)SREDNJA
<njižnica
CELJE
Celje - skladišče
D-Per
65/1992
5000000459,3
S'
S
COBISS Q
Poročanja s tega letnega srečanja se enkrat za spremembo lotimo pri njegovem predzadnjem, slavnostnem delu — podeljevanju priznanj.
Zlato diplomo RLV za inovacijsko dejavnost so letos dobili Boris Močilnik, Milan Forštner, Stane Zagoršek, Božo Tkavc, Jože Repnik in Ivo Kadliček, avtorji inovacije INTEGRALNO OBNAVLJANJE ZALOG MATERIALA, z doseženo gospodarsko koristjo z njo v predpreteklem letu 18 868 000,00 SLT.
Srebrno diplomo RLV za inovacijsko dejavnost so letos dobili Marjan Žibret, Marjan Podrižnik, Ivan Kos in Marjan Hace, avtorji inovacije STROJ ZA OMET, z doseženo gospodarsko koristjo z njo v predpreteklem letu 18 705 439,00 SLT.
Bronasto diplomo RLV za inovacijsko dejavnost so letos dobili Miroslav Je-grišnik, Ferdo Učakar, Franc Škarja in Janko Ledinek, avtoni inovacije DALJŠANJE Cela b etaže na koti -35 v
JUŽNEM KRILU JAME PRELOGE, z doseženo gospodarsko koristjo z njo v predpreteklem letu 1 777 147,00 SLT.
Priznanje za najboljši obrat v preteklem letu po številu prijavljenih inovacijskih predlogov na 100 zaposlenih delavcev so dobile Jamske gradnje.
V preteklem letu dodeljena priznanja za inovacije zunaj podjetja so dobili:
Mihael Oven, Bogdan Makovšek, Franc Doler, Stane Kojzek in Roman Kovač — dodeljeno diplomo in srebrno plaketo na razstavi inovacij v preteklem letu na Reki za razstavljeno inovacijo NOSILEC PNEVMATSKEGA STROJČKA ZA ODVIJANJE MATIC OBJEMK.
Letošnji dobitniki priznanj po obratih za prvič z denarno nagrado nagrajeno sodelovanje pri inovacijski dejavnosti v preteklem letu:
RUDAR
Glasilo Rudnika lignita Velenje
LETO XXVI	PETEK, 20. MAREC 1992	ŠTEVILKA 3
Redno letno srečanje naših racionalizatorjev
Letos so imeli redno srečanje 6. marca ob šestih popoldne, v Delavskem klubu
Herman ARLIČ, delavec Klasirnice (upokojen) — kot avtor inovacijskega predloga Izboljšava projekta cevnih ventilatorjev na zračilni postaji Šoštanj, kot soavtorji tega inovacijskega predloga pa delavci Klasirnice Alojz JAMNIKAR, Franc RAMŠAK, Janko ŠPINDLER, Ervin URANJEK (upokojen) in Ladislav VE-NIŠNIK
Ivan BEZJAK, delavec Zračenja - kot avtor inovacijskega predloga Predelava ventila v injektirni postaji Skale
Esad SMAJIČ, delavec HTZ - kot avtor
inovacijskega predloga Nož za sekanje usnja, kot soavtor tega inovacijskega predloga pa delavec HTZ Robert BREZO VNIK
Boris DOBLŠEK, delavec Jamskih gradenj - kot avtor inovacijskega predloga Vpeljava nove kategorije: nepredelan na etaži
Marjan GLINŠEK, delavec Jamske mehanizacije - kot avtor inovacijskega predloga Predelava nosilca zaščitne plošče EB 620
Dalje na drugi strani!
NAPREJ V ŠTEVILKI
STRAN 5: Utrinki s trimesečnega študija rudarske ekonomike na Montanistični univerzi v Leobnu v Avstriji, STRAN 8: Z zadnje redne seje delavskega sveta našega rudnika, STRAN 9: Kako proizvajamo?, Obvestila LB — SBV, d.d., STRANI 10 — 11: Šport in rekreacija, STRANI 12 - 13: Portret, Odšli so v pokoj, Vabilo Kulturnega centra Ivana Napotnika, STRANI 14 - 15: Humor, STRAN 16: Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1992/93 (RLV, APS in GOST Velenje)
Ivan GRAJFONER, delavec Jamskih gradenj - kot avtor inovacijskega predloga Vodilo za transportno cev pri betoniranju talnega svoda, združenega z inovacijskim predlogom Betoniranje profila s pomočjo pomične letve
Slavko GROS, delavec Klasirnice — kot avtor inovacijskega predloga Voziček za pomoč pri demontaži in montaži ohišja ležaja na ventilatorski postaji Hrastovec.
Leopold KUŠAR, delavec Jamske mehanizacije - kot avtor inovacijskega predloga Sprememba uvoda dovodnega kabla za kombajne, kot soavtor tega inovacijskega predloga pa delavec Skupnih služb Danilo JEZERNIK
Grega JUSTIN, delavec Jamske mehanizacije - kot soavtor inovacijskega predloga Tesnjenje centrifugalnih vodnih črpalk VP 50/3, VP 80/4, VP 100/3
Rafael KOVAČ, delavec Jamskega transporta - kot soavtor inovacijskega predloga Transport hidravličnega podporja s scharfom z odkopa do razkladal-nih postaj
Dejan KUGONIČ, zunanji sodelavec Hi-drogeološke službe RLV - kot avtor inovacijskega predloga Ventil priključka za posredno merjenje hidravličnega tlaka, kot soavtor tega inovacijskega predloga pa delavec Skupnih služb Ivan MAVER (upokojen)
Vida ŽIROVNIK
AFORIZMI
Za prepir sta vedno potrebna dva norca. (Francoski pregovor)
Večina ljudi zahteva od soljudi vrline, ki jih sami nimajo. (J. Russel)
Talent in sreča sta redkokdaj dobra prijatelja. (Vietnamski pregovor)
Mihael OVEN, delavec Jame Skale -kot avtor inovacijskega predloga Dodatna vgraditev sekcije MHW - 3 200 kN na klasičnem križišču odkopa MHW lll/A
Bogdan MAKOVŠEK, delavec Jame Skale - kot soavtor inovacijskega predloga M - 540
Jože POLJANŠEK, delavec Skupnih služb - kot avtor inovacijskega predloga Zamenjava glavnega Kontaktorja v kompaktni postaji Siemens 8SK7
Anton PURG, delavec Jame Preloge -kot avtor inovacijskega predloga Zaščitna stranica na Dowty 4L - 4 000 kN
Branko PEČNIK, delavec Jamske mehanizacije - kot soavtor inovacijskega predloga Tesnjenje centrifugalnih vodnih
Ciril KEMPERLE, delavec Skupnih služb - kot avtor inovacijskega predloga Izdelovanje jamskih prog brez zruškov
Matej KNEZ, delavec Zračenja - kot soavtor inovacijskega predloga Ščitnik elektromotorja in reduktorja za stroje za omet Tehnomat
črpalk VP 50/3, VP 80/4, VP 100/3
Stanko SALMIČ, delavec HTZ - kot avtor inovacijskega predloga Mobilna naprava za izpraznjevanje voznih enot, kot soavtor inovacijskega predloga pa delavec Zračenja Igor RIBIZEL
priznanj na srečanju!
Med podeljevanjem...
Boris MOČILNIK, delavec Skupnih služb - kot avtor inovacijskega predloga Integralno obnavljanje zalog materiala, kot soavtorji tega inovacijskega predloga pa delavci Skupnih služb Ivo Kadliček, Božo Tkavc in Stane Zagoršek
Šala je prelisičena bolečina. (M. Kessel)
Skrb je pogosto otrok prevelikega veselja. (Anonim)
Uvodni del in letno poročilo
Uvod v srečanje naših racionalizatorjev, ali boljše rečeno, inovatorjev, ustvarjalcev izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in idej — skratka, inovacij - je s temile nekaj besedami in stavki opravil tehnični vodja našega rudnika magister Franc Žerdin:
"Ne bom na dolgo in široko govoril.
Prav lepo vsi pozdravljeni, tudi gostje! Očitno je, da inovatorji veliko raje delate kot praznujete in da je temu ustrezna vaša udeležba na tem srečanju.
Mislim, da bi ta vaš današnji sestanek le nadaljevali, čeprav vas ni toliko, kot smo predvidevali.
Prav je, da na eni strani analiziramo, kaj nam je v RLV na inovacijskem področju uspelo narediti, kakšni so bili prihodki in kakšni ekonomski učinki od inovacij. Sicer pa bo to veliko bolj podrobno, kot bi zdajle jaz lahko povedal, razvidno kasneje iz poročila o inovacijski dejavnosti v podjetju za preteklo leto.
Na drugi strani pa bi rad, da bi v diskusiji po poročilu in predavanju, ki ga bomo poslušali, nekoliko več povedali tudi o problemih, ki jih kot inovatorji čutite v svojem kolektivu.
Reči moram, da smo v preteklem letu, pa tudi v prejšnjih, v RLV zastavili in izpeljali kar precej aktivnosti, da bi inovacijsko dejavnost v podjetju, kolikor se le da, utrdili, bili brez zaostanka pri ovrednotenju inovacijskih predlogov, izračunavanju nagrad zanje in sploh v vsem pri njej na tekočem. Vendar nam je kljub temu še v marsičem na področju inovacijske dejavnosti spodletelo. Mogoče bi bilo dobro tudi o tem kaj spregovoriti. Pa tudi o dobro zastavljenih in izpeljanih aktivnostih na področju inovacijske dejavnosti, in kakšnih akcijah, ki bi jih na tem področju bilo treba čimprej izpeljati ali sprožiti sploh pri vseh zaposlenih v RLV, da bi inovacijska dejavnost v njem postala še bolj masovna."
Poročilo dipl. ing. strojništva Franca Pečovnika, vodje inovacijske dejavnosti v našem rudniku (oziroma službe zanjo, ki spada v študijski oddelek proizvodnega sektorja skupnih služba rudnika), na srečanju!
"Tole poročilo, ki vam ga bom zdajle prebral, vključuje tudi poročilo vodje Študijskega oddelka mag. Evgena Dervariča in je tudi kratko, da bi po njem lahko bilo daljše predavanje o lanski svetovni razstavi inovacij v Bruslju, ki ga bo imel naš gost na tem srečanju, diplomirani patentni inženir in aktivni inovator Marjan Stele, svetovalec za informacijski inženiring
v Centru Gospodarske zbornice Slovenije za informacijski sistem.
Inovacijski dejavnosti smo v RLV zaradi številnih sprememb v splošni zakonodaji v zadnjih dveh letih posvetili veliko pozornosti. Lani februarja smo sprejeli tudi nov pravilnik o inovacijski dejavnosti, podlaga za katerega je bila pripravljena podjetniška kolektivna pogodba RLV oziroma določbe o inovacijski dejavnosti v njej.
Kasneje se je pokazalo, da se določila v podjetniški kolektivni pogodbi o inovacijski dejavnosti ne dajo dosledno uresničevati, in smo zato pravilnik o inovacijski dejavnosti morali ustrezno spreme-
Vodja Študijskega oddelka dipl.ing.rud. magister Evgen Derva-rič — na srečanju si je prizadeval, da bi se razživela diskusija, in malo se tudi je razživela!
niti in dopolniti. To je bilo pravno veljavno opravljeno na redni seji delavskega sveta podjetja 30. oktobra.
V obdobju, o katerem govorim, smo v celem podjetju uvedli tudi računalniško spremljanje in knjiženje vseh stroškov -tudi na področju inovacijske dejavnosti.
Od lani imamo zdaj za vsako inovacijo izdan tudi delovni nalog za tekoče spremljanje in računalniško knjiženje vseh fizičnih in finančnih podatkov o dogajanjih z inovacijo in zaradi nje, na celi njeni poti, tudi ko nastajajo gospodarske koristi od nje.
Skupno je bilo tako v preteklem letu v obdelavi 169 inovacijskih predlogov, od tega 85 novih, 84 pa iz prejšnjih let.
Ugotovljena gospodarska korist od inovacij v preteklem letu pa je znašala skupno 48,760 milijona SLT.
Poudariti moram, da je to izračunana minimalna skupna gospodarska korist, ker ni v svoji strukturi ustrezno revalorizirana! Če bi vse njene dele ustrezno revalorizirali, bi namreč bila znatno večja. Kljub temu pa je že taka, kot je, po naši oceni, nas, ki se poklicno ukvarjamo z inovacijami, zelo lepa.
Izplačanih nagrad za inovacije, izplačanih stimulacij pri osebnem dohodku za inovacijsko dejavnost posameznim delavcem po 178. členu podjetniške kolektivne pogodbe in izplačil za izdelana strokovna mnenja o inovacijah pa je bilo v preteklem letu za 1,196 milijona SLT, od tega v glavnem vse za nagrade za inovacije (1,010 milijona SLT).
Ta znesek, 1,196 milijona SLT, je tako 2,45 % ugotovljene skupne gospodarske koristi od inovacij v preteklem letu.
Kot zanimivost naj navedem še tole:
-	Vsi prihodki RLV skupaj so v preteklem letu znašali 3,728 milijarde SLT in tako navedena skupna gospodarska korist od inovacij v njih kar okrog 1,3%, če pa bi v vseh svojih delih ta korist bila, kot sem že omenil, ustrezno revalorizirana, bi njen delež v procentih bil še znatno večji.
-	Ali drugače prikazano, za lani smo v RLV izkazali skupno za 136,318 milijona SLT izgube, ta pa bi bila še za navedeni znesek skupne gospodarske koristi od inovacij, torej za 48,760 milijona SLT ali za dobrih 35 % večja, če ne bi imeli inovacijske dejavnosti, kakršno imamo. Da je taka - da so njeni rezultati v poslovanju RLV vidni in pomembni tudi v teh 1,3 in 35 odstotkih - pa gre zahvala tudi vodstvu RLV, ker ima posluh zanjo...”
Vodja službe za inovacijsko dejavnost -v kateri kot strokovna delavka za tehnič-no-ekonomske obdelave inovacij dela tudi Vida Žirovnik, ki je pripravila podatke za prvi del celega tega sestanka, kot tehnolog inovacij pa poleg nje strojni inženir Bogdan Pešak - je na to in ono opozoril še v nadaljnjem delu poročila, ki ga je na srečanju predstavil. Tudi na to, da namerava služba za inovacijsko dejavnost letos objaviti razpis za reševanje znanih tehničnih, tehnoloških in organizacijskih problemov v podjetju. Torej se lotiti akcije za vključitev čimveč zaposlenih v podjetju v snovanje rešitev za probleme, ki jih poznamo in bi verjetno marsikateremu od njih v celoti ali vsaj delno bili kos, če bi se za to bolj kolektivno prizadevali.
Dipl. patentni inženir (in tudi inženir kemije) Marjan Stele pri predavanju na srečanju!
Po rodu je Kamničan in je tudi dolgo delal v Kamniku; kot poslovodni delavec in raziskovalec — vseskozi pa je bil tudi inovator — v tovarni razstreliv in tovarni plastike v Kamniku.
In še iz najobsežnejšega dela srečanja — predavanja dipl.ing. Marjana Steleta
Pri svojem predavanju je uporabil precej video materiala in pripomočkov, iz vsega, kar je povedal in v video tehniki prikazal, pa tole že kaže povzeti!
"V Gospodarski zbornici Slovenije oziroma njenem centru za informacijski sistem malo več oziroma največ pomagamo inovatorjem na nekaterih področjih, predvsem na začetku njihovega dela pri posamezni inovaciji ali nasploh - če se kdo prvič resno loti inovacijskega dela in se obrne na nas za pomoč. (Naslov za to je: Ljubljana, Titova 19 - zdaj Slovenska 41 - telefon (061) 150-122.)
Tako na primer opravljamo informacijsko evidentiranje inovacij. Zanj nam inovator mora dati osnovne podatke o inovaciji, ki jo ima ali si jo je zamislil, dokumentacijo o inovaciji pa zadrži.
To dejavnost opravljamo predvsem za tehnične izboljšave. To je za kategorijo inovacij, ki jih z zakonom ni moč zaščititi kot patent ali model.
Pri nas na ta način evidentirajo inovacije predvsem inovatorji v svobodnem poklicu ali tako imenovani prosti inovatorji ali ljubitelji inovacijskega dela, pa tudi nekatera podjetja. Transfer, prenos inovacije je oproščen davka. Prej se tudi dohodek od nje ni štel v davčno osnovo. Zdaj ni več ravno tako. Verjetno pa bodo v kratkem za inovatorje glede davka uvedene nekatere ugodnosti.
Z našim posredovanjem lahko tako brezplačno pošiljate in razpošiljate osnovne informacije o inovaciji in o prednosti in uporabnosti rešitve problema z njo na kateri koli trg. Opravljamo tudi svetovanje o inovacijah. Imamo tudi bazo, zbirko podatkov o zaščiti modelov. Prej smo prek Beograda dobivali podatke o inovacijah in njihovi zaščiti in pomagali inovatorjem tudi tako, da smo jim za njihove inovacije poiskali možne kupce ali jim poskušali najti partnerje za realizacijo inovacij. Dajali pa smo jim tudi nasvete za sestavo standardne ponudbe posamezne inovacije. Če je potem prišlo do realizacije inovacije po pogodbi, nam je inovator moral povrniti naše stroške pri plasiranju inovacije, sicer pa ne.
Take oblike pomoči so pomembne v tej fazi inovacijskega dela. Saj v njej inovatorji ponavadi kot inovatorji nimate nobenega pravega pravnega varstva.
Namen našega sodelovanja, Slovenije, na razstavi, sejmu inovacij v Bruslju "Eureka", ki vam ga bom sedaj predstavil, tudi ni bil samo, pokazati naše izbrane in doma v letu 1991 že nagrajene inovacije, temveč te inovacije predstaviti tako, da bi se na tujem trgu čim boljše plasirale. To nam je tudi uspelo. Predstavili smo enajst inovacij in jih tržno dobro uveljavili. Saj za večino od njih smo pridobili tuje interesente za transfer, dve od teh pa sta njuna avtorja tudi prodala.
Pomemben pa je bil ta sejem za nas tudi zato, ker smo na njem naše razstavljene inovacije, in sploh našo inovacijsko dejavnost in državo Slovenijo, lahko na veliko brezplačno propagirali in reklamirali v tujih televizijskih programih in v sejemskih in raznih drugih tržnih in splošnih publikacijah Evropske skupnosti.
V programih belgijske televizije smo se kot razstavljalci iz Slovenije pojavljali sploh vsak večer v času sejma, v evrovizijskih programih pa po dva večera na teden.
Osem od skupno enajstih naših inovacij na sejmu je bilo tudi tako ali drugače nagrajenih
-	z zlatimi, srebrnimi ali drugimi priznanji. Nagrajene so bile, recimo, naše inovacije: praktična snežna veriga - z zlato plaketo, naprava za brušenje - s srebrno medaljo, visokonapetostna varovalka - z zlato medaljo...
Pomembne so take predstavitve tudi zato, ker ima na dan cela taka razstava tudi do 40 tisoč obiskovalcev in ker je med njimi ogromno poslovnih ljudi, tudi preprodajalcev tehničnih novosti, ki pač skušajo zanimive inovacije za svoje stalne kupce, ki jih običajno imajo, čim ceneje odkupiti..
Sicer pa je princip nagrajevanja inovacij na takih sejmih drugačen kot pri nas pri nagrajevanju inovacijskega dela nasploh, ko ti dajo le 3 nagrade, čeprav si mogoče ustvaril 100 inovacij. Namreč, mednarodna komisija, ki ocenjuje izdelke na takih sejmih, se zaveda, da so to že izbrani izdelki, in čeprav je v ocenjevanju tudi ona stroga, ponavadi prisodi kakšno nagrado kar 75 - 80 % vseh razstavljenih izdelkov. To tudi zato, ker ocenjevalci vedo, da bodo inovatorji za svoje nagrajene izdelke na takšnih razstavah veliko lažje dobili kupce...
Konkretno zanimivo za vas iz naše zbornične dejavnosti pa bo verjetno še tole:
-	Zdaj spredamo slovensko informacijsko mrežo, v katero naj bi bili vključeni tehnološko razvojni in poslovno informacijski centri in parki v Sloveniji kakršni so na primer že v Mariboru, Ljubljani, Kopru.
V to mrežo naj bi bili posredno ali neposredno vključeni tudi vsi inovatorji ali skupine inovatorjev in inovativni obrtniki v Sloveniji. Skratka, vsi interesenti!
Če se bo v to mrežo vključilo tudi vaše podjetje, potem bo dobivalo vse možne informacije iz nje - o vsem novem dogajanju na področju inovacijske dejavnosti v Sloveniji in njenem povezovanju navzven, o spremembah zakonov in predpisov na tem področju pa o aktiv-
nostih na njem v obliki raznih seminarjev, razstav, predstavitev, razpisov natečajev itd.
-	Zbornica je tudi interesent, da se, recimo, dogovori za povezavo vaše regije ali subregije s takšnimi razvojno-inovacijskimi centri, kot sta center v Aachnu in center v Regensburgu, ki sta bila ustanovljena predvsem zaradi specifičnosti področij, v katerih se nahajata; to je zaradi zapiranja znanih rudnikov na njunem območju in problemov, ki so zaradi tega nastali in terjajo razreševanje.
-	Nadalje, v Celovcu je velik tehnološki park, kakršnega, žal, v Sloveniji zaradi razvojnega zaostanka, prepočasnosti, pomanjkanja denarja, sistemskih prehodih težav in industrijske stagnacije še dolgo ne bomo imeli. Lahko pa bi se dogovorili, da bi naši podjetniki in inovatorji v njem razvijali svoje projekte in inovacije, in to z enako ugodnimi pogoji kot domači avstrijski. Za pet naših podjetnikov in inovatorjev smo se ravno danes za to že dogovorili.
-	Že zdaj pa se lahko inovatorji prek naše zbornice ali njenih področnih enot in posameznih tehnološko razvojnih centrov tekoče vključujete v ekološki informacijski sistem Evropske skupnosti, za varstvo okolja, imenovan Net.
V Celju so že lani zastavili vključevanje v ta sistem, v to informacijsko mrežo, po kateri je mogoče brezplačno propagirati in reklamirati inovacije oziroma izdelke, ki pri proizvodnji, uporabi in potem, ko jih odrabimo in odvržemo, ne onesnažujejo okolja.
-	Prek našega informacijskega inženiringa pa lahko inovatorji z informacijami o svojih inovacijah prodrete tudi na trge držav članic Združenih narodov, držav srednjeevropske heksa-gonale, skupnosti Alpe-Jadran...
Skratka, za uveljavljanje inovatorja in inovacijskega dela so že tudi pri nas kar široke možnosti, treba pa jih je izkoristiti."
R.B.
Diplomirani inženir rudarstva magister Boris Salobir:
SPET ŠTUDENT
ali
Utrinki s trimesečnega študija rudarske ekonomike na Montanistični univerzi v Leobnu v Avstriji
Nadaljevanje in konec članka iz prejšnje številke
Tri mesece dela in življenja v nekem kraju je dovolj, da ga na splošno spoznamo. Tako sem tudi jaz spoznal mesto Leoben, montanistično univerzo v njem in njuno povezavo, organizacijo raznih prireditev v mestu, tudi poljudnih predavanj, in od predavanj te vrste so za nas, tuje študente štipendiste, bila še posebej zanimiva tista o kulturni zgodovini Avstrije pa o aktualnih družbenih in političnih dogajanjih pri nas, na območju nekdanje Jugoslavije, in v Iraku in Kuvaitu. Poleg tega so bile za nas privlačne teme s področja varstva okolja in deponiranja industrijskih odpadkov ter ekosistemu in ekobi-lanci.
Veliko zanimanja je med mojim trimesečnim bivanjem v Leobnu bilo v tem avstrijskem mestu, in menda Avstriji sploh, tudi za takšna vprašanja, kot je problematika Amne-sty International.
Nam, tujim študentom štipendistom, so priredili tudi imatri-kulacijsko svečanost. To je svečanost, na kateri smo vsi prejeli listino o vpisu na tamkajšnjo montanistično univerzo. Po tej svečanosti so nas povabili še na rektorsko inavguracijo. To je na svečanost, na kateri so z vsemi častmi in ob prisotnosti rektorjev drugih avstrijskih univerz, oblečenih v slikovite noše, zamenjali predstojnika, rektorja leo-benske montanistične univerze in njegovega namestnika, prorektorja.
Najbolj počaščeni pa smo se tuji študentje štipendisti počutili, ko so posebej za nas pripravili svečani sprejem pri rektorju leobenske montanistične univerze prof.dr. Ober-hoferju.
Leoben in Leobenčani
takšni, kot smo slovenski Štajerci, je bila prav vesela in bučna njihova prireditev rudarskega Skoka čez kožo, ki ga tam prirejajo 4. decembra, na dan sv. Barbare, zavetnice rudarjev in topničarjev.
Na tem slavju je piva steklo nič koliko. Pa ne po tleh. Posebno dobro je avstrijsko pivo iz Gossa, kraja čisto blizu Leobna.
”Gut, besser - Gosser”, ali po naše, "Dobro, boljše - gos-sersko pivo” je znan reklamni napis v zeleni barvi in reklamna parola po vsej Avstriji.
Od našega laškega piva se gossersko razlikuje samo v dveh značilnostih: da se ga spiti več in manjšega mačka imaš po njem.
Dan sv. Barbare je za Avstrijce sploh velik praznik, kar nekakšen uvod v praznovanje decembrskih praznikov od Miklavža do novega leta.
Tuji študentje štipendisti smo bili povabljeni tudi na novolet-
no slavje v IBL, leobenski rudarski inštitut.
Razvedrila nam tudi sicer ni manjkalo. Ob večerih, ko smo bili navadno prosti, smo se, če ne s čim drugim, kratkočasili z diaprojekcijami filmskih posnetkov poljudne narave. Prosti čas pa smo si zapolnjevali tudi z ogledom znamenitosti v Leobnu in njegovi okolici.
Leoben leži kakšnih šestdeset kilometrov severozahodno od Gradca, na nadmorski višini 540 metrov. Ima okrog 35 000 prebivalcev in je le malo večji od Velenja. Okolico sestavljajo precej visoki kopasti hribi. Tako je dolina, po kateri se razteza, podobna naši. Skoznjo pa teče reka Mura, tod široka že prek 40 metrov. Stari del Leobna je stlačen ob Murin ovinek v obliki prave zanke in na najožjem delu te rečne zanke je postavljeno masivno	srednjeveško
obrambno obzidje.
Mestno jedro Leobna je zanimivo zaradi številnih starih stavb, od katerih nekatere izvirajo iz zgodnjega baroka.
V	mestnem jedru je dovoljen le najnujnejši avtomobilski promet. Sicer pa Leoben, s svojimi zelo prijaznimi meščani, tako ali tako ni nakupovalno središče, čeprav ima veliko manjših trgovin in veleblagovnic in cene blaga v njih precej nižje kot v avstrijskih prodajalnah ob meji z našo državo.
V	neposredni bližini Leobna so kraji, kot že omenjeni Goss s pivovarno. Potem Donavvitz, ki je železarski kraj, v katerega so konec preteklega stoletja preselili metalurške naprave iz prevaljske železarne. Poleg železarne pa ima Donavvitz še papirnico in steklarno. In še vas Judendorf, kjer stanujejo bogatejši ljudje, spada v neposredno okolico Leobna. Na splošno pa ljudje tod niso bogati. To so bolj delavski kraji in zaradi industrije, kakršna v njih prevladuje, tudi zaprašeni, a ne umazani.
V	bližini Leobna je tudi Vor-dernberg, kraj, v katerem je bila ustanovljena ena prvih rudarskih šol na območju nekdanje avstro-ogrske monarhije. Rudarsko šolo v tem kraju je leta 1845 ustanovil nadvojvoda Ivan (princ Johann), mož, ki je dal izdelati tudi ce-
Leoben je štajersko mesto, in Ena lepših zgodnjebaročnih stavb na glavnem trgu starega dela Leobna, zgra-
ker so Štajerci tudi v Avstriji jena leta 1680
sto skozi našo Hudo luknjo in ima v njej tudi spomenik (sedaj, žal, s precej bedno urejeno okolico).
Kasneje so vordernberško rudarsko šolo preselili v Leo-ben, kjer se je razrasla in razvila v sedanjo svetovno znano leobensko montanistično univerzo.
Kljub sorazmerni majhnosti Leobna nasproti drugim univerzitetnim središčem je v njem vendarle veliko študentov. Saj v tem avstrijskem univerzitetnem središču mladi ljudje poleg rudarstva lahko študirajo še rudarsko strojništvo, geologijo, bogatenje mineralnih surovin, metalurgijo, kemijo in kemijsko tehnologijo, fiziko, matematiko, strojništvo in elektrotehniko ter predelavo umetnih mas.
Stara mestna hiša v Leobnu, z grbi vseh večjih srednjeveških štajerskih mest; med njimi so tudi stari grbi Slovenskih Konjic, Ptuja, Maribora, Celja, Šoštanja in Slovenj Gradca
Leobenska univerza prireja tudi veliko raznovrstnih strokovnih tečajev. Zelo dejavna so tudi leobenska študentska društva, saj imajo vsa močne pokrovitelje in jim zato denarja za svoje delovanje kar tako ne zmanjka. To sklepam po tem, ker prirejajo tudi toliko "okroglih miz” in k njim vabijo kot enakopravne svojim članom tudi tuje študente v Leobnu. Vabili so tudi nas. Delavci v IBL pa niso pozabili na nas tudi ob svojih uradnih in neuradnih slavjih.
Pri Leobnu si je možno ogledati tudi urejeno odlagališče odpadkov iz železarne v Do-navvitzu, svetovno znani površinski kop železove rude v Eisenerzu, rudarski muzej in rudniški jašek v Krabathu in, zdaj, izdelavo tunelov za phyrnsko avtocesto, to je za izredno pomembno prometno pot v smeri Munchen - Salzburg - Gradec - Šentilj in naprej v južne dele bivše Jugoslavije ter v Grčijo in Turčijo.
Med našim bivanjem in študijem smo v Leobnu in okolici kaj hitro spoznali veliko domačinov in naši osebni stiki z njimi so, kolikor smo jih bolj ali manj stalno zdrževali, bili večinoma pristni in prijateljski. Posebno z asistenti naših predavateljev in mentorjev smo bili v takšnih odnosih. To so res bili ljudje, ki so nam lajšali naše težave v začetku bivanja in študija v Leobnu in nas kasneje obveščali o vseh pomembnih dogodkih v mestu in okolici ter nam vsestransko pomagali.
Sploh so vsi Leobenčani do tujcev zelo korektni in prijazni in živijo s svojo univerzo in z vsem, kar k njej spada in jim skupaj z njo res dela čast.
Nekaj misli za sklep
Naš trimesečni študij v Leobnu nam je, kakor jaz gledam na njegove rezultate, predvsem izboljšal naše znanje nemščine, njene slovnice, besednega zaklada, in praktično uporabo obojega, se pravi, strokovnih izrazov v nemščini, pisanje in konverzacijo v njej. Poleg tega smo spoznali veliko nemške strokovne literature in revij ter knjižni fond leo-benske univerzitetne knjižnice in knjižnice IBL.
Navezani prijetni osebni in delovni stiki s strokovnjaki v Montanistični univerzi v Leobnu in IBL pa nam dajejo možnosti za poglobitev sodelovanja in izmenjave strokovnega znanja in izkušenj med rudarstvom pri nas in v Avstriji. Pomembni pridobitvi za nas sta nedvomno bili naša seznanitev med študijem v Leobnu z modeli in metodami vrednotenja gospodarnosti odkopavanja mineralnih surovin v Avstriji, posebno odkopavanja premoga v podzemskih rudnikih, pa tudi odkopavanja drugih rudnin pod zemljo in na površinskih kopih, ter poglobitev
našega znanja med študijem iz sodobnega investiranja v rudarstvu v Astriji in na Zahodu in v svetu sploh.
Spoznali smo tudi strategijo in taktiko izkoriščanja rezerv mineralnih surovin in se naučili vsa nahajališča rudnin tudi vrednotiti.
Prav tako je bilo koristno za nas, da smo spoznali izdelavo rudarskih projektov in študij v IBL za različne naročnike. Svoje ugotovitve s področja gibanja in oblikovanja cen mineralnih surovin in strukture cen njihovega transporta glede na oddaljenost rudnikov od uporabnikov njihovih proizvodov ter s področja koncentracije in kvalitete proizvodnje v rudnikih, vsebnosti nezaželenih snovi v rudniških proizvodih in trženja z rudniškimi proizvodi so nam pri tem skrivali. Vendar iz podatkov, ki so nam o vsem tem le bili na razpolago, smo vendar lahko marsikaj sklepali.
Precej smo spoznali tudi življenje in način študija študentov rudarstva na Montanistični univerzi v Leobnu in poleg tega še mesto Leoben z okolico in sploh življenje Avstrijcev. In rečem lahko, da Avstrijci na splošno ne živijo veliko lažje in boljše od nas Slovencev. Velika pa je razlika v kvaliteti sistema študija rudarstva pri njih in pri nas. Ta razlika se kaže že v tem, da se pri njih
profesorji in njihovi asistenti precej bolj prizadevajo pri delu s študenti rudarstva kot pri nas. Zlasti to velja za obseg in kvaliteto njihovih razgovorov, pogovorov in razprav s študenti. Nič koliko, recimo, pri njih organizirajo predavanj o eni sami, prej že nakazani temi, ki obsega tudi izčrpne diskusije in razlage, pri katerih mora sodelovati ves prisotni krog študentov. Tudi kontrole stanja znanja študentov so pri njih stalne, bodisi v obliki kratkih kontrolnih nalog ali kolokvijev. Petminutno kontrolno nalogo dajo študentom praktično pri vsakem predavanju — o kateri koli temi iz posameznega študijskega področja.
Profesorji vestno pregledujejo tudi zapiske s predavanj in vaj in raznovrstne notice študentov ter urejenost njihovih samostojnih izdelkov. Študenti se zato zelo potrudijo, da vse, kar morajo narediti, dobro opravijo. Posebno pa se potrudijo pri izdelavi svoje prve seminarske naloge.
Seminarskih nalog imajo pri njih študenti sploh zelo veliko. Seminarske naloge študenti predstavijo svojim kolegom, pri njihovem predstavljanju pa je prisoten tudi ves njihov profesorski in asistentski zbor.
Veliko skrb ob predstavljanju seminarskih nalog, zlasti prvih, posvečajo tudi uvodnim predstavitvam študentov, ki so naloge pripravili, in uvodnim predstavitvam nalog samih. To dvoje opravijo predstojniki študentov, ki so naloge pripravili.
Predstavitve seminarskih nalog potekajo tudi zelo svečano, tudi kar se oblek prisotnih pri njih tiče.
Nadalje je treba poudariti, da predavanja pri njih praktično ne odpadejo. Saj če je predavatelj za kakšno predavanje zaradi česar koli odsoten, opravi namesto njega predavanje njegov asistent ali pa predavanje kompenzirajo z vajami.
Sistem študija rudarstva pri njih je torej soliden. Poleg tega pa je pri njih tudi več študentov rudarstva kot pri nas.
Študenti montanistike imajo pri njih dobro organizirane tudi svoje organizacije, združenja, bratovščine ter delovno prakso, študirajo pa povprečno 7 let.
Na leobenski montanistični univerzi smo spoznali tudi nekaj študentov "fosilov”, starih že nad 30 let, a še vedno brez diplome in večinoma tudi še s celo kopico neopravljenih izpitov. Študij po avstrijskih zako-
nih namreč lahko traja dobesedno večno in zato nekateri študentje raje, kot da bi si prizadevali študij čim hitreje končati, uživajo leta in leta "sladkega” študentskega življenja. Seveda tisti, ki imajo za to denar.
Glede IBL, ki je prevzel izvedbo našega študija, pa bi dejal še, da so strokovnjaki v njem - vsaj tisti, ki smo sodelovali z njimi - dobri teoretiki, praktičnih izkušenj s področja rudarstva pa imajo v primerjavi z rudarskimi strokovnjaki pri nas premalo. In ker za rudarske strokovnjake pri nas precej velja nasprotno, je med našim študijem pri njih bilo nemalo govora, da bi razliko mogoče lahko kako izravnali. Za njihove računalniške naprave in programe pa je mogoče reči, da so kar uporabni. Vendar trdim lahko, da so v RLV in v ljubljanskem rudarskem inštitutu boljši.
Sploh ves čas študija pri njih nikdar nisem dobil občutka, da bi slovenske vrhunske montanistične inštitucije v čemer koli zaostajale za monta-nistično univerzo in rudarskim inštitutom v Leobnu. Prej bi rekel, da so ponekod morda korak pred njima, razen pri slovesu, saj leobenska mon-tanistična univerza in rudarski
inštitut sta pač svetovno znana.
Tudi zato bi bilo smiselno, da sodelovanje z leobensko montanistično univerzo in rudarskim inštitutom še poglobimo. Mogoče tudi s Specializacijo mladih rudarskih strokovnjakov po končanem študiju v Leobnu pri nas. Tako sodelovanje - in nasprotno, Specializacija naših mladih rudarskih strokovnjakov pri njih - bi vsekakor bilo koristno.
Z leobensko montanistično univerzo in IBL bi v prihodnje sploh morali intenzivneje sodelovati, predvsem, kot sem že omenil, zaradi relativno večjega teoretičnega znanja pri njih, oni pa z nami zaradi našega bogatejšega praktičnega znanja in razvitejšega računalništva.
Ko sem rekel z nami, sem mislil rudarsko fakulteto in rudarski inštitut v Ljubljani in rudnike v Sloveniji, kakršen je naš.
Takšno Specializacijo, kakršne sem jaz bil deležen v Leobnu, resnično želim vsakemu mlademu rudarskemu strokovnjaku pri nas. Tudi zato, da bi ob vsem, s čimer tak študij človeka strokovno dodatno obogati, užil spet nekaj prijetnega študentskega življenja.
Še tole!
Interesenti lahko pri avtorju tega članka dobijo na vpogled vse strokovno gradivo, ki ga je prinesel s Specializacije v Leobnu.
AFORIZMI
Sprejmi minljivost nase, pa nisi z ničimer več v konfliktu. (A. Grabar)
Napak je trditi, da v življenju odločajo "okoliščine”. Narobe. Okoliščine so vedno nov precep, v katerem se moramo odločati. Toda tisto, kar odloča, je naš značaj. (J.O. Gas-set)
Najtemačnejša noč se približuje zori. (Iz Descartesovih Meditacij)
Tisti ljudje, ki kakšno dolžnost preložijo na jutrišnji dan, so prav tisti, ki so jo včeraj preložili na današnji dan. (D.Kaye)
Enakost je vgrajena v temelje miru. (Iz Družine)
Življenje ni štrena volne, ki jo je treba odmotavati in iskati njeno nit z duhovnimi špekulacijami, marveč debela, surova snov, v katero moramo prodirati. (F.Konig)
Za intelektualnost je značilen duhovni razgled, ki strokovnost presega. (A. Rebula)
Kdor na ves glas ne kriči resnic, kadar jih ve, postaja pomočnik lažnikov in ponarejevalcev. (C Peguy)
Narava samodejno spodbija lažne vrednote. (A. Grabar)
Vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo. In vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen. (Kahlill Gibran)
Čisto pozabila se je stara resnica, da človek ne more biti-nič boljšega, kot če je - dober. (Josip Stritar)
Dan in goveda moraš prijeti za roge, za rep jih ne obdržiš. (Ljudska modrost s Solčave)
Detajl pročelja mestne hiše v Leobnu z grbi; drugi grb z desne strani je slovenjgraški, četrti šoštanjski, peti mariborski, šesti celjski in sedmi ptujski. Z vprašanjem grba za avtomobilsko registrsko tablico si torej imetnikom avtov na območju teh naših mest ni treba beliti glave!
Dosežena povprečna kalorična vrednost premoga, oddanega energetiki, je bila 9,708 G J/tono (v letu 1990 9,619), komercialnega premoga 11,350 GJ/tono (v letu 1990 11,354), vsega premoga skupaj pa 9,980 GJ/tono (v letu 1990 9,806).
Letna proizvodnja premoga je bila dosežena v 237 delovnih dneh in vsi načrtovani učinki ter načrtovana storilnost dela so bili preseženi.
Iz podatkov o finančnem poslovanju RLV v letu 1991 je razvidno, da so vsi prihodki skupaj znašali 3.728 milijonov SLT, od tega pa je fakturirana realizacija za oddan premog znašala 3.340 milijonov SLT.
Fakturirana cena premoga, oddanega TEŠ, je bila 5,5 -DEM/GJ njegove toplotne energije, vendar celo leto po izredno nizkem tečaju DEM -še zadnje tri mesece 1991 le 24 SLT.
Odhodki so znašali 3.864 milijonov SLT in od tega kar
44.5	% za bruto osebne dohodke ter davke in prispevke od osebnih dohodkov.
S 124,6 milijona SLT ali s
14.6	%, kar je več, kot je bilo načrtovano, so v odhodkih bile udeležene zamudne obresti za nepravočasno plačane prispevke od osebnih dohodkov v letu 1991 in poprejšnjem letu, 1990.
Za leto 1991 je bilo izkazane za 136,3 milijona SLT izgube, skupaj z nepokrito izgubo iz poprejšnjih let pa je vse izkazane izgube že 946,2 milijona SLT.
Plačilna sposobnost RLV je bila tudi lani slaba. Zato bo treba opraviti poslovno in finančno konsolidacijo poslovanja.
S konsolidacijo naj bi dosegli obvladovanje plačilne sposobnosti RLV, ugotovili velikost in strukturo svojega lastnega in tujega kapitala in zagotovili obema primerno velikost in strukturo, zmanjšali pri finančnem poslovanju odhodke ter uredili poslovanje z bankami in večjimi upniki.
Po obravnavi predloga Pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj RLV je vodja ka-
Z zadnje redne seje delavskega sveta našega rudnika
POTRJEN ZAKLJUČNI RAČUN RLV ZA LETO 1991
Delavski svet RLV je svojo zadnjo redno sejo, deseto po vrsti, imel v petek, 28. februarja, in na njej obravnaval zajetno in pomembno gradivo; vključevalo je povzetek poročila o poslovanju RLV v letu 1991, poročilo o varstvu pri delu v RLV v letu 1991, poročilo o letnem popisu sredstev in njihovih virov 1991, predlog sprememb in dopolnitev podjetniške kolektivne pogodbe RLV ter predlog Pravilnika o
dodeljevanju službenih stanovanj.
Vse, kar naj bi delavski svet na seji potrdil, je tudi potrdil. Največ časa pa je seveda posvetil obravnavi povzetka poročila o poslovanju RLV v letu 1991.
V povzetku poročila o lanskem poslovanju RLV ie zapi-
sano, da je popravljeni lanski letni delovni načrt predvideval odkop 3 750 000 ton premoga, odkopanega pa ga je bilo 3 906 000 ton
Največ premoga je bilo oddanega energetiki (TEŠ 3 212 169 ton in Termoelek-trarnam-toplarnam Ljubljana 43 920 ton). Drugim odjemalcem pa je bilo oddanega skupno 648 508 ton premoga, kar je za 20 % več, kot je bilo načrtovano.
Največ časa je delavski svet posvetil obravnavi poslovnega poročila
KAKO PROIZVAJAMO?
Proizvodnja premoga v našem rudniku v februarju v primerjavi s predvideno v osnovnem, letnem načrtu in v primerjavi s predvideno v mesečnem načrtu:
Jama Preloge	94 620 ton	( 86,61 %,	90,98	%
Jama Pesje	167 070 ton	( 99,51 %,	105,74	%
Jama Skale	38 970 ton	(153,12	%,	162,38	%
Priprave_________________20 140 ton	(108,28	%,	100,70	%
SKUPAJ RLV	320 800 ton	(99,88	%,	104,84	%
V februarju smo imeli 20 delovnih dni.
Tako je pač vedno bilo
Mimo receptorskega pulta je šel pred mano proti izhodu. Z levo roko v hlačnem žepu. Z nje mu je stisnjen k telesu visel lahek spomladanski plašč iz sintetičnega blaga. Z desno roko je zamahoval kot mornar, ko si uravnoteža hojo po ladji na nemirni vodi. Receptorki je mrmraje odzdravil. Zunaj sem ga dohitel, pozdravil, kimnil proti njegovemu plašču in rekel, da nekaj pač rečem: "Zdajle je odveč, ko ima sonce že moč, jutra pa so še precej hladna.”
Proizvodni načrt za marec
(V oklepajih so navedene proizvodne naloge iz osnovnega načrta!)
Jama Preloge	129	800 ton	(151	600)
5 900 Vdan	(	6	591)
Jama Pesje	173	800	ton	(191	600)
7 900 Vdan	(	8	330)
Jama Skale	37	400	ton	( 14	000)
1 700 Vdan	(	609)
Priprave	19	800	ton	( 20	300)
_______________________________900	Vdan______________(	883)
Skupaj RLV	360 800 ton	(377 500)
16 400 Vdan	( 16 413)
Za marec smo načrtovali- 22 delovnih dni - ob vseh prostih sobotah.
V letošnjih prvih dveh mesecih smo v RLV odkopali 735 000 ton premoga ali 107,98 % glede na osnovni načrt.
Proizvodni sektor Skupnih služb RLV, Oddelek za tehnične plane in analize
-	Mhm, pa človeka strese še kaj drugega kot mraz, je odgovoril.
Nisem ga vprašal, na kaj misli. Samo čakal sem, kaj bo še rekel, ko sva šla vštric navzdol po tlakovcih proti tistim nekaj desetinam metrov asfalta do glavne vratarnice in avtobusnega postajališča.
-	Kolegov asistent je odkupil stanovanje, ki mu ga je dodelil rudnik, in ga že tudi prodal, ker ima svojo hišo in zato rudniškega stanovanja ne potrebuje. V našem obratu pa sto ljudi čaka na rudniška stanovanja, a nobeden ob takih lumparijah - kaj naj rečem drugega! - nikoli ne bo katerega dočakal! je povedal, in bes ga je razganjal.
"Dokler imamo zdajšnjo postavo, zdajšnjo oblast in zakone, tako tudi bo: kdor ima denar, bo lahko imel vse!” sem mu odgovoril.
-	Stanovanje je lahko odkupil tudi tako, da si je denar sposodil, ker je vedel, da ga bo lahko takoj z dobičkom prodal. Ali pa ga je, gotovo za mastno podkupnino, odkupil z denarjem tistega, ki mu ga je potem uradno prodal! je pokomentiral moj odgovor in potem krenil proti parkirnemu prostoru, verjetno k svojemu avtu, jaz pa proti čakajočim na avtobus za Velenje.
"Kdor ima, mu bo še dano. Kdor nima, mu bo še vzeto.”
-	Tako je pač vedno bilo in najbrž vedno tudi bo na svetu. Tako je menda rečeno tudi nekje v svetem pismu, sem si potem, med čakanjem na avtobus, dejal sam pri sebi, da bi na pomenek malo prej čim-prej pozabil, pa se mi, kot vidite, ni posrečilo. (R.B.)
AFORIZMA
Najvišji kriterij resničnosti je praksa. (J.Janžekovič)
Oh, kakšna razlika je, če presojamo sebe ali druge! (J.W. Goethe)
drovsko-splošnega sektorja Skupnih služb Janko Lukner v imenu poslovodnega odbora RLV predlagal, da bi se najemnine za stanovanja RLV od 1. aprila letos naprej plačevale neposredno RLV, delavcem RLV, imetnikom stanovanjske pravice za rudniško stanovanje, pa da bi najemnino odtegovali od osebnih dohodkov - razen tistim,
ki bi pismeno izjavili, da bodo najemnino plačevali kot doz-daj, s položnicami.
Najemnine za stanovanja RLV bi po tem načinu plačevanja bile za 5 % manjše kot pri plačevanju s položnicami. Delavski svet je tudi ta predlog potrdil.
Diana Janežič
ZAHVALA
Sindikatu RLV in njegovim predstavnikom se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in izraze sožalja ob smrti dragega moža in očeta Ivana Perovca, upokojenega delavca RLV.
Še posebej se zahvaljujemo govorniku na pogrebni slovesnosti za ganljive besede, ki jih je izrekel v slovo od njega, Rudarski godbi Velenje za odigrane žalostinke ter častni straži za čast, ki mu jo je izkazala s poslednjim rudarskim Srečno!
Žena Angela in sinova Janko in Miro
Obvestila Ljubljanske banke — Splošne banke Velenje, d.d.
NOVI MEJNI ZNESKI
PRI POSLOVANJU S TEKOČIMI
RAČUNI IN HRANILNIMI VLOGAMI
Od 10. februarja dalje so mejni zneski za ček v poslovanju s tekočimi računi:
-	minimalni znesek: 300 SLT
-	maksimalni znesek v brezgotovinskem poslovanju: 5.000 SLT
-	maksimalni znesek za dvig gotovine v vseh enotah Ljubljanske banke v R Sloveniji za imetnike TR pri Ljubljanski banki v R Sloveniji: 5.000 SLT
-	maksimalni znesek za izplačilo gotovine v enotah PTT in drugih bank, s katerimi imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju: 2.500 SLT, imetniki TR pri naši banki pa lahko dvignejo z enim čekom pri vseh njenih enotah znesek gotovine v okviru kritja na TR
Izplačilo brez primerjave stanja iz imenskih hranilnih vlog na vpogled v enotah PTT in drugih bank, s katerimi imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju, pa lahko znaša največ 5.000 SLT.
Obvestila LB - SBV, d.d.
Nadaljevanje s prejšnje strani
PONUDBA ZA NENAMENSKO KRATKOROČNO VEZAVO TOLARSKIH SREDSTEV
Spoštovani varčevalci!
Imate morda za kratek čas prosta tolarska sredstva, pa ne veste, kako bi jim ohranili realno vrednost?
Naša banka vam ponuja rešitev za to.
Odločite se za nenamensko kratkoročno vezavo takih tolarskih sredstev!
Pogoji
-	Doba vezave: najmanj 10, največ 29 dni
-	Minimalni znesek sredstev za vezavo: 30.000 SLT
-	Obrestovanje, revalorizacija sredstev: ne glede na dobo vezave po veljavni mesečni stopnji (R) - v februarju 1992 je ta bila 10,2 %, dodatno pa še po letni obrestni meri (r), ki znaša:
a)	pri depozitih, vezanih od 10 do vključno 19 dni, 0 %
b)	pri depozitih, vezanih od 20 do vključno 29 dni, 1 %
Za lažjo odločitev za to obliko varčevanja še tale dva primera:
Glavnica: 30.000 SLT Doba vezave: 10 dni Obresti: 1.021,80 SLT
Glavnica: 30.000 SLT Doba vezave: 20 dni Obresti: 2.095,80 SLT
Vse podrobnejše informacije o tej obliki varčevanja dobite v vaši enoti naše banke.
OBRESTNE MERE ZA NOVO DEVIZNO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka - Splošna banka Velenje, d.d. ima za posamezne vrste novega deviznega varčevanja tele obrestne mere:
Letne obrestne mere (v %)
DEVIZNI RAČUNI DOMAČIH IN TUJIH FIZIČNIH OSEB (varčevanje je'možno tudi v drugih konvert. valutah)
VARČEVANJE Z DEVIZNO VARČEVALNO KNJIŽICO (minimalni znesek varčevanja je lahko ATS 1.400, ITL 150.000, DEM 200, CHF180, USD 120)
ATS	ITL	DEM	CHF	USD
4,00	7,00	3,00	4,75	4,00
5,00	8,00	4,00	5,75	5,00
KRATKOROČNI NENAMENSKO VEZANI DEPOZITI (minimalni znesek depozita je lahko: ATS 14.00,
ITL 1,500.000, DEM 2.000,
CHF 1.800, USD 1.200)
- depoziti, vezani na 1 mesec	7,00	8,50	7,00	6,80	4,15
- depoziti, vezani na 3 mesece	7,25	8,75	7,25	7,75	4,25
- depoziti, vezani na 6 mesecev	7,50	9,00	7,50	8,00	4,40
Naše letošnje delavske športne igre
TEKMOVANJE V VELESLALOMU
Tudi letos je to tekmovanje bilo na Golteh. Na smučišču Lahovnica. V nedeljo, 1. marca. Torej na pustno nedeljo. To se je poznalo tudi v razpoloženju udeležencev. Nekaj jih je že tudi od doma prišlo z naličenimi obrazi za čas, ko vlada "pust, krivih ust”.
Začetek tekmovanja je bil napovedan za deveto uro. A potem je bil pol ure pozneje. Zaradi še nekaj zadnjih priprav proge za tekmovanje. Pa tudi zato, ker je zgodnje dopoldne, in že prej jutro, bilo lepo, kar prelepo sončno in brezvetrno in nebo jasno in se zaradi tega nobenemu pri ničemer ni preveč mudilo.
Predstavnic nežnega, ali vsaj nežnejšega spola se je za tekmovanje, kot vsako leto, zbralo bolj malo. Slaba desetina, točneje, osem. Tekmovalcev pa je bilo nekajkrat več, oseminšestdeset. Tekmovanje enih in drugih, moških in žensk, je potekalo po starostnih skupinah. Žensk v treh -do 30, 30 do 40 in nad 40 let, moških pa v skupinah do 30, 30 do 40, 40 do 50 in nad 50 let. Čeprav se je tekmovanje začelo pol ure pozneje, je že proti poldnevu vsega bilo konec. Brez hu-
dih spodrsljajev in padcev posameznikov med njim in samo z dvema diskvalifikacijama in še s tema pri moških. Eden od diskvalificiranih je, recimo, bil Matjaž Klemenčič iz Službe za varstvo pri delu, in to zgolj zaradi prevelike tekmovalne vneme. Tolikšne, da je obvozil še ena vratca - tista predciljna - preveč.
Zaslugo za potek tekmovanja brez nezgod ali kakšnih drugih neljubih zapletov je treba pripisati našemu rekreatorju Jožetu Grubelniku, ki je tekmovanje vodil, in domačinom iz Smučarske šole RTC Golte, ki so pripravili tekmovalno progo, preizkusili njeno varnost in potem po tehnični plati spremljali vožnjo vsakega tekmovalca in tekmovalke od začetka do cilja.
Po končanem tekmovanju se je kar vsem, ki so pri njem sodelovali, prilegel krompirjev golaž, z dodatkom steklenice piva za vsakega, v hotelu RTC Golte pri zgornji postaji njegove gondolske žičnice.
Po tem obedu pa so tekmovalci z očitno radovednostjo prisluhnili razglasitvi rezultatov, ki so jih dosegli na tekmovanju. Z nič manjšo
Vabimo vas, da se o vseh podrobnostih glede tega varčevanja pozanimate v naših enotah.
Tekmovalke — ne prav vseh osem — ob pričetku tekmovanja, vsega, ker najprej so one tekmovale
Medarda Kramer med vožnjo v zgornjem delu proge
pozornostjo so po razglasitvi rezultatov spremljali podeljevanje kolajn prvo-, drugo-in tretjeuvr-ščenim tekmovalcem v okviru posameznih starostnih skupin ter diplom tako uvrščenim tekmovalcem upokojencem.
Pri razglasitvi rezultatov in podeljevanju kolajn in diplom je imel glavno besedo in največ dela predsednik sindikalne komisije našega rudnika za šport in rekreacijo Igor Jevšovar.
Ko je tudi sklepni del tekmovanja bil pri kraju, se je dan že krepko prevesil v popoldne, pravi veselični del pustne nedelje, in vsem
se je že mudilo nazaj domov -proti Šoštanju, proti Velenju na pustni karneval. In to z osebnimi avti. Saj letos za to tekmovanje komisija za šport in rekreacijo ni organizirala avtobusnega prevoza v nobeno smer. Izkušnje iz prejšnjih let so namreč pokazale, da se niti ne splača. Kajti tekmovalci so kljub organiziranemu avtobusnemu prevozu povečini prihajali na tekmovanje in odhajali z njega z osebnimi avti.
Še iz gornjih delov lestvic uvrstitev na tekmovanju
Sedežnica RTC Golte za smučišče Stari stani in na njej, po končanem tekmovanju, Štefan Meršak
V hotelu RTC Golte med sklepnim delom tekmovanja
ŽENSKE
Nad 40 let: edina za tekmovanje v tej skupini je bila Milena Lah iz Skupnih služb
Od 30 do 40 let: 1. Štefka Lesjak, 2. Zlatka Vertovšek — obe iz Skupnih služb
Do 30 let: 1. Renata Eberlinc, 2. Medarda Kramer, 3. Irena Luka-ček - vse tri iz Skupnih služb
MOŠKI
Nad 50 let: 1. Venčeslav Tajnik (RABIT Velenje), 2. Rudi Ževart (Skupne službe), 3. Ciril Kemperle (Skupne službe)
Od 40 do 50 let: 1. Jože Koper (Jamska mehanizacija), 2. Drago Tamše (Jamska mehanizacija), 3. Štefan Meršak (Priprave)
Od 30 do 40 let: 1. Drago Rošer (Klasirnica), Alojz Zupanc (Jamska mehanizacija), 3. Aleš Zavo-lovšek (Jamska mehanizacija)
Do 30 let: 1. Jože Virbnik (Jama Preloge), 2. Grega Justin (Jam-
ska mehanizacija), 3. Niko Bogataj (Jama Pesje)
Tekmovalci upokojenci: 1. Vinko Miklavžina, 2 Vlado Detela, 3. Ciril Es
EKIPNE UVRSTITVE - MOŠKI: 1. Jamska mehanizacija, 2. Jama Pesje, 3. Klasirnica, 4 Skupne službe, 5. Jama Preloge, 6. Jama Skale, 7. Priprave, 8. Jamski transport
Ženska ekipa je bila samo ena -Skupne službe.
Ivan Pungartnik
Nove obrestne mere od 1. marca dalje pri LB — SBV za tolarska sredstva občanov
letne	mesečne
obrestne obrestne mere	mere
Tekoči računi občanov Žiro računi občanov Hranilne vloge na vpogled Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev Depoziti, vezani od 10 do 19 dni Depoziti, vezani od 20 do 29 dni Depoziti, vezani od 30 do 90 dni
-	depoziti do 50.000 SLT
-	depoziti od 50.001 do 100.000 SLT
-	depoziti nad 100.000 SLT Depoziti, vezani nad 3 mesece
-	depoziti do 50.000 SLT
-	depoziti od 50.001 do 100.000 SLT
-	depoziti nad 100.000 SLT Depoziti, vezani nad 6 mesecev Depoziti, vezani nad 12 mesecev Dovoljena prekoračitev stanja na TR Nedovoljena prekoračitev stanja na TR
88,16 %	5,50 %
88,16 %	5,50 %
88,16 %	5,50 %
273,70 %	11,81 %
280,56 %	11,98 %
287,42 %	12,15 %
242,84 %	11,00 %
246,27 %	11,09 %
253,13 %	11,27 %
256,56 %	11,36 %
259,99 %	11,45 %
253,13 %	11,27 %
256,56 %	11,36 %
259,99 %	11,45 %
263,42 %	11,54 %
273,70 %	11,81 %
311,42 %	12,72 %
359,42 %	13,78 %
PORTRET
Ivan KRAJNC, kvalificirani mizar, zaposlen v novi firmi pri našem rudniku Mizarstvu, d.o.o.
Ivan Krajnc bo letos "srečal Abrahama”. Rodil se je torej pred petdesetimi leti, na precej veliki kmetiji v Lazah pri Velenju, na kateri danes gospodari eden od njegovih bratov.
Pri Jerbarju so nekdaj imenovali njihovo domačijo in jo tako imenujejo še danes.
Velika kmetija, na kateri se je Ivan rodil, je preživljala tudi veliko družino. Poleg očeta in matere še šest fantov in tri dekleta. Vendar revščine niso tolkli. A Ivan, drugi otrok po vrsti, je kljub temu kaj kmalu spoznal, da vseh devet otrok doma ne bo moglo ostati. Zato se je odločil, da se izuči za mizarja. Za ta poklic se je izobraževal od leta 1957 do 1962 v obrtni vajeniški šoli v Velenju - kot vajenec mizarskega mojstra Skaze v Lazah.
Pri svojem mojstru je Ivan moral trdo delati, se je pa zato tudi marsičesa dobro naučil.
Ničkolikokrat je cele dneve preživel v mojstrovi delavnici, kljub temu pa dobival neredno in slabo plačilo za svoje požrtvovalno delo. In morda so mu prav zato vajeniška leta dala dobro popotnico za življenje in poklicno delo.
Leta 1965 je Ivan začel delati v mizarski delavnici našega rudnika. Dela v njej je bilo dovolj. Saj v njej so takrat poleg cele vrste lesnih izdelkov za jamo na veliko izdelovali tudi stavbno pohištvo za nove stanovanjske bloke v Velenju. Stanovanjskih blokov v Velenju je namreč takrat bilo v izgradnji nič koliko. Poleg tega pa je rudniška mizarska delavnica dobivala naročila tudi s področja takrat cvetoče individualne stanovanjske izgradnje. Sicer pa so to bila leta, ko so v njej veliko delali še ročno. In Ivan še danes najraje dela tako, čeprav sedaj večino dela v MIZARSTVU Velenje, d.o.o., kakor se zdaj imenuje rudniška mizarska delavnica, opravijo stroji.
Ivan strojev sploh ne mara preveč, skorajda se jih boji. Da nekoliko tudi upravičeno, kažejo poškodbe prstov na njegovih rokah, ki so mu jih naredili stroji.
MIZARSTVO Velenje, d.o.o. se nekdanja mizarska delavnica RLV imenuje od julija lani. Takrat se je tako organizirala. S tem pa se za Ivana kot delavca ni veli-kokaj spremenilo. Še vedno je mizar, še vedno rad dela, skrbno in natančno. Poleg tega je tudi inštruktor mladih mizarjev v MIZARSTVU Velenje. In kot inštruktor
meni, da mladim mizarjem lesarska šola da kar veliko teoretičnega znanja, zelo malo pa praktičnega.
"Vedno, ko to opazim, "pravi,” se spomnim svojega uka za mizarja in mizarske delavnice, v kateri sem moral dopoldne trdo delati, popoldne pa v obrtni šoli sesti v šolske klopi.”
Sploh se mu zdijo današnji mladi delavci drugačni, kot je bil on v svojih prvih letih dela.
"Bolj površni so pri delu in nasploh,” meni.
"Hitro so zadovoljni s svojim izdelkom, manj odgovornosti čutijo za delo, material, izdelke in spoštovanja do ljudi. Meni je tudi vsaka mojstrova beseda šla do živega, posebno graja, in zato sem se zelo trudil, da bi svoje delo čim bolje opravil."
Mizarji po podjetjih navadno tudi niso mi-
zarji le na delovnem mestu. Doma si najdejo kotiček za večjo ali manjšo delavnico in v njej preživijo mnoge ure svojega prostega časa. Vendar za Ivana to ne velja popolnoma. Da bi bil mizar obrtnik, namreč kot mlad mizar ni imel možnosti.
Pa tudi pravega veselja ne. In ker sedaj živi v rudniškem najemnem stanovanju, na Gorici v Velenju, tudi nima prostora za mizarsko delavnico. Kljub temu pa doma le izdela kaj iz lesa. Največ ptičjih kletk, krmilnic, hišic, ker je ljubitelj ptic in tudi član Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Velenje.
še do nedavnega je tudi gojil kanarčke. Ponavadi jih je v njegovi kleti, kjer jih je imel, pelo in frfotalo okoli trideset, včasih
tudi petdeset.
S kanarčki je imel veliko veselja. Vendar potem je, kot je povedal, hrana zanje postala predraga in jih je zato prenehal gojiti. V velenjskem društvu za varstvo in vzgojo ptic pevk pa še dela. Okoli dvajset ljubiteljev ptic je sedaj v njem in nekateri od njih tudi gojijo ptice pevke in prirejajo razstave teh ptic, vsi pa skrbijo za ptice, ki živijo na prostem.
Vsi v društvu so bili 10 let ponosni tudi na majhen ptičji rezervat, ki so ga imeli v Topolšici, v parku pri hotelu Vesna. Žal pa so stara drevesa v tem parku lani podrli in takrat je zamrl tudi njihov ptičji rezervat v Topolšici.
V velenjskem društvu za varstvo in vzgojo ptic pevk si sedaj prizadevajo, da bi podoben rezervat uredili v Velenju.
Ptice pevke zapolnjujejo le del Ivanove-
ga prostega časa. Ob Velenjskem jezeru, v "Kunta Kinte”, ima namreč rekreacijsko parcelo in za ureditev te parcele in izgradnjo vikenda na njej porabi veliko prostega časa in ga še porablja, da je vse na parceli urejeno.
Nekaj časa seveda posveti Ivan tudi družinskemu življenju, z ženo Milico, hčerko Natalijo, ki je že skoraj doštudirala za zdravnico, in s sinom Rokom, ki je učenec sedmega razreda osnovne šole Bratov Mravljakov.
Ni pa Ivan o sebi in svojem družinskem življenju bil gostobeseden, ker je pač človek, ki raje dela kot govori.
Diana Janežič
— Meni je tudi vsaka mojstrova beseda šla do živega
ODŠLI SO V POKOJ
Ivana MURKOVIČ, upokojena 20. decembra
Rodila se je 23. februarja 1946 v Podkraju pri Velenju.
Mati enega otroka: leta 1970 rojene Mateje.
Od 20. aprila 1964 je neprekinjeno delala v Jamomerstvu RLV, večinoma kot tehnična risarka.
Sodelovala je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Viktor ŠARNER, upokojen 20. decembra
Rodil se je 4. aprila 1940 v Velikem vrhu pri Šmartnem ob Paki. Poročen z Marijo, rojeno Javornik.
Od 4. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v lesnem skladišču rudniškega zunanjega obrata, upokojen pa je bil kot upravljalec lesnoobdelovalnih strojev v PLP Velenje, prej del Zunanje dejavnosti RLV.
Leta 1968 je opravil izpit za kvalificiranega cirkularista.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Oto PRAUNSEIS, upokojen 15. januarja
Rodil se je 21. junija 1943 v Paki pri Vitanju. Poročen z Marto, rojeno Jeseničnik.
Od 2. novembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod, zdaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil izpit za polkvalifici-ranega kopača in leta 1972 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Alojz BLATNIK, upokojen 21. februarja
Rodil se je 4. julija 1943 v Blanci pri Sevnici. Poročen s Terezijo, rojeno Ašič.
Od 15. marca 1965 je neprekinjeno delal pri RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani mizar v rudniški mizarski delavnici. Leta 1988 je bil premeščen za dispečerja v Zunanjo dejavnost in julija lani za upravljalca lesnoobdelovalnih strojev v PLP.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih
akcijah in bil precej dejaven v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo pri RLV ter priznanja za inovacijsko dejavnost.
Aleksander POGORELC,
upokojen 6. januarja
Rodil se je 13. aprila 1961 v Slovenj Gradcu. Od 1. septembra 1976 je neprekinjeno delal v RLV.
Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici in delal v njej do upokojitve.
Milan BLATEŠIČ, upokojen 13. februarja
Rodil se je 15. julija 1951 v Gornji Mravici pri Prnjavoru v BiH. Poročen s Slavico, rojeno Jankovič.
Od 16. oktobra 1972 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jamskem delu bivšega RŠC Velenje in delal potem do februarja 1991 kot pomočnik zidarja kopača, kvalificirani kopač in inštruktor rudarskega praktičnega pouka v RPP bivšega RŠC Velenje in Izobraževanju RLV, od februarja 1991 do upokojitve pa je bil zaposlen v Pripravah.
Ob delu se je najprej usposobil za pol-kvalificiranega zidarja v rudarstvu, leta 1975 pa je opravil še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah in bil aktiven pri sindikatu.
M R. - R.B.
Staramo se!
Da, seveda. Vendar je to mogoče reči o vsakem od nas samo tako dolgo, dokler se iz svojih mladih ali zrelih let pomikamo proti starosti; kakor hitro pa z obema nogama zabredemo vanjo, smo se že nehali starati in pripadamo nekemu tretjemu svetu...
Ivo Andric
AFORIZEM
Vzgoja otrok!
Želel sem si bližine, pa so mi dali stekleničko.
Želel sem si staršev, pa sem dobil igračke.
Želel sem si ljubezen, pa so mi dali moralo.
Hotel sem srečo, pa so mi dali denar. Hotel sem smisel, pa so mi dali kariero. Hotel sem živeti...
(R.Jung)
Vabilo Kulturnega centra Ivana Napotnika-Velenje
GARDALAND
Že v razpisu našega letošnjega lutkovnega abonmaja smo vam obljubili, da bomo obiskali GARDALAND - to čudovito pravljično deželo v Italiji ob Gardskem jezeru.
To obljubo sedaj uresničujemo. Na pot se bomo odpravili konec maja ali v začetku junija. Točneje pa vas bomo o tem obvestili takoj, ko bo dovolj prijavljenih.
Kaj vse boste lahko počeli v Garda-landu?
Igrali se boste lahko, se vozili s kanujem po miniaturni afriški reki, skozi take afriške vasi in pragozd ali pa preizkusili svoje moči na imitaciji divje reke Colora-do.
Obiskali boste lahko tudi gardalandsko deželo faraonov ali pa Divji zahod s sa-loonom in "pravimi" Indijanci in kavboji, preizkusili okrog 100 različnih vrtiljakov, se vozili z majhnimi vlaki ali pa po vratolomni železnici.
V tej pravljični deželi so tudi žičnica pa show delfinov, hiše strahov in še polno drugih zanimivosti.
Gotovo smo na kaj pozabili, toda važno je predvsem, DA VAM V GARDALANDU NIKAKOR NE BO DOLGČAS.
Cena za udeležbo na tem dvodnevnem izletu je 150 DEM, plačljivih v tolarjih, za otroke do 10 let starosti pa bo treba odšteti manj.
Možno bo tudi obročno odplačevanje -v šestih zaporednih mesečnih obrokih, če začnete odplačevati po 25 DEM, plačljivih v tolarjih, še ta mesec.
Glede prijave in celotnega izleta dobite podrobnejše informacije po telefonu (063) 853-574 ali neposredno v pisarni Doma kulture Velenje (soba 53, I. nadstropje).
Nasvidenje!
"Čestitam k rojstvu vašega prvega sina! Kako pa mu je ime?”
"Oh, še sama ne vem,” je dejala mlada mamica, "ker še nič ne govori.”
Rekrut Jože je bil v prostem času dodeljen v kuhinjo za lupljenje krompirja. Seveda mu to ni ugajalo, zato je dejal šefu kuhinje:
"Presneto, naša vojska je pa že tako moderna, da bi lahko nabavila stroj za lupljenje krompirja.”
"Seveda je,” mu je odvrnil kuhar, ”ti si najnovejši model.”
Boječi pacient je moral dobiti injekcijo. S strahom je vprašal zdravnika:
"Pa boste zadeli prav v žilo?”
"Brez skrbi,” je odvrnil zdravnik, "zadel jo bom, pa če jo tri dni iščem."
Ob dveh ponoči začne pijanec kričati pred hišo. Odpre se okno in skozenj pogleda namrgoden ženski obraz.
— Dober dan, draga! Kuhaš ali likaš?
”Kaj pa se je zgodilo?” vpraša glasnega pijanca.
"Hotel sem vam le povedati, da je okno odprto."
"Tako! Katero okno pa?"
"To, skozi katerega gledate."
Nekaj Ičinih
Na nagrobniku je pisalo:
Bil je kolesar, pozabil je nakazati smer -in zavil je na večno pot.
"Ali veste, zakaj gredo v cerkev vedno trije Gorenjci?"
"Zato, ker pade eden v nezavest, ko začno v cerkvi pobirati prispevke, druga dva pa ga odneseta."
Tone: "Ko sem ponoči stopil k dekletu v sobo, je zakričala, da me noče več videti.”
”ln kaj si storil?”
Tone: "Ugasnil sem luč.”
Pride Cinober k Dudeku in ga vpraša: "Jeli, Draš, bil’ ti mene ošišal?"
"Bi, tetec, kako ne bi!”
"A kulike bi tražil za to?"
"Pa, tri jezerače.”
Ko je bil Cinober ostrižen, se je pogledal v ogledalo:
"Draš, ti si pak meni štenge napravil!" "A kaj bi ti štel? Da ti za te peneze morti lift napravim?”
"Ali si bil pri zdravniku?”
"Sem. Potipal me je in sem plačal 60 tolarjev!”
"Kaj hočeš, tudi zdravniki morajo živeti!" "Dal mi je tudi zdravila, za katera sem odštel 200 tolarjev!”
"Kaj hočeš, tudi farmacevti morajo živeti! Pa so ti zdravila pomagala?”
"Nisem se jih niti dotaknil. Tudi jaz moram živeti!”
Prijatelja za pivsko mizo.
"Moja ima tako zadnjico, da ji čez stol vi-
si,.”
"Moja ima pa modre oči.”
"Kakšno zvezo pa imajo modre oči z zadnjico?" se začudi prvi.
"Še kakšno! Oči ima modre, vse drugo je zadnjica."
Mož je prišel močno nalit ob treh zjutraj domov. Ura je prav takrat trikrat zakuka-la. Mož je nadaljeval kukanje do deset. Zjutraj pa mu je žena rekla:
"Veš kaj, ura je pokvarjena. Treba jo bo nesti k urarju. Kukavica je danes ponoči desetkrat zakukala, potem je pa še zakašljala in prdnila.”
Soseda pride na kavico k sosedi.
"Ali je res, da daš Franceljnu vsako jutro v čaj matični mleček?"
"Res.”
"Pa to resnično pomaga za tisto?"
"Ja, brenči že, brenči, pika pa še ne.”
Profesorski
V celjski srednji ekonomski šoli je že pred leti neki profesor bil ves obupan zaradi neznanja dijakov v nekem razredu. Zaskrbljeno je hodil po učilnici gor in dol in govoril:
"Kam bomo prišli? Le kam bomo prišli?” Dijaki svojega neznanja niso jemali tako hudo žalostno, in eden je v takem njihovem razpoloženju rekel:
"Daleč najbrž ne, če boste hodili samo gor in dol po razredu!"
Tole pa se je bojda pripetilo nekoč v ptujski gimnaziji!
Profesor francoščine, ko je prebral do konca seznam dijakov, ki so pisali šolsko nalogo nezadostno:
"Ali sem katerega spustil?”
Glas iz razreda:
"Mi nič ne vohamo!”
-It
AFORIZEM
Lahko je s tujo roko gade loviti. (Ljudska modrost s Solčave)
— Mama, odločila sem se, da bom zapustila svojega moža!
—	Sita sem že tega, da jih moram umiti štiri ali pet, preden najdem vmes našega!
ALI RADI ŽIVITE?
-	Da, pravite nekateri.
Blagor vam! Vi ste srečni. Vi boste živeli še dolgo, dolgo po smrti, večno. Vam nič ne more priti do živega. Ne čas, ne smrt, ne še tako zagatne razmere.
Kaj, da so mamina teleta srečni v življenju dandanes pri nas, slišim posmeh in porog z več strani!
Ne kokodajsajte in ne zlivajte žolča na vse krog sebe! Mar ne počenja tega izvrstno že naš parlament tam v naši "beli” prestolnici?
Zunaj našega vesoljnega "Zgornjega Kašlja" - samostojnega, svobodnega, neodvisnega in le še pri takih zadrtežih, kot so jenkiji, žolti Kitajci in križemgledi Japonci, nepriznanega - vendar obstajajo čisto normalni in bistri ljudje, ki so vse življenje pretežno srečni. In zakaj to ne bi veljalo tudi za nas, našo očetnjavo takega slovesa!
Ne dosti drugače je nedavno v eni naših revij pisal o sreči ljudi pri nas in v svetu naš znani razumnik in še človek, ki se pogosto bori z mlini na veter.
Ne vpijte, kako da naj bi bili srečni, ko pa jih je toliko, ki vas žejne znajo prenašati in prenesti čez reke. Raje hvalite boga, da je tako. Zakaj reke pri nas so domala vse že ali še zastrupljene. Kljub zelenim, na levi in desni strani centra, levo-in desnosredinskim in tistim prav v centru našega razbohotenega parlamentarizma.
Ponavljajte: srečen sem, srečen sem, srečen sem...!
Prepričujte se, da ste vendar srečni že zato, ker ste (še) živi! Da vam je že zato lepo! Zapojte kakšno bodro, veselo! Seveda, če ste mladi, se vam utegne skaziti tista: Lepo je v naši domovini...
Ne dovolite, da bi vas premagala bolezen, lakota, revščina! Ne podležite občutku, da se je vse gorje zgrnilo na vas in da ste od vseh zavrženi. Kajti, kaj pa je navsezadnje revščina, bolezen, bolečina, če ne samo bolj ali manj živa predstava tega. Zato proč s takimi predstavami!
Z močno voljo lahko preženete predstavo sleherne nadloge in s tem nadlogo samo.
Kdo je že tako učil? Pa saj ni važno, kdo. Glavno je, da se obnese. Obnese pa se vse, še tako iz trte izvita teorija, če jo do-
— Nagrajujem vas z zlato uro za vaše 35-letno delo in popolno zvestobo ter vdanost
volj dolgo trdovratno prakticiramo.
Za odrešenje je potemtakem pogoj samo dovolj dolga trdovratna praksa v odre-šenjski teoriji, kateri koli - filozofski, verski, politični, gospodarski...
Drugače rečeno: samo zadosti potrpežljivosti, in še enkrat potrpežljivosti, pa BO volk sit in koza cela! Vprašanje, ali v tem BO drugo le ne bo prej in prvo pozneje, je čista provokacija, pritlehno izzivanje. Saj odrešenjski nauki take malenkosti spregledajo. Prav vsi. Tisti, ki naj bi bil zdaj - totalitaren, nosilno vse-obsežen, kot da naj bi bil - tudi totalno, popolnoma za nami, jih je spregledal nič koliko, takih malenkosti. Se pravi, konkretnih koz in kozlov v različnih stanjih ne-požrtosti in veliko v različnih stanjih ne-nažrtosti. Zaradi tega pa imamo zdaj takšen prepir in direndaj. Pa ne med žrtvenimi kozami, kozli ali ovcami, pač pa med novimi volkovi, žreci novega odrešenjske-ga nauka v našem vesoljnem "Zgornjem Kašlju."
Kar nas je žrtvene drobnjadi, namreč ves ta novi volčji cirkus le gledamo kot vkopani in komajda kaj rečemo. Morda zato, ker ne vemo, kaj naj bi naredili.
Jasno nam je samo, da smo na nekem novem pragu, ali na pragu za nas znosne nove dobe ali totalnega zatiranja, pa ne.
R.B.
Iz obvestila Uprave za družbene prihodke občine Velenje občanom
Uprava za družbene prihodke občine Velenje sprejema napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 v občinski upravni zgradbi vsak delovni dan med 7. in 15. uro, ob ponedeljkih in sredah med 7. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.
V velenjski občini je napovedi možno vložiti tudi:
-	v krajevnem uradu v Šmartnem ob Paki (ob ponedeljkih od 8. do 14. ure in ob sredah od 8. do 16. ure)
-	v domu krajevne skupnosti v Šoštanju (ob torkih in četrtkih od 8. do 14. ure)
• - v domu krajevne skupnosti v Pesju (ob četrtkih od 18. do 20. ure)
-	v prosvetnem domu v Zavodnjah (v nedeljo, 22. marca, od 10.30 do 12.30)
-	v osnovni šoli v Belih vodah (v nedeljo, 22. marca, od 9. do 12. ure)
Uprava za družbene prihodke občine Velenje poziva vse davčne zavezance v občini Velenje, da oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 čimprej!
AFORIZMI
Ravnodušnost je paraliza duše in prezgodnja smrt. (A. P. Cehov)
Obljube in skorja kruha so zato, da jih prelomimo. (J. Svvift)
Najsumljivejši ideali nagrajujejo najhitreje! (V. Gotovac)
Mrtvi se bolje razumejo med seboj kakor živi. (M. Begovič)
Genij kaže pot, talent po njej stopa. (M. von Ebner)
Filozofija je samo poezija tistega, o čemer nimamo pojma. (I. Madach)
Dan žalosti je daljši kot mesec veselja. (Angleški pregovor)
Če naletiš na pot brez ovir, bržkone ne pelje nikamor. (Nemški pregovor)
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Prijavljanje
Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1992/1993
Naziv poklica	Stopnja zahtev.	Število štipendij
- rudarski tehnik	V.	30
- rudar	IV.	60
- dipl. inž. strojništva	VII.	1
- inž. strojništva	VI.	1
- strojni mehanik - rudarski mehanik	IV.	
* jamski		10
* zunanji - elektrikar - energetik -		1
rudarski elektrikar	IV.	
* jamski		10
* zunanji		2
- dipl. ekonomist	VII.	
' za denarništvo in finance		1
* za ekonom, informatiko		1
- usnjarsko galanterijski tehnik	v.	1
- čevljarski tehnik - obutveni tehnik	v.	1
- predelovalec usnja II.	IV.	
* izdelovalec usnjene galanterije		2
’ izdelovalec zgor. delov obutve		1
* izdelovalec spod. delov obutve		1
- lesar tapetnik	IV.	2
63320 VELENJE KOROŠKA C. 64 TELEFON: 063 853 - 312 TELEX: 36217 RLV YU FAX: 855 - 557
Naziv poklica	Stopnja zahtev.	Število štipendij
- inž. elektrotehnike - elektronike	VI.	1
- strojni tehnik	V.	1
- avtomehanik	IV.	2
- avtoklepar	IV.	1
- avtoličar	IV.	1
- avtoelektrikar (el. elektronik)	IV.	1
AVTOPREVOZNISTVO IN SERVISI
p.o.VELENJE
Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1992 na naslov:
RUDNIK LIGNITA VELENJE, PARTIZANSKA 78, 63320 VELENJE
K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DSZ-8.40, SPN-1 (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic), morate priložiti:
-	kratek življenjepis z opisom izvenšolških dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev
-	fotokopijo zadnjega polletnega spričevala oz. potrdilo o uspehu v 1. trimesečju
-	potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo za tekoče leto (kandidati študenti!)
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinska uprava za družbene prihodke)
-	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1991).
Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
Izbira kandidatov
Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine.
Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami.
Kandidati za te štipendije - za poklice rudarskega, elektrotehniškega in kovinarskega programa IV. in V. stopnje zahtevnosti
-	bodo pred sprejemom v šolo opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1992.
Višina štipendije
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v Pravilniku o izobraževanju.
Štipendisti rudarskega programa, poklic rudar IV. stopnje zahtevnosti, bodo, če bodo bivali doma, poleg osnovne štipendije, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije, če pa bodo bivali v Domu učencev, bodo poleg plačane oskrbnine in plačanih učbenikov prejemali še štipendijo glede na učni uspeh.
Srečno!
Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d.o.o.
Kersnikova 11,63320 Velenje tel.: (063)855-336 lax.: (063)855-350
Naziv poklica
Stopnja Število zahtev. štipendij
- natakar
RUDAR, glasilo Rudnika lignita Velenje
Organ pri glasilu: Odbor za informiranje,
predsednik Jože Hace
Odgovorni urednik: Diana Janežič
Naslov uredništva: Rudnik lignita Velenje, glasilo Rudar,
Partizanska 78 (NOP), 63320 Velenje
Telefon: (063) 853-312, interna številka 1815
Izdelava fotografij: Ivan Pungartnik, Jamomerstvo RLV
Tisk: Tiskarna Velenje (Štrbenkova 6, 63320 Velenje)
Naklada in izdajanje: 4 200 izvodov enkrat na mesec
Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka.