UREDNjSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Urada? ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pcjoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21’60, polletna K 10'80, četrtletna K 5’40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	oslaio inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje (n praznik« .* .*	ob pol 11. dopoldne,	•.	•
OPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, U., tjj uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvočer Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslane :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemalo
—...........  Reklamacije	lista	so poštnine proste. —.
Stev. 567.
V Ljubljani, v soboto dne 26. aprila 1913,
Leto £11.
Novi Balkan.
III.
Bolgarska, Srbija, Črna gora in Grška se po balkanski vojni razširijo. Poleg njih nastane Albanija kot povsem nova država. Iz malih državic, nekakšnih državnih krhljev, ki so jih večji sosedje smatrali le za provizarije, za elemente svojega bodočega povečanja, so postale organizacije, ki lahko s povečano gotovostjo razvijajo svoje življenje. Te države z večjimi gospodarskimi in političnimi potencami nimajo več pečata bodočih pokrajin te ali one velesile. Svojo neodvisnost so z zmagovito vojno oči-vidno povečale.
Ali popolne neodvisnosti niso dosegle. Kapitalizem ne more meni nič tebi nič resignirati. Kakor se ne more odpovedati profitu, ki ie njegovo življenje, tako se ne more odreči politični moči, ki mu zavaruje profit in mu krči pota. Nova odvisnost se že kaže v vseh mogočih oblikah. Poslaniška konferenca v Londonu, ki si domišlja, da zastopa Evropo, medtem ko predstavlja samo iz vzajemnega strahu porojeno solidarnost evropskega kapitalizma, je vidni izraz hegemonije velikih nad malimi. Ta evropski tribunal, ki nima nikakršne demokratične podlage in v nobenem oziru ne predstavlja evropskih narodov, podjarmljenih od svojega domačega kapitalizma, se je ustanovil, ko še nihče na Balkanu ni prosil ne Evrope ne kakšnega posebnega dela Evrope za pomoč ali svet ali posredovanje. Sešel se je, ker so se dogodki na Balkanu doteknili interesov kapitala in profita, ter je vse kraljestvo mamona instinktivno zaslutilo, da je treba pravočasno kaj ukreniti zaradi kupčij na velikem, vsled izpre-minjajočih se razmer še važnejšem balkanskem trgu.
Nevtralnost velesil je bila od vsega začetka le prazna beseda in nemogoča reč. Kdor je prizadet, ne more biti nevtralen. Da ni Avstrija ali pa Rusija, in da niso angleške ali pa nemške bojne eskadre odplule v Egejsko morje, še ne pomeni nevtralnosti. Dejstvo je, da so se velesile kar od začetka vmešavale v razvoj dogodkov in da So polagoma vzele vse odločevanje
o	novih razmerah v svoje roke. Okvir svobodnega razpolaganja balkanskih narodov je postajal od dne do dne tešfrejši in kakor kaže, bo novi zemljevid Balkana načrtala takozvana Evropa po svojem preudarku. V glavnih potezah ga Je že določila, ne na podlagi balkanskih Interesov, ki niso prišli niti prav do glasu, ampak kot kompromis interesov svojih kapitali-stično-imperialističnih skupin,
Evropa je bila nevtralna. Toda ko so zavezniki dosegli več nego je bilo severnim interesentom ljubo, so se nevtralne velesile takoj oglasile in posegle v razvoj. Bil je trenotek, ko je kazalo, da. izgine Turčija dodobrega iz Evrope in ji niti Carigrad ne ostane. Možnost, da bi Bolgari forsirali obrambno črto pri Cataldži in da bi njih bataljoni pikorakali v Konstantinovo mesto, je tako razburila živce raznih diplomatov, da se je povsem razločno zaslišal njih energično zašepetani veto. In najodločneje so odrekali Carigrad Bolgarom oni, ki ga najmanj privoščijo Turkom.
Pa tudi napram Turčiji je bila nevtralnost zelo problematična. Pritisk, ki se je vršil v Carigradu, se slabo vjema z načelom nevtralnosti. četudi se je kazal le v obliki posredovanja, je imel vendar toliko znakov »prijateljske« pre-sije na sebi, da ga je Visoka Porta čutila vse drugače kot pa »dober svet«. In Kjamil paša se gotovo ni motil in ni mislil, da silijo veleposlaniki s svojimi notami vanj iz same ljubezni do Turčije.
Nastalo je albansko vprašanje. Nedvomno imajo Albanci prav tako kakor vsak narod pravico do smostojnega narodnega življenja in razvoja, torej po sedanjih pojmih do svoje države. Ali prizadevanja nekaterih velesil za ustanovitev samostojne in čim večje Albanije nikakor ni izhajalo iz načelne ljubezni do narodne avtonomije, do svobode in enakih lepih reči* niti iz ljubezni in simpatije do albajiskega naroda ne. Problem Albanije zakriva zopet le kapitalistično imperialistične interese izvcnbal-kanskih držav, predvsem Avstrije in Italije; ne interesov avstrijskega in italijanskega ljudstva, temveč povsem določno interese avstrijskega in italijanskega kapitalizma. Ustanovitev Albanije ni nevtralno delo, temveč se izraža kot sad protektorata, ki protežira pod krinko pravičnosti in vsakovrstnih spoštovanja vrednih načel interese protektorjev samih. Protektorat, ki snuje Albanijo, pomeni prikrajševanje svobode in samostojnega odločevanja drugih balkanskih držav, pri čemer je vprašanje, koliko je namen drugih držav pravičen ali nepravičen, le postransko. Tako je tudi glede na podrobnosti albanskega vprašanja, na severne in na južne meje, zlasti na skadrsko zadevo pravičnost zelo v ozadju. Rešuje se to vprašanje s kompromisi, kar dokazuje, da nobeno načelo ne odločuje, ampak so bile od vsakega principa mogoče koncesije, ki se ne odklanjajo in dovoljujejo s stališča albanskih interesov, temveč tako kakor se zdi prizadetim velesilam mogoče z ozirom na njih lastne koristi.
Naposled bodo velesile v Parizu razpravljale in sklepale fl finančnih vprašanjih. Zadevo vojne odškodnine, ki jo balkanske države s trdovratno doslednostjo zahtevajo, Turčija pa z
enako trdovratnostjo odklanja, državne dolgove, posojila bo obravnavala in reševala finančna komisija, v kateri je pač Turkom iti balkanskim zaveznikom dovoljena udeležba, nikakor pa ne odločilen glas.
To je moment, v katerem se najočitneje izraža gospodarska odvisnost. Zoper to nimajo balkanske države nobenega zdravila. S prevzetjem državnega dolga od Turčije, ki je neizogibno, se bo finančna odvisnost še povečala. In z njo je v zvezi politična odvisnost. Brez denarja ni mogoča svobodna politika. O tem se je morala Turčija na svojo žalost temeljito prepričati; to resnico bodo občutile tudi balkanske države.
Kapitalizem je sila, ki jo bo novi Balkan šele v vsem obsegu občutil. Kapitalistične države bodo izrabljale svoj gospodarski vpliv z vsemi močmi. Balkan bo odvisen od njih, konkurenca med njimi se bo pa nadaljevala, dokler bo mogel veliki kapital delati profite na Balkanu.
Socialne razmere in umrljivost otrok.
Pravkar je izšlo delo »Bolezen in socialni položaj« in nad vse zanimiv je v tem delu članek dr. G. Tugendreicha iz Berlina o vplivu socialnega položaja na bolezen in umrljivost otrok. Na kratko hočemo očrtati vsebino tega članka.
Leta 1909. je umrlo na Nemškem od 2,038.357 novorojencev (všteti niso mrtvorojenci) 335.436 dojenčkov, to je otrok v prvem letu starosti. Na vsakih tisoč je umrlo torej 170 dojenčkov.
Po drugih deželah je pa umrlo v razdobju od 1901 do 1905 od vsakih 1000 novorojenčkov: v Avstriji 213, na Ogrskem 212, na Španskem 173, v Italiji 167, na Srbskem 140, v Belgiji 148, na Francoskem 139, na Angleškem 138, v Švici 134, na Švedskem 92, na Norveškem 81.
Švedija in Norvegija izkazujeta torej najnižjo umrljivost dojenčkov, med tem ko se ponaša Avstrija z navišjo. — Predčasno rojeni otroci, sifilitični otroci in oni, katerih porod ie izredno težak, umrjo največkrat vkljub takojšnji pomoči. Dr. GraBl pravi: »V prvih devetih dneh pomrjo otroci vsled prirojene slabosti, deseti dan pa pričenjajo učinki zunanjih vzrokov.«
Dr. Tugendreich piše: »Marsikaterega slabotnega otroka bi iztrgali smrti, če bi bilo materinsko varstvo med nosečnostjo, porodom in po porodu dobro izvedeno in če bi bilo preskrbljeno za smotreno prehranitev in oskrbo otrok.«
Dr. VVestergaad meni, da se minimum umrljivosti otrok, ki ga je sedaj mogoče doseči, zniža prav lehko na 7 odstotkov. Kateri pa so vzroki tako visoke umrljivosti dojenčkov? Pisatelj našteva naslednje: podnebje, poletna vročina, ne-higijenične razmere, stanovanjska beda, način prehranitve. Po kritičnem presojanju vseh teh vzrokov umrljivosti dojenčkov sklepa pisatelj, da sta glavna vzroka umetno prehranjevanje in revščina.
Naravna prehranitev z materinskim mlekom je vedno, naj bodo druge okolščine še tako različne, močno varstvo. Med tem ko je umrljivost dojenčkov, hranjenih z materinskim mlekom, pri revnih in bogatih približno enaka — okolo 7 odstotkov — je umrljivost otrok, ki jih prehranjujejo z umetno hrano tem večja, čim bednejše so socialne razmere staršev. Umrljivost dojenčkov, katerih starši imajo pod 1500 K dohodkov, je bila pri naravno prehranjenih 7,3 odstotkov, pri umetno prehranjenih pa 31,6 odstotkov; pri dohodkih nad 1500 K je pa znašala umrljivost dojenčkov prehranjenih z materinskim mlekom 6,4 odstotkov, umetno prehranjenih pa 12,5 odstotkov.
Dokazano je, da je materinsko mleko hrana, ki kar najugodnejše vpliva na zdravje otrok in da je najboljše obrambno sredstvo proti nevarnostim poletne vročine za dojenčke. Tem žalostnejše je pa dejstvo, da vedno manj mater doji svoje otroke.
Trdili so, da matere vsled prirojene telesne nezmožnosti ne morejo več dojiti, ali novejše preiskave so dognale, da gre največkrat le za socialne vzroke. Beda sili matere, da iščejo delo izven doma in tako so oropane možnosti, da bi dojile. Nezadosten zaslužek mož in jiogosta brezposelnost sili žene, da gredo na delo izven doma. Beda je največja morilka otrok. Po Neumannovih preiskavah umrje od 1000 otrok iz dobro situiranih krogov, ki so zrejeni s steklenico, 103. od 1000 otrok revnih slojev pa 229, torej nad petino novorojencev. V revnih slojih gre vzporedno z velikim številom otrok pomnožena umrljivost. Ker ne narašča delavčev zaslužek s pomnoženim številom otrok, je mati prisiljena, da poišče delo izven doma in tako prispeva k dohodkom, otroci pa ostanejo doma brez varstva, brez oskrbe in smrt jih grabi.
Nezakonski otroci izkazujejo silno visoko umrljivost. Matere nezakonskih otrok so največkrat delavke izven doma in morajo oddajati otroke tujim ljudem, da lehko sanie dalje služijo. Malokdaj skrbi oče za nezakonskega otroka, ker zasluži največkrat komaj sam zase. Nezakonski otroci so navadno izročeni javni ubožni oskrbi in po malih občinah jih prerivajo iz kraja v kraj in povsod so v nadlego. Položaj
nezakonskih dojenčkov je v današnji družbi kar najslabši.
Odgovoriti je še na vprašanje, katere smrtne vzroke pospešuje slabi socialni položaj.
Od 1000 novorojencev je umrlo:
vsled sifilide ..................j	-78	10-20
»	življenske slabosti . .	29-24	67-17
'	»	bolezni sapnika i. dr. .	19-89	26-07
»	črevesnih bolezni . .	59-49	106-47
Ko so stari otroci nad leto, tedaj zelo po-jenjuje umrljivost. Telo dobiva več odporne sile, čim je otrok starejši, tem laglje preboli bolezni. A tudi še v starosti od dveh do šest let je umrljivost med otroki revnih slojev večja kakor umrljivost med otroki boliše situiranih slojev. Stuart je dognal, da umrje od 100 otrok v dobi
od 1. do 4. leta	v	mestu na kmetih
pri bogatih......................... 5-2	2-8
pri imovitih........................ 9-4	5-2
pri manj imovitih............... 10 3	6-7
pri revnih..........................11-5	7-1
Otroci staršev, ki žive v neugodnih socialnih razmerah, so tudi večkrat žrtev različnih nezgod kakor otroci staršev, ki žive v dobrih gmotnih razmerah. Matere delajo izven doma, otroci imajo nezadostno nadzorstvo ali pa sploh nobenega. Prav tako kakor vplivajo slabe socialne razmere na telesno zdravje otrok, prav tako se pokazuje njih vpliv tudi na duševno zdravje. Otroci, ki imajo nezadostno nadzorstvo, ali so brez vsakega nadzorstva, »so izročeni cesti, kjer jih ne dolete le različne nezgode kakor da so povoženi itd., temveč cesta je tudi stvarite-ljica zanemarjene mladine.« (Dr. Richter.)
Ljubiiana in Kranjsko.
-- Včerajšnja konfiskacija, V včerajšnji številki smo se ponaziranju ljubljanskega državnega pravdništva pregrešili zoper § 300. kaznskega zakona. Hujskanje smo zagrešili s tem, da smo objavili pismo rezervista iz Dalmacije in iscer z odstavkom, v katerem je točno opisana velika vojaška nesreča, na kri-vošijskih holmih, ki je ugrabila šestim rezervistom — družinskim očetom? — življenje. Ker državna policija ni prav urnih nog, smo dobili konfiskacijski odlok, ko so imeli ljubljanski naročniki list povečini že v rokah. Za vnanje naročnike smo priredili drugo izdajo.
H — Majski obhod v Ljubljani — prepovedan. Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo manifestacijski obhod po mestu dne 1. maja in sicer »iz ozirov na javno varnost in javni red«. Podržavljena “policija daje od sebe kaj čudne znake življenja. Policijski gospodi, ki preobrača svoje kozolce po naših hrbtih in ki »dela prakso« na stroške avstrijskih postav, bo treba prav pošteno zagrmeti v ušesa, da si ne damo kratili praVic in svobode, ki jo uživajo povsod drugod in da tudi v Ljubljani ne bomo trpeli predrzne policijske samovoljnosti! Ljubljanska policija je najbrž edina v vsej Avstriji
—	in mogoče tudi na vsem svetu — ki odreka delavstvu pravico, da z dostojno manifestacijo proslavi svoj praznik. Ljubljansko in okoliško delavstvo pozivamo, da s Čim sijajnejšo udeležbo na majskem shodu protestira proti nezaslišanim policijskim šikariam zadnjih dni! — Proti odloku policijskega ravnateljstva se vloži pritožba na deželno vlado.
—	Prvi majnik v Ljubljani. 1. Točno ob desetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« javen ljudski shod, na katerem bo poročal sodrug France Milost iz Trsta. 2. Popoldan na travniku v Lattermannovem drevoredu ob Marije Terezije cesti nogometna tekma med moštvom »Concordia« in »Ilirija«. Začetek ob treh. Stojišče 30 vin., sedež 60 vin. 3. Ob štirih popoldne na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »Reininghaus« v Spodnji Šiški (poleg Ker-žiča) velika ljudska veselica z godbo, plesom in raznimi drugimi zabavami. Vstopnina v predprodaji 20 vin., pri blagajni 40 vin. Vstopnice predprodajajo^ zaupniki in vse prodajalne kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. — Sodrugi! Agitirajte za vse priredbe!
— Posnemanja vreden majski običaj. Lep in simboličen običaj velja na majski proslavi sarajevskih sodrugov: prvi korakajo vselej v izprevodu delavski otroci. Otrokom, ki jim delavstvo ne more izročiti druge zapuščine kot to, da nadaljujejo boj svojih očetov in mater za človeško življenje, je treba že zgodaj v mlada in dovzetna srca vcepiti plemenito misel delavske solidarnosti, ki se najizraziteje manifestira prvega moja. Letos je majski odbor sarajevskih sodrugov sklenil razdeliti med mladino, ki se udeleži majskega izprevoda, male rdeče zastavice. Zastavice bodo otroci nosili v izprevodu in jih potem ohranijo za spomin na prvo delavsko demonstracijo, ki so se je udeležili. Mladina pojde v izprevodu pod nadzorstvom dveh odraslih sodrugov in sodružic do slavnostnega prostora, kjer jih prevzamejo zopet starši.
— Mesečni shod mizarjev se vrši jutri ob 9. dopoldne v gostilni »pri Levu« na Marije Terezije cesti z navadnim dnevnim redom.
— Nogometna tekma med S. F. K. »Ilirijo«
In moštvom »Concordie«, ki se vrši 1. maja v Tivoli, bo vsekakor ena najzanimivejših v letošnji športni sezoni. — Moštvo »Concordia« sc je setavilo ponajveč iz članov razpuščene »Vzajemnosti«, in se je že večkrat izkazalo,
kot zelo marljivo in napredujoče, zlasti pri lanskih tekmah. Dobilo pa je novih, mladih in dobrih nioči. »Ilirija« nam pa je že itak znana po velikin tekmah, ki jih je priredila v Ljubljani že prejšnja leta in odnesla že veliko zmag. — Vstopnina znaša za sedeže 60 v. za stojišča 30 vinarjev.
— Članom bivše šišenske podružnice »Vzajemnosti« naznanjamo, da se vrši L junija velika vrtna veselica, in sicer jo priredi namesto razpuščene »Vzajemnosti« strokovna organizacija v hiški. Sodrugom po Šiški priporočamo, da naj se nikar zaradi razpusta ne razburjajo, temveč naj s podvojeno močjo agitirajo za’ uspeh veselice. Vsa pojasnila daje sodrug Štefan Dražil, pisarna konsumnega društva v Spodnji Šiški, Celovška cesta 56T
— Predavanje Etbina Kristana v Idriji. Danes ob pol 9. zvečer predava v rudniškem gledališču v Idriji sodrug Etbin Kristan o vtiskih iz Amerike; zaradi zanimivega predmeta je pričakovati obilno udeležbo.
^ — »Glasbena Matica« je naprosila dirigenta »Češke filharmonije«, v Pragi, dr. Zelnanka, da sestavi za koncert »Češke filharmonije« v Ljubljani za dan 6. maja povsem nov spored, ki se bo oziral na najnovejše in najodličnejše moderne skladatelje češke in druge svetovne glasbene literature. Program dospe te dni v Ljubljano in ga kmalu objavimo. Vstopnice so že sedaj v predprodaji v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici. — »Glasbena Matica« je nameravala v mesecu aprilu izvesti koncert skladb Ipavcev kot spominski večer umrlih skladateljev in koncert mlajšega dr. .los. Ipavca. Pevski zbor »Glasbene Matice« je ves program tudi že v skupnih skušnjah naštudiral. Ker pa je odbor »Slov. Filharmonije« svoj orkester za nekaj mesecev razpustil in se orkester »Šjov. Filharmonije« spojiolni šele po povratku onega oddelka, ki bo poleti koncertiral na Bledu, se je nameravani koncert preložil na jesen in sc bo izvršil v začetku oktobra.
— Umrli so v Ljubljani; Terezija Chu-doba, posestnica. 51 let. — Nikolaj Čermelj, delavec, 35 let.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 13. do 19. t. m.: Novorojencev je bilo 26, mrtvorojenci 3, umrlo pa jih je 22, in sicer 13 domačinov in 9 tujcev, med njimi 2 za jetiko,
1	vsled mrtvouda in 19 za različnimi boleznimi, Za infekoioznimi boleznimi obolel ni bil ta teden nihče naznanjen.
— Pri naboru v četrtek za ljubljansko okolico je bilo potrjenih 52 mladeničev.
— Nabor vojaških novincev v Radovljici, ki se je vršil 17., 18. in 19. ajirila ie imel sledeči uspeh: prvi dan ie bilo izmed 168 nabornikov potrjenih 42; drugi dan 170 46, a treji dan izmed 140—34; skupno tedaj od 478 nabornikov 122 ali 25.50?;
— Vojaški, nabori na Dolenjskem, Ta teden so se na Dolenjskem pričeli vojaški nabori. Vobče se je tudi letos pokazalo, da dolenjski fantje »pešajo«. V Žužemberku je bilo od 170 nabornikov poti jenih komni 40. V četrtek se je pričel vojaški nabor v Novem mestu in bo trajal tri dni. Prvi dan je prišla na vrsto največja kmečka občina Šmihel-Sopiče s približno 140 nabornikov, izmed katerih je bilo samo 38 poti jenih. Fantje so si pomagali na ta način iz zadrege, da so si za klobuke pripenjali vsemogoče listke, hoteč s tem pokazati, da jih je veliko »taublih«.
— Kaj je z dvojico Polajnko? Sedaj, ko je bil v Novem Jorku deportiran že drugi ljubljanski defravdant Sajovic, se je občinstvo znova začelo zanimati za prvi slučaj, to je za Polajn-' kota in njegovo boljšo polovico. Povprašujejo, kaj da je, ker ju toliko časa ni v Ljubljano. Izročilno postopanje bo prav v kratkem dokončano ter bode dvojica Polajnko v kakih 14 dneh sedela za omreženimi okni c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. Umevno je, da traja taka izvršitev dlje časa, ker se more postopati le di-plomatičnim potom in ne kar direktno.
— Občinski tajnik A. Suwa v Zgornji Šiški je še živ in so govorice o njegovem samomoru neresnične. Govorice o samomoru so nastale vsled tega. ker je tajnik izginil in je zapustil pisma, da izvrši samomor. Na poti se je pa premislil in se je vrnil. Tajnik je odstavljen.
— Na odgonu. Pred kratkim ie odgonski sprevodnik, že bolj postaran možiček. peljal v Novo mesto neko mlajšo dekle, ki ie bila še precej čednega obraza in še dovolj čedno oblečena. V kupeju sta prisedla dva nemška potnika, ki pa nista vedela, da je dekle na prisilnem povratku ter jo začela nadlegovati s svojo vsiljivostjo. Dekle jima je pač previdno odgovarjalo ter oba prav pošteno potegnilo. jC° se ie bližal postaji, sta jo začela nagovarjati, naj gre v mesto z njima, kjer se bodo prav dobro imeli in ne bode nobenemu dolg čas, češ. se popeljemo tja z omnibusom. Ko jima je dekle namignilo, da nima denarja, sta bila takoj pripravljena in ji izročila dve kroni, katere je seveda z veseljem sprejela. Ko se je vlak ustavil in so izstopili iz kupeja, je eden ponudil dekletu roko, toda v tem trenotku je že stopil vmes odgonski sprevodnik in opozoril agenta, da je dekle za sedaj njegovo. Sedaj bi bili morali videti razočarane obraze potnikov. Toda pomagalo ni nič, potnika sta jo odkurila med splošnim smehom železničarjev, lažja za 2 K v žepu.
— Prvega maja delavstvo Iz Ljubljane in okolice v »Mestni dom«, kjer bo ob 10. dopoldne ljudski shod, na katerem bo govoril sodrug Milost iz Trsta. Popoldne pa pojdemo vsi na veselico v Spodnjo Šiško na vrt gostilne »Rei-ninghaus«. Med potjo v Šiško si leliko tudi ogledamo nogometno tekmo v Lattermamiovem drevoredu. Začetek veselice je ob 4. popoldne. Opozarjamo, da je ta dan dolžnost zavednega delavstva, da pokaže svojo delavsko solidarnost in da se udeleži delavskih priredb v čim večjem številu.
—- Preprečena nesreča na kamniški postaji. Dne 22. t. m, bi se bila na kamniškem kolodvoru kmalu zgodila velika nesreča. Zakret je bil namreč ob prihodu vlaka napačno postavljen; vlak bis e bil z vso silo zaletel v vozove. ko bi ne bil strojevodja o pravem času zapazit nevarnosti in vlaka pred zakrctom ustavil.
— Kinematograf »Ideal«. »Quo vadiš?« Ali ste to orjaško delo že videli? Vse govori le o »Quo vadiš« in o kinematografu »Ideal«. Na občno zahtevo je danes popoldne že od 1. do 3. prva predstava. V nedeljo dopoldne je predstava kakor po navadi od pol enajstih do pol ene. Danes bo zadnja predstava ob 11. zvečer.
—	V torek: Asta Nielsen v »Smrt v Sevilji«.
SPORED MAJSKE SLAVNOSTI V IDRIJI.
Dne 30. aprila zvečer:
a) razsvetljava hiš; b) slavnostni koncert na trgu. Igra slavno delavsko godbeno društvo v Idriji; c) ob 9. zvečer uprizoritev Cankarjeve drame v treh dejanjih »Jakob Ruda«, v pivarni pri »Ornem orlu«.
Dne I. maja zjutraj:
a) ob pol 7. se zbero sodrugi pred mestno hišo;
b) ob 7. obhod po mestu z zastavami in uniformirano godbo na čelu. Sprevod se razvrsti tako: 1. kolesarji v uniformi in z okinčanimi kolesi; 2. godba; 3. politični odbor društva »Naprej« z zastavonoši; 4. odbori ostalih delavskih organizacij; 5. splošna mladinska zveza korporativno; 6. člani ostalih organizacij z drugimi udeleženci, c) Ob 9. javen ljudski shod z dnevnim redom. Politični položaj in zahteve delavstva. Poroča sodr. Anton Kristan iz Ljubljane.
Popoldne:
a) ob pol 1. zbirališče pred hišo g. M. Kogej;
b) ob 1. odhod z godbo in zastavami v istem redu kot zjutraj čez Glavni trg ter dalje po državni cesti v Podrotejo, kjer se vrši velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom in šaljivo^ pošto do 7., eventuelno do 8. zvečer. Postrežbo na veselici preskrbi Občno konsumno društv na čast lOletnici otvoritve valjičnega mlina v Podroteji. Točilo se bode pristna vina in pivo ter prodajalo mrzle jedi, vse po normalnih cenah kot druge dni.
Spodnjeidrijski udeleženci imajo dne 1. maja zbirališče ob pol 6. zjutraj pred hišo Občinskega konsumnega društva in potem ob tri četrt na šest skupen odhod z zastavo na čelu v Idrijo. Popoldan je zbirališče ob pol 1. pred hišo gospoda Matevža Moravca ter odhod ob 1. v Idrijo, kjer se pred hišo M. Kogej združijo v skupen sprevod. V slučaju neugodnega vremena se vrši 1. maja popoldne veselica od 2. do II. zvečer v prostorih »Ornega orla« v Idriji. Spored nam obeta obilo zanimivega, zato upamo, da bo vsak udeležnik zadovoljen.
Sodrugi po Slovenskem!
Z ozirom na razvoj našega tiska je nujno potrebno, da si uredimo lastno tiskarno. Za vzdrževanje tiskarne ter za vse ono, kar je s tem v zvezi, pa je treba dobre podlage. Ustanavljamo zato »družbo z omejeno zavezo«, katere naslov naj bo.
»Ljudska tiskarna«.
Poživljamo zato vse one, ki hočejo pri tem podjetju sodelovati, da se udeleže
ustanovnega občnega zbora,
kolodvora* m V restavrac'*‘ na P0S*aH južnega
Začetek zbora ob pol 11. dopoldne.
Kdor se namerava udeležiti zbora in slučajno m sprejel vabila, naj to naznani sodrugu Antonu Kristanu, ravnatelju »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
V	Ljubljani. 12. aprila 1913.
Dr. H. Tuma. Anton Kristan. Dr. J. A. Tomšič.
Štajersko.
r» T- V!0"1. v raa,dborsko okrajno glavarstvo.
od ! \ na 22. aprila so neznani zločinci-vohum vlomih v urade mariborskega okrajnega glavarstva.prebrskali so pisarne okrajnega tajnika gosp. Koudelka. komisarja barona Neuge-
’r <?di?,a Babiča- Razbrskali so vse važnejše listine m jih gotovo več prepisali od-
JleSi	"i*	dn!KeRa kot nar revolverjev,
nekaj malega denarja z miznice g. Koudelka
Sum, se. da so se vohuni ukradli čez dvor šče v okrajno glavarstvo ali pa so se zvečer priola zilj v dvorišče. Ponoči so »pridno delali«, ker so pokurih mnogo luči. Včeraj. 22. aprila, popoldne, je. vojaška komisija vse natančno preiskala. Uvedena je stroga preiskava. Vlom je zelo zagoneten.
— Pobožen tat. (Dopis iz Ootovclj.) V soboto popoldne je prišel v Žalsko cerkev mož srednje postave, 1-epo oblečen in se vedel prav pobožno. Ker se je pa dozdeval ljudem sumljiv, so obvestili redarja. Ko je pa prišel redar Piki,
o	je moz že popihal proti Gotovljam. V Gotov-KvVuf *i0pet ?biskal cerkev in ostal dolgo notri.
ut	&f.etako t
fe Ut.
liet shod in se podado delavci zopet v sprevodu z zastavo na čelu v Nabrežino. Delavci! Praznujte delavski dan dostojno!
— Samomor vojaka. Iz Maribora poročajo: Poddesetnik Peter Lampauer iz Ivnice. ki služi drugo leto pri 47. pehotnem polku, je izostal v noči na 22. april brez dovoljenja iz vojašnice. Lampauer je bil dodeljen kadru in bi bil moral v torek dojjoldne oditi k ostremu streljanju na strelišče v Rotwein. Ker ga ni bilo tje, so od-poslali infanterista da ga poišče. Srečal ga je na potu, a Lampauer ni hotel iti na strelišče. Nato so odposlali patruljo, ki ga pa ni več našla. Pozneje so ga našli v gozdu, a že mrtvega. Iz strahu pred kaznijo se je ustrelil s službeno puško v srce.
— Vlom. (Dopis iz Petrovč.) Neznani vlomilec je hotel izprazniti občinsko blagajno v Petrovčah. Ker ga je pa slišal občinski sluga, ko je odpiral železno blagajno, in prišel še ravno pravi čas, jo je vlomilec popihal skozi okno. V naglici je odnesel 90 kron.
Sodrugom na Goriškem!
Podpisano deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke na Goriškem vabi vse okrajne, krajne, strokovne in gospodarske organizacije, da pošljejo svoje zaupnike
na V. deželno konference.
dne 11. maja 1913 ob 9. predpoldne v dvorani Delavskih organizacij. Via Tre Re št. 16/1. v Gorici s sledečim programom:
1. Poročilo izvrševalnega odbora, poroča Valentin Komavli;
2. organizacija in agitacija, poroča Alojzij Štolfa;
3. agrarno vprašanje, poroča Josip Srebrnič;
4. politično poročilo in volitev v deželni zbor. poroča dr. H. Tuma;
3. imenovanje kandidatov za deželnozbor-ske volitve;
6. volitev političnega odbora;
7. posebni predlogi.
Vse organizacije se obenem poživljajo, da izpolnijo nemudoma poslane vzorce poročil ter odštejejo po računu strankarski davek v zmislu organizacijskega statuta.
Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici.
Goriško.
SODRUGOM GORIŠKE OKRAJNE ORGANIZACIJE!
Kakor vsako leto, je naša stranka določila proslaviti prvi majnik tudi letos, in to tembolj, ker mora proslava, letošnjega prvega majnika izraziti, z ozirom na predstoječe deželnozbor-ske volitve, vso nezadovoljnost delavstva na-pram tistim faktorjem, ki so se izkazali tekom dolgih let nesposobni napraviti kaj koristnega za delavstvo. Splošna, enaka in tajna volilna pra-vica za deželni zbor je naša zahteva, za katero se bo moralo boriti goriško delavstvo. In na dan prvega majnika mora izkazati svojo nezadovoljnost s sedanjim zistemom s tem, da se v čim večjem številu udeleži proslave prvega majnika.
Da pa bo proslava tega za mednarodno delavstvo pomembnega dneva sijajna, mirna in dostojna, poživljamo naše krajne organizacije, da store v tem oziru vsaka Svojo dolžnost in pripravi vsaka v svojem kraju in v bližnjih vaseh čim večjo agitacijo, da bo udeležba proslave častna za stranko in za delavstvo sploh.
Za okrajno organizacijo v Gorici
Alojzij Štolfa.
Spored proslave prvega majnika:
Ob 2. jiopoldne: zbirališče sodrugov iz Podgore, Ločnika, Moše, St. Lovrenca, Standreža in Sovodenj blizu južnega kolodvora, odkoder odkorakajo v sprevodu z zastavo na čelu na zborovalni prostor.
Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Šent Petra. Gor. in Dol. Vrtojbe in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Sv. Petra. Treh Kraljev in po Fr. Jos. tekališču.
Ob pol 3. popoldne: dohod sodrugov iz Solkana, Pevme in iz bližnjih vasi z zastavami na čelu na zborovalni prostor po sledečih ulicah: Solkanska cesta. S. Pellico. P. E. de Amicis. Carducci, Travnik, Seminario in tekališče Verdi.
Ob 3. pojroldne:
Javen ljudski shod
na trgu Ginnastica s sledečim dnevnim redom: Pomen prvega majnika
poročevalca: sodrug Dr. H. Tuma in sodrug A. Callini.
Ob 4. popoldne: manifestacijski obhod po mestu. z godbo in zastavami na čelu, po sledečih ulicah: Petrarca, Tekališče Verdi, S. Ivana. Ascoli, P. de Ainicis, Carducci, Travnik, Raštelj. Stolni trg. Stolna ulica Municipio, Teatro in po Fr, Jos. tekališču na veselični prostor.
Ob pol 5. popoldne: začetek veselice, ki se vrši v prostorih gostilne »Alla Bella Veduta« 8, blizu južnega kolodvora, ter bode trajala do polnoči.
Spored veselice: koncert, petje, ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina na veselični prostor za moške 20 vin., ženske in otroci v spremstvu imajo prost vstop. Vstopnina k plesu po 10 vin. za vsak komad. V slučaju slabega vremena sc vrši veselica naslednjo nedeljo.
—	Odbor.
—	Nabrežina. Letošnje praznovanje prvega majnika bo imelo še poseben pomen: Manifestirali bomo letos zahtevo po uvedbi splošne In enake volilne pravice za deželni zbor gorlškl. Zato je pričakovati, da se bodo udeležili praz-
novanja ne le domači delavci in kmetje, marveč tudi delavci iz bližnjih občin. Je pač potrebno, da pričnemo z resno agitacijo za splošno in enako volilno pravico, ki je res neodložljiva potreba. Praznovanje, na katerega vabimo vse, ki soglašajo z nami, se bo vršilo po sledečem sporedu: Ob 8. dopoldne velik manifestacijski shod na Tametovem dvorišču. Poročala bosta sodruga Regent in Golouh. Po shodu sprevod z zastavo na čelu do postaje južnega kolodvora. Tam se vrši na dvorišču gostilne Rusbah zona občino. Na občini je povedal, da se preživlja že dolgo vrsto let s tem, da pobira denar z limanicami iz nabiralnikov. Tudi v Žalcu in v Go-tovljah je izpraznil cerkvene nabiralnike.
— Nabrežina. V nedeljo 27. t. m. ob 4. popoldne bo seja splošne delavske zveze »Vzajemnost« v Nabrežini. Seja se vrši v prostorih organizacije kamnarjev v Nabrežini. Ker je dnevni red zelo važen, priporočamo sodrugom odbornikom obilno udeležbo.
—• Podgora. Prvi maj. Vse sodruge poživljamo, da se udeleže praznovanja prvega maja, ki se vrši v Gorici. Politični odbor in odbor podružnice papirničarjev sta sklenila, da se snidejo sodrugi v gostilni sodr. Bizaj Evgena, odkoder odidemo korporativno v Gorico. Noben sodrug ne sme izostati!
Koroško.
— Poštna tatvina. V zadnjem času so pogrešili večkrat zaboje, ki so bili oddani na pošto v Borovljah. Zaboji so vsebovali puške in ot ožje. Slučajno pa Je izvedel puškar Ogris v Borovljah, ki je vsled te tatvine najbolj oškodovan, da je mnogo orožja njegovega izdelka v graški zastavljalnici. Ukradeno blago je vredno 1576 K. Preiskava je dognala, da je to orožje res ukradeno in da ga je zastavil neki železniški invalid Andrašek. Ta je izpovedal, da mu je dajal orožje, ki ga je nosil v zastavljalnico, poštni uslužbenec Franc Klug. Klug je tatvino priznal, izgovarjal se je z revščino in je bil obsojen na / mesecev težke ječe. „ v	,	_ .
—	Umor. (Dopis s Crne.) Rudar Janez Pod-pečnik, katerega smo imeli vsi delavci, stan m mladi, zaradi njegove prijaznosti m veselosti, prav radi. je postal v nedeljo žrtev umora. V nedeljo je prišel v gostilno k Škrubeju, kjer so bili tudi njegovi tovariši in štirje vozniki. Vozniki, ki že od nekdaj niso posebni prijatelji rudarjev, so začeli zbadati rudarje. Nekaj rudarjev in vozniki so kmalu nato odšli iz gostilne. Podj^ečnik je ostal še v sobi. Naenkrat je pa zaslišal klice na pomoč in odšel hitro vun. KQ pa je prišel vun, ga je pa eden voznikov tako zgrabil in zagnal na tla, da je obležal nezavesten. Na tleh ga je še davil, dokler m Podpecmk izdihnil. Baje ga je umoril najstarejsi od voznikov, 601eten mož. Orožniki so aretirali ze vse štiri. Žal nam je mladega, čvrstega fanta. Ravno je hotel vstopiti v našo rudarsko organizacijo, pa ga je smrt prehitela. — Janeza F odpečmka so odpeljali v mrtvašnico. Občinski paznik je pa zaklenil duri mrtvašnice, tako da nismo mogli rajnemu tovarišu niti prižgati nekoliko svet od mrtvaškem odru, kakor bi bili to tako radii storili. Pa še lepše je ukrenilnas slavni obuusk. urad, ko je kratkomalo odklonil prošnjo pokojnikove tete, da bi nastavila pri mrliču Panika in ga sama plačala. — Ko smo živi, jias dc kapitalisti, ko smo mrtvi, nam pa se tega ne privoščijo, da bi ležali na mrtvaškem odru tako kakor drugi ljudje. Naš občinski urad najbrze misli, da delavec pi človek, ampak crna •
tudi potem, ko umrje.
— Samomor Iz obupa. Iz Beljaka poročajo.
V	nedeljo se je ustrelil v beljaski okolici žagar Valentin Cavušnik. Dejanje je storil i* obupa, ker je živel v največji bedi. Zapušča sedem -doraslih otrok, katerim je pred sestimi umrla mati.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške bla-
nrqinp)
II.* V gostilni »International« v ulici
B o c c a c c i o 2. I.	_	____
III. V kavarni Union, ulica Caserma
št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužben*
cev v ulici S t a d i o n št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettnco« v ulici
G i u 1 i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-
n i n a 15, pritličje.	,	_
VII. V društveni gostilni v ul. deli E r e m o
štev. 124.	.„.	.	.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica deli 1 s t r i a
štev. 602.	.. ...	,	.
IX. V gostilni »Alia- citta di Klagenfurt« v A n d r o n a sv. E u f e m i j a, vogal ulice Pro-
montorio.	.	,	.. . n, „
X. V gostilni j International« v ulici Uian
R i n a 1 d o Carli 10
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. M a g d a 1 e n’a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
Greta: V prostorih delavskega izobraževalnega društva (Društvena gostilna).
Bar ko vi j eT V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
Sv. M. M a g d a 1 e n a zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«).
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na
Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
S v. I v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v nlicl Giulia.
V r d e 1 c a: V gostilni »Pri Marjeti« v »Ilci dello Scoglio.
Ko loti j a: V gostilni novega gosjiodar-skega društva.
V Sv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«.
Konto vel j:	V prostorih »Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od
7.	do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15-
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v IV. mestnem in II. okoli-čanskein volilnem razredu ima, kdor
L je avstrijski državljan;
•	2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let;
3.	je bival do 3. marca t. 1. najmanj tri leta v tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici.
Kdor ustreza navedenim zahtevam, ima volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. marca t. 1 dopolnil 24. leto, da je bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mora torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knjižico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domovnico. krstni list ali matični izpisek. — Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo naj poskrbe za eden naštetih dokumentov Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta.
Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini pa izdaja policija. V onih krajih okolice, ki ne spadajo več v področje policije pa oroŽ-ništvo.
V III. mestnem in I. okoličanskem volilnem razredu pa imajo volilno pravico vsi oni. ki plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kron reelnega davka.
Volilcem priporočamo, naj se potrudijo tako! m pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je 'napačno vpisan ali ima napačno hišno številko, naj reklamira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v naših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih.
28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, naj reklamira.
Trst.
V nedeljo in pondellek do dveh popoldne i« še čas reklamirati popravke, vpise in izbrise v volilnem imeniku. Dva dni samo imamo še na razpolago. V teh dveh dneh je treba izvršiti, kar se še ni izvršilo. Potrudite se. sodrugi, in poglejte, ako 'ste vpisani, in sicer pravilno vpisani v volilnih imenikih. Poglejte, ako so vpisani vaši tovariši, znanci in prijatelji   naši
volilci. Storite v teh dveh dneh, kar ste do- I sedaj zamudili. Na delo, sodrugi!
— Prvi majnik v Trstu, Kakor vedno, se ! pripravlja tudi letos tržaško delavstvo za do- j stojno praznovanje prvega majnika. Letos se j bo vršilo praznovanje po sledečem sporedu:
Ob 10. dopoldne shod na trgu Donadoni Po shodu obhod po mestu v sprevodu.
Popoldne ob 3. velika majniška veselica na lepem zemljišču pri Sv. Andreju nasproti ladjedelnice S. Marco. Sodrugom vsem priporočamo najtopleje, da sc udeleže tudi letošnje majniške manifestacije v največjem številu.
Železničarji, južni, se zbero ob pol 9. v gostilni »International«, ulica Boccaccio 25. odkoder odkorakajo na javen majniški shod 1 ! godbo mladeniške organizacije, ki pride ob tei uri v imenovano gostilno.
Zidarji iz Vrdele, Kolonje in Rocola s^bero že ob osmih zjutraj na obširnem prostoru Pre° Gozdičem (Boschetto). Od tam odkorakajo z godbo in zastavo na čelu po nekaterih tržaških ulicah in se podado v sprevodu v gostilno alla Vittoria k Sv. M. M. zgornji. V imenovano gostilno pridejo tudi zidarji iz Sv. M. M. zgornje in spodnje, sodrugi iz Skednja in Katiiiare. Od tam odkorakajo vsi v sprevodu na majniški shod.
— Sv. Križ. Letošnje praznovanje prvega maja v Sv. Križu se bo vršilo po običajnem sporedu. Zjutraj bo budilnica, ki jo priredi domača godba. Ob pol 9. obhod po vasi v sprevodu * godbo in zastavo na čelu. Sprevoda se udeleži tudi ženski odsek. Ob 10. dopoldne majniški shod na dvorišču gostilne Maganja. Poročata sodruga Regent in Golouh iz Trsta. Popoldne bo v vseh prostorih gostilne Maganja domač« 1 zabava in v veliki dvorani koncert, ki ga pri- ; redita pevski zbor in godba.
— Kontovelj. V nedeljo ob petih popoldne 1 se vrši v delavskem konsumnem društvu volilni I shod. Poroča sodrug Regent. Delavci, sodrugi. udeležite se tega prvega volilnega shoda polnoštevilno!
— Skedenj. V soboto ob 8. zvečer se vrši j v prostorih delavskega izobraževalnega dru- j štva volilno zborovanje. Poročata sodruga MF lost in Mihevc.
— Sv. Ivan. V soboto ob 8. zvečer važno zaupniško zborovanje v gostilni Cec v ulici S. Cilino. Poročala sodruga Regent in Golouh.
— Pevski zbor »Ljudskega odra«, ki nastopi tudi letos na majniški veselici, ima v soboto ob pol 9. zvečer v gostilni »International' važno in zaključno pevsko vajo pred veselico Pevce vabimo, naj pridejo na vajo vsi.
—	Godba N. D. O. na mrtvaškem odru.
Predsednik godbe N. D. O. je v velikanski zadregi Prvi maj se bliža in godcev ni. Slišali smo 'od zanesljivih oseb, da predsednik te godbe že ves mesec išče godbe po tržaški okolici in bližnji Istri; obljubuje jim dobro plačilo, a okoličanski goci mu iige kažejo. Za ples ki ga je priredila N. D. O. v Narodnem domu. je angažiral rojansko godbeno društvo »Lira«, obljubil je vsakemu po 10 kronic, po končanem plesu je pa dal vsakemu po 7 kro-nič. V nedeljo dne 20. t. ni. je priredil godbeni odsek N. D. O. ples na svoj račun pri Jadranu; godba je bila tako škandalozna, oa so se jim
ne samo ljudje, temveč tudi vrabci smejali. To so tisti škripači, ki so čez 20 najboljših godcev godbe N. D. O. izključili seveda sporazumno s »Centralo«. Lepe voditelje ima »Centrala«, da uganja in podpira taka malopridnosti. Sramota. Po končanem plesu je nastal prepir med škripači in predsednikom godbe in sicer zaradi plače. Plačal je predsednik le enega za tisti dan angažiranega godca in vsem drugim 10 možem je pa hrbet obrnil in odšel s kronicami v žepu. Pridružil se je predsedniku tudi njegov prijatelj, blagajnik godbe N. D. O. in $ta odšla vesela s kronicami po svoji stari navadi.
admiralska ladja »Erzherzog Franz rerdinand« z angleško križarko »Yarmouth« pred Medo-vo. kjer so se srbske čete že začele vkrcavati za Solun. V Medovi je zdaj 17.000 srbskih vojakov, ki čakajo v taboru na povratek. Vkrcavanje se vrši zaradi pomanjkanja ladij počasi. Doslej je prišlo v Medovo samo osem grških transportnih parnikov, pričakujejo jih pa še 'devet. Francoska oklopnica »Edger Quinet« je bila odpoklicana in nadomeščena z »Ernest Renanom«, ki ima' dva francoska torpedoloV-ca s seboj.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Srbsko-bolgarsko zbližanie.
Sofija, 26. Iz zaneslivega vira poročajo* Belgrajska trgovska zbornica je pisala tukajšnji zbornici in predlagala, naj bi gospodarski odbor za bolgarsko-srbsko zbližanje ob pravoslavni Veliki noči obnovil svoje delo, da bi se dosegla rešitev različnih vprašanj. Sofijska trgovska zbornica je sprejela ta predlog. Ta poizkus zbližanja bo Kotovo ugodno vplival na vzajemno razmerje in prispeval k mirni rešitvi spornih vprašanj med obema državama.
Dunaj, 26. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da je nastal v razmerju Srbije do Bolgarije popoln preokret in da odstopi Srbija pod pritiskom ruske diplomacije vse okupirane kraje v Macedoniji južno od Skoplja Bolgariji.
RUSIJA IN ALBANSKO VPRAŠANJE.
London, 26. Diplomatični krogi pravijo, da se Rusija sedaj poteza za sultanovo suvereni-teto nad avtonomno Albanijo. S tem hoče ruska politika ujeti mladoturke. Sekundira ji Srbija, ki ne bo podpisala definitivne mirovne pogodbe, dokler ne bodo urejene vse podrobnosti albanske ustave in vojne organizacije. V Belgradu upajo, da odtrgajo v teku pogajanj od Albanije še kak kos v okolici Djakove in v ljumski pokrajini.
TURŠKA DEMOBILIZACIJA.
Carigrad, 26. Turška vlada dela priprave, da se bodo mogli čim hitreje vrniti domov vojaki. ki bodo po podpisu preliminarnega miru odpuščeni. Porta je poslala oblastem okrožnico, ki ukazuje, da se imajo povsod čete iz zdravstvenih razlogov izolirati in strogo nadzorovati.
ČASTNIK UBEGEL POLICIJI.
Carigrad. 26. Stotnik Kibrigi Nazim, član vojaške lige. ki je imel biti aretiran, je s pomočjo ruskega poslanika prišel iz hiše svoje ljubice, neke ruske državljanke, na rusko p.ostaj-110 ladjo »Kagul«, odkoker, so ga prepeljali na drugo ladjo, ki ga je vzela s seboj na Rusko.
ZAČETEK DRŽAVNOZBORSKEGA ZASE-DANJA.
Dunaj, 26. Državni zbor se snide že nekaj dni pred 5. majem.
KLERIKALCI ZAJEMAJO IZ POLNE SKLEDE.
Iz nlžjeavstrijskega deželnega gospodarstva.
Duna]. 25. Krščanski socialci so na tajni seji nižjeavstrijskega deželnega zbora zvišali kuratorju Steinerju plačo od 6000 na 12.000 z določbo, da se mu v slučaju odstopa izplačuje polna penzija. Kurator Steiner sc namerava v kratkem odpovedati svoji »službi« in je za njegovega naslednika že izbran Bielohlavvek. Krščanski socialci so predlagali, da dobi enako plačo in penzijo tudi njegov naslednik po petletnem službovanju. Zoper to svinjarijo je nastopil sodr. dr. Renner z vso odločnostjo in se je celo nekaterim krščanskim socialcem zdela prekosmata, tako 'da so to določbo izčrtali iz predloga.
SRAMOTENJE S PRIŽNICE JE DOVOLJENO
Dunaj, 26. Najvišji sodni dvor je razsodil, da smejo farji s prižnic zmerjati poštene ljudi, kolikor se jim zljubi. Pred nekim gališkim okrajnim sodiščem je bila obravnava zaradi razžaljenja časti in je bil obsojen župnik, ker ie na prižnici dejal, da so v Lvovu in Krakovu pač še pošteni sodniki, na kmete pa da pridejo za sodnike samo smeti. S prižnice je tudi pripovedoval zgodbo o nekem sodniku in njegovem sinu. Vsled tega ga je obsodil okrajni sodnik na en mesec zapora. Sodnik, ki ga je blatil župnik s prižnice, se je pritožil pri lvovskem knezoškofu, a ta se ni zmenil prav nič za to. Ko je bil župnik obsojen, je^ psoval sodnika, ki je izrekel obsodbo, na prižnici in dejal, da naj nas mati božja varuie pred takimi čevljarskimi obsodbami. Okrožno sodišče v Stanislavu ga je zaradi tega obsodilo na en mesec zapora. Najvišje sodišče je pa včeraj razveljavilo kazen In izjavilo, da je župnik zakrivil pač razžaljenja časti, da ie zlorabil prižnico, ni pa se nedostojno obnašal (!!) Na Avstrijskem so res še pravični sodniki.
KONEC POLITIČNE STAVKE V BELGIJI.
Sklep strankinega zbora.
Bruselj, 25. Izredni zbor socialno demokratične stranke, ki se ga je — na brzojaven poziv stavkovnega odbora — udeležilo nad tisoč-dvesto delegatov iz vse dežele, je sklenil s štiri-petinsko večino konec stavke. Razprave so bile kratke. Sodrtig Anseele je poročal v imenu stavkovnega odbora in predložil resolucijo za konec stavke. Dejal je, da je belgijsko delavstvo doseglo z generalno stavko vse, kar se je sploh doseči moglo in to orožje se je zopet sijajno obneslo: klerikalna večina i,e kapitulirala pred njim. Gotovo je, da se ne vrne mir prej v deželo, dokler ne obvelja enaka volilna pravica.
—	Večina govornikov je soglašala z resolucijo. Le nekaj delegatov, večinoma iz borinaškega premogovnega revirja, se je. izreklo deloma za nadaljevanje stavke, deloma pa za ostrejšo resolucijo. kot jo je predlagal stavkovni odbor; nekaj govornikov je tudi grajalo, da ni bil kongres sklican še pred torkovo sejo poslanske zbornice, na kateri je klerikalna večina odnehala glede na volilno reformo. Vsi od prvega do zadnjega pa so naglašali, da se je treba brez-
pogojno pokoravati sklepu strankinega zbora, pa na] se izreče za konec ali za nadaljevan« stavke. Postopanje socialno demokratične frak? cije v poslanski zbornici m stavkovnega odbora! sta na kongresu branila loclruga V&nderveltfa in DestrSe. Pri glasovanju te je Wrt»Unskf( večina izrekla za konec stavbe, nakar Ji predsednik sodr. Fumemont zaključili zborovanje.
BETHMANN NI PESIMIST.
Berlin, 25. V poučenih krogih zatrjujejo, da so netočne vesti, ki pravijo, da je kancclar Bettmann liollweg na .včerajšnji seji proračunskega odseka slikal mednarodni položaj v. pesimističnih barvah, hoteč pospešiti rešitev: vojne predloge. (Seja je bila tajna in zaupna; kontrolirati torej ni mogoče, kaj je govoril. A' ravno to, da je bila seja strogo zaupna, je sumljivo. Sicer pa mir seveda ni odvisen od tega, kar Bethmann zaupno govori.)
RUSIJA IN KURDI.
Carigrad, 26. »Aleindar« prinaša vsakovrstne drobnosti s turško perzijske tneie in trdi, da pošilja Rusija v Urmijo vojaštvo in stre-livo ter napravlja brzojav v mesto. Dalje pravi, da ščuva Rusija obmejna plemena na upor proti Turčiji, da deli med njimi zastave in podpira vstaške čete. Pleme Abdazade je baje sprejelo ruski protektorat. Ruske čete se baje pripravljajo na pohod v Kašgu in Sučilujak, da kaznujejo Kurde, ki se ne vklanjajo Rusiji. Glavar plemena Azabedro je že prestopil mejo, da organizira revolucijo in hoče sporazumno z Ab-dur Esakom razglasiti neodvisnost Kurdistana.
ŠPANSKA OSTANE FARŠKA.
Madrid, 26. Kralj je podpisal dekret, da ostane pouk v krščanskem nauku še nadalje obvezen predmet na ljudskih šolali. Le otrokom onih staršev, ki se ne priznavajo h katoliški veri. ne bo treba poslušati krščanskega nauka.
ZMEDE V MEHIKI.
Mehiko. 25. Feliks Diaz in della Bana sta odstopila od kandidature za predsedništvo, oziroma podpredsedništvo. ker zavlačuje kongres razpis volitve.
TRANSATLANTSKI POLET »SUCHARDA«, TIHOTAPSKA ZVIJAČA?
London, 26. »Daily Ne\vs« poročajo, da se za transatlantskim poletom zrakoplava »Su-charda« skriva veliko tihotapstvo. Carinske oblasti so odkrile, da je bilo 1834 posod za vodik v resnici napolnjenih z alkoholom. Carinske oblasti bi bile, ako bi se bil načrt posrečil, ogoljufane za 200.000 kron.
Socialno politični pregled.
= Produkcija sirovega petroleja v Galiciji,
»Slowo Polskie« je objavilo članek tajnika ga-liške petrolejske družbe v Lvovu dr. Bartosze-; \vicza o produkciji sirovega petroleja v Galicijr v letu 1912, iz katerega je posneti, da je znašala celotna produkcija v Galiciji 118.700 cistern, za 27.473 cistern manj kakor leta 1911. Produkcija v Tustauovicah in Boryslavah je bila izmed vseh ostalih krajev najizdatnejša, znašala je 102.694 cistern, to je več kakor 86 odstotkov celotne produkcije sirovega petroleja v Galiciji. Ostale jame so pri tej produkciji udeležene približno s kakimi 16 odstotki. Celotno nazadovanje produkcije je pripisati edinole nazadovanju v Tustauovicah, kjer je znašala produkcija za 14.898 cistern manj kakor leta 1911. V Borv-slavali se je pridobilo 2682 cistern, v vseh ostalih jamah pa 271 cistern manj kakor leta 1911.
V	Schodnicah je znašala produkcija 3217 (leta
1911 3496) cistern. Temu nasprotno je produkcija v Bytkovu z 2958 poskočila na 3110 cistern. Leta 1912 se je v Galiciji nahajalo 45 krajev, kjer se je pridobival sirovi petrolej, toda le v, 7 krajih je znašala produkcija nad 1000 cistern. Uporaba sirovega petroleja je Znašala 178.978 cistern, bila je torej za več kakor 60.000 cistern večja kakor pa produkcija. Razlika je bila poravnana z zalogami, vendar je pa zmanjšana produkcija povzročila zvišanje cene, in sicer več kakor za 100 odstotkov. Začetkom leta
1912 je znašala nekaj Čez 4 krone, ob koncu pa že čez 10 kron.
Novice.
*	Pisalni stroj v službi brzojava. Parižan
S.	Pollak v Novem Jorku je sestavil pisalni stroj za brzojave, na katerem se lahko brzojavi
40.000	besed na uro, in sicer stroj na sprejemni postaji celo brzojavko lepo čitljivo napiše v tiskanih črkah kakor navadni pisalni stroj. V primeri z Morsejevimi znamenji je to velik napredek. Na oddajni postaji se pri brzojavljanju pritiska na tipke ravno tako kakor pri pisanju na navadni pisalni stroj.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
'"“"““■“■■■■“J
Cenena kava
(dokler je kaj zaloge)
85"	80"
1	< kg Brasil I	V<	kg Brasil II
žgana	žgana
v filijalki
Julij Meinl
uvoz kave
FJlijalka:
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7.
Balkanski in mednarodni položaj.
Kralj Nikola ne da Skadra, ne zastonj in ne za denar. — Na Dunaju so nepopustljivi in groze z vojaško ekspedicijo
na lastno pest.
KAJ BO ZDAJ?
Nikole pride danes v Skader.
Cetinje, 26. Po dosedanjih dispozicijah bo danes slavnostni vhod kralja Nikole v Skader. Pri mestnihvratih ga pozdravi prestolonaslednik Danilo s princema Mirkom in Petrom ter z generali. Nikola izda proglas prebivalstvu. Kralj s svojo rodbino bo stanoval v mestu.
Zadnji dm*vl obleganja.
Cetinje, 26. Črnogoiske čete so našle prebivalstvo Skadra v usmiljenja vrednem stanju. Medtem ko je ob vhodu Črnogorcev ostalo mnogo oseb skritih in so se nekateri prebivalci zabarikadirali v hišah,^ so kmalu nato prišli na ulice in so s povzdignjenimi rokami prosili za košček kruha. General Vukotič je dal takoj vojaško zasesti avstiiiski in italijanski konzulat, katedralo in javne zgradbe, da prepreči vsak neroden dogodek. Potem je depu-taciji prebivalcev izjavil, da sc* jim garantira varnost življenja in imetja. Da se kolikor mogoče oblaži beda. Je dal javno razdeliti živež, ki ga ie bila vojska pripeljala s seboj. Po bolnišnicah so vladale grozne razmere. Našli so nepokopana, že močno trohnela trupla. Zadnje dni ni mogel Esad paša niti na ulico, ker ga je povsod zasledovala in celo doma oblegala grozeča množica, ki je zahtevala kruha ali pa kapitulacijo. Kakor poročajo, ni konzulom in tujim kolonijam nič hudega.
Amnestija.
Cetinje, 26. Ob priliki zavzetja Skadra je kralj Nikola pomilosti! vrsto obsojenih. *
Belgrad, 26. S Cetinja poročajo, da je kralj Nikola sam obiskal jetnišnico. v kateri so zaprti v znano bombno afero zapleteni državni uradniki in oficirji. Kralj je dal izpustiti jetnike na svebodo in jih poljubil vse po vrsti. Kraljevo dejanje je zbudilo po vsej Črni Gori yeliko navdušenje.
Turki so se umaknili z vseh skaderskih utrdb.
Cetinje 26. Turška posadka, ki je štela
26.000	nizemov in 5000 bašibozukov, se je umaknila z v§eh postojank v skaderski okolici. Prestolonaslednik Danilo, ki je prišel danes v mesto, ]e lastnoročno razobesil na citadeli črnogoisko kraljevsko zastavo.
Obrežni kraji se zasedejo.
London, 25. Vzajemna trojica, s katero baje soglaša tudi Italija, ne namerava za sedaj novih nasilnih korakov proti Črni gori. Po njenih predlogih bi se imel kralju Nikoli poslati nov poziv, da izroči Skader velesilam, ki jih zastopa mednarodno brodovje. Poziv ne bo obsegal groženj, ampak dognano je že danes, da se zasedejo Črnogorski obrežni kraji, če kralj Nikola ne odneha v dveh ali treh dneh. V krogih vzajemne trojice pa nikakor ne mislijo na pohod v notranjo deželo, ne z mednarodnim, ne z av-strijsko-italijansklm in tudi ne s samim avstrijskim vojaštvom.
Dunajski finančniki.
„ Dunaj, 25. Dunajski borzni komisar javlja; Na snočnjem sestanku zastopnikov bank, ki so prizadete pri železniškem posojilu, je finančni minister izjavil, da padec Skadra. ki se je pričakoval. nikakor ne more izpremeniti zunanje politike in ne povzroči nikakršnega motenja sloge, ki vlada med velesilami.
Upajoj, da Nikola odneha.
London, 25. Reuterjeva agentura poroča: Po sprejemu avstrijske okrožnice je bila sklicana konferenca za danes popoldne. V diploma-tičnih krogih ne vlada pesimizem. S potrpežljivostjo upajo, da dosežejo zadovoljivo rešitev. Po neoficialnih pogovorih mislijo, da bo črna gora v skaderskem vprašanju odnehala.
Italijanski glas.
. Rim, 26. »Messaggero« piše:	Vesti	izza
zadnje noči so veliko bolj optimistične od onih, ki so včeraj krožile po evropskem časopisju. Prve vesti s Cetinja so res pravile, da se bo kralj Nikola še nadalje upiral v skadrski zadevi in da bo sam do konca vztrajal napram polovici Evrope. Vsled tega so bili dunajski vojni hujskači v popolni revoluciji, in od velesil se je zahtevalo dovoljenje za pohod avstrijskih čet proti Skadru. Nekateri dunajski listi, ki so slutili, da ne bodo vse velesile soglašale z oboroženim posredovanjem, so naglašali možnost italijansko-avstrijske akcije. Teda rekli smo včeraj in potrjujemo danes, da se v tem stališče Italije ne vjema s stališčem naše zaveznice. Italija je aktivno 'delala za Črno goro in za rešitev evropske situacije, in vsi kabineti so naposled razumeli nevarnost onih, ki zahtevajo oboroženje in potrebo, da se ohrani v Londonu doseženi sporazum. O začasnem soglasju namenov je bil včeraj obveščen tudi kralj Nikola,
ki bi se nedvomno okoristil ob novih eventualnih avstrijsko-ruskih ali pa avstrijsko-italijan-skih sporih. Če je res, kar poroča oficiozua Reuterjeva agentura, je videti kralj Nikola zadoščen, da je premagal oblegano mesto, in izroči Skader Evropi in potom nje Albaniji. Zahteval bo za kompenzacijo razmeroma neveliko rektf-fikacijo meje. Bili bi torej že na poti velike rešitve. In upati je. da se Avstrija ne bo ločila od evropskega koncerta, danes, ko najdejo predlogi Črne gore vsi ali pa deloma lahko dobrohoten sprejem, ki bi preprečil odprt upor kralja Nikole. Znana je tdovratnost Avstrije v zadevi Skadra; toda sedaj, ko bi se ne glede na zavzetje Skadra kralj Nikola prilagodil sklepom velesil in mirno zapustil osvojeno mesto, ne bi bilo skrajno nepopustno vedenje Avstrije več opravičeno. Avstrija, ki ima veliko zadoščenje, da bo Skader dodeljen Albaniji, ne more nasprotovati malemu zadoščenju, ki ga zahteva Črna gora. In potem bi bilo upati, da se v kratkem ta bolj od vseh drugih nevarna zadeva reši. in da mir na Balkanu ne bo več prazen sen.
Oiicielna Italija.
Berlin, 26. »Vtissische Zeitung* poroča iz Rima:	Avstro-ogrski poslanik Merey je bil
večkrat sprejet od ministra za zunanje zadeve di San Giuliana. Uporablja se ves trud, da se ohrani v albanskem vprašanju sporazum med Dunajem in Rimom. Avstrija želi precizno zagotovilo, da sc londonski sklepi o Skadru izvrše. Tukaj soglašajo v tem, da se ne sine dati Avstriji nobena pretveza za kakšno samosvojo akcijo, da se prepreči razpad evropskega koncerta in da ne pridejo italijanski interesi v Albaniji v nevarnost. Boje se, da bi druge balkanke države povišale svoje zahteve, če bi se Skador prepustil Črni Gori. Italijanski kabinet je pripravljen dati Avstriji zagotovilo, če pristanejo drugi kabineti.
Nikola Skadra ne proda za nobeno ceno.
Belgrad, 26. Črnogorski finančni minister Drljevič, ki se mudi po opravkih v Belgradu, je izjavil, da Črna gora Skadra za nobeno ceno ne proda in da bo z vso odločnostjo branila pridobljeno posest.
Peterburg, 26. Predstojnik vzhodne sekcije v ruskem vnanjem ministrstvu, knez Trubeckoj, je izjavil napram žurnalistom, da Črnogorci s takim junaštvom osvojene trdnjave ne bodo izročili za denar. S tem je treba računati in evropski kabineti so o tem uverjeni. Naloga, ki so jo Črnogorci zastavili evropski diplomaciji, ni lehka.
Rusko stališče.
Dunaj, 25. Iz Peterburga poročajo, da je car včeraj sprejel Sazonova in odločno izjavil. da ne more biit govora o kakšni reviziji londonskih sklepov.
Skader naj bi se odkupil.
Peterburg. 26. »Rječ« pravi, da se uva-žuje v krogih vzajemne trojice eventualnost, da bi se Albanija denarno odškodovala za odstop Skadra. Razuntega bi se porušile utrdbe in se ne bi smele zgraditi nove. Predlog ne prihaja od Anglije, ki doslej še ni smatrala za potrebno. dg bi prihajala s kakšnimi kokretnimi predlogi. (Ideja ne bi bila ravno neumna, ampak verjetna ni prav nič — nemara prav zato ne. ker ni neumna.)
Dunajske zahteve.
Dunaj, 26. Avstrijsko-ogrski poslanik je na londonski konferenci predložil včeraj avstrijske predloge glede korakov zoper Črno goro, da zapusti Skader. Avstrijski kabinet zahteva, da se v Baru in Ulčinju Izkrca ekspedicijski kor, močan dovolj, da z uspehom maršira proti Skadru, če bo »potreba«. O uspehu in usodi avstrijske zahteve ni še nič znanega; najbrž je poslaniška konferenca sklenila, še enkrat pozvati Črno goro, da se iz Skadra umakne. V diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da bo Avstrija, ako se Črna gora brez odlašanja ne ukloni in ako ostali kabineti dunajskega predloga ne odobre, započela ekspedicijo zoper Črno goro na lastno pest. V tem zmislu Je avstrijski vnanji urad informiral ostale kabinete in jim tudi sporočil, da izgubi dogovor o severno-albanski meji svojo veljavo, ako bo potrebna vojaška intervencija proti Črni gori. Avstrijski vnanji urad odklanja a llmine tudi vsak predlog za teritorialno odškodovanje Črne gore na stroške Albanije in smatra finančno kompenzacijo v sedanjem trenotku za neprigodno.
BLOKADA RAZŠIRJENA.
Sutomore, 26. V sredo, po padcu Skadra. se je blokada razširila do Drača. Odposlani sta bili tja italijanska križarka »Saint Ban« in avstrijska torpedovka »Dinara«. Pred Barom je sedaj samo avstrijska ladja »Radetzky« s torpedovko »Scharfschiitze«. medtem, ko je
lenisrh
Naznanilo!
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika izber. — Nizke cene
Edna posebnosi* likerja ja
Kavarna stJ&.i,r*
celo noč odprta
Gostilna	y
Florijanska ulica šlev. 6. Pristna vina. Domača kuhFnja,
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko
B. Gotzl, Ljubljana
 — Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. -
JSrez liOBslinreiice Z
^ 1 ■ Krasne novosti spomladanskih oblek in površniko\ liomačegpt izilelfia® Za naročila po ineri največj^ izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb*.	Najnižfe cene
Ceno posteljno perje!
Najboljši Seški nakupni vir!
1 k fr sivega, dobrega, pu-]jenega2K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K,	8 K; puha	sivega
6 K, 7	K, belega,	finega
10 K; najfinejSl prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelji
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, /.glavnica, 90 cm dolga, 70 cm Eir. 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116	cm	Sir.	12‘80 K,	14 80 K. Razpošilja se	po povzetju, od	12	K	naprej	franko	Lahko ee	franko
zamenja za neugajajoče se vrno denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
Na pol zastonj!
Pri izdelovanju se nakupiči vsak dan velike množine ostankov, Da temu odpo-morem sem prisiljen, da iste za vsako ceno prodani.
Kdor želi to priliko porabiti ter svojo družino za dolgo časa preskrbeti naroči naj za
18 kron 1 zavoj ostankov
ki vsebuje
40 metrov različnega blaga
in sicer
domači kanafas
močni oksfort za srajce fini cefir
blago za obleke in bluze.
Belo platno in modro blago itd. Vsi ostanki so prve vrste, pristnobarvni in brezhibni. Dolžina ostankov 4—12 metrov in vsled tega dobro poraben. Dobavlja se najmanj 40 metrov proti povzetju. Pri večjem naročilu 3 °/o rabata.
S. STEIN, tkalnica, Nachod (češko)
Pošljite naročnino, če ie še niste!
Majhna hiša
stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta štev 11  ___ Ljubljana.
Kroja- ke pomočnike
za fino veliko delo
sprejme
delavnica Mestni trg 19.
i ^Zdravnik
I ===== želodca" 1
H je edina posebnost želodčnega likerja JU iz zdravilnih rastlin, kateri izborno p| vpliva proti slabosti v želodcu ter ga en « radi tega v nobeni družini ne bi smelo ^ manjkati.
Pofdi in stori tudi ti tali® S
|>-ka in	kolesa.	::
H
B
m
E* ■ ks* In Adler kolesa.
pa si oglej prvovrstna in originalna ::
Spoznal boš fn se prepričal, da so najboljša in primerno najcenejša	::
"Tpopotao”talSLS; TRs-fe« «»j Adler kole*««. ^
In vsakomur ter povsod priporočal	fgs-ka. Ih Adler kolesa ::
WT domače strogo sol telite tvrdke	i
| ANA GOREČ,	1
:	Ljubljana,	Marije	Terezije	c.	14.	(Novi	svet,	nasproti	Kolizeja).
Zalrtevajte cenllc. 3>Ta,jTrečja, izposojevalnica leoles.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBUBBBKBBBBBBBBBBBBH
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dc 30 dni je obresti f rost. Cez 30 dni do 6 iresecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov «	kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vssk dan ned uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter h .F.0P0' ne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najDOljsa, kajti za varnost garantira j remoženjska in bl3govna vrednost Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikuniu
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
So"boto, nedelje, praznike vso noč odprto.
Kavarna „EGIA”
se priporoča cenjenemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. — Na razpolago so raznovrstni politični in ilu-:::	strovani	časopisi.	—	Dva	moderna	Seifertova	biljarda.
Josip Cufer, kavarnar.
SoTooto, nedelje, praznike vso noč odprto.
Senzacijonalno nizke cene! Velika izbira!
£ Damski nizki čevlji iz j
■ ševro usnja . . K 7‘80 Z
H	■
: Damski visoki čevlji iz : ! ševro usnja . . K 9'50 j
■	■
:	Izdelki	moderni in	trpežni!	i
■	■
■	■
■ ■BiagaKiiiaiiaaiiDiBEia»a»aii>aa>
Moški čevlji na zadrgo 1 iz ševro usnja . K IT- i
■
Moški čevlji na zadrgo \ iz boks usnja . K 10 - :
■
Izdelki moderni in trpežni! \ Tovarniška zaloga čevljev A. F. Kom. družbe
(Josip Hočevar)
------------—- Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. —------------—
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporoč*® naj-srečjo zalogo larasrdja.
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence.
FR. IGLIC Mestni3TtV-12
Priporoča se domača najnovejša
Ir©nafels:clj 3 ir a, trgrcTrin.si
Maček & Kom p.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se ' izvrše točno in solidno.
Zaloižnlicl c. 3sr. priv. jviiž, železnic©. Solidna, postrežiloa,- — UsTaj nižje cene.