalo kljub povečanju potreb v vsedržavnem obsegu, da se poveča odstotna udeležba republike pri prometnem davku. Od 5% v letu 1947 je dvignjena participacija na 14% v republiki pobranega davka na promet proizvodov, ozir. na 1.333 milij. din. Ta dohodek predstavlja enega izmed glavnih virov za kritje potreb republiškega proračuna in je tudi v celoti uresničljiv, saj smo v letu 1947 100 odstotno izpolnili obveznost glede plačevanja prometnega davka.
Republiški dohodki iz proizvodnje so le minimalno zajeti v proračunu. Predvideno je, da vplačujejo podjetja v proračun samo kontrolni odstotek dobička, kar znaša za republiški proračun 14.7 milijonov din. Vsi ostali dohodki iz dobičkov in presežkov obratnih sredstev so namenjeni za neposredno financiranje investicij. Za tako poslovanje gospodarskih podjetij, ki jim daje mnogo večjo svobodo pri trošenju sredstev, kakor pa je bilo to mogoče v preteklem letu, je nujno potrebno, da podjetja temeljito urede svoje knjigovodstvo in svojo proizvodno evidenco. Brez urejenega stanja v administrativnem poslovanju je vsako odvajanje kontrolnih zneskov brezpredmetno in niijrio potrebna kontrola z dinarjem odpade, kar zopet omogoča nepravilne, škodljive ali celo sovražne posege v naše gospodarstvo. Borba za urejeno knjigovodstvo in tekočo dnevno evidenco proizvodnje mora biti ena glavnih nalog pri urejevanju poslovanja gospodarskih podjetij.
Zniževanje davka v letu 1948
Po višini zneska bo v letošnjem letu najvažnejši dohodek dohodnina, ki je predvidena v proračunu v višini 2.097,661.000 din. Da je predviden tako visok znesek kljub temu, da je n. pr. za kmete v naši republiki predviden nižji davek na dohodek in sicer za preko 40 % v primeri s plačanim davkom za leto 1947, je posledica dejstva, da smo glavne zaostanke po odmeri za leto 1946 in 1947 pobrali šele v prvih mesecih 1948, torej že kot dohodek za nov proračun. To dejstvo nam tudi omogoča, da lahko znižujemo davke za leto 1948 v večjem obsegu in da lahko v letošnjem letu opustimo uvajanje krajevne dohodnine.
Kakšne so osnove zniževanja davka v letu 1948? Predvsem daje povečanje socialističnega sektorja našega gospodarstva možnost pridobivanja večjih denarnih sredstev iz produkcije. Prav tako pa predstavlja izvajanje trgovine po vezanih cenah še poseben razlog, ki ga je treba upoštevati pri odmeri davkov. Kmet, ki bo dajal svoje pridelke na trg po nižjih cenah, bo imel poleg možnosti nabavljati ceneje industrijske proizvode za svoj pravilni odnos do skupnosti še posebno ugodnost, ker bodo upoštevane nižje cene pri ugotavljanju njegovega dohodka in s tem pri odmerjanju davkov.
Vpliv na višino dohodnine ho imelo tudi formiranje kmečkih zadrug. Spoznanje, da predstavlja” zadružna oblika kmetijstva najboljšo pot k hitri rekonstrukciji kmetijstva, k osnovni mehanizaciji, k ureditvi semenske službe in organizaciji prodaje ter s tem k višjemu donosu, zahteva, da tudi z ugodnejšim obdavčenjem zadružnih organizacij omogočamo hitrejše vključevanje kmetov v te zadruge.
Odmera davkov v lanskem letu
Ko smo si tako nekoliko ogledali povezanost davčne politike z dogajanji v našem kmečkem gospodarstvu, je potrebno, da se še nekoliko ozremo na davčne ukrepe izvršene v letu 1947.
Popravljanje davčnih odmer, ki je začelo v letu 1947 in se deloma izvajalo še v letošnjem letu, je bilo za nas vse v marsičem zelo poučno. Kakor nam je na* eni strani odkrilo slabosti finančnega aparata, ki je v mnogih lahko celo rečemo v večini primerih pokazal birokratski odnos do ljudi in novih nalog sploh, kakor nam je odkrilo slabo povezanost med okrajnimi izvršilnimi odbori in terenom, tako nam je na drugi strani tudi pokazalo, kako skušajo vedno isti nasprotniki izkoristiti vsako priliko,
da izmaličijo sicer dobronamerne ukrepe.
Če je očitno prenizka odmera davkov v letu 1946 porušila davčno moralo pri kmetih, so na drugi strani nepravilni, preostri ali celo zlonamerni posegi v letu 1947 in 1948 mno-gokje vzbudili upravičeno nevoljo. Previsoke odmere posameznim davčnim zavezancem, nepravilne rubeži, nesorazmerja med gospodarsko enako močnimi zavezami, vse to so stvari, ki bi se pri pravilnem delu ne mogle dogajati. Od ministrstva za finance ugotovljena višina davkov je bila računana po racioniranih cenah poljskih pridelkov. Kasnejši prehod na proste cene je v denarju izražene dohodke kmetov visoko dvignil in je bila zato vsota za republiko ugotovljenih davkov več kakor realna. Vprašanje je le, kako je bila ta vsota razdeljena med okraje, kraje in posameznike. Da bi se dala prvotna korektura odmere povsod dobro izvršiti. so dokazali n. pr. okraji Grosuplje, Lendava. Celje - okolica in nekateri drugi. Nasprotno pa so bile največje napake v okrajih Ptuj. Maribor - okolica in Dravograd. Nekateri okraji niso upoštevali bližine večjih mest in s tem ugodnih tržišč za kmetijske pridelke, drugi niso upoštevali prizadetosti zaradi okupatorja, tretji ne razhčne rodovitnosti zemlje itd. Tako so okraji Črnomelj, Kamnik, Škofja Loka. Trbovlje in Maribor - okolica preobremenili male kmete z davčnimi predpisi, ki so ponekod daleč presegali njihovo davčno zmogljivost. V okrajih Mozirje, Trebnje in Ptuj je to doletelo srednje kmete. Skoraj vsi okraji pa so odmerili prenizke davke najmočnejšim kmetom. Ministrstvo za finance je s svoje sirani že ugotovilo napake, tako svoje, kakor tudi na terenu, ki so povzročile, da niso stvari povsod potekale tako, kakor bi morale. Sedaj bo potrebno, da še okraji sami pregledajo svoje delo, ker je predvsem njihova krivda, kjer odmera ni bila pravilno izvršena. Osnovna stvar pa je, da naš upravni in politični aparat dobro spozna teren, na katerem dela in si s tem spoznanjem ne samo olajša delo, temveč predvsem zagotovi uspeh pri vseh akcijah, ki jih bo v bodeče še izvajal. Veljati pa mora tudi pri teh akcijah, da samo dober operativni plan in točna dnevna evidenca omogočata solidno izvedbo.
Ugotoviti moramo sicer, da je danes po direktnih posegih na teren od strani republiške kontrolne komisije in ministrstva za finance stanje na splošno v redu in da so s ponovno izvršenimi popravki in odpisi popravljene vsaj grobe napake. Toda to za teren ne more biti nikako opravičilo in bo treba storiti vse, da se v zvezi z vloženimi pripombami odpravijo še vse tiste nepravilnosti, ki danes ovirajo zdrav odnos kmeta do skupnosti. Dejstvo, da je bilo od 24.953 vloženih pritožb 15.517 ugodno rešenih na okrajih, dokazuje, da že okrajni izvršilni odbori sami popravljajo ugotovljene napake in da zalo odpade razlog pritoževanja na ministrstvo za finance. Številka vloženih pritožb pa prav tako kaže. da po izvršeni korekturi ni bilo toliko napak, kakor so hoteli dokazovati zlonamerni ljudje. V primeri z letom 1945, ko so bili davki osemkrat manjši in je bilo kljub temu vloženih 7445 pritožb, je ta številka še posebno nizka. Končno je bilo na odločbe okrajnih ljudskih odborov vloženih na ministrstvo doslej samo 1689 pritožb.
Napake, Id so bile v začetku po nepotrebnem izvršene se torej postopno in v redu popravljajo.
Četudi smo se morali v nekaterih okrajih, kakor n. pr. v Črnomlju, Krškem, Ptuju, Mariboru -ckol: ci in Dravogradu lotiti ponovnih popravkov predvsem zaradi visokih odmer pri malih in srednjih kmetih, in čeprav smo večji del zaostankov že izterjali, seveda ne mislimo odstopiti od popolne izterjatve zaostankov tam, kjer ti še niso poravnani. Pričakovanja tistih, ki računajo, da se bodo rešili plačila, če čakajo, so brez vsake osnove. Krivično bi bilo nasproti poštenim plačnikom, ki so svoje obveznosti v redu poravnali, četudi morda težko, če bi neplačane davke sedaj odpisali tistim, ki so imeli boljše pogoje za plačevanje, pa so čakali. Večje število zaestankarjev z visokimi zneski imajo danes okraji Ptuj, Radgona, Mozirje in Krško. Kolikor ne bodo hoteli pravilno ugotovljenih davčnih zaostankov poravnati, bo seveda treba preiti k prisilnim ukre-
Ekspoze finančnega ministra Zorana Poliča
P^^äx-ijajo I le!U 1947 Tudi pri ljudskih odborih ~	predstavljajo v letu 1948 glavni del
izdatkov investicije. Pokritje vseh proračunskih potreb jt zagotovljeno ljudskim odborom tako z lastnimi dohodki, kakor tudi s participacijo na republiških dohodkih v višini 401 milijonov in z dotacije iz republiškega proračuna v višini 200 milijonov. Tako visok prispevek republiškega proračuna zahteva, da bomo v letošnjem letu še s posebno pozornostjo spremljali finančno gospodarstvo e,krajev. Pozornost pa zahteva tudi dejstvo, da bodo ljudski odbori del investicijske delavnosti krili izven proračuna. S tem jim j» dana možnost. da z mobilizacijo lastnih suro-
veC splošnega načina pobiranja aav-kov, temveč morajo predstavljati največjo sramoto za tistega, ki ga "zadenejo. Zato se pa tudi pri rubežih ne smejo dogajati nepravilnosti, kakor so ss n. pr. v okrajih Ptuj, Ma-ribor-okolica in Ljutomer. Medtem ko so vsi ostali okraji izvršili povprečno 20 odvzemov premičnih predmetov, so navedeni trije okraji od 1226 odvzemov v vseh okrajih, izvršili sami 715 in vendar najslabše izterjali davek. To še posebej dokazuje, da tam, kjer ima ljudstvo oblast v rokah, ne more veljati tak način pobiranja davkov kot prvenstven;, temveč je potrebna pravilna odmera davkov, potrebno je Sadcstno prepričanje ljudi, da morajo izpolniti svojo dolžnost, medtem ko ostaneta rubežen in odvzem samo kot kazen za tiste, ki hočejo ostati v svoji
zagrizenc.'ti,do konca zakrknjeni sovražniki slStpnosti, sovražniki ljudske oblasti in s tem sovražniki delovnih ljudi. Teh sovražnikov pa je vedno manj, zato mora biti tudi prisilnih ukrepov pri izterjevanju davkov vedno manj.
Posebej pa hočem poudariti, da so si bili v mnogih primerili davkoplačevalci tudi sami krivi nepravilnih odmer, saj so se branili sodelovanja v davčnih komisijah, ki so ocenjevale dohodke ali pa so dopuščali, da so sedeli v komisijah vaški mogočniki, ki so storili vse, da vnesejo zmedo v delo in da ustvarjajo čim ugodnejši položaj zase. Mali m srednji kmetje ne bodo smeli več nasedati že od nekdaj znanim vaškim izkoriščevalcem, temveč bodo morali s svojim medsebojnim sodelovanjem in s sodelovanjem pri vseh oblastvenih in političnih akcijah ustvarjati pogoje za svoje holjše in naprednejše življenje ter za pravilnejše izvajanje ukrepov na terenu.
Ostali dohodki
Razen že omenjenih dohodkov so predvideni v proračunu še drugi, po višini mnogo nižji dohodki, kakor n. pr. dohodki uradov in ustanov v znesku 213 milijonov din, razni dohodki v znesku 242.9 milijona din, presežki dohodkov iz proračuna za leto 1947 v znesku S19 milijonov din, davek na dediščino in darila v znesku 44 milijonov din in delež na taksah v znesku 54 milijonov din. Vkljub temu, da so ti dohodki nižji, jim js treba posvetiti prav tako vso pažnjo, ker predstavljajo v okviru postavljenega finančnega plana nujno potrebna sredstva za kritje izkazanih potreb.
V zvezi s temi dohodki bi samo opo. zori!, da predvideva vlada ukinjenje vseh trcSarin, ki predstavljajo v obremenjevanju potrošnikov ostanke starega davčnega sistema.
Krediti gospodarstva
Z naštevanjem proračunskih dohodkov in izdatkov seveda niso izčrpana vsa finančna sredstva za kritje gospodarskih potreb, je še vrsta izdatkov, ki 6o prav tako nujni, za katere pa zaenkrat ne moremo dati stalnih finančnih sredstev na razpolago (n. pr. obratna sredstva podjetij), alf pa stalna sredstva zaradi značaja posla niso nit: potrebna (n. pr. sezonski nakupi sur-ovin v tovarnah). Vse take potrebe krijemo s krediti. Če vzamemo za izkoriščanje kredita v letu 1947. indeks ICO, je bilo stanje kreditov dodeljenih našemu gospodarstvu v lanskem letu 206 in izkazujemo torej več kakor enkratno povečanje.
Najvišji so bili krediti v industriji. Posebna pozornost je bila posvečena zadružnemu sektorju, kjer so narasli krediti nasproti letu 1946 za 282 7'c, nasproti letu 1939. pa celo za 4S5°/o. Povečanje zadružnih kreditov v letu 1947. je nastalo predvsem zaradi posebne vloge, ki' jo morajo odigrati zadruge v rekonstrukciji kmetijskega gospodarstva. Prav zaradi tega so bili v prvem četrtletju letošnjega leta ponovno povišani krediti zadružništvu za 62 % v primeri z letom 1947. oziroma za 980«/o v primeri z letom 1959. Hitro dodeljevanje kreditov je omogočila razvita bančna mreža, saj so danes že v vseh okrajnih središčih ustanovljene podružnice Narodne banke, ki hkrati izvajajo tudi celotni proračun okrajev.
Ker lahko v letošnjem letu pričakujemo ureditev vprašanja krajevnih hraniltre, ker ustanavljamo zadružne kreditne odseke in ker so vse pošte dejanske poslovalnice banke, se bo mreža kreditnih ustanov tako povečala, da bo mogoče na eni strani zajeti vsa odvečna denarna sredstva, predvsem tudi vloge privatnikov, na drug; strani pa bo možno prav tako hitro in v zadostni višini stavljati na razpolago potrebne kredite, tako državnemu. zadružnemu kakor tudi privatnemu sektorju. Bančna mreža bo na ta način res postala enotni aparat evidence in kontrole našega gospodarstva.
Na kreditnem sektorju bomo morali v letošnjem letu posvetiti posebno pozornost snovanju zadružnih kreditnih odsekov, ki predstavljajo v sklopu celotne zadružne organizacije močan pripomoček za ureditev zadrug ;n s tem pripomoček za dvig našega kmetijstva.
Finančno gospodarjenje ljudskih odborov
Posebej se moram , zaustaviti na proračunskem poslovanju in finančnem gospodarjenju ljudskih odborov. Kakor sem že ugotovil, znaša proračun ljudskih odborov 1.371,621.000 din, kar predstavlja povišanje za 93 %> nasproti letu 1947. Ce upoštevamo, da gre povišanje deloma na račun prenosa nekaterih republiških izdatkov it a okraje (predvsem bomo v drugem polletju prenesli nanje izplačevanje plač za učitelje) potem znaša dejansko povišanje 75°/», kar pa je še vedno znatno povečanje nasproti
nov in pri tem zopet največ krajevnih ljudskih odborov iz okrajev Krško in Gorica. Prav to nam dokazuje, da okraji niso znali vključiti krajevnih ljudskih odborov v enotni sistem fi nančnega poslovanja, da jim niso pomagali sestaviti podrobnega proraču. na, ki b; pokazal, kaj smejo in kaj ne smejo trošiti, in da jih niso napotili k čim koristnejši uporabi razpoložljivih finančnih sredstev. To nam po. trjujejo še posebno pregledi, ki jih vrši ministrstvo za finance pri krajevnih ljudskih odborih. V kamniškem, goriškem in krškem okraju 6mo ugotovili, da krajevni ljudski odbor, sploh nimajo zveze z okrajnimi ljudskimi odbori, da so prepuščeni lastni spo.
vinskih rezerv visoko dvitmjeno svojo sobnosti, da jih nihče ne kontrolira,
gospodarsko delavnost. V tem je pa tudi dokaz prednosti socialističnega gospodarjenja, ko je na eni strani trdno postavljen plan. na drugi strani pa omogoča pop-Jna sproščenost osnovnih gospodarskih enot.
Preteklo leto nam je pokazalo, da ljudski odbori niso znali v zadostni meri iskati novih virov za finančno kritje svojih potreb, da pa v mnogih primerili tudi niso znali pravilno *sto-spodariti z razpoložljivim- finančnimi sredstvi. Namesto da bi liuds-ki odbori sprejeli za čimprejšnjo finančno osamosvojitvijo z ustanavljanjem donosnih in občeJcoristnih podjetij, namesto da bi iskali nove surovinske vire. ki bi lahko poštah baza n jihove industrije, so se ponekod zadovoljevali s prevzemanjem raznih gostiln, obrtnih obratov in dr., kar n; moglo v ce!ot: zadovoljiti niti finančnih nit- gospodarskih potreb.
Pes je treba v tej zvezi poudariti precejšnjo dejavnost ljudskih odborov ra polju investicij, saj so skupaj z deli na kredit in z obnovitvenimi deli izvršili za 92i.737.S01 din investicij. Med drugimi deli so nadaljevali tudi obnovo porušenih zgradb in so bili pri tem doseženi tolikšni uspehi, da je od osvoboditve dalje obnovljenih 30713 hiš, kar predstavlja 67 °/i vseh v vojni porušenih objektov. Toda če moramo pri investicijskem poslovanju ugotoviti, da je ostalo 25 milijonov din proračunskih sredstev za investicije neizkoriščenih in so na drugi strani pokazali lani ljudski odbori proračunski presežek dohodkov 271,029.000 din, potem nam je takoj jasno, da res niso znali v celoti izkoristiti možnosti, ki bi pomenile njihovo gospodarsko okrepitev.
Posebej pa je treba v tej zvezi opozoriti na nesolidno gospodarjenje' ljudskih odborov, ko kljub že navedenemu presežku dohodkov niso pokrili izdatkov za tista investicijska dela, ki so jih izvršili izven iroračuna s pomočjo začasno dodeljenega kredita. Teh del so izvršili v višini 140,728.000 din. kar predstavlja danes ob dejstvu, da se v letu 1947 pokazan presežek troši za tekoče potrebe ljudskih odborov, posebno obremenitev proračuna za leto 1948. Takih napak pri poslovanju s finančnimi sredstvi se bodo morali ljudski odbori v bodoče še prav posebno varovati, ker bodo drugače prav kmalu izgubili kontrolo nad izvajanjem svojega proračuna.
Ce se ozremo še na administracijo ljudskih odborov moramo ugotoviti, da še ni pravilnega kriterija za postavljanje uslužbencev po okrajih. Prvotni predlogi za leto 1948. so pokazali, da hočejo nekateri okraji tudi trikrat povečati že obstoječe število. Jasno ie, da se štednja he sme razviti to smer, da bi zaradi zniževanja upravnih izdatkov ne postavljali organizacije, ki je potrebna za dobro vodenje gospodarstva. Vse, kar je po-rebno, mora biti postavljeno, Teda prav pri ocenjevanju potreb moramo biti strogi, da ne povečujemo po nepotrebnem birokracije tam, kjer bi ee dalo z manj dela in manj ljudi opraviti vse bolje in hitreje. Vse to bodo morali upoštevati ljudski odbori posebno še, ker jim botno lahko dovolili povečanje izdatkov preko proračunskih postavk samo v primeru, da za kritje teh izdatkov dosežejo zadostne lastne dohodke preko tistih, ki so predvideni v proračunu. Pogoji za dosego takih dohodkov so podani, saj ljudski odbori šele v letošnjem letu začenjajo intenzivneje širiti lastno gospodarstvo. Po situaciji v prvem tromesečju leta 194S. je že povsem jasno, da bodo ljudski odbori presegli predvidene dohodke in da bodo imeli s tem csnovn; pogoj za kritje morebitnih dodatnih potreb. Toda prav pri tem bo morala priti do izraza štednja ter izkoriščanje sredstev izključno v namene, ki prispevajo k dviganju življenjskega standarda v kraju oziroma okraju.
Posebno poglavje v finančnem poslovanju •predstavljajo odnosi okrajnih ljudskih odborov do krajevnih ljudskih odborov. Za leto 1947. moramo ugotoviti, da krajevni ljudski odbori v glavnem niso imeli svojih proračunov in da so živeli deloma na račun nestalnih dotacij, ki so jih prejemali od okrajnih odborov ali pa so uvajali za svoje vzdrževanje razne sicer nedovoljene krajevne davščine ali pa celo prostovoljne prispevke. Zaradi tega se krajevni ljudski odbor; gospodarsko sploh niso mogli razvijati, saj niso mogli biti nikdar sigurni, da bodo imeli dovolj finančnih sredstev za redno pokrivanje svojih potreb. Že konec leta 1947, posebno pa v letošnjem letu smo napovedali odločen boj takemu odnosu okrajev do krajev. Za enkrat še ne moremo govoriti o posebnih uspehih. Če pogledamo samo številke prvega tromesečja letošnjega leta vidimo, da ie bilo predvideno za potrebne krajevnih ljudskih odborov 63 milijonov, od tega zneska pa so potrošili 36 milijonov. Najslabše so se pri tem odrezali krajevni ljudski odbori v okraju Krško in Gorica. Pri tem pa v letošnjem letu ne gre več za to, da za krajevne ljudske odbore ne l>i bilo dovolj finančnih sredstev na razpolago. Na njihovih računih je ostalo še neizkoriščenih ca. 35 milijo-
da jim nihče ne pove, kako morajo sestavljati proračune, kakšne knjige morajo voditi in podobno. Vidimo prav isto, kar smo ugotavljali v davčni kampanji, da namreč okrajni odbori premalo žive s terenom, da premalo poznajo njegove potrebe in da mu zato tudi nudijo premalo konkretne pomoči. Zato je treba v letošnjem letu bistveno popravljat» te odnose, popravljati jih bo treba pri reševanju gospodarskih nalog v ožjem smislu, pri sestavljanju krajevnih proračunov, pri ugotavljanju davčne zmogljivosti in drugje. Samo tako bodo krajevni ljudski odbori postali močan člen pri reševanju naših gospodarskih problemov.
Ko smo pred letom dni razpravljali o proračunu za leto 1947, smo ugotavljali, da še ne moremo govoriti o proračunu za Slovensko Primorje. V predlog proračuna za leto 1918 pa so že vključeni tudi proračuni svobodnih in z matično zemljo združenih primorskih okrajev. Vključili smo jih z zavestjo, da bodo s še večjim poletom, kakor so vodili borbo za svojo svobodo, danes vodili skupno z nami borbo za izpolnitev našega petletnega plana, To smo dolžni zaradi sebe, zaradi naše skupne srečnejše bodočnosti, zaradi vseh tistih. ki še nišo dočakali sreče, da bi mogli skupaj z nami uživati sadove težke in krvave borbe za svobodo, za novo- življenje, za nov socialistični red.
Štednja, finančna disciplina in kontrola
Tovariši, tovarišice! Smo v drugem odločilnem letu borbe za izpolnitev petletnega plana. Dosegli smo že velike uspehe in v mnogočem prekoračili postavljene naloge. Mnogo premalo bi bilo in preveč nepopolno, če bi sedaj, ko sprejemamo proračun za leto 1948. mislili, da bomo z njegovo izpolnitvijo dosegli-vse, kar je potrebno v našem gospodarstvu, vse, kar je potrebno za dosego planskih številk. Mnogo stvari je, ki jih proračun ni pokazal in o katerih ne govori, ki pa so prav tako ali pa še bolj važne, kakor sam proračun in od katerih je odvisen tudi uspeh samega preračuna.
Ena teh stvari je štednja, še tako skrbno sestavljen proračun ne more prinesti toliko, kakor skrbno izvajana štednja. Teda mi ne štedimo samo s skrbnim upravljanjem finančnih sredstev. Štedimo prav tako, če iščemo nove vire surovin za našo proizvodnjo, če poslavljamo tovarne čim bliže izvorom surovin in po možnosti čim bliže tržiščem, če pravilno uporabljamo še neizkoriščene rezerve v našem gospodarstvu, če odkrivamo nove načine dela, če dvigamo število novatorjev in racionalizatorjev, če dvigamo kvaliteto proizvodnje, če dvigamo duh tekmovanja, če znižujemo proizvodne stroške in štedimo z materialom, če točno določimo potrebna obratna sredstva podjetjem in s tem preprečimo razmetavanje sredstev, če zmanjšujemo število nepotrebnega nameščenstva, če pravilno in hiiro izkoriščamo transportna sredstva, če ne kopičimo nepotrebnih zalog v tovarnah, če čim bolj omejujemo birokracijo v našem upravnem aparatu itd. Cela vrsta načinov štednje je, ki moramo z vso doslednostjo izvajati, ker predstavljajo velik prispevek k izpolnjevanju naših gospodarskih nalog. Rezultat, ki ga bomo dosegli, se bo pokazal tako v našem gospodarstvu, kakor tudi v finančnem efektu, ki bo verna, v denarju izražena slika naših naporov pri izvajanju načel štednje.
Tesno povezano s prvim načetom je načelo stroge finančne discipline. Vsak dinar mora biti izkoriščen za namene, predvidene v proračunu. Mi izvajamo plan. S pomočjo proračuna so razdeljena finančna sredstva za izpolnjevanje postavljenih nalog. Napačno ali prekomerno trošenje lahko ustvari motnje v samem planu. Od samovoljnega postopanja s proračunskimi sredstvi in trošenja po osebnih, neplanskih vidikih ni daleč do namernega povzročanja škode državnim interesom. Prav tako ni pravilno zadrževanje sredstev, ki bi morala biti odvedena v proračun. V preteklem letu so n. pr. samo industrijska podjetja zadrževala do 105 milijonov mesečnega davka na promet proizvodov. Ohraniti, oziroma vzpostaviti proračunsko disciplino, je zato ena izmed najvažnejših nalog pri izvrševanju proračunskih izdatkov, prav tako pa tudi pri vplačevanju predvidenih dohodkov.
Nadaljnja važna stvar je kontrola. Ko smo postavljali naš petletni plan smo ugotavljali .da mora postati pro-račun oziroma točneje finančni plan denarna kontrola izvajanja proizvodnih planov. Mi tega kontrolnega sistema še nimamo zgrajenega predvsem zaradi napačnega odnosa v podjetjih in ustanovah do finančnih pokazateljev. Finančnih planov podjetja ne izdelujejo pravočasno ali jih izdelujejo malomarno, tromesečni obračuni proizvodnje so nepopolni, knjigovodstvo ponekod ni v redu. Posledica tega je, da točna kontrola ni mogoča, da dinar ne more vršiti kontrolne funkcije v proizvodnji, da so za to mogoče ne-
Protest vlade FLRJ v Atenah proti preganjanju grških rodoliubov
Beograd, 17. maja. Poslaništvo FLRJ v Atenah je izročilo grški vladi naslednjo izjavo .vlade FLRJ:
Jugoslovanska javnost je z zgražanjem sprejela vest o množičnih ustrelitvah grških rodoljubov in borcev proti fašističnemu okupatorju. Smatrajoč to dejanje za najbolj brutalno nasilje nad onim j rodoljubnimi elementi v Grčiji, ki so prelivali kri v skupni borbi z zavezniškimi narodi pru/i skupnemu sovražniku, pričakuje jugoslovanska javnost takojšnje razveljavljenje terorističnih ukrepov.
Ko izraža razpoloženje svojih narodov, želi jugoslovanska vlada opozoriti na to grško vlado.
Protest jugoslovanskih novinarjev
Beograd, 17. maja. Zveza združenj novinarjev FLRJ je poslala sekretarju OZN Trygve Lieu naslednjo brzojavko:
Jugoslovanski novinarji so zelo vznemirjeni zaradi poroči] iz Grčije o množičnih ustrelitvah grških rodoljubov, bivših borcev proti fašistič-
nim okupatorjem. Ta z ničemer opravičeni zločin nasproti ljudem, ki so se v času fašističnega napada herojsko borili na strani zaveznikov in branili demokracijo, svobodo in čast svojega ljudstva, zbuja med jugoslovanskimi novinarji, kakor tud; med vsemi svobodoljubnimi ljudmi na svetu, največji gnus in odpor. Jugoslovanski novinarji ogorčeno protestirajo proti takemu surovemu in brezprimernemu teptanju osnovnih demokratičnih pravic in načel človečnosti in pravice. Jugoslovanski novinarji zahtevajo s tem protestom, nai OZN podvzame odločne korake, da bi ?e takoj prenehali zločinski množični umori in izpustili r.a svobodo vsi jetniki — grški rodoljubi, ki sedijo po monarhofašističnlh ječah in ki jih čaka ista usoda.
Frcfesf jugoslovanskih književnikov
Zveza književnikov FLRJ z gnusom protestira proti množičnemu pokolju, ki ga izvaja današnja kvizlin-ška vlada v Atenah pod pokroviteljstvom angloameriškib imperialistov
nad zaprtimi borci iz antifašistične epopeje grškega ljudstva v času od
1.	1941 do 1. 1944. Ljudje, ki padajo pod streli pušk, uvoženih v Lrčijo v imenu »pomoči« Evropi, so znani in legendarni borci ELAS-a. Te borce so po osvoboditvi njihove domovine izpod nacističnih dtviztj zahrbtno ujeli in jih vrgli v razne utrdbe in taborišča. Svobodoljubni naroch niso porazili fašizma s tolik mu številnimi in dragocenimi žrtvami, da bi se tri leta po razobešeniu zastave svobode nad brandenburškimr vrati zopet razdivjala kuga fašistične tiran:je^ v atlantski izdaji». Vsak dan_ prihajajo novi protesti iz vseh krajev. Kjer svoboda in življenje še kaj pomenita. Svežih ran, strahot ujetništva in dragocene poti do svobode ni mogoče pozabiti. Nai ta pravični srd raste, to prebujanje zavesti človeštva pa naj bo imperialistom še en dokaz, da njihovi načrti ra zasužnjenje sveta ne bodo uspeli. Naj bo to junaškemu grškemu ljudstvu v moralno pomoč pri njegovem nadčloveškem prizadevanju v boju za neodvisnost in demokracijo.
m. BEDNA SKUPŠČINA GLAVNEGA ODBORA RKS
V letošnjem načrtu dela RKS je težišče na področju zdravstvene
prosvete in socialnega skrbstva
V nedeljo je bila v Ljubljani III. redna letna skupščina glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Po pozdravnih nagovorih so zastopniki iz posameznih okrajev potrdil; poročilo glavnega cdbnra o delu RKS v letu 1947.
RdÄi križ Slovenije je v letu 1947-48 prenesel težišče svojega dela na področje zdravstvene prosvete. 31. decembra 1947 je delovalo v Sloveniji 32 okrajnih 6 1365 krajevnimi odbori ter 2 mestna z 10 rajonskimi in 131 terenskimi odbori RKS, članov pa je bilo 209.309. Tudi pomladek RKS je pokazal veliko delavnost in je imel v 1280 šolskih odborih ob koncu šolskega leta 1943-47 151.456 članov. 741 pcmladkarjev se je v 23 tečajih usposabljalo za prvo pomoč. Mnogi izmed teh so bili na gradnji mladinske proge kot bolničarji. Iz poročila glavnega odbora je razvidno, da je organizacija RKS opravljala vlogo razdeljevalca pomoči iz inozemstva in je sodelovala kot množična ljudska organizacija z ljudsko oblastjo in Fronto pri reševanju zdravstvenih in socialnoskrbstvenih vpra-anj.
Glavni odbor RKS je izdal tud; tri knjige, ki so v veliko pomoč zdravstveni službi, ter brošuro »Snov za predavanje«. V lanskem letu je bilo v Sloveniji 375 organizacijskih in 919 zdravstveno - prosvetnih predavanj.' RKS je sodeloval v tednih Matere in otroka, čistoče ter boja proti jetiki
in priredil svoj teden. V sktbi za ljudsko zdravje je RKS med drugim priredil tečaje za bolničarje, za prvo pomoč za tovarniške higienike in za zdravstvene aktiviste. Večerne tečaje je napravilo 1456 tečajnikov, internatske pa 610. RKS je poleg pomoči iz inozemstva izdal za 1,930.976 din sanitetnega materiala. Iz lastnih sredstev ali pa kot pomoč raznih organizacij RK je dobil 30 vagonov blaga v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Giavni odbor RKS ie iz lastnih sredstev kupil za mladinske delovne brigade 30 brzckuhalnikov in nad 200 torbic za četne in brigadne bolničarje. Pogorelcem v Dobrovniku je nakazal 250.000 din in materialno pomoč v enaki vrednosti. Ogromno delo je opravil RKS tud; s poizvedbami in informacijami in z izdelavo kartoteke padlih borcev NOV.
Izid tekmovanja, ki ga je na lan-si skupščini napovedal okrajni odbor RKS za Goriško vsem okrajnim odborom RK Slovenije, je prinesel prehodno zastavico okrajnemu odboru RKS v Kranju, pohvalo pa okrajnima odboroma Grosuplje in Murska Sobota ter mestnima odboroma Ljubljana in Maribor. Okrajni odbor RKS Kranj je nato napovedal tekmovanje vsem ostalim okrajnim odborom v .Sloveniji za leto 1948.
Načrt dela RKS v letu 1948, ki ga je sprejela skupščina na svojem zasedanju, določa težišče na področju zdravstvene prosvete in socialnega
Skrbstva. V tečajih bodo usposobili 4S0 zdravstvenih aktivistov, priredili bodo 45 tečajev za prvo pomoč, 6 tečajev za nego dojenčkov, 3 za boj proti jetiki in 2 za tovarniške higienike. Po krajih bodo zdravstvena predavanja, glavni odbor pa bo med drugim izdal 3 brošure in pripravil film »Prva pomoč» kot samostojen kulturni film. 200 krajevnih enot RKS bo ustanovilo postaje za prvo pomoč, urejenih bo nadalje več novih posvetovalnic za matere in oiroke, raznim ustanovam pa bo razdeljenega sanitetnega materiala v skupni vrednosti 1,170.C(X) din. Na področju socialnega skrbstva bo RKS pomagal ustanavljati; jasli, domove igre in dela ter bo podpiral dijaške internate in kuhinje. V Ljubljani bodo gradili Dom RKS. Med revnejše matere to razdelil RKS 50.000 plenic in 2000 rjuhic. Za učence pa šolske potrebščine v vrednosti 250.000 din. Ustanovil bo šolske kuhinje za 500 otrok. Giavni odbor RKS bo priredil tr; počitniške kolonije za 600 otrok. Za organizacijsko okrepitev RKS bodo uvedli članske knjige, število članov pa dvignili na 210.000. S propagando ho RKS poglobil tudi vzgojno delo.
Skupščina je izvolila nov glavni odbor, v katerem so tov. Jože Jeras kot predsednik, tov. minister dr. Marjan Ahčin in tov. Martin Šlibar kot podpredsednika ter Milica Fala-tova kot ta-inica. Skupščina je sprejela tudi delno spremembo pravil RKS.
rednosti, da je mogoča celo namerna koda. Danes nam ie n. pr. stanje v naših gozdnih gospodarstvih in neka. terih državnih kmetijskih posestvih najboljši dokaz, kam lahko pripelje v tako obsežnem gospodarstvu poman j kanje rednega knjigovodstva in dnevne evidence. Seveda ne smejo biti ti pedatk; edina osnova za izvajanje kontrole. Tudi ne sme biti finančni aparat s pregledovanjem finančnih knjig edini kontrolor poslovanja podjetij in ustanov. Kontrolo mora opravijati vsakdo, delavec v tovarni, uslužbenec ali pa postavljeni kontrolni organ. — Vsakdo lahko vidi napake in pravočasno lahko prepreči težje posledice slučajnih ali namernih nepravilnosti. Kontrolirati moramo sam potek proizvodnje, ugotavljati ali je način dela res rentabilen, ali ne nastajajo namerno povzročene škode itd.
Finančni aparat bo pri tem najboljši pomočnik v borbi za uspehe v našem gospodarstvu, če se bo istočasno boril na vsej črti za odstranjevanje birokra-tičnih načinov poseganja v gospodar-ske naloge, če bo vnesel novega duha in novih metod v svoje delo, če bo ustvaril pristen stik z gospodarstvom na terenu in če bo terenu nudil zadostno pomoč prj delu. Zavedati se mora, da pomeni dobro in tekoče urejeno knjigovodstvo, tesno naslonjeno na pravilno redno en dnevno proizvodno evidenco najboljšo podlago za kontrolo poslovanja podjetij in ustanov. Z dobro kot;-rolo bomo prav tako prispevali k uspešni izpolnitvi gospodarskih nalog in s tem k izpolnitvi nalog petletnega plana.
Tovariši! Ko sprejemamo proračun za leto 1948, ki v celoti ustreza potrebam. nakazanim v okviru petletnega plana, nas mora prevevati ponosna zavest, da stopamo korak naprej v graditvi našega gospodarstva. Delovne množice, prežete z duhom novega patriotizma, z neverjetnim polelom ustvarjajo delo, ki sestavlja trdne temelje socialističnega reda pri nas. — Ljudska fronta, vključno z Osvobodilno fronto Slovenije nas pod vodstvom Komunistične partije in maršata Tita dosledno in uspešno vodi preko vseh zaprek, preko trdih preizkušenj od zmage do zmage in nam s tem vedno bolj približuje srečnejše življenje svobodnih narodov Jugoslavije. V borbi za novo življenje je tudi predloženi proračun nov mejnik, ob katerem sc mora začeti še. intenzivnejša borba za izpolnitev postavljenih nalog, borba za mobilizacijo novih delovnih sil, ker je samo s tem zagotovljen uspeh, ho zagotovljena pot v lepšo bodočnost, in zagotovljena zmaga socialistične stvarnosti. Zato predlagam, tovariši ljudski poslanci, da predloženi proračun r celoti sprejmete!
V razpravi so govorili še podpred« sednik vlade LRS in minister za grad* nje Ivan Maček, minister za komunalne zadeve Lidija Šentjurc In minister za kmetijstvo inž. Jože Levstik. Seja je bila ob osmih končana
Odpuščeni nemški ujetniki maršalu Titu
Beograd, 16. maja. Skupina 1500 odpuščenih nemških ujetnikov, ki so te dni odpotovali iz naše države v Nemčijo, jc poslala maršalu Titu resolucijo, v kateri je med drugim rečeno:
»Ko odhajamo v domovino, čutimo potrebo izraziti naše občudovanje narodom Jugoslavije, ki obnavljajo svojo domovino pod Vašim vodstvom. Večkrat 6mo primerjali našo porušeno Nemčijo z Jugoslavijo. Čez nekaj dni bomo v Nemčiji. Smo Iz raznih krajev Nemčije, ki je razdeljena na cone. Nekateri izmed nas se vračamo v sovjetsko cono, v kateri s? je po zaslugi demokratičnih ljudskih sil že pričela obnova in kjer se vzgaja nemško ljudstvo pod vodstvom antifašističnih demokratičnih strank za miroljubno in demokratično Nemčijo. Drugi dni pa se vrača v zahodne cone, v katerih delujejo stare reakcionarne sile skupno z inozemskimi monopolisti za razkosanje Nemčije in kjer je znova oživel jiemški imperializem, ki je za nemški narod tako poguben. Z odvratnostjo gledamo, kako so v zahodnih delih Nemčije zopet na delu re-
akcionarji, ki hočejo dati Zahodno Nemčijo, ki jo vključujejo v zahodni blok, na razpolago ameriškim monopolistom kot napadalno oporišče proti Sovjetski zvezi ter ljudskim demokracijam srednje in južnovzhodne Evrope.
Kakor rečeno, smo večkrat primerjali novo Jugoslavijo delovnega ljudstva z našo domovino Medtem ko nastaja Jugoslavija s svojim petletnim planom domovina delovnega ljudstva pa gledamo z žalostnim srcem, da je Nemčija razdeljena na cone in da je njen zahodni del igračka tujih imperialistov, ki hočejo preprečiti miroljubni razvoj naše domovine. Toda nismo več tisti ljudje, ki so šli leta 1S45 v ujetništvo, v Jugoslaviji smo se učili in narodi Jugoslavije so r.am dali svetel zgled, kako je treba svojo domovino braniti in graditi. Mi imamo isti cilj in to, kar smo ss učili, želimo tudi izkoristiti. Boriti se hočemo, da ho postala iz naše porušene Nemčije enotna demokratična antifašistična republika, ia upamo, da bo naša domovina sprejeta v krog miroljubnih in naprednih narodov.
Potek mobilizacije delovnih brigad
Mobilizacija za mladinske delovne brigade po okrajih vse bolj uspev.
Naše zastopstvo na kongresu glasbenikov v Pragi
Beograd, 19. maja. Komite za kulturo in umetnost vlade FLRJ j9 sestavil ju-
M1 a-di.na se pripravlja dnevno v vse goslovansko delegacijo za II. mednarodni *-ečjem številu na delovtw akcije, kongres skladateljev in glasbenih kriti-Posamezni mobilizacijski sektorji, ki kov, ki bo od 20. do 29. maja v Pragi. Za tekmujejo med seboj v cim prejšnji jugoslovansko delegacijo so določeni dr. zakijučitvi mobilizacije za posamezne Oskar Danon, Radko Devočič, France brigade, so do 17. maja dopoldne do- Marolt, - Trajko Prokofijev in Mihajlo segli naslednje število prijav:	VukdragOvič. Naši glasbeniki bodo aktiv-
Mobilizacijski sektor Gorica pred- no sodelovali na mednarodnem glasbenem njači pred vsemi z 232 prijavami. Na festivalu »Praška spomlad«, ki bo v Predragem mestu je mobilizacijski sek- g' °d 43. maja do 6. junija t. 1. čelist tor Maribor s 195 prijavami, tretji Antonio Janigro in pianist Horvat bosta Ptuj s 180 prijavami. Sledi Celje S tudi nastopila na festivalu. Emil Hajok, 166 prijavam; in Krško s 102 prija- profesor glasbene akademije v Beogradu, vami.	pa ho član razsodišča na mednarodnem
Posamezni okraji so dali naslednje tekmovanju pianistov. Po končanem fes-število brigadirjev;	jtivalu bosta od.-la Antonio Janigro in Ivo
Ma ribor-mesto 48. Maribor-okolica i Maček na turnejo p» češkoslovaški in bo-107, Radgono 40. Ptuj 149, Ljuaomer j ria Intela koncerte v Bratislavi, Brnu in 51. Gorica 142, CeljeK&olica 60, Ce- 1 drugih mestih češkoslovaške.
Ije-mesto 70, Krško 63 Novo mesto 19. -----------------------------------------
Posamezni okraji, ki spadajo poleg naštetih v različne mobilizacijske centre, niso poslali še najnovejših poročil.
iZnaten odkup vina v Istri
Državno podjetje „Istravino“ je za radi odkupa vina po vezanih cenah organiziralo na vsem področju Istre 17 odkupnih postaj. Vrhu tega je to podjetje organiziralo odkup vina na otokih Pag, Rab in Cres. V kratkem času, odkar je uveden odkup vina po vezanih cenah, je to podjetje na svojem odkupnem področju odkupilo 23 vagonov vina. Najbolj je doslej uspel odkup v okraju Poreč, kjer je podjetje odkupilo 8 vagonov vina.
ŠIRITE TISK OF!
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 17. maja: Visok pritisk s središčem nad Skandinavijo se je razširil proti Severnemu ledenemu morju in proti Srednji Evropi. Obenem so se razrili nad Rusijo številni centri nizkega zračnega tlaka. Zaradi tega se je uveljavil skoro po vsej Evropi severovzhodnik, ki nese zelo hladen zrak s Severnega ledenega morja. Prva hladna fronta je dosegla severno Poljsko, druga pa Finsko. V severni Rusiji in na Finskem celo sneži. Računati je, da bo prva fronta že jutri dosegla Slovenijo.
V Jugoslaviji je davi deževalo le v Makedoniji.
VREMENSKA NAPOVED za torek 18. maja
Do večera še po večini sončno, rv,,,r ali v noči na sredo padavine in ohladitev, tu pa tam tudi nevihte.
Ob nacionalizaciji privatnih gospodarski podieti
Na podlagi zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij, ki ga je sprejela Ljudska skupščina FLRJ 28. aprila i. L kot dopolnitev zakona od 5. decembra 1946, je bilo ob koncu aprila izvedeno podržavljenje večjega števila privatnih podjetij, ki imajo splošen pomen za zvezno in republiško gospodarstvo. To eo bila predvsem
tudi ugotovljeno, da bivši lastnik kljub možnostim ni izpolnil naročil državnih podjetij (celo od 20. oktobra 194“), hkrati pa je privilegiral privatnike in izpolnil celo naročilo privatnika od 22. aprila 1948. Nacionalizacija je odkrila tudi druge karakteristične primere neodgovornosti. Na dvorišču nekega podjetja — prosto izpostavljeno rji in
manjša industrijska podjetja, večji ho- i padavinam — je že cd pomladi 1946. teh, vinske kleti in skladišča ter ne- brezhiben (popravljen) 2000 kg težak
katere ustanove.
Zakon prinaša našemu ljudstvu nove možnosti, da izvršj svoje velike naloge petletnega plana. Po tej nacionalizaciji je naša industrija v celoti prešla v roke ljudstva, ki gradi socializem, v socialistični sektor našega gospodarstva, kar bo omogočilo pospešeno izgraditev naše dežele.
Praktična izvedba nacionalizacije je v celoti potrdila obrazložitev tov. Kidriča na seji Zveznega sveta. Takoj po sprejetju zakona so delegati, ki jih je določila ljudska oblast, odšl; v nacionalizirana podjetja zaradi prevzema.
Mnogi bivši lastniki so razumeli pomen nacionalizacije in so z vso pripravljenostjo sodelovali pri prevzemu, takoj so se vključili v delo pri podjetjih, ki so jih doslej vodili, Nekateri so ostali pasivni, bili pa so tudi taki, kj so se z nacionalizacijo čutili prizadete, češ. da so s tem izgubili svojo življenjsko eksistenco. Drugi zopet so zatrjevali, da bo proizvodnja padla. Taki ugovori pa so prenehali v nekaj dneh, ko je ljudstvo pokazalo, da zna upravljat) svojo lastnino. Nekateri razlaščeni podjetniki so trdili, da so njihova podjetja izključno obrtniškega značaja in so po »pomoti« nacionalizirana. Teh izgovorov so se posluževali posebno tisti podjetniki, ki so skušali z neizkoriščenimi kapacitetami in z zmanjšanim _ številom zaposlenih ljudi ustvarjati videz majhnega podjetja, v resnici pa so puščali proizvajalna sredstva neizkoriščena, pustili so jih tudi rjaveti in propadati ter so s tem zavirali izvajanje petletnega plana.
Večina bivših lastnikov je že vključena v proizvodnjo. Mnogi se zavedajo da naše socialistično načelo teria tudi od njih da delajo po svojih sposobnostih, in da bodo plačani po svojem delu. Bili eo tudi taki, čeprav redki, ki so nacionalizacijo skušali izigravati, kar pa jim zaradi budnosti ni uspelo. Pri prevzemu so hoteii utajiti lastnino, ki spada k podjetjem. Vsem Pa je ostala tista privatna lastnina, ki ne spada v osnovna in obratna sredstva podjetja.
Naiprevidnejši so skušali nacionalizacijo že vnaprej izigrati. Svoja podjetja so predčasno že »darovali državic, s podaritvijo pa so si zagotovili razne rente. Bivs; podjetnik Knailič v Kamniku si je zagotovil na ta način celo 9000 din mesečno, zadržal pa si je večje skladiščno poslopje, ki ga je dajal »darovanemu* podjetju v najem za nadaljnjih nekaj tisočakov. Gotovo, da ljudstvo ne more soglašati s tako pogodbo. k, je bila razveljavljena in je podjetje prišlo v seznam nacionaliziranih privatnih gospodarskih podjetij.
Z zadovoljstvom in razumevanjem so sprejeli nacionalizacijo delovni ko-lekiivi. ki so v vseh primerih podpirali naše organe in komisije pr; prevzemu, obenem pa so poskrbeli, da obratovanje podjetja ni bilo prekinjeno. Iz delavskih vrst so bili postavljeni obratni čuvaji, ki so pazili, da splošne ljudske imovine in nihče uničeval ali odnašal. Ponekod so delavci okrasili svoje stroje in tako tudi na zunaj pokazali svoje veselje. Sindikalni aktivi so sklicali izredne sestanke, kjer so razpravljali o pomenu nacionalizacije in pripravili nekatere ukrepe, ki so bil; potrebni ob prevzemu podjetja.
Začasni in stalni upravnik; so skupaj s sindikalnimi aktivi takoj začeli reševati mnoga važna vprašanja. Vsad-dania skrb za izpolnjevanje dnevnih proizvodnih nalog je bila predmet razgovorov v industrijskih podjetjih. — Povsod eo razpravljali o izboljšanju poslovanja, o dvigu proizvodnje itd.
V mnogih industrijskih podjetjih tehnična kapaciteta ni bila izkoriščena. Številni stroji eo stali neizkoriščeni, ker so privatniki namerno zaposlovali veliko manj delovne sile, kakor bi jo lahko. S tem so skušali dajati obrtni značaj podjetju, ki bi lahko zaposlovalo 50 do 300% več delovne sile in proizvajalo številne, našemu gospodarstvu potrebne izdelke. V skladiščih podjetij so bile odkrite marsikje veliko večje zaloge raznega materiala, kakor so potrebne za tekoče normalno obratovanje. V drugih podjetjih so delavci delali pri neznosnih delovnih pogojih, pri nezaščitenih sirojih itd. Tak primer zanemarjenega obrata je pilama Figar v Ljubljani. Tu je bilo
drobilec kamenja. V popravilo je bil pripeljan kot last privatnega gradbenega podjetja, ki je bilo decembra 1946. nacionalizirano. Ostal je tu, dokler ga niso odkrili naš; organi. Nadalje so tu našli stroj za mešanje betona, v odprti lopi pa 2 stroja za mešanje in oblikovanje mila, last nacionalizirane milarne, vse stvari, ki so našemu gospodarstvu nujno potrebne.
Še eno značilnost je odkrila nacionalizacija.
Pri izvrševanju naših planskih nalog nam je delalo veliko preglavic pomanjkanje _ suhega rezanega lesa za stavbno mizarstvo in sobno pohištvo. Pri sedaj nacionaliziranih lesnoindustrijskih podjetjih pa so bile odkrite precejšnje zaloge prav takega suhega lesa.
Zanimive so bile tudi ugotovitve glede finančnega poslovanja podjetij. Knjigovodstvo sta predstavljal; mno-gokje le mezdna in plačilna lista ter listnica privatnega lastnika, ki je bila hkratj blagajna, morda še kakšna stran izdatkov iz blagajniške knjige ali kaj podobnega. Nekateri bivši lastniki zato niso mogli izkazati salda blagajne, drugi eo navajali razne upnike, t. j. sorodnike, češ da eo podjetju »posodili« težke tisočake, za kar ni bilo potrebnih dokazil. Taka vprašanja so bila vnešena v zapisnike in bodo naknadno rešena. Mnoga podjetja pa so imela tudi lepo urejeno in ažurno knjigovodstvo ter je bil prevzem finančnega poslovanja lahak.
S prevzemom nacionaliziranih podjetij čakajo naše gospodarske kadre nove naloge. Upravniki podjetij morajo vložiti ves trud, da se zagotovi nemoteno obratovanje podjetij. V prvi vrsti morajo preveriti, kako se izvršujejo planske naloge, ki 60 jih prev-
zela podjetja. Delovnim kolektivom bo treba predočiti planske naloge, saj se drugače ne bodo mogli boriti za njih izpolnitev. Treba je preveriti, če so planske naloge pravilno postavljene. V mnogih primerih ni izrabljena kapaciteta strojev. Z delovnimi kolektivi bo treba razpravljat; o pravilni razporeditvi delovne süe, o izboljšanju delovnih pogojev in o drugem. V podjetju Reich so v čistilnici nalagali nosečim ženam dela pri najtežjih strojih. V številnih primerih so podjetja v zanemarjenem stanju in potrebna popravil, zlasti za zdravstveno zaščito delavcev. V nekoliko primerih je dana možnost združitve več dosedanjih podjetij v eno samo gospodarsko celoto, ki bo imela več možnosti za redno poslovanje in za pravilno razdelitev proizvodnih nalog. V nacionaliziranih podjetjih so le malokje obstojale knjige inventarja, knjige nabave im potrošnje materiala, pregled; izvršene proizvodnje itd., ker je bivši lastnik do podrobnosti poznal svoje podjetje, na drugi strani pa ni bil nikomur odgovoreu. Uvesti bo treba točno evidenco potrošnje surovin in pomožnega materiala, naročil in izvršitve naročil in vse drugo, kar bo zagotovilo, da bo podjetje poslovalo pravilno, da bo vsak čas mogoča kontrola izvrševanja planskih obveznosti, da bo vsak čas mogoče polagati obračun o poslovanju ;n proizvodnji. Tako poslovanje bo verjetno terjalo večje število administrativnega in upravnega osob-ja kakor doslej. Le lak sistematičen in planski način vodstva podjetja nam zagotavlja pravilno poslovanje in odstranjuje nevarnosti nenadnih zastojev ali celo namernih zlorab.
Upravniki teh podjetij in vodilni gospodarski kadri se morajo v vsem obsegu zavedati svoje odgovornosti. Ta podjetja, k; so postala splošna ljudska lastnina, nam nudijo nove velike možnosti za izvršitev petletnega plana. V proizvodnjo teh podjetij je treba uvesti nove metode dela in tisti udarniški duh, ki se je razvil v podjetjih socialističnega sektorja- Na ta podjetja pa moramo prenesti tud; ve© izkušnje, ki smo si jih že pridobili v prvem in drugem letu naše petletke.
Z VELIKIMI KORAKI SE DVIGA ČRNA GORA GOSPODARSKO IN KULTURNO
Zakon o petletnem planu določa,
Ustanovitev uprave za radiodifuzno službo pri vladi LRS
Vlada LRS Je Izdala uredbo, s katero se ustanovi uprava za radiodifuzno službo pri vladi LRS. Ta uprava bo Izvajala gospodarske in organi, zacijske naloga radiodifuzne službe in zlasti skrbela za plansko radic-fikacljo LR Slovenije, usmerjala in nadzirala bo radiofikacijsko in. distribucijsko službo ter bo hkrati upravni operativni voditelj državnih gospodarskih podjetij za radiofikacijo, za radiodifuzijo in za distribucijo ustrez-
nje s Specialnimi stroji in za mehanizacijo dela pri gradnji tega prekopa. Gradbena dela bo vodila posebna direkcija za gradnjo prekopa. Ker bo prekop služil tudi melioraciji Odranskega polja, namreč odvajanju vode s tega polja in ob suši namakanju polja, že sedaj izvršujejo pedološka raziskovanja na tem področju. V ostalem pa bo prekop prinesel velike koristi vsej državi, ker bo zapadni del države (zapadno Hrvatsko in Slovenijo) povezal po vodni poti z vzhodnim delom države. Ceneni prevoz po vodi je zlasti važen za dovoz surovin in žita z vzhod-
nega materiala. Uorava postavlja tu-	države, kar bo v veliki
*	*	*	v- o -t Kt-	rt n 11	-lO I n i	II*-A
di splošna načela in druge smernice za radijske oddaje, upravlja radijske postaje in skrbi za vzgojo strokovnih kadrov.
Uredba o prenehanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
Vlada LRS je na predlog ministra za komunalne zadeve in ministra za trgovino in preskrbo izdala uredbo o prenehanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Glede na to, da Zbornica za trgovino, obrt m industrijo ne ustreza več današnjemu stanju družbene ekonomske ureditve države, se ta zbornica odpravi. Premoženje zbornice postane splošno liudsko premoženje in preide v upravo LR Slovenije. Minister za komunalne zadeve in minister za trgovino in preskrbo bosta sporazumno imenovala tri likvidatorje, ki bodo izvedli likvidacio in razdelili preostalo premoženje zbornice na republiške organe LR Slovenije po navodilih obeh ministrov. Uslužbenci zbornice se dajo na razpolago sekretariatu za personalno službo pri predsedstvu vlade LRS.
Pripravljalna dela za gradnjo prekopa Sisak —Zagreb—Podsused
Letos se bodo začela dela za gradnjo velikega plovnega prekopa Sisak — Zagreb—Podsused, ki spada med največje in najvažnejše gradbene objekte v naši državi. Priprave za začetek gradnje obsegajo sedaj med drugim tudi usposobitev zadostnega število strokovnih kadrov za ravna-
meri razbremenilo železnico. Prekop je dimenzioran tako. da bodo po njem lahko plovili tovornjaki po tisoč ton. V zvezi z zapornico na Odri bo zgrajena tudi hidrocentrala.
Prvi v Jugoslaviji izdelan parni cestni valjar
Brodska tovarna za lokomotive, stroje in mostove „Djuro Djakovič" je na zagrebškem velesejmu razstavila prvi v Jugoslaviji izdelani cestni valjar. Delavci in tehniki, ki so omogočili zgraditev tega cestnega valjarja, so bili nagrajeni v okviru nedavne proglasitve 100 udarnikov. Udarniki in pohvaljeni delavci vsega podjetja so prejeli skupaj 1,926.000 din nagrad. Med najboljšimi delavci podjetja se je v prvomajskem tekmovanju izkazal rezkač lija Kara-ča. ki je zabeležil velike uspehe pri izdelavi zobatih koles.
Izdelava prvega parnega valjarja je uspeh delovnega kolektiva tovarne v prvomajskem tekmovanju. Stroj je izdelan po lastnih načrtih, ki jih je izdelal inž. Jovan Šel. upoštevajoč vse dobre in slabe strani takih strojev inozemskega izvora. Inž. Josip Neutra je izdelal projekt parnega kotla in hladilnika, inž. Kosicki pa je vodil tehnična dela. Pri konstrukciji stroja je bila posvečena posebna pozornost možnosti kurjenja z gorivom slabše kakovosti. Take valjarje bo tovarna izdelovala v serijah. Zgraditev prvega parnega valjarja je pila po planu določena do julija, delavci in strokovnjaki pa so omogočili njegov» zgraditev 3 mesece pred rokom. Stroj so že preizkusili na najtežjem terenu, kjer se je izredno obnesel.
da je treba zagotoviti hitrejši tempo razvoja v gospodarstvu zaostalih re-; publik in odstraniti posledice neenakomernega gospodarskega razvoja. To velja gotovo v največji meri za; Ljudsko republiko Crno goro, ki spa- i da med gospodarsko najbolj zaostala! področja naše države. Črna gora ni imela v stari Jugoslaviji skoro nobene industrije. Leta 1951 pa bo dosegla industrijska proizvodnja 1,1 milijarde din.
črna gora v nekaj letih ne bo več pasivna dežela
Vrhu tega mora črna gora z naj-večjim odstotkom povečati svojo kmetijsko proizvodnjo. Posejana površina se mora po planu do leta 1951. povečati za več kakor eno tretjino, predvsem površina za pridelovanje industrijskih rastlin (za 455 °/«J in krmnih rastlin (za 567 %>). črna gora v nekaj letih ne bo več pasivna dežela.
Z velikanskimi koraki je v zadnjih letih napredovala tako na gospodarskem kakor tudi na kulturnem področju. Črnogorsko delovno ljudstvo ie takoj spoznalo, da bo mogoče doseči postavljeni cilj le z največjimi napori. Velika melioracijska in druga gradbena dela se izvršujejo pretežno prostovoljno neplačano delovno silo.
Povečanje setvene površine za več kakor eno tretjino, ki bo zagotovilo prehrano prebivalstva, ni lahka stvar v tem kraškem in na mnogih mestih zamočvirjenem področju. Prizadevanje za povečanje setvene površine ie že pokazalo velike uspehe. Na močvirnatem Lješkopolju, južno od Titograda, kjer zemlja doslej ni bila primerna ja obdelavo, so že lani prostovoljni delavci skopali 8,5 km dolg prekop za odvajanje vode, nedavno pa so končali betoniranje struge. Vrhu tega so zgradili 17 km manjših stranskih prekopov. Tako so pridobili 3600 ha najbolj plodne zemlje, ki jo bodo lahko namakali in kjer bodo deloma že letos gojili riž, bombaž in vrtnine. Z nadaljnimi melioracijskimi deli na Barskem polju, v beranskem in andrijeviškem okraiu pa so pridobili nadaljnjih 1500 ha zemlje. Nai-večja pa ^>odo melioracijska dela ob Skadrskem jezeru, kjer bodo prido bili nič manj kakor 20.000 ha najbolj plodne zemlje.
Črna gora je v zadnjih letih dobila že prva večja industrijska podjetja lesne, tekstilne in živilske široke. Zgrajenih je bilo več manjših elektrarn, poleg tega pa gradijo dve veliki hidrocentrali.
Vrsta novih stanovanjskih zgTadb v Titograda
Železnica Titograd—Nikšič bo zgrajena do 13. julija
Za gospodarski razvoj Črne gore pa je največjega pomena povezava gospodarskega in kulturnega središča dežele Titograda z našim železniškim omrežjem. Delovno ljudstvo je spoznalo velik pomen železniške proge Titograd—Nikšič in se je odločilo zgraditi to železnico z lastnimi silami, z mladinskimi in froniovskimi delovnimi brigadami. Čeprav je gradnja proge zvezana z velikimi težavami, se črnogorska mladina ni ustrašila dela in je ostala na progi tudi pozimi. Graditelji proge so se letos zavezali, da bodo železnico dogradili in izročili prometu na dan ljudske vstaje, to je 13. julija. V aprilu so črnogorskim brigadam prihiteli na pomoč štiri mladinske brigade iz drugih ljudskih republik, med njimi goriška mladinska brigada, ki se ie v zadnjem času posebno odlikovala pri polaganju tira. V sedmih urah je položila 300 m tira. Na progi dela tudi mladinska brigada naših izseljencev, ki jo se v februarju vrnili iz Avstraliie. Ta brigada je bila že štirikrat razglašena za udarno.
Vzdolž 56 km dolge trase je sedaj razvrščenih 60 mladinskih in frontov-skih brigad, ki s 17.000 graditelji utirajo pot novi progi. Dne 1. maja so izročili prometu prvih 6,5 km proge pri Nikšiču z mostom čez reko Zeto in z dograjenim najdaljšim predorom »Budoš«, ki je dolg 1260 m. Skupaj z ostalimi 10 predori so prebili nad 3200 m predorov. Najtežja so dela na področju Stubice onstran predora Budoš, kjer gradijo tri predore (skupaj 232 m) in vmes velike nasipe. Se dalje proti Titogradu so prebili nadaljnja dva velika predora Bašina Voda, (650 m) in Pavlova Strana (440 m). V zvezi z gradnjo velikih gradbenih objektov v skoraj nepristopnih krajih so morali zgraditi desetine kilometrov
novih dovoznih cest. Navzlic vsem težavam pa so graditelji trdno odločeni dovršiti vsa dela do 13. julija.
Veliki uspehi pri pobijanju nepismenosti
Velikanske uspehe ie Črna gora dosegla tudi na področju dviganja ljudske prosvete. Pred vojno je bilo v nekaterih okrajih 70 do 90*/» nepismenih prebivalcev v starosti nad 11 let (Berane, Bijelopolje, Djskovi-ca, Plevlie itd.). Nepismenost pa bo v kratkem docela likvidirana. V zadnjih letih se je mladina naučila čitati in pisati predvsem v mladinskih delovnih brigadah, , starejši pa so obiskovali analfabetske tečaje. Po načrtu republiškega odbora za pobijanje nepismenosti bodo do konca letošnjega leta analfabetski tečaji zajeli vse nepismene prebivalce < do 50 let starosti. Kolašinski okraj je ta načrt že izpolnil in docela likvidiral nepismenost. Naglo mu sledijo tudi drugi okraji. Najslabše uspehe izkazujmo okraji, kjer je razmeroma manj nepismenih (Cetinje, Koiori. Samo v letošnjem letu bodo tečaji za analfabete zajeli 23.000 ljudi; od teh ie 13.350 tečajnikov že opravilo izpile. V zadnjih letih so bile ustanovljene iudi številne višje in nižje šole, za
dvig ljudske prosvete pa je bilo ustanovljenih tudi 18 kinematografov.
Na ruševinah Podgorice se dviga novo glavno mesto Titograd Črnogorsko ljudstvo ie izvršilo po vojni tudi veliko delo obnove. Na ruševinah med vojno docela porušene Podgorice se naglo dviga novo glavno mesto litograd, ki dobiva že oblike modernega mesta, bodočega političnega in gospodarskega središča Črne gore. Čeprav je bilo med voino uničenih 800 javnih in stanovanjskih hiš, ie danes v mesiu skoraj toliko prebivalcev kakor pred vojna Vrste novih stanovanjskih hiš kažejo že obrise bodočih modernih ulic. Ministrstvo za gradnje se je preselilo iz Cetinja, da laže vodi vsa dela. V treh velikih zgradbah je nedavno dobilo stanovanje 100 družin. Gradijo pa se vrsto nadaljnjih velikih stanovanjskih zgradb, modern hotel, zgradbo za mestni ljudski odbor; v starem mestu so zgradili veliko šolsko poslopje, sedaj pa gradijo nadetimi dve šoli, in veliko poslopje za tehnično srednjo šolp. Začeli so graditi zgradbe za ministrstva ir. druge poslovne zgradbe. Tako se iz prejšnje stoletne zaostalosti dviga novo moderno glavno mesto Črne gore.
Mladina Rosne in Hercegovine gradi tovarno Litostroj pri Sarajevu
Med velike mladinske delovne akcije zveznega in republiškega pomena spada tudi gradnja tovarne Litostroj pri Sarajevu. Gradnja te tovarne je uvrščena med 10 najvažnejših mladinskih delovnih akcij v naši državi, za katere velja pravilnik o razglašanju udarnikov.
Zakon o petletnem planu določa poleg zgraditve tovarne težkih orodnih strojev v Beogradu in tovarne lažjih strojev v Zagrebu tudi tovarno srednjih strojev v Sarajevu, ki jo bo zgradila mladina LR Bosne in Hercegovine. Mladinske delovne brigade so te dni začele delati na gradiBšču tovarne. Najprej sta prišli na gradi-lišče čapljinska brigada in drvarska brigada z nalogo, da vse pripravita za začetek gradnje, ki je določen ^za 16. maja. Zadnje dni so na gradilišče prispele nadaljnje brigade, da s svojim mladinskim delovnim poletom zgrade ta veliki objekt, ki predstavlja eno najvažnejših investicij v gospodarskem planu za leto 1948. S svo-
vinske industrije služil potrebam vse države. Tovarna bo izdelovala stroje za našo lesno industrijo, za gradbeno stroko in tudi za rudarstvo.
Uspeh brigadnega sistema dela v reški tovarni papirja
Uvedba brigadnega sistema dela je v reški tovarni papirja v zadnj.h 6 mesecih omogočila znatno povečanje proizvodnje. Medtem, ko je tovarna v novembru lanskega leta zaostajala nasproti planu za 6%, je letos v aprilu plan presegel za 10%. Uspeh se kaže tudi v zboljšanju kakovosti in delovne discipline. Brigade so sestavljene po delovnih mestih. Pri vrv kem proizvodnem stroju dela po ena bri. gada v vsaki izmeni.
r= Odprava generalne direkcije za elektrifikacijo in elektroindustrijo LRS. Glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindustrijo LRS pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo je bila z posebno uredbo vlade LRS odpravljena in bo prenehala poslovati. Posli in naloge te direkcije kot operativnega upravnega voditelja pre-
_________________ idejo na ministrstvo za industrijo in
jo proizvodnjo bo ta kombinat ko- | rudarstvo LRS.
St6&ki pi&ateCji med nami
V soboto zvečer so v ljubljanski Drami brali suoja dela člani Društva srbskih književnikov. Večera so se udeležili predstavniki našega političnega in kulturnega življenja. Goste je pozdravil predsednik Društva slovenskih književnikov Miško Kranjec, ki je poudaril v uvodnem govoru rast nove ljudske jugoslovanske kulture. Jovan Popovič, podpredsednik Društva srbskih književnikov, se je zahvalil za sprejem in naglasil, da nocojšnji obisk nima značaja manifestacije, temveč je izraz naravnega teženja k medsebojnemu spoznavanju naše književnosti in njenih ustvarjalcev.
Prva je brala Desanka Maksimovič svoje neposredne, iskrene pesmi, ki opisujejo srbsko ljudstvo, njegov odpor proti okupatorju ter današnji delovni zagon. Čedbmir Minder ovič je bral odlomek v prozi o
italijanskem krvniku Emiliju Vilto-reju. Jovan Popovič pa legendo ,,Ko-mandirevo srce“ iz knjige, ki je izšla pred nekaj tedni. Mladi, talentirani pesnik Slavko Vukosanljevič se je predstavil s štirimi pesmimi, ki nosijo vse pečat mladih graditeljev naše nove domovine. Skender Kulenovič je mojstrsko prednašal ,,Mitrov juriš", črtico, nasičeno živega, neposrednega humorja. Zadnji je bral Tanasije Mladenovič ,,Pesmi za nas" in „Razgovor nad Savom in Dunavom”.
Vse stvaritve, ki so jih brali na tem večeru, so verno odražale življenjsko stvarnost današnjega dne in borbo naših narodov v preteklosti. Dale so poslušalcem ozek, pa značilen izsek iz ustvarjanja sodobne srbske književnosti ter utrdile medsebojno povezanost.
Avtostrada bratstva in enotnost!
II DELO MLADINSKIH BRIGAD NA AUT0STRADI
Odsek autostrade, k; ga mora letos zgraditi mladina, se začenja nedaleč vstran od Beograda, tam pod Rumo in ee konča zahodno od Vinkovcev. Razdeljen je na štiri sekcije in na več odsekov. Predvideno ie, da bo delalo letos na autostradi približno
65.000	mladincev in mladink, od teh
60.000	iz Jugoslavije, 5.000 pa iz inozemstva, iz raznih držav, odkoder so že posamezne mladinske brigade in delovne skupine, kakor v prejšnjih letih najavile svoj prihod. Frve od teh pričakujejo že v tem ali prihodnjem mesecu, največ pa jih bo prišlo — in to predvsem študentov — v poletnih počitniških mesecih. Toda kakor kaže, bo prišlo na autostrado več mladine, kako pa je bilo to predvideno. Saj ti moralo priti v prvi skupini prve izmene, ki je začela delati- 1. aprila, vsega skupaj le 40 brigad iz vseh republik, prišlo pa jih je 16 več. Na autostradi dela stalno tudi brigada frontovcev, ki se menja vsakih 10 dni, tako da je bilo pred prihodom brigad druge skupine prve izmene na autostradi vsega skupaj 57 brigad, katerih začeino delo je bilo povezano s številnimi težavami in ne-
izkušenostjo pri delu, kar zahteva novih oblik in novih načinov. Res je, da so mladinci pri letošnjem kolektivnem delu na autostradi izkoristili vsa izkusiva iz prejšnjih delovnih akcij, tako da je bila organizacija dela v mnogočem izboljšana, toda naleteli so na zapreke in preizkušnje, ki so ponekod v manjši ali večji meri za krajši čas zavrle delo, tako da je bilo treba napeti vse mladostne sile in polet za izvršitev težkih nalog. Te naloge so velike, obseg predvidenih del pa naravnost gigantski. Saj bo treba samo v letošnjem letu na mladinskem odseku auiostrade izkopati, prevoziti, izravnati in nabiti v nasipe nič manj kakor 5 milijonov kubičnih metrov zemlje, humuzirati in zasaditi 7 milijonov 300.000 m* površine, narediti 520.000 m2 kamenite podlage, poleg tega pa še 860 m betonskih mostov in 210 betonskih propustov. Vsak dan prihaja na gradilišče vzdolž trase nad 1000 vagonov gradbenega materiala, ki ga je treba nado pretovoriti, da ne zaostaja železniški promet. V pomoč pri gradnji autostrade je treba zgraditi cca. 80 km začasnega industrijskega tira, po katerem se bo prevažal gradbeni material. Premestiti, izkopati in napeljati je treba
več vodovodnih instalacij, napeljati posamezne telefonske linije in dovršiti mnoga druga dela, ki niso v neposredni zvezi z autostrado. Te številke govore jasno. Še jasneje in odločneje pa so spregovorile mladin, ske brigade, ki so se vztrajno lotile dela in ga danes z vsem zamahom nadaljujejo. Za njihovo delo veljajo besede preprostega komandanta neke brigade na autostradi, ko je ob pogledu na svoje mladince, kj so podirali mogočna drevesa v hrastovem gozdu, izkopavali panje in s tem krčili pot autostradi, dejal takole: >Pa čeprav z zobmi, tovariši... moramo!« Te besede so se mu rodile ob pogledu na šibkega mladinca in mladinko, ki sta se z vso močjo upirala v debeli izruvani panj stoletnega hrasta in ga potiskala s trase vstran. Nešteto takih primerov je na autostradi. Vsaka brigada je tak primer. Sleherni mladinec in sleherna mladinka je primer zase, primer resničnega, neizmišlje-nega delovnega heroizma, k; ga po tolikih uspehih dela naše mladine nihče več ne more zanikati.
Toda življenje mladine v vseh brigadah na autostradi ni usmerjeno samo v fizično delo, temveč v vsestransko vzgojno življenje in rast. Saj je kolektiv, ki so ga mladinci «n mladinke že na svojih prvih akcijah med
vojno osvojili, danes najlepša, najpopolnejša oblika njihovega življenja, ki zahteva skupnih moči, najboljšega zagotovila za uspeh.
Različni strokovni in drugi tečaji izpopolnjujejo znanie dokajšnega dela mladincev in mladink. Tečaje narekujejo potrebe autostrade same, pa tudi potrebe vse domovine, ki je začela s petletnim planom široko kulturno in politično življenje. Doslej delata na autostradi dva strokovna tečaja, in sicer tesarski ter gradbeniški. Mladinci ,ki bodo prišli jz teh tečajev, bodo ostali kot strokovni delavci na posameznih delih autostrade. Več kot strokovnih pa je raznih drugih mladinskih tečajev, organiziranih vzdolž autostrade. Tako so začela z delom razni kulturno prosvetni tečaji, ki bodo usposabljali posamezne mladince in mladinke za delo v domačih vaseh: v zadružnih domovih kot gospodarskih in vzporedno s tem kulturnih središčih- vasi. Začeli so se tečaji za pevovodje, za voditelje anal-fabetskih tečajev, za knjižničarje in kinooperaterje, za voditelje kulturno umet. skupin itd. Fredvsem pa so v letošnjem letu deležni še večje pažnje analfabetski tečaji, kajti parola: »Noben mladinec ne sme odit; z autostra-de nepismen!« je postala zakon vsakega voditelja analfabetskega tečaja,
vsakega štaba in vsakega pismenega mladinca in mladinke. Nič manjša pa ne bo odgovornost tistih mladincev, k; se bodo na autostradi usposobili za voditelje kulturnega dela v zadružnih domovih. Ti ljudje bodo morali vedeti, da kulturno in prosvetno delo brez vsebine, brez naprednih idej. ne bo imelo odziva v naših delovnih množicah in s tem prostora v našem življenju, niti perspektiv razvoja.
Kulturno delo v brigadah 6e letos odvija po izkušnjah prejšnjih akcij. Predavanja, politična in kulturna, za. vzemajo važno mesto v okviru celot' nega _ kulturnega življenja na autostradi. Nič manjšo vlogo pa ne igrajo filmi in neštet; taborni ognji, ki so postali najbolj priljubljena oblika zabavnega življenja v brigadi. Festivali, ki bodo organizirani v tem mesecu po vseh sekcijah in odsekih in na katerih bo sodelovalo po več brigad, pa bodo najvišja manifestacija kulturnega dela, ki ima na autostradi poleg svojega vzgojno - ideološkega pomena tudi važen mobilizatorski pomen, ker tolmači mladincem veličino dela, važnost posameznih delovnih nalog in opozarja na napake, ki jih je treba odpraviti.
Fizkulturna in predvojaška vzgoja zavzemata velik obseg. Omenimo naj
samo, da je na letošnjem spomladanskem krosu sodelovala autostrada enotno, saj je teklo vsega skupai 10 tisoč 557 brigadirjev. Kako se tekmovanje razvija na vseh področjih dela, tako tud; pri fizkulturi. !n tekmovanje se je izkazalo doslej na autostradi kot najboljša pot, ki vedi vsekdar k večjim in še večjim uspehom.
»Velika energija ee lahko poredi samo za velike cilje«, ie rekel tov. Stalin. In v mladini na autostradi je zares močna, nezlomljiva energija, ki se manifestira v delovnih uspehih za izpolnitev petletke kot prve večje stopnice k velikemu cilju bodočnosti.
Ko je komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad pri gradnji autostrade bratstva jn enotnosti Ico Vlanuša podeljeval prvikrat prehodno zastavico glavnega štaba najboljši brigadi na gradnji autostrade, prvi posavski brigadi, je poudaril, da je jugoslovanska mladina, predvsem pa vsa mladina na gradiliščih, čuvar vseh pridobitev, pridobljenih z borbo in delom ter borec proti špijonom, saboterjem in sovražnikom, ki si morajo ob njenem neovrgljivem delu streti hrbtenico in spoznati, kaj pomeni, če se mladostne sile sproste in usmerijo z delom v tisto smer, kamor teži vsak naš delovni človek. L. K.
fcoujet&ko-tuneriški odnosi
IM pozdravlja Wallaceove predloge, čeprav se ne strinja z načinom, kakor so biti postavljeni
Komentar moskovskih „Izvesti j” o Wallaceove m odprtem pismu
generalisimu Stalinu
Moskva, 16. maja. (Tass) „Izvestja" &o objavila članek Kudrijavceva „O sovjetsko - ameriških odnosih“:
Sovjetska javnost je sprejela Wal-laceovo odprto pismo Stalinu z velikim zanimanjem in pozornostjo. Pismo v resnici zasluži pozornost že zaradi tega, ker zajema Wallaceove nazore o sovjetsko-ameriških odnosih. Druga zasluga Wallaceovega pisma je njegova konkretna vsebina. S pogledi in nazori avtorja pisma se lahko strinjamo ali ne, ne moremo pa zanikati, da vsebuje osnovo Za razpravljanje o sporazumu.
Wallace postavlja vprašanja naravnost in prihaja z lastnimi predlogi. Brez dvoma izraža mnenje znatnega dela ameriške javnosti, ker skuša odgovoriti na najbolj življenjska vprašanja — kako utrditi mir, kako zagotoviti mednarodno varnost. Ni pa se mogoče strinjati z Wallaceovim načinom postavljanja mnogih vprašanj, od katerih zarisi izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA. V mnogih pogledih se skladajo s politiko, ki jo dosledno izvaja Sovjetska zveza in za katero se hori v OZN. V njih je zajet Wal-laceov predlog za splošno omejitev oborožitve, za prepoved vseh sredstev množičnega uničevanja, za ne-vmešavanje v domače zadeve drugih držav, za odstranitev vojaških oporišč na ozemlju drugih držav, za opustitev politike sile in ustrahovanja nasproti malim državam, za umik tujih čet iz Koreje, za nevme-šavanje v notranje zadeve Kitajske itd.
Dasi se človek lahko pridruži mnogim Wallaceovim predlogom, katerih znaten del ni nov, vendar ni mogoče soglašati z načinom postavljanja Wallaceovih predlogov. Wallace postavlja vse svoje predloge na isto osnovo, ne da bi omenil, da mnogi izmed njih niso več predlogi, ampak sklepi mednarodnih organizacij in konferenc, ki so obvezni za vse njihove udeležence. Vzemimo n. pr.Walleceovo izjavo o splošni omejitvi oboroževanja in o prepovedi vseh sredstev za množično uničevanje. Znano je, da obstoji v tem pogledu popolnoma konkreten sklep OZN — resolucija generalne skupščine z dne li. decembra 1916;
posledira tega je, da je treba za rešitev tega vprašanja konkretno določiti, kdo je kriv, da se ne izvaja resolucija generalne skupščine, kakšni ukrepi so potrebni za izvedbo tega sklepa. Ne gre namreč spravljati v isto vrsto one, ki izvajajo ali ne izvajajo sklepe OZN, ker bi se tako nudila zaščita ravno onim, ki sc odkrito upirajo sklepom mednarodne organizacije.
Na splošno je za Wallaceovo pismo značilna želja, da bi se izognil ostri, toda pravični kritiki proti tej ali oni stranki. Mislim, da je treba to pripisati iskreni želji po izboljšanju odnosov med obema državama. Toda olepšati vsa nasprotja in se jim izogniti, ni vedno najboljša pot ter more včasih privesti do popolnoma nasprotnih rezultatov. Wallace pravi na primer, da ne bi niti ZDA niti Sovjetska zveza smele imeti vojaških oporišč v drugih državah, ki so članice OZN. Tako približevanje je umišljeno, ker so ZDA že ustanovile ali pa še ustanavljajo nova vojaška oporišča v tako velikem številu in tako daleč od svojega ozemlja, da tega ni mogoče opravičiti s potrebami obrambe. Hkrati tega ni mogoče reči o Sovjetski zvezi. Da bi omogočili v bodoče stvaren sporazum, bi bilo treba zaradi tega točno ugotoviti, kdo ima vojaška ojx>rišča. ki bi se morala opustiti in kje. Wallace piše tudi, da ne bi niti ZDA niti Sovjetska zveza smele pošiljati orožja na Kitajsko. To drži. So pa dejanske okolnosti, ki jih ne moremo pozabiti, ako hočemo zares izboljšati odnose in olajšati bedno stanje kitajskega ljudstva. Znano je. da Sovjetska zveza ne pošilja na Kitajsko orožja, medtem ko uporabljajo armade Čangkajškove vlade izključno ameriško orožje. Da bi torej v bodoče mogli doseči sporazum v tem vprašanju, je treba ugotoviti, kdo mora prenehati z dobavljanjem orožja Kitajski. Isto velja za Korejo, gospodarsko pomoč evropskim drža. vam, mirovno pogodbo z Nemčijo itd.
Želja, da bi se izognil za nekatere strani neugodnemu prikazovanju stvari, je v nekaterih primerih privedla Wallacea do sklepov, ki ne ustrezajo dejstvom. Tako trdi Wallace, da so milijoni državljanov ZDA
prepričani, da je namen sovjetskih voditeljev zavojevanje sveta. Tak zaključek se očitno naslanja na nesporazumu, kajti propaganda določenega dela ameriškega tiska ne more veljati za izraz mnenja milijonov Američanov. Enako neprepričljiva in nepravilna je trditev, da so milijoni državljanov Sovjetske zveze prepričani, da hočejo ZDA vdreti v Sovjetsko zvezo. Sovjetska javnost ni bila nikdar mnenja, da je ameriško ljudstvo odgovorno za dejanja in zločinske načrte omejene skupine, ki izkorišča netenje vojne psihoze, da pridobi zase prednosti.
Wallace čisto pravilno poudarja, da ideološko tekmovanje med komunizmom in kapitalizmom nima nobenega opravka z nesoglasji med ZDA in Sovjetsko zvezo; moti pa se, ako trdi, da propagandisti obeh dežel vztrajajo na tem, da ti dve deželi ne moreta v miru živeti druga poleg druge. Nasprotno, Stalin je ponovno poudaril možnost miroljubnega sodelovanja med socializmom in kapitalizmom.
Kljub nekaterim zmotam je Wallaceovo pismo zelo pozitivno in ohrabrujoče dejstvo v odnosih med narodi obeh velikih držav. — Wallace končuje svoje pismo z besedami, da ni takih nesporazumov ali težav med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki bi jih mogli poravnati s silo ali strahom, in nobenih nasprotij, ki bi jih ne mogli urediti z uspešnimi miroljubnimi pogajanji. Sovjetska javnost lahko to Wallaceovo naziranje takoj podpiše; očitno ga bo pretežni del ameriške javnosti prav tako podpisal.
Wallace napada vlado, ker ni sprejela predloga ZSSR
New York, 16. maja. (Tass) Časopisi poročajo, da je Henry Wallace v svojem govoru na zborovanju v Detroitu, ki se ga je udeležilo 130.000 oseb, vnovič obsodil ameriške uradne osebnosti, ker niso hotele sprejeti predloga Sovjetske zveze, da naj se začno pogajanja za ureditev medsebojnih nesoglasij. Dejal je, da so na ta način politi z ledeno vodo vsi upi ljudstva v mir in prenehanje hladne vojna
FLRJ IMA PRAVICO ZAHTEVATI PRIKLJUČITEV SLOVENSKE KOROŠICE
Naš veleposlanik v Parizu Marko Ristič o prekinitvi konference namestnikov ministrov za zunanje zadeve
ARABSKE DRŽAVE OGRAŽAJO IZRAEL
Sklicana je izredna seja Varnostnega sveta
London, 16. maja. Dogodki v Palestini so v ospredju vsega mednarodnega zanimanja. Razglasitev neodvisne židovske države Izrael je izzvala združeno akcijo arabskega sveta. Egiptske, trans jordanske, sirijske, iraške in libanonske čete ogrožajo novo židovsko državo. V južni Palestini so egiptske čete prekoračile mejo in po poročilu egipiskega vojnega ministrstva zasedle mesto Kasa in židovsko naselbino Alimon. — Sedaj prodirajo proti Peršebu na cesti v smeri proti Jeruzalemu. Po židovskih poročilih prodirajo egiptske čete v južno Palestino v treh kolonah.
Poročilo, ki je bilo davi objavljeno v Bagdadu, pravi, da so iraške čete prekoračile reko Jordan in zasedle elektrarno, ležečo 16 km od meje južno cd 'Galilejskega jezera. Arabska divizija kralja Abdullaha je zasedla Jeriho.
Sirijske čete so zasedle bivše angleško taborišče južno od Galilejskega jezera ter pregnale Žide iz treh naselbin in iz Nugeiba na obali Galilejskega jezera.
Židovske čete so po hudem boju zavzele Malke, kjer so imeli Arabci nad 2C0 mrtvih. Židje poročajo nadalje o zavzetju ključnih položajev in pomembnih arabskih oporišč 20 km pred Jeruzalemom ter ob cesti proti Tet Avivu. Hude borbe so med židovskimi četami in Arabci, ki so se zabarikadirali v francoskem trapi-stovskcm samostanu. Po židovskih poročilih obstreljujejo Arabci zahodna predmestja Jeruzalema.
Tel Aviv je bil že štirikrat napaden z letali Po egiptskih poročilih je bila med drugim zadeta in porušena tudi glavna elektrarna v mestu. Židovske čete drže velik del obalnih krajev. Židovski poveljnik v mestu Jafi je izjavil, da bo luka hitro usposobljena za izkrcavanje in dovoz. Arabci, ki so prebivah v Jafi, so pobegnili Židovska organizacija Irgun je objavila, da opušča dosedanjo
podtalno borbo in se je stavila na razpolago novi židovski vladi. Židovska organizacija Sternbanner je stopila prostovoljno v židovsko vojsko in je razglasila, da se bo vztrajno borila proti sleherni tuji oblasti v državi Izrael. Zunanji minister začasne vlade države Izrael je govoril snoči na velikem zborovanju v Tel Avivu in je izjavil, da se bodo Židi z vsemi sredstvi borili za priznanje svoje države, ter se je v toplih besedah zahvalil Združenim državam Amerike, ki so s priznanjem države Izrael dale židovskemu svetu veliko oporo za nadaljnjo borbo.
Predsednik Varnostnega sveta OZN je sklical izredno sejo, da proučijo položaj v Palestini. Seja ie bila sklicana, čim je dobil generalni sekretar OZN Trygve Lie noto egiptske vla-
Poljska in ČSR na straži pred nakanami imperialistov v Nemčiji
Varšava, 16. maja (PAP). Pred odhodom iz Poljske je dal češkoslovaški minister za zunanje zadeve Clementis ■izjavo dopisnika PAJP-a, kj je v njej izrazil, da občuduje napore poljskega ljudstva pri obnovi dežele in poudaril da je meja na Odri in Vis; postala skupna meja vseh slovanskih narodov.
Ko je obrazložil na kratko uspehe svojega obiska na Poljskem, je dementis izrazil zadovoljstvo, ker imata Poljska in Češka enako mnenje glede Nemčije in dTugih vprašanj zunanje politike. So ljudje, ki bi hoteli obnoviti nemški imperializem, m; pa želimo, da se Nemčija reši reakcionarnih elementov in postane dejansko demokratična. Nasproti Nemčiji nimamo maščevalnih teženj, nikakor pa ne smemo dopustiti, da se izpolnijo nevarne nakane, ki bi obnovile nemško vojno zmogljivost. Mi pazimo in bomo pazili tudi v bodoče na neprestane
de s poročilom, da so egiptske čete P?*“? ^ ^ k -stopile na ozemlje Palestine.	: nahstimih sil v Nemci* ki .uh pod-
Generalna skupščina OZN je na f™ nekatere okupacijske oblasti.
petkovi seji zavrnila ameriški predlog za postavitev Jeruzalema pod skrbništvo OZN. Za predlog je glasovalo 19 delegatov, 15 proti. 19 delegatov pa se je vzdržalo glasovanja. Ker predlog ni dobil potrebne dve-tretjinske večine, je torej propadel. Generalna skupščina je nato sprejela resolucijo, ki jo je že prej sprejel politični odbor, da bodo namreč poslali v Palestino posebnega predstavnika OZN z nalogo, da posreduje.
,,Daily Worker“ komentira dogodke v Palestini in pravi, da ni nobenih izgledov za trajen mir v Palestini, ker sosedni arabski voditelji ogražajo novo ustvarjeno židovsko, državo z vojaškim poseganjem. Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je ohrabrilo arabske čete, da so prestopile meje Palestina Palestina je bila vedno važna za imperialistične interese Britanije, britanski mandat pa je služil za to, da bi postala Palestina angleško vojaško oporišče. Čeprav morajo britanski imperialisti zapustiti Palestino, spletkarijo še vedno skupno z ameriškimi imperialisti na vse mogoče načine, da bi obdržali svoje pozicije v Palestini.
Glavna ulica v Tel Avivu, prestolnici židovske države Izrael
Kongres slovanskih kmetovalk v Pragi
Praga, 16. maja (Tanjug) V Pragi se je pričel kongres slovanskih žena-kmetovalk. Kongres je med drugim pozdravil minister za kmetijstvo Julius Djuriš, ki je poudaril nujnost široke pomoči poljedelcem pri njihovem delu. Heroj socialističnega dela ZSSR kolhoznica Repina je pozdravila kongres v imenu žensk Sovjetske zveze, v imenu AFŽ Jugoslavije pa Kata Pejnovič. Kongresu so sporočile pozdrave tudi predstavnice poljskih, bolgarskih in lužiiško-srbskih žena. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, kj izreka zahvalo vladi Klementa Gott-walda za vse ukrepe, ki jth je napravila za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev češkoslovaških žen-kmetovalk. Žene se zavezujejo, da bodo sistematično delale za mehanizacijo poljedelstva.
Aretacija saboterske tolpe pri Ostravi
Praga, 16. maja (CTK). Blizu Ostrave je bilo aretiranih 16 članov saboterske tolpe, ki je zažgala skladišče iovarne za železo ter pripravljala požar v tovarni celuloze. Med preiskavo so našli pri aretiranih mnogo orožja in seznam članov komunistične partije Češkoslovaške, ki hi morali bit; likvidirani«. Vsi aretirani so član; češke narodne socialistične stranke.
Vatikan preganja duhovnike, ki so glasovali za ljudsko fronto
Rim, 16. maja (Tanjug). »Uniia« piše, da so krščanskodemokratske obla-6ti in Vatikan pričeli z represalijami proti nižjemu katoliškemu duhovništvu, ki se je med volivno kampanjo izjavilo proti vmešavanju cerkve v volitve. V San Benedetu del Tronto blizu Ascollija so vatikanske oblasti odvzele duhovniški naslov župniku Carlu Trainiju, policijska oblastva pa so celo ugotovila, da je duhovnik Trami »kriv«, ker je pred volitvami v nekem svojem govoru izjavil: »Vsi, ki preganjajo demokratične sile v Italiji, so sovražniki miru. Cerkev nima pravice vplivati na zavest volivcev.«
Pariz, 16. maja (Tanjug). Veleposlanik FLR Jugoslavije v Parizu Marko Ristič je imel tiskovno konferenco, na kateri je dal predstavnikom francoskega tiska potrebna pojasnila o prekinitvi konference namestnikov ministrov za zunanje zadeve, ki so razpravljali o ozemeljskih in reparacijskih zahtevah Jugoslavije nasproti Avstrije.
Veleposlanik je najprej izjavil, da je bila konferenca prekinjena zaradi neupravičenega nasprotovanja ameriške delegacije, ki sta se jj pridružili tudi delegaciji Velike Britanije in Francije. Veleposlanik Ristič je nato razlagal probleme Slovenske Koroške v skladu z upravičenimi zahtevami narodov Jugoslavije. Omenil je prvotne jugoslovanske zahteve, navedene v prvi spomenici jugoslovanske vlade o Slovenski Koroški, nato je poudaril, da je Jugoslavija občutno zmanjšala svoje teritorialne zahteve nasproti Avstriji in s tem dokazala, da je za pravičen in trajen mir. Navzlic žrtvam so predstavniki ZDA, Vel. Britanije in Francije odklonili upravičene zahteve Jugoslavije in jih niso hoteli nit; proučiti. Tako stališče zapadnih zaveznikov je neupravičeno ne samo nasproti koroškim Slovencem, ampak tudi nasproti drugim narodom Jugoslavije. Tako staKšče je nevarno za mir na svetu.
Veleposlanik Ristič je nato opozoril, da je bila Avstrija vedno prva straža nemškega prodiranja na jugovzhod in da so koroške Slovence, ki so 6e borili proti prisilni germanizaciji, vedno zatirali in izvajali nad njimi nasilstva. Njihov položaj se še do danes ni spremenil, ker jih današnje avstrijske oblasti in celo člani avstrijske vlade z vsemi silami raznarodujejo in jim celo direktno grozijo, da bodo po podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo postavljeni pred sodišče zaradi »veleizdaje«, ker zahtevajo priključitev k matični dežel; FLRJ.
Veleposlanik Ristič je nato orisal politiko Avstrije od sainlgermainske pogodbe do anllusa in njeno sodelovanje v vojn; na strani Nemčije, pri čemer je poudaril, da je dala mala Avstrija Hitlerjevi Nemčiji 1,300.000 najbolj zagrizenih nacistov. Narodi Jugoslavije ne morejo razumeti, s čim je mogoče opravičiti stališče ameriške, britanske in francoske delegacije, ki
želijo, da bodo koroški Slovenci izročeni po zmagi nad nacizmom maščevanju premaganih nacistov. Jugoslavija ima vso pravico zahtevati priključitev Slovenske Koroške, in to ne samo na podlagi nacionalnih načel in stoletne težnje slovenskega naroda za enotnostjo, ampak tudi v imenu žrtev, ki so jih dali Slovenci v borbi proti nemški napadalnosti, in_ žrtev, ki so jih dali narodi Jugoslavije v pretekli vojni. Jugoslavija ne more dovoliti, da bi bila Slovenska Koroška izročena nasilni germanizaciji in da bi še enkrat postala sestavni del kakršne koli Nemčije in odskočna deska za nove napade proti Jugoslaviji.
Nato je odgovarjal veleposlanik Ristič na vprašanja francoskih novinarjev o političnem in nacionalnem 6tanju koroških Slovencev v Avstriji. Ko je poudaril, da ne uživajo koroški Slovenci nikakih političnih jn nacionalnih pravic, je zaključil tiskovno konferenco z izjavo, da vlada FLRJ ne more sprejeti stališča ameriške, britanske in francoske delegacije in zahteva zato nadaljnje razpravljanje o mirovni pogodbi z Avstrijo.
Zavezniški svet zahteva pre-osnovo avstrijske zakonodaje
Dunaj, 16. maja (Tass). V petek je bila redna seja zavezniškega sveta za Avstrijo. Sovjetski predstavnik je poudaril potrebo, da avstrijska vlada izpolni sklep zavezniškega sveta z dne 25. marca 1946. Kakor je znano, mora po tem sklepu avstrijska vlada izdelati in predložiti v odobritev načrt nove avstrijske ustave, ki naj bi bila zasnovana na demokratičnih načelih. Sovjetski predstavnik je predlagal, naj se avstrijska vlada opozori na nujnost izvedbe sklepa zavezniškega sveta o predložitvi načrta nove ustave.
Izvršilni odbor je poslal predsedniku avstrijske vlade pismo, ki v njem opozarja avstrijsko vlado ,da je nujna preosnova avstrijske zakonodaje in ■izdelava novih avstrijskih zakonov v skladu s sklepi zavezniškega sveta za Avstrijo. Kakor je znano, je bilo v navadi, da je avstrijska vlada uvelja-ljala stare nemške zakone.
Na koncu seje je zavezniški svet za Avstrijo vzel na znanje trgovinski sporazum med Avstrijo in Madžarsko.
Cestni razbojniki
List »New York Tribune^ je nedavno objavil nekaj zanimivih podrobnosti iz govora avstrijskega državnega podtajnika za notranje zadeve Ferdinanda Grafa, ko je ta nastopil na zborovanju ljudske stranke v Beljaku.
Kakor navaja »New York Tribune«, je Graf »posvaril« Jugoslavijo, češ da se bo Avstrija »z oboroženimi silami uprla invaziji južno avstrijskih pokrajin Koroške in Štajerske«. Graf je tudi dejal, da bo »vlada ravnala kot z agenti tuje sile z vsemi državljani, ki pozabljajo, da je Koroška v Avstriji*. Nadalje je izjavil: »Kdor koli namerava odvzeti trdnjavo južne Avstrije, bomo ravnali z njim kakor s cestnimi raz-bojniki.c
Graf je nato govoril med drugim še o komunistični »pošasti« in se povzpel do trditve, da so v komunističnih deželah ogromne »vojne priprave«.
K Grafovim pripombam bi bilo treba dostaviti samo še, da Avstrija že dolgo, približno sto let, ravna kot z agenti" tuje sile s koroškimi državljani slovenske krvi. Grafovo nepoznavanje zemljepisja bi bilo popraviti talco, da Koroška ne leži v Avstriji, temveč na strnjenem slovenskem narodnem ozemlju. Prav odveč je tudi Grafova grožnja, da bodo Avstrijci ravnali kakor s cestnimi razbojniki s tistimi, ki »nameravajo odvzeti trdnjavo južne Avstrije», to je z drugimi besedami — s koroškimi Slovenci. Avstrijci so v dobi okupacije Jugoslavije že dokazali, da imajo za razbojnike vse poštene ljudi, ki se borijo proti nasilju fašizma,	F. N.
Madžarska
javnost
zahteva, naj prevzame država vse verske šele
Budimpešta, 16. maja. Kardinal Mindszenti je poslal pastirsko pismo prosvetnim delavcem v katoliških verskih šolah, v katerem prepoveduje udeležbo na konferencah svobodnega sindikata prosvetnih delavcev. Ta nedemokratični korak poglavarja katoliške cenkve na Madžarskem je razburil vso madžarsko demokratično javnost. Sindikalni svet je objavil protest, v katerem ostro napada oer-kveme voditelje, ker so nasprotni vsemu, kar je napredno in kar služi interesom ljudstva. Sindikalni svet izjavi ja v pismu demokratični vladi, da bo z vsemi silami podpiral svobodni sindikat prosvetnih delavcev v njegovi borbi proti reakcionarnemu cerkvenemu vodstvu.
Prosvetni delavci iz Györa so prav
a«
kardinala Mindszentija. Ves demokratični tisk imenuje to pastirsko pismo — nasilno dejanje ter enodušno zahteva, da prevzame država vse verske šole.
Madžarski pobudnik napada na Jugoslavijo pred sodiščem
Budimpešta, 16. maja (Tanjug). V soboto 6e je začela pred ljudskim sodiščem v Budimpešti obravnava proti bivšemu voditelju generalnega štaba Horthyjeve vojske generalu Wertu, ki je bil eden izmed pobudnikov madžarskega napada na Jugoslavijo in Sovjetsko zvez». Leta 1944. je pripomogel. da so fašisti prevzeli oblast na Madžarskem. Po izpovedbah prič je general Wert odgovoren tudi za množične zločine.
tako sklenili, da se bodo uprli sklepu
Zasedanje mednarodne demokratične federacije žen v Rimu
Rim, 16. maja (Tanjug). Včeraj 6e je začelo v Rimu zasedanje izvršilnega odbora mednarodne demokratične federacije žena, ki se ga udele-žujejo predstavnice Italije, Sovjetske zveze, Jugoslavije. Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Madžarske, ZDA. Vel. Britanije, Francije, Španije, Švedske, Norveške. Kitajske in Vietnama.
Predstavnice posameznih držav so prebrale poročila o proslavi mednarodnega dne žena 8. marca v njihovih državah. Predstavnica italijanskih žena Maddalena Rossi, predstavnica francoskih žena Eugenie Cotton in predstavnica ameriških žena M. Gra-per so izjavile, da je bil proslavljen
mednarodni dan žena v njihovih državah v znamenju boja za mir in solidarnost skupno z ženami Grčije in Španije, ki se z orožjem v roki borijo za svobodo in neodvisnost svojih držav. Hkrati so poudarile težke pogoje za udejstvovanje demokratičnih organizacij v njihovih državah zaradi reakcionarnega stališča vlad.
Predstavnica bolgarskih žena Cola Dragojčeva, predstavnica češkoslovaških žena Modinova in predstavnica poljskih žena Ovlowska so opozorile na velik prispevek žena pri izgradnji trajnega miru v državah nove demokracije in proti vojnohujskaški politiki zapadnega imperialističnega bloka.
Ofenzivne operacije Markosovlli čet v zahodni Makedoniji so uspele
Atene, 16. maja. Radijska postaja Svobodne Grčije je prenašala danes naslednje poročilo vrhovnega štaba demokratične armade Grčije o ofenzivnih operacijah demokratične armade od 11. maja dalje:
»Ofenzivne operacije med 7. in 10. majem na področju Grevene v zahodni Makedoniji, ki so se pričele po vnaprej določenem načrtu, so se končale z uspehom. Čete demokratične armade so napadle sovražne položaje pri vaseh Mikro. Megalo, Širin, Elef-tero in Milja. Uničile ali zajele so Tse člane posadke sovražne garnizije in odbila sovražna ojačenja, ki so jih poslali iz Grevene in drugih krajev. Skupne izgube sovražnika znašajo 215 mrtvih, 290 ranjenih in 54 ujetih vojakov. Enote demokratične armade so zaplenile 16 puško-mitraljezov, 7 avtomatičnih pušk, 172 pušk in 50.000 nabojev, sestrelile 2 letali in uničile 15 kamionov.
Izgube demokratične armade znašajo 19 mrtvih in 42 ranjenih. Mnogo rodoljubov se je pridružilo demokratičnim borcem. V operacijah so diverzantski oddelki nenehoma napadali sovražne prometne zveze in ovirali sovražnikov promet. Uničen je bil most aa cesti med Greveno in Neapo-
lisom. Partizansko topništvo je obstreljevalo vojaške objekte v Grevens, v vojaških skladiščih je nastal požar.
Na področju Kozane so enote demokratične armade zavzele 4. maja utrjeno vas Kl-itos, v noči med 6. in 7. majem pa so pregnale 3 monarhofa-šistične oddelke iz vas; Petralofos. Med 8. in 9. majem so enote demokratično armade vkorakale v vas So-fular.«
Grški bore; za svobodo so poslali iz atenskega zapora Stalinu, Trumanu, Attleeju in Auriolu spomenico, ki v njej navajajo:
»Atenska vlada je 4. maja usmrtila 154 borcev narodnega odpora, ki so se med vojno 3 leta borili proti skupnemu sovražniku, in da namerava ustreliti še 1500 na smrt obsojenih.
Streljajo borce, ki so razstreliti most Gergopotancs in uresničili vse načrte zavezniškega vrhovnega poveljstva med vojno proti nemškim osvajalcem.
Pred vsem civiliziranim svetom protestiramo proti temu groznemu zločinu ter pričenjamo gladovno stavko. To streljanje pomeni tragičen način onemogočanja ciljev, za katere so se vojskovali Združeni narodi. Pozivamo vas, da napravite korak proti tem nezaslišanim zločinom.«
Naraščanje draginje v Trstu
Trst, 16. maja. (ATI) Tržaški odbor za proučevanje problema življenjskih stroškov je objavil obvestilo, ki ugotavlja v njem velikansko draginjo. Indeks življenjskih stroškov se je povečal v aprilu v primerjavi s preteklimi meseci od 177.92 na 179.58. Velikanski porast cen je nastal zaradi tega, ker je politika okupacijske vojaške uprave skrajno neekonomična. Vojaška uprava uvaža življenjske potrebščine celo iz Sicilije, čeprav ima dovolj možnosti za uvedbo trgovinskih odnosov z državami vzhodne Evrope, s katerimi je itak gospodarsko in zemljepisno povezana.
Grški protifašisti iz Argentine v Gorici
Trst, 16. maja. Tržaška brzojavna agencija poroča, da so na poti v Jugoslavijo prispeli v Gorico grški rodoljubi, ki so jih pregnali iz Argentine. Skupina šteje 31 oseb.
V petek so fašisti v Gorici napadli podtajnika Delavske zbornice iz Milana, ki je spremljal grške protifaši-ste iz Argentine do jugoslovanske meje, ki jim je Jugoslavija ponudila zatočišče.
Tržačani zahtevajo volitve
Trst, 16. maja. (ATI) V Rojanu (angloameriška cona) je bilo zborovanje slovensko-italijanske protifašistične unije, ki se ga je udeležila velikanska množica ljudstva. Vsi govorniki so v imenu demokratičnega prebivalstva Trsta zahtevali, da naj se izvedejo v Trstu volitve, ker je to edino področje v Evropi, kjer ljudstvo po vojni še ni imelo prilike glasovati
KRATKE VESTI
V	vseh okrajnih sodiščih Bolgarije so bile konference organizacij agrarne ljudske zveze. V sprejetih resolucijah se poudarja, da ja agrarna zveza očistila svoje vrste agentov mednarodne reakcije. Agrarna zveza se je sedaj organizacijsko okrepila in je mnogo prispevala k utrditvi moralno-politiene enotnosti bolgarskega ljudstva. Konference so zastavile organizacijam agrarne zveze nalogo, naj pridobe široke kmečke množice za aktivno udeležbo v državni organizaciji.
•Vojaško sodišče v Pragi je izreklo razsodbo proti članom vohunske skupine v Mostu. Trije obtoženi so obsojeni na smrt; enemu je smrtna kazen znižana na dosmrtno ječo, dragemu pa na 18 let zapora. Drugi obtoženci so obsojeni na časovne kazni. Med razpravo so obtoženim dokazali, da so ustanovili vohunsko organizacijo in obveščali vojaške osebe določenih tujih držav o važnih tajnostih glede obrambe države. Obtoženi so hkrati zbirali orožje in strelivo. Pavle Babec jo bil direktno povezan s tujimi vojaškimi osebami in je bil vodja neke vohunske skupine.
Skupina švedske mladine, ki bo skupno s skupinami drugih držav sodelovala pri izgradnji ljudskega gospodarstva Bolgarije, je v četrtek odpotovala iz Stockholma.
Dva funkcionarja oddelka za dekarte-lizacijo ameriške uprave v Nemčiji Johnson Avery in Francis Lauran sta odstopila, ker ne soglašata s Clayevimi odredbami o izvajanju dekartelizacije. ker jo dejansko zavirajo in celo ustavljajo. Pred kratkim je namestnik ameriškega vojaškega guvernerja za Nemčijo general Huy zahteval od 19 uradnikov oddelka za de-kartelizacijo, naj priznajo nove CLiyeve odredbe, sicer morajo zapustiti službo.
Težki življenjski pogoji in neomejena samovolja veleposestnikov, ki odločno odklanjajo sklenitev novih delovnih pogodb, povzročajo vedno večje nezadovoljstvo in širijo stavkovno gibanje med poljedelskimi delavci v nekaterih pokrajinah Italije. V vsej provinci Polesine že nekaj dni stavka nad 80.000 delavcev.
75.000	delavcev ameriške tovarne avtomobilov Chrysler je pričelo stavkati. Kakor je znano, so delodajalci v Detroitu odklonili zahteve delavcev za povečanje mezd.
V	zvezi z vzpostavitvijo nadzorstva nad železniškimi progami je postavil ameriški minister za vojsko Royal za pokrajinske načelnike prog 7 predsednikov raznih žekzniških družb. Nadzorstvo bo trajalo vse dotlej, dokler ne bo rešen spor med delodajalci in železničarji, ki zahtevajo povečanje mezd.
Lep! flspebi mooslovanskib nogometašev v tujini
Pretekle dni so jugoslovanski nogometaši dosegli nekaj lepih uspehov tj mednarodnih tekmovanj*h. S svojimi zmagami nad renomiranim! nasprotniki so utrdili sloves našega nogometa v svetu in dokazali, da je naše fizkulturno gibanje na poti stalnega napredka.
Jugoslavija i Madžarska 2:1 (i:!)
V	okviru mednarodnega športnega tedna ob 401etnici francoske telovadne zveze je bil v fizkulturnem sporedu tudi nogometni furnir, na katerem so sodelovale sindikalne reprezentance Jugoslavije, PcUske, Komuni j e, Madžarske. češkoslovaške, Avstrijo in Italije. Zmagi jugoslovanske sindikalne reprezentance nad Poljsko oo naši nogometaši pridružili še uspeh v igri z madžarsko reprezentanco. Tekma je bila v soboto v Roubeauxu in se je končala z rezultatom 2:1, Včeraj jo
reprezentanca nastopila v finalni tekmi z Romunijo v Parizu.
V	soboto j? bi)a na sporedu tudj tekma Jled Romunijo in Italijo, ki se je kon-ffela z visoko zmago romunske reprezentance 5:0, češkoslovaška nogometna enaj-•tcrtCa pa je premagala sindikalno reprezentanco Avstrije z rezultatom 4:2.
Uspešno gostovanje Hajduka v ČSR
Ob 4PIetnici ustanovitve SK Zilinc so bile 1 piske športne prireditve, med njimi tudi mednarodni nogometni turnir, na katerem so sodelovali prvak Poljske Cra-•owia, Viktoria iz Plzna. Hajduk iz Splita in moštvo prireditelja. V soboto sta se pomerila Hajduk in Cracowja. V lepi igri so Splitčani premagali svoje nasprotnike. V nedeljo je bila Hajdukov nasprotnik Viktoria iz Plzna. Tudi to tekmo so jugoslovanski nogometaši s prepričevalnim rezultatom odločili v svojo korist.
• Včeraj Je Hajduk nastopil u finalni tekmi z moštvom žjllne. Rezultata prvih dveh iger sta bila:
Hajduk : Cracowia 2:0 (1:0)
Hajduk : Viktoria 3:0.
Zvezno prvenstvo
V	tekmovanju za državno nogometno prvenstvo je ostalo neodjgrano še zadnje kolo z nekaterimi odloženimi tekmami. Rezultati pretekle nedelje so že bolj ali manj razčistili položaj, tako da velikih presenečenj ne bo več.
I.	ZVEZNA LIGA
V	I. zipzni ligi Je bila v nedeljo odigrana ssmo tekma med Crveno zvezdo in Ponziano. Ponziana si je z zmago nad svojim nasprotnikom popravila položaj v prvenstveni lestrfcl In zanjo ni več nevarnosti. da bi izpadla lz te skupine. Rezultat tekme je bil
Ponziana : Crvena zvezda 1:0 (0:0)
Ostala srečanje so bila zaradi odsotnosti Igralcev I. zvezne lige odložena na prihodnjo nedeljo.
II.	ZVEZNA LIGA
V	II. zvpznl ligi je bil v nedeljo popoln spored. Slovenski zastopnik v državnem prvenstvu Enotnost je igrala na Reki s Kvamerjem, ki je po odlični igri zasluženo premagala svojega nasprotnika. Rezultati tekem so bili:
na Reki: Kvarner : Enotnost 5:3 (4:0) v Varaždinu: Tek.stilac : Sloga 2:1 (1:1) v Titogradu: Budućnost : Rabotničkj 10:0
(5:0)
v Zemunu: Naša krila : Mornar 1:0 (1:6) v Pančemi: Dinamo : Metalac 0:0.
Prvenstvo Slovenije
Tekmovanje za prvenstvo Slovenije v nogometu je bilo v nedeljo končano. Nogometni odbor pri FZS mora rešiti le še nekaj vloženih protestov.
I. SKUPINA
V	prvi skupini je bila m nedeljo odigrana še odložena tekma med Rudarjem in železničarjem iz Maribora ter ostanek igre med ljubljanskim železničarjem in Kladivarjem, kj ni prinesel spremembe rezultata. Y prijateljski tekmi pa je železničar zmagal z rezultatom 2:1. Izida zaključnih tekem sta bila naslednja:
v Trbovljah: Rudar : Železničar 5:2 (2:0) v Ljubljani: Železnlča#*: Kladivar 0:0.
KONČNA LESTVICA UDELEŽENCEV I. SKUPINE JE TALE:
Garnizija	14	14	0	0	52:18	28
Kladivar	14	6	3	5	38:26	15
želepnjčar M. 41	6	3	5	26:22	15
Nafta	14	6	1	7	21:24	13
Polet	14	5 2 7 22:26 12
Rudar	14	4	3	7	22:31	11
Železničar	LJ	14	4	2	8	15:38	10
Krim	14	3	2	9	20:30	8
II. SKUPINA
V	II. skupini je bila v nedeljo na sporedu zaključna tekma med Litijo in Gorico, ki pa se je beležila brez borbe v korist Litije, ker Goričanov ni bilo na igrišče.
LUija : Gorica 3:0 p. f.
Udeleženci II. skupine tekmovanja za
nogometno prvenstvo vročeni takole:		Slovenije so				raz-
Murska Sobota	14	12	0	2	6S:24	24
Udarnik	14	12	0	0	58:27	24
Gregorčič	14	8	0	6	38:47	16
Gorca	14	7	1	6	36:32	15
Litija	14	5	1	8	29:41	11
Postojna	14	3	3	8	36:43	9
Škofja Loka	14	4	1	9	31:58	9
Elan	14	1	2	11	16:57	4
MLADINSKO		PRVENSTVO				
V finalnem tekmovanju za prvenstvo mladine sta bili v nedeljo odigrani dve tekmi. Rezultata sta naslednja: na Jesenicah: Gregorčič-.železničar (M) 3:1 v Trbovljah: Rudar : Enotnost 2:2.
Lahkoatletska
tekmovanja
V	nedeljo se je nadaljevalo ekipno pr-vensi’i» v lahki atletiki za pokal FLRJ, V poltinalnem tekmovanju sta sodelovala tudi dva zastopnika iz Slovenije, in sicer ženski ekipi K!adi~arja iz Celja in Enotnosti iz Ljubljane. V naslednjem podajamo kratka poročila:
MLADOST : KLADIVAR 43:37
V	Zagrebu so tekmovale lahkoatletJnJe domač? Mladosti in Kiadivarja iz Cel J*. Nepričakovano je zmagala Mladost z rezultatom 43:37. Rezultati so bili naslednji:
100 m: 1. Bucvja (M) 13.3; 2. Rehar (K) 13.7; 4X196 m: 1. kladivar 55.3; 2. Mladost 55: skok v 'ešinc: 1. Knez (K) 1.40; 2. Sekulič (M) 1.35; skok v daljino: 1. Sekulič (M) 4.80." 2. Bučna 4.64: krogla:
1.	Deržck (K) 11.90, 2. Sekulič (M) 10.64; disk: 1. Neferovič (M) 34.80. 2. Oreškovič (M) 31.S4; k.-pje: 1. Sekulič (M) 31:98,
2.	Dcržek (K) 30.67.
SPARTAK : ENOTNOST 45:36
V	Subotici rta tekmovali ženski ekipi Spjrtaka in Enotnosti iz Ljubljane. Doseženi so bil» nekateri prav dobri rezultati. Tudi to pot sta se izkazali naši državni reprezentantki Marinčkova in Sent-jurčeva. Rezultati so bili:
103 m 1. Sent jure (B) 13.2. 2. Varmuža (S) 33.4; skok v daljino: 1. šentjurc (E) 4.98.2. Varmuža (S) 4.90; skok v M šino: 1. Do-ret č (S) 1.35, 2. Srnt.mrc (E) 1.30; krogla*: 1. Marinček (E) 11.47, 2. Maša (S) 10.41; disk: 1. Marinček (E) 31.45; 2. Madjar (S) 27.70: kepje: 1. Madjar (S) 29.63, 2. Fetdi (S) 28.12; štafeta 4X100 m: 1. Spartak 53.5, 2." Enotnost 55.7.
ZAGREB : CRVENA ZVEZDA 61:53
V	Beogradu sta se pomerili moštvi »Za-
greba« in »Crvene zvezde«. Proti pričakovanju so zmagali Zagrebčani. Rezultati: 130 m: Vanič (Z) 11; 4R0m: Bulič (Z) 51 3:	1590 m: Djurič (Z) 4.11;	3009 m:
D uric (Z) 9.27; krogla:	Jeftovič (CZ)
14.23: kopje: Miloš (Z) 55.25; disk: Vanič (Z) 34.31; skok v daljavo: Bulič (CZ) 5.21; skok n Tišino: Živkovič (CZ) 1.75; 4X100 m: Zagreb 44.4.
PARTIZAN : MLADOST 70:44
V	Varaždinu sta tekmovali moštvi Par-
tizana m Mladosti. Najboljše uspehe so dosegli: I09m: Stevanovič (P) 11.3 : 400m: Kači-':	(P) 50 7:	1500 m: šegedin (P)
4.11,8. 3600 m: Mihalič (P) 9.02.6, 4X100 in Mladost 44.3, skok v višino: Vukovič (P) 1 80. skok v daliino: Serčič (P) 6.81, krogla: Skoke (P) 13.63, disk: Žerjal (P) 45.82, kopje: Vujačič (P) 36.60.
Drobne zanimivosti
Športa : Proleter 57:43. V nedeljo
je bila v Zrenjaninu mednarodna tekma v košarki med praško &parto in domačim Proleterjem. Zmagala je Sparta z rezultatom 57 :43, -
Na novo zgrajenem igrišču za košarko v Pulju je bila tekma med košarkarji FD Pole in Kadnika z Reke. ki se je končala z zmago gostov 3S:20.
Na prvenstvu ieseniškesra okra ja V Odbojki je sodelovalo sedem moštev, izmed katerih si je prvo mesto priborilo FD France Prešeren.
S’a mednarodnem turnirju v odbojki v Beogradu, ki se ga udeležujejo AC Arinata iz Bukarešte. FD Beograd, Crvena zvezda in Partizan, so bili prva dva dneva doseženi naslednji rezultati: Beograd : Armata 3 :1, Partizan : Crvena zvezda 3 :2, Armata : Crvena zvezda 3 :1 in Partizan : Beograd 3 :1.
Košarkarji C FR iz Romunije so gostovali na Reki in premagali moštvo Radnika 40:37 (22:29).
Romunski košarkarji v Zagrebu. Dvodnevno g'rt oranje r-munsVih košarkarjev ČFR so jo konfaio s neodločeno čgro pro*;. Mladosti 37-37 (9:17) in z zmago ČFR nad Jedinstveni 31:23 (13:19).
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL
ITALIJA j JUGOSLAVIJA 33
Teniški dvoboj v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo se je končal z zmago Italije 3 :2.
V	nedeljo sta obe reprezentanci v zadnjih dveh singlih dobili še po eno točko. Zgodilo pa se je nekaj, cesar menda nihče ni pričakoval. Mitič je izgubil igro z Del Bellom. Palada pa je nadvladal italijanskega prvaka Cu-celiija. S tem je Jugoslavija za letos izpadla iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal.
O srečanjih zadnjega dne moramo predvsem ugotoviti, da rezultata ustrezata predvedeni igri. Mitič se ni mogel uspešno upreti izredno dobro razpoloženemu Del Bellu, ki je vse dni dvoboja z Jugoslavijo prekašal svojega tovariša in oficielnega prvaka Italije Cucellija. Z boljšo taktiko, s preciznimi udarci in spretno rezanimi žogami je Del Bello premagal Mitiča, ki mu v teh ozirih ni bil vselej enakovreden partner. Obratno velja za igro med Palado in Cucellijem. Dvoboj s Palado je Cucelli uspešno vzdržal le v prvem setu, v nadaljevanju pa je razigrani Palađa zlasti z odlično igro na mreži dokazal, da je še vedno igralec, ki je nevaren še tako renomiranemu nasprotniku. O poteku tekmovanja objavljamo naslednje podatke :
Del Bello : Mitič 7:5, 6:4, 8:6
Igra se je začela z veliko prednostjo za Mitiča. Vse, kar je hotel, mu je uspelo, medtem ko so se Del Bellu Vse akcije ponesrečile. Zgovoren dokaz za to so prvi trije gemi v Mitičevo korist, izmed katerih je dva dobil brez točke za nasprotnika, pri enem pa je Del Bello beležil samo* eno Mitičevo napako. Toda že v četrtem gemu- se je fta-lijanski zastopnik neverjetno popravil in ga po večkratnih izenačenjih odločil v svojo korist. Naslednje tri gerne je Del Bello z lahkoto dobil in prišel v* vodstvo. Mitič je nato izenačil in povišal na 5 :4. Zadnji trije gemi so se končali v korist Del Bella, ki je tako v prvem setu zmagal 7 :5.
V	drugem setu sta začetna gema spet pripadla Del Bellu. Mitič je po ostri borbi znižal na 2:1, toda četrti gern je spet dobil Del Bello. V nadaljevanju igre je Mitič najprej znižal razmerje na 3 :2, nato izenačil in končno prišel v vodstvo 4:3. Toda Del Bello je zapovrstjo dobil tri gerne in drugi set z rezultatom 6 :4. Tretji set je imel
do stanja 4 :4 enak potek kakor drugi. Nato je Mitič prevzel vodstvo, a je njegov nasprotnik takoj izenačil. Mitič je ponovno povedel s 6:3, zatem pa zapovrstjo izgubil tri gerne, set in igro.
Palada : Cucelli 5:7, 6:4, 6:1, 6:4
Srečanje med Palado in Cucellijem je bilo Polj živahno kakor prva igra. Nasprotnika sta se posluževala raznovrstnih uuarcev in predvedla borbeno in požrtvovalno igro. 2e v prvem setu je imel Palada priložnost premagati svojega nasprotnika, ker je imel set žogo, vendar je končno set izgubil z rezultatom. 5 :7. Tudi v drugem setu je naš zastopnik prevzel vodstvo, toda Cucelli je izenačil in sam povedel z 2:1. Z odlično igro je nato Palada izenačil, prevzel vodstvo in končno zmagal z rezultatom 6 :4. V tretjem setu je imel Palada očitno premoč in ga je z lahkoto dobil v razmerju 6:1. V četrtem setu je bila borba ostrejša. Palada je imel že prednost 5 :2, a je dopustil svojemu nasprotniku znižanje rezultata na 5 :4. Zadnji geni pa je spet dobil Palada in si tako priooril četrti set in zmago nad Cucellijem.
Ostali rezultati II. kola
Dvoboj med Češkoslovaško in Brazilijo v Pragi se je končal z zmago Češkoslovaške 4 :1. .Edino tekmo je izgubil Vrba s Fernandezorn.
V	Oslu sta se pomerili angleška in norveška teniška reprezentanca. Zmagala je Anglija z rezultatom -4:1. Edino točko je izgubil Anglež Paish z Norvežanom Haanesom.
V	Stockholmu sta igrali švedska 'in Švica. Po drugem dnevu vodi švedska 3 :U, s čimer si je zagotovila vstop v tretje kolo.
V	teniškem dvoboju med Madžarsko
ln Francijo v Parizu ima Madžarska po igri parov vodstvo 2:1. Rezultati: Bernard : Asboth 6:1, 6:4, 4:6, 6:2, Adam : Abdesselam 2:6, 6:4, 6:3, 8:6, Asboth-Adam :	Bernard-Destremeau
6:3, 6:3, 6:8, 2:6, 6:2.
Tudi v dvoboju med Belgijo in Argentino v Bruslju je po drug.em dnevu stanje 2 :1 za Belgijo, in sicer je belgijski par AVascher-Peten izgubil s parom Morea-Rusell.
V	teniškem dvoboju med Dansko in Irsko vodi po prvem dnevu Danska z rezultatom 2 :0.
Ustanovitev Plavalne zveze Slovenije
V	nedeljo je bila v Ljubljani na Taboru ustanovna skupščina Plavalne zveze Slovenije. Predsednik dosedanjega plavalnega odbora pri Fizkulturni zvezi Slovenije dr. Linhart je pozdravil zastopnike FZS in komiteja za fizkulturo ter številne delegate iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije.
Sledil je referat o drugem kongresu Fizkulturne zveze Jugoslavije, ki ga je podal dr. Linhart, o stanju plavalnega športa v Sloveniji pa je poročal tov.
Brozovič. Iz poročil delegatov se je videlo, da so društva v velikih težkočah zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, za čigar vzgojo bo morala novo ustanovljena zveza v prvi vrsti poskrbeti. Skupščina je nato sprejela pravilnik plavalne zveze.
V	odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Linhart Božo, podpredsednik Grašek Peter, sekretar dr. Skaberne Bronislav, st0 s časom 10:01.
člani: Brozovič Tugomir, Rihtar Srečke, Jesih Jule, kap. Miculinič Predrag. Celestina Milan, dr. Šef Alojzij, Prešeren Mitja, Fajdiga Milan, Smrkolj Borut. Gala Gojmir, Savnik Boris, Pengov Janez, Pribošek Franc, Miculinič Breda, Kožuh Marijan, Jezovšek Vlado, Sadar Vendelin, Podlogar Jože, Trefalt Božo, dr. Stegnar Marijan, Goršič Vojin, Gnidovec Ante, Dobrota Rajko in Tičar Marijan.
•»
Po Izvršenih volitvah je novo ustanovljeno Plavalno zvezo Slovenije pozdravil sekretar FZS Jurančič. S smernicami za nadaljnje delo in razmah plavalnega športa pri nas je dr. Linhart zaključil skupščino.
•
Madžarski nlavalec Mitro je postavil nov evropski rekord na S00 m pro-
Majnikov veleslalom pod Grintovcem
Marljivi fizkulturni aktiv na Jezerskem j g v nedeljo, 16. t. m. drugič izvedel nad Češko kočo Majnikov veleslalom v spomin padlega zaslužnega partizana, ki je že pred vojno delal in v času osvobodilne borbe dejansko dokazal svojo ljubezen do našega gorskega sveta. Prekrasni smuški svet pod strmimi stenami Grintovca je lotos privabil trikratno število lanskih tekmovalcev. V skupini moških je nastopilo 38 tekmovalcev, od teh skoraj vsa naša elita, žensk je bilo na startu 8. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je tekmovanja udeležilo 26 mladincev. Izredna strmina srednjega dela proge je vzrok, da marsikoga od-naših vodečih smučarjev ni med zmagovalci.
Organizacijo so izvedli domačini, tehnično vodstvo pa je bilo v rokah inž. Janše. Proga je zahtevala izrednih sposobnosti. Dolga je bila 1500 m z višinsko razliko 450 m. Imela je 36 vratič.
Najboljše rezultate so dosegli:
moški: 1. Štefe (T) 1 :43.2, 2. Lukane M. (T) 1:45.0, 3. Hladnik (E) 1:49.0, 4. Sevčnikar (P) 1 :58.4, 5. Bang A’.
(T)	2:00.4; ženske: 1. Lukane D. (T) 3 :07.S, 2. Praček E. (Gr.) 3 :20.2, 3. Kozak ATasta (E) 3 :25.0, 4. Urbar N.
(U)	3:30.6, 5. Oblak M. (U) 3:45.2; mladinci: 1. Cetina (K) 1 :5S.3, 2 Dornik (T) 2:13.8, 3. jereb (U) 2:23.1, 4. Budinek (K. g.) 2:34.0, 5. Ocvirk (P) 3 :04’.2.
Prehodni pokal za najboljše moštvo je osvojilo FD Tržič v postavi: žtefe, Lukane Matevž, Lang, Polajnar.
UST
H
Zaključek turnirja za svetovno prvenstvo
KERES PREMAGAL BOT VIN NIK A
MOSKArA. IS. maja. V nedeljo zvečer so na turnirju za svetovno prvenstvo odigrali zadnje kolu. Presenečenje je prinesla partija Keres-Botvinnik, ki se je končala z zmago Keresa. Botvin-nik se je kot črni zopet branil s francosko obrambo. V ostrih zapletih je Kcres dosegel odločilno premoč in zmagal. Reshevsky je premagal doktorja Euweja.
Končno stanjo je naslednje: I. me sto in naslov svetovnega prvaka je osvojil sovjetski velemojster Al. M. Botvinnik s 14 točkami, II. mesto z 11 točkami sovjetski velemojster A'. ►Smislov, lil.—IV. mesto delita prvak SZ Keres in prvak ZDA Reshevsky, ki imata po lu in pol točk, na V. in zadnjem mestu pa je bivši svetovni prvak dr. Euwe s 4 točkami.
Botvinnik je premagal vse svoje nasprotnike : Keresa s 4:1, Reshevskega in dr Euweja s 3 in pol : 1 in pol, Sini slova pa 3 :2.
O priliki zaključka turnirja sta prejela Botvinnik in Smislov iz vseli krajev Sovjetske zveze nešteto brzojavnih čestitk. Predsednik šahovskega odbora Jugoslavije M. Rajkovič je v izjavi v moskovskem radiu poudaril velik uspeh sovjetskih šahistov. ki so zasedli vsa prva mesta na turnirju.
Slovesni zaključek turnirja s proglasitvijo svetovnega prvaka in razdelitvijo nagrad bo v torek zvečer.
Turnir v Budimpešti
X. kolo: BakonyiRadiulisou 1:0. Pa<h-maa:Barcaa 1:0, Fn.ltys:AVoK>d 1:0, Benko: FUsJ.cc 1:0, Trifunovič:Szji]y remi. Partjje GIOgCT ič: G ere ben, Szabo; Tomovič in Tar-takower:Steiner so prekinjene.
Pošfinašni furnirji
OSIJEK
X. kolo; Radon.tc:uaüber 0:1, Filipčič: JaiL-jševič 0:1. Rosaiici.čiGennek 0:1, Vu-lovič:Skoti 1:0. Kukovec iPc-tasman 0:1, Mihč:VuksanoiY)ič 1:0. Sunemo vuX dr. Kaka bar remi.	tHocvat. 0:1, Majsto-
j*pvič:I*q£ači^ prekinjeno.- ...
Parclja Mairkoiviič :Kal abar. jz prejšnjega kola se jo končala remi.
Fo X. kolu votli Simonens s 3 tečkami pred Horvatom in Germckom s 6 in pol.
SARAJEVO
V j»reki;inxcQi partijah iz prq'änjh kol so izičij naslednji:	Mlinar: žag ar remi,
UÖ n*6;č: Lešnik 1:0, Žagar iProinf alk 1:0, Božič :Li>ng£r 1:0. Kosomara :Carav remi. šubarič:M:i'nar 1:0, Proinfa lk lUdioivčič 1:0, LungeriKozomara 1:0, Mlina.r:P.dler remi, Tag) rev :ŽiVFi:.*.r/ remi. žagar :Karaklajič 1:0, Fidler :Preinfalk remi. Udovčjč '.Nedelj -kovič 0:1. Pro;nfaJ*k:Živanov 0:1.
IX.	kolo: Radihčič:Carev 1:0. Tagirov:
Kozi mara remi, Mlins.r	re-mi. Preč n-
falk:šubarvi remi, Lešnik:FjediIer 1:0. Ka-rakljači : žuvpliuv 1:0, Neđialjik-ovič : žagar 1:0, Kobler:Udovčič 0:1. Lung-ec Je bil pen st,.
X.	kolo; 2n.gtir:K3'bler, 1:0. Zivanov: Nedoljkovič 0:1. F:dler:Karaklajič 0:1. Su-bar.tč:L,?šnik 0:1. Božič:Preinfalk remi, Kuzomora : Mljpiar remi. Carev :Taguro-v remi, partija Longer iRadoiöiö je prekinjena. Udovč:'č ;ie Kil prost.
Po X. kolu vodi Lešnik s 7 in pol točke, pred. Ne del j ko vi čem s 6 in pol, Boži (tem, šubaričem m Mlinarjem s 6 itd.
NOVI SAD
IX.	kolo:	Fuderer:Lo^ar 1:0, T-met:
M^-rič remi, V. Popovič:Kinclij C:l, Mar-koV.č:OmladJč 1:0, Kulžinskr.Rabar remi, AndričrDjaja rem:.. Prekinjanj sta partiji A vi rov jč :Mhulič in Bortokiž:2. Popovič.
X.	kolo: Marič:Lcgar 1:0, Ribar:Marko-vič remi-, Omladiič:'V.Pop-mv.ič 0:1, Timet: Andric remi. Preknjene so partij^ Kindij: Fudorer, Avjrovič:2. Popovič in Mikulič: Kulžinski. Partja Bertbk :Djaja je prelo-žccia.
Iz prejšnjih kol so so končale partije: Andrič remh Prekinjene so partije KincLJ: 1:0, Bertok:Z. Popovič remi, Marek: Kul-žinski remi.
Po X. kolu vodi KulžUnski s 7 (1) točkami. pred Ra barjem 7. Andričem 6 in po-1, D a ja o G (1) itd.
Abulnar Rotei&fÄ vak ilovemje
Dirkači so vozili z brzino nad S3 kan ns ure
V nedeljo je bilo na progi Ljubljana— Jesenice—Ljubljana	cestno kolesarsko
prvenstvo. Poleg Ljubljančanov so se tekmovanja udeležili Mariborčani, Jese ničani, Trboveljčani, kolesarji iz Primorske in drugi. Posebno polivalo zaslužijo dirkači FD J. Gregorčič z Jesenic, ki se s svojini neumornim voditeljem Valantom udeležujejo skoraj vseh kolesarskih tekmovanj .
Start je bil ob 7.35 na Bleivveisovi cesti. V skupini seniorjev je nastopilo 18 dirkačev. Ze pri prehodu čež železniško progo je invel defekt z verigo Godnič, ki se je nato šele v 4 km priključil skupini. Pri Mednem je Bukvič poskuša!, da bi s? odtrgal od skupine, a so ga ostali dirkači pri Medvodah že ujeli. Na Sorškem polju Bukvič ponovno pritisne in potegne za s.tboj Pcdmiljščaka, Stifcernika in Ilešiča, do Kranja imata četvorica kilometer naskoka. Razdaljo med seboj in drugo skupino so do Naklega še povečali. Tam je Ilešič padel in si poškodoval roko ter kolo. Na obratu pri jeseniškem kolodvoru je prva skupina Imela še prec.ej prednosti, toda pri Žirovnici je Štiliernik prebil gumo. Bukvič ln Podmlljščak sta sama vozila dalje menjaje se v vodstvu. Prav na mestu, kjer se je četvorica v smeri preti Jesenicam odtrgala od ostalih, jo je druga skupina na povratku v Ljubljano dohitela. Tam se j-e Sosiču še. pokvarila veriga. Valant in Abulnar sta sporazumno potegnila naprej in kmalu imela več sto
metrov naskoka. Na cilju je dirkače po zdravila številna množica.
Vrstni red je bil tale: 1. Abuinar Franc (Železničar) v času 3:55.21, 2- Valant Ivan (Gregorčič) 3:55.21 6, 3. Bukvič Ivan (Gregorčič) 3:37,35, 4. Podmiijščak Franc (Polet) 3:59,01, 5 Uršič Jože (Železničar) 4:01-15.
Mladinci so vozili na 53 km dolgi progi do Naklega in nazaj. Prvenstva se je udelezlo 12 tekmovalcev. Na cilju so se raz\ rstiii takole:	1 Blatnik Slavko
(Krim) 1:53.33,1. 2. Burgost Jožef (Polet) 1:53 33,4, 3. Gorče Jože (Krim) 1:57.50. 4. Vovk Jože (Krim) 1:57.33, 5. Slavič Janko (Polet) 2:02.13.
Po končanem tekmovanju so bile dirkačem razdeljene spominske ln praktične nagrade.
Prvenstva v osialih republikah
A’ nedeljo je bilo na cesti od. Beograda do Topole in nazaj (152 kolesarsko prvenstvo Srbije. Izmed dirkačev je zmagal Aleksander Zorič v času 4 :36.54. Mladinski prvak na progi Beograd - Mladenovac - Beograd (100 km) je postal član Crvene Zvezde Milan Kamdžijaš.
Hrvatski dirkači so tekmovali na progi Zagreb - Varaždin - Zagreb (148 km). Prvenstvo si je med 40 tekmovalci osvojil ATado Horvatič. Med junior ji je na SO km dolgi progi Zagreb-Kumin-Zagreb zmaga! Ivan Bosek._
A’ dvodnevni dirki Skoplje-Titov A e-les-štip-Kumanovo-Skoplje (200 km) sl je med 25 tekmovalci priboril prvenstvo Makedonije Adem £emo.
Starši, zaščitite otrsdee preit
Iz statističnih podatkov je razvidno, da nastopa davica v nekaterih krajih Slovenije, pa tudi v Ljubljani, v visokem številu.
Na davici obolevajo v glavnem otroci, bolezen pa tudi odraslim ne prizanaša. Posebno v zadnjih letih, ko je mladina po uspešnem zaščitnem cepljenju več ali manj zavarovana, nastopa davica prav pogosto pri odraslih, celo nad 40 fet starih. Bolezen Ne pojavi v obliki vnetja v žrelu, grlu, sapniku ali nosu, kateremu se pridružijo pogosto umazano-bele, neprijetno zaudarjajoče obloge. Zvišana telesna toplina, glavobol, bolečine udov, splošna oslabelost In pogosto boleč otok vratnih žlez so spremljajoči znaki bolezni. Bolečine v trebuhu, ki jih navajajo tako pogosto mali otroci, zavajajo starše k mislim na glistavost, pri tem pa spregledajo prve znake bolezni.
Pri vsakem vnetju v žrelu, grlu ali sapniku mora biti misel na davico prva. Tudi v sumljivih primerih mora dobiti bolnik takoj zdravilni serum, ki bolezen hitro in temeljito ozdravi, če se ga vbrizga pravočasno. Ne čakati na izvid preiskave sluza! Bolje je vbrizgati serum, če tudi se naknadno izkaže, da ni šlo za davico, kot pa riskirati življenjsko nevarno poslabšanje bolezni, ko tudi ae-Ilke količine seruma le težko pomagajo.
Bolezen se prenaša od bolnika na zdravega neposredno, redkejše posredno po okuženih predmetih. Kali davice živijo glavno na sluznici nosa, ust, žrela in grla. Okužena slina se prenaša pri poljubljanju, kihanju, kašljanju, govorjenju, pri uporabi oslinjenih robcev, jedilnega pribora, igrač, brisač ln drugega perila in obleke bolnih izločevalcev bacilov in ba ciloncscev.
Največja sprejemljivost za okužbo nastopa v času, ko zaradi spremenljivega vremena, posebno spomladi ali jeseni, mnogi obolevajo na prehladih. Prehlad sluznic dihal napravi te sluznice še posebno sprejemljive za okužbo. Prehlad zmanjšuje odpornost sluznic in tako cesto opažamo, da se k angini, influenci ali vnetju dihal pridruži še davica. Tovrstna mešana okužba je še posebno nevarna.
ker se nastop davice spregleda, bolezen pa hitreje napreduje v grlo in sapnik, kar more povzročiti nevarno stanje. Lažje in cenejše je preprečiti ket pa zdraviti davico.
V teku zadnjih 2 let je bilo cepljenih proti davici v Ljubljani nad 9030 oirck v starosti cd 2 do 8 let. Uspeh ni izostal. Davica v otroški dobi, ko je še posebno življensko nevarna, zaradi izvršenega zaščitnega cepljenja le že redkokdaj nastopi. Pri cepljenih nastopa prav izredno redko la še to v lahki obliki. Mnogi starši, ki niso pripeljali otrok k cepljenju so prepozno obžalovali svojo malomarnost ali pa predsodke potem, ko j-e njihov otrok izgubil zdravje ali celo življenje.
Ker se j.o opazilo, da nastopa davica v večjem številu pri malih otrocih, izpod 2 leta starosti, se bo v nadalje cepilo obvezno že otroke, ki so eno leto stari. Pri njih je reakcija po cepljenju skrajno minimalna, po večini pa sploh r.e nastopi.
Namen cepljenja je, .ia se nastop bolezni pri otrocih prepreči ali pa vsaj odmakne iz nežne otroške dobe v starejšo dobo, ko se bolezen lažje pravočasno opazi, ko je potek bolezni po pravočasnem zdravljenju lažji, in ko je tudi smrtnost minimalna.
Žal odpornost proti bolezni po dveh injekcijah zaščitnega cepiva ne drži tako dolgo kot bi želeli. Dolgotrajno in večjo odpornost pa dosežemo in ojačimo še z 1 injekcijo zaščitnega cepiva pri vseh tistih otrocih, ki so lani dobili dve injekciji.
Pravkar je odrejeno’obvezno cepljenje v letu 1945 in 1946 rojenih otrok in vseh tistih, ki doslej sp'ob še niso bili cepljeni, a niso prekoračili 8 leta. Hkrati se pozivajo tudi k 1 injekciji zaščitnega cepiva oni otroci, ki so lani dobili 2 injekciji zaščitnega cepiva.
Spričo dokazane uspešnosti zaščitnega cepljenja proti davici smo prepričani, da bo tudi letošnje celjenje stoodstotno doseglo vse otrcke navedene starostne dobe in da ne bo nikogar, ki bi od tako uspešne zaščite zdravja in življenja izostal ali z zdravstveno oblastjo v tem pogledu ne sodeloval.
Saboterska skupina iz Dolnje Lendave pred sodiščem
V dneh 11. in 12. t. m. je bila pred okrožnim sodiščem v Mariboru kazenska razprava proti saboterski skupini iz Dol nje Lendave.
Prva skupina 6 obtožencev je načrtno zavirala poslovanje zadruge, postavljala 80 •/> previsoke kalkulacije, protežirala znance in izdajala raclonirano blago brez nakaznic. S takimi dejanji so se hoteli okoristiti z zadružnim Imetjem ter so povzročili škode za 294 tisoč dinarjev Ostalih 8 obtožencev se je povezalo s prvo skupino, da bi se okoriščali z zadružnim premoženjem.
Pri Izvrševanju kaznivih dejanj se je pri obtožencih pokazala moralna pokvarjenost in želja po osebni koristi. Vsi so negativni elementi ter so. po večini služili v fašističnih formacijah; kalvinski
j župnik Poth Karl je bil za svoje proti-ljudsko delovanje že obsojen od naših oblasti.
Obsojeni so bili: Somi Štefana na 18 let, šoš Štefan na 16 let, Kišfaiv! Geza na 7 let, Feher Franc na 5 let, Solar Kolo-lnan na 5 1st, Vidah Karl na 3 leta in 6 mesecev, Farkaš Jolanda na 2 leti, Hun-jadi Aleksander na 3 leta 6 mesecev, Levak Helena na 2 leti, Poth Karl na 6 let, odvzema prostosti s prisilnim delom, Farkaš Štefan na 6 mesev, pogojno, Toplak Štefan na 8 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in na prepoved opravljanja trgovskega poklica za dobo 5 let, šoš Terezija na 3 mesece odvzema prostosti s prisilnim delom pogojno za dobo enega leta, Vedenik Ervin na 5 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, pogojno za dobo dveh let.
VelelDFHir za šahovsko prvenstvo sveta
Keres ne more igrati z Botvinnikom. V prvem krogu je izgubil težko bitko, čeprav je vodil belo vojsko, v drugem krogu je igral tako nesrečno, da ga je Botvinnik že v 24. potezi postavil pred neubranljiv mat. V tretjem krogu je Keres prvič prevzel vodstvo bele vojske. Botvinnik je bil mislil na holandsko obrambo, toda moral se je zadovoljiti s francosko. Njegov nasprotnik se je to pot debro boril. Zgodaj ie zavrgel možnost razmeroma lahko dosegljivega remija. Tudi kasneje se je Kere3 večkrat izognil pobotanju z nasprotnikom. Nazadnje je izgubil kmeta. V trdnjavski končnici premoč kmeta ni vselej ugodna ln Keri?s bi bil prav lahko dosegel remi. Igral pa je silno nesrečno. Tudi to pot ga ja zagrabila usoda, ki ga preganja v spopadih z Botvinnikom. Partija je pa le važna, ker je pomemben prispevek h teoriji francoske obrambe.
FRANCOSKA OBRAMBA Igrano 20. aprila 1948. 1. v Moskvi Bell: Keres	Crni: Botvinnik
1. d2—d4	e7—e6
S to potezo preprečuje črni tako Imcno^ vani Stauntonov gambit 1. d2—d4, f7—15 2. e2—e4, f5*s4 3. Sbl—c3. Sg8—f6 4. Lel—g5. c7—c6 5. f2—f3, ki je dokaj nevaren. Kdor pa hoče na ta način zaviti v varnejše vode holandske obrambe, »riskira«, da ga nasprotnik potisne v fran cosko obrambo.
2.	e2—e4	-------
To izsiljuje prehod v francosko obrambo, ki ima normalni začetek 1. e2—e4, e7—eS
2.	d2—d4
2. -------- d7—d5	f
3.	Sbl—d2	--------
V tem veleturnirju se je pojavila francoska obramba doslej trikrat. Vselej jo je igral Botvinnik. Dvakrat, v sedmem in v sedemnajstem kolu, je bil njegov nasprotnik Euwe, ki je obakrat dosegel remi. V vseh treh partijah je beli igral
3.	Sbl—d2.
Tretja poteza belega (Sbl—d2) je že desetletja znana. Z njo zavaruje beli kmeta e4, ne da bi zastavljal svojega kmeta c2, ki je potreben belemu centru kot važna opora (c2—c3) in ne da bi izpostavljal skakača napadom črnega lovca (Lf8—b4) Če izsiljuje Sbl—d2 odgovor c7-c5, prinaša ta stara poteza belemu možnost Igrati na osamljenoga črnega kmeta d5.
4.	e4Xd5	e6Xd5
5.	Sgl—13	--------
Euwe je igral v obeh zgoraj omenjenih partijah 5. Lfl—b5+
5.	------- a7—a6
Zanimiva nova poteza! Z njo preprečuje črni Lfl—b5, hkrati pa grozi zgraditi silno kmetsko falango na daminem krilu: c5—c4 in b7—b5.
6.	d4Xc5	Lt8Xc5
7.	Sd2—b3	Lc5-a7
8.	Let—g5	--------
Na prvi pogled zelo neprijetna poteza! Botvinnik pa je seveda vso varianto skrbno pripravil in se prav nič ne vznemirja.
8. ------- SgS—f6!
Grozi La7Xf2+, Keixf2, Sf6—e4+. Na 9.
Lg5Xf6 odgovori črni preprosto 9.-----
Dd8Xf6! 10. DdlXd5, Df6Xb2 11. Dri5— e4+, Lc8—e6! 12. De4Xb7, Db2—c3+!
9.	Sf3—d4	0—0
10.	Lfl—e2	Dd8—d5
11.	0—0	Sf6—e4
12.	Lg5—e3	Sb8—c6
13.	Sd4Xc5	, La7Xe3
14.	f2Xe3	-------
Keres je gotovo videl varianto 14. DdlX d5, Se4Xf2! 15. Dd5Xd6, Sf2-e4+ 16. Kgl—hi, Se4X(f6 ki vodi V skoraj neizbežen remi. Najbrž jo je ravno zaradi remija zavrgel. Če pa je hotel igrati f2Xe3, bi bil ie moral najprej udariti s Sc6—e 7 r.
14. ------- b7Xc8
Zdaj Ima črni močnega kmeta na polju d5 in lepo razvito igro. Beli ima v zameno za oslabitev kmeta v središču odprto vrsto f.
15.	Le2—d3	Se4—16
Grozi SI6—g4.
16.	Ddl—el	Sf6-g4
17.	Del—b4	17—f5
18.	Tfl—14	-------
Grozi Tf4Xg4.
18. ------- Sg4—e5
Varianta 18.-------Sg4Xe3 19. Ta1—e!
Se3—c4 20. Ld3Xc4, d5XC4 21. Tf4Xc4 črnemu	ni prijetna. Toda Botvinnik bi
bil bolje Igral 18.--------Tf8-f6 z
grožnjo Tf6—h6. Po igrani potezi dobi njegov nasprotnik napad.
19.	Dh4—g3	T a8—a7
20.	Tal—fl	Tq7—f7
21.	Sb3-d4	Se5Xd3
To je izsiljeno. Zdaj pa je beli dokaj
močnejša figura kakor črni lovec. Beli ima dobro igro.
22.	c2Xd3	c6—c5
Pozicija je polna ostrin. Na 22.------
Tf8—e8? na primer odgovori beli 23.
Tt4—e41! na 22.-------Tf7—e7 pa 23.
Tf4Xf51!
23.	Sd4—f3	Dd6—b6
24.	Tf4—h4	h7—h6
25.	Sf3—e5?	-------
Keres resnično ne more igrati z Botvinnikom! Zakaj na tem mestu ni »centraliziral« dame: 25. Dg3—e51? Zavaroval bi bil svojega kmeta b2, napadel sovražnega d5 in okrepil svoj pritisk na črno vojsko. Njegova slabotna poteza potiska prednost nasprotniku v roke.
25.	------- Tf7—f8
26.	d3—d4	c5Xd4
27.	Th4Xd4	DbSXb2
23.	Td4Xd5	Lc8—e6?
Zakaj ne preprosto 28.-------Db2Xa2?
No Botvinnik je bil že v časovni stiski, pa ni mogel mirno presojati svojih ukrepov.
29.	Td5—d4	Kg8-h7
črni je v naglici videl varianto
29.--------f5—f4? 30. Td4X!4, Db2X
e5 31. Tf4Xf6, De5Xg3 32. Tf6Xf8f, pa jo prepričuje. Zdaj grozi resnično f5—14.
30.	Se 5—d7	Le6Xd7
31	Td4Xd7	Tf6—g6
32.	Dg3—f2	Db2—e5
33.	Td7—d4	T!8-b8
34.	Df2—f4	De5—e6
35l	Td4—d2	TbS—b5
36.	Ii2—h3	Tb5—e5
Botvinnik igra v svoji časovni stiski ze-io spretno in oprezno.
37.	Kgl—h2	-------
Beli ima nerodno pozicijo, pa se tolaži z dejstvom, da v končnicah težkih figur premeč kmeta ne pomeni mnogo. Vrh vsega mu narekuje časovna stiska pregledne, preproste poteze.
37. -------- Tg6—f6
38.	Tfl—dl	Te5—e4
39.	Df4—bS	Te4Xe3
40.	Td2—d8	De6—e5+
41.	Db8Xe5	Te3Xe5
Na tem mestu je bila partija prekinjena. Beli je zapisal v kuverto potezo.
12. Tdl—d2	--------
Končnica ne obeta črnemu pretiranih izgledov na zmago. Botvinnik jo je v odmoru nedvomno temeljito preštudiral, pa se je odločil zamenjati eno trdnjavo in dva kmeta na kraljevem krilu.
55. Kg3—h3	T c4—b4
55. Kb3—g3	Tb4—f4
Botvinnik je vnovič prestal časovno	
stisko!	
57. Ta3—al	Tf4—g4+
58. Kg3—h3	Tg4^4
59. Tal—a3	Kfc5—g6
(ra! je ridel, da na	kraljevem krilu ne
bo uspel.	
60. Kh3—g3	Kg6-f5
61. Kg3—f3	Kf5—e5
62. Kf3—g3	Te4—d4
63. Ta3—a1			
Na tem mestu je bila	partija vnovič pre-
kinjena. Botvinnik je	zapisal potezo:
63.		Ke5—d5
42.	—	g7—g5
43.	g2—g4	Ti6—f7
44.	Td8—d7	Kh7—g7
45.	g4X!5	Te5Xf5
46.	a2—a3	Tf5—f2+
47.	Kh2—g3	' Tf2Xd2
48.	Td7Xd2	Tf7—c7
49»	Td2—Ö4	Tc7—c6
spešr.o bi bilo 49.			Tc7—c3 *-
59. Kg3—g4, Tc3Xa3 51. Td4—d7+.
50.	a3—a4	Kg7—g6
51.	h3—h4	Kg6—h5
52.	h4Xg5	h6Xg5
To je zaključna končnica ki je Botvinni-ku še največ obetala. Okoli nje so se razpredle živahne analize. Saj je za teorijo trdnjavskih končnic Izredno važna. Brez obeh kmetov na vrsti a bf bila seveda že začetna končnica (po 42. potezi) remi.
53-	Td4-d3	Tc6—c4
54.	Td3-a3	a6—a5
Odmor so napolnile nove analize. Boli in bolj je raslo prepričanj», da je beli izgubljen. In vendar bo treba to važno končnico temeljito preiskati.
64.	Tal—b!	Td4—b4
Pozicija po 64.-------Td4+a4 65. Tbl—
b5+, Kd5—c4 66. Tb5Xg5 je po vsem videzu remi.
65.	Tbl—fl	-------
Ponuja isti remi. Toda remi es zdi, da grozi 65. Tbl—hi Isto in varneje: 65. Tbl—hi. Tb4Xa4 66. Thl-h5, Ta4—al 67. Th5Xg5+, Kd5—c4 68. Kg3—f3.
65---------- Kd5—e4!
Ta poteza bi bila proti 65. Tbl—fl brez moči! Zdaj je beli Izgubljen:
66.	Tfl—el +	Ke4—d4
67. Kg3—h2?		Tb4Xa4
63.	Tfl—gl	Ta4—c4
69.	TglXg5	a5—a4
70.	Kh2—g2	Kd4—c3
71.	Kg2-f2	a4—a3
72.	Tg5—a5	Kc3—b3
Beli se	vda.	Milan Vidmar
DNEVNE KESU
KOLEDAR
Tarči, 18. maja: Alenka, Aleksander Sreda, 19. maja: Vitcslava, Celesten SPOMINSKI DNEVI
18. v. 1942. — izvršeni odbor op in glavni stab Etovem&LEi paifiaascESaih čet sto pnsja na slavensko osvobojeno ozemlje. 18. V. 194r±. Enote SV. divizija zavzele Post ,-jaiLKc> Tr&bnj e>.
dežurna lekarna
Centralna lekarna, Tromcxstj© Marijin trg št. 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Torek, 18. maja ob 20: Kozak: Vida Grantoma. Premiera. Red E.
Sreda, 19. maja, ob 20.:	Kozak:	Vida
GranfcoVa. Red. Srecla_
Opera v Ljubljani
Torek. 18. maja ob 20: Donizetti: Don
Pasquale. Red D.
B^eda, maja, cb 20.: Mlakar: Mala ba-lerrna, Rc.d četrtek.
Obvestilo abonentom. Zaradi bližajo-6e.ga se konca sezone im da bo SNG v öizn 'večji meri moglo izpolniti obveznosti, fki jdh Ima nasproti abcmonifcom. v pogledu. števila prßd&uiv, je nujno, da nado odslej predstave za «talne abonmaje redno v^ak teden. prav tako za gibljive abonma^, v nujnih primerih bosta za gtb^jäV© rede morda colo po d>ve predstavi v tednu. Abonenti reda četrtek imajo v sredo, 19. t m., namesto v če-v opeiti baletno predastvo »Mala balennai.
Drama v Mariboru
Četrtek, 20. maja ob 20: Simonov: »Rusko vprašanj©'. Zaključena predstava za KOZ gradbene industrije.
Sobota. 22. maja ob 20: Goldoni: »Krčmarica Mirandolina-c. Gostovanje v Ptuju. Nedelja, 2-3. maja ob 15: Goldoni: »Krčmarica Miranrlolina«. Gostovanje v Ptuju. Opera v Mariboru
Sreda, 19. maja ob 20: Puccini: »La Boheme«. Premiera. Izven.
Petek, 21. maja ob 20: Pucoini: »La Boheme«. Red A.
Sobota, 22. maja ob 20: Verdi: »Trubadur«. Za sindikate. Vstopnice v prodaji tudi za ostalo občinstvo.
*
čebelarska zadruga za Slovenijo sporo-
ta, da Je v Bpli Krajini izdatna paša mane. Vsi reflektanti se morajo zaradi načrtnega prevažanja javiti pn čebelarski zadrugi, ki jim bo nakazala že določena pasišča. Za bencin je preskrbljeno pri zadrugi.	1027-n
Dar. Za socialni fo-nd. KLO, Sv. Vid pit Planini, so bratje in sestre šošterič daro-vn,]!L namesto cvetja na grob tov. Kate Rr.0n.er 300 din; na grob tov. Cilike Verdenik pa 200 din. Iskrena hvala l
SConses-ii
Konec tedna bomo imeü dira izredno Eanim/Jva nastopa mladih produktivnih Itn reproduktivnih glasbenikov. V nedeljo
23.	mar» bo glasben; večer ob priliki prve konference mlad-h tejižemiSov Elovenč-
Izlet na Rab priredi Putnik — Ljubljana v dneh 23., 24. in 25- maja 1948. Cena za posameznika znaša 745 din. Ker je število za ta izlet omejeno, se pravočasno prijavite v vsen poslovalnicah Putnika. 10 Cii-n je. V ponedeljek 24. pa bo koncertni nastop slušateljev zagrebškega konservatorija. Obe prireditvi v Filharmoniji, ob 20. zvečer Vstopnice Knjigarna muzikali!. Kongresni trg.	1034-n
Simfonični koncert Slovenske filmske glasbe bo v petek 21. t. m. pod. vodstvom dirige.e.ta Jakova Opcija. Dela naših glasbenikov izvaja orkester Slovenske filharmonije. predwajan. bo tudi fjlm Partizanske bolnice. Vstopnice Knjigama mu-ElkaliJ.	’	*	1035-n
Ministrstvo za trgovino
in preskrbo obvešča
CENA KAKAVOVIH PROIZVODOV
Predsednik Gospodarskega sveta pri vladi FLRJ in Zvezno načrtne komisije je 16. aprila t. 1. izdal odločbo o nižjih ©notnih cenah za kakavov© izdelke v na-droibnä prodaji, veljavno za vso Federativno ];dsk«> republiko Jugoslavijo, ki Je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 33 od
24.	aprila !S-i3.
Za kak aTO've izdelke* za zagotovljeno prečki'c o se določbo naslednje nižje enotno con© v nadrobni prodaji, veljavne za vso Federativno ljudfiko republiko Jugoslavijo:
mlečna čn&oloda . - din 190.— za 1 kg, čokolada za kuhi’nje din. 190.— za 1 kg, pdajena čokolada - din 180,— za 1 kg, kakav v prahu . . . din 150.— za 1 kg.
Iz pisarne MTP.
ECinGč7E2?Qgs“afi
LJUBU AN A UNION: eovjeiski film >Naše srce c, tednik.
MOSKVA: sovjetski film > Tahir in Zuh-ra«, ledi:uk.
BLOGA:	češki film »Gosli in sanje«,
tedni:!;. — Predstav© v gornjih kinematografu cb 16.15. 13-15, in 20.15 uri. LETNI .KINO TIVOLI-*, sovjetski film »Zveste Dj ul bars s, tednik. — Predstava Cib 20. uri.
KODELJEVO: sovjetski barvni film »Pisani spored«, tednik. — Predstava ob 20- uri
MARIBOR ESPLANADE:	sovjetski film
»Maksimov^ mladost s tednik.
GRAJSKI: sovjetski film »Otek skritih zakladov«, tednik.
'CELJE METROPOLI: slovenski dokumentarni. film -Mladina gradi«, tednik.
DO IM: sovjetski film »Najdenček«, te-dmk. KRANJ MESTNI: sovjetski film »Igralki«. tsdnk.
PTUJ ifranccskt film »Matična luka«, tednik.
Poziv vinogradnikom
Opozarjamo vsa vinogradnike LRS razen Primorske, da. iztržijo prvo škropljenje vinogradov proti peronospori do sobote, 22. maja 1948, ker je po tem roku pričakovati prve pojave te bolezni.
Ministrstvo za kmetijstvo — uprava za zaščito rastlin.
Ravnateljstvom gimnazij in učiteljišč, upraviteljskom sedemietk in osnovnih šol
I. šolski pouk v šolskem letu 1947/48 se zaključi:
1.	za m.. TV. hi Vili. razred g i mrazi j in IV. letnik tiččJteljišča dne 31. maja;
2.	za vse ostale razred© gimnazij in učitaijšč dne 15. junija;
3.	za vse razrede sedemietk in osnovnih 6ot dne 26, junija.
n. Začetek višjih tečajnih izpitov za vse gimnazije jo dne 14. junija; sprejemni icipiti za višjo gimnazijo in uči-teljšče se morajo opraviti v dneh od 15. do 24. junija.
Vse podrobnejše odredbe o zaključku Šolskega pouka in zaključnih izpitih pri-nes© Vestnik št. 4.
Iz ministrstva za prosveto
RADIO-
APARATE
Preskrba
DELITEV MESA LN MESNIH IZDELKOV
Potrošniki prejmejo v sredo dne 19. maja t. 1. od 7. do 12. in od 14. do 17. sveže meso in mesne Izdelke na potrošniške nakaznice za mesec maj in sicer:
TDa-jam. 500 g svežega mesa in 100 g mesnih izdelkov na odrezek Meso 750-IV Maj'. TDa 500 g svežega mesa in 100 g mesnih Izdelkov na odrezek Meso 750-IV Maj. TDb 400 g svežega in 100 g mesnih izdelkov na odrezek Meso 600-IVMaj. TD 150 g svežega mesa in 100 g mesnih izdelkov na odrezek Meso 300-IV Maj. SDa 350 g svežega mesa na odrezek Meso 450-IV Maj. SD 200 g svežega mesa na odrezek Meso 250tIV Maj. LD 150 g svežega mesa na odrezek Meso 200-IV Maj. Nav 1 100 g svežega mesa na odrezek Meso 200-IV Maj. Nav 2 150 g svežega mesa na odrezek Meso 250-IV Maj. OM 1 150 g svežega mesa na odrezek Meso 100-IV Maj. OM 2 100 g svežega mesa na odrezek Meso 100-IV Maj. Doj 100 g svežega mesa na odrezek Meso 150-IV Maj.
Poslovalnice mestne klavnice In mesarji prevzamejo meso in mesne izdelke na mestni klavnici v torek, dne 18. t. m. ob 16. Neprodano meso in mesne izdelke morajo vsi prodajalci vrniti mestni klavnici še istega dne do 18. Cene: goveje, telečje in ovčje meso 3 6 din; letna salama 63 din za 1 kg.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA TOREK
6.00 Veder jutranji spored., vmes poročila, pregled dcieivnega sporeda in jutranja telovadba.’ 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave. 7.10 Pesmi slavanskjh narodov. 7.30 Napoved časa in poro'Aüa. 7.45 Simfonični plesi. 12.30 Napoved časa iiu poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Igra godba na pihala Radia Ljubljana p. v. R. Stariča. 13.30 Kulturni pregled. 13.40 Iz ruskih ©per. 14.39 Napoved časa, poročila in obdava večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodne poje Božo Grošelj, spremlja A. Stanko. 18.00 Oddaja za pionirja. II rajo pionirji] glasbene šol© v Ljubljani.	13.20 I. Bocherini: Godalni
kvartet. 2. Haydn:’ Godalni kvartet- Izvajajo Karlo Rupel, (violina) Albert D©r-melj (violina), Glusto Cappone (viola) Danilo Portograndi (čelo). 19.00 Radjjski dnevnik. 19.10 Pesmr narodov sovjetske Zveze. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Zsibaivna glasba-, mali o^lasj lin objave. 20.00 Jeenkovni pogovori’. 20.10 Odlomki Sz sovjetskih eper. 20.30 Gospodarska oddaja. V berbi za plan. 20.45 Poje Slovenski vokalna kvintet. 21.05 Liter oddaja Odlomek iz Gogoljevih »Mrtvih Duš«. 2125 Lahek večerni spored. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.15 Ne-k3{j Chc-pinovih ©tud. 22410 Sovjetska lahka glasba.
KOMPRESOR
na amonijak do 4000 kalorij,
dobro ohranjen ali nov, kupimo.
Ponudbe na
Zagrebačko HOTELSKO PODUZEČE
ZAGREB, Mihanovičeva L
Okrajna zveza kmetijskih zadrug Celje
potrebuje
1 KORESPONDENTA,
6 GATEBISTOV za, palnojarme-nike,
6 CIRKOLARISTOV, večje število TESAčEV za prage in GOZDNIH DELAVCEV.
Plačilni pogoji po dogovoru.
Lesno industrijsko podjetje Bled
potrebuje za takoj sledeče uslužbence :
1 BLAGAJNIČARKO In 6 POMOŽNIH ADMXN1STRA. TIVNIH MOČI.
Plača po uredbi. Nastop službe takoj.
Ponudbe z osebnimi podatki poslati LESNO INDUSTRIJSKEMU PODJETJU, BLED, kjer se re-flektanti lahko tudi sami predstavijo.
POZOR!	■POZOR!
SADIKE
paprike, paradižnika, zelja, cvetače, Ghrovta itd.
prvorazredne v poljubnih količinah lahko kupite pri
RKGS - DIREKCIJA LJUBLJANA
prodajalna KONGRESNI TRG 2 Interesenti javite se čimpreje!

SLUŽBE IŠČEJO
GOSPODINJSKA POMOČNICA, zdrava in poštena, išče službo k eno ali dvema starejšima osebama za prazno sobo in hrano. — Anžlovar Josipina, Linhartova 32.	14119-1
TRGOVEC z IS letno prakso želi primerne zaposlitve kjer koli. Naslov v podružnici Slov poročevalca Solkan-Gorica.	14116-1
SLUŽBO DOBE
20 TESARJEV za Novo Gorico potrebuje Splošno gradbeno podjetje »Primorje« v Ajdovščini.	13844-2
KRAJEVNI BRIVSKI in česalni salon išče brivskega pomočnika odnosno pomočnico za moško stroko: nastop takoj. Krajevno gospodarsko podjetje Guštanj.	13722-2
KMEČKO DEKLE kot hišna pomočnica dobi službo. Ulčar Julija, Jesenice. Gosposvetska cesta 67.	14099-2
SLUŽBO DIMNIKARJA za mesto in okolico Idrija razpisuje Poverjeništvo 'za komunalne posle pri OILO Idrija. Pogoj: Strokovna kvalifikacija (mojstrsko izpričevalo) ali vsaj večletna praksa. Nastop službe takoj, plača po uredbi.	14114-2
DVE MLAJŠI DEKLETI, ki Imata veselje do stalnega dela in imata čas za postranski zaslužek, delavoljni — iščemo. — šlajpah, Slomškova ulica štev. 6.	14142-2
SODELAVCA za realitetno pisarno — iščem. Zagorski Adolfina, Maribor, Meljska 3.	14002-2
NATAKARICO, lahko tudi začetnico, sprejmem za takoj. Krajevna gostilna, Ruše.	14000-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za kuho in vsa druga hišna dela, lahko tudi starejšo, sprejme dvočlanska družina Nastop 1. junija. — Slava Schtventner, Vransko, št. 96, Savinjska dolina,	14054-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko začetnico, sprejmem takoj ali 1. junija. Plača 1000—1200 din (po zmožnosti). Hribernik, Igriška ulica 2, III. nadstropje.	14092-2
FRIZERKO sprejmem v stalno službo takoj ali po dogovoru. — Vaši Ciril, frizer — Ljubljana, Borštnikov trg.	14107-2
ZASLUŽEK
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali no-strežnico za popoldne iščem. Rimska cesta 7, vrata 4.	14149-4
GREM ŠIVAT na dom. Ponudbe pod Šivilja na oglasni oddelek. 14131-4 POSTREŽNICO za dopoldne Iščem. Sobica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku.	14120-4
PRODAM
INICIATIVNI ODBOR
Športno brodarskega društva
»LJUBLJANA«
skli c u j e
Usttmsvno skupščino
s sledečim dnevnim redom:
1.	Volitev kandidacijskega odbora,
2.	Poročilo iniciativnega odbora,
3.	Razrešnica iniciativnemu odboru,
4.	Volitev novega odbora,
5.	Referat predsednika in sprejem
plana,
6.	Samostojni predlogi in slučajnosti. Skupščina bo v nedeljo 23. maja t.
1. v čolnarni, Velika čolnarska 20, ob 9. uri. Skupščina je sklepčna ob % udeležbi članov. Sicer se bo vršila pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
vsob vrst- rablje ne. prodajamo
Trgovina •Narodni radio«. Zagreb. Prilaz Jugosl. Armije 76 *biv5a Deželičeva nliea)
Telefon 24-105
POZIV
upnikom in dolžnikom*
Glede na nacionalizacijo strojno mi'
\
zarskega podjetja
SMOLEJ LOJZE, Kranjska gora
se pozivajo vsi upniki in dolžniki, da poravnajo svoje obveznosti odnosno prijavijo svoje terjatve najkasneje do 31. maja 1948. Vse obveznosti po 31. maju 1948 bodo zastarale, vse terjatve pa bomo prijavili pristojni državni arbitraži.
Začasni upravitelj.
PREPROGE, domače in perzijske, kupuje in prodaja trgovina »Kirman Šah«, pasaža Nebotičnik. 12G75-5 ČEBELARJI, POZORI Prodam 9 kompletnih hramčkov za plamenilne postaje, 6 prašilčkov na 3 AZ satnike in več pra-šilčkov na 3 satnike za Kleinov matičnjak. Pismena vprašanja na Majer, — Polje pri Ljubljani 78.	13S25-5
HRASTOVO JEDILNICO, črno, kompletno malo rabljeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	138SS-5
ZLATO VERIŽICO k uri in srebrno žensko uro prodam. Tavčarjeva ulica št. 13, I. nadstropje, desno. 14153-5 ŠIVALNI STROJ Singer z dolgim čolničkom, srednji, dobro ohranjen, prodam Na ogled iz prijaznosti v gostilni »Zvon«, Tacen.	14151-5
NOVE NIZKE ČEVLJE, zelo močne, št. 43, prodam izredno poceni. Wol-fova 10-1, desno.	14150-5
MOTORNO KOLO »Ardje« 125 ccm; dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14147-5
LEPO PISALNO MIZO, politirano, in radio Siera, petcevni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1414S-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, 42 basov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	14144-5
KRASNO TRGOVINSKO OPRAVO — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	14145-5
PREPROGA, lepa anadolska, 192X94, zaradi bolezni poceni naprodaj. — Ogled pri tv. Kirmah šah, Pasaža Nebotičnik.	14158-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom naprodaj. Ogled od 8. do 10. ure. — Tyrševa cesta 51, zraven »Mleko-prometa.	14156-5
LEP NAGROBNI SPOMENIK za majhen denar dobite pri: Krulc Ludvik, Štepanjska cesta št. 8.	14085-5
ČELO in pianino s križanimi strunami prodam. Zavec, Maribor, Gosposka ulica 20-11.	14096-5
MOŠKO IN ŽENSKO KOLO »Tandem«, z dvema sedežema, prav dobro ohranjeno«, prodam. Tavčarjeva št. 2, klet.	14137-5
BOLNIŠKI VOZ brez gum prodam. — Ogled: Sv. Petra cesta 58, I. nadstr., desno.	14135-5
ŽENSKO KOLO, novo, odlične znamke, prodam. Naslov se poizve: Breg št. 8, v mlekarni.	14136-5
ŽELEZEN šTEDILNIK-konjiček, rabljen. naprodaj za 400 din. Naslov v oglasnem oddelku.	13974-5
KOMPLETNO SPALNICO in drugo pohištvo prodam. Beethovnova ulica št. 4-II, desno.	14178-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled : Masaxykova cesta št 60, buffet.	14129-5
STOJEČ HRASTOV LES blizu železniške postaje, prodam ali zamenjam za strešno opeko, vodovodni in električni instalacijski material. Ponudbe pod Večja količina na oglasni oddelek.	14124-5
KOMPLETNA TOLKALA prodam. Cena po dogovoru. Zarnik, Vlč-Ljublja-na št. 106.	14139-5
ROČNO SLAMOREZNICO, srednje veliko, prodam Ponudbe pod 7500 na oglasni oddelek.	14140-5
MESARSKE STROJE, kompletne, na električni pogon: enega za mučkanje mesa (Kvečna), enega za rezanje mesa (Volf), enega za mešanje mesa — prodam. Adrinek, štore.	14103-5
DVE PISALNI MIZI in usnjen kovčeg »kvečer« prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14126-5
ČEBELE, dva AŽ panja prodam. Bur-kelca Ivan, Gorenja Sava, Kranj, Gorenjsko.	13988-5
RADIO APARAT novejše znamke, šti-rlcevni, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	13986-5
MOTORNO KOLO znamke »Guomme Rhone«, s prikolico, 750 ccm, prodam za gotovino. Stane Aparnik, Kamnik.	13666-5
ZABOJE, posteljo, žimnice, nočne omarice, stole, oljnate slike, jedilni pribor in drugo ugodno naprodaj. — Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	13936-5
MOŠKO KOLO, novo, prodam. Splitska 3, Vič.	14087-5
PISARNIŠKI INVENTAR, dve novi hrastovi pisalni mizi ln Wertheim železna blagajna, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	14132-5
PRODAM: črni suknjič s telovnikom, svetlo moško obleko, popolnoma novo, oboje za močnejšo postavo, violino. kovaško nakovalo ca 20 kg. pri-mož, sedež socius, prednje in zadnje kolo torpedo za dvokolo in ll/z kg kave. Topniška ul. 16tI, desno. 14083-5 ELEKTRIČNI VARILNI APARAT, mali, AEG — ugodno proda Ileršič, Rimska cesta 13.	14075-5
MOŠKO KOLO Wanderer, dobro ohranjeno, in šivalni stroj »Singer« z okroglim čolničkom proda Ileršič, komisija strojev. Rimska c. 13. 14076-5 PRODAM : dva elektrostrujna pretvar-jača, nova, stroj za drobljenje žita, sadni mlin, stroj za rezanje repe in pese, koncertni klavir, pianino, pisalni stroj, moška kolesa, lincer-voz in cenene šivalne stroje z dolgim čolničkom. Naslov v podružnici SP. Maribor.	14003-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, res odlično lep, naprodaj. Valetič, šiška. Celovška cesta 55.	14093-5
LEPO SPALNICO iz trdega lesa prodam. Naslov v oglasnem odd. 14088-5 MOŠKO OBLEKO iz kamgarna, skoraj novo, za srednjo postavo prodam. — Ogled od 14.30 do 15.30. Naslov v oglasnem oddelku.	14089-5
ZAVESE za dva okna, pogrinjalo za dve postelji, ženske gumijaste nove čevlje in drugo naprodaj. Na ogled: Pekarna, Rožna dolina, Cesta II, .štev. 14.	14111-5
AMERIKANSKI GRAMOFON v kovčegu, dobro ohranjen, in 52 plošč — prodam za 4000 din. Učakar Kristina, Kodeljevo, Mahničeva ulica številka 8.	14109-5
KUPIM
PREPROGE, perzijsko in domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik.	12676-6
KOMISIJSKA TRGOVINA JOS. HOJINA Prešernova 32 »prejema m prodaj« dobro ohranjena oblačil* a druge tepe predmete.	SP 45-6
FILMSKI FOTOGBAFSEI APARAT 6X9 z saruosprožilcem kupim. Karl Ogrizek, Kostrivniea-Podplat.	13.889-6
2ARNICO »Teiefunken« VCL 11. 116, za mali DKE radio, kupim. Foto Vilar, Logatec.	14.892-6
30 do 40 dkg VOLNE, temnomodre, sive ali rjave, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Volna.	14.042-6
FILATELISTI! Iščem medvojni izvržek 1942.—1944. Ponudbe na Majer. Polje pri Ljubljani 78.	13824-6
KOMISIJSKA TRGOVINA I. SAX — Mestni trg 19. sprejema in prodaja otroške vozičke, radioaparate, harmonike, pribor, dobro ohranjena oblačila ln drugo.	13524-6
PIANINO, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Pianino na oglasni oddelek SP.	14135-6
STISKALNICO ZA SENO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe poslati na direkcijo Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Trdinova cesta 5.	14115-6
MOTOR, 350—500 kubikov, brezhibno ohranjen, kupim. Ponudbe pod Novejši tip na oglasni odd.	14127-6
KLARINET B kupim. Podlesnik Stane, Prešernova 7, Kranj. 13993-6 STREPTONIUM, manjšo količino, kupim. KAZNC, Žalec.	13982-6
SPALNICO, kompletno, novo, in kauč kupim. Seliškar Vinko, Tržič, Glavni trg 29.	14082-6
KUHINJSKO KREDENCO ali kompletno kuhinjsko opremo kupim. Naslov v podružnici SP Celje. 14105-6 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, globok, in ogledalo 60X125, kupim. Kosi, Celje, Miklavški hrib 11.	14104-6
TISTEMU, ki mi preskrbi otroški stajico, prodam moške čevlje št. 42. Ponudbe pod Stajica na oglasni oddelek.	14110-6
ZAMENJAM
MOTORNO KOLO D KV 350, dobro ohrtnjeno, zamenjam za lažjega 200 do 250 ccm D KV Naslov v oglasnem oddelku.	14143-7
MOŠKI PLAŠČ, balonska svila, za močno postavo, zamenjam za ženskega srednje velikosti. Naslov v oglasnem oddelku.	14100-7
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO HIŠO okrog Kranja ali Radovljice kupim. Naslov v ogl. oddelku.	14123-S
KUPIM — PRODAM. Na Sušaku cb morju v dvostanovanjski novi vili prodam trisobno stanovanje in kupim v Ljubljani v bližini centra dvosobno. Eventuelno plačam prepise. — Nujne ponudbe pod Obojestransko takoj vseljivo na oglasni oddelek Sl. poročevalca.	14121-8
POVERJENIŠTVO komisije za likvidacijo kreditnih zadrug v Celju prodaja enonadstropno hišo v Laškem za 250.000 din ter parcelo 500 m2 za 75.000 din, oboje sredi mesta Laško; nadalje hišo pri Sv. Juriju pri Celju sredi trga, enonadstropno, za 250.000 dinarjev.	14102-8
LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL
(PREJ KOLINSKA)
LJUBLJANA
Vsak, kdor k ni igral
na srečko Drž. razredne loterije
naj v 9. kolu poskusi svojo srečo. Žrebanje I. razreda bo 7. junija 1948,
Izžrebanih bo veliko Število dobitkov in
PREMIJA V SKUPNI VREDNOSTI 1,371.000.- DINARJEV.
Srečke L razreda so že v prodaji ln jih dobite v naših prodajalnah in podprodajalcih. — Oglasite se osebno eJi pa pišite na. naslov:
Kolektura srečk za Slovenijo, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5.
Cena srečk: cela 200 din, polovična 100 din, četrtinka 50 din.
I
Opozorilo
Vse, id se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo 5 din za odgovor.
HIŠA s štirimi stanovanji in vrtom v Zeleni jami. blizu tramvaja, naprodaj. Poizve se: Bizjan Fani, Rožna dolina, Cesta XXI-18.	13973-8
HIŠO v Ljubljani ali okolici kupim; sprejmem tudi s preužitkarico. Ponudbe poslati pod Miren ln zadovoljen na oglasni dodelek.	1406S-S
6V2 ORALA POSESTVA brez hiše, iy2 orala sadovnjaka, 3 orale travnika, 2 orala gozda blizu Sv. Petra pri Mariboru, 200.000 din, parcela 2500 kvadr. metrov drevja, brajde, stavbni material 100.000 din — proda Zagorski, Maribor, Meljska 3.	14007-8
TRISTANOVANJSKO HIŠO, komfortno, balkon, lokal, velik vrt, sredi Zagreba, za 1,100.000 din proda Zagorski, Maribor, Meljska 3.	14.095-8
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom v Ljubljani zamenjam za enodružinsko vilo z manjšim vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod Sončno na ogl. odd.	14106-8
SOBE - S1ANOVANIA
KRASNO NOVEJŠO DVODRUŽINSKO MIRNA UPOKOJENKA išče prazno sobico kjer koli. Ponudbe pod M. P. na oglasni oddelek.	13775-10
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Beograda zamenjam za stanovanje v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku.	14146-10
STANOVANJE, visokopritlično, lepo, sončno, enosobno, s kabinetom in predsobo na Prulah zamenjam z enakim ali večjim enosobnim s kopalnico. Ponudbe pod Zelo nujno_na oglasni oddelek.	14157-10
PRAZNO SOBO iščeta mirna novopo-ročenca z lastnim pohištvom kjer koli v Ljubljani ali okolici za 1. junij, žena bi pomagala v gospodinjstvu ali na vrtu. Naslov v oglasnem oddelku.	14118-10
KUHINJO IN SOBO, veliko in sončno, zamenjam za enako kjer koli v Ljubljani Naslov v ogl. odd. 14134-10 ENOSOBNO STANOVANJE, lahko tudi v okolici, zamenjam. Ponudbe pod Hišnica lia ogl. oddelek. 14130-10 DVOSOBNO STANOVAN !E z verando uporabno za kuhinjo in s souporabo kopalnice na Prulah zamenjam za kompletno dvo- ali trisobno stanovanje. Ponudbe pod Kompletno na ogl. oddelek.	14125-10
ZA DEKLICO, staro 15 let, iščem v bližini tekstilne šole stanovanje nri snažni pošteni družini, brez hrane in po možnosti s 1. septembrom. Ponudbe poslati na ime: Groblar, posta Petrovče.	13994-10
DEKLE, zaposleno v Kranju, ki bi pomagala v gospodinjstvu, vzamem na stanovanje in hrano. Vprašati popoldne. Naslov v podružnici SP v Kranju.	13989-10
BREZPLAČNO DAM SOBO v bližini Ljubljane pošteni samski upokojenki za hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku.	14091-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za lepo prazno sobo v mestu. Naslov v oglasnem oddelku.	14090-10
ŠTUDENT TEHNIKE išče opremljeno sobo; čez leto je dva meseca odsoten. Ponudbe pod Lastno perilo na oglasni oddelek.	14.113-10
ZDRAVNIK, častnik Jugoslovanske armije, išče stanovanje dveh sob in kuhinje ali sobo s kuhinjo ali s souporabo kuhinje v Ljubljani, šiški. Št. Vidu ali okolici. — Ponudbe pod Zdravnik JA na ogl. odd. 14.112-3,0 PROFESOR nudi srednješolcu stanovanje. Ponudbe pod Naturalije na oglasni oddelek.	 14108-10
RAZNO
T
POZOR! Barvamo ln čistimo najceneje usnjene in semič čevlje ter torbice. Demalj. Mestni trg 11. 13131-14 V NEDELJO 16. maja sem v Mestnem logu izgubil listnico z dokumenti: osebno, službeno, šofersko in OF legitimacijo. Prosim poštenega najditelja, da vrne listnico proti nagradi na naslov v legitimacijah. 14152-14 TOVARIŠICA, ki je te dni pozabila ženski dežnik v kinu Moskva naj se zglasi v upravi kina Moskva Cankarjeva cesta.	14159-14
IZGUBILA SEM od živilskega trga do Drame rjavo denarnico z denarjem in dokumenti na ime Verovšek Elza, Ljubljana Trnovski pristan 40. Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne dokumente, denar lahko obdrži. V nasprotnem primeru jih razveljavljam.	14154-14
OPOZARJAM stranke, da ne kupujejo razne stvari, ki jih prodaja moj mož Franc Franc, Jesenice, Titova 30. — Franc Justina.	14098-14
PREKLICUJEM, kar sem govorila po krivdi drugih o tov. Heleni Kišelj in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijskega postopka. — Peršič Marila.	14133-14
ZLATO žensko zapestno URO »Regina« sem izgubila dne 14. maja zvečer na cesti pred plavžem tovarne na Jesenicah. Ker mi je poseben spomin, prosim najditelja, da mi jo'proti nagradi vrne na naslov: Kapus Mile.na, Prešernova 43, Jesenice. 14122-14 LISTNICO z dokumenti, izgubljeno na glavnem kolodvoru, prosim vrniti brez denarja na naslov legitimacij.	14141-14
IZGUBILA SEM v nedeljo od Most-Ze-lene jame-Bohoričeve ulice zapestno urico. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na: Drofenik Milka, Jegličeva cesta štev. 10, VII. stopnišče.	14138-14
PROSIM OSEBO, ki je vzela nahrbtnik z živežem na železniški postaji Trebnje, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek Sl. poročevalca pod Lepa nagrada.	14086-14
PREKLICUJEM veljavnost izgubljenih industrijskih in živilskih kart na ime: Rudi, Vera, Ciril, Tatjana Dolničar, Loke 390.	14101-14
PODPISANI PREKLICUJEM neresnične besede in vse žalitve, ki sem jih izgovoril proti tov. Klemenčiču Francu in njegovi ženi Antoniji ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega postopanja. — Zrinski Aleksander.	14064-14
TEMNORJAVA AKTOVKA je bila zamenjana dne 14. maja na popoldanskem vlaku Ljubljana—Maribor. Tovariša prosim, naj javi svoj naslov: O. Polak, Ljubljana, Tyrseva cesta številka 10.	14094-14
+ Za ljubljenim sinom Je odšla v večnost moja draga tašča
URŠULA BREGAR
Pogreb bo v torek ob pol 18. uri z žal, iz kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 17. maja 1948.
žalujoča snaha Cilka Bregar
+ Previđena s svetimi zakramenti nas je za vedno zapustila v 85. letu starosti naša dobra mati, stara mati in tašča
JULIJANA KIRBIŠ
ROJ. GOLOB
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 20. maja, ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče pri Sv. Trojici v Slov. Goricah.
Sv. Trojica v Slov goricah,
17. maja 1948.
Žalujoči otroci ln ostalo sorodstvo.
Prerano nas je zapustil naš predragi tati
VINKO PAVLIN
K večnemu počitku ga bomo spremili v torek 18. t. m. ob 18. uri z žal, iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Cleveland, Hrastnik, Travnik, dne 17. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
^ Umrla je najina zlata mamica
KATARINA URŠIČ
vdova po vladnem svetniku
Pokopali io bomo v torek IS. maja ob 14.30 z žal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 16. maja 1948.
PAVLA in dr. MILENA URSIÖ
+ Fo težki bolezni nas je zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta tn svakinja
ANA MAGLICA
Pogreb drage pokojnice bo v torek 18. t. m. ob 16.50 uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor, 17. maja 1948.
Žalujoči rodbini: MAGLICA, ROGLIÖ
+ Po kratki mučni bolezni je umrl najin nepozabni, zlati sinko
JANEZEK PEKLAJ
Pogreb bo v torek IS. t. m. ob 9. uri dopoldne iz Kozarij št. 141 na pokopališče na Viču.
Ljubljana, 17. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
Po kratki bolezni nas je v starosti 79 let zapustil naš dragi mož, oče, tast in ded
JOŽE DOVNIK
finančni upokojenec
K večnemu počitku smo ga spremili v soboto 15. maja 1948 v Slivnici pri Mariboru.
Murska Sobota, Slivnica, 14. V. 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
■■■■■■■■■■
+ Za vedno nas je zapustila v 51.
letu starosti moja ljubljena žena, naša nepozabna mamica in sestra
ROZALIJA STAROVESKI
rojena LIPNIK
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 19. maja ob 9. dopoldne v Dev. Mariji na' Pesku.
Podčetrtek, 16. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
+ Naznanjamo, da nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mami, teta, tašča, stara mama
ANTONIJA PERKO
Pogreb drage pokojnice bo v torek« 18. t. m. ob 18 iz hiše žalosti v Postojni.
Postojna, Trst, 16. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo ljubljeno hčerkico
ALENKO
na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko cvetja in nama izrekli tople besede tolažbe, prisrčna hvala.
VIDA in VINKO SKUBL
ZAHVALA. — Ob izgubi našega dragega moža in očeta
ANTONA ŠONTALA
Vsem, ki so ga obiskovali in tolažili v njegovi težki bolezni, ter ga spremili na njegovi zadnji poti, nasuli grob s cvetjem, se prisrčno zahvaljujemo, Iskrena zahvala dr. Junšterlu Janezu, ki je lajšal veliko trpljenje pokojniku.
Trbovlje, 12. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
FRANCETA TUMA
obratovodjo Železarne Jesenic©
izrekamo iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem, sindikalnemu pododboru Prometnega oddelka, sindikalni podružnici železničarjev, govornikom, zastopnikom, pevcem, godbi, darovalcem cvetja, vsem, ki ste pismeno izrazili sožalje, ter vsem. ki sočustvujete z nami.
Jesenice, dne 13. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Ob nenadomestljivi izgubi predragega sina, brata, nečaka, bratranca
BORISA DQBRILA
matičarja
ki nas je zapustil 12. t. m., se islcerno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali izrazili sožalje.
Posebno zahvalo vsem sosedom, tovarišema Miloševiču in Dropolu za poslovilni govor, g. župniku za tolažilne besede in vsem darovalcem cvetja.
Nova vas pri Rakeku, 14. maja' 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Ob prebridki izgubi našega nadvse ljubljenega, nepozabnega
FRIANCUA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v naši neutolažljivi boli sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo Izrekamo njegovi učiteljici Golc Cilki, mladin-"cem in pionirjem Hrušice ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Hrušica, dne 13. maja 194S.
Žalujoča družina JANEŽIČ.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva oUca St. 6fU m Telefon uredništva m uprave St 55-22 do 5526, telefon uprava ca ljubljanska naročnika St 3S-2S — Tlakama »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranjo