Pariz, 1. dec. — Deveta ameriška armada je prodrla do zapadnega brega reke Roer na 20 milj dolgi fronti, dočim druge zavezniške armade počasi prodirajo naprej vzpričo vedno večjega odpora nemške bojne sile. Deveta armada je včeraj zasedla tri požgane nemške vasi ob reki Roer, namreč Lindern, Flossdorf in Roersdorf. Reka Roer je zadnja naravna obramba za Nemce pred reko Reno, 25 milj vzhodno. , ---- c naj bi vložil vsak svoj cent v vojne bonde. Saj ni nikjer varno spravljen, če vladni bondi niso zanič, potem tu-bo vreden nič. Vsak naj kupi še en ekstra bond! POSLANCI SO NAPRAVILI OVACIJE CHURCHILLU London. — Ko je stopil včeraj ministrski predsednik Churchill v poslansko zbornico, so mu napravlii poslanci tople ovacije ter mu čestitali za njegovo 70 letnico rojstva. Churchill je za rojstni dan ves dan delal, kot je to njegova navada. Bil je videti zelo dobre volje. V gumbnici je imel zataknjeno veliko vrtnico. -o-- Vlak z municijo je zletel v zrak Clovis, N. M. — Vlak z municijo na Santa Fe železnici je zletel včeraj popoldne v zrak pri mestu Tolar, New Mexico. Več hiš v bližnji vasi je razstrelba porušila. Tajna policija preiskuje vzrok. -o-— Lausche bo vzel licence raketirjem z bingo župan Lausche je izjavil, da je preiskava dognala, da tisti, ki vodijo v Clevelandu bingo igre, spravijo večino dobička v svoje žepe, ne pa da bi ga oddali v dobrodelne namene, kot govori postava. Vsem takim bo licenca odvzeta, je izjavil župan. Važna seja Slovana Pevski zbor Slovan ima v soboto ob 7:30 zvečer važno sejo v SDD na Recher Ave. Ker je to zadnja seja v tem letu, bo tudi volitev odbora in ukrepanje za delovanje v nastopnem letu. Pogreb Antona Maver Pogreb za Antonom Maver se bo vršil v soboto zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v čerkev Marije Vnebo-vzete in na Kalvarijo. Maša za vojakom V soboto ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim marinom Pfc. John Si-mončičem Jr., ki je padel za domovino na otoku Guam 21. juli-.ja 1944. -o- 1 Kupujte vojne bonde! ■ ; if fp ' S I! mi ■ ■ ' i J AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^ ^^^ ^^^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, DECEMBER 1, 1944 LETO XLVII — VOL. XLV1J HI'-"- ta Ohio mora biti prva v vojnem posojili m vseh petih vojnih posojilih je bila država prva med vsemi V P° številu in vsoti kupljenih vojnih obveznic. Pri er*i posojilu so fantje pri ohijski 37. diviziji presegli svoje i j / Zdaj se nahajamo -v \\ iflffi ft^MM / j kampanji za 6. vojno i\\ H ^^ffflffl lil vsa Unija gleda na drli Hi A liB II ^avo Ohio, se 1)0 \\ Hi m Piti / / obnesla. Prepričani i \ K Q f//f / / sm0> da se bo ^f VJ j država zopet povoljno \ / ka zmaga, pa ne samo tero potrebuje Stric ' ^mŠMmj^^3"1^^ Sam denar. ffBBBMEjBJ Naši fantje zmagu- mti&S^-rf^VVi&'h ^^S&siIZj^ jejo na vseh frontah, J|| t. *ffil^ISžSjBfti toda vojne še ne bo .j/ ,,, a odpustila kakih 500 tj' ki so bili poprej važni l '^dustriji ter jim dala v^Pust, tekom katerega ilegali industriji. Ti vo-ij, poslani v glavne in-(t.^ državah Ohio, Michi-^tucky. vojno produkcijo i»J ^ora industrija izgo-Ccembru za $5,700,000,-v°jnib potrebščin, kot L topove, težke truke, 'Jtila kolesa itd. i, ^asu je industrija za-l^očili za najmanj 25 t,, ' ^ veliki meri je vzrok V *er ženske zapuščajo i*. General Eisenhower ofenziva ne gre po največ radi po-municije za topove. tČ^—o—- ^ za pogorelce 7 'Uradu so bili izroče-'f'1 darovi za pogorelce: %ncJe iz Chisholm, Minn. ^ $10, Mrs. Jennie Pe-! 1J*"- 41. St. je darovala ; abriel Rus, 841.0 Rose-j \e' Je tudi darovala $5 j 'V^Vana je darovala $1.1 i b hvala vsem skupaj v 'Grelcev. «0 na koncert! U Jo zvečer ob 7:30 se t ncert Glasbene matice St. Clair Ave. Pevo-'frijJ1 Norman je izbral po-<4 i'!n program za ta konici ^.^el narod res velik' [bi f!^ od petja, želeti! H^11 avditorij v nedeljo I poln občinstva. I DELAVCI NAJ SE 1 SKRIJEJO, SVARI EISENHOWER Francija. — Iz glavnega stana generala Eisenhowerja je bi. lo včeraj po radiu naročeno tu-jezemskim delavcem v Porenju in Porurju, ki so jih Nemci pripeljali tje na prisilno delo, naj se poskrijejo, kadar pride ofenziva v njih kraj. Odidejo naj iz mest in vasi, kjer so zaposleni, toda naj se ogibljejo državnih cest. Ako pa ne morejo oditi iz mesta, naj se poskrijejo v podzemskih zavetiščih ,kadar pride zračna ofenziva. -o- Senat odobril Stettiniusa za drž. tajnika Washington. — Senatna zbornica je z 67 proti 1 glasu odobrila Edwarda Stettiniusa dr-' žavnim tajnikom, v kateri urad ga je imenoval predsednik Roosevelt. Proti je bi senator Langer, republikanec iz North Dakote, ki je dolžil Stettiniusa, da je zadržal pripravo za oboroževanje,1 ker ni zahteval večj0 produkcijo jekla. Stettinius je bil pred leti predsednik United States Steel Corp. —-o-- Otrok umrl Staršem .Frank in Delia Maver, 1562 E. 43. St. je umrla 21 mesecev stara hčerka Dela Ann.! Poleg staršev' zapušča tri brate j in eno sestro. Pogreb bo iz Gr-j dinovega pogrebnega/ zavoda v soboto popoldne ob eni. —--o-- Padel je za domovino imurnrTr'—rrf-mrrr-iur-hrii-Tn-r ■ -nn i -i................... Pfc. Anthony J. Fortuna Jr., je bil ubit v bojih nekje v Franciji. Tako obvešča vojni odelek starše, Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64. St. Pfc. Fortuna se je prostovoljno vpisal k vojakom 12. maja 1943. Bazično treningo je dobil v North Camp Hood, Texas, in1 v taborišču Makie, Texas. Po-j zneje je bil premeščen od arma-! de v Carnegie tehnično šolo v Pittsburghu, Pa. V avgust^ le-j tos je bil pa poslan preko morja. | Rojen je bil v Clevelandu 27. j junija 1922. Izdelal je osnovno šolo' pri sv. Vidu, potem je do-j končal višjo šolo East Technical: High, nakar se je vpisal na Fenn kolegij ,iz katerega je odšel potem k vojakom. Nekaj časa je bil uposlen tudi pri Warner and Swasey Co. Anthony je bil priznan atlet in mnogo se je udejstvoval v športu, tako v žogometu kot basket ballu. Bil je zelo aktiven . pri društvu Najsv. Imena pri I cerkvi sv. Vida. Bil je tudi član j društva sv. Vida št. 25 KSKJ. ; Zapušča žalostne starše Anthony in Ana Fortuna ,sestro j Dorothy in mnogo sorodnikov, i Naj mladi slovenski junak pokojno spi v daljni tuji zemlji, katero je pojila njegova srčna kri za — svobodo in demokracijo. Nemci kažejo vedno večji odpor na zapadli Zavezniki so izgubili 86 letal nad Rajhom j KMETSKA STRANKA NE SODELUJE S POLJSKO VLADO e, London. — Včeraj je bila za-^ prisežena nova poljska vlada, 2 katero je sestavil Tomaž Arcis-zewski. V novi vladi so zastop-" niki narodnih demokratov, kr-ščanskih demokratov in sociali-! stov. l Kmetska stranka, katero vodi odstopli premier Mikolajczyk, ni poslala svojih zastopnikov v novo vlado. Vsi bombniki so se vrnili z. napada na Tokio nazaj Filipini, 30. nov. — Vsi super bombniki B-29, ki so včeraj izvedli tretji zračni napad v teku enega tedna na Tokio, so se vrnili nazaj na bazo sinoči. Tako poroča vrhovno poveljstvo. V j vseh treh napadih na Tokio sta : bila izgubljena samo dva bomb-I nika, toda posadko enega je rešil nek rušilec. ( Vrnivši letalci poročajo, da japonske protizračne baterije niso bile posebno učinkovite. Koliko škode so bombe napravile v Tokiu, niso mogli videti radi megle nad mestom. Letalci so spuščali bombe, ko so po inštrumentih določili, da so natančno nad Tokiem. Japonci priznavajo, da so se ameriški bombniki v sredo dva-I krat prerinili skozi obrambo in 'zanetili požare v Tokiu. Japon-j • ska je začela okušati kampanjo,1 ki bo šla za tem, da se uniči srce I japonskega vojnega stroja. I -o- • Pomagajte Ameriki, kupujte I vojne bonde in znamke. Poslanci so glasovali proti administraciji Washington. — Poslanska zbornica je odglasovala, naj ostane v letu 1945 plačevanje za starostno pokojnino v isti meri kot dozdaj, to je 1% od delodajalca in 1% od delavca. Predlog je bil poslan v senat. Administracija je apelirala na kongres, naj se plačevanje zviša na 2%. RACIONIRANJE BO OSTALO V SEDANJI VELJAVI Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo\osta-le točke v racioniranju v isti veljavi kot so sedaj, ko začnemo novo periodo v nedeljo. Urad za živilsko administracijo je zavrnil zahtevo OPA, da bi šle vse vrste mesa in nekaj glavnih konzerv nazaj v raciorii-ranje. OPA zahteva strožje ra-cioniranje živil, urad za živilsko administracijo se pa temu pro-tivi. -o- Henderson bo upravljal ameriški del Rajha Washington, — Leo Henderson, bivši načelnik urada za kon. trolo cen, bo odšel prihodnji teden v London potem pa v oni del Nemčije, ki bo od ameriške armade okupiran. Mr. Henderson jo postal civilni upravitelj vsega Rajha, ki bo spadal pod ameriško okupacijo. -o-- Sneg in poledenica Toplomer je padel sinoči v Clevelandu na 22 stopinj. Sneg in poledenica sta napravila ceste opolzke, da so ljudje padali po tleh in mnogo so jih odpeljali v bolnišnice z zlomljenimi udi. Mestni delavci v Clevelandu in predmestjih posipi je jo po cestah sol, da topi poledenico. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama Mrs. Frances Kovačič iz 1018; E. 71. St. je prejela pismo od j svojega sina Cpl. Johna, ki ji .piše iz Egipta in da se ima prav j dobro. Preko morja se nahajaj že 17 mesecev. Ako bi hotel iti v častniško šolo, bi bil prišel domov. Tako je pa raje ostal tam in ne bo prišel domov še tako kmalu. Kdor prijateljev bi mu rad poslal kako karto, dobi na-sov pri materi na gornjem naslovu. x I« »S B Mrs. Mary Vidmar iz 6319 Orton Ct. je naročila Ameriško Domovino sinu na naslov: Matt J. Vidmar, F 2/C c/o A & R, Wing 15, U. S. Naval Air Station, Alameda, Calif. na lea na Ne pozabite poslati vojakom in drugim v vojni službi Strica Sama kako lepo božično razglednico. Lepo izbiro jih imajo v Novakovi konfekcijski trgovini, 6122 St. Clair Ave. m h m Mr. in Mrs. Joseph Doles, 16007 Holmes Ave. sporočata, da je dne 29. nov. odšel k letalske- mu koru njih najmlajši sin Joseph Doles. Pred odhodom je naročil pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem, žal mu je bilo, ker ni mogel pred odhodom vseh obiskati osebno, ker je moral kar naglo oditi v službo. V letalskem koru služi tudi njegov brat Lt. Henry, ki je pri transportu v Indiji, Burmi in Kitajskem. Preko morja se nahaja že 18 mesecev. na m n Na 12. novembra je bil ubit v Franciji S/Sgt. Peter Bostick, sin Mr. in Mrs. John Bostick iz 14400 Darwin Ave. in soprog Mrs. Mildred Bostick iz 420 E. 157. St. V armadi je služil od-junija 1941 in sicer je služil pri 9. armadi. Graduiral je iz Col-linwood višje šole ter, je bil zaposlen pred odhodom k vojakom pri Chase Brass & Copper Co. Poleg staršev in. žene zapušča brata Pavla, ki služi pri armadi v Franciji in Charlesa ter sestro Helen. Naj mu bo lahka tuja zemlja, preostalim izrekamo toplo soža-lje. rrva ameriška armada je zasedla točke v kolobarju okrog cestnega križišča Duren, kjer branijo Nemci pohod na Kolin. Nižje je napredovala 3. ameriška armada dve milji kjub silovitim protinapadom nemške armade. Sedma ameriška armada in francoske čete so nekoliko ■ napredovale na desnem krilu ■ preko Alzacije. Z vse fronte prihajajo poroči-1 la, da se naciji trmasto branijo in neprestano izvajajo protina- ■ pade na zavezniško linijo. Strasbourg je pod neprestanim topniškim ognjem z nasprotnega brega reke Rene. V vaseh, iz katerih Amerikan-ci preženejo Nemce, najdejo na kupe ubitih nemških vojakov. Tu so ameriške topovske baterije imele bogato žetev. * * * London, 30. nov. — Ameriške zračne trdnjave, ki so bile na čelu zračni armadi kakih 3,000 letal v napadu na nemške oljne refinerije in druge tarče, so naletele na strahovit ogenj iz nemških protizračnih baterij. Sej pri nobenem napadu niso imeli Amerikanci toliko izgub kot pri; tem. Nič manj kot 56 ameriških S zračnih trdnjav in 30 bojnih le-1 tal se ni vrnilo domov z napada.; Letalsko poveljstvo pa misli, daj se je večina letalcev spustila na tla na prijateljskem teritoriju.1 Zadnjo veliko izgubo so imeli Amerikanci v aprilu, ko so na-j padli Berlin. Takrat so izgubili 63 letal. . I Amerikanci so napadai Rajhi v dveh skupinah. Bombniki so leteli na Leipzig, kjer so bombardirali oljne refinerije, bojna letala pa so 'napadla sektor Saarbrucken. -o- Vabilo na, letno sejo Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ, Maple Heights, O., bo imelo v nedeljo popoldne ob treh letno sejo v SND. Članstvo naj se udeleži v velikem številu. | Sprememba naslova Tony in Pepca Lah, ki sta vodila gostilno do eksplozije na 61. cesti, se bosta jutri preselila v svoje prostore na 6301 St. Clair Ave. Tam bosta čez nekaj časa odprla tudi moderno restavracijo. • . Pevske vaje Zvona Pevce in pevke društva Zvon se opozarja, da se bo zopet pričelo z rednimi pevskimi vajami j in sicer v sredo 6. decembra. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki imate posluh in veselje do petja, da pristopite k Zvonu. Vabilo na sejo V nedeljo popoldne ob pol dveh se bo vršila glavna letna seja društva sv. Vida št. 25 KSKJ v, dvorani nove šole sv. Vida. članstvo je prošeno, da se v čim večjem številu udeleži. -o- Zračna trdnjava B-29 stane danes $600,000 ,a prva te vrste pa je veljala $3,392,396.60. I Trideset let dela na časnikarskem polju IVAN ZUPAN Danes je 30 let, odkar je nastopil Ivan Zupan službo urednika pri Glasilu KSKJ. Od 1. decembra 1914 pa do 13. jaguarja 1915 je moral pripraviti 12,000 naslovov in na 13. januarja 1915 je izšla prva številka Glasila KSKJ. Prva beseda, ki jo je Mr. Zupan zapisal v Glasilu je bila — Mir vam bodi! Svet je bil namreč tedaj v prvi svetovni vojni. Do leta 1922 se je Glasilo K. S. K. J. tiskalo v Chicagu, od tedaj se pa tiska v naši tiskarni. V 30 letih je urednik Ivan Zupan gledal, kako je KSKJ ra-pidno in vztrajno napredovala. Od 12,000 članstva leta 1914 je narasla na 40,000, ki ga šteje danes. Glasilo je bilo kot nekaka zvezda vodnica članstvu, mu dajalo koristne nauke, ga bodrilo ter navduševalo k delu za porast in napredek te matere slovenskih bratskih organizacij v Ameriki. Uredniku Zupanu je bil vedno desna roka gl. tajnik Josip Za-lar, ki je napisal za list tisoče in tisoče. člankov, apelov in bodril-nih besed na članstvo. V Glasi-u je gl. tajnik kot glava in srce ,,ednote prinašal račune o poslovanju, da je članstvo imelo lahko vedno pred očmi stanje jedno-te, v premoženju in številu članstva. Z eno besedo —- Glasilo KSKJ je vestno vršilo svojo nalogo, za katero je, bilo ustanovljeno. Njega prvi in edini urednik, Ivan Zupan, je'dal skoro polovico svojega življenja listu in jednoti. Drugo leto bo dosegel že 70 let, ter je kot tak najstarejši slovenski urednik v Ameriki. Kolegu Ivanu Zupanu ob 30 letnici službe kot urednik Glasila KSKJ iskreno čestitamo. -o——— Iz bolnišnice Rose Mary Sholar, 4908 E. 85. St. je bila dopeljana domov iz St. Lukes bolnišnice. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo doma. , i r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER cJAMES DEBEVEC, Editor) G117 St. Clair Ave. HEiidcrson 0G28 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2 25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 279 Fri., Dec. 1, 1944 Demokracija in Jugoslavija Ni je morda danes večje laži v propagandi kot govorjenje o ruski demokraciji. Ruski komunisti sami niso poprej nikoli govorili o demokraciji. Nasprotno! Norčevali so se iz držav, ki so imele uvedene demokratske ustanove. Tudi v Ameriki ni nihče govoril o demokraciji med komunisti, dokler ni postafa Rusija zaveznik. Potem je pa propaganda msilila ,da je potrebno Amerikancu tako govoriti in ga privaditi na zavezništvo z Rifsijo. In res se danes vse križem piše o demokratizmu v Rusiji brez premisleka, da je to smešno in neresnično. Toda taka je moč propagande. Komunizem in nacizem ali fašizem, vsi so se razvili iz enega jedra. Njih osnovni nauk je, da je država vsem, posameznik pa samo delček celote, ki ima pač dolžnosti ne pa pravic. Kot je za čebele vse.njih panj in za mravlje vse mravljišče — tako je za komunista ali nacista vse država, posameznik ničla. Vse to po načelu, ki ga je izrazil nemški filozof Hegel z besedo: Država je bog. V takem totalitarnem sistemu seveda ni prostora za ljudsko odločitev. Ali ste že slišali, da bi čebele same matico vodile? Ali ste že kdaj slišali, da je bil Stalin izvoljen od ruskega naroda kot je na primer predsednik v Ameriki izvoljen z ljudskim glasovanjem? Kjer je komunizem, tam ni volitev, tam ni odločitve ljudstva, tam ni demokracije — tam je diktatura. Matica je A'se — Stalin je vsemogočen. Čebela ima samo pravico znašati med in ruski človek ima samo pravico delati in umirati za rusko državo. V taki državi seveda tudi ni svobode. Ni svobode govora. Naj reče kdo besedo proti Stalinu — izgubljen je. Ni svobode tiska. Tam je samo državno časopisje. To smeš brati, drugega ne. Ni svobode izbire dela. Ti moraš delati v državni tovarni ali na državnem posestvu, ker drugega ni. Vse je v državnih rokah. Ni svobode vere. Pisali so, da je sedaj med. vojsko postala vera na Ruskem svobodna. S tem so priznali, da poprej ni bila. Kakšna pa je ta nova svoboda, je dobro povedal sam državni nadzornik za vere Pollijanski. Časnikarjem je povedal, da se sme sedaj poučevati veronauk. Toda, kje se sme poučevati? Ali v šoli? Bog varuj, šola je brezverska. Ali v cerkvi? Nikakor ne! To bi bila verska propaganda. Kje se torej sme učiti o Bogu? Samo doma med štirimi stenami. Tam, kjer policaj tudi dozdaj ni mogel preprečiti besede o Bogu. To je svoboda v komunizmu. Pa vendar! Poglejte časopise, tudi slovenske, kako kot papagaji ponavljajo za propagando govoričenje o demokraciji med komunisti. Ker tedaj vemo iz žalostne ruske skušnje, kako je z demokracijo, kjer zavladajo komunisti, zato tudi vemo, kaj pomeni v našem starem kraju, v Jugoslaviji, če komunist govori o demokraciji. Govori samo zato, ker je to govorjenje sedaj moderno, ker se v Ameriki in na Angleškem lepo sliši, ker je to potrebno za propagando. Misli si pa tudi jugoslovanski komunist pri tem svoje in bo delal po svoje, če in dokler bo dovolj močan. Marsikak kalin v Ameriki je nasedel na te z demokracijo namazane limanice in ni pomislil, da pravoveren komunist ne pozna svobode, naj bo kjerkoli. Volk spremeni dlako, ne pa svoie narave. Poročila o bodoči ureditvi Jugoslavije so še vqdno nejasna. Časopisi prinašajo kratke vesti, da je s Stalinovim bla-ecslovom prišlo do sporazuma med Titom in šubašičem. Trdijo, da dobi Jugoslavija novo obliko vlade, v kateri bo prostora za vse zastopnike raznih strank. Vsi pa bodo sprejeti v vlado po Titovi milosti, kajti on bo — po teh poročilih — predsednik nove vlade. Nejasna so ta poročila, toda eno je za nas jasno: Tito je komunist in tega ne taji. Zatajevali so njegov komunizem samo njegovi ameriški slovenski sopotniki. Zato se v svojem srcu smeje vsem tistim, ki govore o njem kot demokratu. Najbrž mu je tako govorjenje všeč, morda bo tudi sam tako govoril', ker treba sipati pesek v oči Angležem in Amerikancem. da ne vidijo resnice. Govorilo se bo o vladi ljudske fronte vseh demokratičnih strank, ker se to sliši tako lepo moderno. Gotovo se bodo nekateri ministri tudi res trudili za pravo demokracijo. Zakaj bi pa ne verjeli tistim, ki so bili že prej demokratje, ki imajo dober namen ! Tu in tam bo Tito tudi malo odnehal, ker vsak previden politik ve, da se vsega naenkrat ne doseže. Toda v bistvu komunizma je diktatura. In dokler bo Tito predsednik vlade v Jugoslaviji (če po gornjih poročilih res postane), bo to v jedru komunistična diktatura. Vse olepšave z raznimi demokratsko mislečimi ministri nas ne smejo prevarati. Odločitve ne bodo v njih rokah. Kjer prevladuje komunizem, ni demokracije. Da se v tem ne varamo, nam kaže dogodek z ameriško žurnalistinjo Eleanor Packard, kot smo že včeraj omenili. Poročala je iz osvobojenega Belgrada, kar je zavezniška cenzura iz vojaških razlogov dovolila. Toda jugoslovanski Cenzuri ni bilo všeč, da se pove resnica, ker v komunizmu ni svobode besede in tiska. Naložili so jo na eroplan in izgnali iz Jugoslavije. In kaj je povedala tako strašnega? Pisala je, da je Belgrad ves rdeč in da so Stalinove slikfe povsod, ni pa nikjer Rooseveltove ali Churchilove in da so zaprli — svobodi na čast — v Belgradu 40,000 Mihajlovičevih somišljenikov. Ne dajmo se torej varati od dnevne propagande. Pa se tudi ne dajmo preveč prestrašiti. Res se zelo bojimo, da bo naš narod v stari domovini nekaj časa strašno trpel pod rdečimi. Gotovo dobo ne bo imel nobene besede. "Volitve" bodo delali komunistični komisarji. Ne pozabimo pa, da je naš narod žilav in utrjen. Lahko napravi kofriunizem veliko škodo, toda narodu v celoti ne bo prišel do živega. Komunistični val bo mini! — slovenski narod pa bo ostal. —— ^ 'j Newburske novice .............. ■ ■ ..........h "Thanks be to God," je pel Father Francis Johns v nedeljo na banketu pevskega društva "Slovenije." Fr. Johns je bil klican trikrat nazaj. To je dokaz, da je segalo njegovo petje do srca. On je v resnici mojster v petju. Ivan Zorman in Fr. Johns bi lahko služila lepe penije, ako bi šla od mesta do mesta in prirejala koncerte. Tudi mi prav iz srca rečemo: "Hvala Bogu," da je vse šlo tako redno in lepo mimo. Iskrena zahvala gre kiTharicam in vsem, kateri so se udeležili in kateri so stregli pri mizah. Trije največji darovalci za novo cerkev, to so bili Dr. Perko, katerega je zastopala njegova nečakinja Miss Mary Strekal (Dr. Perko in soproga sta bila v Texas pri sinovih zadnji teden). Mike Muhič in pa Stanley Kužnik mesto njegovega pokojnega očeta Frank Kuž-nika ... ti so sežgali zadolžni-co in tako je poginil dolg cerkve sv. Lovrenca; poginil zato, ker so mu šli farani nasproti s svojo požrtvovalnostjo. Dvorana je bila polna. Bila bi prenapolnena, ako bi bili prodali toliko vstopnic, kot je bilo prošenj zanje. Program je bil lep. Pevci in govorniki so želi spontan aplaus. Naj to navduši cerkvene pevce, da bodo še v bodoče se potrudili k rednim tedenskim vajam in vsako-nedeljskemu petju. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. Mon-signoru Hribarju, ki je prišel tako daleč, da nagovori pevce in pozdravi farane sploh. Mon-signor Hribar je bil prvi župnik tukajšnih Slovencev, to je bilo predno so imeli svojo lastno cerkev. * * * Takole malo po strani opazujemo, kaj bosta prinesla Joe Globokar in Fred Krečič iz lova. Na dopisnici sicer omenjata, da sta v Pittsburghu na obisku. Mi pa jih dobro poznamo. Oba sta "jagra" in vemo, da sta skoz Pittsburgh sicer se peljala, toda nista pa tam ostala. V Pittsburghu ni jelenov za streljati. Bomo videli. * * * Pilot Louis Hočevar Jr. se je ustavil za par dni tukaj pri starših na Elizabeth Ave. Kam bo odšel od tukaj, ne vemo. Prav gotovo pa ga bodo povabili na eno ali drugo stran v bližnji prihodnosti. Louis se vozi po zraku visoko nad zemljo. Naj ga Bog varuje na vseh njegovih potih. * * * Oznanilo imamo za vsa dekleta te fare: Začenši v torek večer, se bo vršila tridnevnica v torek, sredo in četrtek pred praznikom Marijinega Brezmadežnega Spočetja. Vsak večer o pol 8 bo govor in blago-s-lov. Govore bo imel Very Rev. Aloysius Bedel, S.M., predstojnik Cathedral Latin šole. Vsa dekleta te fare, pa tudi drugi ljudje brez izjeme, naj se udeležijo teh govorov. Vsem so potrebni, moškim in ženskim članom naše fare. Na Marijin praznik, to je 8. decembra, pa bo sprejem v Sodality. Nobehega dekleta bi ne smelo biti, ki bi ne spadalo v to društvo pa tudi spolnovalo pravila, katera niso nič več, kot kar je potrebno za pošteno čednostno krščansko življenje. * * * Pismo brez podpisa se glasi: "Zakaj katoliška Cerkev podpira vojne? To je pobijane ljudi. Zakaj ne reče: ni vam dovljeno pobijati ljudi? Če bi sv. Oče tako rekel, gotovo ne bi bilo vojne, posebno ne v Italiji, kjer je 90 procentov kato- ličanov, bi morali ubogati. Zakaj vojaški kaplani spodbujajo fante, le ubijajte in če boste ubiti, poj dete kar v nebesa?" Tako to pismo. Odgovor na to: Katoliška Cerkev vedno svari proti vojni. Papež Benedikt XjV. je od žalosti umrl med prejšno svetovno vojno, ker ga narodi niso hoteli poslušati, ko jih je vabil k mirovnim pogajanjem. Sedaj ni papež, kot vsak lahko ve, ki bere, je skušal na vse načine vojno preprečiti. In, ko se je vojna kljub njegovemu prizadevanju za sporazum, le užgala, je klical in še danes kliče narode k miru. Ali se mar kdo zmeni zanj ? Pismo pravi, da bi Italijani ne bili začeli vojne, če bi jim bil sv. Oče prepovedal. Italijanov je res 90 procentov katolikov, vsaj po imenu. Kljub temu so sv. Očeta držali dolga (60 let) leta jetnika v Vatikanu, potem, ko so ga oropali skoraj vse zemlje. Ostal je sv. Očetu le mal košček zemlje, ki jo nazi-vamo Vatikan. Vse je papež rajši dal, kot pa, da bi se prelivala kri. Pisec tega pisma najbrže bere kake Adamičeve zlagane gobezde, v katerih dela papeža krivega vsega, kar je na svetu zlega. To je pač stara navada sovražnikov sv. Cerkve in sv. Očeta. Pa vojni kaplani, da hujska-jo vojake k pobijanju. Če bi pisca tega pisma napadel ropar, ki mu hoče vzeti vse, ali bo mar on mirno gledal? Uver-jen sem, da bi se celo pisec sam močno ujezil, če bi jaz zraven stal in mirno gledal, kako ga ropar obira in naravnost preti njegovemu življenju. Vojni ka plani gredo zato na fronto, da skrbijo za dušno dobrobit vojakov in ne zato, da bi vojake podili k ubijanju. Ali pa naj mar pustimo ,da bodo naši fantje brez verske tolažbe umirali na fronti? Zdi se mi, da bi prav kmalu začeli klicati tudi oni, ki sedaj mislijo in govorijo kot pisec: KJE SO PA DUHOVNIKI? Res je, Cerkev uči, da je ubijali;; greh. Bog sam pravi: "Ne ubijaj!" Če pa me krivično napade ropar, se smem braniti in, če pri tem ropar zgubi svoje življenje, jaz nimam greha. Prav taki roparji so oni, ki so to vojno začeli. Braniti sebe in našo državo je naša dolžnost. Veliko odgovornost pred Bogom in ljudmi pa imajo oni, ki so to strašno klanje začeli brez vsakega vzroka. * * * Neki človek, tako se pripoveduje, je imel ,ko je prišlo raci-onii-anje, sod gasolina doma. Skrbelo ga je, zato je šel k sosedu in vprašal: "Kaj pa naj naredim z gasolinom?" Sosed mu svetuje, "zakoplji ga." Takoj naroči hlapcu naj gazolin zakoplje na vrtu. Hlapec-prav kmalu pride nazaj in pravi: "gazolin sem zakopal. Kaj pa naj naredim s sodom?" * * * Ali se' mir tiče samo treh ljudi, da bi sklepali usodo vseh narodov le trije? In še od teh treh dva navadno plešeta, kot jima godejo bolševiki. Ali naši fantje umirajo in ali mi žrtvujemo bflijone in se obkladamo z neznosnimi davki samo zato, da bodo zamogli nekateri komunisti brez skrbi bedeti ev-ropejskim narodom za vratom? Čas je že, da Amerika spregleda. S|< * * V hišo je stopil mornar visok kot avstrijska smreka in močan kot hrast. Skoraj bi ga ne bil poznal. Floyd Fink, sin Louis Finkove družine je po dolgem času prišel zopet pogledat domov. Fant je čil in močan, da bi prav lahko obvladal par nasprotnikov, pa naj bodo ti od jutra ali pa oni od večera. Na dopustu je tudi Ludvik Lekan, ki že par let služi Strica Sama. Ludvik se ne pritoži, kakor se tudi drugi ne. Vsi pa bi prav radi naredili konec temu pretepu in prišli domov. Upamo, da ne bo dolgo več. ♦ # * Oče: "Zapomni si sinko: lepota je samo na koži." Sin: "Zadosti zame. Saj nisem ljudožre." * * ♦ "Narodi bodo odločevali svoje vrste vlado." Tako se govori in piše. Kakor pa sedaj kaže, bodo imeli narodi tako odločitev, kakor jo ima napadeni, ko da svojo denarnico roparju, ki mu moli samokre.' pod nos. * * * Po daljšem pouku je bila krščena in je tako. pristopila \ katoliško vero Mrs. Zelda Evelyn Jerič, soproga Dr. Wil-liama Jeriča, ki je nekje na potu proti Angleški. Mrs. Jerič se je prav pridno zanimala za resnice katoliške vere In upamo, da bo vedno tako rada prebirala tudi za naprej katoliško čtivo, kajti brez tega človek polagoma pozabi, kar st je enkrat učil, spoznal in razumel. Nadaljni novi katoliki so pa Joseph Edward Zaje, Dennis Joseph Wrobleski, mati se je pisala Udovec poprej, in William Anthony Jakacki,, katerega mati .je Louis Tekavčičeva Julka. Upamo, da nobenemu izmed teh ne bo treba k vojakom. * * * Zdravnik: "Res ne dobim vzroka za vašo bolezen. Morda je preobila pijača vzrok." Bolnik: "Dobro, gospod doktor. Bom pa prišel, kadar boste trezni." ' * * * V nedeljo je prva advetna nedelja. Zopet smo tik pred Božičem. Vsi naši fantje bodo dobili, to se pravi, če jim bo pošta prinesla, pozdrave od doma v obliki malega koledarčka, ki ima obenem božično voščilo. Prav radi pa bi prave naslove. Pred mesecem dni, so jim bile odposlane male mašne knjižice. Prav veliko jih prihaja nazaj. Naslovi ni so pravi. Ako se je naslov vašega vojaka premenil zadnjih lest tednov, potem prosimo, dajte nam novi naslov. Drugače je naš trud in naši stroški zastonj. Pokojni Dr. Trdan je pravil od človeka, ki je imel izredno službo. Na pošti je "jazik" molil ven, da so znamke lepili. Takega človeka bi mi sedaj potrebovali. Kakih petsto petdeset znamk bomo morali prilepiti. * * * Father Baznik piše: "Pravkar sem svojo posteljo postlal in švoj kot pometel. Pa še zelo natančni so glede vsega tega. Vse mora biti ravno tako narejeno, kot hočejo." Kdo bi bil mislil, da se bo Fr. Baznik moral učiti za deklo. * * 1 * Pravi pa Father Baznik tudi, da imajo osem ur neprestanega raznega dela vsak dan. Nekaj časa v šoli, nekaj ur pa tudi pri telovadbi in korakanju. 16 milj daleč, je že precej. Ko sem bil še v šoli, ako mi je bila sreča mila, da sem dobii predstojnika pri dobri volji, mi je dovolil enkrat pred Božičem iti domov. 14 milj daleč se je raztezala pot. Ko sem dospel domov je bilo prav prijetno usesti se in obsedeti. 16 milj bc tudi za Fr. Baznika kar dovolj. * * * Neka hudomušna ženska če verjamete al' pa ne ii. OCVIREK — "Midva sva kot nalašč ustvarjena drug za drugega," je govo- pravi: "Vsi moški so enaki. Samo po obrazu se razlikujejo." Jaz tega že ne verjamem. Ali ti? * * * Jimmy Keglovich je hudo zbolel. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer mu obljubujejo operacijo. Upamo, da ne bo prehudega. Jimmy je brihten dečko, star štiri leta. Dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine "Članstvo, našega društva sf tem potom opozarja, da se vrši glavna ali letna seja v nedeljo, dne 3. decembra, pričenši se ob 2 uri. Cenjeni sobratje! Skozi leto so bile naše seje bolj slabo obiskane, pa pri tem ni zamere, posebno v sedajnih razmerah, ko skoro sleherni izmed nas želi vsaj nekoliko počitka ob nedeljah. Dolžnost nas vseh pa je. da se udeležimo te glavne seje. Vaši uradniki so se trudili skozi leto, da so društvo uspešno vodili, torej pridite v nedeljo, da bo-dete slišali razna poročila in potem pa da pomagate reševati važne ukrepe za bodoče leto 1945 in pa da izvolite novi odbor pc vaši volji. Poglejte tudi vaše pobotnice., če so v redu — če niso potem pa tudi v tem oziru poskrbite, da bc v redu. Za po seji je pa odbrc pripravil malo domače zabave. Torej še enkrat vam polagam na srce, pridite v nedeljo popoldne na sej0 društva Najsvetej šega Imena. Pred sejo bodo, kakor navadno, molitve v cerkvi. PRIČAKUJE SE VAS! Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. Zahvala Spodaj podpisana družina se toplo zahvaljuje vsem, ki so nam priskočili na pomoč, ko nas je zadela nesreča pri eksploziji plinarne, vsled katere smo izgubili vse imetje. Pomagali so sledeči: Mr. in Mrs. Matt Urankar, Oblak Furniture, Mr. in Mrs. Mike Šile, Mr. in Mrs. Joe Mi-helich, Mr. in Mrs. Frank Trdan, Mr. in Mrs. Joe Nosan, Mr. in Mrs. John Petrich, Mr in Mrs. Charlie Smoltz, Mr. in Mrs. Tony Levstek, Mr. in Mrs Tony Tanko, Mr. in Mrs Frank Drobnich, Mr. in Mrs. Louis Ivanc, Mr. in Mrs. John Rutar, Mr. in Mrs. John Ru-parčič, Mr. in Mrs. John Pet-rich, Edna Ave., Mr. in Mrs Tony Tiskur, Mr. in Mrs. John Kramar, Mr. in Mrs. Joe Post, Mr. in Mrs. Jerry Perušek, Mr. in Mrs. Tony Arko, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Joe Centa, Verna Carroll, Mr. in Mrs. Joe Grdina, Mr. in Mrs. Andy Champa, Mr. in Mrs. Louis Arko, Mr. in Mrs. Louis Belay, Mr. in Mrs. Matt Križ-mao, Mr. Joe Adamič, Mr. in Mrs. Tony Marolt, Mr. in Mrs. Tony Perovšek, Mr. in Mrs. Fr. Guzelj, Mr. in Mrs. R. Za-krajšek, Mr. in Mrs. John Arko, Mr. in Mrs. Joe Tanko, Mr. in Mrs. Joe Okoren, Mr. in Mrs. Louis Kovačič, Mr. in Mrs. Joe Knaus, Edna Dairy, Mr. in Mrs. Joe Stare, Mr. in Mrs. Louis Vesel, Mr. in Mrs. Frank Arko, Babbitt Rd., Mr. in Mrs. Charlie Brodnick, Mr. in Mrs. Frank Jesreb, Mrs. Paulina Stampfel, Mrs. Karoline Gov-še, Mr. in Mrs. John Ujčič, Mrs. Apolonia Dolenc in družina, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in Mrs. Zore, Mrs. Rose (Nadaljevanje na 3. strani) ril snubec vdovi. "Poglej.-J imam rad, ti si pa vsa ^ name; ti imaš tri hiše m delo v tovarni, jaz bom P ^ najbrže v kratkem <1°% delo. Torej ni absolutno ga vzroka, zakaj bi ne s v farovž na oklice." i.^ --——^ i -k ' -----— "Ti," seje obrnil Ji®«^ v . „ "Val J fl važnim vprašanjem, France vzel s seboj?" . t ,, "Franceta pa kar Pr| ^ pusti," sem enkrat za vs«1 ' zal, "ker je France P0,n,se delal, kakor da ho-^ "> in res sem se obrnil, t ^ bil še dvajset korakov 0 Je pritekel Baruh za ,, ei" mi zatrjeval, da pro-/|vnini io louisov "iz po-H Prijateljstva" dobi ko-90 louisov. Bil sem za-s pogojem, da plačam Sv°to v štirih dneh, med ftiora Levi skrbeti za ko-tu sem moral pla-°Uisov zadat j a, tako da ■(Iv ^oja gotovina docela imel voz in konje uPal, da bo Reding z -^Pčijo zadovoljen. "Ko L jutri, bi še vse dru-\ G Plačal," sem si mislil. a ni veliko na tem; za-J^šČice louisov kraljica J Zadovoljen s kupčijo s j> 0rej vračal v Courbe-^ 0 Sem šel mimo Tuile-videl, da so naši ljud-Jraži. Poročnik Glutz l^i'na mi je povedal, ko k ^imo hjegovega mesta * c posihmal skupno z l?i stražo imeli službo v k Sodrga je baje zelo '!l ' "ekatere osebe da so «tt, ,Celo do oken pritličja ']{y madamo Elizabeto, L Sestro. Potem me je '! J*1,' kje je stotnik Re-,,, se, je rekel, da je l^o brez dopusta odje-■ ^ ye kam. Major Bach-Je baje malo povoljno _ tem. Jaz sem smeje V. 5 ga ta zločin pač ne vojni sod; kar vem, • '1 radi zelo nujnih po- ijm besedami sem od-Courbevoie. br« J ki lil1 I eli" vA J" re«! d« ■i le Zahvala i A p t>' .a i. ■ o" |v k j" a M ■C1 df 0' jet' (Nadaljevanje z 2 strani) Bizjak, Mrs. Frances Okički, Mr. in Mrs. Frank Vidrich, Mr. in Mrs. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa., Mr. in Mrs. Andrew Kuret, Mr. in Mrs. Nick Spelich, E. 66th St. Dairy, Mr. in Mrs. Frank Švigel, Mr. in Mrs. Joe Krajc, Osborn Mfg. Co., Delavci pri Osborn Mfg. Co., Delavci pri Marquette Metal Products, East High School, Jane Addams Vocational High School, Mr. in Mrs. Matt Arko, Mrs. Mary Marn, Mrs. Frances Petrič, Mr. in Mrs. Victor Svete, Mr. Larry Schuster, Mr. in Mrs. John Champa, Mr. Rudy Floss, Mr. Andy Matokavovich, Mr. Frank Virant, Mr. Frank Lenarsich, Mrs. Antonia Mihe-vec, Mrs. Mary Nosan, pekari-ja, sosestre društva Sv. Katarine Z. S. Z., Mr. in Mrs. Frank Urbančič. Še enkrat tisočera hvala vsem skupaj. Mr. in Mrs. Frank Lesar in hčeri. Domača fronta Šesto vojno posojilo—kupite čim več mogoče bondov Washington — Šesto vojno posojilo, katerega cilj je pod-pisanje $14,000,000,000, med temi $5,000,000,000, katere naj podpišejo zasebniki še bo začelo dne 20. novembrg, in bo trajalo 16. decembra. Konec vojne, tudi konec vojne v Evropi proti Nemčiji, je daleč — in to navzlic vsem pro-rokovanjem. Najboljši vojaški in mornarski izvedenci pa trde jlede Japonske, da bo trajalo najmanj leto ali leto in pol po predaji Nemčije, da se razbije japonsko silo. Nemčija se danes vkopava v svoje zadnje pozicije, na katerih se bo branila clo zadnjega. Vojna v Evropi se bo nadaljevala, dokler ne pride do brezpogojne predaje* nacistov, kot to zahtevajo •zavezniki. Vojna na Tihem Oceanu, katero bo treba potem tudi še dokončati, pa bo še bolj huda, v pogledu izdatkov. Že transport na zahodno obalo, stane 25% več kot transport v Francijo. Razven tega pa je tudi treba dvakrat toliko ladij za vzdrževanje vsake izkrcane armade na Tihem Oceanu — toliko so ogromne razdalje na tem vojnem področju. Treba je zdaj dodatnih količin vojnega materijala — več super-letal B-29, od katerih stane vsako $600,000; več P-47 Thunderbolt-ov, ki stanejo vsak po $50,000; več M-4 tankov z bulldozerji, ki stanejo po $67,' 417. Mnogo več je tudi treba vsega drugega — takov in matičnih ladij za letala, ladij za dovoz, bencina, petroleja in mu-nicije. Stric Sam poziva vsjakega Amerikanca, da pomaga pri tej nalogi. Posoditi denar Stricu Samu pa ni le patriotično dejanje, temveč tudi najbolj zdraha investicija — katero garan-;irajo vse ogromne ameriške gospodarske sile. Amerikanci tujega rodu so se pokazali v tej vojni velikanska in zanesljiva sila v tej vojni, v kateri je toliko njihovih rojakov trpelo pod brutalnim zatiranjem ravno tistega, kar bo ta vojna iztrebila in uničila. Ta vojna gre 2a vse, kar je dostojno in pravično — in proti vsemu, kar je jverinsko in nečloveško. Vsled tega je tai vojna borba dostojnih ljudi se še vedno nadaljuje. Vsi moramo pomagati, da jo čim prej končana. Posodite Ameriki svoje dolarje, kajti drugi dajejo' zanjo svojo kri. Kupite toliko bondov kot le .norete — več kot ste jih kupili kdaj koli prej. (OWI) Štirje uradi za posojila veteranov odprti Washington. — Administracija za veterane je odprla 4 nov. urade za posojila veteranom ia njihove domove. Ta posojila bodo zajamčena v skladu z določbami takozvanega "G. I. Bill of Rights." Omenjeni, uradi ne bodo imeli neposrednih žvez z veterani, temveč se bojo bavili le z bankami in drugimi posojevalci, katerim gre ja to, da se jim zajamči posojene svote, tako poroča administracija za veterane. Ti štirje uradi se nahajajo zdaj v New \Tork City, Washingtonu, Chi-agu, in San Franciscu. Po za-tconu je mogoče jamčiti za 30'v, do maksimalne svote $2,-J00, odobrena posijila veteranom, ki nameravajo s tem denarjem kupiti, popraviti ali izboljšati svojo hišo, trgovino ali j farmo. (OWI) Vojni stroški so višji v oktobru kot v septembru Washington. — Vojni izdatki Zedinjenih držav so bili v oktobru $7,447,000,0,00, kar je za $343,000,000, ali 4.8% več kot v septembru. Te podatke daje Treasury Department, a objavil jih je War Production Board. (OWI) Maksimalne cene za nekatere vrste mesa zvišane za 1 do 2 centa Washington. — Office of Price Administration je naznanil, da so bile cene za govedino, telečje meso, janjetino (sweet- breads) povišane v prodaji na drobno za 1 do 2 centa na funt. Istočasno je objavil OPA, da so bile prodajne cene prekajene govedine in teletine (jezikov) znižane za 1 do 3 cente na funt. Nove cene so stopile v veljavo dne 20. novembra. (OWI) MALI OGLASI Peč za gretje Naprodaj je 2 tonska peč na premog, vsa iz porcelana; je kot nova, rabljena samo 3 mesece. Greje lahko 5 sob.' Garantirana. Pokličite EN 0399, ali pa se zglasite na 967 E. 69. St. (280) Dve sobi v najem V najem se oddasta dve sobi, vsaka zase, za dva moška. Nahaja se na 236. cesti blizu Babbitt Rd. Pokličite IVanhoe 1648. (280) Tehtnice naprodaj Proda se 2 Toledo tehtnici v jako dborem stanju; ena je za mesnico, ena za grocerijo; dalje se proda 2 registra, eden posebno dober. Naslov izveste v uradu tega lista. (279) Soba se odda Odda se opremljena soba za 2 osebi. Vprašajte na 641 E. 123. St. ali pa pokličite GLenville 3237. • (280) Hiša naprodaj Proda se hiša za 3 družine, dvojna garaža vse v prvovrstnem stanju; proda se poceni. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 7514 Etna Rd., spredaj, zgorej. Zglasite se zvečer. (279) V najem 5 sob V najem se odda stanovanje 5 sob z gorkoto vred; mirni in odrasli družini. Naslov se izve v našem uradu. (k) Kupimo peč Kupimo peč na plin in premog. če ima kdo kaj primernega, naj pokliče IVanhoe 1648. (280) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem lotu; prednja hiša je za eno družino 7 sob, preproge, beneški zastori, ^plinska gor-kota, moderna, prazna; zadnja hiša je pa 5 sob in okupi-i rana. Lastnik je postavil ceno $6,500. Za podrobnosti pokličite MU 2298. (280) Harmonika naprodaj Proda se krasna harmonika Mervarjevega izdelka. Prvih $100 jo dobil. Zglasite se 1 miljo in pol severnovzhodno od Tallmadge Circle na cesti 261 ali pokličite Meadowbrook (ME 3640) George Muck. (279) „ ! • | < " ............. ..... •25 YEARS OF FAITHFUL SERVICE RICKMA.N FAMILY MR- It'll'. f.rt* mm lh ftls wmmfmm 1IJ1L SLo> I « II! i F "Sr. M MWrnfM-; * lii&l J > XSMmMSt- II I ®r m fit i Q Highland Height3' I Hllcrest 1 Zgradite alikup^S« Zakaj bi plačevali v> ' nino? Pridite k nam, pomagamo zgraditi a hišo. Mi imamo na sto ^ črtov, iz katerih la*1*0 te. Mavec & Co.■ lci \ Gradbeniki in pr°daj i zemljiš 17110 Lake Shore » IVanhqe 4900 J ŽENSKESUKNJE . iZ2'sl f° Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo ^ ^ volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko mzj e 21601 West port Ave, Kdor želi nov koledar za leto 1945 naj pride ponj k ZAKRAJSEK FUNERAL HOME (01 i St. (lair Ave. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Josephine Pacek ki je zasp-ila veSno s piva je dne 1. decembra 1943 Eno leto je že poteklo, kar Tebe več med nami nI, a nismo Te še pozabili, počivaj v grebu zdaj sladko. Žalujoči ostali: FRANK soprog FRANK, sin BETTY, sinaha; FRANK, vnuk Cleveland, O., 1. dec. 1944. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preS HAFFNER INSURANCE AGENC* 6106 St. Clair Avenue Slika nam predstavlja ogromno šest-tonsko bombo, katero nalagajo na železniški voz v tovarni v St. Louis, Mo. Te vrste bombe so uspešno vporabljali pri uničevanju podmornic v Brestu in Emsu in v okraju Walcheren otoka. Te vrste bombe 80 pričeli izdelovati leta 1943. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Prikazen pa se je vedno pred njim pomikala dalje med skalovjem, katero se je na 6beh straneh vzdigovalo visoko proti nebesnemu oboku, in med katerim se je vila prav ozka in j temna pot. Radi teme je Edward izgubil izpred oči ono nenavadno prikazen; toda on je vedno dalje prodiral in vsililo se mu je upanje, da bo sedaj našel iz tega divjega skalovja na obširnejši svet. Kdo pa je bila vendar ona prikazen, katera ga je vodila, ne da bi spregovorila? To je moral biti človek, toda kako je prišel sem in zakaj ni pustil Edwarda do sebe? So ga li streli privabili tu sem in je bil pripravljen ,da vodi za-bredlega? Nič drugače ni moglo biti, ker lco sta jezdec in konj iz temne zasede na prosto prišla, se je njima prikazala precej široka ravnina, po kateri je ona prikazen stopala. Je li bil to mogoče kak Indijanec, kateri je bil zavit v plašč, ali je b:l kak drugi mož, ki je živel v ti strašni divjini, in se radi kake stvari posvetnemu življenju odstranil? Raznovrstna taka vprašanja vposlujejo Edwarda, medtem ko sledi s svojim konjem vodniku. "Kdo pa ste vi?" zakriči Edward ponovno, "usmilite se me, LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY * Ask at any of our 46 Offices * raztolmaeite mi uganko, katera me tako strašno muči! Postoj- ■ . 1 ■ te in me pustite, da se vam pri-, bližam! Prosim, odgovorite!": Vendar pa postava ni niče-jsar odgovorila, ampak je zopet samo z roko pomigala. Vedno dalje in dalje navzdol je vodila steza, Edwardu se je dozdevalo, da je prišel v neko globoko zajedo, v kateri je rasti o drevje in gosto grmovje; sveža zelena trava in mah. Na obeh straneh te doline pa se je spenjalo kviško ponosno sivo skalovje, za katerim je luna zašla. Edward pa je vse eno še videl ono sivo postavo, tako, da ji je lahko sledil. Na nekaterih krajih se je steza tako navpično niz-dol vlekla, da se je Edward bal za seboj konja peljati, ker je mislil, da bo padel in še njega v nevarnost spravil; toda dobra žival je bila jako oprezna. Trenutno pa se strese Edward. -- Nahajal se je v neki globo-č.ini, v kateri je pred dolgo ča-. som z drugimi možmi razstre- • Ijeval skalovje. Bil je v Creek-prepadu! Tu-, kaj sem ga je zapeljala ona no-t va prikazen. On je natančno - spoznal oni prostor zopet, on ije opazil ono skalovje, skozi ka- - tero je vodila čisto ozka steza. ,1 Pr ti ožini se mu tudi pohlev- - na žival ustavi, toda Edward jo 1 potegne z naporom za seboj, in j posrečilo se mu jo je spraviti I na širši prostor. j Edward ni mogel sedaj nič :več videti ono sivo postavo, bilo je pretemno. On je obstal in zaklical i "Jaz vas ne vidim'nič več, jaz vas rotim! Ali smo sedaj v Creeck prepadu, ali ne?" Zaman je čakal na kaki odgovor in do smrti izmučen se vleže v travo, da pričaka jutranje zarje, na tla; konj pa 3e je naokoli njega pasel. Po kratkem času pa se je pričelo svitati po visokem skalovju in kmalu na to je. prihajala bJeda svetloba v dolino. Hitro odlqčen skoči pokonci, da se prikazni približa. Vendar pa se ona postava v megli vedno oddaljuje. Kam me hoče jj izpeljati? se Edward vprašuje, j tukaj sem ravno tako izgubljen, kot gori na vrhu divjega skalovja ,nikakor ne morem upati, da bi našel zopet ono pot, po kateri sem takrat dol prišel. On je prodiral vedno dalje, peljoč za seboj konja. ' Sedaj pa je postava izginila v megli, katera je objemala celo okolico prepada. Edward jo je hotel zopet najti, in raditega je hitel, kolikor • so mu moči dopuščale dalje. Naitalo je svetlejše. Divjina strašnega skalovja se je pričela umikati in dol-ina je postajala vedno širša. Kaj je ležalo pred njim? Ni li bila to voda, po kateri se je gosta megla valila? Strašna žeja ga je mučila že dolgo in ravnotako tudi ubogega konja, kateri si že lepo število uric ni mogel žeje pogasiti. Uboga, , zvesta žival je občutila, da se , bliža vodi, in raditega je pričela rezgetati. Edward je dospel na rob malega jezera in njegov dobri konj jez vso silo stopil v vodo, ter jo pričel piti. Tudi Edward ni odlašal, ampak zgrabil je za neko posobo, katero je vedno pri sebi nosil, ter slastno pil. On je zaman iskal s svojimi pogledi ono sivo prikazen, ni-j kakor mu jo ni bilo mogoče I več opaziti, toda mesto nje je I opazil pri obrežju mali čolni- ček- . J J4IJ Oho, tukaj v bližini pa se morajo nahajati ljudje, mogoče Indijanci! Ta čolniček pa mu je prinesel tako radost na rešitev, da je sklenil roki in nekaj šepetal. Takoj nato pa se vleže, pred-110 nadaljuje pot, na obrežju, da se nekoliko odpočije, ker oči so mu že itak skupaj lezle. Tudi kopj .izmučen dolge poti, se vleže v travo poleg njega. Takoj je objel sladak spanec jezdeca in konja na robu jezera. Nočni blagodejni mir ju je obdal. Pekoči solnčni žarki pa so z vso silo prodirali skozi gosto meglo v globočino. Jozuatova prisega. Patrick je svoj prostor spodaj v rovu zasedel. "Pst, Fox!" reče Jim pritajeno svojemu poleg njega ležečemu tovarišu. "Ali vidiš ti kaj ?" vpraša ?ox natiho. "Ko bi le ne bilo tako pro-deto temno, saj se ne da videti niti deset korakov pred se! Ali imaš ti svojo puško pri sebi?" "Ne boj se, puška je nabasana in pripravljena za vsak slučaj!" "Dobro, uteči nam ne bo mogel, takoj bomo streljali na njega, ako ga ugledamo!" reče Jim malomarno. "Dozdeva se mi, da bo luna prodrla skozi to gosto meglo, ker na izhodu se svetlika." "Tiho! Ali ne čuješ nič?" pripomni Fox nato. Jim pritisne uho pazno na zemljo. "Dozdeva se mi kot, da se bližajo koraki," odgovori on po kratkemu odmoru. "Kje je Sir Jozua?" vpraša' Fox. "Tam, nekoliko oddaljen od naju! in pazi." Na vzhodu se je pričelo daniti, in raditega so ti možje na preži zamogli nekoliko dalje videti. "Jim, tam prihaja nekdo!" se začuje glas. Fox se je pričel vstajati. Z one strani se približuje človek, neka temna postava, 'katera se pa še nikakor ne da spoznati. Tudi Jim je sedaj zagledal postavo. Ona se je počasi približevala. Naenkrat pa se ustavi, kot da prislužkuje, ali da kaj pregledava. N 0 ¥ 1C E - ~|vscw Hb0 ¥ICE--bi'ih p°,reNe!e N 0 ¥ i C E - -W S¥eže r4 NOVICE- P0P°,n0nia ^©pristranske NOVICE- Mkor originalne NOVICE--*1 sozan"iwe vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA 00M0VINA / Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo RODNEY ADAMS HEATING SERVICE _ u I MONCRIEF FURNEZI j NAJVEČJA DOLARSKA VREDNOST v GRELNI OPREMI Vprašajte vašega MONCRIEF trg®*5* I HENRV FURNACE CO. MEDINA