f * V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 7.10.1983 CENA 14 din G urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjok i&letfiici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO bvesnosti ob 40-letnici Kočevskega zbora v Cankarjevem domu wo Hafner: Ne trde roke države, potrebujemo trdo roko samoupravno organiziranih delavcev Ljubljana — V veliki dvorani Can-^/egadoma v Ljubljani so v po-^Kjek, 3. oktobra, zasedali vsi ^Skupščine Socialistične repu-%Slovenije, Predsedstvo SR Slo-Stft in delegacije družbenopoliti-organizacij in organov v repu-Slavnostnega zasedanja, pos-^tttga 40-letnici zbora odposlanci korenskega naroda v Kočevju, ^»udeležili vsi preživeli odposlan-*lštevilni gostje iz vseh republik ^itoomnih pokrajin, med vidni-^MlJmi družbenopolitičnimi de-fcpasobili Milka Planine, Sergej N*gher, Mitja Ribičič, Viktor Av-H|*«ip Vidmar, takratni predsed-JlOr, narodni heroji, člani svetov Hmojein republike, predstavniki fy in TOt delegacije iz zamejstva drugi. Zbrane je pozdravil Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, slavnostni govornik pa je bil Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine. Obudil je spomin na zgodovinsko kočevsko zasedanje pred 40 leti, ko smo Slovenci prvič v svoji zgodovini izvolili svojo ljudsko oblast, svoj prvi parlament. Slovenija je tedaj, kljub temu, da je bila okupirana, da so se po vsej Sloveniji odvijale srdite in krvave borbe z okupatorjem, dokazala, da hoče biti samostojna, neodvisna, enaka drugim evropskim in "ugoslovanskim narodom. Zgodovinske zasluge je pri tem imela Osvobodilna fronta, ki je širila in krepila narodnoosvobodilni boj na slovenskih tleh in tudi organizirala novo ljudsko oblast. Kočevski zbor je izrazil popolno zaupanje v vrhovnega komandanta naše narodnoosvobodilne vojske tovariša Tita, poudaril je trdno povezanost boja vseh jugoslovanskih narodov in se ^»govorjena setev in odkup pšenice oskrbo ni odgovoren le (met ^idelovalci pšenice in sladkorne pese, žitne organizacije, tovar-Vdadkorja, proizvajalci in preskrbovalci gnojil, zaščitnih sred-V in nadomestnih delov, semenarna, kmetijska pospeševalna "W in še nekatere kmetijske organizacije so v torek podpisali W>upravni sporazum o naročenem tržnem pridelovanju pše-Ve in sladkorne pese v Sloveniji. vlfiMjana — Podpisniki sporazu-^» se obvezali, da bodo s pšenico V... 23.390 hektarov in oddali Ntton pridelka. Kmetje naj bi z J*ega hektara, na katerem bi po-jjeoo pridelovali pšenico, oddali ^kilogramov zrnja in kmetijska Jutva 4200. Sporazum predvide-to bj na Gorenjskem ob prihod-' kM zbrali 2132 ton pridelka. To *Wton več kot letos in 1100 ton Skot lani Kmetij sko-živilski kom-Gorenjske naj bi s pšenico za-M 22?J hektarov in oddal Ijubljan-'-. Žitu 1026 ton zrnja. Kmetje •Julijskih kmetijskih zadrug naj bi »dbeno pridelovali pšenico na irih in oddali 1106 ton pri-*n od tega v Gorenjski kmetijski '-■-.i. W5ton (skupno z 21 tonami Nenske pšenice), v kmetijski za-"-i. Škofja Ix>ka 85 ton, v radovlji-$ Kooperaciji 40, v blejski 20 in v %»ki 10 ton. letov, kmetijskih zadrug icij združenega dela s po-'V< kmetijstva so obveznosti za Viititev dogovorjenih ciljev sprezi * drugi, bolj ali manj odgovorni Jpridelek in odkup pšenice. Upati Jtanebodo te obveznosti ostale le ^ptpirju in da bodo Agrotehnika ^Gruda, tovarna dušika Ruše in 5AKutina tudi dejansko zagotovile Sty gnojil, zaščitnih sredstev, na-V*»*tnih delov za setveno in žetve-j »rtanizacijo (tudi klinasta jer-jM), Semenarna zadosti kako-SMat^ga semena visokorodnih sort, ^tttijski inštitut Slovenije in po-^feJMd živinorejsko-veterinarski Vi dovolj pospeševalcev in na- potkov za izboljšanje pridelovanja. Nikjer v sporazumu pa ni zapisano, kdo bo za uresničitev sprejetih ciljev zagotovil dovolj goriva. To vprašanje kmetijcev je vsekakor umestno, saj obeti za preskrbo z gorivom v prihodnosti niso najbolj ugodni. Pred tremi leti pričeta akcija »Za kruh in sladkor« je do danes izgubila akcijski značaj. Postala je stalna naloga slovenskih kmetijcev in del naših stabilizacijskih prizadevanj. S pridelovanjem in odkupom pšenice dokazujemo, da smo vse predolgo dvomili o lastnem znanju in o možnosti samooskrbe. C. Zaplotnik izrekel za vključitev svobodne Slovenije v novo demokratično in federativno Jugoslavijo kot skupnost svobodnih in enakopravnih narodov. Tu je bila izvoljena slovenska delegacija za II. zasedanje AVNOJ in izvoljen je bil Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot vrhovni organ ljudske oblasti na Slovenskem. Prav zato lahko trdimo, da je bil kočevski zbor naš prvi revolucionarni ljudski parlament, na katerem se je izoblikovala naša demokratična in svobodna slovenska država, naša današnja Socialistična republika Slovenija. Tovariš Hafner je poudaril tudi izredno velik družbeni napredek Slovenije v povojnem obdobju, hitro rast industrije in družbenega in življenjskega standarda, ter po letu 1950 razvoj delavskega samoupravljanja. Danes je naše gospodarstvo v hudi krizi. Vzroke zanjo pa ni iskati le pri posameznikih, temveč so tudi objektivne narave. Dežele v razvoju so si po vsem svetu, tako tudi mi, pomagali z najemanjem kreditov! Razmere, ki so se v svetovnem gospodarstvu zaostrile, so zaostrile tudi razmere našega gospodarstva. Sočasno za zaostrovanjem gospodarskih in socialnih razmer pa je prišlo pri nas do resnega zastoja pri uveljavljanju samoupravljanja. Administrativno poseganje v gospodarstvo je bilo vse močnejše. Vendar, je poudaril tovariš Hafner, ne potrebujemo nikakršne trde roke države, da se borno izvlekli iz krize, temveč le trdo roko,samoupravno organiziranih delavcev. Dolgoročni programi naše stabilizacije so narejeni. Temeljno izhodišče teh programov je naslanja-nje na lastne sile. Čim bplj ustvarjalno delo, čim večji izvoz bo naša rešitev. Vsako nedelo, vsaka špekulacija naj bo kaznovana, družbeno obsojena. V kulturnem programu slavnostnega zasedanja v Cankarjevem domu je zapel Partizanski pevski zbor, vmes pa so slovenski igralci brali odlomke iz govorov Josipa Vidmarja, Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja in Marije Ivančič, matere, ki je v boju izgubila štiri sinove. Ob koncu pa so preživelim odposlancem podelili spominske mape. D. Dolenc Dežurni dvigovalci rok V Skofji Loki pet skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ni bilo .sklepčnih. Pri posameznih skupščinah niso bile sklepčne delegacije uporabnikov, pri drugih delegacije izvajalcev. Na dnevnem redu so bili varčevalni programi oziroma sklepanje o krčenju pravic uporabnikov in večjih obveznosti izvajalcev ter sprejem prispevnih stopenj za zadnje tromesečje. Je bila nesklepčnost oziroma odstotnost s sej tihi štrajk delegatov proti dodatnim obveznostim, proti nadaljnjemu zmanjševanju in oženju programov in standardov. V določeni meri že. Prav gotovo pa je bila nesklepčnost tihi protest proti formalnemu potrjevanju nekje izven združenega dela pripravljenih okvirov porabe, proti sprejemanju sklepov, ki so zgolj formalnost in dajejo zunanjo podobo, da je bilo vse sprejeto samoupravno in po volji delavcev. Marsikaj, kar so morali sprejemati letos delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v škofjeloški in drugih občinah, pogojujejo vse težji gospodarski pogoji, ki ne dovoljujejo več rezanja vsako leto večjega kosa kruha za šolstvo, zdravstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo. Marsikaj je bilo nujno potrebno sprejeti in marsikje se pri stroških da prihraniti brez škode za kvaliteto programov. \ Prai; gotovo pa bi bilo delegatom, strokovnim službam sisov in izvršnim svetom marsikaj prihranjenega, če bi bili ukrepi zveznega izvršnega sveta v zvezi z omejevanjem skupne porabe bolje pripravljeni, bolj premišljeni in predvsem dolgoročnejši oziroma naj bi veljali vsaj leto dni. Konec lanskega leta je zvezni zakon skupni porabi v letošnjem prvem četrtletju namenil četrtino lanskih dohodkov. Prvega aprila je sprememba zakona dovolila v prvi polovici leta 13-odstotno rast skupne porabe v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Maja je zvezni zakon določil, da je treba iz skupne porabe izložiti 1,6 odstotka sredstev lanskega celoletnega priliva. Denar naj bi šel za izvozne stimulacije. Julija je spet prišla sprememba zakona, ki je določila, da se smejo sredstva skupne porabe v celem letu povečati za 13 odstotkov. Iz omejitve so izvzeta sredstva, ki imajo značaj osebnih dohodkov — pokojnine, invalidnine, otroški dodatki, boleznine, nadomestila osebnih dohodkov, socialne pomoči. Sedaj je pred vrati nova sprememba: skupna in splošna poraba naj bi se obenem z zgoraj omenjenimi sredstvi- nominalno povišali do 20 odstotkov nad lanskimi, kar praktično pomeni, da je potrebno vse ng novo izračunati, poslati t delegacije spremembe programov in jih »samoupravno« sprejeti. Zmeda v zakonodaji je vse leto povzročala zmedo v strokovnih službah sisov in izvršnih svetov, ki so hlastali za najboljšimi možnimi rešitvami. Vse pa niso mogle dati boljšega izhoda, kot da so ostro posegle v programe. Leto je pač treba izpeljati tako, da ne bo viškov, ki jih je treba "vezati pri Narodni bgnki Jugoslavije. Tako so v škofjeloški občini še dodatno k vsemti temu sprejemali sklepe o vrnitvi in zamrznitvi »viškov« oziroma denarja za uresničevanje referendumskega programa, putem o vrnitvi teh viškov delavcem in sedaj spet o višjih prispevnih stopnjah. Vse skupaj, ukrepi od zgoraj in rešitve v domači hiši, so načele vzdržljivost delegatov, ki 80 V tem primeru resnično postali dežurni dvigovalci rok. Kadar je sprejet nov ukrep, se jih pokliče, da ga »samoupravno« potrdiio. L. Bogataj I. mednarodni teden etnoloških in ekoloških filmov v Kranju Spopad svetle in temne plati človekovega ravnanja V kranjskem kinu Center je od torka do jutri zvečer na ogled 35 filmov z etnološko oziroma ekološko vsebino, izbranih med 85 poslanimi deli iz osemnajstih držav — Filmi so resno opozorilo, naj si prizadevamo za ohranitev življenja Kranj — Zamisel o mednarodnem tednu etnoloških in ekoloških filmov se je porodila že ob lanskem 9. festivalu športnih in turi stičnih filmov v Kranju. Med prijavljenimi filmi iz številnih držav je bilo namreč precej del, ki niso sodila niti v turistično, še manj pa v športno zvrst. In ker so festivali filmov z ekološko oziroma etnološko vsebino v svetu sploh precej redki — najbolj uveljavljena sta v Firencah in Parizu — so se pri Interfilmu, priredite lju festivala* športnih in turističnih filmov, odločili, da v Kranju poskusijo še z mednarodnim tednom etnoloških in ekoloških filmov. Kot je dejal direktor Interfilma Tone Frelih, bo teden postal bienalen, seveda če bo letošnji prvi uspel. O uspehu prvega mednarodnega tedna etnoloških in ekoloških filmov v kranjskem kinu Center ne kaže dvomiti. Na torkovi svečani otvoritvi je predsednik upravnega odbora Interfilma Aleksander Ravnikar povedal, da je selekcijska komisija izbra la 35 filmov za predvajanje izmed kar R5 poslanih del iz osemnajstih držav. Odličen odziv torej kaže, da se tudi vse več filmskih ustvarjalcev spopada z vprašanjem, kako živeti, preživeti, kako ohraniti danosti, ki jih sodoben način življenja vedno bolj izžema, uničuje. Zaradi svojega humanega sporočila naj bi filmi postali tudi vodilo za praktično varovanje našega okolja, kulturne? in naravne dediščine. Prav zato zaslužijo širši prikaz; ne le v Kranju, videli naj bi jih tudi drugje v Sloveniji in Jugoslaviji. Slavnostni govornik na torkovi otvoritvi prvega mednarodnega tedna etnoloških in ekoloških filmov v Kranju je bil slovenski filmski režiser France Štiglic, član predsedstva SRS in častni predsednik Interfilma. »Kakor si del človeštva prizadeva, da bi ohranilo življenje, drugi del ta prizadevanja spodkopava,« je dejal. »Obe plati, svetla in temna stran človekovega ravnanja, sta prisotni tudi na kranjskem tednu. Oko kamere efektno, včasih prav grozljivo zaznava njun spopad.« Prvi mednarodni teden etnoloških in ekoloških filmov bo sklenjen jutri, v soboto. Spored 35 filmov je strnjen v po dve predstavi na dan. Vse tekmovalne filme ocenjuje mednarodna žirija, v kateri so razen dveh predstavnikov iz Jugoslavije še strokovnjaki iz Francije, Češkoslovaške in Avstrije. Izbira med številnimi poslanimi filmi priča o kvaliteti predvajanih del, ki si jih je vredno ogledati. Da pa pohvalna novost v kinu Center vendarle ne bi šla mimo preveč nezapažena, so se prireditelji potrudili za čim boljši obisk predstav preko osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovnih kolektivih, prek društev, osnovnih in srednjih šol. H. Jelovčan l&sejem stanovanjske opreme kranj 14.~8L10.'83 Prodaju stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekora ti va, bela (ehnika • velika razstava gob in pokušnja • termoizoliranje stavbnih objektov • razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) • strokovna predavanja in nasveti • prodajna razstava likovnih del J O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLJTJKA^GOSPODARS™ PETEK, 7. OKTOBRI Razrešiti še sporna vprašanja Na zadnjem zasedanju zborov republiške skupščine, konec septembra, je bilo razčiščeno tudi vprašanje, ali so predlagani osnutki tako imenovanih prostorskih zakonov v skladu s slovensko in jugoslovansko ustavo ter dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Poudarjeno in pojasnjeno je bilo, da o tem ni mogoče dvomiti, res pa je, da je še vedno nekaj odprtin vprašanj in spornih opredelitev, ki jih je treba razrešiti v nadaljnjem postopku sprejemanja zakonov. V dosedanjih razpravah je bila zelo pogosta pripomba, da bo urejanje prostora v prihodnje precej draga zadeva. V zvezi s tem je predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kavčič pudaril, da je ne glede na sedanje finančne težave vendarle treba vložiti vsa razpoložljiva sredstva v osnovno prostorsko dokumentacijo. Z zakonom o urejanju prostora naj bi namreč razrešili tisto posebnost v urejanju prostora, ki zdaj v zakonu o sistemu družbenega planiranja ni bila dovolj razde-lana. Gre namreč za preprosto izhodišče, da družbenega razvoja ne moremo načrtovati celovito, ne da bi pri tem upoštevali tudi prostor. S tem v zvezi je nastal tudi intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, ki naj bi veljal toliko časa, dokler v občinah ne bodo sprejeli dolgoročnih planov. » Kar zadeva zakon o urejanju naselij in drugih prostorov, naj bi imel ta zakon glede na sistem družbenega planiranja in določbe v zakonu o urejanju prostora predvsem izvedbeni značaj. Ob tem naj bi tudi omogočal uresničevanje odločitev, sprejetih z družbenimi plani. Razen tega so v osnutku zakona oblikovane tudi nekatere rešitve, ki so jih v republiški skupščini zahtevali že 1978. leta. Med njimi gre še posebej za zahtevo o poenostavitvi lokacijskih postopkov. Tako je v osnutku ta zahteva upoštevana z določbo, da se lokacijsko dovoljenje izda le na podlagi dokaza o upravičenosti razpolaganja s stavbnim zemljiščem in sicer če gre za območje, za katero je izdelan prostorski izvedbeni načrt. Kjer pa pro- storskih izvedbenih načrtov še ni, vendar je zidava možna, naj bi v prihodnje na podlagi sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev še vedno morali izdelati in predložiti lokacijsko dokumentacijo in zbrati k njej vsa potrebna soglasja. In nenazadnje naj bi bil v nrihod-nje investitor (graditelj) razbremenjen še nečesa. Gre za pridoo; /anjp vse potrebne dokumentacije za lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje. Zdaj pravilom vsa različna soglasja išče sam. V prihodnje naj bi službe v občinah organizirali tako, da bodo le-te same sposobne izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti vsa potrebna soglasja. A. Z. Premajhna in preslaba gostinska ponudba Turistično društvo Tržič ugotavlja, da je gostinska ponudba v tr-žiški občini kakovostno in količinsko preskromna — Od izvršnega sveta pričakuje konkretnejše pobude in ukrepe saj se ga je udeležila le peščica gostincev, ki so jih najbolj zanimale kreditne in davčne olajšave, medtem Pismo mojemu delegatu Tržič — Letos na novo ustanovljeno turistično društvo Tržič je že zgodaj spomladi skupaj z občinskim izvršnim svetom sklicalo tržiške gostince, da bi našli skupne poteza izboljšanje gostinske ponudbe. Zal ne moremo reči, da je sestanek uspel, Spremenjeni in dopolnjeni plan pred skupščino V naslednjih dveh letih v kranjski občini s spremembami in dopolnitvami družbenega plana ne predvidevajo rasti družbenega proizvoda — Veliko pripomb je bilo v javni razpravi na prostorski del družbenega plana, ki zdaj Struževsko polje izpušča iz industrijske pozidave Kranj — Na naslednji seji bo kranjska skupščina razpravljala in sprejemala predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za to srednjeročno obdobje. Predlog se kar precej razlikuje od osnutka, saj je bila javna razprava o tem dokumentu živahna in temeljita. S spremembami družbenega plana za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 si v kranjski občini ne zastavljajo ravno lahkih materialnih okvirov razvoja v obeh naslednjih letih. Čeprav je predvideno, da bo v tem srednjeročnem obdobju družbeni proizvod porastel letno za 2 odstotka, je treba pri tem upoštevati, da gre vendarle za povprečje, po katerem v naslednjih dveh letih praktično družbeni proizvod v kranjski občini ne bo porastel, medtem ko je bil začetek tega srednjeročnega obdobja, na primer leto 1981, kar obetaven. Posledice se bodo seveda odrazile tudi v delitvi družbenega proizvoda, saj bo manj sredstev namenjenih za skupno, splošno in osebno po rabo. Še najbolj občuten bo padec sredstev za skupno porabo, le-ta bodo manjša za 7,5 odstotka, kar je več kot dvakrat manj, kot je bilo predvideno z doslej veljavnim družbenim planom občine. Sicer pa se upadanje sredstev za skupno porabo že krepko odraža v interesnih skupnostih, ki prav zdaj iščejo načine, kako posamezne dejavnosti sfinancirati do .konca tega leta. S spremembami in dopolnitvami družbenega plana si kranjska občina zastavlja še nekaj večje izvozne obveznosti, saj naj bi bil samo konvertibilni izvoz višji za 16 odstotkov. Ob tem pa se povečuje tudi obseg industrijske proizvodnje, ki naj bi bil v tem srednjeročnem obdobju večji od 3 do 4 odstotke.-Kranjske delovne organizacije namreč v svojih planskih dokumentih predvidevajo dokaj visoko rast industrijske proizvodnje — nekatere celo za 10 odstotkov. Tako v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela je bil deležen posebne pozornosti ob javni razpravi prostorski del sprememb in dopolnitev družbenega plana, na katerega je prispelo okoli 200 pripomb. Glavna značilnost sprememb tega dela je v odločitvi, da se v tem srednjeročnem obdobju Struževsko polje ne nameni za razvoj industrije. Med posegi v prostor pa sta najbolj značilna gradnja industrijskega tira za Exoterm in vzhodne mestne obvoznice s podaljškom do Hotemaž. L. M. ko so o svojih načrtih raje molčali. Z dokaj načelnimi zaključki pogovora se turistično ddruštvo Tržič nikakor ni strinjalo. V celotni turistični dejavnosti ima namreč prav dobra in pestra gostinska ponudba pomen, če že ne levji delež. Samo lepa narava, kulturnozgodovinske znamenitosti in prireditve gostov, zlasti tujih, ne privlačijo dovolj. In prav gostinska ponudba je v tr-žiški občini, razen radkih izjem, zelo šibka. Vsega skupaj premore 26 go stinskih lokalov, od teh dvanajst zasebnih. Analiza, ki jo je turistično društvo izdelalo julija, kaže, da lokali lahko sprejemejo skoraj dva tisoč gostov, da le v štirinajstih postrežejo s toplimi jedrni in le v desetih hkrati poskrbijo za avtobus gostov. Nič bolj bogati niso lokali z rekreacijskimi napravami. Imajo le tri urejena balinišča in prav toliko avtomatskih kegljišč. Razveseljiv pa je podatek v analizi, ki govori o nameravanih obnovitvah oziroma razširitvah gostinske ponudbe. Le-to načrtujejo štirje zasebni gostinci, medtem ko izmed družbenih namerava Živilina temeljna organizacija Gostinstvo obnoviti Pošto in pridobiti nove prostore v Lončarjevi hiši. Če potegnemo črto pod analizo, lahko ugotovimo, da gostinski lokali v tržiški občini tako po kakovosti kot številčnosti komaj zadovoljujejo lo- Ko se znajdeš v škripcih, iščeš načine in poti, kako bi se jih rešil in naredil tako, da bi vse spet teklo kot namazano. Pišem ti zato, dragi delegat v zboru uporabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti Zavarovalnice Triglav, da bi pomagal pri poeno-stavitvi nekega, formalno gledano, zelo neprijetnega in zapletenega postopka. Pišem ti zato, ker se prav gotovo nisem sam znašel v tem škripčevju. Moje pismo in predlog pa ne imej za mojo inovacijo, marveč sem nasvet, naj se obrnem nate, dobil pri izvajalcih tega samoupravnega interesnega področja. Sem torej eden tistih, ki imam zav>arovalno polico, s katero sem zavaroval stanovanje, in nekatere premičnine v njem (štedilnik, pralni stroj, televizijski sprejemnik, hladilnik ipd.). Vedno sem bil namreč na strani tistih, ki zatrjujejo, da je tovrstno zavarova-nje pametno. Takšnega prepričanja sem še vedno, imam pa pripombo, kako takšno zavarovanje deluje, kadar je treba kolesje spraviti v pogon. Normalno je na primer, da se ti kdaj pokvari tudi pralni stroj in le v redkih izjemah se popravila lotimo sami; večina pač pokliče pooblaščeni servis. Tako se mi je tudi zgodilo. Do neke mere normalno se mi je zdelo, da serviser ni čakal samo na moj klic in seveda ni prišel takoj, ampak »kmalu«. Normalno se mi je potem tudi zdelo, da sem popravilo moral plačati, čeprav je bil strošek v stabilizacijskem mesečnem družinskem proračunu nenačrtovan in tako nestabilizacijsko presenetljiv, da me je domala spravil na kolena. Vendar sem se takoj potolažil, da se obnašam resnično stabilizacijsko, saj sem se za ta nepredvideni strošek (kdaj pa se sploh pralni stroj planirano pokvari?) tudi zavaroval. Od dne, ko je bil stroj popravljen in storitev plačana, je preteklo že več kol mesec dni, pa se n: se vedno le tolažim, da je mi stabilizacijsko ponašanje. y imam zavarovalno polico, pt^d-no. Zavarovanica mi namreč -. more povrniti škode, kerodjeit*-serja še niso prejeli potrdile ;-■ roma kopije računa, u ketrn* sta razvidna okvara in strnit Skušal sem sicer stvar poenojr uiti in sem sam predloiil ohgr nalni račun serviserje — sem dobil odgovor, da ker je rdeč, serviser pa običap (čeprav ni pravilo) pošlje rw nega. Na ta način (čudno, t smo dolžni spoštovati dogonorjr na in sprejeta merila. Kaj če na primer lastnik zavaroval police serviserju, ki je popru* praln* stroj, namesto dene-: storitev pokazal le veljavnop& co, serviser pa bi upraučenittr šek potem obračunal od an«* valnice? Tako bi semser vomno hitreje poslal ris:: ,;<;;v na zavaroi'alnico, le-ta pabt« glede na sprejeta finančna ^ la tudi ;;» čan sem, da bi marsikdo zas* nika zavarovalnice ob letu.bu • oglasi zaradi podaljšanja pota lepo sprejel in da bi še mars^ pristopil k takšnemu štab:;.;. skemu ponašanju ^maroranj^ Imam še vedrio vtis, da sej^j le jaz (ker sem plačal računjj* bVizacijsko ponašam v tej :\-| Večina (dva) in sicer — Gorenja in Zavarovalnica ty glav - pa za to nimata !n>w Gorenje ne zato, ker ima sto** plačano. Zavarovalnica ker... Cilj nespremenjen: 58 tisoč stanovanj Izkazalo se je, da je bila odločitev o preverjanju glede uresničevanja zakona o stanovanjskem gospodar-stvupo poltretjem letu od sprejetja popolnoma na mestu. Zbori republi-številčnosti Komaj muuvu.j-jvj- -- ške skupščine so na podlagi poročila kalne potrebe, gostom od drugod, še republiškega izvršnega sveta o ures-zlasti iz tujine, pa nikakor ne morejo "ničevanju tega zakona razpravljali o ustreči. V turističnem društvu Tržič zato menijo, da bo treba čimprej izdelati novo kategorizacijo vseh lokalov in na tej osnovi odobriti tudi prodajne cene storitev. S tem bi spodbudno vplivali na kvalitetnejšo ponudbo. Boljše delo pričakujejo tudi od inšpekcijskih služb, zlasti sanitarne, saj so prav sanitarije v večini lokalov dokaj zanemarjene. Žal turistično društvo, razen da ugotavlja stanje, nima nikakršnih moči, da bi karkoli konkretnega storilo za izboljšanje gostinske ponudbe. Z ugotovitvami analize bo zato seznanilo izvršni svet, od katerega pričakuje ^katere oprijemljive ukrepe. H. Jelovčan nel Železarji na mladinskih akcijah zt Kranj — Zvezni sekretar za delo dr. Djordje Jakovljevič, vsi republiški in pokrajinski sekretarji za delo, ki jih je vodil sekretar za deloSI-ts Peter Toš, so v soboto, 1. oktobra obiskali kranjsko tovarno IBI. Ogledali so si proizvodnjo in se bežno seznanili s poslovanjem te nase uspešne delovne organizacije, ki jim jo je predstavil direktor IBl Franc Oman. (rc) — foto M. Zivulovič GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cvelo Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 19G0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Moše Pljadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni, direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletne naročnina 450.— din. Jesenice — V jeseniški Železarni četrto leto deluje stalna mladinska delovna brigada Zelezar, ki je v minulem letu sodelovala pri 21 lokalnih mladinskih delovnih akcijah ali jih organizirala. V brigado je vključenih 70 mladih, ki so opravili okoli 800 delovnih ur. Mladi, ki sodelujejo v stalni brigadi Železar, so pomagali pri odpravljanju ozkih grl v proizvodnji v železarni, zbirali staro železo in ga tako zbrali 50 ton, zbirali star papir — 36 ton — ter čistili okolico, pomagali pri akcijah železarjev, proslavah in celo selili arhive iz pisarn. Mladinsko prostovoljno delo je v železarni dobro organizirano, še posebej, ker tudi posamezne osnovne organizacije mladih v temeljnih organizacijah pripravljajo akcije, številni železarji pa se prizadevno udeležujejo tudi lokalnih mladinskih delovnih akcij, ki jih organizira cerfber pri občinski konferenci mladine na Jesenicah. Poleg ostalih mladih Jeseničanov pa so mladi železarji zvesti tudi udeležbi na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah. Letos se jih je udeležilo 19 mladih iz Železarne- D. S. tem konec septembra. Razprave in ocene so odgovorile na nekatera ta hip aktualna vprašanja in hkrati opozorile na odgovorno spoštovanje sprejetih zakonskih določil. Res je, da se zakon o stanovanjskem gospodarstvu marsikje v nekaterih temeljnih rešitvah uveljavlja prepočasi ali pa sploh ne, vendar to ne more biti razlog za spreminjanje osnovnih usmeritev v tem zakonu. Eno osnovnih stališč je bilo, da je treba vztrajati pri dogovorjenem obsegu stanovanjske graditve in sicer pri izgradnji 58.000 stanovanj v tem petletnem obdobju. To pomeni, da bo treba resnično izkoristiti ves razpoložljivi denar in zaposliti vse proste gradbene zmogljivosti. Zagotoviti je treba tudi, da bo stanovanjski dinar zares tudi uporabljen v stano vanjski gradnji. Zato naj bi tudi banke in stanovanjske skupnosti več pripomogle k temu, da se bo ta dinar hitreje obračal. Počasnost in neučinkovitost pri uresničevanju zakona se kažeta pri ustanavljanju skupnosti stanovalcev v stanovanjskih hišah. Zato je treba tovrstna prizadevanja okrepiti. Tam, kjer v zgradbah samoupravnih nov ne bodo izvolili, je treba po družbenih ukrepih, ka: prisilno upravo. Nekateri vljalci so s tem v zvezi me-nm precejšen del krivde za to. da*r nes ustanovljenih le okrog 51 tkov skupnosti stanovalcev v vanjskih zgradbah, neustmt*^ vanje strokovnih organizacij, ^ vedno skušajo obdržati svojti pravice. Posebej je bilo v razpravah k» darjeno urejanje stanovanjskih V blemov mladih družin, ki jihofci' stanovanjskem gospodarev.. -obravnava več kot posebne k»*^>' je pri dodeljevanju solidan*^ stanovanj. Zato naj bi v samouk nih aktih organizacij združene^* la in temeljnih organizacij zdrvfer ga dela ter samoupravnih ir.'.^v skupnosti opredelili merila ta nje stanovanjskih vprašanj t, družin v skladu z družbenim do,,« * rom. Pri tem ne bi smel biti p dujoe kriterij delovna doba Razjasnjeno je bilo tud; vprik-t ekonomskih stanarin in odlašat^ zvezi s prehodom nanje. Sprt bilo stališče, da je do konca URir ta to nalogo treba uresničiti in p«« na takšne stanarine, ki bodopoirr vale stroške za enostavno rept«Mr cijo stanovanj. S tem v . \ -uveljaviti tudi sistem subvenciji nja stanarin za posameznik« zine z nizkimi prejemki. a: Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Ul. Moše Pijadeja 1 objavlja prosta dela in naloge za TOZD Kartonaža b. o. Kranj DVA DELAVCA ZA PROIZVODNJO za delovne naloge nakladanje materiala k stroju Pogoj: — končana osnovna šola. Delo je dvoizmensko. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas za TOZD Dodelava b. o. Kranj enega delavca za opravljanje del in nalog PRESKRBOVANJE IN TRANSPORT — pomožna dela v Dodelavi Pogoj: — končana osnovna" šola. Delo je dvoizmensko in g zanj zahteva enomesečno poskusno delo. Delovne razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema t&jnBtm delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj Ul. Moše Pijadeja | roku 15 dni po objavi. I PETEK, 7. OKTOBRA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Crni gozd znova aktualen Poročilo o raziskavah najprimernejših virov pitne vode v tržiški občini, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana, postavlja na prvo mesto zajetje Črni gozd Tržič — Nujo po čim prejšnjem zavih virov pitne vode so v trži-.malni skupnosti začeli pou-tejati že pred leti. Pred dobrimi štirim leti so pripravili celo konkreten JHŠog. zajetje Črni gozd naj bi po-položili nove cevi do indu-rr.;ske cone ter naprej do meje s canjsko občino. Z odstopom dela Jrtnevode Kranjčanom bi tudi stroge izgradnje delili na enaka deleža. Dobra zamisel je, žal, spalavala po af Zlasti delavci Bombažne predil-rittio tkalnice so iz bojazni, da bi sjihove štiri majhne hidroelektrar-y. zaradi povečanega zajetja pitne vjde Črni gozd in s tem manjšega feoks v Mošenik dala manj drago-tttt električne energije, predlogu i Mi nezadostno mero strokovnosti ■ekonomske opravičenosti. e bila že lani izdelana prva analiza možnih virov pitne »de v tržiški občini, pred kratkim k.ovnjaki iz Geološkega za-cjda Ljubljana končali analizo s trJcretnimi rešitvami. Preden na kratK^ povzamemo za-\.Ekc raziskav, je treba povedati, kitat vode v tržiški občini v bolj . obdobjih že dalj časa pri-■ttjkuje zlasti v Krizah, Sebenjah vasi, v letošnjem sončnem '/..-*..i pa so problem živo občutili X B;stričani. Do 1985. leta bodo "'.raj: v tržiški občini pridobiti no- '. trideset sekundnih litrov pitne leta 2000 pa še sto litrov, si- Sindikalne delovne skupine v Kranju Kranj - Delovna skupina pred-tedstva republiškega sveta Zveze itfkatov Slovenije je v sredo obi-lug kranjskih delovnih or-,.'/;'.; V Planikinem tozdu Šivalnica, v Gradbeni operativi Gradbin-0 . Kranjski Mlekarni in v Teksti-fjcdusovem tozdu Tkalnica so se seznanili s političnimi razmerami v Ul kovnih sredinah, /. dosedanjo aktivnostjo in uresničevanjem programa dolgoročne gospodarske stabilizacije, uveljavljanjem vloge sindikata v zaostrenih družbenih in goltih razmerah ter z uresniče-em sklepov in stališč republi-pga sveta Zveze sindikatov. Po-EEe pa se je delovna skupina iz izubijane pogovarjala tudi s predalniki občinskega sindikalnega »zeta D. D. M DEL O VNEM MES TU Surovine peste tudi male kemičarje pravkar so pripeljali etikete in ke za njihov najnovejši proizvod: »puhek«, mehčalec za perilo Lila etikete, prav takšni zamaški za plastične steklenice, takoj mora pogledati, kako bo izgledala polna steklenica. Poskusna masa je pripravljena. V ste-ah sicer ne bo tako vabljivo BOdra, kot so drugi mehčalci, toli zato nič slabša. Bolj nežne ze-;•• no modre barve bo njihov »pu-MU, čisto nov proizvod na na-tržišču. Prisluhnili so potreba« tržišča. Z zaporo meje so gospodinje ostale brez mehčalca za katerega so do lani prina-Uf i/. Avstrije ali Italije. Navadile so se ga, kajti z mehčalcem oprano perilo je mehko, voljno in ga sploh ni treba likati. Koliko dela je prihranjenega. In tudi diši vse drugače. Inkretovi ga bodo iz--;<-.ovali sicer za svoje stalne od-lUBSlce, za grosiste, vendar upajmo, da ga bomo kmalu imeli tudi M gorenjskih prodajnih policah. Bl.zu dvajset let se pri Inkreto-, v Skofji Loki ukvarjajo s ke-WHOO obrtjo. Od tu prihaja »vi-■■/.* za ročno pomivanje povode. »avtovitroplex« za pranje artomobUoV, »T-bix« — detergent H čiščenje tal, »calvex«, ki v pral-r.o strojih odstranjuje kotlovec, »pernvl« za ročno pranje sinteti-k| volne in svile, »blanc« — pra-ftfi za strojno pomivanje posode, tekal po plazovi tih predelih in je zelo verjetno, da bi se pretrgal. Čeprav ima po zakonu pitna voda absolutno prednost, utegne strokovno podkrepljen predlog, ki govori v prid zajetja Črni gozd, med širšo obravnavo spet naleteti na bolj ali manj tiha nasprotovanja. Z zajetjem Črni gozd, ki bo dajal skupaj 180 litrov vode na sekundo, bo Bombažna predilnica in tkalnica res — vendarle le v sušnih obdobjih — izgubila nekaj električne energije. Obstaja pa dobra možnost, da bi namesto obveznega »nekoristnega« raztežilnika, ki naj bi ublažil padec vode, zgradili primerno hitroelektrarno. Trenutno Komunalno podjetje Tržič na osnovi poročila Geološkega zavoda pripravlja investicijski program izgradnje vodovodnega omrežja. O predlogih bodo že letos razpravljali pristojni občinski samoupravni organi, saj mora prihodnje leto investicija zaživeti. Del denarja* za gradnjo naj bi združevala tržiška industrija, del pa porabniki vode s prispevkom za razširjeno reprodukcijo ob ceni vode. cer bo zastala vsa načrtovana stanovanjska in industrijska gradnja. Poročilo Geološkega zavoda Ljubljana obravnava tri možne vire pitne vode. Prvi je Lom, za katerega je raziskava pokazala, da nima stalnih-zalog vode, trenutne pa so preskromne, da bi tudi v sušnih obdobjih zadostile potrebam. Lom torej, preprosto rečeno, odpade. Ostajata še vira Jelendol in Črni gozd. V Jelendolu so zaloge vode zadostne, vendar bi bilo potrebno zgraditi drenažno zajetje, kar bi po cenah iz leta 1982 veljalo blizu 107 milijonov dinarjev. Vir Črni gozd ima prav tako dovolj pitne vode. Zajetje za 50 sekundnih litrov vode že obstaja in bi bilo torej treba vodo le speljati v dolino; kar bi — prav tako po lanskem predračunu — terjalo 60 milijonov dinarjev. V primerjavi z Jelendolosn torej cena govori krepko v prid Črnemu gozdu, razen tega pa bi morebitni cevovod iz Jelendola po- - H Jelovčan Zvezno tekmovanje delavcev obutvene industrije 21. in 22. oktobra bo v Kranju drugo zvezno tekmovanje delavcev obutvene industrije, na katerem bo sodelovalo okoli 100 tekmovalcev iz 77 delovnih organizacij Medtem ko v Sloveniji doslej republiškega tekmovanja delavcev v industriji obutve še nismo imeli, pa v nekaterih drugih republikah, kot na primer v Srbiji, Hrvatski in še kje že nekaj let prirejajo takšna tekmovanja, zato jim tudi ni težko izbrati republiške ekipe. Vendar so se slovenski obutveni delavci že lani, ko je bilo zvezno tekmovanje v Boru, kar dobro odrezali, ne glede na to, da ekipa ni bila izbrana po republiških kriterijih. Za praktični del tekmovanja je svoje prostore in stroje odstopila kranjska Planika. Ta del tekmovanja bo v soboto, tako da ne bo motena redna proizvodnja. Ostali del tekmovanja pa se bo odvijal v Tekstilnem in obutvenem centru Kranj. Slovesna otvoritev 2. zveznega tekmovanja bo v petek, ob 10. uri v Domu JLA v Kranju, uspešno merjenje sposobnosti pa bo tekmovalcem zaželel na otvoritvi tudi predsednik zveznega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Stojče Stojčevski. L. M. Kranj — Čez štirinajst dni, to je 21. in 22. oktobra, bo v Kranju drugo zvezno delovno — proizvodno . tekmovanje delavcev obutvene industrije Jugoslavije. V dveh dneh se bo okoli 100 udeležencev iz vseh republik in obeh pokrajin pomerilo v znanju in usposobljenosti. Srečanje pa ne bo izključno merjenje moči, pač pa tudi izmenjava izkušenj. Seveda pa pri tem tekmovanju, za katerega je bil pobudnik zvezni odbor sindikata delavcev tekstila in usnja, ne gre le za obvladovanje obutvenih strojev, čeprav bodo iz delovnih organizacij na tekmovanje v Kranj — pretežno se bo odvijalo v kranjski Planiki — poslali svoje najboljše delavce. Tekmovanje je namreč razdeljeno na teoretični in praktični del. Tekmovalci se bodo morali izkazati tako s poznavanjem stroke, v kateri delajo, kot tudi s poznavanjem samoupravljanja. Praktični del tekmovanja je razdeljen na 5 disciplin in tekmovalci bodo pokazali svoje sposobnosti tako pri modeliranju obutve kot končni montaži. Marjana Inkret, IKI, kemični izdelki Škofja Loka »blanc dry« — koncentrat za sušenje posode v pomivalnih strojih in podobno. Zdaj bodo pristavili še »puhek«. Že od vsega začetka so Inkretovi vključeni v obrtno zadrugo »Zora« v Domžalah in zadovoljni so z njo, saj jim gredo tam zelo na roke. Vendar prav zdaj nastajajo takšne težave z nabavo kemikalij za njihovo obrt, da jim tudi tu ne morejo nič več pomagati. Marjana je pri hiši glavni nabavni, organizator dela, prodajni, skratka skrbi za vse. Prej sta z možem delila delo, ko pa je ta pred meseci hudo zbolel, je vsa skrb za obrt prav na njej. Vsi hočejo za kemikalije imeti devize. Teol, ki je bil doslej eden njihovih največjih dobaviteljev, je enostavno ustavil dobavo, ker niso mogli plačevati z devizami. Kemična tovarna Hrastnik je za svoje dobave iz uvoza zahtevala doplačilo. To je razumljivo. Toda, da ti kar ustavijo dobavo, pa se znajdi kakor veš in znaš, to pa res ne gre. Čeprav je njihova proizvodnja majhna. Spet bo treba obirati vrata, iskati nove dobavitelje. -Njihovi izdelki zahtevajo kemikalije, ki jih ni moč dobaviti drugje, kot iz uvoza. Za nekatere skrbe sami in za dovoljeno kvoto uvažajo direktno iz Anglije in Belgije. Tudi z embalažo so težave. Prav njihova embalaža je pritegnila mojo pozornost. Do nedavnega so za pet praznih steklenic dajali eno polno brezplačno. In nikoli ni bilo težav za steklenice. Zdaj pa ni surovin, da bi sploh še lahko dobavljali polne steklenice. Prav hudo jim je, kajti prav ta način se je pokazal za odličnega. Čim bo spet dovolj surovin, bodo spet šli v ta način zbiranja steklenic. Zdaj, ko ni na voljo kemikalij, se bodo bolj vrgli na izdelavo praškov. Zanje so-še surovine, nekatere tekoče detergente bodo pa prenehali izdelovati. »Puhek« bo izjema. Zanj so surovine zagotovljene. Res ni lahko biti obrtnik danes. Posebno kemičar. Pet ljudi je zaposlenih pri IKI, povpraševanja je pa po njihovih izdelkih toliko, da bi jih lahko zaposlili še vsaj pet. Vendar nimajo pravih prostorov. Na štirih koncih imajo razdrobljeno svojo obrt. Že dvanajst let prosijo občino za prostor, kjer bi lahko zgradili novo delavnico, vendar brez uspeha. Kako je delati na štirih različnih krajih, vele tisti, ki dela v enakih razmerah. Če ne bo prave rešitve, pravi Marjana, bodo prisiljeni preseliti se v občino, kjer imajo več razumevanja za obrtnika. Tako daleč te priženejo. Vse prihranke vtakneš nazaj v obrt, na vse žrtve si pripravljen, davke odvajaš r'edno, posluha za tvoje težave pa nobenega. Pa ko bi bile vsaj surovine! Da bi redno delali, da bi ne stali in da bi svojo kvaliteto in izbor lahko obdržali! a Do|enc Nova organiziranost zadrug Radovljica — O slabi organiziranosti kmetijskih zadrug v radovljiški občini je bilo zadnja leta izrečenih veliko besed. Zelo slabe so bile razmere v bohinjski zadrugi, v kateri bodo prav kmalu uvedeni ukrepi družbenega varstva. Posebna delovna skupina je sedaj izdelala predlog nove organiziranosti zadrug, naslednja poteza pa bo vsekakor moral biti elaborat, ki bo dal tudi vsebinske spremembe. Že dalj časa se namreč v radovljiški občini zavedajo, da morajo na področju kmetijstva voditi enotno razvojno politiko, da mora kmetijstvo dati več tržnih viškov kot doslej, da morajo vse kmetijske zadruge v občini tesneje sodelovati. . Danes imajo v radovljiški občini kmetijsko zadrugo na Bledu, v Srednji vasi v Bohinju in KŽK Kooperacijo v Radovljici. Blejska zadruga ima enote Gorje, Ribno, Bohinjska Bela in Zasip. Bohinjska zadruga ima zadružne enote Koprivnik—Gorjuše, Češnjica—Jereka — Podjetje, Srednja vas, Stara fužina—Studor, Polje—Savica—Brod— Kamnje, Bohinjska Bistrica—Nemški rovt—Ravne in Nomenj—Le-pence—Log—Bitnje. Obe imata dokaj pisane dejavnosti, posebej bohinjska, ki ima tudi sirarno, žago, mizarsko delavnico. KŽK Kooperacija Radovljica ni organizirana skladno z zakonom o združevanju kmetov in kooperacije organizacijsko in finančno nimajo ločene od družbene dejavnosti. Kmetje zadružniki tako nimajo določenih ne pravic ne dolžnosti in odgovornosti. Že pred časom je družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril na to nedoslednost. Organizacijska sprememba je zato posebej v KŽK Kooperacija Radovljica, h kateri spadata tudi živinorejsko-sadjarski obrat Poljče in živinorejski obrat Bled, še kako potrebna. Po novem naj bi imeli kmetijsko zadrugo za celotno območje radovljiške in jeseniške občine kot delovno organizacijo, ki bo imela temeljne zadružne organizacije v Srednji vasi v Bohinju, na Bledu in v Radovljici. Slednja naj bi imela zadružni enoti Radovljica in Jesenice. Spremembe dejavnosti blejske in bohinjske zadruge predlog nove organizacije ne vsebuje. Odprto pa je še vprašanje, kako bodo organizacijsko navezali obe posestvi. Po prvi različici naj bi spadali v okvir temeljne organizacije združenega dela Družbena proizvodnja Radovljica in kot tak pod streho delovne organizacije Kmetijska zadruga. Bo drugi pa naj bi bila organizirana v KŽK Gorenjske. O novi organiziranosti se bodo v.prihodnjih dneh izrekli vsi zadružni samoupravni organi in zadružni sveti. Velike zagnanosti ni, pobudo so doslej obravnavali le v blejski zadrugi. V bohinjski tako uvajajo ukrepe družbenega varstva, v KŽK Kooperacija Radovljica pa so zaenkrat še dokaj pasivni. M. Volčjak Kako držati korak s tekmeci V sestavljeni organizaciji Iskra se sprašujejo, kako ob sedanjih gospodarskih ukrepih držati korak s tekmeci na izjemno konkurenčnem svetovnem trgu — V tričetrt leta so uvozili le osmino letos načrtovane opreme in močno zaostali na področju investiranja Ljubljana — Čeprav niso dosegli načrtovanih rezultatov pri proizvodnji in izvozu, so v sestavljeni Organi; zaciji Iskra zaradi težavnih pogojev gospodarjenja zadovoljni s polletnimi dosežki. Dosegli so več kot polovico letos načrtovane akumulacije, četudi se je reprodukcijski material nenehno držil in so se stalno povečevale obveznosti iz dohodka. Visoka akumulacija kot tudi drugi polletni finančni rezultati so bili doseženi predvsem "zaradi smotrne delitve sredstev za osebne dohodke. V prvem letošnjem polletju so članice sestavljene organizacije imele za 64,7 milijona izgub, kar je za dobro tretjino manj kot lani. Izgubo so prigospo-darile le tri temeljne organizacije — Tovarna gospodinjskih aparatov, Antene in navigacijeter Usmerjene zveze. Obseg industrijske proizvodnje se je v prvi polovici leta povečal v primerjavi z enakim lanskim obdbjem za 6,7 odstotka. To je spodbuden dosežek, ugotavljajo v Iskri, saj je bil obseg proizvodnje v celotni slovenski industriji le 3,5 odstotka večji, v elektroindustriji za 2,8. Veliko težav so imeli pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, predvsem z izdelki barvne metalurgije in elektroma-terialom. Domači dobavitelji so pogosto zamujali roke in poleg tega na različne načine izsiljevali plačilo v devizah. V tujini so v devetih mesecih kupili manj reprodukcijskega materiala kot lani, pri čemer se je uvoz s konvertibilnega trga zmanjšal domala za desetino. Ko so v Iskri analizirali njihovo odvisnost od uvoza, so izračunali, da bi nadaljnja »stabilizacija« na tem področju že resno ogozila nemoten potek proizvodnje. Podatek, ki najbolj zaskrbljuje Iskrine strokovnjake, se nanaša na uvoz opreme. V devetih mesecih so jo v tujini kupili le za 1,7 milijona dolarjev, kar je tričetrt manj kot v enakem lanskem obdobju ali le osmina tistega, kar so v Iskri načrtovali letos. Medtem ko imajo Iskrine delovne organizacije že zdaj po vrednosti petkrat manj opreme na delavca kot v razvitem svetu, se bo z nadaljnjim omejevanjem uvoza ta razkorak še povečeval. Posledice tega bodo opazne šele čez leta ali desetletja, ko bo Iskra plačevala ceno sedanjih gospodarskih ukrepov in vse težje držala korak z ostalimi tekmeci na svetovnem konkurenčnem trgu. Podobne učinke bo imelo tudi administrativno omejevanje na področju investiranja, kjer bo Iskra uspela uresničiti le slabo polovico letošnjega naložbenega načrta. V tričetrt leta so Iskrine delovne organizacije izvozile za 134 milijonov dolarjev izdelkov, od tega 96 milijonov na konvertibilno tržišče. Na klirinško področje so izvozili manj kot lafii, čeprav so junija prodali rekordno pošiljko izdelkov predvsem v Sovjetsko zvezo. Prodaja na konvertibilno tržišče, kjer so Iskrini dosežki vse bolj odvisni od kakovosti izdelkov in od prilagodljivosti kupcem, pa je bila za 30 odstotkov večja kot lani. Čeprav so doslej v sestavljeni organizaciji izpolnili le tri petine letošnjega izvoznega načrta, so prepričani, da bodo do konca leta nadoknadili zamujeno in prodali za 247 milijonov dolarjev izdelkov, od tega za 154 milijonov v zahcftine države. Prav izvoz pa je tisti, ki kroji tudi širino ponudbe Iskrinih izdelkov na domačem trgu. Zato je bitka za izvoz hkrati tudi bitka za boljšo založe-nost domačih trgovin z izdelki elektronske industrije. C. Zaplotnik lrzicani dobili ličen prospekt Tržič — Konec septembra so Trži-čani po več kot desetih letih dobili nov prospekt svojega mesta z okolico. Pobudo za izdajo prospekta je dalo mlado turistično društvo Tržič, naklado 30 tisoč izvodov pa so denarno podprle domače delovne organizacije. Prospekt Tržiča z okolico je zasnoval Mirko Majer, oblikovala sta ga Božid ar Šinkovec in Ignac Primožič, medtem ko je slikovno gradivo prispevalo več trži.ških fotografov. Novi prospekt je zelo dobra osebna izkaznica tržiške občine. Lep je na pogled, barvne fotografije so kot žive, k čemur je razen avtorjev prispeval tudi Gorenjski tisk, njegova glavna privlačnost pa je prav gotovo vsebinsko izredno smiselno zaokrožen prikaz nekdanjega in sedanjega življenja in dela Tržičanov. Besedila, ki dopolnjujejo oziroma razlagajo fotografije, so skopa in prav v tem tiči tudi svojevrsten čar. V sliki in besedi novi tržiški prospekt prikazuje značilne etnografsko obarvane turistične prireditve, kot so šuštarska nedelja, gregorjevo in lomski ploh, predstavlja arhitekturne posebnosti starega mestnega jedra, kulturnozgodovinske spomenike in pomnike iz narodnoosvobodilnega boja, planinski svet Karavank, znamenito Dovžanovo sotesko, športe, ki jih imajo Tržičani najraje, njihovo industrijo ter turisti-čnogostinsko ponudbo. H. J. GLA8 4. STRAN_________ Zajedalci ogrožajo ovčerejo Zajedalske bolezni so tudi pri ovcah na Gorenjskem dokaj pogoste, saj se često preventivni ukrepi ob nakupu novih živali ne izvajajo — Bolezen se kaže v slabi prireji mesa in mleka, slabša je tudi vojna, žival zaradi tega lahko pogine GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Zajedalske bolezni trenutno pomenijo največji zdravstveni problem reje ovac na Gorenjskem. Zunanji znaki so hujšanje in slabokrvnost drobnice, posledice se kažejo tudi na zmanjšani prireji mesa in mleka, ogrožena je tudi plodnost in vitalnost živali. Ob lanskih pregledih ovac, ki jih je na Gorenjskem opravil Zivinorejsko-veterinarski zavod za Gorenjsko, je imela večina pre: glednih živali želodeno-črevesne za-jedalce. Takšno stanje pa je le posledica pomanjkljivega izvajanja osnovnih preventivnih in zaščitnih ukrepov pri reji ovac. V laboratoriju Zivinorejsko-veteri-narskega zavoda v Kranju so v preteklem letu pregledali 215 vzorcev iztrebkov ovac ter kar v 193 našli povzročitelje zajedalskih bolezni. Vendar zaradi zdravljenja okuženih ovac na primer v jeseniški občini ni prišlo do poginov, dober je bil tudi prirast živali. Zajedalce so imele tudi ovce, ki so se lani pasle na pobočjih Kriške gore; zato je nekaj ovac poginilo že spomladi v hlevii, nekaj pa na paši, čeprav je zdravljenje močno omejilo širjenje bolezni in so podlegle le najbolj oslabljene živali. Zajedalske bolezni povzročajo posredno tudi zastrupitve, pljučnice ter virusne bolezni. Najpogostejši vzrok za invazijo parazitov je že sam nakup živali. RejCi živali ne dajo v pregled niti ne zdravijo kupljene drobnice, tako da nova žival s svojimi iztrebki okužuje ostalo drobnico na pašniku. Ličinke zajedalca se namreč izločajo z iztrebki, skupaj s travo jih zaužije še zdrava drobnica ali pa se ponovno okuži že zdravljena žival. Podnebne razmere so /a širjenje zajedalskih bolezni na Gorenjskem kaj ugodne. V enem gramu blata okužene ovce najdemo do 3000 izločenih jajčec zajedal ca, iz katerih pridejo ličinke, ki so se sposobne premikati po travinju. Ker mlada ov- r ca že po 14 dneh je tudi travo kot del svojega obroka, lahko že po 10 dneh bolezen zajame tudi mladi rod živali. Bolna ovca nima apetita, manj ima prirasta na teži, daje manj mleka, ima slabšo volno, obenem pa se ji tudi zmanjšuje odpornost za ostale bolezni. Najbolj so prizadeta jagnjeta tex živali, ki se prvič pasejo. Tem živalim se prirast lahko zmanjša od 20 do 50 odstotkov. Ličinke zajedalcev lahko preživijo na pašnikih in v hlevu več mesecev, nekatere tudi prezimijo, zato ni črede, ki ne bi imela vsaj nekaj obolelih živali. Zato je treba dva do tri tedne pred izgonom na pašo bolne živali zdraviti, isto pa velja tudi pred jesensko selitvijo v ovčnjake. Ovčnja-ke, gnojišča, pašnike in napajališča je treba ustrezno urediti, da ta mesta ne postanejo kraj ponovnih invazij želodčno-črevesnih parazitov. Ob vsakem nakupu ovce naj žival pregleda živinozdravnik, ki bo tudi odredil potrebne ukrepe oziroma zdravljenje. Če pa so poletni meseci deževni, se priporoča med pašo enkratno zdravljenje vseh živali. mag. Roman Grandič veter. inšp. V nedeljo na Pokljuko Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 9. oktobra, izlet na Pokljuko. Udeleženci se bodo S Kranjske doline spustili proti Pokljuškim rovtam ter mimo Stare Pokljuke v slikovito Pokljuško sotesko. Odtod bodo krenili v Krnico pri Gorjah in se povzpeli še na razgledno Malo Osojnico nad Bledom. Na izletu — vodila ga bosta Dušan Feldin in Edo Torkar — bo pet do šest ur hoje. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 7. uri. Prijave za izlet sprejema kranjsko planinsko društvo v pisarni na Koroški cesti 27 v Kranju. Razstava in pokusina gob Tržič — Danes ob 18. uri bodo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču odprli razstavo gob. S pomočjo kranjskih gobarjev jo pripravljajo člani bodoče tržišče gobarske družine. Razstava bo odprta danes do 21. ure, jutri.od 9. do 21. in v nedeljo od 9. in 18. ure. Razen ogleda in spoznavanja gob bodo obiskovalci lahko posegli tudi po okusnih gobjih jedeh. (H. J.) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. oktoba bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne oganizacije Živila Kranj na področj u KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba KranL Begunjska 4, SP Planina Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina-Center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Sredja vas. Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 9. oktobra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo Naklem od 7. d^ 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD Maloprodaja Kranj: Go-renjka Cerklje od 7. do 11. ure. SKOPJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ Mereator. Bistrica 14, Mercator, Cankarjeva 1 a, Živila-Lipa, Koroška 3 in Mercator. Pristava Obnova koče na Črnem vrhu - Smučarska koča na Črnem polen, posebej pa pozimi prijazno zavetje številnim obiskoJniTul nega vrhu in Spanovcqa vrhu nad Jest nicami V nje, i.n, r ./Ctn;t mi in pijačo, nudijo pa tudi prenočišča. Letos so Jesenic^ - ' rali udarno akcijo :a obnovitev strehe kočo on turi', ort?t:r,v - Foto: D. Sedej 1 udl Slcer popraviti. Jesenje tu - Cez danje še kar toplo; noči pa so že hladne- irm rej tu. Z njo pa je tudi letos prišel stan znanec Kranjčanov YvT? snni iz Makedonije, ki že vrsto let v tem času peče kostum oSS kinu Center. Pravi, da je letos kostanj v Makedoniji dobro o£U5 mu ga zdaj, ko je težava z bencinom, pripelje železnice in da Vih dni v novembru prav gotovo ne bo zmanjkalo — 4 7 9a đ° Mladi imujo pri škorenjcih in gteinarjih radi nizko peto Iz sandal v škornje! Malo je tako lepih jeseni, kot je letošnja. Kot da se poletje sploh ne bo nehalo, se zdi. In če je lepo, če sije sonce, se nam niti energetska kriza ne zdi tako huda, pozabljamo na ozimrnco, na zimski plašč in tudi na — čevlje. Kdo bi zdajle, ko nosimo še odprte sandale, mislil na škornje! Pa vendar bo treba. Le en sam mrzel deževen dan, pa bomo postavljeni na realna tla. Takrat bomo v hipu v škornjih. Septembra je bilo tako. En dan dež, pa so bile trgovine s čevlji polne kupcev. Taki smo. Trgovine s čevlji to jesen niso tako polne kot pred leti. Poslovodje tarnajo, ker so vajeni, da imajo vedno polne police, polna skladišča, vedno na voljo ekskluzivne modele. Letos pa se povsod zatika. Kooperantje sprejemajo naročila, robe pa ne pošiljajo. V tovarni hite delati le za izvoz, za doma bo le to, kar bo ostalo. Le če je poslovodja prizadeven, če priganja zdaj tega, zdaj onega kooperanta, ujame pravi čas domačo pošiljko, bo imel izbiro v svoji trgovini. Oni dan smo obiskali prodajalno Alpine v Kranju. Zares bi ne mogel človek trditi, da kaj manjka. Vsaj na prvi pogled ne. Izložba je polna, skoraj prepolna. Polne so police ob oknih, polne na notranjih stenah in skladiš- Planinski čevlji niso več šivani, a strokovnjaki pravijo, da niso nič slabši Elegantni gležnarji RITA s srednje ozko peto če je zatrpano s škatlami. Pravkar je prišla nova pošiljka ženske obutve. Menda so nizki semiš škorenjci. Živahnih barv! Nalašč za mlade! Gležnarji bodo letošnjo zimo visoka moda. Kljub vsem težavam, s katerimi se letos bori Alpina, skušajo kar najbolje zapolniti z dobrimi, izbranimi čevlji tudi svoje trgovine. Za mlade so za to jesen pripravili nizke se-mis čeveljce BETI v rdeči, bordo, črni in sivi ter beige barvi, gležnarje ROB1N HOOD in PETER PAN v samih živih barvah in ludi nekaj športne obutve je videti na policah. Elegantni gležnarji s srednjo ozko peto RITA so namenjeni starejšim. V črnem semišu in usnju se dobe. Prišli pa bodo tudi v tem-norjavem usnju. Za prvi dež pa bodo gumu-rice NINA. Črne in rjave se dobe, izredno lepe so v rjavem semišu. V Alpini imajo bogato izbiro copat. Pri teh jih kooperanti niso pustili rta cedilu. Pa planinski čevlji v novi izvedbi z lepljenim gumijastim podplatom se tudi že dobijo. Žal ' nam je za dobrimi starimi šivanimi Alpinini-mi gojzerji, a kaj hočemo. Pravijo, da bi danes po starem načinu, na roko šivani gojzerji stali stari milijon. Ti pa so dosti cenejši. Iz cepljenca so, v dveh višinah. Nizki in srednje visoki. Spomladi bodo dobili tudi visoke planinske čevlje iz usnja. Tudi smučarski čevlji so že tu. Sicer ne za najbolj zahtevne smučarje, za navadne smučarje je pa dovolj velika izbira. Tudi čevlji za po smučanju so že na voljo. Posebno za otroke je velika izbira. Lepih, živahnih barv so. Poslovodkinja Beatrika Poklič že prek dvajset let vodi poslovalnico Alpine v Kranju. Trudi se, kolikor se le more, da je izbira v njeni trgovini vsaj kolikor toliko primerna. Vsa nesrečna je, ker so v tovarni skrčili program ženske obutve, prav tako moške, najbolj pa zaradi teh gojzeric, na katere se tako kot kupci tudi ona ne more privaditi. Šivanega Alpininega gojzerja ne bo mogel nadomestiti prav noben čevelj. A sprijazniti se bomo morali s tem, kar je. Časi so pač takšni. Pospešen izvoz je kriv za vse težave. A zato še ne gre obupati. Kpt smo že povedali, je Alpinina trgovina v Kranju vseeno dobro založena. Praznih rok nam i/. Alpinine prodajalne res ne bo treba iti. Za deževne dni gumarice NINA alpina HO H IN HOOD so poimenovali živobunm gfc, /mirje v semišu — mladi so nad njimi natifo. .ve/i/ RTH, 7. OKTOBRA 1083 KULTURA 5. STRAN azstavni salon Dolika vse bolj pomemben jmmce — Iz nekdanje knjigarne 9Bje nastal nov prostor »RAZSTAVI SALON DOLIK JESENIC K le Jiarejen, svetel, z velikimi punelni-li ploščami in vrsto re i"lektoru na ? lokalnih sredstvih obveščanja: ktoTriglav, Glas, Železar, smo že 4amli, da je bilo potrebno nemalo *ida,dasmo si izborili nov prostor Hftovne razstave. Prenovitev dela tfcJaneza Koželja, ki je bila zgra-«a leta 1905, je zahtevala precej ih, zidarskih, preskarskih, in vodovodnoinštalacijskih, kih in vseh drugih del, ki jih * zahtevala stara hiša. m let M -sen teh delih smo morali so-fciovati vsi: arhitekti, slikarji, kul-fcruki, izvajalci TOZD Remontne %roice iz Železarne za vsa gradita dela in ELI M s Hrušice za vsa %kfrodela. Vsi skupaj smo galerijo fcattli za borih 900 tisoč dinarjev v Wtm mesecu dni. Že prvo razstavo likovnih del in inovacij kovinarjev Slovenije, ki je bila odprta konec maja, se je ogledalo več kot 500 ljudi. Potem so se od maja sem vrstile še: skupinska razstava Dolika, razstava akad. slikarja Stojana Razmovskega iz Postojne, razstava akad. slikarja Ferda May-erja iz Kamnika, razstava za občinski praznik (1. avgust) Dolika (Jesenice) in Relika (Trbovlje), razstava črno-belih fotografij Jaka Čopa Kozolci na Slovenskem, mednarodna razstava otroških ekslibrisov in od 23. 9. do 12. oktobra je odprta razstava akademskega slikarja Leona KO-PORCA iz Ljubljane, ki je deležna mimogrede povedano doslej največjega obiska (80 obiskovalcev na dan). Ob tej razstavi se velja res nekoliko bolj pomuditi. Morda čisto na kratko nekaj o slikarju. Leon Koporc je bil rojen 1926 v Ljubljani, kjer je po končani gimnaziji nadaljeval študij na Likovni akademiji in leta 1952 končal speci- ]'", otvoritvi razstave del Leona Koporca: desno arhitekt Gregor Velepee, j htjAtant galerije, v sredini Ivan Knifie, dirigent jeseniškega pihalnega M*rkettra. Foto: Branko Čušin KULTURNI KOLEDAR JESENICE — Kulturna skup-y/rt Jesenice obvešča, da bosta Ffctigarjeva in Prešernova roj-«■ hiša od 21. septembra do »oktobra odprti po nasledim urniku: Einžgarjeva od 9. 14. ure, Prešernova od 8. do A 13. do 16. ure, vsak dan, razen ponedeljka, i V razstavnem sftlonu Dolik foenice je odprta razstava slik J akademskega slikarja Leona Koporca. TRŽlC — Drevi ob 18. bodo v paviljonu NOB v Tržiču s kratim kulturnim programom '.dprli razstavo olj, ki jih je na-tekal Vinko Hlebš. KRANJ — V Mestni hiši je na <, je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenke v revoluciji. Na prehodu med Titovim tr-tpm in Tavčerjevo ulico je na o<0ed stalna zbirka Kulturno-Z)5odovinski spomenik Kranja. V Prešernovem gledališču si iahko 7. in 8. oktobra ob 19.30 Redate Aristofenes : Lizistra-1 Pionirski oddelek Osredje ice Kranj vabi vsako sre-4o otroke od 5. do 10. leta staro-jti na Uro pravljic. SKOPJA LOKA — Drevi ob W. bo v galeriji loškega gradu ftmritev in ogled slikarske raz-ftave slikarja samorastnika Jakov Hure-Delmati. 7 knjižnici Ivana Tavčarja v Skofji Loki bo v toreJx, 11. oktobra ob 17. Ura pravljic za otroke ZMilovom Grdi raček. V sredo, 2 oktobra ob 18. bo večer z diapozitivi na temo Zdrav duh v zdravem telesu. Predaval bo dr Janez Pevc. alko za slikarstvo pri prof. A. G. Kosu Najprej je deloval kot svobodni umetnik, v letih 1960-1977 je bil likovni pedagog v osnovni šoli Zvonka Runka v Ljubljani, od tega leta dalje pa je.vzopet v svobodnem poklicu. Za seboj ima 27 samostojnih razstav po vseh krajih Slovenije, 15 skupinskih razstav po Sloveniji in v zamejstvu in nekaj desetin razstav v slikarskih kolonijah od Vršiča pa do Novega mesta. V Razstavnem salonu Dolik razstavlja Leon Koporc 27 likovnih del, olj, ki so nastala v razdobju 20 let. Ta dela niso naprodaj, ker so njegova stalna zbirka. To so študije barv in kompozicij. Tista dela, ki jih umetnik hoče ohraniti kot nekaj najbolj plemenitega, nekaj, kar mu ne gre lahko iz rok. Saj poznamo to čustvo! To, kar ti je najbližje, najljubše, najdražje, naj ostane v tvoji hiši, sobi, ker je del tebe. Ko sem slikarju omenil, da je nekaj »jakijevskega« na njegovih platnih, mi je o svojih delih povedal tole: »V osnovi imamo vsi nekaj skupnega. To je kot vezje pri radioaparatu, kot šasija pri avtomobilu. Tisto »zgoraj, navrh«, vse tiste nianse barv in kompozicija pa se razlikujejo. Že pred leti me je prešinila misel, da bi v svoja dela vključil sodobni čas, sodobni utrip. In tako sem prišel na idejo motociklista (na Suzukiju, Hondi, Kavvasakiju), ki predstavlja današnji tempo življenja, predvsem hitrost. Vse se bliskovito giblje. In s tem gibanjem prepletam preteklost. Se sam ne vem, kako da na to idejo niso prišli tudi drugi slikarji, predvsem mlajši! S svojimi barvnimi odtenki skušam dopovedati, da je tudi v tem nekaj lepega ...« V resnici Koporčeva dela odsevajo v svojih tisočerih barvnih odtenkih današnji svet hitrosti, ki pa ga obenem spremlja preteklost iz obdobja baroka, romantike, vendar tega ne čutimo kot obremenitev, še zdaleč ne, je nekakšna protiutež, ki nas sprošča, pomirja, kontrapunkt glasbe na platnu. Pri Koporčevih dolih osupnemo prav zaradi njegovih ko-loritov, ki so s svojimi protislovji tako mojstrsko in kompozicijsko dovršeni, da vselej kot celota delujejo nenavadno skladno, z določenimi idejnimi rešitvami (golo dekle) naravnost poetično. > Koporčeva razstava je vredna ogleda. Nekatera dela pa še posebej izstopajo: SLOVO, MALI KONCERT, ODISEJA XX, NOČNE DIAGONALE, SARABANDA, KRST PRI SAVICI, URŠKA IN POVODNI MOŽ . . . Razstava bo odprta do 12. oktobra. ™ m , . . lomaz Iskra V Kiselštajnu še ni predstav Kranj — Društvo Gledališče — lutke — glasba nam je poslalo obvestilo, da v gradu Kiselštajn še ni četrtkovih lutkovnih predstav. Zanimanje zanje je namreč veliko in starši nenehno sprašujejo, kdaj bodo lahko spet pripeljali otroke k lutkovnim predstavam. Tomšičeva ulica je namreč razkopana, dostop do gradu je otežkočen in za otroke tudi nevaren. Takoj ko bodo položili asfalt, bodo četrtkove lutkovne predstave spet zaživele. S knjižne police Nova Znamenja Zaiožbu Obzorja Maribor je minuli teden v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavi* la šest letošnjih knjižnih novosti i/, zbirke Znamenja. Gre za zbirko, ki jo je pred leti ustanovil literarni teoretik, publicist in univerzitetni profesor Dušan Pir- jevec. V svojem nizu se že naglo bliža osemdesetemu izdanemu naslovu. Njen sedanji urednik je Dimitrij Kupol, ki je na tiskovni konferenci med drugim omenil, da so izdaje posameznih knjig v prejšnjih letih precej zamujale. Sredi sedemdesetih let se je na trenutke celo zazdelo, da zbirka zamira, zdaj pa kaže, da je znova oživela. Zbirka je namenjena novim, pogumnim in drugačnim tekstom v slovenski teoretski in leposlovni literaturi, zato ni naključje, da mnogi naslovi obenem s prvim natisom pomenijo tudi avtorjev prvenec. S tem konceptom je seveda nujno povezano izdajateljevo tveganje, ki pa doslej še ni »utrpelo poraza« in ga je po Ruplovih besedah navkljub — težkim časom za objave treba nadaljevati. Trije izmed naslovov predstavljajo neke vrste dolg iz lanskega leta. To so drama Spomenke Hribar UBITI OČETA, teoretska razprava Nika Grafenauerja IZROČKNOST PESMI, v kateri avtor razkriva ontolo sko razsežnosti relacijo bralec -pršem in pesem —bralec, in SAMI/ DAT Draga Bajta, izbor1 .sovjetskih avtorjev »Disidentov«. Izbor1 zajema trideset avtorjev, katerih dela so bila ponujena založnikom v Sovjetski Zvezi, a so ostala brez odziva in tako izšla v samozaložbi ali kar v obliki razmnoženega papirju. Vrsta njiho- vih drl je i/sla tudi v zahodnem revijalnom in literarnem tisku, iz teh objav (zunaj Sovjetske zveze) je Draga Bajt pripravil omenjeni izbor in ga okrepil z blizu sedemdeset struni dolgim komentarjem. Letošnje novosti pa so sledeče. Roman Žarka Petana DVOJČKA, ki je nastal ob spoznanju, da prva povojna leta pri nas niso bila realno predstavljena, Govori o usodi tistih, ki so v revoluciji izgubili, ne da bi so v njej borili. Pomemben je podatek, da ne gre za avtobiografsko delo. Roman dokazuje, da je dober1 pisec afo-rizmov lahko tudi zrel romanopisec. MAH IN SREBRO' je pesniška zbirka Jureta Detele; zanjo so se i/, dajatelji odločili zaradi izredne poet sko snovi. MLADA PROZA je nekakšen zbornik literarnega snovanja petih mladih avtorjev, ki prvič objavljajo v knjižni obliki. Glede na vsebino tli mogoče najti skupnega imenovalca, razen morda to, da gre pri vseh /a razmeroma humoren odnos do pisa- nja avtorjev, kar- pri nas m ruviv pO« «ost pojav. Izbor .jo uredil Mu! jaz Potok ar. V /borki bosta lotos i/sli so dve knjigi -- KOCBEKOV ZBORNIK in Keimauneijcvo delo POD POVEČEVALNIM STEKLOM, za naslednje leto pa izdajatelj pripravlja pet novih naslovov. Omenimo še, da jo naklada posa možnih knjig razmeroma nizka, saj se giblje med petsto in tisoč- izvodi, in da je večinoma že pošla. Cena posameznih knjig je zmerna, giblje so med dvestošostdesot in štiristo-osomdeset dinarji. Boris Bogataj Klavdij Tutta v loški galeriji Barvitost in ploskovitost Sedanje slikarstvo Klavdij a Tutte je značilen primer slikarstva mlade generacije, ki je izšla z ljubljanske akademije. Zanjo je značilno novo, specifično raziskovanje barve in barvnih pojavov. Prezgodaj je še za trditve, toda slutimo že osnovo o dogajanjih v vrstah teh mladih slikarjev, ki se odmikajo barvni abstrakciji, kot da bi se je bali (zaradi preživetosti, nemodernosti?). Toda svoja, izključno barvna raziskovanja opirajo na izsledke abstrakcije s t-m, da jih »opredmetijo«. Enim je figura, drugim pokrajina in tretjim predmet, nosilec barvnega izživljanja. In vendar bi se radi predmetnosti osvobodili, otresli tradicionalnih figurativnih ali predmetnih postopkov in sredstev, da bi si zgradili svoj svet domišljije povsem barvnega značaja. Zato je predmet (pri Klavdiju Tutti je to osat ali nasploh trnasto rastlinje) deformiran in poenostavljen in preveden v svet oblik (barvnih nosilcev), ki jih slikar združuje v barvno in ploskovito kompozicijo. Slikarjeva intuicija se tako razvija in realizira s«kozi svet oblik, obstajajočih na meji predmetnega. Na likovnem področju skuša Tutta doreči procese organskih in bioloških metarnoiToz z raznolikim povezovanjem oblik s pomočjo nasičenih odnosov, ki jih ustvarjajo raztezanje, krčenje in kipenje oblik. Klavdij Tutta pri iskanju lastno likovne misli Še vodao priznava nekatere izsledke kubističrio-ekspresionistične strukture, ki nekoliko spominja na slikarstvo Spazzapana in na sredozemsko radoživost. Toda tisto, kar je značilno za slikarjev rokopis, je stalno kroženje in povezovat: je nestalnih oblik in črt, ki so izredno dinamično, skoraj nepremišljeno sestavljene v dokaj gost mrežast splet. Vloga zavestnega je speljana do tiste minimalne mere, da se slikar lahko izogne pripovednosti in direktni predstavi predmetnega sveta. Barvitost je živa in sicer izrazito mediteranska, a izpeljana v hladno območje in slike kljub bujnim oblikam delujejo ploskovito. Tudi ta zavestna ploskovita gradnja slike1 je značilnost, ki je Tutti ostala kot dediščina šolanja na ljubljanski akademiji. Andrej Pavlovec Izbrane pesmi Elizabete Stefancioze Radovljica — Na nedavnem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske, ki ga je Zveza kulturnih organizacij Radovljica priredila v demu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, smo spoznali literarna dela dvanajstih mladih avtorjev. Žirija, je za sodelovanje na republiškem srečanju, ki bo tako kot vsako leto v Gradišču v Slovenskih goricah, izbrala pesmi Elizabete Stefan-ciozne, študentke z Jesenic: TESNOBA V sivi, mračni, gosti megli so nejasni obrazi, nejasne oblike in sence dnevov se večajo postajajo giganti in majhen nemiren škrat strah se naseli v dušo, in meso, in ščemi, kot sol v rani, ko se obrneš s hrbtom proti neznanemu. Obisk orgelskega koncerta Radovljica — V okviru letošnje kulturne akcije organizira komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica obisk orgelskega koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani. Orgelski koncert bo izvedla Jaro-slave Potmešilove, ki koncentira po vsej Evropi in Ameriki z velikimi uspehi. Živi in deluje v Pragi. Izdala je že več plošč čeških novitet za orgle. Na prvem celovečernem orgelskem koncertu v Ljubljani bo prvi del posvečen J. S. Bachu, drugi del pa češkim skladateljem Černohor-skemu, Zachu, Kucharju, Sliku in Janačku. Predstava bo v soboto, 29. oktobra, ob 19,30. Večino stroškov za vstopnice in organiziran prevoz z avtobusi bo za udeležence kril občinski sindikalni svet, posamezniki bodo prispevali le po 100 dinarjev. Ker je zanimanje za koncert veliko, bodo prijave sprejemali le do 12. oktobra. Pred koncertom bodo organizu-ali tudi ogled Cankarjevega doma. Srce začne svojo kovaško vpitje, ki ga nihče ne more umiriti, nobeno samoprepričevanje. Reževina na prstih se zmanjša na bolečo majhnost, oči postanejo tesnobno velike ■n glava se giblje kot marioneta. Misli begajo, od straŠViih slik iz preteklika, do sumljivih silhuet v sedanjiku. Megla, sence, strah. KRUTOST ŽIVU EN J A Kadar požanješ trave in pšenico ostanejo trda strnišča. Preden pride zima odpade zlat oklep in drevesa ostanejo gola. Ko se nasmeješ veselju življenje pokaže grenak obraz. Hči na očetovem grobu joka, a dan je svetal. Kamen je ujet v vodi in reka leti v dalje. Čas pa teče, teče z neizogibnostjo z večnostjo, z mirom v neskončnost. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE .IIJV 2 TOZD MLEKARNA KRANJ oglaša na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge DElJVVCA BREZ POKLICA — za čiščenje sanitarij in obratnih prostorov — 1 delavec, — za pomožna dela v sirarni — 2 delavca. Prijave sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, 31A 2, v 8 dneh po objavi. 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Gd Mercator MERCATOR - KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SORA p. o. ŽIRI Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE ZADRUŽNE ENOTE Žiri Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati tudi naslednje: — da imajo končano srednjo šolo kmetijske smeri, — poklicno šolo kmetijske ali trgovske smerL Če so KV prodajalci, so zaželjene izkušnje, pridobljene pri delu z repromaterialom za kmetijstvo. — eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: M-KGZ Sora Žiri, Trg osvoboditve 1. O izbiri bo vsak kandidat pismeno obveščen. lVGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ VODNOGOSPODARSKO PODJETJI: KRANJ Komisija /a delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge 1. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE -BAGER I STA 2. KV ZIDARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen eas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — poklicna Šol.U mehanske .iti kovinske stroke. — i/pit za strojnika TGM, ,— 2 leti delovnih izkušenj. — uspešno opravljen, predhodni preizkus praktičnega znanja na bagru, — 1 mesečno poskusno delo pod 2. — poklicna šola gradbeni'stroke, — 1 mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili O strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po preteku objav nega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izbu i najkasneje v roku 10 dni. KRAJEVNA SKUPNOST SMLEDNIK razpisuje po sklopu B. redne seje Svota KS z dne 16. 9. 83 dola in nalogo TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Za opravljanje teh del in nalog se zahteva: — ustrezna strokovna izobrazba (srednja šola administrativno ali ekonomske smeri), — pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih področjih, — organizacijske sposobnosti in samostojnost pri delu, — moralnppdliUčna neoporečnost Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Krajevna skupnost Smlednik, kadrovska komisija, Smlednik 4/b. Lfch ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge: TOZD RAČUNSKI CENTER: 1. - VS II ORGANIZATOR PROGRAMER I (2 delovni mesti) TOZD HLADILSTVO: 2. - VEČ KVALIFICIRANIH STRUGARJEV DSSS, OE TEHNIČNA UPRAVA: 3. - SS STANDARDIZER II 4. - VS I KONSTRUKTER I v grupi APARATE za področje izdelkov ELEKTROSTROJI (Poljane) - VS I KONSTRUKTER I za področje EISFINK omar, in posameznih aparatov Pogoji: pod 1. — višješolska izobrazba organizacijske, računalniške ali ekonomske smeri, — znanje programiranja (COBOL ALI RPG), — poznavanje problematike področja obdelave, — delovne izkušnje so zaželene, pod 2. — poklicna šola kovinske smeri — strugar pod 3. — TSŠ strojne ali elektro smeri, — pasivno znanje enega svetovnega jezika, — 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu pod 4. — visoka šola strojne ali elektro smeri, — osnovno znanje o uporabi terminala oziroma programov na računalniku — opravljen strokovni izpit Na ta dela in naloge se sprejemajo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba LTH in sicer 15 dni po objavi. S prijavami je treba poslati ustrezna dokazila o izobrazbi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. KLADIVAR 64226 ŽIRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO KLADIVAR ŽIRI Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA (1) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne /možnosti, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu, — da ima pravilen ih Ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbeno politično aktiven, — da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene in organizacijske sposobnosti. — da izpolnjuje pogoje*, ki jih zahteva družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. In objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJE ORODJARNE (1) vodenje orodjarskih del Pogoj: — srednješolska izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne /mo/nosti in 4 leta delovnih izkušenj 2. ČISTILCA (2) čiščenje proizvodnih prostorov Pogoj: — končana ali nedokončana osnovna šola Z delom pridobljene zmožnosti se zagotavljajo po pravilniku. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor- 8 dni po objavljenem razpisu. Izbira kandidata med prijavljenimi bo opravljena v 30dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu 0 izbiri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovna skupnost strokovnih služb GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SVETOVALCA za plan in razvoj pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko Kranj JLA 16. ' * Pogoj: — visoka izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DSSS Gospodarske zbornice Slovenije, Komisija za dob vna razmerja Ljubljana, Titova 19. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. BOLNICA JESENICE Odbor za delovna razmerja objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV za nedoločen čas Pogoji: — višja šola upravne ali pravne smeri, — poglobljeno poznavanje samoupravnega sistema in metod, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Bolnica Jesenice, Maršala Tita 112, Jesenice. O izbiri kandidata bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. HSr ŽIVILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n.sol.o. TOZD GOSTINSTVO IN TOZD TRGOVINA BLED Objavljata po sklepu Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v gostinskih obratih v občini Kranj, Tržič in Radovljica: 1. VEČ KUHARJEV (za določen čas in nedoločen čas) 2 VEČ NATAKARJEV (za določen in nedoločen čas) Pogoji: — gostinska šola ustrezne smeri, — poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Živila Kranj, Maistrov trg 11, kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku. PETEK. 7. OKTORPu ODEJA Tovarna prešitih odej p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva » Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE HlŠNIŠKlHl^ KURIRSKIH DEL Kandidati morajo izpolnjeni naslednje pogoje: — da imajo poklicno šolomujr ske, kjučavničarske alidru^e ustrezne stroke, — da imajo 6 mesecev delovni izkušenj na podobnih de.h — da imajo vozniški izpit B \x tegorije. Kandidati sklenejo delovno rtf merje za nedoločen čas. Za objavljena prosta dela in naloge* čas poizkusnega dela 1 mes« Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni f objavi kadrovska služba ft) odeja, tovarna prešitih ode> \ Škofja Loka, Kidričeva 80. VZGOJNI ZAVOD FRAN MILC1NSKI SMLEDNIK razpisuje dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas Pogoj: — končana osnovna vJ in :}-mesečno poskusno tj Prijave sprejema Vzgojni Fran Milčinski, 61216 Smlednik-8 dni po objavi. Osnovna šola PADLIH PRVOBORCFV ZIRI * Razpisna komisij« razpi^J loge in opravila DVEH ClSTILK šolskih prostorov, Prednost imajo kandidatk, so ze opravljale podobne rJlw in opravila ter imajo smisJJ' hig:eno in red. Prijave pošljite v roku 14 dni-objavi. Nastop dela je 2. n I>EIJWSKA UNIVERZA RADOVIJICA Organizira v izobraževali m 1983/84 TEČAJ ZA STROJNIKE TFŽKV GRADBENE MEHANIZACIJI in 130 URNI TEČAJ ZA STROJNIKE CENTRAl.SFIU OGREVANJA Prijave in informacije v pismu Delavske univerze Radovljici Linhartov trg 1, telefon 75-55» DEŽURNI VETERINAR od 7. do 14. 10. 1983 za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER BOGDAN, dipl vet. speč. Kranj, Kajuhova *v tel.: 22-994, LOKAR FRANC, dipl vet., Kranj, Žanova lt tel 23-916 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet. Škofo Loka, Partizanska 37, tet 60-380 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTON, dipl *, Lesce, Poljska pot 3a, tel 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1. tei. 25-779 ali 22-781 pa deluje t*-prekinjeno. 7. OKTOBRA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, |Z ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN GLAS od domačih specialitet je vštani močnik Grajska gostilna hotela Bor v feddvoru slovi po dobri, okusni je-h. Posebnost so domače sloven-ijedi: rokovnjaški zrezek, kme-»pojedina, pri kateri se gostite s ' im zeljem, žganci, pečenko, peče-im domačim suhim vratom, p repu svinjska krača, pečena teleč-csča. za sladico pa vam postreže-iisnvimi ali orehovimi štruklji. lu od izredno dobrih domačih Mčkih jedi, ki jo tudi dobite v graj-kuhinji, je zaroštani močnik. mh je bila to cenjena jed, danes !ji že povsem pozabljena. Pa je r,da spomnimo nanj, kajti priha-16«, ko bo govejih juhic vse V., i', se bomo morali zadovoljiti is suhimi juhami. Ta je pa dobra jedobro pripravljena. No, zarode moćnik je narejen na suhi juhi. Hkiega pripravimo: jjcain moko umešamo, da se nate suhi štrukeljčki. Te štrukeljč- Dragi šolarji! Kar ne morem verjeti, da ste se mi tako pridno odzvali. \ttopi*emje prišlo, da me že stiska, kje naj vse objavim. * itvzadnjih dveh številkah Glasa nismo dobili prostora za to rubriko -V šolskih klopi«. Spet primanjkuje papirja v ti- tnih. In potem smo najprej mi udarjeni, vidite. Takole je trenju. Majhnega vsak najprej pohodi. Po drugi strani je \*jMeodpovedovanje tudi vzgojno, pravijo, da znaš biti v kfcnru skromen. No, bo že kako. Vi le pridno pišite. Enkrat W le na delo! Vaša urednica ing. pavle hafner: evropska kuhinja srednjega veka V 10. in 11. stoletju, ko se je Evropa umirila od preseljevanja narodov in ko so se v 13. stoletju končale križarske vojne, pohodi evropskih narodov na bližnji vzhod v obrambo Svete dežele pred Osmani, naletimo na prve verodostojne zapise o srednjeveški evropski kulinariki. V srednjem veku je bila prehrana evropskih ljudstev revna in slaba. Stalne vojne so preplavljale rodovitne pokrajine in uničevale poljske pridelke in živinorejsko čredo. Sušna obdobja so dajala slabo letino. Zavojevalci so ropali in praznili žitna> shrambe. V srednji Evropi je vladala lakota. Ljudstvo je stradalo. Lakoti so sledile kužne in nalezljive bolezni. Vojske so požirale mladeniče. Evropa je propadala. V 14. stoletju so v Evropo vdrli Turki. Balkanski narodi so bili pod turško nadvlado. Leta 1471 in 1476 so Turki prišli na Kranjsko, pred Škof jo Loko. Naravne ujme, povodnji, požari in potresi So uničili še ono, kar niso uničite vojne in Turki. V teh časih ne moremo govoriti o kulinariki evropskih narodov. Higiene in čistoče v naseljih in mestih ni bilo. Mesta srednjega veka, obdana z obrambnimi zidovi, so imela zaradi štednje s prostorom ozke, temne ulice. Kanalizacije ni bilo. Prebivalci so metali odpadke na ulice. Psi in prašiči, ki so se prosto sprehajali po mestnih »gasah«, so se hranili s temi odpadki. Podgane so bile skoraj udomačene. Po vsem mestu je smrdelo po razpadajoči in razkrajajoči drobovini in gnili zelenjavi. Ulična umazanija je bila leglo kuge, tifusa, paratifusa in drugih nalezljivih bolezni. Čistoča in higiena v starem Rimu je daleč prekašala čistočo srednje evropskih mest. Srednjeveške kuhinje so se razlikovale od antičnih kuhinj, ki so bile prostorne in svetle, Srednjeveške so bile manjše, temne, polne razne cina-ste, lončene in litoželezne posode. Kuhali so nad odprtim ognjem. Kulinari-ka meščanov in vaščartov je bila na nizki stopnji. Drugače je bilo pri vladajoči kasti, na dvorih, gradovih. Gospodujoče ljudstvo se je zavarovalo proti lakoti. Ustvarilo si je zaloge žita, poljskih pridelkov, deže so bile napolnjene z maščobo, v shrambah so viseli kosi nasoljenega mesa in rib ter sodi, polni vina. Če jim je zmanjkalo, so pobrali tlačanom še tisto bore malo, kar jim je ostalo. Stara srednjeveška dvorna in graščinska kuhinja se je razlikovala od današnje. Začimb niso poznali. Rimske začimbe so skopnele z rimskim imperijem. V srednjem veku kuharice niso poznale popra, ingverja, klinčkov, koriandra, muškatnega cveta in oreška, sezama, vanilije itd. Sol je bila monopol, draga kot danes pri nas kava. Tudi •'• srednjem veku je država hotela služiti z monopolom. Iz obmorskih dežel so »kontrabantarji« tovorili sol za drag denar. V srednjem veku so že poznali suho in mokro konzerviranje mesa. Zaradi visoke cene soli so konzervirali samo govedino in ribe. Za svinjsko meso in ovčetino je bila sol predraga. Ljudstvo je stradalo, na dvorih in gradovih pa so prirejali velike gostije, prave požrtije. Jedilniki so vsebovali veliko število jedi. Jedli so s prsti ali so velike kose kruha pomakali v omake. Umazane prste so brisali v obleke. Umivali so se poredko. Uši in bolhe so imele stalni domicil v obleki in v laseh. Pri jedi so se gostje stalno praskali, zato so imeli, zlasti dame, posebno orodje, dolge tope igle. Zraven so glasno rigali in, oprostite izrazu, prosto prdeli. Že takrat so trdili, da je to zaradi zdravja. Kosti in odpadke so metali pod mizo in s tem hranili pse in mačke, ki so se sprehajali po sobanah. Upam, da si predstavljate, kako je izgledala taka požrtija. olgo bomo obujali mine na počitnice jevroč dan in s sestro sva se šli ohladit h Kokri. Plavati »(hm, precej visoko je,« pomislim. Končno le zberem po-S,awižim in se poženem v globino. V zraku premišljujem, ali ^Ozarila ali napila vode. A ko štrbunknem v vodo, mi vsi zadeto. Bilo je kar prijetno. Skakanje mi je začelo vedno bolj W tako da me še sestra ni mogla ustaviti. Kasneje sem po-Vitoeeio z mosta, na glavo. '-. zaradi majhne rasa mogla, zrla v moje i kavbojke in ponosen«: ge in izustila: »Kaj denarja?« Bo takšnih pnme manj? * T* Odgovor smo skušali najti na Bledu, kjer neprijaznost bolj kot drugod bode v oči.. Tuji gostje z zahoda so pač navajeni, da jih doma prene-kateri trgovec čaka pred vrati in prijazno povabi v prodajalno. Odpravili smo se v blejska Živila, ki so bila letos deležna pritožb zaradi slabe trgovine v Zaki, zaradi slabe postrežbe v »Pegleznu«. Mukoma so pred sezono iskali nezaposlene trgovce, kuharje, natakarje za trgovino in krčmo v Zaki, ki so ju poprej pet let dajali v najem,' sedaj pa so poskusili sami. Petnajst so jih imeli na spisku, iz radovljiške občine seveda. Obiskali so jih na domu. Nekaterih ni bilo doma, drugi so odhajali na dopust, tretji poleti niso želeli delati. Skratka, nihče ni prišel delat. Brezposelnih torej ni! V vseh dvanajstih trgovinah in šestih krčmah so imeli zato poleti kup težav. Delavcev je manjkalo, saj je poleti njihov promet na Bledu še enkrat večji. Vrh vsega so spoštovali občinski odlok in imeli prodajalne odprte tudi ob sobotah in nedeljah dopoldne. Pomagali so si s študenti, ki so jih plačevali preko študentskega servisa. Toda dobrega trgovca, kuharja, natakarja seveda niso mogli nadomestiti. Postrežba je bila zato v »Pegleznu« slaba, v Zaki so imeli veliko težav tudi zavoljo tega, ker je tam prodaja zelo odvisna od vremena. V dežju je kupcev malo, če je vreme lepo, so ko- majda kos delu. Če ima prodajalka dolgo vrsto pred sabo, seveda nima časa misliti na nasmeh in prijaznost. Lahko je biti prijazen, če nas je v prodajalni dovolj, zavzdihne naša prodajalka. Koliko jih je v prodajalni, pa je seveda odvisno od trgovskega zaslužka. Trgovske marže so zamrznjene, v živilskih trgovinah se vrste okoli 11 odstotkov. Za primerjavo povejmo, da imajo trgovci na zahodu 20 do 30-odstotno maržo, pri tehničnem blagu se povzpne tja do 50 odstotkov. Zato imajo lahko dovolj prodajalcev, ki prijazno čakajo kupce pred vrati. Seveda je prijaznost odvisna predvsem od plačilne kuverte. »Nobenih težav ne bi imeli, če bi lahko poleti dobro plačali dodatno delo, do datne c1 slavce,« pravi Andrej Šter, direktor Živiline temeljne organizacije na Bledu. Ze pri nagrajevanju redno zaposlenih delavcev imajo težave, saj zaradi najrazličnejših predpisov in omejitev težko nagradijo več dela poleti. V prvem polletju je namreč njihov poslovni rezultat pod povprečjem celega leta in zato julija in avgusta, ko imajo dela še enkrat več, osebnih dohodkov temu ustrezno ne morejo povečati. Zato je razumljivo, da prodajalke poleti nič kaj rade ne delajo, da si žele tako kot vsi drugi- na dopust. Če bi se več dela v poletnih mesecih krepkeje poznalo v plačilnih kuvertah, bi jih to verjetno motiviralo. Še več težav imajo s sezonskimi delavci, saj prave obli- REPORTAŽA PETEK, 7. OKTOBRA 1983 9. STRAN O LAS MOJSTRANE SLAVLJE disciplina — '3anj mojstranškega taćarji, »nekaj slišali« kera smučanju po ^ Zgrizli so se in danes klubi daje tri rente prav moj stranski, (»enjamo tega, da so fraki. Trener naše (reprezentance je Moj-: iztok Pergarc, 24-le-BNrienec in odličen i smučar, ki mu gre z drugimi očitno za za to, da obdržijo »»da klub okrepijo z Laladimi akrobatskimi ■(■rije, ki vam takole ftde poskočijo dvojni taj veš kolikimi vijaki, zgradili edino skakal-iz-ietni akrobatski tre-hgoslaviji. Kaj prida * bik), zato so uporabili tero na koncu Mojstra-Krse je voda sama na- \M plastjo neprodorne lato ni ravno kristalno jnercem so postavili (e Športnega društva la (»morate omeniti, *£ko pomagali«, pou-fc*) tehnično brezhib-iko, ki so jih videli i.Iz plastike, takšno, da tjjdaljšem naletu vrže p|Mv nad gladino in •omili volji in želji lah-tairaš dvojni ali trojni leofaeš v vodo. ućmi na nogah, se ve. Z iti drži toploto, s pan-i skratka z vso smučarko. Najbolje je, če pa-(d, da se vodne gladine ' s smučmi, malo Mro je, će se stvar izte-pioh«, na hrbet, prav pa ni, če telebneš na vsi ze toliko znajo, da li znajdejo najprej potem te z obročem na kopno. Če se ti odpne smučka in po-•otnodno, jo greš pač snih deset minut si-vda jo potegneš ven, spet si na zaietišču. Do zdaj — pa je že osem let — nobene težje poškodbe* ni bilo. »Neupravičena je bojazen, da je akrobatsko smučanje nevaren šport,« pravi Iztok, »še nobenemu se ni nič zgodilo. Šport je primeren za začetnike, obvezen je trening v telovadnici in potem na snegu, sleherni se tega lahko nauči brez večjih težav. Prav radi bi videli, ko bi se več mladih odločalo za akrobatiko na snegu, vse bi naučili v enem letu in zagotavjamo jim, da bi v tem uživali.« Mladi Mojstrančani zdaj neumorno trenirajo, kajti prevelika je želja po uspehu, da bi počivali. Vemo, kako bridko mrzel je lahko jesenski dan, če bi dnevno po desetkrat skočili v mrzlo vodo, pa naj bo obleka še tako nepremočljiva: voda je voda, zebe lahko tudi v roke ali v glavo. Akrobatski smučarji pa se za to ne zmenijo; ob jezeru, pravi Iztok, zakurimo ogenj, pa se malo pogre-jemo pa spet na zaletišče. In še nobeden ni niti zakašljal . . . In medtem ko tako neumorno skačejo s smučmi na nogah in delajo domala neverjetne salte naprej in nazaj, izgubljajo smučke na nogah, plavajo, trenirajo v telovadnicah, polivajo plastiko, kurijo ogenj, plačujejo udeležbo na tekmovanjih iz lastnih žepov ali »kakorkoli se pač klub znajde«, se obenem veselijo, da so jih smučarske zveze priznale in jih spodbujajo, toda nekam potlačeno ogledujejo izvrstno opremo tujih sotekmovalcev — in pred njimi je letošnja olimpiada. Na njej bi radi nastopili vsaj ekshibicijsko, med dvema slalomskima tekoma na primer. Za zdaj bodo še neuradni, le atraktivna demonstracija, za olimpiado leta 1988 pa že prava tekmovalna disciplina. Akrobatsko smučanje z baletom, prostim slogom in skoki vse bolj prodira. Nedvomno, se uveljavlja in nezadržno že »osvaja« rekreacijske smučarje, ki so postali — na smučiščih jih je treba le malo pogledati — kar nekam naveličani slaloma in veleslaloma. Predvsem mladi, ki jim nič novega ni tuje, se zanj ogrevajo vedno bolj, tako zelo, da imajo že naši vaditelji smučanja v svojem programu tudi osnove smučarske akrobatike. Za zdaj smo še malce nezaupljivi in se tradicionalno oklepamo Elanovih 05 in 06 dilc in bi le stežka kupili krajše, za akrobatiko, a prihodnost je zanesljivo tudi v akrobatskem smučanju. Iztok prepričuje, da pomeni za povprečnega smučarja toliko kot »ta mala malica« obrniti se za 360 stopinj (preneseš le težo) in tudi skoka s kuclja in obrata v propeler se brž da naučiti, a kaj, ko smo še polni lastnih predsodkov. In kar nekam otožno vzdih-ljaje si je zaželel neugnani Iztok Pergarc številnejšega članstva, češ: ko bi se Križaj enkrat samkrat takole demonstrativno javno zasukal v propeler! Zanje, za akrobatičarje, bi bila to enkratna reklama. In čisto res je: Boj"n bi pač zmogel tudi propeler, zanesljivo pa bi se potem vrtelo po snegu mlado in staro . . . D. Sedej Tri discipline V akrobatskem smučanju so tri discipline: balet, prosti slog in skoki. Pri baletu imajo na nogah smučke, ki so za 30 centimetrov krajše od višine tekmovalca, predstavljajo pa like na rahlo nagnjenem pobočju. Ocenjujejo koreografijo, težavnost in vtis. V prostem slogu smuči niso krajše od metra, smučajo po »kucljih«, ocenjujejo čas, slog, tekmovalci mora opraviti vsaj dva skoka. Pri skokih pa mora na skakalnici, ki je obrnjena navzgor, opraviti lik, omejitev so tri salte in neomejeno število vijakov, ocenjujejo pa odriv, višino skoka in dolžino, tehnično izvedbo in doskok. Akrobatsko smučanje je po svetu že dokaj razvito, zdaj se posamezne panoge že specializirajo. Akrobatski klubi so v Kranju, Mojstrani, Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Beogradu. Mojstrančani so doslej zmagali dvakrat posamezno in ekipno, v reprezentanci so trije člani kluba. V lanski sezoni so zabeležili eno zmago, v evropskem tekmovanju je bil Rekar pri skokih tretji, Pergarc četrti, v kombinaciji je odlično četrto mesto dosegel Kabič. V tekmi svetovnega pokala je bil Rekar odlični 16. Trenirajo in tekmujejo tudi ženske. I.ani je bila na državnem prvenstvu prva v skokih Milka Baloh iz Radovljice. PETKOV PORTRET INŽ. ARH. JANKO URBANC Ne le telesna, telesno zdravstvena kultura 11 C * »Mislim, da zelo grešijo tisti starši, ki si naravnost bolestno vtepajo v glavo, da bodo svojemu otroku omogočali in omogočili vse, da ga vzgojijo v profesionalnega športnika. Razočaranje, čez čas, ob ugotovitvi, da na primer telesna višina ni ideai na, da manjša, povprečno gledano nepomembna, neskladnost preprečuje profesionalno usmeritev in aktivnost, ima potem zanje in za otroka lahko naravnost tragične posledice. Meni šport pomeni vse. Živim zanj in z njim. Niso mi ga vtepli v glavo starši. Morda so me celo odvračali od njega. Nekako spontano se je to začelo v meni pri štirinajstih letih. Vzljubil sem košarko. Okusil sem tudi nekaj profesionalizma na tem. Vendar želje za profesionalno športno aktivnost nisem imel in tudi danes, ko imam družino, je ne vcepljam otroku.« Janez Urbane je star 31 let in po rodu iz Mengša. S študijem je prišel do naziva inž. arhitekt. Že šesto leto dela v Elanu v Begunjah. Z družino živi v Eescah. Vpisal je tretjo stopnjo fakultete za telesno kulturo. Njegova delovna naloga v Elanu je tako imenovano vzpostavljanje prvih stikov s kupci Elanove športne opreme. Po drugi strani pa veliko sodeluje tudi s pro- jektivno v delovni organizaciji. Tako po eni strani vodi projekte, po drugi pa prodaja Elanovo znanje. »Morda imam nenavadno prepričanje, vendar menim, da kdor nima pravega veselja ali razumevanja do športa oziroma telovadbe ali če hočete rekreacije, prav za-prav ne sodi v Elanov kolektiv. Doslej mi še niso očitali samohvale. Lahko pa rečem, da poznam praktično vse športe. Veselje do športa in delo v Elanu mi to omogočata. Rad berem. Všeč so mi sodobne, problematične stvari, saj je tudi čas, v katerem živimo, takšen. Nič nimam proti klasiki; mislim, da je lepa, posebno če je na knjižni polici in pri roki za dani trenutek. Mislim, da je v Sloveniji osveščenost glede telesne kujture največja. Ne strinjam pa se z analizami in ocenami, da se pri nas prek 40 odstotkov ljudi ukvarja s telesno kulturo. Einci, ki so na tem področju razvili pravo znanost, ugotavljajo, da je nekako ena tretjina ljudi takšnih, ki je voljna rekreacije, ena tretjina nekako koleba, dočim je ena tretjina sploh ne osvaja. Naša zavest na tem področju še ni prodrla tako daleč. Mi se še nismo niti dokopali do ugotovitve, da telesna vzgoja v šoli nima prave osnove, ker je ne pojmujemo kot telesne zdravstvene kulture in vzgoje. Ko bomo prišli 'do tega spoznanja, se nam ne bo zdelo prav nič nenavadno, če bomo v jutranjem Delu prebrali takle naslov: Zakaj pe na bi šli danes v službo s kolesom? Tako kot danes iz dneva v dan z različnih zornih kotov'ocenjujemo in pišemo o stabilizacijskem programu. Telesna zdravstvena kultura in propaganda s tem v zvezi je ' v naši družbeni zavesti šc vedno zelo parcialna . . .« » Strokovno znanje iz študij skih let in delo v Elanu Janez Urbane posrečeno in samosvoj sko uporablja. Kot ar- hitekt bi lahko delal tudi kaj drugega, vendar zaradi načina dela njegove ambicije niso prav nič okrnjene. Svojo športno zavzetost in pripadnost kolektivu je izrazil letos v zanimivem izdelku, ali bolje rečeno napravi, ki bo konec leta postala sestavni del ■ Elanove redne proizvodnje. »Imenoval sem ga hišni klicaj za zdravo hrbtenico. S profesorjem Ulago smo ga potem poimenovali v Trim-let. Naprava, sestavljena iz letvenika, deske in gumic, omogoča številne vaje iz širokega programa ohranjanja telesno zdravstvene vzdržljivosti. V primerjavi s tovrstnimi napravami v tujini je oblikovno in funkcionalno bolj dovršena in predvsem | tudi cenena. Mislim, da bo slej ko prej lahko postal sestavni del opreme stanovanja. Moja želja seveda je, da bi prodrl in se uveljavil nekako tako, kot recimo srf ali aerobika; čeprav slednja po moje ni nič drugega kot moderno oblečena gimnastika, prodor pa preštudirana propagandna poteza. Podobno je s srfom, za katerega menim, da je zdrav mesec dni v letu v mladih letih, čas pa bo pokazal, kaj bo z morebitnimi okvarami ledvic. Trimlet ni startal iz takšnih propagandnih izhodišč, ker jih pri nas niti ne poznamo. Prepričan pa sem, da bo prodiral tako hitro, kakor bomo pač v naši zavesti osvajali smisel in potrebo vsakodnevne telesne zdravstvene rekreacije. Seveda je to tudi artikel, ki naj bi pomenil nadomestilo za Elanovo zeleno zimo. Včasih se mi zdi smešno, predvsem pa krivično, da z Elanom pomislimo le na zimski šport oziroma smučko, poleti pa na čoln. Pozabljamo pa na številne telovadnice, ki so opremljene z njegovim orodjem. Telovadno orodje je prav gotovo Elanov železni program, nekaj podobnega pa pričakujem na trgu široke potrošnje s sedanjim trimletom.« In kaj Janez Urbane zdaj snuje glede na sposobnosti na področju oblikovanja »športne arhitekture«? O tem ne govori rad. Možnosti so številne, dela veliko, čas pa bo prav gotovo narekoval, tudi potrebe na tem področju, utrjeval prepričanje po telesno zdravstveni kulturi in vzgoji. A. Žalar NISMO SE UKLONILI 10 bo vodil? liha! na nedelja, ko je v Gozdu Ti-i nama praznovala 90-letnico. Vsaka v tržiškem radiu je bila ta dan njej. Lepa nedelja. V soboto zveri ra opletala tod z vso močjo, v.ne-->..<> nebo umito, zrak čist. Miha /egeljnov z Veternega, je s hribčka i z daljnogledom opazoval hrib nad sa msami je gledal. Naduha ga daje in b Daljnogled pa le malce pripo-/,to odrinjen. Včasih je jagal. rij tale hrib nad hišo! Pa Kriška te zdela. Pa zdaj še nekam gre. nzaj je bilo veliko slabše. Zime boji. ;obešale k tlom, tako so bile pol->^;ika za hišo je kar bršela. Tudi po litrov žganja skuha samo s te hruške, i dobro vedo, kakšno kapljico skuha z njo postreže vsakomur, ki se injem. izgled je od njegovega mace-'.'J/, Vsa kranjska dežela je pod te-llmrvcfl do Triglava. In tik pred tabo '.'ogočen kompleks gozda, kamor , nova zatekali gorenjski partiza-ivVeterno so radi prihajali. Gozd jih ■'?,!.<> je bil ranjen. In kasneje, ■;■■>, /. v 1'dinem borštu, Havnikarjeve- 11 Kriške gore. ;r, moral biti oproščen nemške voj-. knatija je bila doma, trije otroci in oklicali so ga v Kranj in šel je, da se bo vrnil. Toda vzeli so ga. bil pri Gestapu, kajti sosed ga je m IttftaoiL Ža maja 1941 je imel prvo Miha Repinc-Komšija preiskavo. Potem mu je pošteno zagrozil in štiri leta so imeli potem pred njim Žvegeljno-vi mir. A nemška vojska mu ni ušla. 24. aprila 1943 je bil v Celovcu, od tam pa naprej v Nemčijo in na Dansko. Vežbe, same vežbe. Potem so se kranjski Janezi spuntali. Hoteli so dopust. Popustili so in jeseni so jih po štiri, pet skupaj pošiljali do Celovca, naprej pa ne, ker so bile tam »bande«. Mihu je uspelo priti domov in 29. oktobra 1943 je bil že v partizanih. V 3. Kranjski četi Gorenjskega odreda. Matija Suhadolnik-Lu-ka je bil njegov komandir. Ko je bil odbran vod za Sidraž, je bi.l Miha zraven. Do spomladi so se držali v vaseh okrog Krvavca. Maja 1944 pa ga je komandant Veko določil za mi-nersko-oficirsko šolo v Trnovskem gozdu. Pod IX. korpus so tedaj spadali. Po končani šoli se je javil v četo, ki je šla na Koroško. 8. avgusta 1944 so krenili iz Trnovskega gozda skupaj z Gregorčičevo brigado, ki je šla v Benečijo. Do Krna so šli skupaj. Kmalu zatem, ko je njegova četa odšla naprej, so bili Gregorčičevci na- padeni. Osemdeset borcev je takrat ostalo na Krnu . . . Kakšne pohode so imeli takrat! S Krna na Sočo in spet po serpentinah na Dolič pa čez Planiko in Konjščico na Pokljuko. Miha je bil za vse. Namestnik komandirja, kuhar, vodič. Vedno, kadar je padlo vprašanje, kdo bo vodil, so enoglasno pribili: »Miha!« Niti za korak se ni nikoli zmotil, nikoli zašel, to je res. Mirno so mu lahko zaupali pot. 1. septembra 1944 so prišli na Koroško. Z dežja pod kap, pravi Miha. V Trnovskem gozdu ni bilo soli, ni bilo hrane, tu pa je, kamor si le prišel, zatulila sirena, Landvvache je spravila vse pokonci, od starin do mularije. Pri Ana Hiitte so se največ držali. Prišli pa so celo do Paškega jezera. Nekaj časa so imeli tabor nad Belco. Tu so dobili tudi tista dva, ki sta se izdajala za angleška padalca, in še dve ženski, ki sta vsi nadišavljeni hodili za njima. S kurirjem so jih poslali v Vzhodno-koroški odred. Potem se je izkazalo, da so bili vsi štirje izdajalci. Ves čas so vohunili za njimi. Vsak drugi lovec je bil tod izdajalec. Sveža sled, ki so jo nekega jutra novembra 1944 našli nedaleč od njihovega taborišča, jih je pripeljala naravnost.v zasedo. Dovški žandarji so bili tokrat Komandir Milan Legat je šel naprej, drugi je bil Milan iz Gorjuš in tretji Miha. Ko je zapo-kalo izza skal, je prvi padel Miha. Ranjen je bil v glavo. Milan se je zgrudil mrtev. Se danes mu je žal tega miiega mladega fanta. Njegova mati je tisti teden izgubila kar dva sinova. Mihu se je posrečilo vrniti v tabor. Obvezali so ga, mu obrili pol glave. Kaj čuden je bil videti potem. Naslednji dan so Nemci zažgali Ana Hiitte. S krpljami so čisto potihem prišli do njih. Kako so se takrat reševali po bregu, po vodi, po ledu na koroško stran! Miha Kli-nar je tedaj izgubil svojo knjižico pesmi, ki jih je pisal sproti. Tako mu je bilo hudo zanjo, da bi se najraje na mestu ustrelil. Prebili so se na Arihovo peč. Miha je bil teden dni pri terencih. Ni mu bilo všeč njihovo skrivališče. Če bi te presenetili pri tej skali, ne moreš nikamor. Čez Golico se je prebil po snegu v Javorniške Rovte, v Drago, od tam pa na Preval in na Sveto Ano. Tu je bil že po- vsem brez moči. Pri Trebušonu so ga spet spravili pokonci in na Miklavžev večer, 6. decembra, je bil spet doma. Tu se je priključil Kokrškemu odredu. Januarja je bil spet na Koroškem in v Solčavi. Tu so bili napadeni. Sneg pa visok, da se je vdiralo do vratu. Drug drugega so vlekli iz snega. Spet so se morali prebiti na Gorenjsko. Nekaj časa so se zadrževali v Puterhofu. Od tam ga je Andrej Bohinc 28. januarja 1945 poslal v Drago. Komandir čete-v 3. bataljonu Kokrškega odreda je bil tedaj Miha. S komisarjem Cvetom sta hodila skupaj tisto noč. Jasna noč, polna luna, dve zjutraj. Pri spomeniku pod gradom sta prišla na cesto. V Dragi sta si v luninem siju ogledovala grad, se pogovarjala o družini, ko nenadoma užgeta po njiju dva šarca ... Miha je zapeklo v nogi. Od presenečenja je obstal. Cveta že ni bilo, ko je Miha legel na tla. Tedaj je še huje udarilo po njem. Skočil je do vode in tekel po njej vse do požgane žage, od tam pa nazaj v bataljon. Bili so izdani. Trinajst jih je tisti večer tam padlo. Miha je imel še enkrat veliko srečo. In imel je srečo tudi na koncu, ob osvobajanju Koroške. Iz Begunj, kjer je pri Sv. Petru držal položaje z avionskim mitraljezom, se je njegova skupina prebila v Bistrico. Tam je z borci čakal civilni vlak z Jesenic. Pa je pripeljal oklepnik, poln esesovcev, do zob oboroženih. Takrat je bil prepričan, da je ne bo odnesel. Esesovci so se uprli, našo vojsko vrgli z vagonov, boj se je razvil ob progi in od vagona do vagona. A so jih na koncu le zmogli. Po vagonih so se potem predajali. Iz Bistrice so šli na Pliberk in v Dravograd. Šele 5. septembra 1945 je prišel Miha domov. Kdaj mu je bilo najhuje? Februarja 1944. V Kriški gori je stal tisti dan in poslušal zvonjenje iz Križ. Njegovega najmlajšega so takrat pokopavali. Banditskega otroka. Ni smel dol ... Pa takrat, ko je ob njem padel Milan iz Gorjuš. Tako nežen fant je bil. Vojska je grda reč. Nikomur ne prizanese. Da bi le bil mir, pa čeprav bi bil brez soli in hrane, kot takrat v Trnovskem gozdu. Nekako bi se že pretolkli! D. Dolenc GLAS 10. STRAN ■SPOROČILI STE NAM Četrto kolo kranjske nogometne lige — V četrtem kolu članskega nogometnega prvenstva kranjske občine je Sava zmagala v Šenčurju, Naklo je le s težavo premagalo borbene igralce Primskovega, Podbrezje so igrale neodločeno v Trbojah, Triglav B in Koro-tan pa sta se razšla brez zadetka. V članski B ligi so Preddvorčani tudi četrtič zmagali, igralci Hrastja pa so presenetili z zmago proti Grintavcu. IZIDI - člani - A liga - Šen čur : Sava 2:3, Naklo : Primskovo 4:3, Triglav B : Kokrica 0:0, Trboje : Podbrezje 1:1 (Vodi Sava s 7 točkami pred Podbrezjami 6, Kokrico 5, Naklom 4, Triglavom B 3, Trbojami 3, Šenčurjem 3 in Primskovim brez točk.); B liga — Zarica : Visoko 4:0, Preddvor : Bitnje 5:1, Britof: Velesovo 3:2, Grinta-vec : Hrastje 1:4 (Vodi Preddvor z 8 točkami pred Britofom 7 in Zarico s 5.); mladinci — Naklo : Preddvor 6:2, Trboje : Šenčur 2:2, Primskovo : Kokrica 2:3 (Vodi Naklo s 7 točkami pred Kokrico s 5.); pionirji — Kokrica : Naklo 4:4, Britof : Zarica 9:0, Šenčur : Sava 2:5 (Vodi Kokrica s 7 točkami pred Britofom s 6). - D. Jošt Kranjski (mlinarji končujejo s tekmovanji -- Komisija za balinanje pri ZTKO Kranj je letos organizirala občinsko prvenstvo v balinanju za posameznike, dvojice in četvorke. V tekmovanju posameznikov je med 48 balinar-ji zmagal Marjan Planine, član Balinarskega kluba Center, pred tekmovalcema s Huj — Goranom Hrovatinom in Sašem Pevcem. Med 32 dvojicami sta naslov občinskega prvaka osvojila Zupan in Fende (BK Primskovo) pred dvojico Brenk — Hudovernik (BK Čir-če) in parom Brkič — Razpet (BK Center). Med četvorkami vodi po prvem delu tekmovanja ekipa Balinarskega kluba Kokra (Pevec, Lapa j ne, Koželj, Ilijaš) pred balinarji iz Cirč in s Huj. Drugi del tekmovanja četvork se bo pričel 11. oktobra in sklenil 14. oktobra, ko bo na balinišču Balinarskega kluba Primskovo tudi podelitev priznanj in pokalov. Letošnja tekmovanja Delavsko prvenstvo Slovenije v šahu Rogaška Slatina — V Rogaški Slatini bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. oktobra, delavsko šahovsko prvenstvo Slovenije v šahu za člane in članice. Udeležijo se ga lahko igralci, člani sindikalnih organizacij, ne glede na to, ali imajo šahovski naziv ali ne. Prijave sprejema prireditelj do četrtka, 13. oktobra, do 12. ure na naslov — Šahovska zveza Slovenije, Cankarjeva l/I (p. p. 345), 61001 Ljubljana. Prijavnina velja 200 dinarjev in jo plačajo šahisti pred pričetkom tekmovanja. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 7. OKTOBRA so pokazala, da postaja balinanje vse bolj priljubljen in množičen šport v kranjski občini. Doslej je organiziranih že devet društev s prek 600 člani. V občini je 11 balinišč, samo v zadnjih letih so jih zgradili 11 s prostovoljnim delom. Ob tem pa ostaja Kranj še vedno brez pokritega ali zaprtega balinišča, ki bi balinarsko sezono podaljšalo za najmanj štiri mesece. — M. Čadež Pintar osmi v Avstriji — Z velike mednarodne dirke motoristov iz avstrijskega Schvvanenstadta se je vrnil Janez Pintar, član kranjskega avtomo-to društva. V kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je med 20 tekmovalci iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčijo, Madžarske, Švice in Finske zasedel osmo mesto. Pred njim so se uvrstili le dirkači, ki so najboljši, tudi v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva. — M. Jenkole Majkič dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev — Na progi za gokort v Luciji pri Portorožu je bila zadnja dirka za republiško prvenstvo. Dejan Majkič (AMD Kranj) je v razredu do 100 kubičnih centimetrov dosegel s četrtim mestom svojo letošnjo najboljšo uvrstitev. Vlado Berce (AMD Bled) pa je bil v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov šesti med 20 tekmovalci. — M. Jenkole Fortuna, Kožuh in Markunova najhitrejši na Jošta Kranj — Trim klub Sava iz Kranja je v nedeljo organiziral drugi tek na Jošta. Tekmovanje je bilo tudi tokrat množično, najstarejši udeleženec pa je bil 68-letni Andrej Kočar, ki je 3270 metrov dolgo progo z višinsko razliko 450 metrov pretekel v 35 minutah. Rezultati — ženske: 1. Barbara Mar-kun (ŠŠD France Prešeren) 31.25,0, 2. Silvana Boncelj 33.12,2, 3. Sabina Bradač (obe SK Triglav) 33.12,3; moški do 40 let: 1. Bojan Kožuh (SK Triglav) 20.54,3, 2. Grega Bernik (Jošt) 21.33,8, 3. Tomaž Kalan 21.39,4, 4. Franc Justin 23.19,2, 5. Bernard Šraj (TVD Partizan Škofja Loka) 23.36,0; moški nad 40 let: 1. Vinko Fortuna (Partizan Kranj) 23.41,2, 2. Polde Taler (Klub maratoncev) 24.11,6, 3. Alojz Jošt (TVD Partizan Naklo) 25.10,5, 4. Vinko Šink (ŠD Kokrica) 27.34.9, 5. Stane Soklič (PD Železničar Ljubljana), 30.38,9. M. Miklavčič Vodi Vatrostalna Jesenice — V dvorani pod Mežakljo je bil pred nedavnim prvi del slovenskega prvenstva v kegljanju na ledu. Udeležilo se ga je 14 ekip z Jesenic, Bleda, s Kranjske gore, iz Žirovnice, Rateč in Mislinje. Zmagala je ekipa Vatrostalne s 26 točkami pred Pibrom Bled 24, Murko Jesenice 19, Železar-jem 18 in ekipo Krivec s 17 točkami. Tudi drugj del prvenstva bo na Jesenicah, odločal pa bo o tem, katera ekipa se bo udeležila svetovnega prvenstva v kegljanju na ledu novembra v Frankfurtu. J. Jekler Par Urbane — Marinšek tretji Kranj — Na kegljišču Triglava v Kranju je bilo minuli konec tedna tradicionalno, tretje tekmovanje v spomin na znanega kegrjaškega delavca Staneta Rebolja. Udeležilo se ga je 42 parov iz 20 jugoslovanskih klubov in društev. Zmagala je dvojka Gradisa (Zde-šar — Janša) s 1899 podrtimi keglji pred parom Varteksa iz Varaždina (Ferderber — Triplat) s 1889 keglji in dvojico kranjskega Triglava, Urban-cem in Marinškom, ki sta podrla 1864 kegljev. Košarkarski turnir paraplegikov — V športni dvorani na Planini je bil v soboto košarkarski turnir paraplegikov, na katerem so sodelovale ekipe mariborskega, novomeškega, ljubljanskega in gorenjskega območja. Zmagala je Gorenjska pred Mariborom, Novim mestom in Ljubljano. Najboljši strelec turnirja je bil Trdina, član gorenjske ekipe. Rezultati — Gorenjska : Novo mesto 36:24 (16:12), Maribor : Ljubljana 44:22 (20:12), Gorenjska Ljubljana 31:16 (17:12), Maribor : Novo mesto 42:12 (18:6), Novo mesto : Ljubljana 32:24 (18:9), Gorenjska : Maribor 39:32 (23:16). - R. A. ŠPORT OB KONCU TEDNA Nogomet — Nadaljuje se nogometno prvenstvo kranjske občine. V vseh ligah bodo odigrali srečanja šestega kola. Spored tekem: člani — sobota ob 15. uri — Trboje: Primskovo, Naklo : Šenčur, Kokrica : Podbrezje, Triglav B : Sava, Zarica : Preddvor, Britof : Visoko. Bitnje : Hrastje, Grinta-vec: Velesovo; pionirji — sobota ob 13.45 — Britof: Primskovo, Šenčur : Naklo, Sava : Zarica; kadeti — sobota ob 10.30 — Jesenica : Sava, Al-ples:LTH, Britof : Triglav (ob 15.30); mladinci — nedelja ob 10. uri — Naklo : Trboje, Preddvor : Primskovo, Kokrica : Šenčur. — D. Jošt Prvi gorski kronometer — Športno društvo Jakob Štucin Hrastje — Pre-bačevo bo v soboto, 8. oktobra, priredilo prvi gorski kronometer. Start teka bo ob 16. uri pred tekstilno tovarno Zvezda v Kranju in cilj na Šmarjetni gori. Proga je dolga šest kilometrov in ima 620 metrov višinske razlike. Tekmovanje bo za vse starostne kategorije. Prijave sprejema prireditelj še dve uri pred pričetkom prvega starta. Kolesarski izlet na Trati — Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Trata prireja v nedeljo, 9. oktobra, kolesarski izlet. Udeležijo se ga lahko vsi nad 14 let stari krajani, mlajši pa le v spremstvu staršev ali s potrdilom o opravljenem izpitu o cest-noprometnih predpisih. Zbirališče bo med 8.30 in 9. uro pred osnovno šolo Cvetko Golar. Na cilju izleta bodo vsi udeleženci prejeli nalepko. V Cerkljah tekma med debelimi in suhimi — V nedeljo ob 16. uri bo na nogometnem igrišču pri zadružnem domu v Cerkljah povratno nogometno srečanje med debelimi in suhimi. Prva tekma — bila je 4. julija letos — se je končala neodločeno (11:11), čeprav so bili takrat debeli bližje zmagi. — J. Kuhar Rokomet — Igralke Alplesa iz Železnikov, ki so v minulem kolu gladko premagale novinca v drugi zvezni ligi, ekipo Zrinskega iz Čakovca, bodo ob koncu tedna gostovale pri ekipi Aka-dernca. Edini gorenjski predstavnik v moški republiški ligi gostuje v Prulah. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18. uri gorenjski derbi Preddvor : Duplje. Rokometašice Peka gostujejo v Šentjerneju, kjer bodo igrale s tamkajšnjo Iskro. V drugi moški republiški ligi bosta v nedeljo ob 10. uri srečanji Žabnica : Novo mesto in Preddvor : Postojna. Igralci Križ gostujejo v Grosupljem. V republiški mladinski ligi — center bo danes ob 19. uri srečanje Jelovica : Kamnik in v nedeljo Preddvor : Kolinska Slovan. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 17. uri v Železnikih tekma Ratitovec : Itas Kočevje, ob 18. uri Alples : Kamnik, v nedeljo pa še srečanje Preddvor : Polje. Bitenc in Ziherl zmagovalca torkovih srečanj Kranj — V torek je bila na kolesarskem dirkališču v Stražišču zadnja dirka jetošnjih trening tekmovanj, imenovanih torkova srečanja. Skupaj je bilo trinajst srečanj, na katerih so se tekmovalci v dveh skupinah vsakokrat pomerili v dveh disciplinah; v kriteriju in dirki na izpadanje. Tekmovanje, ki se ga, razumljivo, reprezentančni kolesarji niso redno udeleževali, je bilo zanimivo prav do zadnje preizkušnje. V obeh konkurencah je imelo po več tekmovalcev možnost osvojiti tretje mesto, medtem ko sta bili prvi mesti pred zadnjo dirko že oddani. V mlajši skupini je osvojilo točke 33 tekmovalcev iz petih klubov, med starejšimi pa 38 iz sedmih klubov, kar kaže na veliko izenačenost nastopajočih, pa tudi na dokaj dobro udeležbo. Končni rezultati — pionirji in mlajši mladinci: 1. Marko Ziherl 168 točk, 2. Aleš Kalan 143, 3. Bruno Pirih 115, 4. Gregor Urankar 104, 3. Tine Klemenčič (vsi Sava) 75; starejši mladinci in, člani: 1. Igor Bitenc 186, 2. Aleš Pagon 133, 3. Stojan Orehek 87, 4. Andrej Kregar 79, 5. Dušan Kalan (vsi Sava) 70 točk. H. J. V ženskih panogah je bila najboljša udeležba v teku na 800 metrov Podesne je kasnejša zmagovalka trobojc Andreja Mali. — Foto: J. Kleind^ Sto atletov na občinskem prvenstvu TRŽIČ — Pred dnevi je bilo na igrišču pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču letošnje občinsko prvenstvo v atletiki. V lepem sončnem vremenu so ga odlično organizirali Odbor za športno rekreacijo pri TKS atletska sekcija TVD Partizan in SŠD Polet. Letošnjega prvenstva se je udeležilo rekordno število atletov in atletinj, saj je v tekih na 100, 800 in 1500 metrov, skokih v daljino in višind, suvanju krogle ter štafetnem teku 4 x 100 metrov merilo moči 30 atletinj in 70 atletov iz tržiške občine. Tudi letos so organizatorji pripravili tekmovanje v troboju, kjer so seštevali rezultate posameznikov, ki so merili moči v treh različnih disciplinah. Med ženskami je prvič zmagala mlada članica kriškega Partizana Andrejka Mali. Med moškimi, starimi nad 30 let, je slavil Anton Meglic (ŠD Lom), med mlajšimi pa je drugič zapored zmagal Dušan Bobič, ki je dosegel kar dve posamični zmagi ter eno drugo mesto. Rezultati: ženske — 100 m: 1. Helena Resman (Bistrica) 14,22; 2. Saša Kramarič (Storžič) 14,47; 3. Gabi Eržen (Storžič) 14,49; 4. Andrejka Mali (Partizan že) 14,53; 5. Mojca Zaplotnik (Panua* 14,64; 800 m: 1. Polona Pesjak (K*c< 2:43,63; 2. Andrejka Mali (Partua* 2:43,97; 3. Simona Zupan 2:44,82; t rV Iona Košir (obe Polet) 247,45: 5. G* Eržen (Storžič) 2:50,00; daljina: 1. Andrejka Mali (Pareau 456; 2. Gabi Eržen 434; 3. Suzanah čevac (obe Storžič) 399; 4. Mojca Zap* tnik (Partizan) 379; 5. Saša Kraroirt (Storžič) 372; krogla: 1. Vida Požun (Lese) Hs.1 Nataša Košnik (Tržič) 738; 3. Ivanah ljavec (Kovor) 672; 4. Mojca Zaploai (Partizan) 656; troboj: 1. Andrejka Mali (Partiaa 1531 točk; 2. Gabi Eržen (Storžič) 1© troboj: 1. Andrejka Mali (Partij* 531 točk; 2. Gabi Eržen (Storiic)T3 _. Helena Resman (Bistrica) 14ftw Saša Kramarič (Storžič) 1250; 5 Moa Zaplotnik (Partizan) 1115- moški — 100 m: 1. *. Dušan Bobič zic) 11 30; 2 Goran Poluga (Peko) i R 3. Maks Valjavec (Prepih) 11 84 4 i„ Pehare (Pristava) 12,09; 5. Igor KeS (Bistrica) 12,12; 1500 m: 1. Brane Božnik (ŠD tW ca) 4:22,62; 2. Jože Bohmc (rtt 4:28,00; 3. Vojteh Močnik (ŠD Bistw 4:30,00; 4. 4:33,00; 5 4:33,00; Milan Franc Rozman (ŠD~laS Komac (Podiju^ višina: 1. Igor Pehare (Pristava! n Dušan Bobič ° T*-- fu^nx,Boblč 175; 3- Pe*r Miki (oba Trzic) 165; 4. Vojteh Močnik lin ^~nilo Hafner (oba SD Bistrica) > aljina: 1. Dušan Bobič (Tržić)ejt\ r Pehare (Pristava) 623; 3. Peter yk č (Tržič) 606; 4. Igor Koselj (IW ca) 594; 5. Darko Koren (Konm^ Dušan Bobič — zmagovalec troboja v skupini nad 30 let. — Foto: J. Klein-dienst ren (Koprive) $fc krogla: 1. Rudi Hafner (Bi 12,21; 2. Dušan Meghč (Križe) U Danilo Hafner (Bistrica) 11.37 4 jan Valjavec (Peko) 10,91; 5. Janez man (Koprive) 10,53; troboj — moški nad 30 let 1. Meglic (ŠD Lom) 1317; 2. Danilo ner (ŠD Bistrica) 1284; 3. Dušan (Križe) 1193; 4. Stane Valjavec Marjan Nunar (oba Peko) 606; moški do 30 let: 1. Dušan Bobič žič) 2137; 2. Igor Pehare (] 1851; 3. Goran Poluga (Peko) n Milan Rozman (ŠD Lom ) 1460 5 i« ko Koren (Koprive) 1444. J. K1KEL Priznanja ob 30-letnici SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUZE n.sol.o. TOZD Tekstilna tovarna Zapuže Objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO USTNO LICITACIJO za prodajo naslednjega osnovnega sredstva TOVORNI AVTOMOBIL IMV 2200 I) (kombi), letnik 1977, v voznem stanju Izklicna cena je 50.000 din. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo dne 14 10. 1983 ob 1 L uri na sedežu delovne organizacije v Zapu/ah 10/a, v pisarni direktorja TOZD. Ogled vozila je možen na dan licitacije od 8. do 11. ure. Interesenti morajo pred pričetkom položiti pri blagajni varščino v višini 10 % od izklicne cene. Vodstvo nogometašev Lesc Kranj — Po četrtem kolu gorenjskega nogometnega prvenstva so na čelu razpredelnice nogometaši iz Lesc, ki so doslej oddali le eno točko. Druga je z enakim številom točk ekipa Poleta in tretja škofjeloška Jelovica. V četrtem kolu so nogometaši Poleta gostovali v Žireh in prepričljivo premagali domačo Alpino Jelovica je doma ugnala borbeno moštvo Reteč, Kondor škofjeloški LTH in Alples ekipo Bohinja. V pionirskem tekmovanju so v vodstvu nogometaši Bohinja s šestimi točkami pred Tržičem s petimi in Jesenicami s tremi. IZIDI - člani — Tržič . Lesce 1:5, Jelovica : Reteče 2:1, Alples : Bohinj 5:3, Kondor : LTH 5:1, Alpina : Polet 0:3. Gorenja vsa : Bled 0:4; pionirji - Tržič : Bohinj 0:5, Bled : Lesce 1:3. Minulo nedeljo je bil odigran tudi prvi mladinski turnir, na katerem so nastopilo ekipe Alpine, Poleta, LTH, Lesc in Bohinja. Zmgali so mladinci Alpine pred nogometaši iz Lesc. Drugi turnir bo prihodnjo nedeljo v Lescah. *----------------i'.J-juak. _ Predoslje - Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je ob 30-letnici pripravila več tekmovanj (o enem smo že poročali). V četrtek je bilo prvenstvo družine za vse kategorije. Med 31 strelci so postali zmagovalci — Tone Mar-kič pri članih, Nada Markič pri članicah, Marjan Umnik med mladinci, Alenka Bogataj med mladinkami in Jani Umnik pri pionirjih. V petek in soboto je bilo še tekmovanje v streljanju z zračno puško med 11 strelskimi družinami iz kranjske občine, kot gost pa je nastopila družina Darko Marušič iz Izole, s katero domači strelci uspešno sodelujejo že domala tri desetletja. Pri članih je zmagala ekipa strelske sekcije Iskre iz Kranja, pri članicah družina Bratstvo in edinstvo, med posamezniki pa člana prvouvrščene ekipa Rajko Rozman in Darinka Smrtnik. Domači strelci so praznovanje 30-letnice sklenili na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti, ko so najuspešnejšim strelcem podelili diplome in pokale, najpri-zadevnejšim članom pa priznanja. Strelska družina je ob jubileju prejela tudi priznanji krajevne skupnosti in občinske strelske^veze. Rezultati — prvenstvo družine — člani: 1. Markič 179, 2. Lukanc 178, 3. Jerman 178, članice: 1. Markič 169, 2. Lotrič 167, 3. Bogataj 136, mladinci- 1. Umnik 183, Strniša 165, 3. Mubi 141, mladinke: 1. Bogataj 151, 2. Strniša 145, pionirji: 1. Umnik .175, 2. Bolk;i 154, 3. Markič 145; tekmovanje med družinami — člani — ekipno: 1. Iskra-Kranj 1821, 2. Franc Mrak-Prcdoslje I 1750, 3. Tone Nadižar — Čirče 1741), 4. Franc Mrak - Predoslje II 1737. 5. Stane Kovačič — Primskovo 1730, posamezno: 1. Rozman 378. 2. J. Frelih 375, 3. V. Frelih 372 (vsi Iskra -Kranj), 4. Si!yr (Tone Nadižar - Čirče) 364, r> Knc (Bratstvo in edinstvo — . t-i "M ----'----'----- stvo in edinstvo — Kranj 1087.2 Fns Mrak — Predoslje 999, 3. Darko Marv šič — Izola 985, posamezno: 1. Smrtmi 365, 2. Hafner 363, 3. Lovrenc (m Bratstvo in edinstvo — Kranj) 359 J. Sitar Pokal za krajevno skupnost Brnik Cerklje — V nedeljo dopoldne je bilo na strelišču v Poženiku, v organuacjp ZRVS Cerklje, zelo uspešno organu*, -rano tekmovanje v streljanju z vojaJko puško, katerega se je letos udekftfc kar 180 krajanov in članov ZRVS CV kije, kar je do sedaj največja udeietti Med ekipami krajevnih skupnosti a prehodni pokal je bila tudi letos aa) boljša med moškimi ekipami krajev^ skupnost Brnik s 180 krogi pred kri,y. vno skupnostjo Poženik s 164 krogi ■» krajevno skupnostjo Zalog, ki je bili) 138 krogi tretja. Med ženskimi ekip*, mi je bila daleč najboljša spet ek^a krajevne skupnosti Brnik s 94 krogi Med moškimi posamezno je bil najboljši Andrej Kne s 44 krogi pred Dok-nar Francom in Bolka Milanom, oba$ 43 krogi, itd. Med ženskami pa je tufc letos zrni gala Blaž Milena z Brnika t 38 krogi, pred Prosen Bernardo s 35a Burgur Mijo s 27 krogi. J. Kuhar Smučarski ples ' V petek, 14. uktobra, bo v hoteu; Transturist Smučarski klub Alp* tour organiziral veliki smučarski ples s srečolovom. Za ples bc igral ansambel Trend. Ples bodo pripravili z namenom, da ljubitelje stnu čanja spomnijo na bližajočo s« smili P.P. TO 7. OKTOBRA 1983 BANKA SPOROČA, TELEVIZIJA, KINO, KRIŽANKA 11. STRAN GLAS REVIZIJSKI SPORED Im7.w. 'JIV v šoli -17.05 Kroni-amdtt - C. D '83, ponovi-«'17.20 Jazz na ekranu: (ajfct Pharoah Sanders -l«ddaja-17.45 Čarode-»•\lvedska otroška se-*-H25 Obzornik ljub-afega omočja - 18.40 ajjtnalezljive bolezni: ttfnje, preprečevanje ije odpornosti -ina Slovencev freskah: Knežji umentarna se-145 Modni utrinki -**fc prezrite - 21.05 TV ^72.10 TV dnevnik II -U Včni kino: Teta Alejah, mehiški film m Kronika video — -ž C 'napaki II. TV mreže: - 17.45 Vsak pe-* a začetek, otroška se--. HH5 Svet računalniki izobraževalna serija -H .Narodna glasba MBemus'83, prenos slo-»K otvoritve - 20.45 Za-ftsfta panorama - 21.00 »ariiču književnosti, do-'iontarna oddaja - 21.50 sjz-ijii jugoslovanski t» filmi: Vlak brez voz-*a reda (do 23.25) fc/TAJ. 10. »Poročila - 8.05 Ciciban, *ffdan: Zlatorog - 8.20 5&Tnpredice - 8.35 Ča-i*qev $ui, švedska nada-feafu - 9.15 Pisani svet: phio-9-45 Zemljepisne 'aanosti: Zaklad, angle-fcjfiljudnoznanstvena se-%■ »0.40 Jamarji, izobrazi« oddaja - 10.50 kkto ■ 11.10 Zgodovina i*Wittv v filmskih fre-%Žr/a voda, dokumentu arija- 11.30 Poročila %M) Kronika video — i 13 - 16.55 Poročila -JI PJ v košarki — Za-k Bosna, prenos v odmo-- 18.25 Planet opic. ujcška nadaljevanka HIItalijanski posel, ame-40 Zrcalo ted-22.00 Swing, svving, *rj<. zabavno glasbena 12.55 Kronika vi-- C. D.'83- 23.10 Poro- kfejniki II. TV mreže: li Dnevi kajkavske be- sede — Zlatar '83, otroška oddaja - 18.00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Dekle s Treš-njevke, feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Ivan Pavlov, dokumentarna oddaja NEDELJA, 9.10. 9.50 Poročila - 9.55 Živ žav, otroška matineja - 10.50 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila (do 13.05) -14.50 Kronika video — C. D. '83, ponovitev - 15.05 Umetniki in modeli, ameriški film - 16.55 Poročila -17.00 PJ v rokometu — Železničar : Metaloplastika, prenos v odmoru Športna poročila - f 25 Naš kraj: Goričane - 18.40 Slovenci v zamejstvu - 20.00 T. Georgi-evski-S. Popov: Rdeči konj, nadaljevanje in konec -21.05 Športni pregled - 21.35 Fotolov in Ski extreme Vezuv, reportaži - 22.05 Kronika video - C. D. '83 - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 Muzej voščenih lutk, ameriški film - 16.55 Milunka Savič, solunska borka, dok. reportaža - 17.15 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Čas jazza - 20.30 Na svoj način, zabavno glasbena oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na črno, angleška nadaljevanka PONEDELJEK, 10.10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zgodba, Madžarščina, Geometrija, Najlepši klasični miti, Poročila - 17.05 Poročila - 17.10 Kronika video — C. D. '83, ponovitev - 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad -17.55 Človek in okolje: Onesnaženje zraka, izobraževalna oddaja - 18.15 Spekter: Ribja farma -18.25 Podravski obzornik - 18.45 Zdravo, oddaja za mlade - 19.15 Risanka -20.00 J. Henerson: Attica -Čas za smrt, ameriška drama - 21,40 J. S. Bach: Koncert za violini in godala, baletna oddaja - 22.00 TV dnevnik II Oddajnik II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkomedija, otroška serija - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja (samo za LJ 2) - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moje pre-. pričanje — prof. dr. Vojin Sulovič - 20.45 Premor -20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka 22.05 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TOREK 11. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Hrvati, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Od Dvigrada do Rovinja, Poročila (do 10.35) - 14.20 Poročila - 14.25 Pančevo: Nogomet — kvalifikacije za EP mlade reprezentance — Jugoslavija : Norveška, prenos, v odmoru ... - 16.15 Šolska TV: Učenec in učitelj. Poklici v železniškem gospodarstvu - 17.15 N. Grafenauer — J. Rode: Za devetimi vrati, lutkovna oddaja - 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Ilirska Bistrica - 18.25 Obal-no-kraški obzornik - 18.40 Kratek film: Okoli Texela, nizozemski film - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka -19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 A. Bleasdale: Delavci na črno, angleška nadaljevanka — 21.10 Po sledeh mavrice, dokumentarna oddaja 21.40 Iko Otriru Pesem giba — Noverre in njegova reforma - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 TV dnevnik - 16.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 15.4^ Košarka Bosna : CZ, prenos, v> odmoru ... - 18.15 Branje -18.45 Gledalec-urednik, zabavno glasbena serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer s tujimi folklornimi skupinami na mednarod- nem poletnem festivalu Ljubljana '82 - 20.40 Premor - 20:45 Žrebanje lota -20.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama SREDA, 12.10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu, Od semena do rastline, Odmor, Stavka tekstilcev, Energija iz odpadkov, Poročila (do 10.35) - 16.30 Poročila - 16.35 Ciciban, dober dan: Planinski domovi - 16.55 Mostovi -17.25 Beograd: Nogomet — kvalifikacije za EP-A. reprezentanci —- Jugoslavija : Norveška, prenos, v odmoru Notranjski obzornik -20.00 Film tedna: Indeks, poljski film - 21.35 Kulturne diagonale - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Test - 16.35 TV dnevnik - 16.55 Grom, otroška serija - 17.25 Nogomet Jugoslavija : Norveška, prenos, v odmoru Premor -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gibljive slike, oddaja o filmu - 21.05 Modri ovratnik, ameriški film ČETRTEK, 13.10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varujmo zobe, Kmetijski stroji, Odmor, Obiščimo hladilnico, Uporabljaj svojo glavo, Poročila (do 10.35) -16.30 Šolska TV: Učenec in učitelj, Poklici v železniškem gospodarstvu - 17.30 Poročila - 17.35 Zemljepisne posebnosti: Človek iz Serenghetija, angleška poljudnoznanstvena serija -18.25 Koroški obzornik -18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 20.00 Tednik -21.00 T. Pluch: Vas ob meji, avstrijska nadaljevanka -22.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Čas za pravljice, otroška serija - 18.15 Sodobno dosežki v medicini -18.45 Želeli ste — poglejte, zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabeleženo v vlaku, anleška drama - 21.25 Zagrebška panorama - 21.40 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja o kulturi NAGRADNA KRIŽANKA KINO UU.NJ CENTER ttobrn Mednarodni teden ekoloških *tiutoikih filmov: Širjenje na ovčji pla-/Mavija; Novi in obnovljeni vi-l^nergije — Indija: Ekologija iglastih tfifK - Švedska; Rojen med gobami — rvnfioblfj un. angl. barv. pust. kome-i UZBOJNIKI ZA VSE ČASE ob TO IN VARNO O KO IJE -Ul n ZGODBA O ŽENI NE Al -M s* 20. un .<■'.bra ZEMIJA — Jugoslavija: VSA-IE BOLJŠA OD MOJE — Nizo-mi.n ČAS ROŽ — Jugoslavija ob itn, angl. barv. pust: komedija RAZ-' VIKI 7A VSE ČASE ob IH. uri. OPRE ''Xr. - POKONCI. ROMI!--fugoslavija tlt.tn, premiera jap. barv. fant. /Umu '>,,',.}}. USTAVIL OB 5.18 ob 22. uri ■■i amer. ban:, risani film NE-"Jr.'.,SI POPAJ ob 10. un. amer. ban\ , ■ tmejija RAZBOJNIKI ZA VSE ČA-% e* IJ., 17. in 19. uri, premiera nem. m tnt /tirna BRUNHILDA IN KRIM-llllA ob 21. uri ■,'i/toa. amer. barv. pust.. komedija 1A280JNIK1ZA VSE ČASE ob 16.. I H. in ','fMajap. barv. erot. film ob 16.. 18. r. 11 oktobra amer. barv. film 7A-' VAS 1 JEZDEC ob 16.. 18. in 20. uri UAM storžič ,'wa amer. barv. film ATIANTK 'JTfob 16.. 18. in 20. uri t Oktobra franc. barv. erot. film ZBO-/MU4ANUELA ob 16.. 18. in 20. uri '.'■■Ara hongk. barv. film UR LICE LEE :t: PERM ANU ob 14. uri. danski - m komedija HOPIA. V POSTELJI fistuli, uri, premiera nem. barv. west. . \*> SOKOLOVI SLEDI ob 20. uri it t* II. oktobra nem. barv. film PO SOVAMI SLEDI ob 16.. 18. in 20. uri bra hongk. barv. film BRUCE rtOTI SUPERMANU ob 16.. 18. in oktobra amer. barv. film NA VADN1 l.bll ob 16, 18. in 20. uri I oktobra hongk. barv. film BR LICE LEE J.PERMANU ob 16. uri. danski ti mt komedija HOPLA V POSTEU1 >. M Vi un, premiera amer. barv. fil-•i. 7AKHISKAN1 JEZDEC ob 22. uri oktobra amer. barv. risani film NE-VfA'.Sl POPAJ ob 15. uri, premiera W hm hlma NOČ ČAROVNIC ob 17. I tU premiera jap. barv. filma ČAS J11 VSTAVIL OB 5.18 ob 21. uri H oktobra jap. barv. erot. film CESAR-::•<) ĆVTSOSTI ob 18. in 20. uri ','r/ibra amer. barv. zgod. spektakel HUR ob 17. uri, honej barv. film BRU-r- PROTI SUPERMANU ob 20.15 ' 'Muibra ital. barv. film MRAČNA J'MZF.S ob 17. in 19. uri l'.i. oktobra amer. barv. komedija RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE ob 17. m 19. uri kamnik dom 8. oktobra amer. barv. zgod. spektatek BEN IIUR ob 15.30 in ob 18.45, predpre-miera nem. barv. erot. filma BRUNHILDA IN KR1MHILDA ob 22. uri i), oktobra amer. barv. zgod. spektatekl BEN HUR ob 15. in 18.15, premiera amer. barv. ivest. fiolma ZAKRINKANI JEZDEC ob 21.30 10. oktobra amer. barv. zgod. spektakel BEN HUR ob 18. uri 11. oktobra danski barv. erot. film HOPLA V POSTELJI ob 18. in 20. uri 12. oktobra jap. barv. erot. film CAR-STVO ČUTNOSTI ob 18. in 20. uri 13. oktobra ital. barv. fihn MRAČNA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri duplica 8. oktobra nem. barv. erot. film BRUNHILDA IN KR1MHILDA ob 20. uri 9. oktobra jugosl. barv. komedija DAIJ-NO NEBO ob 15. uri, amer. ban\ film ZAKRINKANI JEZDEC ob 17. in 19. un 12. oktobra danski barv. erot. komedija HOPIA V POSTELJI ob 20. un 13. oktobra amer. barv, zgod. spektakel BEN HUR ob 18. uri komenda 7. oktobra nem. ban\ erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 20. uri 8. oktobra nem. ban\ west. film PO SOKOLOVI SLEDI ob 20. uri jesenice radio 7. oktobra jap. barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob 18. m 20. uri 8. oktobra slov. barv. mlati, film SREČA NA VRVICI ob 16. uri. ital. ban\ ljub. film MRAČNA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 9. oktobra slov. ban: mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri, amer. barv. pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16. uri, jap. ban\ erot. film CARSTVO ČUTNOSTI ob 18. in 20. uri 10. oktobra grški ban: erot. film NA-THALIE ob 18. in 20. un 11. oktobra amer. ban: film NAVADNI LJUDJE ob 18. in 20. uri 12. oktobra jap. ban: film ČAS SE. JE USTAVIL OB 5.18 ob 18. in 20. uri. jesenice piavž 7. oktobra ital. ban: ljub. film MRAČNA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 8. oktobra amer. barv. pust. film LOV ZA IZGUBI JENIM ZAKI ADOM ob 16. uri. grški barv. erot. film NATHAL1 ob 18. in 20. uri 9. oktobra slov. ban: mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri, ainer. baru. pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKI ADOM ob 16. uri, jap. barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob 18. in 20. uri 10. oktobra grški ban), erot. film NA-THALIE ob 18' in 20. uri 11. oktobra jap. ban: fant. film ČAS .S/. JE USTAVIL OB 5.18 ob 18. in 20. uri 13. oktobra hongk. barv. film BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 18. in 20. uri kranjska gora 8. oktobra amer. ban\Jilm LEDENI PEKEL ob 20. uri 12. oktobra amer. barv. zgod. spektakel BEN HUR ob 19. uri dovje 9. oktobra ital. ban: ljub. film MRAČNA LJUBEZEN ob 20. uri 13 oktobra amer. ban: srhljivka NOČ ČAROVNIC 11 ob 20. uri radovljica 7. oktobra amer. barv. film PREPOVEDANA LJUBEZEN ob 20. uri 8. oktobra amer. barv. film MOČ RAZDEJANJA ob 18. uri, amer. barv. krim. film SUROVI UDARCI ob 20. uri 9. oktobra amer. barv. krim. film SUROVI UDARCI ob 18. un. amer. ban: film PREPOVEDANA UUBEZEN ob 20. uri 10. in 12. oktobra ital. ban: film NEPO-SLUSNOSTob 20. uri 11. oktobra amer. ban: film MOČ RAZDEJANJA ob 20. un 13. oktobra amer. barv. film KUBA .ob 20. uri h led 7. oktobra franc. ban: film KRAIJ ZA-PELJIVCEV ob 20. uri 8. oktobra franc. ban: film KRAIJ ZAPELI IVCEV ob 18. uri. amer. ban: film RAJSKA OAZA LJUBEZNI ob 20. uri 9. oktobra amer. ban: pust. film RAJ-SKj\ OAZA LJUBEZNI ob 18. uri. ital. ban: film POSODI Ml ŽENO ob 20. ur, 10. oktobra amer. ban: film PREPOVE DANA UUBEZEN ob 20. uri 11. oktobra amer. ban: krim. film SUROVI UDARCI ob 20. uri 12. oktobra amer. ban: akcij, film MOČ RAZDEJANJA ob 20. uri 13. oktobra ital. ban: film NEPOSLUŠNOST ob 20. uri bohinj - boh. bistrica 8. oktobra ital. ban: film POSODI Ml VI \() ob 20. uri 9. oktobra franc ban: film KRAIJ ZA-PELIIVC EV ob 18. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. akcij, film MOČ RAZDEJANJA ob 20. uri Škofja loka sora 7. oktobra franc. ban: film SEKTA 17. MARAKESa ob 18. in 20. un 8. in 9. oktobra amer. akcij, film PROJEKT - UMOR ob 18. in 20. un železniki obzorje 7. oktobra amer. akcij, film PROJEKT UMOR ob 20. uri 8. oktobra franc. drama JAVNA HIŠA V PARIZU ob 20. uri 9. oktobra jug. mlad. fUm GREMO NAPREJ ob 18. uri, franc barv. film SEKTA 17. MARAKEŠA ob 20. uri poijane 7. oktobra franc. drama JAVNA HIŠA V PARIZU ob 20. ur, 9. oktobra amer. akcij, film LABORATORIJ ZLOČINA ob 18. uri SESTAVIL n N PREBIVAL KA SME DEREVA SLOV SLIKAR IN Ulj STRATOR AMER FILMSKA ORUZBA OSRE0NJI SLOV DNEVNIK KJER VODA ZEMLJO ODNAŠA RUSKI VIO IINIST IN PEDAGOG ILEONID) ANTON NOVAČIM ORODJE ZA KIDANJE GNOJA GORA V SOSEŠČINI TRIGLAVA OREL IZ GERMAN MITOLOGIJE PTICA PEV KASPEP. JANICO • ENA OD JUOOSLOV REPUBLIK ' - v "i STHOKOV NJAK ZA EKOLOGIJO RIM HlS NI BOG SNOV ZA PREKRIV TEKM STEZ delavski SVET ORANJE REKAV * ZRN PRI TOK MOSELE NEVARNO Mlini l n.ii zvišana nota E- PESNICA SEIDEL NADA DIMIC IRIDU FR MESTO. ZNANO PO PREPROGAH zdrav travn rastlina RIBJE JAJČECE POSKOOBA tkiva it otočje, zah od sicilue OZEK kos _tkanine prečišćen bombaž zvarjeno MESTO OKVARA " stara lekarniška utež celovi tost tem prelaz na velebitu cerne slavko topniški izstrelek rim bog ljubezni naprava pristoj kurir nevarno črevesno obolenje karic mazuru veleblagovnica naznanilo uvodna glasba rdečkast planet skandin denarna enota zdravilna rastlina kajnov brat melodija napev pesem popolna zmaga PRI taroku 1. ahkoatl disciplina ve kanje | 1 ..v 7a r j* rimski cesar. av-ausTov pastorek DA —" y —v ► • »' 1 mesto v 1 INDUI ANDREJ KURENT Rešitev nagradne križanke t dfte 30. septembra: pripravnik, rokovnjači, Alah, Tanin, SB, Vartan, kazačok, Op, Al, Parmu, iskalo, Ain, vol, klanje, arak, Oneal, nadloga, Emile, Ukrajinec, oko, Katoro, sraka, Ilin, Lalo, ikona, osat, Sagan. Prejeli smo 167 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče, 2. nagrado (120 din) prejme Tone Intihar, Radovljica, Cankarjeva 29 in 3. nagrado (100 din) prejme Jože Frančeškin, Ul. gorenjskega odreda 18, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 12. oktobra na naslov: ČP GJas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka, 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. Ugodnejši krediti za kmete Brez strojev, brez veiikih, sodobnih kmečkih poslopij, si danes ne moremo več zamisliti kmetovanja. Delovne sile je malo, kajti že pred mnogo leti je ušla v industrijo. To morajo nadomestiti stroji. In kmetija mora biti urejena tako, da zahteva čim manj ročnega dela. Vse bolj se zavedamo, kakšna vrednota gospodarstva je prav kmetijstvo. Hu-■ do se nam maščuje danes, ker smo se toliko let po vojni tako mačehovsko obnašali do njega. Danes nam bo, če bo okrepljeno, v veliko pomoč pri premagovanju naših gospodarskih težav. Več ko bomo proizvedli hrane doma, manj nam je bo treba uvažati, celo izvažali jo bomo lahko. Dobro se zavedamo tega in že več let tudi naše banke kmetom nudijo ugodne kreditne pogoje poleg kreditov, ki jih ti dobe pri hranilno kreditnih službah pri kmetijskih zadrugah in pri gozdnih gospodarstvih. Kmetje, ki potrebujejo denar za nakup strojev, za gradnjo, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij, za nakup ali melioracijo zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, za ureditev ali obnovo nasadov, za nakup živine za vzrejo. za ureditev objektov za pridelavo vrtnin, za nakup osnovnih sredstev za čebelarje in podobno, lahko pri banki dobe kredit na več načinov: na podlagi vezave dinarskih sredstev, vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz ali na podlagi predhodnega namenskega varčevanja dinarjev oziroma konvertibilnih deviz, ki jih po končani varčevalni dobi proda banki. Slednjih oblik pridobivanja kreditov, z varčevanjem, je dokaj malo. Pa vendar je prav za tiste, ki na primer, ne morejo začeti takoj z gradnjo, ki čakajo to in ono, dokaj ugodna. Varčevalna doba, ki je bila prej določena od 2 do 10 let, se je za prednostne namene, torej, če gre za povečano proizvodnjo hrane oziroma proizvodnjo hrane za izvoz, skrajšala na najmanj eno leto. Po končanem varčevanju kmet ta privarčevana sredstva veže, na ta znesek pa dobi kredit, ki je od 250 do 750-odstoten. Zavisi pač od let varčevanja. Če varčuje 1 leto z mesečnimi pologi, dobi 250 odstotkov kredita, pri 2 letih varčevanja 300 odstotkov in tako naprej do 750 odstotkov. Če varčuje z enkratnim pologom, se pri vsakem letu kredit poveča za 50 odstotkov to je od 300 do 800 odstotkov. Višina kreditov je torej odvisna od načina (mesečno varčevanje ali enkratni polog) in od varčevalne dobe. Obrestna mera za te kredite je v varčevalni dobi enaka obrestni meri za hranilne vloge, to je 7,5-odstotna za vezana sredstva pa 1-odstotna. Lahko pa se občan obrestim odpove; kredit, ki ga dobi na podlagi tega varčevanja je obračunavan po 16-odstotni oziroma 15-odstotni obrestni meri. Ugodnejše obrestne mere pa so v primerih, ko gre za prednostne namene, to je za proizvodnjo hrane za organiziran trg in za proizvodnjo hrane za izvoz. V teh primerih je obrestna mera za kredit 13 oziroma 12-odstotna. Novost je tudi višina kredita. Medtem, ko je bilo prej moč dobiti največ 800.000 dinarjev kredita, ga lahko kmetje dobe od aprila letos dalje kar 1.000.000 dinarjev, za prednostne namene pa celo 2,500.000 dinarjev, vendar pa mora biti kmet tudi kreditno sposoben. Doba odplačevanja pa je odvisna od tega^a koliko časa kmet veže sredstva; pri gradbenih objektih največ do 10 let, pri nabavi opreme pa največ do 6 let. Vrsta ugodnosti torej: krajša varčevalna doba, višji znesek kredita, ugodnejša obrestna mera, daljša odplačilna doba. In še devizno varčevanje moramo tu omeniti. Občan lahko varčuje konvertibilne devize 1 do 10 let, po končani varčevalni dobi pa na osnovi predložitve ustrezne dokumentacije o nameravani naložbi proda banki privarčevane konvertibilne devize po nakupnem tečaju, ki velja na dan odkupa. Dinarje veže, na podlagi tega pa pridobi kredit v višini od 200 do 750 odstotkov, spet odvisno od načina varčevanja in od varčevalne dobe. V času varčevanja banka obrestuje privarčevana sredstva po 7,5-odstotni obrestni meri, v isti valuti, kot varčuje. Pa še to: od aprila dalje je povečan odstotek kredita, ki ga kmet dobi na osnovi prodanih konvertibilnih deviz; do aprila je lahko dobil do 300 odstotkov vrednosti prodanih deviz kredita, po novem pa 330 odstotkov! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske * * GLAS 12. STRAN OGLASI. OBVESTILA, OBJAVE PETEK. 7. OKTOBRU KRANJ obvešča, da je specializirana trgovina za prodajo kuhinjskega pohištva in bele tehnike na Titovem trgu v Krap ju, prenovljena in ponovna odprta: v lepih prostorih salona vam nudijo vse vrste •kuhinj: r • MARLES • LIPA • GORENJE • SVEJA • SENJ • BREST Urejenost ambientov, strokovna postrežba, brezplačen prevoz do 30 km so prednosti, ki jih daje Lesnina. O vsem se boste prepričali sami, ko boste obiskali prenovljen salon na Titovem trgu v Kranju, v katerega vas vabi Lesnina. Trgovina je odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7.—13. ure. Telefon: 21-485. TICKA INDUSTRIJA .GMETAIDUS- ZAOIKB MCUNA OBOAMUAdJA ZDRVJIENf.OA OCLA OČESNA OPTIKA MARIBOR 02000 MARIBOR. JURClf.EVA t. UliFON V SI OPTIČNI SERVIS Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal Pregled vida: v ponedeljek, torek, sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! INA - PROJEKT Delovna skupnost skupnih služb Zagrebt Savska cesta H8a Objavlja prosto delo in delovne naloge GOSPODINJE v počitniškem domu v Robinju — Ukane 100 Pogoji: — KV gostinske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu. Delavec bo sprejet na delo za določen čas (porodniški dopust). Ponudbe pošljite na naslov: Ina — Projekt 41000 Zagreb. Sav ska cesta B8a, z oznako -ai oglas> v 8 dneh po objavi. O rezultatu izbire bomo kandidate obvestili v JO dneh 4)0 izteku roka za dostavo ponudbe. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Kranj objavlja prosta dela in naloge KV KIJUČAVNIČARJA za delo na terenu Pogoj: KV ključavničar — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 mesecu KV ELEKTROMEHANIKA - NAVIJALCA Pogoj: KV elektromehanik — navijalec — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca KV RTV MEHANIK Pogoj: — KV RTV mehanik, — l^leto delov.lih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Nastop dela je možen takoj. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška eesta 53 c. BLED kamniška @ f trtica DVAKRAT TEDENSKO* PRI VAS — DOMAČI PRIJATELJ GLAS HTP BLED TOZD HOTEL KRIM RLEI) Objavlja prodajo KOMBIJA IMV tip 1000 MIL leto izdelave 1977, št. prevoženih km 91.860, začetna cena 100.000 din. Prodaja bo 12. oktobra 1983 ob 9. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebniice, na prostoru hotela Krim Bled, Ljubljanska 7. \ s«, informacije dobite po tele-Tonu 77-(i!tx. m u r k in TEDEN SIRA od 8.-16. VINA SSf P.VA MARKET ŠOBEC Odprto vsak dan od 10. do 18. ure, tudi v soboto in nedeljo. Degustacija goriških vin od 15. do 18. ure. Pričakujemo vas! MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK OZIMNICA ŽE V PRODAJI! Kakor vsako leto, smo vam tudi letos pripravili ozimnico v velikem ali malem paketu. Združenje obrtnikov Kranj, člani sekcije kemičnih čistilcev obveščajo cenjene stranke, da od 10. oktobra 1983 h i zaračunavajo usluge vnaprej, pri oddaji predmetov S čenje. Usluge bodo zaračunavali po enotnem ceniku Se priporočajo: Kemične čistilnice: Margarit Marija, Kranj, C; nkarjeva 27. Preveč Dragica, Kranj, Staneta Žagarja 5. Ogrin Božidar, Cerklje 41, Zbiralnica Veljko Vlahović Satler Drago, Kranj, Oldhamska 14. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ p. o. M. Vadnova H razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 30.9. ll»8,l licitacijo /a odprodajo sledečih osnovnih sredstev: TAM 65000 FAP 1314 buldožer TG-170 izklicna cena za 1 kom — brez davka: 190.000,00 din 290.000,00 din ' 660.000,00 din Javria licitacija bo v petek, 14. 10. na dvorišču mehu; Kivjjr lavniče in uvtoštroj nega parka VGP Kruni. Mirka Vadr. l'i imskovein, ob 9. uri za dn /boni sektor m ob 10. uri a M■ sektor. Ogled osnovnih sredstev je možen isti dan od b do 9. ure. Udeleženci javne licitacije morajo pred pričetkom položiti ka\\^> v visini 10 odstotkov od vrednosti izklicno cone. Zasebni sektor mora izvršiti plačilo takoj po končani licitaciji, pri blagajni potljr tja, družbeni sektor pa v zakonitem plačilnem roku. Pravne osebe morajo predložiti pooblastil« in i/ja*<> <• »prosti davka. 7. OKTOBRA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN GLAS DOM OSKRBOVANCEV ALBINA D KOLCA PREDDVOR Objavlja prosta dela in naloge 1. KUHINJSKE POMOČNICE 1 3 STREŽNIC — SOBARIC - '/jemletka, poskusno delo 3 mesece, - smisel za delo s starostniki *ioje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Možnost reše- «ja stanovanjskega problema in prehrane. fcrtmdohodek pod 1. je 11.530 din, pod 2. 13.000 din. Ofcle informacije dobite po telefonu: (004) 45-015. U prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. Dtriiu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. ALPETOUR S0ZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA POTNIŠKI PROMET KRANJ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja r*aslednja prosta dela in nalog« L 5 VOZNIKOV AVTOBUSA ZA DE ŠKOFJA LOKA 2. 5 VOZNIKOV AVTOBUSA ZA DE KRANJ J. 5 SPREVODNIKOV AVTOBUSA ZA DE KRANJ t Cistilke prostorov -3. — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, 1—2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj imajo stalno bivališče v bližini DE, za katero se prijavljajo. — NK delavka. Poskusno delo 1 mesec. vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni i kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. tti bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Upravni organi in strokovne službe razpisujejo naslednja dela in naloge v komiteju za gospodarstvo 1 UPRAVNEGA REFERENTA ZA KMETIJSTVO Pogoji: — višja izobrazba agronomske smeri, — devetmesečne delovne izkušnje, — dvomesečno poskusno delo 2. PRIPRAVNIKA Pogoji: — višja izobrazba upravne smeri ekonomske, pravne ali h ^/pisana dela in naloge pod 1. bo sklenjeno delovno razmerje i nedoločen čas s polnim delovnim časom. i razpisana dela in naloge pod 2. bo sklenjeno delovno razmerje »določen čas s polnim delovnim časom, za čas trajanja pripravnike dobe. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in Mazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne tlazbe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 8 dneh po objavi. samoupravna STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE škofja LOKA Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom objavlja zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem: • 1, Poslovni prostor Poljane 63, velikosti 27,15 nr, namenjen za potrebe trgovine, obrti ali uslužnostne dejavnosti. 2. Poslovni prostor Mestni trg 30, velikosti 110 m*t namenjen za potrebe uslužnostne dejavnosti, galerijsko likovno dejavnost ali gostinstvo. Ponudba naj obsega: /.'•'ioo dejavnosti, ki jo želi ponudnik izvajati, izjavoj da ima sredstva za ureditev prostora zagotovljena, /''■■,':/.. ki ga je ponudnik pripravljen plačati kot najemnino za 1 m' koristne površine mesečno, oziroma za cel lokal/ ,<'ga ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Od--/.•<; /■) gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Interesenti bodo o izboru obveščeni pismeno. OBRTNA ZADRUGA za prevoze in strojnogradbene storitve PREVOZNIK GORENJSKE p. o. NAKLO 198 Na podlagi sklepu Zudružnega sveta objavljamo prosta dela in nulo^t' VODJU POSLOVNE ENOTE JESENICE ' Pogoji: — kundiduti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: srednja strokovna i/.obra/ba prometne, gradbene ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih in uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo. Kandidati za zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo ponudbe z dokazili v roku 8 dni po objavi na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno. Osnovna šola JANKO IN STANKO \1IAKAR ŠENČUR Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta delu in naloge UCIT KIJ A Z K MIJ E PIS A IN ZGODOVIN K za določen čas od 14. novembra 83 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta oziroma najdlje do 25. junija 1984 VZGOJITELJICE za delo v OPW na podružnični šoli Voklo za določen čas od 14. novembra 1983 do \ rnitve delavke na porodniškem dopustu oziroma najdlje do 30. junija 1984. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar, Sencu i. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORKNJSKK o. o. TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske; Kranj b.o. Gosposvetska 12 Komisija ža delovna razmerju objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE (/a nedoločen čas) — dokončana osnovna šola, — tečaj higienskega minimuma, — poskusno delo en mesec Pismene ponudbe z dokazili po šljitc v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Izbira kandidata bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ Komisija za razpis del in nulog razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE zu določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). DRUŠTVO INVALIDOV KRANJ sprejema prijave za 7-dnevni zdravilni oddih v termalnem zdravilišču LIPA Lendava in to od 5. 11. do 12. 11. 1983. Cena 7-dnevnega zdravilnega oddiha je 4970 din. Prijavite se lahko do 15. 10. 1983 v pisarni društva. Tu boste dobili vse potrebne informacije. ZAHVAIJV Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete JULIJANE JUVAN roj. ZUPAN se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste jo obiskovali med njeno hudo in dolgo boleznijo, jo v tako velikem številu spre mili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli so žalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, g. župnikoma z Brega in Šmartnega za pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Prav tako se lepo zahvaljujemo delavcem Tekstilindusa II — Pripravljalnica, Planike, Živil in Iskre-Telematika. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENRAKT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Breg oh Savi, 26. septembra 1983 ZAHVAIJV Ob boleči izgubi našega dragega JOŽA STARIHA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrekli so-žalje, darovali vence, cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede, predstavnikoma sosedov in krajevne skupnosti, pevskemu /boru upokojencev. Vaterpolo klubu »Triglav« Kranj, zdravniškemu osebju Bolniš niče Golnik in za zadnjo pomoč dr. Pegamovi. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 5. oktobra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega STANETA FISTRA puškarja iz Strahinja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, lovcem, pevcem, godbi, KS Naklo, govornikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z na mi, izrekli pismeno ali ustno sožalje, darovali cveti" . ter ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Strahinj, 29. septembra 1083 Z A H V A L A Ob boleči izgubi dobrega irtskrbnega moža, brata in strica LOJZETA PODJEDA z Zg. Brnika 9 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za izkazano pomoč in izrečena sožalja. Posebna za hvala Gubančevim in Kropivnikovim. Hvala tudi DU Cerklje za spremstvo na njegovi zadnji poti in g. župniku za lep pogrebni obred. ( ŽALUJOČI: žena Ana in drugo sorodstvo Zg. Brnik, 28. septembra 1983 ZAHVAIA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina in brata MIRANA KUNCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane vence ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom za presunljive besede ob odprtem grobu ter pevcem za žalostinke, praporščakom, šoferjem ter gasilcem za častno spremstvo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih nesebično pomagali. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! VSI NJEGOVI GLAS 14. STRAN_ MALJ_ OGLASI tel.: 27-960 PRODAM MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 7. OKTOBRI IKTOBRAJ^L Prodam PREDSOBO Sora, KAVČ Zlit Elegant in KLUBSKO MIZO. Tel« fon 26-841. Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 3, Cerklje 9832 Barvni TELEVIZOR philips, ekran 66, v dobrem stanju, prodam. Telefon 28-932 — Kranj 9510 Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 10036 Prodam nova desna vhodna VRATA in 10 m2 hrastovega PARKETA, dimenzije 250 x 54 mm. Cešnjevek 12 10058 Prodam TELETA za rejo ali za zakol. Podbrezje 129 (na vrhu klanca) 10132 Prodam lepe SADIKE za žive meje — zimzeleni liguster. Vovk, Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 10137 Prodam DOMAČA JABOLKA. Le-tence 1, Golnik 10142 Prodam cvetoče MAČEHE. Štern, Lahovče 76 10143 Prodam globok italijanski otroški VOZIČEK »PEG«. Telefon 064-62-165 zvečer 10144 Prodam 300 kosov cementne STREŠNE OPEKE folc in dve betonski OKNI 150*120 cm. Avguštin, Godešič 91, Škofja Loka 10145 Prodam-črnobel TKI.EVI ZOR KI Niš Ašanin, Dežmanova 2, Kranj 10140 Prodam več metrov DESK za obijanje (pobjon) in suhe smrekove PLOHE. Srednja vas 39, Šenčur 10147 Prodam 2000-litrsko CISTERNO in nov GORILEC. Telefon 45-122 10148 Prodam 400 betonskih STREŠNIKOV, sive barve brez posipa iz Dravograda, 68 betonskih in 45 opečnih VO-GALNIKOV. 65 betonskih velikih ZIDAKOV. 30. kg ŽELEZA, premera 6 mm in 270 kg ŽELEZA premora 10 mm. Reševa 3, Kranj, tel. 22-502 10149 Prodam nov macesnov 800-litrski gnojnični SOD in suha hrastova DR VA. Preddvor 10, tel. 45-368 10150 Prodam PEČ kuppersbusch. Teneti-še 20 , 10151 Prodam trajnožarečo PEČ. Verbič Stanislav, Tenetiše 65, Golnik 10152 Prodam kasetni AVTORADIO ste-reo. Rezar, Grad 28, Cerklje 10153 Ugodno prodam STRESNO OPEKO folc, rabljeno 1500 kosov. Franc Galjot, Trojarjeva 14/A, Kranj 10154- Prodam STREŠNO OPEKO špičak in OKNO za stopnišče, velikosti 370 x 100. Kranj, Ješetova 29, Stražišće N 10155 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 70 kg, za dopitanje. Lahovče 13 10150 Prodam jedilni KROMPIR igor, bli kova DRVA in betonsko ŽELEZO, 10 mm. Sp. Bela 9, Preddvor 10157 Ugodno prodam trajnožarečo PEČ. Miro Gračanin, Planina 60, Kranj 10158 Ugodno prodam skoraj nove SMUČI KC 04 — 185 cm, z okovjem tirolvu 150, palice in »pancarje« št. 43. Ogled popoldan. Mavčiče 78 10159 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, še v garanciji. Kok, Zasavska 56/ B, Kranj ioioo Prodam PEČ za centralno kurjavo stadler, 30.000 cul, S kombiniranim boj-lerjem. Ogled v popoldanskem času. Hudovernik, Hrastje 133 10161 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 041 ter skobolni stroj (poravnalko) širine 500 mm in enoosni VOZ. Srečko Pogačnik, Zaloše 13, Podnart 10163 Prodam rabljen barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 45-013 10164 Prodam SPALNICO in KAVČ s lote ljema. Tejefon 28-198 10165 Prodam barvni TELEVIZOR iskra, gumijast ČOLN maestral z motorjem .4 KM, ZASTAVO 750, letnik 1975 in PRIKOLICO. Informacije po tel. 27-131 10166 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 10167 Prodam večja in manjše PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10168 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 87 10169 Prodam športno KOLO na pet prestav. Dvorje 55, Cerklje 10170 Prodam nemško trajnožarečo PEČ kuppersbusch, starejšo sobno OPRAVO z dvema jogijema, »kredenco«. Ogled dopoldan. Marinka Strašek, Sp. Duplje 24/A 10171 Dva komplet KOMATA z vsemi pripadajočimi stvarmi, ugodno prodam. Ivan Hrovatin, Kranj, Dražgoška 3, tel. 21-145 10172 Prodam ZIMSKA JABOLKA in sladki MOŠT. Vrbnje 3 pri Radovljici 10173 Ugodno prodam FOTOAPARAT zenit TTL in FLEŠ. Davidovič Marko, Britof 308 10174 Prodam kompletno VRTNO GARNITURO (novo kvadratasto belo kovinsko mizo in 4 zelene malo rabljene plastične stole). Telefon 78-243 . 10175 Prodam AVTORADIO. Telefon 78-243 10176 Poceni prodam zasteklena OKENSKA KRILA 3-delnih, 2-delnih in 1-del-nih OKEN. Škofjeloška 43, Kranj 10177 Prodam polavtomatski ŠIVALNI STROJ in 4 kW termoakumulacijsko PEČ. C. na Klanec 22, Kranj 10178 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO (raztegljivo). Telefon 26-569 10179 Prodam KAVČ in dva FOTELJA z mizico, v starinskem slogu. Jankovič, Koroška 49, Kranj , 10180 Prodam črnobel TELEVIZOR »Riz — Plitvice«. Alojz Žibert, Kranj, Kidričeva 17, tel. 26-512 10181 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za 1.300 din. Zupan, Šorlijeva 13, tel. 28-303 popoldan 10182 Prodam 4000 kosov ZIDNE OPEKE BH 6. Kranj, Trojarjeva 38 10183 Ugodno prodam PEČ »Emo« na trdo gorivo in 3 enofazne dvotarifne ŠTEVCE F-4183 tip E 6 4 CD, 200 V, 10-40 A, 50 HZ. Telefon 22-921 10184 Prodam dve TELETI: stari 5 tednov in 1 teden. Anton Prešeren, Gorica 17, Radovljica 10185 Prodam 6 m' smrekovih PLOHOV in 3 m' COLARIC. Informacije po tel. 21-556 - int. 255 dopoldan 10186 SADIKE za ŽIVE MEJE, ciprese in razne okrasne rastline, po zmerni ceni dobite v Kranju, Ul. XXXI. divizije 54 pri kopališču 10187 Ugodno prodam varilni TRANSFORMATOR, 380 V-120A. Telefon 064/77-196 10188 Prodam 4-strunski BENDŽO-BA-NJO, nemški proizvod »Musima«. Murko Borut, Stranska 1, Šenčur, tel. 41-079 10189 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTEIJA. Telefon 23 369, Golni-ška 63, Kranj 10190 Prodam 25 m' obdelane istrske BUNU E. Telefon 45-190 10191 Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 22-745 10192 Prodam KAVČ in dva FOTEIJA, zelene barve. Meglic, Begunjska 56, Tržič, tel. 50-820 . 10193 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ, znamke »Končar« ter dve ZIMSKI GUMI za VW. Betonova 44, Kranj, tel. 25-545 10194 Prodam JADRNICO S 430 s prikolico. Joža Kunčič, Žale 9, Radovljica, tel.: 75-252 Prodam večjo količino OPEKE — ZIDAK in KROMPIR igor. Hraše 52, Smlednik, tel. 061-627-100 10195 Prodam italijansko POROČNO OBLEKO št. 40-42. Naslov v oglasnem oddelku. 10196 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Cilka Prešeren. Zasip, Ledina 10, Bled, tel.77-624 10197 Prodam 600 kosov modularne OPEKE, 100 kg betonskega ŽELEZA, 6 mm, 2 m' DESK za opaženje, PUNTE in BANKINK. Informacije po tel. 24 057 10198 Prodam suha bukova DRVA. Pogačnik, Zg. Dobrava 27, Kamna gorica 10199 Prodam zložljivo OTROŠKO PO-STELJICO Z JOGI JEM IN KNJIGE »Nobelovi nagrajenci«, letnik 1976/77. Zupane, Poljče 34, Begunje 10200 Prodam 4 kVV termoakumulacijsko PEČ, rabljen PRALNI STROJ candy in ročni električni »brzinski tračni stroj HOLZ-HER«, primeren /a parketarje in mizarje. Rebolj, Tavčarjeva 3, Jesenic.', tel.82-969 10201 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Telefon 25-661 — int. 449 10202 Ugodno prodam 4 delno OMARO, 2 postelji in dve nočni omarici. Telefon 45-084 po 15. uri 10203 Prodani HRUŠKE moštarice. Bled, Partizanska 21/A 10204 Prodam diatonično HARMONIKO C.F.B. »Prostor«. Irena Blaznik, Visoko 82 (poleg Elektro) Šenčur 10292 Prodam tlačno PEČ braun, kombinirano, za v kopalnico in trajnožarečo nemško PEČ kuppersbusch. Praprotna polica 31, Cerklje 10293 Prodam električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na drva. Kalan, Stara Loka 109 10294 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 5 kW in PEČ na olje EMO 5. Dvorje 76. Cerklje 10295' Prodam 4 tedne staro TELIČKO fri-zijko. Praprotna polica 29, Cerklje 10296 Prodam sedem tednov starega BIKCA. Lahovče 44, Cerklje 10297 Prodam traktorsko PRIKOLICO in delovnega VOLA ali zamenjam za teli-co. Sidraž 2, Cerklje 10298 Prodam 40 kg težke PRAŠIČKE. Ve-, lesovo 35, Cerklje 10299 Prodam suha hrastova in bukova DRVA in BUTARE. Dostava na dom. Ambrož 1, Cerklje 10300 Prodam 250 kg težkega BIKCA sime-talca. Sp. Brnik 38. Cerklje 10301 Prodam dve KRAVI, po izbiri, lahko tudi s teletom. Sp. Brnik 60, Cerklje 10302 Prodam termoakumulacijsko PEČ »AEG« 6 kW, TELEVIZOR gorenje topaz — črnobelo, dobro ohranjeno in STREŠNO OPEKO trajanka Dravograd, rdečo s posipom, približno 600 kosov. Oblak, Cerklje 171 10303 Prodam nerabljeno termoakumulacijsko PEČ 5 kW, za 13.000 din. Ljubica Šušteršič, Kopališka 5, Radovljica 10304 . Prodam dva ŠPIROVCA 400 x x 14 x 16 cm, 1/2 m1 LEG 600 x 6 x 10, dve lončeni PEČI in 100 m STIROPO-RA 4 cm. Telefon 26-121 zvečer 10305 Prodam JABOLKA za obrati, ali za mošt. Stanko Likar, Mlaka 7 pri Kranju 10306 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 2,2 k\V, malo rabljen. Janez Ča-dež, Pot na Bistriško planino 3, Tržič 10307 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Sp. Besnica 135 10308 Prodam okrog 120 kg betonskega ŽELEZA 6 mm. Voglje 13 10309 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, ki bo v kratkem drugič teleti-la. Anton Sajovic, Orehovlje 4, Kranj 10310 . Prodam novo bočno KOSILNICO (greben). Petrič, Breg 3, Komenda 10311 Prodam HRUŠKE moštarice. Gore-njesavska 21, Kranj 10312 "N r VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS Prodam nov ŠIVALNI STROJ »Ba-gat« —, glava. Mojca Slaon, Koroška 37, Kranj, od 14. do 17. ure 10277 Prodam večjo količino SKNA. Stara c. 18, Škofja Loka 10278 Prodam otroško POSTELJICO z opremo. Poljanska 13, Škofja Loka. 'IV- lefon 60-829 10279 Barvni TELEVIZOR gorenje elektro-nic, ekran 66 cm, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled od 15. ure dulje. Pavel Logonder, Moškrin 6, Škofja Loka 10280 Nova balkonska VRATA »Jelovu . z roleto, 210x80 cm, zasteklena, ugodno prodam. Ogled od 15 ure dalje. Pa vel Logonder, Moškrio c>. škofja Loka 10281 Prodam bosanskega KONJA, težke-4ga 300 kg in 2 m' obleganega LESA za drvarnico; in KUPIM CIRKULAR z enofaznim motorjem, 2 — 3 KM. Eržen, Sv. Duh 147, Škofja Loka 10282 Poceni prodam KUHINJO. Tavčar. Poljane 20, p. Poljane 10283 Prodam nov trajnožareč ŠTEDILNIK in OTROŠKO POSTELJICO z .jogijem. Guzelj, Frankovo naselje 112, Škofja Loka 10284 Prodam eno leto rabljen PRALNI STROJ. Telefon 60-343 po 15. uri 10285 Prodam KROMPIR od originala sorte reza (primeren za seme). Javorje 26, Poljane 10286 Prodam OBRAČALNIK za seno za T. V. 730 in REPOREZNICO. Šentur-ška gora 8, Cerklje 110287 Prodam konzohu gradbeno DVIGALO, betonski MEŠALEC, 9 kg bakrene CEVI, premera 10, zastekleno vezano OKNO »Jelovica« 140 xl40 z roleto, štedilnik (4 plin, 2 elektrika) in 50 m; smrekovega OPAŽA, širine 7 cm. Kri-žnar, Tominčeva 33, Stražišče 10288 Prodam chico STOLČEK. Golenko, Kebetova 20, tel. 21-667 10289 Prodam OVCE in OVNE. Florijan Gregorc, Golnik 78 , 10290 Prodam KRAVO po izbiri, ali menjam za 300 kg težkega BIKCA. Sp. Brnik 66. Cerklje 10291 ženski čaj MEŠANICA DOMAČEGA ČAJA Ženski čaj je sestavljen iz 7 vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Čaj osvežuje, pomirja ter krepi telo. Ženski čaj odganja vetrove, čisti vodo iz telesa, preprečuje napenjanje in je za dobro spanje. Ženski čaj je namenjen tudi tistim, ki imajo slab obtok krvi, motnje pri mesečnem perilu ter belem toku. Čaj deluje blagodejno in koristno za zdravje. Čaj dobite v trgovinah! TOMAŽINČIČ — PREDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ — IZOLA WALKMAN, japonski, prodam. Gro-bovšek, Planina 46, Kranj 10367 Prodam POSTELJICO z jogijem. Telefon 28-898 10368 Prodam mešana DRVA. Žablje 1, Golnik 10369 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Hafner, Visoko 10, Šenčur 10370 Prodam MIZO za v jedilnico, otroško POSTELJO z jogijem, mrežasto STAJICO in KOLO. Lojzeta Hrovata 10, Kranj, stanovanje 18 10371 Prodam KRAVO, brejo 9 • mesecev. Golmajer, Kovor 18, Tržič 10372 HRUŠKE moštarice in krmilno PESO, prodam. Predoslje 28, Kranj 10373 Prodam ŠTEDILNIK »Gorenje« na trda goriva. Krašnova 20, Kranj 10374 Prodam SEDEŽNO GARNITURO: kavč in dva fotelja. Telefon 22-055 10375 Prodam 40 vreč APNA »Solkan«. Vi-dic, Sv. Duh 73, Škofja Loka 10376 Prodam HRUŠKE moštarice. Hraše 8, Lesce 10377 Prodam 100 vreč APNA po 175 — din. Zg. Bitnje 157, Žabnica 10378 Prodam pnevmatski STROJ (kompresor) in stroj za izdelavo ščetk. Telefon 21-668 po 20. uri 10389 Poceni prodam, zaradi pomanjkanja prostora raztegljiv KAVČ s tremi ležišči, ročne izdelave. Telefon 22-313 vsako popoldne 10390 Prodam barvni TELEVIZOR, gorenje 66. Janez Urh, Sebenje 78, Zasip — Bled, tel. 77-746 10391 Ugodno prodam PEČ za centralno ogrevanje TAM STADLER, 30.000 kcal, z vgrajenim bojlerjem, mešalni ventil 5/4 cole, regulator vleka in steka za Z-850 standard. Sitar, Kajuhova 38, Bled 10392 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ »Maja«. Telefon 064-61-918 10393 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, PEG. Mohorič, Kajuhova 2, Bled 10394 Prodam plemensko TELICO, jalovo KRAVO in trosilec za gnoj. Grobin, Češnjica 27, Podnart 10395 Prodam ZIBELKO, STAJICO in otroški avtosedež. Štefetova 17, Šenčur 10396 Prodam suhe hrastove in smrekove PLOHE. Žagar, Mevkuš 20, Zg. Gorje 10397 Prodam KOZO. Naslov v oglasnem oddelku. 10398 Prodam dve OKNI termoton z roleto 100 x 140 cm in balkonska VRATA z roleto 80x220 cm. Pivk, Hotavlje 41, tel. 68-291 10399 Prodam GRAMOFON tosca 15 in ra-diokasetofon grundig C 6000. Roman Tomat, Golnik 55 10400 Prodam približno 4000-litrsko kovinsko CISTERNO. Fojkar, Virlog 7, Škofja Loka, tel. 60-902 10401 Prodam 8 tednov stare PUJSKE in OSLICO z vprego. Grajska 19, Bled 10402 Poceni prodam OPREMO za centralno ogrevanje IMP, automatska regulacija MTO 201-K - 2 W in IMP motorni pogon PEM 115 B. Telefon 064-82-416 popoldan in zvečer 10403 Prodam PRIKOLICO za osebni avto 130 x 185 x 27. Branko Justin, Hlebce 1, ' Lesce 10404 Prodam barvni TELEVIZOR philips. Telefon 28-649 10405 Prodam 20 m' modrih in 7 m' rjavih keramičnih PLOŠČIC 20 x 20 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 10406 Prodam 1200 kosov nove cementne STREŠNE OPEKE, špičak ter 200 kosov 8 cm porolit OPEK K. Šorn, Selo 16/B, Žjrovnica 10407 Poceni prodam rabljene RADIATORJE.. Informacije po tel. 76-146 . 10408 Izdelava različnih vrst ŽEBLJEV po ugodnih cenah. Jenkole, Prebačevo 32» Kranj. Prodam ZASTAVO 750, letnik brez registracije. Weingerlova 4' čur. Prodam MOPED »Tomos tik«. Rečiška e. 8, Bled Ugodno prodam RENAULT 4 1 C. JLA 25, tel. 064/23-157 Poceni prodam obnovljeno DL LC, letnik 1979, registrirano do «r 1984. Zoran Sodja, Ljubljanski Bled Prodam GOLF J. Telefon 42-261 ' ZASTAVO 101, letnik 1978.pt garažirano, z boni. Nada Dolenc jeva 14. Kranj, tel.25-941 Ugodno prodam ZASTAVO 10! cial, ohranjeno, registrirano a« to, letnik 1979. Jelica Varga, Juk* brovška 32, Planina-Kranj Prodam IJ\DO 1500 S, letnik ;• maj. Zg. Brnik 72, Cerklje Prodam ZASTAVO 750, prva registracija 1976. SUnkc Sp. Gorje 102 Prodam ZASTAVO 101 supvr 1977 — november, llovka 9. Kratj^i Prodam ZASTAVO 101. letnik l£ vozno neregistrirano (ugodno). 67-223 Prodam WARTBCRGA leta) neregisti ;;anega. Telefon 25-935 ZASTAVO 101, letnik 197^. rr Telefon 45-066 Poceni prodam rezervne deki za NSU 1200 C. C. na Brdo tel. 22-008 Prodam ZASTAVO 101. letniki Informacije po tel. 24-977 Prodam novo MASKO za R-lti le. Adamovič, Sp. Bitnje 7 KUPIM Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO 10 mm in LEPILO za parket. Telefon 22-298 10353 Ugodno prodam ODER za fasado s plohi. PESEK za fasado, MEŠALEC, okenske police standardne dimenzijo (fcanfanar) in 80-litrski HLADILNIK. Jezerska 76, Kranj 10354 Prodam 10 rabljenih OKEN. Informacije po tel. 24-522 popoldan 10355 Prodam kompleten suhomonta/ni PODBOJ mahagoni, širina 80 cm. 8-li-trski BOJLER in PEČ na olje EMO. C. na Klanec 63, Kranj 10356 Prodam otroško POSTELJO z rabljeno žimnico. Ogled dopoldan. Irena Šve-gelj. Planina 28, Kranj 10357 Prodam 8 VRATNIH KRIL (85 in 75 cm), malo rabljena, 2 kosa s ste klom. Britof 61 10358 Prodam ZAJCE za rejo ali zakol. Telefon 45-338 10359 Prodam 90 kosov VOGAL NT KOV za modularno opeko in dve armaturni MREŽI 9/6. Juvan, Štirnova. 21, tel. 24-057 10360 Prodam mlado KRAVO, tik pred te-litvijo ali po izbiri. Suha 20, Kranj ' 10361 Prodam ELEKTROMOTOR »BEC-ME« — torino (za pralni stroj) in star DIVAN. Sire, C. na Klanec 8/C, Kranj 10362 Prodam klavirsko HARMONIKO ro-yal standard, 120-basno. Jože Drempe-tič, C. na Brdo 59, Kokrica — Kranj 10363 Prodam zgodnji semenski KROMPIR sartemo. Krč, Kurirska pot 11, Kranj 10304 Prodam 10 dni starega TELETA za rejo. Visoko 31, Šenčur 10365 Prodam črnobel TELEVIZOR in 2 kW električni RADIATOR. Bojan Božič, Juleta Gabrovška 21, Kranj 10366 Kupim SOBNO KOLO.' Telefon 41-020 10205 Rabljen KULTIVATOR, dvobrazdni PLUG, BRANE in druge priključke za kmetovanje, kupim. Bratov Praprotnik 22, Naklo, tel. 47-365 10206 Kupim že uigrano PREČNO FLAVTO. Telefon 064-77-196 10207 Kupim zamrzovalno SKRINJO, novo ali malo rabljeno, od 380-Iitrov dalje. Zorko Blenkuš, Gasilska 12, Kranjska gora, tel. 88-731 10208 Kupim KOZO brez rogov. Navedite ceno. Naslov v oglasnem oddelku. 10209 Kupim 300 kom novomeške, cementne strešne opeke s posipom. Grudišar, Zalog 79 10243 Bukove HLODE za drva, kupim. Sa-tler, Kranj, Kalinškova 35 10347 Kupim več.TELET za rejo. Poljanec, Sp. Senica 12, Medvode, tel. 061-612-249 10348 Nujno kupim prednje STEKLO za diano. Telefon 77-319 dopoldan 10349 Kupim ekscentrično STISKALNICO, do 40 ton. Telefon 23-319 10379 VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano, v dobrem stanju. Gostilna na vasi, Grad 14, Cerklje 10210 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977, registriran junija. Informacije v petek in soboto popoldan po tel. 27-174 10211 FIAT 126-P, letnik november 1980, prodam. Vinko Oblak, Oprešnikova 16, tel. 25-798 10212 Prodam VW 1200, letnik 1968, 12 voltov. Sp. Besnica 164, Jane 10213 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Praše 5, Mavčiče 10214 Prodam ZASTAVO 750 za 5 SM. Gol-ruska 55, Kranj 10215 r-- Ob minulem krajevng0\ prazniku Orehek - Dnr lovka se najlepše zahtrt ljujem krajanom ca njh hov prisrčen in ropćl sprejem in za podelitf naslova častnega občana- Vsem še enkrat iskren* hvala! _ANA PAVU> |v Prodam nov MOPED Tomos ohranjen FIAT 850 Spe sko KOLO in OTROŠKO tel. 62-708. Prodam mercedesevo karosenjfl1 repetaš ter 800 kg jeklene 2lCr -tonsko ploščo. Stane Seljak 6, Podnart Prodam AMI R break, kompleti rezervne dele. Ogled v soboto, j. p nedeljo 9. 10.. Bradaška. Prista\i Tržiču, nedograjena prva vrstna! Prodam ZASTAVO 750, 1, cena 2,5 SM. Srednja vas 2 v Prodam ZASTAVO 750. Bartol, klo, Bratov Praprotnik 20 Prodam AUDI 75 karavan, k«r! 1972, stroj letnik 1980. Avgust K čič, Podljubelj 86, Tržič Prodam novo kamp tovorno In LICO, znamke PUCH. Telefon JN Prodam automatic 3 M r. nov. Robert Križaj, Ul. Drac-: . 20, tel. 21-439 od 16. do 17. ure n Prodam ZASTAVO 101, letnik 9 cember 1976. Telefon 77 147 pc 14 .. \W 126-P, letnik 1977, lepo ohranjaj na 10,5 SM, z dodatno opremo, tf. dam. Telefon 75-402 Prodam LADO 1200 karavan,** 1981. Nasovče 23, Komenda HfiJ Prodam ZASTAVO 101, etnik Ogled popoldan. Pajano' VW 1200, letnik 1975. prodam Tmh 26.000 km. Vidic, Preddvor 10382 rdam FIAT 128 sport, s plinsko MM /opančić, Mlaka 41, Kranj 10383 IpM R-4, letnik 1977, prevoženih Utokm ali zamenjam z doplačilom ZASTAVO 750, staro do 3 leta. P v;boto. 8. 10. UL Juleta Ga-jr/4ka32ali v petek v Tekstilindusu 10384 Prodam FIAT 850 special. Cvetkov, «H«va 19, Kranj 10385 ritim dobro ohranjenega GOLFA etnik 1981. Bled. jermanka 27 10386 WamSIMCO 1100 LS, letnik 1972, Ido dobrem stanju. Pipan, Hrastje '/.-,:. 10387 Mam dve kompletni KOLESI z ■tamigumami za Z-101. Ogled 7. aii 4 ob 17. uri. Snediceva 4, Kranj — jfrn 10388 totem TAM 4500 s »cerado«. Groso- lalurto Kranj 'MNOVANJA 1038» Jaienjarri lvosobno družbeno STA-'■' -"'-'A.. biez centralne, za večjega, jjtotudi v privatni hiši izven Kranja. *k*voglasnem oddelku. 10255 SOBO, po možnosti opremlje-Vfara: Upokojenka 10256 Imobno STANOVANJ E ali GAR-%'F.RO, najame mlada družina z ^ntm otrokom. Šifra: Mirna druži-Hitel. 064/23-759 10257 Wido40 let, oddam SOBO. Na Vrvoglasnem oddelku. 10258 Tmobno, delno opremljeno STANO-Kranju, oddam v najem za Hfctofoi čas Pismene ponudbe pod Trosobne ' 10259 novejšo GARSONJERO v '■v.. . m gotovino. Naslov v oglas 10260 "•.".OVANJE ali HIŠO, vzamem v V/w v Lescah ali Radovljici. Ponudb/al Po pogodbi 10261 Dvosobno STANOVANJE v Škof j i Loki (60 m'), po 3,4 SM, prodam za kredit m gotovino. Telefon 064-62-932 10262 V najem vzamem STANOVANJE ali HIŠO, lahko tudi starejšo v Lescah, Radovljici ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Dobro plačilo 10330 Zamenjam GARSONJERO (28 m'), v III. nadstropju za drugo garsonjero ali po možnosti za enosobno STANOVA-• NJE v pritličju ali I. nadstropju v Kranju — Planina. Informacije po tel. 24-429 10331 Mlad zaposlen moški vzame v najem STANOVANJE. Šifra: Reden plačnik 10332 Študentka ob delu, išče neopremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju, za dobo 1—2 let. Šifra: Študentka 10333 V najem oddam SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje ženski, najraje študentki (Kranj). Naslov v oglasnem oddelku. 10334 Štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma išče STANOVANJF] kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod: Plačilo po dogovoru 10335 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, najame mlada družina v Kranju ali okolici. Možna tudi pomoč pri novogradnji. Ponudbe pod: Mlada družina 10336 Mlad inženir išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Radovljici. Ponudbe po tel. 064-75-010 — int. 263 dopoldan _ 10337 Mlad par išče enosobno stanovanje ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Telefon 50-537 10338 Mlajša uslužbenka išče v Kranju SOBO s kopalnico in posebnim vhodom. Telefon 064-28-325 - int. 16 dopoldan 10339 SOBO išče študent organizacije. Možnost nekaj predplačila. Šifra: Primorec 10352 POSESTI Kup4m starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO v širši okolici Škofje Loke, za gotovino. Telefon 064-62-965 po 20. uri 10116 Ugodno prodam novo vrstno stanovanjsko HIŠO v Škofji Loki. Informacije: odvetnik Daniel Vehar, Spodnji trg 4, Škofja Loka v ponedeljek od 17. do 18. ure ^ 10117 V najem vzamem GARAŽO. Matjaž Prosen, C. na Klanec 34, tel. 25-576 10118 V celoti prodam HIŠO (V. faza). Anica Doma, Golnik 35 10261 Za določen čas oddam starejšo opremljeno HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 10262 GARAŽO na Zlatem polju na Kidričevi cesti, prodam. Telefon 21-517 10263 Iščem LOKAL za šiviljsko OBRT v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. KMF:TIJO vzamem v najem v okolici Kranja ali na Gorenjskem. Šifra: Kmetija ' 10340 Najamem GARAŽO. Telefon 23-906 10341 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim 2 KV ali PKV PLESKARJA. Osebni dohodek od 25.000 do 30.000 din. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 10123 Sprejmem DELO na dom, v popoldanskem času. Šifra: Konfekcijska ši-valka 10124 S 1. decembrom zaposlim za nedolo-čemčas KV NATAKARJA za strežbo v kava baru v Tržiču. Ponudbe po tel. 064-28-110 vsak dan od 18. do 20. ure ali osebno pri Furlanu, Šorlijeva 21, Kranj 10265 Upokojeni KUHARICI ali KUHARJU, nudim honorarno zaposlitev. Ponudbe po tel. 064/28-110 vsak dan od 18. do 20. ure 10266 Iščem honorarno popoldansko ZAPOSLITEV. Naslov v oglasnem oddelku. 10267 Sprejmem delo za redno ali izredno zaposlitev. Možna je tudi postavitev kakršnegakoli stroja. Šifra: Žensko delo 10268 Sprejmem moško — žensko FRIZERSKO pomočnico. Božena Četne. Bled, Ul. Narodnih herojev 3 10269 V SPOMIN 5. oktobra mineva leto od strašnega trenutka, ko nam jo cesta za vedno vzela našega ljubega BRANETA BOROVNICA Lepi so spomini nate, bteZ tebe pusto je pri nas doma, vedno smo misleči nate, trdil naših »POZABLJEN« nikoli in nikdar ne boš ■la vsem, ki obiskujete njegfiv prerani grob, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Britof, Visoko, 5. oktober 1983 Iščemo upokojenko iz Stražišča, za čiščenje dvorane Doma Krajevne skupnosti Stražišče, ob nedeljah dopoldan. Informacije po tel. 28-861 — int. 21-98 10342 Sprejmem horanorano popoldansko DELO. Ponudbe po tel. 25-398 10343 Sprejmem DELO na dom. Šifra: Našel sem FOTOAPARAT. Zg. Brnik 5, Cerklje 10344 PRIREDITVE Ugodno OBVESTILA 10350 ŽAGAM meterska drva na domu. Telefon 74-715. ROLETE: lesene, plastične in ŽALU-ZIJE, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8700 Po naročilu opravljava kamionske prevoze vseh vrst materiala predvsem: betonske kvadre, strešnik »Novoteks« in ves ostali gradbeni material Ljubljanskih opekarn kot so MB 6, vseh vrst zidakov, dimnik schiedel itd . . . Priporočata se šoferja: Radovan Kon-dič, Britof 20, Kranj in Slavko Čebulj, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Vse informacije dobite tudi po tel. 25-579 - Kranj 9944 Sedaj je pravi čas za sajenje OKRASNIH IGLAVCEV kot: srebrne smreke — cepljene, omorike, korejske jelke, bori, brini, tise, iglavcev za žive meje. Bogato izbiro teh rastlin za vrtove, parke in grobove vam nudi dreves niča »TUSEK«, — Vodice nad Ljubljano. Odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure. Listavce in vrtnice prodajamo od 25. oktobra dalje 10269 PEVSKI ZBOR LIPA PRI DRUŠTVU UPOKOJENCEV RADOVLJICA VABI K SODELOVANJU PEVKE IN PEVCE. Starost ni važna. Vaje imajo: ženski zbor vsak ponedeljek od 17. do 19. ure, moški vsako sredo od 19. do 21. ure v Domu upokojencev Radovljica na Ljubljanski 4 10270 Snemam MAXELL in TDK - C -00 KASETE z novejšo disco glasbo. Dušan Popušek, Cankarjeva 13, Bled 10271 Še nekaj prostih ur je za rekreativno KEGLJANJE, predvsem v petkih dopoldan in SREDAH popoldan na Kegljišču Benedik v Stražišču 9816 ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO, ob 20. uri na PLES V gg™-TRANSTURIST in vsako NEDELJO, ob 16.30 na PLES na PRIMSKOV°0273 Ansambel JEVŠEK igra vsako SOBOTO v hotelu SVOBODA na BLEDU IZGUBLJENO V soboto, 1. oktobra sem pozabil SLUŠNI APARAT v telefonski govorilnici zunaj pošte Škofja Loka. Prosim najditelja naj sporoči naslov. Jože Mlakar, Verje 3, Medvode 10274 OSTALO _ INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino ter osnove elektrotehnike za srednje šole. Šifra: Absolvent 10276 OBLETNICA 6. oktobra mineva žalostno leto od tistega strašnega trenutka, ko je prišla vest, da nam je cesta vzela našega ljubega dobrega očka, moža in sina ALOJZA JANA Nisi se poslovil, tiho si odšel od nas, zato nikoli ne bomo verjeli da te ni več. Tvoje korake se slišimo, tvoj lik, tvoj nasmeh je še vedno med nami, le tihi grob je nema priča, da te ne bo več Prazen je naš dom, ne čutiš bolečine v naših srcih; solza, ki so vedno ob tebi. Imeli smo te rudi. dragi dar jo bila usoda kruta. Nikoli te ne bomo pozabili! NIKOLI! Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. prinašate sveče in cvetje ali pa se ga kako drugače spominjate. NEUTOLAŽLJIVA: žena Milka, hčerka \adja, sin Edvard, ata in mama Sprejemam naročila za 1. november! Za krizanteme in vse vrsta izdelkov iz svežega in suhega cvetja. Dobite lahko tudi lončnice, šopke, sadike in okrasno grmičevje v VRTNARIJI V LESCAH (LAP) 10345 Zelo lepe sadike CIPRES za ograje ter SREBRNE SMREKE, PANČICKE in TISE za vrtove in RUŠEVJE za grobove, dobite vsak dan od 16. do 18. ure pri Kancilija, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 10346 NAJDENO_ Našli smo MOPED. Dobi se v Vo-gljah 94/A 10275 V SPOMIN Kje si zdaj naša ljuba mami. kje tvoj ljubi je obraz, kje /c troja skrbna roka. ki skrbela je za nas. Že leto dni V arobu spiš. a v naših snih še živiš, ker bila si ljubljena, nikoli ne bos pozabljena. 7. oktobra mineva žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba mami in žena . DANICA KREK iz Komende Težko je sprejeti grenko resnico, da te ni več med nami. Prazen je naš dom brez tvojih korakov, ne slišimo več tvojih besed. Imeli smo te radi, in nikoli te ne bomo pozabili. Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala! VSI NJENI Komenda, 7. oktobra 1983 Lepo je živeti, še lepše je ljubiti. Tudi trpeti je lepo, a najlepše je umreti. (Tomaž Prevc) ZAHVAIA Za vedno je zaspal naš dragi TOMAŽ Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v njegovi hudi bolezni stali ob strani, predvsem njegovi Katarini. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Železniki, Onkološkega inštituta, sosedom, Alplesu, govornikom, pevskemu zboru »Niko«, Mihu za zvoke »Tišine«, gospodu župniku za lep pogrebni obred, vsem.darovalcem cvetja; vsem, ki ste se tako lepo poslovili od njega. VSI NJEGOVI ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta in deda ANTONA MALIJA Matijovega iz Podblice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, nam kakorkoli drugače pomagali in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom in vaščanom iz Tenetiš in Podblice. Zahvaljujemo se tudi dr. Bavdku ter zdravniškemu osebju Intenzivnega oddelka Golnik, sodelavkam vrtca Ivo Slavec-Jokl, PTT Kranj, Vezenine Bled, pevcem ZB Tenetiše-Goriče, govorniku tov. Štruklju ter župnikoma iz Trstenika in Selc za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČE HČERKE: Štefka z Jolando in Damjanom, Tončka in Lojzka z družinami , ter drugo sorodstvo Tenetiše, 3. oktobra 1983 Švigajoče rakete kranjskih modelarjev Enajsto leto deluje v Kranju malo poznano, vendar delavno in na tekmovanjih uspešno astronavtično in raketno društvo. Njegovi člani izdelujejo rakete, raketne avione in makete (pomanjšane modele pravih raket), tekmujejo na prvenstvih raketnih modelarjev, izdelujejo rakete po lastni zamisli, zasledujejo dogajanja o poletih v vesolje, zbirajo strokovno literaturo, fotografije ... GLASOVA ANKETA Kranj — »Danes ima društvo 30 delovnih članov, čeprav jih je pred leti imelo trikrat več,« pravi Drago Keržič, šesto leto predsednik kranjskega astronavtičnega in raketnega društva. »Do tako velikega osipa članstva je prišlo zaradi razmer, ki so pred leti vladale na področju tehnične kulture. Naši člani so preprosto obupali, ko jim niti društvo ni uspelo zagotoviti potrebnega materiala za izdelavo raket, raketnih avionov in maket. Takrat so tudi tekmovanja izgubila na pomenu. Med motorčki, ki so nam jih prireditelji dali na voljo, je bilo pogosto tudi 90 odstotkov slabih, pokvarjenih. Zdaj je naša naloga, da te člane spet pridobimo v društvene vrste, ob tem pa razširimo zanimanje za raketno modelarstvo tudi po osnovnih in srednjih šolah. Velik učinek imajo predavanja in prikazovanja filmov, vsekakor najboljša propaganda za našo dejavnost pa so tekmovanja, kakršno je bilo, denimo, pred nedavnim na Laborah. Za nove člane pripravimo vsako leto tri ali štiri tečaje, na katerih naučimo mlade izdelovanja enostavnih raket in osnovnih varnostnih pravil. Pri organiziranju tečajev se vedno srečujemo z istim Svinja smrdi, dokler plačila ni Na večini gorenjskih kmetij, usmerjenih v govedorejo, redijo prašiče za domače potrebe in le redke so, kjer si s tem režejo dobršen kos vsakdanjega kruha. Pri Stanonikovih v Logu so s prašičerejo pričeli pred 11 leti in danes imajo v svinjaku okrog 50 prašičev in svinj. Log v Poljanski dolini — »Ja, takrat so bili za živinorejo slabi časi. Malo se je zaslužilo v hlevu in resno sem razmišljal, kje bi si poiskal dodatno delo,« pravi gospodar Jurij. »Hiša je klicala po obnovi pa gospodarsko poslopje, še druge načrte sem imel. Že sem nameraval poiskati delo v eni od škofjeloških tovarn, pa sem si premislil in poskusil s prašiči. No, po enajstih letih ugotavljam, da sem se pametno odločil in mi doslej še ni bilo žal. Res je, da je reja prašičev naporno in tudi umazano delo, ki se ga zaradi smradu otepa marsikatera kmečka gospodinja. Kadar ima svinja mlade — in to je pri nas pogosto — moramo paziti, »dežurati« preko noči, da »stara« ne poleži mladih pujskov, da jih ne raztrga. Toda delo se splača in tudi dohodek je primeren. Ob iztržku iz hleva in gozda nam je tudi piašičereja omogočila, da smo pred leti obnovili staro hišo, postavili malo vodno elektrarno ...« Stanonikovi imajo danes deset plemenskih svinj, na Hrvatskem so jih kupili in v Ihanu, ob tem pe še 40 prašičev in prašičkov. Vsako leto prodajo okrog dvesto mladih puj- skov in še nekaj prašičev za zakol. V Log prihajajo kmetje z domala vseh krajev Gorenjske, z ljubljanskega območja in tudi od drugod. Prvo vprašanje, na katerega morajo odgovoriti, je vedno isto — s čim ste jih krmili. Ni kaj skrivati, pravijo, poleg trave pokrmijo še veliko koruze in žita. Pred leti so vozili sirotko iz škofjeloške in nekajkrat celo iz kranjske mlekarne, vendar so s tem kasneje prenehali. Stanonikovi imajo tri svinjake in vse razen enega lesene. Nobenih načrtov nimajo, da bi kdaj postavili nove in zidane. »Razmere v našem kmetijstvu se tako naglo spreminjajo, da se ne velja pretirano navdušiti za eno stvar. Pri nas imamo poleg prašičev še 18 glav živine, od tega sedem kray in štiri telice. Dnevno oddajamo 50 litrov mleka, vsako leto prodamo tudi kakšnega bika. Če prašičereja nekega dne ne bo več donosna, bomo lesene svinjake preuredili ali jih podrli. Menim, da je tako bolje, kot če bi ostali »spomin na preteklost«. To vrstnih zidanih »spomenikov« imamo že dovolj, mar ne?« C. Zaplotnik problemom, saj je naš sedanji prostor na Koroški cesti 19 premajhen in poleg tega neprimeren za našo dejavnost. V njem kraljuje vlaga, ta pa je največji sovražnik balse, lahkega tropskega lesa, papirja in ostalega materiala, iz katerega izdelujemo rakete, raketne avione. Za letošnje republiško prvenstvo smo pripravljali tri makete, pa jih je med delom ujela vlaga in na koncu je bila uporabna le ena. Več sto ur dela je bilo zaman.« Zadnja leta so se tudi za raketno modelarstvo izboljšale razmere. Kranjsko društvo, član Zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj, je za letošnjo dejavnost prejelo več denarja kot prej v celem desetletju. Znesek še vedno ni velik, kot bi kdo mislil, le v preteklosti so bila sredstva za kranjske"modelarje tako skopo odmerjena, da skoraj niso omogočala društvene dejavnosti. Pred leti so člani kranjskega društva večino potrebnega materiala kupovali v tujini, predvsem v sosednji Avstriji, ker so bile naše trgovine s tovrstnim tehničnim blagom slabo založene. Zadnje leto se je tudi pri nas izboljšala oskrba. To velja le za organizirane skupine, za društva, klube in osnovnošolske krožke, ne pa tudi za posameznike, ki bodo tudi v prihodnosti imeli precej težav pri iskanju balse in ostalega materiala. Kar lepo število modelarjev je kmalu po ustanovitvi zapustilo društvo, ker so bili jugoslovanski raketni motorčki ne-kakovostni. Tudi sedanji niso vrhunske kvalitete,, vendar tudi ne tako slabi, da bi spravljali tekmovalce v obup. Kranjsko društvo ima poleg raket-no-modelarske še raketno amatersko sekcijo, v kateri starejši člani samostojno, po lastni zamisli izdelujejo rakete. Doslej največja je tehtala 30 kilogramov in je poletela 5000 metrov visoko. Astronomska sekcija letos ni delavna, ker ima premalo članov, astronavtska pa zasleduje polete v vesolje, zbira domačo in tujo strokovno literaturo in fotografije. Uspešno nastopajo tudi na tekmovanjih raketnih modelarjev. V društvu je več republiških prvakov. Letos se je to posrečilo Robiju Žepiču, poleg njega pa so se izkaeali še Sašo Golob, Tomaž Strupi, Edo Korotaj ter Igor Štilec iz Nakla, ki je na jugoslovanskem srečanju mladih tehnikov v Prištini osvojil zlato medaljo. Če se bo ob prebiranju teh vrstic komu zahotelo pobliže spoznati dejavnost kranjskih modelarjev, naj pogleda v njihov prostor na Koroški 19 v nedeljo med 9. in 12. uro. Niso to »uradne ure«, to je čas, ko se modelarji običajno zberejo ob svojih raketah, se dogovorijo za nove naloge, akcije, tekmovanja .. . C. Zaplotnik Nobenega posebnega navdušenja ni pokazala Stanonikova 429 kilogramov težka svinja' ob poziranju pred fotografskim aparatom. Čeprav ni najbolj gibčna — tik pred tretjo prasitvijo je — se je vneto izmikala in iskala pot v svinjak, kjer ji je pač na suhem in ob vedno polnem koritu najlepše. Bolj požrešna je kot njene vrstnice in s kruljenjem neprestano opozarja gospodinjo Vero in gospodarja Jurija. Nemške pašne je in novembra bo dopolnila dve leti. Ob prvi prasitvi je imela 17 prašičkov, drugič 16 m tudi letos kaže, da jih. ne bo malo. Čeprav pri Stanoniku tako velike in debele svinje doslej še niso imeli, nad njeno pretirano požrešnostjo niso navdušeni. Pomladi ne bo dočakala. Gospodar ji je ob našem obisku že obljubil, nož. — Foto: C. Z. Z novim letom bo grel plin Tržič — Spomladansko zamudo pri gradnji plinovoda za največji tržiški delovni organizaciji Peko ter Bombažno predilnico in tkalnico, ki ji je sprva botrovalo predvsem pomanjkanje denarja in nato še primernih cevi, so delavci Petrolove delovne organizacije Zemeljski plin prek poletja nadoknadili. Dela na 5300 metrov dolgem plinovodu, ki prečka kmetijske površine, in 1700 metrov dogi mestni mreži, so v glavnem sklenili. Zaradi zapletov z uvozom opreme imajo nekaj več težav le z dokončanjem plinskih postaj v Pristavi in Peku, vendar zatrjujejo, da bo v roku, to je do konca tega leta, plinovod narejen. •Predvidoma že ta mesec bo opravljena-tudi sodna ocenitev in določena višina odškodnine kmetom, ki so zaradi gradnje plinovodnega omrežja prikrajšani za pridelek. Plin bo za tržiški Peko ter Bomba . žno predilnico in tkalnico izredno dragocena pridobitev. Ne toliko zaradi razlike med ceno plina in mazuta, s katerim se zdaj grejejo, kot zaradi prednosti, ki jo ima plin kot najzanesljivejši vir energije. V Peku so povedali, da imajo razvodno mrežo po tovarni že razpredeno in zdaj čakajo na gorilce, podobno pa so prišli daleč s pripravami na plin tudi tek-sti'<-'»• H. J. Poceni dragocen papir Niti gram papirja ne sme priti v nič, si govorimo že leta in resnično storimo vse, da ta dragocena surovina spet najde pot v tovarne, v papirnice, kjer zamenjuje dragocen domač ali uvožen les. Slovenija v Jugoslaviji prednjači. Odpaden papir je dobil ceno, novo vrednost. Navadili smo se, da stare časopise in revije že v stanovanju spravljamo posebej, da bodo takoj pri roki, ko bodo otroci z vozičkom prišli ponj. V delovnih organizacijah, kjer delajo s papirjem in ostajajo odpadki, je organizirana posebna služba za spravljanje in shranjevanje odpadnega papirja. Že pri strojih čakajo vreče, da jih delavci napolnijo in oddajo na zbirališče, kjer bodo prišli ponj delavci Dinosa, Surovine. Posebni kontejnerji so postavljeni ob vseh šolah in trgovinah, da se vanje spravlja le papir. In ko so kontejnerji polni, spet pridejo ponje. Otroci so stimulirani dvakrat. Prvič dobijo denar.za vsak kilogram papirja, najbolj pridni razredi, ki zberejo največ papirja, pa dobe od Dinosa še posebno nagrado: denar za izlet ali kaj podobnega. A vseeno zadnje čase cena za kilogram papirja ni spodbudna. Od leta 1980 pa do zdaj je veljalo 3,50 dinarjev za v sveženj zvezan"papir. Šele zdaj so posebej za šolarje popravili ceno papirja na 4 dinarje. Malo bolj stimulativno je že, toda še vedno je to nizka odkupna cena. ga pa kar 50 par dražje plačujemo. In nasploh so se nam stroški poslovanja hudo povečali, tako da bi, če bi hoteli dražje placevi* papir, zajedali v naše osebne dohodke. Če pa bodo papimifcaiji pristali na višjo odkupno ca* potem bomo seveda tudi mi temu primerno dvignili našo odkupne ceno papirja.« i i Tone Ropret, vodja TOZD Kartonaža, Gorenjski tisk Kranj: »Gorenjski tisk je ena od detoe nih organizacij na Gorenjske«, ki ji v proizvodnji ostaja najvei odpadnega papirja. Na leto ga oddamo Dinosu tudi preko 1800 toa. Pogodbeno smo se vezali za oddajo odpadnega papirja in Dinos skrbi, da ga redno odvaža. Vsak delavec ima že pri stroju posebno vrečo za odpadni papir. Sortiramo tudi razne kvalitete papirja, kajti boljši odpadni papir ima tudi boljšo odkupno ceno. Tako na primer za sortirani beli papir, a katerega je nabavna cena 110 dinarjev, dobimo 5,40 dinarje\ :> mešani beli papir 4,60 dinarjev, za časopisni in ostali pa 3,50 dinarjev. Cena naj bi se vsako leto popravljala. A letos smo šele prei dnevi dobili aneks k pogodbi z nekoliko popravljeno ceno. Pri sfer ških, kakršne imamo pri nabatv papirja, dohodek od odpadnega papirja ni velik, vendar se pr. takšni količini pozna vsakih deset par.« Jenko Franc, Dinos Kranj: »Naša delovna organizacija sodeluje pri odkupu papirja z okrog 70 šolami na Gorenjskem in moram priznati, da so otroci res prizadevni. Letošnje polletje smo zbrali 3.473 ton odpadnega papirja in to pretežno od šol. Na leto ga zberemo kar okrog 7.000 ton. Pravkar je v teku jesenska akcija. Računamo, da bomo samo na Jesenicah zbrali okrog 250 ton papirja. Res je bila cena 3.50 dinarja za kilogram zvezanega papirja prenizka in zadnje čase res nestimulativna. Zato smo se v okviru SOZDA dogovorili, da povišamo odkupno ceno papirja na 4 dinarje. Tudi ta cena je nizka, toda zaenkrat ne gre drugače. Mi imamo ogromne stroške s kontejnerji, z odvažanjem, prevažanjem papirja, sortiranjem, nakladanjem na vagone, S prevozi. Sprva je bilo dogovorjeno, da bi plačevali papir, ki ga bodo šolarji spravljali v kontejnerje, 10 par ceneje, zdaj Jernej Teropšič, Surovim Kranj: »Naša delovna j a poleg ostalega odkupuje tudi papir, vendar manj, saj ga letno odkupimo le okrog 150 ton. Tudi mi imamo postavljene svoje kontejnerje, vendar le bolj pri trgovskih in drugih delovnih organu* cijah. Pripelje pa ga vsak du večje število posameznikov, naši kamioni ga pa vozijo iz Iskre, pe karne, od Žita iz Lesc in od drugod. Od lanskega leta velja pn nas cena 3,80 dinarja za zvejan papir, za šolarje pa smo tudi mi dvignili ceno na 4 dinarje* D. Dolenc Fotografije Janeza Marenčiča Kranj — V ponedeljek, 10. oktobra bodo v Prešernovi hiši v Kranju odprli - razstavo fotografij mojstra umetniške fotografije Janeza Marenčiča, dobitnika jugoslovanske nagrade za fotografijo leta 1983. Razstava bo uvodna prireditev v Dneve jugoslovanske fotografije 83, ki bodo 14. in 15. oktobra potekali v Kranju. ---^ Obletnica požiga Gozda Križe — V spomin na okupatorjev zločinski požig partizanske vasice Gozd praznujejo prebivalci krajevnih skupnosti Pristava, Križe, Sebenje in Senično skupni krajevni praznik. Med številnimi prireditvami, posvečenimi obletnici požiga, bosta najbolj slovesni jutri in v nedeljo. Jutri ob 18. uri bo v osnovni šoli Kokrški odred v Križah slavnostna seja svetov vseh štirih krajevnih skupnosti, medtem ko se bo v nedeljo ob 10. uri začela tradicionalna proslava v Gozdu. Slavnostni govornik na njej bo Stane Pre-zelj, komandant Kokrškega odreda. (H. J.) NESREČE TOVORNJAK S CESTE Virmaše — V ponedelje! bra, nekaj pred 15. uro se je na lokalni cesti Trata—Virmaše pripetila prometna nezgoda. Voznik tovotte ga avtomobila Martin Horvat iz Nt ve Gorice je v levem estrem oviak* zaradi neprimerne hitrosti zapeljali ceste in se prevrnil. Voznik HoMt in sopotnik Džulaga Hcdiič sta kiaV pri tem lažje ranjena. Škode navo* lu pa je za 40.000 din. PADEL S KOLESOM Kranj — Na Partizanski cesti »j* v torek, 4. oktobra, ob 18.25 kolesat Pavel Bregar (roj. 1939) izogibal; cem, pri tem pa je zapeljal v jarek cesti in padel. Z zlomljeno Wjuenw in drugimi poškodbami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. OTROK STEKEL NA < I Si i Železniki — Na reg Škofja.Loka—Železniki se je v sad* 5. oktobra, ob 17.30 pripetila pitjej* na nezgoda, v kateri je bil n letni Dalibor Jurič. Otrok je ma z desne strani pritekel na i pred kolesarja Miha KemperlauŽ*« leznikov, ki nesreče ni mogel preprečiti.