\
|^ЦИШ1|ЈИ1Ј||ЈШ1[Г1111Ш111ШЈШПШ11ДШ11И1П11ПП111ПД1Г|||||ЈП^
ADVERTISE Ш i THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
^iiiMnnimuiiiininiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiimiiil
AKOPRAVN
Ц и A 1.1 T ¥
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKS
{jiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiinmiimiii[]iiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiiii[]iiiniiiiiiiaiiiiiimH«g
I	OGLAŠAJTE V	I
i	NAJBOLJŠEM	I
i	SLOVENSKEM	|
I	ČASOPISU	I
1*1 I Izvršujemo vsakovrstne |
I	tiskovine	|
SiiiiiiniiniDiuiiiiiiiiinniiiiimiinniMiiiiJiiniimiiiiiiiainiimiinHiiHiiiinil
ХХХУШ—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 28, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 83
^OHN MEZGEC
Danes zjutraj je preminil, za-od srčne kapi, John Mezgec, stanujoč na 866 E. St. Doma je bil iz Trsta, kjer %PU8ca sestro Marijo in več odmkov. V Ameriki se je na-od leta 1910 in je bil zapo "^Pri Ajax Mfg. Co.
kaj zapušča soprogo Ljud-j ° (^ildred), rojena šarnas, Anfi? Ljubljane, pet otrok: °^'.Mrs. Genevieve Fifolt, j> •'^^ristine Makovic in Mrs. Vpx^ Seljak, devet vnukov in v	se vrši
Јоаепћ%Т pogrebnega zavoda 152 St	sinovi, 458 E.
SZAHORSKY g^^nila jeMaiy Szahorsky,
I'avr, л ' stanujoča na 4025 Hrvat 1	jG bila iz
Joseph 7^-	zapušča sina'
^осГ%"1=^=^гоМга. Rose Pogreb se vrši v petek vLl^ ob 10.30 uri iz Golubo-
8"Рег£
Joseph komlanc
ЦЈпс'!
KAPITAL DELA Z NAJVIŠJIM DOBIČKOM, O TEM NI DVOMA!
WASHINGTON, 27. aprila—Če naj se presoja prospe-riteta, je v prvi vrsti gledati na to, kakšne dobičke izkazujejo ameriške pridobitne družbe. Te so po večini že ob j a vile izkaz prometa in izkaz dobička za prvo četrtletje leta 1955. Dobiček izkazuje najvišjo postavko v dosedanji zgodovini Amerike.
Pri tem ne gre za razliko ali**
gre za kovinsko industrijo, industrijo avtomobilov, gumija stekla ali strojno industrijo; na splošno. se je prvo tromesečje obneslo in se je dvignila produkcija v nekaterih panogah več kot za polovico.
Tudi je gotovo, da se dela. Industrija jekla, avtomobilov in stavbena industrija so v najvišjem razmahu. Če je bilo leto 1953 dobro, v jeklu na primer dnevna produkcija jekla v mesecu aprilu prekaša ono iz dobrega leta 1953.
Prestari za delo
Že iznešene trditve in razmišljanja o starejših, ki so brezposelni, pa ne morejo dobiti dela, se proučujejo tudi v federalnem tajništvu za delo. Ugotovili so, da so se pomnožili oglasi v časopisih za delovno moč v taki višini, da gre porast od 10 do 60 odstotkov. Tako iščejo delov-
no silo. Značilno pa je tudi, da ti oglasi, ki vabijo na delo, stav-Ijajo starostne pogoje, ki se sučejo pri ženskah okrog 30 in 35 let, pri moških pa navadno okrog 45 let. Nad to starostjo se ne sprejema. To je ugotovitev tudi federalnega tajni^va za delo. Ko so se brezposelni prijavljal delo, so po večini naleteli na iste ovire. Urad za delo je iskal tudi vzroke za omejitev v starosti, pa so ti vzroki pozitivni in negativni in so splošno znani. Starejših ne sprejemajo, češ, da ne delajo dovolj hitro, se ne privadijo vsakemu delu, jih lažje doleti nesreča ali bolezen, in večkrat izostajajo od dela kot pa mlajši rod. Na drugi strani se jim priznava, da imajo strokovno vsposobljenost, da delajo točno. Mlajši rod je hitrejši pa bolj površen. (Ne vemo, če bo ta sodba držala na splošno.)
ZLOČIN ŠE VEDNO NARAŠČA
tfai	včeraj zju-
9. uri • ^ sol>oto zjutraj ob Zavodi no ^vidson pogrebnega Ohio , Churchill Rd., Girard, Da J , cerkev St. Rose in nato O.	^ Youngstown,
Vas R, ?, iz Jerman Vrha, ^ P^i Krškem na Do-štev iV^-i omenjenih društva T • ^ pokojni član tudi dru-SW« ,	49 S.N.P.J.,
Čar 41^ ^ Moške zveze in delni-ov. doma v Girardu.
NECEVIER
^■A-nicW^l	Necimer
joč Д	stanu-
8a%8ki L .	Rd. Bil je
Dih orvv. , . zapušča nobe-^ake	Doma je bil iz
skeni Ki^škem na Dolenj-^o&reb zapušča sestro Rezo. Louig p	vršil v torek iz
da Ha	pogrebnega zavo-
^ pokopališče Hillcrest.
^^^ušnica
Wla^7^^° ^'^0 uri se bo da v , *^^šnica v cerkvi sv. Vi-obletnice smrti Diki i"	Crtalič. Sorod-
" "pravTSLE.™"'"''"
in zabava
odsek Slov. del. Do ^ f. Prince Ave. prijaz-
"^oast bee?^^^?®
^ečer o večerjo v nedeljo
® 4rii'	se prične ob
Večeri^K	do 10. ure. Po
je% o prosta	zabava s pet-m plesom.
^jbisk v domovino
б2о	Mary Noch iz
Zve^pJ	poda v torek
bo	York, kjer se
jo Lihp f	vkrcala na lad
Da qu; У ® katero se odpelje bo nip^ rojstne domovine. To letih	obisk tamkaj po 50
tu itjQ ^^^iki. Svojo 50-letnico Ha ladiiT^''? obhajala 5. maja ^'j^bliar,-	poti domov. V
obigjjj^ia ^	^tiri pol-brate
Pokoin	bo tudi sorodnike
Vajo	Andreja, ki bi-
^^edrii • želimo ji mnogo ^ in srečen povratek.
Ravnatelj zvezne tajne službe ГБ1 Koover je Izdal poročilo o stanju zločinstva po Združenih državah. Od leta 1950 se je zlo-činstvo v primeri s številom pre-jivalstva skoraj početvorilo. Več kakor štirikrat bolj narašča, kakor pa narašča prebivalstvo.
Lansko leto se je izvršil kak hud zločin na vsako 14 sekundo, vsaki dan je prišlo do 34 ubo-
NE BOMO SE ŠE GRELI Z ATOMOM!
jev, 49 posilstev, 256 zločinskih napadov, 3,674 podtaknjenih ognjev, 592 tatvin avtomobilov in kakih 1,600 ropov in vlomov. V letu 1954 je bilo izvršenih kar 2,267,250 težjih zločinov ali pet odstotkov več, kakor v letu 1953 in skoraj 27 odstotkov več, kakor v letu 1950. Največ je bilo vlomov in ropov. Zločinci tudi radi podtikajo ogenj.
v SMRT. KER SE JE BAL CEPIVA ZOPER POLIO
Da bodo čmoborzijanci poskušali delati dobičke s cepivom zoper polio, je bilo pričakovati. Cepivo zoper polio seveda ni v prosti prodaji. Že so se pojavili "trgovski potniki," tudi v Clevelandu, pa ponujajo po hišah neko cepivo zoper polio, ki pa ne more biti pristno. Ko ga ponujajo, zavajajo ljudi, da je to cepivo cenejše, kot pa ga bodo kupili pri zdravniku. Izrabe so povsod mogoče.
Šolska mladina, katero sedaj cepijo po ameriških šolah, je korajžna, pa tudi ne.
V Shreveportu, Јљ., je bil v družini Tiptona Tommy med šestind otroci najstarejši. Hodil je v šolo. V šoli pa je bilo napovedano, da bodo cepili zoper polio. Namesto v šolo pa je šel k jezeru Cross Lake na kopanje. Ker ga ni bilo dolgo domov, so ga iskali in ga končno našli—ihrtvega v jezeru.
Salkovo cepivo zoper polio mlademu Tommyu Hpto-nu ni bilo v srečo.
Za svobodnejšo zunanjo trgovino! Prihodnji teden-debata v senatu
vesti
Za ameriško industrijo premoga je nastalo važno vprašanje, ali jo bo spodrinila atomska energija, ko bo šlo za ogrevanje naših domov. Ne samo za ogrevanje, marveč tudi za razsvetljevanje.
Ameriška industrija premoga pravi, da se ne boji konkurence z atomsko energijo, vsaj ne prihodnjih dvajset let. V prvih desetih letih bo atomska energija služila pri produkciji električne energije le do višine treh odstotkov uporabe in potreb; morda bo v nadaljnih desetih letih njena produkcija večja.
Elektrarna, ki bo producirala električno silo z atomsko energijo, je v delu v Pittsburghu. Na programu so še štiri nadalj-ne elektrarne, ki se bodo enako poslužile atomske energije. Ra
čun industrije premoga je ta, da bo vseh teh pet elektrarn na atomski pogon produciralo približno 750,000 kilovatnih ur. Ameriške elektrarne, ki se poslužujejo bodisi premoga, vode, petroleja ali plina kot pogonske sile, pa lahko producirajo sto milijonov kilovatov. Pri tem pa je upoštevati, da se do 50 odstotkov te industrije poslužujejo premoga kot gonilne sile. Električna industrija se bo do leta 1975 kar potrojila, ker bo tudi potreba po večji električni sili skoraj početvorjena. Poleg teh okolnosti pride v poštev cena. Draga produkcija z atomsko energijo bo zahtevala tudi višjo ceno elektriki. Če pa je temu tako, potem bodo elektrarne z običajnim pogonom s temi cenami lahko konkurirale.
Redna seja
Jutri v petek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Euclid Pioneers št. 158 S.N.P.J. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
V staro domovino
Mrs. Josephine Modic iz 1022 E. 70 St. se bo v nedeljo, 1. maja podala na obisk svojcev v Trst. Potovala bo z letalom. Iz Trsta bo odšla v Jugoslavijo in namerava prebiti tamkaj kakih šest mesecev. Srečna pot in zdrav povratek!

Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. William in Helen Nosan ter jima pustile krepkega sinčka. Mrs. Mary Nosan, ki vodi znano pekarijo v Slov. nar. domu, je s tem postala stara mama, Mr. in Mrs. Mike in Josephine (preje Grdina) Weiss pa stari oče in stara mama.
Lepo soinčno vreme z najvišjo temperaturo 75 stopinj, najnižjo 53 stopinj je napovedano za danes. Danes ni verjetno, da bi imeli kaj dežja, ki pa je za jutri napovedan.
V zvezi z vremenom naj omenimo, da je poskus z atomsko eksplozijo v puščavah Nevade napovedan za danes zjutraj ob 8.15 uri, zopet odpadel. Vetrov-W vreme eksplozije ni dopuščalo.
Iz Kansas City in posameznih krajev Oklahome javljajo, da so imeli danes zjutraj nekaj nastopov tornada.
Ko gre za cepljenje šolskih otrok zoper polijo, moramo omeniti, da je nastal nek zastoj. Cepivo, Id izhaja iz laboratorija Cutter v Berkeley, Calif., je za enkrat potegnjeno nazaj, dokler se ne izvrši temeljita preiskava ali je dobro ali ne. Eden od cepljenih otrok je po cepitvi umrl, nastopili pa so slučaji po-lija potem ko je bila cepitev že izvršena. Zdravstvene oblasti raziskujejo slučaj. V Clevelandu samem se cepljenje nadaljuje, ker cepivo ni prišlo Iz Berkeley, Calif.
V političnem pogledu so najvažnejša dejstva naslednja; V Washingtonu je imel predsednik Eisenhower tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da si dopisujete on in sovjetski vojni minister maršal Žukov. Dalje, da je za direktna pogajanja z kitajsko vlado glede Formoze.
Iz Vietnama v Indokini prihajajo razburljive vesti. V presto-lici Saigon je šlo za poulične boje kakor v pravi državljanski vojni. Gre za upor zoper predsednika vlade Biena, katerega ščiti Washington. Danes zjutraj je zadnje poročilo iz Salgona to, da se je doseglp začasno premirje in da v mestu ni več bojev. Spričo nestalnega položaja sta se danes sestala na daljši razgovor ameriški državni tajnik John Foster Dulles In general Collins, posebni odposlanec Eisenhow-егја v Vietnamu, ki se je vrnil v Washington na poročanje.
JUG ŠE VEDNO NA STAVKI
Governerji 13 južnih držav so se sestali že drugič, da bi našli izhod iz dveh velikih stavk, ki trajata že skoraj dva meseca. Gre za stavko pri telefonski družbi ameriškega juga in za stavko železničarjev pri železniški družbi Louisville & Nashville.
Veliko škodo je utrpela na svojih napravah telefonska družba Southern Bell Co. Vršijo se sabotaže, ne morejo pa izslediti krivcev. Delavska unija, ki vodi stavko, odločno zanika, da bi bili saboterji v njenih vrstah.
Namigavanje, da gre ameriškim unijskim centralam za pohod na ameriški jug, ki ga je treba tudi unijsko organizirati, ponavljajo tudi druga ameriška
glasila, ki se bavijo s sedanjo stavko. Pri stavkujočih v telefonski družbi ni vprašanje mezd vzrok stavke, marveč druge zahteve, ki bi jih imenovali pravico delavstva do združevanja in pravico delavskih unij do skupnega zastopstva. Železničarji, usluž-beni pri družbi Louisville & Nashville, zahtevajo v bistvu isto, da se namreč ameriški jug s pravicami in dohodki izenači z drugimi kraji Amerike. Tudi ti železničarji naj dobijo iste pravice in ugodnosti, katere so železniške družbe izven ameriškega juga drugim svojim železničarjem že priznale. Ni pa upati, da bi današnji sestanek gover-nerjev zaključil stavko.
Tetica štorklja je obiskala Mr. m Mrs. Joseph Penko, 17904 Schenley Ave., in ju obdarila z zalo deklico, ki je tretji otrok v družini, ter so ji dali ime Lau-reen. Mr. in Mrs. Joseph Penko iz 3142 Richmond Rd. ter Mr. in Mrs. F. Klun iz 17906 Schenley Ave. so zopet postali stari oče in stara mama.
Vile rojenice so se zglasile 25. aprila pri Pfc. in Mrs. Joseph Skur in jima pustile zalo dekli CO, tehtajočo sedem funtov. Dekliško ime matere je bilo Josephine Palumbo. Mati in dete se dobro počutita v St. Alexis bolnišnici. Srečni oče, ki se nahaja v vojaški službi ter bo isto do končal koncem meseca, je sin Dr. in Mrs. Anthony Skur iz 18223 La Salle Ave., mati je pa hči Mr. in Mrs. Nick Palumbo iz 16603 Burnside Ave., ki so
' PRIPOROČILA IN POMISLEKI ZOPER TAKO TRGOVINO
WASHINGTON, 27. aprila—Boj za zaščitne carine, obratno za svobodnejšo trgovino, ni novejšega datuma. Traja že več let. Ena točka programa predsednika Eisen-howerja je ta, da naj se dovoli več tujega blaga na ameriškem trgu, pa po taki ceni, da bo lahko konkuriralo z ameriškim blagom. Ko pride to tuje blago na ameriška tla, naj ne bo tako visoko zacarinjeno, da bi vsled teh tarif ne moglo vzdržati ameriške konkurence, če naj se prodaja z navadnim trgovskim dobičkom.
Obstoja upravičeno upanje, da**---:
v Chicagu v severnem delu mesta gori hotel in stanovanjska hiša. Trdijo, da je bil ogenj podtaknjen. Ko to poročamo, so ugotovili dosedaj v hotelu osem mrtvih, v stanovanjski hiši pa pet mrtvih, med temi trije otroci. Ogenj še ni spravljen pod kontrolo.
V	London se je vrnil Winston Churchill. Počuti se dobro. V Veliki Britaniji se vršijo dne 26. majk državno zborske volitve. Churchill sam kandidira kot poslanec.
V	kraju Claricsburg, W. Va., je bil odkrit zagoneten zločin v hiši zobozdravnika Laughlina. Njegova žena in postrežnica sta bili skupno umorjeni v družinski sobi, in sicer sti morali biti zadavljeni in ustreljeni Da bi se bilo izvršilo kako nasilje na nji-
postali četrtič stari oče in stara I ma ali da bi se kradlo po sta-mama. čestitamo.	' novanju, ni dokazano.
bo zunanja trgovina z Združenimi državami svobodnejša. Spodnja zbornica je v bistvu za svobodnejšo trgovino. Besedo ima sedaj senat in je njegov finančpi odbor skoraj soglasno tudi za svobodnejšo trgovino. Temu odboru načeljuje demokrat senator Byrd, so pa šli z njim po večini tudi republikanci. Ker je odbor važen in se je izrekel za svobodnejšo zunanjo trgovino skoraj soglasno, je najbrže zagotovljena potrebna večina tudi v plenumu senata, ko bo ta začel prihodnji teden o tem vprašanju glavno razpravo.
Priporočila in pomisleki
Tisti, ki zagovarjajo nižje ta rife za uvoženo blago iz tujine, pravijo, da bodo take nizke tarife pospešile zunanjo trgovino. V Združene države bo prišlo več inozemskega blaga, ti uvozniki bodo dobili v Ameriki za svoje blago dovolj dolarjev, s temi dolarji pa bodo kupovali blago, ki bo producirano v Ameriki. S splošno političnega stališča vzeto, bo svobodnejša zunanja trgovina pomagala svobodnim državam na splošno.
Tisti, ki zagdvarjajo visoke tarife na tuje blago, pa pravijo:
Če bodo carine na uvoženo blago nizke, imamo pričakovati kar poplavo inozemskega blaga, ki pa bo zelo poceni. Inozem-ci bodo lahko prodajali poceni, ker so njihovi produkcijski stroški nizki, ker je nizka zlasti njihova delavska mezda. Ameriški produkti ne bodo mogli uspešno konkurirati, podjetja bodo začela propadati, delavstvo pa bo ob delo in zaslužek.
Uvozu tujega blaga v Ameriko je najbolj nasprotna tekstilna industrija; enako pa tudi industrija stekla, kemična industrija, produkcija ur, dalje vse vrste goriva, industrija elektrike in kovin.
Posebno premogovniki bijejo oster boj in bi pristali na uvpz raznih goriv, tudi petroleja, le do višine deset odstotkov od ameriške uporabe. Postavili so se torej na stališče kvotnega sistema.
(Posameznosti v tem vprašanju smo že prinesli. V Ameriki se bojijo cenenega japonskega blaga; praktično se že občuti močna konkurenca angleških dvokoles in otroških igrač.) Program Eisenhowerja
Če naj pojasnimo, kaj Eisen hower predlaga in o čem se razpravlja v kongresu, naj navedemo; Eisenhower zahteva od kongresa pooblastilo za tri leta, da bo lahko v tej dobi po svoji uvidevnosti zniževal uvozne tarife.
Sedanji zakon dovoljuje pred sedniku, da te tarife zniža lahko do polovice in sicer tistih tarif, ki so bile v veljavi leta 1945
V kongresu gre za boj, koliko časa naj traja pooblastilo pred-
sedniku Eisenhowerju, ali tri leta, ali pa sta dovolj dve leti. Tudi gre boj za višino, do katere lahko Eisenhower znižuje tarife. Eisenhower zahteva višino 15 odstotkov sedanjih tarif. Preko tega znižanja ne bi šel. Mnogim kongresnikom se zdi tudi ta odstotek znižanja previsok. Pri vsem tem je verjetno, da bo kongres izglasoval predlog, ki ga bo spopolnil s svojimi lastnimi dopolnitvami, ki pa bodo zopet druge, kakor jih je sprejela spodnja zbornica. Treba bo na vsak način iskati nek kompromis.
Zaščita domačih produktov
Četudi bi prišlo do" svobodnejše trgovine, tarifni zakon vendarle ščiti domačo industrijo. Če ji vsled močnega inozemskega uvoza trpela kaka panoga izgube, ali bila morda celo izpostavljena gospodarskemu polomu, lahko predlaga, da se znižane tarife odpravijo in bodo produkti domače industrije zopet zaščiteni, kot so bili popreje.
Na drugi strani gre za produkcijo, ki je važna v narodni obrambi. Kakor hitro bi se pokazalo, da je za potrebe narodne obrambe domača industrija dovolj močna in, kakor hitro bi зШ v nevarnosti splošni interesi narodne obrambe, bi industrija, ki dela za vojsko, stavila enako predlog, da se uvoz tujega blaga Drepove.
Nevtralne zone"
Izraz "nevtralna zona" ali "svobodna zona" poznamo iz raznih pristanišč.—Solun je grško pristanišče, važno za Srbijo. Da recimo jugoslovansko blago, ki se izvaža, ali blago, ki se v Jugoslavijo uvaža preko pristanišča v Solunu, ne bo podvrženo grškim oblastem in carinam, mora imeti Jugoslavija v tem pristanišču svobodno zono. Menda je v tržaškem sporazumu taka svobodna zona za Jugoslavijo predvidena tudi v tržaškem pristanišču.
Ameriška velemesta kot so New York, San Francisco, Chicago, Dallas, imajo načrte, da dovolijo tujim uvoznikom na svojih trgih tako imenovane nevtralne zone. Na enem kraju bi bilo razstavljeno vse tuje blago, ameriške carinske oblasti pa za čas, dokler se to blago nahaja v tej nevtralni 'zoni, ne bi imele nobene oblasti nad njim. Nevtralne zone bi služile tudi temu, da bi si Amerikanci lahko ogledali po blagu, kakšen okus imajo tujci, tuji uvozniki pa obratno, ko opazujejo okolico, kakšen okus imajo Amerikanci.
Seja čitalnice
V nedeljo popoldne ob dveh se vrši redna seja Slov. nar. čitalnice v čitalniških prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse čitalničarje, da se je udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
28. aprila 1955
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRlFnON RATES — (CENE NAROĆNINlJ By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 . 4.00
tor Canada, Europe and Other Foreign Countries; 'iZa Kanado, Evropo iu druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
Mor Six Months—(Za jest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$12.00 - 7.0C . 4.50
с-шегеа as Second Class Matter April 26tti, 1»1» at the Post Utlice at CJeveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.

EISENHOWER SE JE ZNAŠEL
(2)
Danes se v Ameriki res dela, to moramo priznati. Površno pregledano gre sicer še vedno za razlike po posameznih industrijah; toda na splošno se dela in se zasluži. Nadurno delo je zopet postalo običajno.
Ce malo pogledamo okrog sebe, vidimo, kako se zida. Kjer je še kaj prostora, se zazidava. Stavbena industrija je brez dvoma v cvetju in v polnem zagonu.
Ali gre za pravo prosperiteto, ki je temeljno zdrava, ali gre za posledice gospodarske politike federalne admini^ stracije, ali pa za zagon ameriškega dolarja, ki ima gospodarsko iniciativo sveta sploh v svojih rokah,—kdo to ve? Dejstvo pa je, da se dela in da se napoveduje dobro leto 1955, da celo tudi dobro leto 1956.
Nam gre za srečo posameznika in nas vseh skupaj. Prava sreča je v resnici prava, če ni slučajna in trenotna. Morda je prezgodnje vprašanje kaj bo po letu 1956.
Ko gre za zaposlitev na ameriškem trgu, moramo sprožiti kot aktualno vprašanje tisto o starosti in ono o pritol^u novih delovnih sil, ki se vlivajo na ameriški delovni trg vsako leto. Zadnjih je navadno pol milijona. Ce bodo ti ; dobili zaposlitev, kam pa s starejšimi? To je veliko jedro vprašanja sodobne ameriške družbe.
2e sedaj, če pregledujemo statistiko tistih, ki niso zaposleni, vidimo, da starejši ljudje težko dobijo delo. Posamezne industrijske družbe imajo v svojih statutih določeno do katere dobe starosti se sprejme delovna moč na delo. Pa je vprašanje postalo splošno, namreč koliko je ljudi, ki so že starejši in kam z njimi, pa tudi koliko starejši postajamo na splošno.
Ko nadaljujemo s tem vprašanjem, naj si bomo takoj na jasnem, da podatki, katere navajamo, niso nobene pravljice, marveč—DEJSTVA!
Med boleznimi, ki nam jemljejo življenje, so na prvem mestu srčne bolezni. 44 odstotkov smrti pripisujemo njim, Д6 odstotkov raku, štiri odstotke raznim nesrečam, 23 odstotkov raznim drugim boleznim in 13 odstotkov v zvezi z živčevjem. Menda smo polio premagali. Kdo ve če z napredkom ne bomo zapovedali tudi svojemu srcu naj živi normalno in naj da mir. Morda bomo pregnali tudi raka.
Napredek v podaljšanju življenja pa je tukaj! To drži in številke govorijo.
Leta 1789 je bila povprečna starost nekaj več kot 35 let! Leta 1850 se je povprečna starost dvignila že na 38 let. Ženske v vsaki dobi so starejše.
Povprečna starost v letu 1900 je bila za moške 46, za ženske 48 let. Toda že leta 1950 se je povprečna starost moškega dvignila na 65 let, ženskah na 71 let.
Z novimi iznajdbami na zdravstvenem polju nadaljujemo. Senzacija zadnjih dni je bila uspešna iznajdba cepiva zoper polio. Kruta bolezen bo torej odpravljena. Tudi pljučnica pobere mnogo ljudi. Še vedno se trdi, da profesor Salk dela na iznajdbi cepiva zoper njo. Pa pridemo do končnega vprašanja, da če bomo v zdravljenju tako hitro napredovali, kakšna bo naravna povprečna starost? Postavlja se številka 100 let!
Zgodovinsko je dognano, da je Danec Christian Dra-kenberg umrl v starosti 146 let. Narava sama, če nima bolezenskih motenj, torej dopušča visoko starost.
Tudi je dejstvo, da obstoja v znanstvenem medicinskem svetu že posebna panoga, ki se posveča izključno življenju starejših, ljudi. Računa s tem, da bomo pač imeli stare ljudi. Kam z njimi—to pa je veliko socialno vprašanje, ki je planilo na dan že danes! Če vzamemo številko 65 let kot mejnik, ko naj ne delamo več in naj gremo v pokoj in se spomnimo na dosedanje skušnje iz življenja, nam te skušnje povedo, da je do sedaj le malo upokojencev živelo preko dobe 65 let; tudi to, da je mnogi sploh niso dočakali. Zato je čisto razumljivo, da je na primer fond Social Security že narasel preko 20 milijard dolarjev. Ce pa je računati s tem, da se bo življenska doba podaljševala, da torej starost 65 let, ko gre za normalno starost sto let, ne bo več prava starost, kam s temi ljudmi? Vsekakor veliko, četudi popolnoma novo socialno vprašanje, ki bo važno v prvi vrsti ravno za industrijske Združene države.
Predsednik Eisenhower se nahaja nekako v tej starosti. Ce jo razume sam zase, jo bo moral razumeti tudi za druge. Sam ve, kam bo šel—in drugi?	L. C.
Urednikova pošta
Pevski zbor Triglav
CLEVELAND, Ohio — To je moj zadnji opomin, da se vrši naš letni koncert 1. maja ob 4. uri popoldne v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Kot ponavadi se vrnemo v naš Dom, ki je ravno tam. Tam je tudi precej prostora za parkiranje avtov in kjer se lahko ustavite že pred koncertom, to je na vrtu poleg poslopja. Si boste tudi lahko privoščili kaj, ker bo vsega dovolj. Vam pa tudi ne bo žal, če obiščete enkrat Tri-glavčane.
Koncert bo v prvem delu vseboval slovenske pesmi, po malo daljšem odmoru, se pripravi prizor "Deseti brat vasuje pri pre-dicah." To bo posebno lep prizor na odru. Dekleta bodo pridno delala ročna dela in sukala kolovrat.
Pevci pri Triglavu nismo kaki profesionalci, zanimamo pa se za našo slovensko pesem, ki je nam v razvedrilo. Čeprav smo samo navadni delavci in hišne gospodinje, se potrudimo, da se izvežbamo toliko, da nudimo tudi našim posetnikom ob priliki naših koncertov nekaj ur razvedrila. Že več naših obiskovalcev se je izrazilo, da so uživali par zadovoljnih ur med nami. Tudi sedaj želimo zado-voliti vse. Med nami bodo tudi posetniki drugih narodnosti, ki ravno tako pazno poslušajo naše petje. Zato jim damo priznanje, čeravno ne razumejo naše govorice.
Ob tej priliki bomo pa pogrešali eno naših dobrih pevk— June Babitt Price. Upamo, da bo nastopila z nami prihodnje leto zopet čila in zdrava.
Naša dobra pevka Maksa Strel bo kot mati pela pesem o Sarafanu, hčerko bo igrala Ann Zabnikar. Nastopilo bo več naših pevcev in pevk in sledili jim boste pri nastopih. Ker se cel pri-j zor suče okrog vina, nam bo za-I pel poznani Charles Žakelj pe-I sem o vinu, Ribničane bo pa vo-j dil tu rojeni John Ivančič ml. V eni pesmi pri konceutnem delu se oglasi tudi tu rojena poznana Ruth Jesenko Abbott, pred prizorom pa nastopi v solospevu I Jennie Skully.
I To je le kratek opis, le pridi-■te, pa boste sami priča. Na svi-jdenje 1. maja.
!	Anna Jesenko.
Naša kultura
CLEVELAND, Ohio—Slovenska kultura v Ameriki ne spi. Dokaz je toliko prireditev zadnje tedne in vse uspešne. To daje vzpodbudo za nadaljni obstoj slovenskih kulturnih društev. Zato tudi ne pozabite prireditev "Triglava," ki bo v nedeljo, 1. maja v Sachsenheim dvorani na Denison Ave. (West Side).
Za scenični prizor "Predic" bo posodila kolovrate Cleveland Historical Society. Veseli smo, da nam gredo ameriške organizacije na roko. Prav tako bo Chicago Civic Opera posodila kostume Glasbeni Matici za opero "Figarova ženitev." Slovenska društva znajo potrkati in dobijo pomoč.
Tako tudi potrkamo na vaša srca, dragi rojaki, da posstite slovenske kulturne prireditve. Zabavali se boste pri "Triglavu" —zato pridite. Rezervirajte si tudi nedeljo, 15. maja za poset Glasbene Matice. Uživajmo našo kulturo, dokler smo še tukaj. Kdo ve koliko časa nam je odmerjeno? Kaj bomo nesli s sabo?
Vas vabi
Tone šubelj.
Zahvala zbora Zarja
CLEVELAND, Ohio—Pomladanski koncert zbora Zarje se je uspešno završil, zato prav iskrena hvala vsem, ki ste pomo-gli do lepega uspeha. Hvala slovenskim časopisom; Enakopravnosti, Prosveti, in Glasu S.D.Z., slovenskim radio poročevalcem: Martin Antončiču in Miss Ann Traven, Mr. Stanoniku, za po-slugo zvočnikov, pridnim kuharicam in natakarjem, vsem, ki so pomagali pri blagajni. Enako prav lepa hvala vsem prijateljem, kateri so nam vedno pripravljeni pomagati.
V blagajno so darovali sledeči: Cilka Jankovič in sinova $10.00 v spomin pokojnega moža Tone Jankoviča, Mrs. Stu-par, $2.00 ker se ni mogla udeležiti koncerta, Mrs. A. Maka-rovich, $5.00 v spomin njenega moža, in Joe Godec, $2.00.
Vsem iskrena hvala.
Odbor,
Peter Kotorac, Joseph, Rudolph in Frank Ivančič, ki so zapeli "Luštno je v vigred" in "Moj deklič." Peli so v tako lepi harmoniji, da so bili deležni navdušenega aplavza in so bili ponovno klicani na oder. Vsa čast fantom, ki so bili tudi oblečeni, da so izgledali lepi kot—pušelc.
Za zaključek je podal mešan zbor "Venec Vodnikovih pesmi." Vključenih je šest ali sedem več ali manj znanih pesmi. Zadnja je bila nadvse impozantna ko so peli:
"Ilirija vstani! Napočil je dan . . ."
Program ni bil obširen, mogoče malo kratek, vendar je ugajal v splošnem in napravil na vse veselo razpoloženje.
Fantje so bili lepi, ker so bili vsi enako oblečeni, isto dekleta. K dolgim rokavom in črnim predpasnikom * bi bilo treba avbo na glavo. Vse je potem bolj za-kmašno. Kratki rokav-ci, beli predpasniki (dečve) in potem rože v lase, kar bi bilo zopet lepo in prav.
Pevovodja obeh zborov je bivši pevec Metropolitan operne družbe Anton šubelj, a na klavirju je spremljala vse točke priznana pianistka Vera Mila-vec-Slejko.
J. M. S.
PRIVLAČNO ZA NEMCE
V Hanovru, v nemškem pristanišču ob Severnem morju, je otvorjena industrijska razstava. Amerikanci so se je tudi udeležili in je 21 ameriških industrijskih družb na tej razstavi zastopanih. Amerikanci so hoteli pokazati Nemcem, kje so v produkciji v televiziji v barvah. Te filme so tudi prikazovali in je predstavi prisostvovalo na deset in deset tisoče obiskovalcev tega velesejma, med njimi, kar je zelo važno, tudi ruska delegacija, ki šteje 21 članov.
Ni preveč zalog?
Posebna komisija v Washing-tonu, kateri načeljuje bivši predsednik Herbert Hoover, je, kot smo poročali, našla, da ima samo vojaško poveljstvo toliko "hamburgeric" in oblek, da bi federalna blagajna pri pametnemu gospodarstvu prihranila $340,000,000. Pričakovati je bilo, da se bo oglasilo vojaško poveljstvo in pojasnilo, kaj je s to trditvijo. To se je tudi zgodilo. Odgovorni ljudje v vojaških krogih trdijo o Hooverju, da je starokopiten, nesodoben in da s svojimi trditvami zavaja javnost v zmoto. Hoover je sicer dober državljan, vendar njegove trditve ne držijo.
Hoover je tudi trdil, da ameriško vojaško poveljstvo razpolaga samo v magazinih vojne mornarice s tako količino preka-jene slanine, da je ne bo mogoče pojesti v 36 letih. Mornarica pravi, da bo njena zaloga preka-jene slanine trajala le poldrugo leto. In kaj je s "hamburgeri-cami?" Imajo jih na zalogi le toliko, kolikor je potrebno po predpisih. Vendar mornarica priznava, da je bilo nekaj blaga pokvarjenega, toda tako malo, da ne znaša niti en odstotek. Vsaka restavracija, vsak hotel bi bil lahko ponosen na to, da se mu pokvari tako malo shranjenih živil.
Obrambni tajnik Charles Wilson pa je le našel nekaj dobrega zrna v Hooverjevem poročilu. Obljubil je, da bo izvajal posledice.
KONCERT PEVSKIH ZBOROV "ADRIJA" IN "SLOVAN"
CLEVELAND, Ohio — Preteklo nedeljo smo jo mahnili tja proti vzhodu v sosednje mesto "Euclid," v našo slavno belo Ljubljano, v Ameriško jugoslovansko središče kulturnega, društvenega in družabnega prizadevanja in udejstvovanja.
Pevci in pevke zborov "Adrije"
in "Slovana" so podali svoj koncert.
Skupno so nastopili 48 pevcev —36 fantov in le 12 deklet. Pogled na skupino je bil kaj lep in žsleti "je, da se zbora združita ker ni smisla in moči, da bi obstojale dve skupini v Centru. Tako bi bilo mogoče vprizoriti tudi kako operetno delo, kar našim ljudem vedno ugaja. Save, je to le moje mnenje, ki ga nikomur ne vsiljujem.
Ker smo zadnjo nedeljo potisnili čas naprej za celo uro, lem prišel tja pol ure pozno, trdno prepričan, da bom tam prezgoden. Tako sem zamudil prve tri pesmi, ki so bile kakor
točka na programu najvažnejši. Prva ustvari razpoloženje, zadnja da utis ugodja, ki ga občutimo še par dni po prireditvi.
Tako sem prišel v dvorano baš ^ob zaključku pesmi "Tiha luna" (Davorin Jenko), katero je pel moški zbor.
Zatem je pel moški zbor iz opere "Moč usode" (G. Verdi), v kateri je pela solo odlična pevka zbora Adrije, Olga Klan-char. Ni bila to najboljša izbira, ker Olga poseda krasen, srebrno čist liričen glas, ta pevska partija pa zahteva močan dramatičen sopran. Zakaj ni imela nobenega solospeva mi je uganj-ka, ker njeni nastopi so vedno dopadljivi.
Nato je zapel moški zbor zelo efektno "Bog te živi, Slovenija" (narodna) in "Janezek in Micika" (V. Vodopivec). Dvomim, da je besedilo originalno uvrščeno v note tako kot se je pelo v nedeljo. Vsaj slišalo se je nekam nerodno—Micika, Mici,
^	^------------—	I"	, -------
označeno na pnogramu "Zagor- j Mici kaka. Zakaj ne—Micika ski zvonovi" (narodna),'Ljub'ca, I Mici, Mici Micika?
povej" (narodna) in "Mi smo j Po odmoru je pel mešan zbor mladi" (A. Jobst). Za otvorit- "Ljub'ca moja, kaj si strila" veno točko je umestno, da se| (narodna) in "Dalmatinski šaj-ooda mogočna skladba kot "Na- kaš" (Krejsa). Zadnja je bila na-
še gore" in podobne, ki vžgo, kar se s pesmijo "Zagorski zvonovi" ne da doseči. Vedeti je tieba, da sti prva in zadnja
lavnost sijajno podana in je bi la ena najboljših točk programa.
V četverospevu so nastopili
S TANKOM V ZRAK!
DETROIT, 27. aprila—Inženirji v podjetju General Motors so rešili vprašanje, ki se je zdelo nerešljivo. Kako namreč spraviti v letalo tak tank, da bo v slučaju vojne letalo z njim vred lahko v bojih z nasprotnikom.
Dosedanji lahki tank je tehtal 24 ton. Toda tudi ta je bil pre-težak za letala v vojnih operacijah. Novi tank bo tehtal le osem ton in bo lahko operiral v letalu v zračnih bojih.
MOSKVA IN NEVTRALCI
LONDON, 27. aprila—Danes so se sestali predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije, da pripravijo dnevni red skupnega sestanka, katerega bi se udeležil tudi najvidnejši predstavnik Sovjetske zveze. Zunanji ministri treh omenjenih držav se bodo sestali najbr-že že 8. maja v Parizu. Zapadne diplomate pa skrbi diplomacija Moskve in Pekinga, da osnuje nevtralni blok, v katerem bi bile: Avstrija, Nemčija, Jugoslavija in skandinavske države.
PET OTROK UTONILO
V Douglasu, Ga., je družina Carter pogrešala od nedelje svojih pet otrok, potem ko so šli v cerkev. Končno so jih našli in sicer zunaj na farmi vse utopljene v večjem napajališču za živino. Otroci so šli očividno na kopanje, pa niso mogli doseči I brega, ker je zemlja ilovnata, vo-Ida pa dovolj globoka, da so v I njej utonili. Otroci so bili stari I od šest do 16 let.
KO GRE ZA FORMOZO IN VIETNAM
WASHINGTON, 26. aprila — Po zadnjih konferencah na For-mozi in po posvetovanju generala Collinsa, ki je prišel iz Vietnama v Indokini, da poroča predsedniku Eisenhowerju, se označuje položaj na Formozi in v Vietnamu na kratko takole:
Otoki, ki jih ima še Ciang Kajšek in se nahajajo blizu kitajske obale, bodo izročeni kitajskim komunistom. Ciang Kajšek sam bo politično ukle-njen na Formozi.
Vsa Indokina bo polagoma postala komunistična. Nevarnost vojne v Aziji izginja. V Evropi o tej nevarnosti ne govorijo več. Komunisti se za enkrat zadovoljujejo s tem kar so dobili, njihov najbližji cilj pa je ta, da te pridobitve dobro prebavijo.
Ko gre za Ciang Kajšeka na Formozi, se objavljajo sledeče zanimivosti, ki dobro razsvetljujejo položaj. Ciang Kajšek je dobil od Washingtona zagotovilo, da bo varen na Formozi. Na Formozo bo prišla elita ameriške vojske—ameriški marini.
Ni pa popolne edinosti v politiki do Formoze. Ameriški admiral Stump, ki je vrhovni poveljnik bojnega brodovja na Pacifiku, je skušal pri zadnjem
obisku pri Eisenhowerju predsednika prepričati, da naj Amerikanci branijo tudi obalne otoke. Pri tem se je skliceval na to, da ga podpira tudi generalni štab. Eisenhower se o tem ni dal prepričati. General Ridg-way, šef generalnega štaba za kopno vojsko zagovarja isto politiko, kot jo je zagovarjal do Indokine, namreč, da ne da na razpolago ameriške kopne vojske v morebitni vojni s Kitajsko. Je nima dovolj na razpolago.
General Collins, ki je prišel iz Vietnama, je Eisenhowerju poročal :
V južnem Vietnamu vlada popolna zmešnjava. Tam si stojijo nasproti vojske predsednika vlade Diema, raznih verskih sekt in privatne vojske. Ni sporazuma med Amerikanci in Francozi. Ali naj Amerika Diema podpira z orožjem? Kako naj sodeluje s Francijo? Kako naj sodeluje s Francijo? Ali naj Amerika Vietnam prepusti njegovi usodi, pa bo sprejela nase le naloge, da zopet skrbi za politične begunce, kot je storila z razseljenci iz severnega Vietnama v času, ko so upravo in vlado prevzeli komunisti!
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
WAUKEGAN, 111.—Na nekem starem skednju je živ zg°" rel 47 let star delavec Lesnjak. Bil je samski. Wau-keganske oblasti so mu že v januarju 1954 ukazale, naj ^ izseli iz nevarnega skednja, toda Lesnjak je kljub svarilu ostal tam. Potankosti o Le®' njaku niso znane, verjetno P® je slovenskega rodu.
JOLIET, 111.—Umrla je МагУ Bostjancic, Rockdale. V ko je prišla leta 1913 in je b ^ doma iz vasi Trnovo. Sopr^e je umrl leta 1940. Zapušča Joseph; hčeri: Mary Matthe* in Florence Briški, vsi v Jolie^' sedem vnukov; dva brata^ Louis Tomazic v Jolietu Franc Tomažič v Evropi; sestri' Josephine Zadnik in Mrs. tonia Lever, obe v RockdaUi več nečakov (inj). Bila je ca KSKJ.
—Umrla je Mary Lubich- ^ Ameriko je prišla leta 190? je bila doma iz vasi LjubgoJ^ blizu Horjula. Z soprogom obdelovala farmo vsa leta 1916. Zapušča soproga Fran^ hčer Mary; dva sina: v Jolietu in Anthony v Yorku; sestro v Jugoslaviji; n®" čaka Father Ludwig Cepon se sedaj nahaja v Egiptu-
—Umrla je Mrs. Mary dertz, stara 66 let. Zapušča ^ hčere: Mrs. Helen Flink, pri ^ teri je živela; Mrs. Marie ^ V Milwaukee, Wis.; Mrs. Car Smith, V Jolietu, sina tri brate: Frank, John ii^ seph Terlep, vsi v Jolietu. p je članica KSKJ,
Ženske Zveze in Tretjega r sv. Frančiška.
—Umrl je Charles H.
ki
za-roj'
pard, star 44 let. Za nji® lujejo: soproga Louise Benedick; hčerka Carol; ® Gerard; mati Mrs. Catheri Реррбгћ,* Chicago; 3 brat] Leo V Pontiac, Roy v Jo^^® David V Oak Park; sestra nardine por. Mrs. Jarnes Manus; več sorodnikov.	■
—Umrl je po kratki Louis M. Gale, Rockdale, ^ 44 let. Dolga let je bil
pri Northern Illinois Gas ^	Zap"
Ja»e'
Rojen je bil tu v Jolietu šča ženo Vero, rojena
Mariann; očeta Louis Gale ^ dva brata: Joseph jn Fran ' Jolietu; sestro Mary Bry»^ ^ Minneapolis, Minn.; tri neca nje ter več manjših sorodni^ Mati Amalia je umrla leta Bil je član KSKJ.
—Umrl je pionir Peter nich, po dolgi bolezni, star let. Živel jć pri hčeri Kathryn Przybylski. V ko je prišel 17 let star. Ves ^ je živel tu v Jolietu. V letih je bil policaj, zatem P® j, bil vsa leta uposlen pri can Steel ('r Wire Co.; za'

15 let je bil upokojen. Zap
soprogo Catherine:; tri sino ^
John, Paul Sr. in Frank,
Jolietu; John in Paul sta .
-vi
na v republikanskih krogm. precinct cqmmitteeman-a: dem hčera: Mrs. Kath'^^ Przybylski, ki je že dolgo let cerkvena pevka in "fountain" v Boston Store, ® prog Joe je pa manager BoS Store; Anna Kramer v Ind.; Margaret Sagona, Island, N. Y.; Gertrude ^ vich in Florence Spisak, ob® ^ Jolietu; Dorothy Van Duyn<^ ^ Wilmington; Elizabeth Marseilles, 111.; eno sestro , Mary Gorop v Pennsylv^^^^g 28 vnukov in 16 pravnukov; ^ drugih sorodnikov. Eden kov, Paul Lukanich Jr-deputy sheriff in Jolict to^ ship constable.
WEST ALLIS, Wis.-—Dnc
aprila je tu umrla 63 let s
13' tal'®
Anna Mlinar, doma iz Priz^^.^ čne pri Novem Mestu. Bil® članica SNPJ. V Ameriki se nahajala 47 let. Zapušča in hčer.
(Dalje na 3. strani)
J
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
(Nadaljevanje s 2. strani)
SAN FRANCISCO, Calif.— ne 30. marca je preminil John Anzick, član SNPJ. Rojen je bil v Skopelci, Jugoslaviji. Mnogo je obratoval krojačnico na vogalu 18. ceste in San Bruno v dokler pred nekaj leti ni v pokoj. Bil je /bivši tajnik rustva 46 SSPZ. Zapušča so-P^ogo Sofijo, sestro Terezo Se-6j v Ljubljani, brata Louisa, иесаке Rudolpha, Louisa, Jo-sspha, Anthonya in Franka An-zicka, nečakinji Mrs. S. J. Bru-^Jak, Mrs. Steve Hiza, Mrs. Joseph Stephen, Mrs. Charles ^I'ett, Mrs. John Tomisich, 8 Pranečakinj, 2 prapranečakinji, pranečakov, 4 prapraneča-Kov, vse v Pueblo, Colorado.
,	'—Po enotedenski
olezni je preminil 74 let star |;ojak Anton Zgonc, član SNPJ.
oma je bi liz vasi Oslovnik Pn Vehkih Laščah, Jugoslavija. tnH	je prišel leta 1902,
^ pozneje je šel domov in se zopet vrnil nazaj. V stari do-zapušča ženo, enega si-^ eno sestro, v McKinleyu pa sestro, poročeno Erchul. Se-f Frances Mesojedec je umr-p pred dvemi leti v McKinleyu.
okopali so ga na željo sorod-nikov v McKinleyu.
Akron, Ohlo—Dne 4. aprila I ^ mestni bolnišnici umrl 68 John Bedanich, član J- Zapušča soprogo Fran-e®' pastorke Edwarda, An-%ya in Alberta, 4 vnuke, vse ^ stari domovini pa opušča dva brata.
jg A.NTA ANA, Calif.—Dne An" ^^^'ca je tu umrla znana ^^anka Mary Bizjak, stara et. Rojena je bila v vasi g pošta Sežana. Živela "je et v Calif orni ji. Zapušča hčer ^ Albert in vnukinjo.
Detroit, Mich.—Dne i7.
№la je preminul 73 let Frank pan, član SNPJ. Rojen je bil na Gorenjskem.:.V
Ameriko je prišel leta 1903. Zapušča soproga Jennie, enega sina, dve hčeri, pet vnukov, v starem kiaju pa dva brata in dve sestri.
CHICAGO, Ill.^Dne 18. aprila ob 5. pop. je bil pred hišo, v kateri je imel urad, umorjen med Slovenci v Chicagu in v zapadnih državah poznani Joseph Kristan, star 65 let, rojen v Vačah pri, Ljubljani. Zabodel ga je 60-letni Joseph Zakraj-šek s 3649 W. Cermak Rd.
Pokojni je veliko potoval po zapadu in prodajal zlatnino, med prohibicijo pa je trgoval z grozdjem. V Chicagu, kjer je mnogo let živel, se je posvetil trgovini z zemljišči. Urad je imel v poslopju JSLA, 2610 S. Lawndale. Prodajal je hiše in nekaj jih je tudi sam dal graditi. Bil je član društva št. 559 SNPJ, v jednoto pa je bil sprejet 16. marca 1928.
Omenjeni Zakrajšek je po umoru odšel na svoj dom, kjer ga je policija aretirala in zaprla. Detektivom je pravil, da mu je pokojni Kristan prodal pred nekaj leti hišo in da se mu je potem začela zdeti ta kupčija nepravilna. Hišo bi mu bil rad vrnil, pogojno, da bi mu on vrnil tudi denar, kolikor ga je že plačal nanjo.
Omenjenega dne se je radi-tega začel s Kristanom znova prepirati in ko je šel ven, je čakal pokojnika, da pride za njim. Vedel je, da je bilo njegovega delavnika konec. Res je prišel, Zakrajšek se je začel prepirati, potegnil nož ter mu prerezal vrat. Na policiji je trdil, da ga je Kristan prvi udaril. Vsakdo, ki ga pozna, ve, da se Kristan ni spuščal v fizične spopade in sploh ni bil take nature, da bi koga udaril.
Preden so pokojnika odpeljali v bližnjo bolnišnico, je že izkrvavel na pločniku in zdravnik je ugotovil smrt. Pri taki rani
Banket s programom
oh šesti redni konvenciji
PROGRESIVNIH SLOVENK AMERIKE
v nedeljo, 1. maja
^ Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
SPODNJA DVORANA ob 4. uri popoldne
bi ga ne bilo mogoče rešiti tudi ako bi bil zdravnik takoj zraven.
Pokojni Kristan se je vsa leta rad udeleževal vseh naših priredb. V Slovenski delavski center je pogosto prihajal.
Bil je samski. Sestra Elizabeth je umrla pred par leti. Pri nji sta bila na stanovanju on pa njegov nečak Donald J. Lotrich, ki je tajnik Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva. Poleg njega zapušča Donaldove brate Franka in Larrya Lotricha ter nečakinjo Eleanor, omožena Kramar.
—Podporočnik z ženo Janie in hčerko Diano se je poslovil od svojih sorodnikov in znancev v Chicagu dne 18. aprila in se podal na pot v New York, odkoder odpluje v par dneh v vojaško službo na Bavarsko v Nemčiji. Spotoma se je ustavil v Madisonu, Ohio, in obiskal svojo staro mater g. Pavlino Kapel. Roland je lansko poletje absolviral državno univerzo v Tucsonu, Arizona, marca meseca letos pa oficirsko šolo v Fort Knoxu, Kentucky. Oče mladega podporočnika je Mirko G. Kuhel, gl. blagajnik SNPJ.
VSPORED:
'^OZDRAV ...............Cecilia Subelj, gl. predsednica
^TOLORAVNATELJICA ...... Josie Zakrajšek/ gl. tajnica
PLESNI DUET..........dvojčki Nettie in Donna Brezovar
•KVARTET MLAD. ZBORA '........Carole Kozel, Margaret
Bučar, Valeria Papesh, Carole Krivec
^OLOSPEV..........Mary Jo Zorman, čl. Glasbene Matice
'^^INTET ....................... Pevke zbora Jadran
LIMETNI ples (TAP DANCE) . .. . Adolph Joseph Tekautz
GOVOR .........................Vera Candon, Ph. D.,
od Cleveland Board of Education
'*^^ARTET ZBORA ZARJA .........Andy Turkman, Frank
,	Eleršič, Frank Kobal, Albert Fatur
^OLOSPEy ..............Ann Safred, čl. Glasbene Matice
- ......Jane Mirtič, Ann Safred, čl. Glasbene Matice
Edwin Poljšak pri klavirju
programu domača zabava in ples
Vstopnina na banket $2.00
'^■'ijazno se vabi cenjeno občinstvo na poset tega zanimivega programa
PAPIRNATO DELO
V vladnih departmentih v Washingtonu in drugod je upo-slenih okrog 750,000 klerkov, ki vršijo samo papirnato delo. Vsak delovni dan pisalni in pomnože-valni stroji producirajo okrog štiri milijone pisem ali 139 na sekundo. V teku enega leta to nanese na tisoč milijonov pisem in računa se, da delo za vsako pismo stane en dolar, kar pomeni tisoč milijonov dolarjev letno samo za papirno delo. V zadnjem času so baje te izdatke znižali za 255 milijonov dolarjev. Shrambe za ta pisma oziroma kopije zavzemajo 24 milijonov kubičnih čevljev prostora in predali, v katerih jih hranijo, bi, položeni drug za drugim, segali od Wash-ingtona do Moskve. Koliko tega dela je potrebnega in koliko ne, mi ne vemo. Vsekakor pa lahko iz navedenega sklepamo, da je vlada Zedinjenih držav ogromen business.
—NEW ERA. glasilo ABZ
OKREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU, MIRNEMU MOŠKEMU. NA ŽELJO DOBI TUDI HRANO. V EUCLIDU.
KE 1-7520
KO CVETO ČEŠNJE
April je mesec češnjevega cvetja na severni zemeljski po loubli. Češnje ne uspevajo v tro-pičnih, ampak v zmerno gorkih krajih. Sladke in kisle češnje, ki pridejo v poštev na ameriških sadnih tržiščih, so doma v okrožju Dardanel, to je v Aziji in južni Evropi. Od tam so se razširile v severnejše de^ Evrope in v Ameriko so jih vpeljali že zgodnji priseljenci. Prvič se te impor-tirane češnje omenjajo v ameriški zgodovini že leta 1629.
Kislih češenj ali visenj se v Zedinjenih državah največ goji v državah srednjega zapada in vzhoda, posebno v Michiganu in New Yorku. Te se v glavnem rabijo za paje in prezerve. Gojitev sladkih češenj je v glavnem omejena na države ob pacifični obali.
Češnje za okras, ki jih imenujemo orientalske ali japonske češnje, smo dobili iz Azije. Sadeži teh češenj, če jih drevesa sploh producirajo, so drobni in ničasti .Toda njihovo cvetje je krasno, mnogih velikosti, oblik in barv. Najbolj znani nasad teh češenj je v našem glavnem mestu Washingtonu, pa tudi mnoga druga ameriška mesta imajo take, čeprav manjše nasade teh lepotic. V Clevelandu, Ohio, na primer, je okoli umetnega jezerca pri muzeju v Wade parku okrog sto teh orientalskih češenj, ki bodo v svojem najlepšem med 15. aprilom in 1. majem, ako jih val hladnejšega vremena ne bo zakasnil.
—NEW ЕДА, glasilo ABZ
NAPRODAJ
je zidano trgovsko poslopje v Collinwoodu. Trgovski lokal in dvorana spodaj; stanovanje 5 sob in 8 opremljenih privatnih sob zgoraj. Vodni fornez na plin. Dohodki okrog $450 na mesec. Lepa prilika za podjetnega človeka. Cena zelo zmerna. Prodaja lastnik sam radi bolezni. '■
Vpraša se na 16011 WATERLOO RD.
mm

DRUŠTVENI KOLEDAR
APRILA
29.	aprila, petek — dopoldne -Pregled računov pred konven-vencijo Progresivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega odbora.
30.	aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk Amerike ob 9. uri dopoldne, v S.N.D.
MAJA
cert zbora "Triglav" s scenic-
1. maja, nedelja — Letni kon-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.D. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pričetek točno ob 4. uri pop.
15. maja, »nedelja—Zabava Ženskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
15. maja, nedelja—Opero "Marriage of Figaro" podi Glasbena Matica v S.N.D.
22. maja, nedelja—Farmski odbor otvori pikniško sezono na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik dejstva Napredek št. 132 A.B.Z. na Kaliopovi farmi.
29.	maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd.
30.	maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J.
JUNIJA
5. junija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
12. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Biknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
3. julija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi.
10. julija, nedelja—Piknik dru štva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
HIŠE NAPRODAJ
SEVERNO OD BULEVARJA
Na izbero imate 50 krasnih lotov, na katerih se prične graditi hiše še to pomlad. Dajte, da vam zgradimo bungalow hišo po vašemu okusu.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030

Hiše naprodaj
Na Grorewood Ave.—б lepih sob, za eno družino, fornez na plin, garaža za 2 avta, lepa lota. Se lahko takoj vselite. Sprejme se vsako resno ponudbo.
E. 185 St.—bungalov^^ s 5 lepimi sobami spodaj in 2 sobami zgoraj. V zelo dobrem stanju. Fornez na plin. Garaža, lepa lota. Cena zmerna.
V Euciidu blizu Slovenskega doma. Nov bungalow s 4'/2 sobami. Klet pod vso hišo. Veliko podstrešje. Cena $14,900.
Na E. 237 St., blizu Babbitt Rd.
—Za eno družino, 6 sob; 4 spodaj, 2 zgoraj, garaža za 2 avta, velika lota.» Lastnik se seli izven mesta in sprejme vsako resno ponudbo.
Za podrobnosti se obrnite na
JOHN KNIFIC
REALTY
820 East 185 St. — IV 1-7540
IZREDNO POROČILO
600 DINARJEV ZA DOLAR
Sporočamo javnosti, da uradnim potom pošiljamo denarna nakazila, potom Jugoslovanske narodne banke v Ljubljani, katera banka izplačuje DARILNA NAKAZILA po 600—dinarjev za dolar.
Rojaki, poslužite se te ugodne prilike, ter pomagajte svojcem v domovini, kateri neobhodno potrebujejo vaše pomoči, da jih osrečite.
POŠILJAMO STANDARD PAKETE potom "CITRUS" družbe v Trstu, ter prejemniki iste prejmejo v teku 14 do 21 dni.
PRODAJAMO PREKOMORSKE KARTE, za ladje in avi-jone, ter vse potrebno uredimo za udobno potovanje.
IZREDNO PRI TEM JE, da turisti, ki nameravate obiskati Jugoslavijo, lahko pri nas položite kavcijo, ter ko do-spete v Jugoslavijo, tam lahko pismenim potom naročite živilske pakete, kar pač po Vaši želji in razsodnosti potrebujete, ter boste pakete prejeli iz Trsta.
Za vse podrobnosti in pojasnila za potovanje in naro-čilne pakete, se zglasite pri zanesljivi tvrdki.
Steve F. Pirnat Co.
17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi 'S.N.P.J.
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J.
21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J.
28. avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J.
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J.
11. sept, nedelja—Južina Ženskega odseka farme 6.N.PJ., na Chardon Rd.
25. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
OKTOBRA
23. oktobra* nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
6516 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-3500
STANOVANJE S 5 SOBAMI
SE ODDA V NAJEM V COLLINWOODSKI NASELBINI.
Pokličite po 4. uri popoldne. UT 1-1320
ODDA SE STANOVANJE
ZA ENO DRUŽINO. 7 sob, popolnoma opremljeno.
V lepem kraju.
Vpraša se po 6. uri zvečer na 1026 DILLEWOOD RD. ali pokličite KE 1-0680 ali KE 1-5678
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
POSEBNO NAZNANILO!
Našim številnim prijateljem v Clevelandu in drugih krajih države Ohio, želimo sporočili sledečo veselo novico.
Pripravili smo štiri izlete z letalom, direktno iz Clevelanda potom New Yorka, Pariza ali Frankfurla v Zagreb ali Beograd.
Prva skupina potuje 26. maja 1955. Druga skupina gre 7. junija 1955, tretja skupina na 20. julija 1955, četrta pa na 2. avgusta 1955.
Na vseh teh izletih bomo imeli nekaj potnikov, ki gredo v Zagreb in Beograd.
Vožnja na oba kraja iz New Yorka potom Pariza ali Frank-furta do Zagreba je samo $660.60.
Vožnja na oba kraja v Pariz stane $558.00; v Frankfurt, Nemčijo, $590.60; v Zurič, $590.60.
Ako se želite pridružiti eni ali drugi gornji skupini, .zglasite se pri nas čim preje, da vam moremo urediti vse potrebno. Pomagali vam bomo izposlovati potrebne vize, da boste potovali udobno in v dobri družbi.
Mihaljevich Bros. Travel Bureau 6424 ST. CLAIR AVENUE
HE 1-6152	Cleveland 3, Ohio
VODA JE VEDNO BOLJ VROČA
z hitro-delujočim	Ч
AUI-40 PLINSKIM grelcem vode!
To je najboljše, kar se je primerilo vodi! In zgodi se vsakokrat z AUI-40 PLINSKIM grelcem vode! Nič več ni tarnanja o mlačni vodi. Sedaj imate lahko moderno, hitro segrevanje vode!
Z AUI-40 boste imeli vedno kolikor boste potrebovali vroče vode—kadarkoli in ob vsakem času, ko jo potrebujete! Zadosti potrebam vašega avtomatičnega pralni-ka, stroja za pomivanje posode, hišnega čiščenja, in vam preskrbi vroče vode v neomejeni količini!
, ,	Samo PLIN je trikrat hitrejši . . .
vroča voda po 1/5 stroškov!
PLIN je vaše ekonomično kurivo! Vam prihrani medtem ko vas zalaga s toplo vodo po potrebi!
dobite bolj vročo vodo! hitreje!
ceneje!
THE EAST OHIO GAS (fr) COMPANY
STRAN 4
HINAKOPRAVNOST
MICHEL ZEVACO
IIALJEH »IIEZ
ZGODOVINSKI ROMAN
ЈА11П1ПШ1ПП11Ш1111111ГТ111111Н1111П111111111111ГП..............................................................
(Nadaljevanje)
Concini je bil jedva še tri korake od mladenke. Že se je pognal, da bi jo zgrabil za roko. Ta skrajna nevarnost pa je vrnila Gizeli prisotnost duha.
"V imenu kralja!" je viknil Concini.
Ali tisti hip je besno zaklel; vrata so se bila odprla! Gizela je izginila v tiišo, in vrata so se zaprla za njo!
"Prinesite brun, da razbijemo vrata!" je kriknil mar^l.
"Svetlost," ee je začul zraven njega Rinaldov zlobni glas, "ne pozabite, da ima poslopje še drug izhod, ki šva se ga že po-služila neko noč, ako me vse ne vara. Dal bom vlomiti duri; vi pa, svetlost, ako nočete, da vam sračica odleti pred nosom, tecite v park in pazite!"
Concini ga je razumel takoj. Pograbil je piščalko in zapiskal. Do dvajset oborožencev je planilo v stransko ulico ter se ja-drno vrnilo s svojimi konji. Maršal je planil v sedlo, peneč se od gneva in strasti.
"Polovica mož ostane tu!" je velel osorno. "Vsi ostali za menoj!"
Minuto na to je bil park zaseden. A tudi Rinaldo ni tratil časa. Bruna so bila takoj pri rokah. Votlo je zabobnel prvi udarec, za njim drugi, tretji in nadaljnji. Ob desetem je zazijala v vratih špranja, dvajseti je podrl celo krilo in odprl banditom pot.
"Naprej!" je velel Rinaldo z veselim glasom. "Corpo di Chri-sto, topot zasačimo srako v gnezdu!"
Tisti hip se je pripeljala z dvorišča gostilne kočija, opremljena za dolgo pot. Orjak, ki je sedel na kozlu, je bil vdan služabnik gospe Nikolete; ne meneč se za hrup, je izvršil dano povelje. RekU so mu bili, naj zapreže voz
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple and daughter 13, need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer St. Mary's of Angel Parish.
ARmitage 6-4146 after 4:30
BUSINESS OPPORTUNITY
ELECTRIC MOTOR REPAIR SHOP — Established 12 years same corner. Exceptional good deal. Leaving tdwn. Call for appointment after 5 p. m.
Dickens 2-5656
TAVERN — Good location near Riverview, vicinity Belmont -Western - Clybourn. Well established business. Selling due to other interests. See to appre-
Lincoln 9-9449
REAL ESTATE
ROOMING HOUSE — Uptown district. 10 units furnished. 4 room apartment for owner. Building and furniture for sale. Must settle estate.
uptown 8-0373
BEAUTIFUL 5 room brick ranch type home with 2 car garage. Surrounded by 100 large oaks with 5 or 25 acres of land. Full price $40,000.
Phone — Lemont 112
njegove svetlosti in ga zapelje na cesto, da bo pripravljen za vsak slučaj.
Tako se je zgodilo; in zdaj je čakal, ves osupel nad strašnim prizorom in vendar zvest navodilu, nepremično na svojem mestu, z bičem pokraj sebe in z vajeti v rokah.
LIX.
,Veleizdaja.
Dočim so se odigravali zunaj ti burni dogodki, je sedel kralj Ludvik v Louvru sredi svojih dvorjanov in svetovalcev. Dvoje bliskov je bilo treščilo v njegovo dušo včerajšnji dan, ki bi ga bil skoro spravil ob prestol in krono; pripetilo se je dvoje stvari, tako silnih in usodpih, da je moral neprestano misliti nanje.
Prvi dogodek je bilo pismo ba-stiljskega guvernerja, ki mu je sporočil, da je Capestang prive-del vojvodo Guiškega v ječo. In drugi? Lorenzovo svarilo!
Concini je bil izdajalec . . .
Tako si je mislil kralj že dolgo. Slutil je sam, in drugi so mu namigavali; v dnu srca pa je vendar dvomil. Šele zdaj ga je bila prešinila jasna, popolna in neomajna gotovost. Concini je bil izdajalec. Kralj Ludvik je čutil, da je prišla ura dejanja, ako si hoče rešiti prestol in življenje. Spominjal se je Capestan-govih besed:
"Branite se, veličanstvo ! . . . Udarite!" -
Da, braniti bi se moral. Udariti ... In Capestanga ni ob njegovi strani!
"Zakaj sem ga pehnil od sebe!' si je očital deček na prestolu, trepeta je v tej strašni uri, ki je zahtevala moža. "2Jakaj sem ga žalil! Oh, če bi bil on zraven mene . . . Oprt na takšnega junaka se ne bi plašil niti pekla!"
In tako si je sklenil pomoči sam. Ukazal je, naj zastražijo vsa vrata in ne spuste iz Lou-vra nikogar. Toda Lorenzo in Belfegor sta bila že zunaj; Leonora Galigai pa je slišala povelje in hitela nemudoma h kraljici Mariji. Morala je domov, za vsako ceno. Slutila je, kaj se obeta!
Videla je Lorenza, ko je govo ril s kraljem. Čutila je, da se zbira strašna nevihta, ki mora izbruhniti vsak hip nad Concini-jevo glavo. Trepetala je zanj.
toda hladnokrvna bistrost duha je ni zapustila. S kakšnimi razlogi je stopila pred kraljico ? Kdo ve! Prizor med njima je moral biti dolg in buren, zakaj šele ob dveh popoldne se je odločila Marija de Medicis ter spremila svojo prvo dvornico do vrat. In straža, prepričana, da kraljevo povelje ne more veljati za njegovo lastno mater, je spustila markizo na prosto . . .
Dvajset minut pozneje pa je odkorakalo iz Louvra pol stot-nije kraljevske garde z Vitryjem na čelu.
Še dva je zadelo Neuvillovo pismo v srce: Concini ja in Riche-lieuja. Z vročično nestrpnostjo sta čakala guvernerja, ki ga je kralj velel poklicati. Od njegovega poročila je bila odvisna usoda Capestangova — usoda moža, ki sta ga oba sovražila na smrt.
Ob eni po polnoči se je zaprl Ludvik z Luynesom v svoj kabinet. Posvetovala sta se dolgo in njiju sklepi so morali biti resni, zakaj ko je prišel sokolar od kralja, je najprej obdirjal vse straže in lakaje ter jih skrivnostno nekaj izpraševal. Ves prepaden se je vrnil nato k vladarju, • rekoč:
"Sire, vaš sum je očividno utemeljen : markiza d'Ancre je pravkar izginila iz Louvra!"
Kralj je srdito plosnil z rokami.
"Kaj naj storim?" je dejal. "Mari naj čakam do jutri?"
"Nikarite, sire, lisica bi za-
metla sled; rajši jo primemo v brlogu."
Kralj je pritrdil in dal poklicati Vitryja.
"Kapitan," ga je nagovoril "mislim vas poslati v boj."
"Na koga, sire?" je vprašal Vitry; oko se mu je zaiskrilo.
"Na maršala d'Ancre."
"Vendar že!" je kriknil Vitry.
"Oho!" je de^l Ludvik XIII., "zdi se, da vam je boj povšeči?"
"Strela," je zamrmral Luy-nes, "komu pa ni!"
"Sire," je dejal Vitry, "z gospodom Concinijem imava star račun zaradi besede, katero mi je zabrusil še poleti; prav žal mi bo, ako ne najdem prilike, da bi jo opral s krvjo. Ali naj ga aretiram, sire? Maršal je namreč zdajle v veliki galeriji."
Kralj je odprl usta, kakor bi hotel izpregovoriti. Luynes in Vitry sta ga požirala z očmi.
"Ne," je rekel Ludvik zdajci ter si potegnil z roko po bledem čelu. "Najprej moramo vedeti zanesljivo!"
"Vse zaman!" je siknil Luynes med zobmi.
"Molčite!" je velel vladar. "Vitry, povelje se glasi takole. Odpravite se v dvorec d'Ancre in glejte, da dospete istočasno z gospo markizo, ki je baš izginila odtod. Zastražite jo neutegoma in preiščite ves dvorec od vrha db tal. Akg najdete le najmanjši papir, ki bi razodeval, da snuje-maršal zaroto, aretirajte markizo in spravite jo v varen kraj. Nato se vrnite v Louvre. Idite!"
(Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
SEDAJ JE CAS
za pokriti vašo streho ali staviti novo streho ali
žlebove.
Vršimo vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo jamčeno. Cene so zmerne.
SE PRIPOROČAMO v NAKLONJENOST.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov
R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY, OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
in
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS .
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop. ' i.' 'ф IVanhoe 1 8286	18305 Waterloo Road
■.. 'V; ■; 1 i'
STORE HOURS; T uesday-Saturday
: Monday, Thursday/
9 A.M. to 6 P.lil. Wedn^sdg^
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT
V BLAG SPOMIN
ob osmi obletnici odkar je umrla naša ljubljena mati in f
siara mama
/
Terezija Ши
Zatisnila je svoje blage oči 27. aprila 1947.
Mama preblaga, kje si zdaj Ti, Tvoja ljubezen. Tvoje oči?
V grobu zdaj Tvoje truplo trohni, v rajskih višavah se duh veseli, Mama predraga, šla si od nas,
vsi Te pogrešamo vedno vsak čas.
žalujoči;
LOUIS in JOSEPH, sinova JOSEPHINE poročena HIRTER, in
JUSTINE poročena GIROD, hčeri sinahi, zeta, vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 28. aprila 1955.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v mojem srcu naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem fužno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in mi odvzela ljubljenega soproga
~ JOHN PERNE
Blagopokojnik je nagloma preminil, zadet od srčne kapi, dne 25. marca 1955. Pogreb ;e je vršil dne 28. marca iz pogrebnega zavoda Frank Zakraj-šek in sinovi na pokopališče Calvary, kamor smo ga položili k večnemu počitku.	-4iis	"'чшшш
Pokojnik je bil star 59 let. Doma je bil iz vasi sv. Lucija pri Begunjah, Gorenjsko, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti.
V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem, ki so okrasili njegovo krsto s krasnimi venci in cvetjem. Bilo mi je v dokaz, da ste pokojnika spoštovali in v tolažbo v dneh žalosti.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali v gotovini za dobrodelne namene.
Najlepša hvala sosedom in prijateljem iz E. 66 St. ter Bliss Ave. za skupni venec; topla hvala nabiralcem za venec ter vsem sosedom za ves trud in pomoč, ki so mi jo nudili v teh žalostnih dneh.
Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vsestransko poslugo In najlepše urejen pogreb.
Srčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit ko je ležal na mrtvaškemu odru; pogrebcem, ki so nosili krsto; vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Lepa hvala Rev. Bazniku za molitve v pogrebnem zavodu.
Bodi vsem, ki so mi stali ob strani in bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način, izrečena moja topla zahvala.
Preljubi jeni soprog! Nemila smrt Te je iztrgala in odvedla tja, odkoder ni več vrnitve. Žalostno se oziram okrog, da bi Te mogla zopet zagledati, a zaman, smrti je kruta, brez srca in kar vzame, ne vrne več nazaj. Truplo Tvoje počiva v hladnem grobu, a spomin na Tvoje dobro srce si ohranim do konca dni, ko tudi jaz pridem tja, kjer si Ti.
feKT—
Žalujoča
MARGARET, soproga pastorki in vnuki
ter v starem kraju bratje in sestre
Cleveland, Ohio, dne 28. aprila 1955.
THE MAY № BASEMENT
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Popularni University modeli v novih spomladanskih
CHARCOAL BARVAH
Razprodaja!
MOŠKE VILNEHEIBLEKE
• Charcoal rjave	• Charcoal sive
Tudi srednje sive in svetlo sive barve
Moški! Tu imate priliko, da si prihranite skoraj $15 na lični obleki, ki se ne zgrbanči in jo boste lahko nosili tja do poletja. Eno-prsni University sili, ki so tako popularni pri moških v vsakem poklicu. Ugajal vam bo fin kroj, izvrstna prilega takoj ko jo boste primerili. Vse imajp vrhnje in notranje žepe, ki so tako praktični. Reg. 36 do 46. Dolge 37 do 44. Kratke 36 do 44.
Kupile na lahka odplačila The May Co.'s Basement oddelek z moško opravo