Gozdarski vestnik 
Ljubljana, marec 2004 


IZŠLA JE KNJIŽICA  
VARNOST IN Z PRI D LU V GO KODEKS VARNEGA DELA  AVJE DU  

Stanje v pogledu varnosti pri delu v slovenskih gozdovih, še zlasti v zasebnih, ni dobro, zato je vsak prispevek oziroma dogodek, ki jo na nek nacin povecuje, dobrodošel . 
Na Zavodu za gozdove Slovenije se zato že od vsega zacetka trudimo omogociti tistim, ki izvajajo dela v gozdu, cim širšo paleto izobraževanja v smislu varnega dela. 
Eden od nacinov, kako to znanje širiti, so tiskane publikacije, med katere prav gotovo sodi prevod knjižice Varnost in zdravje pri delu v gozdu, ki so ga pripravili pri mednarodni organizaciji Združenih narodov ILO. Delo prinaša v slovenski prostor dolocen presek znanj in izkušenj iz razlicnih delov sveta in je kvalitetno dopolnilo k literaturi, ki je na voljo v slovenskem prostoru. 
Komu je knjižica namenjena? 

Kot je napisano v njenem uvodu, je vsebina namenjena vsem, ki delajo v gozdu ali so z gozdnim delom kakorkoli povezani: lastnikom gozdov, gozdnim delavcem, gozdarskim strokovnjakom, gospodarskim družbam oziroma delodajalcem, državnim svetovalnim organizacijam in ne nazadnje tistim, ki z gozdarsko mehanizacijo in orodji opravljajo dolocena dela izven gozdnega prostora. 
Upamo samo, da bo našla pot do cim vec ljudi iz naštetih skupin, predvsem pa, da bodo navodila in priporocila pri omenjenih ciljnih skupinah upoštevana ter tako pripomogla k zmanjšanju nezgod. 
Knjižico, katere cena je 2000 SIT, je možno narociti na naslovu 
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Vecna pot 2 1001 Ljubljana, p.p. 71. 
spec. Jurij Beguš, urednik slovenske izdaje 

Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 21 Vol. 62 • No. 2 
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
UVODNIK 66 Živan VESELIC Uresnicevanje gozdnogospodarskih nacrtov ZNANSTVENE RAZPRAVE 67 Andrej BONCINA" Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
Forest management planning and implementation of planned works 
76 Jurij DIACI* Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi Decrease in the tending of young forests in Slovenia: causes, consequences and counter-measures 
85 Andrej BONCINA, Andrej FICKO, Tina KOTNIK Zasnova participativnega nacrtovanja 
The concept of partfcipatory planning 
96 Marko KOVAC Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
Large-scale strateg ic planning for sustainable development (Part 2) 
STROKOVNE RAZPRAVE 113 Živan VESELIC* Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter uresnicevanje nacrtov 
Forest management and silvicultural planning and plan implementation 
GOZDARSTVO V CASU 120 Franci FURLAN Obisk delegacije Združenja za gozdarstvo IN PROSTORU pri javnem podjetju za gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi zemljišci v republiki Hrvaški "Hrvatske šume« NAPOVEOUJEMO 126 Razpis in pogoji udeležbe na 4. državnem tekmovanju gozdnih delavcev Slovenije 
* Referati na posvetovanju Zveze gozdarskih društev Slovenije 20. novembra 2003: Izvajanje nacrtov ia gospodarjenje z gozdovi. 


Uvodnik 
Uresnicevanje gozdnogospodarskih nacrtov 
Zakon o gozdovih doloca, da se z nacrti za gospodarjenje z gozdovi dolocijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, najvišja možna stopnja njihovega izkorišcanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom. V tej dolocbi se kaže vloga gozdnogospodarskih nacrtov kot enih od nacrtov za gospodarjenje z gozdovi. 
Gozdnogospodarski nacrti so izjemnega pomena pri zagotavljanju ohranjanja narave gozdnega prostora. Tudi v tem pogledu znatno presegajo ozek pomen sektorskih nacrtov in vlogo usmerjanja izkorišcanja gozda kot naravnega vira. Pri oblikovanju normativnega urejanja ohranjanja narave pri nas se to dejstvo spregleduje, kar je do gozdnogospodarskih nacrtov in vse gozdarske stroke krivicno, je pa tudi neracionalno. 
Skladno z Zakonom o gozdovih izdeluje gozdnogospodarske nacrte Zavod za gozdove Slovenije. 
Uresnicevanje gozdnogospodarskih nacrtov je izraz, ki naj bi pojasnil, v koliki meri izvedba vseh ukrepov v gozdovih glede kolicine in kakovosti sledi v gozdnogospodarskih nacrtih navedenim usmeritvam in ukrepom. Z vidika izvajanja ukrepov v gozdovih pomeni uresnicevanje nacrtov vec kot izvajanje Zakona 
o gozdovih, saj zajema tudi ukrepe, vkljucno s posekom, ki po Zakonu o gozdovih niso obvezni. Tudi pri gojitvenih delih, ki jih je dolocen del obvezno izvesti, presoja uresnicevanja nacrtov izhaja iz skupne kolicine potrebnih gojitvenih del, navedenih v nacrtu. 
Na uresnicevanje gozdnogospodarskih nacrtov vpliva veliko subjektov. 
Zavod za gozdove Slovenije ima pri uresnicevanju gozdnogospodarskih nacrtov osrednjo strokovno vlogo, saj mu je Zakon o gozdovih dolocil v okviru nalog javne gozdarske službe, da dela v gozdovih nacrtuje, strokovno usmerja in spremlja vse do njihove izvedbe. Izdaja odlocb, soglasij in dovoljenj za dela v gozdovih mu daje tudi pravno podJago, da zagotovi izvedbo del v skladu z navedenimi dokumenti. Vendar pa lahko Zavod za gozdove Slovenije ucinkovito vpliva predvsem na kakovost izvajanja del v gozdovih, medtem ko kolicino opravljenih del v bistveni meri dolocajo drugi subjekti . 
Med njimi so bistveni lastniki gozdov, saj je 72 % slovenskih gozdov zasebnih. Skladno z ustavno pravico do lastnine se ima lastnik gozda pravico samostojno odlocati, ali bo v gozdovih sekal in koliko bo sekal (razen v primerih, ko gre za drevo, katerega posek narekujejo gozdno-varstveni razlogi) in tudi glede investicij v izgradnjo gozdnih prometnic. 
Pripravljenost lastnikov gozdov, da izvedejo ali dajo izvesti gojitvena dela, je majhna. Vzrokov za to je vec. Mnogi so od dela v naravi odtujeni in sami niti niso usposobljeni izvesti del, nekateri pa jih sami fizicno niso sposobni izvesti. Narociti izvedbo del poklicnim izvajalcem pa pomeni za te lastnike gozdov velik strošek, ki dalec presega prispevek države k izvedbi del, toli.kšne razlike pa niso pripravljeni placati za dela, ki se bodo obrestovala šele po vec desetletjih. 
Vecji obseg izvedenih del v zasebnih gozdovih bi lahko pricakovali šele v razmerah, ko bi bilo proracunskih sredstev v ta namen toliko, da bi imeli lastniki za njihovo izvedbo financni motiv, oziroma bi jim proracunska sredstva skoraj zadostovala za najem drugih delavcev za izvedbo del. Alternativa temu bi bil fond, v katerem bi se zbirala sredstva od prodaje lesa. V preteklosti smo ga imeli, morda bi ga vendarle uspeli oblikovati tudi v novih razmerah. 
Prav vse navedene probleme v zasebnih gozdovih bi bilo lažje reševati, ce bi bili lastniki gozdov povezani oziroma bi se povezali za posamezen namen, vendar pa je to dolg proces. Bilo bi koristno, ce bi predpisi omogocali spodbujanje povezovanja lastnikov gozdov tudi prek sofinanciranja vlaganj v gozdove. 
Med subjekti, pomembnimi za uresnicevanje gozdnogospodarskih nacrtov, ne kaže prezreti tudi javnosti, ki postaja do dogajanj v okolju vse bolj obcutljiva in lahko postane zaradi gozdarsko neprosvetljenih, v konservatorsko varstvo narave pretirano usmerjenih pogledov, v prihodnje pomemben (motec) dejavnik pri uresnicevanju gozdnogospodarskih nacrtov. 
Posledice premajhnega uresnicevanja gozdnogospodarskih nacrtov za gozdove in tudi stroko so lahko zelo resne. Posledice opustitve gojitvenih in varstvenih del ter vlaganj v gozdne prometnice ni potrebno posebej razlagati. Tudi sorazmerno nizek delež realizacije možnega poseka za slovenske gozdove ima prej negativne kot pozitivne posledice. Nižji posek od možnega pomeni prav malo koristi za gozdove, vsekakor pa pomeni manj nege gozdov in s tem usodno slabše možnosti njihovega nadaljnjega razvoja v gozdove, ki bi bili s kakovostnim drevjem gospodarsko zanimivj. Gospodarsko nezanimivi gozdovi bodo nesreca za podeželje in za vso državo. 
Mag. Živan VESELIC 


Znanstvena razprava 
GDK: 624:903 
Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih ·del 
Forest manage1nent planning and implementation of plann.ed works 
Andrej BONCINA ~ 
Izvlecek: Boncina, A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 2. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit 8. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. 
Izhodišce prispevka so podatki o nizki stopnji nacrtovanih gozdnogospodarskih ukrepov v preteklem desetletju. Ukrepe nacrtujemo, da z njimi uresnicujemo opredeljeno mnogonam.ensko gospodarjenje. Pomembni razlogi za nizko stopnjo nacrtovanih ukrepov so številni okvirni pogoji, kot so organiziranost gozdarstva, zakonski okviri, socialne, družbene in gospodarske spremembe, tržne razmere itd., ki vplivajo na gospodmjenje z gozdovi. Posledice nižje realizacije nacrtovanih ukrepov so kratkorocne in dolgorocne, na primer dolgorocen vpliv na sestavo, zgradbo in zasnovo gozdnih sestojev, povecan obseg sanitarne secnje, gospodarska škoda, vecja poraba sredstev za varstvo gozdov itd.; vseh posledic zaradi kompleksne narave gozdnih ekosistemov ni mogoce predvideti. Spremenjene razmere zahtevajo stalno posodabljanje gozdnogospodarskega nacrtovanja v smislu prilagajanja nacrtovanja konkretnim razmeram, vecje ucinkovitosti in vecje uporabnosti nacrtov ob racionalnih stroških. Avtor opozarja na potrebo po vecji stopnji diferenciranosti nacrtov, konci zn o opredeljenih vsebinah nacrtov razlicnih nacrtovalnih ravni in njihovih vsebinskih povezav, manjšem obsegu nacrtov, uvajanju participativnih postopkov, rangiranju nacrtovanih del itd. Analiza izvajanja nacrtovanih ukrepov je sestavni del presoj3J1ia uspešnosti gospodarjenja z gozdovi. Reševanje problema ni samo predmet nacrtovanja, ampak številnih drugih podrocij, izmed katerih ima kljucno mesto gozdarska politika. 
Kljucne besede: gozdnogospodarsko nacrtovanje, nacrtovani ukrepi, uspešnost gospoda.Jjenja, okvirni pogoji, gozdarska politika 
Abstract: Boncina, A.: Forest management planning and implementation ofplanned works. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 
2. In Slovene, with abstract in English, lit. quot.8. Translated into English by Jana Oštir. The author first presents some data on the small amount of planned forest management measures in the last decade. Plans are made with the view of implementing multipurpose forest management. The small extent of planned measures is mainly due to numerous framework conditions, such as the organization of forestry, legal basis, social and economic changes, market conditions, etc., which all affect forest management. The consequences of the poor realization of the drafted measures are short-term and long-term, i.e. the long-term influence on the composition, structure and quality of forest stands, an increase in sanitary felling, economic damage, larger funds spent on forest protection, etc.; all the consequences cannot even be predicted, due to the complex nature of forest ecosystems. The changing conditions demand constant modernization of forest management planning, in the sense of adapting the planning process to the actual circumstances, increasing the efficiency, usefulness and value of the plans, all while retaining reasonable costs. The author accentuates the need for a greater differentiation of the plans, for concisely defined p1an contents on various planning levels and their inter-relations, for a smaller scope of plans, introduction of a participatory approach. ranking of the planned works, etc. An analysis of the implementation of the plan s is an essential part of assessing the efficiency 
of forest management. The problem needs to be sol ved not only in the field of planning, but in various spberes, the key one being forest policy. Key words: forest management planning, planned measures, management efficiency, framework conditions, forest policy. 
UVOD 

Izhodišce prispevka in ve1jetno tudi posvetovanja Zveze gozdarskih društev Slovenije z naslovom Vzroki in posledice neizpolnjevanja nacrtov za gospodatjenje z gozdovi so podatki o realizaciji nacrtovanih gozdnogospodarskih ukrepov. Analiza gospodrujenje z gozdovi za obdobje 1991-2000 kaže (VESELIC 1 MATIJAŠIC 2002), da je obseg realizacije nacrtovanih ukrepov obnove 43%, nege 44% in varstva 96%; kolicina poseka predstavlja 76% nacrtovanega možnega poseka, kar 31% celotne kolicine secnje predstavlja sanitarni posek. Tudi obseg gradenj gozdnih prometnic je znatno manjši od zaželenega. Ob takšni realizaciji se zastavljajo številna vprašanje: kako vpliva nižji obseg izvedenih ukrepov na stanje gozdov, kaj pomeni za uresnicevanje gozdnogospodarskih ciljev, kakšni so povratni vplivi na samo nacrtovanje in podobno. V prispevku se bomo zato dotaknili naslednjih vprašanj in problemov: 
* Prof. dr. A. B., Oddelek za gozdarstvo jn obnovljive gozdne vire BF. Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SI 
Boncina , A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
• 
Zakaj sploh nacrtujemo ukrepe? 

• 
Izvajanje nacrtov in nacrtovalni pristopi. 

• 
Vzroki za nizko stopnjo nresnicevanja nacrtov. 

• 
Zgled iz tujine. 

• 
Posledice zmanjšanega obsega izvedenih del. 

• 
Problem evidenc. 


• Izvajanje nacrtov in nacrtovanje. 
ZAKAJ NACRTUJEMO UKREPE 

Odgovorimo si najprej na vprašanje, zakaj sploh nacrtujemo cilje, smernice, usme1itve, tudi omejitve in navsezadnje ukrepe za posamezna podrocja gospodarjenja z gozdovi. Izhodišce so cilji gospoda1jenja oz. namembnost gozdov ali vloge gozdov (slika 1). Gre za vprašanje, zakaj sploh gospodariti, katere cilje zasledujemo. Cilji dolocajo mnogonamensko vlogo gozdov; gre za odlocitev, katere funkcije gozdov bomo nacrtno pospeševali. Ti cilji so odvisni od zahtev in možnosti (GAŠPER­ŠIC 1995); pomembne so zlasti zahteve lastnikov pa tudi drugih interesnih skupin. Zahteve je treba uresnicevati skladno z možnostmi, zahteve do gozdov so lahko prevelike ali recimo neustrezne in jih zato ne moramo uresnicevati v danem obmocju gozdov -treba jih je uskladiti z dejanskimi možnostmi. Ko cilje opredelimo, se vprašamo, kako v danih gozdovih te cilje v cim vecji možni meri uresnicevati. Odgovor je, z ustreznim ravnanjem na razlicnih podrocjih gospodmjenja z gozdovi. To pomeni, skladno s cilji gospoda1jenja in stanjem gozda dolociti cilje za posamezna podrocja gospodarjenja (na primer gojitvene cilje) in 
ZAHTEVE 
.------., Lastniki 

Javn osti  
OKVIRNI POGOJI Gozdarska politika Družbene in socialne razmere  GOSPNamembnost gozdov  CILJI ODARJENJA (vloge)  
ltd.  


nacrtovati in izvajati primerne ukrepe. Opredeljeno mnogonanamensko gospodarjenje uresnicujemo torej preko smiselno izbranih ciljev, smernic in ukrepov za posamezna podrocja gospoda1jenja z gozdovi! V tej shemi velja opozoriti na realnost! Cilji morajo biti opredeljeni realno in iz tega izhajajo tudi realni nacrti za posamezna podrocja pri gospoda1jenju z gozdovi. 
Kdaj lahko nastopijo problemi? Cilji gospo­dmjenja (namembnost gozda) morajo biti vnaprej opredeljeni, jasni in realni; ce cilji niso realno doloceni ali v nacrtih celo sploh niso opredeljeni, potem bodo tudi nacrtovani ukrepi neustrezni. Problem uresnicevanja ciljev lahko nastopi, ce so zahteve raznovrstne in (pre)velike. Problem po svoje paje tudi situacija, ce zahteve do gozdov niso jasne, ali pa so skromne, neznatne, skratka interesi do gozda so zelo omejeni. 
Nacrtovanje in izvedba nacrtovanega je lahko mocno odvisna od okvirnih pogojev (slika 1 ). Med okvirne pogoje nacrtovanja lahko uvrstimo zakonske pod1age gospodrujenja z gozdovi, sociekonomske razmere gozdnih posestnikov, organizacijsko zasnovo gozdarstva, tržne razmere, socialne in družbene razmere itd. Okvirni pogoji se cedalje hitreje spreminjajo, vsekakor pa vplivajo na cilje gospo= dmjenja in zato tudi na cilje in nacrtovane ukrepe za posamezna podrocja gospodarjenja z gozdovi. Izmed okvirnih pogojev igra kljucno vlogo gozdarska politika, ki lahko vpliva na interese in zahteve do gozda, na primer lastnikov, vpliva na možnosti za gospodarjenje z gozdovi in podobno (slika 1). Okvirni pogoji so izven dometa nacrtovanja, mocno 
CILJI, SMERNICE, UKREPI za: 

-Gojenje gozdov -Pridobivanje !esa. 

STANJE -Gozdne prometnice 
GOZDOV -Splošnokoristne f. -Upravljanje divjadi -Varstvo gozdov -Ild. 
Slika 1: Povezanost ciljev gospodarjenja, nacrtovanih ukrepov in okvirnih pogojev gospodarjenja z gozdovi 
Boncina , A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
vplivajo na nacrtovanje in izvajanje del, medtem ko lahko nacrtovalci le opozatjamo na spremembe v stanju gozdov in gospodatjenju z njimi. 

Nacrtovanje ukrepov je podprto tudi z zakon­skimi predpisi. Zakon o gozdovih (1993) se v vec clenih dotika nacrtovanja gozdnogospodarskih ukrepov; še najbolj izstopajo deli 5., 6. in Il clena: 
• Lastnik gozda zato mora gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z nacrti za gospoda1jenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu (del 5. 

clena). 
• 
Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so program razvoja gozdov Slovenije in nacrti za gospodatjenje z gozdovi (del 6. clena). 

• 
V gozdnogospodarskem nacrtu gospodarske enote se ... dolocijo: funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje, intenzivnost in cilji gospodatjenja z gozdom in gozdnim prostorom, usmeritve za doseganje ciljev, ukrepi in nacini njihove izvedbe po osnovnih nacrtovalnih enotah gozdnega prostora, usmeritve za gospodarjenje s posamicnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij (del ll.clena). 


NACRTOVALNIPRISTOP 

Razlicni avtorji razlicno prikazujejo pristope pri nacrtovanju rabe obnovljivih virov. Za razlicne pristope so pomembna predvsem naslednja vprašanja: 
• 
nacin odlocanja v procesu nacrtovanju (analiticno, inovativno, itd.); 

• 
kdo lahko odloca; 



• stopnja vkljucenosti interesnih skupin v nacrtovanje; 
• razumevanje pomena nacrta za prihodnje ravnanje (obveznost, okvirna podlaga, pripomocek, konsenz, itd.); 
• obravnavanje družbe in okolja v procesu nacrtovanja (obvladljivost, kompleksnost, itd.); 
• drugo. 

Lawrence (2000) je prikazal štiri glavne tipe nacrtovanje, in sicer racionalizem, pragmatizem, socialno-ekonomski idealizem, politicno-ekonom­ska mobilizacija. Za klasicen nacrtovalni pristop, ne samo v gozdarstvu, ampak nasploh pri na­crtovanju ravnanja z viri, velja, da je mocno poudmjen racionalizem (preglednica 1). 
Tudi v gozdarskem nacrtovanju pri nas in v Evropi je zaznati kar nekaj elementov omenjenega pristopa, na primer zapostavljanje realnih socialnih in gospodarskih razmer, zapostavljanje interesnih skupin, saj v proces nacrtovanja niso vkljuceni drugi uporabniki, potencialni uporabniki nacrtov ( npr. lastniki gozdov), niso zadostno obvešceni o namenih nacrtovanja, stanju, problemih, ciljih in usmeritvah v gozdovih, ki jih zadevajo, pretirana pricakovanja o realizaciji nacrtov, ko pa ni opredeljenih vzvodov za njihovo uresnicevanje, pretirana podrobnost nacrtovanja oziroma nor­mativnost. ki izhaja iz avtokratske zasnove nacrtovanja, itd. 
V evropskem prostoru se pristopi v gozdarskem nacrtovanju spreminjajo. Na kratko bi lahko spremembe oziroma trende oznacili takole: 
• 
Odpiranje gozdarskega nacrtovanja interesnim skupinam. 


• 
Zaradi javnega interesa in vecjega pomena splošnokoristnih funkcij so ponekod uvedli nacrtovanje na regionalni ravni, ki ga prej niso 


Preglednka 1: Nekatere znacilnosti in pomanjkljivost klasicnega nacrtovalnega pristopa, ki temelji na racionalizmu (prirejeno po LAWRENCE 2000) 
Znacilnosti Ocitki 1 Pomanjkljivosti 
• odlocanje v procesu je centralizirano; 
• 
pristop je izrazito analiticen , odlocanje temelji na visoki stopnji analiticnosti in znanstvenem znanju; 

• 
problemi so enostavni, cilji jasno opredeljeni; 

• 
nacrtovalec je neodvisni strokovnjak, locen od družbenih procesov; 

• 
institucija, zadolžena za nacrtovanje je ucinkovita in zmožna zbiranja (integriranja) podatkov; 

• 
napovedljiva in kontrolirana okolje; 

• 
produkt procesa (nacrt) se uresnici; 



• 
avtokratska zasnova nacrtovanja; 

• 
eksperti popolnoma dominirajo, interesne skupine imajo obrobni pomen; 

• 
precenjena sposobnost za napovedovanje in kontrolo okolja; 

• 
nezadostno priznavanje kreativnosti, sinteze in netehnicnega in neznanstvenega znanja, izkušenj in modrosti; 

• 
zapostavljanje upoštevanja kolektivne narave nacrtovanja in pomena dialoga; 

• 
zapostavljanje družbene Uavne) narave nacrtovanja; 

• 
neprilagojenost nacrtovalnega procesa dejanskim razmeram. 


Boncina , A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
poznali, tako da je sedaj nacrtovanje zasnovano na dveh ravneh. 
• 
Spreminja se tudi filozofija nacrtovanja; ce je bilo v preteklosti nacrtovanje bodisi omejevanje ali predpisovanje, se sedaj povecuje pomen nacrtovanja kot podlage za boljše delo in sprotno odlocanje; znotraj nacrtovanega je dovolj manevrskega prostora za prilagajanje trenutnim razmeram. 

• 
Spreminja se tudi zasnova nacrtov za gozdne obrate, smeri so razlicne, ponekod postaja nacrt sestavni del strateškega vodenja obratov. 

• 
Uveljavlja se zasnova adaptivnega nacrtovanja . 



VZROKI ZA NIŽJO STOPNJO REALIZACIJO NACRTOVANIH UKREPOV 

Vzroki so razlicni, eden od možnih je neustrezno nacrtovan obseg ukrepov. Pri tem razmisleku se omejimo le na nacrtovan posek ter gojitvena in varstvena dela. V nacrtih bi lahko te ukrepe nacrtovali na razlicne nacine -kot minimalni ali maksimalni obseg, lahko nacrtujemo »optimalne« kolicine, nacrtovana dela lahko razvršcamo po prioritetah in podobno. Zakon o gozdovih govori o najvecjem možnem poseku (najvecja stopnja 
izkorišcanja) in nujnih gojitvenih delih. Najvecji možni posek ni maksimalni posek iz teorije nacrtovanja donosov, ampak predstavlja kvanti­fikacijo nacrtovanega (ciljev, smernic) glede na cilje gospodarjenja in stanje gozdov (predstavlja optimalno vrednost). Realiziran posek je lahko manjši ali kvecjemu enak nacrtovanemu. Ob podatku o realizaciji nacrtovanega poseka v zadnjem desetletju se zastavlja vprašanje, ce lahko z nizko realizacijo uresnicimo cilje in usmeritve, saj je secnja glavni vzvod nege gozdov, s katero oblikujemo »arhitekturo gozda«. Tudi gojitvena in varstvena dela podpirajo zastavljene cilje in smernice; nacrtovani kolicini lahko vcasih ocitamo, da izhaja iz samega stanja gozdov (glej sliko 1) in premalo iz ciljev gospodarjenja, ki so opredeljeni glede na zahteve do gozda in možnosti. ln pojavi se problem realnosti! 
Razlogi za nizko stopnjo nacrtovanih ukrepov so predvsem številni okvirni pogoji, na primer organiziranost gozdarstva, zakonski okviri gozdar­stva, velike socialne, družbene in gospodarske spremembe, tržna vrednost lesa, spremenjene zahteve do gozda, itd., ki vplivajo na gospodatjenje z gozdovi. Med navedenimi dejavniki bi kazalo posebej izpostaviti spremembe v socialnoeko­nomski strukturi lastnikov. Socialnoekonomska struktura gozdnih posestnikov je pomembno in vcasih prevec zapostavljeno izhodišce za na­crtovanje. V splošnem bi lahko trdili, da se stopnja ekonomske odvisnosti lastnikov od gozdov zmanjšuje, s tem se zmanjšuje tudi pripravljenost lastnikov za izvajanje del v gozdovih. Že sama poprecna velikost zasebne gozdne posesti -okoli 2,5 ha gozda, kije dodatno v vec prostorsko locenih parcelah, ni ravno spodbudno izhodišce za intenzivno gospodaJ.jenje. Tako majhna površina ne izpolnjuje minimalne obratovalne površine za noben gojitven sistem, gozd lahko za povprecnega lastnika predstavlja predvsem vir obcasnih donosov, rezervo ali pa prestiž. Zaradi dolgih casovnih ciklov, ki presegajo življenjsko dobo gozdnega posestnika, ta nima v splošnem interesa za dolgorocno vlaganje v gozdove. Drugace je pri vecjem posestniku, ki nekje vlaga, nekje drugje v svojem gozdu pa uživa sadove opravljenih del. Drobno posestna struktura ni razvojna prednost-ne kmetijstva, ne gozdarstva in ne govori niti v prid ohranitve podeželja. Nasprotno, tudi procesi zarašcanj a gozdov so povezani z drobno posestno strukturo. Država ima vzvode (slika 1), s katerimi bi lahko postopno -na dolgi rok -spremenila bodisi posestno strukturo ali/in pospešila povezovanje lastnikov gozdov in spremenila njihov odnos do gozdov. Vendar so rešitve vprašljive, saj so gozdni posestniki tudi voli v ci in veliko jih je. Rešitev je na politicni strani -ce bo dovolj poguma in modrosti. Gozdarji lahko na problematiko le bolj glasno opozarjamo. Ob takšni posestni strukturi pa se zastavljajo vprašanja, ki so povezana z izvajanjem nacrtovanega, na primer: 
• 
Ali bo gozdni posestnik izvajal ukrepe, ce nima ekonomskih interesov do gozda? 

• 
Ali ne bi bile bolj normalne in logicne razmere, ko bi se gozdni posestnik potegoval za nacrte in za pridobitev subvencij, ne pa da gozdarji apelirajo, prosijo, itd., da lastnik izvede delo v svojem gozdu!? 


Boncina , A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
POSLEDICE ZMANJŠEVANJA OBSEGA IZVEDENIH UKREPOV ZA GOZDOVE IN GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 
Posledice nižje stopnje realizacije nacrtovanih ukrepov je nemogoce zanesljivo predvideti že zaradi kompleksne narave gozdnega ekosistema ­pa tudi zaradi drugih dejavnikov, recimo klimatskih, ki se v zadnjem obdobju presenetljivo spreminjajo in dodatno neugodno vplivajo na funkcioniranje gozdnih ekosistemov. Zagotovo pa so posledice razlicne za razlicne gozdove, možno bi bilo izdelati razlicne scenarije. Na nekatere posledice pa lahko opozorirno: 
• 
Posledice neizvajanja ukrepov so kratkorocne in dolgorocne. Za gozdarstvo je zna6lna specificna casovna dimenzija zaradi narave ekosistemov in dolgih proizvodnih oz. obnovitvenih ciklov gozdnih sestojev. Sedanja sestava in struktura sestojev sta posledici ukrepanj v preteklih desetletjih ali celo stoletjih, tako bo tudi sedanje izvajanje oz. neizvajanje zaznamovalo gozdove v prihodnjih desetletjih in celo vec. To je javnosti in politiki težje razumljivo; gre za dolgorocen vpliv na zasnove gozdov, sestavo, zgradbe, kvaliteto, itd. Drevje, ki ga gozdarji odkazujejo, se je pomladilo v obdobju pred 30 do 200 let, se pravi v povsem drugacnih socialnih in gospodarskih razmerah. 

• 
Predvidevamo lahko, kar potrjujejo tudi tuje in nakazujejo domace izkušnje, da se bo zaradi manjšega izvajanja nege gozdov obseg sanitarne secnje povecal, oziroma bo delež sanitarne secnje visok. Še posebno v biološko in staticno manj stabilnih gozdovih-bodisi zaradi rastišcnih razmer, ali pa spremenjenih sestoj nih razmer ali negativnih vplivnih dejavnikov. Smreka, na primer, je še vedno glavna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Možnost pojava katastrof omejujemo z ustrezno gojitvene in varstveno obravnavo teh gozdov. 

• 
Posledica neizvajanja nacrtovanih del je gospodarska škoda; delno zaradi predvidenega visokega deleža sanitarne secnje, delno pa zaradi drugih razlogov. Ce smo v preteklosti vložili sredstva v nekatere projekte kot na primer osnovanje sestojev, premene, itd. potem seveda takšni sestoji zahtevajo konsistentno nego tudi vnaprej, sicer bo ucinek vloženih sredstev manjši ali celo nicen. 

• 
Z vidika racionalnosti gospodaJ.jenja z gozdovi je vprašljivo tudi razme1je v porabljenih sredstvih 


za gojitvena in varstvena dela, kjer je pomembno razmetje med nego, obnovo in varstvom gozdov. Ko presojamo obseg vlaganj v gozdove, nanu·ec ni pomemben samo skupni obseg vlaganj. Ce zagovarjamo paradigmo sonaravnega gospo­darjenja, potem naj bi bilo cim vec varstva vgrajenega v gojenje. Z ustreznim gojen jem gozdov, ki vkljucuje ukrepe obnove in nege, najbolj prispevamo k varnemu in stabilnemu funkcio­niranju gozdov. 
• 
Možnost aktivnega usme1janja gozdov je znatno manjša. Posledica neizvajanja gojitvenih in varstvenih del pomeni tudi, da ne izrabljamo naravnih potencialov gozda. 

• 
Ce sprejmemo tudi relacije, ki smo jih pli.kazali (slika 1 ), potem neizvajanje gojitvenih in varsl ven ih del prizadeva vse funkcUe gozda. Ukrepov ne moremo deliti na posamezne cilje! V splošnem ne moremo trditi, daje posamezen ukrep namenjen le enemu cilju (funkciji), ampak gre za hkraten vpliv na vse funkcije gozda. 




6 PRIMER RAZVOJNIH SPREMEMB V TUJINI 
Zmanjševanje izvajanja gojitvenih in varstvenih del, pa tudi zmanjševanje secnje ni znacilno le za Slovenijo, ampak tudi za širši srednjeevropski prostor.Tudi tam okvirni pogoji mocno spreminjajo intenzivnost gospodarjenja, problem so predvsem cedalje vecji stroški dela, medtem ko cene lesa stagnirajo. Rešitve iz rdecih številk išcejo na razlicne nacine, kot kaže tudi primer iz Spodje Saške (preglednica 2): 
• 
povecujejo produktivnost dela; 

• 
razvijajo nove tehnologije dela; 

• 
spreminjajo zasnovo gojenja gozdov -manj umetne obnove, manjši obseg porabljenih delovnih ur pri negi, izkorišcanje samodejnosti, itd.; 

• 
zmanjšujejo število zaposlenih -med delavci in v upravi. 




7 PROBLEM EVIDENC 
Ko se pogova1jamo o neizvajanju nacrtov, ne vemo povsem zanesljivo, kako velik je problem. Gre za vprašanje ali so evidence realne ali so le boljši ali 

Bonc ina, A. : Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
Preglednica 2: Primer spremembe gospodarjenja v Spodnji Saški (prirejeno po RIPKEN 1997) 



Leto 
1957 
1995 
Površina gozdov (ha) 
306.000 
322.000 
173 
Lesna zaloga (m3/ha) 
214 
Delež listavcev(%) 
36 
39 
4,5 
Posek (m3/ha) 
4,9 
2,2 
Od tega koncni posek (m3/ha) 
0,8 
0,5 
Poraba casa (za rocna opravila ure/m.J) 
2,6 
Umetna obnova (ha) 
3.769 
1.882 
I.005 
Umetna obnova (ure/ha) 
89 
Nega (ha) 
5.279 
6.947 
Nega (ure/ha) 
45 
11 
Delovne ure-gozdni delavci (ure/ha) 
33,5 
4,4 
8,4 
4,1 
Delovne ure-uprava (ure/ha) 

slabši približek. Evidence poseka so pravzaprav evidence odkazila. Posekana je lahko manj, v splošnem pa ve1jetno predvsem vec, kot kažejo številke. Malo je ve1jetno, da bi revirni gozdarji evidentirali prav vse drevje, posekana brez odobritve, posebej ob dejstvu, da postajajo revilji vecji in revirni gozda1ji objektivno ne morejo obvladati celotne gozdne površine revirjev. Kakšen je torej vecji posek od prikazanega, je težko reci, nekatere ocene kažejo, da je ta razlicno vecji, od nekaj odstotkov, do kar nekaj deset odstotkov in celo vec. Natancne podatke bo lahko posredoval Zavod za gozdove Slovenije na podlagi ponovnih meritev na stalnih vzorcnih ploskvah. Pri gojitvenih in varstvenih delih verjetno ni pomembnejših razlik med evidentirarum in dejansko izvedenim obsegom del. 
Pri presoji opravljenih del ni pomembna le kolicina, ampak tudi vrsta in kvaliteta izvedenih del. Nekateri nacrtovani ukrepi so bolj nujni in nekateri manj. Hektar izvedene nege gošce torej ni enak hektarju nege gošce -pomembno je, kje je bila nega izvedena.Takšno presojo ucinkovitosti izvedenih ukrepov lahko opravi urejevalec v konkretni enoti, vendar naj vsaj za diskusijo izpostavimo nekaj vprašanj: 
• 
Ali so dejansko izvedeni najbolj nujni ukrepi nege, obnove ali varstva? 

• 
Ali pa je izvajanje odvisno predvsem od p1ipravljenosti lastnika? 

• 
Ali lastnik ne preferira dolocenih del, nekatera pa zapostavlja? 

• 
Ali ne bi bilo smiselno, da ce lastnik enkrat 



prejme sredstva -subvencijo, prevzame s tem tudi obvezo za izvajanje del na tej površini v pri­hodnosti? 
• Ali je lastnik (in tudi gozdar) vedno preprican v potrebnost izvajanja nacrtovanega dela? 
8 PREMISLEK O NACRTOVANJU IN IZVAJANJU 
NACRTOVANEGA 

Nacrtovanje je podlaga za gospodarjenje z gozdovi. Napacno bi bilo zakljuciti, stopnja izvajanja nacrtov je nizka. nacrti niso potrebni. Nacrti so potrebni, zastavlja pa se vprašanje, kakšni nacrti, kakšna naj bo njihova vsebina, podrobnost, intenzivnost nacrtovanja in podobno. Nacrtovanje ukrepov je ena od nalog nacrtovanja, pomembne so tudi druge. Pogosto govorimo o racionaliziranju nacrtovanja . S tem se moramo sb·injati, vendar tudi v smislu posodabljanja, prilagajanja nacrtovanja konkretnim razmeram, vecje ucinkovitosti in vecje uporabnosti ob racionalnih stroških. Obenem pa velja izpo­staviti, daje nacrtovanje po svoji funkciji instrument za racionalno gospodarjenje z gozdovi -torej podlaga za gospodarno vlaganje v gozdove skladno z mnogonamensko vlogo gozdov. Ali smo to vlogo nacrtov povsem izkmistili? 
Nekaj predlogov, ki so povezani s poso­dabljanjem nacrtovanja in tudi z nacrtovanjem in izvajanjem ukrepov, nekateri od teh so bili izpostavljeni že na 21. gozdarskih študijskih dnevih v Ljubljani (BONCINA 2003): 
Boncina , A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
Intenzivnost nacrtovanja. Intenzivnost nacrtovanja je povezana z inten­zivnostjo gospodarjenja. V Sloveniji so zelo razlicne razmere za gospodarjenje z gozdovi, intenzivnost gospodarjenja je zato razlicna -odvisna predvsem od ciljev gospoda1jenja -torej od zahtev do gozda in možnosti za uresnicevanje zahtev (slika 1). Intenzivnost nacrtovanja naj bo bolj prilagojena intenzivnosti gospodarjenja. Inten­zivnost nacrtovanja se kaže v celotnem nacrto­valnem procesu -od inventure do podrobnosti nacrtovanih ukrepov. Kjer okvirni pogoji ne dopušcajo (intenzivnega) gospodarjenja, tudi še tako »dober« nacrt kot izdelek, ne bo mogel bistveno vplivati na aktivno usme1janje razvoja gozdov. V takšnih razmerah so pricakovanja za izvajanje nacrtov objektivno prevelika, saj ni možnosti in vzvodov za njihovo uresnicevanje. Omenjenim razmeram se lahko ptilagodimo z vecjo diferenciranostjo nacrtov, tako da bomo dosegli smiselno razmerje med vložkom za nacrt in njegovim ucinkom . Manj primerna prilagoditev intenzivnosti nacrtovanja bi bila v razlicnem obdobju veljavnosti nacrtov, na primer desetletnem ali petnajstletnem ali celo dvajsetletnem. Vec argumentov je zato, da ohranimo sedanje nacrto­valno obdobje, podrobnost in intenzivnost na­crtovanja pa prilagodimo razmeram. 
Vsebine nacrtov razlicnih nacrtovalnih ravni in njihove vsebinske povezave. Možnost racionaliziranja nacrtovanja je poleg vecje diferenciranosti nacrtov in prilagajanju konkretnim razmeram tudi v bolj jasno opre­deljenih vsebinah posameznih ravni nacrtovanja in smiselnih vsebinskih povezavah med njimi: obmocje -enota-sestoj. Tako pa se marsikaj podvaja na ravni obmocja in enote, po drugi strani pa so podvaja pri nacrtu GE in detajlnem nacrtu na ravni sestojev. Podrobnost nacrtovanja naj bo prilagojena nacrtovalni ravni! V okviru nacrta GE izdelamo podrobni nacrt (sestojna karta, smernice, možen posek, nacrtovana gojitvena in varstvena dela po sestojih) na ravni sestojev, pogosto celo v merilu 1:5.000. Vprašanje je, ce je potem v primerih manj intenzivnega gospodarjenja res povsod potrebno gojitvene nacrtovanje? Ali pa obratno, ce izdelujemo detajlne gojitvene nacrte, ali je potrebno v razmerah manj intenzivnega gospodarjenja še podrobno nacrtovanje na ravni sestojev v okviru urejanja gozdov? 
Posodabljanje nacrtov. Stalno posodabljanje nacrtovanja je potrebno tudi zaradi izvajanja programa Natura 2000 in drugih zakonskih predpisov s podrocja urejanja prostora. Nacrti so podlaga za ekosistemsko upravljanje z gozdovi. 
Uporabnost nacrtov Nacrti morajo biti uporabni-ne samo za gozda1je, saj jih ne izdelujemo samo zase, ampak tudi za druge uporabnike -lastnike in razlicne javnosti. Ce bodo tudi oni spoznali prednosti nacrtov, bo to velik uspeh in potrditev. 
K vecji uporabnosti za lastnike bi lahko prispevali z uvajanjem zasnove nacrtovanja za gozdni obrat, vendar ne kot nove nacrtoval ne ravni, saj imamo le-teh dovolj. Smiselno bi bilo gojitvene naC11e nadgraditi z elementi takšnega nacrta, vendar Je za ustrezne primere, kot so, na primer vecji gozdni posestniki, ki bi zato morali izkazati interes. 
Obseg nacrtov. Nacrt mora jedrnato izpostaviti cilje, smernice in ukrepe, lahko pa tudi alternative in prioritete! Analiza stanja in razvoja je sestavni del nacrto­valnega procesa, ni pa je potrebno prikazovati v 
nacrtih. 
Pristop. Nacrti naj omejujejo in predpisujejo toliko, kot je nujno pob·ebno na posamezni nacrtovalni ravni. V nacrtih naj bodo jasno izpostavljeni cilji, osnovne usmeritve, prioritete, omejitve, smernice itd.! V nacrtih ne kaže pretiravati s podrobnostjo in normativizmorn, ki je lahko predmet nacrtovanja na nižji ravni. Pustiti je treba dovolj manevrskega prostora nižjem nacrtovalnem ravnem, oziroma revirnim gozdatjem, lastnikom, izvajalcem, da se bodo lahko prilagajali razmeram. 
Rangiranje nacrtovanih del. Ker realizacija obsega nacrtovanih del kaže, da je izvedba nizka, bi kazalo nacrtovana dela v nacrtih rangirati. Po zakonu so sicer vsa nacrtovana dela >>nujna«, vendar je stopnja nujnosti zelo razlicna. Stopnja nujnosti iste vrste dela je lahko razlicna -odvisno od lokacije, problematike, ucinka izve­denega dela. Krite1iji za rangiranje bi morali izhajati 

Bencina, A.: Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
iz zahtev trajnostnega gospodatjenja -stabilnega funkcioniranja gozdnih ekosistemov. 
Subvencije. 
Sistem subvencij bi kazalo bolje povezati z nacrti . S tem bi se povecala možnost aktivnega usmetjanja gozdov -skladno z opredeljenimi strategijami in prioritetami. V primeru rangiranja (glej zgoraj) bi bil obseg subvencij za nekatera dela vecji, nekatera dela pa ne bi bila subvencionirana, bila pa bi dopustna. Koristno bi bilo tudi poiskati nacine, kako zagotoviti stalnost nege na doloceni površini; ce je, na primer, obnova subvencionirana, potem je potrebna v prihodnjih letih tudi nega sestoja na tej isti površini, sicer bodo vložena sredstva imela znatno manjši ucinek. 
Ekonomske ovrednotenje in stabilno financiranje. 
V nacrtih je potrebno ekonomsko ovrednotiti nacrtovana dela in posebej prikazati realen obseg predvidenih subvencij za nacrtovana dela v zasebnih gozdovih. S sprejetjem nacrta bi se država tudi obvezala za zagotovitev opredeljenih financnih sredstev. Stabilno financiranje v dovolj velikem obsegu je pomemben pogoj za izvajanje gojitvenih del v zasebnih gozdovih. 

l\tlinimalni posek. 
Ta bi bil sicer lahko dolocen v nacrtih, vendar bi bilo bolj ptimerno, da gozdarska politika pripravi ustrezne vzvode za reševanje tega problema. 
Uvajanje participativnih postopkov v zasnovo urejanja gozdov. 
Ucinkovitost nacrtov -tudi obseg izvajanja del bi lahko izboljšali z zasnovo participativnega nacrtovanja (glej BONCINA 1 FICKO 1 KOTNIK 2004). Zasnova nacrtovanja: jaz nacrtujem, vi izvajate -ni najbolj ustrezna. Prevec energije v nacrtovalnem procesu posvecamo sami fizicni izdelavi nacrtov, premalo pozornosti pa neposred­nemu sodelovanju z uporabniki, oziroma inte­resnimi skupinami. Ena od kljucnih skupin so gozdni posestniki. Oblike sodelovanja so lahko razlicne-od pasivne oblike do bolj aktivnih oblik sodelovanja. Sedaj ne izkorišcamo niti vseh pasivnih oblik; ena kljucnih je informiranje, in sicer 
o namenu nacrtovanju, stanju in problemih , usmeritvah in ciljih gospodarjenja. Ce lastniki niso seznanjeni s problematiko in vsebinami nacrtov, je težko pricakovati pripravljenost za izvajanje del. 


9 SKLEP 
Analiza izvajanja nacrtovanih ukrepov je sestavni del presojanja uspešnosti gospodatjenja z gozdovi. Reševanje problema manjšega vlaganja v gozdove še zdalec ni samo stvar nacrtovanja, ampak številnih drugih podrocij. Pomembno mesto ima gozdarska politika, ki ima na voljo pomembne vzvode za spremembe. Zmanjševanje vlaganj pomeni tudi nujne prilagoditve gojenja gozdov; sonaravne gojenje gozdov bo imelo še vecji pomen, saj bo v cim vecji meri potrebno izkorišcati samodejnost procesov v gozdnem ekosistemu, hkrati pa zmanjševati stopnjo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi . Gozdnogospodarsko nacrtovanje lahko skupaj z drugimi podrocji prispeva k reševanju problematike. V prispevku je zastavljenih vec vprašanj in problemov, kot pa je odgovorov nanje, vendar z namenom, da se o njih skupaj pogovatjamo in jih rešujemo. Urejanje gozdov se mora pac neprestano posodabljati, stalnih optimalnih modelov nacrtovanja enostavno ni. Pri poso­dabljanju nacrtovanja imajo lahko veliko vlogo urejevalci na lokalni ravni-na ravni krajevnih enot, saj imajo dober vpogled v nacrtovanje in pro­blematiko izvajanja nacrtov. Naloga urejanja gozdov je tudi opozarjanje politike in javnosti na problematiko gospoda1jenja z gozdovi -tudi na neizvajanje nacrtovanega in posledice, povezane s tem. Hkrati pa bi lahko vsi gozdarji bolj glasno opoza1jali na pomen gozda, pomen lesa, pomen rabe obnovljivih gozdnih virov. 
10 VIRI 
BONCJNA , A., (et.a1.) . (2003). Obmocni gozdnogo­
spodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega 
gozdarstva. Biotehniška fakulteta, Oddelek za 

gozdarstvo jn obnovljive gozdne vire, 270 str. BONCINA, A., DIACI, J., WINKLER, 1. , KADUNC, 
A., ROŽENBERGAR, D., TERLEP, S., GODLER, 
S. , 2003. Zasnova gozdarskega nacrtovanja v Sloveniji: povezovanje razlicnih ravni gozdarskega 

Bencina, A. : Urejanje gozdov in izvajanje nacrtovanih del 
nacrtovanja in izdelava zasnove nacrta za gozdno posest. Zakljucno porocilo o realizaciji predloženega programa dela, V4-0432-01. BF, Oddelek za gozdarstvo, 22 str. 
BONCINA, A., FICKO, A .. KOTNIK, T., 2004. Zasnova participativnega nacrtovanja . Gozdarski vestnik 2, 85-95. 
GAŠPERŠIC, F., 1995 . Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. BF, Oddelek za gozdarstvo, 403 s. 
LAWRENCE, D. P., 2000. Planning theories and environmental impact assessment. Evironmental impact assessment review 20, 607-625. 
RIPKEN, H. , 1997. Nachhaltigkeit und Extensivierung in der Forstwirtschaft -ein unloesbarer Konflikt? Forst und Holz 52, 3, 51-58. 
VESELIC, Ž., MATIJAŠIC, D. (2002). Gozdno­gospodarski nacrti gozdnogospodarskih obmocij za obdobje 2001-2010. Gozdarski vestnik 10, 461-489. 
Zakon o gozdovih. Ur. l. RS, št. 30/9_3. 







Znanstvena razprava 
GDK: 2:624.3: (497.12) 
Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
Decrease in the tending of young forests in Slovenia: causes, consequences and counter-measures 
Jurij DlACI* 
Izvlecek: 
Diaci, J.: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 2. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini. cit. lit. 42. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. 
Modeli sonaravnega gospodarjenja z gozdovi temeljijo na negova ini secnji in negovalnih delih. V Srednji Evropi razlicni vzroki vplivajo na vse manjšo konkurencnost gozdarskih obratov, ki gospodarijo sonaravne. Posledica je upadanje negovalnih del, s katerim se srecujemo v zadnjem desetle~u tudi v Sloveniji. Prispevek osvetljuje vzroke, ki so v Sloveniji nekoliko drugacni kot v razvitejših državah. V nadaljevanju prikažemo nekatere posledjce nazadovanja nege v Sloveniji po skupinah gozdov z razlicno poudarjenimi funkcijami. OsredrUi deJ prispevka obravnava izbrane protiukrepe, ki so podani po podrocjih gozdarstva. 
Kljucne besede: gojenje gozdov, optimalizacija nege gozdov, gojitveni modeli, minimalna nega, prednostna nega 
Abstract: Diaci, J.: Decrease in the tending of young forests in Slovenia: causes, consequences and counter-measures. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 2. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 42. Translated into English by Jana Oštir. 
Nature-based models of forest management are founded on cutting aimed at forest improvement (development) and on the tending of young forests. In Central Europe a number of different reasons have contributed to the decreasing competitiveness of forestry companies who perform nature-based management techniques. A consequence of this is the decrease in silvicullural work, a phenomenon we have also observed in Slovenia in the last decade. The article highlights the reasons for this situation, which are somewhat different in Slovenia than in more developed countries. The author then presents some of the effects of the decrease in the tending of young forests by groups of Slovenian forests in which different functions are accentuated. The central part of the article is devoted to the selected counter­measures and these are presented with respect to the various fields of forestry. · 
Key words: silviculture, oprimalization of young forest tending, silvicultural models, minimum forest tending, priority measures 
UVOD 

V Sloveniji se od zacetka devetdesetih Jet naprej srecujemo z odmikam nacrtovanja in izvedbe gojitvenih del od stabilnih vlaganj v prejšnjih desetletjih (KRAJCIC 1999, ZGS 2002). Po­membni vzroki so v spremenjenem nacinu financi­ranja in izvedbe gojitvenih del, kjer imajo kljucno vlogo državne spodbude ter motiv in znanje lastnika. Napovedi za prihodnost niso optimisticne. K temu bosta prispevali vedno varcnejša država in majhna politicna teža gozdarstva. 
Še znacilneje bodo na upadanje negovalnih del pri nas vplivali splošni negativni trendi v gozdar­stvu. V razvitih zahodnih državah je veliko gozdnih obratov v rdecih številkah že od zacetka osem­desetih let (slika l ). Glavni razlog je narašcajoce nesorazmerje med rastjo stroškov dela in za­ostajanjem cen lesa. Do tega je prišlo zaradi odpiranja tržišc, nizkih transportni stroškov, neupoštevanja eksternih stroškov nastalih zaradi onesnaževanja okolja in razlicni modelov gospo­daijenja v Evropi in svetu. Opisanim težnjam se pridružujejo še dodatna bremena kot npr. sanacije nasadov, preusmeritev gozdarstva v smeri so­naravnosti, prilagajanje narašcajocemu pomenu socialnih funkcij. Obremenilne vpliva tudi vse vecja tveganost gospodarjenja zaradi klimatskih spre­memb, vecje pogostosti ujm in kalamitet. 
Povedano kaže na nujnost temeljitega razmisleka 

o protiukrepih, s katerimi bi preprecili najbolj crne scenarije. V prime1javi z razvitejšimi državami imamo v Sloveniji vsaj dve prednosti in sicer: (1) razme1ja med stroški dela in ceno sortimentov še niso povsem porušena (KOTAR 1997) in (2) na voljo imamo modele iz tujine, ki jih lahko preizkusimo, prilagodimo in uporabimo. Rešitve se kažejo na podrocju organizacije, nacrtovanja in izvedbe, možni so gozdarsko-politicni ukrepi in 
*prof. dr. J. D., Biotehniška fakulreta, Oddelek za gozdarstvo in obnovJjive gozdne vire, Vecna pot 83, 
1000 ~jubljana 
Diaci, J .: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrep! 
60 ,OO --· ··· ··--·---·-.. -·---· .. -·-----------------------·--·--------···-----­5o ,oo 
i 

!EIAtpe 
40,00 
aJu ra D S red og o rja 
30,00 
·---­
ro 
c 
li.. 
r 
o 


-40 .o o ----·--------··-------------·-----.. .. -·----------· 
on ..... Ol <'> ..... on 
.... ..... ..... ..... <D m ~ Leto 
Ol Ol Ol O'> O'> Ol m 
"' 

Slika 1: Razvoj poslovnih rezultatov gozdnih obratov v Švici, loceno po geografskih regijah: Jura, Alpe in sredogorje (prirejeno po SCHUTZ 1999) 
osvešcanje javnosti (SCHUTZ 1996, 1999, DIACI et al. 2001) . V okviru gojenja gozdov je opti­malizacija nege možna pri klasicnih negi, še bolj pa na podrocju uveljavljanja novih modelov. Da bi v nadaljevanju lažje analizirali protiukrepe, pricnimo z razmislekom o verjetnih posledicah nazadovanja nege. 
POSLEDICE NAZADOVANJA NEGE GOZDOV 
2.1 Gozdovi s prevladujoco varovalno in zašcitno funkcijo 
Mlajši gozdovi so v splošnem odpornejši proti naravnim ujmam in kalamitetamkot starejši. Dobro ilustracijo zakonitosti najdemo v atlantski Evropi, še posebej v Angliji, kjer izjemno kratke proizvodne dobe opravicujejo z veliko pogostostjo orkanskih vetrov. Veliko gozdov s poudarjeno varovalno in zašcitno funkcijo v Sloveniji je v odrašcanju in so zato relativno stabilni. Delno tudi na racun primerne nege v preteklosti. Starost sestojev narašca, zato lahko pricakujemo manjšo stabilnost ob vecji po­gostosti naravnih ujm, ki se nam obeta. Podobna situacija je povsod v Alpah. Le nekatere države na tem podrocju nacrtno delujejo z državnimi spodbudami (prim. nujna nega v Švici, delno Avstrija in Italija) . 
2.2 Gozdovi s prevladujocimi socialnimi funkcijami 
V gozdovih s prevladujoci mi socialnimi funkcUami, z nego zagotavljamo uravnoteženo razmerje razvojnih faz in s tem trajnost gozdov, mehansko stabilnost, vitalnost in prehodnost. Opušcanje nege vodi v nazadovanje omenjenih lastnosti. Lahko si na primer zamislimo razvoj gozdov na Pokljuki brez negovalnih del in secnje. Že tako visok delež sanitarnih secenj, bi narasel in kaj , ce bi opustili še te? Morda scenarij nemškega Bavarskega gozda ali ceške Šumave? Izvajanje socialnih funkcij bi bilo okrnjeno, gibanje v gozdovih oteženo, v primeru vetrovnega vremena nevarno. Priznati moramo, da bi z vidika nekaterih ekoloških funkcij tak scenarij gozdu koristil, vendar lahko podobne ucinke dosežemo z bolj postopnimi ukrepi v okviru vecnamenskega obravnavanja gozda. Ti so ne­nazadnje bistveno cenejši. Dražja alternativa redni negi gozdov je na primer vzdrževanje prehodnosti le v okolici steza in prometnic, drugje pa ukrepanje le ob sanitarnih secnjah in sanacijah. Da je temu res tako, nas lahko preprica slika 2, kjer je prikazan casovni razvoj državnih spodbud v Švici. Vidimo, da sta vecja vetroloma pomenila izjemno pove­canje državnih sredstev, predvsem neposredno za sanacije. Vse to je vodilo do spoznanja o pomenu 

Diaci , J .: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
300.---------------------------------~ 
IZPLACANE SPODBUDE_ PO PODROCJIH Orkan Vivlan 
Orkan Lothar 

250 
200 
150 
100 
50 

84 85 96 87 88 89 90 9\ 82 93 94 95 96 97 9S 99 OO O 1 
O Sanac1je in varstvo gozdov 
GojenJe gozdov (nega). gozdni rezervati. osnove nacrtovanja 
[) varstvo prad naravnimi katastrofami (meritve. gradnje ... ) 
[g Infrastruktura (promelntce. skupno gospodarjenja ... ) 

Slika 2: Razvoj zveznih spodbud za gozdove v Švici in razmerja med podrocji (prirejeno po BUWAL 2003) 
preventive, torej nege m ta delež v Švici, kot vidimo narašca. 
2.3 Gozdovi s prevladujocimi proizvodnimi funkcijami 
V gozdovih s prevladujocimi proizvodnimi funkcijami lahko pricakujemo nadaljnje upadanje ekonomicnosti in usihanje zanimanja za gospo­daijenje z gozdovi. Razloga sta dva: (1.) nega je osnovno orodje za povecevanje vrednostne proizvodnje, na primer s pospeševanjem lepo oblikovanih in tržno zanimivih dreves, z vplivom na zakonitosti prirašcanja sestojev in z neposrednim oblikovanjem dreves (obvejevanje); (2.) z opu­šcanjem nege bo tveganost gospodarjenja z gozdovi narasla z vsemi ekonomskimi in ekološkimi posledicami. 
Prikazano vodi v zacaran krog negospodrujenja z gozdovi, kar je z narodnogospodarskega in okoljskega interesa države vprašljivo. Opušcanje 

Sli ka 3: Nazadovanje nege bo najbolj prizadelo spremenjene gozdove (npr. nasadi smreke, crnega bora, eksot, degradirani gozdovi) in ogrožene gozdove zaradi propadanja ali emisij. 
gospodrujenja lahko nosi mnoge težko predvidljive posledice. Izkušnje kažejo, da negospodarjenje pogosto pomeni zamenjavo rednih negovalnih ukrepov z obcasnimi posegi vecjih jakosti. Neprimerne obnovitvene secnje pa imajo usodne posledice za bodoco stabilnost in kakovost sestoj ev (poškodbe, neprimerna razrast mladja, ipd). 
V vseh kategorijah gozdov bodo trajnost, vitalnost in stabilnost najbolj ogrožene v spre­menjenih gozdovih (npr. nasadi smreke, crnega bora, eksot, degradirani gozdovi) in v prizadetih gozdovih zaradi propadanja ali emisij (slika 3 ). Opušcanje nege bo vplivalo na povecanje sanitarnih secenj, ukvarjali se bomo s sanacijami, prevzgoja bo upocasnjena. Dolgorocno tako ekološko, še bolj pa ekonomsko slabša izbira od pravocasne vsaj minimalne nege. Nekatere posledice oazadovanja negovalnih deJ so opazne že danes, vecina posledic je programirana za prihodnost in bo prizadela zanamce. 
Diaci, J.: Nazadovanje nege goz.dov v Sloveniji: vz.roki, posledice, protiukrepi 

MOŽNI PROTIUKREPI 
Domace in tuje izkušnje kažejo, da je možnosti za protiukrepe veliko . V nadaljevanju se bomo na kratko dotaknili razlicnih podrocij gozdarstva, z namenom, prikazati tesno prepletenost disciplin, še posebej kar se tice nege. Potrebno je razvijati nove modele nege, tega pa ni mogoce brez upoštevanja ekonomskih, tehnoloških, ekoloških in socialnih vidikov. 
3.1 Uvajanje mehanizacije 
Uvajanje strojne secnje je v deželah s primernimi terenskimi razmerami pripomoglo k ponovni donosnosti prvih in drugih redcenj (BECKER 1995, OTT 1996, PROELL 1996, SCHUTZ 1999) . Najprej v nordijskih deželah, z nekaj zantika tudi v atlantski in Srednji Evropi. V alpskih deželah, kot sta npr. Švica in Avstrija uporaba strojev za secnjo napreduje pocasneje. 
Pri nas prvi preizkusi kažejo, da je precej kombinacij rastišc in sestojev, kjer lahko strojno secnjo uporabimo za doseganje ciljev gospo­daijenja. Izhodišca z vidika gojenja gozdov smo podali na lanskoletnem posvetovanju "Strojna secnja v Sloveniji" (DIA CI 1 MAGAJNA 2002) zato v nadaljevanju le nekaj glavnih usmeritev. 
V Srednji Evropi je uporaba strojne secnje primerna za nego odrašcajocega gozda, kjer prevladujejo iglavci. Še posebej primerni so pregledni, homogeni, enomerni, tankovejnati sestoji brez polnilne plasti, vrste z debelejšo sk01jo in vrste manj obcutljive na presvetlitve (bor, macesen). 
Uporaba je primerna tudi pri sanacijah naravnih ttim, kalamitet in v primeru krcitev. 
Strojna secnja ni primerna za nego mlajših razvojnih fazah, kot sta gošca in letvenjak. Glavne ovire so gostota sestojev, vejnatost, šibkost dreves in nastanek pregostega omrežja prometnic. 
• 
• D 
o 
o 
: 
• • 
• 

Slika 5: Prostorska predstavitev rezultatov modelnib stopenj nujnosti nege mladega gozda za GGE Nazarje (povzeto po KRC 1 DIACI 2001) 

Diaci, J.: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
V odraslih sestojih strojno secnjo omejujejo dimenzije dreves in prisotnost mladja, kar še posebej velja za pomlajence in prebiralne gozdove. Ovira so tudi sestoji z bujno polnilno plastjo in sestoji s pestro vertikalno in horizontalno zgradbo, kot na primer visokogorska smrecja (slika 4). 
Mehanizacija skriva nevarnosti v smislu prilagajanja gozdov tehnologiji, še posebej v naslednjih primerih: uporaba težkih zastarelih strojev, slaba izobrazba strojnikov, vecja jakosti redcenj a od nacrtovane, strojnik izbira drevje za posek, homogeniziranje ukrepov in pomanjkljivo sodelovanje nacrtovalca in izvajalca del. 
V tujini razpravljajo tudi o možnostih shematske mehanizacije del v mlajših razvojnih fazah, npr. odstranjevanja vsake druge vrste sadik pri negi gošce. Tovrstna racionalizacija nege ob upoštevanju pesb·osti gozdov v Sloveniji ni sprejemljiva. 
3.2 Gozdarsko nacrtovanje in organizacija 
Pri nacrtovanju naj bo osnovno vodilo realnost nacrtovanja . Pravilo vec nege je boljše, ne velja vedno. Dobro je potrebno razmisliti o financnih zmožnostih, o znanju, opremljenosti in moti­viranosti lastnikov. S tem v zvezi se spomnimo razprav o izhodišcih nacrtovanja nege v zasebnih gozdov, ki smo jih imeli na Gozdnem gospodarstvu Nazarje na zacetku devetdesetih let. Na koncu je prevladalo mnenje, daje smiselno intenzivnost nege delno prilagoditi novo nastali situaciji. Gledano z današnjega zornega kota lahko ugotovimo, da smo 
nacrtovali prevec optimisticno. 
Pri nacrtovanju je potrebno upoštevati in prikazati vec razlicic, vendar najmanj optimalno in minimalno pot usmerjanja gozdov. Slednjo uporabimo v zaostrenih ekonomskih razmerah. Alternativni cilji in poti za doseganje ciljev morajo upoštevati odvisnost med gojitvenimi deli in negovaJno secnjo, oz. predvidenim etatom. V zaostrenih razmerah bomo izbirali manj zahtevne cilje, ki pomenijo gojitvene modele z manj vlaganji, vendar tudi z drugacnim režimom secnje. 
Nacrtovanje gojitvenih del brez upoštevanja ekonomskih posledic je neodgovorno do lastnika, ob upoštevanju današnjih možnosti uporabe racunalnikov pa nedopustno. Plikazovanje alter­nativ nih poti usme1janja gozdov in njihovo financno ovrednotenje bo naše nacrte približalo nacrtom za gozdni obrat, kot jih poznamo iz tujine, predvsem pa jih bo približalo lastnikom gozdov. 
Pogosto smo postavljeni pred dejstvo nenadnega zmanjšanja sredstev, zato ni vec casa za prilagoditev nacrtov. Ukrepati je potrebno hitro in sredstva porabiti za najnujnejše. Problem je toliko vecji, ce gre za vecje površine gozdov in pri odlocanju sodeluje vec ljudi z razlicnimi pogledi. Pomagamo si lahko z metodami za ocenjevanje prednostnih negovalnih del. V nadaljevanju bomo predstavili metodologijo ocenjevanja nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo vec­kriterialnega vrednotenja vplivnih dejavnikov. Metodo smo razvili v okviru raziskovalne naloge optimizacija nege (DIACI et al. 2001). Sestavljena je iz dveh locenih pristopov, ki sta lahko hierarhicno povezana v "koncept vrocih tock" in se vsebinsko dopolnjujeta, lahko pa ju uporabljamo loceno. Prvi pristop zajema informacije iz gozdarskih po­datkovnih zbirk (glej KRC 1 DIACI 2001), drugi pristop pa neposredno na terenu (metoda opisov). 
Osnova izracunom po prvi metodi so podatki o sestojih po osnovnih homogenih enotah nacrtovanja (odseki, sestoji, delne površine). Pri metodi je kljucna izbira in dolocitev pomembnosti vplivnih dejavnikov. Ta deJ naloge je opravila skupina izbranih gozdarskih strokovnjakov. Za tehtanje smo uporabili metodo parnih ptimerjav. Metodo smo preveti1i v kompleksu državnih gozdov gozdnogospodarske enote Nazarje. V izbranem primeru smo upoštevali naslednje dejavnike (v oklepaju so uteži): negovanost (39,2 %), sestojne zasnove (23,6 %), površina (12,7 %), spremenjenost (12,0 % ), zmes {5,8 % ), kakovost rastišca (3,9 %) in poškodovanost (2,6 %). Metoda je prilagojena uporabi sodobnih geografskih informacijskih orodij, zato lahko rezultate pred­stavimo v obliki kart (slika 5). 
Druga metoda zajema informacije neposredno na terenu, zato je vec možnosti za dolocanje vplivnih dejavnikov. V primeru gozdnogospodarske enote Nazarje smo upoštevali naslednje dejavnike (v oklepaju so uteži): ustreznost drevesne sestave (3,0% ), stabilnost sestaja (35,0% ), kakovost sestaja {9,0% ), vzgojljivost sestaja (10,0% ), naravni razvoj (20,0 o/o), kakovost rastišca ( 19 ,O o/o) in težavnost izvedbe (4,0 %). 
Metodi lahko uporabimo v zaostrenih financnih razmerah, za prilagoditev gozdnogospodarskih nacrtov, za pripravo letnega plana gojitvenih del ipd. Prednosti metod so: (l .) primerljivost ocen prioritet 
Diaci, J _: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
nege za izbrane skupine gozdov (obmocna enota, krajevna enota, zasebni gozdovi v Sloveniji), (2.) zmanjšanje napak pri dolocanju prioritet nege zaradi neizkušenosti ocenjevalcev in neažurnosti vhodnih podatkov, (3.) z obravnavanjem le nekaj izbranih vplivnih dejavnikov, osredotocimo ocenjevalca na najpomembnejše. 
Name metod ni zamenjava ekspertne ocene z deterrninisticno metodo, temvec objektivna podpora odlocanju. Rezultati so odvisni od ptimernosti vplivnih dejavnikov in razmerij med njimi, torej od izbire ekspertov. Pogoj za uporabo metode so ažurni, kakovostni in konsistentni vhodni podatki (KRC 1 DIACI 2001). 
Z dolocanjem prednosti se srecujejo vse krizne discipline, od olu·anjanja narave, varstva okolja, do upravljanja s podjetji. Veliki zaostanki pri negi gozdov postavljajo gojenje gozdov v vlogo ktizne discipline-vlogo, ki jo je gojenje zavzemalo v casu nastanka pred dobrimi dvesto leti. V svojem razvoju je gojenje gozdov veckrat reševalo laizna stanja, zato so osnove dolocanja prednosti gozdarjem dobro poznane, pa naj gre za: sanacije vetrolomov (POLANC 2000), sanacije sestojev in rastišc prizadetih zaradi emisij (KOLAR 1989), sanacije vecjih strnjenih predelov nasadov smreke (KOLAR 1994), velike zaostanke pri negi (MLINŠEK 1981, 1983) ali velike površine nenegovanega gozda v nastajanju (MLINŠEK 1968, MIRTIC 1 PRIMC 1997). 
3.3 Gozdarska politika 
Opušcanje nege je perece predvsem v zasebnih gozdovih. Pripravljenost za izvajanje nege je v prvi vrsti odvisna od ekonomskih interesov lastnikov. Ekonomska odvisnost, z njo pa pripravljenost za delo (znanje, usposobljenost, oprema, motivi) se zmanjšujeta, zato se bodo razmere še zaostrovale. Zaradi javnega pomena gozdov, dolgorocnosti gospoda.Jjenja z gozdovi in gospodarske škode, so potrebne rešitve na podrocju gozdarske politike. Te lahko zadevajo: (L) organiziranost (združevanje lastnikov v obrate, korporacije, strojne krožke, celo >)navidezne« obrate), (2.) spodbude, projektno financiranje; oboje v vecji soodvisnosti z obveznostmi lastnikov, (3.) promet z gozdnimi zemljišci (davki, ugodnosti), (4.) spodbujanje zasebne iniciative: svetovanje, oblikovanje stalnih skupin za izvajanje nege v zasebnih gozdovih itd. 
Med pomembne in ucinkovite gozdarsko­politicne ukrepe spada tudi osvešcanje javnosti, oziroma potrošnikov. V zahodnih državah javnost zavraca izdelke iz tropskega lesa. Vse pogostejše so zahteve po prodaji izdelkov iz certificiranega lesa. 
3.4 Gojenje gozdov 
Izhodišca nege gozdov, kot jih poznamo danes so bila razvita v casu nizkih stroškov dela (SCHADELIN 1928, LEIBUNDGUT 1948, 1984, MLINŠEK I968b), danes so razmerja med stroški dela in ceno lesa manj ugodna. V okviru gojenja gozdov je še nekaj možnosti racionalizacije pri klasicni negi gozdov. Bistveno vecje so možnosti na podrocju uvajanja alternativnih modelov nege. 
3.4.1 Klasicna nega 
Pri klasicni negi so možnosti optimizacije na podrocju vecjega upoštevanja in izkorišcanja naravnih procesov ter samodejnih negovalnih mehanizmov (slika 6). Naravi prepustimo vse, kar se sklada z našimi cilji, intenzivnost gospodarjenja p1ilagajamo zmogljivosti gozda, zato takšno ravnanje imenujemo biološko izpopolnjevanje ali princip naravne samodejnosti (SCHUTZ 1996, KENK 1999). Omenjene ideje za Slovenijo niso nove, vendar smo jih do sedaj uporabljali bolj nacelno. 
Pri obnovi gozda uveljavljamo naravno pomla­jevanje, gradimo na spontanih zmeseh, upoštevamo sukcesijski razvoj vegetacije in ekologijo sestojnih vrzeli, kjer npr. s pravilno uporabo zastara krošenj vplivamo na ciljno zmes, kakovost in stabilnost (GOBEC 1998, PRESECNIK 2000, PISEK 2000, DIACI 2000). 
Pri negi gozdov pospešujemo sisteme, ki temeljijo na posredni negi, npr. prebiralni gozd; ohranjamo sestojne zgradbe z veliko sposobnostjo samo-diferenciacije (SCHUTZ 1989); uporabijamo asociativne drevesne vrste, kot so pionirji, ne samo v predkulturi ampak tudi kot primes v sestoju (LEDER 1992); izkorišcamo polnilno plast itn. Raziskave razvoja nenegovanih sestojev iz tujine opoza1jajo, da spontani razvoj sestojev pogosto ni v nasprotju s proizvodnjo kakovostnega lesa (PREUSHLER 1 SCHMIDT 1989, LEDER 1998, AMMANN 1999, WEIHS et al. 1999). Idej ne gre obravnavati shematsko, temvec prilagojeno konkretnim situacijam. Potrebno jih je preveriti v 

Diaci, J.: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
naših razmerah in postopno uvajati. V veliko pomoc nam je lahko mreža gozdnih rezervatov. 
Malopovršinska tekstura gozda pomeni vecji delež indirektne nege in s tem manjše izdatke za gojitvena dela. Po drugi strani lahko maksimalno komercialno vrednost sestojev dosežemo Je z velikimi vlaganji. Slednje je razvidno, ce ptimetjamo kakovost bukovine iz državnih gozdov v Sloveniji s kakovostjo, kijo dosegajo v Nemciji ali na Danskem. V se kaže na to, da daje sonaravno gospoda.Ijenje nižje koncne vrednosti sortimentov. Skupni ucinek sonaravnega gospodarjenja je zaradi narašcanja stroškov negovalni del kljub temu lahko višji. 
Možnosti razvoja klasicne nege so številne, vendar bo potrebno najprej: (l.) vzpodbuditi zanimanje terenskega osebja za uvajanje novosti; za razvojno-raziskovalni pristop, ki vkljucuje npr. dokumentiranje posegov pri naravni obnovi in negi, (2.) zagotoviti boljše poznavanje rastišc, spontanega razvoja sestojev in obnovitvene ekologije gozdov ter ne nazadnje (3.) zagotoviti sredstva za raziskave spontanega razvoja gozdov. 
3.4.2 Novi negovalni modeli 
Omejene možnosti racionalizacije klasicne nege gozdov so vodile do razvoja novih modelov nege gozdov (slika 6). Uporabimo jih lahko v predelih z velikimi zaostanki negovalnih del, ki jih je iz ekonomskih ali organizacijskih razlogov ni mogoce nadoknaditi. Obravnavamo jih kot krizne modele nege, vendar v prihodnje lahko hitro postanejo realnost. 
Princip koncentracije predpostavlja, da je intenzivna nega smiselna Je za del populacije, ki kaže potencial najvišje kakovosti. Preostalemu delu sestoja namenimo le najnujnejšo nego za stabilnost, ce je to potrebno. Razvoj je nanu·ec pripeljal do velibh razlik med vrhunskimi sortimenti in masovno produkcijo (SCHUTZ 1 OLDEMAN 1996). 
V Lucki Beli smo pred casom osnovah poskusni objekt z razlicnimi negovalnimi modeli, vkljucno z modelom, kjer se osredotocimo na elita (KRAJCIC 1 KOLAR 2000). Raziskavo bi bilo smiselno razširiti in izsledke preveriti v razlicnih sestojih. Na podrocju izbire so precejšnje rezerve, primerjava s tujino namrec pokaže, da v Sloveniji pogosto izlocamo zelo goste mreže izbrancev, predvsem pa gostoto izbrancev premalo dife­renciramo glede na sestojno zmes. 
Ideja koncentracije dopušca izboljšave tLidi na podrocju organizacije in izvedbe del. Oznacevanje nosilcev lahko izvede revirni gozdar, o konkurentih se odloca delavec neposredno pri secnji. V Švici v zadnjem casu zaradi ergonomskih in ekonomskih 

Slika 6: Shematski prikaz racionalizacije nege v okviru gojenja gozdov. Možnosti reševanja nazadovanja negovalnih del z racionalizacijo nege so pri klasicni negi gozdov omejene, vec priložnosti ponuja razvoj novih modelov nege. 
Diaci, J.: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
vzrokov preizkušajo tudi druge tehnike dela, kot npr. obrockanje (BUCHER 1999). 
Spreminjanje razmerij med funkcijami gozdov zahteva preusmeritev v ciljih gojenja gozdov, na primer v visokogorskih ali primestnih gozdovih (slika 6). Spremenjeni cilji zahtevajo prilagojene ukrepe nege in posebno financiranje, saj je ekonomska vloga teh gozdov vse bolj pomaknjena v ozadje (DIACI 1997). 
V Švici so zaradi pomena zašcitne funkcije gorskih gozdov in nelikvidnosti gozdnih obratov, razvili nego za stabilnost in minimalno nego gozdov (WASSER 1 FREHNER 1996, ZELLER 1996). Koncepti in modeli so predstavljeni v knjigi Gebirgsnadelwalder (OTT et al. 1997). V Sloveniji smo bih deležni neposredne predstavitve strani s vodilnega avtorja (OTT 1998). Poudarek pri minimalni negi visokogorskih gozdov je na trajni prisotnosti stabilnih sestojev, za katero sta predpogoja: ( 1.) stabilna, odporna drevesa in (2.) trajna sposobnost pomlajevanja sestojev. 
Tudi na podrocju gozdov s prevladujocimi socialnimi funkcijami, bo potreben razvoj novih modelov nege. Le z vecjo mero prilagajanja potrebam okolja, verjetno celo z nacrtnim aktivnim nudenjem prilagojenih ukrepov potencialnim financnikom, lahko gozdarstvo ohrani svojo vlogo v tem prostoru. Objektivno gledano je to za skupnost tudi najceneje. V tujini gozdni obrati že pridobivajo znatna sredstva za snovanje in vzdrževanje infrastrukture v primestnih gozdovih (poti, ceste, oprema in objekti za rekreacijo), za nego gozdnega roba in za vzdrževanje in snovanje habitatov redkih in ogroženih vrst. 
ZAKLJUCEK 
Povedano kaže, da je lahko prihodnost gozdov in gozdarstva precej negotova, še posebej ce ne bo pravocasnih primernih protiukrepov. Tuj ih in domacih zgledov je precej. So sicer še nedodelani, vendar kažejo poti reševanja problemov. Na negovalnih delih in negovalni secnji stojj ali pade sonaravno gospoda1jenje v Slovenjji, zato je nujno usklajeno delovanje celotne stroke. 
Možnosti reševanja nazadovanja negovalnih del z racionalizacijo nege so pti klasicni negi gozdov omejene, vec priložnosti ponuja razvoj novih modelov nege. Ti lahko nastajajo le interdi­sciplinarno in morajo upoštevati soodvisnost med gojitvenimi deli in negovalno secnjo. Na stro­kovnem podrocju je smiselno cim prej priceti z nacrtnim preve1janjem novih modelov v praksi. Pri razvoju modelov bo, poleg novih gojitvenih pristopov, potrebno pozornost posvetiti eko­nomskim, tehnološkim in okoljskim ucinkom. Dolgorocne posledice uporabe novih modelov nege lahko ocenimo le s simulacijami razvoja sestojev. Interdisciplinarnost in modeliranje narekujeta tehtnejšo podporo razvojnega in znanstveno raziskovalnega dela, zato bo potrebno tudi na tem podrocju postavljati prednostne naloge. 
5 ZAHVALA 
Prispevek zajema iz raziskovalne naloge "Opti­malizacija nege mladega gozda", ki sta jo finan­cirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Narocnikom projekta in sodelavcem se iskreno zahvaljujem. 
6 LITERATURA 
AMMANN, P., 1999. Analyse unbehandelter Jung­waldbestande als Grundlage flir neue Pflegekonzepte. -Schweiz. Z. Forstwes., 150, 12, s. 460-470. 
BECKER, G .. 1995. Waldbau und Holzqualitaet. -Forsr und Holz 50, 18, s. 565-569. 
BUCHER, H.-U., 1999. Pflegekonzepte-Moglichkeiten zur Senkung des Aufwandes bei der Jungwaldpflege ohne Verzicbt auf das Ziel hoher Wertschcpfung. -Schweiz. 
Z. Forstwes., 151, L s. 45-56. 
BUWAL (Bundesamt flir Umwelt, Wald und Landschaft), 2003. Wald und Holz in der Schweiz.-BUWAL, Eidg. Porstdirektion,l8 s. 
DIACI, J. 1 ACCETTO, M. 1 BONCINA , A. 1 KRC, J. 1 KRAJCIC, D., 200!. Optimalizacija nege mladega gozda: zakljucno porocilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnih raziskovalnih programov (CRP).-Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 41 s. 
DJACI, J. 1 MAGAJNA, B., 2002. Nekatere predhodne gozdnogojitvene usmeritve pri uvajanju strojne secf1ie v Sloveniji. V: KRAJCJC, D. (ur.). Strojna secnja v Sloveniji: zbornik ob posvetovanju. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, s. 33-47. 
DJACI, J., 1997. Nega gozdov in kakovost v prihodnosti. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51. s. 121-131. 
DTACI, J., 2000. Naravno pomlajevanje v nasadih smreke (Picea abies L. Kan>l.) na Krašici.-V: POTOCNIK, I. (ur.) Nova znanja v gozdarstvu -prispevek visokega šolstva: zbornik referatov študijskih dni, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 89-104. 

Diaci, J .: Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi 
GOBEC, J., 1998. Pomlajevanje nasadov smreke (Picea abies Karst.) na Rudnici pri Podcetrtku. -Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. Ljubljana, 64 s. KENK, G., 1999. Das Jungwaldpflegemodell Baden­WUrtemberg. -Schweiz. z. Forstwes., 150, 12, s. 471­477. KOLAR, I.. 1989. Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline. -Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34, s. 121-198. KOLAR, 1., 1994. Gojitveno nacrtovanje vecjih kompleksov mladovij. -Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, mscr., 4 s. 
KOTAR, M .. 1997. Donos gozda v povezavi z nego gozda. Ali moramo nacela nege gozda spremeniti?.-GozdV. 55, 3, s. 130-163. 
KRAJCIC, D. 1 KOLAR, l. 2000. Vpliv spremenjenega nacina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov. -GozdV., 58, 2, s. 75-84. 
KRAJCIC, D., 1999. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v Sloveniji. -Zb. gozd. lesar., št. 59, s. 33-54. 
KRC. J. 1 DIACI, J., 2001. Ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo veckriterialnega vrednotenja. -Zb. gozd. lesar., 65, s. 59-81. 
LEDER, B., 1992. Weichlaubhcilzer. Verjiingungsokologie, Jugendwachstum und Bedeu-tung in Jungbestanden der Hauprbaumarten Buche und Eiche. -Schriftenr. Forst-verw. Nordr. -Westfalen, 413 s. 
LEDER, B., 1998. Beobachtungen zur Bestandesstruktur undw:chforsteter Fichrenbestande. -AFZ J Der Wald, s. 15-16. 
LEJBUNDGUT, H., 1948. GrundzUge der schweizerischen Waldbaulehre.-Schweiz. Z. Forstwes., 99, 9/10, s. 7­12. 
LEIBUNDGUT, H., 1984. Die Waldpflege: unter Mitverwendung von ''Auslese-durchforstung als Erziehungsbetrieb hochster Wertleisrung" von Waller Schtidelin. -Verlag Paul Haupr Berne, Stuttgart. 214 s. 
MIRTIC. A. 1 PRIMC, J., 1997. Zarašcanje opušcenih kmetijskih površin z gozdom v Suhi krajini . -Višješolska diplomska naloga BTF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ljubljana, 135 s. 
MLINŠEK, D., 1968a. Premena grmišc v Sloveniji. -GozdV, s. 129-153. 
MLINŠEK. D .. 1968b. Sprošcena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. -Poslovno združenje gozdno­gospodarskih organizacij v Ljubljani, Ljubljana, 117 s. 
MLINŠEK. D ., 1981. MelOda za prakticno kvantificiranje neDegovanosti sestojev. -GozdV, 39, 3, s. 105-111. MLINŠEK, D., 1983. Poenostavljeno odkazilo v ne­
negovanih letvenjakih.-GozdV, 41, 1, s. 27-28. OTT E. 1 FREHNER, M . J FREY, H.-U. 1 LUSCHER. P., 1997. Gebirgsnadelwalder: praxisorientierter Leitfaden 
fUr eine standortgerechte Waldbehandlung.-Verlag Paul Haupl, Bern; Stuttgart; Wien, 287 s. 

OTT, E .. 1998. Nega varovalnih gozdov v švicarskih Alpah. -V: Gorski gozd (Diaci, J ., ur.), XIX. gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 303-312. 
OTT, W., 1996. Forstwirtschaft im Wandel. Waldarbeit und Forsttechnik im Span-nungsfeld von Ertragskrise und Naturorientierung.-Forst und Holz, 51, s. 283-288. PISEK, R., 2000. Naravno pomlajevanje subalpinskega smrekovega gozda na Pokljuki . -Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana. 83 s. 
POLANC, F., 2000. Naravna obnova gozda na vetrolomni površini v kontekstu sarnovzpostavljnja gozda v podgorski krajini Golnika.-Gorice, porocilo, mscr., 8 s. 
PRESECNIK, B., 2000. Pomlajevanje v odvisnosti od razvoja zelišcne podrasti in svetlobe v smrekovih nasadih na Krašici. -Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo. 84 s. 
PREUSHLER, T. 1 SCHMIDT, R., 1989. Beobachtungen auf einem spat durchforsteten Fichten-Versuch.-Forst w. Cbl. 108, s. 271-288. 
PROELL, W., 1996. Forsttechnik filr naturnahc Waldwirt­schaft.-6srerreichische Forst-zei-tung, 7, s. 16-L8. SCHADELIN, W., 1928. Stand und Ziele des Waldhaues in 
der Schweiz. -Schweiz. Z. Forstwes., 79, s. 119-139. 

SCHUTZ, J.-Ph .. 1996. Bedeutung und Moeglichkeiten der biologischen Rationalisierung im Forstbetrieb. -Schweiz. Z. Forstwes., 147, 5, s. 315-349. 
SCHUTZ, J.-Ph., 1999. Neue Waldbehandlungskonzepte in Zeiten der Mittelknappheit: Prinzipien einer biologisch rationellen un kostenbewusten Waldpflege. -Schweiz. Z. Forstwes., 150, 12, s. 451-459. 
SCI-lUTZ, J.-Ph. 1 OLDEMAN, R. A. A., 1996. Gestion. dura ble par automation biologique des forets.-Rev. For. Fr. 48, s. 65-74. 
SCHOTZ, J.-Ph., 1989. Zum Problem der Konkmrenz in. Mischbestanden. -Schweiz. Z. Forstwes. 140, s . 1069-1083. 
ZGS (Zavod za gozdove Slovenije), 2002 . Gozdno­gospodarski nacrti gozdnogospodarskih obmocij za obdobje 2001-2010.-GozdV, 60, 10, s. 461-489. WASSER, B. 1 FREHNER, M . , 1996. Minimale Pflegemassnahmen fur Walder mit Schutzfunktion. ­BUWAL (W. u. L. Bundesamt flir Umwelt, ed.), Bern. s. 214. 
WEIHS, U. 1 WILHELM, G. J. 1 ROOS, R., 1999. Wie sich unbehandelte Fichtenbestande aus Naturverjtingung entwickeln.-AFZ 1 Der Wald, 4/1999. 
ZELLER, E., 1996. Probleme im Gebirgswald losen; Wiederbewalden, Stabilisieren, VerjUngen, Sanieren. -Bericht Gebirgswa!dprojekt II, Nr. 5A, lnterkantonale Forsterschule Maienfeld. 

Znanstvena razprava 
GDK: 624:903.1 


Zasnova participativnega nacrtovanja 
The concept of participatory planning 

Andrej BONCINA 1 , Andrej FICK02, Tina KOTNIK:; 
Izvlecek: Boncina, A., Ficko, A., Kotnik. T.: Zasnova participativnega nacrtovanja. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 2. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 16. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. 
V prispevku so prikazane osnovne znacilnosti participativnega nacrtov~a. Participacija javnosti v nacrtovalnem procesu pomeni vecje stopf\io upoštevanja interesov javnosti, lahko tudi njihovo aktivno udeležbo v procesih odlocanja in tudi vecji javni nadzor nad nosilci odlocanja. Oblike participacije so lahko zelo razlicne, primernost posameznih oblik paje odvisna od konkretnih razmer in predvidene stopnje vkljucevanja javnosti v proces odlocanja . Avtorji v prispevku opozarjajo na prednosti pa tudi slabosti participativnih postopkov v gozdarskem nacrtovanju, prikazujejo nekatere tuje izkušnje pri vkljucevanju javnosti v gozdarsko nacrtovanje ter predlagajo postopno uvajanje nekaterih participativnih postopkov v zasnovo gozdarskega nacrtovanja na Slovenskem. 
Kljucne besede: gozdarsko nacrtovanje, nacrtovalni postopek, oblike participacije, demokraticno nacrtovanje, delovne skupine, interesne skupine, javnosti 
Abstract: Boncina, A., Ficko, A., Kotnik, T.: The concept of participatory planning. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 2. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 16. Translated into English by Jana Oštir. 
The article presents the fundamental characteristics of participatory planning. Participation of the public in the planning process implies a larger concern for the interests of the public and possibly its active participation in the planning processes as well as improved public supervision of decision makers. There are various forms of participation and the choice of individual fonns depends on the actual circumstances and the envisaged degree of public involvement in the planning process. The authors draw attention to the advantages and disadvantages of participatory processes in forestry planning, present some foreign experience in involving the public in forestry planning and propose step-by-step introduction of certain participatory processes into the Slovenian concept of forest management planning. 
Key words: forest management planning, planning process, forms of participation, democratic planning, workgroups, interest groups, publics 
UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA 
INTRODUCTION AND DEFINITION OF THE ISSUES 
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je zasnovano na treh nacelih, eno izmed njih je nacelo mnogonamen­skega gospodarjenja, ki pomeni, da pri gospodmjenju z gozdovi pospešujemo razlicne funkcije hkrati. Katere, je odvisno od zahtev lastnikov gozdov in javnosti. In prav tu se zastavlja vprašanje, kako v nacrtovalnem postopku upoštevati razlicne, lahko tudi nasprotujoce si interese do gozda. Gozdarsko nacrtovanje že zaradi narave objekta-gozda, s katerim se ukvarja, in zaradi nacela mnogonamenske rabe presega ozke okvirje sektorskega nacrtovanja. Gozda.Iji smo (slika 1) povezovalni clen med javnimi in zasebnimi interesi ter gozdom -išcemo presek ekonomsko in socialno ugodnih rešitev, ki so hkrati ekološko sprejemljive. Ta razmerja v znatni meri ureja zakonodaja, vendar je tudi od zasnove nacrtovanja odvisno, kako in v kakšnem obsegu bodo upoštevani razlicni interesi do gozda. 
Zahteve do gozda so dinamicna kateg01ija, manj so odvisne od samega gozda, bolj pa od družbenih, gospodarsldh in socialnih razmer. Poenostavljeno lahko ocenimo, da so zahteve cedalje bolj razno­vrstne, spreminja pa se tudi pomen posameznih v celotnem sistemu zahtev. V splošnem lahko trdimo, da se povecuje relativni pomen okoljskih in socialnih vlog gozda. Spremenjene zahteve do gozdov so vedno vplivale na spreminjanje zasnov nacrtovanja. Ob izkljucni zahtevi po redni in stalni 
1 Prof. dr. A. B., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SI ~ A. F. univ. dipl. inž. gozd. Sticna 137, 1295 Ivancna Gorica .1T. K. univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije OE Kocevje, Rožna ul. 39, 1330 Kocevje 

Boncina, A., Ficko, A., Kotnik, T.: Zasnova participativnega nacrtovanja 
oskrbi z Jesomjekoncept nacrtova~a (od inventure, nacrta in kontrole) temeljil le na lesnoproizvodni funkciji. Takrat so v urejanju gozdov razvili razlicne postopke in metode, na primer normalni gozd za golosecni nacin gospodarjenja ali pa normalni prebiralni gozd, s katerim so »Optimalno« zago­tavljali trajnost lesnih donosov. S spremenjenimi zahtevami -v kakovostnem in kolicinskem pogledu, se je spreminjala tudi zasnova gozdarskega nacrtovanja, vcasih tudi z zamudo, saj se je evropsko gozdarstvo težko popolnoma otresla monofunkciolnega pristopa. Kar dolgo se je ohranjala t.i. teorija vodnega razorja (nem.: Kielwassertheorie), ki pravi, da ce gospodarimo ustrezno za lesnoproizvodno vlogo gozda, potem je to hkrati optimalno tudi za druge vloge gozda. Postopno se je uveljavilo prepricanje, da gre pri mnogonameoskem gospodarjenju za kvalitativni preskok. Nacrtovanje mnogonamenske rabe gozdov je zahtevnejše, saj lahko razlicne funkcije gozdov pospešujemo hkrati le s skrbno izbiro ciljev in usmeritev (smernic, omejitev, prepovedi) za razlicne gozdarske (gojenje, pridobivanje lesa, gradnje) in druge dejavnosti, ki potekajo v gozdnem prostoru. Operativni cilji in usmeritve za ravnanje z gozdovi morajo biti prostorsko in celo casovno veliko bolj diferencirane in usklajene kot poprej, upoštevajoc naravne danosti in zahteve. V dolo­cenem delu gozda želimo nekatere funkcije nekoliko bolj pospeševati, drugje je pomen zaradi drugacnih danosti in zahtev spet drugacen. 
V sedemdesetih in zlasti v osemdesetih letih so se v urejanju gozdov v vecji meri uveljavile splošnokoristne funkcije. Valorizacija funkcij je pomembna podlaga za dolocanje ciljev gospo­dmjenja in diferencirano ravnanje z gozdovi v gozdnem prostoru ter hkrati pomembna podlaga za povezovanje gozdarskega nacrtovanja s pro­storskim. Pri vkljucevanju funkcij v zasnovo 
urejanja ostaja še nekaj vprašanj, na primer vprašanje merila, potem vprašanje vsebine valorizacije -ali valoriziramo (naravne) danosti ali dejansko ali potencialno ali nacrtovano rabo gozdov itd. Kakorkoli, kriteriji in merila za valorizacij o funkcij so se dopolnjevala, prav tako so postajali prostorski prikazi funkcij vse boljši. Tako pri valorizaciji funkcij, ki je sestavni del nacrtovalnega postopka, kot pri preostalem nacrtovalnem postopku urejevalci sorazmerno samostojno odlocamo in pripravljamo nacrte. V nacrtovalnem procesu sicer sodelujemo z nekaterimi drugimi organizacijami, kot so na primer vodnogospodarske skupnosti, geodetska uprava, itd., vendar je sodelovanje omejeno predvsem na izmeJ\iavo informacij, manj pa na aktivno sodelovanje oziroma soodlocanje o prihodnjem ravnanju z gozdovi. Urejevalci torej z gozdnogospodarskim nacrtovanjem uve­ljavljamo mnogonamensko gospodarjenje, vendar pri tem le malo neposredno in akti v no so­delujemo z javnostjo in lastniki gozdov. Vložek dela v fizicno pripravo nacrtov je velik, ob tem pa je sorazmerno majhen obseg aktivnega sodelovanja urejevalcev z razlicnimi javnostmi, še najvec ob sami razgrnitvi in javni predstavitvi osnutka nacrta. 

Slika 1: Vloga urejanja gozdov (povzeto po BONCINA 2003) Figure 1: The role ojjorest management planning (according to BONC/NA 2003) 
Boncina , A., Ficko, A., Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
Eden izmed aktualnih problemov pri gospo­datjenju z gozdovi je sorazmerna nizka stopnja izvedljivosti vsebine nacrtov. Ena od možnih spodbud za intenzivnejše in ucinkovitejše delo z gozdom je vecja stopnja participacije javnosti v procesu nacrtovanja. 
V zadnjih letih kar nekaj dogodkov, na primer nasprotovanje dela javnosti gozdarskim ukrepom v gozdovih v okolici gradu Snežnik, kaže, da se razlicne javnosti cedalje bolj zanimajo za dogajanje v gozdovih. Zahteve do gozda postajajo bolj raznovrstne in nasprotujoce ter vcasih celo konfliktne. Potencialna konfliktnost je vgrajena v delo urejevalcev, nanjo se bomo morali navaditi in jo ustrezno reševati, saj je nacrtovanje vezni clen med pogosto nasprotujocimi si zahtevami gozdnih posestnikov, razlicnimi javnimi interesi ter gozdnim ekosistemom (slika 1). Participativni postopki v nacrtovanju lahko prispevajo k ustreznemu reševanju razlicnih nasprotujocih zahtev. Ravnanje v konfliktnih razmerah in reševanje konfliktov (ang.: conflict management) v gozdnem prostoru bo postalo cedalje bolj pogosto opravilo urejevalcev. 
S prispevkom želimo opozoriti na pomen participacije v procesu nacrtovanja in možnosti za vkljucevanje participativnih postopkov v zasnovo gozdnogospodarskega nacrtovanja. Delo temelji na pregledu relevantne literature in raziskavah v okviru projekta Zasnova gozdarskega nacrtovanja v Sloveniji. 
2 POJEM -PARTICIPATIVNO 
NACRTOVANJE IN NJEGOV 
NAMEN 
2 THE CONCEPT -PARTICIPATORY PLANNING AND ITS GOALS 
Participati v no nacrtovanje pomeni sodelovanje deležnikov v nacrtoval nem procesu -s parti ci­pativnimi postopki lahko poleg strokovnjakov (nacrtovalcev) vkljucimo razlicne javnosti v proces nacrtovanja (odlocanja). Z razlicnimi oblikami participati vnega nacrtovanja lahko tisti, ki jih rezultati (odlocitve) nacrtovanja zadevajo (inte­resniki, deležruki, interesne skupine), postanejo tudi soudeleženci v procesu nacrtovanja. Zato govmimo 
o sodelovanju interesnikov v nacrtovalnem procesu; namesto o participaciji in participativnem na-crtovanju bi lahko govorili o sodelovanju inte­resnikov (deležnikov) v procesu nacrtovanja ali pa 
o >>sodelujocem« nacrtovanju. V nemškem jeziku se pojavlja termin »Mitwirkung bei Plonungen« (BACHMANN 2002), v angleškem jeziku pa sta pogosta predvsem dva pojma, in sicer >>collaborative planning« in »participative planning«. V slovenskem jeziku se je že uveljavil izraz participativna nacrtovanje in ga zato kaže obdržati. 
Za katere del javnosti je zanimivo sodelovanje (participacija) v nacrtovanju? Ker je razumevanje pojmov v zvezi s tem razlicno, na kratko poja­snjujemo razumevanje terminov. Interesniki ali deležniki (ang.: stakeholders) gozdarskega nacrtovanja so posamezniki, skupine, organizacije itd., ki jih vsebina nacrtov zadeva oziroma sami lahko vplivajo na nacrtovanje in gospodarjenje z gozdovi. Pojem javnosti se od družbe razUkuje po tem, daje družba velika in nejasna enota (HUNT 1 GRUNIG 1995), medtem ko je javnosti lažje razpoznati, to so .skupine, na katere organizacija ucinkuje (ibid.). Clenitev na posamezne javnosti ni nekaj absolutnega, saj se javnosti spreminjajo. Populacijo lahko clenimo na posamezne javnosti glede na njihov odnos do organizacije, v našem primeru gre za odnos do nosilca gozdnogospo­darskega nacrtovanja. Javnosti so glede na svojo vpletenost, prizadetost in ukrepanje zelo razlicne, bolj pasivne (latentne) ali pa bolj zavedne in dejavne (ibid.). Nacrti prinašajo odlocitve o gospodarjenju z gozdovi, ki nekoga zadevajo-to so (vsaj) pasivne javnosti, ki lahko postanejo tudi bolj aktivne. V primeru gozdarskega nacrtovanja lahko s pojmom javnostmi oznacimo razlicne skupine ljudi (pre­bivalstva), ki jih vsebine zadevajo, ali se zanimajo za vsebine, povezane z nacrtovanjem ali celo sodelujejo pri nacrtovanju. Med javnosti lahko prištevamo tudi lastnike gozdov, vendar ker govorimo o zasebnih in javnih interesih do gozda, pogosto z javnostjo (javnostmi) oznacujemo le tisti del prebivalstva (celotne javnosti), ki ima do gozda javne interese, ki niso povezani z lastnino gozdov. Interesne skupine so nekoliko ožji pojem; to so deli javnosti z okvirno enotnimi interesi, v našem ptimeru tisti del javnosti, ki ima okvirno enoten interes do gozda. Interesnih skupin se pogosto ne da povsem jasno razmejiti, saj se lahko med seboj prekrivajo. 

Bon c ina, A., Ficko. A. , Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
Razumevanje participacije je razlicno, Buchy in Hoverman (2000) sta razlicne poglede strnila v dve skupini: 
• 
Participacija kot pristop, filozofija in etos v družbenem razvoju. Participacija je v tem primeru povezana z razumevanjem demokracije, kjer sta v ospredju vprašanji -ali lahko predstavniška demokracija predstavlja ucinkovit nacin upo­števanja javnosti v javnih zadevah, ali je boljše, da je moc odlocanja razpršena na javnosti same. V prvem primeru organizacije in institucije skrbijo za skupno dobro, v drugem primeru pa organizacije in institucije ucinkujejo le kot katalizator procesa odlocanja (CHAMBERS 1977 cit. BUCHY/ HOVERMAN 2000). Pii participaciji gre torej za decentralizacijo moci, ljudje lahko bolj ucinkovito vplivajo na procese odlocanja. Vzgojni moment ima velik pomen v teoriji participativnega nacrtovanja (DAVIS 1996 cit. BUCHY/ HOVERMAN 2000), saj participacija vpliva na osebni razvoj deležnikov, prispeva k samoucenju in vecjemu samospošto­vanju, krepi (so)odgovornost in kriticno zavest. 

• 
Participacija kot metoda, zbir navodil, smernic in napotkov, kako vkljuciti javnosti v nacrtovalni proces. 


Ideje participativnega nacrtovanja so se najprej pojavile v prostorskem nacrtovanju, kjer je bilo uvajanje participativnih postopkov reakcija na takratno tehnokratsko nacrtovanje. Prostor je omejena dobrina, v njem so lahko pojavijo razlicni in tudi nasprotujoci interesi, razlicni interesenti se lahko potegujejo za ista zemljišca. Spoznanje, da interesov (ciljev) praviloma ni mogoce uresniciti v njihovi izhodišcni obliki, odpira vrata za uskla­jevanje razlicnih, tudi nasprotujocih si interesov (GOLOBIC 1 MARUŠIC 2003). Drugi razlog za uvajanje participativnih postopkov v prostorsko nacrtovanje pa je podmena, da je participacija javnosti eden od možnih nacinov za vecjo ucinko­vitost in prepoznavnost nacrtov med njihovimi uporabniki (GOLOBIC 2002). 
Tudi v gozdnem prostoru se lahko pojavljajo (zelo) razlicni interesi in zanimanje za uvajanje participativnih postopkov v gozdarsko nacrtovanje narašca (primer: LOIKKANEN 1995, NISKANEN 1 V AYRYNEN 1999). Do sedaj smo skoraj izkljucno gozdarji tisti, ki posredno dolocamo namembnost gozdnega prostora. In ceprav so nameni dobri in smo pri tem delu lahko zelo vestni in objektivni, se zastavljajo številna vprašanja, kot na primer, ali je takšen pristop najprimernejši, ali ne bi v proces nacrtovanja neposredno vkljucili tudi interesnih skupin do obravnavanega gozdnega prostora, itd. Gozd je javno dobro, zato je ideja sodelovanja pri odlocanju o prihodnji rabi gozdov za gozdarsko nacrtovanje nedvomno aktualna. 
Cilji in nameni vkljucevanja participativnih postopkov v nacrtovanje so razlicni; lahko gre (BUWAL 1996b) le za posredovanje informacij zainteresiranim (pravica do vedeti) ali za javni nadzor nad nacrtovanjem in izvedbo, lahko pa za 
uresnicevanje idej demokraticnega nacrtovanja, s 
katerim oblikovanje odlocitev ni prepušceno zgolj strokovnemu osebju (nacrtovalcem), ki je poobla­šcena za nacrtovanje, ampak daje možnosti sodelovanja tudi drugim, da aktivno sooblikujejo odlocitve v nacrtovalnem procesu. Izpostavimo lahko predvsem nasledrtie namene participacije v nacrtovanju (BACHMANN 2002): 
• 
upoštevanje interesov javnosti v nacrtovalnem procesu, 

• 
aktivna udeležba javnosti pri oblikovanju zahtev do gozdov in v procesih odlocanja, 

• 
javni nadzor nad nosilci odlocanja, 


• 
vplivanje na pravicno razdelitev javnih dobrin. Pomen participacije se v zadnjem obdobju v splošnem povecuje. Razlogi so raznovrstni ~ boljši dostop do informacij, razvitost medijev, neza­dovoljstvo z dosedanji pristopi, vecja ekološka 


osvešcenost ob hkratni vecji stopnji degradacije okolja, zmanjševanje kolicine razpoložljiv ih virov itd. 
3 PARTICIPATIVNO 
NACRTOVANJE IN ZAKON O 
GOZDOVIH 
3 PARTICIPATORY PLANNING AND THE FOREST ACT 

Particiapti vno nacrtovanje ni nekaj povsem novega; že v nekdanjih samoupravnih interesnih skupnostih najdemo elemente participacije. Gašperšic (1995) je poudarjal pomen participacije v postopku dolocanja gozdnogospodarskih ciljev, ki dolocajo namembnost gozdov. Gozdarska zakonodajo na vec mestih izpostavlja elemente participativnega nacrtovanja, najbolj izstopajo naslednje (ZG 1993): 
• Zakon opozarja na pravice lastnikov do sodelovanja v postopkih sprejemanja nacrtov (clen 
5) . Zakon se pri gozdnogospodarskih nacrtih 
Bonc ina, A., Ficko, A., Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
eksplicitno omejuje zgolj na sprejemanje nacrtov, ne pa tudi na predhodne faze, na primer na pripravo nacrtov. Sodelovanje pri pripravi nacrtov je omejeno le na gozdnogojitvene nacrte. Kljub temu clen po svoje vnaša v proces nacrtovanja element parti­cipativnega nacrtovanja, kar predstavlja sodoben pristop. 
• 
Pomen lj iva je zahteva, da se mor aj o upoštevati zahteve in pripombe lastnikov »V najvecji možni meri«. V zapisu se skriva nacelo trajnosti; gre za to, da se upošteva zasebni interes, hkrati pa je to upoštevanje omejeno glede na javni interes, ki je tudi zakonsko dolocen. 

• 
Nacrti so javni (cl. 6); delno gre zopet za idejo participativnega nacrtovanja, predvsem v smislu informiranja oz. pravice javnosti in lastnikov, da je seznanjena z vsebino nacrtov. V tem primeru gre za bolj pasivno obliko participacije, hkrati pa je zanimiva ideja, ki v praksi še ni dovolj dodelana, kako seznanjati javnost z vsebino nacrtov. 

• 
Postopek sprejemanja nacrta je zapleten in nekoliko razlicen za obmocni nacrt in nacrt enote. V njem se kaže ideja participacije, ta je delno vgrajena že v svetu ZGS, predvsem pa sta pomembna javna obravnava in razgrnitev osnutkov nacrtov, kjer namrec lastniki in zainteresirane javnosti dobijo vpogled v osnutek nacrta in dajejo nanj pripombe. Elementi participacije se kažejo tudi v tekstu, da minister pristojen za okolje daje soglasje k obmocnemu nacrtu, k nacrtu enote pa orga­nizacije, pristojne za varstvo narave in pa lokalne skupnosti. 


Zakonske podlage vsebujejo vec elementov participativnega nacrtovanja. kot so jo vsebovali pravni predpisi izpred desetletij, kljub temu lahko dikciji ocitamo, da je participacija predvidena v zakljucnem delu nacrtovalnega procesa, hkrati je predviden enak postopek sprejemanja nacrtov za vse -tudi zelo razlicne primere. Po drugi strani pa zakon ne preprecuje uvajanje elementov parti­cipacije v nacrtovanje, nasprotno nekateri cleni zakona ga celo spodbujajo. Tudi mednarodni dokumenti, na primer resolucije ministrskih konferenc o varstvu gozdov poudarjajo pomen sodelovanja javnosti pri odlocanju o gospodarjenju z gozdovi. 
4 OBLIKE PARTICIPACIJE 
4 FORMS OF PARTICIPATION 
Oblike participacije v nacrtovalnem procesu so raznovrstne in avtorji jih prikazujejo na razlicne nacine. Nekatere so bolj pasivne, omejene na razlicne oblike informiranja in druge bolj aktivne, kjer interesniki aktivno soodlocajo . Izpostavimo lahko naslednje oblike (prirejeno po BACHMANN 2002, GOLOBIC 2002): 
• 
Obvešcanje in seznanjanje javnosti z nacrto­vanjem in rezultati nacrtovanja (obvestila, infor­macijski teksti, pogov01i, seminarji, terensb ogledi, spletna stran, predstavitve, razstave, itd.). 

• 
Javne razgrnitve (osnutkov) nacrtov. 

• 
Javna razprava. 

• 
Vprašalniki. pogovori in intervjuji (ankete, spletne ankete, ankete s spoznavnimi zemljevidi). 

• 
Posveti, delavnice in delovne skupine. 

• 
Drugi pristopi. Navedene oblike participacije se med seboj 


Stopnja participacije 
8 7 
6 

5 Strinjanje 4 Posvetovanje 3 Obvešcanje 2 Prepricevanje 
Manipulacij a 
Nadzor javnosti Delegirana moc Partnerstvo 

Odsotnost Simbolicna participacija Visoka stopnja participacije participacije 
Slika 2: Stopnja participacije (prirejeno po ARNSTEIN 1969 cit. GOLOBIC 2002) Figure 2: Degree of participation (ARNSTEJN cited by GOLOBIC, 2002) 
GozdV 62 (2004) 2 

Boncina , A., Ficko , A. , Kotnik, T.: Zasnova participativnega nacrtovanja 
razlikujejo po stopnji vplivanja na odlocitve (slika 2). 

V gozdarskem nacrtovanju se ne kaže omejevati na eno samo obliko participacije, primernost oblike participacije je odvisna od konkretnih socialnih in družbenih razmer pa tudi o stopnje zanimanja interesnih skupin za sodelovanje v procesu 
nacrtovanja. 

4.1 Presoja razlicnih oblik participacije v nacrtovanju 
4.1 Evaluation of various forms of participation in the planning process 
Obvešcanje in seznanjanje javnosti z nacrtovanjem in rezultati nacrtovanja 
lnforming the public with the planning process and its results 
Nekatere oblike participacije so bolj pasivne, na primer predstavitve, nekatere pa predstavljajo aktivno obliko participacije, na primer delovne skupine. Za vse pa velja, da so mocno povezane z informacijami . Po eni strani je treba javnosti obvešcati o stanju gozdov, problemih, ciljih in usmeritvah za gospodarjenje z gozdovi, ki so opredeljene v nacrtih, po drugi strani pa je treba znanje, ideje in zahteve javnosti vkljuciti v nacrtovalni proces. To kaže, da je potek informacij usme1jen v dve smeri : informiranje javnosti s strani gozda1:jev (urejevalcev) o nacrtovanju, nasproten proces je inventariziranje zahtev javnosti do gozda. Pogoj za evidentiranje zahtev je, da so deležniki dosegljivi in motivirani. Vsekakor pa morajo biti informirani o namenu nacrtovanja in možnosti njihovega vplivanja na nacrtovalni proces. 
Informiranje je stalen proces, javnost naj bo obvešcena o samem poteku nacrtovanja (namen nacrtovanja, rezultati inventure, rezultati analize trajnosti, kljucni problemi pri gospodarjenju z gozdom, vloge gozda, cilji in usmeritve itd.) in kasneje o izvajanju nacrta (skladnost izvajanja glede na nacrtovano, problemi, možne posledice, itd.). 
Eden od sklepov 21. gozdarskih študijskih dni zadeva prav obvešcanje javnosti; na Citi sami po sebi niso zadostni ali pa niso vedno primerni za obvešcanje javnosti, zato je treba uporabljati druge možne oblike (lokalne medije -radijske postaje, casopisje , internet, predstavitve, razstave, zgibanke itd.) za obvešcanje prebivalstva o nacrtih in kasneje 
BO 

o njihovi izvedbi. Razgrnitev nacrta 
Presentation of the plan 
To je sedaj najbolj uveljavljena oblika participacije. Javnost poda na predložen nacrt piipombe. Prednost te oblike je v tem, da javnost še pred potrditvijo nacrtov poda svoje pripombe in ugovore, ki jih mora organ, ki vodi nacrtovalni proces, obravnavati. Slabosti so lahko naslednje: razgrnitev nastopa ob zakljucku nacrtovalnega procesa, sprejetje ali zavrnitev pripomb je predvsem v strokovnih rokah nacrtovalcev (ni iskanja kompromisov), sodeluje le majhen in neselektiven del javnosti. 
Javna obravnava 
Public discussion 
Na javni obravnavi organizacija, ki je zadolžena za nacrtovanje, predstavi udeležencem obravnave vsebino osnutka nacrta. Prednost metode je, da je del javnosti še pred dokoncno potrditvijo nacrtov informiran o vsebini nacrtov in nanj lahko poda p1ipombe, ki jih mora organ, ki vodi nacrtovalski proces, obravnavati. Slabost je v tem, da gre za manjši in neselektivni del javnosti, do izraza lahko piidejo tisti udeleženci, ki imajo bolj artikulirana stališca . Sprejetje ali zavrnitev pripomb je v strokovnih rokah nacrtovalcev, kar pomeni, da ni povratne informacijske zveze z javnostmi, kar zmanjšuje možnost kompromisa. 
Anketiranje, vprašalniki, intervjuji 
Interviews, polis 
Ce želimo uresnicevati mnogonamensko gospo­darjenje, potem moramo najprej prepoznati zahteve javnosti in lastnikov; ena izmed možnih oblik je spraševanje oziroma anketiranje. Anketa je pasivna oblika participativnega nacrtovanja, s katero pridobimo najbolj osnovne informacije o javnostih, :z njo lahko znotraj heterogene javnosti prepoznamo posamezne interesne skupine z bolj enotnirni zahtevami do gozda. Z anketo lahko zajamemo širok krog ljudi, lahko pa se omejimo le na izbrano populacijo (na p1imer doloceno skupino lastnikov gozdov). Anketa je zelo primerna metoda v obmocjih z veliko heterogenostjo interesnih skupin. Anketo lahko izvede anketar ali pa je anketa poslana posameznikom. Možen problem pri anketiranju je negotovost zanimanja anketirancev. 
Posebna oblika ankete so spoznavni zemljevidi, ki so uporabni v prostorskih kontekstih. Posameznik 
GozdV 62 (2004) 2 

Bencina , A., Ficko, A., Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
na karto nariše, kam bi umestil dolocene dejavnosti. Lastnik in ostali uporabniki gozda narišejo svoje predstave o funkcijah gozda, ki pa niso nujno združljive s strokovno gozdarskimi utemeljitvami (hidrološka funkcija, biotopska funkcija). Vkljuci­tev najširšega kroga ljudi v graficno anketiranje lahko prinese zelo razlicno interpretacijo prostora, vendar je razlaga spoznavnih zemljevidov naj­težavnejši del pri njihovi uporabi (GOLOBIC 2002). Metoda spoznavnih zemljevidov spodbuja javnosti k jasnemu in konkretnemu izražanju interesov, še vedno pa ne omogoca izmenjave mnenj in povratnih informacij ter usklajevanj med uporabniki v prostoru. Anketirani zgolj nariše ali opiše svoje predstave o prostoru brez soudeležbe ostalih. 
Posveti, delavnice in delovne skupine 
Consultations, workshops and workgroups 
Bistvena razlika s prej predstavljenimi partici­pativnimi oblikami je v tem, da se pri posvetih, delavnicah in delovnih skupinah posamezniki in interesne skupine aktivno vkljucijo v nacrtovalni proces. Posveti in delavnice lahko razlicno vplivajo na odlocanje. Zlasti pomemben je cas posveta, ali je organiziran v zacetnem (pripravljalnem) delu priprave nacrta, ali se nanaša na že izdelan predlog, kjer je manj možnosti upoštevanja mnenj so­delujocih (BUCHY 1 HOVERMAN 2000). 
Med udeleženci delavnice je možna komu­nikacija; z iskanjem rešitev je vecja možnost doseganja kompromisov. Zaradi aktivnega sode­lovanja udeležencev, ki morajo svoje predloge in interese argumentirati, se zmanjša konfliktnost sprejetih odlocitev. Slabost pristopa z delavnicami je, da lahko agresivnejši in prodornejši udeleženci uveljavijo svoje interese ali jih celo vsilijo drugim udeležencem. Udeleženci z manj jasno izraženimi stališci morajo dobiti dovolj priložnosti, da izrazijo svoja stališca in interese. Kot slabost takega pristopa lahko štejemo tudi iskanje kompromisa za vsako ceno, kar ni vedno najboljša rešitev. Zato je potrebno dobro strokovno vodenje delavnic z vnaprej jasno definiranimi nalogami . Stopnja participacije oziroma delež vkljucenega nefor­malnega, laicnega znanja na delavnicah se mora prilagajati kontekstu problema, o katerem se razpravlja. Pri delavnicah obstaja bojazen, da se participacija javnosti razširi tudi na cisto strokovna podrocja odlocanja . Med participativnimi pristopi z delavnicami sta se najbolj uveljavili dve obliki nacrtovanja (GOLOBIC 2002), in sicer akcijsko in stvarno planiranje. 
Ena od plimernejših oblik aktivnega sodelovanja je oblikovanje delovnih skupin, v katere se vkljucijo predstavniki interesnih skupin. Tovrstno obliko participacije so že preizkusili v gozdarskem nacrtovanju, na primer v Švici (BACHMANN 2003, Buwal 1996a,b). Namesto da bi se urejevalci odlocali povsem sami, so k sodelovanju povabili izbrano skupino ljudi in z njo vzpostavili dialog, ki je vplival na odlocitve, odgovornost itd. Formalen potek nacrtovanja se sicer ni spremenil, saj takšna delovna skupina tudi v Švici nima zakonsko utemeljenih pristojnosti, sami gozdarji pa so spoznali, da je vkljucevanje delovne skupine v proces nacrtovanja koristno za gozdarsko službo in gozdarsko nacrtovanje. Pri vkljucevanju delovne skupine v gozdarsko nacrtovanje je zelo pomemben jasen dogovor o nalogah in pristojnostih clanov skupine, vodenju, predvidenih rezultatih in obveznosti upoštevanja sklepov. Takšna delovna skupina se nekajkrat sreca na sestankih. Clani skupine morajo biti enako dobro informirani. Pri delu skupine ima zelo pomembno vlogo moderator. Pri skupinskem delu je pomembno upoštevati vse interese, hkrati pa je treba upo,~tevati argumente za posamezne interese. Pri oblikovanju takšne delovne skupine je potrebno že na zacetku (BACHMANN 2002): 
• 
jasno opredeliti pristojnosti in naloge, 

• 
ureditj vodenje dela in moderatorstvo, • opredeliti cilje in potek nacrtovanja , 

• 
skicirati pticakovane rezultate, vnaprej pojasniti, kakšna bo uporaba in obveznost rezultatov. 


Slabosti delovnih skupin kot oblike parti­cipativnega nacrtovanja so v tem, da so lahko skupine premajhne in ne vkJjucujejo vseh interesnih skupin ali/in da izbrani v skupino niso ustrezni predstavniki interesnih skupin. 
Za delovanje delovne skupine je kljucen moderator, saj ima mocan vpliv na dolocitev poteka dela (koncept postopka), hkrati paje kljucen njegov vpliv med samim izbranim potekom (BACH­MANN 2002). Nasploh participacija postavlja visoke zahteve pred moderatorje, ki so lahko gozdatji-urejevalci. 

Benc i na, A., Ficko, A. , Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
Druge metode participacije 
Other methods of participation 
Med participativne metode nacrtovanja lahko uvrstimo tudi druge metode, na primer tiste, ki temeljijo na uporabi informacijskih tehnologij. Tako, na primer, internet omogoca izražanje stališc in hkrati dostop do prostorskih informacij. 
S  INTERESNE SKUPINE  
GOZDNOGOSPODARSKEGA  
NACRTOVANJA  
5  INTEREST GROUPS IN FOREST  

MANAGEMENT PLANNING 

V domaci gozdarski literaturi najdemo nekaj ptispevkov o deležnikih, na primer Lesnik (2001) ali pa Zeiler in Kos (2003). Seznam interesnih skupin za gozdnogospodarsko nacrtovanje je zagotovo težko izdelati; lahko bi razlikovali splošno in konkretno raven. Tako so v splošnem, na primer, gozdni posestniki zagotovo ena od interesnih skupin, v konkretnem primeru pa lahko tudi med lastniki gozdov prepoznamo vec razlicnih interesnih skupin. Za prepoznavanje interesnih skupin, si je koristno zastavljati vprašanje -komu poleg gozdarjev samih je nacrt namenjen, koga zadeva? Na splošni ravni bi lahko razJikovali naslednje okvirne interesne skupine: lastniki gozdov, gozdarske organizacije (gozdarske gospodarske družbe), upravni organi, nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe (na p1imer turisticne, kmetijske) itd. Znotraj javnosti so lahko interesi povsem individualni ali pa niso jasno izraženi in so zato manj prepoznavni. 
Število sodelujocih v participativnih postopkih je odvisno od oblike sodelovanja. Za delovno skupino, ki je vetjetno ena od zanimivejših oblik participacije, najdemo pogost napotek, da število sodelujocih v delovnih skupinah ne sme biti ne preveliko in ne premajhno; najveckrat se giblje število clanov delovne skupine od lO do 20. V Švici so v delovne skupine kot oblike participativnega nacrtovanja vkljucevali predstavnike interesnih skupin; tako so pri izdelavi regionalnega gozdnega nacrta za Gantrisch 2000-2015 (Bericht zur... 2000) vkljucili 14 clanov, ki so predstavljali devet interesnih skupin. 
6 PREDNOSTI IN NEVARNOSTI PARTICIPACIJE V GOZDARSKEM NA CRTOV ANJU 
6 ADVANTAGES AND HAZARDS OF PARTICIPATION IN FOREST MANAGEMENT PLANNING 
Argumentov, ki govorijo v prid participativnemu plistopu v procesu nacrtovanja je veliko (BUWAL 1996b, BUCHY/HOVERMAN 2000). Izpostavimo lahko naslednje: 
• 
Skupno oblikovanje procesa in ustvatjanje novega znanja. 

• 
Dvigovanje zavesti o problemu ter izo­braževanje javnosti. 

• 
Usme1jenost k prerazporeditvi moci. 


• 
Preprecevanje potencialnih konfliktov pri rabi gozdov in reševanje obstojecih konfliktov. 

• 
Uveljavljanje zasnove mnogonamenskega gospodarjenja-neposredno zbiranje in upoštevanje razlicnih interesov. 

• 
Vecja splošna veljavnost nacrtov in vecja možnost njihove realizacije. 

• 
Pospeševanje odgovornosti in ustvarjanje gozdarskega lobija. 

• 
Boljše razmetje med javnostjo in institucijo, ki je odgovorna za nacrtovanje. Ko razlicni ljudje sodelujejo na posvetu, pogovoru, se med seboj spoznajo in lahko bolje razumejo drug drugega, vcasih tudi drug drugemu bolje zaupajo. Poveca se tudi stopnja zaupanja do (gozdarskih) strokovnih organizacij. 


Participacija prinaša tudi slabosti, ki jih ne kaže spregledati (KROTI 1990 cit. BACHMANN 2002; DAVIS 1996 cit. BUCHY/ HOVERMAN 2000). Izpostavimo lahko predvsem naslednje: 
• 
Vecja poraba casa in vec adminisb·ativnih stroškov. 

• 
Nevarnost izrabe participacije s strani eksb·emnih skupin, katerim lahko participacija služi za zavlacevanje in ne za reševanje. 

• 
Možnost eskalacije konfliktnih situacij. 

• 
Pretirana pricakovanja . 


• 
Omejeno število stališc. problem repre­zentativnosti in legitimnosti sodelujocih. 

• 
Itd. 



Boncina , A .. Ficko. A. , Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
6.1 Dosedanje izkušnje pri participaciji • Na zacetku mora biti jasno, kaj je namen v gozdarskem nacrtovanju participacije, da niso ljudje razocarani. 
6.1 Previous experience with participation • Potreben je ustrezen kader, ki goji kulturo in forest management planning sodelovanja. 
V Sloveniji nimamo veliko izkušenj z participacijo javnos6 v obliki delovnih skupin, zato posreduj emo izkušnje švicarskih gozdarjev (BACHMANN 2002), kjer dosedanje izkušnje kažejo na naslednje omejitve pri participaciji: 
• 
Pripravljenost za razpravo in sodelovanje se naglo zmanjšuje, ce so predlogi abstraktni in kompleksni. 

• 
Javnost sodeluje praviloma takrat, ko jo zadeva konkreten problem. Opazno je pomanjkanje osebne prizadetosti, težko jo je mobilizirati. 

• 
Pri aktivnih oblikah participacije je opazna ostra socialna diferenciacija. Obilno sta zastopana zgornji in srednji socialni sloj, pomanjkljivo pa spodnji socialni sloj. 

• 
Pogosto vodi negotova uporaba rezultatov participacije v frustracija; ljudje pogosto ne razumejo, da posredujejo tudi zahteve, ki ne bodo upoštevane. 

V Švici so na izbranih primerih spremljali proces sodelovanja, ena takih spremljav (SCHNEIDER 1996 cit. BACHMANN 2002) prinaša zanimive rezultate: 

• 
Do nacrtovanja je praviloma na zacetku procesa velika zadržanost, celo str:1h, na zakljucku nacrtovalnega procesa je bila ocena veliko boljša. 

• 
Ob participativnem postopku poteka hkrati tudi ucni proces. 

• 
Veliko udeleženih je precenjevalo priprav­ljenost drugih za sklepanje kompromisov. 

• 
V delovnih skupinah so predvsem razpravljali in argumentirati, niso pa glasovali, zato je bila sestava skupine v politicnem smislu manj po­membna. 

• 
Nacrtovanje in modeliranje Jahko izvaja ista oseba, razen v primeru zastopanja lastnih interesov, Iqer je potrebna nevtralna oseba. 


Razlicni avtorji dajejo razlicne napotke za organizacijo delavnic in delovnih skupin v okviru nacrtovanja; tako Buchy in Hoverman (2000) omenjata, da ceprav obstoja veliko število razlicnih tehnik vkljucevanja javnosti v nacrtovanje v obliki delavnic in delovnih skupin, velja nekaj osnovnih principov za dobro prakso, omenili jih bomo le nekaj: 
• 
Pomembna je vnaprej predvideti cas, ki bo namenjen participaciji. Razlicni avtorji razlicno prikazujejo faze sodelovanja javnosti v nacrtovanju. Vkljucevanje ljudi in sama naravna sodelovanja (kompleksnost) zahtevata precej casa, organizacija odgovorna za nacrtovanje mora biti izurjena, da usmeri skupino iz ene faze v naslednjo. 

• 
Proces selekcije sodelujocih mora biti pre­gleden. Pri tem je treba razjasniti, ali so interesne skupine jasno definirane, ali imajo vsi sodelujoci enako možnost izražati svoje poglede, ali je razcišceno, kaj pomeni enakost pri sodelovanju itd. 

• 
Med eksperti in laicnim delom je lahko velik razkorak (razumevanje, podajanje), ki ga je potrebno ustrezno rešiti. 


Zelo nekonsistentne (prakticne) napotke (pravila) za participativna nacrtovanje, ki so pridobljeni na podlagi izkušenj, navaja Lietha (1996) (cit. BACHMANN 2002) in nedvomno so zanimivi in uporabni tudi za naše razmere: 
l. Ne obstaja standardni postopek niti ne standardna metoda. Oblika sodelovanja mora biti prilagojena problemski situaciji, udeležencem in okvirnim pogojem. 
2. 
Participacija v smislu aktivnega sodelovanje ni nacrtovalna faza, ampak predstavlja >>filozofijo« v celotnem nacrtovalnem procesu. Participacije kot naloge ne moremo naprtiti eni specializirani osebi v nacrtovalni organizaciji, ampak to zadeva celotno organizacijo in celotno nacrtovanje. 

3. 
Nacrtovanje je tradicionalno sintezno -povezuje razlicna podrocja. Postopki participacije so socialni procesi in zato zahtevajo veliko skupinskega dela med razlicnimi podrocji, h katerim spadajo tudi družboslovne vede. 

4. 
Participativni postopki se nikoli ne morejo zaceti dovolj zgodaj. Nihce nima rad presenecenj v teh postopkih niti ne želi biti postavljen pred gotova dejstva. 

5. 
O nalogah in pristojnostih udeležencev se je potrebno pogovoriti in jih jasno definirati v predhodni fazi. 

6. 
Informacija je motor, ki poganja proces participacije. Priprava informacij in zagotavljanje dostopnosti informacij, ki so pomembne za nacrta-



Boncina , A., Ficko, A. , Kotnik, T. : Zasnova participativnega nacrtovanja 
vanje, je ena od najpomembnejših nalog nacrto­valcev. 
7. Reševanje konfliktov s konsenzom je sicer zaželen, vendar ne vedno dosegljiv cilj. Nacrtovalci morajo biti pripravljeni tudi, da konflikte zgolj omilijo in s tem izboljšajo razmere med sode­
lujocimi. 
8. 
Uspeh participativnih postopkov temelji na poglobljeni analizi stanja in udeležencev, na dobro pripravljenem postopku participacije, ki odpira (ponuja) variante in na ucinkoviti izvedbi. 

9. 
Udeleženci v participativnem postopku želijo pogosto vplivati na potek postopka in nacrtovalci morajo p1i tem pokazati fleksibilnost, vendar hkrati v cim bolj zgodni fazi sodelovanja dolociti meje sodelovanja. 

10. 
Mnogo pilotskih projektov je bilo zaklju­cenih s sprejetjem nacrta. Temeljita ocena postopka participacije in njenega vpliva na nacrtovanje je izhodišce, da se iz napak in uspehov nekaj naucimo za prihodqje ravnanje. 


7 ZAKLJUCEK 
7 SUMMARY 
Napacno bi bilo zakljuciti, cim vec participacije­tem boljše, ali pa, vecja stopnja participacije javnosti pomeni a priori boljše odlocitve. Parti­cipacija ima prednosti in slabosti. Zaradi prednosti participativnega nacrtovanja bi kazalo postopno in premišljeno intenzivirati nekatere participativne postopke, nekatere pa na novo vpeljati. Do sedaj smo nacrtovalci v okviru nacrtovalnega procesa posvecali veliko pozornosti in casa sami fizicni pripravi in izdelavi nacrtov, veliko manj pa kontaktiranju z interesnimi skupinami, kijih nacrti zadevajo. Uspešnosti nacrtovanja ne moremo meriti samo z licnostjo in kvaliteto izdelanih nacrtov . Za uporabnost in veljavnost nacrtov pomeni veliko, ce so lastniki in javnosti dobro obvešceni o namenih in ciljih nacrtov, problemih in usmeritvah, še vec pa pomeni, ce pri nacrtovanju tudi aktivno sodelujejo. Vkljucevanje interesnih skupin oz. njihovih predstavnikov v nacrtovalni proces zagotovo prispeva k vecji uporabnosti in veljavnosti nacrtov, saj jih v takšnih primerih dejansko vzamejo za svoje (BONCINA 2003). 
Ne moremo vnaprej trditi, da je za slovenske razmere ena oblika participacije na splošno boljša od druge. Oblika participacije je zelo odvisna od konkretnih razmer, te pa so pri nas zelo razlicne , tako so razmere v neki gozdni krajini povsem drugacne kot v primestnih gozdovih. Zato je tudi pomen participacije razlicen, vecji v plimeru, ko gre za številne (in razlicne) interese do gozda. Bachmann (2002) med pogoje za izvedbo parti­cipacije prišteva tudi zahtevo, da morajo javnosti (pre )poznati svoje interese in jih potem tudi jasno artikulirati, predmet participacije -nacrtovalna naloga pa mora biti opredeljena kot problem, za katerega morajo obstajati razlicne možne rešitve (alternative). 
Oblika sodelovanja je odvisna tudi od stopnje sodelovanja interesnih skupin v procesu nacrto­vanja. Pri tem se zastavlja vprašanje, o cem lahko javnosti soodlocajo . Vnaprej bi veljajo razmejiti, kaj so povsem strokovna polja odlocanja in kje lahko javnosti participirajo! Verjetno je eno od kljucnih možnih podrocjih aktivnega sodelovanja javnosti v procesu nacrtovanja dolocanje vlog (namembnosti) gozda. 
V prihodnosti bi poleg javnih razgrnitev in obravnav osnutkov nacrtov kazalo postopoma preizkusiti razlicne oblike sodelovanja javnosti v procesu gozdnogospodarskega nacrtovanja. Na podlagi izkušenj, ki jih bodo pridobili urejevalci po obmocjih, bi lahko postopno dopolnjevali zasnovo gozdarskega nacrtovanja z vkljucevanjem participativnh postopkov v proces nacrtovanja. Participativni postopki ne ogrožajo urejevalcev, zato so tovrstni obcutki odvec; nasprotno, za urejevalce lahko predstavljajo izziv in priložnost za zanimivo in inovativno delo. Organizacija participativnega nacrtovanja je torej aktualna, vendar hkrati tudi zahtevna naloga za gozdarsko nacrtovanje , zato bi participati v nim postopkom kazalo nameniti vec pozornosti tako v študijskih programih kot v delu in izobraževanju urejevalcev. Temi »Participativni postopki v gozdarskem nacrtovanju « bomo namenili strokovno delavnico, kijo bosta novembra 2004 skupno organizirala Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Zavod za gozdove Slovenije. 
8 VIRI 
8 REFERENCES 
BACHMANN, P., 2002. Forstliche Planung 1/111. 
Professur Forsteinrichtung und Waldwachstum ETH 
Zuerich. 

Boncina , A., Ficko, A., Kotnik, T.: Zasnova participativnega nacrtovanja 
BACHMANN, P., 2003. Spremembe v gospodarjenju z Qozdovi ter gozdarskem nacrtovanju v Švici. Obmocni gozdnogospodarski nacrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva (Boncina, A., ur.). Zbornik referatov. 21. gozdarski študijski dnevi, str. 53-64. 
Bericht zur offentlichen Mitwirkung. 2000. Regionaler Waldplan Gantrisch 2000-2015. Amt fUr Wald des Kantons Bern. Waldabteilung 5 Bern-Gantrisch: 14 str. 
BONCINA, A., 2003. Nekatere aktualne naloge v razvoju nrejanja gozdov v Sloveniji. XXI. gozdarski študijski dnevi. Zbornik referatov. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnov~jive gozdne vire, str. 257-269. 
BUCHY. M., HOVERMAN, S., 2000. Understanding public participation in forest planning; a review. Forest policy and economics l. str. 15-25. 
BUWAL, 1996a. Neue Wege der forstlichen Planung. Bundesaml fuer Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Umwelt-Materialien, Bern, 32 str. 
BOWAL, l996b. Forstliche Planung. Handbuch. Bundesamt fuer Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Bern, 153 str. 
GAŠPERŠIC, F., 1995. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. BF. Oddelek za gozdarstvo, 403 str. 
GOLOBIC , M ., MARUŠIC l. 2003. Problematika vkljucevana gozdarskega nacrtovanja v prostorsko 
planiranje. XXI. gozdarski študijski dnevi. Zbornik referatov. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, str. 37--42. 
GOLOBIC. M., 2002. Razvoj formaliziranih metod za odkrivanje znanja v participativnih postopkih prostorskega nacrtovanja. Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 102 str. 
HUNT T., GRUNIG J. E. 1995. Tehnike odnosov z javnoslmi. Ljubljana, DZS, 433 str. 
LESNIK, A., 2001. Usposabljanje javne gozdarske službe za popularizacijo gozdov. Specialisticno delo, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ~jubljana, 108 str. 
LOIKKAl'l'EN, T., 1995. Public participation in natural resource management. Multiple use and environ­mental values in forest planning. EFI proceedings 4: 19-26. 
NISKANEN A., VAYRYNEN, J (edts.). Regional forest programmes: a participatory approach to support forest based regional development. EFI proceedings 32, 236 str. 
ZEILER, K., KOS, D., 2003. Spet žagarjj na delu? Komuniciranje z interesnimi skupinami v gozdarstvu. 
V: 
Gozdarska politika varovanih obmocjih (Krajcic, 

D. 
edit.). Gozdarska zbornica Slovenije, Združenje 


za gozdarstvo, str. 45-64. Zakon o gozdovih. Ur.l.RS št. 30-1299/93. 

Ji .............. ----~-Znanstvena razprava 
GDK: 61/62 
Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del)** 
Large-scale strategic planning for sustainable development (Part 2) 
Marko KOVAC* 
Izvlecek: Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 
2. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit lit 20. Prevod v anglešcino Marko Kovac. V drugem delu sestavka sta predstavljena modela za strateško in operativno raven. Poleg doslej poznanih delovnih faz 
so prikazane še konceptualne osnove nacrtovalskega modela, izhodišca za oblikovanje nacrtovalskih enot in pa shemi participativnega postopka za obe ravni. Kljucne besede: nacrtovalsko obmocje, nacrtovalske faze, participativni proces, velika raven, srednje-velika raven 
Abstract: Kovac, M.: Large-scale strategic plarming for sustainable development (Part 2). Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 
2. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 20. Translated into English by Marko Kovac. Part two addresses the planning models to be applied at large and medium-scale planning levels. In addition to the 
conventional working phases, a focus is gi ven to the way of shaping the planning areas and to the participatory procedures at both scales. Key words: planning area, planning phases, participatory process, large-scale, medium-scale. 

1 TEORETICNI MODEL 
PARTICIPATIVNEGA 
GOZDARSKEGA NACRTOVANJA 

1.1 Delovna metoda 
Raziskovalna metoda, uporabljena pri razvoju nacrtovalskega modela, je temeljila na dveh pristopih sistemske teorije. Pristop od zgoraj navzdol (top-dawn) je bil v pomoc pri usmerjanju študije od njenega cilja do uresnicitve, ptistop od spodaj navzgor (bottom-up) pa pri povezovanju dveh podsisitemov (modificiran in že obstojec sistem nacrtovanja na ravni gozdnogospodarske enote (GGE)) v eno celoto. Teoreticni del raziskave je bil izveden v štirih korakih: definiranje problema, iskanje možnih rešitev, utemeljitev rešitve in preve1janje rešitve v realnem prostoru. Pri obli­kovanju nacrtovalskega modela je bila v veliko pomoc literatura s podrocja nacrtovanja, pod­jetništva, sistemske teorije, teorije konfliktov in ekologije. Ker je bilo na drugi strani dokaj težko pridobiti literaturo o novo nastajajocih nacrto­valskih konceptih, so bili s pridom izkorišceni pristopi in izkušnje številnih evropskih in ne­evropskih držav. 
Svoje delovne metode in postopke je zahtevalo tudi preverjanje modela. Najpomembnejše med njimi so bile ekoregionalna klasifikacija, stati sticna 
96 
in GIS analiza. Iz prakticnih razlogov so te metode kratko predstavljene v enem izmed naslednjih poglavij. 
1.2 Konceptualne osnove 
Podobno kot številne stroke se tudi gozdarstvo vse bolj zaveda novih transformacijskih sil ekologije. demokracije in ekonomije, ki usodno povezujejo okolje in prihodnji družbeni razvoj. Upoštevanje le­teh je nujne saj bi v nasprotnem primeru prišlo do na.rašcanja.konfliktov v gozdnem okolju, nacrto­valske neucinkovitosti ter do izgube zaupanja v nacrtovalski proces. Upoštevaje povedano, so cilji modificiranega koncepta nacrtovanja naslednji: 
• 
zagotavljanje celostnega upravljanja z gozdovi v državi (BACHMANN 1993a, HOCEVAR 1994, SCHLAEPFER 1997, VESELIC/GOLOB 1994). 

• 
spodbujanje sonaravnega gospodarjenja za trajnostni družbeni razvoj (COMMITTEE 1999, FDPS 1995, GOLOB 1998:5, SCHLAEPFER 1997), 

• 
prekinitev prakse avtoritativnega in znan­stvenega nacrtovanja in pricetek nacrtovanja za cloveka (MITCHELL-BANKS 1997, UN 1992b), 


* dr. M. K., univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inšticut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana ** Upoštevaj tudi literaturo v Gozd. V 61/2003, št. lO. 
GozdV 62 (2004) 2 

Kovac , M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
• oblikovanje ekonomsko upravicenega na-problemi, povezani z zasebnimi interesi pa na nižjih crtovalskega sistema, ki bo izpolnjeval zahteve (GORDON 1993, HOCEVAR 1994). Taka organi­gozdarstva in drugih sektorjev. ziranost gozdarstvu prinaša številne prednosti. 
Poleg omenjenih ciljev naj bi nacrtovalski sistem Stroka bo postala zaupanja vreden partner v izpolnjeval še naslednje zahteve: okoljskih diskusijah, pridobila bo možnost 
• 
krepil naj bi vse tri komponente trajnosti zastopanja svojih stališc v najširši javnosti, vecja (ekološko, socialno in ekonomsko) in pomagal bo izmenljivost informacij in znanja, lastniki uresniciti sonaravno in vecnamensko gospodarjenje gozdov pa bodo v procesu aktivnega nacrtovanja s z naravnimi viri, svojo posestjo gozdarje spoznali za zaupanja vredne 

• 
spodbujal naj bi participativnost in kot tak po-partnerje. rnagal pri usklajevanju ciljev postavljenih s strani Tretja lastnost nacrtovalskega koncepta je nacrtovalcev, lastnikov, drugih nacrtovalskih nacrtovanje v dveh ravneh, to je na velikoprostorski sektorjev in civilne družbe ter pri zagotavljanju in srednje-veliki prostorski ravni. V izogib informacij, ponavljanju vsebin ali celo njihovi izpustitvi, mora 


• omogocal naj bi nacrtovanje na vec ravneh in biti sistem nacrtovanja zasnovan konsistentno. njegovo vkljucitev v prostorsko nacrtovanje, Poleg tega mora gozdarsko nacrtovanje kar • omogocal naj bi ekonomsko ucinkovito odprto najhitreje postati del državnega prostorskega in prilagodljivo nacrtovanje, nacrtovanja (JACSMANN 1993, MARUŠIC 1999, 
• 
deloval naj bi v najrazlicnejših organizacijskih UN 1992b). Nova organiziranost bo zahtevala nekaj oblikah, sprememb, ki zadevajo postopek nacrtovanja in 

• 
pomagal bi krepiti upravljalsko kapaciteto. sprejema nacrta, zaželeno pa bi bilo tudi vecje 


Med poznanimi nacini obratovanja je trenutno upoštevanje državne teritorialne razmejitve. samo sonaravne gospodarjenje priznano za ste-Cetrta lastnost nacrtovanja sta izvedljivost in ber trajnostnega razvoja gozda in gozdarstva ekonomska ucinkovitost nacrtovanja, katerih pre-(SCHLAEPFER 1997, PAUSTIAN et aL 1999). sejanje mora biti vtkano v vse faze nacrtovanja. Pri Tako zaupanje izhaja iz dejstva, da ta nacin verjetno tem se morajo upoštevati zahteve, razpoložljivo edini omogoca krepitev ekološke, socialne in znanje, kadri, oprema, itn. ekonomske komponente trajnosti. Ekološka In nazadnje, sedanje nacrtovanje je prevec obre­komponenta npr. se lahko krepi skozi strukturno in menjeno z emocijami, ki preprecujejo konstruktivne procesno orintirane pristope k nacrtovanju, socialna dialoge in nepristranske pristope. Da bi parti-z nacrtovanjem funkcij in nacrtovanjem vlog gozda cip ati v no nacrtovanje lahko zaživel o in bi se ter participacijo, ekonomska pa s trajnostnim povecalo zaupanje v sam nacrtovalski proces, je razvojem, upoštevanjem rizikov, itn. treba storiti dva koraka. Najprej se mora gozdarsko 
Participacija je druga lastnost predlaganega nacrtovanje odreci pravici do izkljucnega odlocanja. koncepta. Utemeljena je na ideji, da je družbeno Kar najhitreje se mora soociti z novimi razmerami sprejemljivo samo tako gozdarsko nacrtovanje, ki v kateri ni vec edino, ki lahko presoja in odloca kaj upošteva mnenja, poglede in stališca (glede je v dobro gozdov in kaj ne. To ne pomeni, da stroka prihodnjega razvoja gozdnega okolja), izražena s v prihodnje ne bo vec zastopala in branila stališc, strani najširše javnosti (FAO/ECE/ILO 1998). vsekakor jih bo, pa bodo dokoncne odlocitve morale Ceprav so taki nacrtovalski postopki daljši in biti skupne. Veliko vec kot doslej, bo treba nare­zahtevnejši pa prinašajo veliko prednosti. Ker je diti tudi za krepitev upravljalske kapacitete javnost soocena z omejenimi ekološkimi potenciali (COMMITTEE 1999). V nasprotju z dosedanjimi in raznovrstnimi interesi glede gozdnega okolja, je sektorskimi pristopi, katerih znacilnost je nega tudi njena odgovornost, da spregovmi o prihodnosti lastnega vrta, morajo bi ti prihodnje akcije gozdov. Ker okoljski problemi nastajajo kot utemeljene na vzajemnem zaupanju, razumevanju, posledica razlicnih interesov in potreb, je v skupnem iskanju dejstev, volji, odgovornosti in nacrtovanju smiselno potegniti mejo med javnimi dovoljšnji operativni zmogljivosti. in zasebnimi interesi. V tem smislu naj bi se problemi, ki zahtevajo vpletenost vec sektmjev in javnosti reševali na najvišjih nacrtovalskih ravneh, 
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2 . del) 
MODEL ZA NACRTOVANJE NA VELIKO PROSTORSKIH RAVNEH 

2.1 Splošno 
Za premošcanje nasprotij med omejenimi eko­loškimi potenciali in narašcajocimi potrebami so okoljske vede razvile vec nacrtovalskih modelov. Medtem, ko krajinskoekološko nacrtovanje obravnava krajino kot eno celoto procesov in živega, številne nacrtovalske prakse pogosto podcenjujejo ekološke procese in utemeljujejo odlocitve na fizicnih, estetskih, ekonomskih in drugih lastnostih prostora (NAVEHJLIEBERMAN 1984 ). Da bi se gozdarsko nacrtovanje kar najbolj razlikovalo od njih, naj bi zadošcala naslednjim pogojem: 
• ohranjalo naj bi ekološko integriteto gozda, 

• 
šcitilo naj bi javno izražen interes nad gozdovi, 


• 
premošcal o naj bi konflikte med gozdarstvom in civilno družbo ter med nacrtovalci in lastniki gozdov, 


• omogocalo naj bi oblikovanje strategij za upravljanje z gozdovi, 
• 
razbremenilo naj bi operativno nacrtovanje na nižjih prostorskih ravneh, 

• 
izboljšalo naj bi okoljsko politiko. 



Kot je mogoce sklepati povezuje veliko­prostorsko nacrtovanje ekološko, socialno in ekonomsko sfero v en sistem. Ker je na drugi strani smatrano za instrument, ki razrešuje dolgorocna in za prebivalstvo usodna vprašanja, odlocanje samo po sebi ni predmet nacrtovanja. V smislu priporocil (BACHMANN 1993a, Bernasconi, cit. GORDON 1993, KOVAC 1996) gaje primerneje razumeti kot instrument, cigar naloga je koordiniranje gozdar­skih vsebin v okviru vsebinsko mnogo širšega prostorskega nacrtovanja. 
2.2 Oblikovanje nacrtovalskih enot 
Dolocitev nacrtovalskih enot je prvi korak v vrsti aktivnosti. Ker je nacrtovanje na velikih ravneh mocno vpletena v ekološka, socialna in ekonomska vprašanja, morajo biti enote oblikovane tako, da odsevajo najpomembnejše lastnosti prostora kot celote. Za njihovo razmejevanje HAUFLER (et al. 1999) zato predlaga naslednje hiterije: 
• podobne klimatske, geološke in biološke znacilnosti, ki oblikujejo rastišca, 
• 
zgodovinsko podobni vzorci gospodarjenja s prostorom (motnje!), ki so vplivali na vegetacijo in njeno sestavo, 

• 
primerno velika površina, ki zagotavlja dovolj širok razpon življenjskih pogojev za vecino v prostoru živecih vrst. 


Poleg teh, naj bi nacrtovalske enote ustrezale še naslednjim pogojem: 
• 
zavzemajo naj tako mesto v prostorski hierarhiji, da bodo dopušcene povezave med velikimi in malimi krajinami, 

• 
biti morajo ustrezno velike, da bodo odsevale ekološke omejitve prostora na eni, in pricakovanja družbe na drugi strani in, da bodo omogocale izvedljivost participativnega nacrtovanja in hitro izdelavo nacrtov. 


Glede na povedano se zdi najprimernejša metoda ekoregionalna klasifikacija (BAILEY, ci t. BRE­WER), ki, ob pravilni delitvi od zgoraj navzdol, omogoca formiranje hierarhicno organiziranih enot, kot so ekoregije, gozdne regije in manjše enote npr. GGE. 
2.3 Predlog participativnega postopka 
nacrtovanja 

Velikoprostorsko strateško nacrtovanje se sestoji iz naslednjih faz: dolocanje oblike participacije udeležencev in dolocitev odgovornosti, oblikovanje ciljev, oblikovanje strategij ter organiziranje monitoringa in kontrolinga (slika 1 ). 
Ker je uspešnost realizacije nacrtovanja in nacrta odvisna od stopnje zaupanja, je le-tega treba piidobiti že v zgodnjih fazah nacrtovanja. Izhajajoc iz tega je predlog prilagodljiv in omogoca bodisi pasivno, bodisi aktivno obliko participacije (DANIELS/WALKER 1997, PRISCOLI 1997). Njegove glavne znacilnosti so legitimnost pred­logov, nepristranski nacrtovalski postopek in tesne vezi med gozdarskim nacrtovanjem in drugimi udeleženci postopka. V izogib pristranosti, nacrtovalski proces naj ne bi vodilo gozdarstvo, marvec neodvisna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov gozdarskih nacrtovalcev (Zavod za gozdove), lastnikov, zbornice, civilne družbe in lokalnih oblasti. Ta skupina bi morala imeti mandat za (p1im. GORDON 1993): 
• zagotovitev zakonitosti in legitimnosti, 

• oblikovanje nacrtovalskega postopka vkljucno z dolocitvijo nacina participacije, 
Kovac , M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
UREJANJE 
DRUGI SEKTORJI 
GOZDOV 

STRATEGIJE A,B,C,D 

PREDLOG ODLO 


+ 
JAVNA PREDSTAVITE~ ODLOCITEV 
Slika 1: Shema participativnega nacrtovalskega postopka 
• 
vodenje nacrtovalskih aktivnosti v skladu s programom, 

• 
zadolžitev delovnih skupin z nalogami, 

• 
dolocitev nacina reševanja konfliktov, • organiziJ:anje javnih predstavitev, delavnic itn., 

• 
zagotavljanje variantnih rešitev skupaj s strategijami in njihovo posredovanje oblastem, 

• 
sodelovanje v potrditveneme postopku. 


2.4 Oblikovanje ciljev 
2.4.1 Vsebina nacrtovanja 
Oblikovanje ciljev rabi (GORDON 1993, PAU­STIAN et al. 1999, COMMITTEE 1999) dolocanju nacrtovalskih vsebin, seznanjanju s prilikami v okolju in informacijskimi potrebami, upravljanju konfliktov, usklajevanju ciljev in dolocitvi nacina pridobivanja podatkov. 
Dolocitev vsebin je prva v vrsti delovnih faz . Presoja je nujna zaradi preprecitve podvajanja vsebin z drugi mi vrstami nacrtov in zaradi vzpostavljanja kontrolnih povezav med njimi (BACHMANN 2001a:, DAENZERJHUBER 1997). Ker pa se velikoprostorsko nacrtovanje naceloma lahko ukvarja z razreševanjem vseh vrst problemov, naj bi v pomoc presojanju rabili kriteriji (vsaj prvi trije), prikazani v preglednici!. 
Izhajajoc iz konceptualnih zasnov, ucinkovitosti in pa zahteve, da je treba velikoprostorske nacrte izdelati v relativno kratkem casu (COMMITTEE 

Preglednica 1: Kriteriji za dolocitev vsebin velikoprostroskega nacrtovanja 
Zap. št.  Lastnost pojava ali procesa  Izražen ost  
1  Nedvoumna prepoznavnost  Vidna, merUiva,  
2  Pomembnost (socialni in ekološki vidik)  Srednja in velika  
3  Stopnja javne zaskrbljenosti  Srednja in velika  
4  Razširjenost in porazdelitev  Povsod, razpršena  
5  Intenziteta/dinamika  Izbruh, mocna in srednja  
6  Cena podatka  V odvisnosti od pomembnosti  
GozdV 62 (2004) 2 


Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
1999), naj bi to nacrtovanje obravnavalo predvsem naslednje teme (BACHMANN et al. 1996a,b, BMLFW 1988, COMMITTEE 1999, GBC 2002, HOCEVAR 1994, KEHL et al. 2001, VESELIC/ GOLOB 1994): 
• 
gozdnatost in sive površine, 

• 
ekološke ali druge sanacije gozdnih površin, 

• 
gozdne površine izvzete iz gospodarjenja, 

• 
vloge gozda v gospodarjenih gozdovih, 

• 
razvoj gozda in rast, 


• dolgorocne rizike, 
• krepitev upravljalske kapacitete. 

2.4.2 Seznanjanje z razmerami v okolju 
Ta faza narekuje prepoznavanje ekoloških razmer, kljucnih problemov, družbenih potreb in zahtev in obstojecih konfliktov v prostoru (JACSMAN/ 
Preglednica 2: Vsebina veli.koprostorskega nacrtovanja 
SCHILTER 1995, OGRIN 1996, COMMITTEE 1999). Da bi imela smisel, mora biti vodena v obliki javnosti dostopnih razprav. Najvecji del diskusij mora biti posvecen prihodnji sliki prostora (viziji), ki je vodnica celotnega nacrtovalskega procesa (BLEICHER, cit. BELAK 1998). Nabor vprašanj, ki naj bi se obravnavala na takih razpravah kaže preglednica 2. 
2.4.3 Upravljanje konfliktov 
Oblikovanje ciljev in upravUanje konfliktov sta nelocljivo povezana, saj prvih ni mogoce oblikovati vse dokler so konflikti navzoci . Izhajajoc iz vsebin velikoprostorskega nacrtovanja je v njegovem okviru mogoce pricakovati naslednje konfliktne situacije (prim. tudi GORDON 1993, MARUŠIC 1996): 
GOZDNI POKROV . Kolikšen odstotek gozda je ekološko primeren (zaželen, zahtevan) in kakšna naj bo porazdelitev gozda? • Ali delež gozdov izlocen iz gospodarjenja dovolj visok? • Ali je del gozdnih površin mogoce nameniti izmenjavi (za naselja, šport, kmetijstvo)? • Ali obstaja potreba za osnovanje novih gozdov (npr. v pretežno agrarnih krajinah)?  
ZARAŠCANJE IN SIVE POVRŠINE • Katere površine se zarašcajo ali prehajajo v sive in kje so? Ali je zarašcanje ekološko, družbeno in ekonomsko opravicljivo in katere konflikte je mogoce pricakovati? • Kateri sektorji kažejo interes za gospodarjenje s temi površinami? • Kako visoke bodo investicije v novo nastajoce gozdove v prihodnje?  
EKOLOŠKE IN DRUGE PREMENE . Katere (gozdne ali druge) površine so ali naj bi bile pod vržene premenam in kakšni so cilji le-teh? Koliko bi stale?  
NEGOSPODARJENE GOZDNE POVRŠINE . Kakšna je struktura in porazdelitev površin (rezervati, varovalni in zašcitni gozdovi)? Alije treba za izboljšanje mreže izlociti še vec gozdnih površin? . Ali so sedanji gospodarski režimi primerni?  
VLOGE GOZDA V GOSPODARJENIH GOZDOVlll . Katere vloge so že zabeležene (kartirane) in katere še morajo biti? . Ali je treba ekološke razmere znotraj teh površin izboljšati ali ohranjati? Kakšen naj bo režim dostopnosti? . Ali so ljudje za te vloge pripravljeni prispevati financna sredstva? . Ali so ekološke razmere vplivane z strani zunanjih dejavnikov? . Kateri konflikti med vlogami so najpogostejši ? . Kateri konflikti med vlogami in privatnimi interesi so najpogostejši?  
RAZVOJ GOZDOV IN RAST . Ali je pomlajevanje ustrezno in sploh mogoce? Kako rešiti probleme? . Ali so gozdovi preizkorišceni/zastarani? Kakšno je njihovo stanje z vidika uravnoteženosti? . Kateri režim gospodarjenja je najprimernejši? Katere drevesne vrste so najprimernejše? • Ali je dostopnost do gozdov ustrezna?  
DOLGOROCNA OCENA RIZIKOV • Katere motnje so v preteklosti nabolj oblikovale gozdni prostor? Katere naravne motnje so nabolj vplivne sedaj in kako pogoste so? • Kateri konflikti so prisotni v celotnem obmocju? • Kateri potencialni riziki so najnevarnejši za gozdni prostor?  
KREPITEV UPRA VLJALSKE KAPACITETE • Katera oblika pridobivanja znanj je potrebna in zaželena (delavnice, javne predtavitve)? . Katere so najprimernejše oblike sodelovanja? . Kako krepiti voljo, zaupanje, skupno ugota~ljanje dejstev, irn.?  
GozdV 62 (2004) 2 


Kovac . M. : Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2 del) 

PREDLAGANA REŠITEV 
SE STRINJA SE STRINJA NE STRINJA SE STRINJA SE STRINJA NE STRINJA 

PARTJC[PATIVNO NACRTOVANJE INFORMIRANJE, OBRAZLOŽITEV PROBLEMA, POUCE V ANJE, SPOZNA V ANJE ZAKONSKIH IN DRUGIH OMEJITEV 


Slika 2: Nacini upravljanja konflikta 
• 
zahteve po negozdnih zemljišcih, ki mejijo na gozdna zemljišca, 

• 
zahteve po gozdnih zemljišcih, ki so zašcitene z zakonom (popotništvo in rekreacija v gozdnih rezervatih), 

• 
zahteve po površinah gospodarskih gozdov, ki opravljajo eno ali vec vlog (smucišca v erodibilnih predelih), 

• 
konflikti med gozdnimi vlogami (izkorišcanje gozdov v okolici vrednih habitatov), 

• 
zahteve po kateremkoli drugem gozdnem 


zemljišcu. 
Sklicujoc se na sliko 11 (KOVAC 2003, str. 416), ki prikazuje štiti izhodišcne konfliktne situacije, je mogoce postaviti naslednje možne poti njjhovega razreševanja. 
Konflikt na gozdnem rob ni rešljiv v okviru velikoprostorskega gozdarskega ampak v okviru širšega prostorskega nacrtovanja . Na drugi strani je konflikt, povezan z zahtevami do zakonsko zašcitenih gozdov, v vsakem primeru treba podvreci upravnemu postopku. 
V primeru konfliktov, povezanih z zahtevami do površin, na katerih gozd opravlja eno ali vec vlog, so mogoce prav vse štiri konfliktne situacjje. 
Izhodišcna situacija je vedno odvisna od lastništva (slika 2). 
Ce je gozdna površina javna (državna, obcinska), je rešitev mogoce doseci v kontekstu partici­pativnega nacrtovanja . V nasprotnem primeru, ko je ptivatna, pa je konflikt mogoce reševati: 
• 
s pomocjo participativnega procesa (infor­miranje in pogajanje z lastnikom), 

• 
s pomocjo konzultacije in mediacije (WADE 1999), 

• 
z administrativnim postopkom in v skrajnem primeru tožbo. 


Konflikti med eno ali vec vlogami gozda naj bi se reševali s participativnim oblikovanjem ciljev (PFISTER et al. 1992). V primeru neudeležbe zastopnikov interesov ali nezaupanja, mora tudi tak konflikt biti upravljan v skladu s postopkom na sliki 2. 
Konflikte med razlicnimi zahtevami po katerih­koli drugih gozdnih zemljišcih je najprimerneje rangirati po stopnjah pomembnosti (GORDON 1993). Medtem, ko se reševanje nerelevantnih lahko preloži v prihodnost, pa pereci problemi zahtevajo takojšnje ukrepanje. Najprimernejše orodje je objektivna analiza (temeljeca na ekspertni oceni, 

Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
presoji vplivov na okolje) s katero je sploh mogoce oceniti ali je zahteva po površini upravicena ali pa ne. Ce se rešitev za vlagatelja izkaže ugodna, in se z njo strinjajo vse udeležene strani, potem je problem rešen. Kolikor pa temu ni tako, je treba rešitve iskati v okviru postopka, prikazanega na sliki 2. 
2.4.4 Oblikovanje in usklajevanje ciljev 
Poleg upoštevanja splošnih nacel glede ci~ev, zahteva njihovo oblikovanje še razmisleke glede nalog in zahtev, postavljenih s strani zakonodaje in mednarodnih obvez, vrsto problema, ki naj bi bil obravnavan na tej ravni in specificnosti (podro­bnosti) cilja. 
Najpomembnjša vprašanja, ki se morajo obravna­vati na velikopostorski ravni, brez dvoma postavlja z mednarodnimi obvezami usklajena nacionalna zakonodaja. Med najpomembnejše teme sodijo priznavanje dolgorocne narave gozda in gozdarstva, spodbujanje sonaravnega nacina gospodarjenja z gozdovi, krepitev vlog gozdov, mreža zašcitenih gozdnih površin, priznavanje kumulativnih ucinkov negativnih vplivov na gozd, itn. 
Glede vrst problemov, teorija nacrtovanja nima jasnega odgovora. Praviloma naj bi se na veliko­prostorski ravni obravnavali samo tisti procesi in fenomeni, ki direktno ali indirektno vplivajo na gozdne ekosisteme in ljudi. Taki problemi morajo biti v nacrtih dokumentiran] zaradi eventualnega presojanja študijam vplivov na okolje. 
Velikoprostorsko nacrtovanje obicajno obrav­nava cilje ne oziraje se na njihovo casovno ali prostorsko razsežnost. Da bi razbremenilo nacrto­vanje na nižjih ravneh, in da ne bi prišlo do podvajanja vsebin, je bistveno, da se doloci katere cilje je treba dokoncno razrešiti v njegovem okviru in katere v okviru nacrtovanja na nižjih ravneh. 
Zakonodaja, družbene zahteve, ekološke in druge omejitve med cilji generirajo zapletene odnose. V izogib subjektivnosti, ki lahko ogrozi celoten nacrtovalski proces, je nepristranski nacrtovalski postopek, ki temelji na objektivnih laiterijih in presoji nujen (BACHMANN 200la). Eno izmed mogocih poti predstavlja tristopenjski izkljucitveni postopek, ki temelji na naslednjih korakih (slika 3): 
1. 
vrednotenje zmogljivosti (primernosti) gozdnega zemljišca, da zagotovi cilj, 

2. 
vrednotenje razlik med potencialnimi riziki in ucinki, ki naj bi jih zagotavljal cilj, 

3. 
rangiranje ciljev v dveh korakih, t.j . s postavitvijo prioritet ciljem in z dolocitvijo njihovih vplivov na obstojeci režim gospoda1jenja. 


1  SEZNAM FUNKCD REGIONALNI GOZDNI NACRT  1  
~  
ZMOGLJIVOST RASTIŠCA 1 1 1 + • 1 DA (1) 1 1 NE(O) 1 • OCENA POTENCIALNIH RIZIKOV  1  ~ 1 NESPREJEMUIV A FUNKCIJA  

1 
• + 
MAJHNI 

1 1 l VELIKI: J 
1 

l 
+ l. DOLOCANJE PRIORITET RANGIRANJE CIUEV 2. UGOTAVUANJE POSLEDIC NA 
1 .. 

1-----, .. ~ REŽIM GOSPODARJENJA 
1 

3. VREDNOTENJE 
J 

I.___P_o_s_T_A_v_u_EN_I c_I_u_I _ __.Jf PARTICIPACIJA 
Slika 3: Harmonizacija ciljev 
Kovac , M . : Velikoprostorsko strateško nac rtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 2. del) 
Preglednica 3: Vrednotenje rizika na primeru "ureditve rekreacijskega obmocja" 
-
sedanje razmere 
pricakovane razmere 
p 
p 
DIX p 

DI x P 
Vpliv na okolje 
DI 
DI 
2 
2 
4 
Škode na drevesih 
1 
1 
1 
l 
l 
1 
15 
Onesnaženje kraja 
3 
5 
10 
4 
7 
2 
2 
70 
Hrup 
4 
1 
4 
4 
Gozdni požar 
2 
8 
4 
Zniževanje diverzitete gozda 
2 
2 
1 
1 
1 
Skupni riziki -relativna primerjava 
101 
11 

Legenda: DI =velikost škode povzrocene s strani vpliva. Rangi 1-10 pomenijo: ]=dogodek se zgodi vendar nima vpliva na okolje; 5 =dogodek se zgodi in ima mocan vpliv na okolje: IO=dogodek se zgodi in ima unicujoc vpliv na okolje; P ==verjetnost dogodka 1 =nemogoc dogodek; 5=verjetnost dogodka=50%; lO=Gotov dogodek. Razlaga primera: vzpostavitev rekreacijskega obmocja v gozdnem prostoru bo zagotovo povecala nevarnost požarov, ogroziladiverziteto gozda, itn. Kljub temu, da so riziki v primeru pritrdilne odlocitve nekajkrar vecji, je nevarnosti mogoce zaobiti s preventivnimi merami . V te111 primeru s pravili obnašanja na rekreacijskem obmocju , urejenimi kurišci, klopmi, itn . 
Adi) Zmogljivost gozdnega zemljišca za opravljanje cilja je smiselno ocenjevati z vidika potencialne kapacitete, da le-to zagotovi želeni cilj in z vidika obstojecih razmer (npr. WULLSCH­LEGER 1982, BERNASCONI 1986). Njegov namen je . preprecevati rizike in upravljalske­zmote. 
Ad 2) Primernosti površine za zagotavljanje cilja sledi ocena rizikov, ki je jo treba oceniti v širšem prostorskem kontekstu. Enostaven, ceprav nekoliko pristranski postopek (DAENZER/HUBER 1997), je prikazan v 3. preglednici, v kateri je prikazano ocenjevanje vplivov na gozdno okolje s pomocjo dveh variabel. To je z "velikostjo škode, ki jo povzroca vpliv" (DI) in "ve1jetnostjo pojava tega vpliva" (P). 
Ad 3) Rangiranje prioritet ciljev, ki so prešli predhodni fazi, je zadnji korak usklajevanja ciljev. V preglednici 4 je prikazano njihovo dvo­stopenjsko vrednotenje, ki je utemeljeno na paradigmi sonaravnega gospodatjenja . Kot je prikazano so cilji vrednoteni glede na ptioriteto oz. pomembnost. V skladu s paradigmo je najvecja prioriteta dana okoljski, srednja socialni, najmanj­ša pa proizvodni. 
Ko so cilji enkrat rangirani, morajo biti vrednoteni v odnosu do drugih. To pomeni, da se režimi gospodarjenja vzpostavijo na nacin, da gospodrujenje za funkcijo najvišje prioritete vpbva na gospodarske režime manj pomembnih. 
Konkreten primer iz dosedanjih razmišljanj izpeljanih ciljev p1ikazuje preglednica 5. Prvi med njimi je dolgorocno ohranjanje gozda, ki vkljucuje ohranjanje integritete gozdnate krajine (v smislu prostorske dimenzije in zdravja). 
Drugi cilj, ohranjanje ali celo zmanjševanje deleža sivih površin, ne more biti obravnavan brez sodelovanja drugih sektotjev in javnosti. V primeru zarašcanja z gozdovi naj bi gozdarstvo bilo v vsakem primeru dolžno pravocasno opozarjati oblast in predlagati možne rešitve. 

Preglednica 4: Rangiranje ciljev in dolocanje režima gospodarjenja 
Rangiranje prioritet  Relativno vrednotenje režima  
Funkcija  PJioriteta  Pomembnosr  Utež  El  E2  s 1  S2  PI  P2  
E 1 = Okoljska 1  l  1  1  El  
E2= Okoljska 2  1  2  2  El  E2  
Sl= Socialna 1  2  1  2  El  Sl  S1  
S2= Socialna 2  2  2  4  El  E2  SI  S2  
PI= Proizvodna 1  3  1  3  El  E2  S1  S2  Pi  
P2= Proizvodna 2  3  2  6  El  E2  Sl  S2  P2  P2  

Legenda: Prioriteta; 1 = najvecja, 2 =srednja, 3 =najnižja; Pomembnost.; 1= funkcija doloca nacin gospodarjenja, 2 = funkcija vpliva na nacin gospodarjenja; Režim gospodarjenja v primeru vec ciljev: Ce sta dve funkciji P l (proizvodna l) in El (okoljska l) na rastišcu istocasno, se vzpostavi režim v prid funkcije El. 
GozdV 62 (2004) 2 103 
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2 . del) 
Preglednica S: Cilji strateške ravni 

Idealni cilji  Uresnicljivi dolgorocni, srednjerocni cilji  
Ohranjanje gozda in njegove integritete  Primerna porazdelitev, izogibanje rizikom  
Ohranjanje/nižanje deleža sivih površin  Analiza površin primernih za osnovanje gozdov  
Ohranjanje iz gospodarjanja izlocenih površin  Ohranjanje in izboljšanje mreže rezervatov in drugih površin ter gozdov na gornji gozdni meji  
Ohranjanje in izboljšanje ekoloških potencialov gozdov za opravljanje okoljskih vlog  Krepitev hidrološke, varovalne, zašcitne jn biotske vloge gozdov  
Ohranjanje in izboljšanje ekoloških potencialov gozdov za opravljanje socialnih vlog  Krepitev rekreacijske vloge in vloge naravne in kulturne dedišcine  
Ohranjanje in izboljšanje ekoloških potencialov gozdov za opravljanje proizvodnih vlog  Ohranjanje nosilne kapacitete gozdov, dopustno izkorišcanje  
Krepitev upravljalske kapacitete  Razvijanje nacrtovanja kot organizacije znanja  
Trajnostno financiranje  Priprava financnih nacrtov, izvajanje strategij  

Ohranjanje in izboljšanje proizvodne vloge gozdov naj bi se na veJikoprostorski ravni zago­tavljalo predvsem z izboljšanjem porazdelitve gozdov v prostoru, njegove uravnoteženosti (npr. zgradb, struktur, ciljnih stanj razvojnih faz) in nosilne kapacitete. Vsi ostali problemi naj bi bili predmet nacrtovanja na nižji ravni, t.j. na ravni GGE. 
Zadnja dva cilja zagotavljata nacrtovalska služba Zavoda za gozdove in oblast. Medtem, ko prvo omenjeni dviguje zaupanje v nacrtovanje in viša okoljsko zavest družbe, je zadnji napisani pomem­ben za udejanjenje nacrtovanja nasploh. 
2.5 Oblikovanje strategij 
2.5.1 Splošno 
Glavni namen oblikovanja strategij je dolocitev aktivnosti, ki jih je treba storiti v prid doseganja ciljev (Hunger/Wheelen cit. DUH 1999). Postopek obsega (Hax/Majluf, Hunger/Wheelen, Pearce/ Robinson, cit. DUH 1999): 
• 
analiziranje in sintetiziranje, 

• 
razvoj genericne strategije za celotno ozemlje ali posamezne dele, 

• 
razvoj funkcionalnih strategij, 

• 
vrednotenje strategij -ocena tizikov, 

• 
definiranje programov, ki morajo biti izvedeni v okviru nacrtovanja na nižjih ravneh, 

• 
priprava predlogov, ki so oblikovani s konsenzom -oblasti. 


Namen analiziranja in sintetiziranja je ugotoviti ali je želeno stanje sploh mogoce doseci. Ker obe aktivnosti združujeta tri razlicne podsisteme (SCHMID/HERSPERGER 1995), to je sedanje stanje gozdnega okolja, zaželeno stanje ter socialne potrebe in želje (le-te odražajo vrednostni sistem družbe), je rezultat bolj ali manj ve1jetna možnost, kijo je mogoce doseci samo s skupnimi odlocitvami. 
Pearce/Robinson (cit. DUH 1999) sta genericno strategijo definirala kot utelešenje idealnega ciljnega stanja. V praksi naj bi zato rabila kot usmeritev s katero bo mogoce ohranjati ekološko integriteto nacrtovalskih enot. Ker je genericna strategija vezana na želeno sllko gozdnate krajine in na dolge casovne horizonte, se nanaša le na probleme povezane z deležem in zdravjem gozdov, funkcijami in vlogami gozdov in razvojem sestojev (pomlajevanje, uravnoteženost gozdov, dolgorocna proizvodnja). 
Na drugi strani je namen funkcionalnih strategij (Hunger/Wheelen, cit. DUH 1999) dolociti kaj, kje, kako in kdaj je treba nekaj storiti. Prakticno pove­dano so to komponente razstavljene genericne strategije (slika 4), s katerimi je šele mogoce prikazati konkretne vsebine nacrtovanja, p1ioritete akcij, prostorsko konkretnost in stopnjo podrob­nosti. V nasprotju z genericno so funkcionalne strategije vedno vezane na krajša casovna obdobja. Bistvo tega postopka je dolocitev: 
• 
katere usmeritve morajo biti oblikovane in kako podrobno morajo biti opisane, 

• 
katere strategije morajo biti materializirane v nacrtih nižjih ravni in katere zahtevajo realizacijo na velikoprostorski ravni, 

• 
katere strategije se morajo nanašati na nacrtovalske enote, njene stratume ali povsem konkretne površine. 


Vrednotenje vatiantnih strategij je sestavni del oblikovanja strategij, njegov namen pa je prikazati katera varianta je najbolj sprejemljiva z ekološkega, socialnega in ekonomskega vidika. V kontekstu srednjeevropskega gozdarstva, ki spodbuja sana-

Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nac r tovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 

Slika 4-: Ragraditev genericne na funkcionalne strategije 
ravno gozdarstvo, je tako vrednotenje nujno vsaj pri posegih, ki zahtevajo krcitve gozdov, pri konfliktih med vlogami gozdov in pri nacrtovanju novo zahtevanih vlog, ki bodo najverjetneje generirale nove konflikte. 
SPLOŠNI U. KONKRETNI PROGRAM PROGRAM 
S PLOS NE 
USMERITVE (se nanaša na dolocen pojav) 
L....---.-----1 -OKOUSKA VLOGA (npr. biodiverzieta) -SOCIALNA VLOGA (npr.rekreacija) -GOZDNI POKROV 


Slika 5: Povezave med strateškim in operativnim nacrtovanjem 
Kovac . M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2 . del) 
Preglednica 6: Strategije za velikoprostorske ravni 
~ 

Problem  Površina/Lokacija  Prog .-am  Instrument  
Gozdni pokrov/integriteta gozda  Ekoregija!Gozdna regija  - RFP, Mpl  
Sive površine  Izbrane površine  Sp  RFP, Mpl,  
Površine izvzete iz gospodrujenja  Izbrane površine  Sp  RFP, Mpl  
Kon verzije  Izbrane površine  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  
Rastlinski habitati  Predel, gozdna regija  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  
Živalski habitati  Ekoregija, gozdna regija  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  
Varstvo pred erozijo  Izbrane površine  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  
Hidrološki režim  Predel, gozdna regija  Mp  RFP. FMP  
Vodni izviri  Izbrane površine  Sp  RFP, Mpl  
Rekreacija in turizem  Izbrane površine  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  
Naravna in kulturna dedišcina  Izbrane površine  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  
Regeneracijska kapaciteta  Gozdna regija  Mp  RFP, FMP  
Cestno omrežje  Predel, gozdna regija  Mp, Sp  RFP, Mpl  
Gospodarjenje z divjadjo  Predel, gozdna regija  Mp  RFP, GMP  
Trajnostna proizvodnja lesa  Predel, gozdna regija  Mp  RFP, FMP  
Upravljalska kapaciteta  Ekoregija/gozdna regija  Mp  RFP  
Trajnostno financiranje  Zašcitene površine, vloge  Mp, Sp  RFP, Mpl, FMP  

Legenda: Mp= splošni program; Sp= tipski nacrt; RFP= regionalni gozdarski nacrt; FMP= gospodarski nacrt GGE; Mpl= Obcinski prostorski nacrt ; GMP= Nacrt za gospodarjenje z divjadjo. 
skih problemov v regiji in udejanjanje akcij, aktivnosti nacrtovanja na srednje-velikih ravneh pa razvoj srednjerocnih in kratkorocnih usmeritev za gospoda1jenje z gozdovi. 
Med programi je treba locevati konkretne in upravljalske. Medtem, ko prvi (v praksi znani kot tipski nacrti in projekti) zaradi velike stopnje podrobnosti rabijo takojšnji realizaciji ukrepov in del na terenu (npr. trasiranje in gradnja peš-poti, vzpostavitev rekreacijskih obmocij, itn.), rabijo upravljal ski usmerjanju gospodarjenja z gozdovi in njihovimi vlogami. V smislu nacrtovalske in prostorske hierarhije jih je mogoce imenovati operativne nacrte in so p1i nas poznani kot nacrti GGE. 
Strategije, ki naj bi bile razvite na strateški ravni prikazuje preglednica 6. Kot je prikazano, je za vsako predpisana raven (površina) izvajanja, vrsta programa in naziv nacrta nižjega reda, v kateri je strategija razdelana. 
Za primer navedimo, da krepitev habitatske vloge npr. zahteva dve vrsti programov. Prvi, gospodarski nacrt (splošni upravljalski nacrt GGE), naj bi nakazal usmeritve in ukrepe za gospodaJ.jenje z gozdovi, ki so obenem habitati rastlinskih in živalskih vrst. Na drugi strani morajo tipski nacrti natancno predpisovati kako ohranjati habitate redkejših rastlinskih vrst, bivališc živali (brlogi, gnezda), itn. Doloceni morajo biti predvsem režimi dostopnosti in gospodatjenja, cas izvajanja akcij, dolocitev robnih con, itn . 
3 MODEL NACRTOVANJA NA SREDNJE VELIKIH RAVNEH 
3.1 Splošno 
Ko so strategije enkrat izdelane jih je treba uresniciti v konkretnem prostoru in casu. Kot najprimernejše se zdijo srednje-velike ravni, nacrtovanje na teh ravneh pa je zato mogoce poimenovati operativno nacrtovanje in naj bi rabila (BACHMANN 1993a, GORDON 1993, HOCEVAR 1994): 
• ohranjanju in izboljšanju okoljske vloge gozda, 

• oblikovanju usme1itve in konkretnih ukrepov za krepitev lesno proizvodne vloge gozdov in zmanjševanje rizikov, 
• 
varovanju zasebnih interesov lastnikov gozdov, 


• 
upravljanju konfliktov med interesi lastnikov in nacrtovalci, 

• 
preživetju zavoda, gozdnih obratov in podjetij. 



Ceprav deluje operativno nacrtovanje v istem okolju kot strateško, se od njega loci, saj se ukva1ja predvsem z gospodatjenjem z gozdnimi sestoji in ima zato vse atribute gospoda1jenja z naravnimi viri in podjetništva. Iz tega razloga je odlocanje tudi njegov sestavni del. 

Kovac , M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2 . del) 
3.2 Oblikovanje nacrtovalskih enot 
V skladu s prostorsko hierarahijo se ekoregije in gozdne regije delijo na manjše enote (npr. GGE). Le-te je mogoce ustanoviti preko celotne ekoregije ali pa samo tam kjer je to smiselno in potrebno. Ce upoštevamo dejstvo, da gozdovi zaslužijo smotrno gospoda1jenje, naj bi se gospodarjenje v GGE spodbujalo. Na drugi strani je seveda tudi res, da operativno nacrtovanje v manj intenzivno gospodarjenih gozdovih ni smiselno in je problematiko mogoce razreševati kar v okviru strateškega nacrtovanja . Kot sledi, je analiza stroškov in ucinkov še najprimernejši nacin odlocanja glede vprašanja, kje naj se operativno nacrtovanje izvaja in kje ne. 
3.3 Predlog participativnega postopka 
nacrtovanja Postopek participati vnega nacrtovanja na operativni ravni obsega dolocitev oblike participacije, oblikovanje ciljev, oblikovanje usmeritev, odlocanje ter organiziranje dela in kontroling. 
Poleg ohranjanja in izboljšanja vlog gozdov je naloga tega nacrtovanja zašcita interesov lastnikov gozdov (BACHMANN 1993a) in upravljanje konfliktov, ki so plod razlik med interesi lastnikov in nacrtovalcev. Predvsem zaradi tega razloga ti nacrti ne bi smeli biti izdelani brez njihovega sodelovanja. Nadalje, v nasprotju z vlogo gozdar­stva pri strateškem nacrtovanju, kjer le-to v sodelovanju z lastniki ne more nepristransko voditi nacrtovalskega postopka, je na operativni ravni naloga gozdarskega nacrtovanja prav to (slika 6). 
Da bi se nacrti izdelovali pravocasno naj bi nacrtovalska služba imela mandat za: 
• 
zagotovitev zakonitosti in legitimnosti na­crtovalskega postopka in nepristranskega vodenja, 

• 
dololocitev nacina participacije in upravljanja konfliktov, 

• 
zagotavljanje informacij, organiziranje delavnic, javnih predtavitev, 

• 
sodelovanje v potrditvenem postopku. 


3.4 Oblikovanje ciljev 
3.4.1 Vsebina nacrtovanja 
V skladu z idejo nacrtovanja na vec ravneh, naj bi opera ti v no nacrtovanje skrbelo za uresnicitev strategij (preglednica 7), zapisanih v strateških nacrtih. S prepustitivjo vprašanj, ki so predmet javnega interesa prvim, naj bi naloga operativnega nacrtovanja bila (BACHMANN 200la, 1993): 
LASTNIKI 
ODOBRITEV !POTRDITEV 

Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
Preglednica 7: Vsebina obravnavana na srednjeveliiUh ravneh 
Okoljske vloge gozda Cilji, doloceni v strateških pianih (omejitve), Rastišcne razmere in zašcita rastišc, vitalnost drevja, naravnost sestojev, biodiveriteta.  
Gojenje gozdov, varstvo in raba gozdov Omejitve vezane na pomlajevanje (škode po divjadi, bolezni, drugi vzroki), Trajnostni razvoj sestojev v smislu naravnosti in uravnoteženosti, lesna zaloga, prirastek (izraba gozdov), dovoljeni posek, porazdelitev in struktura secenj .  
Lastništvo gozdov Odnosi med državnimi javnimi, privatnimi zemljišci .  
Odprtost gozdov Izboljšanje in vzdrževanje cestnega omrežja in vlak.  
Financne ocene in financni nacrt Gojitvene dejavnosti, varstvo gozdov, nacrtovanje, prodaja lesa, investicije v prometno in drugo infrastrukturo.  
Gozdni obrat ali podjetje Humani resursi, tehnološka oprema, place in materialni stroški, tržne analize, drugi stroški.  

• ohranjanje in izboljšanje okoljskih in socialnih vlog, • ohranjanje in krepitev proizvodne vloge gozdov, • organiziranje in udejanjanje akcij v natancno dolocenih sestojih, 
• 
planiranje financ in drugih aktivnosti, 

• 
podjetniško planiranje. 



3.4.2 Seznanjanje z razmerami v okolju 
Pregled vsebin strateškega nacrta in izbor tistih, ki so predmet operativnega nacrtovanja, je prvi korak te faze (preglednica 7). V nadaljevanju se mora ta osredotociti na analizo sestojev in njihov zgo­dovinski razvoj, vzrocne analize, obstojece konflikte, kontrolo uspešnosti dosedanjega nacrtovanja in na financna vprašanja (BACH­MANN 200la, BERNASCONI 1993). 
3.4.3 Upravljanje konfliktov 
Na operativni ravni so najverjetnejši naslednji konflikti: 
• 
konflikti med skupinami vlog gozdov, 


• 
konflikti med posameznimi vlogami (anta­gonisticni in kompetitivni cilji), 

• 
konflikti med zasebnim interesom in interesi nacrtovalcev gozdov. 


Z razbitjem strategij na usmeritve se rojevajo tudi novi konflikti. Ker konflikti med skupinami vlog na tej ravni obicajno niso zapleteni, jih je vecinoma mogoce rešiti v okviru participati v nega nacrto­valskega postopka. V nasprotnem primeru je treba rešitve iskati v upravnem postopku. 
Konflikti med posameznimi vlogami so pogosti in se najveckrat rešujejo z relativnim vrednotenjem v okviru procesa usklajevanja ciljev (BACHMANN 200la). Problematicni so predvsem antagonisticni cilji, ki jih je mogoce rešiti samo s konsenzom. 
Zadnja skupina konfliktov izvira iz nasprotja med zasebnim interesom in javno gozdarsko službo. Ce je le mogoce je treba te konflikte reševati v okviru participativnega postopka in le v izjemnih primerih v upravnem postopku. 
3.4.4 Oblikovanje in usklajevanje ciljev 
Ce je velikoprostorski nacrt izdelan kakovostno, so dolgorocni in srednjerocni cilji iz njega bolj ali manj razpoznavni. Preglednica 8 prikazttie strategije ter cilje, ki so bili izpeljani iz njih. Enako kot je bilo že prikazano, so tudi ti cilji podvrženi usklajevanju. 
3.5 Oblikovanje usmeritev in odlocanje 
Usme1itve so izjave, ki opisujejo najpomembnejše aktivnosti in ukrepe, ki naj bi bili izvedeni v znanem prostoru in casu. Podobno kot na velikoprostorski ravni, postopek obsega analiziranje in sintetiziranje, razvoj splošnih usmeritev za celotno obmocje , razvoj konkretnih usmeritev za stratume in sestoje in odlocitev. 
V okviru prvega koraka je treba ugotoviti kateri cilji so sploh uresnicljivi. Naslednji korak je p1iprava vec vrst usmeritev. Splošna usmeritev igra enako vlogo kot genericna strategija in doloca splošna nacela kako gospodariti s sestojnimi tipi razlicnih gozdnogojitvenih tipov, z gozdovi s posebnim pomenom, z gozdovi na ekstremnih rastišcih, diverziteto, itn. 
Druga vrsta usmeiitev so konkretne usmeritve, ki se nanašajo na stratume (in sestoje znotraj njih) 
Kovac , M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov {2 . del) 
Preglednica 8: Dolgorocni in srednjerocni cilji , ki se rešujejo na srednje velikih ravneh 
Idealni cilj 

Dolgorocni in 
Kljucni problemi strateškim nacrt. Povezava 
operativne ravni 

srednjerocni cilji 
Varstvo pred erozijo, vlog Krepitev okoljskih 
Ohranjanje Spodbujanje sonaravnega 

primerna tehnologija ' 
rastišc, habitatov produktivnosti 
gospodarjenja, varstva, 
primernega izkorišcanja 
Izogibanje akcij škodljivih 
Drevesna sestava, horizontalna za habitate, naravnost 
in vertikalna zgradba, vnašanje sestoj ev 
plodonosnih vrst Ohranjanje diverzitete 
Pospeševanje naravnih 
Nega jas, gozdnih robov, gozdnih ekosistemov 
vrst 

mrtvi les Krepitev 
Površina, gostota, proizvodne 
Naravno pomlajevanje 

Priprava sestojev in tal 
porazdelitev inicilane faze, vloge gozdov 
za pomlajevanje 
Porazdelitev razvojnih faz, proizvodnje 
Ohranjanje lesne Uravnoteženje sestojev lesna zaloga, prirastek, proizvodna doba, priporo c en posek 

Pravocasna nega 

Nega mladih sestojev, 
Izbira kandidatov, in redcenje 
pomladitvena secnja 
koncni poseki 

Gojenje, izkorišcanje gozdov socialnih vlog 
Krepitev Izobraževanje Redno tematsko izobraževanje 

(gojenje, izkorišcanje, varstvo, možnosti 
lastnikov, zaposlitvene 

ekologija biodiveriteta) Izboljšanje in 
PlužeJlje, posipavanje vzdrževanje gozdne infrastrukture 
Ohranjanje 

Izboljšanje cestnega križa 
Struktura in število osebja, proizvodnje 
Preživetje podjetij Humani resursi, tehnologija 

gojitvene dejavnosti 
materialni stroški za opremo Trajnostno 
Priprava tal, sadnja, košnja, financiranje in 
Nacrtovanje dejavnosti, 
vecjih posegov (konverzije) 
nega, redcenja subvencioniranje 
in rabijo uresnicevanju gozdnogojitvenih ciljev. Kot ciljna lesna zaloga na ha), ciljna drevesna sestava, je znano so ti cilji opredeljeni z vec va1iablami kot ciljno razmerje razvojnih faz, kvaliteta, itn. npr. ciljna lesna zaloga pred koncnim posekom (ali Ker so te usmeritve še vedno presplošne in, ker je 

Slika 7: Razgradnja usmeritev na ukrepe 
GozdV 62 (2004) 2 

Kovac. M.: Velikoprostorsko stratesko nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
treba zagotoviti vez z gojitvenim nacrtovanjem, je za vsako izmed njih treba predpisati še niz srednejrocnih ukrepov. Namen tega pocetja je dolociti, kaj, v katerih sestojih, kdaj in kako je treba ukrepati (slika 7). Naloga zahteva odlicno poznavanje sestojev in ne more biti opravljena brez tesnega sodelovanja nacrtovalca in revirnega gozdarja. Prakticno naj bi tekla hkrati s popisom sestojev in izdelavo sestojne karte. Poleg obliko­vanja ciljev, je ta faza najpomembnejša faza ope­rativnega nacrtovanja in je osnova kontrolingu (letno planiranje aktivnosti, financiranje, subven­cije, delovna sila). 
V izogib rizikom, mora vrednotenje usmeritev temeljiti na ekoloških in ekonomskih rizikih (stroški/ucinki). Zastarani gozdovi npr., ki so ideal naravovarstvu, zaradi neuravnoteženosti niso izpostavljeni le naravnim nesrecam ampak ogrožajo tudi ekonomsko vlogo gozdov. Bolezni nižajo kvaliteto lesa, zaradi debelin so hladi manj primerni za žagarstvo, ogrožena je ekonomika lastnika in podjetja, v prihodnost pa se prelagajo velika neprofitna vlaganja, potrebna za osnovanje in nego mladih sestojev (nega mladja, sadnja, redcenja letvenjakov in mlajših drogovnjakov). 
Odlocanje tece hkrati z razvojem strategij in temelji na konsenzu. Posebna pozornost pri tem mora biti namenjena 1izikom in oceni stroškov. 
PREDLOG MONITORINGA IN KONTROLINGA 

4.1 Namen 
Monitoring in kontroling sta procesa, ki omogocata (BACHMANN 2001 a, COMMITTEE 1999, KASSEL 1998, KOHL! 1993, Hellavel, cit. HLADNIK 1998): 
• pridobitev slike o prihodnji podobi nacrto­

valskega obmocja, • oblikovanje ciljev in odlocitev, 
• 
preverjanje realizacije usmeritev in ukrepov ter izvedljivosti nacrta (v smislu stroškov, humanih resursov, standardov) 

• 
zaznavanje sprememb skupaj z njihovo ten­denco razvoja in intenziteto, 

• 
zagotavljanje zgodnjih opozoril in zmanjše­vanje upravljalskih rizikov, 

• 
vrednotenje ucinkovitosti nacrtovanja, zako­nodaje in politike, 

• 
nižanje stroškov prihodnje inventarizacije. 



4.2 Nivoji organiziranosti 
V dobro popolnejšega pokrivanja nacrtovalskega okolja in uspešne realizacije nacrtovanja naj bi monitoring in kontroling bila organizirana na razlicnih prostorskih in organizacijskih ravneh. Najprimernejše so: 
• 
strateški monitming na velikoprostorski ravni, 


• 
strateški kontroling na velikoprostorski ravni, • operativni mo ni to ring na srednje-veliki prostorski ravni (npr. GGE), • operativni kontroling na srednje-veliki prostorski ravni (GGE), • operativni kontroling na ravni podjetja ali zavoda. 


Naloga strateškega monitoringa je spremljanje stanja procesov in ohranjanje vlog gozdov. Poleg zagotavljanja informacij o spremembah v gozdnati krajini, rabi nacrtovalcem še pri ocenjevanju pravilnosti in uspešni realizaciji strategij. 
Ker naj bi se strateški kontroling ukvarjal predvsem s financnimi in organizacijskimi vidiki planiranja in upravljanja mora biti voden s strani oblasti. Le-ta naj bi tako skrbela za p1ipravo financnih planov, financni nadzor, organiziranje in optimiranje nacrtovalskega procesa. Ker število nalog ne narašca samo v gozdarstvu ampak tudi v drugih okoljskih sektorjih, bi kontroling moral biti uveden na vseh upravnih ravneh (država, lokalne oblasti). 
Naloga operativnega monitoringa je predvsem spremljanje sprememb razvoja sestojev vkljucno z vlogami, ki jih le-ti opravljajo. V nasprotju z velikoprostorskim monitoringom, ki je vezan na dolga casovna obdobja, mora operativni monitoring teci kontinuirano, saj je samo na tak nacin mogoce uveljavljati adaptivno nacrtovanje. 
Hkrati z operativnim monitoringom je b·eba izvajati še operativni kontroling, ki je kljucen za doseganje ciljev. Tako planiranje kot kontrola dela morata biti izvajana vsakoletno, njun cilj pa je spremljanje realizacije na terenu izvedenih ukrepov (gojitveni ukrepi, varstvo gozdov, secnja). 
Operativni kontroling na ravni zavoda ali podjetja obsega vse dejavnosti, ki so pomembne za preživetje institucije. 
4.3 Organiziranost in vrste podatkov monitoringa 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje je v splošnem odvisno od štirih vrst informacij oz. podatkov: terenskih, slikovnih, kartografskih in numericno-
Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2, del) 
Preglednica 9: Variable in indikatorji strateške ravni (COHEN/BURIGEL 1997, SAEFL 1997, RFM 1998, RFP 2000) 
Indikator 

Kontrolna vadabla 
Nemen/odgovornost 
Informacija 

Okoljske vloge 
Skupna gozdna površina 

Absolutna površina 
N/G 
Gozdni 
NIG 

Frekvenca, povprecna površina, 
1Gozdni kompleks 
polu o v 

porazdelitev, druge mere 
B, Il G 
Fragmentacija 

Indeks, druge mere 
Povezoval nost 
B, Il G 

~azdalja med otoki 
Sprememba rabe 

Površina, trend 
St abi !nost/ G 

Defoliacija, indeks 
B, I 1 G 
~dravje gozda 
Naravne nesrece 

Tip, pojavnost, površina, trend 
VG 
I 
Lastništvo 

Površina, delež 
Endemicne vrste in vrste rdece liste 

Pojavnost, površina 
B/ZVN 
Flora-
diverziteta Redki habitati 

Pojavnost, površina 
B/ZVN 
-
BIG 
Minoritetne vrste 

Pojavnost, delež 
B,ZVN/G 
Monumentalni osebki 

Pojavnost, lokacija 
Drevesna sestava 

Površina, delež 
BIG 
Rasti. združba 

Površina, delež 
BIG 
GG režim 

Površina, delež 
N/G 
Zgradba 

Površina, delež 
BIG 
Bl G 
Naravnost 

Površina. delež 
Negospodarjene gozdne površine 
N,B/ G 

~ojavnost, površina, delež 
N, Bl ZVN, LZ, G 
Kljucne vrste (zelišca , 

Pojavnost 
grmovje, drevesa) 
Endemicne vrste in vrste rdeše liste 

Pojavnost, površina 
N,B/ZVN,LZ,G 
Favna-
N,B/ LZ, ZVN, G 
diverziteta 
Brlogi, gnezdišca 

· Pojavnost. 
Kljucne vrste (Herbivori, Carnivori, 
N,B/ ZBN, G 

Pojavnost, površina 
Insectivori, Omnivori) 
Stabilnost/ G 
Var. vloga 
Ektremna rastišca (nagib, aspekt) 

Površina, delež 
Vodno telo, izvir 
Hidr. vloga 

Pojavnost, površina 
Zašcita, napajanje 
IG, LZ 

Socialne ''loge 
Zašc. vloga 
Gozdovi gospoda1jcni za vlogo 

Pojavnost, površina 
Zašcita/ G 
Zašcita 1 G 
Rekreacija Objekt 

Pojavnost, površina 
N. in k. 

Pojavnost, površina 
Zašcita 1 G, ZVN, 
Objekt 
dedišcina 
MK 
Gozdovi gospodarjeni za vlogo 
Sanitarna 

Pojavnost, površina 
Zdravje/ G 
vloga 

Proizvodna vloga 
Objedanje (škode) 
Regene-

Delež nepoškodovanih osebkov, 
Nosilna 
racij ska 
kapaciteta /G, LZ 

Populacijska gostota 
kapaciteta 
Delež nar. pomlajevanja 

Površina, delež 
Trajnost 1 G 
Trajnost 1 G 
Gozdna 
Porazdelitev scstojev 

Površina, porazdelitev DBH 
Porazdelitev tipov 

Površina, trend 
Trajnost 1 G 
proizvodnja 
Lesna zaloga, prirastek 

Volumen, površina, trend 
Trajnost 1 G 

Dolžina, gostota, intenziteta 
Izboljašanje omrežja/G 
Cestno Odprtost 

gospodarjenja v m·lfha 
državljani 
omrežje 

tekstovnih. Ker teh podatkovnih virov ni mogoce informacijskim sistemom, ki združuje klasicne 
obvladovati s konvencionalnimi orodji, mora podatkovne baze z geografskimi informacijskimi informacij ki management biti podprt z integralnim sistemi. Ne glede na možnosti, ki jih ponuja 
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) 
tehnologija, pa morata v ospredju nacrtovanja stati kakovost podatkov in njihova informacijska vrednost. 
Kljub jasnim ciljem je ptidobivanje kakovostnih podatkov še vedno problematicno. Problem izvira iz dejstva, da je razmeroma težko vzpostaviti relacij o med tem kaj se na terenu vidi in je merljivo in tem, kaj se v prostoru dejansko dogaja (PAUS­TIAN et al. 1999). Problemi niso pereci na majhnih prostorskih ravneh, se pa povecujejo s kompleks­nostjo ravni (krajinska, ekosistemska, vrstna). Cim kompleksnejša je namrec le-ta, tem težje je najti ustrezen indikator, ki bi v njej odvij ajoce se procese ustrezno odseval. 
V preteklih letih so biološke in druge vede razvile veliko indikatorjev kot so indikatorji trajnostnega razvoja gozdov (McLAREN 1998), trajnostnega razvoja gozdarstva (MCPFE 2001) biodiverzitete (COHEN, BURIGEL 1997, DOB­BERTIN 1998), itn. Te in pa indikatorje, ki jih potrebuje domaca stroka, kaže v monitoring vkljuciti takoj, še naprej pa je treba iskati indikatorje, katerih ekološke niše so dovolj obcutljive na spremembe v ekosistemih in na osnovi katerih je mogoce zgodnje opoza1janje. 
Preglednica 9 prikazuje podatke, ki bi bili primerni za nacrtovanje na strateški ravni in se vse bolj zahtevajo tudi od mednarodne javnosti. 
Legenda: namen: B= biodiverziteta; N= stopnja naravnosti; 1 = integriteta ; Odgovornost: G= gozdarski sektor; ZVN = zavod za varstvo narave; MK = Ministrtvo za kulturo; LZ =Lovska zveza; 'Gozdni kompleks meri vsaj 1.000 ha. Gozdni otok (krpa) meri manj kot 1.000 ha. 
LITERATURA 

BACHMANN, P./BERNASCONI, A./BOHNEN­
BLUST, S. et al. 1996b. Exemples concrets de 
planification foresticre f grande echelle. Guide 
pratique. Bern, Office federal de l'environnement, 

des for~ts et du paysage (OFEFP), 77s. BELAK, J. 1998. Podjetniško planiranje kot orodje managementa (tretja izdaja). Zbirka management in razvoj, 2. Gubno, MER Evrocenter, 344 s. 
BERNASCONI, A . 1993. Betriebsplan uber die 
Waldungen der Personalwald-korporation Lyss, 47 s. 

(nepublicirano) BREWER, I. 1999. The Conceptual Development and 
Use of Ecoregion Classification. Master's Thesis. 

Oregon State University, Corvallis, Oregon. COHEN, S./BURIGEL, S.W. (ed.) 1997. Exploring Biodiversity Indicators and Targets under the 
Convention on Biological Diversity. A Synthesis Report of the Sixth Session of the Global Biodiversity Forum, New York, 3-4 Apri\1997, Washington D.C., BIONET & Gland, Cambridge, IUCN, 18 +150 s. 

FDPS 1995. The Forest Development Program of Slovenia. Ljubljana, Republic of Slovenia, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, 49 s. 
GBC, 2002. Land Use Planning in British Columbia and the Practice of Sustainable Forest Management. Prepared by the Government of British Columbia. Executive summary, 13 s. (http://www.nrcan.gc.ca/ cfs!kochi/papers/bc_e.html). 
KEHL, J.!WARING, B./SMITH, R./NALDER, D. 2001. Multiple Use Management Planning in Queensland, Australia: the Koombooloomba Ecotourism Project (a case study). Schweiz. Z. Forstwes., 152, 4, s. 123-128. 
KOHL!, E. 1993. Natur-und Landschaftsschutz: Viel gemacht! Viel bewirkt? Erfolgskontrolle und Monitoring im Natur-und Landschaftsschutz: Eine Begriffsklarung. Umweltschutz, 4, 98, s. 4-7. 
KOVAC, M. 2003. Velikoprostorsko strateško na­crtovanje za trajnostni razvoj gozdov. Gozd. V., 61. lO, s. 403-421. KOVAC, M. 1996. Prostorski vidiki gozdarskega nacrtovanja -primer Slovenije in Švice. Gozd. V., 54, 9, s. 451-455. 
McLAREN. M.A. (ed.). 1998. Selection ofWildlife Species as Indicators of Forest Sustainability in Ontario. SCSS Technical Report 100. North Bay (Ontario), Ontario Ministry of Natural Resources, 41 s. 
MCPFE 2001. Criteria and Indicators for Sustainable Forest Management. Liason Unit Vienna. Yokohama. 
MITCHELL-BANKS, P. 1997. Community, Culture and Conflict. V: Conflict Management and Public Participation in Land Management. Solberg, B./ Miina, S. (ed .). EFI Proceedings, 14, s. 149-164. 
OGRIN, D. 1996. Strategija varstva krajine v Sloveniji. Gozd. V., 54, 9, s. 403-406. 
PAUSTIAN, S.J./HEMSTROM, M./DENNIS, J.G./ DITTBERNER, P./BROOKES, M.H. et al. 1999. Ecosystem Process and Functions: Management Considerations. V: Ecological Stewardship, Vol. U. Sexton, W.T./Malk, A.J./Szaro, R.C./Johnson, N.C. (ed.). Elsevier Science Ltd. , s. 255-280. 
RFM 1998. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno­gojitvenih nacrtih (Regulation on forest management). Ur. l. RS, 5, s. 256-282. 
RFP 2000. Pravilnik o varstvu gozdov (ReguJation on forest protection). Ur. l. RS, 92, s. 10233-10302. 
SAEFL 1997. Criteria and Indicators for Sustainab1e Forest Management in Switzerland. Bern. Swiss Agency for the Environment, Forests and Landscape, 80 s. VESELIC, Ž./ GOLOB, S., 1994. Predlog sistema gozdarskega nacrtovanja. V: Strokovna izhodišca za pripravo pravilnikov o gozdnogospodarskem, gozdnogojitvenem in lovskogojitvenem nacrtovanju. Zbornik posvetovanja. Beguš, J. (ed.). Ljubljana, ZGDS Gozdarska založba, s. 21-44. 
Strokovna razprava 
--------------------------~ 
GDK: 624:624.3 (497.12) 

Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter uresnicevanje nacrtov 
Forest manage1nent and silvicultural planning and plan implementation 
Živan VESELIC* 
Izvlecek Veselic, ž.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter uresnicevanje nacrtov. Gozdarski vestnik, 6212004, št. 2. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 5. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. 
Clanek opisuje razvoj gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji v zadnjih letih in opravljeno delo Zavoda za gozdove Slovenije na tem podrocju ter stanje na podrocju gozdnogojitvenega nacrtovanja. Naveden je strošek in prikazana poraba casa za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov ter struktura potrebnega casa po posameznih opravilih pri njihovi izdelavi . Analizirano je uresnicevanje gozdnogospodarskih nacrtov z vidika realiziranega poseka in izvedenih gozdnogojitvenih del. 
Kljucne besede: gozdnogospodarsko nacrtovanje, gozdnogojitveno nacrtovanje, Slovenija. 
Abstract: Veselic, Ž.: Forest management and silvicultural planning and plan implementation. Gozdarski vestnik, Vol. 6212004, No. 2. ln Slovene, with abstract in English, lit. quot. 5. Translated into English by Jana Oštir. 
The article describes the development of forest management planning in Slovenia in the last few years as well as the work carried out by the Slovenian Forest Service in this field. It further deals with the present situation in forest management planning. Presented are the costs and time consumption for drawiog up forest managemenL plans and the time distribution per individual tasks relating to plan drafting. Also presented is an analysis of the implementation of forest management plans from the perspective of realized cut and realized silvicultural measures. 
Key words: forest management planning, silvicultural planning, Slovenia. 
UVOD 

Izdelava gozdarskih nacrtov oziroma nacrtno gospodatjenje z gozdovi ima na Slovenskem zelo dolgo tradicijo. Prvi pravi gozdnogospodarski nacrti so bili pri nas izdelani že pred vec kot dvesto leti, v zadnjih petdesetih letih se v Sloveniji nacrtno gospodari z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo. 
Zakon o gozdovih v 6. clenu doloca, da so podlaga gospodarjenju z gozdovi Program razvoja gozdov v Sloveniji ter nacrti za gospo­darjenje z gozdovi, slednji pa so gozdno­gospodarski nacrti gozdnogospodarskih obmocij (nadalje GGO) in gozdnogospodarskih enot (nadalje GGE), gozdnogojitveni nacrti ter lovskogojitveni nacrti obmocij . 
Skladno z Zakonom o gozdovih izdeluje nacrte za gospodarjenje z gozdovi Zavod za gozdove Slovenije (nadalje ZGS). Predmet tega prispevka je izdelava gozdnogospodarskih in gozdno­gojitvenih nacrtov ter njihovo uresnicevanje. 
2 IZDELAVA GOZDNOGOSPODARSKIH 
NACRTOV 

Gozdnogospodarsko nacrtovanje je v Sloveniji v zadnjih desetih letih v strokovnem in organi­zacijskem pogledu znatno napredovalo. S po­membnimi vsebinskimi novostmi je k temu prispeval že novo izdelani Pravilnik o gozdno­gospodarskih in gozdnogoj itvenih nacrtih (dalje Pravilnik), na izvedbeni ravni paje k razvoju veliko prispeval tudi ZGS. 
Med najpomembnejše vsebinske novosti Pravil­nika lahko uvrstimo naslednje: 
• Pravilnik navaja podrobna merila za dolocitev gozdnega prostora, ki so v Zakonu o gozdovih opredeljena le zelo grobo; kot izhodišce upošteva krajine in pti tem opredeljuje tudi krajine z vidika potreb gozdarskega nacrtovanja, 
* mag. Ž. V., Zavod za gozdove Slovenije CE, Vecna pot, 2 1000 Ljubljana 
Veseli c, Ž..: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanj e ter uresnicevanj e na c rtov 
• 
usklajeno s sektorjem kmetij s tva doloca merila za dolocitev gozda v obmocjih, kjer gozd osvaja opušcena kmetijska zemljišca, 

• 
navaja definicije funkcij gozdov in merila za njihovo dolocitev v gozdnem prostoru ter doloca vsebino informacijske baze o funkcijah gozdov, 

• 
uvaja zajemanje realne površine gozdov, ugotovljene iz ortofoto nacrtov in s tem skoraj zahteva uvedbo sodobnih racunalniških metod obravnave prostora (ob tem nacrti navajajo tudi še seštevek površine gozdov iz parcelnega stanja), 

• 
uvaja sestoj (in ne vec odsek) kot podlago za podatke o sestojnih parametrih gozdov. 


Nepomembne gotovo niso tudi mnoge druge novosti-na primer uvedba prikaza vseh podatkov 
o lesnj zalogi in prirastku po petih debelinskih razredih, namesto po treh, uvedba stalnih vzm·cnih ploskev kot obvezujoce inventurne metode, prikaz kakovosti drevja in kolicine odmrlega drevja na stalnih vzorcnih ploskvah, idr. 
Prispevek ZGS pri razvoju gozdnogospodar­skega nacrtovanja v preteklih desetih letih pa je bil predvsem naslednji: 
• 
sodelovali smo pii izdelavi Pravilnika, 


• 
uvedli smo izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov skladno s Pravilnikom, 

• 
v ZGS smo razvili prostorsko informatiko (v vsej Sloveniji so jo prej obvladali le v GG Slovenj Gradec) -kljucno vlogo pri tem je imel Brane Glavan, univ. dipl. inž. geod., ki je prej razvil to delo v omenjenem podjetju, 

• 
uvedli smo uporabo ortofoto nacrtov, 

• 
uvedli smo uporabo digitalnih katastrskih 



nacrtov, 
• uspešno smo izvedli vec zahtevnih projektov: -ponovno in po enotnih merilih smo dolocili funkcije gozdov za vse gozdove Slovenije, 
-z veliko strokovnih in tehnoloških novosti smo izdelali gozdnogospodarske nacrte obmocij za obdobje 2001-2010, 
-sodelovali smo pri izdelavi Strategije pro­storskega razvoja Slovenije, -sodelovali smo pri izdelavi projekta Raba 
zemljišc, 
-sodelovali smo pri izdelavi katastrske klasifikaciji za kulturo gozd (pravilnik še ni izdan), -izdelali smo predlog varovalnih gozdov in 
gozdnih rezervatov (uredbi sta še v pripravi), -izdelali smo predlog gozdnih habitatov, ki naj bi bili vkljuceni v objekte Natura 2000. 
Na tem mestu moramo tudi omeniti, da je v zadnjih letih, ko so digitalni podatki o parcelah omogocili izdelavo gozdarskih terenskih kart, vseh 14 obmocnih enot ZGS osvojilo izdelavo teh kart, tako da jih zdaj izdelujemo sami. Le nekaj obmocij je imelo v preteklosti zadovoljive kartne podlage za delo na terenu, v precej obmocjih paje bilo stanje v tem pogledu prav kriticno. Pri razvoju izdelave terenskih gozdarskih kart je bistveno prispeval kolega Vili Potocnik s svojimi sodelavci na OE Kranj. 
Zavod za gozdove je izdelavo gozdnogospo­darskih nacrtov tudi približal kraju, kjer se gozdnogospodarski nacrti uresnicujejo, saj pri njihovi izdelavi praviloma neposredno sodelujejo strokovni delavci s krajevnih enot, v precej primerih so ti tudi nosilci izdelave gozdnogospodarskih nacrtov GOE, v izdelavo nacrtov pa so praviloma vkljuceni tudi revirni gozdatji. 
Ne nazadnje naj omenimo, da pomeni dolocen razvojni korak pri izdelavi gozdnogospodarskih nacrtov tudi uvedba postopka sprejemanja nacrtov skladno z Zakonom o gozdovih, saj pomenijo dolocitve njihovega osnutka in predloga na Svetih obmocnih enot ZGS ter javne razgrnitve osnutkov nacrtov, vkljucevanje širše javnosti v izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov in s tem novo kakovost pri izdelavi teh nacrtov, ne le z vidika odnosa javnosti in lastnikov gozdov do teh nacrtov, ampak tudi z vsebinskega vidika. 
Posebej se zdi potrebno na tem mestu poudariti bogastvo in urejenost podatkov o gozdovih, s katerimi razpolaga ZGS. Bogatim podatkom o gozdovih, ki jih je nasledil, je ZGS dal novo kakovost ter znatno povecal njihovo uporabnost s tem, ko je v sorazmerno kratkem casu vnesel v racunalniški medij vse meje ureditvenih enot, meje gozdnega roba in omrežje gozdnih cest, seveda pa so v racunalniškem mediju tudi meje vseh na novo ugotovljenih podatkov o gozdovih (funkcijske enote in vsi gozdni sestoji), geokodirane pa so tudi vse stalne vzorcne ploskve. 
Kakovostnim podatkom o gozdovih izrekajo priznanje tudi drugi uporabniki podatkov o gozdovih pri nas ter tudi tuji gozdarski strokovnjaki Zanesljivo lahko zatrdimo, da brez organizirane enotne javne gozdarske službe, ki celovito obravnava ves gozdni prostor ne glede na lastništvo, s takimi podatki gozdarji v Sloveniji ne bi razpolagali. Ker so dobri podatki o stanju gozdov 
Veselic, i.. : Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter uresnicevanje nacrtov 
nujna podlaga kakovostnemu nacrtovanju. pri cemer pa v enotni strokovni službi pride do izraza tudi kakovostnejša in smotrnejša priprava razlicnih strokovnih podlag za izdelavo nacrtov, lahko o vlogi enotne javne gozdarske službe, podobno kot v zvezi s kakovostjo podatkov o gozdovih, trdimo tudi v zvezi s kakovostjo izdelave gozdnogospodarskih 
nacrtov. 
Podatke o gozdovih pridobivamo predvsem na naslednjih izvirnih lokacijah: 
• Lokacije podatkov, ki so neposredna podlaga usme1janju razvoja gozdov: -Odseki oz. oddelki (predvsem podatki o rastišcnih in spravilnih razmerah). -Sestoji (podatki o sestojnih parametrih 
gozdov). -Funkcijske enote. -Stalne vzorcne ploskve. 
• Lokacije drugih podatkov: -Kataster gozdnih cest. -Vzorcne ploskve za spremljanje odnosov 

gozd-divjad. 
IZDELAVA GOZDNOGOJITVENIH 
NACRTOV 

Zaradi dolocb Zakona o gozdovih, ki gozdno­gojitvene nacrte opredeljuje kot obvezno podlago za izdajo odlocb o odobritvi poseka in potrebnih gozdnogojitvenih delih, se je izdelava gozdno­gojitvenih nacrtov v zadnjem desetletju zelo intenzivirala. Medtem ko smo leta 1994 beležili izdelanost gozdnogojitvenih nacrtov v obsegu, kot ga prikazuje preglednica 1, so že nekaj let gozdnogojitveni nacrti izdelani za vse slovenske gozdove. 
Preglednica 1: Delež gozdov v Sloveniji z izdelanimi gozdnogojitvenimi nacrti leta 1994 
Zasebni gozdovi  19%  
Državni gozdovi  40%  
Vsi gozdovi  25%  

Zaradi vec razlogov, med drugim tudi zaradi financnih težav, ki silijo ZGS v cenejše vendar casovno zahtevnejše nacine posodobitve izdelave gozdnogojitvenih nacrtov, se, ob sicer izboljšanih sestojnih kartah, gozdnogojitveni nacrti še vedno izdelujejo na klasicen nacin. Informacijska uskladitev med opisom sestojev ob izdelavi gozdnogospodarskih nacrtov in opisom stanja negovalnih enot ob izdelavi gozdnogojitvenih nacrtov, ki povecuje smotrnost izdelave gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtov, tako še ni prišla do polne veljave, vsaj v pogledu smotrnosti izdelave obeh nacrtov še ne. Bo pa to storjeno v kratkem, saj so izdelani potrebni racunalniški programi in bo v zacetku leta 2004 že potekala testna izdelava gozdnogojitvenih nacrtov na sodoben nacin. 
O potrebni podrobnosti izdelave gozdno­gojitvenih nacrtov si mnenja precej razlikujejo. Prevladuje mnenje, daje v tistih zasebnih gozdovih, kjer je intenzivnost gospodarjenja z gozdom majhna, njihova izdelava casovno prevec zahtevna, v formalnem pogledu (kot podlaga odlocbam) pa se v primerih, ko so gojitvena dela odrejena z odlocbo , pogosto kaže, da bi morali biti gojitveni nacrti izdelani oziroma ažur:irani še dosledneje kot so. Situacijo je potrebno prouciti in po potrebi predlagati tudi spremembo kakega predpisa. 
Pri vecjih posestih bi ve1jetno v prihodnje lahko gojitvene nacrte nadomestili posestni nacrti . 
4 PORABA CASA IN STROŠKI 
ZA IZDELAVO 
GOZDNOGOSPODARSKIH IN 
GOZDNOGOJITVENIH 
NACRTOV 

Z racionalizacijo inventurnih metod ter s poso­dobitvijo izdelave gozdnogospodarskih nacrtov, zlasti z uvedbo racunalniške obdelave podatkov, smo v slovenskem gozdarstvu v preteklih trideset letih znatno racionalizirali izdelavo gozdno­gospodarskih nacrtov. To kaže tudi grafikon 1, izdelan na podlagi podrobnih podatkov ZGS, obmocne enote Tolmin (KOZOROG, MATDAŠIC 2003). 
Grafikona 2 in 3 prav tako prikazujeta, za obmocno enoto Tolmin, strukturo porabe casa po posameznih opravilih, povezanih z izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov GGE oziroma dveh zadnjih gozdnogospodarskih nacrtov GGO (KOZO­ROG, MATIJAŠIC 2003). 
V zadnjih nekaj letih se je zaradi posodobitve izdelave gozdnogospodarskih nacrtov, zlasti zaradi 
Vese lic , Z.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter uresnicevanje nacrtov 
Grafikon 1: Poraba casa za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov gozdnogospodarskih enot v obdobju1971-2000­za OE ZGS Tolmin (prej SGG Tolmin) 

1971-80 1981-90 1991-00 
uvedbe metod sodobne racunalniške obravnave prostora, pa tudi zaradi izdelave skupnih racu­nalniški programov za obdelavo podatkov ter izpis nacrtov, poraba casa za izdelavo gozdnogospo­darskih nacrtov še nekoliko zmanjšala. Podatki za zadnja leta bi bili gotovo še ugodnejši, ce ne bi v tem casu prvic vnašali v prostorski informacijski sistem vse prostorske podatke o gozdovih, pa tudi digitalni kataster, ki omogoca racunalniško izdelavo izkazov površin oziroma indeksov gozdnih posestnikov, ki je bil izdelan šele v letu 2002. 
Iz obsežne študije o porabi casa zaposlenih v ZGS na posameznih dejavnostih javne gozdarske službe na podlagi podatkov za leto 2000, ki je v zakljucni fazi, in p1ikazuje strukturo casa tudi po posameznih znacilnih strokovnih delovnih mestih, ugotavljamo, da porabimo v ZGS, seveda upo­števajoc le javno gozdarsko službo, za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov (brez najetih pomo­žnih delavcev pri gozdni inventuri) ca. 17 % neto delovnega casa (približno toliko kot za redno izbiro drevja za posek), za izdelavo gozdnogojitvenih nacrtov pa dobrih 6 % neto delovnega casa. Delež od neto delovnega casa pomeni to, da je delež racunan od 1.730 »neto« delovnih ur letno, drugo (do 2088 ur) so prazniki, bolniški izostanki in dopusti. 
Na podlagi rezultatov omenjene študije, ki so bili že podlaga Financnemu nacrtu ZGS za leto 2003, znaša v letu 2003 strošek izdelave gozdno­gospodarskih nacrtov (vkljucno z najetimi pomo­žnimi delavci pri gozdni inventuri) 530 milijonov tolarjev, strošek izdelave gozdnogojitvenih nacrtov pa 220 milijonov tolarjev. 
Grafikon 2: Primerjava strukture porabljenega casa po posameznjh fazah izdelave gozdnogospodarskih nacrtov GGE med obdobjema 1987-1991 in 1997-2001 -za OE ZGS Tolmin (prej SGG Tolmin) 

o 10000 20000 30000 40000 50000 60000 
Ure (h) 

Veselic , Z.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter u resnicevanje nacrtov 
Grafikon 3: Primerjava strukture porabljenega casa po posameznih fazah izdelave gozdnogospodarskih nacrtov GGO med obdobjema 1987-1991 in 1997-2001 -za OE ZGS Tolmin (prej SGG Tolmin) 
1997-01 o 1987-91 
Skupaj (ur) 
Tekst ni del Ir iiiiiiiiiiiiiiir ::::J Vnos in obdelava liiiiiiiiiliiiiiiiiiiiir====:::::J Obnavljanje rrej Izdelava kart t;
~;;:::=::::=:::==:=:::====::l 
Izdelava indeksa 
Izrrera gozdov 
Opisi sestojev Pripravljalna dela 

~--------------------------------------~ 
o soo 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4()00 4500 
Ure {h) 
URESNICEVANJE 
GOZDNOGOSPODARSKIH IN GOZDNOGOJITVENIH 
NACRTOV 
5.1 Posek 
Po podatkih Porocil ZGS o gozdovih, se je letni možni posek v obdobju 1995-2002 povecal za pJibližno 20 % (zaokroženo iz 3.150.000 m' na 3.790.000 m3), posek 
m3 
pa za 26 % (zaokroženo iz 2.100.000 na 
2.645.000 m'). Delež realizacije možnega poseka se je v tem obdobju povecal od 66% na 70 %. 
Okvirne analize kažejo, da so secnje v državnih gozdovih, s katerimi na podlagi koncesijskih pogodb posek in druga dela izvajajo gozdarska podjetja, približno v višini nacrtovanih možnih secenj, delež realiziranega možnega poseka pa zelo zaostaja v gozdovih drugih lastništev oziroma statusov, med katerimi seveda zelo prevladujejo zasebni gozdovi. Prav natancnih podatkov o deležu realizacije možnega poseka za gozdove po­sameznih lastništev ni mogoce navesti (vsaj ne brez obsežnejših analiz in pojasnil), ker je proces denacionalizacije v preteklih letih v pomembnem deležu spremenil lastniško strukturo gozdov, pa je bil etat oziroma možni posek za nekatere gozdove nacrtovan, ko so bili ti še državni, zdaj pa se v njih realizira posek, ki ga ob vrnjenih 

Grafikon 4· Gibanje realne višine sredstev državnega proracuna za vlaganja v gozdove v obdobju 1998-2002 (Za izhodišce je vzeto leto 1998) 
400,0 
-Obnova gozdov 
-Nega gozdov 
-Varstvo gozdov -Vzdrževanje gazdnn cest 


o,o 

1998 1999 2000 2001 2002 
Leto 

Veseli c, ž.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje ter uresnicevanje nacrtov 
gozdovih v zasebno last nujno evidentiramo kot posek v zasebnih gozdovih. 
S formalnega vidika sicer manjše secnje od možnih danes niso sporne. Z gozdnogospodarskimi nacrti je pac opredeljen najvecji mocni posek, volja lastnika pa je, v koliki me1i ga izkmisti. Planskih kolicin, ki bi na tem podrocju kogar koli obvezovale, ni vec. Vendar je treba problemu nizkih secenj posvecati pozornost, tako iz gozdnogojitvenih razlogov kot tudi zaradi uresnicevanja poslanstva gozdarske stroke v celoti. 
Ocenjujemo, da ima sorazmerno nizek delež realizacije možnega poseka za slovenske gozdove prej negativne kot pozitivne posledice. Lesna zaloga slovenskih gozdov je že sorazmerno visoka, nujno stopnjo akumulacije prirastka upoštevamo že pri dolocitvi možnega poseka. Realizacija secenj pa je najnižja v mlajših gozdovih, v katerih so secnje nujne z vidika njihove nege, predvsem zaradi vzgoje kakovostnega drevja, pa tudi zaradi ustreznega pospeševanja neproizvodnih vlog gozda. Zato lahko mirno zapišemo, da pomeni nižji posek od možnega predvsem manj nege slovenskih gozdov. 
Veliko je objektivnih razlogov za nerealizacija možnega poseka v zasebnih gozdovih. Plidobivanje lesa je zaradi hitro narašcajocih stroškov dela in zelo upocasnjene rasti cen gozdno lesnih sortimentov vse manj donosna. V razmerah, ko se lahko zasebni lastnik skoraj od drevesa do drevesa odloca, kaj se mu še splaca posekati in kaj ne vec, je vsak nerentabilen posek drevesa le bolj nakljucen. Navadno se zgodi ob secnji vrednejšega drevja, pa še v teh prime1ih ne vselej . Prepricevanje lastnika gozda s strani revi.rnega gozdruja po nujnosti celovite obravnave sestaja je sicer nujno in veckrat prispeva tudi k ustreznejšemu poseku (ne le k ustreznejši izbiri drevja za posek), vendar je zakljucna beseda ob samem poseku vendarle lastnikova. 
Seveda je prag rentabilnosti od lastnika do lastnika zelo razlicen, odvisen od površine in vrednosti gozda, ki ga ima v lasti, od njegovega siceršnjega gmotnega položaja, od tega ali bo posek izvedel sam ali ga bo dal izvesti drugemu, nekdo vidi v opravljeni secnji tudi dolgorocno korist za razvoj sestaja, drugega to ne zanima, itd. Ti vplivi so zelo veliki in je težko predvideti, kolikšen posek oziroma delež možnega poseka je v danih razmerah mogoce objektivno pricakovati. 
Poleg navedenih objektivnih razlogov za sorazmerno nizke secnje v slovenskih gozdovih 
t18 
moramo seveda v ZGS posvecati pozornost tudi subjektivnim razlagam, ki se kažejo v morebitni premajhni angažiranosti strokovnega osebja ZGS pri realizaciji poseka. V tem smislu preucujemo razlike med obmocji, krajevnimi enotami in revitji ter poskušamo z vodenjem in organiziranjem dela vplivati na ustrezno ucinkovitost javne gozdarske službe v vseh gozdovih. 
5.2 Gojitvena dela 
Z vidika uresnicevanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih del je primerno podrobneje obravnavati le gojitvena dela, varstvena dela, ki jih praviloma obravnavamo skupaj z njimi, pa pustiti nekoliko ob strani. Nacrtujemo namrec lahko le del varstvenih del, zato primerjava opravljenih varstvenih del z nacrtovanimi veckrat vsebinsko ni brez zadržkov. 
Za realiziranje gozdnogojitvenih del imamo v razmerah nove ureditve slovenskega gozdarstva v zasebnih in državnih gozdovih povsem razlicne vzvode. V državnih gozdovih je strokovni predlog ZGS v vecini primerov primerno upoštevan, le v nekaterih primerih ga SKZG v doloceni meri prilagodi financnim zmožnostim, v zasebnih gozdovih paje obseg gojitvenih del v bistvu dolocen z razpoložljivimi proracunskimi sredstvi ter s stopnjami sofinanciranja, kot jih doloca Pravilnik 
o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz proracuna RS. 
Financna sredstva državnega proracuna, namen­jena vlaganjem v gozdove, se v zadnjih letih znižujejo celo v absolutnem znesku, po njihovi realni vrednosti pa seveda še znatno intenzivneje, kar se nujno odraža tudi na kolicini izvedenih gojitvenih del v zasebnih gozdovih. 
Grafikon 4 prikazuje gibanje realne višine sredstev državnega proracuna za vlaganja v gozdove v obdobju 1998-2002. Za izhodišce je vzeto leto 1998. Preglednica 2 pa kaže strukturo sredstev državnega proracuna, namenjenih vlaganjem v gozdove, kot so bila porabljena v letu 2002. 
Poudatjena ozka odvisnost kolicine izvedenih gojitvenih del v zasebnih gozdovih od razpo­ložljivih sredstev državnega proracuna, nujno zahteva pojasnilo. Izkazana ozka odvisnost je posledica zelo nizkih sredstev državnega proracuna za vlaganja v gozdove, ki zagotavljajo izvedbo zelo majhnega deleža potrebnih gojitvenih del. Že ob 
GozdV 62 {2004) 2 

Veselic , ž.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanj e ter uresnicevanje nacrtov 
Preglednica 2: Struktura v letu 2002 porabljenih sredstev državnega proracuna, namenjenih vlaganjem v gozdove 
Ime proracunske postavke  Poraba 2002 SIT  
Obnova gozdov  80.925.609  
Nega gozdov  120.486.548  
Varstvo gozdov  125.847.574  
Vzdrževanje življenjskega okolja divji.h živali  18.348.483  
Sanacija požarišc in ujm -gojenje  16.691.548  
Semenarska in drevesnicarska dejavnost  1.534.455  
Vzdrževanje gozdnih cest  212.606.773  
Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest  19.000.000  
Izvršba odlocb  150.678  
SKUPAJ  595.591.668  

nekoliko vecjih sredstvih bi se ob trenutno predpisanih stopnjah sofinanciranja gozdnih del pokazalo, da je vecji obseg del težko realizirati zaradi nezainteresiranosti lastnikov gozdov za ta dela. 
Zabjevanja predstavnikov lastnikov gozdov ob sprejemanju Zakona o gozdovih ( 1993), da posebni skladi, kjer bi se zbirala financna sredstva, na primer od prodaje lesa, niso pob·ebni, ker bodo lastniki gozdov v novih družbenih okolišcinah, ko bodo resnicni gospodatji svojih gozdov, sami poskrbeli za izvedbo potrebnih del v gozdovih, se ocitno niso uresnicila . 
Vzrokov za nezainteresiranost lastnikov gozdov za izvajanje gojitvenih del je vec. Mnogi so od dela v naravi odtujeni in sami niti niso usposobljeni izvesti del, nekateri pa jih sami fizicno niso sposobni izvesti. Narociti izvedbo del poklicnim 
izvajalcem pa pomenj za te lastnike gozdov velik strošek, ki dalec presega prispevek države k izvedbi 
del, tolikšne razlike pa niso pripravljeni placati za dela, ki se bodo njim oziroma dedicem obrestovala šele po mnogih desetletjih. 
Ceprav je ponekod v svetu uveljavljen nacin financiranja gojitvenih del z zbiranjem sredstev iz prihodka od lesa, pri nas menda to ni mogoce tudi zaradi odlocitve o t.i. integralnem državnem proracunu, v katerega se vse izteka in iz njega vse izhaja; in to se je seveda prav tako poudarjalo že ob izdelavi veljavnega Zakona o gozdovih. Ker naj bi se vanj torej stekala pomembna sredstva od poseka lesa v zasebnih gozdovih, predlagamo, da naj se iz njega tudi sofinancirajo gojitvena dela v tolikšni meri, da bo zagotovljena njihova izvedba. 
Podobno kot pri realizaciji secenj je gotovo tudi pri realizaciji gojitvenih del kolicina izvedenih del odvisna tudi od prizadevanja gozdarskega stro­kovnega osebja. Izvajanje gojitvenih del anali­ziramo tudi s tega vidika, s ciljem, da zagotovimo v vseh gozdovih zadostno strokovno podporo izvajanju gojitvenih del. 
6 LITERATURA 
KOZOROG, E., MATIJAŠIC, D., 2003. Sodobno 
gozdnogospodarsko nacrtovanje-korak h kvaliteti 
in racionalnosti. Zbornik Študijskih dni Oddelka za 
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pri BF, 
Ljubljana. Porocilo o delu ZGS za leto 1994. Ljubljana. Porocilo ZGS o gozdovih za leto 2002. Ljubljana. Zakon o gozdovih (Ur list. RS, št. 30/93 in 67/2002). Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih 
nacrtih (Ur. list RS, št. 5/98). 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
Obisk delegacije Združenja za gozdarstvo pri javnem podjetju za gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi zemljišci v republiki Hrvaški 
»Hrvatske šume« 
1 UVOD 
S programom dela Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornid Slovenije smo v okvitju navezovanja stikov z državami jugovzhodne Evrope v letu 2003 predvideli obisk na Hrvaškem. Dolgo smo neuspešno iskali primerne stike, dokler rezultata ni dalo staro poznanstvo s hrvaškim kolegom, kije nekaj casa delal tudi pri nas na takrat Gozdnem gospodarstvu Kocevje. Prek njega, mag. Štefana Puljaka, ki pri »Hrvatskih šumah<< vodi službo za razvoj, smo navezali stik z mag. Josipom Dundovicem, bivšim direktorjem »Hrvatskih šum«, ki sedaj opravlja funkcijo svetovalca direktmja. Ko je bil vzpostavljen ta stik je bil obisk organiziran in realiziran prej kot v enem mesecu. 
Za boljšo informiranost in lažjo primetjavo z našimi razmerami si oglejmo prikaz, ki so ga hrvaški kolegi pripravili za naš obisk. 
2 HRVAŠKI GOZDOVI IN GOZDARSTVO 
2.1 Pregled državnih gozdov 
Gozdovi in gozdna zemljišca so za republiko Hrvaško dobrine posebnega državnega pomena. Gozdovi so posebno naravno bogastvo in s svojimi splošno koristnimi funkcijami predstavljajo posebne naravne in gospodarske osnove. Republika Hrvaška s svojo zakonodajo, ki ima cilj ohraniti naravo in clovekovo okolje ne zaostaja za drugimi evropskimi državami. Prizadevanja za celovito ohranjanje okolja je privedlo do nastanka De­klaracije o zašciti okolja v Republiki Hrvaški, ki jo je lu·vaški sabor sprejel leta 1992. V deklaraciji je poudarjeno, da je Hrvaška izrazito bogata z razlicnimi naravnimi lepotami, posebnost pa so naravni gozdovi, s katerimi je treba racionalno gospodariti. 
Zaradi enovitega in trajnega gospodarjenja z vsem.i gozdovi so v Zagrebu leta 1990 ustanovili enovito podjetje "Hrvatske šume" s skoraj 14.000 zaposlenimi, kije z delom pricelo leta 1991. V letu 2002 je podjetje postala družba z omejeno odgovornostjo in 9.000 zaposlenimi. Skladno s projektom mora podjetje postati dinamicna in dobickonosna gozdarska družba, ki upravlja z naravnimi potenciali na ekološko trajen nacin , usmerjena proti trgu in kupcem , komercialno moti v irana in socialno odgovorna. V obdobju prestrukturiranja od leta 2002 do 2006 bo podjetje sledilo naslednjim petim velikim izzivom: 
• 
Povecanje prihodkov od prodaje lesa (uvajanje tržnih odnosov z lesno industrijo); 

• 
zmanjšanju direktnih in indirektnih stroškov; 


• 
povecanje prihodkov z novimi dejavnostmi na vsaj 5 % skupnih zunanjih prihodkov; 

• 
socialno odgovoren nacin izvajanja planov zaposlovanja in 

• 
dosledno spoštovanje dolocil mednarodnega FSC standarda. 


"Hrvatske šume" so v zvezi s tem že dosegle naslednje rezultate s pomembnim dolgorocnim vplivom: 
• 
Zaradi zahtev kupcev so 17. oktobra 2002 pridobili FSC ( Foresty Stewardship Council) certifikat, kar pottjuje, da z gozdovi gospodarijo po strogih ekoloških, socialnih in ekonomskih standardih. 

• 
"Hrvatske šume" so v sodelovanju z Državnim zavodom za standardizacijo in meroslovje in Gozdarsko fakulteto sprejele Evropske norme kot hrvaške norme (HRN -EN -1999) za najvažnejše gospodarske vrste listavcev (hrast, bukev, topol, jesen in javor). V ta namen so v letu 2000 opravili izobraževanje strokovnega kadra za njihovo uporabo. Izdelana je bila primerjava med HRN 1995 (JUS) in HRN -EN -1999. Na podlagi odloka Ministrstva za gospodarstvo uporabljajo HRN ­1995. 

• 
V lastništvu "Hrvatskih šum" sta v letu 2003 zaceli poslovati dve novi družbi: HŠ Tours in HŠ Con s ul t. 

• 
Še vedno je 10 % hrvaških gozdov nedo­stopnih zaradi miniranih površin. Postopek odstranjevanja min je zelo drag in zahteven, vendar se tudi tako ustrezno s površino povecuje tudi proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov. 



Skupni posnetek predstavnikov >>Hrvatskih šuma« (Foto: Branko Južnic) 
• P1izadevajo si pri razvoju novih dobickonosnih programov, zlasti s podrocja pridobivanja energije iz biomase. 
Gospoda1jenje z gozdovi se izvaja v skladu z gozdno gospodarskimi podlagami, ki jih izdelujejo vsakih deset Jet. Cilji gospodarjenja so naslednji: 
• 
Enovito gospodarjenje z vsemi gozdovi države. 

• 
Stalna vlaganja v obnovo gozdov in krepitev ekoloških funkcij gozdov. 

• 
Zagotavljanje celovitega varstva gozdov. 

• 
Racionalna proizvodnja v tržnih pogojih. 


• 
Visoka kakovost proizvodov in boljša izraba biomase. 

• 
Optimalna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami. 

• 
Stalno poudarjanje pomena in vloge gozdov in gozdarstva. 


Osnovna nacela gospodarjenja z gozdovi so trajno gospodarjenje z olu-anjanjem naravne sestave in pestrosti gozdov ter povecanje stabilnosti in kakovosti gospodarskih in splošno koristne vloge gozdov. 
V Republiki Hrvaški pokrivajo gozdovi 44 % kopne površine državnega ozemlja in skupaj z 
in udeležencev obiska Združenja za gozdarstvo. 
gozdnimi zemljišci predstavljajo enkratno gozdno gospodarsko podrocje na 2.485 .611 ha. Strnjeni gozdovi pokrivajo 2.100.000 ha kar predstavlja 37 % površine. Od tega je 81 %državnih in 19% zasebnih gozdov. Semenski gozdovi, ki so najvrednejši, zavzemajo 64 % površin, panjevski gozdovi, grmišca in ostali nizki gozdovi (šikare) 32 %, ostale degradirane oblike pa še 3 % poraslili površin. Plantaže in kulture pokrivajo le 1 % vseh poraslih površin. 
V skupni lesni zalogi prevladttiejo listavci s 84 % deležem: bukev 37 %, hrast dob 15 %, hrast graden 10 %, ostal] hrasti 1 %, gaber 7%, jesen 4 % ter javor, robinija, domaci kostanj, lipa, jelša in topol 10 %. Delež iglavcev je komaj 16 %:jelke 10 %, sffil·eka 2 %, crni bor 1 %, ostali bori 2% in drugi iglavci 1 %. 
Gospodarski gozdovi pokrivajo 1.878.790 ha ali 94 % celotne površine gozdov. Ostalo so varovalni gozdovi s površino 88.839 ha ali 5 % deležem in gozdovi s posebnim namenom na 23.909 ha ali 1 % deležem. Lesna zaloga znaša 278.232.621 m3 , tekoci letni prirastek je 8.123.496 m3 in letni etat 4.934.199 m3 • 
Glavna odlika hrvaških gozdov je, da so po sestavi drevesnih vrst kar 95 % naravni gozdovi. 
-.. _.....", 

:... • '-1 ~ ,,.,._ 
---Gozdarstvo v casu in prostoru 
. ,_ ~~--

Varstvo gozdov neposredno vpliva na varstvo vsega okolja. Glavne smernice veljavnega gospodarjenja z gozdovi so opredeljene v Zakonu o gozdovih (1983, 1991) in v Zakonu o varstvu narave (1994), ki vkljucuje vsa naravna bogastva Hrvaške. 
Po stanju iz leta 1999 je od 578.000 ha vseh zavarovanih površin narave po kategorijah Zakona 
o zašciti narave 17 % nacionalnih parkov, 70 % naravnih parkov, 6 % posebnih rezervatov in 7 % zašcitene naravne posebnosti, kar prispeva k evropski nu·eži zavarovanih površin podrocja Nature 2000. Razlicne kategorije obsegajo 9,9 o/o površine Hrvaške. Pri tem je treba poudariti, da se približno polovica, torej 1.057.609 ha hrvaških gozdov, nahaja na krasu. Gozdovi na krasu so pretežno degradirani (makije, panjevci). Sanacije so zato nujne že za boljše opravljanje pretežno splošno koristnih funkcij gozdov. Pri tem je zelo pomembna vloga gozdarske stroke in znanosti. Republika Hrvaška je podpisnica vseh resolucij Ministrskih konferenc o zašciti in ohranjanju evropskih gozdov (Strassbourg 1990, Helsinki 1993, Wien 2003). Pri sedanji izdelavi planov trajnega gospodarjenja z gozdovi, ki so ga na Hrvaškem zaceli izvajati že leta 1765, so podlaga nacela omenjenih resolucij. 
2.2 Koristi od gozda 
V gospodarskih gozdovih se ustvarja prihodek od lesa na podlagi trajnosti, kar pomeni, da se s pridobivanjem lesa ne prizadene sestava in vitalnost gozdnega ekosistema. Varovalni gozdovi so prvenstveno namenjeni zašciti tal pred erozijo (vode, snega, vetra) medtem ko imajo gozdovi s posebnim namenom lahko rekreacijsko, turisticno, estetsko, obrambno in razne druge vloge. V novejšem casu postajajo splošno koristne funkcije gozdov pomembnejše kot pa lesna funkcija. 
Posredne funkcije gozdov so postale pomemb­nej še od proizvodnih tako da danes že govorimo o splošno koristnih funkcijah gozdov, ki so lahko 10, 20, 30 in vec krat vecje kot znaša vrednost naravne lesne zaloge zrelih gozdov. 
2.3 Odnos javnosti do gozdov 
Javnost v gozdarstvu vidi na eni strani gospodarsko panogo, ki ustvarja dobicek, na drugi strani pa ji gozd pomeni enkraten in zapleten sistem, ki ima poseben pomen pri vzdrževanju skupnega ravno­težja v biosferi. 
t22 
Javnost je v odnosu do gozda kot zapletenega ekosistema, ki ga je treba prepustiti naravnemu razvoju vse obcutljivejša in ima vse manj razu­mevanja za gospodarske dejavnosti v gozdu, ki imajo za cilj ustvarjanje dobicka. Tako postaja vse bolj vprašljivo celo redno gospodarjenje z gozdovi. 
Javnost je zelo negativno ocenjevala delo »Hrvatskih šuma« kot podjetja, ki je bilo ustanov­ljeno za gospoda.Ijenje z gozdovi zaradi nezadostne informiranosti o gozdno-gojitvenih delih, ki so nujna za vzdrževanje stabilnosti gozdnih eko­sistemov. 
V javnosti se pomen splošno koristnih funkcij vse bolj veca, vse manj pa pomenijo gozdovi kot vir lesne zaloge. V tej smeri izvira iz javnosti vse vec pobud za zašcito dolocenih gozdnih površin. 
Tako »Hrvatske šume« vlagajo veliko strokovnih in materialnih prizadevanj za hkratno zado­voljevanje komercialnih potreb po lesu ob istocasni zašciti gozdov. Z namenom, da javnosti prikazujejo svoje redne dejavnosti organizirajo »Hrvatske šume« novinarske konference, na katerih prika­zujejo javnosti vse ukrepe, ki jih izvajajo pri gojenju in varstvu gozdov. 
2.4 Odnosi Hrvatskih šuma d.o.o. z javnostmi 
Za komuniciranje z javnostmi imajo »Hrvatske šume« dve ravni: 
Raven Uprave »Hrvatske šume« pokriva splošna vprašanja, organizacijo namenskih srecanj in praznovanje obletnic 
Raven posameznih Gozdnih uprav in podružnic, ki sodelujejo z vrtci, šolami, nevladnimi organizacijami in drugim organizacijami. 
Poleg novinarskih konferenc, obvešcanje javnosti poteka tudi z odgovori na vprašanja novinatjev. To pomeni ne cakati na novinarjev klic ampak izvajati redno seznanjanje z obvestili za novina.Ije. Poudariti je potrebno dobro sodelovanje z Zborom novina.Ijev v Hrvaškem novinarskem društvu pri organizaciji okroglih miz zahtevnejših vsebin. 
Glede na to, da se velik del hrvaških gozdov nahaja na krasu, se v obdobju požarne sezone, ki traja od 01.06. do 01.09., organizira intenzivna dejavnost na podrocju celotne države z enim samim namenom: kako prepreciti nastanek ognja? (prikazi na nacionalni in lokalnih TV in radio postajah, veliki plakati ob prometnicah). 
GozdV 62 {2004) 2 


Gospodarjenje z oplodnirni in koncnimi secnjami pomeni naenkrat veliko kolicino sortimentov vrhunske kakovosti. (Foto: Branko Južnic) 
Posebno pozornost posvecajo vkljucevanju v organizacijo obletnic, ki so pomembne za varstvo okolja. Glavni namen je poudariti pomembnost gozdov in splošno koristnih funkcij kot tudi znatno vlogo, kijo ima pri varstvu okolja gozdarska stroka z gospodarjenjem po nacelih trajnosti. 
Planinsko društvo »Šumar« pomembno prispeva k medsebojnemu razumevanju med clani drugih planinskih društev in gozdarji. V letu 2003 so za leto 2002 dobili nagrado za najbolje urejeno lu·vaško planinsko spletno stran. 

ln še casopis »Hrvatske šume«, ki ga izdajajo kot pomemben prispevek k promociji gozdarstva. Izdajajo ga mesecno v nakladi 7.000 izvodov, ki jih brezplacno pošiljajo posameznikom in raznim ustanovam (šole, ministrstva, znanstvene ustanove, itd.). Vedno vecje število tistih, ki bi ga želeli prejemati potrjuje pravilno graficno opremo in vsebino. 
Vsi pomembni podatki o »Hrvatskih šumah« so dostopni tudi na spletni strani. 
S pomocjo intraneta, ki ga dnevno dopolnjujejo, skrbijo za cim hitrejše in tocnejše informacije delavcev o vseh dogodkih, ki se nanašajo na »Hrvatske šume«. 

Vse našteto je strnjen prikaz prizadevanj, k1 jih podjetje izvaja za cim boljše komuniciranje z javnostmi. Težijo k cim boljši prepoznavnosti poslovanja in celotne gozdarske stroke. Z infor­miranjem javnosti o biološki raznovrstnosti se ustvarja zavest o potrebi in pomembnosti ohranjanja gozdov, ki ustvarja drugacno miselnost in odnos posameznika in skupnosti do raznovrstnosti in pomembnosti gozdov. Tako se javnost vkljucuje v oblikovanje odlocitev, ki se nanašajo na izdelavo planov gospodarjenja z gozdovi. Prav to pa izhaja tudi iz FSC certifikata. 
3. POTEK OBISKA IN DELA 
Namen našega obiska je bil seznanitev z izkušnjami, ki jih imajo na podrocju prodaje lesa prek licitacij in gospoda1jenjem z gozdovi na zavarovanih 
obmocjih. 
Deset clansko delegacijo so sestav lj ali štirje clani Upravnega odbora Združenja za gozdarstvo, pet drugih predstavnikov in sekretar. 

Prvi dan, v cetrtek, 20.11.2003 smo bili gostje Uprave gozdov Vinkovci, kjer so nam izkušnje pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov s pomocjo licitacij predstavili naslednji strokovnjaki »Hrvatskih šuma«: 
1) Luka Vrhovac, vodja UŠP Vinkovci, 
2) Ilija Gregorovic, namestnik vodje UŠP Vinkovci, 
3) Damir Tucakovic, vodja KomercijaJnega oddelka UŠP Vinkovci, 
4) Zlatko Jok.ic, vodj GO Vrbanja, 
5) Davor Vukovac, revirni gozdar na GO Vrbanja 


Gozdarstvo v casu in prostoru 
6) Andrija Štefancic, svetovalec Uprave HŠ d.o.o. 
7) Josip Filipovic, svetovalec Uprave HŠ d.o.o. 
8) mr.sc. Stjepan Puljak, vodja Razvojne službe HŠ d.o.o. 
9) Petar Milinkovic, vodja Komercijalne službe HŠ d.o.o. 
10) Zvonko Peicevic, novinar lista »HRVATSKE ŠUME« 
11) nu.sc. Josip Dundovic, svetovalec Uprave HŠ d.o.o. 
Problem so nam prikazali na treh objektih na terenu. V vseh treh primerih je šlo za izvedbo koncnega seka hrastavega sestaja na že pomlajeni površini. Na prvem objektu je bila secnja in spravilo lesa že koncano, na drugam objektu v teku, na tretjem paje potekalo samo še spravilo lesa. V vseh treh primerih so bile ob cesti uskladišcene velike kolicine hrastove hlodovine. Najbolj je seveda izstopala furnirska hlodovina hrasta doba (hrvaško »lužnjak«), tako zaradi velikih dimenzij kot vrhunske kakovosti. Velikih koncentracije visoko kakovostne hlodovine ob kamionski cesti je seveda možno dosegati z nacinom gospodarjenja, ki ima pri naših sosedih dolgorocno, lahko recemo (vec) stoletno izrocilo. To so nam zelo jasno prikazali na vseh objektih. V koncni sek najkasneje tri do štiri leta po oplodni secnji zajemajo cele oddelke. Objekt, kjer se je odvijala še secnja in spravilo lesa ima površino 57 ha. V koncni sek je zajeto vse drevje, tako da znaša neto posek 10.500 m3• Tak nacin izvajanja gospodarjenja seveda omogoca napad visokega deleža najkakovostnej še (furnirske) hlodovine na majhni površini. 
Za ponazoritev si poglejmo nekaj podatkov o drevesnih vrstah, kolicinah in kakovostnih razredih, ki jih prodajo na licitacijah. Podlaga za kakovostno razvršcanje gozdnih lesnih sortimentov je na podlagi Odloka Ministrstva za gospodarstvo JUS, ceprav imajo HRN (hrvaške norme), ki pa so popolnoma povzete po EN (evropske norme). Po dogovoru prodajo še vedno kar od 88,58 % vseh kolicin jelke do 94,92% hrasta gradna. Delež hrasta doba prodanega po dogovoru znaša 92,77 %. 
Prodajo na licitacijah locijo posebej za domaci in posebej za tuji trg. Na domacem trgu so v obdobju 2000 -2002 prodali naslednje deleža hlodov po drevesnih vrstah: hrast dob 3,74 %, hrast graden 2,36 %, bukev 1,24% jesen 1,55% in jelka 8,83 %. Deleži na tujih trgih so pa naslednji: hrast dob 2,8 %, hrast graden 1,76 %, bukev 4,27 %, jesen 7,3 % in jelka 0,00 %. Najvec na tujih licitacijah torej prodajo jesena, po jelki pa ni povpraševanja. 
Ponudba, ki je predmet licitacij se vsak petek nahaja na sedežu uprave »Hrvatskih šum« v Zagrebu. Tu se potem vrši licitiranje ponudb iz prejšnjih obdobij in pridobi podatke o kolicinah, kakovosti drevesni vrsti in lokaciji novih ponudb. Po njihovih podatkih se izklicne cene pri najvred­nejših ponudbah, ki znašajo za hrast dob tudi 500 Eur/m3, z licitacijami povecajo za v povprecju 10 do 20 %. Ce neka ponudba na licitaciji ni prodana, jo lahko po licitaciji prodajo po izklicni ceni. Ce ni zanimanja se po ustreznem postopku izklicna cena zniža. Taka prodaja poteka po principu videna­kupljeno in reklamacij torej ni. 
Prodaja na licitacijah na Hrvaškem ni novost in ima dolgo izrocilo. Ce jo presojamo z našega vidika lahko ugotovimo, da morajo biti za to izpolnjeni predvsem naslednji pogoji: ustrezne drevesne vrste, koncentracije secenj in vrhunska kakovost. 
Teh pogojev pri nas ne izpolnjujemo. Treba je vsekakor tudi ugotoviti, da ce bi že v preteklosti za to obstajali pogoji, bi bil tudi tak nacin prodaje najvrednejši sortimen to v vsekakor uporabljen. Pri nizkih koncentracijah secenj, kjer se koncni seki izvajajo na majhnih površinah in majhnem deležu visoko kakovostnih sortimentov, ki se pojavljajo na zelo velikih površinah, pa bi stroški licitacij zelo hitro presegli pricakovane ucinke licitacije. Za prodajo manj vrednih sortimentov pa tak nacin ni uporaben ne pri nas in kot vidimo tudi ne na Hrvaškem. Zato Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano tudi ne vztrajata na uresnicitvi s tem v zvezi izdane Uredbe. 
Drugi dan, v petek, 21.11.2003 smo bili gostje Uprave gozdov Osijek, kjer so nam izkušnje z gospodarjenjem z gozdovi na zavarovanih obmocjih predstavili naslednji strokovnjaki »Hrvatskih šum«: 
1) mr.sc. Pavle Vrataric, vodja UŠP Osijek 
2) Drago Vracevic, vodja oddelka za urejanje gozdov UŠP Osijek 
3) Zlatan Mihaljevic, vodja GO Tikveš 
4) nu·.sc. Stjepan Pulj ak, vodja razvojne službe HŠ d.o.o. 
5) nu·.sc. Petar Jmjevic, vodja službe za ekologiju HŠ d.o.o. 
6) Franjo Prebanic, strokovni sodelavec za gojenje gozdov HŠ d.o.o. 
Naravni park Kopacki ril je poln spomenikov narave (Foto: Branko 

Južnic) 
7) Branislav Jakovac, tajnik »Hrvatskoh šumar­skog društva« 
8) dr.sc. Miro Harapin, clan Akademije gozdarskih znanosti 
9) mr.sc. Josip Dundovic, svetovalec Uprave HŠ d.o.o. 

Gozdarsko združenje je prav v zacetku novembra organiziralo posvetovanje o gozdarski politiki na zavarovanih obmocjih. Interesi so zelo razlicni . Težnje po ustanavljanju novih zavodov za uprav­ljanje s parki razlicnih kategorij so mocne. Seveda pa to povecuje že tako številne upravljavce in druge sodelujoce v procesu gospodarjenja z gozdovi. Poleg tega to pomeni dodatno obremenjevanje državnega proracuna. Zato so nas zanimale njihove izkušnje tudi s tega podrocja. 
Hrvaška ima zelo dolgo tradicijo varstva narave. V letu 2003 so na podlagi odloka vlade ustanovili Državni zavod za varstvo narave. Zavod za zašcito naravnih redkosti pa je do sedaj zašcitil 44 rastlinskih, 476 živalskih vrst in 450 prostorskih objektov razlicnih kategorij. Skupaj imajo zašciteno kar 10,33 % hrvaške kopne površine. Pretežni del teh površin pomeni 18 narodnih in naravnih parkov. 
Nam so predstavili Naravni park Kopacki rit, ustanovljen 1967 leta, s površino 22.894 ha. Gre za nižinsko poplavno podrocje in veliko raznolikostjo živalskega in rastlinskega sveta. V veliki vecini prevladujejo gozdovi. Park upravlja javni zavod z 11 zaposlenimi. 
Usklajevanje gozdarske dejavnosti z upravo parka so gozdatji ocenili za zahtevno. Menijo, da 
GozdV 62 (2004} 2 

bi morali s parki tam, kjer gozdovi površinsko prevladujejo upravljati gozdarji. Vec upravljavcev na isti površini tudi po njihovem mnenju in izkušnjah ni ucinkovit nacin za upravljanje zavarovanih obmocij. 
S tem smo dobili potrjeno tudi našo ugotovitev, ki je bila spoznana na posvetovanju o Gozdarski politiki na zavarovanih obmocjih . Namrec, z gozdovi, ki v zavarovanih obmocjih prevladujejo naj upravljajo gozda1ji v okviru že obstojecih institucij: Zavod za gozdove Slovenije ali/in gozdarske gospodarske družbe s Skladom kme­tijskih zemljišc in gozdov RS v državnih gozdovih . Osnovna kadrovska sestava je primerna, dopolniti jo je potrebno Je z nekatetimi predstavniki drugih strok (npr. biologi, geografi, pokrajinski arhitekti, pravniki, itd.). 
Iz liste sodelujocih gostiteljev je razvidno, da so nam posvetili izjemno pozornost, ki se je izkazova]a prav na vseh podrocjih: strokovnem, gostiteljskem, kolegijalnem in prijateljskem . Hrvaški kolegi so nas obogatili z zelo obsežnimi in kakovostnimi strokovnimi in turisticnimi gradivi, v pretežni meri izdanih pod pokroviteljstvom »Hrvatskih šum« . Za vse to se zato njegovim predstavnikom in Javnemu podjetju »Hrvatske šume« želimo najlepše zahvaliti tudi na tem mestu. Posebna zahvala pa velja mr. se. Josipu Dundovicu, svetovalcu Uprave HŠ d.o.o., kije vse to organiziral in vodil. 
Franci FURLAN, spec. univ. dipl. inž. gozd. 
sekretar Združenja za gozdarstvo 

. ­-~ 
____________ N_apovedujerno RAZPIS IN POGOJI UDELEŽBE 
. :::~·"d? 
Ic 
na 

4.DRŽAVNEM TEKMOVANJU GOZDNIH DELAVCEV SLOVENLJE 
Gozdno gospodarstvo Novo Mesto d.d., z DIT gozdarstva Novo Mesto pod 
okriljem Zveze gozdarskih društev Slovenije in vodenjem Organizacijskega 
odbora 4. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije (OO 4. DTGDS) 
prireja 4. DRŽAVNO TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV SLOVENIJE. 
I. Kraj tekmovanja: DOLENJSKE TOPLICE 
II. Program: 
petek, 14. maj 2004: 
ob 15.30 uri: posvet sodnikov in vodij ekip s strokovno tehnicnim odborom 

ter žrebanje startnih številk tekmovalcev 

sobota, 15. maj 2004: 
ob 9.00 uri: ob 9.30 uri: ob 15.00 uri : 

Tekmovalne discipline: 
l.  Menjava verige in obracanje letve  
II.  Kombiniran  rez  
III.  Zasek in podžagovanje  
IV.  Precizen rez na podlagi  
v.  Klešcenje  
VI.  Podiranje na balon  

zbor udeležencev 4. DTGDS s slavnostno otvoritvijo zacetek 4. DTGDS razglasitev rezultatov in podelitev odlicij 
/tekmovalna/ /tekmovalna/ /tekmovalna/ /tekmovalna/ /tekmovalna/ /fak u !tati v na/ 
III. Organizacijski odbor 4. DTGDS 
predsednik: podpredsednik: vodja tekmovanja: pom. vodje tekmovanja 
clan: clan: clan: clan : clan: clan: 
126 
Andrej Kastelic, univ. dipl. inž. gozd. Adolf Trebec, univ. dipl. inž. gozd. Brane Štubler, univ. dipl. inž. gozd. Anton Turk, univ. dipl. inž. gozd. Jože Žvab, univ. dipl. inž. gozd. Jože Zore, univ. dipl. inž. gozd. Julijan Rupnik, univ. dipl. inž. gozd. Marjan Vadnu, dipl. org. menedž. Peter Jež, univ. dipl. inž. gozd. P1imož Bobnar, oec. 
(GG Novo Mesto) (ZGS OE Postojna) (GG Novo Mesto) (ZGS OE Novo Mesto) (GOZD Ljubljana) (Gozdarstvo GRCA Kocevje) (SNEŽNIK Kocevska Reka) (SGLŠ Postojna) (GG Postojna) (GG Novo Mesto) 
GozdV 62 (2004) 2 

-. "· ~--. . -
Napoveduj emo g~·-~&.. 
IV. Castni organizacijski odbor 
4. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije 
mag. Franci BUT, minister 
Jože STERLE, univ. dipl. inž. gozd. 
Franci VOVK Franci FURLAN, spec. univ. dipl. inž. gozd. Cvetka KERNEL prof. prof.dr. Andrej BONCINA 
Franc NABERNIK, univ. dipL inž. gozd. Andrej KERMAVNAR, univ. dipl. inž. gozd. mag. Franc PERKO, univ. dipl. inž. gozd. dr. Mirko MEDVED, univ. dipl. inž. gozd. Marjan FERCEC, univ. dipl. inž. les. 
V. Tekmovalna pravica 
(Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije) (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije) (Župan obcine Dolenjske Toplice) (Združenje gozdarstva Slovenije) (SGLŠ Postojna) (Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) (Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije) (Zavod za gozdove Slovenije) (Zveza gozdarskih društev SlovenUe) (Gozdarski inštitut Slovenije) (Sindikat gozdarstva Slovenije) 
a) 
Vsako gozdnogospodarsko obmocje (organizator obmocnega tekmovanja) lahko nastopi z eno ekipo, ki šteje štiri tekmovalce. Organizator državnega tekmovanja lahko nastopi z dvema. 

b) 
Tekmovati smejo vsi polnoletni državljani Republike Slovenije, ki so usposobljeni za delo v gozdu in delo profesionalno opravljajo pri gozdarskih gospodarskih družbah. 

c) 
Na tekmovar]u nastopi tudi ekipa podjetja Snežnik d. d. Kocevska reka in ekipa dijakov SGLŠ iz Postojne. 

d) 
Ekipa SGLS Postojna tekmuje na odgovornost vzgojno izobraževalne ustanove. 

e) 
Prijavitelj obmocne ekipe je dolžan pri sestavi tekmovalne ekipe preveriti in zagotoviti navedena dolocila pod tocko »a in b«. 

f) 
Ekipo vodi vodja ekipe, kateri ima tudi pravico spremljanja ocenjevanja in pravico pritožbe na izmerjene rezultate. 

g) 
Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je placana startni na za vsakega posameznega tekmovalca, na poslovni racun DIT gozdarstva Novo Mesto, št.racuna 02970-0018493312 pri NLB-divizija Dolenjska , z navedbo "Startnina '2004" (davcna številka je 27508137; maticna številka 5265193). Startnina je 35.000,00 SIT za prijavljenega tekmovalca. Nakazana mora biti najka<>neje ob prijavi ekipe to je do 


04. 05. 2004. Fotokopija potrdila nakazila mora biti priložena prijavi. V primem odpovedi udeležbe posameznika ali ekipe se startnina placniku ne vrne. Startnina je namenjena kritiu osnovnih organizacijskih, zavarovalnih in izvedbenih stroškov tekmovanja. 
h) Prijave ekipe so do 04. maja 2004, poimensko pa do 11. maja 2004 na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo Mesto d.d., Gubceva 15, 8000 Novo Mesto. Ce imate v vašem obmocju sodnike, ki bi želeli sodelovati pri sojenju na tekmovanju, vas prosimo, da jih prijavite najkasneje do 04. maja 2004. 
VI. Tockovanje in uvrstitve 
e Tekmovalci dobijo tocke za cas, ki so ga potrebovali za izvršitev discipune in za doseženo natancnost njihovega dela. 
• Za kršitev varnostnih pravil in napak pri delu (žaganju), dobijo kazenske tocke. Pridobljenim tockam v posameznih disciplinah se odšteje tudi negativne kazenske tocke . 
• Tockovanje je posamicno in ekipno. 
• 
Tekmovalne discipline so: menjava verige in obracanje meca , kombiniran rez, zasek in podžagovanje, precizen rez in klešcenje. 

Podiranje drevesa na balon je samo fakultativna disciplina in ne vpliva na skupni rezultat. 

• 
Najboljši tekmovalec je tisti, ki zbere najvecje število tock. Koncni vrstni red tekmovalcev je odvisen od nj1hovih uvrstitev v razlicnih tekmovalnih disciplinah. Uvrstitev posameznega tekmovalca je v vsaki disciplini dolocena z dobljenimi in kazenskimi tockami. Vodja ekipe lahko na ocenjevanje sodnikov vloži pismeno pritožbo pri razsodišcu tekmovanja, 


Napoveduj emo 

ki bo vse pritožbe takoj raziskalo. Odlocitev razsodišca tekmovanja je dokoncna. Za ekipni rezultat se štejejo tocke vseh štirih tekmovalcev ekipe. Ce dve ekipi-tekmovalca zbereta enako število tock je zmagovalec tista-tisti, ki je med tekmovanjem zbrali-zbrala 
manjše število kazenskih tock. Ce je tudi v tem primeru rezultat izenacen je zmagovalec tisti, ki je dobil vecje število tock pri »zaseku in podžagovanju <
. 
• Za dodatne informacije in pojasnila v zvezi z razpisom in tekmovanjem vam je na voljo organizacijski odbor 4. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije. 
VII. Podelitev odlicij in organizacija državne ekipe 
l. Organizacijski odbor bo ob razglasitvi rezultatov tekmovanja podelil prvim trem ekipam in posameznikom, pokale, medalje in nagrade. 
2. 
Prvi trije najbolje uvršceni posamezniki starejši od 21 let in en mlajši tekmovalec, od 18 do 21 let, bodo tudi uvršceni v državno ekipo, ki bo pod vodstvom Trebec Adolfa, tehnicnim vodjem Vadnu Marjanom in ekipnim trenerjem Samec Borisom ter spremljevalcem ekipe Anton Turkom, Slovenijo zastopala na 26. svetovnem prvenstvu v Italiji, predvidoma v jeseni 2004. Kot rezervni clan za sestavo ekipe se doloci naslednji najuspešnejši tekmovalec. 

3. 
Državna ekipa se bo za nastop na svetovnem prvenstvu pripravljala v Postojni pod strokovnim vodstvom ekipe. 


VID. Nastanitev in stroški 

Stroške prihoda in nastanitve ekipe krijete sami. Nastanitev in prehrana tekmovalcev, vodij ekip, sodnikov, spremljevalcev bo možna ob predhodni rezervaciji, v zdravilišcu DoleJJ.0ke Toplice ina~ okolici. 
urgamzaCIJSKl o uor 
4. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije 

Novo Mesto, 21. januar 2004 Andrej KASTELIC, univ. dipl. inž. gozd. predsednik organizacijskega odbora 
Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLU ME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 2 
Glavni urednik/ Editor in chief mag. Franc Perko 

Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic 
Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classification Kovac-Kerec Dolores 
Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /w.NW.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 
Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana 
Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year 
Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. 
Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: 
CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. 
Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessari/y reflect the policy of the pub/isher nor the editorial board 

128 


Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF 
je izdal 

NOVO DOPOLNJENO IN POSODOBLJENO IZDAJO 
GOZDARSKEGA 
-
PRIROCNIKA 

Prirocnik je vezan v platno. Dobite ga v pisarni oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Vecna pot 83, 1000 Ljubljana. 
Prodajna cena za organizacije in posameznike je 6.000 SIT, za dijake in študente 5.500 SIT. 

ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE VECNA POT 2, 1000 LJUBLJANA 
Ima na zalogi še nekaj izvodov gozdarskih nasvetov: 
• 
Varno delo pri secnji -M. Medved, B. Košir 

• 
Varno delo s traktorji -F. Furlan, B. Košir 

• 
Nega in varstvo mladega gozda -F. Perko 

• 
Kaj ogroža slovenske gozdove -J. Pogacnik, F. Perko 

• 
Gozd in gozdarstvo Slovenije (slovensko/ angleško/nemško) 


Na razpolago imamo tudi nekaj kompletov revije Gozdarski vestnik zadnjih letnikov. 
Narocila sprejema Zveza gozdarskih društev Slovenije, Vecna pot 2, 1000 ljubljana. e-pošta: fperko1 @volja. net 


I. 
2. 
3. 
St 
' 
s~ 
N 
p 
Pe 
tr 
un 
GOZDNO GOSPODARSTVO 
NOVO MESTO d.d. 
Gubceva 15, 8000 Novo mesto Telefon: h. c. 07 33 21 065 
Kakovostno in po ugodnih cenah: 
-opravljamo secnjo in spravilo lesa; -izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela; -projekti ramo, gradimo in vzdržujemo gozdne 
ceste in vlake; -odkupujemo les na panju in kamionski cesti; -izdelujemo in prodajamo žagan in tesan les; -projektiramo in izvajamo hortikulturno in 
vrtnarsko dejavnost; -proizvajamo in prodajamo vse vrste cvetja, loncnic, okrasnih grmovnic in dreves 
Se priporocamo!