l=jLrmjl=JLnjE=]LnJE=l Izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopiiorjeva ulica Si. 6. BMEE1CH1E1CH3S I~1 [r31~115531=1 CES [~1 Naročnina znaša: celoletna. . K 4*— poluletna.. „ r-čelrilelna. . „ r-Posamezna Si. „ o*io rzrnr^T=^r*jriP==iRJir==i »■ — >—J L- I »■■■! — I« ImhJ LmmJ luni ■ " ll GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 36. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1913. Leto VIII. Otroško delo. Med celo vrsto socialnih vprašanj je brezdvomno vprašanje o otroškem delu velikanske važnosti. S tem vprašanjem se peča tako' slovjstvo kakor javnost. A pregleda o otroškem delu nismo imeli. Kar so zasebniki v tem oziru storili, je sicer veliko, a vseeno ne popolno, ker so zasebniki obravnavali predvsem le posamezne slučaje. Zdaj je pa izdal delavski statistični urad obširno knjigo, ki se peča z otroškim delom. Delavski statistični urad je izdal leta 1908. poizvedovalne pole o delu otrok, ki so jih morala šolska vodstva izpolniti. Sodelovali so tudi zdravniki. Poizvedovalo se je v 3502 šolah s 751.830 otroci. Obdelalo se je- 159.184 vprašalnih pol. Gotovo je, da če se je tudi obširno poizvedovalo, le še poizvedbe niso vsestransko popolne. A tudi najhujši nergač mora pripoznati, da v Avstriji politična uprava ne razpolaga z uradniki, ki bi bili sposobni, da izpeljejo socialno-politične poizvedbe. Zato je bilo v tem slučaju zelo srečno, ker so v ta namen šolo vpregli. Po petih letih je zdaj izšlo popolno delo o teh poizvedbah. Temelj je zgrajen, mi katerem naj se gradi naprej poslopje za obrambo in varstvo otrok. Med šolski dolžnosti podvrženimi otroci jih uporabljajo nič manj kakor 148.368 za plačano delo. Največ, 35.363, se uporablja kmečkih otrok, industrija pa 15.521. A da moremo to reč prav presojati, moramo vpoštevati, da na kmetih v vseh letnih časih zaposlujejo le 40-5 odstotkov, v industriji pa celili 78'3 odstotka navedenih otrok. Nad 30 tednov na leto zaposluje industrija 793%, kmet pa le 48'2%, industrija zaposluje vseh 52 tednov 721% kmet pa le 35 5% otrok. Kmet uporablja otroke večinoma le ob najhujšem delu, industrija pa vedno. Največ otrok zaposluje tekstilna industrija, 6748, oblačilna 2273, lesna stroka 2146, kamnita industrija 1354, kovinarji pa 922 otrok. Zelo žalostni so podatki o delovni dobi. V industriji dela 10% otrok vsak dan nad 6 ur, v industriji za preskrbo živil 16, v stavbnem obrtu okroglo 15, v papirni industriji 11 odstotkov vseh zaposlenih otrok. Ubogi črvički! Poizvedovanje navaja, da zaposleni otroci trpe na zdravju in na vzgoji. Večina poročil naglaša, kako neugodno vpliva na zdravje otrok prehi- tro delo, škoda nikakor ne odtehta gospodarskega dobička. O delu na polju je 2066 šolskih vodstev izjavilo, da poljsko delo ne vpliva neugodno na zdravje otrok; 400 vodstev je celo izjavilo, da poljsko delo ugodno vpliva. Neugodnejše se pa glase izjave šolskih vodstev iz industrijskih krajev! Med 685 izjavami jih 599 toži, kako neugodno vpliva delo na otroško zdravje. »Pogled na blede, suhe otroke z motnimi, vdrtimi očmi, z zamolklim glasom in vdrtimi prsi je žalosten« podčrtavajo šolski ravnatelji v svojih poročilih. Iz državnega proračuna za leto 1913. Kakor drugi stanovi, se mora tudi delavski stan brigati za javne zadeve. Osobito zanimivo je za vsakega znanje o dohodkih in stroških države. V zaznamkih dohodkov je ogromna množina delavskega denarja, bodisi plačanega z delom ali pa po indirektnih davkih. Veliko je pa tudi prostovoljnih prispevkov. Za tekoče leto 19J.3 je proračunje-nih dohodkov 3.007.481.539 K, stroški pa znašajo 3.137,202.566 K. Potemtakem kaže proračun primanjkljaja 129,721.027 K. V pokritje teh »soldov« je vlada postavila vsoto 130,000.000 K posojila v dohodke, kar je povzročilo proračunskega prebitka 278.973 K. Med dohodki bi znale marsikoga zanimati sledeče postavke, pri katerih so prizadeti posebno tudi delavci: Realni (zemljiški) davki 174,840.000 K Pridobninski davek 36,900.000 « Pridobnina krošnjarjev 180.000 « Pridobnina podjetij z dolžnostjo javnih računov 72,040.000 « Rentni davek 12,370.000 « Osebnodohodninsik davek 93,270.000 « Davek od višjih plač 4,442.000 « Stranske pristojbine 3,850.000 « Carinil 187,670.000 « V ž i t n i na : Žganje in kuha žganja 97,000.000 K Izdelovanje drož 800.000 « Nadzorovalna pristojbina za denaturiranje žganja 1,000.000 « Davek na pivo od doma izvarjenega in uvoženega 74,000.000 « Doklade na pivo v Trstu in na Dunaju 6,000.000 « Sladkor po § 1, št. 1, slad-kornodavč. zak. zaznam, vrste Po št. 2 istega zakona Mineralno olje Davek na vino Mesni davek Razni drugi užitninski davki Najemnina užitninskega davka v mestih Drugi prejemki Varščine Vsota užitn. davka 157,000.000 700.000 25,000.000 13.800.000 17.500.000 1,650.000 5,864.000 « 310.600 « 1,985.100 « 402,600.700 K Posebna plačila od točenja in prodaje žganih pijač na drobno 2 218.000 K Ivoleki, takse in pristojbine: Koleki 62,720.000 K Takse 7,692.500 « Pristojbine 154,400 000 « Državni izdatki: Najvišji dvor 11,300.000 K Kabinetna pisarna Nj. Veličanstva cesarja 193 519 « Državni zbor 4,181.766 « Državno sodišče 71.195 « Min. svet in upr. sodišče 5,873.038 « Prispevek k skupnim zadevam z Ogrsko 427,634. Notranje ministrstvo 59,219. Domobransko ministrstvo 108,949. Naučno ministrstvo 121,677. Finančno ministrstvo 882,794. Trgovinsko ministrstvo 244 596. Železniško ministrstvo 840,724. Poljedelsko ministrstvo 62,714. Justično ministrstvo 90.667. Ministrstvo javnih del 117,914. Uprava drž. poslopij 4,873 Nove stavbe, stavb, vodstvo, adapcije 26,076.349 « Najvišji računski dvor 719.900 « Penzije 127,018.983 « 787 655 196 948 967 576 220 731 541 281 914 Vsota 224,812.500 K Vsota 3.137,202.566 K Davek voznih listkov 26.000.000 Iv Dohodki loterije 40,053.000 « Dohodki od soli 48,370.000 « Dohodki tobačne režije 331,644.500 « Rudarski in fužinski (državni) dohodki 27,332.120 « Državne rudniške tov. 17 830.770 « Dohodek državnih železnic je pro-računjen na 887.714.940 K, državni gozdi na 21,214.610 K. To so nekateri dohodki države, h katerim tudi delavstvo prispeva velike vsote. Sicer se pa po ministrstvih poraz-dele dohodki države tako-le: i Ministrska svet in upravno sodišče 3,447.100 K Notranje ministrstvo 2,401.019 « Domobransko ministrstvo 1,713.511 « Naučno ministrstvo 18,323.490 « Finančno ministrstvo 1.895,327.151 « Trgovinsko ministrstvo 226,585.970 « Železniško ministrstvo 887,714.940 « Poljedelsko ministrstvo 24,587.976 « Justično ministrstvo 4,753.138 « Ministrstvo javnih del 50,557.631 « Oskrbništvo drž. poslopij 829.364 « Nove stavbe, stavb, uprava, adapcije 437.422 « Penzije 10 802.827 « Vsota dohodkov 3.137,481.539 K Jugoslovan. Strokovna Zveza. J. S. Z., Skupina Sava priredi v nedeljo, dne 10. avgusta t. 1., veselico združeno s tombolo in srečolovom. Začetek ob 3. uri popoldne. Prosijo se vsi člani in somišljeniki, da se te veselice v obilnem številu udeleže. Sv. Uršula na Plešivcu pri Slovenjem graticu. Štajersko okrožje J. S. Z. priredi 111. veliki slavnostni izlet dne 24. avgusta, v nedeljo, k Sv. Uršuli s sledečim sporedom: V soboto, dne 16. avgusta skupni odhod iz Pesje vasi ob 10. uri dopoldne. Na goro pridemo ob poi 5. uri popoldne; v istem času prispejo na goro tudi koroški delavci iz Černe in od drugod. Nato je zelo važno zborovanje J. S. Z. v župnišču, h kateremu je vstop dovoljen samo članom J. S. Z. in zaupnim možem. Na tem shodu poroča g. Vekoslav Zajc. Nato je večerna služba božja. V nedeljo zjutraj ob 6. uri cerkveno sv. opravilo, nato pa javno zborovanje J. S. Z. pri cerkvi pod milim nebom. Na tem shodu poročata g. dr. Veble in Vekoslav Zajc. Vabite se vsi delavci na to visoko goro, ki meri 1696 metrov od morske višine, da si ogledate lepe kraje ter se tako skupno navdušimo za delavske in kmečke slovenske prosvete. Delavci iz Velenja, Škal in Černe pridejo v uniformi. Zaklete zakladne votline. Angleški spisal C. D. Robinson. Poslovenil dr. J. K. (Konec.) Samemu v temi mi je bila prva misel umakniti se, toda moč volje me je zadržala, da sem ostal čvrsto in poklek-nivši na eno koleno nameril puško proti prikazni. Okostje je obstalo in tu sem šele zaznal, da nima glave. Srce in glava sta mi bila, kopal sem se v mrzlem potu, pa kljub tem znamenjem razburjenja sem se popolnoma obvladal in sklenil, da ne sprožim, dokler ne bo nujna potreba. Sodil sem, da je bila prikazen trideset korakov oddaljena, moglo jih je pa biti tudi manj. Rrž ko zberem svojega duha, se pomakne svitla podoba počasi nazaj na desno, kot je prišla, z desno roko mi pa brezdvomno daje znamenje, naj grem za njo. To se je zgodilo naenkrat, in misli so se mi pri tem podile po glavi o prikaznih, ki so izpeljale ljudi v smrt, ki so odkrile njihove morivce, ali celo kazalo prostor skritega zaklada. Škripajočih zob in napetih mišic sem sklenil ogledati si to reč do konca in počasi sem šel za prikaznijo, z vsako stopinjo zaupne j ši. Tu se okostje neha premikati, jaz tuldi; v tem mi pa naenkrat zmanjka tal pod nogami in na glavo padem v praznino. Trda skala poči, ko obstanem, puška se- mi izmuzne iz rok in na pol oinoten in krvaveč obležim, kjer sem padel, skoraj brez zavesti. Trenotek kes-neje se prikaže zgoraj v temi svitla grozepolna prikazen. Kar brez premisleka zgrabim za puško, ki je ležala poleg mene. Ko jo z veliko težavo dvignem, se skloni prikazen doli in dvigne obe roki kvišku. To je pomenilo grožnjo; zdelo se je, da namerava nekaj zagnati vame. Vse moči nategnem, da pomerim puško in izpro-žim obe cevi; ena se pa k sreči ni izstrelila. Nato med bobnečim odmevom in svetlikanjem tisoč lučic padem v nezavest. Ko se zavem, vidim, da ležim na pol čepe z glavo na mrzlem, vlažnem kamnu. Roke so mi ranjene in vrat in noge tako razbite in obtolčene, da me najmanjši premik zaboli. Gosta tema, ki je dotlej še nisem izkusil, je okrog mene; s težavo sem se otipal, da nimam nobene kosti zlomljene; segel sem po žveplenkah. K sreči so bile nepoškodovane in ko sem prvo zažgal, sem videl, kje sem. Pokazale so se sive stene ozke jame, ki sem o nji kesneje zvedel, da je bila dvajset čevljev globoka.Bila je skoraj okrogla, okrog pet in pol čevljev od stene do stene in strani so bile robate in krive. Prva reč mi je bila po tem izvleči steklenico iz notranjega žepa, in ko sem jo našel nepoškodovano, mi je en požirek dal novih moči. Koliko časa sem bil ležal, ali nekaj ur ali cele dni, nisem mogel doznati, ker se mi je ura ob padcu strla. Druga žveplenka mi je pokazala več reči v jami; preiskal sem jih in videl, da sta dve kratki sulici in en ščit iz kože. Osti prvih sta bili črni in zarjaveli, palici pa leseni, z železom okovani in še nepoškodovani; tudi ščit je bil še dober, dasi omazan s slezasto gnjilobo. Našel sem tudi dvoje očrnelih levovih krempljev na usnjatem obročku, ki sem si jih dal v žep. Najprej si zavoljo varnosti zopet nabašem puško; mraziti me je nehalo; proti svetli prikazni vzroku mojega stanja, sem pa čutil veliko nejevoljo. Res se je mogla vsak trenutek vrniti, toda jaz sem le na to mislil, kako bi iz-lezel iz jame in iz dušne teme, ki me je obdajala in mi bolj razburjala živce, nego možnost, da se prikazen povrne. S trudom se spravim na noge, toda vkljub temu, da sem se z rokama lahko oprijel obeh sten v jami, nisem mogel brez pomoči splezati kvišku, ker nisem imel za noge nobene opore. Tu sta mi prišli sulici na pomoč. Iz srajce sem si iztrgal nekaj koscev in ž njimi zvezal obe sulici skupaj ter jih položil vprek jame. Tako sem zlezel kvišku. Napor je bil na vsak način hud in bolestna slabost me je zadrževala, da nisem mogel naprej. Ko sem se čutil boljšega, sem poskusil naprej v gosto meglo, videl pa nisem ničesar. Požirek iz steklenice me je iznova učvrstil in zažgal sem žveplenko, ki mi je v moje za- čudenje pokazala lužo sveže krvi pred menoj. Skrivnost se mi je jela daniti; puško v rokah sem prižigal žveplenke in stopal za krvavimi sledmi po vlažnih skalah. Spoznal sem, da me ni strah plašil, marveč človek iz mesa in krvi, najbrže Kafer, črn i;n bor, ki je s pomočjo fosforja ali kake svetilne barve porabil staro vražo za kak skrivni namen. Tega moža, ki je hotel mene uničiti, sem ranil, morda do smrti. Sklepal sem, da me krvave sledi popeljejo iz votline ven. razen če prej zadenem ob truplo. Počasi, prižigajoč žveplenke skoraj pri vsaki stopinji, grem za krvavimi znamenji, dokler mi sveža sapa ne udari v lice. Pred seboj zaslišim šumenje listja, zagledam svetle zvezde in veličastno se mi dvigne iznad gričev briljantni nebes afriške poletne noči. Brž sem pozabil na svoje osebne poškodbe, ko naenkrat tiho stokanje iznova oživi moje otrple živce in takoj se obrnem proti glasu. Napenjajoč oči.zagledam v grmu,, nekaj čevljev proč, ležeče bitje v obliki okostja. V prihodnjem trenotju se je že vresničila moja misel: tam je ležal sključen Kafer, s krvjo polit, s pasom okrog ledij in s suknjo čez rame. Na prvi pogled vidim, da ta ne more več škodovati, hudo je bil ranjen ravno nad ledji. Razna evropska oblačila so ležala poleg njega; kosti njegovega telesa so bile pa surovo označene z neko fosforujočo tvarino, da se je viselo kakor okostje brez SHOD V DRAVLJAH. Jugoslovanska Strokovna Zveza j c zborovala v nedeljo, dne 3. avgusta, v Dravljah v dvorani Slov. katol. izobraževalnega društva. Shod je sklicala šentviška skupina, v prvi vrsti za lesne dclavce-mizarje. Bali smo se glede udeležbe, a je bila dvorana skoro polna samih zavednih mizarjev, ki so se naveličali terorizma socialne demokracije, ki nima drugega za delavstvo še na razpolago, kakor prazne obljube in nenasitno, nikdar polno bisago. Delavec hoče tudi izobrazbe, in to mu nudi poleg izboljšanja svojega stanu Jugoslovanska Strokovna Zveza. Zborovanje je otvoril in vodil voditelj šentviške skupine tov. Krmec; nato je povzel besedo urednik Fran Krhne, tajnik J. S. Z., ki jo-prihitel na shod utrujen naravnost z Dolenjskega med nas v Dravlje. Urednik Krhne je poročal o delavstvu po tujih državah, kako se dviga, dasi ni organizirano, v rdeči armadi. Za njim je poročal Mejač, ki je izkušen o socialni demokraciji iz ljubljanskih delavnic, kjer se mizar, ki ne trobi v demokraški rog, prezira in zaničuje in to celo z vednostjo gospodarjev. Ti »jugoslovanski« sodrugi, namesto da bi šli na roko svojemu sodelavcu, ga šikanirajo in strežejo po njegovem obstoju za vsakdanji kruh. Lepi »prijatelji« delavstva! Govorila sta nato še uradnik Babnik in mizar Erman, navdušeni agitator in organizator, nakar je tov. Krmec lepo uspelo zborovanje zaključil. XXX V svitli luči se je pokazalo nekaj Jeseničanov s tem, da so na prav surovi način opsovali nekaj delavcev. Ob priliki blagoslovljenja temeljnega kamna pri šolski stavbi so se nekateri delavci domenili, da se ob sv. maši strelja. Pobirali so za smodnik, pri tej priliki pa so naleteli na prodajalno, na kateri sc blišči ime Peter Sitar, kjer so se nekateri prav prijetno kratkočasili in alkohol preganjali. Posebno gostobeseden je bil neki kovač, ki je rekel, da za klerikalne neumnosti ne da niti vinarja, in da klerikalci niso za drugo, kakor da škodo delajo in pri tem pokazal na poleg njega sedečega kleparskega mojstra Ncumana, češ da je ravno on ob priliki veselice gasilnega društva imel zaradi klerikalcev največ škode, seveda le zato, ker je dovolil ples brez župamovega dovoljenja. Neuman sicer ni zabavljal, pač pa se je osokolil trgovec Sitar in jako po taktu sekundiral kovaču Kapusu. Seveda sta se dotična delavca dostojno zahvalila za surovosti jeseniških naprednjakov. Kron pa se seveda Sitar ne bo branil, ki mu jih pošteni krščansko - socialni delavci skupaj nosimo, ki nas gotovo ni malo. Hvala Bogu, da imamo svoje konsumno društvo, pa tudi druge poštene prodajalne, kojih lastniki gotovo z nami simpatizirajo. Razbita so pa tudi tista lesena očala, ki jih Pretnarjeva mama obeša Jeseničanom na oči, nihče več ne bo veroval, da je Sitar in ž njim vsa Pretnarjeva rodbina vedno na strani S. L. S., kar se ji je dosedaj še dosti dobro posrečilo. Poskrbeli, oziroma zahtevali bomo, da občina nastavi izprašanega, v tej stroki popolnoma veščega mesogleda, onega z 48- glave. Ubogi pohabljenec je bil v hudi stiski; pomagal sem mu, kar sem mogel; z ostalo vsebino moje steklenice se mi je posrečilo vrniti mu malo življenja. Nesrečni Kafer je skoraj do smrti izkrvavel, in dasi oživljen, ni mogel nič jasnega odgovoriti mojim vprašanjem. Ni mi preostalo drugega nego hiteti v postajališče in odtam poslati pomoč; zvezde in bledi mesec -so mi svetile, da sem našel pot nazaj, prišedši onemogel ravno pred .solnčnim vzhodom. Najprej sem iskal svojega vodnika; ko ga pa nisem našel, sem zbudil mladega imlima in zagotovivši si njegov molk sem mu povedal, kolikor se mi je zdelo potrebno in sem ga poslal v njegovoi domače šel o (kraal) iskat pomoči. Ves utrujen sem se lotil potem svojih rali, vžil nekaj lahkega okrepčila, nato pa trdno zaspol. Malo pred poldnem se zbudim in vidim, da se je indima vrnil z mojim vodnikom. Dobro je izvršil moje ukaze; poglavar njegovega domačega kraala; mu je dal pomoč brez šuma in povedal mi je, da bo ranjeni mož ostal živ. Maj vodnik je bežal izpred votlin Ja se je hotel skriti med svojim rodom v strahu, da sem jaz mrtev in da bi mogli delati njega vzrok moje smrti; zelo se je čudil, ko je zvedel, kako se je vse zgodilo. Zaukažem molk; popoldne pa na-prežem voli in ob šestih pridem v Pict-potgienterstust, kjer sem vse naznanil holandski oblasti. Ker je bil večer pred urnim tečajem pa odstavi, da bo imel še več časa posedati po prodajalnah in gostilnah in udrihati po klerikalcih, od katerih sedaj vleče popolnoma po nedolžnem precej mastno plačo. Topiči pri šolski slavnosti pa so hvala Bogu vseeno pokali, da se je jeseniškim naprednjakom pri nosu in ušesih ven kadilo. Da, celo tam gori za vilo g. Valija so pokali topiči, in sicer pri |istem po »Narodovi < domišljiji razkošnem banketu, v katerega se jeseniški »Narodov« dopisnik s tako nevoščljivo silo zaganja. Čudno, da so ti ljudje pri vsej svoji bahavosti tako prestradani, da morajo vsak kozarec in vsako žlico spremiti, ki jo kakšen klerikalec nese v usta kakor cucek pod mizo, ki čaka, kdaj mu bo kdo vrgel kak grižljej. Kar se pa tiče govoranc pri banketu, je pa razumljivo, da so bile meša,he, kajti gospa Valijeva, ki je kot podjetnikova soproga v njej prirojeni gostoljubnosti vse uredila in preskrbela, je pristna Nemka in kot taka je povabila vse odlične goste. Zato so bile vse govorance, ki so njej veljale, gotovo nemško izvajane, kajti tako neotesanih ljudi se pa v naših vrstah, bodisi med inteligenco ali med priprostim krščanskosocialnim delavstvom jako malo najde, kakor n. pr. med jeseniškimi naprednjaki, da bi človeka, ki nam napravi uslugo, potem dolgočasili s stvarmi, ki jih ne razume. Logika soc. dem. v Idriji. »Zarja« se je pred enim tednom širokoustila radi zidarjev pri »Kaiser«, ker so prevzeli neko delo s pogojem, da ta čas, dokler ne dovršijo dela, da ne grejo na tlelo v tovarno. Ker pa dotični delavci zaslužijo za svoje krvavo delo nekaj več kot drugi, to pa ni socialistom po volji. Kje ste delavci, da hočete svojo delavske brate blatiti? In dotičen do-pisun, ki je to pisal v »Zarjo«, je le kri-čaška pijavka, ki ima dosti za govoriti, kjer mu ni treba, ali ni res? Ta dopi-sun je bil pred par leti tudi pri zidanju »Koiseršalita« z ravno tako pogodbo kot sedanji zidarji. Spomni se, dopisnik. da si črviček sv. Štefana. Kje je logika so(Spodnja Šiška)'21. septembra ob 5. uri zjutraj. Vlak se ustavi ob 5. uri 8 minut v Viž-marjah, da lahko vstopijo vanj tudi naši tovariši in tovarišice, ki stanujejo v St. Vidu in okolici. Na Otoče se pripeljemo ob 5. uri 54 minut. Sv. mašo s cerkveno propovedjo bomo imeli v cerkvi Marije Čudodelnice ob 7. uri zjutraj. Po cerkvenem opravilu kratek oddih, na kar se podamo na Bled. Po-drobpo glede na romanje na Bled naznanijo delavstvu zaupnice. V cerkvi na blejskem otoku bodo pete litanije ob 3. uri popoldne. Vlak odhaja s postaje Lesce nazaj v Ljubljano ob G. uri 45 minut zvečer, z Otoč ob 6. uri 58 minuli); v Vižmarje se pripelje ob 7. 'ari 50 minut, v Ljubljano na državni kolodvor se pripeljemo ob 8. uri 5 minut zvečer. Cena za posebni vlak znaša 2 K 30 vin. (1 goldinar 15 krajcarjev). Pričakujemo obilne udeležbe ob romanju dne 21. septembra na Brezje in na Bled! Slabo perilo. Delavstvo se je zadnje čase že večkrat pritožilo, ker dobiva strašno slabo oprano tovarniško perilo. Poipolmoma .neočiščeno se vbača perilo v tvornico nazaj in raztrgano. Delavstvu se zdi kar škoda za vsak vinar, ki ga plača erar za pranje tovarniškega perila. Naše delavstvo drži na snago, dobiva pa neosnaženo perilo nazaj. Zakaj je bilo prej perilo vedno čedno. zdaj pa zamazano in raztrgano. Vse pritožbe čisto nič ne pomagajo, pralec jc bil celo zelo surov z delavkami, ki so mu šle pokazat, kako se pere perilo. Tvorniško ravnateljstvo naj odločno zahteva, da se pere tvorniško perilo snažno. Snago zahtevamo!__________ Snažnost. Snažnost je vsakemu človeku zelo nujno potrebna, osobito pa ljudem, ki izvršujejo težka in dostikrat umazana dela. Čistost in snažnost dajeta človeku že na zunaj prijeten pojav. Urpaza-jnega in zanemarjenega človeka pa se skoro vsakdo ogiba. Snažnost je pa tudi zdravju potrebna. Čimbolj se človek snaži, koplje in umiva, tembolj je varen pred raznimi boleznimi. Posebno oni delavci, ki morajo delati v stiku z raznimi strupenimi snovmi, morajo biti zelo oprezni in se morajo umivati redno pred jedjo, roke naj ne nosijo k ustom ali blizu nosa, ako se niso preje umili. Jesti kruh ali kako drugo jed med delom brez umitih rok je zdravju zelo nevarno, pa tudi skrajno neukusno nasproti drugim. Kdor dela v blatu, pri svincu, živem srebru (posebno v idrijskem rudniku), kdor ima dalje opraviti s fosforjem, delavci po tovarnah, kjer meljejo kosti in izdelujejo kostne izdelke, V delavnicah za izdelovanje živalskih dlak in žim, v predilnicah za volno in tudi bombaž, kovinski delavci in še mnogo drugih, kakor n. pr. črkostavci, ne smejo v varstvo lastnega zdravja pozabiti, da voda ni draga in da večkratno umivanje rok ne vzame dosti časa. Nasprotno pa lahko stane lahkomiselna površnost v tem oziru mnogo in je usodepolna. Marsikak delavec, ki ne zna prav ceniti snažnosti, si misli: Kaj se bom pa umival, saj sem takoj zopet umazan! Res je! Toda pred jedjo si mora pa vendar vsakdo umiti roke. Jesti z umazanimi rokami jei ostudno in nevarno. Vsakemu je pa tudi mogoče se malo bolj osnažiti. Ni je bolj žalostne prikazni kakor je zanemarjen in umazan delavec. Malokdo ga sodi, da mu ni mogoče biti drugačen, pač pa marsikdo in osobito sotovariši pravijo: Poglejte ga, kako je len. še ne umije se ne! ' Sedaj ko delavski stan stopa čimdalje naprej v vrste drugih stanov in dobiva tudi čimdalje več raznih drugih pravic, je zelo potrebno, da drži delavec tudi na osebno snažnost. Hvala Bogu, da je tudi v tem oziru veliko bolje, kot je bilo. Vendar pa je še mnogo ne-dostatkov in voda velikokrat ne pride do svojega blagodejnega vpliva. Zato pa delavci, varujmo s snažnostjo svoje zdravje, dajmo pa s snažnostjo tudi sami sebi ugled in drugim vzgled! Ne bode slabo! Tujezemsko delavstvo v Nemčiji. Po izkazih nemške delavske centrale, ki ima uradno dolžnost skrbeti, da se vsi delavci v Nemčiji legitimirajo i:i ki posreduje tudi delo, navaja, da je izvršila v letu 1911/12 729.575 izkazil. Po naroddoStih je prišlo v tej dobi iskati v Nemčijo dela: Z Ruskega: Poljakov 281.813, Rusinov 148 in Nemcev 17.937, Litvancev 3682, drugih 5252. Iz Avstrije: Poljakov 75.851, Rusinov 77 tisoč 911. Nemcev 54.553, Čehov 26.845, drugih 27.784; Ogrov 23.025, Lahov 52 tisoč 177, Nizozemcev in Belgijcev 65 tisoč 613, Francozov in Luksemburžanov 909, Dancev, Švedov in Norvežanov 9485, Švicarjev 3864, drugih narodnosti 2771. Legitimiralo se je: 397.364 delavcev za kmetijsko in 332.211 za industrijsko delo. Značilno je, da znaša število Slovanov, ki pridejo v Nemčijo iskati kruha, skoro dve tretjini vseh priseljencev. Samo število Poljakov, Rusinov in Čehov znaša 462.568. Ker gredo z Ogrskega večinoma le Slovani v tujino, smemo računati, da so pod imenom »Ogri« dejansko Slovani. Istotako se seli tja precej Slovencev, ki pa ne pridejo kot taki v poštev. Okno v svet. Delavec — mašnik. Dne 27. m. m. je v Inomostu daroval novo mašo bivši strugarski pomočnik Ljudevit Spalow-sky. Kot strugarski pomočnik je podnevi delal, ponoči se je pa učil iz gimnazijskih knjig kako poltretje leto. nato pa j« prosil, da bi ga v gimnazijo sprejeli. Napravil je sprejemni izpit in bil sprejet v četrto šolo. Vstopil je nato v red očetov Družbe Jezusove in- bivši delavec, sedanji jezuit, je dosegel, kar je želel. Ta novomašnik p. Ljudevit Spalowsky S. J. je sin znanega voditelja nemških krščansko-socialnih delavcev Spalowskega. V tvornici zgorelo 40 delavk. V neki tvornici v Binghamptonu je 23. m. m. zgorela tvornica. 40 delavk je zgorelo. V rudniku 40 rudarjev zagrabila bela žena. V rudokopu za žveplo San Giovanni pri Casteltermini na Siciliji je izbruhnil v jami požar. 40 delavcev je zgorelo. Trgovca z dekleti, juda Hamburgerja, so zaprli v Hamburgu. Lump je kupčeval z dekleti, ki jih je prodajal v nesramne hiše. Lopova dolže, da je prodal nad 1000 deklic. Vedno več žensk na bojišču dela. V Prusiji sto našteli leta 1907. 650.547 žensk, leta 1911. pa že 748.328, torej za 97.784 več kakor pred petimi leti. Kulturna slika z Ogrske. Na 42.000 ljudi odpade na Ogrskem ena bolnišnica, na 2000 ona šola, na 200 ena gostilna in na vsakega ogrskega državljana 9 kron alkoholnega davka. Za jetiko umre v Evropi 500.000 oseb. V Avstro-Ogrski umre za jetiko na milijon ljudi 3330, v Nemčiji 2200, v Angliji 1400, v Italiji 1300. Izdajatelj in odgovorni |urednik Miha Moškerc Tisk Katoliške Tiskarne. Le tedai doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek naj-zanesljivejšo vrsto! Naibolie storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, ,.pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Koroško! CELOVEC! Koroško 1 Edino slovensko narodno podjet e! Hotel TRHBESIHGEK v Celovcu Velikovška cesta št. 5. Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin-ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Leon Alojzija. K N IT Tovarne za asbestškrill ..ZENIT družba z om. zav. JMLor. Žuitlberk dobavljajo najboljši in najcenejši 1-7/ 'K 7/ AVT 7/r~yZ—7/------- Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniijih cenah L. Mikusch, ~7/—ss—7/ z JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mprflll LJUBLJANA 1 . Hiti JUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in droDnim Ulagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd. 3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko Česnih (Pri CeSniku) LJUBLJiMII Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. m * mm Ljubljana H. Al 11 Ulil, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do- mačega Izdelka ■■ ■■ V ! m im v • • • kronski materija! NaŠO Moc‘ 7cipfnnuil/ • 7HTPP T mh- ^ Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljub ljana, Dunajska cesta 73 — 128 — čine zahtevati od somalijskih obiskovalcev tržne pristojbine. Drugih pristojbin občine ne smejo zahtevati. Višina semanjskih pristojbin mora biti odobrena od političnega deželnega oblastva in natanjko določena v semanjskem redu. Ako se dajo semanjske pravice v zakup, kar je dovoljeno, sme jih zakupnik pobirati le v odobreni meri. Zakupniki in njihovi uslužbenci morajo imeti pri sebi uradno potrjene pobiralne tarife, katere morajo na zahtevo strankam pokazati in jim dovoliti vpogled. (Ukaz trg. min. 1. nov. 1854, št. 24.612.) Semanjske • (tržne) pristojbine se smejo pobirati le na semanjskem prostoru, ne morda že pri vhodu v semanjski kraj. (Min. za notr. stvari,3. jun. 1885, št. 21.196.) Te pristojbine se smejo pobirati samo za tako blago, katero je dotični semanjski obiskovalec spravil na semenj z namenom, ponujati ga tukaj naprodaj. § 70. Semanji redi. V mejah gorenjih določil naj vsaka občina, v kateri se vrše semnji, z odobrenjem političnega deželnega oblastva ustanovi semanji red, ki naj obsega tudi tarife sejmarin, po krajevnih potrebah, pri čemer je tudi določiti, v koliko se dopušča na semanjih mestih točiti vina in podajati jedila. Določitev semanjega (tržnega) reda pri glavnih in tedenskih semnjih spada v področje občine, toda odobriti ga mora politično deželno oblastvo, preden stopi v veljavo. Tržni red ima obsegati tarif tržnih (semanjskih) pristojbin, dalje določbe, kje in kdaj se vrši semenj, kako je skrbeti za red med strankami, kako je! dovoljeno prodajati pijače in jedila na semanjskem prostoru i. dr. Določbam obrtnega reda kajpada ne sme nasprotovati. Le za semnje za živino določi tržni red politično deželno oblastvo, pri živinskih semnjih večjega pomena pa ministrstva za noi tranje stvari, trgovino in kmetijstvo po, zaslišanju dotične občine. (§ 9. zakona o živinski kugi z dne 29. februarja 1880, drž. zak. št. 35.) V semenjem (tržnem) redu se lahko določijo tudi kazni, in sicer ukor in denarne globe, oziroma zapor. Časovna ali stalna izključitev .od semnja se v tržnem redu ne sme določiti kot kazen. Pač pa se sme sprejeti v. tržni red določilo, da sc smejo po nadzorstvenem osebju takoj odstraniti s semanjega prostora osebe, ki kalijo mir in red. (Ministrstvo za notranje stvari, dne 26. novembra 1877, št. 36.113.) — 125 — § 61. Promet prek meje. V inozemstvu prebivajoči obrtniki morejo, čo je avstrijskim državljanom v dotični tuji deželi priznana enaka pravica, taka obrtna dela, za kojih opravljanje ni potreba koncesije, po naročilu izvrševati v tuzemstvu. Vnašanje v inozemstvu narejenih predmetov in njih oddaja naročnikom podleži omejitvam, danim s carinskimi predpisi. V. POGLAVJE. Semanj promet. § 62. Obiskovanje semnjev. Vsakdo ima pravico na semnje hoditi z vsakim v prometu dopuščenim blagom, v kolikor je tisto blago po kakovosti semnja pri puščeno v promet na njem. Blago pa, kojega prodaja je vezana na koncesijo, smejo tudi na semnjih na prodaj ponujati samo obrtniki, ki imajo dotično koncesijo. ---- Semnji trgi so bili v prejšnjih časih, zlasti v srednjem veku, velikega pomena ne samo za trgovino in obrtnijo, ampak tudi za drugo socialno življenje. Z izpremenjenimi gospodarskimi, razmerami je stopila trgovina in obrtnija v nov tir, in vsled tega so izgubili semnji mnogo svoje nekdanje važnosti. Semenj (trg) se imenuje določen kraj, kjer se sme ob določenem času prodajati vse v svobodnem prometu dovoljeno blago, razen ako je semenj določen samo za posebne vrste blaga. To velja za glavne ali letne semnje; glede prodajanja na tedenskih semnjih obstoji več omejitev. Glej § 66. o. r. Kot kupec sme semnje obiskavati vsakdo, prodajalci pa so v tem oziru nekoliko omejeni (§§ 65.—67. o. r.). Obrtniki smejo na semnjih prodajati tudi tako blago, katerega na drugem kraju in ob drugem času sicer ne smejo prodajati. Ako je prodajanje odvisno od koncesije!, mora vsak semanji prodajalec, torej tudi obrtnik, imeti pri sebi dotično koncesijo. Krošnjarjem ni dovoljeno ponujati blago naprodaj na semanjskem prostoru in med semanjskim časom. (Min. naredba, 23. dec. 1881, drž. zak. št. 2 za 1. 1882.) Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovostl v konfekciji za dame. Sladni čaj-zajtrk! Vvll 50 % prihranka In okusen zajtrk, južina! doselili ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni ča|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MnZl je vedno bolj priljubljen. Povsod