-eto LXV1I
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/111
PoStnina plačana » gotovini.

V Ljubljani, v soboto, dne 22. aprila 1939
Štev. 92 a
VENEC
Telefoni nredništva in oprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-03 — lzhaja vsak dnn zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
i 2 Oin
Čekovni račun.' Ljubljana številka 10.630 in 10.349 za inserate.
Upravat Kopitarjeva ulica številka (t.
in Jugoslavijo
Sestanek v Benetkah
Belgrad, 21. aprila. '
V Benetkah se danes sestaneta novi jugo-elo^anski zun. minister dr. Cincar - Markovič z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianoni. Do sestanka je brez dvoma prišlo zaradi želje, da oba zunanja ministra prideta v osebne stike. Sestanek ima s tega stališča vljudnostni značaj. Na drugi strani pa razvoj dogodkov zadnjih tednov usmerja oba ministra, da v smislu italijansko-jugoslovanskega sporazuma razmotrita splošni položaj v željo, da se najdejo temlji za zavarovanje daljnjega miru in mime rešitve vprašanj, ki so ustvarjeni z najnovejšimi dogodki.
Znano je, da je bila Jugoslavija vedno brez ozira na mednarodni položaj iskrena pobornica miru. Ta mirovna zamisel je bila vrhovna zvezda - vodnica v njeni zunanji politiki ter v vseh njenih poskusih, da se veže z drugimi državami, ki želijo mir. Zaradi tega ni dvoma, da bo tudi na sestanku v Benetkah jugoslovanski zunanji minister v svoji izmenjavi misli poudaril željo, da se najde mirna rešitev v sedanjem položaju. Razgovori, ki se bodo vodili v Benetkah, bodo brez dvoma nosili značaj prijateljskega sodelovanja in polnega medsebojnega zaupanja, ki obstoja na obeh straneh od dneva naprej, ko je bil medsebojni odnos obeh držav na Jadranu postavljen na prijateljsko osnovo. Ta pogodba, ki traja nekaj več od dveh let, je bila sklenjena — o tem ni dvoma — v korist obeh narodov; kar je pa še važnejše, ona je ustvarjena, da brezpogojno jamči za bodoči soglasni razvoj odnosov narodov na eni in drugi strani jadranske obali.
Mnogovrstna vprašanja gospodarske in politične narave za mirno razpravo in medsebojno zaupanje so se reševala med obema narodoma v zadnjih dveh letih in so našla, kakor je znano, pravilno in ugodno rešitev.
Kakor vsi prejšnji vljudnostni obiski predstavnikov zunanje politike teh dveh držav, bo tudi sedanji obisk predstavljal obenem simbol želje za nadaljnjo izgraditev prijateljskih odnosov, ki so bili započeti z omenjenim sporazumom že pred dvema letoma, ko so se prav s to pogodbo ustvarjale nove možnosti y odnosih obeh držav, Italije in Jugoslavije.
Razen v tej simbolični oznaki leži važnost obiska dr. Cincar-Markoviča pri grofu Cianu tudi v želji, da znova pridejo do močnega izraza prijateljski odnosi obeh sosednjih narodov z ozirom na okolnost, da je v vodstvu jugoslovanske zunanje politike nastala osebna sprememba. Toda ker tudi politični razlogi in razlogi dobrega sosedstva nalagajo dolžnost zbližanja teh dveh narodov, se bo gotovo že ustvarjena doba vzajemnih gospodarskih in kulturnih odnosov med našo državo in Italijo še bolj učvrstila in okrepila na sestanku v Benetkah med dosedanjim voditeljem italijanske zunanje politike in novim jugoslovanskim zunanjim ministrom.
Pogodbeno stanje med Italijo in našo kraljevino nima samo značaja trgovskega dvostranskega sporazuma, temveč vsebuje tudi že vse pogoje trajnejšega reda, ki ga zahtevajo interesi obeh narodov. Zagotovitev trajnosti obojestranskega prijateljstva na beneškem sestanku bo tudi v bodoče omogočala reševanje in razpravljanje o mnogih drugih vprašanjih, ki obstojajo med dvema sosednimi državama. Brez dvoma bo že ta obisk reševal nekatera od teh vprašanj. Ze vnaprej sinemo računati, da se bodo reševala v duhu, polnem medsebojnega zaupanja.
Prepričani smo, da se bo izmenjava misli v Benetkah dotaknila tudi važnejših dogodkov zadnjih tednov in da bo italijansko-jugoslovansko prijateljstvo rodilo samo dobre in koristne uspehe. Razgovori, ki jih bosta v Benetkah imela grof Oiano in zunanji minister dr. Cincar-Markovič, bodo brez dvoma prinesli več pristnosti in iskrenosti v mednarodnih odnosih v teni delu Evrope, na katerega so v zadnjem času uprti pogledi mnogih narodov. To je tudi vzrok, da se sestanku v Benetkah poklanjajo velike pozornosti v evropskem tisku.
Naša država poklanja tem večjo pozornost temu sestanku ter ga spremlja z nado, da bo prinesel pričakovane uspehe in znova potrdil in pojačal že obstoječe prijateljske odnose. Zaradi tega je razumljivo prepričanje, da pomeni ta sestanek novo vez v italijansiko-jugoslovanskem prijateljstvu in znaten doprinos k poglobitvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Dunajska vremenska napoved: Še jasno, nato oblačno, jugovzhodni vetrovi, topleje tudi ponoči.
Zagrebška vremen, napoved: Topleje in jasno.
Zemunska vremenska napoved: Na zahodu in
V Primorju jasno, v ostalem delu države se bo počasi tudi zjasnilo. Noči precej hladno,
To je bil predmet madžarskega obiska v Rimu in bo predmet današnjega posveta v Benetkah
Grofa Teleky in Czaky na potu skozi Slovenijo
Ljubljana, 21. aprila 1939.
V	Ljubljani je nastopilo davi. > diplom a, t s ko ozračje«, ko se je razvedelo, da potujejo skozi Slovenijo — na svojem povratku iz Rima — madžarski ministrski predsednik grof Teleky in njegov zunanji minister grof C z a k y. Z jutranjim brzovlakom se je pripeljal svojemu predstojniku nasproti madžarski ]k>3lanil{ na našem dvoru baron Jurij Bakach-Besscnyey, ki ga je na kolodvoru sprejel podban dr. Stanko Majcen, ter ga nalo pospremil na banovino, kjer je madžarski poslanik obiskal bana dr. M. N a 11 a č o n a.
Baron Bakacli-Bessenyey si je nato ogledal znamenitosti Ljubljane, nakar sta se z banom dr. Natlačenem odpeljala na obmejno postajo^ na Rakeku, da tamkaj pričakata madžarske državnike.
V	časnikarskih krogih so mnogo podčrtavali dejstvo, da je jugoslovanska vlada hotela izkazati svojo posebno pozornost madžarskima državnikoma na povratku iz Rima, kjer se je mnogo govorilo tudi o Jugoslaviji, medtem ko na potovanju grofov Telekyja in Czakyja v Rim skozi našo državno ozemlje niso bili vporabljeni isti protokolni predpisi. V časnikarskih krogih so to razlagali kot napoved bližajoče se razjasnitve na političnem obzorju srednjo Evrope, predvsem pa na madžarsko-jugoslov. meji.
Sprejem madžarskih državnikov na Rakeku
Na Rakek sta se madžarska državnika pripeljala v svojih salonskih vozovih in v spremstvu 14 diplomatičnih sotrudnikov nekoliko pred 11 (madžarski časnikarji so ostali kar v Benetkah, da prisostvujejo sestanku med grofom C i a n o in in dr. C i n c a r-M a r k o v i č e m). Tamkaj sta ban dr. Natlačen in madžarski poslanik takoj vstopila v salonski voz madžarskega predsednika vlade, ki ju je takoj sprejel in ju povabil, naj ostaneta z njim v vozu do Ljubljane. V salonu se je nahajal tudi zunanji minister grof Czaky. Oba državnika sta bila že pod silnim vtisom veličastnega slovesa, ki so ga jima priredile italijanske oblasti v Postojni, kjer je bil ves kolodvor in vsa okolica v zastavah in kjer so vojaštvo in fašistične organizacije v slavnostni opremi prišle na kolodvor, da se poslovijo od madžarskih ministrov.
Ban dr. Natlačen je oslal pri grofu Te-leky ves čas do Ljubljane v neprisiljenem razgovoru. Grofu Telekyju je Slovenija poznana, saj je med svetovno vojno kot častnik služil na ozemlju Ljubljana—Trst—Gorica in se je tudi kot geološki znanstvenik že takrat v podrobnostih zanimal za geološke posebnosti našega in kraškega ozemlja. Grofu Talekyju je bilo zelo prijetno, da je mogel oživiti te sedaj že davne spomine, ki' mu osvežujejo tudi pota, f>o katerih ga vodijo sedanje zanimive državniške dolžnosti.
ffPolitično ozračje"
Madžarska državnika časnikarjem nista hotela dajati nikakšnih izjav, češ da sta se tega načela držala ves čas njunega bivanja v Italiji. Diplnmatično delo, ki sc sedaj opravlja, da jo tako važno, a tudi tako občutljivo, da je boljše, da se opravi v popolnem miru brez vsakih motenj. Javnost bo ob pravem času obveščena o srečnih uspehih tega mirovnega dela.
Iz razgovorov s člani spremstva
madžarskih državnikov se je moglo razbrati, da so Madžarska sedaj iskreno
trudi, da si utrdi svoja prijateljstva na vseh straneh, kjer le more, in da njenih prizadevanj šc ni konec. Obisk v Rimu, ki se je razvil v veličastno manifestacijo italijansko - madžarskega prijateljstva jo dal mnogo novih pobud za to, da Madžarska krog svojih prijateljev razširi. Vsakomur je moralo pasti v oči, tako so rekli člani spremstva madžarskih ministrov, da sta tako Mussolini kakor grof Teloky pri svojih zdravicah s posebnim prisrčnim poudarkom omenila prijateljstvo do Jugoslavije. Takšne besede, izgovorjene od takšnih ljudi in v takšnih okoliščinah, imajo svoj pomen, ki se bo razodel v bližnji bodočnosti. Člani spremstva niso prikrivali, da so pri razgovorih v Rimu omenjali vprašanje dokončne ureditve vseh vprašanj med Madžarsko in Jugoslavijo, ki da jo Italija hoče močno in neokrnjeno in s katero italijanska vlada želi, da bi tudi Madžarska živela v neskaljenem prijateljstvu. V Rimu jc padla tudi jasna beseda, da naj Madžarska v odnošajih do Jugoslavije opusti za vselej vsako misel na iredento.
Brez dvoma se bodo razgovori o odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo nadaljevali ob priliki sestanka med italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciano m in našim zunanjim ministrom Cincar-Markovič eni v Benetkah, ki se začenjajo jutri, v soboto, in bodo trajali do ponedeljka. Člani spremstva grofa Telek.vja so izrazili prepričanje, da bo vse to delo kranona z uspehom.
Na vprašanje, kako se razvijajo od-* noša ji med Madžarsko in Romunijo, je bilo v odgovoru izraženo mnenje, da se tudi tukaj ozračje pomirljivo čisti. Dobra volja na obeh straneh bo pripomogla k temu, da se prebredejo obstoječe ovire, ki so postale nekoliko bolj zamotane, odkar je Anglija ponudila svoje jamstvo za nedotakljivost romunskih meja.
Iz razgovorov s člani spremstva bi se dal napraviti naslednji posnetek: Madžarska sc je z vstopom v pakt proti Komintcrni in s svojim izstopom iz ZN priključila politiki osišča Rim—Berlin. Za to je bila nagrajena že na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini. Italija in Nemčija bosta sedaj v svoji obrambni diplo-matični bitki proti ohkoljcvalni politiki angleške vlade Madžarsko uporabili kot predstražo, (la bosta utrjevaii svoje postojanke, eni južno od Donave, drugi severno od nje, in si tako zavarovali svoj vpliv proti nasprotnim poskusom zapad-nih držav.
V Ljubljani
V Ljubljani se je ban dr. Natlačen poslovil od madžarskih državnikov, želeč jim srečno nadaljevanje poli v Budimpešto. Madžarski poslanik baron B a k a r h - B e s s c n y e y pa bo spremljal svoje predstojnike dalje do Pragerske-ga, od koder se bo vrnil nazaj v Belgrad. Na ljubljanskem peronu sta grof Telek.v in grof C z a k y na povabilo bana dr. Natlačena izstopila iz salonskih vozov, da so ju mogli slikali, v kar sla s smehljajočo ljubeznivostjo privolila. Nato sta se poslovila. Nekaj minut čez 13. uro sc je vlak odpeljal dalje proti Kotoribi.
Posvet v Benetkah
med Cianom in Cincar-Markovičem
Danes potuje Cincar-Markovič skozi Lfubljano
Belgrad, 21. apr. AA. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, ki se je odzval povabilu italijanskega zunanjega ministra grofa C i a n a , se bo nocoj odpeljal v Benetke, kjer se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom. Na tem sestanku, ki je prvi sestanek med Cincar-Markovičem in grofom Cianoni, bosta razpravljala v duhu obstoječih sporazumov in prijateljskih nd-nošajev med Italijo in Jugoslavijo o vseh vprašanjih, ki v sedanjem trenutku zanimajo obe državi.
Rim, 21. aprila, b. Bližnji sestanek med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim zunanjim ministrom Cincar Mar-kovičem, ki bo jutri v Benetkah, komentira italijansko časopisje zelo živahno ter trdi. da bo la sestanek brez dvoma še bolj okrepil prijateljske
Madžarska državnika na ljubljanskem kolodvoru. Od leve na desno: Ban dr. M. Natlačen, .vitez Ghyczy, grof Teleky, poslanik Bakach-Beueuyey, grof Czakv
odnose med Italijo in Jugoslavijo. Prav fako bo ta sestanek doprinesel mnogo h končni ustalitvi odnosov ined Madžarsko in Jugoslavijo.
italijanski f.isk napoveduje nenapa-dalni pakt med Madžarsko in Jugoslavijo in odpoved Madžarske na vse zahteve do Jugoslavije
— Milan, 21. apr. m. »C o r r i e r o della Sera« komentira razgovore, ki sta jih imela madžarska državnika s predsednikom italijanske vlade in zunanjim ministrom ter pravi, da so bile pri teh razgovorih postavljene osnove za sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo ter je obisk grofa Tclekyja in grofa Czakjja v Rimu imel uspeh, ki presega vsa pričakovanja. Po informacijah gornjega lista izgleda, da je Madžarska pripravljena skleniti z Jugoslavijo ne napa d al ni pakt, ki sc bo pozneje lahko pretvoril v pakt prijateljstva pod pogojem, če bi se Madžarska obvezala, da ne bo postavljala nobenih ozemeljskih zahtev napram Jugoslaviji. Madžarska je to pripravljena storiti ter zahteva sanio jamstvo za svojo manjšino v Jugoslaviji. Italijanski vladni krogi so optimistično razpoloženi ter so prepričani, da bo v kratkem prišlo med obema državamjt do te pogodbe.
Francoske napovedi
Pariz, 21. aprila, c. Vesti iz francoskih viro\ vedo povedali, da bo Ciano Cincarju Markoviču v Benetkah ponudil:
Podpis nenapadalne pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko.
Dr, Cincar-Markovrč 26. aprila v Berlin
Belgrad, 21. aprila. AA. S pristojnega mesta smo izvedli, da ho jugoslo>anski zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič obiskal 26. t. m. Berlin, da se sestane t nemškim zunanjim ministrom v. Rihhcntropom. Obisk je informacijskega značaja. Pobudo zanj je dala Nemčija.
Optimizem je upravičen
Belgrajska »Pravilne ima poročilo iz Zagreba, kjer poroča o dr. Mačkovi izjavi listom, nakar pravi: »Ce sklepamo po razpoloženju, ki se jasno kaže, in po dosedanjih izjavah, je v političnih krogih izraženi optimizem ne le opravičen, temveč je tudi največje važnosti. Naglašajo, da je danes tako ozračje, da bo ob novem sestanku docela jasno. Vendar pa politični krogi naglašajo, da v teh trenutkih potrpežljivost ne sme ponehati, ker odgovorni činitelji opravljajo sila resno delo, ki ga zunaj stoječi nikakor ne smejo ovirati s svojimi poljubnimi opazkami in komentarji. Končna rešitev bo v taki ureditvi države, da se bodo vskladile posebne opravičene zahteve in prizadevanja z interesi celote, da bi državna 6kupnost bila okrepljena.«
Za samostojno vrbasko banovino
V tem geslu je 19. t. m. zvečer v Banjaluki sklical sestanek tamkajšnji odvetnik dr. Steva Mo-Ijevič, ki je bil nekdaj pristaš samostojnih demokratov, potem pa je pristopil k JNS. Sedaj je ta sestanek sklical v imenu združene srbske opozicije ter naglašal, da mora vrbaska banovina ostati samostojna. Nato so udeleženci začeli živahno obrav navati to vprašanje, vendar se niso zedinili. Večina je bila mnenja, da nikakor ne gre, da bi posamezniki v imenu kakega kraja ali okraja za-počenjali kaj na svojo roko, ker je treba imeti zaupanje v vodstvo v Zagrebu in Belgradu. Kar bodo ta vodstva ukrenila, to naj velja.
Spietkarijo z Dalmacijo
»Jugoslovenske Novinec, ki so nekako glasilo Demetrovičeve skupine v Zagrebu, so te dni prinesle članek dr. Branka Kadice, ki se zavzema za posebne interese Dalmacije. Takole pravi med drugim: »Hrvatsko narodno politično gibanje, ki poleg drugega želi, kakor je znano, tudi terito-rijalno celokupnost hrvatskih dežel, hoče tako ureditev države, da bi Dalmacija izgubila svojo dosedanjo veljavo in da bo Split podrejen Zagrebu. Če se to zgodi, da bi posebno »hrvatsko« kmalu prišlo v nasprotje s posebnim »dalmatinskim«, kar je nam lastno in česar ni mogoče spremeniti po kakem diktatu. Če so torej zavedamo teh dejstev, tedaj morajo akterji sporazuma na eni in drugi strani vedeti, da Dalmacija ne sme ničesar izgubiti od tistega, kar ima danes, niti ne bi bil sporazum pravičen, če bi šel na škodo Dalmacije. Kadar namreč vse iz polnih pljuč kriči po enakopravnosti, tedaj ima primorska banovina moralno pravico, da brani svoje pravice prav v duhu te rav-liopruvnosti. Dalmacija kot stara zibel hrvatske državnosti in kulture ter Pijemont jugoslovenske misli je nekoč že imela politično prvenstvo, pa ga je izgubil«. Če danes žal ne. želi znova ga razširiti izven svojega področja, ima vsaj pravico, popolnoma ohraniti na svojem področju čim večjo politično, upravno samostojnost bodisi zaradi svoje tradicije, kaknr tudi zaradi močne kulturne stopnje in sposobnosti svojih sinov, ki tudi na političnem polju nič ne zaostajajo za drugimi politiki v državi, neglede na to, kateri stranki s0 pripadali. Zato, ako naj bo sporazum popoln in trajen, se ne sme dovoliti, da bi bila Dalmacija obglavljena. Naj tisti, ki sporazum deliijo, tUdI ttottto premislijo, pa bodo lažje in uspešneje rešili težavno vprašanje tudi v zadovoljnost primorske banovine.«
Kakor nekdanji dalmatinski avtonomaši
Zagrebški »Obzor« 6e v članku peča z akcijo nekaterih, ki so zadnje dni začeli po Dalmaciji razširjati razne zahteve kot »odkriti in prikriti nasprotniki hrvatskih narodnih zahtev«. Ta njihova propaganda — pravi list — se docela sklada z miselnostjo in duhom nekdanjih avtonomašev. Zanimivo pa je, da so v tem oziru najbolj glasili tako imenovani integralni Jugosloveni. Tisti ljudje, ki govore o nekakem edinstvenem narodu, se sedaj naenkrat boje, da ne bi Zagreb, da ne bi banska Hrvatska oškodovala nekakih posebnih dalmatinskih interesov. V tem pravcu je napisan članek dr. Branka Kadice, bivšega ideologa JNS, sedaj pa člana tako imenovane jugoslovenske skupine savske banovine... Njegov pogled" se niti za las ne razlikuje od nekdanjih avtonomašev (stranka, ki je bila italijansko uavdahiijeua v Dalmaciji za časa Avstrije).
Opozicija se je dva dni posvetovala
Zagrebške ' Novosti* prinašajo iz Belgrada poročilo o posvetovanjih združene srbske opozicije in JNS ter na koncu vele: »Kakor nekateri politični krogi naglašajo, stranke, ki so se udeleževale posvetov v srerlo in četrtek v Belgradu po svojih prvakih, mislijo, da ne morejo podati svojega končnega mnenja o dosedanjih pogovorih med predsednikom vlade g. Dragišo Cvetkovičem in. g. dr. Vladkom Mačkom, ker se jih niso udeleževale, pač pa so mogle obravnavati zgolj na podlagi poročil g. Vilderja brez konkretnega končnega mnenja, češ, da se niso neposredno udeleževale teh pogovorov, ampak sta jim poročala o tem le gospoda Avgust Košutič in Vilder. Pri tej priliki naglašajo lojalnost in soglasje, ki vlada med skupinami, katere sestavlja blok sporazuma.« — Torej po dveh dneh brez sklepal
Na čigav naslov gredo te besede ?
Glasilo samostojnih demokratov v Zagrebu »Nova R i ječ , ki v njej .sodeluje tudi g. Venčeslav Vilder, je zapisala v Četrtek med drugim tudi tele resne besede: »Psihološki trenutek za uresničenje sporazuma ni bil nikdar ugodnejši. Sporazum je resno delo, ki zahteva popolno iskrenost in ljubezen do naroda in popolno poznanje vprašanja samega Potrebne so vse moralne sile, da se zbero in povežejo, da bi se delo dobro izvršilo. Tisto, kar bo zadovoljilo hrvatski narod, ne pomeni oškodovanje srbstva. Narobe! Zadovoljno hrvatstvo bo dalo moč skupni državi in ji omogočilo nadaljnji razvoj. Preureditev države, ki mora priti, ne pomeni delitev države, marveč skladnost, ka-lera daje možnost največjega razvoja vseh dobrih sil in sposobnosti. Kdor drugače misli, ne mara sporazuma. Tak želi, da 'bi se ohranilo nezdravo stanje,' v katerem ves narod na ljubo malemu številu škodo trpi.« — Zanimivo je, da je ta ostri članek izšel prav te dni, ko se je posvetovala srbska opozicija skupaj z JNS cela dva dni brez sklepal
Belgrad. 21. aprila, m. S no? i se je vrnil v Belgrad predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je včerajšnji dan prebil med svojimi somišljeniki v Nišu.
Pogajanja v Zagrebu se nadaljujejo
Belgrad, 21. aprila. m. Nocoj potuje zopet v Zagreb predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič na sestanek s predsednikom 11SS dr. Mačkom. Ta sestanek bo od vseh sedanjih najvažnejši, ker bosla razpravljala na n jem o konkretnih predlogih za rešitev, hrvatskega vprašanja, ki sta jih na zadnjem sestanku izmenjala ter o njih razpravljala s svojimi somišljeniki.
Belgrad, 21. ajirila. m. Snoči sta odpotovala v Zagreb Večeslav Vilder in dr. Kosanevič, ki sta zastopala bivšo SDS ua sestankih predstavnikov o poz i c ion aln i h skupin.
Zagreb, 21. aprila, b. Jutri zjutraj pričakujejo prihoda g. Dragiše Cvetkoviča v Zagreb, ki bo skupaj s predsednikom -HSS dr. Mačkam nadaljeval dosedanje pogovore in pogajanja. Po izmenjavi misli med obema strankama bodo sedaj lahko prišla na vrsto konkretna vprašanja, da se pogajanja končajo. V tem času ni le vlada, temveč tudi združena opozicija bila v neprestani ztfezi ter je zlasti padlo v oči, da je celo sam g. Detne-trovič, šef skupine JNS iz savske banovine, smatral za potrebno, da odide v Belgrad in da se aktivno vmeša y stvar. Predstavniki zagrebške
oj>ozicijc so se vrnili v Zagreb. Tu sta obiskala gg. Vilder in Kosanovič dr, Vladka Mačka in mu poročala o svojih pogovorih v Belgradu.
Kaže, da poročila, ki sta jih o opoziciji in JNS prinesla g. dr. Mačku omenjena dva politika, niso bila posebno ugodna in so izzvala precejšnje nerazpoloženje v zagrebških političnih krogih. Združena opozicija in belgrajska JNS »e še vedno ne moreta znajti, da bi zavzeli skupno stališče. Poleg tega združena opozicija meni, da bi tudi kljub temu, ker je dr. Maček glavni predstavnik opozicije, ker poleg tega predstavlja hrvatski narod in ker je predsednik SDK ter nosilec opozicijske liste, marali pritegniti k pogajanjem tudi predstavnike ostalih opozicijskih skupin,. ki naj bi sodelovali v pogovorih med Dragišo Cvetkovičem in dr. Vladkom Mačkom pri rešitvi hrvatskega vprašanja. Doslej je združena opozicija naglašala, da dr. Maček zastopa tudi njo, čeprav ne tudi JNS.
Z največjim zanimanjem pričakujejo, kako bodo predlogi" dr. Mačka sprejeti na • merodaj-nem mestu.	—
Oster članek zagrebškega »Obzora«
Združena opozicija še ne ve, kaj bi
že dve leti se ne morejo zediniti za enoten program
Na drugem mestu poročamo O dvadnevnih pevsvetih združene opozicije in JNS v Belgradu, k: so se končali s tem, da gospodje niso nič sklenili. Z ozirom na to že toliko letno mečkanje strank združene srbske opozicije je zagrebški »Obzor« v četrtkovi številki prinesel dolg članek, ki. iz njega povzemamo, te-le glavne stavke:
»Docela je razumljivo, da prvaki združene opozicije in JNS žele biti natanko poučeni o vseh fazah pogovorov med dr. Mačkam in predsednikom vlade g. Cvetkovičem. Dr. Maček je z^to tudi poslal g. Vilderja v Belgrad poročat prva- i kom združene opozicije in JNS. Ni pa nobenega vzroka, da bi »ObzOjr«, ki ga ne vežejo nobeni strankarski oziri, ne ugotovil, da se tri skupine združene opozicije ter JNS boje, da bi morila mimo njih ne bili sprejeti važni politični sklepi.1 Sodimo, da je v sedanjih razmerah ta strah brez podlage. Dr. Maček nima nobenega vzroka, da bi postavil združeno opozicijo in jNS pred dovršeno dejstvo. Vendar pa je treba ugotoviti, da žal v vrstah združene opozicije in JNS še vedno gledajo razvoj položaja ter tudi odnošaje med Hrvati in Srbi zgolj s stališča, ali pridejo na vlado. Drugače ne moremo razumeti dolgoletnega mečkanja srbskih opozicijskih strank ter skupin, ki končno ne izdelajo svojega programa za praktično rešitev perečih političnih vprašanj.
Po,treba je bilo več ko dve leti pogovorov med dr, Mačkom in prvaki, združene opozicije; preden so bili 8. oktobra I. 1937 sprejeti sklepi; Od tedaj pa je minilo znova dve leti, pa niso od načelnih izjav niti za korak še prišli naprej. In vendar so...setmed t^m-dogajali važni dogodkij dama in zunaj
Mednarodni - položaj, je nestalen, kar; zlasti naglašajo prvaki združene opozicije in JNS kot dokaz, kako potreben je sporazum. Vendar dalje od teh in takih načelnih izjav ne gredo. Tri skupine združene opozicije in JNS se obotavljajo poglobiti se v vsebino perečih vprašanj. Njihovi prvaki izjavljajo, da se boje, da ne bi jih njihovi politični nasprotniki obtožili, češ da 60 izdali srbske interese. Po tej logiki bi s srbske 6trani sploh nihče ne mogel poseči v obravnavo perečih političnih vprašanj. Obenem pa tako dokazovanje pomeni, da bi večina srbskega naroda vsakršno popuščanje od sedanjega, stanja imela za škodljivo za svoje interese, če pa to ni res, bi to pomenilo, da večina srbskega naroda ni sposobna presoditi, kaj je za njegove interese škodljivo in kaj ne in kaj je državi koristno. Do takega sklepanja bi moral človek priti, če posluša ko,t resnično pripovedovanje, da sc srbska združena' opozicija in JNS ne smeta zaradi političnih nasprotnikov poglobiti v vsebino teh vprašanj. Poleg tega pa je treba o,meniti, da sami prvaki združene opozicije in JNS trdijo, da je večina srb<v skega naroda za sporazum. Če je tako, te4aj je prav zaradi tega treba srbskemu narodu povedati, v čem je sporazum ln kaj hrvatski * narod zahteva.	A
Sama beseda sporazum je kaj širokega pomena. Poleg tega pa je bila v političnem življe- ■ nju te države že mnogokrat močno zlorabljana. Treba je torej ugotoviti, v čem je sporazum, katere zahteve HSS sprejemajo JNS ter tri skupine združene opozicije in kako b.i to one izvedle v življenje. Da se izdela enotno stališče združene opozicije in JNS o perečih vprašanjih,, je to-' liko bolj potrebno, ker se doslej med seboj še niso sporazumele, kako naj se izdelajo načelni sklepi od 8. oktobra 1. 1937. Poleg tega dr. Maček po pravici odklanja vstop v vsakršno vladno kombinacijo prej, preden se ne ugotovi, kaj naj ta vlada izvede. Torej tudi zaradi tega morajo stranke združene opozicije in JNS določiti svoje stališče o perečih vprašanjih. Končno je tukaj tudi demokratsko načelo, ki se nanj odločno sklicujejo skupine združene opozicije in JNS, in. ki zahteva, da imajo že vnaprej pooblastilo od svojih pristašev za tisto, kar naj se izvede v življenje.
Vsekakor je dosedanje taktiziranje združene opozicije in JNS v hrvatski javnosti vzbudilo vtisek, da se izogibljejo spustiti se v vsebino perečih vprašanj, ker nočejo izvršiti tiste globoke spremembe, ki pa je neobhodno potrebna, če hočemo postaviti »novo podlago za odnose med Hrvati, Srbi in Slovenci. Torej bi bilo želeti, da bi vsaj zadnji čas tri skupine združene opozicije ter JNS prenehale z dosedanjo taktiko ter izdelale skupen program za rešitev perečih vpra-h šanj. Tako bi nazadnje tudi hrvatska javnost izvedela, kaj prav za prav opozicijske skupine hočejo, pa bi se morda našlo kako skupno torišče, s katerega bi morda lahko gradili naprej nove odnose med Hrvati, Srbi in Slovenci. Drugače pa, če združena opozicija ter JNS še za naprej
Dr. Dragoljub Jovanovič obsojen
Tred državnim sodiščem za zaščito države je bil 20. t. m. obsojen bivši levičarski zemljoradni-ški voditelj dr. Dragoljub Jovanovič na 14 mescev ječe, bi jih bo presedel v tako imenovani »custo-dia honesta« v Mitrovici Poleg zapora je dobil tudi 1000 dinarjev globe. V zapor so mu vračunali, preiskovalni* zapor. Dragoljub Jovanovič je tisti srbski politik, ki se je med špansko državljansko vojno mudil v Barceloni.
ostajajo tam, kjer so, bi se hrvatska javnost morala vprašati, kakšno korist ima od političnega sodelovanja s srbsko opozicijo in ali ni uresničenje hrvatskih narodnih zahtev podrejeno strankarskim računom teh političnih skupin? .,.« — »Obzoru« prav gotovo nihče ne more očitati, da ne bi bil zagovarjal sodelovanja med SDK in združeno opozicijo. Ugotovili smo celo, da jc treba preiti tudi še svežo preteklost JNS, ko so ■ njeni prvaki kandidirali na listi dr. Mačka ter se j izjavili za sporazum.
Toda dovolj besedi je o sporazumu! Sedaj je treba, da se ta beseda spremeni v dejanje. Poleg tega nam sam položaj narekuje, da je zadnji čas prekiniti s preteklostjo. Če sedanji pogovori v Belgradu med prvaki SDS, združene opozicije ter JNS ne prenesejo konkretnih uspehov v gorenjem smislu, bodo srbske opozicionalne stranke vsekakor kaj naglo prišle pri hrvatski javnosti v kočljiv položaj. Z ozirom na bližnji sestanek med predsednikom vlade in dr. Mačkom lahko pričakujemo, da bo uspeh njunih pogovorov vsekakor premaknil razvoj političnega položaja iz strankarskih odnošajev v to ali drugo smer. To se bo prav gotovo poznalo tudi v odnošajih med SDK na eni ter združeno opozicijo ter JNS na drugi strani.«
Bomba v kolonistov! hiši
Subotica, 21. aprila, m. V hiši kolonista Hrs-Dijaka v koloniji Zobistica je prišlo včeraj do težke nesreče. Na podstrešju so otroci omenjenega kolonista našli staro bombo ter so se z njo igrali. Bomba je eksplodirala ter je težko ranila trii otroke. Prepeljali so jih v subotiško bolnišnico«
Hrib pri Zalogu v plamenih
Ljubljana, 21. aprila.
Nocoj je izbruhnil okoli 8 med Zalogom in La-< zami v bližini Planinca velik gozdni požar. Gorel j«
ves hrib in gozd na njem. Na lice mesta so prihitele številne prostovoljne gasilske čete. Ob 8 je. odhitela z motorno brizgalno prostovoljna gasilska četa Ljubi ljana-mesto. Ob času, ko to poročamo, požar še traja. Škoda bo zelo velika.
Belgrajske novice
Belgrad, 21. aprila, m. Nj. kr. Vis. kneplnji Olga je snoči prisostvovala predstavi angleška umetniške družine Dublin Gate Theater.
Belgrad, 21. aprila. AA. Mesta v resoru poštnega ministrstva so izpopolnjena, kolikor je bilo možnosti po preračunu. Obveščajo se vsi zainteresirani, naj se ne obračajo z novimi prošnjami za nastavitev, ker bi imeli s tem samo stroške.
Belgrad, 21. aprila, m. Prosvetni in finančni minister sta izdelala dopolnitev pravilnika p plačevanju vstopnic za državne muzeje. Po tej do« polnitvi se za obisk izdajajo tudi posebne vstopnice. Kdo bo izdajal vstopnice in koliko bo njihov; iznos, bo vsakokrat odločeval na predlog ravnateljev muzejev prosvetni minister.
Osebne novice
Belgrad, 21. aprila, m. Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic je prestavljen oficial Radoš Belič iz Ljubljane v splošni oddelek generalne direkcije drž. železnic.
Uradno poročilo o madžarskem obisku v Rimu
Rim, 21. aprila. A A. Štefani: Predsednik madžarske vlade grof Teleky ter minister za zunanje zadeve grof Czaky sta imela za časa rimskega obiska več razgovorov z Mussolinijem in grofom Cianom. Ti razgovori so se vodili v ozračju prisrčnosti ter vzajemnega zaupanja, ki obeležuje odnošaje iskrenega prijateljstva, ki obstojajo med obema državama. V toku razgovorov so državniki proučili najvažnejša vprašanja, posebno vprašanja srednje in podonavske Evrope, pri čemer so sa J ozirali tudi na nedavne dogodke in sedanji položaj. Z zadovoljnostjo so ugotovili uspehe, dosežene od obeh vlad v interesu večje trdnosti takoi na političnem, kakor na gospodarskem polju. Ponovno je bila potrjena želja, da se nadaljne delo usmeri proti ciljem pravice in miru, ki so značilni za os Rim—Berlin. V tej smeri je bilo sklenjeno, da se posebno goji politika sodelovanja S prijateljskimi državami.
Letalske poskusnje na ljubljanskem letališču
.. . ,, ......... Ljubljana, 21. aprila. #
Ljubljanski Aeroklub r vneto skrbi za vzgojo novih civilnih letalskih pilotov in za ohranitev letalskih zmožnosti odsluženih pilotov. Ima sicer skromna sredstva ter le malo letal, vendar pa so njegovi uspehi prav odlični.
Danes popoldne so bile nekakšne izkušnje novih letalskih pilotov, ki sta jih vodila dr. Rape in Kepec. Svoje letalske zmožnosti so pokazali novi piloti Tone Paternoster, Jože Kovač, Tine Zivič jn Nande Nickelsbacher. Izvežban pa je tudi
peti lgtašftii pilot Vilko Masterl iz Tržiča pri Kranju. Pogoji za izpite so zelo težki, saj je treba pomislfti»'d« mora piloUučenec napraviti najmanj 125—150 učnih poletov, preden sme samostojno voditi letalo. Poskusne lete novih pilotov je danes na letališču gledala skupina odbornikov Aero-kluba in častnikov ter zastopnikov vseh ljubljanskih dnevnikov. Poleti so vsi sijajno uspeli« Nekateri časnikarji pa so se po poskusnih letih sami vsedli v letalo, pod vodstvom izkušenega pilota in poleteli nad Ljubljano ter si ogledali slovensko prestolnico, kakšna je videti od zgoraj.
Češki tisk v novih razmerah
Ves tisk je poslušen vodstvu — »narodne zajednice«
Po ustanovitvi stranke Narodne zajednice, sedaj edine in avtoritativne politične predstavi-teljice vsega češkega naroda, se je tudi tisk dal ves v njeno službo zavedajoč se usodne resnosti dejanskega položaja in odgovorne naloge pred zgodovino svojega naroda.
■ To dejstvo je toliko pomembnejše, ker je bil tisk v dobi svobodne češkoslovaške republike do skrajnosti razdvojen, saj so bili med vsakovrstnimi smermi, predstavljajoče posamezne politične tabore, ki jih je bilo 17 poleg številnih brezpredmetnih političnih skupin, stvarno nepremostljivi prepadi. Danes v najtežji dobi obstanka češkega naroda se je prostovoljno znašel ves tisk v enem samem taboru, dokazujoč s tem svojo veliko zrelost in nesebično razumevanje za stvarne potrebe naroda. Sicer tako številni tisk se pa čisto iz socialnih razlogov ni hotelo uničiti, saj je z njim posredno ali neposredno zaposleno več desettiso-čev ljudi vseh poklicev. Zato je pri organizaciji tiska Narodne zajednice zanimiva in omembe vredna razdelitev delovnega polja in pridelitev vlog in območij, ki naj jih posamezno glasilo izvrši.
Strankarskega tiska ni več
Osrednje glasilo Narodne zajednice so postali »N&rodni listy«, znani in stari češki nacionalni dnevnik, katerega lastnik je bil svojedobno poznani politik dr. Karel Kramaf. Narodnim listom je pripadla najbolj častna in najvažnejša naloga, da ves češki narod idejno zapoje v novo in mogočno gibanje in z njim postavijo temeljne kamne za bodoče narodno življenje. Ostali dnevniki bivših političnih strank pa v svojem časopisju v podrobnosti obravnavajo na stanovski piodiagi one smeri, iz katerih so dotične stranke prvotno same izšle. Tako bodo v okvirju Narodne zajednice »Lldoye listy«, organ bivše ljudske stranke, vzgajali narod na duhovnem polju, v krščanskem duhu in v tradiciji sv. Vaclava. »Venkov«, glasilo bivših agrarcev, je namenjen predvsem kmetijskim slojem, podpirajoč pri tem zadružno misel jn vzdigajoč ljubezen do rodne grude. »Češke Slovo«, glasilo nekdanjih socialistov, pa zopet posvečuje prav posebno pozornost delavskim in socialnim vprašanjem. Edini češki list, ki odslej službeno tolmači zunanjo politiko Velike Nemčije, bodo »Lidnvo Noviny«. — Tudi vsi ostali neodvisni in manjši dnevniki, tedniki in politične revije so dobili točno odmerjen delokrog, ki je vedno prilagoden razmeram dotičnega kraja kakor zlasti stanovskemu stavu njegovih bralcev.
Da pa tisk Narodne zajednice ne bi bil predmet ovir med nemškim in češkim narodom in da bi liiogei biti užiten posrednik v spoznavanju obeh narodov je morala biti na tej poti odstranjena
tudi njena največja zapreka. Lastništva in uredništva posameznih dnevnikov in sploh vsega kar je s tiskom v zvezi so že bila temeljito arizirana. Judje, ki imajo med ostalimi lastnostmi tudi izredne Časnikarske sposobnosti, so igrali v češkem tisku vidno vlogo in so si s postopom doba zgradili zavidljive položaje. Z nastopom novih odnošajev med Cehi in Nemci v skupnem življenj-' skein prostoru so bili v smislu tolmačenja nemškega svetovnega nazora iz tiska odstranjeni takoj in brezobzirno vsi Judje in s tem je na poti medsebojnega zaupanja odstranjena gotovo ena največjih
Trav tako je z učinkovitim ukrepom poskrbljeno, da je ves češki tisk v pogledih splošne politike, a posebej še v tolmačenju zunanje politike in vsedržavnih gospodarskih problemov dovoljno prilagoden potrebam in zahtevani Velike Nemčije. Med drugim je posledica tega ukrepa tudi'ta, da imajo vsi čelni češki dnevniki svoje stalne urednike v Berlinu, kjer jim je na izvirnem mestu omogočena vsestranska poročevalska služba.
Končno je treba omeniti še to, da so se tudi raznovrstne časnikarske organizacije zlile v enotno stanovsko Narodno zvezo čeških časnikarjev s sedežem v Pragi in se tako kot ena najpomembnejših skupin v javnem življenju na dostojen način vključila v narodni tabor. Nova zveza, ki šteje preko 800 članov in ki je začasno načeljuje glavni urednik »Venko/a« Rudolf Halik, bo odslej edina predstavnica češkega časnikarstva in bo kot taka tudi lažje branila interese svojega stanu.
Konec »Prager Tagblatta«
Berlinska tiskovna založba »Eher«, v katerem izhajajo glavni tiskovni organi narodnega socializma kakor tudi vse knjižne potrebe tega pokreta sploh, pripravlja v bližnji bodočnosti v Pragi ustanovitev lastnega dnevnika, ki se bo imenoval Volkischer Beobahter (praška izdaja). Dokler si ne postavi lastne palače bo novi dnevnik izhajal v dosedanji tiskarni Prager Tagblatta, ki bo z istim dnem ukinjen.
»Prager Tagblattc, ki je izhaja danes že 64. leto, je bil pred leti med najboljšimi evropskimi dnevniki in se je odlikoval zlasti po zanesljivih izvirnih poročilih iz vsega sveta. Prvotno je bil izključno v judovskih rokah, v poslednji dobi ee je pod pritiskom razmer delno ariziral, dokler se ni jx) 1(5. marcu, ko je nemška vojska vkorakala v Prago, povsem vrgel v nemški narodno socialistični pokret. Kljub temu se bo pa sedaj moral umakniti že v naprej določenemu nemškemu načrtu, ki 6e z dosledno odločnostjo izvaja le na Nemcem svojevrsten način. — Pripomniti ie še to, da Prager Tagblatt na splošno slovaustvu ni bil naklonjen.
Tangcr - bolna točka treh imperijev
Anglesko-francosko-italijanske napetosti okrog gibraltarskih ožin
Medtem ko si Anglija prizadeva, da zaradi nevarnosti nemške ekspanzije ustvari na vzhodu Evrope pa na Balkanu in v območju Sredozemskega morja nekako barijero držav pod svojim vodilnim vplivom, je ustvarila zmaga generala Franca v Španiji nevaren položaj z Anglijo tudi na skrajni zapadni točki Sredozemskega morja.
Gibraltar
Tam se namreč že od začetka 18. stoletja, to je od leta 1704., nahaja v angleški posesti španski Gibraltar, ki veže Anglijo z njenim indijskim imperijem in je do današnjega dne zagotavljal njeno gospodstvo ter pretežen vpliv kot največji čezmorski imperij. Da bi Gibraltar ostal v nemoteni posesti Anglije, je imela leta vedno največji interes za tem, da bi ostala Španija bila politično in gospodarsko čim bolj odvisna od Anglije ter njena naravna zaveznica ob vhodu v Sredozemsko morje. V minuli državljanski vojni smo videli, kako je Anglija skušala preprečiti zmago nacionalne stranke, od katere se je po pravici bala, da bi postavila kdaj na dnevni red vprašanje Gibraltarja, čigar izgubo noben nacionalni Španec nikoli ni mogel preboleti,' dasi" so doslej zlasti razlogi gospodarskih ozirOv Španiji, ki večino svoje rude prodaja Angliji, branile, da bf se kdaj resno dotaknila tega kočljivega vprašanja.
Ceufa - Tanger
Za Anglijo pa ni važen samo Gibraltar na iberskem polotoku, ampak tudi maroška obala, ki leži nasproti Gibraltarju in kjer se vzdolž Gibral-tarske ožine nahajajo Ceuta na Sredozemskem morju in Tanger na obali Atlantskega oceana. Kdor ima ti dve točki, ogroža angleško posest na Gibraltarju in po tem se je vedno ravnala tudi angleška' politika. Temu dejstvu se ima Španija zahvaliti, da je leta 1904, 1905 in 1906, ko je zborovala znamenita konferenca v Algesirasu (zapad-no tik Gibraltarja), na pritisk Anglije dobila v posest tako zvani Rif, to je gorato maroško pokrajino na severu, ki sega od Melille blizu maro-ško^alžirske meje do atlantske obale od Tangerja do Laraša. To še je zgodila zato, ker Anglija nikakor ni marala imeti nasproti Gibraltarju za soseda Francijo, ampak je postavila tani za stražo prijateljsko Španijo, posebno zaradi tega, da bi izvrstno pristanišče Ceuta ostalo neutrjeno, ker je iz Ceute lahko obstreljevati Gibraltar in an-
O „svobodoljubju" sovjetske diktature
Vodilni katoliški tednik »The Universe« f Angliji se v enem svojih zadnjih člankov odločno obrača proti prevelikemu navdušenju za sovjetijo, ki se je zopet polastilo angleškega velemeščanstva in nekaterih lordov.
Ugledni list pravi, da se nobena resnična demokracija ne more vezati s tako negacijo vsakega svobodnega prepričanja, kakor je brezbožna boljševiška diktatura. Kaj čudno je zlasti to, če vidimo, kako poklanja sovjetom svoje simpatije prvak protestantske cerkve, nadškof Lang, ki se je v zbornici lordov postavil na stališče, da sta si sovjetska Rusija in Anglija zelo podobni v obrambi demokracije. Mar ta gospod, ki se je tudi v španski državljanski vojni postavil na stran rdeče strahovlade in skušal prepričati svet, da marksistični brezbožniki v Španiji niso preganjali Cerkve, ne bere »Pravde«, ki je ▼ uvodniku odkrito izpovedala, da je sedanji razdor med evropskimi velesilami najboljša prilika, da Sovjeti zanetijo svetovno revolucijo in proglase svojo diktaturo y vsem območju zapadne krščanske ali, kakor pravi »Pravda«, »rimske praznoverske kulture«? Ali mogoče nadškof Lang ni dobil povabila na svetovni kongres brezbožnikov, ki bo 4. avgusta v Moskvi, da ne ve, kako želijo Sovjeti radikalno razkristjaniti ves svet? Kdor hoče skleniti zvezo s sovjeti v imenu miru in svobode, bo sokriv najbolj krvave revolucije, kar jih je doživel svet, in uničenja še zadnjega drobca svobode in demokracije ter tolerance, ki ga je ohranila na svetu kultura vesoljne krščanske Cerkve. Ravno te dni je angleško prosvetno ministrstvo zaukazalo obvezni verski pouk tudi v vseh zasebnih srednjih šolah na podlagi svetega pisma, in v tozadevni okrožnici pravi, da je verski pouk in vzgoja, posebno v sedanjem času, ena najbolj važnih državnih zadev, da se zopet dvigne krščansko nravstvo ▼ vseh slojih. Sovjeti pa so konec marca izdali uredbo, da šola ne sme biti samo versko brezbrižna in komunistična, ampak da mora učiteljstvo poučevati otroke prav v brezboštvu, ki je tako postalo poseben učni predmet za vsakega ruskega otroka. Spričo tega — pravi »The Universe« — je navdušenje nekaterih krogov za tesnejše stike s Sovjeti nekaj nerazumljivega, česar niti politični razlogi ne morejo opravičiti. Kar pa se tiče obrambe malih narodov, opozarja angleški katoliški list na to (kar med drugim piše sedaj tudi bolgarski »Mir«), da Ukrajinci niti pod caristično Rusijo niso bili izpostavljeni tolikemu preganjanju svojega jezika in kulture kakor pod sovjetsko vlado, ki z bivšo carsko naravnost tekmuje v zatiranju ukrajinskega naroda in vseh drugih narodnih manjšin ▼ Rusiji sploh. Ruski jezik je sedaj obvezno edini državni in uradni jezik in o malih narodih so rekli mogotci v Kremlju, da morajo izginiti v ruski mogotl kakor kaplja v morju. Pa saj to čisto odgovarja miselnosti veliko-ruske sovjetske diktature.
Podobni glasovi se javljajo ▼ zadnjem {asa tudi v francoskih katoliških krogih-
S PANIEN
i * .CORD •SI
o 50 1O0 KW . ,
tr- i^jiiaOi. --d
gleško brodovje, ki bi plulo skozi ožino. Kar pa se tiče Tangerja na atlantski obali, ki je najboljše trgovinsko pristanišče Maroka, pa mu je angleška diplomacija takrat namenila vlogo jabolka spora med Francijo in Španijo, tako da je lahko v maroških zadevah izigravala eno državo proti drugi in sama ohranila v Tangerju svoj trgovinski vpliv. Tanger je dobil leta 1923., ko se je začela zadnja borba Maroka proti Franciji in Španiji, ki si je v teh letih Maroko skoraj popolnoma podvrgla, tako zvani tangerski statut, po katerem to mesto in okolico, ki se razprostira okoli njega v premeru 15 km, upravlja komisija Angležev, Francozov in Špancev ter maroških domačinov.
Pritisk Italije
Po vojni se je ta statut spremenil na pritisk M u s s o I i n i j a. Itali ja je tedaj zastopala stališče, da kot velesila na Sredozemskem morju, čije pomorska trgovina z nekako 17 milijoni ton od 28 milijonov ton celotnega blaga, s katerim Italija trguje, plove skozi Gibraltar v Atlantik, nikakor ne sme biti neinteresirana na Tangerju, ki je najvažnejše vmesno pristanišče med Sredozemskim in Atlantskim morjem. Leta 1928., ko je španski general Primo de Rivera zmagovito končal vojno zoper maroškega poglavarja Abd-el-Kri-ma in si je tudi Francija za vselej zagotovila svoj protektorat nad Marokom, se je Italiji z angleško {»močjo posrečilo, da je udeležena v upravi Tangerja.
Nevarnosti za Anglijo
Odkar je izbruhnila španska državljanska vojna in se je končala z zmago generala Franca, so se spremenile vse mednarodne okoliščine, ki so bile za Anglijo v tangerski zadevi in v vprašanju Maroka sploh merodajne. Ozadje Tangerja, tako zvani Rif, je danes ena najboljših vojaških rezerv obnovljene nacionalne Španije, ki je zaveznica Italije in ji lahko nudi svoja pristanišča kot oporišča, tako da danes Ceuta kakor Tanger angleškemu položaju v Gibraltarski ožini lahko postaneta zelo nevarna. Zato je razumljivo, da sta Anglija in Francija, ki sta danes trdno med seboj povezani zaveznici, interesirani na Tangerju in bi gotovo najrajše videli, če bi Španija na obali nasproti Gibraltarju ne imela več tistega položaja, ki ga ima od leta 1904. dalje.
Zaradi tega je nastala govorica, da se hočeta Francija in Anglija z naglim udarom polastiti vsega španskega Maroka sploh, kakor je na drugi strani verjetna nasprotna govorica, da nacionalna Španija generala Franca srčno želi vreči francosko in angleško komisijo iz Tangerja in španski Maroko, posebno pa njegovo obalo nasproti Gibraltarju, močno
utrditi ter tako ogrožati najbolj važno točko angleškega imperija.
Zaradi tega je zdaj nastala velika napetost in nervoznost okoli Gibraltarske ožipe, ki je privedla do tega, da Angleži utrjujejo Gibraltar na njegovi najslabši točki, kjer namreč meji na špansko ozemlje, da se je v gibraltarskem pristanišču zbralo francosko vojno brodovje in da so Nemci napovedali obisk svojega brodovja v španskih atlantskih vodah in pa v Tangerju.
Stališče Španije
Sicer je španska vlada odločno zanikala, da namerava zasesti Tanger, ker bi v takem primeru Francija lahko vdrla v vso špansko posest severnega Maroka, kar je napetost nekoliko zmanjšalo, toda španski Maroko in Tanger ter Ceuta bodo bržčas še dolgo ostali eno najobčutljivejših bolnih mest v sedanjem mednarodnem položaju.
Miroljubna zagotovila gen. Franca
Pariz, 21. aprila, b. Po zadnjih poročilih britanskega in francoskega zunanjega ministra o dogodkih v Španiji je v francoskih političnih krogih nastopilo gotovo popuščanje napetosti in se položaj v Španiji nekoliko mirneje presoja. V tem o,žiru je značilno zlasti poročanje današnjega »Tempsa«, ki pravi med drugim, da tudi če se je general Franco obvezal napram Hitlerju in Musso--liniju, kažejo številni znaki, da hoče ostati Španija nevtralna. Tako so na primer španske oblasti v Tetuanu odkrito izjavile, da Tangerja ne bo nihče napadal. V Burgosu dalje zatrjujejo, da bi Španija ne mogla sodelovati v evropski vojni. — Kljub temu pa morajo biti zapadne velesile pozorne že zaradi italijanskih čet v Španiji in zaradi prihoda nemških vojnih ladij v španske vode. Posebni dopisnik »Tempsa« poroča s pirenejske meje, da tam ni opažati nobenega gibanja čet in se tudi ne gradijo kakšne utrdbe. Iz Perthusa je večina vojakov že odpotovala. Od irancoske meje do Siguerasa je le 100 maroških vojakov in ni nikjer videti drugih čet. Maročani se umikajo iz Katalonije proti jugu. V Alicantu, Vaienciji in Barcelani ni nobenib italijanskih čet več. Tam se nahaja le še nekai častnikov. Isto velja tudi za pirenejsko mejo. Počasi oživlja gospodarsko življenje.
ALDUS tcrpoitinovo milo
Dobiva se povsod!
varuje Vaše perilo!
Pazile na Ime iUbns!
Hitler je za 50. rojstni dan dobil obilo dragocenih darov
Berlin, 21. aprila. AA. O priliki svojega rojstnega dne je Hitler dobil tolikšno število daril, da je bivša sejna dvorana bila premajhna, da bi mogli v njo spraviti vsa darila, ki jih je Hitler dobil od tujih državnikov, članov berlinskega diplomatskega zbora ter posebno od Berlinčanov in Nemcev, ki živijo izven mej Nemčije. Število daril se je napram lani podvojilo. Med darili se nahajajo predmeti velike umetniške vrednosti. Med darili so posebno lepa tista, ki tolmačijo hvaležnost osvobojenih sudetskih in memelskih oblasti. V posebni dvorani se nahajajo darila tujih državnikov in berlinskega diplomatskega zbora. Hitler je presenečen dolgo občudoval sprejeta darila.
Skoraj 100.000 hitlerjevskih voditeljev so istočasno zaprisegli
Berlin, 21. aprila. AA. DNB: Minister in namestnik vodje rajha Hess je zaprisegel 99.318 političnih voditeljev nacionalnosocialistične stranke. Zaprisega je bila izvedena s pomočjo vseh nemških radiopostaj. Prisege so bile na 881 krajih. Hess je imel ob tej priliki govor, v katerem je izrazil spoštovanje napram mrtvim borcem. Hess je omenil posebno Nemce, ki so padli v Španiji v borbi proti boljševizmu.
Rim — star 2692 let
Rim, 21. aprila. A A. Štefani: Danes so proslavili tu 2692 letnico ustanovitve Rima. Bil je to narodni praznik dela. Takšne proslave so bile po vsej Italiji. Posebna odlikovanja za vojaške zasluge bodo pri tej priliki razdeljena zaslužnim delavcem po vsej Italiji.
»Prtljaga« španskega sodruga del Vaya
Pariz, 21. aprila, c. Danes je francoska policija v Le Havreu postala pozorna na ogromno prtljago bivšega rdečega španskega zunanjega ministra del Vaya, ki se je vkrcal na parnik za odhod v Newyork. Na ogromnih kovčegih je bilo povsod najepljeno, »diplomatska prtljaga« in bi je zato ne smeli odpreti. Vendar pa so sklenili pogledati v te kovčege, ki so bili za dokumente mnogo pretežki. Ko so jih odprli, so našli v kovčegih ogromno zlatnine in zelo mnogo
Sovjetska Rusija - z Anglijo
Znani so tudi že pogoji moskovske vlade za zvezo
London, 21. aprila, b. »United Press« poroča, da je sovjetska vlada izročila svoj uradni odgovor za vključitev Sovjetske Rusije v angleško-franco-ski blok. Izjavljajo, da britanski kabinet trenutno proučuje sovjetsko noto. Podrobnosti te note doslej seveda niso znane, pravijo pa, da je vsebina note razpršila vse dvome, ki so obstojali pri britanski vladi glede pripravljenosti Sovjetske Rusije, da se priključi obrambni fronti. Diplomatski dopisnik »Timesa« izjavlja, da je sovjetski odgovor zelo daljnosežen. »Daily Telegraph« piše v svojem današnjem uvodniku, da sedanji proti-predlogi Sovjetske Rusije sicer odpirajo celo vrsto tehničnih vprašanj, toda jasno se vidi pripravljenost sovjetske vlade vlade, da se tesno poveže z Anglijo in Francijo proti politiki Italije in Nemčije napram evropskim državam. Isti list dalje trdi, da je Rusija predlagala Veliki Britaniji nov
sporazum tako, da ho kmalu sedanji sistem jamstev raztegnjen tudi na Turčijo. Opomini, ki prihajajo v London iz Berlina, da Hitler ne bo imel miroljubnega govora 28. aprila, ako se bo britanska vlada tesno vezala z Moskvo, niso v Londonu napravili prav nobenega vtisa.
Kolikor je znano, ruski predlogi ne vsebujejo ničesar, kar se nanaša na vprašanja Daljnega Vzhoda. To se pravi, da Sovjetska Rusija, svoje pomoči v Evropi ne veže na zahtevo po angleški pomoči proti Japoncem.
Varšava, 21. aprila, b. Po še nepotrjenih poročilih so bila pred kratkim pogajanja med sovjetsko Rusijo, Estonsko in Latvijo v cilju, da se razčisti stališče Moskve do nevtralne politike baltskih držav. Estonski krogi so mnenja, da je obisk šefa generalnega štaba Estonska v Varšavi v zvezi s to konferenco.
Vprašanja v francoskem senatu
Pariz, 21. apr. AA. Havas. Zunanji minister B o n n e t je podal popoldne pred senatnim odborom za zunanje zadeve obširno poročilo. Dotaknil se je v svojih izvajanjih nemške zasedbe Češke, Moravske in Klajpede in italijanske zasedbe Albanije. Vladi v Londonu in Parizu sta odgovorili na te korake s skupno izjavo, ki sta jo dala Chamberlain in Daladier. Roosevelt je poslal poziv neposredno Hitlerju in Mussoliniju, v katerem se je zavzemal za 10 letni mir na podlagi splošne razorožitve in na podlagi gospodarskih sporazumov.
Senatni odbor za zunanje zadeve je v načelu sprejel stališče, ki so ga zavzele tri velike zahodne demokratične države, zahteval pa je točnejših poročil glede francoske diplomatske delavnosti, ki so jo izzvali zgoraj omenjeni dogodki. Pri tej priliki so zastavili ministru Bonnetu tale. vprašanja:
1) Kakšne razgovore sta imeli Velika Britanija in Francija z državami Srednje in Vzhodne Evrone za utrditev državne samostojnosti v teh pokrajinah, posebno pa še s Poljsko, Romunijo, Grčijo, Turčijo in Rusijo.
2)	Kakšna pogajanja vodi Francija s špansko vlado po postavitvi francoskega veleposlanika v Burgosu. Do kam je prišlo po doseženem sporazumu med Berardom in Jordano, ki se nanaša na španske begunce v Franciji in na francoske koristi v Španiji.
3)	Kakšne korake sta storili Francija in Anglija za ohranitev svobodnih potov v Sredozemskem morju in v zahodnem delu Atlantskega oceana in kaj je bilo storjenega za obrambo Gibraltarja, Tangerja, Severne Afrike in Egipta.
4)	Kako daleč so diplomatska posvetovanja med Irancosko in italijansko vlado na eni in z nemško vlado na drugi strani. Kaj so poročali francoski diplomatski zastopniki v Nemčiji in Italiji francoski vladi glede notranje in zunanje delavnosti v teh dveh državah.
5)	Kaj je ukrenila Francija za ohranitev ravnotežja vojaških sil v popolni vzajemnosti z zavezniškimi državami, da bi dovedla v sklad svoje diplomatske korake z vojaškimi, gospodarskimi in industrijskimi sredstvi svoje narodne obrambo,
zlatega cerkvenega posod j a, posebno kelihov in križev, ki jih je pokradel po španskih cerkvah in hotel odpeljati s seboj. Vrednost vsega zaplenjenega zlata cenijo na 100 milijonov dinarjev.
Po kitajskih bojiščih
Tokio, 21. aprila. AA. Havas. Po nekem poročilu, ki je prispelo z bojišča v Kvantungu, so japonske čete, ki že nekaj dni nudijo odpor Kitajcem, kateri s svojimi 12.000 vojaki napadajo od severa, zadale napadalcem hude izgube. Po tem poročilu so zapustili Kitajci na bojišču 3000 mrtvih, dočim je bilo Japoncev ubitih samo 34, 40 pa ranjenih.
V Ameriki stavka 400.000 rudarjev
Newyork, 21. aprila b. Stavka rudarjev v Združenih državah se vedno bolj širi in sodeluje v njej že 400.000 delavcev. Vse kaže, da se bo stavkovno gibanje raztegnilo še na ostale gospodarske panoge. Včeraj je nenadno izbruhnila stavka v konfekcijski industriji.
Drobne novice
Gibraltar, 21. aprila. AA. Španski parni! »San Vicentec se je potopil v bližini rta Spartel. Francoska torpedovka »Volta« je rešila posadko španskega parnika. »San Vicente« je plul v Alge-ciras, ko mu je torpedovka naročila naj se ustavi. »San Vicente» se je ustavil, toda, ko sta se ladji približali druga drugi je .nenadoma močan val pretrgal kable, ki je vezal obe ladji. »San Vicente je močno udaril ob francosko torpedovko ter se v kratkem potopil.
London, 21. aprila. A A. Reuter. Jutri bo odpotovalo iz Londona v Romunijo angleško trgovinsko zastopstvo, ki ga vodi Leith-Ross. V zastopstvu je 10 višjib uradnikov iz raznih področij. Angleško trgovinsko zastopstvo bo prispelo v Bukarešto v ponedeljek.
Varšava, 21. apr. A A. Pat. Varšavski zvezdami se je posrečilo fotografirati novo zvezdo repalico, ki jo je opazil norveški zvezdoslovec Hassl.
Pariz, 21. apr. AA. Havas. General Mlaja je odpotoval danes zjutraj s svojo družino v La Rosel-le, kjer se bo vkrcal na ladjo in odpeljal v Ha-vano.
Pariz, 21. apr. A A. Havas poroča iz Moskve, da se je danes začela proslava 120 letnice petro-grajske univerze.
Pariz, 21. apr. AA. Havas poroča iz Moskve, da je tam umrl v starosti 83 let znani ruski igralec Nikolaj Silenkov. Njegovi učenci so bili: Blumen-thal, Koiniserevskaja, Tamarina, Tahanov, Mezin-ski in mnogi drugi.
Carinska zveza Albanije z Italijo
Tirana, 21. aprila. AA. Štefani. Italijanski veleposlanik Jacomini in albanski finančni minister Alkizoti sta podpisala gospodarsko-carinski in denarni sporazum med obema državama. S tem sporazumom je določeno, da se v carinskem oziru obe državi smatrata za eno samo ozemlje z italijanskim carinskim redom. Carinske posle na kopnih in anorskih mejah bo prevzela italijanska uprava.
Zastopnik italijanskega kralja v Albaniji: knez Ferdinand vojvoda Genovski
Zborovanje celjskih trgovcev
/-a • x
T C L	<■-"> ^ ?l
o^čun^J^MtJuia
Filmska umetnina
DEMONSKA ŽENA
V tem filmu so prejeli visoko odlikovanje Grand Prix od Akademije znanosti in umetnosti režišer W. ^yler, Bette Daviš in Fay Bainter.
PKf DSTAVf ob 1C 1') 2 1 *
GaspodaMtvo
življenjski stroški nekdaj in sedaj
V četrtek ob 8 zvečer je imelo Trgovsko društvo v Celju 30. redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Faza rine Anion, ki se je v svojem govoru sponuiil bivšega agilnega člana in o<ll)ornika društva trgovca Valent. Mladina. Društvo je priredilo v preteklem letu dve predavanji o tekstilnih surovinah in o kolonialnem blagu. Tečaj, ki si ga }e zamislilo društvo, ni uspel, ker ni bilo pri članih dovolj zanimanja za pouk v nemškem jeziku. Po Čitanju zapisnika je podal tajniško poročilo in računski zaključek za 1. 1938 tajnik g. Blažon. Za nadzorni odbor je poročal g. Martini in predlagal odboru razrešnico, ki so jo vsi navzoči z odobravanjem sprejeli. Društvo l>o tudi v IkmIočo priredilo več predavanj, povabilo pa bo specialiste, ki bodo govorili vajencem in pomočnikom o valutnem in deviznem plačevanju ter pošiljanju blaga v inozemstvo. G. Fa-zarinc je predlagal, da bo društvo letos priredilo predavanje o smotrenem urejevanju izložb. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno dosedanji agilni odbor s predsednikom g. Fazarincem na čelu, namesto g. Loibnerja pa je bil izvoljen v odbor g. Lečnik Anton. Kakor v preteklem letu, tako bo tudi letos društvo dalo nekaj podpor. Posebno zanimiva je bila debata o Domu pod Tvostom. To vprašanje je načel predsednik g. Fazarinc. Navzočni so soglasni, da bi se ta hiša, ki je izpostavljena dežju in nevihtam, res vsaj tako uredila, da bi služila nekomu namenu.
Kmetijske zbornice v Bolgariji
Z uredbo iz aprila 1037 so bile tudi v Bolgariji ustanovljene kmetijske zbornice. Do tedaj kmetijstvo v Bolgariji ni imelo svojih uradnih zastopstev. Z uredbo pa so bile ustanovljene kmetijske zbornice v Sofiji, Burgasu, Vratcih, Plov-divu, Plevenu, Stari Zagori in kumenu. Eno tretjino zborničnih članov volijo kmetje, eno tretjino imenujejo zadruge, eno tretjino pa država.
Dohodki bolgarskih kmetijskih zbornic izvirajo iz 5% donosa komunalnih zemljarinskih davkov, nadalje iz prodaje semenja in materiala. — Nadalje daje Zemljedelska in zadružbna banka vsaki zbornici letno 1UO.OOO levov podpore. Preračuni kmetijskih zbornic znašajo povprečno 5.5 milij. levov, od Česar odpade okoli 3 milij. levov na ospbne in pisarniške stroške, ostalo na neposredne izdatke za pospeševanje kmetijstva.
Poleg kmetijsko pospeševalnega dola se bodo bolgarske kmetijske zbornice bavile tudi s skupno nabavo in prodajo predmetov in bodo v tem oziru
nekakšen tekmec zadrugam.
•
Italijanska avtomobilska služba v naši državt. t
Lani je Nemčija odprla svoje delavnice za popravila avtomobilov v Belgradu. Letos pa namerava I tako delavnico odpreti v Belgradu tudi italijan- i ska avtomobilska industrija in sicer največja ita- I Mjanska avtomobilska tvrdka Fiat. Kupila je že I »leada prostor 4000—5000 m5 metrov v Belgradu. I
2e 11. leto izdaja v Zagrebu znani statistik Artur Benko Grado zanimive indeksne številke o cenah na debelo in na drobno na Hrvatskem. — Poleg teh podatkov izračunava g. A. B. Grado tudi življenjske stroške, kar je pomembno dopolnilo k navadnemu indeksu cen. Kajti iz tega lahko tudi sklepamo na realne mezde v naši državi. Svoje izsledke objavlja v reviji Indeks, za kar mu je na razpolago premalo gmotnih sredstev (sploh je statistično delo, čeprav tako nujno potrebno v naši državi, malo rentabilno).
Indeks cen na debelo je po računu g. Arturja Benka Grada znašal v marcu 1.220 (februarja 1.221, marca 1938 1.217), v zlatu pa je znašal 75 (februarja 1039 isto, marca 1938 74). Pri tem eo vzete cene leta 1913 kot podlaga a 100.
Izguba parnika »Pariš«
Francoska trgovska mornarica je z izgubo parnika Pariš zelo prizadeta. Parnik je bil zgrajen leta 1921 ter je irnel 34.569 brutto ton. Bil je dolg 225 metrov. Parnik Pariš je bil tretji največji potniški parnik Francije, obenem tudi tretja največja ladja Francije in je pripadal kakor obe ostali še večji francoski ladji Compagnie Generale Transatlantique (ista družba je lastnica par-nikov Normandie in Ile-de-France).
Zanimivi so naslednji podatki o francoskih trgovkih ladjah, katere je že uničil požar. To so bili že parniki Fontainbleau, Georges Fhilippar, Atlantique in lani je izbruhnil ogenj na parniku Lafavette.
Ža družbo, ki ima parnikov za okoli 580.000 ton, pomeni požar občutno izgubo. Kot poročajo iz Londona, je bila ladja zavarovana in bo menda, izplačanih okoli 400.000 funtov samo po angleških zavarovalnicah. Zanimivo je, da je imel Pariš na krovu, ko se je vrnil iz Amerike, tudi 10 vojnih letal, katere je Francija naročila v Ameriki. Ta letala so bila ie pred požarom spravljena z ladje.
Bilance
Trorniea papirja, Čalak. Pri glavnici 10 milij. je znašala bilančna vsota 33.27 (34.42) milij. din, bruttodonoe se je povečal od 4.36 na 4.66 umi].,
Cene na drobno so znašale marca 1.334 (februarja 1528, marca 1938 1.332), preračunane na zlato pa tudi 75.
Indeks življenjskih stroškov je zračunal gosp. Artur Benko Grado za marec 1939 skupno za ne-oženjenega delavca na 1.290 v zlatu na 90 oz. 69, 7,a delavsko družino 4 članov pa na 1.255 ali 88 oz. 69. Številke od meseca do meseca kaj malo variirajo. Vidi se pa, da so v primeri s predvojnimi časi življenjski stroški višji kot so na splošno i cene na debelo i cene na drobno. To povečanje je iskati v tem, da so znatno višji stroški kot pred vojno za razsvetljavo in kurjavo ter za stanovanje, dočim so pod predvojnim indeksom stroški za prehrano. Tudi stroški za obleko in obrlev so relativno višji kot pred vojno.
čisti dobiček pa je znašal 0.1 (0.5) milij. din in se je tako izguba iz prejšnjih let zmanjšala za 0.6 milij. din
Doberlin, premogokopna in rudarska d. d. v Zaqrebu. Glavnica 1.0, bilančna vsota 21.3 (21.5) milij., čisti dobiček 0.107 milij., tako da 6e skupna izguba zmanjša na 0.7 milij. din.
Načrt uredbe o pobijanju tihotapstva deviz in valnt. Iz Belgrada poročajo, da je gotov načrt uredbe o pobijanju tihotapstva z devizami in valutami. Načrt uredbe določa ostre kazni, med njimi tudi zapor za prekršitev predpisov. Uredba bo v najkrajšem času objavljena.
Pravilnik o transferu inozemskih internih dinarjev iz neklirinskih držav. Iz Belgrada poročajo, da je pripravljen pravilnik o načinu transfera inozemskih internih dinarskih računov, katerih lastniki so inozemci iz neklirinških držav. Ta pravilnik je izdelan v finančnem ministrstvu s sodelovanjem Narodne banke, ministrstva trgovine in industrije kakor tudi Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Po dobljenih informacijah še bodo ti računi lahko porabljali za favoriziranje izvoza onega blaga, katerega izvoz more postati rentabilen z dodelitvijo gotove marže. Iz kombinacije pa je izpadel izvoz onih predmetov, kjer bi morala obstojati večja marža, da bi se ta izvoz rentiral. Tudi ta pravilnik bo objavljen v najkrajšem času.
Izprememba imen. Kr. banska uprava savske banovine je dovolila naslednje izpremembe imen: dr. Ernst Deutsch iz Zagreba v Duič, Herzl Deže iz Zagreba v Kovač, Griinhut Oton - Lazar iz Belgrada v Milin, Fuchs Franjo v Lisičar, Wasserlauf iz Zagreba v Doranič, Weiss Alfred Maks iz Zagreba v Vajski.
' Upravni in nadzorstveni odbor Državne Ivor-niče avionov v Kraljevu. Za člane upravnega odbora tvomice avijonov v Kraljevu so imenovani: za predsednika Filipovič Pavle, letalskotehnični polkovnik, upravnik Letalskotehničnega zavoda, za podpredsednika Belič Vladimir, div. gen. v pok., za člane: dr. Ljubiša Oloči, svetnik trg. ministrstva, dr. Mihajlo Miloševič, višji tajnik fin. min., in Miodrag Novakovič, pooblaščeni inž. Za predsednika nadzorstva je postavljen Lavoslav Milič, intendantski polkovnik, za člane pa Ljuba Miloševič, ravn. trg. akad. v Belgradu, in Radovan Draškovan, višji računski inšpektor min. financ.
_ Nova parohrodna družba. Kot smo že poročali, je bila v Zagredu osnovana nova parobrodna družba Dalmacija v obliki delniške družbe. Ustanovni občni zbor družbe bo te dni. Glavnica znaša 6.5 milij. din in je razdeljena na 6500 delnic po 1000 din imenske vrednosti. Ustanovitelji družbe so dr. Stjepan Posilovič, dr. Branko Krnic, I. Ru-žič, A. Topič, Olga Topič, dr. D. Ružič in drugi, vsi iz Zagreba.
Produkcija železa in jekla na Češkem in Mo-ravskem. V mesecu marcu je proizvodnja surovega železa na ozemlju Češkomoravskega protek-torata narasla od 91.000 na 102.000 ton, proizvodnja jekla pa od 125.000 na 148.000. S tem je proizvodnja jekla presegla stanje marca 1938, ko je znašala 147.000 ton, dočim pri surovem železu še niso doseženi rezultati leta 1938 (marca 1938 je znašala proizvodnja železa 119.000 ton).
Rove valovne dolžine naših oddajnih postaj
Belgrad, 20. aprila. AA. V Montreuxu ]e bila evropska konferenca za določitev valovnih dolžin radiopostaj. Na konferenci je bila sprejeta evropska konvencija, na osnovi katere bodo radioposta-je morale spremeniti sedanje valovne dolžine ter oddajati na novih valovnih dolžinah. Sprememba bo izvedena 4. marca 1940 ob 0.00.01 po srednjeevropskem času. S tem preneha veljati načrt, ki je bil izdelan v Lucernu 1933.
Kraljevina Jugoslavija je dobila 6ledeče valovne dolžine:
Belgrad 960 kilociklov ali 434.8 metrov;
Zagreb 1.249 kilociklov ali 240.2 m;
Ljubljana 526 kilociklov ali 570 m;
Skoplje 607 kilociklov ali 494.2 m;
Sarajevo 1.159 kilociklov ali 258.8 m;
Split 1.312 kilociklov ali 228.7 m;
Maribor 1.420 kilociklov ali 211.3 m.
Razen tegn se lahko v Jugoslaviji gradijo postaje z majhno energijo do 2 kilovatov na valovni dolžini 1.366 kilociklov. ali 219.3 m, ter 1.438 kilo-
Borze
Dne 21. aprila.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjent na 13.70-13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 31.65-32.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,331.388 dinarjev, v Belgradu 5.724.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,908.000 din.
Ljobljana — Tečaji s prlmoni Amsterdam 100 h. gold. , , , 2348.50—2386.50 Berlin 100 mark . . , „ , , 1776.12—1793.88 Bruselj 100 belg „„„,.„ 743.50— 755.50 Curih 100 frankov	995.00—1005.00
London 1 funt ..,„,., 207.10— 210.30 Ne\vyork 100 dolarjev , , » , 4-108.00—4468.00
Pariz 100 frankov......116.92— 119.22
Trst 100 lir ...... k „ 232.95— 236.05
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.8075, London 20.865, Newyork 445.875, Bruselj 74.95, Milan 23.45, Amsterdam 236.75, Berlin 178.00, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9.205, Buenos Aires 103.625.
Vrednostni papirji
Vojna Škoda:
v Ljubljani 433—439.50 v Zagrebu 431—435 v Belgradu 436—437
'bjubljaifa. r®rf«*npjpapirjrb 7% invest. posojilo 97—98, agrarji 58—58.50, vojna škoda promptna 433—439.50, begluške obveznice 87—88, dalmatinski agrarji 86—87, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 87—88, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50—99, 7% stab. posojilo 9750—98.50. — Delnice: Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 174-185.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 blago, agrarji 60 blago, vojna škoda promptna 431—435 (420, 425, 435), begluške obveznice 88 blago, dalm. agrarji 86 blago, 6% šumske obveznice 88 blago, 8% Blerovo posojilo 96—97 (96), 7% Blerovo posojilo 87 blago, 7% stab. posojilo 98.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7500 blago, Priv. agrarna banka 216 blago, Trboveljska 180-; 185, Gutmann 32—35 (35).
Belgrad. Državni papirji: 7% invesf. posojilo 97—98 (97.50), agrarji 57.50 denar, vojna škoda promptna 436—437 (439, 434.50), begluške obveznice 85.75—86.25 (86.50), dalm. agrarji 85—85.25 (86, 84.75), 4% severni agrarji (58), 6% šumske obveznice (86), 8% Blerovo posojilo 96 denar (96.25, 96.50), 7% Blerovo posojilo (87). Delnice: Narodna banka 7200—7450, Priv. agrarna banka 209-211 (211, 210 brez kupona).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč. paritet. Indijija, Vršac 99—100. Fižol: bč. beli brez vreče 280—282.50. -i Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Ječmen: bč. okolica Sombor 165—167, srem. 165—167. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani dne 20. aprila t. L Voli I. vrste 4.50—5 din, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3.50—4 din, telice I. vrste 4.50—5, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3.50 do 4 din, krave I. vrste 3.50—4, II. vrste 3, III. vrste 2—2.50 din, teleta I. vrste 6—7, II. vrste 5 do 5.50, prašili, domači, špeharji 8—8.50, 6remski speharji 9—9.50 din, pršutarji 7.50—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din, II. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 15—16 din, slanina 15—17 din, svinjska mast 20—22 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 10 din, telečje 6urove kože 12—13 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 210 din, ječmen 220 din, rž 200 din, oves 230 din, koruza 185 din, fižol 360 din, krompir 100 din, seno 100 din, slama 60 din, jabolka I. vrste 800 din, II. vrste 500 din, III. vrste 400 din, pšenična moka do 325 din, koruzna moka 210 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v vinotočih oz. gostilnah 8—10 din za liter, finejše sortirano vino v vinotočih oz. gostilnah 14—18 din za liter.
Živinski sejem v Kapelah, okraj Brežice, 'dne 17. aprila t. 1. Cene so bile naslednje: voli 3.50 do 4.50 din, krave 2 do 3 din. teleta 5.25 do 5.50 din, junci 3.50 do 4 din, 'junice 4 do 5 din za 1 kg žive teže.
ciklov ali 208.6 m. Valovna dolžina 1.420 kilociklov ali 211.3 m se lahko uporabi za sinhronizacijo več postaj.
Našo državo sta na konferenci v Montreuxu, ki je trajala 7 tednov, zastopala načelnih ministrstva za ptl inž. Vojislav Popovič ter šei odseka za radiofonijo minstrstva za ptt Dobrivoje Petrovič.
Po 25. aprila
Imate še čas, da si pridobit« pravico do mm od
301 bogatih nagrad
vrednih nad 150.000 di
ki bodo razdeljene med stare in nove naročnike >Slovenc&< i žrebanjem dne 29. aprila t L
Nagrade soi
1 motorno kolo Ardie 125 cem.
1.
2.
3.
4.
1	>Kremžarjcva< mlatilnica,
2	šivalna stroja, 5 radijskih aparatov,
4	nevestine bale,
5.	10	moških ali ženskih koles,
6.	20	žepnih ali zapestnih ur,
7.	4	lepe harmonike,
8.	5	»Lesce« plugov,
5	bran,
10.	60 knjiiuih zbirk,
11.	60 raznih skupin kuhinjske posode,
12.	50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode,
18. 5 zlatih nalivnih peres,
14.	50 kosov različnega blaga ca obleke, rjuhe itd.,
15.	39 raznih drugih nagrad, ki jih bom« le objavilL
Vmes pa še popolnoma brezplačno potovanje ▼ Rim i avtobusom pisarne >0korn<
od 14. do 21. maja t L
Tudi tvrdka „Radloval" iz Dalmatinove ulice štev. 13 v Ljubljani, nam bo dobavila prvovrsten radijski aparat
tipa „Minerva"
Oglejte si še danes ta aparat pri tej tvrdki!

Do žrebanja Imajo pravico vsi start In novi naročniki »Slovenca« in sicer:
1.	vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mesece in ki Bodo imel! plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje;
2.	vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali do 25. aprila t. 1. trimesečno naročnino.
Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg Tisokorred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljii oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo!
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čaka i
Lascnfšivo flSiovcnca"
Minister umoril carja	. Harry Baur ŠtSK S
radi svoje zaskrbljenosti za usodo velike Rusiiel ■ krutega trinoga - ruskega carja Pavla I
Ta zgodovinski dogodek velikega ruskega domo- ■	__
ljuba P. Pahlena vidimo v razkošnem filmu bleščeče inscenacije, dovršene igre in režije.
Kino UnionTe,efon 22 21 0b
PHTRI0T
16- 19. in 21. uri Sodelujejo še :Pierre Renolr, Susy Pritn in Gerard Landry
XI. Olimpijada
Največje in najlepše filmsko delo 20. stoletja. — Radi velike dolžine filma predstave danes ob _16, 19., in 2115 uri, jutri ob 10.. 14 30, 17., 19 15 in 2130 uri
I. del festival narodov
Po razstavi slovenske moderne umetnosti v Milanu
Tudi v Milanu živi mnogo Slovencev
Razstava slovenskih umetnikov v Milann
Milan, v aprilu 1939.
Ob koncu marca tega leta je skupina slovenskih umetnikov — Miha Maleš, France Gorše, Božidar Jakac, Ivan Kos in Maksim Sedej — priredila razstavo slovenske moderne umetnosti v Milanu. Razstavo so te dni zaključili in lahko v vseh ozirih potrdimo, da je imela popolen uspeh.
Bila je to prva jugoslovanska umetnostna razstava v tem kulturnem, političnem in gospodarskem središču severne Italije. To pomeni veliko, kdor le malo pomisli na to, kaj vse je bil Milan v italijanski umetnostni zgodovini, pa tudi v razvoju Italijanske sodobne umetnosti.
Toda prav tolikšen uspeh, kot ga je imela ■ 8a kulturno spoznavanje med dvema sosednima narodoma, ki si naj ravno na tem polju posredujeta najlepše dobrine svojega poslanstva, pa je imela ta razstava tudi med našim slovenskim živ-ljem, ki živi v Milanu.
Naš človek živi raztreseno po vsem svetu, nikdo ne bi verjel, kje vse bo srečal svojega rojaka in brata svoje krvi; toda nenadoma, ob prav izredni priliki se jih zbere kar nekje čez noč in takorekoč nekje iz sence skupina 50 do 60, da pridejo kot romarji na prireditve tistih, ki kot izbranci svojega poklica in naroda vpostavljajo vezi med narodi in ljudstvi. In taki uspehi jih najbolj vesele, prav tako pa je tudi taka razstava dobila še tudi s te plati svoj širši in prisrčnejši pomen, ki se tujcu zasvetli samo kot umetniško doživetje, rojaku pa se zasveti kot svetinja njegove narodne skupnosti in veličine. Ta
prva jugoslovanska razstava v Milanu
pa je imela tudi velik uspeh v vseh ozirih. Razstava je bila pod pokroviteljstvom italijanskega ministra za kulturo in propagando Dina AUierija in bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Slovesno je odprl razstavo naš generalni konzul v Milanu g. Stankovič kot zastopnik bana dr. Natlačena in je prišlo k svečanosti najodličnejše občinstvo z zastopnikom italijanskega kraljevskega doma vojvode Bergamskega na čelu. Po italijanskem običaju je bila nato razstava odprta od 9 do 12, od 14 do 18 in od 21 do 22.30 zvečer. Italijansko občinstvo je posebno z zastopniki umetniških krogov na čelu hvalilo to, da so naši umetniki 6 to razstavo prinesli silno mnogo svežo6ti, mladosti in novih motivov. Italijanska umetnost se namreč sedaj pospešeno in nujno razvija v nek novi neoklasicizem, ki stremi za tem, da na idealih stare italijanske umetnosti obnovi sodobna slikarska doživetja in izraze.
Številen obisk Slovencev
pa ni izostal vse dni, kar je bila odprta razstava v Milanu. Prihajali so naši ljudje, kadar so imeli pač najbolj čas in sicer navadno kar v skupinah od 20 do 30, enkrat jih je bilo celo okoli 50. V okviru te prireditve je naš generalni konzul v Milanu dne 5. aprila ob 17 popoldne recepcijo s koncertom, na katerem sta nastopila med drugimi tudi Slovenca gdč. Sonja Skapin in g. Uroš Prevoršek, nastopili pa so še Oljdekopova, bel-grajski tenor Marinkovič, tenor Dinjaški in drugi.
Prispevajte za Prosvetni dom na Prevaljah!
Milijonske vrednosti v slikarski zapuščini
Pred dvemi leti je v Milanu umrl slavni slikar Pierro Marussig (Marušič), ki je bil Slovenec po rodu ter se je rodil v Trstu. Danes ga prištevajo med najboljše slikarje zadnjih desetletij v Italiji. Zelo dolgo je živel v Milanu in tudi v Genovi in njegova dela so danes tolikšne vrednosti,
da si jih kupujejo lahko le redki bogataši, zanje pa se potegujejo večinoma razni muzeji in narodne galrijc.
Slikarjeva vdova roj. Drenik živi sedaj v Milanu in 6e tudi sama peča s kiparstvom. Javne ustanove ji ponujajo do 30.000 lir mesečne življenjske rente, če odstopi vso slikarsko zapuščino njim v upravo in lastnino. Trenutno pripravljajo razstavo umetnikove zapuščine v Belgradu, nato pa bodo priredili celotno razstavo njegovih del v Zedinjenih državah Severne Amerike.
Nabrali smo nekaj teh drobcev, da opozorimo na to, da živi tudi v Milanu močna skupina Slovencev, Sicer to ne bo pač nič novega, kajti raztreseni smo tako daleč po V6em svetu, da bi bilo čudno, da bi ne bili tam, kjer se šc starejši rodovi spominjajo imen planin in mest iz Radccki-jevih časov. Toda danes živimo hitro in burno, tako da ie skoraj premalo takih dni, kjer bi si lahko v mirnem in prisrčnem zatišju povedali med 6eboj vse najlepše o naših domovih in o naši usodi. Le še pesnik in umetnik ujameta v tem bc-ganju za trenutnimi uspehi jasen videz in obliko tistega, kar nam je najbližjega in najsvetejšega.
Toda pri takem delu postajamo istočasno tudi že členi velike družine evropskih narodov in ljudstev, ki si vsa s svojimi duhovnimi bogastvi skušajo rešiti tisto, kar jih najbolj veže in kar je obenem njihov skupen davek vsemu človeštvu in svetu. Če pa gledamo na to svojo raztresenost po vsem svetu skozi to prizmo, tedaj se nam zdi, da smo vsak na svojem mestu kakor otoki v oceanu človeštva, otoki, ki naj zbiramo in posredujemo svojemu rodu vse, kar je najbolj plemenito in sveto.
JG*jj* to ?
Višina črt
bonbonov
SoS
Slovenska dijaška zveza na mednarodnem zborovanju v Švici
Ugled Jugoslavije v Pax Romani
Na delu
Čas je tako razdeljen, da so vsi delegati vedno zaposleni. Na zborovanjih, ki so razdeljena v tri delovne sekcije, poroča delegat vsake narodne zveze o svoji organizaciji. Skupna zborovanja vodi še inž. Tepež, predsednik SDZ, toliko časa, da pride predsednik Pax Romane t E. Kircher. Iz delovnih sej in sklepov bom omenil tu le nekatere stvari, ki bi znale zanimati širšo našo javnost.
Vse narodne zveze nimajo izvedene popolne organizacije srednješolcev, akademikov in tudi starešin, nekatere imajo organizirane srednješolce le od šestega razreda naprej, druge le višjo gimnazijo. Zelo dobro organizacijo imajo v Luxem-burgu, v Švici in Holandci. Zveza med srednješolci, akademiki, starešinami in duhovnimi voditelji je marsikje zelo rahla. V splošnem je tesna med akademiki in duhovnimi voditelji.
Zelo veliko pozornost polaga Pax Romana na organizacijo prostega časa. Marsikje imajo še stare študentovske zabavne navade ob pogrnjeni mizi. Švicarji posebno. Sploh je akademska tradicija pri Švicarjih zelo močna: živo pisane srednjeveške uniforme z mogočnimi praporji, brucovski večeri, izpiti itd.) Vsem je zelo ugajal način izrabe prostega časa, kakor ga ima nov tip slovenske akademske organizacije in ga bodo po možnosti tudi druge narodne zveze sprejele.
Kar se tiče publikacij, smo Slovenci na visoki stopnji in pred drugimi narodi. Tako n. pr. Francozi, ki so številčno vendar zelo močni, nimajo niti reprezentančne publikacije. Boljše je pri Ho-landcih, Litvancih, posebno pa pri Luksernburža-nih. Švicarski akademiki imajo dve reviji, ki izhajata mesečno.
Položaj katoliških akademskih zvez je marsikje zelo težek. Posebno pri onih narodih, ki se niso smeli teh študijskih dni udeležiti.
V	mednarodni zamenjavi bo skušala Pax Romana napraviti močen korak naprej. Gre za to, da se ne bo počutil Slovenec, član SDZ, ki pride v Pariz študirat, osamljenega in brez vsakega stika s katoliškimi francoskimi akademiki. Zlasti pa bodo imele mnogo dela narodne zveze med počitnicami, ker vendar zelo veliko akademikov potuje v druge države.
V	letošnjih počitnicah bo kongres v Ameriki. Mnogo Evropejcev se ga seveda zaradi razdalje ne bo moglo udeležiti, zato pa bo mnogo udeležencev iz Amerike. Sedanji predsednik Pax Romane je prepotoval že skoraj vso Ameriko in navezal stike akademikov s centralo. Ustanovil je posebno tajništvo v Severni Ameriki, v kratkem bo ustanovljen v Južni Ameriki. Pax Romana torej raste vedno bolj.
Jugoslavijo je zastopala samo Slovenska dijaška Zveza. V Pax Romani je tudi akademska zveza Hrvatov, ki se pa to pot študijskih dni ni udeležila, lipam, da mi ne bo nihče zameril ali pa očital samohvale, če takoj omenimo, da je bila Jugoslavija to pot med prvimi državami, če ne sploh prva, o kateri se je govorilo. Lansko leto je izvedla prav naša zveza 17. kongres Pax Romane, katerega še zdaj ne morejo pozabiti. Čudne pojme so imeli prej o Jugoslaviji in Slovence so le slabo poznali. Zdaj pa smo postali naenkrat zanimivi, vsak dogodek pri nas spremljajo a veliko pozornostjo, vsako naše mnenje hočejo vedeti. Nov tip naše akademske organizacije, ki ga je izvedla »Straža«, zanima Francoze, Angleže ... Vsi namreč čutijo, da se je že davno tisti stari tip, tradicionalnih naših društev preživel in vsi
porabljenih v enem mesecu
Franjo Neubauer:
Lovcu Jožetu
V spomin -j- župniku Jožetu Šolarju
Jože, prijatelj predragi, ali odšel si na lov? Tamkaj v pokrajinah rajskih ni ine gora ne gozdov.
Vzela bolezen je zlobna puško iz tvoje roke, za vedno pustiti si moral zdaj svoje lovske željni
Žena te bleda ločila kruto od ljubih je host, duh pa iz ječe je tesne v širno poletel prostost.
Tam, kjer prebivaš zdaj srečen, večnega zdravja je vir, več ni nobenega truda, sam je počitek in miri
čakajo in iščejo novih oblik. Brez discipline, brez temeljite strokovne izobrazbe, obenem pa brez širokega razgleda ne sme biti noben članek naših društev. To je naša nova organizacija dobro in psihološko izvedla. Končno je tako, da je že pri vsakem poročilu, ko so zbrani vsi zastopniki narodov, naša zveza pohvaljena in ob vsakem poročanju o Jugoslaviji nastane dolgotrajno ploskanje in klici, ki jih še iz lanskega kongresa poznajo: >Živijo Slovenci! Živijo Jugoslavija I.. .c
Vsi eno
Vsako jutro smo imeli skupno sv. mašo in sv. obhajilo, vsako zborovanje smo začeli z Bogom in ga končali z zahvalno molitvijo. Čudovit je bil prizor, ko so klečali drug poleg drugega zastopniki narodov in vsi prosili Boga za mir, za bratsko ljubezen. Na oltarju se daruje Kristus za vse narode sveta in mi smo vsi udje mističnega telesa Kristusovega. Zdaj čutimo vsi, da je le v Kristusu možen mir, ki je sam Mir in Pravica
JP-
iNajnovejše protiletalske topove so nedavno preizkusili v grofiji Kent. So to 9.39centimetrski topovi, ki po izjavi angleških strokovnjakov s tako brzino bruhajo jeklena zrna v nebo, da bo sovražnim letalom nemogoče preleteli ta jekleni zastor.
■i Potovanja kosti Krištofa Kolumba
Kosti Krištofa Kolumba, velikega Španca, ki je na svečnico 1. 1492 odkril Ameriko in s tem za zgodovino pričel novi vek, ne najdejo pokoja. Od njegove smrti 1. 1506 pa do najnovejšega časa se selijo iz katedrale v katedralo, vozili so jih tudi čez Atlantski ocean, zadnjo tako selitev pa bodo napravile za 450-letnico odkritja Amerike, in sicer iz katedrale sve-
St. L. Kostov:
v
Zenitev po oglasih
le tretjič je gospa Zvezdanka v časopisu z največjo pozornostjo prebrala ženidbeno ponudbo:
»Mlad, odločen, še dobro ohranjen gospod srednje starosti, prijetne zunanjosti, telesno popolnoma zdrav, odkritega značaja, vesel, vajen salonskega obnašanja, gmotno dobro situiran, želi poročiti dekle (28—35 let) čiste preteklosti, dobro gospodin jo, lepe rasti, s kapitalom 100.000 levov. Lahko je tudi vdova, če nima otrok. Ponudbe s fotografijo, ki ji gotovo sledi zamenjava, ali pa se vrne, je poslati pod značko: »M. — Čo«, poste restante, Sofia.«
Gospa Zvezdanka, ločena že tri leta, si je zadnje čase vedno bolj želela kakšnega simpatičnega soproga za tovariša na poti skozi življenje — in je zato vedno skrbno prebirala ženidbene ponudbe v vseh časopisih.
Ta ponudba pa je prav posebno pritegnila njeno pozornost tako s svojimi podrobnostmi, kakor tudi z lepimi izrazi »vajen salonskega obnašanja, itd....«
Dolgo je pretresala o vsaki postavki ponudbe in končno pomirjena ugotovila, da jim njena osebnost odgovarja kakor nalašč, razen morda ne v potankostih, ki jih pa ni prav nič omenil.
Sicer je res mogoče, da jih ima šele oksog
štirideset, vendar pa jo njena zunanjost izdaja še za docela mlado damo, ki ji nihče ne prisodi več kakor 35 let. Poleg tega je tudi ločena, to se pravi niti vdova, brez otrok in kar čedna; dasi malo polna je vendar skrbno zaokrožene postave, skratka: taka, v kakršne se gospodje srednjih let najrajši zagledajo. Čiste preteklosti je bila pa tudi tako, da bi težko kdo našel dokaz tudi najmanjšega prestopka, razen tega, da jo je včasih popadla radost, da je snovala kake intrige in klevete, s čemer se je zamerila sosedam.
Kar se pa tiče denarja, ima približno polo-. vico zahtevane vsote, ostalo bo poravnala s svežostjo in lepo postavo. Trdno je upala, da ji bo marsikaj v korist, ko pride do medsebojne izmenjave fotografij in fla bo njen denar na varnem v rokah poštenega človeka z dobro službo bančnega uradnika.
To poslednje se ji je zdelo nekaj zelo zanimivega — nobene skrbi ne bo imela v banki, kar ji je kazalo avtorja ponudbe še v posebno svetli luči. Tn mladi, odločni gospod srednje starosti in salonskega obnašanja in z lastnim domom ji je nudil neizmerno simpatično sliko. Prav živo si ga je slikala v svoji domišljiji: gladko je obrit, skrbno oblečen, nežne prste bančnega uradnika ima. Ah, Bože, samo ta je takšen, kakršnega čaka, da ji oslndi življenje in ji prežene žalostne spomine na njen prvi zakon s surovežem in pijancem, ki jo je skoraj pretepal. Neprijetni spomini na preteklost so jo spravili na misel, da ji bo morda oglas prinesel prav takega ničvredneža, če pa ga vpraša, kje bi se zmenila za prvi sestanek, da bi ga malo spoznala — to vendar še ni nobena zveza. In tako je sedla in napisala ljubezensko pisemce, ga prosila za največjo možno tajnost, pa Ha naj ji z obratno pošto pošlje svojo foto-
grafijo, ki jo bo takoj vrnila, če ne pride do pobližjega poznanja. Ponudbo in fotografijo je vtaknila v omot in z lejio roko napisala nanj naslov, nato pa je sama odnesla pismo na pošto.
Cela dva dneva je potem tičala gospa Zvezdanka doma in ni šla nikamor, z numero, da bi ji pismonoša lastnoročno izročil odgovor na odgovor. Cela dva dni in dve noči je mislila na prvi sestanek in si slikala bajno bodočnost. V optimističnih predstavah so se ji prejšnji spomini zdeli še strašnejši, dočim je na moč vzljubila lastnosti zakon obetajočega in ga gledala kot najbolj vzornega moža na svetu. Neizmerna sreča in lepota se je jirelivala v njenem srcu, kadar se je tako mudila pri njem v mislih — kaj bo neki šele potem! Ah! Kar očarljivo bo, ko jo bo vodil pod pazduho po ulican in bosta kje srečala tisto rogovilo, ki se imenuje njen prvi mož. To bo izbuhnil svoje začudene žabje oči, ona pa se bo ozrla nanj z neskončne višine...
Tretjega dne po obedu je pismonoša le prinesel tako zaželjeni odgovor. Pograbila je pismo. šla z roko preko ovoja in začutila nekaj trdega — hej, fotografija! Bog, kakšen neki je? Pridržala je sapo. s tresočo se roko je scgln po ovoju, ga mrzlično raztrgala... Kaj vidi!?
—	Svojo sliko! In še pripis: »Tu imaš svoj portret; da te ne vidim več, stara beštija, drugače ti raztreseni kostilc
»Ah, buča nesramna, krava pijana, da bi te strela!< je znrjula kakor ranjena levinja. ko je takoj na prvi pogled spoznala pisavo svojega prvega moža, nesno jc nato raztrgala pismo na drobne kosce.
»Srednje starosti — lažnivec! Lastni dom
—	lažnivec! Salonskega obnašanja — hu, lažnivec, zapeljivec, nesramnež, štor!...«
(Iz bolcarščine Zupančič Aloizii.)
tega Dominika na otoku Haiti v kapelico novega pomorskega in letalskega svetilnika.
Krištof Kolumb, za katerega se tudi Genova poteguje kot svojega rojaka, je umrl v Valladolidu v Španiji L 1506. Prvič so ga pokopali v tamošnji frančiškanski cerkvi. Čez tri leta so kosti velikega pomorščaka prepeljali v Sevillo v kartuzijansko cerkev »Las Cuevas« L. 1540 je njegova rakev obenem z rakvijo njegovega sina Diega nastopila pot čez Atlantik. Pokopal: 6<j ga na Haitih v katedrali sv. Dominika. V zemlji, ki jo je on odkril Evropi, je mirno počival celih 250 let L. 1795 pa so njegove kosti prepeljali v Habano na Kubi, odtod pa 1. 1889 še enkrat nazaj v Evropo, ponovno v kripto sevilske katedrale. Toda to zadnjo selitev bi radi dokazali in utemeljili v svetu le tisti, ki jim je za tujski promet Seville. Na Haitiju z bolj podkrepljenimi dokazi dokazujejo, da Krištof Kolumb še počiva pod katedrale sv, Dominika. Pred kratkim so izkopali njegov sar kofag in že so v teku priprave, da polože zaslužnega moža k zadnjemu počitku, V6aj njegovi častilci upajo, da bo v resnici zadnji, v kapelico svetilnika, ki se že gradi.
Novi svetilnik bo stal, kot Kolumbov spomenik, v velikem parku San Dominga Park se razteza okrog razvalin stare trdnjave, kjer je prebival Kolumb vkovan v verige, pred svojim zadnjim povratkom v Španijo. Park pozneje nameravajo izpremeniti v letališče. Načrti za ta spomenik izvirajo že od leta 1852 Toda vedno so ga odrivala nujnejša dela, kot pa po častitev spomina odkritja Amerike. L. 1931 pa sr začeli zares. Ponovno so razpisali natečaj za načrte Udeležilo se ga ie 455 arhitektov. Spooienik-svetilnik bo zgrajen v popolnoma modernem slogu. V svetilniku je tudi obokana vdolbina, odkoder bo Kolumb po 450. letih gledal svojo pol, po kateri je na svoji »Santa Maria« prijadral v novi svet.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta i
novice
Koledar
Snhota, 22. aprila: Soter in Gaj, papež; Tar-bula, devica.
Nedeljo, 28. aprila (2. povelikonočna nedelja): Vojteh (Adalbert), škof; Egidij Asiškl.
Novi grobovi
+ Dr. Mirko Potočnik. V Črnomlju je včeraj mirno v Gospodu zaspal gospod dr. Mirko Potočnik, okrajni načelnik črnomeljskega okraja. Pokojni je bil odličen upravni uradnik, ki je vedno pokazal, da je zaradi ljudstva na svojem mestu. Svojim podrejenim uradnikom je bil dober pre-stojnik in so ga vsi ljubili. Zelo priljubljen pa je bil tudi med ljudstvom. Uil je odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, 23. aprila ob 9 dopoldne v Črnomlju, nato pa bodo truplo prepeljali z avtofurgonoin v Kamnik, kjer bo blagoslovljeno pred domačo hišo in nato na Žalah položeno k počitku. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
-f- Frančišek Svetič. V Kamniku je v 81. letu starosti umrl gospod Frančišek Svetič, vzgojitelj in arhivar. Pokojni jo vzgojil številne otroke visokih aristokratskih družin, ki so ga zelo cenile in spoštovale. Posebno ga je odlikovala njegova ljubezen do pokojne matere, ki jo je skrbno podpiral in vsak prosti čas preživel pri njej. Pokojni zapušča brata g. Josipa, župnika v Divači v Julijski Krajini. Naj v miru počiva! G. bratu naše iskreno sožalje!
-f- Franc BerRauer. Na Bledu je v vili »Marie« umrl v 88. letu starosti g. Franc Bergauer, generalni ravnatelj. Njegovo truplo bodo pripeljali v Trst, kjer ga bodo položili v družinsko grobnico, lilag mu spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Poroka. Dane« se poročita v Kranju gdč. "Cilka Marovtova, poslovodkinja podružnice :.Slovenčeve< uprave v Kranju, in znani mladinski pesnik in pisatelj ter naš uredniški sodelavec g. Mirko K u n č i č. Poročal ju bo kranjski dekan g. Matija Škrbec, priči pa bosta gg. Franc Gor-janc, veletrgovec in industrijalec v Kranju, in Čirih Mohor, ravnatelj Hranilnice in posojilnice v Kranju. — Novoporofencema na novi življenjski poti mnogo sreče in božjega blagoslova!
= Poročil se je včeraj v evangeljski cerkvi v Ljubljani gospod Avgust VVesten, industrijalec, z gospodično Olgo Vodoschek iz Celja. Poročil ju je evangeljski župnik g. dr. h. c. Gerhard May iz Celja. Priči sta bila za nevesto g. Adolf Westen, industrijalec iz Celja, za ženina upravni svetnik in ravnatelj g. Josip Pfeifer iz Celja-Jesenice. Obilo sreče!
= Strokovni izpit za nastavnike šol za de-fektne otroke so v Belgradu opravili z odličnim
oziroma prav dobrim uspehom gg.: Ambrožič Angela, Čibej Marija, Duh Jožefa, Jagodič Adalbert, Loparnik Vladimir, Loparnik Zora, Rak Ev-genija, Ravnikar Marija, Šuštcršič Marija, Trček Ludovika, Zakovšek Jože — vsi iz Ljubljane; Kimovec Franc in Pavčič Marjan iz Trbovelj; Unverdorben Josip iz Rogaške Slatine; Cvetko Ivan iz Maribora; Praunscis Stjnja iz Laškega; Pregelj Iva iz Kočevja in Pahor Marija s Ska-ručne.
Cerkvenim predstojništvom
Prihodnja nedelja, 30. aprila, je od školijstva določena za pripravo na kongres Kristusa Kralja. Verniki naj prejmejo sv. obhajilo v namen kon-giesa in po možnosti naj bo v isti namen tudi slovesna molitvena ura. — Obenem naj bo darovanje za kongres, ki naj se to nedeljo oznani.
Za primeren govor prinese tvarino »Praedi-cate«, homiletična priloga »Vzajemnosti«. Duhovniki, ki bi morda ne bili naročniki »Vzajemnosti«, naj izvolijo to takoj sporočiti »Pisarni za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani«, da se jim »Praedi-cate« pravočasno dopošlje,
I. slovenski delavski tabor
»Zveza združenih delavcev«, organizacija slovenskega delavskega stanu, priredi dne 7. maja ob 10 dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani manifestacijsko zborovanje. Zveza in njene podružnice to zborovanje skrbno pripravljajo in bo po pripravah sodeč to brezdvomno največje in najlepše delavsko zborovanje, ki smo ga doslej v Sloveniji imeli. Na zborovanje so vabljeni odlični predstavniki našega narodnega in državnega življenja, naših stanovskih in kulturnih društev. Manifestacijskega shoda se udeleži tudi močna skupina delavstva iz Jugorasa, kakor tudi
centralno tajništvo naših Delavskih zbornic. *
— Družba sv. Vincenclja Pavelskega bo
imela občni zbor prihodnjo nedeljo, t. j. 23. t. m. v Marijanišču v Ljubljani. Ob 7 bo v kapeli sv. maša, ob pol 9 zborovanje po sporedu, ki se je doposlal konferencam. Vsi delavni člani ljubljanskih in okoliških konferenc se nujno vabijo, da se sv. maše in zborovanja polnoštevilno udeleže, zunanje konference pa se naprošajo, da pošljejo vsaj enega zastopnika,
■— Izjava. Po Sloveniji se širijo letaki z naslovom: »Našemu delavcu! Našemu kmetul« v kuvertah, na katerih je označena za odpošiljateljico Slovenska Matica. Izjavljamo, da nimamo z razpošiljanjem teh letakov noben zveze. — Slovanska Matica v Ljubljani.
— Razpis ustanov. Podpisana uprava razpisuje za študijsko leto 1939-40 dve ustanovi dr. Pavla T u r n e r j a, vsako v višini 38.000 din, namenjeni za 1 jurista in 1 filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambrigde itd) v namen, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Pravilno kol-kovane prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju, je vložiti na rektoratu najkasneje do 31. maja 1939. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske in ju-ridične fakultete. — Univerzitetna uprava v Ljubljani, dne 18. aprila 1939. — Rektor: Kušej ». r.
I
ZUNDAPP
KVALITETNI
MOTOCIKLI
OL. ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
I
—	Konec mednarodne železniške konference.
V sredo je končala svoje delo mednarodno železniška konferenca v Splitu, ki je zasedala od dne 13. aprila. Razpravljala je o številnih predlogih za izmenjavo pravilnika o uporabi tovornih voz v mednarodnem železniškem prometu. Na tej konferenci so bile zastopane skoraj vse evropske države, namreč one, ki imajo nad 2000 k;ni prog normalne širine. Konferenci je predsedoval delegat Švice g. Mattern. Konferenca (je delala v dveh komisijah, ki so razpravljale skupno o 226 predlogih. V 6redo zvečer je bila zaključna konferenca, ki je sestavila zaključni protokoi.
—	Prj zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran*-Josef« grenčice.
—	Kongres esperantistov iz vse države bo o binkoštih v Karlovcu. Prireja ga Esperantska liga . iz Zagreba pod pokroviteljstvom karlovškega žu- 1
pana dr. Graha. Prvi dan bo svečani del kongresa v dvorani Zorin-doma, kjer bodo tudi razne delovne konference. Drugi dan pa bodo družabni izleti na Ozalj grad in tretji dan na Plitvice. Poleg številnih domačih udeležencev so prijavljeni tudi zastopnika Madžarske, Italije in Švice, zlasti mnogo udeležencev pa se pričakuje iz Bolgarije, kjer organizirajo v Karlovec poseben izlet z avtobusi.
—	Zastopniki jugoslovanskih in madžarskih železnic so imeli v četrtek konferenco na obmejni madžarski postaji Gyekenyee. Razpravljali so o vprašanju poletnega voznega reda. Dosežen je bil sporazum, po katerem bosta poleg vlakov, ki so lansko leto vozili, vozila še dva brzovlaka iz Var šave preko Budimpešte do ZagTeba. Ta vlak bo imel direktne vozove Varšava-Splll, Budimpešta-Zagreb in Budimpešta - Sušak. V Zagreb bo ta brzovlak prihajal ob 22.10, odhajal pa ob 7.46.
—	Češkoslovaški konzulat v Zagreba je likvi ran in je njegove posle prevzel nemški konzulat v Zagrebu. Hiša, ki je bila last bivše Češkoslovaške, je prešla v last nemškega protektorata in je tam sedaj podružnica nemškega generalnega konzulata.
—	VseuSlliški profesor dr. Leonld Pitamic bo
dne 2. maja ob 8. zvečer predaval v dvorani Ljudske univerze o pravem odnosu med državo in narodom v Združenih državah Severne Amerike.
—	Za blnkoitne praznike priredi »Putnik« izlete na Limbarsko goro, Crikvenico, v Postojno, Trst in Gorico ter v Benetke in Padovo. Tiskani sporedi na razpolago v biljetarnah »Putnika«.
—	Nesreča v Zagorju. Na ljubljanskem kolodvoru je reševalni avto prevzel Antonijo Dernov-škovo iz Zagorja ob Savi. Dernovškova je padla pod voz in dobila hude telesne poškodbe.
—	Prijavite se najkasneje do vključno 22. aprila t. 1. za izlet v Trst in Opatijo, ki ga priredi Putnik v dneh 29. in 80. aprila. Pravočasno prispele prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika.
—	Avtoizlet v Benetke od 29. aprila do 1. maja. Prijave do 23. aprila v Izletni pisarni M. Okor, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
—	Putnik priredi 28. in 29. junija popularni izlet v Benetke s posebnim vlakom in posebnim parobrodom za 160 din po osebi. Ker je število omejeno, opozarjamo že danes na veliko ugodnost ter sprejemamo prijave v vseh biljetarnah »PUTNIKA«.
—	Pomlad na Bcgunjščlci. Skala in trata sta posuti s pisanim cvetjem. Roklekov dom na Be-gunjščici bo odslej ob sobotah ter preko nedelj in praznikov odprt in oskrbovan.
—	Tatvina gonilnih jermenov. V Kožljeku v logaškem okraju so obiskali tatovi žago Franca Turšiča in mu odnesli tri gonilne jermene, dolge 10, 8 in 7 metrov. Odnesli so tudi nekaj orodja. Turšič je tatvino naznanil orožnikom, ki sedaj zasledujejo tatove. Turšič je oškodovan za 2300 din.
Po dbižavi
*	Palača zavoda sv. Jeronima v Rimu. Rektor zavoda sv. Jeronima v Rimu msgr. dr. Juraj Ma-djerec, ki je od velike noči bival v svoji rojstni vasi Molvah na odpočitku, je te dni odpotoval nazaj v Rim. Dopisniku »Jutarn.jega lista« je izjavil, da mora biti 23. aprila v Rimu zaradi del pri gradnji nove šestnadstropne palače sv. Jeronima, ki so jo začeli graditi leta 1937 V Zagrebu je msgr. Madjerec obiskal msgr. Rittiga, ki je z znatno denarno vsoto omogočil slikarska dela na tako imenovanih loggiah palače sv. Jeronima v Rimu. Slike bodo prikazovale najvažnejše dogodke iz hrvatske zgodovine, ki so v zvezi z Rimom. Slikal bo hrvaiteki slikar Josip Kljakovič. Palača zavoda sv. Jeronima bo končana letošnjo jesen in bo veljala okrog deset milijonov lir. Nova palača bo dostojno predstavljala zavod sv. Jeronima, to zgodovinsko ustanovo hrvatskega naroda v središču večnega mesta.
•	Silen vihar, ki je v sredo in torek divjal nad vsem Hrvatskim Primorjem, je povzročil mnogo škode v Selcih, Vinodolu, Bribiru in Novem ter na vsej severni strani otoka Knka. Uničeni so vinogradi, sadovnjaki in drugi nasadi, razbitih pa je bilo tudi več manjših ribiških ladij. Ljudje so obupani, ker je uničeno vse delo njihovega truda. Zaprosili 6o za državno in banovinsko pomoč. V obeh dneh divjanja viharja je bil promet po morju skoraj onemogočen. Ribiči ta dva dni sploh niso mogli na lov in je bila splitska ribarnica zaradi tega prazna. — V Zablaču pri Šibeniku je med divjanjem viharja udarila streila v hišo Ante Gr-gasa in porušila vso streho. V hiši je bilo 24 ljudi. Vsi so bili od strele omamljeni, toda ranjen k sreči ni bil nihče. — V Mlinu pri Dubrovniku je pet tujcev z otrokom napravilo izlet e čolnom. Vihar pa je čoln vrgel na neko sipino. To se je zgodilo zjutraj in šele zvečer 60 jih pogrešili. Neki jadrnici je zvečer uspelo, da je našla njihov čoln in rešila izletnike. Izletniki so bili prepričani, da jih ne bo mogel nihče več rešiti.
♦	Najstarejša Splitčanka umrla. V sredo popoldne je umrla v Splitu najstarejša Splitčanka Kata Kanrič. Pred 27 dnevi je dovršila 104 leta. Kamičeva je bila že 20 let slepa in bolna ter je ves ta čas ležala v postelji. Pokojnica se je spominjala mnogo važnih zgodovinskih dogodkov, o katerih je rada pripovedovala. Imela je kljub visoki starosti še izvrsten spomin.
•	Dr. Dragoljub Jovanovič obsojen. Pred drž. sodiščem v Belgradu je bil pretekli četrtek obsojen belgrajski odvetniik in bivši narodni poslanec na 14 mesecev strogega zapora po zakonu o zaščiti države. Ker proti sodbi državnega sodišča ni
ffloniecatim
pri Florenzi (Italija)
SEZONA: 1. anril a do 30. novembra
Najznamenitejše italijansko zdravilišče za črevesne motnje in prebavila, tropske boletni in revmatizem. PITNA, KOPALNA IN BLATNA ZDRAVLJENJA — FIZIOTERAPIJA 250 hotelov in penzionov. — Vse privlačnosti svetovnih zdravilišč — Znižane vožnje po železnici
Pojasnila: IMIT, Terazije 16, BEOGRAD in vse potovslne pisarne ter Ufficio Propaganda, Montecatini Terme (Pištola) Italija.
pritožbe, so dr Jovanoviča takoj prepeljali v kaznilnico v Sremsko Mitrovico. Preiskovalni zapor ee mu je vštel v kazen. Dr. Jovanovič je voditelj zemljoradniške stranke.
*	800 inženirjev čaka na službo v Belgradu. Tako je bilo ugotovljeno na zadnjem občinem zboru sarajevske sekcije združenja inženirjev. Pravijo, da bi mnogi mladi inženirji lahko dobili službo na deželi, pa jim to ne diši in raje čakajo, da se jim bo v Belgradu ali kakem drugem večjem mestu odprla kakšna služba.
*	Madžarski časnikar, ki potuje okrog sveta z avtomobilom, je prispel v Čakovec, kjer je zbudil veliko pozornost. Evgen Deneš potuje z ženo in s sinom v avtomobilu, v katerem je spalnica, ku-. hinja in poseben prostor, v katerem so razstavljeni keramični izdelki.
*	Velika razstava konj bo odprta v nedeljo v nedeljo v Križevcih. Organizira jo kmetijski oddelek banske uprave v Zagrebu in je bilo v ta namen odobrenih sto tisoč dinarjev podpore. Iz te vsote so določene tudi lepe nagrade za najlepše razstavljene konje. Savska banska uprava je nedavno organizirala takšno razstavo konj v Požegi, ki je lepo uspela. V Požegi so bili predvsem razstavljeni konji lipicanske pasme, v Križevcih pa bodo prevladovali konji belgijske pasme. Na področju okrog Križevcev se namreč že več let uspešno vzgajajo konji belgijske pasme in ta razstava ima namen pokazati dosedanji napredek. Razstavljenih bo 100 kobil in 20 žrebcev.
*	Ročna granata smrtno ranila troje dečkov.
V	Zobatnici pri Subotici so se na podstrešju hiše dobrovoljca Gjure Krnjaka igrali trije dečki s starimi železnimi predmeti. Našli 60 med železjem tudi ročno bombo. Misleč, da je to navadna krogla, so jo metali sem in tja. Naenkrat ee je iz bombe začelo kaditi, znak, da se je vžgala. To je zbudilo še večje zanimanje dečkev. Vsi trije so ee sklonili nadnjo in čakali, kaj bo. Hip nato je bomba eksplodirala in smrtno ranila vse tri dečke ter porušila strešno konstrukcijo. Dečke so prepeljali v subotiško bolnišnico, vendar pa ni nobenega upanja, da bi okrevali.
*	Vlomilec-specialist, ki se je za časa letošnjega predpusta udejstvoval zlasti v plesnih dvoranah Maribora, je stal te dni pred okrožnim sodiščem v Šibeniku. Je to Gjura Perišič, rodom iz DralSa.
V	letošnjem predpustu se je mudil v Mariboru, kjer je obiskal skoraj vse plesne prireditve. Njegova posebnost je, da zna spretno izmikati ure, nakit in podobne stvari. Tako je na pekovski zabavi v Mariboru izmaknil celo serijo zlatih in srebrnih ur. Z ukradenimi predmeiti je na podlagi ponarejene javne listine ustanovil nekakšno obrt Pojavljal se je v raznih mestih Dalmacije z neko igro, s pomočjo katere je prodajal ukradene predmete. Perišič je tudi specialist za goljuiije pri kartah. Obsojen je bil na tri leta robije, čeprav je vse od kraja tajil.
*	Drzen razbojniški napad se je odigral na cesti blizu Daruvarja v Slavoniji. Dva kmečka fanta sta se s kolesi peljala iz Daruvarja domov v Golubin jak. Na nekem samotnem kraju pa sta planila nanju iz grmovja dva znana razbojnika Josip Kubeš in Mile Latinovič. Z noži in koli sta navalila na kolesarja. Ko je bil eden od kolesarjev že na tleh in nI bilo nobenih izgledov, da bi napadenca ostala živa, je drugi kolesar potegnil revolver in ustrelil enega razbojnika v trebuh, drugi pa je pobegnil, vendar ga je orožništvo že prijelo.
*	Na 16 in pol leta ječe je bil pred varaždin-skim okrožnim sodiščem obsojen Franjo Saloti, ki je neke noči v novembru preteklega leta streljal skozi okno hiše Mije Šumca, kmalu nato pa je v zasedi počakal na Grgo Svibena. in ga s kuhinjskim nožem zaklal do smrti.
*	Zaženi skedenj in skočil v vodnjak. V skednju posestnika Ivana SklebaTja v Virju pri Bjelo-varu je nastnl ogenj, ki je grozil tudi sosednjim zgradbam. Skedenj s hlevi vred je zgorel do tal. Škode je okrog 50.000 din. Ko je začelo goreti, je Šklebarjev sin Ivan skočil v vodnjak. Kmetje so mu priskočili na pomoč in ga izvlekli živega. Nanj je padel sum, da je zažgal skedenj, ker je bil v stalnem Dreniru s starši in iih ie na ta način hotel
Ljubljana, 22. aprila
Gledališče
Drama. Sobota, 22.: »Potovanje v Benetke«. Red A. Nedelja, 28.: »Živi mrtvec«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24. Zaprto.
Opera. Sobota, 22.: »Falstaff«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23.: »Vse za šalo«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24.: »Akademija Ljubljanskega Sokola«. Izven.
Radio Ljubljana
Sobota, 22. aprila: 12 V pisani vrsti poskočni napevi, pri poslušalstvu veseli odmevi (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 V pisani vrsti poskočni napevi, pri poslušalstvu veseli odmevi (poišče) — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerlttff: Kako je Niels Holgersen po-potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih
—	b) Tetka Marička pripoveduje — 18 Ža delo-pust igra radijski orkester — 18.40 Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (g. prof. France Žen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura
—	19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 »Pomlad v deželo gre« — Pisan večer — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (radijski orkester). — Konec ob 23.
Drugi programi
Sobota, 22. aprila: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 21 Orkestralni koncert, 22.15 Saksofon — Zagreb:
20	Krnic »Golgata«, 21 Narodne pesmi — Sofija: 19.80 Sonate, 20 Pevski koncert, 20.55 Lahka gl.
—	Varšava: 20 Opera — Budimpešta: 20 Igra, 22 Pevski koncert, 23 Plesna glasba — Trst-Milan:
21	Igra, 22.30 Violončelo — Rim-Bari: 21 Wagner-jeva opera »Walktire« — Dunaj: 20.10 Straussovi valčki — Kijnigsberg: 21.10 Opereta — Hamburg: 19 Plesna glasba, 20.30 Filmska glasba — Koln: 20.30 Operetna glasba — Stuttgart: 20.10 Plesni večer.
Prireditve in zabave
Če se hočete od srca nasmejati, pridite pogledat v nedeljo 23. t. m. ob 5 popoldne k Uršu-linkam (vhod skozi zunanjo šolo) profesor Mlakarjevo igro »Usodno jabolko«. Vstopnice v pred-prodaji v prostorih Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7-1. in v nedeljo pred predstavo pri Uršu-linkah. — ZDK v Ljubljani.
Prosvetno društvo »Zora«, Gameljne, priredi v nedeljo popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani v Ljubljani dramo v 5 dej. »Lepa Vida«.
Prosvetno društvo Ljubljana-mesto uprizori v frančiškanski dvorani jutri v nedeljo ob 8 zvečer veseloigro v štirih dejanjih »On in njegova sestra«.
Mladinski zbor z Rakeka bo izvajal na koncertu v ponedeljek 24. t. m. mladinske zbore naših skladateljev. Zbor vodi skladatelj Makso Pir-nik. Koncert bo v ponedeljek 24. t. m. ob pol 9 zvečer v veliki filharmonični dvorani, Predpro-daja v knjigami Glasbene Matice.
Predavanja
»V Šmihel' pa 'no kajžico imam« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel g. dr. p. Roman Tominec v torek 25. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Priporočamo nabavo vstopnic v Predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančišlran&tefrf »flr^tt^u po enotnih cenah 3 din.
Sestanki
Zveza akademsko izobraženih žena, sekcija Ljubljana, vabi svoje članice, da se udeleže občnega zbora, ki bo v soboto, dne 22. aprila ob 20 v prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14-1.
Rezervne oficirje člane ljubljanskega pododbora UR0IR vabimo na izredni zbor pododbora, ki bo v petek 5. maja ob 20. v društveni sobi. Na dnevnem redu je volitev delegatov za redni zbor Združenja v Belgradu. Pododbor UROIR v Ljubljani.
Vse diplomirane tehnike opozarjamo, da bo danes ob po! 20 v salonu restavracije »Šestica« redni letni občni zbor Združenja diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana. Odbor vas vabi, da se občnega zbora zanesljivo udeležite, ker se bo razpravljalo o mnogih perečih vprašanjih našega stanu. Vabljeni so tudi nečlani.
Cerkveni vestnik
Slovesnost v čast Mariji Materi dobrega sveta, patroni in varhinji Družbe sv. Petra Klaverja, bo v nedeljo, 23. aprila ob 4 popoldne v uršu!inski cerkvi z naslednjim sporedom: govor prof. dr. Vilka Fajdige, slovesne pete litanije in blagoslov, darovanje za uboge afriške misijone. Pri pobož-nosti ljudsko petje.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 špijonažni velefilm iz svetovne vojne »Med dvema zastavama«. Za dodatek zvočni tednik.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova 18, telefon št. 36—24
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, elenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Izgubila se je mala zelena papiga. Sliši na ime »Jaka«. Najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov: Puntar Mara, Tyrševa cesta 38-11.
spraviti v nesrečo. Ko pa je videl, kaj je storil, si je hotel vzeti življenje. Orožniki 60 Ivana aretirali in izročili sodišču.
Anekdota
Med bursko vojno v Transvaalu je vrhovni poveljnik angleške vojske lord Roberta ukazal nekemu polkovniku, naj vpade burskegu generalu Dewetu v hrbet. Ko 60 prinesli prve ranjence v glavni stan, je lord radovedno vprašal: »No, ali se je moje povelje izvršilo?« — »Do gotove mere že,« se je glasil odgovor, »le da naš polkovnik ni padel Burom v hrbet, ampak v roke!« *
Stara gospa: »Prosim vas, vozite zelo previdno. Ko pripeljete do križišča, počakajte, dokler vam stražnik ne da znamenja. Po mokrem asfaltu vozite čisto počasi.«
Šofer: »Prosim, milostiva gospa. Vendar — če hi se kljub temu kaj pripetil" — v katero bolnišnico naj vas peljem?«
UUBDANA
Poljanska gimnazija dobi klasične vsporednice
G. minister za gradbe dr. Miha Krek je kot zastopnik prosvetnega ministra z odlokom II. šte-vika 9723 z dne 6. aprila 1939 in n» podlagi § 3 zakona o srednjih šolah v zvezi s § 44 finančnega zakona za leto 1939-40 odločil, da se državni II. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) poleg realnih oddelkov začenši s šolskim letom 1939-40 odprejo tudi klasični oddelki.
Iz življenja stare Ljubljančanke
Nedavno smo poročali, da je v Ljubljani umrla gdč. Urška Turk, trgovka in poseetnica v Prešernovi ulici št 34. Pokojna je bila ena izmed najstarejših Ljubljančank. Iz njenega življenja smo dobili naslednje podatke. Rodila se je 8. novembra leta 1847 v Višnji gori v hiši, kjer je sedaj gostilna pri Kralju. Bila je teta lansko leto umrle splošno spoštovane gostilničarke Ane Kralj in pred nekaj leti v Idriji umrlega uglednega trgovca in pekovskega mojstra Ivana Turka ter stara teta Alojzija Kralja, župnika na Vipavskem. Njen brat Miha Turk je bil cerkvenik v Višnji gori in je imel za ženo teto pisatelja Josipa Jurčiča. Pri njem je mladi Jurčič stanoval, ko je hodil v Ljudsko šolo, ker je imel iz Muljave predaleč v šolo. Bila je torej pokojna Turkova svakinja Jurčičeve tete. Morda je bila pokojna Urška še edina oseba v Ljubljani, ki je pomnila Jurčiča od doma kot šolarja in ki ga je pozneje poznala in erečavala kot pisatelja v Ljubljani.
Bog je pokojno gdč. Urško obdaroval z velikimi darovi. Zunanjosti je bila zelo lepe ter se je odlikovala po krasnem sopranu, da so že zelo mlado sprejeli v farni pevski zbor. Stara še ne 20 let je prišla v Ljubljano, kjer si je hitro naijela svoje stanovanje, imela dijake na prehrani in se bavila z vezenjem. Kmalu eo jo spoznale gospe, videle njeno lepo delo ter eo ji potem tudi gospe najvišjih krogov zaupale delo. Blagoslov božji je spremljal njeno pridnost in poštenost. Pred kakimi petdesetimi leti je kupila hišo v Prešernovi ulici, kjer je svoje delo nadaljevala in ei uredila tudi trgovino. Z delom je združevala tudi molitev. Vsak dan je bila že ob petih pri sveti maši.
Zanimivo je vedeti, kako je dočakala tako visoko starost. Zdravniki uče, da je treba za to močne hrane, dosti gibanja na svežem zraku. Rajna pa je izjema v tem pravilu. Uživala je zelo preprosto hrano, skoraj brez mesa in vina. Gibala ee ni skoraj nič. Ko je prišla od sv. maše, je takoj vzela šivanko v roko in delala ves dan pozno V noč. Na sprehod ni hodila. Bila je zgled pridnosti, poštenosti in vernosti. Naj dobrosrčna gospodična Urška po dolgi življenjski poti počiva v Bogu!
BVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVaVBVBVBVBV
S OBLEKA ALI POVRŠNIK	S
n	<
>	za gospoda is angleškega ali češkega blaga niata	■
g	le iaredno trpežna, temveč tudi elegantna, - Velika	J
a	izbira po Vašem okusu in konkurenčni ceni prt	«
S BRATA VLAI, WoHova 5 |
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Namesto venca na krsto blagopokojne gospodične Terezije Rozmanove poklanja za mestne reveže 100 din g. Ivan Pielick. Iskrena hvala.
1 Razstava kompozicij iz zgodovine Slovencev bo odprta v Jakopičevem paviljonu od nedelje 23. do srede 26. aprila; konkurenco za to delo je razpisala kr. banska uprav v Ljubljani.
1 Jugoslov. katol. esperantska liga vljudno vabi na sestanek vse esperantiste, ki se zanimajo za katoliško esperantsko gibanje. Sestanek bo v nedeljo, 23. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih »Slomškove družbe« na Aleksandrovi cesti 10 (skozi dvorišče I. nadstr.).
1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Prepoved vozil z neustrezajočimi platišči. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike tovornih vozil, da je s 1. aprilom t. 1. stopil v veljavo čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ki se glasi: Tovorna vozila morajo imeti naslednje širine platišč: a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg najmanj 6 cm širine, do 2000 kg najmanj 8 cm širine, do 3500 kg najmanj 11 cm, a čez 3500 kg najmanj 16 cm širine; b) pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg najmanj 6 cm širine in čez 750 kg najmanj 11 cm širine. Železni obroči na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter ne 6tnejo biti prikovani z žeblji, ki imajo stožčasto, nego le z žeblji z ravno glavo, ki sme segati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Po čl. 36. naveden uredbe se kaznuje prestopek z zaporom 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1500 din, kolikor ne spada kaznivo dejanje pod strožje odredbe kazenskega zakonika. Vsi posestniki so opozorjeni, da zamenjajo kolesa, ki ne ustrezajo, da ne bodo kaznovani. Po cestah bodo odslej nadzorovali vozila posebni uslužbenci, ki bodo vsakogar zapisali zaradi kaznovanja.
1 Obnova mestne hiše v Gradišču štev. 11. Mestno poglavarstvo je razpisalo obnovo cestnega in dvoriščnega pročelja te mestne hiše, ki jo poznamo tudi pod imenom Stubenbergične ustanove in so dela preračunjena na 18.000 din.
1 Znižali sino cene volnenemu blagu dospele sv ile za letne obleke. Jeločnik & S i m o n č i č, Ljubljana, Pred škofijo 13.
1 Zapora prometa na Mestnem in Starem trgu ter strmem delu Florijanske ulice. Mestno poglavarstvo sporoča, da bo od ponedeljka 24. aprila dalje zaprt vo,zni promet na naslednjih komunikacijah in bodo zapore postavljene pri župnišču v Florijanski ulici, od , Marijinega znamenja na Trgu 6v. Jakoba do Trubarjeve ulice, v Stiški ulici ob izhodu na Gallusovo nabrežje, pod Tran-čo pri mostu in na Mestnem trgu od spomenika kralja Petra do Krisperjeve hiše.
1 Namesto venca na grob pokojnemu Matiji Wrischerju je darovala Zveza gospodinj, Ljubljana, Gradišče, 100 din zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Idrčeni prauje, de bada u nedile na Šmarni-guar južnal. Kak baje guar paršl, je pastranskiga pamina, sam de baje tam med pual ana jen ana, ka bu imila Katrca tu ramveč žlikrafau. Za-mudnki baje dabil pa kvlčm kejšna kuglca al pa bljeke. Pa vanejte kaj bul Jaka je ablubu harmonika, Vikca bu deklamirala, Vike bu s kitara, Janez »e b« pa «linih turnau, Tine t ud nfkei pr-štimuje, Niko m pa Dolfi sta pa ablbila, de ba»ta usacga zastujn putrirala. Lblančeni prauje, de «e
bu takat Zgadilu, kadr bu Šmarnaguara "žgane, Idrčeni pa prauje, de je šmarnaguara ii kat an žlikraf, če se je ad djeleč paglida, se še luknea vid. Nazaj gredi basta atspud pa še Kuarle pa Franci, de basta usacga prestrigla, ke «e bu dual patekelekau. — Idrčeni jen nehni prjatli, u nedile usi na Šmarnaguara, ka jo kumej mal viši kat hripc svitga Antunal
1 Za mestno otroiko zavetišče v Trnovem, ki bo gotovo najmodernejši tak zavod v vsej državi, razpisuje mestna občina drugo licitacijo za instalacijo elektrike, ki bo veljala približno 33.600 din, za steklarska dela, ki so preračunjena na pičlih 48.900 din ter za dobavo in polaganje parketnih deščic, kar bo veljalo 99.000 din. Ponudbe je treba vložiti do 3. maja t. 1. do 11 v mestnem tehničnem odedlku. Novi zavod za mladinsko skrb bo veljal vč milijonov in bo imel tudi velik vrt in park z igrišči, da bo revna mladina zares dobro spravljena. V velikih, sončnih in zračnih prostorih bo v internatu prostora za 40 otrok z V60 oskrbo, v dnevnem zavetišču bo 150 otrok, ki bodo dobivali tudi hrano, v otroškem vrtcu bo pa 40 otrok.
i Samomor v Mostah. Včeraj ob 10.30 je stopila po naključju neka ženska v stanovanje 40-letnega Srečka Oblaka, sluge finančne direkcije v Marenčičevi ulici 7. Na svojo grozo je opazila, da Oblak visi na vratni kljuki. Ženska je naglo prerezala vrv, toda pomoči za Oblaka ni bilo več. Poklicani 60 bili sicer reševalci, ki pa so ugotovili, da je bil Oblak mrtev. Na kraj dogodka je prišla policijska komisija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Oblak je bil živčno popolnoma razkrojen in je v takem stanju tudi izvršil samomor.
1 Naval beračev v Ljubljano. Pozimi je bila Ljubljana kolikor toliko čista beračev, 6edaj na pomlad pa se berači čedalje bolj zatekajo v naše mesto. Že prejšnji petek je bil naval beračev v Ljubljano prav ogromen, včeraj pa je bil še večji.
Ne hvali dneva
pred večerom.
Vaš današnji uspeh so Vam zagotovili puder, šminka in razna druga lepotna sredstva, milostljiva gospa. S čim pa boste odstranili te, pogosto škodljive snovi z Vašega obraza zvečer? Ne pozabite, da epiderma ne potrebuje samo obleke in skrbnosti, ampak tudi hrano. Vsi dermatologi priznavajo, da je eliksir za kožo mleko. M i 1 k u d e r ni umivanje za čiščenje kože, M i 1 k u d e r tn mlečno-maščobna krema za suho in Milkuderm kožna smetana za mastno kožo tvorijo torej temelj moderne lepotne nege kot profilaktično negovanje kože. — Preparate lahko dobite v vseh drogerijah in apotekah.
Ljubljanska policija pa jo na straži in je vse te berače včeraj pobrala in spravila v zapore. Beračem se sicei ni zgodilo nič hudega. Tisti, ki so bili doma z dežele, 6o bili odgnani s prisilnimi potnimi listi v svoje domovinske kraje, ljubljanskim beraškim srajcem pa policija ni mogla drugače do živega, kakor da jih je poslala na mestni socialni urad. Tam je bilo šele posla s temi berači. Uradniki socialnega urada so preiskovali spiske slehernega in ugotovili, kdo je res reven in kdo ne. Kdor je bil potreben, so ga poslali v cukrarno in mu nakazali živež, tisti pa, za katere je socialni urad ugotovil, da niso potrebni, so bili deležni seveda manjše milosti.
1 Gospod, ki je 22. februarja 1939 na križišču Resljeve in Komenskega ulice po karambolu govoril s poškodovanim motociklistom, jc naprošen za prijaznost, da se zglasi radi pojasnila v odvet. pisarni dr. Knafliča, Šelenburgova 3.
BO	□		MARIBOR
Položaj
okoliškega kmeta
Kljub industrializaciji mesta in okolice je za Maribor glavni gospodarski faktor še vedno njegovo kmečko zaledje. Če ima to denar, potem ga ima tudi mesto. Zadnje čase pa se opaža v mestnem gospodarstvu, da preživlja okolica precej občutno krizo. Dvig, ki ga je prinesla dobra sadna letina v lanski jeseni, je že prekoračen in zdaj gre spet navzdol. Zaradi tega je zanimivo, kakšen je sedaj položaj kmečkega zaledja Maribora in kakšni so izgledi za letošnjo letino. Na merodajnih mestih eo nam dali sledeča pojasnila:
Položaj kultur je ugoden. Zimski posevki so dobro prezimili, vsa poljska dela so bila zaradi ugodne jeseni in pomladi pravočasno in dobro opravljena. Pozna pa se zdaj že .pomladanska suša. Travniki eo v zastoju in zlasti revni travniki na pobočjih, ki eo slabo gnojeni, so še vsi rjavi. Zategadelj se je bati letos slabe košnje sena. Suša je tudi vzrok zelo otežkočenega poljskega dela, ker se zemlja slabo orje ter je treba grude razbijati z motikami. Tudi oves se ne razvija, prav tako ne klije travnato seme na umetnih travnikih.
Lepo obeta letos zopet sadje. Breskve in marelice so v redu odevetele, prav tako češnje in hruške. Kakor v6e kaže, bomo imeli dobro sadno letino za vse vrele sad ja. Pojavil pa ee je v ogromnih množinah cvetožer. Sadjarji kažejo od leta do leta večje zanimanje za škropljenje in zatiranje sadnih škodljivcev. V nekaterih naprednejših sail-farejekih okoliših se vrši škropljenje že čisto načrtno in organizirano. Ljudje, ki 60 si pridobili veliko prakso, škropijo od posestnika do posestnika za majhno odškodnino. Zopet pa se opaža, da so škropila predraga ter jih kmetje ne zmorejo v dovoljnih količinah. Škropljenje drevja podpirajo kmetijski odbori po 6vojih močeh z nabavo škropil ter s prevoznimi škropilnicami. Tudi starega drevja so letos veliko odstranili ter ga nadomestili z mladim nasadom. Največjo nevarnost za sadjarje predstavlja zdaj še pozeba.
Tudi vinogradi so bili letos v redu obdelani. Vina pa je še veliko v zalogi in kupcev je malo. Cena vinu se giblje od 4 do 8 din za liteT. Vinogradniki so letos v hudi denarni zadregi, ker so spravili premalo pridelka v denar. Letos jim bodo primanjkovala sredstva za vzdrževanje vinogradov. Novih vinogradnih nasadov v mariborskem okolišu skoraj ni, pač pa se zelo obnavljajo 6tari vinogradi, ki so že izrodili.
živinorejci eo veseli, da je slinavka in parkljevka povsem prenehala. Upajo, da se bodo zdaj pojavili na sejmih zopet tuji nakupovalci. Promet na sejmih se vrši zdaj le za lokalno potrebo, ki pa je majhna. Opaža se, da ije zanimanje za živinorejo zelo padlo in da kvalitetne kiavne živine skoraj ni. Jo pa to razumljivo, če je najvišja cena za prvovrstne vole 4.50 din za kilogram. Edino cena svinj je še nekam zadovoljiva, prav tako tudi prodaja. Dobro ceno imajo zgodnji piščanci, prav nobene pa zaklana perutnina in zelo slabo jajca, ki 6« prodajajo na deželi komad po 35—40 par. Izvoza jajc ni, v zadnjem času so šli iz Maribora samo trije vagoni v inozemstvo, od tega eden v Nemčijo, drugi v Prago, tretji pa v Švico. Zelo dobro se prodaja krompir, in sicer 1 kg 75 do 80 par. Letos pozimi pa je veliko krompirja segnilo.
V splošnem je sedaj gospodarski položaj mariborskega kmečkega zaledja slab ter prehaja v krizo. Denarja je med ljudmi zelo malo, dolgovi po močno naraščajo. Nujno potrebno bi bilo tem krajem zdaj že iz narodnopolitičnih ozirov priskočiti na pomoč z večjimi javnimi deli.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje 2e po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. »oc. pol. In n. idr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
m Ljubljanski mladinski tabor bomo še enkrat doživeli v vsem njegovem veličastju, navdušenju in pestrosti, ko ga bomo v nedeljo dopoldne gledali v zvočnem filmu. Prva predstava za člane Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov bo ob 10, druga za ostalo občinstvo pa ob 11, obakrat v Grajskem kinu. Vstopnice za člane in članice se dobe po 2 din v pisarni Prosvetne zveze, za ostale pa po 3 din v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. Opozarjamo, da se bo film predvajal v Mariboru samo v nedeljo.
m Ii tovarne Zelenka in drug že odvažajo
stroje. V tovarni Zelenka ln drug v Mariboru so zatrjevali, da so ustavili predilnico le začasno in da so stroje demontirali ter jih spravili v zaboje le zaradi tega, da se ne pokvarijo. To pa ne bo držalo, ker so stroje že začeli pošiljali iz tovarne. Zaenkrat jih pošiljajo v Zagreb, kam pa bodo potem namenjeni, ni znano.
m Na Ljudski univerzi bo predaval v ponedeljek na podlagi skioptičnih slik sodnik dr. Kyovsky iz Novega mesta o Kočevskem ozemlju.
m Strašna nesreča v železniških delavnicah. Včeraj se je pripetila v železniških delavnicah v Mariboru strašna nesreča, ki bo najbrž zahtevala življenje pridnega delavca. 35 letni delave« Josip Kelbl jo padel v izkuhalni kotel ter je dobil takšne opekline, da ga ne bodo mogli več rešiti. Izkuhalni kotel je ogromna naprava, v kateri se iz-kuhavajo razni deli strojev, zamazani z oljem. V tem kotlu se segreva voda s paro. Kelbl je bil zaposlen pri kotlu ter je stal nad odprtino na deski. Nenadoma pa je iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje ter je omahnil v vrelo mastno tekočino. Sicer so nesrečneža takoj potegnili iz vrele kopeli, vendar je zadobil po vsem telesu strahovite opekline. Takoj so ga z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico.
m Nevarne opekline od petroleja. 55 letni posestnik Anton Hinko iz Hoč je nesel iz trgovine domov v nahrbtniku steklenico petroleja in steklenico terpentina. Imel pa je nesrečo, da sta so mu steklenici v nahrbtniku razbili, pa se mu je la mešanica razlila po hrbtu in nogah. Ostra tekočina mu je razjedla vso kožo ter so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Njegove poškodbe sličijo močnim opeklinam ter so precej nevarne.
m Nevaren čolniček tkalnega stroja. V tovarni Doctor in drug se je ponesrečila 26letna tkalka Marija Barbarič iz Limbuša. S stroja ji je odletel čolniček z veliko silo naravnost v oko ter ji je prebil lobanjo. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico.
m Zagonetna poškodba. V Studencih so našli Ivana Sumandla, delavca iz Pcker, v Frankopanski ulici v čepečem položaju. Mož se skoraj ni več zavedal ter so ljudje skraja mislili, da je popolnoma pijan. V bližini pa so le videli, da ima ranjeno glavo. Šumandla so prepeljali v bolnišnico, kjer leži sedaj nezavesten. Zdravniki so ugotovili, da ima razbito lobanjo ter ranjene možgane in so njegove poškodbe smrtnonevarne. Šumandl je v družbi svojega brata razgrajal v gostilni Hartberger, ko pa so ga iz gostilne vrgli, sta oba razgrajača začela okrog gostilne razbijati z latami. Napadla sta tudi nekaj gostov, ki so prišli iz gostilne, pa jo verjetno eden izmed teh zadal Ivanu Šumandlu usoden udarec po glavi.
m Velika vlomna tatvina. V četrtek predpol-dne je neznanec vdrl s ponarejenim ključem v stanovanje Josipine Flakus v Koroščevi ulici 5 ter je odnesel iz odklenjene omare sledeče predmete: zlato moško uro z drobno zlato verižico, vredno 1800 din; srebrno moško uro (na pokrovu so gravirane črke K V) in drobno verižico z obeskom štiriperesne deteljice, vredno 320 din; srebrno žesko ročno uro z usnjatim trakom, vredno 150 din; 5 mm debel zlat prstan 7, znotraj graviranimi črkami K F 11/8. 19., zlat verižni prstan, zlat prstan v obliki zaponke, zlat moški prstan z izpadlim kamnom, zlat prstan brez kamna ter 35 dinarjev gotvovine. Za vlomilcem manjka doslej vsaka sled.
m Otrok zanetil požar. 6 letni Ivan Tajhmaj-ster iz Parlinja je gledal pri sosedu, kako so požigali dračje na polju. Nagrabil je nekaj žerjavice v star lonec ter jo zanesel domov v drvarnico, kjer se je njo igral. Pri tem pa se je posoda prevrnila in je nastal požar, ki je zajel tudi hišo, na kateri je zgorela streha, dočim so ostalo obranili.
m Nevaren srnjak. Splavarski mojster Franc Hiti v Vuzenici ima udomačenega srnjaka, ki pa je postal letošnjo pomlad zelo muhast. Začel jo napadati otroke, pa tudi odraslih oseb se ne ustraši. Te dni je napadel 9 letno Marijo Golob ter jo podrl na tla in tako obdelal, da je dekletce obležalo z zlomljeno desno nogo. Morali so jo prepeljati v bolnišnico.
Gledalce
Robota, 22. apr., ob 20: tPolopljeni svet«. Red B. Premiera. — Nedelja, 23. apr., o^> 20: >Dijak prosjak«. Znižane cene — Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto
Litija
Ustanovni občni zbor poverjeništva Kluba železničarjev JRZ v Litiji bo v nedeljo, dne 23 apr. t 1. po vlaku št. 617 v Prosvetnem domu v Litiji. Vabimo člane in prijatelje, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Občnega zbora se udeleži gospod narodni poslanec tov. Masič in klubov tajnik tc*v. Cimperman,
Pri mednarodnih tekmah z drsalkami na kolesih v Londonu je Amerikanka Bullok skočila preko dveh tovarišic.
Celje
c Drevi ob 8 bo v Celjskem domu velik koncert pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljicc Marije. Akademski pevski zbor, ki se odpelje iz Ljubljane ob pol 2 popoldne, bo nastopil polno, številen. Opozarjamo vljudno, naj tega koncerta nihče ne zamudi, ker bo izrednega pomena za naše mesto in njega kulturno življenje. — Vstopnice in programi so v predprodaji pri Goričar, eno uro pred koncertom bo blagajna odprta v Celjskem domu. — Program: Potočnik-Foerster; »Zvonikarjcva«; Fleišman-Kozina: »Tiha no,č«; Rihar: »Jamica«; Rihar-Kozina: »Veseli godec«; Mašek: »Pri zibeli«, »Mlatiči«; Hajdrih: »Pod oknom«, »Cerkvica«, »Hercegovska«; Nedvčd: »Gloria«, »Kyric« iz Maše II., »Popotnikova pesem«; Vilhar: »Ljubičica«, »Guslam«; Jenko: »Va bilo«, »Na morju«, »Lipa«.
c Celjane in okoličane opozarjamo, da si preskrbe že te dni vstopnice za veliko prireditev v celjskem mestnem gledališču, ki jo prirede dne 29. aprila ob 8 zvečer igraske družine Vojnik, Šmartno, Dol pri Hrastniku, Koprivnica, Celjski zvon, Dekliški krožek Celje, Zelezničarska godba Celje in kmečka godba z Vojnika, Dola in Šmartnega. Nastopilo bo okrog 225 ljudi. V Slomškovi tiskarni dobite v predprodaji tudi delo pisatelja Davorina Petan-čiča »Slovenskega kmeta povest«. Cena knjigi 10 din.
Pozor!
Veletrgovina Alojz Mastnek v Celju, dosedaj Kralja Petra cesta št. 22, se jc preselila v lastno hišo, Gosposka ulica št. 7 (prej hotel »Hubertus«, koder je tudi zaloga laškega piva, kar naj izvolijo cenjeni trgovci in gostilničarji vzeti na znanje.
c Gostovanje ljubljanske drame v Celju.
Ljubljanska drama bo uprizorila v četrtek, dne 27. aprila, ob pol 8 v celjskem gledališču Shakes-pcarjev »Othello«. Ta predstava je zadnja za abonma.
c 7. maja bo v Celju gasilska proslava gasilskih čet celjskega okrožja na čast sv. Florjanu. Ta dan bo ob 8 v opatijski ccrkvi slovesna služba božja, pri kateri bo pel pevski odsek gasilske čete v Gaberju.
c Občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo v nedeljo 30. aprila ob 8 dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma.
c Vincencijevi konferenci je daroval v spomin blago.pokojncga učitelja g. Mihaela Levstika odvetnik g. dr. Rakun 100 din in pekovski mojster g, Pančič 100 din.
c Poslovalnica Zavoda za pospeševanja obrti Zbornice TOI v Celju sporoča vsem udeležencem mizarskega, kovinarskega in mojstrskega tečaja, da je skupni zaključek drevi ob 8 v dvorani hotela »Beli vol«.
c Celjski šahovski klub bo igral v nedeljo revanžno prvenstveno tekmo s šahovsko sckcijo UJN2B iz Maribora. Tekma se bo pričela ob 2 popoldne v salonu Evrope. Klub priredi tudi šahovski tečaj. Prvi sestanek bo v 6rcdo 26. aprila. Pravico udeležbe ima vsak član Celjskega šahovskega kluba.
c Napravite red... V izložbenih oknih neke celjske knjigarne opažamo marsikaj značilnega. Še značilnejše so pripombe občudovalcev teh aranžerskih umotvorov, ki med drugimi tudi zelo blagodejno vplivajo na naš nadebudni naraščaj.
c Obiskovalcem obrtne razstave v Celju je ravnateljstvo drž. železnic dovolilo 50% popust na naših žcleznicah, ki pride v poštev od 26. julija do 6. avgusta 1939.
c Celjska mestna občina razpisuje nabavo pisarniških omar in pisalnih miz za mestno* poglavarstvo. Pojasnila, načrti in proračunski pripomočki se dobe na mestnem poglavarstvu, Ponudbe je vložiti do vključno 3. maja .
c Nesreča trgovca iz Št. Jurja. V četrtek ob 2 zjutraj se je ponesrečil z motornim kolesom v Št. Jurju pri Celju 32 letni trgovec Plavšak Lu-dovik. Pri padcu jc dobil poškodbe na desni nogi in roki.
c Po evidenci javne borze dela v Celju je
bilo 20. aprila na njenem področju 1136 brezposelnih, 10. aprila pa 1130.
Jesenice
Kino Krekovega prosvetnega, društva predvaja velefilni iz ruskega življenja »Žena brez okovov«. Za dodatek Fox-tednik in kratek pred-film »Kadar velemeščan sreča malomeščanko*. Predvaja se: v petek, 21., v soboto 22., v nedeljo 23. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo popoldne ob 3.
»Slovenčeve« tablo, kjer številni ljudje vsak dan lahko berejo »Slovenca«, nekaterim niso všeč. Od zadnjih volitev (11. dec.) je bila tabla pred jeseniško podajo že trikrat izruvana in vržena na cestni hodnik. Mislimo, da bi si dotični nočni junaki svojo jezo lahko hladili kje drugje; ali jim mar ni po volji, da je »Slovenec* vsesplošno na Jesenicah priljubljen, in da ga ljudje izmed vseh dnevnikov najrajši berejo? Če svojo srčno kulturo na ta način uveljavljajo, potem jih vsi pošlenp misliči samo pomilujemo.
Miišne knjižice in rožne vcuce vseh vrst Vam nudi trgoviua Krekov dom.
KULTURNI OBZORNIK
Pariško kulturno pismo
V teku zadnjih treh mesecev sta bili v Parizu predstavljeni dve panogi jugoslovanskega kulturnega življenja. To je bil najprej koncert, ki ga je priredilo Društvo sodobnih jugoslovanskih skladateljev, pod
vodstvom prof. Hrističa, v Radio- Pariz, zvezanim s celo vrsto francoskih postaj in z Belgradom, Najboljši francoski simfonični orkester, Orchestre National de Pariš, je izvajal Hrističevo Vstajenje in Suito plesov iz Ohridske legende, dva simfonična plesa od Dobroviča, Bravničarjevo Belokrajinsko rapsodijo, ki je s tem doživela svojo krstno izvedbo. Škcrjanc je bil zastopan s Preludijem za godalni orkester in z drugim stavkom prve simfonije, in Štolzer-Slavenski s 6 plesi iz svoje Balkanofonije.
Res je, da je bila ta izbira malo preveč eksklu-zivna, ker je bila omejena izključno na člane Društva, kjer pa manjka marsikako ime iz jugoslovanske sodobne glasbe. Neumestna se mi pa zdi nevolja nekaterih, ki se le preveč nad tem spotikajo. Ne vem, na kakšen način bi bilo mogoče dopovedati tem, kakšnega pomena je za nas propaganda v inozemstvu, predvsem pa še v Franciji. Zato je treba z obema rokama pozdraviti vse, kar nas predstavi inozemstvu. In če to stori kak posameznik, je to še bolj občudovanja vredno; naj si nihče ne domišlja, da gre to samo od roke. Zato je neumestno, da se vprašujemo, da li je ta ali oni res najboljši naš glasbenik — v tem vprašanju se bodo naši umetniki sami težko ze-dinili, še težje pa kritiki. Vprašanje je le, kdo je imel zadosti podjetnosti in razumevanja, da si je upal nastopiti pred svetovno publiko. Seveda bo pa cilj dosežen takrat, kadar bodo res vsi najboljši glasbeniki zastopani s svojimi deli. Za to pa je treba, da se nekdo od godrnjačev zgane in začne na tem delati, ker vsaka taka stvar stane mnogo dela in mnogo idealizma — kot sploh vsako resno delo.
Koncert smo poslušali res z ljubeznijo, ki jo vzbudi v tujini vse, kar pride od doma, z ljubeznijo, ki jo vsaka nepopolnost globoko zaboli. Vzbudil pa je v nas marsikako bridko misel o naši umetnosti. Čudo je to, da smo Jugoslovani, eden izmed najbolj muzi-kalnih narodov, tako revni v glasbi in površni. Pri nas je v tehničnem oziru revščina, ker je veliko ljudi, ki pod pretvezo originalnosti ali modernosti zakrivajo svojo nemarnost in prezir vsega, kar je iz področja izražanja in njegove tehnike.
Je pa tudi idejno pri nas velika revščina. Če pa gledam nekatere naše glasbenike, se ne morem ubraniti vtisa, da slikajo akorde, ker jim na papirju ta kompozicija ploskev bolj ugaja, kot kaka druga, in jih mečejo skupaj kot otroci, ki upajo, da bo iz kamenja in peska zrasla hiša. Zakaj izgubljati trud z govorjenjem, če nima človek ničesar povedati? To pomanjkanje notranjega življenja, ki je tako kričeče v vseh panogah naše jugoslovanske umetnosti, je še posebno vidno v glasbi; je pa to splošen človeško-pedago?ki in kulturni problem, ki nas bo še dolgo moril. Skladba ni jugoslovanska samo zato, ker uporablja narodne glasbene elemente: pesmi, plese itd. Kot slikarstvo nc bo šc slovensko takrat, kadar bo upodabljale srca in križe naših starih škrinj. Za to je potrebna poleg močne osebnosti še tesna povezanost z narodnim čutenjem. V spločnem, vsakomur dostopnem izrazu, je treba podati reakcije, misli, probleme, ki so vsakemu narodu lastni. Vse drugo je zapisovanje narndne$a blaga, kot so ga vršili, naši podeželski učitelji, ki so tem bolj zaslužni, ker pri tem niso zahtevali naslova umetnikov. Večina naših koncertov greši s tem. Zato jim do blaznosti dajemo najrazličnejše priredbe kola, srbskega, hrvaškega, slovenskega, v resnici je pa to samo orientalno monotona ritmična muzika, ki ima zgolj socialno, ne pa estetske vrednosti. Hrisličev koncert ima par izjem. Predvsem prvi takti Vstajenja, ki so res grandiozni, zato je kmalu razočaranje tem hujše. Škerjančeve skladbe so edine evropske in splošno človeške. Ni to sicer kaka silna glasba — in mislim, da bi g. Šker-ianc sam začudeno pogledal, če bi kdo dejal, da je on slovenski d'Indy ali Ravel — so pa to skladbe,
Novi člani češke akademije znanosti in umetnosti. — Prejšnji torek je imel četrti oddelek Češke akademijo znanosti in umetnosti, to je — umetniški razred sejo, na kateri je izvolil nove člane in sicer iz področja književnosti: znanega nam pesnika Joseia Horo, pisatelja Joseia Knapa, pesnika Benjamina Klička in pisatelja legionar-skih epopej Joseia Kopto. Volilo je 16 članov, štiri sc pa niso seje udeležili. Tri mesta so ostala še nezasedena. S področja upodabljajočih umetni-ko,v pa so bili izvoljeni: kipar Karel Pokorny, štiri mesta pa so ostala nezasedena.
Končna odločitev pogreba posmrtnih ostankov češkega, pesnika K. II. Mache. — Največji češki pesnik je nedvomno Karel Hynek Macha, vrstnik in prijatelj našega Prešerna, katerega je tudi obiskal v Ljubljani pesnik čudovite romantične pesnitve »Maje, je sicer umrl že pred sto leti (1836) v Litomericah na severnem Češkem. Ko so pa jeseni s sudetsko deželo Litomerice pripadle Nemčiji, je tedanji praški župan dr. Zenkl nati-lioma in v naglici dal odkopati njegov grob v Litomericah ter njegove ostanke prenesti v Prago, da bo vsaj največji češki pesnik počival v svobodni češki deželi, ki jo je tako ljubil in ji pel najlepše pesmi. Po prevozu v Prago so sicer nastali prepiri okrog teh ostankov zaradi tega, ker jih je dal župan razstaviti v lepi rakvi v veži krematorija za tako dolgo, da bi ga letos prvega maja (v spomin na njegovo pesnitev »Maje Bil pozen mrak je — prvi maj — večerni maj — ljubezni čas!) pokopali — kam? Nekateri 60 bili za to, da ga pokopljejo pod njegov spomenik v smihovskem parku, drugi v zgradbe staroslavnega Vyšehrada nad Prago, toda katoličani in tudi drugi so bili za to, da se pokoplje v posvečeni zemlji, saj je bil tudi katoliško pokopan ter so rožni venec tudi dobili v njegovem grobu. Čehi 60 se odločili za to ter se pripravljali, da slovesno vnovič pokopljejo svojega najboljšega pesnika na dan prvega maja s katoliškim obredom, ki bi se izvršil v Panteonu Narodnega muzeja, nakar bi 6e razvil pogreb na vyšehradsko pokopališče. Toda ta teden so sklenili, da odpade slavnostni sprevod, kakor tudi blagoslovitev v Panteonu tej da bo samo tih pogreb na prvo nedeljo v maju, to je 7. maja. Obredi se bodo izvršili v mali cerkvici na starodavnem Vyšehradu, nakar bodo ostanke v tišini pokopali na pokopališču v bližini Slavina, njihovega Panteona, pisateljske in buditeljske grobnice, pri grobovih Smetane, Ondrička in Nebeškega. Tako se tudi drugega pogreba češkega največjega pesnika drži tragika češkega naroda, da ga v tišini pokopavajo sicer res da na slavnem Vyšehradu, toda v Češkomoravskem protektoratu ...
Uspeh poljske umetnosti na biennali v Benetkah. Po likvidaciji biennale so zdaj prišli v javnost statistični podatki o uspehih posameznih držav. Splošni uspeli letošnje biennale je bil veliko večji kot prejšnja leta: tako je bilo prodanih del za 1.254.000 lir. dočim je na prejšnji biennali bila vsota za 313.000 lir manjša. Največ prodanih del
ki jih je mogoče mimo pokazati, in če jim manjka konciznosti, je temu precej kriva naša revščina, ki ne dopušča niti šolanja niti brušenja na koncertih; če so notranje duhovno šibke, ali ni to v veliki meri krivda nas vseh, ki smo premalo širokopotezni, da bi vsak v sebi in v narodnem občestvu ustvarili na-stroj, iz katerega raste velika umetnost?
Druga manifestacija naše kulture je slikarska razstava naših pariških umetnikov, ki 6e je prav te dni končala. Nastanjena v eni najboljših zasebnih galerij, ima ta razstava prav eliten značaj. V prvi dvorani so razstavljena dela nekaj slikarjev, ki inajo že svoje ime, vsak 6 celo skupino del. V drugi dvorani se pa gnetejo mladi, vsak z eno ali dvema slikama, in ti so brez dvoma bolj zanimivi, kot pa oficielni slikarji iz prve dvorane (in ki so seveda tvorili žirijo). Prva dvorana je pod vplivom nekaterih
I modernih francoskih slikarjev, Mathissa, Ronaulta (če se more zgolj zunanje imitiranje imenovati vpliv), druga pa morda bolj pod vplivom klasike ali rene-sance. Razstava, čeprav ni nič izrednega (in v Parizu bi bilo težko drugače), ima precejšno višino in zelo resen značaj. Razen ponesrečenega čelebonovičevega akta ni nobene napake v okusu, kar je že veliko. Toda včasih bi si človek skoraj zaželel disharmonije, kot pa take umerjenosti, ki je povečini komodna ustaljenost, beg pred problemi, zgolj rokodelstvo brez notranje razgibanosti, prezgodnja popolnost. Zato v splošnem ta razstava pusti človeka hladnega.
Je pa med mladimi par umetnikov, o katerih bo še mnogo slišati. Edini Slovenec, ki razstavlja, Rihard Debenjak, se sicer izpopolnjuje v cerkvenem slikarstvu, zato njegovih glavnih del niso sprejeli na razstavo. Je pa gotovo eden najbolj resnih in najbolj nadarjenih od vseh in ima tudi relativno največ uspeha. Z močno tehniko izdelane pokrajinske slike imajo mnogo nastrojnega občutja; barve spominjajo nekoliko na modrobarvno harmonijo Vincijevo. Mlad kipar Majzner je razstavil par del, ki ga postavljajo med najboljše jugoslovanske kiparje, mala skica deklice je polna življenja in nežnosti. Medaljoni Perišc Milica so prav dovršeni, in še tu in tam kaka slika (intčrieur Antičeve, tonsko posrečen, tihožitja Jere-miča, ples Kujačiča, ki je v barvi dinamičen, vendar nedovršen, in pa odlični akvareli Markoviča). Med oficielnimi umetniki je brez dvoma najboljši Milosav-ljevič. Temnosive, zgoščene barve so odlične za tihožitja, katerim dajejo mirne, tople, starinske tone. Veii-dar se mi zdi, da je napaka prav v teh barvah. Tonski koeficient je pri njih nizek in je torej materialni učinek majhen. Je sicer res, da veliki umetniki, ko začenjajo dosegati dovršenost, vedno bolj in bolj duš6 tone, opuščajo zunanje efekte, in prepuščajo vedno besedo duhu samemu, s čim manj materialnega izražanja. Toda to so pač — veliki umetniki, ki so s stopnjevitim poduhovljenjem in askezo prišli do take učinkovitosti. Ni pa to bil začetek; nasprotno! Sicer pa tudi na teh slikah vedno najdemo neko svetlobno točko, ki je nekako vrh in osrednja točka cele slike. Te notranje duhovnosti manjka tu; vse je težko, medlo. Če še omenim Čelebonoviča, ki ima močno tehniko, še preveč močno, ker siva dominanta je postala navada, kjer je vidno, da ne izhaja iz kake notranje nujnosti. Uzelac s precejnjim talentom je mnogo preveč fici^š^. j^sd.vsm^ na |e sam s sebi zadovoljen, aa bi Tida*j več'pomenu, kot že zdaj p meni. Pri nj?m so vplivi m°derne umetnosti nafbi Vidni, pa je' brez pomena* iskati, kateri so, ker prav njih duša pri Uzelcu manjka. Lubarda ima vse preveč lahkote, da bi se s sliko potrudil; ima pa odličen čut za barve, mnogo dinamike, in kljub vsej površnosti lahko pomeni enega najboljših pokrajinskih slikarjev. Še par dobrih kiparskih del kiparice Rafke. Torej prav dostojna razstava.
Naj še omenim, da ima pri vsem tem obilo za-S'UŽ Ž- prof. Markovič, načelnik prosvetnega oddelka na poslaništvu, ki z veliko energijo dela na tem, da pokaže v Franciji naše kulturne vrednote. N. S.
je bilo seveda italijanskih, za Italijani so prišli na vrsto Nemci in Francozi ter Belgijci, potem Ogri in takoj nato Poljaki, ki so prodali šest slik v vrednosti 23.212 lir. Za Poljaki so prišle šele druge države, tudi Angleška, Holandska, Španska, Čoškoslovaška, Švica, Jugoslavija, Romunija, Grčija in Egipt. Poljaki so ponosni na ta svoj uspeh, o katerem so prepričani, da bi bil še večji, če bi bile nekatere slike, za katere 60 se zanimali kupci, naprodaj. Lani so izkupili v Benetkah namreč samo 4.030 lir.
*
Skrivnostni božji roži. Osem Marijinih pesmi za mešani zbor — zložil Franc Premrl, Šmartno pod Šmarno goro, 1939. — Samozaložba. Opalo-grafiral Roman Pahor, žapuže. — Organist Franc Premrl iz Šmartna pod Šmarno goro je za letošnje šmarnice izdal osem Marijinih pesmi pod naslor, vom »Skrivnostni božji roži«, primerne za naše. cerkvene mešane zbore, in to na besedilo novejših verskih pesnikov, tako Gr Malija (Skrivnostna božja roža, Pozdravljena Marija, Pozdravljena, Marija Ti, Moja luč in Slovencev kraljica, ki se konča v mogočne besede: Pozdravljena bodi Slovencev kraljica! Slovenija vsa naj bo Tvoje svetišče). Dalje so nudili besedilo za uglasbitev še M. Elizabeta (Majniška, Samo Nji) ter V. Bele (Bodi pozdravljena!). Melodije so zložene v narodnem duhu, lahke ter mile, prav v tradiciji maj-niških pobožnosti, zato zbirko priporočamo v nakup sedaj, ko se bliža mesec Marijin, majnik s šmar-nicami. Zbirko — kar se tiče besedila — je odobril škofijski ordinariat ter se lahko pojo v cerkvah. Naslovno podobo — Marijo v lilijah — je izdelal Tone Kralj.
Predavanja slavističnega kluba ljubljanske univerze. — Slavistični klub, strokovno društvo slavi-stov-akademikov ljubljanske univerze organizira vrsto predavanj iz sodobnega literarnega življenja. Prvo predavanje — v ponedeljek, dne 24. t. m. — bo imel v Ilubadovi dvorani Filharmonije konser-vator Fr. Mesesnel na temo: »Umetnik in njegova doba.t Za njim bodo predavali še naslednji gospodje: dr. Ferdo Kozak: »O slovenski kulturi,« .Insip Vidmar: »O literarnem kriteriju,« Miško Kranjec: »O potih nove slovenske literature« ter dr. Lino Legiša o pokojnem prof. dr. Ivanu Prijatelju. S tem je ciklus teh predavanj in predavateljev zaključen.
•
Nora tržaška revija: Geopolitika v Trstu nosi kot podnaslov oznako: mesečni pregled politične, ekonomske, socialne in kolonialne geografije. — Urednika sta Roletto in Massi. Zaradi važnosti, ki jo je geopolitika dobila posebno zadnje čase v Italiji, je sprejel oba urednika sam Mussolini in se zanimal za smernice in nalogo nove revije. Zanimivo je, da je smatralo uredništvo za potrebno, nastisniti pod seznamom sotrudnikov še pripombo »Članki, zbrani v tej številki, izražajo le misel in 6odbo podpisanega avtorja.t
Polkovnik Friderik Gerard Pcake, ki je celih 16 let s četo 1400 arabskih legionarjer v Transjorda-niji varoval red in mir, je zaključil svoje dogodkov polno življenje vpuščavi in se vrača 1 domovino. Slika ga kaže z njegov ženo v oddelku vlaka, ko se peljeta proti Londona.
Protestanti o katoliški Cerkvi in papeštvu
V Stockholmu (Švedska) izhaja ugleden pro-testantovski list »N y a D a g 1 i g t A 11 a h a n d a«, ki je v zadnji številki objavil članek o odnosu med^ protestantizuiom in papeštvom. Med drugim izraža naslednje značilne misli:
»Danes je prišlo že tako daleč, da mora krščanski Šved državne cerkve priznati, da katoliško Cerkev trenutno smatra za najvažnejšega či-nitelja v ohranitvi krščanske kulture. Danes, ko se poganstvo širi po svetu, ko surovost in nasilnost zmaguje, bi moral človek biti slep, da ne bi uvidel, da je odpor katoliške Cerkve proti barbarstvu prva obrambna črta naše lastne krščanske svobode. Zato protestant dandanes razume, da gre tudi zanj. Razlike glede krščanske dogme danes niso več bistvena 6porna točka.
Slovesno in mirno, jasno in izkušeno, ponosno in ponižno je stari papež oznanjal krščanski evangelij. Katoliška Cerkev je v naših dneh imela lepo vrsto upoštevanja vrednih knezov, dejstvo, ki je v izredni opreki s tistim splošno razširjenim naziranjem, da svet nima modrih krmarjev. Kakšni papeži I Joahim Pecci, imenovan Leon XIII., ki je s svojim ljubeznivim in ironičnim nasmeškom spreobračal estete XIX. stoletja; Jožef Sarto, imenovan Pij X., otroško pobožen in svet; veliki aristokrat Jakob dela Chiesa, Benedikt XV., katerega diplomatsko prizadevanje v
času svetovne vojne je bilo po enoglasnem priznanju vseh vojskujočih se sil edino resno prizadevanje za pravi mir, čeprav se ni uresničilo; v novejšem času pa Ahil Ratti, učeni knjižničar in navdušen prijatelj narave, ki je v trenutku, ko je Mussolini izvajal revolucijo, rešil križ in njegovo vsebino Italiji in vsemu svetu.
In kakšna vrsta državnih tajnikov! Rampolla, Merry del Val, Gasparri, Pacelli! Bil bi velik nesporazum, če bi se kdo šopiril z njihovo učenostjo, izkušenostjo in diplomatsko izurjenostjo. Kakor bi lahko veliko pomenil, se vendar pod vplivom tistega moralnega ozračja, v katerem ee ti možje gibljejo, vedno umikajo v ozadje. Odpovedujejo se sreči domače hiše, zemeljskemu dobičku in zemeljskemu veselju in prevzamejo nase življenje trde odpovedi in strogega samozataje-vanja — vse v znamenje, da so pokorni svojemu Gospodu in Kralju, v katerega očeh je bilo priznanje skesanega razbojnika več vredno kot vsako drugo delo.
Po človeško merjeno bi rekli, Pij XI. je bil velik. Ni bilo besede, ki jo je izrekel, ni bilo navodila, ki ga je dal, ni bilo odloka, ki ga je izdal, kar ne bi služilo v blagor Cerkve. Gospodarjem sveta je resnico povedal bolj naravnost kot kdorkoli drug.«
Tako protestantovski list govori protestantov-skim bralcem o katoliški Cerkvi!
ŠPORT
20 let dela na polju slovenskega športa v Mariboru
Maribor, 21. aprila.
Sinoči je bil občni zbor ISSK Maribora, s katerim je klub proslavil pomemben dogodek —■ 20 letnico svojega obstoja in uspešnega dela za razvoj slovenskega športa na severni meji. Občni zbor je imel slavnosten značaj, ki ga je podčrtala lepa okrasitev dvorane z državnimi in klubskimi zastavami ter razstava vseh neštetih športnih trofej, katere so si tekom 20 let osvojili klubski člani v vseh športnih panogah. Občni zbor so pozdravili številni odločni športni in narodni delavci ter razne organizacije, osebno pa so se ga udeležili zastopnik »Putnika« podravnatelj Pfeifer, zastopnik Touring kluba podpredsednik Jaki, zastopnik SPD in predsednik MZSP Zorzut.
Občni zbor je otvoril predsednik dr. Stamol. Podal je v zgoščenih besedah zgodovino kluba in njegovega športnega dela v teku 20 let. Zasluge ISSK Maribora za razvoj slovenskega športa na severni meji so trajne. Tajniško poročilo je podal Viljem Miheljak. V izčrpnih izvajanjih je nanizal vse športne dogodke iz pretečenega poslovnega leta. Klub je deloval s tremi sekcijami: z nogometno, teniško in zimskošportno. Ostale sekcije je opustil, ker je zanje prenehalo zanimanje med članstvom. V prihodnjem letu misli zopet ustanoviti lahkoatletsko in ping-pong sekcijo. Namesto odsotnega ravnatelja Loosa je podal blagajniško poročilo Bergant. Klub ima sedaj čvrste gospodarske temelje, ker je odplačal vse stare dolgove. Za nogometno sekcijo je podal poročilo mag. ph. Maver. Sekcija ima 63 verificiranih igralcev. Sekcija zavzema v nogometnem športu Maribora zopet ugledno mesto. Za teniško sekcijo je poročal ravnatelj Babič, za zimskošportno pa Golubovič.
Slavnostno besedo o zgodovini kluba je imel odvetnik dr. Vauhnik. Začetke ima v »Krožku slovenskih športnikov«, ki se je osnoval 28. junija 1919. Prvi predsednik kluba je bil industrijalec Drago Kobi, za njim je prevzel vodstvo ravnatelj Ciril Toman, potem Ivan Roglič, nato zopet Ciril Toman, od leta 1931 pa ga vodi zdravnik gosp. dr. Stamol. Klub je kmalu po ustanovitvi zavzel dominantno vlogo zlasti v nogometnem športu ter so znani njegovi srditi boji za prvenstvo Maribora z nemškim rivalom SK Rapidom. Vse te borbe je ISSK Maribor odločal v svojo korist. Leta 1920 si je klub pridobil lastno igrišče v Ljudskem vrtu, ki je bilo dolgo vrsto let središče mariborskega nogometnega športa, dokler ga ni 1.. 1933 tedanja občinska uprava odstopila Sokolu. Od tedaj je klub že pet let brez lastnega igrišča.
Letos pa se je osnovala zadruga z o. z. »Mariborski stadion«, ki je že registrirana Vodi jo mr. ph. Maver. Zadruga je kupila ob Koroški cesti zemljišče v izmeri 18.000 kv. metrov ter bo na njem zgradila moderno športno igrišče. Največje zasluge za to si je pridobil mr. ph. Maver, kateremu so člani na občnem zboru nadeli časten naziv »prijatelj kluba št. 1«.
Občni zbor je bil zaključen z volitvami, pri katerih je bil izvoljen v celoti dosedanji odbor, na novo pa je prišel v vodstvo še dr. Kacafura.
Lahkoatletski Meeting v Ljubljani
Danes popoldne ob treh na Stadionu.
Vhod z Vodovodne ceste.
Danes priredi SK Planina zanimiv lahkoatletski meeting, katerega se bodo udeležili priznani slovenski lahkoatleti kot Žgur, Markovič, Košir, Skušek, inž. Marek, Nabernik, Žagar itd.
Istočasno se bo vršila tudi poskušnja rušenja jugoslovanskega rekorda na 2000 m po Koširju Zmagoslavu, članu SK Planine.
Zaraditega apeliramo na občinstvo, da posetl meeting v čim večjem številu. Vstop prosti
."••t	o';*')! nT .■/;.■>
Bogat športni spored v Celju
Jutri, v nedeljo, bo v Celju prav lep in bogat športni spored. Ob pol 3. 6e bo pričela letošnja lahkoatletska sezona s cross-countryjem za juniorje in 6eniorje. Ob 3. bo prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki. Od 4. do 5. bo cross-country za juniorje in seniorje na 1500, 3000 in 5000 m. Ob 5. bo na igrišču na Glaziji prijateljska tekma med SK Železničarjem iz Maribora in SK Celjem. Ob pol 5. pa bo na igrišču pri Skalni kleti drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Borutom iz Gotovelj in SK Hrastnikom.
Moste : Slavija
Skoraj neopaženo 6e odvija borba za prvenstvo II. razreda, kjer se bije borba za prvo mesto med Grafiko, Slavijo in Mostami, od katerih ima vsakdo še možnost prehiteti drugega in zasesti prvo mesto. V tej skupini trenutno vodi Grafika z razliko dveh točk, sledita pa ji Moste in Slavija.
Tekma med gornjima nasprotnikoma bo dala jasnejšo sliko, kdo 6e bo boril z Grafiko za prvo mesto; zato je gotovo, da»se bosta oba nasprotnika potrudila zmagati. Slavija kakor tudi Moste ne igrata ravno slab nogomet, če pa upoštevamo elan in požrtvovalnost, katerega drugorazredni klubi vnašajo v igro, moremo pričakovati prav zanimivo tekmo.
Omenjena tekma bo v nedeljo ob 16 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. V predtekmi ob 14.45 nastopita tudi v prvenstveni tekmi Ljubljana : Moste jun.
Mladika : Korotan
V	nedeljo, dne 23. t. m., ob 10.15 se pomerita na igrišču SK Mladike stara dva rivala Mladika in Korotan! Lansko prvenstveno sezono so Mladi-karji Korotana gladko odpravili, letos bo šlo to težje. Mladika bo nastopila z novimi mladimi igralci. Tekma obeta biti zanimiva, zato vabimo k tekmi prijatelje obeh klubov.
Škotska : Irska 1 : 1
V	Glasgowu se je vršila 20. aprila mednarodna nogometna tekma med amaterji Škotske in Irske, ki se je končala neodločeno 1:1.
ZF0 in ZDK
Ljubljanskim in okoliškim odsekom in krožkom v vednost
Opozarjamo vse odseke in krožke, da noben član in mladec, članica ali mladenka ne more brez odsekovne, odnosno krožkove izkaznice na sladion. Stadionski čuvaj ima v tem pogledu 6trog nalog in ne bo nikogar pustil na stadion, ki nima članske izkaznice. Izkaznica mora biti opremljena z odsekovnim (krožkovim) žigom ter podpisom od predsednika (-ice) in tajnika (-ice). — Izkaznice, v kolikor jih odseki ozir. krožki ni6o naročili, je
naročiti pri ZFO in ZDK.
•
Vse ljubljanske in okoliške orodne telovadce, lahkoatlete in igralce v odbojki — člane in mladce fantovskih odsekov, vabimo, da se udeležujejo telovadbe in lahkoatletskih treningov ter treningov v odbojki na stadionu, kjer so jim na razpolago strokovne moči, da bodo hitreje napredovali in se pravilno vadili.
Po šahovskem furnirju v Zagrebu
Razgovor, z novim prvakom g. prof. dr.Milanom Vidmarjem
Letošnji šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije, ki se je vršil v Zagrebu, je trajal 18 dni. ,Ves ta čaš so spremljali vse napete in lepe borbe najboljših jugoslovanskih mojstrov poleg j-ednih obiskovalcev turnirja v Zagrebu, še tisoči ljubiteljev vzvišene kraljeve igre po dnevnih časo; pisnih poročilih. IV. mojstrski turnir je . razvnel vse številne jugoslovanske šahiste. Tiste, ki so včlanjeni v šahovskih društvih širom ddmovine, druge, ki se sestajajo pri kavarniških omizjih, pa tudi vse one, ki1 jliri je šahovska igra le prijetno razvedrilo v nedeljskem počitku. Saj pa je letošnje prvenstvo tudi nudilo toliko presenečenj in držalo »v šahu«.'od začetka do konca ves potek tekmovanja, kakor doslej še nobeden turnir v Jugoslaviji. Zelo mnogo je k temu doprinesla udeležba vseh treh velemojstrov Jugoslavija dr. Milana Vidmarja, Vasje Pirča in Bore Kostiča. Pomerili so svoje preikušene šahovske sposobnosti v ostrih borbah z mladimi mojstri, ki mnogo obetajo. -
Novi državni prvak je postal slovenski učenjak dr. Milan Vidmar. Po dovršenem turnirju sem se obrnil nanj, da bi izvedeli čitatelji »Slovenca« in vsa slovenska javnost, njegove vtise iz tega turnirja.
V veliki čakalnici Grand hotela »Evropa« v Zagrebu, kjer se je vršil turnir, sem dobil g. profesorja dr. Vidmarja, ko je podpisoval kopico slik, ki predstavljajo udeležence turnirja. Pristopil sem in ga vprašal, kako dolgo ostane še v Zagrebu.
»Jutri opoldne se vrnem v Ljubljano, kjer me čaka delo na univerzi. Kaj pa bi radi?«, je bil njegov odgovor.
»Čitatelji »Slovenca« so se zelo zanimali za potek turnirja in sedaj bi radi vedeli še mnenje slovenskega velemojstra in državnega prvaka o turnirju. Zelo bi vam bil hvaležen za kratko izjavo.«
»To pa lahko kar takoj urediva,« me je presenetil g. profesor. »Prav veseli me, da ste me poiskali tudi od »Slovenca«!«
Počakal sem, da je bilo končano podpisovanje slik. Potem pa me je g. velemojster odpeljal v dvorano, kjer se je vršil turnir in v eni izmed osmih oddelkov za igralce se je najin pogovor tako-le nadaljeval:
»Kaj vas je g. profesor nagnilo, da ste se odzvali povabilu šahovske zveze in se udeležili letošnjega prvenstva?«
»G. predsedniku jugoslovanske šahovske zveze, sedanjemu prosvetnemu ministru Stevanu či-riču, ki je pomagal prirediti lansko leto turnir v Ljubljani, sem kot protiuslugo obljubil, da bom igral na bodočih zvezinih turnirjih. Ker imam navado besedo držati, sem prišel. Kot častni predsednik Ljubljanskega šahovskega kluba sem se udeležil turnirja tudi iz ozirov na svoj klub.«
»Kaj pa je bil glavnih vzrok, da ste odklanjali vse do letos udeležbo na zvezinih turnirjih?«
»Doslej je bilo težko igrati na turnirjih zaradi vprašnja državnega prvaka. Zastopam stališče, da sem od nekdaj državni prvak zaradi svojih velikih uspehov in da bi edino v dvoboju mogel izgubiti to prvenstvo. Takšna je navada po vseh državah. To vprašanje je g. predsednik čirič spretno rešil na ta-način,-da je pustil-službeno vprašanje stalnega prvaka nedotaknjeno in- uvedel borbe za letno prvenstvo. To letno prvenstvo sem si z zmago v Zagrebu pridobil in dokazal, da imam pravico smatrati se za stalnega prvaka.
Zelo me je tudi gnalo k turnirju prigovarjanje mojih prijateljev, ki so mi dopovedovali, da skeptični Slovenci radi govore, da že spadam v staro železo. Mislim, da se mi je dokaz posrečil, da imam še riekaj železa, ki še ni preveč staro. Ta dokaz je bil potreben temhplj, ker so zaradi moje dosedanje abstinence nekateri mlajši igralci že nekako začeli računati mimo mene!«
»Kako pa ste g. velemojster zadovoljni s samo prireditvijo?«
»Organizacija turnirja je bila zelo dobra in pritožb nisem slišal. Lahko rečem, da sem se udeležil mednarodnih turnirjev, ki so bili mnogo slabše organizirani. Zdi se' mi, da se v vprašanju organizacije nimamo več učiti od inozemstva. Vzorno je vodil turnir g. Mirko Magdič s svojo Srečno kombinacijo energije, objektivnosti in korektnosti. Posrečilo se mu je vzdrževati disciplino. Kdor pozna šahovske mojstre, ve, da ni lahko krotiti njihovo nervoznost, občutljivost in nestrpnost. G. Magdiču se je posrečilo izvesti turnir brez komplikacij in brez sporov, kar je zanj gotovo velik uspeh.«
»Ali je bil turnir povprečno na dovolj visoki stopnji?«
»Izkušnje v zagrebškem turnirju me uče, da imamo že cel kader resnih mojstrov, ki so preboleli začetniške težave težke turnirske igre in že nestrpno gledajo v mednarodno šahovsko are-
no. G. predsednik čirič, ki ima zasluge, da je jugoslovanska šahovska zveza začela tvorno življenje-in poleg amaterskih turnirjev prireja tudi narodne mojstrske turnirje bo gotovo našel svojo pot, da odpre mladim taientom pot v široki svet.
• Zdi se mi, da je jugoslovanska šahovska generacija sedaj že na višku, ki so ga dosegle druge šahovsko žive države, n. pr. nekdanja Čeho-sio-vaška, Madžarska" in tudi Nemčija. Ta uspeh je zasidran v naravni nadarjenosti jugoslovanskih glav, pa tudi v trudu jugoslovanske šahovske zveze, ki je našla svojo izredno tvorno silo v sedanjem svojem predsedniku.«
»Ali je uspeh, slovenskih zastopnikov na turnirju zadovoljiv?«
»Na zagrebškem turnirju so bili Slovenci dobro zastopani in odnesli so dovolj nagrad. Da Sem sam odnesel prvo nagrado me veseli tudi zato ker Slovenci, čeprav maloštevilni, nočemo biti zadnji v svoji širši domovini. Sicer pa imamo Slovenci zavest, da smo edini v državi priredili več mednarodnih turnirjev in z vso pravico pričakujemo, da bo sedaj vzhodni del naše države pod-vzel tudi še nadaljni korak od nacionalnih do internacionalnih turnirjev in tako omogočil svojim mladim mojstrom prvi korak v veliki šahovski svet.«
»Zanima nas g. profesor še vaša udeležba na mednarodnih turnirjih v bližnji bodočnosti.«
»Prihodnji mesec se bom udeležil mednarodnega šahovskega turnirja v Stuttgartu. Za ta turnir mi je bila potrebna priprava. Boljše priprave si nisem mogel misliti, kot je bila udeležba na pravkar končanem turnirju v Zagrebu.
Med turnirjem sem dobil nadalje zanimivo vabilo šahovskega kluba v Havani na Kubi. Temu vabilu, ki bi me odvedlo v daljne še neznane kraje, se bom težko odzval.
Za šah nimam toliko časa na razpolago, ker imam seveda druge važnejše interese. Kakor je šah lep, je zeme lepša elektrotehnika in njeni turnirji so mi važnejši, čeprav trajajo neprenehoma!«
Zahvalil sem se prijaznemu g. profesorju za tako izčrpna pojasnila na moja radovedna vprašanja ter mu prav iskreno čestital k zagrebškemu uspehu. Prepričani pa moremo biti, da nas bo g. velemojster tudi na bodočih mednarodnih turnirjih, ki se jih bo udeležil, presenetil z novimi uspehi. Vprav v Zagrebu je dokazal, da ima v sebi še vso ono mladeniško silo, s katero je v zadnjih tridesetih letih proslavil slovensko ime po vsem svetu. __L-
Ptuj
Risar-arhitekt
vesten, popoln v skiciranju, perspektivi, detajlu in prevzemu poslov za stilno pohištvo se nujno potrebuje. — Ponudbe s podatki in pogoji je poslati na PubKcttas, a. d., Beograd, p.p. 60, pod »Periektan Crtač-arhitekt«.
Obrtno društvo v Ptuju je imelo preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor, ki mu je predsedoval g. Berlič, gostilničar in svetnik Zbornice za TOI. Občnega zbora se je udeležilo 19 obrtnikov, da slišijo o delu odbora in izvolijo novo upravo. Po volit vi odbora se je priglasil k besedi g. Vahtar iz Maribora, ki je takoj zašel na strankarsko plat in očital poslancem, da se ne brigajo za obrtnika. Poudarjal je potrebo, da se ustanovi samo ena zveza, v kateri bi bili včlanjeni vsi obrtniki. Neki ugleden obrtnik iz Ptuja je g. Vahtarju ugovarjal in poudarjal, da ni treba ustanavljati nove zveze, ker jo že imamo. V njej je včlanjena večina slovenskih obrtnikov ter je tesno povezana s slovenskim narodom, iz katerega je tudi izšla. G. Vahtar se je dotaknil tudi mariborske kaznilnice ter so navzoči njegovo besede razumeli tako, kakor da bi bil sedanji režim kriv, da mariborska kaznilnica konkurira obrtnikom. G. Vahtar gotovo prav dobro ve, da mariborska kaznilnica že 20 let konkurira obrtnikom in tega niso mogli odpraviti prejšnji režimi, ki so g. Vahtarju gotovo bolj pri srcu kakor današnji. Ker navzoči obrtniki niso bili zadovoljni z izvajanji g. Vahtarja, jih je 12 zapustilo občni zbor, ki se je nato moral končati. — obrtništvo ptujskega okraja ve in je prepričano, da dokler se bodo vmešavali v njihovo organizacijo drugi stanovi, njihovo društvo ne bo moglo uspešno napredovati.
Kočevje
Meščanom Kočevja, ožji in širši okolici! V
kratkem na« bo — kakor lansko leto — tudi letos obiskal naš najboljši zbor: Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Še nam je v spominu njegov izreden nastop, ki je zapustil v nas tako lepe in veličastne vtise. Prepričani smo, da vsi, ki so ga lani slišali, odobravajo ta korak APZ, ki nam bo zopet nudil lep glasbeni nastop, kakršnega 6i tako želimo. — Datum in čas koncerta bomo navedli v časopisju v kratkem. Na ta dogodek pa opozarjamo že zdaj.
Tržič
Kuharsko gospodinjski tečaj na meščanski
šoli v Tržiču. Prijave za kuharsko gospodinjski tečaj, ki bo na tukajšnji meščanski šoli, se sprejemajo samo še danes in jutri v nedeljo, 23. t. m, Tečaj bo dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih od pol 6 naprej. Hitite s prijavami, ker je število udeleženk omejeno. Prijavniria znaša 100 din.
Sioveni Gradec
Narodni poslanec g. Ivan Theuersrhuh med svojimi volivci. Tukajšnji poslanec g. 1. Theuer-schuh je priredil v zadnjem času več sestankov, ki so bili vsi dobro obiskani. Med drugimi je obiskal občni zbor krajevnih organizacij JBZ v Šoštanju, Skalah, Mislinju in Topolšici. Dalje ustanovni občni zbor podružnice ZZD in Kmečke zveze v Topolšici. Zadnjo nedeljo je priredil dobro obiskane sestanke v Št. Ilju pri Velenju in
00,1«
5=25-»' Hom BALKAM «gg»
TELEFON 2 < 3 7 S
Novo sezidani hotel v centru prestolnic« — na Terazt]ah :: 100 sob :: Najmodernejši komfort :: Luksuzno urejeni apartman! :: V vseh sobah tekoča topla, hladna voda In telefon :: Centralna kurjava :: Kopalnice Llft :: Saloni s: Dvorana za seje :: Odlična restavracija :: Cene zmerne :: Postrežba prvovrstna!
J * M . .v
Direktna avtobusna In tramva]ska zveza z Velesejmom In celim Belgradom, tako da Je hotel pristopen vsakomur, pred vsem pa
trgovskemu svetu ★
HOTELIR MILENKO MESAROV1Č, 20 letni zakupnik hotela »London« v Belgradu
v Velenju. G. poslanec, katerega Izvijanja bo vsi navzoči z zanimanjem in odobiavanjem vzeli na znanje, je podrobno poročal o notran.em in zu naujem političnem poiožaju, o delu v narodni skupščini in o gospodarskem položaju Sioveni K* V soooto, dne 22. t. m. bo g. poslanec poročal članom JKZ na občnem zboru krajevne organizacije JRZ v Slovenjem Gradcu, v nedeljo, 23. t. m. zjutraj v St. Andražu pri Velenju na ustanovnem občnem zboru Kmečke zveze in istega dne popoldne v Pamečah na občn?m zboia krajevne orga-nupcije JKZ za občino P-tmeč.> Iz poročil sledi, da bodo tudi ta zborovanja dobro obiskana, ker vlaoa zanje precejšnje za.iimauje.
Otroški količek.
25
Konči Ahažič:
Nosan in Zalika
Trdosrčno Zaliko globoko gane Krasa-nova velikodušnost: saj ji ni nič zameril, da je prej tako grdo, ravnala z njim. Skesano se mu nasloni na prsa in reče: »Od zdaj te bom večno rada imela, Krasan, pa tudi, če bi takoj zopet postal Nosan. S teboj grem po celem svetu in s teboj hočem umreti!«
Cenjene dame!
Krasno izbiro modnih tkanin v najnovejših desenih za poletne obleke, kostume in komplete v volni, svili, platnu in bombažu ima na zalogi v svojih novih prostorih po izredno nizkih cenah tvrdka
F. I, GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29.
Poslovodja
za večje mizarsko podjetje v Beogradu nujno potreben. — Korekten, agilen in strokovnjak v stilnem pohištvu. — Ponudbe s podatki in pogoji poslati na »Puhlicitas«, a. (L, Beograd pod »StoL poslovodja«.
Žveplo
za vinogradnike, sicilj. najboljše najceneje dostavlja kamorkoli
Import - Sušak
Strossmajerova 5
Aleksij Pelipenko:
Ukrajina \oha
e e e
Od Breclava, kjer je bil okrožni urad, do Volovodivke je bilo štirideset vrst. Nobenega voza ni bilo nikjer, ker so kmetje skrivali pred komunisti svoje konje. Tako je romal župnik Nikander peš domov. Pot je bila dosti naporna. Bil je star, skoro je omagal. Sedel je ob rob ceste v senco starih lip in si je govoril pri sebi:
»Ljudje so znoreli. Uradno so svet razlastili, prepovedali obdelavo. Država ga ni obdelala in zato zahteva od mene osem sto pudov žitnega davka. Osem sto pudov, to je nesmisel! Ko so ljudje zidali babilonski stolp, jim je Bog zmešal jezike. Niso se mogli več sporazumeti, zato so morali nehati z delom. Tudi boljševiki pravijo, da delajo, pa Bog jim je zmešal pamet in namesto, da bi zidali, rušijo to, kar je bilo do sedaj sezidano.«
Nato je misli naprej:
»Ali se je norec imel že kdaj za norca? Ne, v njegovih očeh so vsi drugi norci, le on ni. Tako je z Rusi; Bog, kaj bo še prišlo? Zakaj nam pošiljaš toliko bridkosti? Kdaj boš naredil konec? O Bog, kako hudi časi so prišli 1 Vendar ne preostane nič drugega, kot da se izročimo Tvojim rokam in da v molitvi čakamo konca. O Bog, poslušaj prošnje poštenih,
reši jih iz rok blaznih!« —	-m
Župnik Nikander se je pokrižal, vzel svoj brevir in molil molitve. V teh se mu je duša umirila. Še preden je prišel domov, je sklenil, da se v davčnih zadevah ne obrne na nikogar več. Kaj se bo z blazneži prepiral?
♦
Nekaj tednov pozneje je prišel cerkveni starešina k župniku Nikandru.	.	.
»Očka, saj veste, da moramo te dni iz vasi Volovodivke
speljati svoj žitni davek na kolodvor y Lipovec. Očka, pravijo,
da morate tudi vi odpeljati svoj žitni davek v Lipovec.«
Tedaj se je župnik Nikander ustrašil, da mu je kri udarila v glavo.
»Moj Bog, saj nimam qiti ene desjetine zemlje več. Kako naj bi plačal žitni davek? Saj sem vendar to komisarju povedal. — Kdo pa je o tem govoril, da moram plačati?«
»Neki Jud je rekel na kolodvoru v Lipovcu. S predstojnikom žitne zbirke dela kupčije.« »Kaj se pa Judje v to mešajo?« Cerkveni starešina se je zasmejal.
»Največ besede imajo pri tej stvari Judje. Na kolodvoru jih kar mrgoli. Pri predstojniku je zdaj mlad, zdaj star Jud. Večkrat si dajejo tajne znake, kako bodo varali državo. Poglejte, očka, to naredijo tako: Pride kmet, na vozu ima le nekaj vreč žita in dobi potrdilo za desetorno. Zalo pa mora določen del oddati Judu. — Ali pa stoji tu kmet z žitom. Komisar kriči in kolne, da je njegovo žito ponesnaženo, kar seveda ni. Pri tem pa takole mežika z očesom. — Spravi se domov s svojim blatom, reče kmetu. Toda kmet se ne pelje domov, temveč pelje svoje žito, ki je seveda dobro žito, Judu in ga tam odda. Tam se pa stvar uredi. Majčkeno žita obdrži kmet, ostalo dobi Jud in predstojniku plača lepo vsoto denarja. Zato mu pa ta izstavi potrdilo za cel plačan davek. Tako trgujejo v Lipovcu, očka!«
Klet v Obidnu.
Kmalu potem sta se pri Župniku Nikandru zglasila dva komunista, davkar in okrajni komisar. Zahtevala sta potrdilo
0	plačanem davku. Župniku je bilo sedaj jasno, da ga hočejo upropastiti. Mirno je izjavil:
»Nimam niti enega puda žita, nimam niti ene dlani zemlje in zato ne morem ničesar v Lipovcu oddati. S čim naj plačam,
če ničesar "nimam?«
»Pojdite z nama,« sta strogo ukazaia komisarja.
1	Župnik Nikander je šel v sobo, vzel s kiečalnika evangelij,
si obesil duhovniški križec in šel mirno s komisarjema. Vstopili so v voz, voznik je počil z bičem in odpeljali so se v sosednjo vas Obidne, kjer je bil sedež okrajne uprave. Tam je bil spisan protokol, kjer so »uradno« ugotovili, da župnik Nikander ni plačal državi žitnega davka v višini osem sto pudov, čeprav se je zavedal svoje dolžnosti; v svoji zlobi lega ni hotel storiti. Sklenili so, da ga bodo zadržali toliko časa v zaporu, dokler davek ne bo plačan.
Ko sta se peljala komisarja z župnikom po Volovodivki, ga je videlo nekaj kmetov. Tekli so najprej k cerkvenemu starešini, kmalu je za to zvedela vsa vas. Razburjeni kmetje so šli k vaškemu sovjetu in spraševali, zakaj so očko odpeljali. Predsednik je molčal. Morda sam ni vedel ničesar o leni. Tedaj so ga ozmerjali in mu grozili: »Bomo že poskrbeli, da pride očka nazaj. Pazi se!« Izbrali so šest kmetov in jih poslali k okrajnemu komisarju v Obidne. Komisar jih je mirno poslušal in jim končno dejal, da se jim ni treba vznemirjati, da naj so le mirno odpravijo domov. Župnik bo že zopet prišel na prosto.
S tem odgovorom pa prebivalci Volovodovke niso bili zadovoljni. Brezpogojno so hoteli vedeti, kje imajo župnika skritega. Končno jim je komisar priznal: »Vaš župnik Nikander ni plačal državnega žitnega davka in zato mora ostati toliko časa v zaporu, dokler ga ne bo vsega plačal.«
Starosta odposlancev ga je vprašal, kje je župnik zaprt.
»V okrajnem zaporu.«
»In bo prost, če bo davek plačan?«
»Tako je.«
»In če zanj plača davek vas?«
Komisar se je porogljivo nasmehnil.
>Ali imate v vasi še toliko žita? Zdi se, da so vam premalo vzeli.«
Starosta iz Volovodivke je ostal miren in je odvrnil: »Povprašal bom okoli in videl, če nima ta ali or.i nekaj za našega očka.«,
Mati oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; {eultovanjskl oglasi S din Debelo tiskane naslovne besede »e računajo dvojno. NaJnianJAl tnesek ta mali ogla« IS din. - Mali OKlasI se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka potltna vrstica po I din. • Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba Drlloiltl luamko.
i
f i * ■ »v v •
iluzbeucejo
Prodajalka
mešnne stroko, pridna ln poštena, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 6145,
Službodobe
Dva slikarska pomožnika
dobra, sprejme cerkveni slikar Zeleznlk, Predovi-čeva U, Moste-Ljubljana,
Kopalnega mojstra
sprejme športno kopališče SK Ilirijo v Ljubljani. Nastop 1. maja. Ponudbe na poštni predal 175. (b)
Hišnik
poročen, brez otrok, dobi mesto. Prosto stanovanje jn kurjava ter mesečna plača. Ponudbe z osebnimi podatki v upr. »SI.« pod »Hišnik št. 11« 6226.
Poslovodja
til! poslovodklnja, za vodstvo manjše trgovine ln gostilne na deželi, zmožen nekaj kavcije — se takoj sprejme. Potrebni dve osebi. — Osebno so predstaviti ali poslati pismene ponudbe na naslov : Anton Skok, trt?., Cemše-nik, p. Jledija Izlake, (b)
II
Pohištvo
i
Stanovanjske opreme
kupite zares ugodno pri Malenšek, Celovška cesta št 258.	<š)
MODROCE
otomane, kauče ild. dobite poceni in solidno pri
Ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana«
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Plšlta: Anos, Maribor.	(r)
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. fcvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorci I Ceno vsem dostopne.	(t)
iž/rcnrrl
Lepe stavbne parcele
v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vpra šatl pri Fanlnnger, Celje — Glavni trg 8.	(p)
Hiša
v sredin! mesta, na najlepši točki, gostilna, trgovina, lep senčnat vrt In kegljišče, takoj naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »700« št. 6257
Vnajem
Parno pekarno
uvedeno, v Ljubljani, oddam v najem. Pojasnila: »Tehna«, Ljubljana, Mestni trs 25.	(n)
Denar
Posojila
dajemo proti zadostnemu kritju ln rednemu odplačevanju.
Denarne vloge
na knjižice ln tekoče račune sprejemamo na ugodno obrestpvanje.
Vrednostne papirje
kupujemo - prodajamo -lombardlramo, posojamo.
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje.
Dobro obrit-dobre volje!
lA$t. znamka
ROTBART
Zaupajte
CHAMPION svečicam
radi brezhibne vožnje!
Te preskušene svečice zmanjšujejo tvorjenje saj ter se same izplačajo s prihranitvijo bencina.
Glavno zastopništvo in skladišče ROBERT WEINBERGER, ZAGREB, Gundullčeva ulica 16.
1ICEEEG5BI
Fižol
ln razna druga semena dajemo v vzgojo pod ugodnimi pogoji. Sever & Komp., Ljubljana. (1)
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v rdčuh:
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarska
zveze).
ZAHVALA. Ob prezgodnji in nepričakovani, zato tem bolj bridki izgubi naše toliko ljubljene hčerke, 6estre, vnukinje in nečakinje, gospodične
Vide Mahnit, stud. med.,
smo prejeli mnogo izrazov iskrenega sožalja.
Tem potom se za blagodejne izraze sočutja iskreno zahvaljujemo predvsem gospodu banu drav. banovine, dr. Marku Natlačenu. Zahvaljujemo se nadalje prav toplo vsem prijateljem in znancem, ki so nam lajšali gorje, vsem, ki so mamino snegulčico celo iz daljnjih krajev spremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki so ji to pot okrasili z lepim cvetjem. Posebno zahvalo dolgujemo društvu medicincev, katerega vneta članica je bila naša draga, za korpo-rativno spremstvo, njegovemu predsedniku, g. stud. med. Alojziju Korziki pa za izrečeno nagrobno slovo.
Ljubljana, Gradišče 10.
Globoko žalujoči M a h n i č e v i in sorodniki.
Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r, Sv. Petra c. 14, Ljubljana
Mlekarno
dobro idočo, na prometni cesti, ugodno prodam za radi bolezni. - Naslov v upravi »Slov.« pod 6256.
104 din
1 m1 žaganih, zdravih ln suhih bukovih drv, tran ko hiša; trboveljski pre raog najceneje. RUDOLF VELEPIO, Ljubljana VII, Jernejeva cesta, Telefon 27-08.	O)
prava erfurtska, uradno preizkušena dobita v trgovini pri
M. Widmayer
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 8 Podružnica: Tyrševa £1
Stojnica: Nabrežje 20. septembra.
Continental
mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence* po Din 100-—
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo žalostno vest, da je v petek, dne 21. aprila 1939 umrl naš spoštovani in priljubljeni predstojnik, gospod
dr. Mirko Potočnik
okrajni načelnik v Črnomlju, odlikovan z redom sv. Save
V. stopnje
Dobrega šefa bomo ohranili v častnem in hvaležnem spominu
Uradništvo okrajnega načelstva Črnomelj
Javna dražba
galanterijskega blaga ln kompletne napravo za Izdelovanje rokavic, stelaž, pultov, osi, jermenlc Itd., bo v petek, dne 28. aprila ob 14 v skladišču Ljub-ljana-Rudnik 24. — Blago se lahko ogleda vsak dan, prodaja se tudi pod roko
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam v centru s 1. junijem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6232. (č)
Dvosobno stanovanje
z vsem komfortom, v novi hiši, v bližini pivovarne Union, se odda s 1. majem 1939 v najem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6269.	(č)
ZDRAVJE
a pomočjo zdravilnih »rojstev rastlin t uporabo »HERSAN ČAJA«, mešanice posebnih zdravilnih rastlin po navodilu dr. R. W. Pearsona, glavnega zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija).
Dolgoletna skušnja potrjuje vrednost »HERSAN ČAJA«, in sicer i nedvomnim uspehom pri boleznih: poapnenja žil, krvnega obtoka, ienskih boleznih, bolečinah menstruacije (mesečno perilo), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah r želodcu, zastrupljenju, zaprtosti, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih. pri splošnem in prehitrem debeljenju in proti zgagi. »HERSAN ČAJ« se dobi v vseh apotekah.
Zahtevajte brezplačni vzorec. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1.
Reg. 8. št 19834-35.
V\E*?sah
Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti naše nepozabne soproge, mamice, stare mamice
Frančiške Lapajne
izrazili sožalje, poklonili ji cvetja, molili za njeno dušo in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno smo dolžni zahvalo gdč. prof. Jauhovi, vsem sošolkam žalujoče hčerke Marice, kakor tudi vsem stanovalcem in idrijskim rojakom za tolažilne besede in darovano cvetje.
Ljubljana, dne 21. aprila 1939.
Žalujoči ostali.
Javljamo prežalostno vest, da je gospod
FRANC BERGAUER
generalni direktor
umrl 20. t. m. v 88. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, na Bledu, vila »Marie«. .
Prepeljan bo 23. t. m. ob 9 dopoldne iz Bleda v Trst v svojo grobnico. — Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Bledu in v Trstu.
Bled, dne 20. aprila 1939.	Žalujoči ost li
Pogrebni zavod M. Gogala, Bled.
Brez posebnega naznanila
Prerano nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, skrbni očka in predragi brat, stric in svak, gospod
dr. Mirko Potočnik
sreski načelnik v Črnomlju
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 23. aprila 1939 ob 9 dopoldne v Črnomlju, nato bomo prepeljali pokojnikovo truplo z avtofurgonom v Kamnik, kjer bo blagoslovljeno pred domačo hišo, Kamnik št. 61 in nato na Žalah položeno k večnemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v Črnomlju in Kamniku.
Vsi, ki ste pokojnika j>oznali, ohranite ga v blagem spominu.
Črnomelj, Kamnik, dne 21. aprila 1939.
Milka, soproga; Zorica, Marjanca, hčerki; Aneta, Pavla, Feliks, Berta poroč. Stich, Magda poroč. Burdych in Malči, sestre in brat, ter ostalo sorodstvo.
+
Globoko potrt javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 81. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, po trudapolnem trpljenju za vedno zapustil dragi brat, gospod
Frančišek Svetič
vzgojitelj in arhivar v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 22. aprila 1939 ob 5 popoldne iz hiše žalosti, šutna št. 47 na farno pokopališče na Žalah.
V Kamniku, dne 20. aprila 1939.
Žalujoči brat Josip, župnik v Divači.
Pogrebni zavod Josip Čeh, Kamnik.
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani: Kare! Ce*
izdajate!]: inž. Jože Sodja
urednik: Viktor Cencic
UUBI1ANA
Poljanska gimnazija dobi klasične vsporednice
G. minister za gradbe dr. Miha Krek je kot Zastopnik prosvetnega ministra z odlokom II. šte-vika 9723 z dne 6. aprila 1939 in na podlagi § 3 zakona o srednjih šolah v zvezi s § 44 finančnega zakona za leto 1939-40 odložil, da se državni II. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) poleg realnih oddelkov začenši s šolskim letom 1939-40 odprejo tudi klasični oddelki
Iz življenja stare Ljubljančanke
Nedavno smo poročali, da je v Ljubljani umrla gdč. Urška Turk, trgovka in posestnica v Prešernovi ulici št. 34. Pokojna je bila ena izmed najstarejših Ljubljančank. Iz njenega življenja smo dobili naslednje podatke. Rodila se je 8 novembra leta 1847 v Višnji gori v hiši, kjer je sedaj gostilna pri Kralju. Bila je teta lansko leto umrle splošno spoštovane gostilničarke Ane Kralj in pred nekaj leti v Idriji umrlega uglednega trgovca in pekovskega mojstra Ivana Turka ter stara teta Alojzija Kralja, župnika na Vipavskem. Njen brat Miha Turk je bil cerkvenik v Višnji gori in je imel za ženo teto pisatelja Josipa Jurčiča. Pri njem je mladi Jurčič stanoval, ko je hodil v Ljudsko šolo, ker je imel iz Muljave predaleč v šolo. Bila je torej pokojna Turkova svakinja Jurčičeve tete. Morda je bila pokojna Urška še edina oseba v Ljubljani, ki je pomnila Jurčiča od doma kot šolarja in ki ga je pozneje poznala in srečavala kot pisatelja v Ljubljani.
Bog je pokojno gdč. Urško obdaroval z velikimi darovi. Zunanjosti je bila zelo lepe ter se je odlikovala po krasnem sopranu, da so že zelo mlado sprejeli v farni pevski zbor. Stara še ne 20 let je prišla v Ljubljano, kjer si je hitro najela svoje stanovanje, imela dijake na prehrani in se bavila z vezenjem. Kmalu so jo spoznale gospe, videle njeno lepo delo ter so ji potem tudi gospe najvišjih krogov zaupale delo. Blagoslov božji je spremljal njeno pridnost in poštenost. Pred kakimi petdesetimi leti je kupila hišo v Prešernovi ulici, kjer je svoje delo nadaljevala in si uredila tudi trgovino. Z delom je združevala tudi molitev. .Vsak dan je bila že ob petih pri sveti maši.
Zanimivo je vedeti, kako je dočakala tako visoko starost. Zdravniki uče, da je treba za to močne hrane, dosti gibanja na svežem zraku. Rajna pa je izjema v tem pravilu. Uživala je zelo preprosto hrano, skoraj brez mesa in vina. Gibala se ni skoraj nič. Ko je prišla od ev. maše, je takoj vzela šivanko v roko in delala ves dan pozno v noč. Na sprehod ni hodila. Bila je zgled pridnosti. poštenosti in vernosti. Naj dobrosrčna gospodična Urška po dolgi življenjski poti počiva v Bogu I
BVBVBVBVBVBVBVBVSVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBVBV
S OBLEKA ALI POVRŠNIK	1
ca	<
>	za gospoda iz nngleškega ali češkega blaga, nista
g	le izredno trpežna, temveč tudi elegantna. - Velika	£
n	izbira po Vašem okusu in konkurenčni ceni pri	<
S BRATA VLAJ, Wolffova 5 Š
to	'	«
A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8AB
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Namesto venca na krsto blagopokojne gospodične Terezije Rožmanove poklanja za mestne reveže 100 din g. Ivan Pielick. Iskrena hvala.
1 Razstava kompozicij iz zgodovine Slovencev bo odprta v Jakopičevem paviljonu o,d nedelje 23. do srede 26. aprila; konkurenco za to delo je razpisala kr. banska uprav v Ljubljani.
1 Jugoslov. katol. esperantska liga vljudna vabi na sestanek vse esperantiste, ki sc zanimajo za katoliško esperantsko gibanje. Sestanek bo v nedeljo, 23. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih »Slomško,ve družbe« na Aleksandrovi cesti 10 (skozi dvorišče I. nadstr.).
1 Znižali smo ceno volnenemu blagu dospele srile za letne obleko. J c 1 o č n i k & S i m o n č i č, Ljubljana, Prod škofijo 13.
1 Prepoved vozil z neustrezajočimi platišči. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike tovornih vozil, da je s 1. aprilom t. 1. stopil v veljavo čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ki se glasi: Tovarna vozila morajo imeti naslednje širine platišč: a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg najmanj 6 cm širine, do 2000 kg najmanj 8 cm širine, do 3500 kg najmanj 11 cm, a čez 3500 kg najmanj 16 cm širine; b) pri dvokolesnem vozilu z nečista težo do 750 kg najmanj 6 cm širine in čez 750 kg najmanj 11 cm širine. Železni obroči r.a kolesnih platiščih morajo biti gladki ter ne smejo biti prikovani z žeblji, ki imajo stožčasto, nego le z žeblji z ravno glava, ki sme segati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Po čl. 36. naveden uredbe se kaznuje prestopek z zaporom 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1500 din, kolikor ne spada kaznivo dejanje pod strožje odredbe kazenskega zakonika. Vsi posestniki so opozorjeni, da zamenjajo kolesa, ki ne ustrezajo, da ne bodo kaznovani. Po cestah bodo odslej nadzoravali vozila posebni uslužbenci, ki bodo vsakogar zapisali zaradi kaznovanja.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Obnova mestne hiše v Gradišču štev. 11. Mestno poglavarstvo je razpisalo obnovo cestnega in dvoriščnega pročelja te mestne hiše, ki jo poznamo tudi pod imenom Stubenbergične ustanove in so dela preračunjena na 18.000 din.
1 Zapora prometa na Mestnem in Starem trgu ter strmem delu Florijanske ulice. Mestno poglavarstvo sporoča, da bo od ponedeljka 24. aprila dalje zaprt vo.zni promet na naslednjih komunikacijah in bodo zapore postavljene pri župnišču v Florijanski ulici, od Marijinega znamenja na Trgu sv. Jakoba do Trubarjeve ulice, v Stiski ulici ob izhodu na Gallusovo nabrežje, pod Tran-čo pri mostu in na Mestnem trgu ad spomenika kralja Petra do Krisperjevc hiše.
1 Namesto venca na grob pokojnemu Matiji Wrischerju je darovala Zveza gospodinj, Ljubljana, Gradišče, 100 din zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani.	_
1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Idrčeni prauje, de bada u nedile na Smarni-guar južnal. Kak baje guar paršl, je pastranskiga pamina, sam de baje tam med pual ana ien ana, ka bu imila Katrca tu ramveč žhkrafau. Za-mudnki baje dabil pa kvičm kejšna kuglca al pa bljeke. Pa vanejte kaj bul Jaka je ablubu harmonika, Vikca bu deklamirala, Vike bu s kitara, Janez se bu pa slinih turnau, Tine tud nikej pr-štimujc, Niko m pa Dolfi 'ta pa ablbila. de basta usacga zastujn putrirala. Lblančeni prauje, de se
bu takat zgadilu, kadr bu Šmarnaguara žgane, Idrčeni pa prauje, de je šmarnaguara ži kat an žlikraf, če se je ad djeleč paglida, se še luknea vid. Nazaj gredi basta atspud pa ie Kuarle pa Franci, de basta usacga prestrigla, ke se bu dual patekelekau. — Idrčeni jen nehni prjatli, u nedile usi na Šmarnaguara, ka jo kumej mal viši kat hripc svitga Antunal
1 Za mestno otroško zavetišče v Trnovem, ki bo gatovo najmodernejši tak zavod v vsej državi, razpisuje mestna občina drugo licitacijo za instalacijo elektrike, ki bo veljala približno 33.600 din, za steklarska dela, ki so preračunjena na pičlih 48.900 din ter za dobavo in polaganje parketnih deščic, kar bo veljalo 99.000 din. Ponudbe je treba vložiti da 3. maja t. 1. do 11 v mestnem tehničnem odedlku. Novi zavod za mladinsko skrb bo veljal vč milijonov in bo imel tudi velik vrt in park z igrišči, da bo revna mladina zares dobro spravljena. V velikih, sončnih in zračnih prostorih ba v internatu prostora za 40 otrok z V60 oskrbo, v dnevnem zavetišču bo 150 otrok, ki bodo dobivali tudi hrano, v otroškem vrtcu bo pa 40 otrok.
1 Samomor v Mostah. Včeraj ob 10.30 je stopila po naključju neka ženska v stanovanje 40-ietnega Srečka Oblaka, sluge finančne direkcije v Marenčičevi ulici 7. Na svojo grozo je opazila, da Oblak visi na vratni kljuki. Ženska je naglo prerezala vrv, toda pomoči za Oblaka ni bilo več. Poklicani so bili sicer reševalci, ki pa so ugotovili, da je bil Oblak mrtev. Na kraj dogodka je prišla policijska komisija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Oblak je bil živčno popolnoma razkrojen in je v takem stanju tudi izvršil samomor.
1 Naval beračev v Ljubljano. Pozimi je bila Ljubljana kolikor toliko čista beračev, sedaj na pomlad pa se berači čedalje bolj zatekajo v naše mesto. Ze prejšnji petek je bil naval beračev v Ljubljano prav ogromen, včeraj pa je bil še večji.
Ne hvali dneva
pred večerom.
Vaš današnji uspeh so Vam zagotovili puder, šminka in razna druga lepotna sredstva, milostljiva gospa. S čim pa boste odstranili te, pogosto škodljive snovi z Vašega obraza zvečer? Ne pozabite, da epiderma ne potrebuje samo obleke in skrbnosti, ampak tudi hrano. Vsi dermatologi priznavajo, da je eliksir za kožo mleko. Milkuderin umivanje za čiščenje kože, M i 1 k u d e r m m 1 e č n o - m a š č o b n a krema za suho in Milkuderm kožna smetana za mastno kožo tvorijo torej temelj moderne lepotne nege kot profilaktično negovanje kože. — Preparate lahko dobile v vseli drogerijah in apotekah.
Ljubljanska policija pa je na straži in je vse te berače včeraj pobrala in spravila v zapore. Beračem se sicet ni zgodilo nič hudega. Tisti, ki so bili doma z dežele, so bili odgnani s prisilnimi potnimi listi v svoje domovinske kraje, ljubljanskim beraškim srajcem pa policija ni mogla drugače do živega, kakor da jih je poslala na mestni socialni urad. Tam je bilo šele posla s temi berači. Uradniki socialnega urada so preiskovali spiske slehernega in ugotovili, kdo je res reven in kdo ne. Kdor je bil potreben, so ga poslali v cukrarno in mu nakazali živež, tisti pa, za katere je socialni urad ugotovil, da niso potrebni, so bili deležni seveda manjše milosti.
1 Gospod, ki je 22. februarja 1939 na križišču Resljeve in Kamenskega ulice po karambolu govoril s poškodovanim motociklistom, je naprošen za prijaznost, da se zglasi radi pojasnila v odvet. pisarni dr. Knafliča, Selenburgova 3.
MARIBOR
Položaj
okoliškega kmeta
Kljub industrializaciji mesta in okolice je za Maribor glavni gospodarski faktor še vedno njegovo kmečko zaledje. Če ima to denar, potem ga ima tudi mesto. Zadnje čase pa se opaža v mestnem gospodarstvu, da preživlja okolica precej občutno krizo. Dvig, ki ga je prinesla dobra sadna letina v lanski jeseni, je že prekoračen in zdaj gre spet navzdol. Zaradi tega je zanimivo, kakšen je sedaj položaj kmečkega zaledja Maribora in kakšni so izgledi za letošnjo letino. Na merodajnih mestih so nam dali sledeča pojasnila:
Položaj kultur je ugoden. Zimski posevki so dobro prezimili, vsa poljska dela so bila zaradi ugodne jeseni in pomladi pravočasno in dobro opravljena. Pozna pa se zdaj že pomladanska suša. Travniki so v zastoju in zlasti revni travniki na pobočjih, ki eo slabo gnojeni, so še vsi rjavi. Zategadelj se je bati letos slabe košnje sena. Suša je tudi vzrok zelo otežkočenega poljskega dela, ker se zemlja slabo orje ter je treba grude razbijati z motikami Tudi oves se ne razvija, prav tako ne klije travnato seme na umetnih travnikih.
Lepo obeta letos zopet sadje. Breskve in marelice so v redu odevetele, prav tako češnje in hruške. Kakor vse kaže, bomo imeli dobro sadno letino za vse vrste sadja. Pojavil pa se je v ogromnih množinah cvetožer. Sadjarji kažejo od leta do leta večje zanimanje za škropljenje in zatiranje sadnih škodljivcev. V nekaterih naprednejših ead-jsrejskih okoliših 6e vrši škropljenje že čisto načrtno in organizirano. Ljudje, ki so 6i pridobili veliko prakso, škropijo od posestnika do posestnika za majhno odškodnino. Zopet pa se opaža, da so škropila predraga ter jih kmetje ne zmorejo v dovoljnih količinah. Škropljenje drevja podpirajo kmetijski odbori po svojih močeh z nabavo škropil ter s prevoznimi škropilnicami. Tudi starega drevja so letos veliko odslranili ter ga nadomestili z mladim nasadom. Največjo nevarnost za sadjarje predstavlja zdaj še pozeba.
Tudi vinogradi so bili letos v redu obdelani. Vina pa je še veliko v zalogi in kupcev je malo. Cena vinu 6e giblje od 4 do 8 din za liter. Vinogradniki so letos v hudi denarni zadregi, ker so spravili premalo pridelka v denar Letos jim bodo primanjkovala sredstva za vzdrževanje vinogradov. Novih vinogradnih nasadov v mariborskem okolišu skoraj ni, pač pa se zelo obnavljajo stari vinogradi, ki so že izrodili.
Živinorejci so veseli, da je slinavka in parkljevka povsem prenehala. Upajo, da se bodo zdaj pojavili na sejmih zopet tuji nakupovalci. Promet na sejmih se vrši zdaj le za lokalno potrebo, ki pa je majhna. Opaža se, da je zanimanje za živinorejo zelo padlo in da kvalitetne klavne živine skoraj ni. Je pa to razumljivo, če je najvišja cena za prvovrstne vole 4.50 din za kilogram. Edino cena svinj je še nekam zadovoljiva, prav tako tudi prodaja. Dobro ceno imajo zgodnji piščanci, prav nobene pa zaklana perutnina in zelo slabo jajca, ki se prodajajo na deželi komad po 35—40 par. Izvoza jajc ni, v zadnjem času so šli iz Maribora samo trije vagoni v inozemstvo, od tega eden v Nemčijo, drugi v Prago, tretji pa v Švico. Zelo dobro se prodaja krompir, in sicer 1 kg 75 do 80 par. Letos pozimi pa je veliko krompirja segnilo.
V spiošnem je sedaj gospodarski položaj mariborskega kmečkega zaledja slab ter prehaja v krizo. Denarja je med ljudmi zelo malo, dolgovi pa močno naraščajo. Nujno potrebno bi bilo tem krajem zdaj že iz narodnopolitičnih ozirov priskočiti na pomoč z večjimi javnimi deli.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soo. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
ni Ljubljanski mladinski tabor bomo še enkrat doživeli v vsem njegovem veličastju, navdušenju in pestrosti, ko ga bomo v nedeljo dopoldne gledali v zvočnem filmu. Prva predstava za člane Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov bo ob 10, druga za ostalo občinstvo pa ob 11, obakrat v Grajskem kinu. Vstopnice za člane in članice so dobe po 2 din v pisarni Prosvetne zveze, za ostale pa po 3 din v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. Opozarjamo, da se bo film predvajal v Mariboru samo v.nedeljo.
m Iz tovarne Zeicnka in drug že odvažajo
Pri mednarodnih tekmah z drsalkami na kolesih v Londonu je Amerikanka ltullok skočila ureko dveh tovarišic.
stroje. V tovarni Zelenka in drug v Mariboru so zatrjevali, da so ustavili predilnico le začasno in da so stroje demontirali ter jih spravili v zaboje le zaradi tega, da se ne pokvarijo. To pa no bo držalo, ker so stroje že začeli pošiljati iz tovarne. Zaenkrat jih pošiljajo v Zagreb, kam pa bodo potem namenjeni, ni znano.
m Na Ljudski univerzi bo predaval v ponedeljek na podlagi skioptičnih slik sodnik dr. Kyovsky iz Novega mesta o Kočevskem ozemlju.
m Strašna nesreča v železniških delavnicah. Včeraj se je pripetila v železniških delavnicah v Mariboru strašna nesreča, ki bo najbrž zahtevala življenje pridnega delavca. 35 letni delavec Josip Kelbl je padel v izkuhalnl kotel ter je dobil takšne opekline, da ga ne bodo mogli več rešiti. Iz-kuhalni kotel je ogromna naprava, v kateri se iz-kuhavajo razni deli strojev, zamazani z oljem. V tem kotlu se segreva voda s paro. Kelbl je bil zaposlen pri kotlu ter je stal nad odprtino na deski. Nenadoma pa je iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje ter je omahnil v vrelo mastno tekočino. Sicer' so nesrečneža takoj potegnili iz vrele kopeli, vendar je zadobil po vsem telesu strahovito opekline. Takoj so ga z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico.
m Nevarne opekline od petroleja. 55 letni posestnik Anton Hinko iz Iloč je nesel iz trgovino domov v nahrbtniku steklenico petroleja in steklenico terpentina. Imel pa je nesrečo, da sta se mu steklenici v nahrbtniku razbili, pa se mu jo la mešanica razlila po hrbtu in nogah. Ostra tekočina mu je razjedla vso kožo ter so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Njegove poškodbe sličijo močnim opeklinam ter so precej nevarne.
m Nevaren čolniček tkalncga stroja. V tovarni Doctor in drug se je ponesrečila 26 letna tkalka Marija Barbarič iz Limbuša. S stroja ji je odletel čolniček z veliko silo naravnost v oko ter ji je prebil lobanjo. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico.
m Zagonetna poškodba. V Studencih so našli Ivana Sumandla, delavca iz Peker, v Frankopanski ulici v čepečem položaju. Mož se skoraj ni več zavedal ter so ljudje skraja mislili, da je popolnoma pijan. V bližini pa so le videli, da ima ranjeno glavo. Šumandla so prepeljali v bolnišnico, kjer leži sedaj nezavesten. Zdravniki so ugotovili, da ima razbito lobanjo ter ranjene možgane in so njegove poškodbe smrtnonevarne. Šumandl jo v družbi svojega brata razgrajal v gostilni Hartberger, ko pa so ga iz gostilne vrgli, sta oba razgrajača začela okrog gostilne razbijati z latami. Napadla sta tudi nekaj gostov, ki so prišli iz gostilne, pa je verjetno eden izmed teh zadal Ivanu Sumandlu usoden udarec po glavi.
m Velika vlomna tatvina. V četrtek prcdpol-dne je neznanec vdrl s ponarejenim ključem v stanovanje Josipine Flakus v Koroščevi ulici 5 ter je odnesel iz odklenjene omaro sledeče predmete: zlato moško uro z drobno zlato verižico, vredno 1800 din; srebrno moško uro (na pokrovu so gravirane črke K V) in drobno verižico z obeskom štiriperesne deteljice, vredno 320 din; srebrno žesko ročno uro z usnjatim trakom, vredno 150 din; 5 mm debel zlat prstan z znotraj graviranimi črkami K F 11/8. 19., zlat verižni prstan, zlat prstan v obliki zaponke, zlat moški prstan z izpadlim kamnom, zlaj prstan brez kamna ter 35 dinarjev gotvovine. Za vlomilcem manjka doslej vsaka sled.
lil Otrok zanetil požar. 6 letni Ivan Tajhmaj-ster iz Partinja je gledal pri sosedu, kako so požigali dračje na polju. Nagrabil je nekaj žerjavice v star lonec ter jo zanesel domov v drvarnico, kjer se je njo igral. Pri tem pa so je posoda prevrnila in je nastal požar, ki je zajel tudi hišo, na kateri je zgorela streha, dočim so ostalo obranili.
m Nevaren srnjak. Splavarski mojster Franc Hiti v Vuzenici ima udomačenega srnjaka, ki pa je postal letošnjo pomlad zelo muhast. Začel je napadati otroke, pa tudi odraslih oseb se ne ustraši. Te dni je napadel 9 letno Marijo Golob ter jo podrl na tla in tako obdelal, da je dekletce obležalo z zlomljeno desno nogo. Morali so jo prepeljati v bolnišnico.
Gledališče
Sobota, 22. apr., ob 20: »Potopljeni svet«. Rod B. Premiera. — Nedelja, 23. apr., ol> 20: »Dijak prosjak«. Znižane cene — Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto
Litija
Ustanovni občni zbor poverjeništva Kluba železničarjev JRZ v Litiji bo v nedeljo, dne 23 apr. t 1. po vlaku št. 617 v Prosvetnem domu v Litiji. Vabimo člane in prijatelje, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Občnega zbora se udeleži gospod narodni poslanec tov. Ma6ič in klubov tajnik tciv. Cimpcrman.
Celje
c Celjane in okoličane opozarjamo, da si preskrbe že te dni vstopnice za veliko prireditev v celjskem mesUiem gledališču, ki jo prirede dne 29. aprila ob 8 zvečer igraske družine Vojnik, Šmartno, Dol pri Hrastniku, Koprivnica, Celjski zvon, Dekliški krožek Celje, Zelezničarska godba Celje in kmečka godba z Vojnika, Dola in Šmartnega. Nastopilo bo akrog 225 ljudi. V Slomškovi tiskarni dobite v predprodaji tudi delo pisatelja Davorina Petan-čiča »Slovenskega kmeta povest«. Cena knjigi 10 din.
Pozor!
Veletrgovina Alojz Mastnek v Celju, dosedaj Kralja Petra cesta št. 22, se jc preselila v lastno hišo, Gosposka ulica št. 7 (prej hotel »Hubertus«, koder je tudi zaloga laškega piva, kar naj izvolijo cenjeni trgovci in gostilničarji vzeti na znanje.
Jesenice
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja velefilni iz ruskega življenja »Žena brez okovov«. Za dodatek Fox-tednik in kratek pred-film »Kadar velemeščan sreča malomeščankot. Predvaja sc: v pelek, 21., v sobolo 22., v nedeljo 23. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo popoldne ob 3.
»Slovenčovc« tablo, kjer številni ljudje vsak dan lahko berejo 3-Slovencac, nekaterim niso všeč. Od zadnjih volitev (11. dec.) je bila tabla pred jeseniško postajo že trikrat izruvana in vržena na cestni hodnik. Mislimo, da bi si dolični nočni junaki svojo jezo lahko hladili kje drugje; ali jim mar ni po volji, da je sSlovenec« vsesplošno na Jesenicah priljubljen, in da ga ljudje izmed vseli dnevnikov najrajši berejo? Če svojo srčno kulturo na ta način uveljavljajo, poleni jih vsi pošteno misliči samo pomilujemo.
Masne knjižice in rožno vonco vseh vrst Vam nudi trgovina Krekov dom.
Predsednik vlade odpotoval v Zagreb - zunanji minister pa v Benetke
Belgrad, 21. aprila, m. Z nocojšnjim eks-presnim vlukom je odpotoval na sestanek z grofom Cianom v Benetke naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Na postajo ga je spremilo najvišje uradništvo zunanjega ministrstvu s pomočnikom zunanjega ministra doktor Siniljnničein na čelu ter uradništvo italijanskemu poslaništvu. Številno je bila zastopana tudi italijanska kolonija v Belgradu. Ob prihodu na postajo sta ga pozdravila naš poslanik v Rimu 11 l istič in itali janski poslanik na našem dvoru Indelli. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič ju jc povabil v svoj vagon.
Z njim so odpotovali naš poslanik pri Kvi-rinalu Boško llristič, italijanski poslanik na našem dvoru Mnrio indelli, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Radovan Petrovič, šef odseka v zunanjem ministrstvu Gavrilovič in osebni tajnik g. ministra Seče-rovič. Od časnikarjev sta odpotovala na sestanek našega zunanjega ministra z italijanskim zunanjim ministrom, grofom Cianom, glavni tajnik agencije »Avalc« Vukašin Andielkovič in lielgrajski urednik agencije Štefani Corrado Sofiu.
Po sestanku v Benetkah se vrne g. zunanji minister dr. Cincar-Markovič v Belgrad. od koder odpotuje 26. aprila v Berlin na sestanek z nemškim zunanjim ministrom von Ribben-t ropom.
Belgrad, 21. aprila, m. 7. nocojšnjim drugim br/.ovlakom ob 23.10 je odpotoval v Zagreb predsednik vlade in notranji minister g. Dra-giša Cvetkovič, kjer se bo sestal 7. voditeljem HSS dr. Mačkom ter z njim nadaljeval razgovore za rešitev hrvatskega vprašanja. Na postajo so g. Cvetkoviča spremili prometni mi-nisler dr. Spalio, gradbeni minister dr. Krek, minister za gozdove in rudnike Pantič, socialni minister Rajnkovič, poštni minister Alti-narmakovič in minister brez listnice Maštrovič. Navzoč jc bil tudi upravnik mesta Belgrada Dragoslav La/.ič s svojim pomočnikom Jova-novičein. dalje pomočnik notranjega ministra Djorrljevič ter višje uradništvo predsedstva vlade in notranjega ministrstva. S predsednikom vlade g. Cvetkovičem so odpotovali v Zagreb Roško Nastasijevič. Bo/o Annstijevič in ravnatelj agencije »Avule« Djordje Perič.
Belgrad, 21. aprila, m. S kr. ukazom *fa postavljena v osrednjem tiskovnem uradu pri predsedstvu vlade dr. Vclimir Oimič za šefa publicističnega oddelka in dr. Mil'-" Mladcno-vič za Šefa odseka 7n rndinfonijo.
KULTURNI OBZORNIK
Pariško kulturno pismo
V teku zadnjih treh mesecev sta bili v Parizu predstavljeni dve panogi jugoslovanskega kulturnega življenja. To je bil najprej koncert, ki ga je priredilo Druitvo sodobnih jugoslovanskih skladateljev, pod
vodstvom prof. Hrističa, v Radio- Pariz, zvezanim s celo vrsto francoskih postaj in z Belgradom. Najboljši francoski simfonični orkester, Orchestre National de Pariš, je izvajal Hrističevo Vstajenje in Suito plesov iz Ohridske legende, dva simfonična plesa od Dobroviča, Bravničarjevo Belokrajinsko rapsodijo, ki je s tem doživela svojo krstilo izvedbo. Škerjanc je bil zastopan s Preludijem za godalni orkester in z drugim stavkom prve simfonije, in Štolzer-Slavenski s 6 plesi iz svoje Balkanofonije.
Res je, da je bila ta izbira malo preveč eksklu-zivna, ker je bila omejena izključno na člane Društva, kjer pa manjka marsikako ime iz jugoslovanske sodobne glasbe. Neumestna se mi pa zdi nevolja nekaterih, ki se le preveč nad tem spotikajo. Ne vem, na kakšen način bi bilo mogoče dopovedati tem, kakšnega pomena je za nas propaganda v inozemstvu, predvsem pa še v Franciji. Zato je treba z obema rokama pozdraviti vse, kar nas predstavi inozemstvu. In če to stori kak posameznik, je to še bolj občudovanja vredno; naj si nihče ne domišlja, da gre to samo od roke. Zato je neumestno, da se vprašujemo, da li je ta ali oni res najboljši naš glasbenik — v tem vprašanju sc bodo naši umetniki sami težko ze-dinili, še težje pa kritiki. Vprašanje je le, kdo je imel zadosti podjetnosti in razumevanja, da si je upal nastopiti pred svetovno publiko. Seveda bo pa cilj dosežen takrat, kadar bodo res vsi najboljši glasbeniki zastopani s svojimi deli. Za to pa je treba, da se nekdo od godrnjačev zgane in začne na tem delati, ker vsaka taka stvar 6tane mnogo dela in mnogo idealizma — kot sploh vsako resno delo.
Koncert smo poslušali res z ljubeznijo, ki jo vzbudi v tujini vse, kar pride od doma, z ljubeznijo, ki jo vsaka nepopolnost globoko zaboli. Vzbudil pa je v nas marsikako bridko misel o naši umetnosti. Čudo je to, da smo Jugoslovani, eden izmed najbolj muzi-kalnih narodov, tako revni v glasbi in površni. Pri nas je v tehničnem oziru revščina, ker je veliko ljudi, ki pod pretvezo originalnosti ali modernosti zakrivajo svojo nemarnost in prezir vsega, kar jc iz področja izražanja in njegove tehnike.
Je pa tudi idejno pri nas velika revščina. Če pa gledam nekatere naše glasbenike, se ne morem ubraniti vtisa, da slikajo akorde, ker jim na papirju ta kompozicija ploskev bolj ugaja, kot kaka druga, in jih mečejo skupaj kot otroci, ki upajo, da bo iz kamenja in peska zrasla hiša. Zakaj izgubljati trud z govorjenjem, če nima človek ničesar povedati? To pomanjkanje notranjega življenja, ki je tako kričeče v vseh panogah naše jugoslovanske umetnosti, je še posebno vidno v glasbi; je pa to splošen človeško-pedagoški in kulturni problem, ki nas bo še dolgo moril. Skladba ni jugoslovanska samo zato, ker uporablja narodne glasbene elemente; pesmi, plese itd. Kot slikarstvo ne bo še slovensko takrat, kadar bo upodabljale srca in križe naših starih škrinj. Za to je potrebna poleg močne osebnosti še tesna povezanost z narodnim čutenjem. V splošnem, vsakomur dostopnem izrazu, je treba podati reakcije, misli, probleme, ki so vsakemu narodu lastni. Vse drugo je zapisovanje narodnega blaga, kot so ga vršili naši podeželski učitelji, ki so tem bolj zaslužni, ker pri tem niso zahtevali naslova umetnikov. Večina naših koncertov greši s tem. Zato jim do hlaznosti dajemo najrazličnejše priredbe kola, srbskega, hrvaškega, slovenskega, v resnici je pa to samo orientalno monotona ritmična muzika, ki ima zgolj socialno, ne pa estetske vrednosti. Hrističev koncert ima par izjem. Predvsem prvi takti Vstajenja, ki so res grandiozni, zato je kmalu razočaranje tem hujše. Škeriančeve skladbe so edine evropske in splošno človeške. Ni to sicer kaka silna glasba — in mislim, da bi g. Šker-ianc sam začudeno pogledal, če bi kdo dejal, da je on slovenski d'Indy ali Ravel — so pa to skladbe,
ki jih je mogoče mirno pokazati, in če jim manjka konciznosti, jc temu pcecej kriva naša revščina, ki ne dopušča niti šolanja niti brušenja na koncertih; če so notranje duhovno šibke, ali ni to v veliki meri krivda nas vseh, ki smo premalo širokopotezni, da bi vsak v sebi in v narodnem občestvu ustvarili na-stroj, iz katerega raste velika umetnost?
Draga manifestacija naše kulture je slikarska razstava naših pariških umetnikov, ki se je prav te dni končala. Nastanjena v eni najboljših zasebnih galerij, ima ta razstava prav eliten značaj. V prvi dvorani so razstavljena dela nekaj slikarjev, ki imajo že svoje ime, vsak 6 celo skupino del. V drugi dvorani se pa gnetejo mladi, vsak z eno ali dvema slikama, in ti so brez dvoma bolj zanimivi, kot pa oficielni slikarji iz prve dvorane (in ki so seveda tvorili žirijo). Prva dvorana je pod vplivom nekaterih
(modernih francoskih slikarjev, Mathissa, Ronaulta (če se more zgolj zunanje imitiranje imenovati vpliv), druga pa morda bolj pod vplivom klasike ali rene-sance. Razstava, čeprav ni nič izrednega (in v Parizu bi bilo težko drugače), ima precejšno višino in zelo resen značaj. Razen ponesrečenega čelebonovičevega akta ni nobene napake v okusu, kar je že veliko. Toda včasih bi si človek skoraj zaželel disharmonije, kot pa take umerjenosti, ki je povečini komodna ustaljenost, beg pred problemi, zgolj rokodelstvo brez notranje razgibanosti, prezgodnja popolnost. Zato v splošnem ta razstava pusti človeka hladnega.
Je pa med mladimi par umetnikov, o katerih ho še mnogo slišati. Edini Slovenec, ki razstavlja, Rihard Debenjak, se sicer izpopolnjuje v cerkvenem slikarstvu, zato njegovih glavnih del niso sprejeli na razstavo. Je pa gotovo eden najbolj resnih in najbolj nadarjenih od vseh in ima tudi relativno največ uspeha. Z močno tehniko izdelane pokrajinske slike imajo mnogo nastrojnega občutja; barve spominjajo nekoliko na modrobarvno harmonijo Vincijevo. Mlad kipar Mapzner je razstavil par del, ki ga postavljajo med najboljše jugoslovanske kiparje, mala skica deklice je polna življenja in nežnosti. Medaljoni Periše Milica so prav dovršeni, in še tu in tam kaka slika (interieur Antičeve, tonsko posrečen, tihožitja Jere-miča, ples Kujačiča, ki je v barvi dinamičen, vendar nedovršen, in pa odlični akvareli Markoviča). Med oficiclnimi umetniki je brez dvoma najboljši Milosav-ljevič. Temnosive, zgoščene barve so odlične za tihožitja, katerim dajejo mirne, tople, starinske tone. Vendar se mi zdi, da je napaka prav v teh barvah. Tonski koeficient je pri njih nizek in je torej materialni učinek majhen. Je sicer res, da veliki umetniki, ko začenjajo dosegati dovršenost, vedno bolj in bolj duše tone, opuščajo zunanje efekte, in prepuščajo vedno besedo duhu samemu, s čim manj materialnega izražanja. Toda to so pač — veliki umetniki, ki so s stopnjevitim poduhovljenjem in askezo prišli do take učinkovitosti. Ni pa to bil začetek; nasprotno! Sicer pa tudi na teh slikah vedno najdemo neko svetlobno točko, ki je nekako vrh in osrednja točka cele slike. Te notranje duhovnosti manjka tu; vse je težko, medlo. Če še omenim Čelebonoviča, ki ima močno tehniko, še preveč močno, ker siva dominanta je postala navada, kjer je vidno, da ne izhaja iz kake notranje nujnosti. Uzelac s precejnjim talentom je mnogo preveč površen, predvsem pa še sam s seboj zadovoljen, da bi kdaj ved pomenil, kot'ie po« meni. Pri njem so vplivi moderne umetnosti najbolj vidni, pa je brez pomena iskati, kateri so, ker prav njih duša pri Uzelcu manjka. Lubarda ima vse preveč lahkote, da bi se s sliko potrudil; ima pa odličen čut za barve, mnogo dinamike, in kljub vsej površnosti lahko pomeni enega najboljših pokrajinskih slikarjev. Še par dobrih kiparskih del kiparice Rajke. Torej prav dostojna razstava.
Naj še omenim, da ima pri vsem tem obilo zaslug g. prof. Markovič, načelnik prosvetnega oddelka na poslaništvu, ki z veliko energijo dela na tem, da pokaže v Franciji naše kulturne vrednote. N. S.
Novi člani češke akademije znanosti in umetnosti. — Prejšnji torek jc imel četrti oddelek Češke akademije znanosti in umetnosti, to je — umetniški razred sejo, na kateri je izvolil nove člane in sicer iz področja književnosti: znanega nam pesnika Joseia Horo, pisatelja Josefa Knapa, pesnika Benjamina Klička in pisatelja legionar-skih epopej Josefa Kopto. Volilo je 16 članov, štiri 6e pa niso seje udeležili. Tri mesta so ostala še nezasedena. S področja upodabljajočih umetnikov pa so bili izvoljeni: kipar Karel Pokorny, štiri mesta pa so ostala nezasedena.
Končna odločitev pogreba posmrtnih ostankov češkega pesnika K. //. Mache. — Največji češki pesnik je nedvomno Karel Hynek Macha, vrstnik in prijatelj našega Prešerna, katerega je ludi obiskal v Ljubljani pesnik čudovite romantične pesnitve »Maje, je sicer umrl že pred sto leti (1836) v Lilomericah na severnem Češkem. Ko so pa jeseni s 6udetsko deželo Litomerice pripadle Nemčiji, je tedanji praški župan dr. Zenkl nati-horaa in v naglici dal odkopati njegov grob v Litomerirah ter njegove ostanke prenesti v Prago, da bo vsaj največji češki pesnik počival v svobodni češki deželi, ki jo je tako ljubil in ji pel najlepše pesmi. Po prevozu v Prago so sicer nastali prepiri okrog teh ostankov zaradi tega, ker jih je dal župan razstaviti v lepi rakvi v veži krematorija za tako dolgo, da bi ga letos prvega maja (v spomin na njegovo pesnitev »Maje Bil pozen mrak je — prvi maj — večerni maj — jjubezni čas!) pokopali — kam? Nekateri so bili za to, da ga pokopljejo pod njegov spomenik v smihovskem parku, drugi v zgradbe staroslavnega Vyšehrada nad Prago, toda katoličani in tudi drugi so bili za to, da se pokoplje v posvečeni zemlji, saj je bil tudi katoliško pokopan ter so rožni venec tudi dobili v njegovem grobu. Čehi 60 se odločili za to ter se pripravljali, da slovesno vnovič pokopljejo svojega najboljšega pesnika na dan prvega maja s katoliškim obredom, ki bi se izvršil v Panteonu Narodnega muzeja, nakar bi se razvil pogreb na vyšehradsko pokopališče. Toda ta teden so sklenili, da odpade slavnostni sprevod, kakor tudi blagoslovitev v Panteonu ter da bo samo lih pogreb na prvo nedeljo v maju, to je 7. maja. Obredi se bodo izvršili v mali cerkvici na starodavnem Vyšehradu, nakar bodo ostanke v tišini pokopali na pokopališču v bližini Slavina, njihovega Panteona, pisateljske in buditeljske grobnice, pri grobovih Smetane, Ondrička in Nebeškega. Tako se tudi drugega pogreba češkega največjega pesnika drži tragika češkega naroda, da ga v tišini pokopavajo sicer res da na slavnem Vyšehradu, toda v Češkomoravskem protektoratu ...
Uspeh poljske umetnosti na biennali v Benetkah. Po likvidaciji biennale so zdaj prišli v javnost statistični podatki o uspehih posameznih držav. Splošni uspeh letošnje biennale je bil veliko večji kot prejšnja leta: tako je bilo prodanih del za 1,254.009 lir, dočim je na prejšnji biennali bila vsota za 313.000 lir manjša. Največ prodanih del
je bilo 6eveda italijanskih, za Italijani so prišli na vrsto Nemci in Francozi ter Belgijci, potem Ogri in takoj nato Poljaki, ki so prodali šest slik v vrednosti 23.212 lir. Za Poljaki so prišle šele druge države, tudi Angleška, Holandska, Španska, Čoškoslovaška, Švica, Jugoslavija, Romunija, Grčija' in Egipt. Poljaki 60 ponosni na ta svoj uspeh,-o katerem so prepričani, da bi bil še večji, če bi bile nekatere 6like, za katere so se zanimali kupci, naprodaj. Lani so izkupili v Benetkah namreč samo 4.030 lir.
*
Skrivnostni boSji roži. Osem Marijinih pesmi za mešani zbor — zložil Franc Premrl, Šmartno pod Šmarno goro, 1939. — Samozaložba. Opalo-grafiral Roman Pahor, žapuže. — Organist Franc Premrl iz Šmarlna pod Šmarno goro je za letošnje šmarnice izdal osem Marijinih pesmi pod našlo-' vom »Skrivnostni božji roii«, primerne za naše cerkvene mešane zbore, in to na besedilo novejših verskih pesnikov, tako Gr. Malija (Skrivnostna božja roža, Pozdravljena Marija, Pozdravljena, Marija Ti, Moja luč in Slovencev kraljica, ki se konča v mogočne besede: Pozdravljena bodi Slovencev kraljica 1 Slovenija vsa naj bo Tvoje svetišče). Dalje so nudili besedilo za uglasbitev še M. Elizabeta (Majniška, Samo Nji) ter V. Bele (Bodi pozdravljena!). Melodije so zložene v narodnem duhu, lahke ter mile, prav v tradiciji maj-niških pobožnosti, zato zbirko priporočamo v nakup sedaj, ko se bliža mesec Marijin, majnik s šmar-nicami. Zbirko — kar se tiče besedila — je odobril škofijski ordinariat ter se lahko pojo v cerkvah. Naslovno podobo — Marijo v lilijah — je izdelal Tone Kralj.
*
Predavanja slavističnega kluba ljubljanske univerze. — Slavistični klub, strokovno društvo slavi-stov-akademikov ljubljanske univerze organizira vrsto predavanj iz sodobnega literarnega življenja. Prvo predavanje — v ponedeljek, dne 24. t. m. — bo imel v Hubadovi dvorani Filharmonije konser-vator Fr. Mesesnel na temo: »Umetnik in njegova doba.t Za njim bodo predavali še naslednji gospodje: dr. Ferdo Kozak: »O slovenski kulturi,« Josip Vidmar: >0 literarnem kriteriju,« Miško Kranjec: >0 potih nove slovenske literature« ter dr. Lino Legiia o pokojnem prof. dr. Ivanu Prijatelju. S tem je ciklus teh predavanj in predavateljev zaključen.
•
Nova tržaška revija: Geopolitika v Trstu nosi kot podnaslov oznako: mesečni pregled politične, ekonomske, socialne in kolonialne geografije. — Urednika sta Roletto in Massi Zaradi važnosti, ki jo je geopolitika dobila posebno zadnje čase v Italiji, je sprejel oba urednika sam Mussolini in se zanimal za smernice in nalogo nove revije. Zanimivo je, da je smatralo uredništvo za potrebno, nastisniti pod seznamom sotrudnikov še pripombo »Članki, zbrani v tej številki, izražajo le misel in sodbo podpisanega avtorja.«
Polkovnik Friderik Gerard Peake, ki je celih 1B let s četo 1400 arabskih legionarjev v Transjorda-niji varoval red in mir, jc zaključil svoje dogodkov polno življenje vpuščavi in se vrača x domovino. Slika ga kaže z njegov ženo v oddelku vlaka, ko so peljeta proti Londonu.
Protestanti o katoliški Cerkvi in papeštvu
V Stockholmu (Švedska) izhaja ugleden pro-testantovski list >Nya Dagligt Allahanda«, ki je v zadnji številki objavil članek o odnosu med^ protestantizmoni in papeštvom. Med drugim izraža naslednje značilne misli:
»Danes je prišlo že tako daleč, da mora krščanski Šved državne cerkve priznati, da katoliško Cerkev trenutno smatra za najvažnejšega či-nitelja v ohranitvi krščanske kulture. Danes, ko se poganstvo širi po svetu, ko surovost in nasilnost zmaguje, bi moral človek biti 6lep, da ne bi uvidel, da je odpor katoliške Cerkve proti barbarstvu prva obrambna črta naše lastne krščanske svobode. Zato protestant dandanes razume, da gre tudi zanj. Razlike glede krščanske dogme danes niso več bistvena sporna točka.
Slovesno in mirno, jasno in izkušeno, ponosno in ponižno je stari papež oznanjal krščanski evangelij. Katoliška Cerkev je v naših dneh imela lepo vrsto upoštevanja vrednih knezov, dejstvo, ki je v izredni opreki s tistim splošno razširjenim naziranjem, da svet nima modrih krmarjev. Kakšni papeži! Joahim Pecci, imenovan Lieon XIII., ki je s svojim ljubeznivim in ironičnim nasmeškom spreobračal estete XIX. stolelja; Jožef Sarto, imenovan Pij X., otroško pobožen in svet; veliki aristokrat Jakob dela Chiesa, Benedikt XV., katerega diplomatsko prizadevanje v
času svetovne vojne je bilo po enoglasnem priznanju vseh vojskujočih se sil edino resno prizadevanje za pravi mir, čeprav se ni uresničilo; v novejšem času pa Ahil Ratti, učeni knjižničar in navdušen prijatelj narave, ki je v trenutku, ko je Mussolini izvajal revolucijo, rešil križ in njegovo. vsebino Italiji in vsemu svetu.
in kakšna vrsta državnih tajnikov! Rampolla, Merry del Val, Gasparri, Pacelli! Bil bi velik nesporazum, če bi 6e kdo šopiril z njihovo učenostjo, izkušenostjo in diplomatsko izurjenostjo. Kakor bi lahko veliko pomenil, se vendar pod vplivom tistega moralnega ozračja, v katerem so ti možje gibljejo, vedno umikajo v ozadje. Odpovedujejo se sreči domače hiše, zemeljskemu dobičku in zemeljskemu veselju in prevzamejo naso življenje trde odpovedi in strogega samozataje-vanja — vse v znamenje, da so pokorni svojemu Gospodu in Kralju, v katerega očeh je bilo priznanje skesanega razbojnika več vredno kot vsako drugo delo.
Po človeško merjeno bi rekli, Pij XI. je bil velik. Ni bilo besede, ki jo je izrekel, ni bilo navodila, ki ga je dal, ni bilo odloka, ki ga je izdal, kar ne bi služilo v blagor Cerkve. Gospodarjem sveta je resnico povedal bolj naravnost kot kdorkoli drug.«
Tako protestantovski list govori protestantov-skim bralcem o katoliški Cerkvi I
ŠPORT
20 dela na polju slovenskega športa v Mariboru
Maribor, 21. aprila.
Sinoči je bil občni zbor ISSK Maribora, s katerim je klub proslavil pomemben dogodek — 20 letnico svojega obstoja in uspešnega dela za razvoj slovenskega športa na severni meji. Občni zbor je imel slavnosten značaj, ki ga je podčrtala lepa okrasitev dvorane z državnimi in klubskimi zastavami ter razstava vseh neštetih športnih trofej, katere so si tekom 20 let osvojili klubski člani v vseh športnih panogah. Občni zbor so pozdravili številni odločni športni in narodni delavci ter razne organizacije, osebno pa so se ga udeležili zastopnik »Pu trnka« podravnatelj Pfeifer, zastopnik Touring kluba podpredsednik Jaki, zastopnik SPD in predsednik MZSP Zorzut.
Občni zbor je otvoril predsednik dr. Stamol. Podal je v zgoščenih besedah zgodovino kluba in njegovega športnega dela v teku 20 let. Zasluge ISSK Maribora za razvoj slovenskega športa na severni meji so trajne. Tajniško poročilo je podal Viljem Miheljak. V izčrpnih izvajanjih je nanizal vse športne dogodke iz pretečenega poslovnega leta. Klub je deloval s tremi sekcijami: z nogometno, teniško in zimskošportno. Ostale sekcije je opustil, ker je zanje prenehalo zanimanje med članstvom. V prihodnjem letu misli zopet ustanoviti lahkoatletsko in ping-pong 6ekcijo. Namesto odsotnega ravnatelja Loosa je podal blagajniško poročilo Bergant. Klub ima sedaj čvrste gospodarske temelje, ker je odplačal vse stare dolgove. Za nogometno sekcijo je podal poročilo mag. ph. Maver. Sekcija ima 63 verificiranih igralcev. Sekcija zavzema v nogometnem športu Maribora zopet ugledno mesto. Za teniško sekcijo je poročal ravnatelj Babič, za zimskošportno pa Golubovič.
Slavnostno besedo o zgodovini kluba je imel odvetnik dr. Vauhnik. Začetke ima v »Krožku slovenskih športnikov«, ki se je osnoval 28. junija 1919. Prvi predsednik kluba je bil industrijalec Drago Kobi, za njim je prevzel vodstvo ravnatelj Ciril Toman, potem Ivan Roglič, nato zopet Ciril Toman, od leta 1931 pa ga vodi zdravnik gosp. dr. Stamol Klub je kmalu po ustanovitvi zavzel dominantno vlogo zlasti v nogometnem športu ter so znani njegovi srditi boji za prvenstvo Maribora z nemškim rivalom SK Rapidom. Vse te borbe je ISSK Maribor odločal v svojo korist. Leta 1920 si je klub pridobil lastno igrišče v Ljudskem vrtu, ki je bilo dolgo vrsto let središče mariborskega nogometnega športa, dokler ga ni 1. 1933 tedanja občinska uprava odstopila Sokolu. Od tedaj je klub že pet let brez lastnega igrišča.
Letos pa se je osnovala zadruga z o. z. »Mariborski stadion«, ki je že registrirana Vodi jo mr. ph. Maver. Zadruga je kupila ob Koroški cesti zemljišče v izmeri 18.000 kv. metrov ter bo na njem zgradila moderno športno igrišče. Največje zasluge za to_ si je pridobil mr. ph. Maver, kateremu so člani na občnem zboru nadeli časten naziv »prijatelj kluba št. 1«.
Občni zbor je bil zaključen z volitvami, pri katerih je bil izvoljen v celoti dosedanji odbor, na novo pa je prišel v vodstvo še dr. Kacafura.
Lahkoatletski meeting v Ljubljani
Danes popoldne ob treh na Stadionu.
Vhod z Vodovodne ceste.
Danes priredi SK Planina zanimiv lahkoatletski meeting. katerega se bodo udeležili priznani slovenski lahkoatleti kot Žgur, Markovič, Košir, Skušek, inž. Marek, Nabernik, Zagar itd.
Istočasno se bo vršila tudi poskušnja rušenja jugoslovanskega rekorda na 3000 m po Koširju Zmagoslavu, članu SK Planine.
Zaradi tega apeliramo na občinstvo, da poseti meeting v čim večjem številu. Vstop prosti
Bogat športni spored v Celju
Jutri, v nedeljo, bo v Celju prav lep in bogat športni spored. Ob pol 3. se bo pričela letošnja lahkoatletska sezona s cross-countryjem za juniorje in seniorje. Ob 3. bo prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki. Od 4. do 5. bo cross-country za juniorje in seniorje na 1500, 3000 in 5000 m. Ob 5. bo na igrišču na Glaziji prijateljska tekma med SK Železničarjem iz Maribora in SK Celjem. Ob pol 5. pa bo na igrišču pri Skalni kleli drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Borutom iz Golovelj in SK Hrastnikom.
Moste : Siavija
Skoraj neopaženo 6e odvija borba za prvenstvo II. razreda, kjer se bije borba za prvo mesto med Grafiko, Slavijo in Mostami, od katerih ima vsakdo še možnost prehiteti drugega in zasesti prvo mesto. V tej skupini trenutno "vodi Grafika z razliko dveh točk, sledita pa ji Moste in Siavija.
Tekma med gornjima nasprotnikoma bo dala jasnejšo sliko, kdo 6e bo boril z Grafiko za prvo mesto; zato je gotovo, da se bosta oba nasprotnika potrudila zmagati. Siavija kakor tudi Moste ne igrata ravno slab nogomet, če pa upoštevamo elan in požrtvovalnost, katerega drugorazredni klubi vnašajo v igro, moremo pričakovati prav zanimivo tekmo.
Omenjena tekma bo v nedeljo ob 16 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. V predtekmi ob 14.45 nastopita tudi v prvenstveni tekmi Ljubljana : Moste jun.
Mladika : Korotan
V	nedeljo, dne 23. t. m., ob 10.15 se pomerita na igrišču SK Mladike stara dva rivala Mladika in Korotan! Lansko prvenstveno sezono so Mladi-karji Korotaila gladko odpravili, letos bo šlo to težje. Mladika bo nastopila z novimi mladimi igralci. Tekma obeta biti zanimiva, zato vabimo k tekmi prijatelje obeh klubov.
Škotska : Irska 1 : 1
V	Glasgo\vu se je vršila 20. aprila mednarodna nogometna tekma med amaterji Škotske in Irske, ki se je končala neodločeno 1:1.
ZF0 in ZDK
Ljubljanskim in okoliškim odsekom in krožkom v vednost
Opozarjamo vse odseke in krožke, da noben član in mladec, članica ali mladenka ne more brez odsekovne, odnosno krožkove izkaznice na stadion. Stadionski čuvaj ima v tem pogledu strog nalog in ne bo nikogar pustil na sladion, ki nima članske izkaznice. Izkaznica mora biti opremljena z odsekovnim (krožkovim) žigom ter podpisom od predsednika (-ice) in tajnika (-ice). — Izkaznice, v kolikor jih odseki ozir. krožki niso naročili, je
naročiti pri ZFO m ZDK.
•
Vse ljubljanske in okoliške orodne telovadce, lahkoatlete in igralce v odbojki — člane in mladce fantovskih odsekov, vabimo, da se udeležujejo telovadbe in lahkoatletskih treningov ter treningov v odbojki na stadionu, kjer so jim na razpolago strokovne moči. da bodo hitreje napredovali in se nravilno vadili.