)
LUt sa koriti dalav-ak«ga »ludstva polsv-ci so opravljan» du vaaga k#r producira|o
This papar is dsvotsd t« t ha Intaraata of tha
working class. •rs ara antitUd •• what thav prod«»«*
•«Ism BftlMi, Dm. t, ISSI, siJk* »•» off*.	Of fir.*»- 214/, m
il" tb« Ad of ÜIMNII »i M»reh ftrtf, mit.	Uflice. il*t> 01
M Cbttl«<> "ill. »4« tkt A«» of OMfMM
Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na dtavilko v oklapa|u-ki sa na h a| a polog va-daga naalova. prilaplj«-nagaapodalall
na ovitku. Ako (Zol) )« Štavilka
t «da | vam a prihodnjo Atavilko nad« ga It «ta po-toda narodnina. Proai-mo ponovita |o takof.
£tev. (Na.) 280.
Chicago, OL, 21. (anuaria (January) 1913.
Leto (VoL) VIU.
Važne relorme.
&panaki kralj Alfonzo je moral nedvomno sanjati o svetopisemski «godbi o nevidni roki, ki je napisala pomenljive besede na ste no palače staroveškegs vladarja Premislil je trezno svoje sanje in «poznal, da zanj niso brez pomena. da celo zanj veljajo. Toda bil je pametnejši od svojega staroveš-kega bratca ter sledil nasvetu modrih mož, ki so mu povedali, da hoče potlačeno špansko ljudstvo več svobode, dobrih zakonov in boljšega življenja. Ako tega to bedno zasužnjeno in izkoriščano Šrpansko ljudstvo ne dobi zlepa, bo vzelo s silo in vsakogar, ki se stavi na pot njegovih zahtev, po-gazilo <v blato ali potisnilo na stran Te razlage svojih sanj se je španski kralj ustrašil. Vprašal je modre može, kaj naj stori, da se obvaruje pred ljudsko jezo in maščevanjem. Svetovali so m>u, da naj da ljudstvu njegove pravice ter ga tako potolaži. Alfonzo se je spomnil ns britko usodo svojega portugalskega 'bratca, katerega je njegovo "nehvaležno" ljudstvo za 14dobrote" brcnilo iz svoje dežele. Vse raje, kakor pa talka uso da. si je mislil kraljiček Alfonzo-.
Brzojavke iz Madrida poroča jo, da je kralj Alfonzo obljubil številne vladne reforme, izmed katerih so nekatere naravnost revo lucionarne^a značaja in napredni elementi triu m f krajo. Zvedelo se je celo, da je bila republikanskemu voditelju Azcarate dovoljena avdijenca pri kralju, ki je vladi nasprotnemu politiku obljubil, da se taikoj upelje starostna penzija. da upelje svobodnejši učni sistem, da se zmanjšajo izdatki za militarizem. <ta se določi V cink a toleranca ter ds se upelje še vei drugih modernih reform, za katere so se renublikanci in drugi napredni elementi borili že dolgo vrsto let.
n Kakor se je Azcarate izrazil, je šel kralj v svojih izjavah tako daleč. da je pripravljen v slučaju ponovne ininisterske krize, ki utegne nastati vsled obljubljenih reform. prej posvetovati se z voditelji nrotidinastičnih strank, pred no bo imenovvl nov kahinet.
Napredno časopisje je ob tej priliki jubfliralo, češ. da znači kraljev «prejem zastopnika vladi nasprotne stranke novo dobo v španski zgodovini ter da pomen-ja novo ero miru, napredka in tolerance. —
Z - nedolžno krvjo velikega Francisco Perrerja poškropljena Španija se drami in vstaja!
Bodoči človeJc je tisti, kateri danes študira socializem. Njega bodo ljudje iskali. « /
__I
Molitev za zmago krvavega orožja na bojnem polju se glasi ravno tako absurdno kakor najbolj prostaško preklinjanje.
Soc. poslanci v važnih odsekih.
Pri imenovanju raznih odsekov je dobilo vseh šest socialistični» poslancev v legislaturi države Wisconsin važna'mesta, »a katera so se potegovali. Sodi. Kiefer je dobil mesto v odseku za delo, sodr Zinn v odseku za davke in trans-portacijo, sodr. Smith v finančnem odseku, sodr. Vint v odsekal za javne zadeve, sodr, Minklev v odseku za občinske zadeve ter *o-drug Gorecki v odseku za ljudski dobrobit, bankarstvo ter zavarovanje. Kapitalistična večina je soc poslance vselej porinila v brezpomembne in najmanj važne odseke, da se ji tako ni bilo treba bati soc kontrole. Da so to pot dobili važna mesta prihaja od tod, ker je imel predsednik zbornice Hull, kojega neprÍ8tranost je splošno znana, pravico imenovati odseke.
Vsi navedeni sodrugi poslanci so znani po svoji aktivnosti iz politike v mestu in okraju Milwaukee, zato1 smemo od njih pričakovati najlepših uspehov v korist delovnega ljudstva. Večletni boj soc. zastopnikov v Wieeonsinski legislaturi za pravice delavskega stanu ni ostal brez ugodnih posledic. Zasluga soc. poslancev je, da se je sprejel odškodninski zakon (compensation law), državno zavarovanje za življenje in še več drugih za delavce važnih zakonov. Poleg tega je pa guverner Me Govern v svoji poslanici na sedanjo Zakonodajo priporočal zakon o minimalni mezdi, reformah jetniš-nic in druge važne zakone. Pri pomnjeno pa bodi, da so soc. zastopniki že v prejšnjih zasedanjih stavili predloge o omenjenih zahtevah. Ako pomislimo, da so imeli soc. štirinajst zastopnikov v prejšnji posta votla ji: dva senator ja in dvanajst esemblimanov. potem je naravno, da je zakonodajni aparat te države socialnim za konom bolj naklonjen kakor ka tere'druge države v Zvezi.
4'Hranite e«»nte!" priporoča Roekefeller. To znači, da se Roekefeller pripravlja na nov rop. Pazite na cente! Pazite na žepe!
Duhovniki hočejo socializem v — nebesih. Na zemlji pa ga ne marajo..kar je v nebesih dobro, naj bo tudi na zemlji v resničnem življenju. Ali ni res t
Kupiti človeka je zločin. Toda kupiti njegov čas. ki pomeni za Sloveka svobodo in življenje, je pa business. Kdaj bod delavec spoznal, da si kljub proklamaeiji o odpravljenjn sužnosti Še vedno suženj t
Novi predsednik Wilson se je zagrozil predzadnjo nedeljo na nekem banketu veletrgoveev v Ohieagi. da vsaka forma monopola (tmstaV mora izginiti. V isti sapi je pa povedal, da se bo oziral na nasvete veletrgoveev predno pridne z ,4razbijanjem trustov". Navzoči veletrgo^ei so Wilsonu burno zaploskali. Zakaj — uganiti je lahko. >r
Kupčija s pravico.
De moral izujoe ujdiv kapitalizma je našel odprto pot tudi v sodišča; zlasti pri nas v Ameriki mora človek zgubiti vsako zaupan je v naše pravosodne institucije, kajti fz sodišč je kapitalizem napravil trgovske lokale, kjer se prodaja pravica onemu, ki največ plača. Iz sodnikov so postali navadni kramarji, ki i»o vzeli pia-vico v zakup in skušajo potem, dn čim največ izkupijo zanjo.
Da je to res tako. o tem zlasti delavci dobro vemo. Nofoen stan ni bil tolikokrat in tako nesramno, brezobzirno in brezvestno oci-ganjen za pravico, kakor ravno delavci, zoper katere kapitalizem uporablja ves svoj upliv. Dinamit-ni proces v Indianapolisu je eden izmed tistih mogočnih reflektorjev, ki jaano osvitljujcjo vso gnji-lobo našega pravosodnega sistema.
Korupcija v tem sistemu se je tako razrastla. da je začela kapitalistom samim delati preglavico, kajti poleg rcveižev včasih tudi bogatini iščejo pravico, a dobi jo zopet le tistjj, ki bolje plača. Vname se boj in žrtve ne izostanejo. .Ena takih žrtev je tudi sodnik trgovskega sodišča Robert W. Archbald, katerega je senatna preiskava spoznala krivim, da je kot sodnik harantal in mešetaril v prilog trgovskih korporacij, od katerih je bil zato plačan, jemal je podkupnino itd.
Vse to ni za nas prav nič novega. kajti mi vemo. da je še dosti takih Arcfbaldov in Hanfordov, ki pa so toliko srečni, da utečejo zasluženi kazni in ki so pri svojem 4<biznisu" nekoliko bolj previdni kakor j« bil ArehbaM. ki je bil prava dekla v službi petrolejskegn trata.
Več zadružnega dela med farmarji.
V Madisonu, Wis., je v senatu govoril znani irski ekonom Hrfra ce Plunkett o zadružništvu med farmarji. Pokazal je vse nedostat ke ameriških fsrmarjev. ki so vzrofc, da dobivajo fsrmarji pre malo za svoj produkt in da kon-sumentje zdihujejo pod neznosno draginjo.-Dokazal je dalje, da se danes obdeljuje v Zdr. dr. več zemlje kakor se je prej. a da kljub temu produkt ne kaže naraščaja Vzrok temu je premalo zadružnega dela. Ako bi bili farmarji zadostno in prav organizirani, ne bi mogli prekupovalci izkoriščati njih samih in tudi nf konzumen tov. Med dragimi izvajanji je de jal: 44Ne zamerim prekupovalcu, da spravlja profit, zamerim farmarjem. ki edino so v stanu kon trolirati svoj produkt. Ako se far marji ne zdrmžijo in ne varujejo svojih interesov, bo to storil me sto njih kdo drugi. Ves promet gre danes na veliko in farmarji morajo biti kos temu s svojimi or ganizacijami."
Kar je ekonom Punkett povedal za farmarje, velja tudi za delavce. Kakor farmarji so tudi delav ci premalo in preslabo organizira ni od česar imajo edino-le kapitalistični izkoriščevalci profit mesto del a ve« v. Delavci, kakor mali farmarji, so danes do skrajnosti izkoriščani in njihova rešitev je edino le v pravih političnih in gospodarskih orjpin izacijah.
KAJ JE S KOLEDARJEM?
V pojasnilo vsem onim, ki so naročili 'Soc. družinski koledar', moramo z obžalovanjem priznat dejstvo, ds koledar še ni došel dasi je bil odposlan iz Ljubljane že v začetku meseca decembra Upamo pa, da koledar vsak čas tu na kar ga tafooj odpošljemo vsem naročnikom. Vse prizadete pa pro-simo. da še nekoliko potrpe.
Toliko v znanje in vednost.
Upravniltvo 44Prols*aroa".
VAŽEN ZAKON.
Kjuh odločnemu nasprotovanju nekaterih treznejših kongreatna-nov je bila minuli teden v poslan ski zbornici v Wa*hingtonu spre jeka zakonska predloga, ki določuje, da morajo znati novodošli naseljenici pisati in brati svoj jezik. Izjema so zakonske žeje, vdove in več drugih, Davčna pristojbina za vsakega naseljenca se je zvišala od $4 na $5. Izjema so Kanadčani in Mehikanci, ker njihova domovina meji na Z. dr Določeno je tudi, da bodo v bodo če na vseh parnikin z naseljenci ua krovu od zvezne vlade imeno vam zdravniki, matrone ter nasel-niški nadzorniki. Kazen za transport izseljencev, ki se po zakonu ne smejo naseliti v Z. dr., se je zvišala od $100 na $200. Poleg tega, da so kompatiije prisiljene prepeljati nazai one, ki so slabi ua umi, bodo še denarno kaznovane za dovoz takih nameravanih naseljencev.
Nasprotnici tega zakona pa so vseeno toliko dosegli, da se dosta-vek senatorja Root-a k prvotni zakonski predlogi, ni sprejel. Root in njegova od ruske vlade plačana garda je namreč zahtevala, da se političnim begunom prepove vstop v Z. države.
Senatska zbornica bo nedvom no sprejela ta zakon v taki obliki, kakor ga je sprejela poslanska zbornica.
Turčija vstraja.
Turška vlada na noben način noče privoliti v zahteve sovražnih zaveznikov. Pripravljena je ugoditi vsem drugim zahtevam, le trdnjave Drinoplje noče odstopiti Bolgariji. Odklonila je ultima-tum in odklanja tudi noto, v kateri poslaniifka konferenca, zboru joča v Tjnndonn, poživlja Turčijo, da naj ugodi zahtevam zaveznikov. Turčija torej hoče na vsak način obnovitev vojne. Ako vele-vlasti ne bodo vmes posegle, se bojno klanje v kratkem zopet prične.
Ponos republike..
Pred nekaj dnevi se je hotel izkrcati na ameriška tla v New Yor-kai Kdward F. Mylius, angleški Žurnalist, toda vstop mu je bil za hranjen. Tajnik trgovskega oddelka v Wawhingtonu, Nag«!, kateri ima v kočljivih zadevah emigrantov odločilno beaedo, je ukazal. da se ima Mylius vrniti v Evropo, ker je njegova prisotno«! v Z edin jenih državah 4tnedbeljena". — Kaj je Mylius zakrivil! Mylius je izdajatelj lista 4 4 The Liberator" v Parizu. V tem listu je lansko leto pisal, da ima sedanji angleški kralj George V. dve živi ženi, kar je podprl z dokazi. To je bilo seveda hudo 4 4 razžaljen je veli6anstva" in ko je Myliutt, kmalu potem prišel v London, ga je angleška vlada prijela in po kraljevem sodišču utaknila za eno leto v ječo. To je njegov greh! Mvlius je razžalil kralja in vsled tega — ni smel v Ameriko! Ra/-žaliti tujezemskega kralja je zlo: čir tudi v Ameriki, ki se ponaša, da je največja in najsvobodnejša republika na svetu! —■ Wuga stvar»
Kitajska republika živi že eno leto. Republikanska vlada na Kitajskem je že davno organizirana in izvoljen je stalni predsednik Pravtako so se vršile volitve poslancev v novi parlament. Kitajska republika je že davno neovr ž«na stvar in sedaj že vlada tamkaj popolni mir in red. — Zedin jene države pa še danes niso uradno priznale kitajske republike! Mogočna mlada republika v Ori-entu — sedaj največja republika na svetu — se je takoj prvi dsn gyagega rojstva zaupno obrnila na Ameriko proaeč jo simpatij in moralne podpore, ali zakrknjena vlada v Washingtonu se ni še nit: toliko odzvala, da bi kitajsko re publiko priznala pred svetom kot tako. Zedin jene države so s tem postavile na stališče Rusije, naj bolj nazadnjaške države na svetu, katera neče priznati nove kitajske vlade. Rusija sovraži kitajsko republiko. kakor sovraži vsak na predek. In Zed. države Rusijo moralno podpirajo s tem, da ne pri znajo kitajske republike. Da so se simpatije Kitajcev napram Ameriki vsled tega precej ohladile, s« ni čuditi. ^emu washingtonska vlada ali pravzaprav kongres od lana ta važni korak, ne ve nihče odgovora. Mogoče ga ve Wall Street!
Ta dva slučaja kažeta v jasni luči, kam je zakolovratil ponos naie republike. Kje je ponos naše republike? Ga ni! Kralja ali cesarja res nimamo — toda imamo pa finančne carje in diktatorje: lordov in baronov nimamo — imamo pa zemljiške in fabriške lorde in barone: dednih plrmsfeih naslovov nimamo — ;mamo pa dedn« milionarje. T" tem ni razlike! Zato se ni či liti, da se pri nas v mnogih ozirih postopa ravnoHako kakor v evropskih monarhijah.
ftele socialiste čaka naloga, da ožive pravo republiko in resnično demokracijo v političnem in gospodarskem življenju.
Jekleni trust je vrgel eno drob tino več raz svojo bogato ohlože iro mizo svojim mezdnim sužnjem dn tako. prepreči organiziranje med njimi. Dovolil jim je »malen kostno zvišanje plač ter dovolil da si lahko kupijo delnice trusta Križ pri tem je to, da pri svoji okrajno nizki plači delavci niso mogli ničesar prihraniti, vsled če sar je zanje trustova ponudba skoraj brez pomena.
Kapitalizem rodi in vzgaja slabo tneže. blameže in kriminalce.
Rajmnnd N. Poincare je bil mi
nuli teden izvoljen za predsednika francoske republike. Predsenika ne voli ljudstvo, temveč senatorji in poslanci in sicer za 7 let. Poin čare je ministerski predsednik zadnjih 12 mesecev. Termin seda nieea predsednika Armand Fal lieres-a poteče s 17. februarjem Socialistični predse&iiški k and i dat je bil M, O. Vafllant.
BERGER ZAHTEVA PREISKAVO DDVAMITNEOA PROCESA.
Soc. koturresinan V. L. Berger je mnenja, d« so bile sodnijake oblasti v procesu zoper dinaraitarje
preveč "previdne", ker so naročile iKmehen vlak za prevoz obso-jeneev že 40 dni pred izidom obravnave. Kakor hitro dobi origi nalna pisma o naročenju posebnega vlaka, Ik> na podlagi njih zahteval kongresno preiskavo celega procesa. Vsak trezen človek mora uvideti, da so oblasti baran-tak» s pravico kot baranta čifut s svojo kramo.
8ocialisti postavno izvoljeni. Sijajna zmaga socialistov v Crawford county, Kansas, je spravila kapitalistične politik»rje skoraj ob pamet. Po večdnevnem divjanju in napadanju socialistov so se streznili. jim ni zadnja iskrica upanja izginila. Skušali so izvoljene sodruge pregnati iz njihovih mest s tožbami, češ, da so ne-postavmo izvoljeni. Zagnali so ve-iik hrup, da so socialistični kandi-datje z goljufijami zmagali. Po" njihovem mnenju je dosti takih volilo, ki niti pravice niso imeli. Pri obravnavi pa se je dognalo, da so soeialisti pravilno izvoljeni in da o kakih volilnih sleparijah ne more biti govora. Tako so kapitalistični politiki svoj fiasko še povečali. .
Ali je fttrajk zločinstvo.
Nobeno sredstvo ni preostudno, noben 44trik" preumaean in nobeno početje prepodlo, da bi se ga kapitalisti ne poslnžili,' kadar se jim gre za potlačenje delavcev in njegovih zagovornikov. Ako svojih brezveatnfh nakan ne morejo drugače izvesti, pokličejo na pomoč oboroženo silo ter jo nporab-ljajo proti delavcem. Naj bo tako početje stokrat protipostavno; kaj nje brigajo zakoni in oblasti: te imajo zavezane roke in jezik! Vse kaj drugega pa je z delavci. Preganja se jih, bije, sramoti, zapira, brez najmanjšega vzroka. Zlasti štrajkarjem se ne prizanaša prav nič. V tem imajo delavci dovolj bridkih izkušenj, h katerim zadnja stavka v Little Falls prinaša novo! Na 20 štrajkarjev sedaj v ječi pričakuje sodbe in delavstvu sovra/na sodrga dela na vse kriplje, da do<be jetniki kar najstrožje kazni. Zoper enega samega izmed teh žrtev ni nakopičenih nič manj kot pet obtožb. Med jetniki je tudi nekaj žensk, zoper katere .je policija dvignila vsakovrstne obtožbe, od katerih nekatere niti od daleč niso resnične. Ker so se fabrikantje morali udati. se hočejo sedaj maščevati nad voditelji, da tako ohlade svojo jezo. Da pa se iztrga te nedolžne žrtve iz krempljev kapitalističnih hijen, se zbirajo prispevki za njih obrambo. Prispevki naj se pošiljajo na Matildo Rahinowitz. Box *4f>«. T/ittle Falls. N. T.
Delavee ne more jesti, dokler nima dela in delati tudi ne more. dokler nima jesti.
V novi kongresni zbornici je okrog tristo — torej nad polovico vseh Jt on grešnikov — advoikat.ov. Delavee je res dobro zastopan!
T/pstniki premoga imajo po zimi prijetno zakurjene sobe. Rodbine premogarjev pa v mnogih slučajih zmrznjejo. Kdo pa koplje pre* mogt
Bogatini so zadovoljni z današnjim družabnim sistemom, kajti storil jih je bogate. Ti revež bi pa. moral biti nezadovoljen, kajti isti sistem te je storil revnega
Tebe delavVe plavijo, da ti bo socializem vzel zemljo in hišo in jo razdelil (!) med druge. Vprašam te, delavec, kje pa je tvoja zemlja, kje je tvoja hiša T Pameten bodi! Socializem ti nima kaj vzeti in 14razdeliti", kajti kapita-lizem je že vse veel in — rardelil!
Socialistično delo.
Živimo v dobi, v kateri se rušijo in padajo stari, veljavni nazori in se poraja novo, svežo življenje. Da se je pričel ta plodoaoa ni preobrat, to so provzročile delavske množice. Ker je Proletariat pognal staro, ozkosrčno življenje z uglajenega tira, je settaj njegova dolžnost, da uredi razmere, v katerih naj poteka novo življenje in da spravi v soglasje svoje zahteve z realnostjo tako, da se niti za trenotek ne ustavi tok novega časa, ki bo prinesel vsakomur to, kar mu gre. V resnici, to ni lehko d<*lo! Poedinee ga ne more izvrÜ-ti, posameznik, ki ima globok razum in proroški duh, lehko pokaže le pot, ki vodi do cilja. Da pa se pot ugladi, da se kitajski zid predsodkov, v katerih ječi še pretežna večina ljudi, čimprej poruši za to pa je tr^ba sto in sto rok, treba je sto ih sto toplih src, ki so prežeta z nesebičnostjo in z žarko ljubeznija do človeštva. In dolgo časa najbolj zaničevan razred se je dvignil, da popelje človeštvo na višavo, kjer je za vse dovolj solnca. Goste vrste prole-tareev so na delu, da zgrade stav-' bo nove družbe od temelja do vrha. Na pravo pot jih je pripeljal Marx, ki je s proroškim duhom zaklical: 44Proletarci vseh diešel, združite se!"
Proletarci so slišali njegov klic, postal jim je vodilo, pogum jim je vzkipel v zasužnjenih «hišah, podali so si zvesto roke k vzajemnemu delu. Premagati jim je bSo zapreke, pred katerimi bi poedinee klonil g*lavo in malodnšen krenil na staro, uglajeno pot. Ali edinstvo, hratsfrvo jih je napravi- * lo močne, da se niso strašili ne zapnek, ne bojev. Pri svojem dehi niso zametavali tridi najskromnej-ših moči. Krepka moška pest je zamahnila prva, prožne, gibčne roke žen so gradile dalje, strastna navdušenost mladine je obdajala njihovo ddlo. In tako valovi socialistično d<elo in objema ves svet n svojim gibanjem in združuje moža. ženo in mladino.
Truzt požigalcev.
Sodniške oblasti v Chicagi imajo opraviti s trustom poživalcev, kar pomeni, da smo napredovali v trustih. Nove vrste trnst se prav nič ne razlikuje od dragih tru»-tov po svojem namerni in delu. Vai imajo in isti namen: ropati ljudstvo. Razlika med njimi je samo ta, da vlada ene podpira droge pa preganja. Tako preganja tudi trust požigalcev' ,češ; da je nevaren Človeški družbi in javnemu redn. Vaa stvar obstoji v tem, da so državni cenilci za požarne odškodnine delali z roko v roki r nekaterimi individnvi te»r tr\o o-ciganilr zavarovalne družbe za lepo število tisočakov.
Vrhovno zvezino sodišče bo i-
melo opraviti s slučajem, ki do sedaj še nima para- v ameriški zgodovini. Miss Pearl Morris iz države MisRissippi je namreč zahtevala od železniške družbe Ala bama and Viksburg odškodnino, ker je morala spati v istem spalnem vagonu kakor trije črnci. Mississippiško dr/avno sodišče ji je za to 44gorje" pripoznalo $15,-000 odškodnine, katere pa železniška družba ni hotela plačati, temveč naredila prrziv na vrhovno državno sodišče, ki je odškodnino zn'žalo na $2000. Ako bo vrhovno Zv»zino sodišče to potrdilo, potem bo imel še marsikdo drogi priliko, da si iztirja enako odškodnino. Poleg tega bodo pa morale železniške drnžbe imeti vedno spalne vagon/» dveh vrst, za belce in črnce. Napredek, kaj t!
♦♦«»♦»»♦»♦»«♦»»♦♦♦♦♦»»»»»d
Narodnina na "Proletaroa" znaša po Novem letu
$2.00 ZA CELO LETO, $1.00 ZA POL LETA. Narodnike, zlasti zastopnike o-pozarjamo na to!
PRO LB T A B B G

DENARNI TRUST
Spisal Karl F. M. Siitttri - Prtial i. Malak f
(Nadaljevanje.)
V juniju leta 1834 «o Združene države plačale zadnji dolg in ves vladni denar je bil naložen v državnih bankah. Vleda je izdala bonde, kateri so bili plačljivi vsak Čas z vladnim denarjem v tah bankah. Istega leta je vlada spremenila vrednostno razmerje med zlatom in srebrom, kajti zlati denar je brez malega ves izginil iz cirkulacije. Toda sprememba je bila nekam čudna. Prešnje vrednostno razmerje med zlatom in srebrom je bilo 16 proti 1, t» je pomenilo, da 15 funtov srebra ima enako vrednotit z enim funtom zlata. Po novem razmerju (ratio) je pa bilo 16 proti 1, kar je pomenilo, da se je zlato podražalo za jeden funt srebra. V Evropi je takrat bil ratio 15V2 proti 1. Novi ratio je tore^ silno ugajal evropejskim špekulantom. Po starem ratiu so Evropejci kupili v Ameriki funt zlata za 15 funtov srebra in s tem pridobili pol funta srebra. Po novem raftiu ao pa evropski špekulantje lahko poslali zlato nazaj in naredili .pri vsakem funtu pol funta srebra in ga prodali v Zedinjenih državah za 16 funtov. Na ta način je novi denarni ratio — kakor stari — zelo koristil evropejskim kapitalistom; ameriško srebro je hitro izginjalo v Evropo. Na Združene države je pa ta denarna sprememba včinkovala kakor razdevajoč ciklon. Tekom treh let je redkost srebra tako narasla, da so 1. 1837 banke odrekle vsa izplačila v kovanem denarju: tudi vladnih bondov ni bilo več mogoče izmenjati v srebrn denar.. Vlada je imela okrog 40 milionov gotovine naložene v bankah, toda tudi vladi so banke odrekle kovan denar in namesto tega so ponudile svoje banknote. Vlada je pa zavrnila banknote in sedaj šele se je zdramil kongres ter naglo dovolil, da se smejo zopet izdati stare zakladne note v znesku 10 milio-nov dolarjev. Izdane so bile za eno leto in v deno-minacijah ne izpod $50. Naslednje leto so bile te »ote ponovno izdane in obenem je kongres pooblastil zakladnega tajnika, da se ima pogoditi z bankirji glede izplačil v kovanem denarju, ali zadnji so se trdovratno držali prvega sklepa, da plačajo le v bankovcih, ki so jih sami tiskali. Tako so mogočni denarni sloji prvič vprizorili večjo gospodarsko krizo na stroške ljudstva. W. O. Summer, kateri v svoji knjigi "History of American Currency" opisuje krizo 1. 1837, pravi, da so takratne banke s suapenzacijo kovanega denarja Naredile ogromni dobiček in svojim delničarjem izplačale ravno tisto leto mastne dividende. Kdo je pa izgubil tisti denar, ki so pridobile banke? Ali ne ljudstvo potom vladne blagajne?
Zakladne aorte so bile naknadno izdane 1. 1844) in od časa do časa v poznejših letih. Vojna z Meksiko 1..1846 ^bila financirana s temi notami.
Denarno stanje v republiki je bilo ves ta čas zelo na slabem in vlada je že 1. 1840 storila prvi korak, da vzame svoj denar v lastno oskrbo, namesto da ga zaupa bankam. Toda zopet je bila* storjena napaka. Kongres je določil, da vlada ne sprejme nobenega drugega denarja kakor samo zlato in »rebro in. zavrženi niso bili le privatni bankovci, temveč tudi vladne zakladne note. In takrat je krožil v promenn edinole papirnat denar, kajti bankiri so še vedno zadržavali kovan denar v svojih blagajnah. Vsled tega koraka vlade je vstala nasprotna politična stranka, takozvana "Whig Prty". katera je bila proti vsakemu vladnemu denarnemu zakonu. Ta stranka je zmagala pri predsedniških volitvah in vladni načrt je propadel. "Whigovci" so skušali zopet oživeti nekdanjo narodno banko, ali ni se jim posrečilo, ftti-U leta pozneje (1844) je "Whig Party" na volišču propadla in stopila je na krmilo demokratiška stranka. L. 1846 je bila po zaslugi dempkratov ustanovljena "neodvisna vladna zakladnica", ka tera je imela hraniti ves vladni denar. Zakladnica ni smela sprejeti nobenih privatnih banknot. marveč samo zakladne note. ki so po novi porftavi , zadobile popolno zakonitost in vrednost kakor kovan denar.
Privatne banke so takoj nato odprle svoje blagajne s kovanin denarjem in na špekulatrven način pomnožile posojila, tako da je šlo zlato in lirebro zopet med ljudi in kriza je počasi ginila. Kako so znale banke, že takrat pestiti javni denarji kredit umetnim potom, povzročiti denarno paniko in gospodarsko krizo in po drugi strani povečati svoj kredit ter iz vsega tega narediti ogromni dobiček za njihove privatne blagajne, je razvidno iz poročila, ki ga je izdala bančna komisija v državi Connecticut za dobo dvanajstih let, od 1. 1837 dO 1849 V tej dobi, ko je izvzemši zad-bjih dveh let neprestano kraljevala mizerija in depresija, so banke v Connecticutu imele povprečno 9 milionov kapitala, pol miliona gotovega kovqjpcga denarja in 11 milionov dolarjev na posojilih proti uprav oderuškim obrestim. ki so v nekaterih slučajih presegale 50%.
21. februarja 1857 je kongre*, v katerem je imela demokratiška stranka premoč, ozvel zakonito veljavo tujezemskemn kovanemu denarju, ki je do takrat krožil kot- veljaven v Zedinjenih državah. Proti koncu istega leja je "Bank of England" v Londonu potrebovala veliko zlata za izplačila v kovanem denarju in vzela ga je v new-, yorških bankah v zamenjavo za ameriške vrednostne papirje (securities^. Posledica tega je bila, da je zmanjkalo zlatega denarja in banke v New Yorku »o pričele tirjati posojila, pritiskati na ostale bančne zavode v'Ameriki in stavba kredita se je zopet podrla. Kriza z vsi» mizerijo in stagnacijo v trgovini in delu iz leti 1837 in 1847 se je ¡ponovila. Stephen Colwell, veletrgovec v Philadel-phiji, je pisal o tej krizi: "Izgube, ki jih"je trpela dežela vsled te panike, bile so velikanske (pri-'bljižno 500 do 1000 milionov dol.), grozne; na tisoče rodbin in domov je bilo uničenih. Banke so zavrgle vrednost papirnatega denarja za polovico
in zahtevale 12 do 36 odstotkov obresti od po-soji."
že pred to paniko oglašali so se svareči glasovi, da zlatu groai padanje vrednote. Zlato se je produciralo v vedno -večji količini in posedujoČih krogov z bankirji vred ae je polotil strah, da bodo mali trgovci, obrtniki in delavci zahtevali več plače oziroma zvišali cene za njih Mago in izdelke, kar bi naravno zmanjšalo dohodke in profit prvih. To je bilo treba preprečiti. In začela se je agitacija proti zlatu; bankirji so zahtevali, da se zlato razveljavi kot denar; sklicevali se se na Nemčijo, Avatrijo in nekatere druge evropejske držar ve, ki so res razdenarile zlato. Toda bankirji «e niso dosti brigala, katera kovina naj se odpravi, samo da se zmanjša količina kovanega denarja, liankirji so hoteli le, da je manj denarja v Ameriki in valedtega se je gonja proti zlaitu kmalu spremenila v gonjo proti srebru, češ eno ali drugo kovino je treba razdenariti. PosreSilo se jim je v toliko, da je srebro polagoma gubilo veljavo ne samo v Ameriki, temveč tudi v inozemstvu. Denarni mogotci so zopet zmagali.
Ob času civilne vojne je vlada izdala petnajst različnih vrst papirnatega denarja, brez malega same zakladne note,-
♦ 25. februarja 1862 je kongres sprejel prvo postavo glede popolne zakonitosti in veljave papirnatega denarja ali takozvani "legal tender act". Postava, kakor jo je sprejela reprezentativna zbornica, določala je neomejeno zakonitost, toda senatna zbornica, katera je "bila že od nekdaj z v est. i pei»—čuvaj kapitalistov, je vrinila dodatek glaseč se "izvzemši carine na uvoz in obresti od javnega dolga". Bankirski krogi v New ^Yorku, Bostonu in Pfcilade^phiji imeli so v zbornici v Waahingtonu svoje agitatorje, ki so na vso moč pobijali novo postavo, ali kljub temu je prodrla. Novi papirnati denar, ltaterega so dobile Zedinje-ne Države na temelju te postave, bili so takozvani "greenbacks" ali United States Notes, ki še danes eksistirajo. "Greenbacks" se zovejo zato. ker je ena stran teh not tiskana v popolni zeleni barvi. ' Te note so najboljše in najidealnejse, kar jih je do danes vlada izdala in zato so tudi naletele na največje nasprostvo. Denarni trust jih je pestil še predno so bile vzakonjene in pesti jih še danes. In zakaj? Zato, ker te note so bile že od začetka nevarne Obstanku denarnega tmsta. Če bi bil senat dal " zelenjakom" neomejeno zakonitost brez vsake izjeme in če bi bil dovolil, da se jih tiska toiiko, kolikor bi zadostovalo za pokritje vsega, denarja, kar ga je kVoŽilo v prej izdanih vladnih nofah in končno za pokritje vseh stroškov civilne vojne, ne bilo bi morda še dane« sedanjega narodnega bančnega sistema, katerega je kongres vzakanil leto pozneje, niti hi ne bilo treba vladi izdajati, obreatonosnih bondov v znesku 1500 milionov dolarjev, — kar pomeni javni dolg — ka*kor je to storila leta 1870. Da pa senat ni tega storil, temveč ravno nasprotno, za to «5 skrbeli bankirji in v tem je obsežena cela po vest. Načrt našega sedanjega denarnega sistema ie bil izdelan v Londonu na Angleškem, kjer je bil tedaj glavni tabor ali svetovno središče denar nih mogotcev. Londonški denarpi mogotci so ps ontrnlirali politične in finančne razmere v Združenih Državah. Dokaz temu je pismo v obliki o-krožnice, katero je istega leta razposlal ameriškim bankirjem londomšlki bankir z imenom Haz /ard in katero je med drugim vsebovalo tole:
"Sužnost bo najbrž odpravljena z vojno silo in uničena za vselej. Jaz in moji evro-pejski prijatelji smo za to. da se sužnost odpravi. Kajti telesna sužnost pomeni lastnino dela in s tem je zvezana tudi skrb za delavca. Naš na«črt pa je. da bi kaipital kontroliral delo potom kontroliranja mezde in to se more zgoditi le tedaj, če kontroliramo denar.
"Kapital mora izkoristiti dolgove, ki jih vaša vlada sedaj naredi vsled vojne in sicer v ta namen, da si pridobi popolno kontrolo nad denarjem. V dosego tega treba je javili dolg bondirati in vladni bondi morajo potem služiti v temelj bančnega business,,.
"Seda.i samo ra'kamo. kedaj bo zakladni tajnik v Washington!! spregovoril dobro besedo v kongresu in gledali bomo. da bo kmalu spregovoril. Novi "greenbacks" ne smejo eirkidirati kot denar: čim prej »e jih ustavi, tem bolje. Kajti teh mi ne moremo kontrolirati. med fem ko bonde lahko kontroliramo in potom bondov lahko izdamo svoj denar."
Tz tega je doVolj jasno, kako se je mednarodni kapital že pred petdesetimi leti zavedal svojih koristi in jih iskal. Kapitalisti so tudi bili za odpravo zamorske sužnost i. toda ne iz ljubezni a'li usmiljenja do zamorca, temveč zato, ker so preraeiwiali, da jim bo "svobodni" mezdni delavec prinašal več dohieka kakor pa telesni suženj, katerega je bilo treba hraniti in oblačiti na stroške gospodarji. Tako je civilna vojna prinesla bankirjem v Ameriki in na Angleškem dvojno korist: prvič je naredila iz telesnega suž>i.ia dobičkonosnega mezdnega delavca in drugič je natovorila ameriški republiki velikanske ;avne dolgove, iz katerih so bankirji skovali svoj lastni denarni sistem, kakoršnega so sami hoteli. Program medna/rodnih denarnih mogotcev se jo takrat obnesel, kakor še nikdar poprej. Dobili so absolutno kontrolo nad denarjem in s trm tudi moč. daso lahko narekovali mezde — kakor jih še danes narekujejo — "svobodnim" ameriškim dalavcem.
s
Po preteku jednega leta .odkar so obstali zeleni bankovci, je tajnik zveznega zaklada 'spregovoril \ kakor So hoteli bankirji. Dne 25. februarja 1863 je namreč kongres vzakonil načrt londonskih bankirjev — narodni bančni «istem, kateri z malimi spremembami obstoji še danes. (Dalje.)
Iz naselbin.
GOSPODARSTVO.
(Priobčuje Ig. Kušljan.)
Milwaukee, Wis.
Gospodarstvo, to je tista pereča točka v programu vseh najrazličnejših strank, ktera se stavi vedno na zelo važno mesto in se pogosto nenavadno povdarja, a se je kljub temu prav malo ali nič storilo v tem oziru. Samo to je že zadosten dokaz, da je gospodarstvo nekaj tacega, kar se ne da izrabljati kot politični kameleon, ampak da mora biti isto popolnoma nepristransko, nepolitično (vsakdanje poli tično) in popolnoma samo zase;
Ker pa se je gospodarstvo do zadnega časa izrabljalo med# Slovenci le v politične svrhe ali pa v zasebne namene, vkoreniuila ae je med Slovenci neverjetna neza-upnost proti vsakemu narodno-go-spodarskemu podvzetju. To razumeti more le tisti, ki se je poda! med ljudi in sliši vzroke, katere navajajo. Tega ne moremo zameriti manj razsodnim ljudem, ali ista nezaupnost prešla je tudi med razsodnejše, kar je nam nekaj popolnoma nerazumljivega. Da natančnejše naslikamo to nevarno slovensko bolezen, hočem se nekoliko pobaviti z zgodovino naše gospodarske družbe "Ilirija" v Milwaukee.
Prvotna "Prva Jugoslov. Pos. Stav. Družba" imela je program, za katerega bi se potrebovalo velikega kapitala, če bi se hotelo, da bi neslo zares lepe sadove. Takratni ustanovitdji morda stvari res nifto dobro premislili, da bi skoro dobjo razumeli konečni cilj in tako se je družba razvila sicer v dober začetek. Napravila se je mala kupčija, ktera je pokrivala upravne stroške in dala celo primerno dividendo svojim delničarjem. Ali med manj razsodnimi vladala je taka konfuznost, da je vsled tega zlasti pa vsled nez.anpnosti nastala panika in to v času, ko je stala družba najboljše! Razumljivo je^ da je to spravilo družbo v krizo, ktera bi bila res lahko postala škodljiva, če bi se ne bilo ravno v *krajnem času ukrenilo, da se stavi nov program in d<Tf2 nov charter. Seveda tu pridejo K pošte v nekateri tukajšnji rojaka, ki so se zavzeli z zares posnemanja vredno požrtovalnoatjo, da se zopet raztolmaei ljudem namen ali program nove go&podarske družbe **Iliria". A mnogo vlagateljev je zahtevalo takoj svoje vloge nazaj. Kljub temu je pa družba "Iliria", ki je prevzela tudi vse obveznosti, izplačala tudi vse te upnike do zadnjega centa in to s 4 proeentnimi obrestmi, o-stala financijelno trdna in pridobivala več in več ugdeda vsaki dan. To je šlo sieer počasi naprej, a šlo je in to je nekaj pomenilo! Zgodilo se je, da so se spreobrniti največji nezaupneži in nasprotniki,. ki so prej nasprotovali iz političnega ali kateregakoli razloga. Vse to pa se je storilo ne toliko z govoraneami o program nih točkah, kakor pa z agitacijo, dokazi in delom. In človek, ki seje prepričal sam, na tega se lahko računi, a onega, kterega so "prepričali" drugi t. j. so ga pregovorili, ta je nezanesljiv! Ono prvo je gospodarska podlaga družbe "Iliria" in na to se bodo zidale koristi vseh in vsaeega posameznika. Temu se moramo tudi zahvaliti, da se rfe pridobilo zaupanje in naklonjenosti skoro vseh tukajšnjih slov. in celo nekaterih hrvatskih društev; kajti večina izmed njih, so tudi delničarji ali pa vlagatelji družbe "Iliria". To je bilo pač tu pežno in potrpežljivo delo!! Izplačalo se je nad $5690.00 starih obveznosti poleg druzih upravnih stroškov, obresti.j in instalmentov in to vse v dobi 15 mesecev. Da se je vse to naredilo s tako malimi močmi navzlic tako veliki nezaup-nosti od začetka. začudilo je marsikoga in kot posledica tega vidimo iz poročila minolega leta, da ie to vplivalo dobro in kakor smo že prej videli, privleklo je mnogo nezaupnez.ev in svoječasnih nasprotnikov gospodarskega podvze-tja S tem seveda ni rečeno, da danes ni več nezau *ih rojakov, nasprotno še^ftfn^jro jih je. da. pre-več; kajti drugače bi irj>eli tnk. -Movenci že zdavnaj marsikaj, kar M bilo v naš ponos in našo korist. Poročilo koncem leta kaže 203 ^lane s 700 delnicami po $25.00. Na instalment pa se je plačalo samo
v preteklem letu $7150.84, m vštevši tri mesece prej. Vse to pa ne obsega prenešenih delnic ali ob veznosti od prvotne itružbe. Vs« ga deiiarja skupaj, naloženega na zemljišču, katero je namenjeno za stavbo dvorane in prostore za tr govine, pa kaže $10,550.00. Iz tega se vidi, da se je nekdo zanimal ali začel zanimati za gospodarstvo. Ce se j d doseglo v, tako kratki dobi toliko in to kljub tolikim za prekani, to dokazuje, da je med slov. delavstvom še dosti moralne moči, da si kedaj tudi opomaga nekoliko z gospodarske^ neodvisnostjo ! Treba je le vztrajati in potrpljenja, ila se tista stara bojazen in nezaupnost izžene iz delavčeve duše potom poštenega in varčnega gosjvodarstva. Poročilo tudi kažti, da je nekaj delničarjev zaostalo, a upati je, da se večina zglasi v uradu družbe "Iliria" in da bodo tako imeli priliko voliti nov odbor, kar se bo zgodilo na dan 28. jan., ob V-8 zvečer na 164 Eeed Str. Tu se bode namreč vršil letni občni zbor vseh čla nov in tu se ho odločilo marsikaj važnega za letošnje leto; stavba delavske dvorane in tudi razni gospodarski nasveti bodo na dnevnem 'redu.Veliko rojakov je navdušenih za ustanAvitev zadružne prodajalne in zato se bo tudi razpravljalo o tem velevažnem vprašanju. Delavstvo Tx> vsem svetu je začelo uvidevati, da izven sebe nima pravih zastopnikov in prijateljev. Celo ljudje, kojih eksistenea je docela odvisna od delavcev, se postavljajo na protidelavsko stališče, ter delujejo na to, da bi delavci ne prišli do moči. Spoznavši to resnico* so delavci uvideli neobhodno potrebo, dg se morajo postaviti na lastne noge v vsakem oziru, tako tudi v trgovskem. To omogočuje. da pride tisti prof it, ki bi sicer šefl v privatne roke, med delavce, ki se take trgovine poslužujejo. Ta princip so začeli de lavci uveljavljati po vsem svfta. Čim bolj so delavci kakega naroda izobraženi, tem številnejše »o njihove lastne trgovske organiza cije. Take delavske organizacije so zli^ti med naprednim evropskim delavstvom zelo številne. Tudi v Ameriki se hitro širijo, zlasti zadnje čase. Zato je vsekakor o-pravičeno, ako se naš« družba na prihodnjem občnem zboru z res-noetjo zavzame za_ to vprašanje
Ker bodo tako važne zadeve na dnevnem redu, je sveta dolžnost vsakega delničarja, da se udeleži te veleva/ne seje ter s svojimi na sveti pomaga rešiti najboljše vse točke dnevnega reda.
Vsi na občni zbor 28. jan. 1913 i>b poln osmih zvečer!
Za prebujenje delavcev.
Gebo, Wyo. — Menda je to prvi dopis iz naše naselbine v " Pro-•letarcu": ker je treba začeti delati z razširjenjem tega delavskega lista tudi v naši naselbini, sem »e oglasil jaz, da vzbudim nekoliko zanimanja med tukajšnjimi rudarji. "Proletarec" je do sedaj prodrl skoro med vse slovenske rudarje v Kansasu. Peni*svlvanij:, Minnesoti^Tllinoisu in Ohio, kakor razvidim iz dopisov kontiesta in tiskovnega fonda. Tudi v Wvo-mingu se hitro širi po nekaterih naselbinah. Lu$ socializma mora posvetiti tudi v druge naselbino, med vse amer. slovenske trpine, da tudi ti spoznajo svoj bedtii po ložaj, da spoznajo, kako neusmiljeno so izkoriščani ter da najdejo pot ki izboljšanju svojega življenja. Pred vsem morajo spoznati, da je njihova nevednost, brezbrižnost za del a v. organizacije za boj proti izkoriščevalcem, tisti zid, ki varuje pijavke delavske krvi pred vsem hudim. Treba je najprej odstraniti ta zid: nevednost in brezbrižnost delavcev, potem pa izboljšanje delavskih razmer ne hoizo-stalo; kajti delavci bodo znali ločiti svoje koristi in interese od kapitalističnih ter spoznavali bodo svojo nezmagljivo moč. Da tvorijo delavci ogromno večino, tega menda ni treba še posebej pov-darjati. Ako so pa v veČini, potem imajo pa tudi pravico, da se svet tako vlada, da bo zanje najbolje, ne pa tako kakor sedaj, ko neščic^ kapital krtov jemlje zaslužek dedaveev, živi v razkošju in ssma ne ve. kako bi zapravljala denar, katerega so ji delavci v potu svojega obraza skupaj spravili: pri vsem tem pa milioni delavcev žive v bedi in pomanjkanju. Tako
vidimo na eni strani*nepopisno bo-gotstvo, katero uživa le peščica ljudi, ua drugi «{rani pa neizmerno gorje, beda in pomanjkanje, katerega so deležu.• lirrzštevHne, delavske mase.
Toda, kako sedaj doseči ta pr obrat, kako opraviti nsvedn in brezbrižnost ? To delo mora vršiti eaeopis, ki zastopa delavsL koristi, ki poučuje delavce o vsem, kar je potrebno za emancipacijo delavcev. Delavci motajo najpre spozuati, da se jim godi nepoptama krivica, da so izkoriščani, da jim kapitalisti jemljejo tri četrtine njihovega zaslužka. Delavci mo rajo dalje spoznati, da so si kori sti delavcev in kapitalistov v ved nem nasprotstvu, da rn<ed njimi ne more biti nobenega sporazumljen ja, kajti čim manjšo plačo dobiva delavec, tem večji profit ima nje gov delodajalec. Skratko rečeno, deiavec more uvideti razredni boj; to je, da se nahajati v naši človeški družbi dva razreda, kapitalistični razred in delavski razred, ter da se interesi enega razreda neprestano borijo proti interesom drugega razreda.
Vse to delo pa mora izvršiti socialistično časopisje. Med slovenskimi delavci hoče in mora to de-o izvršiti "Proletarec". pa naj velja kar hoče. Vsak slov. dela\ee v Ameriki, ki se smatr-i za raz ni no zavednega, naj si šteje.v dolžnost, da agitira za list vselej in povsod, da ga zagovarja in brani ter dela na to, da pride ta list v roke vsakega slov. delavca v A me-riki. Kjer bo razširjen "Proletarec", tam se bo širila razredna zavest; umiksla se bo nevednost in izbija brezbrižnost za delavske organizacije. Zatorej moramo pred vsem razširiti " Proletarča'' in napredek nam je zagotovljen na vseh poljih.
Ob sklepu naj tudi omenim, da sem obiskal o božiču .naselbino K. Helena, Mont., in ondi obitelj Strainer. Med raznimi pogovori smo prišli tudi na socializem. V svojo sramoto moram priznati, da niti od daleč nisem bil kos znani agitatorici sod rožici gdčni Strainer v debati o socializmu in socialnih vprašanjih našega časa. Vspe-sno delo te vrle spdruginje bo v kratkem obrodilo sad, ko se ustanovi nova postojanka delavskega prebujenja .socialistični klub.
V želji, da bi se tudi Slovenke po drugih naselbinah tako zanimale za delavski napredek in delavsko časopisje, poživljam vse razredno zavedne slovenske delavce, da gredo s podvojeno ailo na novo agitacijsko delo za vstajenje slovenskega proletariata v Ameriki
J. L. P.
Pueblo, Golo. -r- "Srečno novo leto", se je glasilo zadnji teden in se glaBi še sedaj med ljudmi, med mladimi in starimi. Da, srečno novo leto, komur je res srečno; tistemu namreč, ki so mu srečna vsa leta. Ko se rodi kot človek, že mu je zagotovljena vsa bodočnost, vse l>ogatstvo, vse razkošnosti in mam Ijivosti, ki jih nudi svet. — In ti, delavec? Kaj si ti imfl, ko si se rodil? Nič. Rodil si se ubožen proletarec in tvoja bodočnost ti je tAkoj pri rojstvu zapečatena: biti suženj vse življenje v kapitalistični družbi, delati za to, da delodajalci luksurijozno žive. Delati od jutra do večera za mezdo, ki ti jo vrže kapitalist, pri tem se še bojiš, da izgubiš delo. Kaj potem?
Cenj. čitatelji in čitateljice, so-dtugi defiavci. Kaj ne, tudi nam se je rodilo mlado novo leto, tudi mi smo si krepko stiskali roke, tudi mi smo si želeli s temi udomačenimi besedami: "srečno novo leto." Da, prijatelji, to so bili pozdravi; v naših srcih pa je zavest, da se bode tudi nam todilo novo leto, «— novo, ki nam bode jasnejše; svetlejše, ko nam bodo pribor-jene pravice — pravice delavcev. Zato delavci, prijatelji, nazdrav-ljajrao si: "uspešno novo leto", uspešno in zmagovalno v našem boju za naše pravice — pravice delovnega proletariata'
Staro leto je za nami. potopilo se je v morje preteklosti. Kapitalisti. izkoriščevalci proletarcev štejejo in preštevajo profit naših 'žuljev; delavci, — in ti delavec, ali tudi ti preštevaš profit? Koliko? — Kaj ne, ako ne greš na delo vsaki dan, ali ako istega zgubiš — ti preti pomanjkanje, zima, glad. Dragi brat — delavec, kaj ne. da je res tako! In ako Ima* ženo, otroke, ti vsi morajo živeti, in stanovanje, obleka ter takšna
P ROLBTABBC
draginja — ali »moreš «teti profit ob beralki «voji plači t
Staro leto je zatonilo it» bo/»«;»», poezije polni dnevi, eo odlett-U v minoloet - oatali nam ao la opomini nanje. Spomini tuini in ve-
Veselit Delaven gotovo ne'
K akin o ilrvenj* in drvenje v božičnih dneh na MezniAkih po tfeajah: znanci in prijatelji ae obi-»kujejo, denaroi mofifotci «i a tem Mpravljajo Iport. ter pri ¿ara penjeu nazdravljajo: "inerry Ohriatmaa and happy New Year " DeUvee, ti pa si moral biti zadovoljen, ako ai si mogel zakuriti peč. da si zamogel ogreti zmrzle od dela utrujene ude. Tudi d«la vec si zamore včaaih privoščiti izlet T sosedno mesto, k prijatelju tli lancuiz profile vesele mlado sti, a zatem pa mora ie bolj dela ti, ako neče, da bi, hodil gladen in razeapan.
Cenj. čitatelji in čitateljice l Tu di jaz sera imel iriet ob zadnjem božiču «— k prijatelj.« iz mladosti v visokih eoloradakih hribih, 12 tisoč čevljev nad morsko gladino. LeadviHe, v pravem pomenu boae-de: klerikalno kapitalistično gnezdo. Delavcu so tudi tam izkoriščani. K temu se pridružijo še rirao-katodiski voditelji, da dtže delavce ukov&ne, pasje ponižne njim in k&pitftlistom.
Slovencev živi v I*adville kakih tisoč. Delajo večinoma v rudo-kopih in topilnici. O napredku naselbine ne morem govoriti. Družijo se sicer v podporna društva, toda o napredku in izobrazbi ni niti govora. Že lega naselbine je tako pusta, — takorekoč divje romantična, še bolj žalostno pa je življenje ondotnih delavcev.
Slovenci imajo dve cesti, na katerih žive in vsaka druga hiša je 'aaJooft', v saloonu pa štiri ali pet deklet in harmonike. V takih krajih, v takih prostorih zajemajo ondotni slovenski fantje ,— delavci izobrazbo; kako so zaplesali in kako se bodo stepli! Izobrazba, časopisje, napredek, bodočnost jih prav nič ne briga. Pri vsem tem pa so povsem prav ponižni ondot-nemu slovenskemu župniku. • K maši gredo, magari pijani; par dolarjev dajo "gaspudu" in vsi grehi so odpuščeni. Vsaj, kakor mi je pravil tatnkaj živeči somišljenik, ni nič boljši slov. "dušni pastir'* sam. Po salonih hodi vsak teden beračit za cerkev; ako ne daš, bodes "ferdaman". Sam pa tudi pije in se tudi stepe s fanti. Kakor na '¿žegnanju'' v kaki gorski vasi na Slovenskem, kjer mladina enkrat v letu pokaže javno svojo moč in strast v družbi lepih naših deklet. Torej takšna je vzgoja, vzgled takih voditeljev, za porae-umnevanje mladine, drugega ne Sicer je vse v enem krogu: saloni, stanovanja, "hram božji" in prostitucija. Cerkev so si —' oziroma jo je — postavil v neposredni bližini, na isti cesti, kakor je prostitucija.
Zadnji "Am. Slovenec", je zapisal, da se samo neumneži oprijem-Ijejo socializma in da bodo oni kmalu odpadali. Kakšno protislovje! Gospodje pri "Slovencu" ako bi vi živeli med delavei — med ljudmi ..vsaj en mesec, bi videli, kolika razlika je med fanti vam ponižnimi in socialisti, bodisi že v obnašanju ali čemerhoee. Torej nevednež ostane nevednež, neumen, dokler se ne poduči, V socialistično strank^ pač pristopajo, ne neiwnni. ampak izobraženi. Kdor nride do tega. da spoznava socializem, ne bode nikdar več odpadel : ker ga uči realno življenje, ffleds nazaj in gleda naprej. Pri vas je pa enoinisto leto za letom : "bodimo iz srca ponižni in krotki, vse drogo nam bo privrženo." Ne nam. vam je privrženo. Mi delavci se moramo bojevati, ako hočemo kaj pridobiti. ~
Bratje — delavci, v boj za naše pravice in uspešno Novo leto nam je 7n£rotovli»'nO.B
J. H—r.
pripadal k dve m omenjenim jed uotam.
Vsem, ki so se pogreba udeležili, izrekam v imenu ranjkega toplo zahvalo. Ponesrečeni je bil v Ameriki samo itiri mesece, a vendar je bil ie član dveh podpornih dhiitev, ki bodeta sedaj nekoliko olajšali žalosten položaj njegove žene in dveh otročiče-v, katere za-puiča v stari domovini. Bodi mu žemljica lah*ka na tujih tleh.
Delavci, pokojni naj nam služi v pouk v tem, da pristopi vsak delavec k kaki podporni organizaciji, kajti kapitalizem drvi naprej po industrialnem polju preko kupov mrličev, ki so številnejši kakor na balkanskih bojiščih.
Drugič i>a naj nas nesrečni slučaj Leber-ja apodbuja, da s tem večjim navdušenjem agitiraano za socializem, ki edini je zmožen u-staviti kapitalizem v njihovi mo-ritvi.
Frank Wegel. .
1'
Franklin, Kans, — Zopft imam poročati žalostno vest, namreč, dn je kapitalistična nenasitnost zopet zahtevala svojo žrtev in sieer to pot v osebi Anton Leber-ja. Ranj-ki se je ponesreeil 17. decembra v rovu West Coal Tamp. štev. lfi. Zlomilo mu je križ. Vsled poškodb je umrl 7. Jan. Pogreba so se udeležili vsi člani dr "Rožra Dolina". štev. s skupno zastavo vseh društev države Kansas. «padajočih pod S. N. P. J. Poirreba so se udeležili tudi vsi člani dr. sv. Barbare s skupno zastavo, za-stnnsioeo 5tiri društva. Ranjki je
PROTEST.
Franklin, Pa. — ("Mani društva
"Zaveznik", štev. 3 S. D. P. Z zavzemajo odločno stališče kot rf.edi:
1. Mi člani, zbrani na redni meseč ui seji dne 22. dec., t. L se zajedamo naših delavskih teženj ter se pridružujemo zavednemu sloven skemu proletariatu v Ameriki, ka teri se bori ra izboljšanje f& na predek delovnega ljudstva.
2. Zavtem*roo,.o4k>«nrt stališče, da se čimpreje po možnosti organiziramo v unijo, ker le visti vidimo bratsko solidarnost in za lipnost.
Vsled tega predlagamo potom cenj. gl. odbora S. D. P. Z. vsem bratom in Članom naše organizacije sledeče:
a)	Ker je dosedanje glasilo S D. P. Z. "Glas Naroda" kljub več kratnirn opominov slov. proletari jata ostal neunijski list, ,
b)	Ker je v zadnjem času odločno napadal organizirano delavstvo, imenoval jih, ako so sociali stičnega mišljenja. "Brezdomo-vince" itd.,
c)	Ker se čutimo tudi rai prizadeti vsled nesramnih napadov G. N,, predlagamo, da naj se list "Gl Nar.' kot glasilo S. D. P. Z. od strani in tega naj s«> nadomesti s* kakim uniskim listom!
To resolucijo so člani z veliko večino sprejeli na redni novera-berski seji z dne 24. nov. 1912 ter jo še enkrat potrdili na glavni letni seji z dne 22. de«. 1912. z dodatkom, da se napraivijo trije pre pisi. katerih se odda enega na ^1. urad S. D. P. Z., enega v list "Proletarec" in enega hrani dru štvo v svojem arhivu. Franklin, dne 22. dec. 1912. Jožef Lovko, predsednik, •Ternej Lovko, tajnik, (A. Vidrich, začasni), Frank Koss, blagajnik, in ostalo članstvo.
Bingham, Utah. — Priloženo Vam poljem $3.00 Money Oder kot eeloletno naročnino in pa $1.00 za tiskovni fond. Sicer bi poslal kaj več naročnin, pa sedaj je nemogoče; sedaj je nas tukaj še samo par Slovencev, razun kar je skebov. pa tudi skebm- ni veli ko. Okoli skebov se pa tako ne izplača, da bi šel agitirat za "Pro letarca". Enemu izmed skebov sem ponudil moj list. da naj' ga prebere, pa se je branil z vsemi štirimi, da ga on niti v roke neče prijeti, kaj še brati. Sicer sem mu zaklinjal in garantiral, da ni no benega stavka v listu -»oper vero cerkev ali farje, a bilo je vse zastonj. - ;
Kakor je vam že znano, smo tu kaj na štrajk^i že štiri mesecie; si cer pa zgleda štrajk (lokaj slabo večina štrajkarjev, kar jih ni šlo proč od Binghama. so šli delat nazaj »v staro sužnost. Odkar so začeli delati, jih je i» precej po tolko do smrti, en par njih bo ostalo pa pohabljenih za vse žive dni, To so zadužili za njihovo ske-banje.
Do sedaj sem bil naročnik na kakih osem različnih listov, od se daj vnaprej bodem pa to omeji samo na en par, drugo naročnino bom p« rajSi poslal "Proletarcu' z tiskovni fond. da bomo imeli prej ko mogoče svoj delavski dnevnik. Če se to zgodi, da bi b? "Proletarec" dnevni do maja me seea,,bom tudi jaz prispeval tMh če seru prav že štiri mesece na štrajku in *tyro gotovo bom še štiri mesece, predno bo Štrajk končan.
J. Samee.
Conemaufh, Pa., 8. jan. 1913. —
\akor Me sliši od gotove strani, >ri H. D. P. Z. zopet škriplje, ker je blagajnik Ivan Pajk nakupil za čez #600 žajfe, fan, cikorije in »ikaa in sicer z zvezinein denarjem, katerega so s krvavimi žulji zaslužili člani S D. P. Z. Baje se tudi knofi pucajo.
Nadzorni odbor je zahteval, da se razpiše na društva za (konvencijo, ki naj bi se vršila spomladi.
Tukaj naj pometajo newyorški poirvutuči, ker je dosti pometanja potrebno in potem šele.drugod!
Fr. Pavlovči*.
Milwaukee, Wis. — Nekaterim slovanskim časnikarjem menda ni druzega mar, kakor da netijo prepir med seboj. Porabili naj bi raje Čas, možgane in papir za kaj pod-inčnega in koristnega, da bi imeli oni, ki čitajo te liste, kaj koristi od tega in da bi tem rajši pose-zali po časopisih, ki imajo vendar kaj koristi od njih; tako se pa marsikateri zavedni delavec s studom obrača'od takih časopisov. Ako ne bodo razni časnikarji skoraj druizih strum ubrali, potem ne bo dolgo, ko se bojo britko kesa-li, kajti delavec se je začel zavedati svoje dolžnosti in moči ter si ne bode pustil dolgo več metati peska v oči, ampak ga bojo zagnali nazaj — njim samim v obraz.
Zadnje čase so se začeli zaletavati razni "prijatelji delavcev" v ra^ne podporne jednote, njih uradnike, kakor tudi v člane same. Ti zamišljeni gospodje, ki na eni strani poznajo delavce le tedaj, kadar njihove koristi to dovo ljujejo, prihajajo na dan z hinavsko samovlado, če«, mi smo to sto rili za vas,mi smo to preprečili, mi smo svarili j^red zlom, ki vas je doletelo itd. Delavci, dajte vendar enkrat takim zgagam pokazati, da si takih in podobnih dejanj ne dopustite. Vsak naj po svoji moči dela na to, da se bode vendar enkrat spoštovala ter upo števala vaša volja. Oni delavci pa. ki se držite teh ljudi še za njih frake ter ponižno capljate za njimi, koder in kam jih je njih umazana voljam se pa vendar enkrat spametujte ter^ se oprimite rajši za roke svojih zasebnih delavskih tovarišev. In kmalu se bfWete prepričali, kdo je v resnici imel prav ali v katerem taboru so pravi, pa šteni, vaši prijatelji. Opustite napade po časopisih ter rajši kaj podučnega pišite. Čitajte le delavske ¿psopise, ki so van i prijatelji. Ob rnite hrbet vsem vam sovražnim časopisom in spoznali bodete z vidnim zadoščenjem vašo vejiko moč.
Jos. Ivane tie.
Panama, HL — Tudi jaz se pridružujem tistim, ki zahtevajo, da "Proletarec" postane dnevnik. Tudi hočem vse svoje moči zastaviti v ta namen, da se uresničijo naše želje. Toda jaz nočem biti prvi; to čast prep^ineam drugim: hočem biti zadnji, kakor tudi želim, da bi bil v kontesiu za 1000 novih naročnikov zadnji in tla bi vsi drugi dobili več glasov kakor jaz.
Pošiljam vam tudi enega novega bojevnika. Uver.jen sem, da bo zvest naročnik "Proletarca".
Na zadnji klubovi seji dne 12. jan. se je sprejela ostra resolucija proti G. N.. Člani zahtevajo bojkot Sakserjevi tvrdki ter vsem skebskim listom.
Dalje se opominja vse sodruge. živeče v Panami, da se bolj redno udeležujejo Irlubovih sej ter da vsak pripelje seboj najmanj po enega novega sodruga v naš klub.
Omenjeni klub štev. 46 J. S.* Z je izvolil sledeči odljor za 1. 1913.? tajnik — Jos. Ferjančič; zapisnikar — Frank Petrieh: orgnniza tor — Frank Kmet ter nadzornika: Jos. Mihec in Frank Smolič. Vsi v Panama.
Seje se vršijo vsako drugo ne deljo v mesecu v prostorih sodruga Frank Petrieh.a.
Jos. Ferjančič. box 10.
di zaslužek po vol jen, če je pa prostor slab, je ravno narobe. Ru-larji tu zelo trpe. Nobeuemu ne svetujem hoditi sem delo iskat, ker akoravno delo dobi nemore dobiti zato potrebnega stanovanja. V časih se pripeti, da mora kdo čakati cele tri meuece predno dobi stanovanje. Ker je naša naselbina po zimi jsko dolgočasna in pusta si kralimo čas z vsakovrstnimi rečmi, dostikrat skočimo tudi na poulično želežnico, ki vozi skozi naselbino, in ae popeljemo v Pittsburg gjedat moderno življenje. ; , Socialističen pozdrav! P. S.
ADVERTISEMENT
l straub
URAVt
1010 W. l*th «t. Ohiratfo II
UM V«4)B shy itr, vortiU, sov is Arsflk fesfotls I «vrta). M popravite v loj «troti p
Bilki MM.
Mi Ai
; m. d.
Ukutsa sdravnlk
Uradu je od 8—11 prodpoldu« iu od 6—9 svsösr.
1842 So Ashland Ave Tsl. Canal 476 Okieago. 01
Mallenausr, Pa. —/Svest sem si, da ni bilo dosedaj še nabenega dopisa iz te naselbine v listu Pro-letaree. Naselbina Mallenauer je tnalo premogarsko mestece, naha-joče se v lepo valovitem in hribovitem kraju, kakih 1.T milj južno od Pittsburga. Slovencev je le štiri družim tukaj in nekaj samcev. Večina so Madjari, Slovaki in nekaj Hrvatov. Delamo sedaj s polno paro. Zaslužek je pa popolno odvisen od prostora, kjer se dela. Če je prostor dober je tn-
Ohiaholm, Minn. — Zima je
nam naredila po novem letu pri-jazem obisk. Sila njene moči je pririnilä tisto živo tekočino skoraj do 35 stopinj pod ničlo. Ves ta mrzli pritisk naVavnih sil hi dosti uplival na naš mladi svet. Nič manj kot devet parov mladih stc se zaveda, da je njihova ljubezen ostala še vedno gorka. Razultat tega bo, da si bo teh devet parov podalo roke v zakonsko življenje. Kličem jim, srečno!
Omeniti moram, da imamo tu-kajnni Slovenci svojo izvrstno godbo na pihala, katera bo prire-< dila dne 1. februvarja veselico. Vsak. ki se želi še malo razveseliti ta predpust naj ne zamudi te lepe priložnosti. (Nital nem v Proletarcu, da je dobil za božič prav lepo darilo v podobi številnih novih naročnikov. Gotovo je prišla vsa ta naročnina izključno od delavcev samih, karo je tudi pravilno. Da na ne bo "Proletarec" mislil, da je samo on dobil božično darilo, moram sporočiti, da ga je dobila tudi družba, ki lastuje tukajšnje rudnike in to po zašluženju rudniškega prifiraniača, kateri je odvzel vsem delavcem enodnevno plačo kot "Tristmas present" za družbo. za kapitaliste. Delavci, kako vam to ugaja T Koliko časa boste Še s petrolejem gasiti ogen j T Delavec.
USTNICA UREDNIŠTVA.
La Salle, IU. — V. O.: Vaš dopis ne bi intel pomena za javnost. Poleg tega bi pa nedvomno osebi, katero omenjate, ne bilo po volji, da se take stvari dajejo v javnost Pišite kaj o delavskih razmerah in soc. organizaciji. Iz tako velike naselbine kot je Vaša. se da vedno kaj zanimivega poročati. To rej na svidenje!
«JOS. A. FISHER
Buffet
Ims as raxp«lago vsakovrstno piv«, vib«, amodk«, 1. t, d.
Izvrstni prostor za okrepiil«.
3700 W. 26th St.,	Chlcafo, 111
Tel. Lawndale 17C1
ALOIS VANA
—1 izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfh pijač.
1857 8o. Flak St Tel. f!anal 144*
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e aa|eeae)e tn aalboll sigarss.
Nafta parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Šifkarte prodajamo po kompanlfsklli cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA CENEJE KOT POSTA.
K a« par Državna Banka knpu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh drtav sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1. bre» odbitka. —
Največja\Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie obreati. - Slovenci postre-ftenl v slovenskem |ezlku. - Banka ima $5,318,821.65 premoženja
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noci.
"balkan"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE--I
M. Poldraga*
18J6 So. Centre Ave.

DENI DANES NA STRAN IN IMEL 60$ JUTRI-ZAČNI ŠE NOCOJ!
s	»
44 polletno izplačevanj« obreati v nalem hranilnem oddelku. Obresti «e kreditirajo 1. januarja.
Iste s« izplačujejo ali pa vkajižij« v hranilno knjiiieo, kakor žele vlagatelji, in sieer na ali pa po omenjenem datumom.
Nove vloge, vložene pred 15. jan. bodo vlekle obreati od 1. jan.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island A ve., Chlcago, ni.
Odprto ob sobotah zvečer od 6—8. ure.
Pol mllion* premoženja.


Telefon: Monroe 3447.
H. SCHWARTZ
ima popolno zalogo trpežnih «bl«k ln drug« mofik« oprav«: klobuk«, kap«, č«vlj« ter vsakovrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Chicago, 111.

Popolna razprodaja
Naia popolna razprodaja se je začela,- Veliko zniženje na vwm zim--* Hkeni^ blagu, kot obleke, suknje, klobuke, kape, itd., za mladeniče in od-raAene može.
Imamo najboljše obleke tvrdk: . Cluett, Monaroh, In ter sta and Wilson Bros., ter srajce in spodnjo obleko in klobuke tvrdke "Btemion". * /
K0TRBA BRATJE
S. H. Cor. 26th SI. « Miliard Ave.
Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri.
H. COOPER
trgovec s živili na drobno in debelo.
Popolna zaloga sadja in zelenjave. Dobre in sveže jestvine na zapadni strani.
3744 W. 26th St,	Chlcag«, IU.
Naročila rapoiiljam« na vs« strani m«ita. — Telefon Lawndale 762.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranja bolezni in ranocalnik.
■ zdravniška preiskava bresplačao—pla «ati j« I« zdravila, 1984 Blue IalaM An, Chicago. Ureduje od 1 do 3 p« p«L; »d 7 do 9 zvečer. Izven Chieag« ftiv«4i belniki naj pii«j« slovensko.
P0Z0RI SLOVENCU POZORI
8 A L O O N
• modernim kegljl&en
Sv«*« pivo v sodčki k ia tasUijka*
m trag« .........slu pijač« Ur oaijafr
SMMftk«. Potsiki dob« tmkmo
Ptatrasb* točna ta toton Vmm Bot—si ta m »U
MARTIN POTOK AR,
16*5 g«. Cfentr» A*». Ohlotft
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chlcago. UI.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni	1
ZDRAVLJENJE
DNEH
Varicocele Hydrocele i
nqfca in bolečin
rr
L Ozdravim vsacega, kdor trpi bb Varieocoli, Strueturi; dalj« ozdravim aal«aliivo zastrupijeaje, živino nezmoinost, vodenico in bolezni tiC«čih| M m«4kik
Ta prilika dana zlaati tistim, ki so izdali U velike svote tdravai-k«m ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki «« bili I adravlj«Bi po tacatih zdravnikov, brezuapeAno, da poaedujem 1« jaz «din« sr«dstv«, a katerim zdravim vspeftno.
Popravite Vade zdravfel
Pridite v moj urad in govorite aaupno. Govorimo vs« j«aik«. D«bili| b«ste najbolj*« naavot« in predno«ti, ki «em «i jih iztekel v moji 14 letal prakai kot sp«ciali«t v boleznih pri močkih.
Ozdravim poalUvno želodec, pijača, ledlc« in n «prilik« v j «trik (Za n«nap«feBo zdravljenje Bi treba plakati).
TAJNE moftke bolezni
Zfuha nagoea. bokini v
ledicah ia jetrili zdravim hitro za «tala« 1b tajno. livSene onemoglosti, slabost, napor, aaatrupljcaj« ia zguba vodo.
PLJUČA
naduho, Brooehitia, srčno bolezni ia pljučne zdravim po moji aajao-v«j»i metodi
Preiskovan I c brezplačno )
Zastrnplflen|e krvi
tn vseh drugih kožnih I bolezni, kakor prižč«,| locije, onemoglost itd.
Ženske bolezni!
boli tok, bolečin« v «za tur«, garie, oteklin«, p« d ju in drug« orgaask«! bol«zni zdravim za «talno
(Nasveti zaslon)!
BR. ZINS, 183	Chicago
Od^rf t S «J a troj i ivtžr. Ob aadoljoh •é > ajatr. *a4 pfß.
PKOLETARBC
^ROLETAREC
' UST ZA IMTKKEfE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IHHAJA VSAKI TOREK.
LMtmík In
«•fotloiMiki éciitiki tiskovna draiSfl
v Chksfo. III.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 xa calo loto, 1.00 sa pol leta. Za Kvropo $2.50
za celo loto, $1.28 za pol lata.
P* <*i*Mr> Pri	bitniHU*
wl«g M*«f«	STARI naslov.
PROLETARIAN
OwBod ud pnbltmta«d K vil« v Tuuui * by
loath Slavlc Workaica'c Pablltbtaf Compaai Chicago, ;.l
Glasilo Slovenske organisacijs J ugosl. socialistične Zvez« v Ameriki
Subscription rati'«: I'nited Stat.S hikI Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertising Kates on agreement.
naslov (address)
"PROLETAREC"
2146 Blue Island iti. Chicago, ni
Na novo delo!
Živimo v dobi najbrczobziroej-še kapitalistične podivjanosti. Ka-■ pital ¡ae m je v svoji ostudni gonji za profitom vsak dan bolj brezobziren, sainogolten in pogibonosen. S svojega zlatega prestola diktira pogoje svetu za življenje in ves svet je prisiljen uklanjati se njegovi mogočnosti. Vsakogar, ki se drzne protiviti se mu, pohodi > 4 svojo močjo, kakor pohodi človek črva na cesti. Usoda človeštva je v njegovih krempljih.
Da, z nepopisno arlo dere naprej veletok kapitalizma, toda socializem si je stavil za svojo nalogo, da ta veletok zajezi, pa naj Velja kar ho&e. Za izvršitev tega ramena pa rabi socializem vstrajnih krepkih sil, sil milionskih mas delavnega ljudstva. Čimprej bo odporna sila socialistične armade dovolj močna za izvršitev tega o-gromnega dela, tem prej bo ljudstvo .rešeno kapitalističnega ti-ranstva. kojega peza postaj« vsak dan iseznosnejša. Vidimo pa. da ni zmage brez boja, ne vspeha brez dela. Ako hoče biti delavno ljudstvo rešeno ,ae mora samo re iiti, mora delati za dosego svojega cilja. Pelo, neprestano delo in zopet dHo, to mora biti geslo vseh socialistov, vseh ra/rednozavednih • delavcev.
Velike naloge Čakajo socialistič no stranko v Ameriki, kajti nikjer se kapitalizem ni povspel do tolike vladajoče moči kot ravno v tej deželi. Zato je naravno, da bo soc. stranka prisiljena napeti vse sile, da bo kos svojim nalogam, da bo kos premagati vse silne ovire, katere ji stavijo na pot napredka kapitalistični hlapci in protivniki pravega delavskega napredka. Vedeti pa moramo, da je položaj v veliki meri odvisen od na&ega delovanja ali mirovanja. V mejah tega položaja se bo razvijala bodoča socialistična propaganda. Pozabiti pa ne smemo, da mi sami lahko te meje razširimo ali zožimo. Naša zasluga bo, kar dosežemo; naš greh. česar ne dosežemo! Slovenski sodrugi imajo svoje polje, katero imajo obdelovati in od njih je odvisno kdaj in kako bo polje obdelano.
Za obilno delo, ki nas čaka. je treba pred vsem dobre organizacije; za organizacijo je treba ljudi, ki jo oživljajo. Naši stranki je doslej primanjkovalo delavnih moči in lehko se reče, da je bilo vse efektivno delo natovorjeno prav malemu številu požrtovalnih sodrugov, ki so storili, kar jim je bilo mogoče, dočim se je velika ve čina vse premalo udeleževala stvarnega dela. Delo v stranki je zelo raznovrstno in fiekaj opravlja lahko vsakdo, četudi ne čuti v sebi sposobnosti, da bi snoval načrte in vodil armado. Ravno za podrobno delo, ki ni nič manj potrebno in koristno, je doslej primanjkovalo moči, vsled Česar je marsikaj zaostalo, kar bi fce bilo •lahko izvršilo.
Dela, ki se nam približuje, se mora udele«žiti vsa organizacija in vsak posameznik mora zavihati rokave. V prvem redu je to potrebno za razširjen "Proletarca" in za ntrditev organizacije. Vse izgovore je treba položiti na stran. Kdor ima kakšno funkcijo, mora podvojiti svojt moči, kdor je preprosti Član. mora začeti z aktivnim sodelovanjem: kdor je doslej ob strftni simpstiziral s stranko, se ji mora pogumno pridružiti
T V. .	V/ tf i^t
Razširjenju Proletarca in okrepitvi strankine organizacije v«. Ijaj v prvi vrsti naše delo.
Koliko je še delavcev koliko je znanrev in prijateljev, koliko je smodnikov, ki fte niso naročeni na socialistični list in ki še ne črpajo iz njega vodil za delavsko borbo. Naša skrt) in naša naloga je. d s vse te mlačneie napolnimo z ognjem prepričanja in navdušenja in da jih uavdahnemo s socialističnim spoznanjem. Dajmo jim "Proletarca" v roke, ki naj postane iz viretk pouka in duševnega razvedrila za vse slovensko delavstvo. Ne pozabimo, da je vsak dan, ki ga zatnudimo, izgubljen, da ho d«, lo zmerom težje, da se bodo ovire vedno bolj kopičile. Delo za 41 Proletarca*' je dolžnost slehernega sod tu ga in nihčs se ne more izgovarjati, da nima sposobnosti. Naročnika listu lahko pridobi vsak. če se tudi po duševtiv razboritosti ne more kosati z — recimo — Marzom!
Druga stvar pa je okrepitev organizacije. Kjer obstojajo lokalne organizacije, se morajo ozreti po vsem okraju, da ustanove podobne organizacije povsod, kjer je mogoče. Ako so kje posamezni sodrugi, j>u še nimajo svoje skupnf organizaeije, naj se sestanejo in naj si jo ustanove. Kdor ne ve. kako začeti, naj se obrne <Jo bližnje organizacije, do zvezhega tajnika, ali na 44Proletarca", kjer dobi vsa navodila, vse podatke iu vsak potrebni pouk.
Razširjenje 44Proletarca" in o-krepitev organizacije se mora iz« vršiti. Vsega dela ne smemo odlašati vedno le na poznejši čas. Postranskih težav se ne sme ustrašiti nihče;, vsakdo se mora zavedati, da brez boja ni "zmajre".
* *
NAfiA AGITACIJA
Vsi>e«h agitacije pri našem in tudi pri organizacijskemu delu ka-nitalističnih strank in organizaeij--kih oblik je odvisen Ad nekaterih okclščin. Nikakor niso postranske stvari kulturna stopnja in temperament mas, med katerjmi delujemo za svoje cilje te ali one stran ke. V enaki meri. kakor omenjena predpogoja. je pa važna glede na uspeh pri agitacijskem delu tudi snov. Jasnost snovi, ki z njo skuhamo vplivati na izpopolnitev politične ali drugačne organizacije, in oblika, v kateri podajemo do-tiČni predmet, ki smo se ga lotili.
Naaprotniške stranke naglašajo vedno, da bodo "delale za vse" in pri svojih agitacijah porabljajo vsakovrstne hujskarije in največje obljube, ne prihajajo pa do stvari same, do materialnih koristi mas. Pač razpravljajo popolnoma resno o raznih privilefcijih, o štvareh, ki se tičejo posestnih slojev, če so med seboj, da varujejo svoje meščanske in kapitalističue interese. Vse drugače torej nastopajo na shodih in v društvih,, ki služijo za agitaeijo med množico, tam ae vlačijo čez zobe fraze in hujskarije. ki nimajo prav nobenega pomena glede na zastopanje interesov brezpravnih in delavskih slojev. I>a. naravnost ae vidi iz vse agitacije meščanskih strank med preprostim delavstvom in med politiško indifirentnimi sloji sploh, da je namen vsega delovanja teh strank ta, da razcepijo delovne sloje» med seboj, da jim na-tvezajo fiksne ideje in predsodke, ki potem ovirajo združevanje gospodarskih razredov po njih interesih. Ta taktika slivži strankam kar najbolje, ker jim dovaja razsodne in fanatizirane elemente, da jih izrabljajo v svoje politišk«' namene.
Kapitalistična politika, ki re-flektira na delavske sloje, bodisi katerekoli delavske kategorije, ne more delati drugače: delo kapita lističnih strank pri agitaeiji med delavskimi vfstami je torej neod-kritosrčno in demagoško, ki ima namen pridobivati zase telesno trardo potom hujskarstva delavskih slojev med seboj, da se ne združijo tako naglo in ne spoznajo v svojem fanatizmu ali indefe-rentrzmu svojih stanovskih, oziroma razrednih interesov.
Prav nasprotni namen je prav nasprotno taktiko pa zahteva naše delo. Socializem, razredni socializem je nekaj čisto pozitivnega. nekaj določenega. Socializem je cjlj, ki vodi k' pravičnosti, ki ima namen odpraviti gospodsrske krivice, ki ima namen ustvariti pravično človeško družbo, za kateri cilj mora biti vsak pameten ali pa paritetnim razlogom dostopen človek. T>oJ*im kapitalistične
stranke čuvajo svoje pTedpiaviee dočim meščanske stranke protezi rajo izkoriščanje, je naloga socializma, da ugotovi pravice do živ Ijenja vsemu Človeštvu v enak mori.
Iz tega takorekoč že kar samo sledi, da mora naša taktika iti v dveh smereh: 1. združevati vso de Isvske sloje v razrednih organiza cijah; 2. povzdigniti kulturne stopnjo in vzgajati nov svetovni nazor.
Vsekakor pa s tem Še ni postav Ijena jasna meja v taktičnih vpra šanjih. Kapitalistične meščanski stranke brez demagogije in politi škega ter osebnega intrigarstva ne morejo uspevati med delavski mi masami, da, niti ne v svojih vrstah. medsebojne konkureuee za politiške in gospodarske uspeht iu predpravice. Socialistična stranka pa ima čisto drugo nalo go. Ta mota združevati in izobraževati vse delavske sloje, pa če se tudi tupa|am pojavljajo take ka pitalistieno-politwke bolezni \ strankini taktiki, jih pa morajo zaupniki in stranka odpraviti. Naše delo je delo združitve, naš«' delo je de;lo prosvete in nikdar ue smemo in uam ni treba sezati po osebnosti iu po argumentih z oseh nostim in demagoškim značajem, ker je naš program povsem jasen, ki itna realen namen 7— socializem
Molj nego vsaka druga stranka mora zidati socialistična stranka na razsodne, program umevajoče pristaše svoje organizacije; če ne bi storila tega. potem ne bi bila nič drtr/ega. nego potvorek ali konglomerat, ki ne ve in ne more vedeti kaj hoče.
Zaradi tega torej tiči bistvo na šili organizacij v teiu, da naši člani in pristaši poznajo program in da ukrepajo na podlagi spozna vanja svojih nalog z edinim na uienom, da se pospešuje združe vanje delavskih mas na podlagi NoeiHlističnega programa brez vsa kršnih osebnostih in izrabljeval-nih ambicij delavstva proti delavstvu.
Tendenca organizacije in združevanja delavskih mas ter naobra-zevanja do najvišje popolnosti je edina pot. ki vodi delavstvo do spoznanja in do samostojnosti, ki sta v socialnem razrednem boju za pridobitev trajnih uspehov nepe grešni.
PENZIJA ZA DELAVCE.
Dokler si mlad, zdrav in čil in so tvoje roke v stanu ustvarjati bogatstvo, si dobrodošel povsod: kapitalisti te imajo radi. ker.'si priden delavec, narodnjaki te hvalijo, ker si vnet za narod, politične stranke se potegujejo za tvoj glas: skratka: kdor kaj rabi od tefbe. vsak se poteguje za tvojo naklonjenost.
Toda za mladostjo pride uta-rost in ž njo vse nadloge življenja. Tvoja roka je opešala, tvoje moči so izčrpane; opešal si. onemogel si. Vse svoje življenje si pridno delal, a sad tvojega trf"u<T?r so izzivali in št» n/ivajo tvoji izkoriščevalci. Vse so ti vzeli; pustili ti niso ničesar: kakor staro izrabljeno orodje, so te zavrgli, ne me-iječ s«*, da si star, nezmožen za delo, da nimaš več moči. da bi si služil kruha. Odslovili so te. vrgli so te na cesto, da ondi v blatil končaš svoje življenje.
Vprašaš za delo kje drugje; nih če te ne mara sprejeti na «lelo, češ, si prestar, preslaboten, saj imamo mladih svežih moči dovolj, kaj hočemo s starimi. Spomniš sr na prijatelje in znance, spomniš s«* na tega in onega, komur si po magal h svojim zaslužkom ustvariti lepo premoženje. Obrneš se na vse te; a nihče te noče poznati, vse se te izogiba, vsak se te boji in zapira duri pred teboj. In zakaj vse to? Ker si star in onemA-gel, k*r je prišel tisti eas tvoje-ga življenja, da bi v miru užival sad dolgotrajnega truda. Toda tega sadu nimaš ti, sprsfviji so g« drugi, ti satu nimaš ničesar 1
Sedaj ti je došlo bridko ip razočara joče spoznanje, tisto žalostno spoznanje, ki te sili v obup in ki te napolnjuje s sovraštvom do človeške družbe, za katero si delal vse svoje življenje, kateri si žrtvoval svoje moči, svojo dušo. Nasproti temu pa ista človeške družba nima zate ničesar za povračilo za ono veliko vreibiost. katero si ji ustvaril s svojimi pridnimi rokami. Ni&esar, prav ničesar drugega nima zate, kakor tisto zoper no in duha morečo ječo. katero se drugače nszivlja s hinavskim imenom : hiralnica Ako te je morda
■it rab pred tem zavodom/ ai lahk<
izprosiš dovoljenje za — beračej. je.. Ako se ti pa vae to studi, p* tetn ti ne pieoataja Iru/ega ko 1a si pokličeš smrt na |>omoč iti s« ako rešiš krivične Človeške družbe, kateri ai dal vše, kar si imel a katera te je za plačilo vrgla na mlako, ko je prišel čas za uživanje «adu Kojega truda.
Taka je usoda na tisoče, na mi I ione proletarcev, reveže v. In danes, ko se dvajseto stoletje trka po prsih in se ponaša s svojo kulture, zahteva starost neštevilne tragedije v proletarskih vrstah.
Ravno ta teden smo dobili pismo od sodnigs John Kraintza iz Marvville, 111., ki piše:
- "Prosim pojasnila v naslednji zadevi: Tu je starček ~ rudar star UO tet in ni več zmoten za delo. Slišal je, da dobi vsak delavec penzijo, ko je star 60 let. Rad bi zvedel, kako je s to stvarjo!
Drugo, kar bi rad zvedel, ie, če more človek, ki je star HO let, še dobiti delo ali ne t Menda ja niso taki delavci zaslutili, da bi se jih vrglo na cesto. Tnkaj je delavec. 55 let star, in je zgubil delo. Su-perintendent muaje rekel, da naj gre po svoj "tirne"; siromak je to storil in s«*daj ne more nikjer dobiti dela. Ali ni nobenega zakona. ki bi kapitaliste prisilil, da skrbe za svoje onemogle delavce?'
Danes še ni.zakona, po katerem bi dobivali stari in onemogli delavci penzijo. Danes imajo v Ameriki le ne katera večja podjetja za svoje delavce določeno penzijo. Sieer je prvi socialistični kon-gresnam Vietor L. Berger atavil v zvezinem kongresu predlog xa penzioniranje statih in onemoglih delavcev, a ta predlog po za-složenju kapitalističnih strank do seda i niti na razpravo ni prišel; takega zakona torej ni
Tudi takega zakona ni, po katerem bi bili podjetniki prisiljeni zaposliti delavea, ki ni po njih vo-ji. Takim delavcem pač ne preostaja druzega kot okrajno zavetišče ali. hiralnica.
De4avci, od vas samih je odvisno. kedaj dobimo zakon: ki bo do-oeeval penzijo za stare iti onemogle delavce in kdaj se bo izboljšal delavski položaj sploh. Delavei tvorijo večino po številu, torej imajo tudi politično moč. Treba je samo to moe prav obrniti, prav uporabiti! Mesto, da se dHavei udinjajo v službo . kapitalističnih strank, ki imajo za tielavce le ob-jube. naj raje agitirajo za sociali-zem, za socialistično stranko, ki je še vselej pokazala, da je res prava delavska stranka in da je njena prva naloga, da izboljša bedni po-ožaj delavstva. Sodrug Berger jc stavil predlog v kongresu za penzioniranje delavcev in ko hi imeli socialisti odločujočo moč, bi bil danes ta predlog že tndi zakon*
Delavci, ki pričakujejo pomoči in izboljšanja od kapitalističnih strank so enak-i piščancu, -ki pričakuje varstvo od jastreba.
&QCLA
CIALNE RAZMERE IN AL KOHOLIZEM
"Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem živel rajši pijan nego trezen."
TTpton Sinclair. Socialni detnokraeija vidi v al-toholromn mogočno oviro za oavo-bojenje delavskega razreda. Zato deluje že dolgo vrsto let z vsemi močmi, da prepriča delavstvo o ne izmerni škodljivosti uživanja alkoholnih pijač.. Ali socialna demokracija ve. da je alkoholizem posledica. a ne vzrok današnjih strašnih socialnih razmer, v katerih živi pioletariat. Ve. da ni alkoholizem vprašanje, ki se zamore rešiti samo, ločeno od ostalih socialnih vprašanj; alkoholizem je e člen v verigi družabne bede. Za-to je prepričana, da se bo vprašanje alkoholizma redilo le tedaj uspešno, kadar bodo tudi rešena vprašanja o delovnem času, stanovanjski bedi, nezadostni prehra-nitvi itd.
. Predolgi delovni čas zapelje predvsem veliko število delavcev, da segajo po vinu. pivu. žganju tnko. da jim oškoduje telesne in luševne moči. Kdor mora delati po deset, dvanajst lir v slabo prezračenih prostorih.v v vročini in prahu, je ivmevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, da vsaj nekaj trenutkov zopet lahko dela. Seveda tiči v tem velik predsodek. V ljudstvu je tako ukoreninjeno naciranje. da alkohol osveži telesne in duševne moči, da. celo inteligentni delavci verujejo v to. Ali
alkohol je le bič, ki užge trenotno moč, a trajno ne osveži.
Nizke mezde, ki ne dopuičajo d s bi deJsvstvo kupovale zase in za svoje družine izdatne, tečn hrane, so tudi vzrok, da je vpra med dela vat voni žganje tako pri ljubljeno. Popolnoma umljivo je da delavec poplakne s požirkom ¿ganja kos trdega kruha iu žalto-ve slanine, posebno tedaj, če j prisiljen, da je po beznicah, ker je dom preoddaljen od delavnice Ce nima delavec opoldne topit hrane, tedaj seže ]>o alkoholu, ker meni, da ga ogreje. Ali tudi to na-ziranje je prevara.
In ko se vrue delavec domov, kakšno je domovanje f Izmučen preinrazen prihaja v golo, vlažno lieztikurjeno sobo iu v tej luknji naj dobi njegovo telo odpočitka, tukaj naj.se razvedri njegova duša T ln na tisoče in tisoče je delavcev, ki imenujejo svojo last le košček take mrzle, neprijazne sobe, ker si ne morejo vsled nizkega zaslužka najeti .boljšega stanovanja <*V je delavec oženjen in je prisiljena tudi njegova žena, da dela ves dan izven doma, kakšno je tako domovanje? Razmetano, nepospravljeno, dostikrat kuhinja in spalnica v enem prostoru, in tukaj naj se odpočije? Kdo se bo čudil tedaj, če pobegne delavec prej ko mogoče iz tega 44domovanja" in iače v gostilni utehe.
Beda in pijančevanje sta v najtesnejši, dostikrat v nerazdružlji-vi zvezi. Kakor hitro pa pride delavstvo do boljših mezd in s tem seveda do boljše, tečnejše hrane, zdravejših stanovanj, tedaj pa se poslovi od žganja in pije vino ali pivs. Da ostane v delavcu pože-Ijenje po vinu ali pivu vzlic boljši me«di, je pač vzrok ta, da se njegove delavne razmere niso izpre-menile, ki napravijo največkrat iz delavca pijanca. Dokazano je pa tudi, kar so dognale strokovne organizacije, da je delavstvo opustilo tudi vino in pivo, če je doseglo krajši delovni čas. Svojega prostega časa niso več presedel" po beznicah, temveč so ga porabili za svojo izobrazbo.
Vsako zlo, ki naj sc trajno odpravi. se mora izruvati pri korenini. Strahotna rarširjenost alkoholizma v današnji dobi je posledica socialnih razmer. Te se morajo iz-premeniti in alkoholizem bo po-jenjeval. Socialna demokracija vzlic temu spoznanju vodi še 00-seben boj proti alkoholu in za abstinenco. Vse socialno demokratič-. ne stranke v Evropi so na svojih zborih povdarjale, da je boj proti alkoholu največjega pomena za razvoj socializma, in vse evropske socialno demokratične stranke imajo delavske abstinenčne organizacije.
Besede ameriškega sodruga l*p-tona Sinclairja: "Ako mora človek živeti v peki 1, bo v njem živel rajši pijan n®go trezen", ki jih je napisal v «ovojem romanu "Močvirje". s6 prozna obsodba današnjega kapitalistič. družabnega reda. Kapitalizem je pahni' delavca v razmere, ob katerih bi moral zhlazneti. da ni 'skal tolažbe v alkoholu. Ali čim bolj prodira ideja socializma med delavstvo, čim bolj se utrjuje v delavstvu prepričanje, da mora postati vse drugače, kakor pa je. tenrholj se zaveda delavstvo, da zamore ta gigantski boj izvojevati le trezen razred. Namesto črnega obupa, ki je prej tiščal delavstvo k tlom in ga silil iskati trenotnega pozah-ljenja v strupu, je socializem prežel delavstvo s svetlim upom na boljšo bodočnost. I11 delavstvo spoznava od dne «lo dne bolj. <la al-kobol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik in zli duh.
Turške vojne irtve. Vojaški izvedenci so preračunili, da se je od 200.000 mož močne turške arma-«1«' rešilo v Janino k večjemu 20.-000 vojakov. Vsi drugi — z arnav-skimi četami vred — so razbiti: nekaj se jih je vrnilo domov, nekaj je bilo vjetih. drugi so padli na bojiščih. Mrtvih in ranjenih jc imela zapadna turška armada v bojih s Srbi najmanj 60 tisoč, vjetih je bilo 20.000. Vjeli. razorožili in nato izpustili so Srhi do 25.000 bsšibozukov ir. kristjanov. Ostali — večinoma Arnavti in domači prebivalci — so pa Wb«"žali na v*< strani in se poskrili po hišah. Svoje mrtve in ranjene so Turki, če so le utegnili .pobrali in vlekli s seboj Kjer pa niso mogli, so pa svoje mrliče vssj slekli in semili. ker tsko zahteva mohamedanska vera. Zato je biio videti toliko golih ali vsaj bosih mrličov.
Rev. Sojar in drugo.
Kdo je Rev. So/ar? Well — pozabljeno še ni. vendar , naj 50ÓCL čitateljev 44Proletarca" čila znova :
Rev. Tone Sojar je na aotualiztisnem shodu 3. nov .1912 v Chicagi v pjjčo 600 ljudi prosil sodrqgi Etbina Kristana odpuičaaja za svoje laži in obrekovanja < "Amer. Slov." In dalje je Sojar rekel: "Socialisti, dragi sodrugi ,— ali kar ste U — Bog vam pomagaj Í Jaz vam želim vso srečo!"
Kaj je Rev. Hojar s tem dokazal? Dokazal je, da kadar pride med socialiste na javni shod, govori tako, ker mu vpade ves po-gun, a kadar doma v zatišju piše za 44Am. Slov." takrat pa pravi drugače — ravno iiaroln*. In tak človek je v našit; očeh coward ali po domače —' figamoi 1
Ali se je vredno s takim človp. kom pečati? Skoro ne? Kajti zopet se lahko zgodi, da bo Tone, kadar pride med socialiste, zo»iet vse — preklical in prosil za opro-čenje!
"Kunštnost" Soja rjeva je zo->et podrla jednega jarea. V zadnji številki "Amer. Slovenca" nam stavi zelo, zelo, zelo 44učeno"
vprašanje, namreč:
"Kdo je pa p:oduciral premog, zakopati v zemlji od nekdaj?" In dalje: "Kdo je prodneiral soln-e?" (Sojar hoče "dokazati." da delo ne producirá vsega bogastva.)
O joj, o joj! — Zdaj nas pa i-ma! Hm! Takšnega s]>aka se pa nismo nadejali. Kam se naj zatiče- 4 mo za 4'razsvetljenje" naših mož, gan, da rešimo to 4'strašno" vprašanje? Kajti za rešitev te uganke je vs«»kakor treba poseb-' nega 4'razsvetljenja" — drugače ostanemo v šmiru! Kaj. ko bi se zatekli k samemu papefcu. kateri je univerzalno "nezmotljiv"?
Toda šalo na stran! Prepričani smo, da tako hc<lastcga vprašanja še ni stavil nihče na svetu; tudi Oletni šolarček bi se ga sramoval. *remog je res v zemlji, pa naj je nastal kakor že je. Toda koliko je "[»a premog vreden za človeka, do-der leži v zemlji? Kake koristi je premog za nas vse. dokler se ga ne dotakne roka premogarjeva ? Ali ne zadobi premog svojo vrednost šele tedaj kadar je izkopan in spravljen na površje -zemljej "lokler leži premog v globočini. tedaj ima za človeka ravno toliko pomena kakor navadni kamen; tedaj še ne predstavlja nobenega bogastva. Premog postane bogastvo šele tedaj, kadar ga delam spravijo na površje in šele tedaj ga zamore kapitalist spraviti v denar — v bogastvo. Delavci in samo delavci — torej delo pretvori premog v bogastvo, v poraben produkt. Stol, na katerem sediš, Sojar, kadar pišeš svoje neumne klobasarije, je iz lesa. Le« je zra-stel v gazdu, torej iz zemlje. Toda oredno je zadobil surovi les obli* ko tvojega stola, se ga je dotaknila magična Toka dela. To je tisto kakor s premogom. Delo producirá vse. V tvoji glavi, Sojar. leži nekaj — kar nečemo imenovati.
bi molčal, bi nihče ne vedel, kaj imaš v glavi. Ker pa potom svojih blodnih misli spravljaš tisto na papir in v javnost, ^emo sedaj, koliko znaš. To je pa tvoj produkt! Produkt, tvojega dela, kar je zate menda bogastvo. Sojar, vsak premogar te lahko o sramoti!
In solnce! Naj ga je ustvaril Bog ali oa naj bo posledica večnega razvoja, kakor nas uči moderna veda, solnce bi malo koristilo poljedelcu, če bi on ne izvršil svojega dela. Solnce že stori svoje, toda če pšenica ni pognojena in če jo preraste plevel, ne bo bogate letine, pa naj solnce še tako lejío sije in dež še tako tosí zemljo. Zopet dokaz delo producirá vse! .
Vojna! Tudi Sojar je za krvavo klanje! Kajpak! Peta: 44Ne ubijaj." Brrr! To ni nič. To je samo v bukvah. "Mir ljudem na zemlji!" Dvakrat nič! To je kvanta! .— Živela krščanka kultura!
n _	1
4'Krvava revolucija!" — Sure! Sojar je že enkrat prosil so«*islista za oproščenje, ko je lagal o krvavi revoluciji. Sojar ima "krvavo" revolucijo v svojih puhlih možganih. Debs je izjavil sledeče glede nasilnega prevrata in sajft>ta£e sploh j
"If I * regarded tW class struggle as mierrilla warfsre. T
P ROLKTA BBC
ft
would join the anarchists ai»d prattire m wrtl as preach such tactic«. I am opposed to asbot age, direct action or to bloody conflict as a weapon for the e mancipation of the workmg claaa ." (National Socialiat, No. 52.)
Slovensko : "Ce bi ja* odobraval rokovnjaško vojevanje, pridružil bi se anarhistom in
učil kakor tudi hnrrševal to tak-liko. Jas sem nsaproten sabota-ii, direktni skciji in krvavemu konfliktu kot orožju za osvoboditev delavstva.1' 6 člen pravil socialistične stran ke v Zed državah se glasi:
"Section 6. Any member of the party who opposes political action or advocates crime, sabotage, or other methods of viol ence as a weapon of the work ing class to aid in its émancipa ùon. shall be expelled from membership in the party."
(Vsak član stranke, kateri nasprotuje politični akciji ali priporoča zločinska in nasilna dejanja kot sredstvo za osvo boditev delavstva, mora biti izključen h strankinega član stva.)
Dovolj! Ali bo Sojar àe lagal, da "Proletarec'* in socialisti priporočajo krvavo revolucijo?
Sojar nekaj namiguje, da so cialisti v Chieagi ne plačujejo hrane in stanovanja. Mi ne verjamemo, da ima Sojar katerega sociali sta na "bortu". ali da on za koga "ddber stoji". Če pa veš za koga da ti je storil krivico, ali če si ti advokat za katero slovensko go spodinjo. potem z imeni na dan Basta !
Z našega drugega zbora.
IZVLEČEK DEBATE, KI SE JE VR&LA NA n. NA&EM ZBORU GLEDE NAČRTA ZVEZNIH PRAVIL.
O formi pravil, ki sta jih pre<lk>-žila zboru sod Savi»' in Petrič, se je v specialni debati o Savičevem načrtu, ki zavzema ekstremno formo centralizacije, odprla ostrejša debata, iz katere posnemamo v glavnem sledeče:
Sodr. Savič zagovarja formo popolne centralizacije. V podkrepitev svojega mnenja, da se „e «vezi potreba preustrojiti v tem smislu radi edinstvenega dela. katerega do sedaj ni bilo mogoče vršiti radi avtonomije posameznih sekcij.
Sodr. Petrič pravi, da ni po-tnetono napraviti naenkrat tak skok. pač pa je zato, da se združijo hrv. in srbska sekcija, kateri naj v bodoče tvorita eno sekcijo; slovenska sekcija naj bo kakar je, ker so njene razmere vse drugačne nego hrvatsko-srbskih. Pač pa je zato, da se po en član t*h odborov zamenja na svojih sejah, to je. da en član hrv.-srbske sekcije prisostvuje sejam slovenske sekcije in obratno. Na ta način bi se učili spoznavati drug drugega natančneje in bi gladili pot končnemu cilju — popolnejši centralizaciji. Ne vrjame v dekretiranje imen, pač pa v delo, katero naj to praktično uresničuje stopnjema.
Sodr. Lučič prikazuje hibe do-sedsnjega dela vsled decentralizacije. wndar drži da bi bilo sedaj s popolno reformo zveZne forme v centralizacijo prerano. Zlo nacionalne razkosanosti je treba samo izkoristiti. Mnenja je. da netočnosti nastajajo vsled zasukanosti posameznikov in ne : formi; kajti tudi v formi tesnejše centralizacije bi v tem ozira ne bilo nič boljše. Se strinja s federativno avtonomijo.
Södr. Polovina pobija Lučičeva mnenja in zagovarja popolno centralizacijo gibanja.
Sodr. Mantoni: Kari Marx je dejal: "delavci vseh dežela združite se!" To mora biti tudi naš« geslo. Naša zveza se ne sme ravnati po geslu skrpane Avstrije: "Divide et impera!" P<Vbija mnenja sodr. Petriča in pravi, da je hp» dosedanja avtonomna forma pokwzaila, da je na ta način de»lo oteškočeno. Dolžnost uelavca — pravi, da dela vzajemno z delavci vseh narodov^, ne samo s svoje narodnosti. Sovin.wm je Železni plot, katerega je postavil kapitalizem. Tega je treba da odpravimo. Nasprotuje načrtu Petriče-vrh pravil.
Sodr. Molek se strinja v načelu s centralizacijo, toda nf polju
praktičnega dela bi nastale — če greiho do ekstremne centralizacije teikoče, kajti hrvatski in srbski sodrUgi nepo/najo dela in po-tneih slovenskih sodrugov in tudi slovenski ne hrvatskih in srbskih. Strinja se s Petrovičevim načrtom.
Sodr. M&rkovič navaja, kako so Jugoslovani, sosebno jugoslovanski socialisti v Ameriki, maloštevilni za vspešen boj vsak ua svojo pest. Za izdatno delo je treba najstrožje centralizacije.
Mi smo, pravi, raatreseni po celi Ameriki, in to onernogočuje delo na svojo pest, kakor tudi v stari domovini. Samo z jednolič-nim delom za katero pride direktiva iz ene strani, je mogoče jm>-vzdigniti našo zvezo.
Razdeljeni smo slabi, ker so naše moči raztresene;-edino v entralizaciji leži jMipolen razvoj.
Sodr. Petrovčič domMilja delegate, kako se je že na prvem zboru odločilo, da se pojačatno na podlagi federativne avtonomije. Na tem zboru so delegatje raiz-de-ljeni v dve struje. Vzrok tega leži v potrebi — kakor se izražajo srbski sodrugi — združenje Srbo\ s Hrvati, kar pomeni delno cen-tralizaciju za njih. Slovenci ostanejo za zdaj še avtonomni. Zago vaija »druženje Srbov in Hrvatov, a je proti popolni centralizaciji.
Sodrug Podboj je istotako proti centralizaciji takoj, dasi ji v načelu z idelnega stališča ne naapro-tuje.
Sodr, Zavertnik ft., predlaga,
da ostane avtonomno federativna forma.. Tajniki sekcij naj imajo vsak teden seje, pa se ho delo kvriilo v redu brez centralizacije Če m* spre j m»4 Savičev načrt pra-vil, ne bo v bodoče nič .bolje kakor danes. Strinja se z dosedanjo formo in pravi, da forma sama po sebi ni slaba, slabo je le to, ker se ni obdr/.avalo sej in izvrševalo delo.
Sodr. Kirin zagovarja Savičev načrt in je mnenja, da je avtonomija ovirala agitacijo.
Sodr. Belieff je mnenja, da je dosedanja forma pomagala ntrjati šovinizem in že radi tega je po tnehno, da se ta forma zavrže.
Sodr. Zavertnik mL pravi, da Hrvati in Srbi najbolje poznajo svoj delokrog, istotako Slovenci. Povdarja, da so Slovenci v drugačnih razmerah notranjega razvoja nego Srbt in Hrvati, zato je proti centralizaciji.
Sodr. Beienič je mnenja, da vnanji delegati nimajo dovolj pojma o praktičnem delu v gl odbora/Nedostatkj so biii v glavnem v tem, ker. je padlo preveč dela na posameznike. Mnenje je da gl. tajnik vsled raznih del ni mogel izvrševati vse tisto, kar bi bilo poleg potrebno in nujno. Ako se da v gl. urad pomoč, bo gotovo izvršeno tudi tisto delo, ki do sedaj vsled drugega, ni moglo priti na vrsto .Zagovarja federativno avtonomijo.
Sodr. Maravič in Hinič sta mnenja onih predgovornikov, ki so trdili, da forma federativne avtonomije ni pripravna za vspeš ni razvoj zveze.
Sodr. Fabianič zagovarja centralizacijo, češ, da je iznašel na agitaciji, da dosedanja forma ne odgovarja našemu cilju.
Sodr. Ekonomoff ¡Evaja, kako nujno je za Jugoslovane, da stojimo v tesnejši «vezi, ker nam to omogočuje uspenejŠe akcije. Kri tizira na obširno nedostatke, kateri, pravi, izhajajo iz decentralizacije. Da se ti nedostat.ki onemogočijo. je za popolno centralizacijo in se strinja s ¡»redlogom sodr. Savica.
Sodr. Cvetkov pravi, da imajo delavci močnega sovražnika, ta je kapitalizem, proti kateremu je potreba, d« nastopimo združeni. Male jezikovne razlike nas ne'smejo 'ovirati. V teoriji smo si vsi edini, ali na polju praktičnega dela — pravijo eni — bi nastal** tefckočc. Ali ne eden od teh. ki to trdijo ni dokazal, da bodo teško-če nastale v resnici, ampak to se le trdi.
Razlaga obširno, od kod in vsled česar so bili nedostatki. Pravi, da se je dalo najjasneje soditi iz kritike o poročilu tajništva.
8odr. Bornemissa se Čudi trditvi, da so Slovenci poseben narod. Pravi da se vsi razumemo med seboj in imamo enake teškoče in enake <Hlje. Kakor Hrvati in Srbi. tako imajo tudi Slovenci enega sovražnika — kapitaJizem. katerega vlado je potreba, da odpravimo. V Ameriki — pravi — ni narodnih mej, zakaj M »i jih po-
stavljali sami, ko je nase načelo,
da jih odpravljamo. — Zagovarja naj trum* ju centralizacijo.
Sodr. Lang se obrne na opazke sodr Petriča, ki je v svojem odgovoru na kritike o tajniškem poro čilu dejal:
'Novodoili sodrugi, kakor se vidi, so najtoplejši zagovorniki centralizacije in najhujši kritiki o detlu gi. odbora. Ali ti sodrugi naj se malo amerikanizirajo; mislim namreč od nog do možgan gor; kajti odštevii možgane ameriškega delavca in sploh A meri kanca, so Amerikanci res praktični ljudje." — —
Pa pravi, da so trditve, da se učimo od Amerikancev ne utemeljene. To pobija, pa dokazuje, da se "brni od ameriških sodrugov ne opremo ničesar naučiti, to priča najjasneje Haywoodova zadeva. Pravi, da se čudi, ko člani v klubih navajajo, kateri narodnosti pripadajo, kakor da bi bila socialistična stranka kakšna pa-triotična stranka. Zagovarja centralizacijo.
Sodr. Bayer zagovarja formo centralizacije ir navaja slučaj, ko so pristopili v klub Nemci, a vsled do sedanje forme niso bili vstanju dognati, kteri osred. odbor dobi od njih svoto.
Sodr. dusnjar je inneja, da je ta strah pred eentrali'/acijo prazen. Mnenja je,'da jačji pomaga slal^ejšemu. Ako se Slovenci zavedajo svoje jakosti, potem ne smejo prezirati slabejŠega, da se od njega poslove, temveč da so slabejemu pomočnik. Ako se bo delalo skupno, bodo sile osredotočene. vsled česar bo večja tudi prometa in agitacija bolj«* vapeš-na.
Sodr. Petrič pravi v zaključni besedi, da so eni skušali z namenom, da pod pro svoje mnenje o centralizaciji zateči se pod okrilje Marksovega reka: "Delavci vseh dežel združite se!" Toda ta rek ñi siguren za utrditev mnenja o centralizaciji. Ali naj se ta rek tolmači, naj se delavci vseh de žela združijo v Jugosl. soc. zve«it! Sodrugi. ki znajo nemški ali angleški, gredo potem lahko v nemško ali engleško organizacijo — to hi bilo logično po izvajanju sodrugov, ki se zatekajo pod okiilje tega reka. Toda mi vemo, tla ta rek pomeni, naj vsak dela za socializem med svojem narodom, dokler je v njem bolj potreben kot drugje. Zato bi prašal sodr Cvetkova in Etkonomoffa, zakaj ne agitirajo za ustanovitev socialističnih klubov med Bolgari."
8odr. Savič pobija izvajanja sodr. Petriča in pravi, da njegov načrt ne pomeni zlorabe v agitaciji ene narodnosti napram dragi. Vsaka narodnost da bo vodila agi-tacijo i nadalje tako, kakor bo iznašla, da je najbolj uspešno. Ostaja pa na stališču, da je treba za večje delo večje notranje edinosti .Vse predsodke —> pravi — treba da zavržemo in da smo samo eno: socialisti.
Stem je bila debata o pravilih zaključena in prešlo se je na glasovanja (roll eall). katerega rezultat je sledeči:
Za Savičev načrt, ki je bil v specialni debati v marsičem spremenjen. so glasovali sledeči:
B. Žikič. M. Vrkljan, J. Horvat, M. TTinié, X. Ožanič, M. Udbijanec, S. Blagič, J. Filipovič, N. Znavor. V. Bayer. M. Polovina, M. Popo-vič, M. ftostarič, M. Lukavečkj, J. Ožanic, N. Zorelic, Oeo. Maravič, L. Bogdanovič, I. Sušnjar, J. Mantony, T. Cvetkov, J. Lang, M. Kirin, S. Fabianič. M. V. T/učič, Z. Bajskic, N. Eremich, D. Ekonomoff. S. Markovié. A. Dubrava« in V. Bornemissa. — Skupaj 31 glasov.
Za načrt sodr. Petriča, ki je bil priobČen v Proletareu pred zborom z malim popravkom in dodatkom. pa so glasovali:
John Molek. Jos. Zavertnik st.. V. Bažant, M. Petrovič, F. Novak, John Roesell, F fcavs, F. Bcšenič, T. Bešenič, F. Ošek, V,. Tomsšek, F. Podboj, Leo Zakrajšek, .Tos. Zavertnik ml. in J. Masten.
V imenu manjšine predloži sodr. J. Zavertnik st. zboru priziv.
Pravila s prizivi majšin gredo na splošno glasovanje koncem t cea meseca, o pravilih pa se začne v listih javna diskuzija, katere Članki morajo biti podpisani lastnoročno ali pa predloženi klubom v odohrenje.
Dotičniki. ki protestirajo proti vojni in obenem priporočajo ob volitvah kapitalistične stranke, katere se navdušujejo za večjo mornarico — so bedaki.
► - < ! Stranka j j
Skupna konferenca chikaikih klubov. • -
Predzadnjo soboto zvečer so imeli ehicaški klubi štev. 1, 6, 20 in 60 skupno sejo na 18 So. Centre A ve., da se postavijo oziroma izvolijo kandidatje sa razna mesta. Predsednikom sestanka je bil ¡■voljen sodr. M. (jučič, podpredsednikom sodr. Vrlkljan in zapisnikarjem sodr Bornemissa.
Prva točki dnevnega reda je bila izvolitev devet delegatov za o-kranji centralni komite. Za Slovence so bili določeni sodr.: Fr. Podboj. Filip ttodina ter Joe Zavertnik ml.; Za Hrvate: I. Masten, J. Hegji in O. Hampel; za Srbe sodrugi: R. Savič, M. Polovina ter M. Sokolovič. - Nato m- je pričelo z imenovanjem kandidatov, za glavni odbor. Konferenca je imenovala od vsake narodnosti po šest kandidatov, od katerih bodo člani izvolili po štiri za vsako narodnost. Nomini-rani kandidatje so naslednji sodrugi: a) Slovenci: Fr. Podlipec, Fr. Podboj, Fr. Petrich. Katarina Strahota, Feliks Namors ter Filip Oodina; bi Hrvatje: Krpan. Masten, Dubiavec, Hegji, Lenard in Vrkljtn; c) Sr1»i": Lpčič, Savič, Erenrič, Polovina, KokotoviČ in Bajskič.
• V nadzorni odbor sta bila izvoljena sodniga Žvanut in M. Mav-rič, st.
Ker je II. zbor zaključil, da ima iz sedanje tiskarne, ki je delniško podjetje, iKistati zvezina tiskarna, je konferenca volila pet sodrugov v,tozadevni odbor, ki bo skrbel, da se vse potrebno uredi v transakciji ter da se za obratovanje tiskarne potrebni fond tem prej nabavi. V ta odbor so bili izvoljeni: sodrugi: B. R. Savič, I. Steiner, Jos. Zavertnik, ml., N. Berger ter Frank Podboj.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je sodr. predsednik zaključil sejo.
Klubom na snanje.
Glavni odbor J. S. Z. je sklenil, da čljni tudi po Novem letu pla-čujejd ud 5c. posebnih prispevkov in sicer za "Tiskarniški fond", za ustanovitev lastne zvezine tiskarne. Klubi, oziroma njihovi člani naj ta sklep upoštevajo.
Tajništvo Zveze.
Za Chisholm, Minn.
Jugoslovansko soc/ ndraženje, štev. 22, ima svojo sejo ne 26. jan t. 1. v dvorani Frank Medved a (Slovenska Oostrlna). Ker je na dnevnem redu več zelo važnih stvari, je potrebno, da se vsi so-drugi te seje vddežijo.
Seja se prične ob 2. uri popol-* dne.	* Tajnik.
\
Za Frontenac, Kans.
Članom Jugoslov. soc. kluba. št. 34 se naznanja, da se od sedaj naprej vidijo klubov e seje vsako pr vo nedeljo v mesecu in sicer popoldan ob 2. uri v Avstrijski dvorani. Sodruge se poživlja, da bi za naprej bolj redno hodili k sejam, ker so vselej važne stvari na dnevnem redu!
Tajnik
Iz življenja vojaka - novinca.
(iraški " Arbeiterwille" poro»"a : Novinec pri huzarskem eskadronu v Volšpergu na Koroškem je dobil od doma par kronic za pripo-boljšek. To je izvedel njegov kor-poral in je zahteval od fanta denar. Ker mu novinec denarja ni hotel dati, ga je korporal na cesti napadel in ga začel sirovo pretepati. Mimoidoč civilist se je na to potegnil za novinca. Korporal je nato odpeljal svojo žrtev v hlev, kjer ga je tako pretepel, da je re-vež obležal in ne more v službo. Zadevo preiskuje vojaško oblast.
Vojna in igrače. Iz Londona poročajo: Balkanska vojna je tako zelo navdušila angleške otroke za vse, kar je z vojno*v zvezi, da so morali izdelovalci igrač, ki so imeli za božič že velike zaloge igrač, v zadnjem trenotku zaposliti celo armado delavcev, da i-zdelajo nova naročila. Največji angleški tovarnarji so dobili te dni pred vsem naročila na vojne igrače, igrača, ki jo že sedaj prodajajo, se imenuje "poraz Turkov". Bolgarski in turški vojak oborožena z bodalom, si stojita nasproti. Če se na vije enkrat pero, tedaj se prrprsri Bolgsr, da se vrže na
Raiiirits svoj« manj« I Poučite to o socializmu 1 Razvedrite al duha I — "Proletarec" ima v svoji knjiisvni zalogi sledeče knjige
in brošure. Pošljite naročilo še danes":
LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI:
Etbin kriHtao: "SamoevoJ", mehka vezba.............................SO
"Ped »povednem pečatom1', I. zvezek................................ l.Oft
IL zveaek..................................80
Uptoo 8inelair (poslov. Jo«. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". Po
V ««t is ekicaikih klavnie.......................................$100
.18
M
Etbin Kristan: "Francka ia drugo".................................
Pavel Mikalek: "Is nlšin življenja".................................
"Tajnosti ftpanake tnkvialcije". (Doeedaj irili samo štirje enoplči). — Snopič po ......................................................
BRO&URE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir Knallift: "Socializem".....................................
Kurite Ferri: Socializem In moderna roda............................
"Driava prl*sdnJostiM . . ........................................
"Preletariat".....................................................
Etbin Kristan: "Msvanii —claHiom"................................
"Strahovi" (Priporočljivo).....................................
*'Komunistični manifest".....................J......................
"Zakaj smo socialisti"...............................................
"Kdo uničuje proizvajanje v malem".................................
'' Socializem''.......................................................
"Kapitalistični rasred".............................................
"Socljalna demokracija ln kmotsko ljudstvo"............... .........
"Vojna ln socialna demokracija"............f.......................
"Občinski eoclallssm" ..............................................
''Moderni sociallsom" .............................................
"Naia bogatetva" .................................................
Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..............
KNJIGE IN BROftURE ZA PEOTTKI.ERIK AI.NO PROPAGANDO
Prof. Wahrmund (poslov. Kristan):
"Katoliško svetovno nazlranje in svobodna snanoet"...............M
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................U
"T dobi klorlkslisma". (Priporočljivo.)...............................tt
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konzumnih drnfttvih"................:..........................
"Narodno vprašanje ln Slovenci"..... ...............................
"Moderni politični rasvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Olijl so-
Cl• • e s e e o s o o o o o s e o e o s s s s s e s a • s s s s s' e s s s e a o s s s s • e o s s e • o e o o
"Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel peo svetopisemskega Tohije. 8. V nebesih, i. Konec aveta ia eedeft za "ne
beiko kraljevstvo"................. ............................
"Kake je lop vojaiki stan." (Poljudno zbirke "Več luči!" 8. enopiM..
Vse te knjige in broture pošljemo poštnine prosto.
1.50 ,80 .10 .10 .lfi 18 i .10 .18 .18 .18 .18 . 8 .18 .88 .10 . S .10 \
18
18
.11
Boj med pravico in krivico, boj med delom in kapitalom
- JE SLAVNI RUSKI PISATELJ -
» '
Maksi m Gorki
TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
IVI ATI
Prsv kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške slovenske delavce.
Cena te Izbora« knjige, ki |o mora brati vsak delavce, znaša........
$1.00
Naroča se pri upravi 'Prilitarca' 2146 Blui Island Av., Chicago,III.
Se dises uroäte es litis. Psiii He se di se bsdete prepozni?
Turka; če se navije trikrat dTugo pero, tedaj se pa sku£a Turek bra niti. Končno pa pade majhni os-
manski vojak ns tla in zmagoviti Bolgar se vrte nanj. To rgraeo kn-|WJ<jejo sedaj na Angleškem v velikih množinah. "
Slovenski rudarji, ne hodite v Alts, Ftah; Blair, NevaMa: Bing-ham, Utah: Poreupine. Ontnrio. rsnaria! Rudarji v teh krajih so vedno na Strajku!
Misli, ki bi te lahko drugače izra sile.
Prva dama v župniji (proti nanovo doMemu neoženjrnemu pastorju) :
"Klokvenea Vaših pridi* je navdušena."
Druga dama: "Da vresnici! T>o-kler Vi niste priJJi. nismo znali kaj je gneh."
o e
I
Najemnikova hči (proti graj-šeakn, ki jo podaril najemniku dva praJHčka v nadomestilo za dvs, ki sta crknila) t Da gospodična. mi smo vam zelo hvaležni. Kakor »Tohn pravi ,mi ne bomo nikoli bre« prašičev, dokler stari graj&čak in njegova drniKns llvi.'
Gost (predno gre spat): "Ni me treba spremljati do vrat ter imeti sitnosti z menoj."
Gospodinja: "To ni sitnost, temveč velika radosti"
Pogoj saposlitve.
Vsaka zaposlitev, bodisi telesna ali duševna, je v prvi vrsti odvisna od popolnega zdravja, ker bi stalno, delo milo neinogoee, ko bi naša moč Vsaki čas malo pojenjala. Glavna zahteva je, vzdržati prebavni stroj v dobrem stanju. Tako dolgo, ko zaraoremo zavfiva-ti in prehavati dovolj hrane, se naša «nežnost zaslužka ne bo zmanjšala. Ako pa zapazimo kako spremembo, morali bi rabiti takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo bo delovalo hitro in odločno. Izgnalo bo vso nesnago w telesa ter pripravilo prebavne organe za novo Irrano. jih bo ojačilo tor provzročilo redno delovanje.	<
V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashlsnd Ave, Ohieago. Illinois
Trinerjsv liniment iztirs korenito vse bolečine iz mišie :n kostnih sklepov. AnVKRTTflTOnSNT
J* MM («K t A K K t
advertisement
Àvstr, Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. janinrarja 1892.
Sedele Frontenac, Kais.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kant. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kane Tajnik: JOHH ČERNE, Box 4, Breery Hül, Mulberry, Kane. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kane
NADZORNIKI: PONQRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kane. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kane.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
fi1..1
MATI.
Socialen roman t dveh dehk.
Spisal Maxim Gorkij.
V	levem kotu dvorane so se odprle visoke duri. Skozi nje je zi-baje stopil starček z očali. Na njegovem sivem obrazu se je tresla bela. redka brada, vrhnja obrita ustnica se ie zakrivila v u-sta, ostre čeljusti in podbradek so se onirali na visok ovratnik uniforme in bilo je, kakor da pod ovratnikom ni vratu. Z roko ga je podpiral odzadaj visok, mlad človek z rdečim, okroglim obrazom kakor iz porcelana, a takoj za njim so se počasi pomikali se trije ljudje v zlato obšitih uniformah in trije civilisti.
Dolgo so se gnetli okolo mize in posedli po stolih; eden izmed njih v odpeti uniformi, lenega obritega obraza, je nagovoril starca tiho in težko gibajoč zabuhle ustni. Starček je poslušal sedeč nekam ravno in nepremično* za steklom na očalih je mati opazila dve drobni, brezbarvni pegi.
Na konen mize je stal visok plešast človek, pokašljeval in šumel s papirji.
Starec se je zazibal naprej in izpregovoril. Prvo besedo je izgo-veril jasno, a sledeče so se mu kar razlezle na tenkih, sivih ustnih.
—	OtvaVjam ...
—	Glei! — je šepnil Sizov, se nerahlo dotaknil matere in vstai.
V	steni za omrežjem so se odprle duri; vojak z golim bajonetom ie vstopil za njim se je pojavil Pavel, Andrej, Fjodka Mazin, oba Guseva, Samojlov, Bukin, So um)v in še pet mladeničev, ki jih mati ni poznala po imenu. Pavel se ie oriiazno nasmejal. Andrej prav tako in pokimalz glavo; v dvorani je postalo svetlejše in preprostejše vsled njunih nasmehov živahnih obrazov in gibanja, ki sta ga donesla v napeti, mučni molk. Mastni blesk zlata na uniformah je pomedlel in Se omečil, dih žive sile in bodrega upayja se je dotaknil materinogif^srca. In na klopeh za njo, kjer so doslej ljudje potrto pričakovali, se i* oglasilo tiho mrmranje.
—	Ni jih strah! — je zaslišala šepet Sizova, a z leve. strani je tiho z^ihtela mati Samojlova.
—	Tiho ! — je velel osofren glas.
—	Opozarjam ... je dejal starec.
Pavel in Andrej sta sedla drug poleg drugega, zraven njiju so sedli na prvo klon Mazin. Samoj-lov in oba Guseva. Andrej si je bil obril brado, brki so mu zrasli in se povesli navzdol, da je njegova okrogla glava bila podobna mačji. Nekaj noveira se je pokazalo na njegovem obrazu: nekaj oatreira in jedkega okolo ust, nekaj temnega v očeh. Na Mazinovi spodnji ustni sta bili dve črni pegi. obraz je postal polnejši; Sa-mojlov ie bil prav tako kodrav kakor ponrej in Ivan Gusev se je smeîal Se zmerom široko.
—- F/h, Fjodka, Fjodka ! — je zašenetal Sizov in sklonil glavo.
Mati je opazila, da diha svobodnejše. Posliršala je nerazločna vprašanja starca — vpraševal je, ne da bi gledal na obtoženca, in njegova glava je slonela nepremično na ovratniku uniforme. Po slušala je mirne, kratke odgovore svojega sina. Zdelo se. ji je, da predsednik hi sodniki ne morejo
biti ne zlobni, ne kruti ljudje. Pozorno je motrila obraze sodnikov in ugibala iz njih; tiho je prisluškovala novemu upanju ki se ji je zbujalo v prsih.
Porcelanasti človek je ravnodušno bral svoje papirje, njegov enakomerni glas je z dolgočasjem napolnjeval dvorano in oblival ljudi, ki so sedeli nepremično kakor olrpli. Štirje odvetniki so se tiho, a živahno razgovarjali z obtoženci; močno in urno so se gi bali in spominjali na<nekoliko velike, črne ptice.
Na eni strani starca je polnil stol s svojim telesom tolst, zabuhel sodnik, z drobnimi, plavajočimi očmi. na drugi strani grbec z rdečimi brki na bledem obrazu Utrujeno je naslonil glavo na naslonjalo in premišljeval z napol-odprtftni očmi. Tudi obličje državnega pravdnika je bilo utruje no, dolgočasno in ravno*hišno. Vzad za sodniki je sedel župan, poln m zajeten možiček, ki si je zamišljeno gladil lica; načelnik plemstva, siv bradat in rdečeličen Človek z velikimi, drobnimi očmi; okrožni glavar z ogromnim "životom, ki ga je očividno motil.
—	Tu ni zločincev, ne sodnikov,
—	se je razlegal trdi Pavlov glas.
—	tu so zmagalci in premaganci .. .
Vse je utihnilq, nekaj sekund je materino uho slišalo le tenko, urno škripanje peresa po papir ju in utripanje svojega srca.
Tudi predsednik sodišča je nekaj prisluškoval in pričakoval. Sodniki so se zgenili. Tedaj je de jal:
—	No da . . . Andrej Nahod-kal . Ste-li kriv ...
Nekdo je zašepetal:
—	Vstani.. . . vstanite!
Andrej se je počasi vzdignil
se vzravnal m vijahoč si brke izpod čela gledal na starca.
—	Zakaj naj bom kriv T — je dejal pojoče in složno Malorus ip kakor zmerom zmajal z rameni — Nikogar nisem ubil, ne okra del. ne skladam se s takim življenskim redom, ki sili ljudi na rop in na medsebojno ubijanje . . .
—	Odgovarjajte kratko: da ali ne . . , — je dejal starec šiloma, a razločno.
Na klopeh za seboj je mati začutila nemir, ljudje so tiho šepetali m se premikali, kakor da bi se osvobojevali iz pajčevine sivih besed porcelanastega človeka.
—	Slišiš, kakšni so T — je zašepetal Sizov.
—	Da . . .
—	Fjodor Mazin, odgovorite ...
—	Nečem! — je jasno odgovoril Fjodja in poskočil na noge. V obraz je zardel od razburjenja, oči so se mu zasvetile in roke je položil na hrbet.
Sizov je tibo zastokal, mati je začudeno razširila oči.
—	Odklonil sem obrambo . ; . nič ne bom govoril ... ker smatram vaše sodišče za nezakonito! . . . Kdo pa ste vit Ali vara je ljudstvo dalo pravico, da nas sodite? Ne, ni vam jo dalo! Ne poznam vas!
Sedel je na skril svoj razjarjeni obraz za Andrejevim hrbtom.
Tolsti sodnik* je sklonil svojo glavo k starejšemu in zašepetal nekaj. Sodnik t bledim obrazom je privzdignil obrvi, po*kilil na obtoženca, položil roko na mizo in, začečkal s svinčnikom nekaj po pariju. Okrožni glavar je zmajal z glavo, oprezno prestavil noge. naslonil trebnto na kolena in ga
pokril z rokami. Ne da bi ganil glavo,-je starec sklonil telo k rde-Čelitnemu sodniku in ga ogovoril, ta je pripognil glavo in ga poslu šsl. Načelnik plemstva se je raz govarjal z državnim pravdnikom. župan je poslušal i9. se smehljal. Znova je zadonela motna beseda predsednikovs.
Vsi štirje odvetniki so pozorno poslušali, obtoženci so šepetali med seboj. Fjodja se je zmedeno smejal in skrival.
—	Kako se je odrezal ? ... Na ravnost najboljše med vsemi! — je začudeno zašepetal Sizov materi na uho. — Eh deček! . . .
Mati se je začudeno zasmejala. Vse, kar se je godilo, se ji je zdelo kakor nepotreben in okoren u-vod za strahoto, ki se pojavi naenkrat in ki navda vse s hladno grozo. Alv mirne besede Pavlove in Andrejeve so zvenele brez stra hu in trdo, kakor da bi bile govorjene v mali hišici tam v prediftest-ju in ne pred sodifičem. Strasten mladostni izbruh Fjodje se ji je zdel zabaven. Nekaj smelega in svežega se je pojavljalo v dvorani in mati je iz gih&nja ljudi za seboj ugenila, da ne čuti le ona tako.
—	Vaše mnenje? — je vprašal starec.
Plešasti državni pravdnik je vstal in opiraje se na mizo je urno govoril in navajal številke. V nje govem glasu ni bilo nič tftraitaeiga
V tem je pa suha, skeleča bole čina vznemirjala materino srce; nemirno čuvstvo ni grozilo, ni kričalo, ampak nevidno se je razvijalo, nedourano. Leno in topo se je zibalo okolo sodnikov in jih za-grinjalo z nepredornim oblakom. Gedala je mati na sodnike, a razumela jih ni. Nič se niso srdili na Pavla in Fjodjo, kakor je pričakovala, niso jih žalili z besedami, in vse, po čemur so vpraševali in s težavo so poslušali odgovore, kakor da vedo že vse naprej in da jih nič ne zanima.
Pred njimi je stal orožnik in dejal z basom:
—	Pavla Vlasova so vsi imenovali za povzročitelja ...
—	A Nahodko? — je leno in tiho vprašal tolsti sodnik.
—	Njega ni . . .
Eden odvetnikov je vstal rekoč:
—i Dovolite, da . . .
Starec je vprašal nekoga:
—	Ali se ne protivite?
Vsi sodniki so se zdeli materi kakor bolniki. Bolehna utrujenost se je izražala v njih pozah in glasu, na njih obrazih je ležala bolehna utrujenost in sivo dolgočasje. Vse jim je bilo očividno težko in neprijetno — uniforme, dvorana, orožniki, zagovorniki in pa dolžnost, da sede na stolih in vprašujejo ter poslušajo. V življenju je videla malo gospodov, zadnji čas jih sploh ni videla; opazovala je obraze sodnikov kot nekaj povsem novega, nerazumljivega, bolj žalostnega kot pa strašnega.
Prednje je stopil znani častnik rumenega obraza ; važno je raz vlačil besede, glnsno je pravil o Pavlu, o Andreju . . . Mati ga je poslušala in si nehote mislila:
—	Mnogo ne veš prijatelj „ . .
Na ljudi za omrežjem je gledala
že brez straha zanje, brez obžalovanja — strahu niso zbujali v nji, žalost se je ni lotila, vsi so obudili v njej občudovanje in ljubezen — občudovanje je bilo mirno, ljubezen radostno javna. Mladi In krep Jti so sedeli pri zidu in sc nino »ko-ro nič vmešavali v enolični razgovor prič in sodnikov, v prepire odvetnikov z državnim pravdnikom. Časih se je kdo prezirjivo zasmejal, rekel kaj svojim tovarišem; tudi na njihove obraze je šinil nasmeh. Andrej in ^avel sta se sko-ro ves čas tiho razgovarjala z zagovornikom — mati ga je na predvečer videla pri Nikolaju, in Nikolaj ga je nazival sodruga. Njih razgovore je poslušal Mazin. naj-živahnejŠi in najgibkejši mi»d vsemi. Samojlov je od časa do časa govoril z Ivanom Gnsevim, in mati je videla, da Ivan vsakokrat s komolcem odriva svojega tovariša in da komaj zadržuje «me; 0-braz mu je rdel, lica so se mu napenjala in sklonil je glavo. Dvakrat se je ie zahrohotal, a potem je sedel nekaj minut in skušal zresniti svoj obraz. In v vsakem je tako ali drugače igrala in kipela mladost. Mati je gledala in primerjala in fii mogla umeti in izraziti svoje nemirne sovražnosti.
Sizov se je narahlo doteknil njenega komolca, obrnila se je k njemu; njegov obraz je bil zadovoljen. nekoliko sk-rben. Zašepetal
—	Le glej, kako so se krepko
razvili, ti mladiči! Kot baroni so, a? Obsojeni bodo žel ... Če «ležeš na raženj ...
Mati je poslušala in nehote po novila sama zase:
—	Obsojeni bodo . . .
V dvorani so govorile priče — urno, z brezbarvnimi glasovi, sodniki — neradi, brez zanimanja. Toliti sodnik je zeval pokrivajoč usta / rejeno roko, rdečebradec je pobledel ie bolj, časih je vzdignit froko in pritisnil s prstom ns senci ter slepo strmel proti stropu s tožno odprtimi očmi. Državni pravdnik je čečkal semintje s svin čnikom po papirju in nadaljeval svoj tihi razgovor z načelnikom plemstva; ta je gladil svojo sivo brado, sukal svoje velike, rdeče oči in se smehljal. Župan je položil nogo na nogo in bobnal tiho s prsti po kolenih in pozorno opazoval gibanje svojih prstov. Le o-krožni glavar je, naslonivši trebuh na kolena in podpiraje ga z rokami, sedel s sklonjeno glavo, kakor da bi poslušal enolično žuborenje glasov. Starec, ki se je sesedel na stolu, je visel nepremično kakor vetrnica ob nevetrju. To je trajalo dolgo, pa je dolgočasje spet 0-mrežilo ljudi in jih oslepilo.
Mati je čutila, da v tej veliki dvorani še vedno nihladne, grozne pravičnosti, ki surovo tlači du-šo, jo ogleduje, z nepodkupnimi očmi vse, ocenjuje in vse pretehta s pošteno roko; ničesar ni bilo, kar bi jo strašilo s svojo silo in s svojim veličanstvom. Brezkrvni obrazi, ugasle oči, utrujeni glasovi — kalna ravnodušnost hladne jesenske noči.
—	Naznanjam . . , je dejal starec razločno, uatal in drobil s tenkimi ustni naslednje besede: \
Sum, vzdihi, tihi vzkliki, kaielj in šaranje nog je napolnilo dvorano. Obtožence so odvedli: ob odhodu so se smehljali, kimali sorodnikom in znancem, a Ivan Gusev je potiho zaklical nekomu:
—	Ne boj se, Jegor!
Mati in Sizov sta odšla na hodnik.
—	Ali greš'na čaj v gostilno? — jo je skrbno in zamišljeno vprašal starec. — Poldrugo uro časa imava.
—	Ne grem . . .
—	Tudi jaz ne pojdem . . . Ne, kakšni so ti mladiči* Sede ti tam. kakor da bi bili edini resnični ljudje, a vsi ostali ... In pa Fjodja, kaj?
K njinyi je pristopil oče Samojlova s čepico v roki. Mrko se je nasmejal in dejal:
—	Moj Jegor! Zagovorniku se je odpovedal in govoriti ni hotel . . . Prvi si je izmislil to. Tvoj. Pelaja, je bi! za advokate ... a moj — noče govoriti! Tn štirje so se no tem odrekli . . .
Poleg njega je stala žena. Migala-je z očmi, otirala si nos z robcem. Samojlov je vzel brado v roko in nadaljeval zroč proti tlom:
—	Če jih gledaš, te fante, si misliš, da so delali brez preudarka . . . Morda imajo le prav? . . . Spomniš se. da jih je zmerom več v tovarni; zapirajo jih, a zatreti jih ni mogoče! Pa si misliš: nemara imajo tudi moč?
—	Težko razumljiva nam je. Štefan Petrov, ta reč! — jc dejal Sizov. ...
—	Težko . . . da! — j* pritrdil Samojlov.
Njegova žena je pripomnila: . — Zdravi so vsi, ti ptiči . . .
Zadržati ni mogla nasmeha na širokem, velem obrazu in je nada Ijevala:
—	Ne jezi se, Nilovna . . . poprej sem te prijela, češ da je tvoj kriv ... A vrag vedi, kdo je naj-boJj kriv, če govoriš po. pravici! Ali si slišala kako so izpovedali žandarji in vohuni o našem Orego-rijii. Tudi on se je trudil . . . rdeči pes!
Očitno je bila ponosna na svojega sina, morda ne da bi razumela svoje čuvstvo: ampak njeno čuvstvo je bilo materi znano in na njene besede je odgovorila z dobrohotnim nasmehom, s tihimi besedami :
Mlado srce se zmerom bliža res-niči . . .
Po hodniku so postopali ljudje, zbirali se v skupine in se nemirno in zamišljeno razgovarjali z za molldimi glasovi. Skoro nihče ni" stal sam, na vseh obrazih je bila očitna želja, da se rargovarja. vprašuje in posluša. V ozki, beli <vvi med dvema stenama so se motali ljudje naprej in nazaj kakor vsled sunkov močnega vetra/ in bilo je, kakor da vsi iščejo trdne in krepke podlage.
Starejši brat Buikinov, prav tako vi^>k in bled, je mahal z rokama, skušal sukal se na vee strani in dokazoval.
—	Okrožni glavar Klepanov v tem procesu ni na svojem mestu ..
—	M odči, Konstantin! — ga je pojtAral oče, majhen, starec in se platno ozrl naokolo.
—	Ne, pravim, da ni! Govore, da je lani ubil svojega pisarja... zaradi njegove žene . . , Kakšen sodnik, prosim Vas? Pisar jeva Žena živi sedaj ž njim — kaj je to? In po vrhu je znan tat . . .
—	Oh, moj Bog . . . Konstantin!
—	Res je! — je pritrdil Samojlov. — Res! Sodišče to ni pravilno . . .
Zašlišavši njegov glas, je Bukin urno pristopil k njemu in vlekel seboj vse druge; mahal je z rokami in ves rdeč od razburjenja kričal :
—	O""tatvini, o uboju — sodijo porotniki, preprosti ljudje . . . kmetje, meščani, pravimi A ljudi, ki so zoper oblast, sodi oblast... to vendar ne gre!
—	Konstantin! Ali gredo mar . , . zoper oblast ? Kaj kvasiš!
—	Ne, le potrpi' Če me razžališ, pa ti priložim eno po gobcu, a ti me potem obsodiš — seveda sem jaz kriv. Ampak kdo je prvi žalil? Ti!
Sodni sluga, siv človek, z grba-stim nosom, z medaljami na prsih je razganjal množico in zagrozil Bukinu s prstom:
—	Hej ... ne kriči! Kaj misliš da si v krčmi?
—	Prosim Vas, kavalir ... razumem! Poslušajte i vas udarim, a vi mene, in jaz vas potem sodim, kaj mislite?
—	Vržem te vun! — je strogo dejal slqj?a.
—	Kam ? Zakaj ?
—	Na cesto. Da se ne boš tako dri . . .
Bukin je vse pogledal in tiho nadaljeval:
—	Glavno jim je, da bi ljudje molčali . . .
—	Kaj pa misliš! ? — je zakričal starec strogo in grobo. Bukin je razmahnil roke in nadaljeval bo8j tiho:
—	Zakaj ne puste ljudstva k razpravi, temveč le sorodnike? Če sodiš pošteno, sodi vpričo vseh! Česa bi se bal ?
Samojlov je ponovil glasneje:
—	Sodišče ni mnogo prida, to je res! . . .
Mati bi mu bila rada povedala, kar je slišala od Nikolaja o nepo-stavnosti sodišča, pa je bila slabo razumela in je deloma pozabila na besede. Odstopila je na stran, da bi se jih spet domislila, pa je opazila, da je motri mlad človek s svet limi brki. Desnico je imel v hlačnem žepu, vsled tega je leva rama bila nižja, in ta posebnost postave se je zdela materi znana. A on ji je obrnil hrbet, ona se je pa ukvar jala s spomini in je pozabila nanj.
Čez kratek čas je začula neglas« no vprašanje:
—	Ta? Na levi . . .
—	Da!.
Mati se je ozrla. Človek z neravnimi ramami je dejal nekaj svojemu sosedu, črnobrademu fantu v kratkem plašču in v škornjih do kolena. Njen spomin je zopet zatrepetal nemirno. V njenih prsih se je ukazovalno razgorela želja, da govori ljudem o sinovi resnici, slišati je hotela, kaj poreko ljudje zoper to resnico in iz njihovih besed je hotela ugeniti fklep sodišča.
—	Kako le morejo tako soditi? — se je oprezno in potiho obrnila na Sizova. — Takega reda ne razumem . „ . Sodniki vprašujejo o tem, kaj je kdo storil, a zakaj je storil, ne vprašajo. Ali je to pravično? . . . Tn stari so vsi . . . Mlade ni morali soditi mladi . . .
—	Da, — je dejal Sizov — težko razumljiva nam je ta reč . . . težko! — In zamišUjeno je zmajal z glavo.
Sluga je odprl duri v dvorano in zaklical:
—	Sorodniki »mejo vstopiti! Pokažite listke . . .
Mrk glas je počasi pripomnil:
—	Listke . . . kakor za cirkus!
Vsi ljudje so bili nekam čudno
razdraženi, prevzeti od nejasne trme; bolj trdo so se držali, ropotali jn se prerekali s služabniki.
XXV.
Sizov je sedel ns klop in zago-drnjal:
—	Kaj ti je? — je vprašala mati
—	Eh, ljudstvo je bedasto . . . Prav nič ne tna ... V temi životari . . .
Oglasil se je zvonec, Nekdo jt ravnodušno dejal:
—	Sodišče prihaja . . .
Zopet so vsi vstali in zopet so v istem redu vstopili sodniki in posedli. Nato so pripeljali obtožence.
—	Poslušaj! — je zašepetal Sizov. — Državni pravdnik bo govoril
Mati je iztegnila vrat, sklonila se z vsem telesom naprej in oka-riienela v strašnem pričakovanju.
Z bokom in zglavo obrnjen k sodnikom, naslonjen s komolci na mizo, je državni pravdnik zasopel, zamahnil z desnico po zraku in začel obtožni govor. Prvih he*ed mati ni razumela. Gla« državnega pravdnika je bil tekoč, gost, in je polzel, neenakomerno, zdaj počasneje, zdaj hitreje. Besede so se enakolično vrstile druga za drago, kakor vbodljaji v šivi, vzleta-vale urno, krožile, kakor roj črn* muh nad koščkom sladkorja, matlni našla v njih nič strašnega, nič groznega. Hladne kakor sneg in sive kakor pepel so se usipale in napoljevale dvorano, kakor suh droben prah. Ta govor, skop • čuvstvi, zapravljiv z besedami, ni dosegal Pavla in njegovih tovari; iev, ni jih zadel — vsi so sedeli mirno, se potiho raigovarjali, kakor poprej, od časa do časa so se smejali, pa zopet namrščiti obraz, da skrijejo smeh. •
—	Laže! — je zašepetal Sizov.
Tega bi mati ne mogla izreči.
Poslušala je besede državnega pravdnika in razumela, da dolži vse od kraja in brez izjeme; ko j« dokončal s Pavlom, se je spravil nad Fjodjo; postavivši ga ▼ vrsto s Pavlom, je uvrstil k njima še Bukina. Bilo je, kakor da meče vse v eno vrečo in jih zašiva. Ampak vnanji smisel njegovih besed je ni zadovoljil, ni je ganil in ne plašil; ■ vzlie temu je pričakovala nekaj strašnega in ga vztrajno iskala za njegovimi besedami — na obrazu, v očeh, v glasu pravdniko-vem, na njegovi beli roki, ki se je medlo svetila v zraku. Nekaj strašnega je bilo, natanko je čutila, a doumeti in obseči ga ni mogla.
Na sodnike je gledala — očividno jih je dolgočasil ta govor. Mrtvi, žolti in sivi obrazi so bili brez izraza. Kakor bolehno debele ali presuhe, nepremične, mrtve pege so bleedli v motnem dolgočaaju, napolnjujočem dvorano. Besede državnega pravdnika s orazširjale po zrak uočem nevidno meglo, ki je rasla in se zgoščala okolo sodnikov zavijajoč jih v oblak ravno-dušnosti in trudnega pričakovanja. Predsednik se ni ganil, kakor da bi se bil prisušil v svoji ravni pozi, in sive pege za njegovimi očali so včasih izginile in se sta-jale na obrazu.
Ob tem mrtvem nezanimanju, ob tej brezzlobni ravnodušnoeti se je mati vpraševala:
—	Ali sodijo? . . ^
Vprašanje ji je stiskalo srce, iz 1
tisnilo poJagoma iz njega zloveščo slutnjo in ščegetalo grlo z bodečim čuvstvom.
(Dalje prihodnjič.)
Bogatstvo Rothschildov znaša
po poročilu pariškega lista "Les Anales" približno deset miljard kron. Ako bi se to premoženje obrestovalo le po 4%, bi prinašalo na leto 400 miljonov kron obresti. Obrestuje se pa seveda veliko višje. Premoženje je razdeljeno na več Rothschildovih družin —spočetka na 5 bratov v Frankobrodu —, ki se želijo samo med seboj, da noben del premoženja ne pride v druge roke. Rothschildi so naj močnejša trgovska tvrdka na svetu. Na Angleškem imajo velikanske predilnice. Na Nemikem in v Avstriji so laatniki številnih rudnikov, v katerih se vsako leto >z- . koplje na miljone ton |>remoga.
V	Braziliji imajo velikanske gozdove. kjer se zanje prideluj« kavčuk, v Perziji največje tovarne na svetu za preproge, na Spancem številne rudnike za svinec in cink. V lesni trgovini Sibirije imajo Rothschildi prvo besedo, v južni Afriki so lastniki mnogih zlatih rudnikov in v Avstraliji so gospodarji celih mest.
V	Evropi imajo po vseh glavnih mestih na tisoče hiš — itd» bree konca in kraja. Rothschildi so štirikrat bolj bogati nego Rocke-feller in desetkrat bolj nego Astor.
Dolžnost vsakega socialists le. nodrriratl svoje časopisje Aflti nHte za "ProUtarea'V
nor» nnro^rdki»
I HOL KT A K K C
T
if
Proe z vo|no,
Sodrug, k» M je moral udeležiti balkanske vojne kot oficir v sirski armadi, piše:
Udeležil sem se vojne in pod vplivom strahotnega mesarskega klanja, sirovosti in barbarstva kji-dem prav energično: Proe s vojno! In lehko Vam satrjujem, da to razpoloženje ue obvladuje le na« socialne demokrate, ki nas je izproana u«oda prisilila, da «o tem barbarstvu sodelovali, reč vss. k' videli strahote groane posledice vojne, celo vojake po poklicu. Ker to kar smo doži.eli. je bilo zdravemu človeškemu razumu nepojmljivo in idravemu fcloveŠkomu čuvstvova-nju neznosno. Zinagojoča armada smo in v ¿nem meseeu vojne je ta| armada bolna, nervozna, posiro-vela, v st^nu že davno minnlel človeške podivjanosti. Naše roke| so omadeževane s požigi, ropanjem, moritvijo. Dan in noč smo ooligjili, plenili, morili in bili smo vedno trudu; do smrti, laenil kakor volkovi, po pustem v dežju! snegu in mrazu. In čim sirovejše je bilo naše življenje, tem dragocenejše se nam ¡.« zdelo. Vsak tre-notek smo gledali smrti v obraz, videli smo umi-.ati prijatelje, ao-drnge v groznih mukah, naše živčevje je bilo napeto do skrajnih m» i. V nas je Živelo le še čuvatvo za golo, sirovo, podivjano življenje. A ne poloti se Človeka le ner-vornost, blazen postane in krvo-^čen in le eno čuvatvo prevladuje v človeku: /adovoljstvo nad mukami sovražnikovimi, v njegovim izstradanju. uničenju. Šele Vo leži sovražnik mrtev pred na-] mi, se zadovoljno naamejemo.
Nočem vam popisovati, kako težko nam je bilo slovo od naših mater in sester, ki so nas pridrževale z jokom in stokom; nočem vam opisa vati grozne prizore, ko smo zapuščali naše tihe domove, v katerih je ostal le brezupen jok žena: nočem vam popisovati, kako smo kakor divlji Huni pustošili po araavtskei r ozemlju. Naj-| prei je naaa.vla^a podkupila Ar-uavte in jih oborožila in bojevali so ae tudi res nekaj časa proti Turkom, a potem so se obrnili proti nam. Grozno maščevanje jih je zadelo. Vse, kar se nam je zo-perstavljalo. fitno uničili. Živino in metje smo jim ugrabili, hiše požgali do temeljev. Kjerkoli smo vimi glavami^od spredaj, v smeri
ga doživel ai ue more predstavljati kakšnih nadčloveških moči je
bilo potrebno. Uazimf> skozi vodo in blato, nad našimi glavami frfte šrapneli in kroglje in padajo v vo-dQ kakor debele deževne kaplje. Da bi se vlegel, to je nemogoče, ker bi utonil. Najboljše obrambno sredstvo je bilo urno prodiranje. Mnogo jih je popadalo. Strahovito je bilo pogledati zlasti one, ki jih je zade)a kroglja v glavo, iz katere so .notem vreli možgani. Pretresljivo so upili oni, ki so jih zadeli razstreljivni kosi in jim odtrgali nogo ali roko. Tako smo prehodili dva kilometra. In ko smo bili le še poldrug kilometer oddaljeni od Turkov,, ko je njihova arteljerija že popolnoma u-molknila, premagana od naše in nam ui mogla nič več škodovati» tedaj je naenkrat izbruhnil ogenj iz strojnih nušk. Pred tui^kiini okopi so bila tla nekoliko bolj suha, ker so bili tam izkopani globoki jarki in se je voda odtekla. Kdor se je hotel skriti pred kroglami iz strojnih pu£k, je moral poskakati v te jarke. Na nekaterih mestih so bili tako globoki, da je bilp treba plavati. In na vsakih 50 metrov je bil jarek. Kdor je hotel priti dalje, je moral teči od enega jarka do drugega. Od obeh strani je bil ogenj izredno močan. Ko smo se približali Turkom na osemsto metrov, je bil njihov položaj obupen. Z osrnjem so prenehali, ker niti eno mesto njihovih okopov ni bilo varno pred našimi krogljami. Skušali smo jih obkro žiti in ker so mislili, da je njihov položaj brezupen, so se spustili v divji beg.
To je bil trenotek, ki prekaša vse grozote pekla. Če se spomnim nanj. me obli jo solze. Vse sem po-zabi^ kar sem pretrpel in le iskreno, globoko usmiljenje z ubogimi Turki me je navdajalo.
I je na dve strani so zamogH be žati: zapadno proti Ohridi in juž no proti Florini, ker na severu smo stali mi, vzhodno pa so bile nepristopne, zasnežene gore. Na obe strani jim je bil odhod zaprt, popolnoma so bili obkroženi. P)*o-ti Plorini je bila samo ena pot, ker na desni in levi je bilo vse preplavljeno. Ali ravno to pot, no vsej njeni dolžini, je zasedla naša arteljerija. Iz svojih okopov, od gorskih pobočij, so se usuli Turki na to j>ot. Na tisoče šrap-nelov je eksplodiralo nad njiho-
hodili. tam je nastala pustinja. In odigrali so se prizori^o katerih bi vam pripovedoval lehko dneve, a se bi jih ne mogel dovelj opisati. Nočem vam ničesar pripovedovati o krvavih bojih pri Kumanovu, pri Prilepu, Minci, kjer je pokopanih na tisoče ljudi. Le nekaj prizorov iz zadnje bitke pri Bito-Iju vam hočem predočiti, da vam razjasnim, zakaj da obvladuje danes vse bojevnike le eno razpoloženje, ki se izraža v klicu: ProČ t vojno 1
Štiri dni je trajala bitka. Ponoči niamo spaJi ne mi, ne Turki, ker smo ae morali varovati nočnega
napada in le ponoči smo lehko topove spravljali čez gore in se približali Turkom. Naša premoč je bila zlasti v artileriji. Ali kaj naj koristi dvesto topov — toliko smo jih imeli pred Bitoljem — če se jih ne more postaviti v dobro policijo. Planota, v kateri je Bi-tolj, je bila popolnoma preplavljena. A^o smo se hoteli pomikati čez planjavo, smo se udirali do pasu, celo do vrstu, v vodo in blato. Tukaj torej ni mogla prodirati niti pehota, kaj šele arteljerija. Gorovje pa, ki obdaja planoto, je tako visoko, skalnato in rppri-*^opno, da vozovi niso mogli če-ženj. Imeli smo le eno baterijo gorske arteljerije, vse drugo je bila poljska- arteljerija. Nift drugega ni preostalo, kakor da je morala infanterija vleči težke topove in v eni noči so komaj baterijo štirih topov privlekli gor in zopet dol, Prav tako se je godilo tudi Turkom. Na ta način so minuli štirje dnevi: čez dan grozna vojna, ponoči vse moči presegajoče delo.
Po planoti je neprestano deževalo, gore so bile pokrite s snegom. K*rno so izgledali naši ljudje: trudni in lačni, mokri in umazani, skoraj brez čevljev. Dve zapreki so morali premagati: naravno, vodo in dež. človeško, energična obramba pred turškimi topovi in strojnimi puškami. Kdor ni te-
njihovega bega še bolj kakor od zadaj in od leve strani. In kaj naj store.. Obstali so, ne da bi oddali en strel. Tu pa tam so vzplapolale bele zastave in oficirji na" konjih so vihrali z njimi v znak, da se hočejo vdati. Ali niso jim verjeli, ker so Arnavti dvakrat speljali na ta način naše vojake. Nismo prenehali z ognjem. Na tisoče ljudi je obležalo. Šele ponoči je de Turkov zbežal. Le divizije 10.000 mož, ki je bila v rezervi, se je u-meknila v redu, a blizu Florine jih je naša kavalerija razgnala.
Na levem turškem krilu, kjer je poveljeval najpogumnejŠi turški vojskovodja, Džavid paša, so hoteli Turki na vsak način predreti da bi se pri Ohridi zopet zbrali Tridest tisoč mož naše pehote in mnogobrojna arteljerija jim je pa zaprla pot. Kakor blazni so se udri i Turki in skušali predreti Grozno klanje se je pričelo. Sablje in bajoneti so neusmiljeno sekali in kamnata tla so bila gosto pokrita s trupli. Četrti dan je bil zelo meglen, le vsled tega so manj še turške čete ušle. in Džavid pa ša tudi.
Begunce smo takoj zasledovali Kaj se je zgodilo v smeri proti Ohridi, tega ne vem, ali kako je bilo proti Florini, to vem, ker sem bil sam poleg.
Pot so šele gradili, zato niso mogli Turki odpeljati svojo prtljago, municijo in svoje topove Ob potu je ležalo na tisoče pušk minipijskih omar. šotori, obleka čevjji, jedilne priprave, kruh, moka, riž itd. Vozniki so pometali vse iz voz. da so lažje bežalK ali to jim ni prav nič koristilo. "Ko so prišli en kilometer daleč, kjer se je polomil prvi voz. ali kjer je pade prvi konj, niso mogli dalje. Ob potu na desno in levo je ležalo na stotine mrtvih konj in neštevilno voz je stalo zapuščenih. T*od kole si so ležali ranjenici, bolniki in o( strahu zblazneli begunci, ki niso mogli dalje. Pretresljiv je bil "ta prizor, znak uničenja turške ar
made in države. Z čuvstvom zadoščenega maščevanja je u Via naša pehota dalje, pleneč iz turških voz vse, kar je le moglo ne-sti in je metala na desno in levo vozove in municijske omare v vodo, da je napravila prosto pot naši arteljeriji. Vojakom, se niso snimili ubožci pod vozovi. Brez usmiljenja so jih morili z bajoneti in metali v vodo. Tedaj sem rabil svojo poveljniško oblast in marši kateremu sem rešil življenje.-Mimogrede Vam lehko poročam, da je eden naših najboljših sflttthigov rešil življenje tisoč bežečim Tur-kom. To smo lehko storili, ker smo bili štirje od strankinega vodstv»r oficirji.
Pretresljivi prizori so se množili, čim delj smo prihajali. Kjer so bila tla nekoliko bolj suha. smo videli vse polno turških družin, starčke žene, otroke, ki so se na pol zinrzli tresli v dežju. Smrtna tihota je vladala med njimi. Napol mrtvi otroci niso mogli več kričati. Strahotno je bilo pogledati mrtve otroke, ki so bledi iti izstradani ležali ob potu. Za mehko meso teh otrok so se pulile . čete iravranov, ki so nas redno aprem-ljevale.
Končno, da so naši živci postali napeti do skrajnosti, smo našli po vaseh sežgane ljudi. Oetaši, najzanikrnejši elementi človeške družbe, so upriizorili tukaj nečloveška dejanja. Metali so ljudi v ogenj. Po deset so jih zvezali skupaj in nad njimi zažgali kup slame ali sena.
Živi ljudje v ognju! • Tega ne bom nikdar pozabil. Vsakega zdravega človeka, ki je to videl, preganja ta slika v sanjati.
Po vsem. kar smo videli in doživeli, ni prav nič čudnega, Če za-kličemo, da nas slišijo vsi: Proe z vojno!
Sedaj taborimo po umazanih t urških vaseh. Kaj se godi jk> Svetu, o tem ne vemo ničesar, ker nam je čitanje časopisov prepovedano. Slišali smo le. da preti vsled balkanske vojne izbruh svetovne vojne. Ce pomislim na to. tedaj n*mam miru. Kaj so ljudje prišli od um? Iz vojne, iz krutih izkušenj, se obračamo do vas. edinih kulturnih ljudi, do evropske socialne * demokracije, s prošnjo: Bojujte se z vso silo proti vojni, združite se z nami v klicu: ProČ z vojno'
ae boje bede, ako se rodbina pomnoži.
Najizdatnejie aredstvo zoper pojemanje. porodov je temeljita izprememba dosedanje gospodarske politike. Na drugi strani pa je treba poskrbeti z zadostnim varstvom delavk za duševno jn telesno zdravje mater. Te poti pa sta zaprti kapitalističnim državam, katerim je več do višine kur-zov nego do človeka več do pro-fita nego do sploanega blagostanja.
ADVERTISEMENT
: POZOR BRATJE SLOVENCI! i
► t
"Frankfurter Zeitung" poroča iz Belgrada: Delegat Rdečega' kri
Razno.
ZAKAJ POJEMA ŠTEVILO PORODOV?
Francoske žene rode že mnogo let premalo otrok. Manj prihaja otrok na svet, nega odmrje ljudi in število Francozov polagoma u-pada. Pojemanje porodov je pro vzročjlo na Francoskem živahne debate in izdelani so bili celo načrti. ki naj bi zab ran je vali po jemanji porodov.
Podoben pojav, dasi ne tako močan, se kaže tudi v drugih dr žavah; na Angleškem, v Nemčiji in tudi v Avstriji. Število porodov v teh deželah sicer še ne za staja za številom smrti, a vendar upada leto za letom. Podatki zadnjega ljudskega štetja iz 1. 1910 kažejo trajno pojemanje porodov.
Že nekaj časa se vodijo v avstrijskem časopisju dolge razpra ve o pojemanjn porodov in snuje jo se mogoči in nemogoči načrti, ki naj ta pojav zajeze. Pred vsem važno je poiskati vzroke zakaj u-pada število porodov. Knkrat pojema število porodov, ker zarašča število pridobivajočih ženskih. Povsod, kjer kapitalizem pošilja ženske v tovarne, pojemajo porodi. Ob nosečnosti se zadostno ne varujejo ii^zato so splavi prav pogostni. Vsled mnogoštevilnih porodov in nezadostnega negovanja pa oslabi žensko telo in zdravniki prav pogosto priporočajo delavskim ženam, da omejijo število o-trok.
Nezadostno varstvo delavk je glavni vzrok pojemanja porodov, drugi vzrok pa jf silna draginja. Od leta do leta je težja izreja rodbine celo tedaj, če oba roditelja z delom služita k niti. Mnogo delavk se lie poroči, ker jim gosi>o-darske razmere ne dopuščajo. A-, ko pa se poroke vzlic tehtnim gospodarskim pomislekom sklepajo, ostaja število otrok majhno, ker ni sredstev za prehrano. Tudi med delavstvom je čez dalje več rodbin z enim, dvema otrokoma, ker
Bolgarske izgube.
poro« '•ega'
ža dr. Marval ceni število bolgarskih ranjencev na 50.000, število mrtvih na 20.000. |>ri tem pa niso vštete izgube pri Čat\ldži, ki znašajo tudi okolo 20.000. Za nalezljivimi boleznimi je pri Čataldži obolelo približno 15.000 vojakov, med temi nekaj sto za kolero. Spravljanje ranjencev je silno težavno. Transportirajo jih v vdovskimi vpregami čez močvirje
Škandalozne razmere v avstrijskih vojašnicah.
V seji due 4. dec. so v državnem zboru socialdemokratieni poslanci Leopold Winarsky, Muchjtsch in dr. stavili na brambnega ministra naslednjo interpelacijo:
Pri 17. lovskem bataljonu, ki je nastanjen v Judenhurgu na Štajerskem, trpe vojaki zaradi slabih razmer. Kruh dajo moštvu v tako manjih množinah, da «o Z£ prišle pritožbe naravnost iz kom-panij. Na podlagi teh pritožb se je kruh nekoliko povečal in dajali so moštvu še posebej nekaj pre-pečenca. Prepečfnec je pa često popolnoma neužiten. Prav tako kakor hranenje, je slabo tudi rav nanje z moštvom. Poročnik Kle-ment, ki je dodeljen 2. kompaniji, zmerja vojake z najrazličnejšimi psovkami. Besede: "tepec", zani krnež, "pes svinjski" so mu najljubša imena. Nikakor pa ni zadovoljen samo s temi psovkami, marveč tudi pretepa vojake, ki so podvrženi vojaškim predpisom in se zaraditega ne morejo prav nič braniti. Zadnji čas je torej, da predstojne vojaške oblasti odpra vjo tako ravnanje z vojaki, ki ni prav nič primerno, da bi zbudilo pri vojakih vdanost do službe Vsled nevarnega političnega položaja in preteče vojne nevarno sti bi imele vojaške oblasti dovolj vzroka, ravnati z državljami v vojaški suknji tako, da bi v resnem slueaju tudi čutili, da utegnejo z državo, za katero morajo tvegati svoje življenje, res tudi kaj iz-ugbiti.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
NIZKE CKNS.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabin« tretjima razpreda na parnika
Kaiser Franz Jožef L ip .j^ Martha Washington
Na krova m govorijo vai Avatro-ogeraki jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, "ceanlc;
~ NOVI PARNIKI V DELU.
Za vac informacije ae obrnite na flavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ti'l Alt's, 2 Washington St., Nit York.
ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
— Okrutnosti na angleškem parniku. Španski listi poročajo iz Corune, da so na angleškem par-niku "Brunswick" zalotili štiri potnike, ki so se brez voznih list kov vtihotapili na parnik, da se tako na cenen način pripeljejo Ameriko. Kapitan je dal n^ to vse štiri zapreti v kabino, kjer jih je pet dni pustil popolnoma brez vsake hrane. V skrajni sili so stradajoči zlomili vrata in se na kolenih vlekli pred kapitana ter ga ■prosili za kruh in delo. Kapitan je pa potegnil revolver in dva na mestu ustrelil, enega pa ranil Trupla so v New Orleansn spravili na suho. Španska vlada stvar preiskuje.
Vsa občina prestopila k prote
stantizmu. Občino Venel.Jes pri Marseillu (Francosko) je obiskal leta 1W9. velik potres, pri čemur se je žrušila tudi cerkev. Začeli so nabirati zbirko za novo cerkev Venellesu, toda marseillski škof je sklenil in določil, da bo eerkev postavljena več kilometrov od Ve-nellesa. Venellski prebivalci so proti femu protestirali. Ker pa je bil njih protest neuslišan, je sklenila <'ela občina, da in eorpore pro stopi k protestantizmu in da bo postavila za naKrani denar prote-stantovsko eerkev. Dne 4. dceem bra m. 1. so ono cerkev posvetili.
Nenaden pojav. Francoska vue" poroča o nenavadni hitrosti čitanjs bolnika, ki ara je zdravil očesni zdravn ik v Pa rizu. Bolnik je v stanu, da z enim samim po glcdom prečita stran knjige. Z očmi preleti v dveh do treh sekundah vso stran in ponovi potem besedo za besedo.- Se celo po preteku ve? let je Miko ponovil, kar
Ali Se veeta kje je dobiti najbolj*« m«« pe najnižji ceni? — Gotov« v novi prvf Slovanski moderno ur «j« a t m«Mici
Ferko Bros., 271— Ist Ave. li Park SL
Tu a« dobijo najokuaoej*« a vet« ta prekajeoe KBAJTJSU KLOBASE, kakor tudi j «trn« ln krvav« domače»» iadelka Ur aajokuaoejte PRHKAJENO MESO; vee p« najnižjih cenah
Pridite i« prepričajte m «umi « uaAih cenah kakor tudi • knkovoetl naiega blaga.
NIZKE O ENE IN DOBEA POSTREŽBA j« naJe gmioM N« pozabit« ua« torej obiekati v aaii novi meenlcl v J* vem p««l«pju.
MILWAUKEE. WIS.	T«l«fout South 1511
Jo«. Tratnike- \
Kdor hoče dela j
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
da ae bo lahko in hitro brez učitelja priučil angledčine. Knjiga oboega poleg, «lov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za anri.
tem in kako ae postane amerikanaki državljan. Vr-
ti
pisavo, apiaovanje ahgleikih pisem
hutega ima knjiga dosdaj največji «lov. angl. ih angl. alov. slovar. _ ln okusno v platnu vezana (nad 420 atranl) stane $2 -in ae
a, trdo
i pri:
V. J. KllBELKA, 538 W. 145 SL, New York, N. Y.
Edino In na|vet|e založništvo slov. angl. ln raznlla slovenskih kn|lg. Plftlte po cenik.
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri so drug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wit.
Ter popravlja, čisti pegla in barva stare.
Najboljše delo in najnižje cene.
FeelimJ "Tit~Every Day
Napadi influence, kaši j a ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
Dr.
PAIN-EXPELLER
v svoji hiši in če ga bodete rjil-ili po predpisih. 2.">e. in r>0o. steklenice v li karnah. Čuvajte 86 ponamlb.
f. M. RICHTER a C0 213 Pearl St. In Tart. S1
Dr. RichUrj«*« Cong» PUul* oUjiaju
<?>. «II .W.)
je nekoč prebral v dveh, treh sekundah. Povesti, pesmi, zgodovinske dogodke in slično lažje Čtivo ponovi bolnik, Ho so njegove oči počivale dve sekundi na dotični strani knjige. Hazlage za. ta nenavaden pojav, doslej »dravnik še ni našel.
PatriotiČno cvetje. Liat Deu-tsehe Kunst :—, und Antiquitateo prinaša naslednji oglas: ' Za muzeje in nabiralce! Otročke srajejee eesarja Viljema I. iz leta 1802. z začetnicami. Pristnost zajamčena. Pena 120 Mk. Ponud be na . . . lserlohe . . .
Poizvedeli smo, da so bile srsj-čiee na -nekaterih mestih so se poznali še sledovi — takoj prodane 7a visoke cene do 1000 mark. Odslej plenic in druzega perila kronprineov najbr* ne bodo nič več prali. temveč jih s sledovi vred prodajali kot dragocene pa-triotiČne relikvije.
Obuvala
sa melk«: od |!.f0 do M.00 ■a ionak«: od $1.00 do $8 M) aa otroka: od fOe do It.OO
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS &VANL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
ROJAKI * w..ke«a».t
Ce kočete piti dobre pijače in se gabariti po dosnače pojdite k
B. Malutich-11,
799 Marke! Street, WiskefM.
Pri njema je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
LOUIS
moderno urejen «alun
IA 410 6RAID AIE., IEI0SNA, VIS
Telefon 1199.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na^ ročite na "Milwaukee Leader", nov. aoc. dnevnik. Leader je tovrsten in meftropolitaki časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom.
Naročnina sa celo leto znaša $3.00, 25c ns mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
M. J O V ANO VICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ŠITKAKTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu.
EDINA HRVA&KO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
■ ____ _
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ LJAN
229—1st A vs.
MILWAUKEE. WIS.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Isborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
Milwaukee, Wla
Sodni g
LOUIS BEROANT 267 — 1st Avenue
priporo£a Slovencem ln Hrvatom d«bro zaloteni 8ALOON.
av«j
V^Važno upraSanje'
mi opravi
»qtolji m «âjcimjt
r
D0

Konzularne -
vojaške¿ffiSÎ20'/» Grove si ¿Milwaukee
pgojujcx a k ki:
, Umetnost in narod.
Kar je éiato, kar je ljubke, kar «e prijetno fftaai, to raziumljajte.
; Filip. 4, 8'
Da te narod dvigne iz blatnih nižav v jaane višave svobode, da ae reši stradanja in bede in du-homorne skrbi, da doseže boljše življenje na zemlji — to je amoter socializm*.
Naloga, ki jo hoče izvršiti, ni nova. Od začetka sveta je vsako živo bitje hotelo izboljšati svoj položaj in ko je prvi človek zamislil prvo misel, mu je bila prva akrb: boljše, ugodnejše razmere. In ves napredek, kar ga je človeštvo doseglo tekom mnogih tisoč let, ni nič drugega, kakor pojdedi-ca te velike, močne miali. Boljše življenje! Ali razlika med posameznikom, ki si skuša priboriti boljši položaj in med socializmom je v tam, da poslednji misli na napredek vsega sveta, na boljše življenje vsega človeštva. In to priznanji mu nasprotniki vpisujejo v greh. . Premotrite življenje katerega človeka hočete: v vsakem takem zemeljskem potovanju zasledite " isti nagib: Vsak si skuša poboljšati razmere, dobiti službo, avan-zirati, zaslužiti premije, dobro kupčevati, nabrati imetja in končno svojim otrokom zagotoviti u-roden obstanek. Ali kadar soeia-izreče, da imajo isto pravieo vsi ljudje, da je zemlja domovina vseh in da ne rodi samo za posameznike, tedaj mora takoj Čuti očitanje, da je materialist brez idealov, ki misli samo na želodec. Kakor, da bi bil na svetu le en človek, ki bi ne mislil nanj!
Ali da mislimo mi, ki pravimo, da mora družba, ako hoče biti družba, ne pa divja čreda, pravično razdeliti dolžnosti in pravice med svojimi udi, da mislimo mi samo na želodec, nam očitajo.'S tem nam hočejo tu, čelo užgati znamenje barbarstva in nas prikazati kot neplemenito družbo, ki je nevarna "duševni lastnini" človeštva. Koliko resnice je na tem t
Socializem ima svoje korenine v narodu; brez njega bi ne mogel eksistirati in kdor hojSe razumeti socializem, mora poznati narod in ga razumeti, ali takega, kakršen, je po naravi, ne pa kakor so ga skušali izklesati razni njegovi voditelji in preparatorji za nebesa. V tem ljudstvu živi želja za boljšim življenjem v vsakem oziru ; kakor se hoče priprosti človek nasititi, tako hrepeni tudi po solnčni svetlobi, koprni po lepoti in stremi po znanju. Mož iz naroda je organiziran kakor rafini-rani gospod iz civilizirane družbe: žena iz najnižjih slojev ima ' ista čutila kakor parfimirana gospa iz visokega sveta. Delavec in kmetica vesta, da roža lepše cve te kakor kopriva, da vijolica pri jetneje dehti kakor divji kostanj, njunim očem bolj ugaja Marijina - soba kakor hrastov hlod, in slika v sinčkovi knjigi bolj kakor križikraži, ki jih sama delata z neokretno roko. To čuvstvo za lepoto izraža tudi priprosti človek, kolikor mu je v njegovih razme-* ran mogoče. Poglejte naše kmetice. kadar gredo v nedeljo v dol gib vrstah v cerkev. Kakor visoka dama. preden gre na elitni ples, se oblači priprosta ženica z vso skrbljivostjo ; kako skrbno gleda v zrcalo, da razdeli lase na glavi natančno v sredi, kako paz-no si spleta kite, kako skrbno pazi, da je peča snežno bela in da gube na širokih rokavih prav leže! In poglejte fanta, ki se ženi pa izbira šopek, ki ga hoče zatakniti na klobuk. Ali ste že pazili, kako postajajo ljudje z dežele pred izložbenimi okni mestnih trgovin in rszgledujejo blago, katerega gotovo ne bodo kupili T... ' "Ta robec je pa lep! Glej, kako je rdeč. kako se sveti! O, lep je, lep!"
To čuvstvo za lepoto ni niti _ta-, ko primitivno, da ne bi pognalo kritike. Tudi priprosti človek pri-merjs in izraža svoje mnenja* ki je često bolj zdravo, kskor lrriti-ks bogategs kapitalista, ki nahaja največjo lepoto v bankovcih po tisoč kron.
Tudi cerkev, zlasti kstoliška, pojmi, da ima narod svoje umetniške potrebo in pogostoma je t oltarnimi slikami, s cerkvenim
petjem, z malimi podobicami za qdrasle in za otroke več dosegla kakor s pridigami in ■ krač.auskiin
naukom. A tudi pn pridigi se izraža umetniški čut ¿udstva. Kolikokrat lahko slišite: "Naš gospod pa znajo lepo pridigati!" Pa odgovor: "Vaš znajp, Vaš; veliko lepše kakor naš."
S svojo vojaško godbo računa militarizem z umetniškimi nagoni uniformiranega proietarijata! Procesije, slavnostni sprevodi, javne parade . . . vse je kombinirano z ozirom na umetniško dušo naroda.
Ali ta globoko vkoreninjeni nagon je vendar le malo razvit, zakaj svet višje umetnosti je narodu zifprt, škodo pa imata oba: Narod in umetnost. Ako je poslednji naloga oplemenjevati ljudstvo, tedaj je ta zadača v sedanjih družabnih razmerah enostavno neizvedljiva, ker prava umetnost niti ne prodre do tega pohlapčenega ljudstva, ki živi samo za delo, za kopičenje bogastva, in nima niti intelektualne podlage, niti časa, niti fizične moči, da bi se zanimalo za najžlahtnejše proizvode človeškega uma. In umetnost ne najde dosti spoznavalcev, kajti oni bi morali priti iz tiste množice kateri je cjala narava vse lastno sti za pojmovanje krasote, a tira nija dražbe ji je vzela vso priložnost. da bi sc tiste plemenite last nosti razvile.
, Kakor bi bila gorostaana pre vzetnost, ako bi kdo trdil, da sije solnce na nebu samo zaradi neka terih priviligirapih ljudi, da cveto cvetice pa travnikih in vrtovih sa mo zaradi enega razreda družbe da žgole ptice po grmovju in po zraku samo^za nekatere izbrane sloje, tako 4e zločinsko postopa-nie. ljudstvu braniti uživanje velikih umotvorov človeSkega duha Seveda: Spoznavanje lepote in hrepenenje po njenem uživanju porodi v onih, ki so izgnani iz ra-Va, nezadovoljnost s temi razmerami. ki jih tlačijo tudi v dušev no suženjstvo. Ali nihče ne more sprsviti tega hrepenenja iz sveta, ker nihče ne more vzeti šivih barv cvetlicam, blagega sijaja zvezdam in milega petja pticam. Lepota oplemenjuje človeško srce in človeškega duha. ali da more narod uživati lepoto, ogrevati se za umetnost in jo umevati, ter se tako oplemenjevati, mu je treba oriznati pravico do splošnega brtljSeo-a življenja in do materijal-nih nogoiov zanj. Dokler pa se mu t<C ne nriams. sp mora narod boriti, risi tsmaio niegovi na-«mrotniki. kolikor hočejo o brez-'dealnim materializmu. Roj socializma za izpremefhbo materialnih razmer je boj za plemenitost. '
Revolucija.
Nekateri ljudje mislijo, da ho čejo socialisti prelivati kri pri izvedbi socialne revolucije. Nič ni taiko daleč od resnice kot ta misel. Socialisti so odločno nasprotni vojni in prelivanju krvi. Mi pripadamo delavskemu razredu ki se udeležuje boja. razredu, ki je Šel tisočkrat na krvavo bojno p<* lje, da je s tem zadostil krviželjno sti in pohlepu gospodujočega raz reda, kateri nas je prepričeval z lažmi in zavijanjem, da se bojujemo za principe.
Toda mi smo bili tedaj neved ni. Verjeli smoA da se morajo spori poravnati s pmškami, bajoneti, kanoni in meči. Nismo bili Se zmožni spoznati nakan onih, ki so provzročevali vojne. Poleg tega tudi Se nismo vedeli, da ni bistve toega razločka med mori tri j o na debelo in med poedinim umorom, seveda toliko, kolikor se morale tiče.
Revolucija^ pomenja preobrat. Pomenja temeljito spremembo vlade.
Kadar dobe socialisti vlsdo v svoje roke potom glasovanja, potem se bo revolucija, sprememba, ki je danes samo v možganih lju dij, vzakonila.
I® tega je razvidno, da se bo socializem uveljavil potom postavnih in mirnih procesov. — F. D. Warren.
pozor, k0nte8takjei
%
po novem letu stane list
$2.00.
proletarcevi armadi.
Zložil: F. s. Tavchsr.
Proletarcev vrla četa / V kontestu se bojuje, Podlago' listu trdno kuje, Ki bodočnošt mu obeta.
&ta med nami tud* dekleti: Ooepica vrla iz Montane. Druga iz Ohicage same; Obe za list naš sta vneti.
Zastopnikov težavna peta, % Kdor jih skusi, so mu znane: Z cvetjem niso posejane; Vendar to se že pobota.
Mož na mestu je le tisti. Ki se ne zmeni za težave, Pa naj ima jih preko glave; Za sploSne dela le koristi.
Navdaja želja ta nas zbrane: List delavski, naš 'Proletarec' Naj premaga vsak. udarec, Ter kmalu dnevnik naj postane !
Popravek.
V 278 Stv. Proletarce so bili priobčens imena darovalcev in Pi ney Fork, O. za *>d. Julius. Po pomoti smo izpustili ime Ivane Glaser, ki je tudi dala 50r. v pod poro.	TTpravništvo.
"Proletarčeva" armada.
Minn. ................. 800
.1. Zakrajsek, Kalphton, Pa. 800
John Gartner, Fayette City,
Pa....................
Vencel Obid, La Salle, 111. Jacob Selak, Pittsburg,
Kans..................
111m/ Mezori, Carona, Kans. J. Petrov*tf, Waukegan, 111. Andrej Podlesnik, Pittsburg.
Kans. ..*...............
Thos Petrich, Youngstown, O. .100 J. M. Majcen, Sheboygan,
111..................... 300
Miss Helen Zavertnik, Chicago, Hlr............... .100
Louis S|>orar, Butte, Mont. 200
J. Aubel, Pittsburg, Kans.-
Ant. Tom&iS, Aurora, Minn. -— Fr. Uregar, Springfield, 111. —— Louis Furlan, Muddy, 111. --
800 600
600 400 400
400
Zanimanje za kontest.
Navedena pesem "ProletarČ*\i armadi" jasno priča koliko je zanimanje za kontest za 1000 novih naročnikov "Proletarcu". Sodrug in kontestant Tavehar jo je prav izvrstno pogodil, tako izvrstno, da si ne moremo kaj, da bi mu ne izrekli priznanja. Sigurni smo, da ho ta "himna" naših kontenstan-tov privedla Se marsikaterega so-druga in prijatelja, ki je do sedaj samo od strani opazoval /i vahno vrvenje naših kontenstan-tov, ki so stavili za nalogo, da pridobijo 1000 novih naročnikov "Proletarcu". Sodmgi, ki še niste v kontestu, vsi v vrste, vsi na delo.
4600
4300
4000
3600 3500
3200 3100 3000
3000
Stanje kontesta ob koncu zadnjega tedna.
Frank Pavlovčič, Conemaugh
Pa....................11500
F. S. Tavehar, Rock Springs,
Wyo.................i 8600
J. P. Novljan, Aurora, Minn. 8400 Jos. Ferjančič, Panama, III. 4800 Louis Glaser, Piney Fork
Ohio..................
Math Pertrovčič, Cleveland
Ohio..................
Chas Pogorelec, Pueblo,
Cola .................
Anton DraSler, Forest City,
Pa....................
John Teran, Ely, Minn, .. Steve Flere, Winterquarters,
Utah................. 3300
Misa M. A. Strainer, E. Helena, Mont...............
J. Zakovšek, Waukegan, 111 Blaž Novak, Pittsburg, Pa. Val. Razbornik, Milwaukee,
Wis...................
Frank Daniček, Bear Creek,
Mont.................. 2900
John Kvartich, Morgan, Pa. 2800 Val. Razbornik, Milwaukee,
Wis.......\........... 2800
John Mer zel, McMechen, W.
Va. ................... 2300
Fr. Rataic, Vandling, Pa. 2300 Anton Siražišar, Llovdell.
Pa...................... 2000
J. Pogačnik, Stone City.
Kansas ............... IWX)
Ant. Ausec, Staunton, 111... 1800 John Koklich, Canonsburg.
Pa. .................1500
Martin Meznarich, Klejn,
Mont. ................. 1400
Jos. Hočevar, Pueblo, Colo. 1300 Louis Korošec, Pueblo, Colo. 1200 Mike Kulovec, Chicago, 111. 1100 Anton Skoffar, McDonald,
Pa. .................... 1000
Math Rihter, Chisholm,
Minn.................. 1000
Frank Yager, Keevatin
Rock Springi na drugem mestu!
Mislili smo že, da 8e naš vrli in za socializem neutrudljivi Cone^ maugh odloči, da počaka toliko časa, da mu zapreti nevarnost za prvenstvo, toda naš neumorni sodrug in agitator Pavlovčič prekosil je svojega tekmeca za celih 2900 glasov. Sedaj mu je za petami drug tekmec, ki ima dovolj ognja in energije ter doVolj široko delavno polje, da ga bo lahko vznemirjal ter mu ne bo puščal, da bi počival. Ta kontestant je sodrug Tavehar iz Roek Springs, Wvo., ki si je priboril drugo mesto v kontestu. Dolgo časa je so-dragu Pavlovčiču sekundiral sodr. Novljan iz Aurore, Minn.; a njegov delokrog je izčrpan, kar mu onemogočuje nadalnje tekmovanje. Sodr. Tavehar ima pa Se veliko neobdelanega polja in zato vir njegovih glasov ne bo Se kmalu izčrpan temveč bo dal sodr. Pav lovčiču Se dokaj opraviti. " Zelo dobro se drži tudi sodr. Ferjančič, ki zavzema četrto mesto. On je sicer tako skromen, da želi. da bi imel vsak izmed konte-stantov več glasov kakor jih ima on, a njegova žilica mu ne da miru. da bi miroval in čakal, da bi ga drugi dohiteli. Kdor je agita tor» kdor je navdušen, ta ne more mirovati!
(Sijte in strmite! Tisti zaspani in z mormonci oplankani Utah je začel dvigati glavo! Sodr. Steve Flere iz Winterquarters. Utah., nam jasno kaže, da se tudi v tej državi Siri ra«redna zavednost. "Proletarec" je tudi tu našel odprto pot in se zato hitro Siri tudi med tamkajšnjimi slov. delavci. Sodrug Flere se je ta teden pov-spel iz 23. mesta na deset), kar je za njegov kraj nenavadno veliko. Kličemo mu: le vrlo naprej
Se lepši napredek pa je ta teden dosegla naSa prva bojevnica "Pro-letarčeve armade" sodruginja Strainer. Iz 26. mesta se je pov-spela na 11. mesto! Well, fantje, sodmgi, kaj pravite Vi na to? Bo pač treba podvojiti svoje agitato-rrČne sile. sicer bo vas vse skupaj nadkrilila. Menda ja ne boste dopustili, da Vas bo prekosils ženska! Miss Strainer v polni meri zasluži ,da ji izrečemo priznanje ter da jih vsa armada zakliče: Živela!
Vsi na delo! f*as je kratek!
TISKOVNI FOND.
Tiskovni fond za dnevnik je že začel prihajat! na upravništvO "'Proletarca."
Prvi dolar, ki smo ga zadnjič izkazali, je poslal sodrug L. Furlan iz Muddy, III. Takoj na to smo prejeii poročilo od naših energičnih in zvestih sodrugov iz Conemaugh, Pa., da bodo priredili veselico, katere čisti dobiček je namenjen v tiskovni fond za dnevnik. Pa ne samo to; več sodrugov ae je izrazilo, ako resno mislimo, da -postane "Proletarec" dnevnik, dajo takoj po $5.00, nekateri celo $10.00 v ta namen. V teto kratkih jedernatih besedah so izražene misli in želje kaj hočejo imeti naši sodrugi.. Povedano je, da naši so-drugi, naša bojevita armada ne bo prej mirovala, dokler ne bo dobila kar želi in potrebuje — tvoj socialistični dnevnik.
Sodrugi in tovariši delavci, ki delate globoko doli pod zemljo, kopljete in rijete kot krt — vsi, ki se mučite po plavžih, tovarnah in drugod, posnemajte jih. Od vas aaiuih je odvisen razvoj li8ta.
Armada, ki je že |>ožrtovalno izvršila velika dela, katerih na samo sugestijo so se mlačneži in naši nasprotniki zaničljivo posmeho-vali, bo gotovo storila tudi to.
Proletarec ima sedaj čez 2900 naročnikov. Ako hočemo, da postane dnevnik, se mora to število podvojiti. To je jako veliko delo Ker pa poznamo delavnost in revolucionarni duh naših sodrugov, smo trdno prepričani .bomo imeli svoj dnevnik, ko se bo pisalo 1914. Da se vresniči, je potrebno, da postane aktiven član "Prole-tarčeve" armade vsak, ki želi imeti list Proletarec dnevnik. Torej vsi, ki ste zato, na delo za vresni-čenje naših idej!
Fetinie Fortuna...........
Frank Lebarf Moaeoutah, 111. Fanny Schmidt, Byeëville, O. J. Samec, Bingham, I Hah.. 1 T. Felix, Cumberland, Wvo. V zdtfiiji izdaji izkazana
avota....................2.00
Skupaj ,s ............$16.10
Od sodrugov iz Detroit, Mich., smo prejeli «voto $6.30 za itraj-_ karje v Little Falls, N. Y., ker pa št raj k že končan, smo to to odposlali na obrambni štrajkarjev, kateri so bili aresta-ni za časa stavke in čakajo v ječah pomoči od delaveev.
itraj-ker M o s vi S odbori
»» » »
Tiskovni fond sa dnevnik.
Fr. Mihe ve. Waukegan, Tli. Math Kaucieh.	" t
Blaž Mahnich, Paul Peklaj. John Stražišar. Frank Šav«, John Mahnich, Frank Brance, Antonija Oblak, Ana Mahnich, Ivana Cvetlich, John Zakovšek Lovrenc Shifrar,
Cumberland, Wvo. $3 John Jarz	" 1
Karol Kaus, Ignac Bozovičar, Neimenovan, ker čitam- list "Proletarec",
Jernej Eržen, ............
Anton Shifrar..........
Anton Hafnar...........
John Raspet........
Anton Galicich, ........
»» 14
II
I I »»
.50 .50 25 35 .23 25 25 25 .25 2' 10 .20
.00
.00 .50
.50
.50 50 .50 .25
25 .25
Vabilo oa pustno veselico
katero priredi društvo "Vrtal Raj, štev. 174. S. N. P. J. V D1 LO PA., v torek dne 4. febr. 1 v Slovenskem Domu. Program de jaki bogat. Igrala te bode •eloigra enodejanka "RAZS1 SENCA", katera bode provzi la gledalcem veliko zabave in ha.
2.	Nekaj posebnega.
3.	Zapelo se bode par doi pesmi.
4.	Pohod, ozir. korakanji stopnicah do ječmenove».
5.	Pobratimijr. z ječmenove
in
6.	Ples.
Med presledki se dobi lahko ki za pod zob. N. primer: suhe in d< bele kranjske klobase, pravi zji in ovčji sir. Ker je to zadnja veselica ta predpust, se uljudno vabijo vsi Slovenci iz daljnih in bližnjih krajev, da ne zamude te zadnje veselice.
Torej na krov dne 4. tvor. ob 7. uri zvečer!
Na veselo svidenje!
ODBOR
STE ŽE SLlfiALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUBOH. ' Podjetja vaeh vrst vitanovlje-na podlagi zadrušnosti, so podjetja bodočnosti; samo la-U i-maj o zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo t občo korist človeštvu.	,
Kdor ae želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar jo treba snati vsakemu, ki se iteje naobraienim naj nemudoma naroči knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI KONTOM", ki jo je založila slov, sekcija J. 8. Z.
PENA KNJIŽICI JE 15e SNA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravniitvn Proletarca, 2146 Bine Island A ve., Chicago, m.
Trgovci knjig dobe popast
Da damo priliko onim konte-stantom. ki si do sedaj ni|o mogli priboriti mesta med najvspešnej-šimi bojevniki 4 4 Proletarčeve Armade", da li pomagajo naprej, nasnajalfeo, da itele od 12. ian. 1913. naprej vsak NOV CELO LETEN NAROČNIK 300 OLA SOV, vsak NOV POLLETEN NAROČNIK PA 200 GLASOV.
Vsi na krov! Sedaj ima vsakdo priliko, da pride na prvo mesto! NAPREJ!
Ako je potekla Vaša naročnina
na "Proletarca". jo obnovite še danes!
Kontest za 1000 novih naročnikov
\Upravniitvn "Proletarca", Ohicago:—
Sodrugi! Podpisani se hočem vdeležiti kontesta sa 1000 naročnikov do 1. feb. 1913. Pošljite mi naročilno knjižice in bodite uverjeni, da bom storil vse, kar je v mojih močeh.
Imo.............................. .............
V Naslov.........................................

I Vabilo na veliki koncert
-katerega priredi -
Slovensko pevsko in izobr. društvo "Bled"
dne 1. febr. 1913 ob 7. uri zvečer v dvorani
Slovenskega izobr. Doma v Franklin, Boro
skupno s slovenskim soc. pevskim zborom Planinski Raj" in Hrvat. pjev. društvom Slavulj" ter nemškim pevskim društvom 'Harmonie" iz Johnstown, Pa.
Na koncertu bo sodeloval dramatični odsek ••Vihar" Iz Dunlo, Pa.f ter tamburlškl zbor "Gorska Vila-.
V SPORED.
Kokoluka koriiAniea.., ^...........igra tambur. zbor "Gorska Vila"
Budilna, V. Razbornik.................. ;.............poj« Ble<l
HKovfimki svet, ti ai kraman, Hr. Volari?................poje Ble<l
.. Oj Hrvati, oj junaci............igra tambur. zbor. "Oorska Vila"
R. flrüase an die Heimat, K. Kromer... poje nemAko pev. dr. Harmonie Sänger-Willkomm, E. W. G. Hacker, .poje nemiko pev. dr. Harmonie
Li|»a, Dav. Jenko............poje alov." noč. pev. dr. Plaminski raj
lino devo le bom ljubil, Hr. Volari?...»........ ...........
............................poje ulov. noč. pev. dr. Plaminaki raj
.. Živjo predsednik.....................igra tamh. r.bor Gorska Vila
K. Hrvaticam, Tv. pl. Zaje................poje hrv. pjev. dr. Slavulj
9: Jadranske Vile, V. Novak..................pojeta Bled in Slavulj
10. Jaz bi rad rudeJih roi, Preloveo-Hu'U1 (bariton solo poje Andr. Vidrich)...:..........................................poj
"X R I JE TI C K I"
burka v 2 dejanjih.
1. 2.
3.
4.
fl.
7.
. poje Bled
O0BRK*
Gostilničar Jarm..........i............................. Aug. Samec
Spela, njegova žena..^..-.......................... gd#. Marica Zgom-
Krojač................................................Fr. Bavdek
Urar . . , v ; ............................................ Ludv. Zaman
Piskrovea.............................................. Fr. Kauiii
Sodnik . . .............................................Lui» Bavdek
podaljški sluga............................................L. Kraina
etralnik.................v......v.....................A®dr' K**«»
Med odmorom igra tamburaiki zbor. "Gorska Vila".
l! Marseillaise. ................................pojo vai zbori akupai
13. Delavaka himna.................... ...................poje Bled
Po končanem vaporedu «ledi proata zabava in ftlea.
3ee«eeeeeeseseM»M»M»ee»«»MMM#MMoeeeeeeeee»M