?NA 150 din Leto XL — Št. 39 Kranj, petek, 22. maja 1987 GLASILO SOCIAI ISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO nes teden v Tržiču Večer s športniki in glasbeniki g0f n|" 21. maju — Tako kot vsako leto bomo tudi letos na posebni prireditvi razglasili najboljše *H>vi ..e ^P°rtnike v letu 1986. V posebni anketi, narejeni decembra lani, so slovenski športni spQrt'a-r^ Z? naiDOUse izbrali Bojana Križaja med športniki, Marijo Štremfelj, alpinistko, med feoii ^,Cam' m veslače Bleda oziroma dvojec Mujkič in Mirjanič med moštvi. Odločili smo se, da sih S ,r .ev v dvorani tržiškega kina prihodnji petek, 29. maja, ob osmih zvečer. Razen najbolj-8rattf°li?'^OV ^*orenis^e bodo sodelovali še nekateri mladi tržiški športniki, za popestritev probo o a Poskrbeli narodnozabavni ansambel, harmonikar, pevci in citraša, za občinstvo pa Prti^an'Z'rano tudi nagradno žrebanje. Vstopnice za prireditev bodo naprodaj prihodnji teden. *mev organizirata Časopisno podjetje Glas in Telesnokulturna skupnost tržiške občine. J.K. it« i/ i« i' Streljajo zajce, ker resnice ne poznajo od 9. do 12. strani Naprej po pravi poti Bližajoči se dan mladosti je gotovo prava priložnost, da spet spregovorimo o mladih. Toda zakaj —spet? Saj vendar že skoraj tri mesece nenehno govorimo in pišemo o mladih. Koliko je bilo sestankov, koliko prelitega črnila, telefonskih pogovorov, prepirov in tudi šal na račun mladih, ki so se pripravljali na mesec in predvsem dan mladosti? Že konec februarja je iz Beograda prišla alarmantna vest, da slovenski mladinci letošnji štafeti mladosti podtikajo plakat, ki vsebuje fašistične ideje. Po vročih razpravah tistih, ki so o plakatu in svobodi umetniške ustvarjalnosti kaj vedeli ali pa tudi ne so plakat odstranili. Niso se še polegla razburjenja o plakatu, ko sta postali vprašljiva vsebina in način prireditve ob odhodu štafete iz Bohinja. To, da ne bi smeli peti Prešernove Zdravljice, je preseglo meje potrpljenja. Zdravljica je vseeno izzvenela in štafetna palica je šla na pot po Sloveniji, čeprav so mladinci predlagali, naj bi v Sloveniji mirovala. Ko so slovenski mladinci štafetno palico predali hrvaškim, je izgledalo, da bo vsaj za letos polemik konec. Toda scenarij za sklepno prireditev na štadionu JLA je "prižgal luč" za še bolj goreča nasprotovanja slovenskih mladincev, ki so že lani predlagali drugačen, realnejši ^koncept praznovanja dneva mladosti. Protest so izrazili tudi s sklepom, da se končne prireditve v Beogradu ne bodo udeležili. Vendar pa se nekaj nad dvesto mladih iz Slovenije vseeno pripravlja na sklepni "ples", ki bo konec koncev podoben, kot je bil prejšnja leta. V pripravah na dan mladosti tudi Gorenjci nismo odpovedali. Precej polemik, ki so se pričele zaradi člankov (predvsem dveh) v marčni prilogi Odprtih strani, še ni končanih. Prav je, da se v mesecu mladosti več govori in piše o življenju in delu mladih. Toda, ali so plakat, štafetna palica pa tudi spomeniki bodočnost, ki si jo kroji naša mladina? Kaj ni lanski slovenski mladinski kongres pokazal na bistvena življenjska in družbena vprašanja, ki se jih mladi vedno bolj zavedajo? Mladi hočejo vplivati na razvoj gospodarstva, politike, socialne politike, opozarjajo na ekološke probleme, na bistvene težave, ki spremljajo mlade na poti do vstopa v šolo, službo, družbenopolitično življenje. Mladinska organizacija se ponovno odpira mladim, njeno delo vedno bolj posega na področja, ki so pomemebna za vso družbo in tudi za mlade. Res je, da se mladi morajo opredeliti tudi do štafete mladosti ter spremljajočih prireditev in simbolov, vendar pa jim to ne sme jemati moči in ne sme biti ovira na poti do reševanja resničnih problemov, pomembnejših stvari, ki odločajo o naši in njihovi bodočnosti. V. Stanovnik Ugovor na Kokrici Mefonska akcija se nadaljuje ^kr" r"°di I(:a> 21. maja — Predstavniki krajevne skupnosti in gradbenega odbora so se s $e bo em za P** promet Kranj in predstavniki občinske skupščine dogovorili, da akcija za gradnjo telefonije v krajevni skupnosti nadaljevala. b°doči telefonski naro- ti^l ko moral prispevati 700 dej carjev in opraviti 50 in fj!nih„ ur- Takšen je delovni ^Ud n^ni dogovor v krajevni ^dnn°Sti Kokrica, ki ga je na VečJern ZDOru podprla tudi °žiro narocnikov- Prispevek jirtj .ma stroške za priključek V'Jo riSpel° znižati z odločit-^cij k°do kabelsko kanali-Ij^r? gradili v okviru ureja- no$t te na RuP° in da skup-hev Za ptt prevzame stroške We^av- Z izvajalcem pa se k[ Ogovorili, da bo vsa dela (^gradnji kabelske kanaliza-^st Pfevzela krajevna skupita kuPaJ s SGP Gradbin-Spanja. ^hlf ni odbor je na se-$kWu. sklenil, da bodo zdaj W- Pogodbe z bodočimi Wq niki- Vsakdo naj bi do \ a tega meseca prispeval ^»n 350 tisoč dinarjev, po-•wfa do konca leta še vsak ^ta K P° 50 tisoč dinarjev. Ak-^lot Potekala na območju krajevne skupnosti, za vse naročnike. Predvidevajo, da bodo ob pospešenih pripravah lahko začeli delati avgusta letos. Gradbeni odbor skupaj z vodstvom krajevne skupnosti tudi ugotavlja, da cena 700 tisoč dinarjev za pri- ključek velja za tiste, ki se bodo zdaj odločili zanj. Kasneje bo ta prispevek že zaradi revalorizacije stroškov in vrednosti opravljenega dela bistveno večji. A. Žalar Priklj 'arovalnica ilav Prekinili delo v predoru Karavanke Hrušica, 21. maja — Po približno 750 metrih vrtine v predor Karavanke na Hrušici so morali začasno ustaviti delo. Prišli so namreč do zemeljskih plasti, ki onemogočajo nadaljnje varno in nemoteno vrtanje. V predoru se je že ob koncu minulega tetina pojavila voda, naleteli pa so še na neugodne zemeljske dolomitske plasti. Obok so morali gradbeniki ustrezno zavarovati, potrebno bo tudi dodatno sidriranje, tako da dela ne bodo mogli nadaljevati vsaj še deset dni. Po šestnajstih metrih vdora vode in nevarnih zemeljskih plasti pričakujejo še deset metrov težav. Precejšnje vdore podzemeljske vode bodo ukrotili tako, da jih bodo nadzorovano speljali iz predora. D. S. Če ne nosite več, oddajte Rdečemu križu Rdeči križ zbira oblačila Čista, urejena oblačila, posteljnino, perilo in drugo je treba zaviti posebej, tekstilne odpadke pa posebej; s tem boste olajšali zbiranje in sortiranje blaga ter odvoz v skladišče Rdečega križa Prihodnji četrtek, 28. maja, bo po vsej Sloveniji organizirana devetnajsta akcija zbiranja rabljenih oblačil, posteljnine, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov. Lani so občani darovali Rdečemu križu več kot 170 ton raznih oblačil, obutve in drugega blaga. Razdelili so ga tistim, ki ga potrebujejo, nekaj pa je šlo v skladišča kot rezerva za elementarne nesreče. Tudi tokrat Rdeči križ prosi, naj ljudje oddajo kar največ otroških oblačil, perila, posteljnine, šotorov —tega blaga namreč najbolj primanjkuje. Morda je odveč ponavljati, naj bodo oblačila, ki jih ne rabimo več in jih zato oddamo, čista, zašita, zlikana in povezana v svežnje. Neuporabno blago je treba zaviti posebej in na zavoj napisati, da gre za tekstilne odpadke. Rdeči križ jih odda organizaciji za zbiranje odpadnih surovin, izkupiček pa nameni za humanitarne namene. V krajevnih skupnostih, kjer bo potekala akcija zbiranja oblačil, bodo zbirališča posebej označena. Občani naj blago prinesejo do 17. ure do zbirališč, kjer jih bodo prevzeli aktivisti Rdečega križa. Ce pa določenega blaga ne bi mogli pripraviti do četrtka, ko poteka republiška akcija, ga lahko po dogovoru prinesejo tudi kasneje v občinsko organizacijo Rdečega križa. Telesna kultura v precepu Bazen mora ostati v planu Kranj, 18. maja — Telesnokulturna skupnost kranjske občine in Zveza telesnokultur-nih organizacij sta v torek povabila novinarje v nove prostore ZTK na kranjskem stadionu (Partizanska 37) z dvema namenoma: seznanila sta jih s trenutnimi problemi telesne kulture v občini, predvsem po gmotni plati, in z dogovorom o obveščanju javnosti o dogajanjih v kranjski telesni kulturi. Lani si je ta dejavnost opomogla, dobila solidno gmotno osnovo (med najboljši- mi v republiki), letos pa se ji je začelo črno pisati. V drugem polletju utegnejo nastati hudi finančni problemi, vendar kljub temu ni razlogov, da bi zgubili voljo in da bi se telesna kultura umaknila v oz°.dje. Ljudje morajo vedeti, da se tu nekaj dogaja in javna beseda v sredstvih obveščanja ima pri tem pomembno vlogo. Na vprašanje, ali se Kranj zaradi gmotnih problemov v družbenih dejavnostih odpoveduje gradnji novega zimskega bazena, so predstavniki TKS in ZTKO odgovorili, da ne. Bazen ostaja v planu, glavni projekt je narejen, le opredeliti ga je treba kot osrednjo naložbo slovenske telesne kulture. Zanesljivo pa bo gradnja počasnejša, kot je bilo načrtovano. J.K. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Razmere v svoji organizaciji Ljubljana — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je obravnavalo priprave na posebno sejo centralnega komiteja o idej-nopolitičnih razmerah v družbi in zvezi komunistov, o katerih je že razpravljal centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. Predsedstvo slovenskega centralnega komiteja se je tudi zavzelo, da bi nov obračunski sistem v celoti uveljavili v začetku prihodnjega leta in ne prvega julija, kot je bilo načrtovano. Ponujajo nam dolarje Beograd — Član zveznega izvršnega sveta Miodrag Miro-vič je sprejel Dušana Protića, predsednika poslovnofinan-čnega združenja iz Kalifornije, ki je zainteresirano za vlaganje v Jugoslavijo. Protić je povedal, da je združenje pripravljeno vložiti 50 milijonov dolarjev v gradnjo dveh objektov v Beogradu in v Opatiji. Kalifornija se zanima tudi za sodelovanje s Putnikom, vendar je treba najprej uskladiti interese obeh partnerjev. Zvezna vlada obljublja Beograd — Do konca meseca bodo dobile jugoslovanske lekarne dovolj najpomembnejših zdravil iz uvoza. To bo omogočil odlok zveznega izvršnega sveta o intervencijskem uvozu, so povedali v zveznem izvršnem svetu. Narodna banka je ugotovila, da vse poslovne banke niso zagotavljale deviz za proizvodnjo zdravil. V bodoče bodo banke redneje poravnavale svoje obveznosti, tako neporavnane kot tekoče. Obveznosti sta poravnali le Ljubljanska in Vojvodinska banka. Nasploh pa naj bi bila preskrba z zdravili v prihodnje rednejša. Nove podražitve Beograd, Ljubljana — Jugoslovani bomo morali za svoje življenje spet globje seči v žep. Podražitve so občutne. Liter super bencina stane po novem 341 dinarjev, liter navadnega 315 dinarjev in liter neosvinče-nega bencina 354 dinarjev. Liter nafte stane 267 dinarjev, liter kurilnega olja pa 135 dinarjev. Vlada pojasnuje: razlike v cenah naftnih derivatov pri nas in na tujem so prevelike. Podražila so se tudi nekatera živila. Mleko se je podražilo za 15 odstotkov, meso vseh vrst v povprečju za 20,2 odstotka, prašičje meso pa za 21,5 odstotka. Podražitev mesa pomeni 1,7-odstotni porast drobno-prodajnih cen, življenjski stroški pa bodo na račun teh podražitev porasli za 2,68 odstotka. J. K. Marjan Rožič sprejel organizatorje sejma Beograd — Dr. Marjan Rožič, ki so ga delegati zveznega zbora in zbora republik in pokrajin minuli petek za eno leto izvolili za predsednika skupščine SFRJ, je v torek, 19. maj a,v Beogradu sprejel predstavnike organizacijskega odbora letošnjega 15. sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju. Predsednik organizacijskega odbora Ivan Trokar. direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar in republiški sekretar za ljudsko obrambo Janko Kušar so ob tej priložnosti poudarili, da bo letošnja sejemska prireditev vsejugoslovanska in kakovostnejša od vseh dosedanjih. Prireditev bo v precejšnji meri izvozno naravnana. A. Ž. Šolarji pisali o gorah Bled, 20. maja — Komisija planinske zveze Slovenije je ponudila osnovnošolcem v pisanje naslov Kakšne bodo naše gore, ko ne bo več gozdov. Odziv je bil zadovoljiv, saj je na -azpis prišlo 75 spisov. Dvajset od njih je izbranih za nagra-io; za najboljše delo je komisija razglasila spis Darje Pogačnik iz osmega razreda osnovne šole na Bledu. Tudi večino drugih nagrad so pobrali gorenjski šolarji. Nagrade bodo podelili v ponedeljek, 25. maja, ob 8. uri v blejski osnovni šoli. Obnova lokalnih cest Škofja Loka, 20. maja — V loški občini bodo te dni začeli obnavljati tri odseke lokalnih cest, in sicer Puštal-Hosta, Davča-most na Potok in Hotavlje-Tešnar. Obnova bo stala skupaj 570 milijonov dinarjev. )b 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega i?lasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik n direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Vblčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in judje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Vlencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, '.a dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladi-ta, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Maslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči aćun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni irednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, •nali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 21-1/72. iaročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din ___PETEK, 22. MAJAjjg! DAN MLADOSTI • DAN MLADOSTI • DAN MLADOSTI »DAN MLADOSTI 25. maja v Beogradu Brankovo kolo 8. maja je zvezni odbor za proslavo dneva mladosti sprejel v Beogradu nov, spremenjen scenarij sklepne slovesnosti Ob letošnjem dnevu mladosti. V sprejeti verziji programa ni pesmi Jugoslovani, nogometne tekme in prvotnih video spotov. Prireditev bo trajal 50 minut, nov scenarij pa so podpisali anonimneži, ki so se skrili pod imenom Realizatorska grupa. Po tako imenovani knjigi izvajanja sklepne slovesnosti,ki nam je kljub naporom ni uspelo dobiti v slovenskem jeziku, vam brez našega komentarja posredujemo oris dogodkov, ki jih boste lahko spremljali z malega zaslona v ponedeljek, 25. maja, od 21. ure naprej. Na beograjskem stadionu JLA se bo začelo že ob 20. uri. Takrat bodo namreč prišli člani različnih ansamblov. Sledili bosta dve tekaški atletski pre-skušnji, na katerih bodo skušali doseči državni rekord. Po intoniranju državne himne se bo na stadionu pojavila štafetna palica, ki jo bodo na sredini igrišča obkrožili naj- boljši mladinci in mladinke iz Jugoslavije. Potem bodo palico postavili na poseben prostor, ki bo okrašen s cvetjem, Titovo sliko, posameznimi slikovnimi elementi iz življenja mladih in priložnostnimi neonskimi grafiti. Centralna prireditev bo sestavljena iz štirih tematskih celot. V prvem delu bo govor o posameznih trajnih opredelitvah mlade generacije. Začelo se bo z Brankovim kolom (Kolo, kolo, naokolo, vilovito, pla-hovito... brže bračo, amo, amo, da se skupa poigramo.) Zatem pride splet treh sodobnejših melodij — Cijela Juga jedna Avlija (Merlin), Zemljo moja (Ambasadori) in Hej, Jugoslo-veni (Doris Dragovič). Vse polno plesa in barv, ki bodo prevladovale v tem delu, bo skleni- Štafeta, kruh in igre O tem, ali sklepna slovesnost ob dnevu mladosti na stadionu Jugoslovanske ljudske armade bo ali ne, najbrž nihče ni dvomil. Tudi o tem gotovo ne, ali bodo avtorji tako obsojani scenarij spremenili ali ne. Zdaj so ga, duhovi pa naj bi bili pomirjeni. Naj bi bili; tako razmišljam zato, ker se je glavnina slovenske mladinske organizacije do zadnjega, spremenjenemu scenariju navkljub, otepala sodelovanja na sklepni slovesnosti, končno pa je iz Titovega Velenja prispela odrešujoča novica, da bodo tamkajšnji mladinci v Beograd poslali svoje mladce in' mladenke. Sprašujem se, za koga je bila ta novica bolj odrešujoča; za slovensko ali zvezno mladinsko vodstvo? Če niti ena občinska konferenca mladinske organizacije ne bi bila pripravljena sodelovati, bi bili predstavniki slovenske mladine v Beogradu najbrž spet izpostavljeni posmehu in pritiskom, ena od afer, ki se zadnje čase tako rade lepijo na slovensko mladino, pa bi bila spet tu. Zvezno mladinsko vodstvo si je najbrž oddahnilo zato, ker je z udeležbo predstavnikov iz vseh delov naše domov;ry tudi za sklepno slovesnost zagotovljena vsaj navidezna ^r.jtnost, ki je, to si moramo priznati, zaradi neupoš^ ..aja načela strpnosti do razlik prisotna le še v tako i.^er ovanem manifestativ-nem delu našega življenja. Skratka, dogajanja, povezana s sklepno slovesnostjo, so ta trenutek tam, kjer so bila že nekajkrat doslej, odvijala pa so po ustaljenem redu; scenarij, ki ga sprejme zvezni odbor — pripombe, vezane na njegovo neprimernost — končna verzija, ki je plod domisli je avtorjev in članov zveznega odbora. Do končnega akta nam torej ostaneta še dve fazi: priprave nastopajočih (te že potekajo) in končna izvedba 25. maja. Za slednjo lahko že zdaj z gotovostjo trdim, da ne bo bistveno drugačna od tistih iz zadnjih nekaj let: gimnastika, pisane obleke, znani pevci z bolj in tudi manj znanimi napevi ter parole in zaklinjanja. Morda si toliko blišča, kot se nam ga obeta 25. maja, nismo niti zaslužili. Ali pa vendar? Zmanjkuje nam kruha, zakaj ne bi bile vsaj igre razdeljene v obilnih obrokih? Bomo vsaj za tisto urico pozabili na 1,87 milijona nezaposlenih v Jugoslaviji, inflacijo in podobne "malenkosti". Sicer pa smo si takšne miselne izlete letos v obštafetnih aferah že lahko privoščili. Le kaj bomo počeli po 25. maju? Najbrž nič. Čakali na naslednji januar, ko bodo spet sprejmali nov scenarij. Ne tistega za izhod iz krize. Ta, kakor kaže, ni tako pomemben. Drugega, štafetnega. Andrej Kokot Praznovanje v KS Gorenja vas Gorenja vas, 21. maja — Pod pokroviteljstvom Alpine Žiri bodo v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini letos potekale prireditve v počastitev krajevnega praznika, 3. junija. Letos bodo krajevni praznik v Gorenji vasi proslavili s številnimi prireditvami. Prva je bila že minulo nedeljo, ko je bilo na Gori nad Malenskim vrhom srečanje planincev Poljanske doline, to nedeljo pa bo na programu turnir četverk v malem nogometu. V ponedeljek bodo v šoli učence sedmih razredov sprejeli v mladinsko organizacijo, pripravili pa bodo tudi pohod na Jovrč. Gasilci Gorenje vasi bodo praznik proslr.vili v četrtek, 28. maja, ko bodo pripravili ob 17. uri gasilsko vajo. V petek, 29. maja, pa bo dan osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas. V šoti bo v so- boto in nedeljo odprta razstava izdelkov učencev. Osrednji prireditvi v počastitev praznika bosta v soboto, 30. maja, ko bo odprti dan Rudnika urana Žirovski vrh. Zvečer ob 20. uri bo v šoli osrednja proslava, na kateri bodo podelili tudi priznanja. Več športnih prireditev bo tudi v nedeljo, 31. maja, na Slajki pa bodo ob 12. uri pripravili prireditev z naslovom Dan šmarnic in izvolili miss šmarnic. Praznovanje bodo v krajevni skupnosti sklenili naslednjo soboto, 6. junija, ko bo prvenstvo trojk v košarki, ob 15. uri pa se bo začel nočni nogometni turnir, a "l7i A.Ž. la pesem skupine Džakarta Bomba u grudima. Vodil nas je maršal Tito je naslov drugega sklopa, ki je posvečen negovanju revolucionarnih tradicij, spominom na Tita in jubilejem v tem letu. Dvanajst minut bodo svoj delež prispevali pripadniki JLA, ki bodo skozi številne simbole poskušali čimveč povedati o enotnosti JLA, primerno obeležiti prihod Tita na čelo KPJ in pokazati pripravljenost naših oboroženih sil, da se zoper-stavijo vsakemu sovražniku. V tretjem delu bodo imeli glavno besedo otroci — ljudje 21. stoletja. Petsto petdeset otrok bo brez kakršnekoli de-klerativne simbolike igralo svojo igro, prežeto z elementi. baleta. Sledil bo hit Hajdemo u planine skupine Bijelo dugme (Hajmo curice, hajmo de-čaci, studenti, djaci, milicaj-ci...), ki ga bodo spremljale slike planin, smučišč in sonca nad gorami. S pesmijo Seobe skupine Kerber se bo ta sklop končal. Nad stadionom bo slika hiš v polju, nad katerim je nebo ptice na njem. Sklepni, četrti del prireditve bo poskušal na nekolikei e* spliciten način pokazati dolu čena skeptična sporočila. Tudi ta del bo sestavljen treh dogodkov, ki bodo vsa* zase z določeno ironijo govo" li o kriznih trenutkih sodpMJ ga življenja, s katerimi * vsak dan srečuje naša ram generacija, ne odrekajoč * svojim revolucionarnim in J goslovanskim idealom. ■ Tudi v tem delu ne bo ram kalo glasbe. Pesmi Stan or*f star in Za treču smenu DjofJ ja Balaševiča ter Radnička oj mara se klasa skupine r» kotka (Plavi se Jadran tal«* se spustila radnička klasa-/ Slišali bomo tudi P#\ Bandiera Rossa, ki bo P1"1* Ijala do končnega dogodka izvedbe originalnega Bran* vega kola, ko bodo štafetnoP lico iz rok v roke prenesli zadnje nosilke, ki jo bo Pf>» po ob običajnem kratkem« voru predala predsedm* ZSMJ. ž Prireditev se bo končala velikim ognjemetom in tj* cionalno pesmijo Druie 11 mi ti se kunemo. jj. Pripravljeni bodo tudi gj^ ti, aforizmi in video spon-pa zaenkrat še niso znam, levizijski gledalci pa bodo J končanem prenosu iz Beog ■ da lahko spremljali glaf^ program TV Ljubljana, v «»J rem se bo predstavilo ose najpopularnejših ansam"1 iz vseh naših republik. Vine Bešter Gorenjske prireditve ob dnevu mladosti Kranj — Osrednja prireditev bo v ponedeljek, 25. 01 pred hotelom Creina v Kranju. Prireditev s plesom bo na' njena predvsem tistim mladincem, ki bodo sprejeti v ml* sko organizacijo. Začela se bo ob 18. uri in končala ob * '.^j Prav tako v ponedeljek bosta organizirani dve brezp1 jg, filmski predstavi v kinu Center, in to ob 10. in 16. uri. uri pa bo v avli občinske skupščine slavnostna podelitev brnih znakov ZSMS najzaslužnejšim mladincem J\ Škofja Loka — Praznovanje dneva mladosti se D°^Ljtf čela danes ob-18. uri, ko bodo mladinci Gorenjske Pre(]!Ltf pripravili prireditev Glas mladih. Mladinci iz tovarne Ni* ^ Železnikov bodo v nedeljo organizirali nogometni turni igrišču v Selcih, po končanem tekmovanju pa bo ples. V n ^ ljo bo odšlo na pot v Beograd 28 škofjeloških mladincev, ^ bodo udeležili sklepne prireditve na stadionu JLA. V p°n $ ljek, 25. maja, bo skupni sprejem sedmošolcev v mladi organizacijo s kulturnim programom in plesom. yfi Radovljica — Osrednja prireditev v občini bo v K1*0.^ V soboto ob 15. uri se bo začel mirovni pohod od do Begunj. Na osrednjem prireditvenem prostoru v ^jjjti se bodo mladi predstavili z različnimi dejavnostmi (tab°r m padalci, člani kluba OZN...). Zaslužnim mladinkam in ie5 dincem bodo podelili srebrne znake, od 20 ure pa bo za V igral ansambel GU —GU. Že v petek ob 17. uri bosta organizirana dva skupna j^-jema sedmošolcev v mladinsko organizacijo, in sicer na $ du in v Radovljici. Organizirana pa so tudi športna tekm Tudi iz Radovljice bo odšla na prireditev v Beograo gacija mladincev. Tržič — Že ves mesec potekajo športne prireditve, )(. bodo te dni končale. Najboljšim bodo podeljena priznanj jj. osrednji prireditvi Tržič pleše, ki bo v kinu Tržič danes n jjji V soboto bodo mladi odšli na karavlo Ljubelj, kj^r 5ti proslavili dan rma uri. Na isti prireditvi bodo podelili tudi priznanja najb0, J. posameznikom in osnovnim organizacijam ZSMS v oif^^C V soboto bodo mladi odšli na karavlo Ljubelj, kje_r ob novem poimenovanju karavlo skupaj z graničar j i „ ,er Jesenice — V soboto ob 9.30 se bo izpred osnovne s°^\fi Koroški Beli pr 1 tradicionalen pohod na Pristavo. Ta $ ob 12.30 osre.' ..ja prireditev. Ob 9.30 bodo odprli foto ra^j' v osnovni šoli na Koroški Beli, kjer bodo podelili tudi pr nja srebrni znak najboljšim mladincem. ^r V petek, 29. maja, pa pripravljajo pod Mežakljo ^9.^^ Ribje čorbe, Oriona in še nekaterih ansamblov. Priredi bo začela ob 18. uri. _:k V. Stanovm 15. sejem opreme in sredstev CZ Kranj — V torek, 26. maja, ob 10. uri bodo v Kranju odp^r sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Organizatorji na,\,0$V dujejo, da bo prireditev/ki bo trajala do 30. maja, po kako presegla vse dosedanje. Številni jugoslovanski proizvajalci predstavili številne novosti s področja opreme in sredstev ci'je zaščite. Za podelitev posebnih sejemskih priznanj za kakov fr komisija dobila tokrat prek 60 predlogov, podelili pa bodo 1 ^ znanj. Organizirane skupine bodo imele za ogled sejma P° popust. Ogled še posebno priporočamo skupinam iz delovflj^ ganizacij in krajevnih skupnosti. 4 ^lJ^MAJA 1987_ Judi v Tehtnici brez izvoza ne bo šlo GOSPODARSTVO .3. STRAN KESGLAS V primežu gradnje, padca prodaje in izvoza n0^?n^'» 19- maja — Hvale ni, je ob koncu pogovora dejal Ivan Lazar, direktor tovarne Tehtnica v Železnikih. Končujejo gradnjo v02 Pj"°storov, padla jim je prodaja, saj imajo za laboratorijsko opremo v zdravstvu in šolstvu vse manj denarja, usahnil je lep iz-tnica «JS"**0 m iskati morajo nove izvozne poti, kar je za majhno delovno organizacijo težak in drag posel. Če stane precizna teh-IVan ^-W0 dolarjev, v njej pa je za 200 dolarjev uvoženega materiala, je smiselno, da jih izdelujemo in jih ni treba uvažati, pravi ne ^-jZar* Toda ob hudi devizni žeji takšna gospodarska logika nima pravega odmeva; drugače rečeno, tudi v Tehtnici brez izvoza na*^?vi Prostori bodo kmalu gr^nja?^ak0 je poteka,a »Stari ^rni t prostori so Dili nepri-krnetii 1° ^e Posl°PJe stare še lesJfke zadruge, ki je imelo špekto 6 str°Pe- Republiški in-obrat0r Za ^e^° Je prepovedal Zato °VanJe v takšnih prostorih, Prej m° morali ukrepati. Naj-Hj„ m° iskali novo lokaciio Pro' čili v Žel acij( stn —eznikih, vendar je ^ra malo. Zato smo se odlo- Hjo n rušenje starega in grad-bija '0vega objekta. Gradnja je *ačeij °.stoPna: s prvo fazo smo strani leta 1985, na stebrih ob Žgorai Sm° nadzidali objekt. Pr0j2 J 1° zidali, spodaj je tekla stopjjvodnJa, ko pa sta bili nad-Prespir vi> Smo proizvodnjo iVidou.,.In stari objekt porušili. rnetr Ul smo 1.500 površinskih beno fv Prostorov. Drugo gradini p 0 smo začeli septembra p°vrš rušili smo Preostalih 200 slopi mskln metrov starega popov^ ln Pridobili bomo še 3.000 $tor0lns^m metrov novih pro-iitiejjV. SkuPaj jih bomo torej 1.25o ti ' starih Pa Jih Je bilo kom" Upamo, da bo druga faza gna avgusta.« ^ko vas i. »Pr vas je stala grad- Hi'^a faza je bila vredna 2 mi-% dinarjev, druga je prijava z 840 milijoni dinarjev, žite Jemo Pa še, da bo podra- ^iO-odstotna.« ^ako ste zbrali denar?« pri^,ekaj je lastnih sredstev, ^iuhiZno 30 odstotkov, kreditov Iranske banke je 40 odsto-stva' 0stalo so združena sred-dru "Predvsem Metalke in tudi B*U.« ^roi> ^Ha zaradi gradnje x2nnja manJša?« ^Kohko se je že p ^Sažir Sm° nadoknadili z večjo enda ko se je že poznalo. *ar smo nac" ' ranostjo.<. »Kakšne učinke naložbe pričakujete?« »Pri našem delu je potrebna primerna temperatura in ne sme biti tresljajev. Take razmere bomo zdaj imeli, delovne razmere v starin prostorih pa so bile nemogoče. Računamo seveda tudi na večji razvoj in pričakujemo, da bomo v Jugoslaviji ostali edini izdelovalec preciznih in analitskih tehtnic do 0,1 miligra-ma natančnosti.« »Kako je ta proizvodnja sploh prišla v Železnike?« »Nastala je v Niku že na začetku petdesetih let; mislim, da je že Boris Kidrič rekel, naj gre proizvodnja, ki potrebuje malo materiala in energije, v odročne kraje. V Niku so se kasneje preusmerili in tehtnice so se izločile. Najprej smo razvijali mehanske, zdaj elektronske, poleg tega pa delamo tudi drugo laboratorijsko opremo, kot so centrifuge.« »Razvijate jih sami. Licenc nimate?« »Sami s sodelovanjem Inštituta za elektroniko. V razvoju dela šest ljudi.« »So vaše tehtnice konkurenčne na tujem?« »Tehtnica, ki je izdelana tipsko in jo odobri kontrola meril, mora kazati prav tako kot tuja. Vsaka je žigosana, naj bo naša ali švicarska. Res pa je, da so šli na Zahodu v razvoju precej naprej, saj vgrajujejo že računalnike. Narediti nameravamo celo družino elektronskih tehtnic, seveda pa je to težko, saj nimamo kapitala in sredstev za razvoj. Brez razvoja pa ne gre; če vanj ne bi bili vlagali v preteklih letih, danes ne bi imeli kaj proizvajati. Razvoj pa je drag, saj zahteva veliko orodja.« »Denar vam je pobrala gradnja. Je bila morda prevelika?« »Dokler nismo gradili, smo imeli dobre rezultate; če nisi investiral, je bilo to slabo. Denar nam je ostajal, zato smo se odločili, da ga nekam vložimo. Zdaj so razmere drugačne: če nimaš akumulacije, si udarjen pri osebnih dohodkih, četudi imaš likvidna sredstva za delitev. Tisti pa, ki so včasih slabo delali in zdaj le malce bolje, lahko delijo višje osebne dohodke. Vsi ti predpisi nam ne gredo na roko. Drug problem pa je, če je prodaja slaba.« »Prodaja se vam ustavlja.« »Udarjeni smo, ker so omenjene negospodarske naložbe, v zdravstvu in šolstvu imajo vse manj denarja za laboratorijsko opremo. Po drugi strani pa imamo težave z izvozom. Trudimo se, vendar s ceno ne uspemo, tuji kupci nas izsiljujejo, nekateri celo tako, da ni plačan niti material. Hkrati pa ima,recimo,livar-na, ki dela tudi črne uteži in jih izvaža za polovično ceno, veliko izgubo. Ko jo sanira, dobi kredite za obratna sredstva po minimalni obrestni meri in vse je v redu...« »Pred leti ste imeli lep izvoz na Kubo?« »Takrat se je odprlo. Ker je bil to kredit jugoslovanske banke, so precej teh sredstev izkoristili za zdravstveno opremo. Brez takšnih oblik je težko, trgovina pri nas namreč ni dobro organizirana, sami pa težko gremo na tuje. Že sodelovanje na razstavah in sejmih veliko stane, majhna tovarna smo pač.« »Slišim, da greste službeno na Kitajsko?« »Jugoslovanska gospodarska zbornica pripravlja tam razstavo jugoslovanske proizvodnje. Preko Interexporta s svojimi izdelki sodelujemo na razstavi medicinske opreme, preko Slo-venijalesa pa pri opremi laboratorijev. Kitajska je za nas seveda zanimiva, kakor so zanimive tudi vzhodne dežele, kot sta Poljska in Madžarska. Seveda pa tja izvoza ni, če ni zamenjave — tega pa seveda ne urejamo mi.« »Na vratu vam visi kredit za uvoz izdelavnega materiala. Koliko je tega?« »269 tisoč švicarskih frankov, to je kredit za uvoz izdelavnega materiala, ki ga moramo uvoziti, če želimo delati elektronske tehtnice, saj so to predvsem elektronski elementi.« »S švicarsko firmo Preciza se pogovarjate o kooperaciji.« »Še vedno imamo dobre stike in iščemo rešitve, kako priti do kooperacije. Določiti moramo program, to pa je težko; delitev programa je verjetna, delitev dela ne.« »Kako ste poslovali v letošnjih prvih treh mesecih?« »Prvi kvartal je bil še uspešen, poslovali smo pozitivno in to je v tem trenutku' dobro. Dohodek na delavca je znašal 1.856 tisoč dinarjev, pri osebnih dohodkih pa smo zaradi omejitev ostali na novembrski ravni, povprečje znaša 204.600 dinarjev.« »Tehtnica je tozd ljubljanske Metalke, sami torej niste?« »Že četrto leto smo Metalkin tozd. Drugi so nam ponujali pre-tapljanje, a to je bila boljša rešitev. Združili smo se, da nismo bili sami, ko smo šli v naložbo, ohranili pa smo samostojnost. Doslej smo bili sami dovolj uspešni.« »Kaj pa prodajne povezave z Metalko?« »Bolj bi morali izkoriščati prav prodajo na tuja tržišča. Začeli smo, toda v Metalki niso dovolj specializirani za prodajo medicinske opreme. V vsaki državi so že določeni koordinatorji na tem področju, ki zahtevajo, da gre prodaja prek njih. To ni povsem urejeno in eden drugemu konkurirajo, kratko pa potegnemo izdelovalci.« »Menda ste edini direktor, vsaj jaz ga ne poznam, ki nima tajnice?« »Ne, nimam je. Imamo sekretarja; on ima tajnico, ki napiše tudi meni. V administraciji imamo malo ljudi, čeprav v proizvodnji ne mislijo tako. V računovodstvu jih je pet, če prištejem še sekretarja in tajnico, pa jih je sedem, komerciale niti ne štejem kot administracijo, razvojne službe še manj. Manj jih skorajda ne bi moglo biti, saj je v računovodstvu podatkov in pisarije veliko; čeprav si pomagamo z računalnikom, so obremenjeni, res delajo.« M. Volčjak Tržič še vedno v težavah zaostriti osebno odgovornost Nt i« . _.............. ..... ...... ....... !N*Oi *» niaia — Oa bi dal še večji poudarek in nekaterim ne-k|2V^1In P" motnjah v gospodarjenju BPT Tržič pri« prišel do dna, ^'caf l' SVet tr"ške občinske skupščine svojo problemsko sejo to^da. . ar v tej tržiški tovarni. Vodstvo in odgovorni delavci * ki h^**' ^a so se stva" zavlekle, ker pripravljajo proizvodih je *° dolgoročnega pomena za delovno organizacijo, vseeno ^rtvey ewvladoval občutek, da bi se bile stvari že premaknile z **tek ' ^e k' ^e Pred letom ali dvema dan tako zahtevek odgovornosti ljudi v tovarni, kot je bil dan tokrat. p z jjj^klematika Bombažne predilnice in tkalnice Tržič noče in no-*viivo Vnih redov sej skupščine občine, izvršnega sveta, sindikata. h^itr6 mec* drugim tudi to, da so se odgovorni organi na občini ?fa v t»?j£adovolJili s programom ukrepov za izboljšanje gospodarje-hfe^n •' k' Je D" časa do časa popravljan, nikoli pa dovolj kon-V- ^'ka n'k°mur ni dal osebnih nalog. Kljub stalnim opozorilom se ^'^ ■ '"or premaknilo. Ljudje so še naprej odhajali, osebni dohod- bolj na repu lestvice Tržiča in Gorenjske, novi stroji v pro-\l Pa niso in niso hoteli steči. Po pregledu gospodarjenja v pr-lmesečju letošnjega leta, ko je BPT spet pod povprečjem po - Vjj V* na delavca, z akumulacijo na delavca, deležem akumulaciji^ ri jpdku, po stopnji akumulativnosti in čistem mesečnem oseb- (T? s Ba°hodku na delavcaje družbena pravobranilka samoupravlja-• et*wv.a Milic dala ponovno pripombe in novo zahtevo za še kon-^°$t»S* Pro8ram ukrepov za odpravo motenj v BPT in posebej R\.YUa osebno odgovornost, v ^hrj iS° na sestanku povedali odgovorni v BPT, vse aktivnosti, ki s? ^ža V zadmi program odprave motenj, tečejo. Nastajajo pa no-^tka V metli pred svojim pragoiH^j pa ne. Oglejte si tablo na krici v križišču Golniške u< in odcepa na Mlako, ki ^ kje je prava smer za sme*'* p jamo v Tenetišah. Tabla kvečjemu še zat v jamo, da kazi kraj. Bodimo naj dosledni do sebe, potfem P*, do drugih, je menil naš br* — A. Z. 1 '"*'•*»' ' ' ", '1 55K. 22. MAJA 1987 KULTURA 5. stran (mmmmmMGLAs Še znamo peti po domače? PESMI IN SEGE MOJE DEŽELE Ljubljana — Pri Državni založbi Slovenije je izšla knjiga Pesmi in šege moje dežele, v kateri tri avtorice, profesorica Dušica naver, doktorica Zmaga Kumer in magistra Helena Ložar-Podlogarpredstavljajo izbor slovenskih ljudskih pesmi z dodatkom ____nekaterih ljudskih šeg. Knjiga je izšla v nakladi 5000 izvodov. 69. Kolkor kapljic tolko let (Križevska vas p. Moravčah, Gor.) IS* h f * f 5 i, * * "Kol-kor kč.plnc} tbl-ko fft £ h h > > i Zi _ Di _ <0> O' 2i D'— jO, Oj ii-Di-lO na svet . Bo<-ji Kolkor kapljic tolko let Bog nam daj na svet živet! Živijo, oj živijo, o j živijo na svet! Ljudsko izročilo je del naše narodne kulture, zato je vred-no- da ga poznamo in ohranja-m°- Ze prva, pred dvema leto-ma izdana knjiga avtorice profesorice Dušice Kunaver z na-slovom Slovenska pesem v besedi in glasbi je očitno ujela Pravi trenutek, ko se po določnem obdobju znova obrača-m° k svojim koreninam, jih spoznavamo in obujamo, tako na »kovnem kot tudi na lite-^rnem in glasbenem področji Zato je bila knjiga že kraa-lu razprodana. Nova, dopolnjena izdaja se £*Prve v mnogočem razlikuje. r*jYa knJiga je bila delo ljubimce (avtorica je po poklicu Profesorica angleškega jezi-Ka). tokratnemu delu pa ne m&njka tudi strokovna vsebi-na- Vendar pa je vsem trem Izpelo ohraniti mero, zaradi katere je knjiga ohranila privlačnost za bralca ne glede na pegovo zahtevnost. Skratka, knjiga je sozvočje prizade-Vanj, da z nevsiljivo strokovnostjo ponudi bralcu domačo P^em, ki ne sme v pozabo. "Knjiga je seveda pretesna Za vse pesmi, ki bi jih hoteli v takšni obliki objaviti,« je na tiskovni konferenci v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti povedala dr. Kumerjeva, čne zapise ljudskih pesmi, ki jih hranimo v institutu, pa tudi v knjigi je zapisano, kje so bile posnete. Seveda pa pesmi ne pojejo enako na Dolenjskem in na Štajerskem. Kajti velja: vsaka vas — svoj glas. Naj jo ljudje pojejo po svoje, knjiga le opozarja na pesem.« Vsako pesem v knjigi spremljajo tudi note, sicer ne v celoti, a vendar dovolj, da spoznamo melodijo. V takšni obliki urejene pesmi bodo našle veliko prijateljev. Življenje se je v zadnjih desetletjih zelo spremenilo, hitro pozabljamo tudi ljudske pesmi, vendar pa tako ponujene, v knjigi, pomenijo spodbudo in priložnost, da jih ob takih ali drugačnih priložnostih spet obudimo. Pesmi so vsebinsko urejene v vasovalske, ženitovanjske, Po stari šegi, ki se je ponekod ohranila vse do današnjih dni, se mora nevesta pred poroko posloviti tudi od sovašča-nov, od vsake hiše. Pravijo, da hodi nevesta jemat slovo od LEDIG STANU. Kar ji vaščani ob tej priložnosti darujejo, naj bi bilo ZA PECO, NA KRANCL ali kar ZA BALO. V Istri in na Krasu so smele v starih časih iti NA POBER ali prositi ZA ROŽCO le revne NOVlCE, kakor pravijo tem nevestam. Ob postavljanju nevesta ni smela izpustiti nobene hiše, če je hotela, da jo bodo kot ženo spoštovali. Hoditi pa je morala v smeri sonca, to je od vzhoda proti zahodu in se ne vračati.. sodelavka Instituta za narodopisje. Med 150 pesmimi je večina takih, ki so žive zdaj, danes, le izjemoma so prišle v izbor tudi dve, tri že skoraj pozabljene. To pomeni, da bo takšna zbirka lahko kot nekakšen blag opomin za tiste, ki so nekdaj že znali in peli pesmi, poslušali petje svojih staršev, zdaj pa jim je način življenja že zabrisal ta način za izražanje veselja, žalosti, nagajivosti, dvorjenja, skratka vsega bogatega, kar obsega ljudska ustvarjalnost. »Pri tem smo se naslonili na zvo- pivske, otroške, vojaške, ko-ledniške itd. Zato kar kličejo tudi po opisu šeg, brez katerih običajno tudi pesmi ne obstajajo. Nekatere pesmi namreč obstajajo in se uporabljajo prav za določene priložnosti, so sestavni del šeg, z njimi živijo in minevajo. Šega je namreč več kot navada, saj je obvezujoča. Opustitev nekaterih šeg je po ljudskem verovanju utegnila prinesti celo nesrečo ... To pa še ne pomeni, da je nespremenljiva za vse večne čase. Ljudje so jih spreminjali in opuščali, a verjetno še nikoli ne tako zelo in tako hitro kot zadnje čase. Pesmi v knjigi so take, da jih lahko zapoje tudi dandanašnji človek, če se mu le zahoče peti po domače. »V knjigi je le 15 kratkih zapisov slovenskih šeg, zatorej gre v bistvu le za priokus k izboru pesmi, za bežno sliko o tem, kako se ljudska pesem in šege med seboj dopolnjujejo,« je povedala mag. Helena Ložar-Podlogar. Ne glede na to, da Slovenija na izredno majhnem področju združuje zavidljivo bogastvo in izredno pisano podobo naše ljudske kulture, pa je izbor šeg, ki spremljajo posamezne skupine pesmi, precej značilen »priokus« kulturnega izročila, ki je spremljalo in ponekod še spremlja našega človeka ob delu ter od rojstva do smrti. In zakaj nas pesem ne spremlja več toliko, kot nas je včasih, se je vprašala tudi pro-fesarica Kunaverjeva. Morda je odgovor preprostejši, kot bi mislili! Ker odrasli pozabljamo, ostaja mladi rod revnejši za to ljudsko izročilo, breme krivde pa nepravično pada prav na mlade. * L. M. Sprejem fanta v fantovsko skupnost je bil včasih — in je izjemoma kje še danes — pravi obred, ne povsod enak. Ponekod je moral novinec plačati za pijačo in prestati razne preizkušnje, npr. pojesti nekaj soli in popra, hitro odgovoriti na vrsto spretno zastavljenih vprašanj ali dokazati svojo gibčnost s tem, da je preskočil mizo. Na Gorenjskem pripovedujejo, da so se morali novinci SPOVEDATI fantovskemu vodji in prestati KRST z vinom. MUZEJSKA PREDAVALNICA Kranj — V prenovljenih prostorih, ki jih je v Tavčarjevi 43 izpraznil Zavod za spomeniško varstvo, je Gorenjski fnuzej ta teden,prav na dan mednarodnega dneva rr.uze-iev,odprl muzejsko predavalnico. Tako so namreč imeno-Vali pridobljeni prostor; v njem se bodo v jeseni začela redna predavanja, ki se bodo v glavnem nanašala na varo-Vanje premične kulturne dediščine, pa tudi na drugo tematiko. To bo svojevrsten stik z javnostjo, še posebej z Gladino. Predavalnica pa bo na voljo še drugim ustanovam, saj je primerna tudi za morebitne manjše koncertne Prireditve. . Predavalnica je obenem tudi galerija. Gorenjski muzej JO bo uporabljal predvsem za predstavitev del muzejske likovne zbirke. Za otvoritev so pripravili razstavo slik starih mojstrov, katerih dela so iz muzejskih skladišč romala najprej v restavratorsko delavnico akad. kiparja Borisa Sajovica. Skupaj z deli novejše likovne umetnosti, razstavljenimi po hodnikih Gorenjskega muzeja, in z galerijo ^el kiparja Lojzeta Dolinarja v Mestni hiši se zdaj kažejo obrisi stalne galerije Gorenjskega muzeja. — L. M. Predavalnica in galerija obenem — V novi galeriji Go-renjskega muzeja so ob odprtju muzejske predavalnice pripravili razstavo slik starih mojstrov, med njimi Layer-** »n učencev njegove šole. — Foto: Gorazd Šinik Ročk in video MULTIMEDIALNI SPEKTAKEL Ljubljana, maja — UK ZSMS Ljubljana pripravlja v ponedeljek, 25. maja, v Študentskem naselju od 18. ure naprej obilico glasbe, videa in gledališke igre. To bo ena od osrednjih prireditev ob dnevu mladosti v državi. Že program prireditve z naslovom Naš 25. maj, je dovolj velik porok, ki zagotavlja množico obiskovalcev in ustrezno kvalitetno raven. Začelo se bo z glasbo. Ob dveh dobitnikih nagrade Zlata ptica, Centru za dehumanizacijo iz Trat pri Mariboru in Gasterbajtersih iz Cerkelj, se bodo do 21. ure zvrstile še tri predskupine. Potem bo šlo zares. Po eno uro bodo na odru tri velika imena jugoslovanskega ročka — Ekatarina Velika, Zabranjeno pušenje in na koncu Pankrti. Poznavalcem tovrstne glasbe je vsaka dodatna beseda popolnoma odveč, za druge pa zapišimo, da imajo Pankrti in Zabranjeno pušenje ljubljansko promocijo njunih novih plošč. Video programi avtorske televizije se bodo začeli ob 20.30. Najprej bo na velikem ekranu koncertno dogajanje v Študentskem naselju, ki ga bodo dopolnjevali video spoti domače proizvodnje (koncerti ŠKUC-FORUM, Laibach . . .). Sledil bo prenos sklepne sloves--nosti dneva mladosti '87 na stadionu JLA v Beogradu in potem predstavitev družbenih gibanj, alternativne kulture . . . Celoten spektakel se bo začel že ob 17. uri, ko bodo člani gledališča Ane Monro predstavili opereto George Dandin. Skratka, obeta se prireditev, za ketero si velja vzeti čas in se v ponedeljek zapeljati do Ljubljane. Vine Bešter NAJBOLJŠI MLADI FOTOGRAFI Jesenice — V soboto, 23. maja, ob 9.30 bodo v osnovni šoli Karavanških kurur-jev NOB Koroška Bela odprli 27. republiško pionirsko foto razstavo. Na razpis je prispelo 487 fotografij, ki jih je poslalo 119 učencev iz 25 osnovnošolskih fotokrožkov. Žirija je za razstavo, ki letos ni predpisala obvezne teme, izbrala 211 fotografij. Posebne nagrade pa so bile razpisane za planinske in športne fotografije ter fotografije z motivi ohranjanja tradicij NOB, fotografije dela v industriji, gradbeništvu, lesarstvu itd. Jutri, ko bodo razstavo odprli, bodo mladim fotografom podelili naslednja priznanja: plaketa za kolekcijo — Simon Tanšek iz Hrastni- ka prejme zlato plaketo Janeza Puharja, Klavdija Tu-šar iz osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela prejme srebrno plaketo Janeza Puharja, Polona Ma-lenšek iz iste osnovne šole pa bronasto plaketo Janeza Puharja. Diplome za kolekcije pa prejmejo: Bernard Prešeren iz osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela, Igor Markovič in Uroš Florjančič iz Novega mesta, Tanja Justrin iz osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela in Andrej Mu-har iz iste šole. Plakete in diplome prejmejo mladi fotografi tudi za posamezne fotografije. Priznanja za delo je prejelo 35 najboljših mladih fotografov. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Stebriščni dvorani Mestne hiše danes ob 18. uri odpirajo numizmatično razstavo Od rudnine do denarja. V Prešernovi hiši razstavljajo slikarska dela likovni pedagogi gorenjskih šol. V Mali galeriji so na ogled dela učencev osnovnih šol na Gorenjskem na temo Prostorsko oblikovanje. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Petra Pavla VViplingerja z Dunaja. Jutri, v soboto,bo v Zadružnem domu na Primskovem redni letni koncert Mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Primsko- ■ vo pod vodstvom Nade Kos. Prireditev bo ob 20.15 uri, program pa povezuje Janez Dolinar. Jutri v soboto, ob 20. uri bo v avli osnovne šole Duplje koncert, na katerem sodelujeta Moški pevski zbor Duplje in oktet Sava pod vodstvom Jožeta Moharja. KRANJ — V avli osrednje knjižnice občine Kranj v Tavčarjevi 41 je od ponedeljka, 25. maja, do 6. junija odprta razstava Anderse-novi nagrajenci. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do 27. maja odprta razstava Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol jeseniške občine. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava keramike Boža Petka iz Ljubljane. V prvem nadstropju Kosove graščine pa danes ob 17. uri odpirajo razstavo izdelkov otrok iz jeseniških vrtcev. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled razstava Makedonska karikatura. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja slikar France Mihelič. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja risbe 18-letni Blaž Jezeršek iz Škofje Loke. ŽIRI — Jutri v soboto, ob 20.30 bo v dvorani Svobode slavnostni koncert ob 40-letnici Pihalnega orkestra Alpine Žiri. V programu kot gost sodeluje tudi Tržiški pihalni orkester Tržič. PODLJUBELJ — Jutri,v soboto, ob 19.30 bo v Domu DPO Podljubelj nastopil moški komorni zbor DPD Svoboda iz Pod-narta. Pod vodstvom Edija Gašperšiča bo predstavil celovečerni program slovenskih umetnih in narodnih pesmi. ŠKOFJA LOKA — Stalne zbirke Loškega muzeja bodo od ponedeljka dalje odprte vsak dan med 9. in 18. uro (razen ponedeljka) — izjema je le 25. maj. _KONCERT CICIBANOV_ Škofja Loka — Danes v petek, ob 17. uri bo na dvorišču Pu-štalskega gradu tradicionalni letni koncert otroškega pevskega zbora cicibanov pri Glasbeni šoli Škofja Loka. Pod vodstvom pedagoginje solo petja Vere Mlejnik bo zbor pel najlepše otroške pesmi znanih slovenskih skladateljev Mire Voglar, Janeza Biten-ca in Jurija Gregorca. OBČINSKO PEVSKO SREČANJE Zg. Gorje — Danes, v petek, ob 20. uri bo v Domu TVD Partizan Zg. Gorje nadaljevanje letošnjega srečanja pevskih zborov radovljiške občine, ki ga pripravlja ZKO Radovljica, tokrat ob pomoči domačega pevskega zbora in osnovne šole bratov Žvan iz Gorij. Na prireditvi se bo poslušalcem predstavilo enajst pevskih zborov in en oktet: moški pevski zbor DPD Svoboda Gorje, moški pevski zbor KUD Stane Žagar — Plamen Kropa, moški pevski zbor Lipa društva upokojencev Radovljica, komorni moški pevski zbor A. T. Linhart Radovljica, moški pevski zbor Begunjščica iz Begunj, moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart, ženski pevski zbor DPD Svoboda Tomaž Godec Boh. Bistrica, ženski pevski zbor Vezenine Bled, ženski pevski zbor Lipa društva upokojencev Radovljica, ženski pevski zbor Almira Radovljica in oktet Lip Bled. TRŽIČ PLEŠE Tržič — Danes, v petek, ob 19. uri bo v tržiški kino dvorani II. revija plesnih in folklornih skupin Tržiča. V dveurnem programu nastopajo: mažorete Pihalnega orkestra Tržič, pionirska plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič, mladinska plesna skupina Mladinskega gledališča, plesna skupina KUD Podljubelj, plesna skupina ŠSD Storžič, pionirska folklorna skupina Karavanke in pionirska folklorna skupina OŠ Kokrški odred Križe. Predstavila pa se bosta tudi mladinska in članska skupina Karavanke. Prireditev bo vodil Bojan Veselinovič. Boris Kuburič DRUGA GODBA Tudi letos je Centru interesnih dejavnosti mladih iz Ljubljane uspelo pripraviti glasbeno prireditev, ki pod naslovom Druga godba predstavlja naši publiki različne glasbene zvrsti. Izvajalci, večinoma iz tujine, bodo predstavili sodobno improvizirano, etnično glasbo, alter ročk in reggae. Druga godba 87 se začenja z današnjim dnem in bo trajala vse do konca maja. Koncerti bodo v prostorih Križank (Viteška dvorana, predverje in poletno gledališče), kjer so na razpolago tudi vstopnice. Danes zvečer bo nastopil Urban Sax (Francija), jutri Godci iz Rezije (Italija) in Taxi Pata Pata (Zaire/Velika Britanija). V nedeljskem dopoldnevu bo Lado Jakša pripravil glasbeno delavnico za otroke, zvečer pa bo sledil nastop Dazibao (Francija), Hub-back (VB) in Wondeur Brassa (Kanada). V ponedeljek bosta kon-certirala Jordan in Izu (ZDA). V. Bešter NOVA KNJIGA POLONE ŠKRINJAR Radovljica — Danes zvečer, v petek, ob 20. uri bo v knjigarni DSZ večer s pisateljico Polono Škrinjar ob izidu njene nove knjige Beg. V svojem najnovejšem delu je Škrinjarjeva segla v delavske družine, kjer skoraj ne posije sonce lepote, zadovoljstva in življenjske radosti. Knjiga je pretresljivo pričevanje, da so med nami še vedno ljudje, ki jim je usoda položila v zibelko samo zlo in brezup. MEDNARODNA VIOLINSKA ŠOLA Bled — V okviru Festivala IDRIART bo na Bledu od 25. do 30. julija letos mednarodna violinska šola in drugi glasbeni tečaji. Violinsko šolo bo vodil violonist Miha Pogačnik ob sodelovanju norveškega pianista prof. Einarja Steena Nokleberga in Festivalnega mladinskega orkestra iz Hamburga. V okviru festivala bo tudi tridnevni tečaj komorne glasbe znamenitega madžarskega kvarteta Kodaly iz Budimpešte. Mojstrski tečaj za violiste bo imel violist Csaba Erdelyi, profesor na univerzi v Bloomingto-nu (ZDA). Mojstrsko šolo petja bo vodila profesorica Nelly van der Spek iz Holandije. Tisti, ki jih zanima delo z velikim orkestrom, bodo lahko vsako popoldne pri vajah Festivalnega mladinskega orkestra iz Hamburga, ki ga vodi dirigent Elmar Lampson. Violinska šola bo vsak dan od 8.30 do 12. ure v Festivalni dvorani na Bledu. Število udeležencev šole ni omejeno. Namenjena je violinistom absolventom srednjih, višjih in visokih glasbenih šol, profesionalnim violinistom in osebam, ki želijo pomoč in poglobitev pri poslušanju glasbe. Pavšalna vstopnica za Festival, ki stane 10.000 dinarjev, velja kot vstopnica za vse navedene tečaje in tudi za vse druge koncerte in prireditve festivala IDRIART na Bledu. Prijavnice zt violinsko šolo in druge prireditve je treba poslati na naslov: Odbor Festivala IDRIART, 64000 *"r-~j, p. p. 85. , »I^IMIEEGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 22. MAJA 1987 Domači zdravnik Zajčja deteljica Veliko imen ima: božji kruhek, cicelj, kisla detela, kisla deteljica, navadna zajčja deteljica, rezka detelja, zajčja sol in podobno. To je majhna zelika s plazečimi se stebelci; izza dol-gopecljatih, detelji podobnih listov poganjajo cvetovi na dolgih pecljih. Cveti so beli in prepreženi s tankimi rdečkastimi žilicami. Na večer in pred dežjem se lističi zganejo. Cvete od aprila do konca junija. Zajčja deteljica raste v listnatih in iglastih gozdovih, povsod, kjer je dovolj dobra zemlja. Zdravilni deli rastline: nabiramo jo ob cvetenju, in sicer vse zelišče, brez korenin. Duha skoraj nima, okusa pa je svežega, kislega, po ščavni kislini, ki je po vsej rastlini. Zdravilnost. Zajčja deteljica sicer ni lekarniška rastlina, vendar jo kot zdravilno zelišče uporabljajo že od starega veka. Zdravilni učinek izvira od ščavne kisline, ki je vsebuje rastlina v precejšnih množinah. Zanimivo je, da se količina ščavne kisline ponoči močno zmanjša, ko se pa prične daniti, se spet poveča. Rastlino uporabljajo samo v ljudskem zdravilstvu, vendar z nemajhnim uspehom. Ker zelišče ni posebno primerno za sušenje, se uporablja izključno sveže natrgano. Tako se pripravlja preliv iz svežega zelišča, približno eno prgišče na en liter vode, ko ga prelijemo, naj stoji dve do tri minute, nato odcedimo in pustimo, da se ohladi. Nekoliko oslajen je poleti osvežujoča pijača, ki gasi žejo. Poleg tega, da gasi žejo, pa je ta pijača precej zdravilna. Odpravlja motnje v jetrih in prebavne težave, prav tako pa tudi nadležno zgago. Čajni preliv je priporočljivo piti še toplega pri zlatenici, vnetju ledvic, skorbutu, kožnih izpuščajih in glistah. O čaju pravijo tudi, da čisti kri. Vrtna opravila v maju Pet minut za lepše lice Parne kopeli obraza Temeljito čiščenje kože na obrazu je za ljudi, ki živijo v mestih^eogibno potrebno vsaj enkrat na mesec. Parna kopel je učinkovita domača nega, je preprosta in poceni. Take nege si ne morejo privoščiti tisti, ki imajo zelo suho in občutljivo kožo: Taka vrsta kože je zelo drob-nozrnata, ima stisnjene znoj-nice in je čvrsta, torej potre buje veliko manj čiščenja. Parna kopel s čajem Pripravimo si kamiličen ali lipov čaj oziroma oba skupaj (30 g v 1/2 litra vode). Obraz držimo nad posodo v razdalji 30 do 40 cm, glavo in ramena pa si pokrijemo z veliko brisačo, tako da se para, ki prihaja iz čaja, zbira na obrazu. Kopel naj traja 10 min. Močno se znojimo in tako se iz popolnoma odprtih znojnic odstranita vsa umazanija in odvečna maščoba. Koži vrnemo elastičnost z obkladkom iz mrzle vode in če hočemo, da bo nega še popolnejša, položimo na obraz hidratantno masko — zelo priporočljiva je maska s sadjem ali pa tanka plast hranljive kreme. Ledeni možje so srečno za nami, zato čimprej zasejemo in zasadimo v vrtu tučh najzahtevnejše zelenjavnice in cvetlične sadike, kot so fižol, paprika, paradižnik, kumare, razne bučke, od cvetja pa dalije, gladiole, najrazličnejše enoletnice in vse okenske in balkonske rastline. . Da si olajšamo zalivanje, prestavimo sobne azaleje, kamelije in dature na vrt, kjer jih z loncem vgreznemo v zemljo. Posebno bo zrasla in zacvetela datura, posajena v gnojno zemljo brez posode. Če pa jo želimo jeseni prenesti z vrta in prezimiti, jo vsadimo v veliko plastično luknjasto posodo, ki je velika kot zaboj za krompir. Tudi odvečne pokončne pelargonije, zasajene na pravem mestu, bodo bogato cvetele. Pred skupine iglavcev, med azaleje ali v ospredje drugih grmovnic pa zasadimo pokončne fuksije, ki bodo presenetile z obiljem cvetja in poživile senčne kotičke v vrtu. Posebno skrb nudimo toplote željnim kumaram, paradižnikom in paprikam, ki bodo najbolje delale v zavetju folije ali pod steklom v topli gredi. Prevelika vročina, nad 25 °C, pa tudi njim ne ugaja, zato obilno zračimo. Kumare tudi zelo dobro rode, če jih gojimo ob opori in pincira-mo, saj rode le na stranskih poganjkih, zato jim vrh odščipne-mo nad četrtim listom. Zalivamo jih, kot tudi vse cvetlice, le z mlačno postano vodo, na isto mesto pa jih sadimo le vsako tretje leto. Pod folijo so zaščitene pred boleznimi in zato zdrave, medtem ko jih na prostem vse prehitro uniči pepelasta plesen. Tudi paradižnik na ta način zaščitimo pred pegavostjo listov, ker se okužba prenaša z vodnimi kapljicami. Nekateri grmi jagodičevja odganjajo pri tleh preštevilne po- Tipizirana stanovanja, tipizirano pohištvo, tipizirane družine. Lahko bi nekaj dni lepo živeli v tujem stanovanju v tuji družini, ne zavedajoč se, da smo se zmotili. Dušan Radovič LESTVICA 5 + 5 Pravijo, da mladi niste za lepo, mirno, počasno melodijo, da ne cenite res dobre glasbe, ampak samo tisto razbijaško, ki para ušesa. Pa sploh ni res. Na to kaže tudi glasovanje za najbolj priljubljeno pesem tuje lestvice. Skupina Evrope je sicer res ponovno prav pri vrhu, a »dobri stari« Spandauci so jo s svojimi Barikadami vendarle prehiteli. Gotovo je k vašemu navdušenju za pesem Through the barricades malce pomagal tudi nedavni ljubljanski koncert te uspešne angleške skupine. Pri glasovanju za domačo lestvico pa vas moram rahlo okrcati. Saj nimam nič proti Stanetu Vidmarju, prav fejst fant je, ampak zdaj pa res že pretiravate, dekleta iz Šenčurja, Vogelj in tam okoli. Saj vendar nismo na nogometni tekmi! Prihodnjič, prosim, da ne navijate več tako goreče za svojega idola, sicer vaši glasovi ne bodo veljali. Vsi skupaj pa ste glasovali takole: LESTVICA TUJIH: 1. THROUGH THE BARRICADES - Spandau Ballet 2. ROČK THE NIGHT - Europe 3. LIVIN' ON A PRAYER - Bon Jovi 4. MACHO MAN - Andrea 5. GIVE ME PEACE OF EARTH - Modern Talking lestvica domaČih: 1. VAŠKI LUMP - Stane Vidmar 2. POD OKNOM SEM STAL - Don Juan 3. MOJA MARI - Big Ben 4. BYE, BYE, BABY - Moulin Rouge 5. LJUBCA MOJGA SRCA - Gu-gu 19 17 12 9 9 17 16 11 8 7 SMEH NI GREH Glas iz kopalnice: »... 97, 98, 99. Mami, stonoga!« »Mitja, kaj je to prva pomoč?« »To je to, da jaz zajtrkujem, mama pa mi piše domačo nalogo.« (Iz glasila Med gorami, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas POMLADANSKE CVETLICE Na vrtu imam rožice, lepo mi že cvetijo in se mi smejijo. Lepo lepo dišijo, vse se razcvetijo, soncu se smejijo. Irena Frakelj, 3. r. OŠ Dražgoše ganjke, ki jih takoj razredčimo, da se bodo drugi, okoli šest naj jih bo, bolj razvili. Sobne in okenske rastline so v dobi bujne rasti, zato potrebujejo več vode in hrane. Sveže presajene rastline imajo še dovolj hrane, zato jih dognojujemo šele po dveh mesecih, vsekakor pa ne prej, preden se dobro ne uko-reninijo. Vodo iz podstavkov pol ure po zalivanju odlijemo, saj jo prenese le ciperus, kala in kokosova palma. Zalivamo po potrebi, takrat pa izdatno. Posebna skrb velja zatiranju bolezni in škodljivcev, posebno listnih uši, ki se v toplem in vlažnem vremenu hitro množijo. Sproti uničujemo tudi polže, da se ne bodo razmnožili. Velike blazinice raznih trajnic najuspe-šeneje delimo po cvetenju. Sedaj obrežemo tudi prebujne ali ostarele grme forsitije in drugih spomladi cvetočih grmnic. Maja tudi najuspešneje sejemo vrtno trato, ki bo hitro ozelenela. S specialnimi kislimi gnojili lahko tudi s specialnim gnojilom dognojujemo azaleje, rododendro-me in vrtne borovnice, s sadjarskim nitrofoskalom pa sadno drevje, jagodičevje in vrtnice. Anka Bernard Povezano Zaskrbljen oče po telefonu: »Tovariš doktor, moj sin ima škrlatinko!« »Vem, včeraj sem ga pregledal. Poskrbite, da ne pride v stik z drugimi!« »Ne razumete! On — moj sin — je poljubil našo pomočnico.« Preneumno! Potem moramo izolirati tudi dekle!« »Da — in jaz sem tudi poljubil dekle!« »No, zdaj pa postaja zapleteno. Verjetno ste se tudi vi okužili, če še niste imeli škrlatinke.« »In moja žena — njo sem tudi poljubil!« »Prekleto,«zamrmra zdravnik, »potem bom verjetno tudi jaz zbolel.« OSEL GRE SAMO ENKRAT NA LED Nekega dne so se pred blokom moji prijatelji vozili s kolesi. Predlagali so mi, naj grem še sam po kolo. Z veseljem sem odšel ponj in skupaj smo se odpeljali. Kmalu smo prispeli do polja, kjer je rasla koruza. Prijatelji so me prosili, če grem po pet koruznih storžev na konec njive. Pogumno sem odšel po njivi, ko zaslišim, kako se prijatelji smejejo. Čutil sem, da nekaj ni prav, a sem vseeno odšel dalje. Na robu njive sam odkril naročene koruzne storže. Takrat pa me je zgrabila močna roka. Ves prestrašen sem izpustil koruzo, se iztrgal in zbežal k prijateljem. Oni pa so me hinavsko pogledali in me vprašali, kje imam koruzo. Zabrusil sem jim, da so hinavci in naj gredo kar sami ponjo na njivo, zraven pa sem si mislil: »Se enkrat vam ne grem na led!« Gregor Bogataj, 6. a r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Med sestavljalci današnje lestvice 5 + 5 smo izžrebali Natašo Zupane , 64208 Šenčur, Voglje 82, ki bo po pošti prejela kaseto. Nataši seveda čestitamo in ji »odpuščamo« Staneta Vidmarja. Do konca šolskega leta nameravamo z vašim sodelovanjem priti še do ene lestvice. Pošljite predloge za 5 + 5. Naš naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Pričakujemo veliko predlogov, enemu pa za nagrado obljubljamo kaseto. TEKMOVANJE VESELE SOLE O tekmovanju v Veseli šoli, ki je bilo v Gorjah 8. maja, v Preddvoru in na Trati ( o njih ste nam pisali) smo dobili kar nekaj pisem. Klementina Bokun in Monika Polda iz 6. razreda Osnovne šole bratov Žvan v Gorjah pravita, da je bilo najbolj zabavno med čakanjem na rezultate, ko so po televiziji gledali burleske o Stanu in Oliu. Na tekmovanju je sodelovalo 142 učencev. Največ nagrad so dobili učenci z Bleda, iz domače šole pa je prejela prvo nagrado učenka 7. razreda Renata Fister. Blaž Mavčič iz 4. a razreda osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru je dejal, da je bilo tekmovanje prijetno doživetje. Med učenci četrtih razredov je dosegel največ točk in bo šel konec maja na republiško tekmovanje v Ljubljano. Alenka Brun iz 7. b pa je še povedala, da je ravnatelj razdelil pet diplom; tri so odšle v šolo Simona Jenka, ena v šolo Lucijana Seljaka, ena pa je ostala, kot je rečeno, doma po Blaževi zaslugi. Gašper Mohorič iz 3. c osnovne pole Petra Kavčiča v Škof j i Loki je drugič tekmoval v Veseli šoli. Dosegel je 38 točk od 45. možnih. Nalog niso mogli prepisovati. Bilo mu je zelo všeč. Naš bio vrt Kaj vse spada na kompostni kup Veliko več različnih snovi je dobro za kompost, kakor si navadno mislimo. Za kompostiranje so primerni: — vsi vrtni in kuhinjski odpadki — ostanki jedi, pokvarjene jedi, jajčne lupine, ostanki čaja, kavna gošča itd., — vrtni plevel — med debelimi plastmi časopisnega papirja, da ne ozeleni pokošena truva, — kosi izrezane vrtne trate — med kuhinjskimi odpadki, obrnjeni, narezane vejice trajnic, žive meje grmov, — ovenelo cvetje, odevetele lončnice — dajo odličen humus vsa narezana zelišča, razen pelina — za mineralno dober kompost, — listje — le v tanjših plasteh, odličen pa je za pokrivanje tal, — šota — priporočljiva le v majhnih količinah, —slama, praprot, stelja — mineralno bogate snovi, ki razvijajo tudi toploto, — trava, plevel, ki semeni — pred kompostiranjem naj segni-je v vodi, — hišni prah, smeti, prah iz sesalca — vse primerno, — papir, lepenka — tudi potiskan papir, raztrgana lepenka, kot primes, — lesni pepel — koristno kalijevo gnojilo, proti škodljivcem, — kokošje perje — vsebuje fosfor, primešamo ga ostalim snovem, — volneni, bombažni odpadki — najprej porabni za spodnjo plast tople grede, —krvna moka, kostna moka — potresemo med kompostne plasti, — roževina — primešamo jo že zrelemu kompostu za saditve, — žaganje, lesna volna — v manjših količinah, pomešano z zemljo, — saje — odlično gnojilo, grejejo tla, povečujejo rodovitnost, — morske alge — vsebujejo mineralne snovi, primešamo drugim odpadkom, gnoj kokoši, zajcev — potresamo v plasteh med druge odpadke. Večje količine žaganja, listja, volnenih in bombažnih odpadkov lahko koristno uporabimo za pokrivanje tal (med malinami). Sveže pokošeno travo pustimo, da se osuši, potem jo potresamo v tankih plasteh med zelenjavnimi vrstami. Čim bolj pestra je sestava kompostnega kupa, tem bolje so rastline oskrbljene z vsemi potrebnimi snovmi. Na kompostni prostor ne spadajo: ves material, ki ga narave ne more razkrojiti: plastika, steklo, kovinski predmeti, porcelan, barve, laki, strojno olje, kemične snovi vseh vrst. Bolnih rastlin in zeljnatih stebel ne kompostiramo, da ne raznašamo s kompostom bolezni (golšavost zelja!). Pelinu se deževniki izogibajo, zato ga ne damo na kompost. Limonine in pomarančne lupine so zaradi škropiv za kompostne bakterije neužitne, zato ne razpadejo, včasih ne razpade tudi cvetje iz cvetličarn, ki je "zaščiteno" pred vene-njem. Pred osnovno šolo Stanega Žagarja na Planini smo ujeli vztrajneže, ki jih niti dež ni mogel odvleči od skakanja čez elastiko. — Foto: D. Dolenc FRIZERKA Bilo je dolgočasno nedeljsko popoldne. Zunaj je bilo mraz, zato sem se dolgočasila v svoji sobi. Poklicala sta me očka in mama in me vprašala, če grem z njima na obisk. Obiski so zame najbolj zoprna stvar, zato sem rajši ostala doma. Ko sta starša odšla, ni minilo pet minut in v našem stanovanju se je že znašlo pet mojih prijateljic. Premišljevale smo, kaj bi delale in končno smo se odločile, da se gremo disko. Prižgale smo radio in začele skakati. Disko pa ni trajal dolgo, saj smo od spodaj zaslišale trkanje meti i nega ročaja in kletvice. Prekinile smo z diskom in se odločile za frizerstvo. V hipu sem sredi sobe postavila stol, pobrala mamine glavnike, sprejo, prijateljica pa si je k svojemu stolu nanosila kreme. Ostala štiri dekleta so bila stranke. Nekatere so se odločile za frizerske usluge, druge za kozmetične. Igra nam je šla dobro od rok, dokler se jaz, frizerka, nisem spomnila, da potrebujem še škarje. Ko sem si priskrbela še ta pripomoček, se je zgodilo, da so mi vse stranke ušle h kozmetičarki. In ostala sem brez dela. Ko sem zaslišala na dvorišču vpitje, sem stekla na balkon in poklicala pet deklic. Pritekle so v naše stanovanje in postale moje stranke. Imele so pet, šest let in seveda jih lasje niso skrbeli, zanimala jih je le igra. Strigla sem in se med tem pogovarjala s svojo »žrtvijo«. Ostrigla sem že tri stranke, ko se je oglasil zvonec. Prišla sta moja starša, ki sta bila »šokirana«ob pogledu na stanovanje in moje tri stranke. Deklice so kar zadovoljne odšle domov, mi pa smo imeli težave z njihovimi starši. Jaz sem slišala precej »gorkih«in tudi kakšno sem ujela, za kazen pa tri mesece nisem smela sprejemati obiskov in tudi sama nisem smela ostati doma. Tmša Golmajer, 7.b r. OS Matije Valjavca Preddvor TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN M)IMSMoIJ©ISnGLAS IV SPORED SOBOTA 23 maja 800 Poročila '■05 K. Brenkova Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, »Torkova cesta« 820 RadovedniTaček Zvezda 835 Pamet je boljša kot žamet 8*0 J Bevc Ko ie pomlad - Kadar kupuješ hlače% 8-05 Zadnje poletje otroštva. ponovitev 6 dela nadaljevanke TV Novi Sad 8-35 Tedenski zabavnik, ponovitev 8. oddaje TV . Sarajevo ,0*5 Naša pesem, ponovitev 9 oddaje •U$ Omizje: Jugoslovansko novinarstvo, ponovitev '805 Poročila '810 Sosedovi mulci, . nizozemski film ''55 Prostor pod soncem, , izobraževalna oddaja ]8 25 Na zvezi '8*5 Risanka 10 Propagandna oddaia '800 Danes Knjiga, Inovator 826 Vreme 830 TV dnevnik '8 50 Zrcalo tedna ^0 Propagandna oddaja *° 15 Podprite svojega šerifa, - ameriški film ''45 Propagandna oddaja li? ™ dnevnik ^°5 S Sheldon. V pričakovanju jutrišnjega dne. 7. del ameriške nanizanke Jjjdajniki11 rnrežej____ u? Test I* nI Ju9Qslavija, dober dan 5.05 Mavrica sedmih upanj, "•35 Majske igre, prenos 11 ic otr°ške predstave ,,35 Propagandna oddaja '40 Dallas, ameriška 18 5k nada,)evanka *5 Naše malo misto, Ponovitev TV 20.15 c;' v"'evr"K i* d et na zaslonu Premor nadaljevanke 2*TV dnevnik 21 ?5ProPagandna oddaja U2 Zaključek festivala JRT-Neum 87, prenos 2,^ Propagandna oddaja « 02 Zaključek festivala JRT-Neum 87, nadaljevanje prenosa °°00 Poroda JTV Zagreb >. progranv_ ^■00 Poročila TV koledar '-IS Narodna glasba !'-*S Kritična točka B30 Prisrčno vaši, ... dokumentarna oddaja '8 30 TV dnevnik U15 Boljše življenje, 5. humoristična serija *'°2 Zaključek festivala JRT-Neum 87, prenos S-* Poročila ^■°5 »Modesty Blaise«, oddaje za stik z gledalci 11 55 Propagandna oddaja 12 00 Liudje in zemlja 13 30 Poročila 16 15 H Consience Flandnjski lev. 3 del belgijske nadaljevanke 17 10 Poročila 17 15 Nobeno sonce, slovenski film 1845 Rjsanka 18 55 Propagandna oddaja 19.00 Danes Kino, Turistični nagelj — Neža 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 1 19.55 Propagandna oddaja 20.05 N Stojanović-V. Stojanović M Vučetič: Dnevnik gorčina Vukobrata, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo 20 50 Propagandna oddaja 20.55 Zdravo Oddajniki II. TV mreže_ 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri: Mozaik 12 00 Anglunipe,oddaja v romščini 13 00 Videotilt, oddaja resne glasbe 13.45 Poezija: Jure Kaštelan 14.15 Tradicionalno srečanje pionirjev, posnetek iz Dudika 15.15 Raziskovalci, poljudnoznanstvena serija 15.40 Kariera Nikodema Dizme, serijski film 16.30 Priština: Finale D. P v namiznem tenisu, prenos 18.15 DP v avtomobilizmu, reportaža 18.45 Čas podvigov, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Rokomet (ž) — Finale pokala IHF — Budućnost: Start, prenos 21.15 Reportaža z nogometne tekme Hajduk:Partizan 21.45 Včeraj, danes, jutri 22.00 Beograd, Ročk Odeon, prenos koncerta s Trga Marxa in Engelsa __Zagreb I. program_ Poročila »Modest, angleški film 845 S°ročila 15 & 24. maja A Živ žav 8« i;utke in ,utki ' & Dolga bela sled, ponovitev 3 dela češkoslovaške 1rj,c nadaljevanke 5 S. Sheldon: V Pričakovanju jutrišnjega dne, ponovitev 7 dela 1l Ar arneriške nanizanke Domači ansambli: 11 35 Ansambel Ivana Ruparja Na zvezi —ponovitev 10 20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Avtoman, serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 17 20 Pospešek, poljski igrani film 18.55 Fračji dol, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 A, Marodič: Pisma, nanizanka TV Ljubljana 20.50 Cirkus 7 mladih, domača zabavnoglasbena oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 22.40 Morje, ljudje, obale, reportaža 23.10 EP v gimnastiki, posnetek iz Moskve 00.40 Poročila PONEDELJEK 25. maja 10.00 10.20 17.00 17.20 17.25 17.40 17.45 18.15 18 45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20 00 20.30 Zrcalo tedna Moja mala vas, češkoslovaški film Zrcalo tedna Poročila Radovedni Taček: Jadro Pamet je boljša kot žamet Zadnje poletje otroštva, 7. del oddaje TV Novi Sad MPZ Zagorje, X. oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Mladinski festival—SubcJca 87, posnetek Prigodni program t&xfc x um 9'avn tllm Yentl ie glasbena komediji v kateri igrajo Žanirjf vl°9e Barbra Streisand, Mandy Patiki . in Amy Irving. Severi'V° le. da je film tudi režirala Barbra Streisand Film je bi| ?| a Poln dobre glasbe, smeha in ljubezni Leta 1984 je do 1 9'obus za režijo in najboljšo filmsko glasbo. JOsng "°ijaj.. razen..., je ameriški akpijski film režiserja Tuflj °eckerja Govori o štirih bivših vietnamskih vojakih. vavem° v°'n' ostanejo prijatelji. Po naključju se znajdejo v kr-dobij obračunu, v katerem dodobra izkoristijo izkušnje, pri-Parjn.,ne v vojni Njihovi nasprotniki so skupine polnorih priušte ^nar,sa Mansona, ki terorizirajo meščane mirnega £un D?a Dinamičen film, v katerem pravica in brutalni obra- 'hašata v mesto ponovni mir. Prob|e8da ^d"/ Chatterly je ameriški erotični film. Največji hje |; m ,ady Chatterly je, kako doseči zaupanje in spoštovanju V 9radu, v katerem živi Posebnica je: gola iaha na jri Po .°o svojem ozemlju, zapeljuje mlade, še nedolžne fante I* hkr«? n° Pravijo, ca je to eden redkih erotičnih filmov, ki "'nn ;„ 'tud* P°,n estetike. V glavnih vlogah igrata Sybil Dan " n Adam Vest 20 55 Osrednja proslava ob Dnevu mladosti, prenos 22 00 Propagandna oddaja 22 05 Ex librts - v živo!, posnetek iz Portoroža 23 35 TV dnevnik 23 50 Mladinski festival —Subotica 87. • II del Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18 00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20.00 Tito in šport 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Znanstveni grafiti 22.00 Meridiani. zunanjepolitična oddaja 22.30 Domači kino: Nadštevilna, jugoslovanski film TV Zagreb I. program 17.45 Bile so samo sanje, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20 00 Mladinski festival — SuboticA 87, posnetek 20.30 Prigodni program 20.55 Osrednja proslava ob dnevu mladosti, prenos 22.05 Exlibris 23.20 TV dnevnik 23.40 Mladinski festival — Subotica 87, nadaljevanje TOREK 18 30 Premor 18 40 Številke in črke kviz 19 00 Videogodba 19 30 TV dnevnik 20 00 Grafične tehnike: Lesorez 20 30 Plesni nokturno Samota 20 45 Včeraj, danes, jutri 21 00 Žrebanje lota 21.05 Narodna glasba 2150 Kako je z vašim očetom, zabavni program TV Zagreb I. program 17 05 Poročila 17 10 Kronika Osijeka 17 30 Hiša mojega otroštva, otroška oddaja 18 00 Izobraževalna oddaja 1830 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19 10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Žrebanje lota 20 05 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, češkoslovaška nadaljevanka 21.05 Kontaktni magazin 22.20 TV dnevnik 22.40 Via Satelit 23.10 Poročila SREDA 27. maja 10.00 10.40 16.40 17.20 17.25 17.55 26. maja 18 15 10.00 Šolska TV: Energija, Zemljepis 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Tuji jeziki: Angleščina XII. Francoščina XI., 16.20 TV mozaik-ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Ob ribniku 17.45 Periskop — 5. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.58 Propagandna oddaja 20.05 S. Przybyszewska: Dantonov primer, predstava Drame SNG Ljubljana 22.20 Propagandna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.40 Propagandna oddaja 22.45 Mehika — Dežela realnega surrealizma, 1. del — Devica Marija Tonantzin Oddajniki II. TV mreže 17.30 Angleščina XII. 18.00 Francoščina XI. 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 2005 22.10 22.25 Integrali S. Przybyszewska: Dantonov primer, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana TV mozaik—ponovitev Poročila J. Bevc: Ko je pomlad —Mama te želi spoznati Japonske pravljice: čevljar in pomočnik Živalski svet - čudovit ptič pelikan Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Dunaj: Nogomet - PEP Porto:Bayern, prenos TV dnevnik Mehika —Dežela realnega surrealizma, 2. del, Radio Felicidad Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Oliver Tvvist, otroška serija 18.00 Samoupravljanje, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Dama brez kamelij, italijanski film 21.40 Premor 21.45 Znanstveni TV forum 23.15 Kronika Sterijevega pozorja TV Zagreb I. program 17 05 Poročila 17 10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17 30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 18 00 Družinske teme, izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18 40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.05 Dunaj Finale pokala evropsK'.h prvakov Bayern:Porto, prenos 22 00 TV dnevnik 22.25 Radar, zabavnoglasbem program 23 25 Poročila ČETRTEK 28.maja Mednarodni filmski festival — Cannes 87 in igrani film 22.45 TV dnevnik 23.05 Via satelit 23 35 Poročila PETEK 29. maja 10 00 Šolska TV: Kaj je film: Uvod v filmske stile 1100 Ubijalske ribe, ameriški film 16.35 TV mozaik: Šolska TV - ponovitev 17.35 Poročila 17.40 K. Brenkova Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.55 Bilo je . Valvazor, Finžgar 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes Obzornik 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.10 Herman de Man: Naraščajoče vode, 2. del nizozemske nadaljevanke 22.00 Dokumentarne iveri: Beatiful side hard 22.15 TV dnevnik 22.30 Mehika, dežela realnega surrealizma, 3. del Tlalocan Oddajniki II. TV mreže 10.00 11 00 11 40 1545 16.45 17.25 17 30 17 45 18.15 18.45 18.55 19 00 19.26 1930 19.55 20.05 20.55 21.00 21.55 22.05 22.10 22.25 Tednik Svet na zaslonu G Torrente Ballester : Sonce in sence, ponovitev 12 dela španske nadaljevanke Tednik Svet na zaslonu Poročila Makedonske ljudske Dolga bela sled, 4. del češkoslovaške nadaljevanke Dva obraza Jadranske obale, 2 del »Follovv me« Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja D Nevin: Zahodni sen, 3. del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Drugi spol, 1. del dokumentarne serije Rezerviran čas Propagandna oddaja TV dnevnik Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Diagnoze, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18 40 Številke in črke —kviz 19.00 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja 19 30 TV dnevnik 20 00 Zabavnoglasbena oddaja 20 45 Včeraj, danes, jutri 2105 Disciplina brez usmiljenja, angleški film 22.35 En avtor, en film TV Zagreb I program 8 20 Poročila 8 25 Pogled, otroška oddaja 8 55 TV v šoli: Zakaj, zakaj Likovna delavnica. Angleščina. I G Kovačić: Jama 10.30 Poročila 10 35 TV v šoli Velikani svetovne književnosti, Risanka,Mali program, Zgodovina, Risanka, Izbor, Zadnje minute 12.30 Poročila 16 05 "TV v šolr Angleščina, I. G. Kovačič: Jama 17.05 "Poročila 17.10 Kronika Reke 17.30 Pogled, otroška oddaja 18.00 Diagnoze, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V pričakovanju jutrišnjega dne, serijski film 21.10 Ikarov let-kviz 22.10 TV dnevnik 22.30 Kulturni magazin 00.05 Mali koncert 00.15 Poročila radio žiri 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.55 Dokumentarni večer 22.25 Čas knjige TV Zagreb I. program 18.30 Risanka 18.40 številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 ZIP, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Gibljive slike - Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz _Nedelja, 24. maja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas—Glas mladih 10.00 Mladi miličniki na delovnem mestu (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo -iz zgodovine naših krajev 12.15 Čestitke in pozdravi _____Torek, 26. maja 16.00 Napoved programa - EP in melodije za vas - Mladi o sebi 17.00 Minute za šport in rekreacijo — oddaja o delovno-proizvodnem tekmovanju čevljarjev v Alpini — Delo in načrti zveze društva prijateljev mladine 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice _Četrtek, 28. maja 16.00 Napoved programa -EP in melodije za vas - Kje bodo letovali delavci Selške doline? 17.00 Minute za šport in rekreacijo - Glasbena oddaja z ansamblom Ivana Ruparja (v živo) 18.00 Novice in dogodki - Oddaja za gospodinje. RADIO PETEK, 22. maja Prvi program 4 30-800 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Sveto-mir Nastasijevič: Osem balkanskih plesov za orkester — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorččakih - 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA. 23. maja Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama — 15.00 Radio danes, radio jutri — 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše -20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 24. maja 20.00-22 00 V nedeljo zvečer -22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4 30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 25. maja Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori -16.30 Pogovor s poslušalci -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -12.10 Veliki revijski orkestri -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program — glasba TOREK, 26. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl — 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba -O0.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 27. maja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba -19.50 Likovni odmevi - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.30 Zimzelene melodije — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse — 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 28. maja Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov,— 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program KRANJ CENTER 22. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 16., 18. in 20. uri, 23. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, filma NE UBIJAJ ... RAZEN ., ob 22. uri, 24. maja: amer. west. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 10. uri, amer. kome dija NORA ZABAVA V EVROPI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer erot. filma MLADA LADY CHATTERLY ob 21. uri, 25. maja: amer. glasb, film ST ELMOSFI-RE ob 10. in 16. uri (vstop prost z mladinsko izkaznico), nem. erot. film ČRNA AFRODITA ob 20 uri, 26. maja: nem. erot film ČRNA AFRODITA ob 16., 18. in 20. uri, 27. in 28. maja: amer. komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 22. maja: amer. akcij, film DIVJE ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri, 23. maja: amer komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16. uri, amer. pust. film KARAVANA ZA VACCARES ob 18. in 20. uri, 24. maja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 14 in 18 uri, nem film OTROCI S POSTAJE ZOO ob 16 uri, premiera amer komedije YENTL ob 20 uri, 25. in 26. maja: amer komedija YENTL ob 16., 18. in 20. uri, 27. maja: franc pust. film ŽEN- SKI KONVOJ ob 16., 18. in 20. uri, 28. maja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 22. maja: nem. erot. film ČRNA AFRODITA ob 16. in 18. uri, premiera amer. fant. filma HIG-HLANDER ob 20. uri, 23. maja: amer. film HIGHLANDER ob 16. in 18. uri, premiera amer. komedije HANA IN NJENE SESTRE ob 20. uri, 24. maja: braz. zabavni mlad. film FANT IZ RIA ob 10. uri, amer. fant. film HIGHLANDER ob 16., 18. in 20. uri, 25. in 26. maja: amer. krim. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 16 , 18. in 20. uri, 27. maja: nem. film OTROCI S POSTAJE ZOO ob 16., 18 in 20. uri, 28. maja: amer akcij, film HUDOBNI FANTJE ob 16., 18. in 20. uri JESENICE PLAVŽ _ 23. maja: ital. akcij, film NOVI BARBARI ob 18. in 20. uri, 24. maja: ital. fant. film NOVI BARBARI ob 16. in 18. uri, franc. pust. film ŽENSKI KONVOJ ob 20. uri, 25. maja: amer. fant. film HIGHLANDER ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM uri, amer. šport, melodrama DIRKA ZA ŽIVU EN JE ob 17. in 19. uri,premiera amer. akcij, filma NE UBIJAJ..., RAZNE..., ob 21. uri, 25. maja: ital. fant. film NOVI BARBARI ob 18. in 20. uri, 26. maja: amer. akcij, drama HUDOBNI FANTJE ob 18. in 20. uri, 28. maja: nem. erot. komedija PATRICIA ob 18. in 20. uri TRŽIČ 23. maja: amer. akcij, drama HUDOBNI FANTJE ob 16. uri, nem. erot. film ČRNA AFRODI-! TA ob 18. in 20. uri, premiera amer. filma ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 22. uri, 24. maja: amer. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 15. uri, nem. erot. film ČRNMA AFRODITA ob 17. in 19. uri, premiera ital. komedije MIRANDA ob 21. uri, 25. maja: ital. komedija MIRANDA ob 18. in 20. uri, 26. maja: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 18. in 20. uri, 28. maja: franc. pust. film ŽENSKI KONVOJ ob 18. uri, premiera amer. fant. filma HIGHLANDER ob 20. DUPLICA 23. maja: amer. west. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 16. uri, amer. šport, melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18 in 20. uri, premiera amer erot filma MLA DA LADY CHATTERY ob 22 uri, 24. maja: amer pust. film KARAVANA ZA VACCARES ob 15. 23. maja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 18. uri, amer. komedija YENTL ob 20. uri, 24. maja: amer. akcij, film NE UBIJAJ..., RAZEN..., ob 18. uri, nem. erot. komedija PATRICIA ob 20 uri, 27. maja: amer. erot. film MLADA LADY CHATERLY ob 20. uri, 28. maja: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 20. uri i 11 CERKLJE 23. maja: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 20.30 KRANJSKA GORA 22. maja: amer. športna melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri, 26. maja: amer. fant. film HIGHLANDER ob 20. RADOVUICA 22. in 27. maja: amer. fant. film STARFIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20 uri, 23. maja: jap. pust. film VRNITEV GODZILE ob 18. uri, amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 20. uri, 24. maja: amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 18. uri, amer. fant. film STARFIGHTER -ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20. uri, 25. maja: jap. film VRNITEV GODZILE ob 20. uri, 26. maja: amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 20. uri, 28. maja: amer. pust. film MESO IN KRI ob 20. uri BLED 22. in 24. maja: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 18. in 20 uri, 23. maja: amer. film VRNITEV V BODOČNOST ob 18. in 20. uri, 24. maja: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18. in 20. uri, 25. in 28. maja: STARFIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20 uri , 26. maja: jap. pust. film VRNITEV GODZILE ob 20. uri, 27. maja: amer. film SMARAGDNI GOZD ob 20. Url BOHINJ 23. maja: angl. grozljivka VOLJČA DRUŽINA ob 20. uri, 24. maja: hongk. film NA ZMAJEVI POTI ob 18. uri, amer. film VRNITEV V BODOČNOST ob 20. uri, 28. maja: amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 20. uri ŽIRI 24. maja: amer. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 18. uri, 26. maja: amer. komedija ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20.30 ŽELEZNIKI_ 22. maja: amer. fant. film NOČ KOMETA ob 18. in 20. uri, 23. maja: angl. drama POT V INDIJO ob 20. uri, 24. maja: amer. komedija PRISMUKNJENCI ob 18. in 20. uri, 27. maja: amer. akcij, film SUPERMAN III ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 22. maja: amer. komedija PRISMUKNJENCI ob 18. in 20. uri, 23. in 24. maja: amer. fant. film NOČ KOMETOV ob 18. ;n 20. uri, 26. in 27. maja: amer. komedija NORA POTOVANJA PO EVROPI ob 18. in 20. uri, 28. maja: avstr. komedija COCA COLA KID ob 20. uri POUANE 22. maja: angl. drama POT V INDIJO ob 20. uri, 24. maja: amer. akcij film SUPERMAN III ob 18. uri, 28. maja: avstr. komedija COCA COLA KID Ob 20. uri 5EHGLAS 8. STRAN. REPORTAŽA PETEK, 22. MAJAJ?! Brez krivde v težavah 1987 gorenjsko zdravstvo v letu BREME NA ENO IN ŠE NA DRUGO RAMO Kranj - Blizu sto starih milijard bomo morali v tem letu v zdravstvenem varstvu na Gorenjskem privarčevati vsi skupaj — zdravstvene delovne organizacije in zaposleni v njih, pa tudi občani, tako imenovani uporabniki. Tako hudo tudi ni, da bi se morali zdraviti le z aspirini — medicinski zdravstveni svet pa je že sprejel varčevalne ukrepe, s katerimi omejuje nekatere najdražje oblike zdravljenja. Že je skoraj kazalo, da bodo v zdravstvu na Gorenjskem nehali sestavljati varčevalne programe, in jih seveda tudi izvajati, da bo možno zaposliti nove zdravstvene delavce, spet investirati v zdravstveno opremo, osebni dohodki so se koncem lanskega leta domala izenačili z gospodarstvom... Sedanji interventni zakon pa je takim predvidevanjem prekrižal račune. O tem je tekla beseda z Edgarjem Vončino, direktorjem sozda Gorenjski zdravstveni center. Kako privarčevati 1,4 milijarde? Položaj ne pušča nobenega dvoma: gorenjsko zdravstvo mora skupaj z uporabniki zdravstvenega varstva privarčevati 1,4 milijarde novih dinarjev in jih posredno vrniti gospodarstvu. Bo šlo težko? »Posledice interventnega zakona, ki omejuje skupno porabo in tudi zdravstveno varstvo, se že poznajo. Zdravstvene delovne organizacije na Gorenjskem imajo v prvem četrtletju 284 milijonov dinarjev izgub,kar je nekaj manj kot 7 odstotkov celotnega prihodka sozda. Največje izgube so v prvih treh mesecih v osnovnem zdravstvu, med bolnišnicami pa jo ima le Psihiatrična bolnišnica Begunje. Razlogi, ki so zdaj vplivali na izgube, bodo trajali še naprej: v občinskih zdravstvenih skupnostih se namreč zbere premalo denarja oziroma se ga ne sme več, kot odmerja interventni zakon. Ta pa odmerja gorenjskemu zdravstvu v tem letu za 1,4 milijarde manjšo porabo.kot smo jo načrtovali. Točneje, iz sredstev za zdravstveno varstvo bo letos izvzetih okoli 900 milijonov dinarjev, novih seveda, ostalo pa bodo neizogibne izgube. Vse to bo treba skozi zmanjšano prispevno stopnjo vračati gospodarstvu. « Doslej občani še niso občutili kakšnih posebnih težav pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva. Kaj lahko pričakujemo jutri, pojutrišnjem, v naslednjih mesecih? »Medicinski zdravstveni svet je v ponedeljek sprejel nekatere začasne ukrepe, predvsem glede' specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, in to predvsem zunaj gorenjske regije. To pa pomeni strogo izvajanje že pred časom podpisanega in uveljavljenega samoupravnega sporazuma o delitvi dela med osnovnim zdravstvom in gorenjskimi bolnišnicami ter Gorenjskim zdravstvenim centrom in Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani. S tem sporazumom so točno določena bolezenska stanja, ki jih lahko zdravijo v bolnišnicah zunaj gorenjske regije. Zdravniki pa tudi bolniki vse to dobro poznajo. V praksi pa se včasih tudi dogaja, da se bolnika z običajno operacijo slepiča napoti v UKC, čeprav bi enake storitve lahko bolnik dobil v gorenjski bolnišnici, pa še dvakrat do trikrat cenejše bi bile. « Breme bo treba razdeliti Nekatere ukrepe bodo verjetno sprejele tudi občinske zdravstvene skupnosti? »Verjetno. Če ti varčevalni ukrepi ne bodo zadostovali, se, kot je bilo že doslej v podobnih primerih, poseže v pravice: to pa verjetno pomeni še manjše možnosti za klimatsko zdravljenje in za nekatere druge pravice, zvišati bi se morala participacija zdravstvenih storitev in podobno. « Občani danes še ne občutimo težav zdravstva. Kaj pa v zdravstvenih delovnih organizacijah? »Posledice manjših sredstev se že kažejo: zdaj vemo, da ne bo dovolj denarja za vzdrževanje trimesečnih zalog zdravil, kar se nam je posrečilo doseči lani. Zmanjšati jih bo treba na dvomesečne. Akontacije, ki jih nakazujejo občinske zdravstvene skupnosti, v glavnem zadoščajo le za osebne dohodke in le za del materialnih stroškov. « V zdravstvu sicer dobro veste, kje in kako varčevati, končno vse zadnja leta to neprestano počnete. Toda ali bo to dovolj za izhod iz letošnjih težav? Več kot polovica tozdov sozda Gorenjski zdravstveni center je prvo četrtletje sklenilo z izgubo. Akontacije iz zdravstvenih skupnosti so bile odmerjene po skopem izračunu interventnega zakona. 284 milijonov novih dinarjev izgub v zdravstvenih delovnih organizacijah na Gorenjskem pomeni za skoraj 500 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. »Res je, kar navadili smo se že na varčevalne programe, vsaj gorenjsko zdravstvo to že kar dolgo časa počne. Bojimo pa se, da ne bi varčevanje spet padlo zgolj na pleča zdravstvenih delavcev. Konec lanskega leta smo z rastjo osebnih dohodkov komaj ujeli gospodarstvo. Ta igra z denarjem za zdravstveno varstvo je za obe strani, zadeva tudi občane, uporabnike. Lepo je imeti pravice iz zdravstvenega varstva napisane, vendar ni dovolj denarja, da bi jih uresničevali. Zdravstveni delavci so pri tem v prav tako težkem položaju: s slabo opremo, s slabšim osebnim dohodkom ne morejo nuditi uslug, /.a katere so se usposabljali. Že pred letom smo zaposlovanje v gorenjskem zdravstvu praktično približali ničli, komaj smo uspeli za- posliti pripravnike. Zdaj znova ne bomo zaposlovali novih delavcev, morda le najnujnejše kadre. Varčevanje se seveda ne neha. Poseči bo treba tudi v investicije za medicinsko opremo. Izvzeta bi bila le tista, za katero, tako kot že nekaj let doslej, prispevajo denar organizacije združenega dela. Vse drugo bo treba črtati. Ostalo bo le investicijsko vzdrževanje — popravila streh in podobno. « Vendarle bolje kot drugod Ali je gorenjsko zdravstvo v kaj boljšem položaju kot so druga iz slovenske regije? »Tokrat smo morda v nekoliko boljšem položaju od drugih, ki se otepajo z dosti višjimi izgubami. Na Gorenjskem je te težave povzročil le interventni zakon. Zdaj je vse odvisno od gospodarstva: če bo poslovalo uspešno, bo na računih zdravstvenih skupnosti dovolj denarja, vsaj toliko, kot ga zakon dopušča. Potem se nam ne bo treba bati, če bomo sploh lahko šli k zdravniku, če nas bodo lahko zdravili v bolnišnicah... Res pa je, da gospodarstvo po treh mesecih letos ne napoveduje ravno najboljšega poslovanja. Eno je gotovo — zdravstveni delavci vseh teh težav sami s ponovnim odrekanjem pri osebnih dohodkih ne bodo mogli prebroditi. « Verjetno pa računate na učinke nekaterih organizacijskih sprememb? »Nekaj novosti seveda bo. Organizacijske spremembe, ki pa tudi ne bodo brez finančnih učinkov, da ne omenjam tudi strokovnih, se obetajo z ustanovitvijo zdravstvenega doma v Radovljici. Lani decembra je namreč uspel referendum o združitvi zdravstvenih domov v radovljiški občini. Posebno mesto med organizacijskimi spremembami ima tudi učvrstitev delovne organizacije Gorenjske bolnišnice, predvsem pa načrtovana reorganizacija strokovnih služb. Ze vsa leta odlašamo s posodobitvijo avtomatske obdelave podatkov. Črtati pa ga je bilo treba zaradi varčevanja, zdaj pa ne kaže več odlašati, da ne bo prevelike škode. Računalnik je namreč že dosti premajhen za vso potrebno obdelavo podatkov. Ne gre pa za zamenjavo v celoti, pač pa se bomo dela lotili postopno. « Kako se je v sedanjih težavah izkazala poteza, da je zdravstvo na Gorenjskem po samoupravni poti še vedno organizirano v medobčinsko zdravstveno skupnost? «Bolje ne bi moglo biti, saj je iz drugih regij slišati le obžalovanje, da so takšno organiziranost ukinili. Na Gorenjskem smo že pred leti, pa tudi zdaj, težave finančne narave in druge probleme dosti učinkoviteje reševati s takšno organiziranostjo: prek medobčinske zdravstvene skupnosti na Gorenjskem rešujemo nelikvidnost zdravstvenih delovnih organizacij in občinskih zdravstvenih skupnosti. « L.M. Franc Perdan, naš fotoreporter, dobil nagrado TonetaToj TRIDESET LET S SREDI ŽIVLJENJA) Nagrada Toneta Tomšiča za življenjsko delo je najvišje slovensko novinarsko priznanje. Odličja so včeraj podelili v Ljubljani. Prejel ga Je tudi naš fotoreporter Franc Perdan, star 58 let, veteran slovenskih fotoreporterjev. Zanj fotoreporterstvo ni bilo nikdar le pritiskanje na ^ sprožilec kamere, ampak tudi spoznavanje in razumevanje ljudi, njt»° težav in radostnih trenutkov. Posebno slednje rad deli z njimi. Ker Je takšen, je zanesljivo med najbolj poznanimi Gorenjci. Franci, iskrene čestitke v našem imenu in v imenu bralcev in naročnikov Gorenjskega glasa. Očitno si ob novici, da prejmeš visoko priznanje, presenečen, zmeden in vesel obenem. »Tomšičeve nagrade nisem pričakoval. Doslej so mi priznanja izrekli v kolektivu, Društvo novinarjev Slovenije ga mi je izreklo ob 25 —letnici dela v novinarstvu, veliko pa mi pomenijo priznanja in nagrade, ki sem jih dobil za svoje delo od kolektivov, od različnih organizacij, od organizatorjev raznih tekmovanj in prireditev. Vesel sem priznanj in čestitk, ki mi jih za uspele fotografije izrekajo ljudje.« V fotoreporterski poklic si zajadral precej naključno. »Izučil sem se za fotografa, delal v tem poklicu pred vojaščino in po njej in bil do leta 1955 upravnik kranjskega Fo-toservisa, ki je imel prostore pri bivšem Rovšku na Partizanski cesti. Za Gorenjski glas sem že takrat izdeloval slike, predvsem za novinarje Bogdana Fajona, Iztoka Ausca in Vida Štempiharja, fotoreporter-ske posle pa je za takratni Gorenjski glas honorarno opravljal priznani kranjski fotoamater Tone Marčan. Znanstvo z Nandetom Prešernom, ki je bil v tiskarni, je bilo "krivo", da sem presedlal k fotorepor-terjem. H takratnemu direktorju tiskarne in glavnemu uredniku Gorenjskega glasa Slavku Bezniku sem šel na razgovor in septembra leta 1955 sem bil sprejet. Takrat smo izhajali dvakrat na teden. V uredništvu sta bila razen Slavka Beznika, Ausca in Fajona še Saša Škufca in Miloš Mi-keln, ki je bil nekaj časa tudi urednik. Postal sem prvi redni zaposleni fotoreporter pri Gorenjskem glasu in sem delal tako za časopis kot za tiskarno.« Se spominjaš prve fotore-porterske naloge? »Zelo dobro. Pred dnevom republike sem moral fotografirati takratno predilnico volne v Begunjah. Slabo vreme je bilo, veter je pihal. Do Radovljice sem šel z vlakom, potem pa peš do Begunj. Nasproti Elana je veter podrl kozolec, pa sem bil toliko zmeden, da sem za fotoreporter j a zanimiv prizor samo gledal, na aparat pa pozabil! Nisem imel fleša, najobčutljivejši film je bil takrat 17 —dinski, vso aparaturo, kar smo jo imeli, pa sem prinesel s seboj iz Fotoservisa. Temnico sem imel nekaj časa kar v trafiki blizu stare tiskarne. Če sem hotel filme na hitro posu- šiti, sem uporabil kar sp1 Fotoreporter)'i sm0 v Sloveniji redki. Vlastjaj mončič je bil, pa Švabič. ■ haus, Jerala in kmalu tudi glič in Busič.« . J Ni kraja na Gorenf* kjer ne bi bil. Pa tudi sH*j tvoja lepa lastnost, da neJ reš mirovati, da uživaš 0*J renu, med ljudmi, kjer se dogaja. /ožili z »Sprva smo se kom. Po celi dnevi so *ji ves dan smo ostajali v« | kraju, da smo lahko naredili. Potem je kug'j* skarna službeno kolo. ^fhs. rili smo se za dneve, kd«£v kdo pravico do uporabe jj, je čas mopedov. Včasi»H prišel tako prašen doi^M bi lahko pisali po meni. P | ten, zamazan. Mopede JM * menjal fičko, avtomob" bilo vedno več in v tern du so se razmere za delo ' šale. Neke nedelje Pred [(;( nikom republike sern^Ull Kropo. Domov sem pr\se ]L prezebel, da sem jokal-« i "h Nisi nikdar, rfL takšnih stvari, pomisI»\Jl ^ pustil fotoreporterstvo .i bral mirnejši, lagodni F k,ic? »Če bi moral tako &&Ji sem, potem ne bi bil niK"4 toreporter. Glede na dW Vsakega maja se v Mauthausnu zbero narodi sveta SMRT JE BILA VSAKDANJA Mauthausen, 17. maja — Vsaka obletnica svobode je za Jugoslovane poseben dan. V "jfSL vanskem spomeniku še posebej. Jugoslovani vsakič pripravijo kulturni program, ki rr*v'J»t stoje tam okrog. Najbližji so s svojim spomenikom Madžari, nedaleč proč so Izraele«. «e» kega naroda se poklonijo pri vseh spomenikih. Da bi se ne pozabilo, da bi se nikoli veC. e t"js daje moč, da bomo ohranjali mirno kri. Vsi tisti, ki so najbolj željni vojn, bi morali vsa.|fld'J taboriščno pralnico, ki ne bo, pa če stoji tu tisoč let, iz svojih granitnih kamnov spraV (ji" J neza Mencingerja, j,jP0 pa je odkril Janko r^a Bohinjske Bistrice- 3yJ% voril je Jože Hlebanj* fflli. s Srednjega vrha na ^ dom Martuljkom, k'„, Na zidu enega od bunkerjev bo odslej obiskovalcem o strahotah taborišča pripovedovala tudi naša spominska plošča prvim 65 slovenskim talcem. Letos ljudi ni bilo toliko kot pred dvema letoma, ko je svet praznoval 40-letnico osvoboditve, a ni bilo nič manj slovesno. Počasi se pomikajo delegacije držav z zastavami po "apelplacu", se poklonijo pri centralnem spomeniku, polagajo vence. Avstrijska godba na pihala igra žalostinke. Delegacije prihajajo po abecedi. Jugoslavija je nekje na sredini, za modro-belo židovsko zastavo. Za njo so Poljaki, Rusi, Amerikanci. Ko prihajajo Ruti, t se pozornost med množico dviga. Nihče nima tako strumnega koraka. Pri Američanih polagata vence beli in črni vojak. Na koncu prihaja avstrijska socialisti čna mladina. Morje rdečih zastav je z njo in ogromen transparent: Potrebujemo antifašističnega zveznega kanclerja! Ob strani mlado dekle podira kljukasti križ... Transparent pozdravlja glasno ploskanje. Jugoslovani smo se takoj po centralni proslavi zbrali pri bunkerju,kjersmokasneje odkrili spominsko ploščo prvim 65 talcem, ki so bili aprila in junija 1942, leta pripeljani sem iz Begunj in ustreljeni za barako 20. Med njimi je bilo prvih pet žena in tudi Tomaž Godec, vodja bohinjske vstaje. LIP Bled, tozd Bohinjska Bistrica, ki nosi po njem ime, je prevzel skrb nad spomenikom. Počiva jezero v tihoti je zapela trojka pionirjev iz osnovne šole Ja- preživel leto dni strani > Srbi in Slovenci s0 M Mauthausnu, ki je bil j mi 49 podružnicami/^ strašnejših taborišč- j8 bilo pobega. Bili so, ^/X ti nesrečniki so osta' J cah. Muzej je poin {oiify ki pričajo o strahota*1^ žive priče so še. Z J^l Bruno Gerdovič in vič, preživela tabor' Polna sta spominov-' , J dujeta, kje so strelja' prve talce, iz katere jj<| jih je bilo videti. kje Tak'!', p J krematorij še ^arj^^ali lj vodili na morišče- sproti, potem so Nrkdanji poljski pride v Mauthausen svojo taboriščno čep ic<>' JIS*. 22. MAJA 1987 9. STRAN ©OMlKJoIMEEGLAS JLADKA JAN »zajce, ker r,,ce ne poznajo Urednikova beseda j^^KO JENŠTERLE ij!^ mladost ali spanje kranjske ture? Sedmo številko Odprtih strani smo odprli škofjeloškim družboslovcem. Odprli smo jih zato, da bi sami povedali, kaj se nenavadnega dogaja v njihovi šoli in če je to, kar se dogaja, res nenavadno. Sami so napisali uvodno razmišljanje, novinarka Helena Jelovčan je zapisala pogovor z ravnateljico in predavatelji predmeta samoupravljanje. Za tretjo stran so pripravili pregled svojih dejavnosti. Zadnja pa je namenjena odmevom na prejšnje Odprte strani in razmišljanjem o različnih dogodkih pri nas. Kot vedno vas tudi tokrat vabimo, da postanete naši sodelavci ter s svojimi pogledi na dogodke in razmere bogatite vsebino Gorenjskega glasa. LEOPOLDI NA BOGATAJ PETER ČOLNAR Iskati imena, ki se vzpenjajo EDO TORKAR Naravnost in naokoli IESTO UVODNIKA - KLEMEN KLAVŽAR IN GORAZD JURMAN cenjeni publikum l[ole , >bii ' Kar je nred vami. nai bi lip« ki smo vedoželini. ukažei- 7°ulovni Jezikovni šoli Bo-**nerla. Lahko bi vse sku- il ' ^ar je pred vami, naj bi in ^ekter tega, kar se je, se bo dogajalo v srednji S h\ »l^J lrnenovali tudi Priročnik 'jrM^ačnost — ob temeljni ^Op0stavki, da seveda ni-W. Prav nič drugačni, še ^ ] Pa čudni. Qj bi lahko poimenovali d i ^naJPrei) razdelili na ^ .ela, na formo in vsebino, je zamišljena pač v sanjarjenji Slovencev iko patentično naj bi i^ost la našo nedruga-jj' P°štenost in čistost na-He^c ir» glav. Vsebina je pač V skladu, sama vpije, da ,° Prav nič drugačni. Ne doi0.e zato, da bi zadovoljili 'i!^ibene strukture, ki od zu-k0vrskajo po tem, kar počne-Y*ttiUaši šoli- Zanimivo je, da *tone° zanemarljivi le za or-W ternveč nas pod svoje 1' '^io Tlnsko okrilje varno jem- (Ka *di 0K ZSMS SSSMI©IEHGLAS 10. STRAN PETEK. 22. MAJAJMI Kakšen vtis imaš, ko začneš živeti v SDJŠ — BZ — Tukaj dobiš občutek, da vendarle nekaj si, da nekaj veljaš in da nisi le številka v redovalnici. — Tu ni učitelja, ki bi korakal po hodniku in prežal na učenca, ki ne bi pozdravil. — Tu vlada bolj sproščen, tovariški odnos. Tudi učenci so bolj sproščeni in odprti. — Tu ni učna ura zato, da bi trepetali pred avtoriteto učitelja. Trepetaš lahko le zaradi svoje nepripravljenosti oz. neznanja. — Mogoče me je v tej šoli najbolj presenetilo to, da se pri več predmetih lahko javiš. Tako je učenje manj prisiljeno. Snov se naučiš z večjim zanimanjem. SDJŠ — šola velikih možnosti: Mnenje dijakinje drugega letnika SDJŠ Mislim, da je šola dostopna za r^noge alternativne ideje, polna je raznih aktivnosti, organizirana so razna predavanja, razgovori... Šola je moderno opremljena, če izvzamemo fonolaboratorij, ki ne služi svojemu namenu. Nasploh bi bil pouk pri nekaterih predmetih lahko zanimivejši in bolj življenjski, kar pa je tudi odvisno od prizadevnosti profesorjev in materialnih sredstev. Tudi učbeniki nekaterih predmetov niso primerni. Veliko je predmetov, kar se pokaže ob koncu konferenc (problem ocenjevanja). Šola porabi veliko časa, ki bi ga lahko posameznik izkoristil za izvenšolske dejavnosti, ki bi mu lahko bolj koristile v življenju. Vsi tudi vemo, da je zaposlitev po končani šoli zelo težko najti in da je treba študij nadaljevati, kar pa je mnogim težko, kajti štipendij, ki bi to omogočale, tu ni mogoče dobiti. Malo so pomagale štipendije za nadarjene, vendar je to odločno premalo, še posebej, če vemo, da je znanje tisto, ki omogoča napredek. Dogaja se ravno obratno — štipendij za proizvodne dejavnosti je veliko, medtem ko se na nas pozablja. MKUD Kot mentorja meniva, da v kulturno — umetniškem društvu poskušamo biti pri svojem delu ustvarjalni. Namen društva je, da posreduje stare resnice na nov način in mentor naj ne bo voditelj, ampak usmerjevalec. Mnenja smo, da so igra, ples, glasba in slikarstvo elementi, ki jih ni potrebno le odkriti, ampak odkrivati. Mladinsko kulturno —umetniško društvo v šoli naj spremlja čas in naj ne bolekronologča-sa. Poleg tega poskušamo na ta ali oni način zabeležiti pomembnejše dneve oz. praznike v šolskem letu s proslavami (29. november, 8. februar in 1. maj) ter že v scenariju in pozneje s samo izvedbo slediti toku misli in razmišljanj mladih ljudi. Kaj delamo? Poleg rednih, vsakoletnih prireditev smo pripravili nekaj novih: literarni večer s slovenskimi pesniki, 1. Šola je nova, moderne zunanjosti in klasične notranje opreme, tako da so razmere za učenje enkratne. Prav posebno lepa je telovadnica in prav tako pouk telovadbe. Ob večjem nalivu bi učenci lahko igrali vaterpolo. Za lovljenje prezdrave deževnice je včasih nameščeno kakšno vedro tudi v 3. nadstropju. 2. V šoli imamo tudi učilnico fonolaboratorij, namenjeno učenju tujih jezikov, ki temu namenu ne služi. Razred fonolabora-toriju ni več podoben, ampak... 3. Naša šola v času razmaha računalništva premore celo en cel računalnik. Nam vsem pa je jasno, da se računalništvo in računalniška tehnika bližata obdobju, ko bomo brez obvladovanja računalnikov enaki danes nepismenim. 4. Urnik je prenatrpan. Nemogoče je delati pri 15 predmetih na teden. 5. (M)učiteljski kader je naslednji: imamo učitelje, ki gledajo na red in disciplino, pri znanju pa je pomembna naučenost, ne pa dojemanje določene snovi. Obstajajo tudi taki, pri katerih učenci demokratično odločajo o prisotnosti pri pouku, o plonka-nju... Odnos učitelj — učenec je pri nekaterih profesorjih podoben odnosu gospodarja do hlapca. Nekateri profesorji povzdigujejo svoj predmet v nebeške višave in mislijo, da je najpomembnejši na svetu. Nekaj takih je dnevnem urniku in če bi jih resno jemali, bi po pouku poleg hitrega povečerjanja ne bili zmožni opraviti ničesar več. tujejezični recital ob koncu šolskega leta, lansko leto smo pripravili celo krajšo veseloigro. Člani MKUD- a pa sodelujejo tudi na javnih prireditvah. Razveseljivo je, da pri prireditvah učenci največkrat sami najdejo zamisel in način izvedbe predlaganega scenarija. Misliva, da je njihov način velikokrat izvirnejši in jasnejši. V lanskem šolskem letu je mladinsko kulturno — umetniško društvo pripravilo sedem prireditev, ki si jih je ogledalo čez 3000 učencev, sodelovalo pa je tudi na šestih javnih prireditvah. Misliva, da smo v letošnjem šolskem letu napredovali v kvaliteti programa. Učenci srednje družboslovno—jezikovne šole to najbrž vedo. mentorja: Jože Bogataj Vlado Pire PSIHOLOŠKI KROŽEK Ena od aktivnosti SDJŠ, v katere se mladi aktivno vključujemo, je tudi psihološki krožek. Krožek je enkrat na teden, začne pa se oktobra. Takrat smo prosto oblikovali program, ki zajema: izkustvena dela pri priročniku Randall Southgate: Bosonogi psihoa- NOC samotna hiša odeta v sneg in tišino trhel duh preteklosti preveva mrzlo sobo gospodarjeva nekdaj bila je mogočna postelja zavetje dajanja žejnih teles ki prepleteni sta predali se opojnemu spancu do mlečnega jutra PO LJUBEZNI listi breze sončeca mala trepečejo v vetru v zraku lebdi opojnost ponovnega rojstva krvavo rdečih sonc med katerimi so zbledele Mateja najine sanje Mrak nalitik (terapija samopomoči), delo pri tematiki knjige M. Foucaulta: Nadzorovanje in kaznovanje, odzivanje na aktualne dogodke (družbene, politične, kulturne, šolske...),_ organiziranje zanimivih razgovorov, predavanj, ogledov filmov, predstav za širši krog učencev. Sem spada tudi pogovor z Ano Rojnik po ogledu filma Let nad kukavičjim gnezdom, ki nam je marsikaj povedala o psihoterapiji pri nas in ki se ga je udeležilo mnogo učencev. Pripravljamo tudi anketo, ki zajema mnenja prvo-šolcev ob vstopu v šolo. Krožek redno obiskuje deset učencev, mentorica krožka je dipl. psihologinja Lidija Magolič. Alenka Arambašič Klub OZN (mentor: Rozka Tanko) na SDJŠ deluje na temelju razgovora. Pogovarjamo se o aktualni med na-rodnopolitični situaciji. Zanimajo nas predvsem vzroki in ozadja dogodkov na politični sceni v svetu. Člani kluba pa se udeležujejo tudi kviz tekmovanj, ki jih organizira republiški center klubov OZN. Letošnje kviz tekmovanje je temeljilo na knjigi J. Stanonika: Svet v dolgovih in IMF in n;. tekoči mednarodno politični situaciji. Člani kluba pa organiziramo tudi predavanja, ki nam omogočajo spoznati detajle in ozadja dogodkov. 6. Konference: poleg tekočih problemov, določenih RS, se na konferencah že več let ukvarjamo s problemi šolske malice in garderob. Pri prvem gre za nekvalitetno, večkrat staro in nekajkrat predrago malico (npr. sok vindi se prodaja po dvakratni trgovinski ceni). Do petka, 15. maja 1987, se je stvar brala na vsaki konferenci, saj so učenci pričakovali, da bodo njihove pritožbe upoštevane in da se bo problem končno razrešil. Do tega ni prišlo, zato so učenci sami na omenjeni dan organizirali bojkot šolske prehrane (tako kot je bil pred dvemi leti s stavko rešen problem prenizkih temperatur v učilnicah). Bomo mladi morali probleme v šoli vedno reševati sami? Garderobe v šoli so občutno premajhne. V njih se kljub šolski prepovedi in pritoževanju nekadilcev kadi,'pa čeprav je bila zgrajena celo kadilnica (boj proti kajenju). 7. V jezikovni šoli se poučuje tuje jezike tudi fakultativno in prav čudno je, da mora učenec tak pouk plačati, kar se na drugih nejezikovnih šolah ne dogaja. 8. Mladinska organizacija deluje zelo živahno. Zal mladinci največkrat nismo seznanjeni z njenim delovanjem pred določeno akcijo, udejstvovanje nam je v večini primerov znano ob poteku le —nje ali po njej. 9. Razmere na šoli so zgoraj približno opisane. Vsem nam pa je znano, da je šola med boljšimi; ne da nam prav veliko znanja, dela pa iz nas osebnosti v bodočnosti sposobnih imeti svoje mnenje — živeti in ne vegetirati. (Strokovna literatura) SEZNAM KNJIG, KI SO JIH BRALI POSAMEZNIKI antične drame Sartre Platon: Apologija, Kriton, Son, Simposium, Država Aristotel: Ustav Atenski, Metafizika Jean Pierre Vernant: Začetki grške misli Jean Cazeneuve: Sociologija obreda Le Goff: Za drugačen srednji vek Vorlander: Zgodovina filozofije I Martin Jay: Dialektička imaginacija Anton Sovre: Predsokratiki (še berem) Freud: Uvod v psihoanalizo K psihopatologiji vsakdanjega življenja Dve analizi Reich: Sexpol Razgovori z Marxom in Engelsom Bulgakov: Mojster in Margareta Onvell: 1984 Življenje lorda Bvrona Vitomil Zupan: Duh po človeku, Igra s hudičevim repom Oscar VVilde: Slika Doriana Graya M. Palmie: Reich W. Reich: Sexpol Dolar: Struktura fašističnega gospostva Močnik: Beseda besedo Caroll: A lica v ogledalu Kierkegaard: Albert in Veliki Kazimir Gide: več del Džuli Šviga: Rdeča zloba Albert Cook: Mit i jezik Brecht: drame, Dialektika v gledališču Beckett: Moliov Ecco: Ime rože A. Puhar: Prvotno besedilo življenja Alan Ford — več številk Zvitorepec — celotna zbirka Strip Art — do 1.1981 Kuhajmo z gobami — priročnik Ženska v meni Biblija v slikah Zgodovina 4 M. De Sade — zbrana dela Niko Kuret — Zimske urice Bonton — 1. 1923 Bonton za vse Tito na Gorenjskem uucnai TOP POPS ŠOLSKE KNJIŽNICE (Strokovna literatura) Mike Brake: Sociolog, mladin, kult. in mlad. subkultur Hubert Požarnik: Alternative Janko Kos: Slovenska literarna zgodovina Fred Hoyle: Astronomija Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske Janko Kos: Pregled svetovne književnosti Lindemann: Stres Križaj, Vogrinc, Dekleva, Kaše: Bela arena Umetnostna zgodovina Basic Programming (Leposlovje) Lermontov: Junak našega časa Ernest Hemingway: Komu zvoni Puškin: Jevgenij Onjegin Mitchell: V vrtincu Janko Kersnik: Ciklamen, Jara gospoda, Agitator Boccaccio: Dekameron Michael Burk: Sanje imajo svojo ceno Voranc: Jamnica Oscar VVilde: Slika Doriana Graya Stendhal: Rdeče in črno Thomas VVolfe: Ozri se proti domu, angel Jože Vidic: Po sledovih črne roke ATTENTION, PLEASE! Jana Andreje: Življenje na robu nova knjiga v tisku obseg pribl. 70 strani tisk Učne delavnice v Ljubljani izid čez en mesec v prednaročilu 2000 din v SDJŠ OO ZSMS NEKAJ Ml MANJKA Saj je tukaj, kjer sem zdaj, prav tako zelo lepo. Vendar vseeno želim si nazaj — tja, kjer ti dihaš v plavo nebo. Nekaj pogrešam. Nekaj mi manjka. Manjka mi spet pogovor s teboj. Tukaj, kjer sem, nimam obstanka in bi najraje odšla že nocoj. Nekaj mi manjka. So tvoje oči tiste, ki vlečejo me spet nazaj? Nekaj mi manjka in to si ti. Želim si spet k tebi. Ah, le zakaj? MATI Izmed tisočih rok bi tvoje spoznala. Majhne, uboge in zgarane. Hrapave roke in roke izprane. Izmed tisočih rok le njim poljub bi dala. Tako dobra ni mati nobena Kot si mi ti: preprosta, radodarna in, ko je treba, kritično stvarna. Ti si edina, ki si le ena. Kot kruh dobra do mene. In nežna. Do svojega večnega otroka ti je ljubezen neizmerno globoka. To je ljubezen najmočnejša in ne le bežna. Več ljubezni bi mi ne mogla dati. Ti, ki bi zame umrla. Prevečkrat srce sem ti strla... Moja ljuba, majhna — največja mati. URA BIJE Ura bije in vendar kot da čas V bistvu sploh ne gre naprej Lepa Smrt, ti si brez mej In segaš tako daleč nad nas... Veš, ne znam te še sprejeti Boš počakala še toliko časa Da bom znala umreti Ne, nočem umreti kot masa Navadnih smrtnih ljudi Tistih, ki jih stalno skrbi Njihov pogreb, ceremonija, sežig Ti, Smrt, ne poznaš intrig In jih ne rabiš, jih nimaš za kaj Saj si tako božansko vsemogočna Saj si tako prekrasno odločna: Vzameš življenje in ne daš ga nazaj. ■>■ *m 4 & -—.i-*. --' .—T—r^žJLnje, ki ga žuli, dobil pošten odgovor in da ga učitelj nima za poni- uktegaKpredmeta, kaj mora dati pgS^čko, ki se sme oglasiti le, kadar je vprašan, ampak ga obravnava 1 ^Hlo^ka, ki mu sicer manjka še veliko znanja, a sme po svoje misliti, p^2P[edeljevati. Zadnje čase krožijo o šoli govorice, češ da se tam ne-^LSHJHega dogaja. Seveda smo hoteli prodreti v jedro tega čuda, ^22ili_tančico skrivnosti, zavogalnih namigovanj pa tudi odkritih dvo- Hlovo yoru pravilni usmeritvi šole in celo o njeni idejni naravnanosti. V pogo spsodelovali Vladka Jan, ravnateljica šole, Slavko Gaber, učitelj Če se že govori, naj se ve, o čem! SLAVKO GABER: Sem med tistimi, ki se s sedanjim konceptom predmeta kot je zastavljen' v predmetniku, ne strinjajo. Na enem zadnjih seminarjev srednješolskih učiteljev smo postavili zelo jasne zahteve po spre- ^HiSlpgije in samoupravljanja s temelji marksizma, tudi mentor šolske membah, vendar ljudje, ki so za ™arfir»cNL--:-~-i-TTr--F5-7—'-Ti-1-j—:-7*- nJe odgovorni ali pa imajo nanje ^diljSke organizacije, Leopoldma Bogataj, odgovorna urednica Go- strokoven vpiiv, niso privolili. >4ž!l^ga glasa, in Helena Jelovčan, novinarka, ki je zapis pripravila za Sgavo—2-:—-—-—-- se torej pri vas čudnega doga- JAN: Oporekam temu, iva mo- 4UDKA - 2akb' bUo čudno,*kar se dogaja. S "onitost družboslovne šole je mora biti odprta, občutij ra Ugajanja v družbi. Zato r go uf-^ seveda dejavnosti mno-drti razvejene kot katerakoli t^?a. šola ali smer. Zavestno tudi°- 0 v odPrtost, v t0> da so sred mt?resne dejavnosti naših kar nlešolcev usmerjene v tisto, hješ i 2anima- Bolje je, da sred-ja /°lci dobijo odgovore na svo-i|JPrašanja pri nas, kot da jih lih n P° različnin skritih vogali a nedovoljene načine. Zato 1^1 a°ljamo v šolo predavatelje, *lif° sPosobni odgovarjati na ra-Wna' Za nekatere morda provodna vprašanja. [Jknec sme drugače JkHti, dvomiti *kz) * preseneca me, na koliko Wi in Področji se naši druž-Sfovci želijo razdajati. Žarnic0 jih, na primer, tako moder- elekmeri v 8lasDi kot uPoraba W 0 š°ka Pri zdravljenju dudi !Jln bolnikov. Zanimivo je tu-f»e n na srečanja s predavatelji «1 na3ajo sami. Mnogi pripe-tJ° s seboj starše. Govorim o 4r0em sključenem krogu, v ka J| 6rn SP rr>^i-----1 ..a---; Vladka Jan ln ^e meje med učenci, staratelji podirajo na kvalite- PriJ^ariški osnovi, ne pa na § avanju avtoritete višjega. privania niso zgolj neke vrste t»re t tev v raven predavatelja, '^foi • ' za izziv učencem, ki po-^i02lraJo. Ravno tako polemizirata itelJi- Če je na enem ta-pris Plavanju od 36 učiteljev te^ Y°ih devet, osem, deset, po-Sr^lar«ko govorimo o kvaliteti. ^ie^a niso nekaJ novega, nese tr^0 jil dentu Arnožu in Velikem bri-ljantnem valčku, Krstu pod Triglavom; torej tudi pri tem ne gre za novost, ampak za ustaljen način, ki ga skušamo ob različnih abonmajskih predstavah nadgrajevati. To je v bistvu pleme-nitenje pouka slovenščine, zgodovine, sociologije, samoupravljanja, filozofije. Ko smo šli letos gledat Dogodek v mestu Gogi, smo se pri vseh družboslovnih predmetih na predstavo pripravljali, da so jo potem učenci lahko sprejeli ali odklonili. Končno moramo v naš vzgojni proces vgraditi tudi pravico, da ima učenec drugačno mnenje, da lahko dvomi v tisto, kar mu pripovedujemo. Pravico ima dvomiti, se z nami strinjati ali ne. Mislim, da moramo v srednješolskem obdobju to kvaliteto razvijati. . "no čim bolj odpirati tudi H Jer°nih umetniških stvari-Sl0v . 0Dliki kulturnih, družbo-$ke ' dni- Obiskujemo dram-M$c^^r.edstave, vabimo njihove &>Vof l8r&lce in režiserje na po-foijh*' Tako pot smo ubrali, na r- Pri Jančarjevem Disi- vilnega služenja vojaškega roka? VLADKA JAN: Prizadeti smo, ker nekateri hočejo našo šolo razglašati za izjemno v negativi-stičnem ravnanju. Res je Janez Janša predaval trideseterici deklet, med katerimi so bili morda trije fantje, ki jih prizadene služenje vojaškega roka. Izziv, ki se je bodisi v Problemih, Mladini in drugem tisku, na republiški konferenci SZDL, končno pa tudi na plenumu centralnega komiteja ZKS pojavil kot problem in na mladinskem kongresu dobil potrditev, je kot pobudo za civilno služenje vojaškega roka treba sprejeti. Do pobude se pač lahko negativno ali pozitivno opredelimo. Janševo predavanje je bilo zelo konkretno, kvalitetno, ni pretenciozno, ni vsiljeval kakršnegakoli mnenja. Sicer pa pobuda ni nič novega. Kje si bil do 57. številke? Pea<0' učiteljica samoupravljanja in sociologije s temelji s^tfzma: »Ocene, da so gorenjskim srednješolcem ure So7\°Upravljanja s temelji marksizma najbolj odvratne, s kile preci leti dokaj resnične, posebno če je učitelj delal o*. 0 P° programu. Verjetno bi bile tudi izjave naših učen- cev n,vH,J Programu, verjetno ui une iuui itjovc imwm« umu SL^Oobne, če bi s Slavkom Gabrom delala po programu. vjje a najbrž še bolj kot Slavko Gaber odstopam od zasta-Vsak Vseom- Glede na interesna področja učencev — v lij pm razredu jih vprašam, katera so — oziroma glede ^ni Uamost posameznega šolskega leta pripravim nov Ug0 načrt. V prvem polletju, ko so javna občila burila z Sr^Q °r°rn vesti in civilnim služenjem vojaškega roka, 0$no*°t temo obdelali religijo v Jugoslaviji in svetu. Na M|ajVl izvirnega branja bodisi dnevnega časopisja, revij, SoSe'ne. Nove revije, smo prišli do določenih sklepov, ki obfa nato skresala v 'boju mnenj', s katerimi končamo vse nave, ne da bi komu vsiljevala svoje mnenje. Prepri- kn^gočasijo v razredu. V drugem polletju smo se lotili W £e: Neue Slovvenische Kunsta, plakata, štafete, med-§1qvj*0 So Novo revijo bolj poglobljeno obravnavali pri tff^.,.u Gabru. Temeljili smo na post modernizmu, med totj^} b!u tudi na razstavi Novega kolektivizma in kon-^friet a'Dacna- Zdaj obdelujemo glasbeno in filmsko 8egan°st. Naslednje leto bomo obravnavali spet kaj dru-Sv°je Xedno se kaj novega dogaja, vsaka generacija ima t>0jw' drugačne interese. To je dobro tudi zame, da se ne **&0h i m m se' Podobno kot učenci ob meni, razvijam in ^»njujem z njihovo pomočjo.« vendar se o vsej tej vaši bogati dejavnosti ni slišalo, dokler niste Vprašanje je samo, kdo pozna obravnavali civilne družbe in ci- vprašanja, ki so bila že objavljena v sedemdesetih, osemdesetih letih v našem revijalnem tisku, ki jih tedaj nismo rešili in se zato znova odpirajo. Če si zamudil priložnost, je seveda vse novo, vse se ti na novo odkriva šele pri 57. številki Nove revije. Kje si bil do 57. številke, kje do leta 1986, ko je bil mladinski kongres v Krškem? Kdor misli, da so vprašanja nova, tudi partijskih dokumentov in dokumentov republiške konference SZDL ne pozna. Tisti je danes ob teh pojavih strahotno preplašen. je potemtakem nevednost vzrok, da so bili vsi, ki so tudi v občini in na Gorenjskem obravnavali plakat in Novo revijo, prestrašeni? VLADKA JAN: Poglejte: ko smo pri nas obravnavali retrogardo, afere letak še ni bilo. Obravnavali smo Neue Slowenische Kunst in Laibach, in to na čisto preprost, a strokoven način. Kar se je letos pojavilo kot nenadno, izjemno, smo preslikali iz šeste številke Problemov iz leta 1985. Pri pouku slovenščine, ko obravnavaš, denimo, moderne umetnosti, razvoj moderne umetnosti do konca 19. stoletja, pa od ekspresionizma, dadaizma naprej, vendar moraš poznati Muncha, sem, da se samo na tak«način učenci res uče in tudi Veliko smo govorili, da je treba iti od spremembe programa do spremembe imena. Večina pa nas je menila, da je treba ohraniti prostor za kvalitetno družboslovje. In v prvi vrsti gre za to. Ni toliko pomembno, kakšen mora biti predmet samoupravljanje s temelji marksizma v srednjih šolah, kot to, da učenci skozi pouk družboslovja osvojijo osnovno vedenje, s katerim se bodo sploh lahko znašli v prostoru, predvsem teoretskem. Pretežno učim sociologijo, manj samoupravljanje. Oba predmeta pa imata zame en sam namen: dajanje in osvajanje znanja. S tega stališča smo v naši šoli napravili marsikaj, kar se nekaterim zdi sporno, nekaterim se verjetno še bo. Ko sta se v slovenskem prostoru v majhnem časovnem presledku pojavila 57. Nova revija in plakat, se je veliko govorilo. In če se že govori, naj se ve, o čem. Za to pa je potrebno osnovno vedenje. Ujeli smo očitke, češ da nam je šlo za opredeljevanje za ali proti vsebini Nove revije, za ali proti plakatu. Osebno me to, kar se učencev tiče, ne zanima. Za opredeljevanje bi bilo treba vedeti več, kot zmoremo v srednji šoli. Učenci so za ocene, višje od tri, morali prebrati enega od sestavkov v Novi reviji in sestavkov, ki tematizirajo vprašanja glede plakata, ter nato pri ustnem spraševanju ali pisanju kontrolk ob vprašanjih iz tekoče snovi povedati, kaj so prebrali. Tako so se spoznali z vsebino Nove revije, Neue Slowenische Kunsta in Novega kolektivizma, zvedeli, kaj je retrogarda, razen tega pa so tudi občutili, da se o vseh stvareh kar tjavendan ne da govoriti. Tudi tisti, ki tekstov niso razumeli, so spoznali, da se ne gre igrati, ampak za razumevanje napraviti kaj več, kot samo preleteti napisano. To je bilo zame normalen del pedagoškega procesa. Kakšen pa je bil odziv med učenci? Ne gre za opredeljevanje SLAVKO GABER: Učenci imajo različen odnos do takega načina Narek mladinskemu politiku Je res, da prihajajo v šolo delavci Uprave za notranje zadeve? VLADKA JAN: Tudi. Pred štafeto mladosti smo imeli tak obisk z dobronamernim vprašanjem, ali se pri nas kaj nenormalnega dogaja, giblje. Štafeto smo pospremili na pot z zelo živahno kulturno dejavnostjo v šoli pa tudi s pogovorom o Vedomcu Krišu. Zelilo pa me je, da sem morala predstavniku občinskega vodstva mladine v Škofji Loki po telefonu zdiktirati vsebino tega dela, ki je doživelo premie-ro in vrsto ponovitev v kranjskem Gledališču čez cesto. Delo pa seveda ni bilo prvič uprizorjeno na dan izida. Objavljeno je bilo že leta 1972. Torej gre spet za že davno znano besedilo in ne vem, zakaj naj bi bilo zdaj problematično, če ob izidu ni bilo. Res pa govori z logiko protio-blastniškega jezika. Ali čutite poskus vpliva na odprtost, demokratičnost vaše šole s »forumov«, tudi partijskega? VLADKA JAN: To me je kot slavistko v resnici bolelo. Se bolj pa me je bolelo potem, ko je bil za nami pogovor z izvajalci Gledališča čez cesto in avtorjem, pro-letarskim pisateljem in dramatikom Petrom Božičem, ki je v nasprotju z nami — ki se poskušamo čimbolj nevtralno opredeljevati — zelo kritično poudaril antiklerikalistično noto tega dela. Posamezniki v naši politiki v svoji prestrašenosti streljajo zajce pač zato, ker resnice ne poznajo. Seveda se v hipu najbrž res ne morejo opredeliti, telefonirati v knjižnico, ali imajo dramo, jo hitro prebrati in nato oceniti, ali v družboslovni šoli kulture v Sloveniji. Z njimi se praviino ravnajo ali ne. Želeli bi, srečuje predvsem ravnateljica, da bi nam zaupali. da se je treba spet nečesa učiti, znati, pa do tega, da je pač treba prebrati. To so bile prve reakcije. Iz kontrolk in spraševanja pa sem razbral, da so nekateri pregledali samo partijski izvleček, ki je krožil po Sloveniji, medtem ko so drugi zavidljivo dobro posneli tisto, kar so prebrali v reviji. Nekateri so se poskušali tudi opredeljevati za in proti, nekateri so odkrito priznali, da ne razumejo. Obravnavali ste tudi odmeve na »izzive« novorevijašev in avtorjev plakata? SIAVKO GABER: Učenci so sledili kasnejšim komentarjem v Mladini, v Škucovem glasilu Vix in drugje. Z nekaterimi tretjimi letniki smo s primerom plakat še posebej delali, povedali so tudi svoja mnenja. Menim, da afera plakat zahteva bolj tenkočutno obravnavo in razumevanje, da bolj kot novorevijaška kaže, kakšna je raven slovenskega razmišljanja. Pri Novi reviji pa gre za nekaj drugega; članke je treba jemati konkretno in jih konkretno analizirati. Tega v šoli seveda niti časovno ne zmoremo, zato se tudi opredeljevati ni moč. Takih namenov, iluzij sploh nimam. Želim pa, da učenci stopijo vsaj na prag, če že skozi vrata ne morejo. Kljub široko zasnovani demokratičnosti naše družbe ste bili vendarle deležni tudi neprijetnih vprašanj od zunaj? Grozno pomanjkanje vedenja SLAVKO GABER: Počasi smo se na »prijetne« odzive navadili. Tokratni niso bili prvi, prepričan sem, da, žal, tudi ne zadnji. Odzivi kažejo na raven politične dela: da je nekakšen bav —bav, ko rečem. Name neposredno vprašanja niso naslovljena. Tudi ne vem, zakaj bi bila. Kažejo pa na prozno pomanjkanje vedenja ljudi, ki jih zastavljajo, o stvari, o kateri govorijo. Iz izkušnje bom povedal tale primer: v prostorih centralnega komiteja ZKS smo za okroglo mizo obravnavali knjigo Delo in kapital. Med nami so bili tudi nekateri ugledni politiki, kot Sergej Kraigher. Ko pa smo se potem o isti knjigi pogovarjali z avtorji v šoli, je bilo nekaterim sila neprijetno in narobe. Je sploh jasno, kaj želijo z vprašanji doseči, ali jih sproža zgolj nevednost, strah? VLADKA JAN: Vprašanja naj bi bila zastavljena dobronamerno. Ko pa kasneje slišim komentarje iz različnih krogov, ki so zelo različni, vidim, da že vprašanja niso bila dobronamerna. Toda odgovori so dobronamerni. Prostodušno govorim o tem, v koliko izvodih smo kaj razmnožili, kako delamo, kako želimo biti odprti. Ko kaže, pa nam tisti, ki so mu odgovorni namenjeni, ne zaupa, ne verjame. Samo to lah- Se potemtakem ne bojite vprašanj od zunaj? Nimamo se česa bati VLADKA JAN: Različni kongresi, plenumi nas potrjujejo. Kar pravi, na primer, Milan Kučan, ali kar je pred kratkim v Komunistu objavil Miroslav Pečuljič, je ravno to, kar omogočamo v naši šoli. Razlika je le, da je nekaj povedano v Beogradu, nekaj v Škofji Loki. Privoliti v demokratizacijo in v odprtost,je zelo naporno. Tudi sami nismo vedno enotni, vedno na jasnem; dosti razmišljamo, kako daleč naj gremo, kaj je najpametneje. Zato smo zaradi »vprašanj« vznemirjeni, ne pa prestrašeni. Vse, kar doživlja popularizacijo v našem tisku, moramo učencem^ posredovati, jim odgovoriti na vprašanja. Ne poznamo in ne priznavamo tako imenovanih tabu tem. Zakaj bi se zapirali? Ne nazadnje je iz take zasnovanosti šole izšlo ničko-liko učencev, ki so uspešni, ugledni na različnih delovnih področjih, tudi v politiki. Veseli smo, da smo jih naučili ustvarjalno, kritično razmišljati. Poglejte: naši srednješolci ne nosijo priponk Slovenija, moja dežela, ampak prečrtan 133. člen ali geslo proti jedrskim elektrarnam. Vsa ta gesla so odzivi na neke družbene probleme. Kako pa se na vašo odprtost odzivajo starši? SLAVKO GABER: Odzivi staršev so različni. Nekateri otrokom svetujejo, naj ob občutljivih vprašanjih raje molčijo, a v glavnem imam občutek, da se z našim načinom dela, ki je seveda javno, strinjajo. Šola stoji in pade na znanju, zato je pojem demokracije v šoli zelo preprost. Mene ne zanima, ali so učenci v copatah ali v čevljih, ne moti me, če me tikajo, pustim jim, da sami povedo, kdaj želijo biti vprašani. Demokracija se konča pri znanju. Na koncu je pomembno samo to, ali učenci znajo ali ne. 'EM&JMEIIGLAS 12. STRAN PETEK, 22. MAJA198L MARKO JENSTERLE Večna mladost ali izumiranje kranjske mladinske kulture? Koncert Pankrtov v dvorani na Kokrici ni bil le dokaz, da je prireditev kljub odporu mogoče organizirati, pač pa tudi za to, da se kranjska mladinska kultura seli na obrobje mesta. To je seveda za tiste, ki si na vse pretege prizadevajo zatreti mladinsko ustvarjalnost ,zelo razveseljiva novica, za drugo stran pa žalostno dejstvo, s katerim je kruto soočeno in ki ponuja samo dve možnosti: prvič, samoukinitev mladinske kulture v Kranju in s tem začetek nedoločeno dolgega kulturnega molka ali pa, drugič, radikalne mladinske nastope, s katerimi je treba prebiti barikado kulturne birokracije in vzpostaviti vsaj najmanjše možne poštene kulturne odnose med njo in mladinsko kulturo. Obe možnosti skrivata množico variacij, to pa je navsezadnje velika prednost mladine, saj je ravno za njo vedno veljalo, da se zaradi svoje mladostne živosti najlaže prilagaja situaciji, pri tem ves čas spreminja strategijo, s tem pa nasprotniku povzroča stalne probleme. Dogodki iz zgodovine nas o tem dovolj zgovorno prepričujejo, pa če vzamemo samo znane študentske nemire iz šestdesetih in sedemdesetih let ( ali pa kar te iz zadnjih mesecev v svetu ), lahko pa tudi naš NOB, ki je v veliki meri slonel ravno na plečih tedanje mladine. Za Kranj, ki ima v tem trenutku v širši slovenski javnosti kar nekaj afer, seveda nobena od obeh variant ni ugodna, saj sta obe spet povezani z odzivom množičnih medijev (o tem ni nobenega dvoma) in politika lahko zato izbira le med manjšim in večjim "zlom". Težko si je namreč predstavljati, da se podmladek v Prešernovem mestu po vzoru (in izkušnji) svojih prednikov iz NOB odloči in popolnoma prekine svojo ustvarjalnost. Na ta način bo namreč breme prihodnosti spet preneseno na tisto generacijo, ki si je svojo prihodnost že ustvarila, zdaj pa tega ne pusti svojim hčeram in sinovom. Tisti, ki se mačehovsko vede do svojih naslednikov, se moru zavedati tudi tega, da mora najprej položiti čiste in jasne račune za svoja dejanja. Zapustiti mladini dolgove in krizo, pri tem pa ji odrekati pravico do mišljenja z lastno glavo, to seveda ne more biti vrednota neke socialistične humane družbe. Odnosi med starejšo in mlajšo generacijo se zaradi tega zaostrujejo v vsej državi, do konkretnega izraza pa najbolj pridejo v takih okoljih, kot so občine. Kranjska je, žal, v zadnjem času najlepši primer za tovrstne analize. Namesto da bi politika prisluhnila pobudam, ki jih dajejo prebivalci mesta, dela še naprej po svoje, in ker nima jasnega stališča $o problemov, ki so se nagrmadili pred njo, skuša vse skupaj zatreti z nepremišljenimi akcijami. To pa ji povzroča samo še nove težave. Medtem ko je že zadnjemu politiku v republiki jasno, da potrebujemo odprte množične medije, saj se prek njih lahko na zelo produktiven način kontrolira delo vodilnih ljudi, v kranjski občini mnogi še vedno želijo časopis, ki bi bil čista transmisija občinske politike, pri tem pa jim je popolnoma vseeno, ali bi ga ljudje sploh brali. Gorenjski glas je po dolgem času našel posluh za tehtnejše tekste (z njimi na noben način ne izgublja prejšnjih bralcev, saj je tudi zanje v njem še ogromno čtiva), mladinski Naprej pa je prišel v sam vrh mladinskega tiska. In ker se je to zgodilo, bistre glave mladincem predlagajo, "naj mladinci kot ustanovitelji predi-skutirajo uredniško politiko Naprej a". Zakaj teh predlogov ni bilo, na primer, na začetku Naprejeve poti, ko sem tudi jaz sodeloval v njem? Ko danes primerjam prve in sedanje številke, kar ne morem verjeti, da je lahko v kratkem času prišlo do takšnega napredka. Pri tem seveda kritika ne leti na tedanje uredništvo, saj so se družbene razmere, in predvsem klima, v Sloveniji v zadnjem času tako spremenile, da že "najalternativnejši" mediji s težavo iščejo teme, s katerimi bi ohranili svoj sloves. Procesa demokratizacije ni mogoče več obrniti v drugo smer (če se motim, potem smo na pragu vojaškega udara), toda bolj kot prej je opazno, da demokratizacija v vsej državi ni enaka. Ne gre le za razlike med posameznimi republikami, temveč tudi med republiko in občinami v njej. Kar je v Sloveniji že povsem normalna tema, je v Kranju še vedno najhujše zlo. Odpiranje družbe in s tem tudi medijev je zato najbolj boleče za tiste ljudi, ki so bili doslej vajeni ukazovati in vladati s trdo roko, pri tem pa so se zavedali, da jih za njihove odločitve nihče ne more poklicati na odgovornost, saj so imeli navsezadnje v rokah tudi aparat prisile. Nekontrolirana oblast je s tem povzročila ogromno škodo, ki jo bomo le stežka popravili, če se jo popraviti sploh še da. Ob pankrtski veselici na Kokrici se je pokazalo še nekaj: čeprav roko nad kranjsko politiko drži starejša garnitura, je očitno, da tudi ta tega ne počne v imenu cele generacije. Ročk and roll je bila od nekdaj glasba mladih, toda ne tistih, ki mladost lahko izkažejo z letnico svojega rojstva. Za ročk and roll ni važno, ali si bil rojen leta 1928 ali pa leta 1968, temveč samo to, koliko zdrave krvi imaš v sebi. Zato je tudi na zdaj v Kranju najbrž že večini znano potezo dveh "starejših mladoletnikov" (ki se sicer bližata šestemu križu, vendar sta na koncertu vsaj tri javno odložila s sebe), treba gledati kot na radikalno podporo mladini v njenih prizadevanjih. Punk in ročk (kolikor je ta izraza sploh mogoče razločevati) sta v sebi od začetka nosila pomemben element šoka in predvsem provokacije okolja, v katerem sta se rodila. Zato so Sex Pistols v trenutku kraljičinega srebrnega jubileja tudi izdali svojo ploščo God Save The Queen, katere oprema je bila v srebrnem stilu vsesplošnega britanskega slavja, konkretna glasbena vsebina pa najbolj trd in glasen punk, kar ga je bilo v tistem času mogoče ustvariti. Zato so Pankrti tudi v punkov-sko formo predelali Bandiero Rosso (ta pesem je bila usodna za njihovo nezaželenost v Kranju) in na ta način pokazali, kako je v pravi revoluciji tudi ročk and roll. In tisti, ki je kranjskemu občinstvu prepovedal, da s Pankrti skupaj na odru prepeva to pesem (kot sta jo na Kokrici že omenjena predstavnika druge generacije), se mora zavedati, da je na ta način sicer nezavedno izrazil tudi svoj odnos do našega delavstva. Da se ob vsem tem dom, v katerem Pankrti ne smejo nastopiti, imenuje Delavski, je samo še dodaten absurd, kot je absurd tudi dejstvo, da v njem ne smejo na- stopiti zaradi Bandiere Rj«* Kajti ob njej so se mla* preveč razvnela srca. A8Tde. razvnetost pa ob podpori lavske pesmi seveda se.za*tti. ne vodi v družbeni mir in z šje (brez sprememb), k1 s mnogi tako zelo želijo, moža sta zato kranjski m» ni izrazila večjo podporo, bi jo lahko prejela od vsen rumov, ki poklicno skrbjo* njo. Toda obe "starosti Kra j skega punka" sta mnogim' desetletij mlajšim Punk.?rLj. pokazala, da se sknvnin ročil ročk and rolla ne da o* frirati samo z obrito g1 ampak predvsem P° za'n8 prave krvne skupine. Samiti v ta način je mogoče vstopi«^ večno mladost, prav t**0.^ so nasprotniki že ob t0*? stopili v večno starost, Fi in da so za narod koristjo l|j tisti, ki ga kritizirajo '°.vjli;^! zmerjajo, kot oni, ki ga & _pi ti$ jo. In končno, sem na st~^jt' ji Ivana Cankarja, ki je na * ^ ke svojih recenzentov, ces 3 ne ljubi domovine in jec in brezdomovinec, odg f ril takole: ^y »...Resnično, domovina, n!ljMa te ljubil kakor cmerav 0 ki se drži matere za krilo. te nisem ljubil kakor sol ^ meškobni vzdihovalec, jLtf'1 kadi v lica sladke dišave, skele uboge oči; ljubil selT1V5 jf'v in srdom v srcu ljubil t* m oskrunjeno lepoto, ljubiL^; stokrat globlje in stokrat ^ od vseh tvojih trubadur]6 (Bela krizantema) Jesenice, l.maja 5». 22. MAJA 1987 REPORTAŽA 13. STRAN @@IIM^©IE5IGLAS '^življenjsko delo IMERO, *IED LJUDMI - pa bi se mogoče pono-t^loćil. Še danes pa mi je rjl žal, da pred dvajseti-l8«'nisem začel s fotografijo- Mirnejše delo bi T Več bi bil doma, tako pa , fla žena in sin pogosto sa-^^tega se ne da nadome-. Po drugi plati pa sem za-'>n, da J. liudmi, pogajanj. Prva leta smo Jduševali, če smo odprli C*° majhen obrat, poročali z vseh mogočih občnih kasneje pa smo odpi-ltl doživljali velike stvari, a Hh hitr sem bil veliko sredi življenja, r0v •vidirndn°St moJe8a poklica *Po2nXSpoznavanJu ljudi. Jedel Cro pozabimo. Naj- aJ? tebe, ti njih, in la .5 ^ečinoma so ime-Wene radi, jaz pa njih. ■ » sem vesel človek in l]šim - ' .lažie- Številnim šf delo rltQ"n sodelavcem sem zato fet°val wagal na terenu. Jim l^0pa' am Po informacije, VtLs.e obrniti.« Rt nJem delu cenimo toli ih Točnost in odgovorno i2d*lek. Ladoh Sem Pozoren, da je taze J"a> Posebno če gre za K hf\n ^ se novinar s člove- ga jaz opazu- i i,l,am njegov obraz in IiHaJuhtam, \aino kako ga slika- pa utrujene, Celo 105 let sem slikal. Iz - različne obraze, fo-Csko lahke, L' ^gubane. f° zeničko It^am dati dober, kako £n ^delek, pa naj gre za |f Posnetkt ali za posnetke tCariev, katerih filme sem tVazvijal in izdeloval sli-Ls.e pomembnejše dogodkih 30 let na Gorenj- skem sem slikal. Slikal sem Tita in to mi je bilo v čast, čeprav me je bilo strah in sem bil nervozen. Prva leta je bilo treba priti blizu; ni bilo teleob-jektivov. Na novo leto zjutraj sem nekoč prišel na Brdo. Vseh skupaj nas je bilo šest, samo jaz fotoreporter. Pridivjal sem na Brdo, komaj odložil klobuk (brez njega Franci ne more in tudi po njem ga marsikdo pozna) in že mi je Tito voščil novo leto. Spominjam se Bjediča, ki se je povzpel na vrh planiške velikanke, si oddahnil in rekel: baš su hrabri ovi momci. Vedno sem užival na velikih prireditvah, predvsem športnih. V spominu mi je Gagarin, ko je prišel v Lesce, igralec Kirk Douglas na Brdu, obiski Naserja, pa sprejemi za športnike, ki so se s kolajnami vračali s tekmovanj, od Djurdje Bjedov do Križaja, ki je vedno obziren do f o to reporter j ev. Bil sem zraven, ko so gradili prve žičnice, predor na Ljubelju, na kar me spominjata majolika in majhen spominski nožič, na Vogel sem se peljal v zidarski kibli. Ko danes pridem v te kraje, se spomnim teh dni in se vprašam: mar je res že minilo toliko časa. Žal mi je zmanjkovalo časa za umetniško, popolnejšo fotografijo, pa tudi v Gorenjskem glasu zanje ni bilo nikdar kaj dosti prostora. Če bi pa izvzel vesele in žalostne trenutke, bi med prve uvrstil prireditve po krajevnih skupnostih skupaj z domačini, med žalostne po težko prometno nesrečo, ki sem jo sam preživel, letalsko nesrečo na Brniku in vse tragedije na cestah, Posebej. Pri jugoslo- ilfi,dH J« Je Vsen narodnosti, ki <*i «5?ri- Predstavniki vsa-'lac na šrtve nai nam ,AS aiU ' mimo barak, skozi ,1 L,°veških kosti... j J%, Č 8robove. Prav tam j *.Sq t£r sm° pustili avto-I t>ehu Pred koncem voj- več sto jetnikov. s prazne, nJih omarice za 550 dane Pri ?Wi^°du so bile verige, s° ljudi obešali za :uvali t v 1 k \n Postelje le za pri-' !toiACasih sta na vsaki ! C postelJ sPala p0 \ fC^l. dva zgoraj, vča-- VaPo dva na tleh. Sredi ■Sm f so sta^a vešala, ^.lS:noge. Pozimi so jih °hi Valizvodo, da so po- *H§ sPomenika DDR se *rKsi?roti kamnolomu in l>Kj smrti. Še vedno f'S?u0stna in osramoče-Cs*a mati, ob njej ver-t^lta Brechta, kaj je K- )>doživeti od svojih si-m\\ eed nedavnim so po-^Nhi 0vie in drevje na ti ^> goloma.* postavi se vidi vseh z (raJo. Zdaj je presni jezerca spo- fe0, oba s kamnoloma so I S. vhrbtih znoseni vsi C >S0 jin je umd0 'vk °lik P°d udarci kati Sznn0 JG bil° P°rinJe-*^%lw robu kamnoloma ri°te. ki jih danes a°jameš. Nič čud-!N ri mška mladina ne M n4n Se je kaJ takšne-Pl,iha° d°8aJalo. A štedio sem in spo- Pred centralnim spomenikom se je poklonila jugoslovanska delegacija. znavajo prav v teh barakah, pri obeh krematorijih, ob tuših, ki so s tropa namesto tople vode sipali strup, ob slikah grmad trupel... da je bilo vse to čisto res. Neki češki novinar hiti spraševati, kdo od naših je bil tu, je kdo, ki bi vedel kaj povedati o smrti Čehov, ki so bili ustreljeni skupaj z našimi talci. Sprašuje, zapisuje. Še vedno ni odkrito in povedano vse. Treba je pohiteti. Zdaj so tu še žive priče, še se lahko otme pozabi. Vsaka podrobnost je pomembna. Tam spodaj, ob Donavi, dober streljaj proč, je bilo taborišče Gusen. Takoj po vojni so ga zravnali z zemljo in potem prodajali parcele za družinske hiše. Dve Francozinji sta uspeli kupiti del tega sveta. Moža so jima tam do smrti izmučili, oni dve pa sta postavili betonske zidove, visoke in močne, za katere sta zazidali gusenski krematorij. Dve odprtini zijata v obiskovalce in pričata o strahotah... Eden od naših preživelih pripoveduje, kaj vse so doživeli. Da je preživel, je bil le golo naključje. Smrt je bila tu sestra vsakdanja... Tekst in fotografije: D.Dolenc kjer smo bili večkrat med prvimi zraven in tudi pomagali reševati.« So ljudje, ki se branijo fotografije. Le malo primerov vem, da ti takšnih ljudi ni uspelo prepričati. »Vse sorte je bilo, vendar se večino ljudi z dobro in prepričljivo besedo le da prepričati, da požirajo. V spominu mi je primer neke ženske z Bleda. Fotografiranje je odklonila z besedami; jaz sem karakter, mene že ne boste slikali. Sedaj, ko me ob nagradi kolegi prosijo za pogovore in slikanje, takšna odklonilna stališča kar malo razumem.« Številnim urednikom si bil v 32 letih pri Gorenjskem glasu poslušen. Se jih spomniš? »Po vrsti: Slavko Beznik, Miloš Mikeln, Vojko Novak, Mirko Zakrajšek, Karel Ma-kuc, Gregor Kocjan, Igor Jan-har, Anton Miklavčič, Albin Učakar, Igor Slavec, Andrej Žalar, Jože Košnjek, Milan Bajželj, Štefan Žargi in Leo-poldina Bogataj. Upam, da bosta Poldka in Štefan zadnja dva v moji fotoreporterski ka- rieri. Še dve leti, do starosti 60 let, mislim delati. Treba bo nehati, delovna doba je bila dolga, predolga za novinarsko delo. Koliko sobot in nedelj, po-poldnevov in večerov smo delali in bili ob pogledu na ljudi, ki so uživali, se sproščali, se sprehajali, jezni, da smo v tem poklicu!« Samo o delu govoriva. Kaj pa konjiček, če izvzamemo delo pri hiši, doma? »Samo petje. Za drugo ni bilo časa. Prepeval sem pri Bar-dorferjih, pri Kranjčanih, Gorenjskem oktetu in nazadnje dolgo pri tržiški Svobodi. Na petje me spominja tudi zlata Gallusova značka. Žal kot fotograf doma nimam temnice. Ko sem odložil službenega, za aparat, če ni bilo treba, nisem prijel. Sedaj nameravam doma urediti temnico. Vsaj mislim, da bom kakšno urico prostega časa prebil v njej. Ker je žena že v pokoju, bi bil rad več z njo. Velikokrat v teh letih sem tudi dan za dnem zjutraj odhajal in se pozno vračal, ne glede na dan, na nedeljo in praznike.« J. Košnjek Kam je šlo 800 starih milijonov? DENAR OBSTAJA, VENDAR GA NI Žirovnica, 21. maja — V krajevni skupnosti Žirovnica so zbrali denar za gradnjo mrliških vežic, ga nakazali zasebniku kot predplačilo, a danes ni ne denarja in ne zasebnika. Denar uradno obstaja, a ga bo moral investitor izterjati po sodni poti. Pred dvema letoma so se v krajevni skupnosti Žirovnica odločili, da bodo sami zgradili dve mrliški vežici. Pripravili so prostovoljno akcijo. Tedaj je vsak zaposleni v krajevni skupnosti prispeval 2.500, upokojenci pa po 1.500 dinarjev. Zbrali so 3 milijone 520 tisoč dinarjev, jih dali v banko in začeli iskati primernega graditelja. Že pri lokacijski dokumentaciji se je zataknilo, saj so se stanovalci sosednje stanovanjske hiše pritožili, češ da v bližini ne marajo mrliških vežic. Pravda se je precej časa vlekla, naposled pa je bila pritožba stanovalcev zavrnjena. Nato je prizadevni gradbeni odbor, ki je že v samem začetku akcije imel same sitnosti in nešteto poti, iskal gradbeno podjetje ali zasebnika, ki bi delal po zmerni ceni in hitro. V dobri veri so se odločili za zasebnika iz Kranja, ki je dal najcenejšo ponudbo in sprva pokazal veliko zagnanosti in delovne vneme. Krajevna skupnost je torej zbrala denar, formalni investi- ' tor in podpisnik pogodbe pa je bil jeseniški Kovinar. Z zasebnikom so sklenili pogodbo, po kateri je takoj dobil predplačilo v višini 70 odstotkov od predračunske vrednosti. Ker je bila predračunska vrednost deset milijonov in nekaj več dinarjev (deloma je prispevala denar komunalna skupnost), je prejel zasebni graditelj 800 starih milijonov. Takoj se je zagnal v delo, v Zabreznico pripeljal material, potem pa - odšel. Od tedaj da- lje, ko je na svoj bančni račun prejel predplačilo, ga v Zabrez-nici niso več videli. Pač — enkrat se je še oglasil in se na seji gradbenega odbora izmikal, kako in zakaj ne more. Člani odbora so posumili, da nekaj ni v redu, in na koncu spoznali, da jih je potegnil za nos. Odločili so se, da bodo z neodgovornim zasebnikom prekinili, vložili so tožbo na rednem sodišču in zadevo prijavili Upravi javne varnosti Kranj. In kaj zdaj? Mrliški vežici bosta letos kljub temu pod streho, gradnjo načrtuje jeseniška komunalna skupnost. Zaradi denarja, ki so ga nakazali zasebniku, se bo pravda vlekla in vprašanje je, kako bo. Žirovniški gradbeni odbor, ki se že dve leti prostovoljno ukvarja z gradnjo mrliških vežic, ne more biti na zatožni klopi. Člani so želeli le najboljše svojim sokrajanom in krajevni skupnosti, ki je podobne, a uspešne akcije že imela, saj so večinoma s prostovoljnim delom napeljali krajevno telefonsko mrežo za 683 priključkov. Primer je poučen in vreden naslednjega razmisleka: če bi se v občini strokovne službe, ki bi SE MORALE ukvarjati s takimi zadevami^zavedale, kaj je njihova dolžnost in dejavnost, do ži-rovniškega primera ne bi prišlo. Tako pa vse, od oranizacijskih nalog do strokovnih opredelitev, sloni le na delavoljnih prostovoljcih, amaterjih, ki pa so tedaj, če akcija ne uspe, za svojo dobro voljo in delo po krivici obsojeni in obrekovani. D.Sedej SO V KRANJU INŠPEKTORJI RES HUDOBNI? Pod tem naslovom v Kmečkem glasu št. 15 z dne 10. aprila 1985 novinarka Milka Pance navaja, da je po podatkih Živinorejske poslovne skupnosti na Gorenjskem daleč največ bakterij v mililitru mleka, ki ga kmetje oddajamo mlekarni. Se pravi, daleč največ oporečnega mleka glede na druge regije v Sloveniji. Tudi sam sem bil med tistimi kaznjenci s preveč bakterijami. Zato sem pri jemanju vzorca mleka 29. aprila 1986 zahteval vzporedni vzorec mleka in ga odnesel v Ljubljano. V Kranju je bilo moje mleko oporečno — 4,6 milijona bakterij. V Ljubljani pa to isto mleko neoporečno —. 2,0 milijona bakterij. Pri Žirinorejsko — veterinarskem zavodu za Gorenjsko v Kranju so mi dejali, da v Ljubljani ne znajo šteti bakterij. Videl sem, daje bilo zelo narobe, dejali so, da sem prvi, ki sem nesel v Ljubljano štet bakterije. Pozneje sem ugotovil, zakaj tako. Verjetno bi imel podobne rezultate vsak, kdor bi nesel mleko v Ljubljano. V Kranju so menda pustili vzorce mleka 24 ur pri miru, da so se bakterije bolj razmnožile. Zadnje mesece sem ugotovil tudi goljufijo pri ugotavljanju odstotka tolšče v mleku — osnove za višino plačila mleka kmetu. To delajo po mojih ugotovitvah z roko v roki ŽVZG — Kranj in Kmetijska zadruga Cerklje, Decembra 1986.leta so mi namerili v nezapečate-nem vzorcu mleka 3,3 % tolšče, ker pa s tem nisem bil zadovoljen, sem zahteval ponovno ugotavljanje tolšče vsak teden v decembru s pomočjo zapečatenih vzorcev mleka. Povprečna tolšča 4 zapečatenih vzorcev je bila 4,2 % tolšče — razlika pri plačilu 1 litra mleka je danes 2 7 00 din. Takoj, ko so uvideli, da bom odkril goljufijo, mi enega vzorca mleka na nedeljo niso hoteli zapečatiti — zakaj, mi ni težko ugotoviti. V zvezi s tem vzorcem je bilo potem širjenih in pisanih veliko laži, da bi odkrito goljufijo preložili s svojih na moje rame. Še danes pa nisem dobil plačanega mleka take kakovosti, kakršno sem oddal, čeprav so za kakovost uradni dokumenti. Proti poštenemu plačilu so KZ Cerklje in ■kranjski inšpektorji. Letos aprila se je zgodilo, da sta zapečatena vzporedna vzorca mleka v Ljubljani pokazala večji odstotek tolšče kot v Kranju. Moj 0,2, sovašča-nov pa celo 0,4 %, ali v denarju 12 00 din pri 1 litru mleka. Sovaščana, ki ob primeru z mojim mlekom decembra nista bila tiho, sta aprila imela tolščo 3,2 in 2,8 %. V imenu vseh štirih sem zaprosil za ponovno pomoč veterinarskega inšpektorja v Kranju, ki mi je pomoč tudi obljubil, češ da bo on prišel vzet vzorce in da so potem njegovi rezultati veljavni; vendar svoje obljube ni izpolnil. Zakaj ne, mislim da bo vsakomur jasno. Kdo pa se bo vlekel za kmeta? Kako so vsi ti ljudje nestrpni do kmeta, pokaže primer, ko mi je pred zbiralnico mleka v Velesovem inšpektor ŽVZG Kranj dvakrat zagrozil, citiram: »Udaril te bom po nosu.« Zakaj, se ve! Ciril Sajovic, Velesovo ČEZ DVE MOSTOVA V CENTER KRANJA Pred koncem šolskega leta smo. Srednješolska mladina, štiri leta usmerjeno izobraževana, bo zasluženo praznovala. Slavila bo maturo, ki so jo prosvetniki sicer for- malno, kot zrelostni izpit, že zdavnaj odpravili, dijaki in njihovi starši pa se jo po nekakšni inerciji še kar naprej vztrajno drže. Na pretek bo praznovanj,' zaključnih plesov, sprevodov, veseljačenj in razkazovanj, več kot na kakšni povprečni modni reviji. Od maja tja v pozni junij. Dobro formirani in odlično informirani starši bodo na široko odprli ljubeča srca in še boli denarnice. Upam, da sem dovolj nazorno razložil, kako starši poznajo trg, tudi in predvsem zamejskega. Nimajo problemov ne z drsečimi ne z obračunskimi tečaji, ne s tečajnimi razlikami. Poznajo točne naslove vseh Giovannijev in Hansov, Stand in Kaufhau-sov po vsej širni alpsko — jadranski regiji. Vlada pa toži, da ni kadrov. Jaz pa, sram naj me bo, še svojega delegata, recimo v komunalnem sisi, ne poznam, kaj šele mednarodni trg. Pa se bom poboljšal. Da ne bom bela vrana. Potrudil se bom nabrati toliko informacij, kot se mi bo zdelo potrebno za preskok iz neinformirane g a v dobro informiranega občana. Razume se, da ne bom že kar na začetku rinil, kar tja v en dan, v zamejstvo. Ne. Z malimi koraki bom začel doma, v Kranju, ki ga, priznam, dokaj slabo poznam. Šele, ko bodo začetne informacijske izkušnje za menoj, bom skočil čez mejo, v širni svet. Od besed k dejanjem, sem sklenil. Bolj zares, kot lanski in letošnji kongresniki. Prvi podvig, informacijski, je že za menoj. Naj ga opišem. Postavil sem se pred most, na desni strani Save. Na tabli sem prebral ime. Delavski most piše na njej, na dveh manjših pa Metalna 1981 in Gradbinec 1981. Drugih podatkov o mostu ni. Dolžino sem izmeril sam. Točno 257 mojih korakov meri. Za merjenje globine nisem bil opremljen. Lep most. Sodoben. S svojo dolžino in spoštljivo višino zbuja navdušenje. Široko, dvojno vozišče, ločeni stezi za pešce in kolesarje. Razsvetljuje ga lepo število živosrebmih lamp, ki imajo na nosilnih drogovih privite nosilce zastav. Ti so potrebni nege, saj rja od njih kar teče. Stanje sem si kasneje ogledal še ponoči. Sama žalost. Od dvanjastih smernih tabel svetijo samo tri, dve rumeno in ena belo. Od sedmih ni-vojskih znakov sveti samo en samcat. Od štirih znakov, ki označujejo prednostno in neprednostno stran, ne sveti noben. Nisem čisto prepričan, da so za tako stanje krivi samo slabi vozniki, ki pač razbijejo vse, kar jim pride pod plin. Med njimi je gotovo dosti vestnih, dobrih in kulturnih. Pri voznikih je to križišče precej na slabem glasu. Daje vtis neke čudne utesnjenosti, potuhnjenosti. Preostri zavoji in nekako otroško igračarsko komponirane steze za kolesarje pač ne ' /zbujajo preveč zaupanja. Strokovnjaki bodo že vedeli, posebno tisti, ki so ob tehničnem prevzemu imeli precej opravka z republiškim nadzorom. Križišče je vsekakor potrebno temeljite obnove, morda celo rekonstrukcije. Kakorkoli že je, denarcev ni, in jih tudi še ne bo tako kmalu. Ostane še vprašanje, če upravljalec tako drage investicije z njo res tako gospodari, kot bi se spodobilo. Seveda pa je res, da je križišče prevozno. Tudi s tako opremo, kot je. Slaba reklama za prihodnje cestno posojilo. Nadaljeval sem proti centru. Kmalu sem našel dokaz, da je pri nas materialnih dobrin dovolj, le porazdeljene niso pravično. O tem in še o čem, pa v naslednjem prispevku, posvečenem naselju Planina. Lep pozdrav! Ivan Okorn GLAS 14. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 22. MAJA llllliilUIIIHII • Ni bencina Dan pred podražitvijo bencina — 19. maja po- ■ poldne — se v štirih črpalkah v Kranju ni dalo točiti goriva, ker ga ni ■ bilo. In se je sodelavec 2 ustavil na črpalki v Na- ■ klem: »Ali imate bencin?« Črpalkar je vzdignil ■ roke in nedvoumno izustil: »Nimamo! Adijo " tvoj standard — pa ■ moj tudi!« • Kranjčan brez soli Iz kranjske pekarne ^e v torek, 19. maja, prišel v trgovine neslan kruh, »kranjčan« imenovan. Zakaj? Kranjski peki so zve-staroslovanski tradi-kruh in sol. sti ciji • Blejci — čopiče v roke! Ograja na mostu pred Bledom »cveti« v raznoraznih barvah, saj je kranjski cestarji že leta in leta ne utegnejo prebarvati. Turistično društvo Bled prosi in prosi, a vse zaman. Ker je Cestno podjetje gluho in slepo, ne ostane nič drugega, kot da Blejci sami organizirajo prostovoljno pleskarsko akcijo, račun pa pošljejo kranjskim cestarjem. . Pratika NAJ VIČ 61 S (GORENJCIH Ooranjcit Rripovadujmo ml šala na la-rmčun, na račun naša trarčnoalll HMaza} v šolski raj Direktor Termopola Sovodenj se je prostovoljno odločil, da zapusti gospodarske sfere in odide naza\ v šolstvo. Trikrat lahko ugibate, zaka] mu je — čeprav >ešnemu — gospodarstva zadosti in .vsak odgovor pravilen. Lahko začnete pri akumulaciji in končate i izvozu, povsod je toliko sitnih dnevnih novotarij, da t-ei res vsega zadosti. —• •>« rožnato. Čaka ga kak--* trikotnik. ga pihne Medtem ko so v naših ti-"mah nekaterim letoš-koledarjem nekajkrat |: po en dan in tako ska nj prida povzročali v dinjstvih in zmede čeni i naših gospo-naspjoh veliko ., so posebno posre-nekateri izvodi letoš- hove pratike nje Pavimove p Pomladanski mesec. marec, aprila in maj, se začnejo z 9. dnem v mesecu in končajo 24. ali 25. dne. Zato je lahko zelo žal tistim upokojencem, ki pratike nimajo in je ne moreio Draktično unora-me- pratike nimajo in je n€ morejo praktično upora bljati. Stokajo, da je mesec predolg. Pratika jim ga občutno skrajša in finančno obogati penzionerske dni. • Le po eni strani Ljubljančan je na Gorenjskem na neki gasilski veselici. Mora na stranišče, kjer pa ni toaletnega papirja. Zato poprosi v sosednjem prostoru sedečega Gorenjca za malo toaletnega papirja. Ta mu skozi špranjo v steni porine papir. — . /Fuj te bodi, saj je že rabljen!« — Že, že, toda samo po eni strani,« mu pojasni Gorenjec. I. Šepetavec, Kranj • Na meji Na meji vpraša carinik Gorenjca, kaj bo prijavil »Nič,« pravi Gorenjec. Carinik mu izvleče nekaj iz žepa in reče: »Kaj pa imate tukaj?" »Zobno protezo," pravi Gorenjec. »Aha,« pravi carinik, »na ta način ste hoteli tihotapiti zlato?« »Dajte no mir,« pravi Gorenjec, »to je ženina proteza. Vzel sem jo s seboj, sicer bi baba doma ves dan jedlaU I.Š., Kranj ^Bohinjec Gorenjou Pravi Gorenjec B&] hinjcu: »Veš, dragi Bohinjec, zaradi tebe sem skoraj] nor.« »Veseli me, da ti gre) na boljše,« mu odvrne! Bohinjec. Skupina Magdalena iz Kranja MOŽGANI Z JAJCI... V sedanji zasedbi skupina Magdalena iz Kranja deluje dobro leto, sestavljajo pa jo: Primož Ahačič (klaviriature, saksafon, harmonika, vodja) iz Kranja, Sak Čekić (bobni) iz Kranja, Magda Perko (flavta, vokal) iz Kranja, Corazd Petrovič (bas kitara) iz Kranja in Slavko Meglic (kitara) iz Križev pri Tržiču. »Prej smo bili Kakadu , vendar smo kasneje ugotovili, da je na Reki skupina z enakim ime- nom, zato smo si nadeli kar daljše ime naše pevke — Magdalena. Osnovno nam je komercialna usmeritev, kar je predpogoj za nabavo potrebnih kvalitetnih instrumentov in opreme. Igramo glede na razpoloženje občinstva popularne hite, polke, valčke, evergreene — za staro in mlado. Seveda pa imamo težnje, da se osamosvojimo v glasbi.. Oblikujemo že zamisli, idej imamo kar precej, zatika se pa pri besedilih. Zato vabimo k sodelovanju tekstopisce, ki naj pišejo na naslov Primož Ahačič, Kajuhova 32, Kranj. Tri skladbe imamo že postavljene in jih bomo v kratkem predstavili na plesih — izdelali bomo posnetke na svoji mešalni mizi, kar bo osnova za nadaljna studijska snemanja... Prva skladb... nosi delovni naslov »Možgani z jajci«, s tematiko ironije na današnje življenje,« pravi vodja skupine Magdalena Primož Ahačič, ki se bo po zaključku Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer obiskuje 3. letnik, z glasbo ukvarjal ob ljubiteljskem delu tudi poklicno. »Lastno glasbo, katere avtor sem, bi ka-rakteriziral v disko ročk, kjer ga poleg klasične zasedbe popestrujejo tudi vložki saksofona in flavte. Naše želje so čim več igrati in komponirati, posnetki bodo prišli na vrsto, ko bodo skladbe izpiljene in dozorele ter snemanje finančno pokrito. Bolj smo za uveljavitev skladbe v radijske programe, glede Pop delavnice pa nismo navdušeni, kjer je po nenapisanem pravilu potrebno kupiti veliko glasovnic v Stopu, kar so nekatere kranjske skupine že poskusile, pa se kljub temu niso uspele uvrstiti v finale... Veliko smo že nastopali po plesih in zabavah po Gorenjskem, začeli smo na Jezerskem v Kazini, sedaj pa do konca junija igramo vsako soboto zvečer v hotelu Bor v Preddvoru,« pove Primož Ahačič, ki se za »spile« dogovarja, pri organizaciji leteti pa dobro sodelujejo z Društvom Modrina iz Kranja. D. Papler Dahnili so da: V Škofji Loki: Brigita Strel in Milan Mohorič iz Žirov; Karmen Humer in Matjaž Bernik iz Stare Loke; Janka Platiša in franc Starman iz Pungarta; Irena Kos in Dušan Jemec iz škofje Loke; Andreja Kožah in Milotin Pogačnik iz Knap; Martina Bernik in Miran Frlic iz Gosteč; Aleksandra Kavčič in Vinko Okorn iz Škofje Loke; Ivana Ravnikar in Marijan Možina iz Dolenčic. Na Jesenicah: Janja Grčar in Franc Bešter iz Doslovč; Darja Pogačar in Marko Mirtič z Brega; Ifeta Žerič in Hamed Brdar s Hrušice; Danica Pristov in Vojko Rudolf z Brega; Bojana Jan in Stanko Kolac z Jesenic; Arminka Džafić in jasmin Hatič z Jesenic. Ko poide, nova pride • Štedilnik na gumb in voda na povelje Če ste kdaj dahnili usodni DA, vam je matičarka porinila v roke tudi knjigo Vajino skupno življenje, darilo skupščine občin novoporočencem. Izdajatelj je Zveza prijateljev mladine Slovenije, v obtoku pa je že peta, baje izpopolnjena izdaja. Tistim zakoncem, ki imajo danes doma četrto ali peto, »izpopolnjeno« izdajo in je v obilici družinskih skrbi še niso utegnili odpreti, jo zelo priporočamo. Zakaj? Zato, ker bodo iz nje lahko razbrali, kako nam je bilo včasih lepo, kako je bilo NEKOČ. Današnji mladoporočenci iz knjige zvedo:.... da je idealna tista družina, ki ima toliko otrok, kot si jih starša želita... da je v slovenski družbi zlasti v zadnjem desetletju precej naraslo število razcepljenih družin zaradi odhoda enega izmed staršev v tujino... da povprečna mestna družina v Jugoslaviji porabi skoraj 40 odstotkov svojega dohodka za hrano... da je vse manj podhranjenih otrok... da danes že vsi malčki obiskujejo malo šolo... da naj zakonca ne porabita vsega, kar zaslužita... da se gostom ne sme porivati krp pod noge, ko vstopijo... da likalnega stroja družina ne potrebuje... da je priporočljiv štedilnik, ki zahteva le zasuk gumba, in topla voda, ki priteče na povelje... Vsi ti koristni nasveti iz Va jinega skupnega življenja se v izdajah pojavljajo že petindvajset let! »Novelira« se le za- konsko pravo, vse drugo os ja na vekov veke za zakon . uporabo in v vednost le v ^ »izpopolnjeni« izdaji z no ^ datumom izida. Vse vinjete iste, enaka je oprema, vf-a. le naklada: v bolj stabilnih ^ sih je je 20.000 izvod0^ manj stabilnih, kriznih, 1(J izvodov. Gorenjci se sicer ne Pr' žujemo, ko v knjigi Prežvevfle jemo stare in obče ve'^oflj. nasvete, saj je knjiga zast ^ Ker pa matičarji obetajo, ■ jo bomo morali plačev ogorčeno protestiramo! ^ Le čemu je podobno, ■ nam bodo zdaj že naši of nosili domov Vajino skuf5nj« življenje v peti, »izpopolnJe ^ izdaji? In povrh vsega naj knjigo še plačevali? Se„nza-bodo naši odrasli otroci se radi takih nasvetov na usta smejali? > Male, manj znane gorenjske vasi ZGORNJI OTOK (i) Od Spodnjega na Zgornji Otok ni daleč, naravnost čez travnike komaj streljaj. Vasica, ki ima le za pol stotice ljudi, je pozidana v glavnem po desni strani nekdanje cesarske ceste. Častitljive stare hiše, danes je vseh skupaj sedemnajst, dajejo slutiti, da so tod ljudje nekdaj kar dobro živeli, da so imeli dovolj dela in zaslužka. Blagostanje jim je prinašala prav cesarska cesta, saj so se popotniki na Zgornjem Otoku ustavljali, menjali konje, se pokrepčali. Takrat je bilo v vasi kar šest gostiln, pisarna, pošta, trgovina in vrsta obrtnikov, med njimi, denimo, kolar in čevljar, ve povedati vaški kronist Andrej Re-sman. Danes je vas brez vsega, le enega samcatega obrtnika ima: kovača. Nobene gostilne,ne trgovine... Piše: H. jelovčan Zapuščena grofova pristava Najuglednejša med zgornjeo-troškimi hišami je (bila) vsekakor nekdanja grofova pristava, po domače se hiši reče pr' Ma-tičk'. Velika zgradba, ki v portalu nosi letnico 1733, je zidana iz zelenega kamna. Ta je posebno dobro viden ob starem hlevu, kjer štrlijo pokonci samo še rebra. Domačija, ki je že dobro leto prazna, žalostno propada. Sedanji gospodarji najbrž nimajo ne denarja ne veselja, da bi jo spravili v red. Pravzaprav je za družinsko hišo res kar prevelika; bila bi krasna priložnost za kakšnega podjetnega gostinca z zajetnim mošnjičkom, Tudi včasih je hiša opravljala več funkcij. Bila je tako imeno- Sodobni zvonci gotovo ne bodo tako uspešno kljubovali času kot tole trkalo na vratih. vana štanga. Pri njej so se ustavljali furmani, poslovni Ljudje, popotniki. Enega prostora se še zdaj drži ime kanclija, v kateri je očitno uradoval kraljevi ali pa grofov uslužbenec z bližnjega podvinskega gradu, Svoje čase je bil v hiši menda celo zapor, zelo rade pa so si jo »sposojale« tudi različne vojske. Kladivo namesto zvonca Kure in petelini, ki se sprehajajo po dvorišču Matičkove domačije, edini kažejo življenje. Mogočno drevo budi sanje, kako prijetno bi bilo poleti posedati v hladu njegove razkošne krošnje. Posebna zanimivost hiše je trkalo: kladivo, ki je baje že od vsega začetka pripeto na vhodna vrata. Tako vsaj je dejala lastnica Valentina Arh, prej Re-smanova, in dodala, da je v hiši nasploh zelo malo novega. Oče je zamenjal samo en niz oken. varstvo okolja ni današnja iznajdba Na koncu vasi radovedneže pritegne dvoje. Najprej veliko znamenje s križanim, ki ga je pred dvema letoma podrlo. Domači so ga prenovili, kip pritrdili na nov podstavek in ga lani vkopali nazaj. Ob njem je nekdaj na ozkem pasu trave med cesto in Rihtaršičevo hišo stalo konto s črpalko. Vaščani so sem prihajali po vodo pa tudi živina se je napajala pri koritu. Nikar ne mislite, da je varstvo narave mlada stvar. Tudi v stasi, vedeli, kako j .i.. . Celo zapuščena je stara grofova pri stava videti lepa. membna je čista voda in da jo je treba ohranjati, če se hočejo ogniti hudim boleznim. Na Rihtaršičevi hiši je še zdaj pritrjena opozorilna tabla, na kateri piše: Svarilo! Prati pri javni onesnažiti ihh "Qdniratti)Q'Al >ki!i strogo prepovedano. j Prestopke kaznuje z globah od 2 K do 20 K Županstvo Mošnje. Menda je bila kazen, rfl's v kronah, za tiste čase kaf ka. Tudi danes bi bilo P manj onesnaževalcev, če bali podobne grožnje. Prihodnjič: v a? )i\ vodi MAJA 1987 RAZVEDRILO .15. STRAN (g©5MJME2GLAS Nagradna igra m J^snina nagrajuje z vrtno wnituro naiveč Sa'0nu Lesnine na Primskovem imajo zanesljivo pr0q J0 'zbiro pohištva na Gorenjskem, saj dobite vse I nitur sme.na^'n Pri2nanih proizvajalcev.od sedežnih gar-tur. VsP|f kumnJ do imenitnih vrtnih sedežnih garni-Pr'ja2n °r Se sP,ača oglasiti v salonu, kjer vas bodo ^aciio' Pr0c'a^a'c' dobro postregli, vam nudili vse infor- Je 'n vas popeljali na ogled. šanjemna5° na9radno igro se je Lesnina vključila z vpra-Ha Pr;-L spalnic imajo razstavljenih v salonu pskovem? varjalj avi'0, ^a P° telefonu na vprašanje ne bodo odgo-9ovor'i°k'as't' se morate pri njih, kjer boste pravilni od-''anko razbrali s plakata. rA«emu lzžrebar»cu bodo podarili VRTNO SEDE-zati ,J,ARN|TURO, vredno okoli 100.000 dinarjev. Izre v°r. oa°ra*e pr''°ženi kupon, napisati pravilen odgo 8'a$a m8 doP'sn'c' poslati na Uredništvo Gorenjskega Pona ; °še Pijadeja 1. Kranj. Sledila bosta še dva ku- ■n še dve vprašanji. Kupon št. 1 ara nagradna igra re .v Prejšnji nagradni igri smo vas vprašali, kateri Go-nJ6c je v politiki dosegel veliko in največ. Vsi ste pravil-^ odgovorili: dr. Marjan Rožič, nekdaj zidar, doma iz c|vega laza v Bohinju. 6tocArečni izžrebanec je Stane Cajnko, Poljska pot 3, Bled. Nagrada;brezplačni ogled Gradbinca m kosi- I .C* •Visoki C" Slavna pevka jazza ■ Ella Fitzgerald je vese-f J lo prepevala v svojem I -i- stanovanju in ko je od-: 1 pela visoki C, so se §§pred njenimi vrati zna-$ šli gasilci. Po dolgem 2 prepričevanju in dokazovanju so se končno , le sporazumeli, kaj se •-"■je zgodilo: alarmne na-I prave v njenem stanovanju so bile občutljive •na visoki C. Gasilci so || se poslovili, še prej pa i jim je slavna Ella še enkrat zapela in podelila avtograme. • Škandal v Braziliji V Braziliji je prišlo do škandala, ki je hudo vznemiril javnost: enajst zdravnikov je obtoženih, da so povzročili namerno smrt svojim pacientom, jim odvzeli organe za transplantacijo in jih drago prodajali v Sao Paolo. Odkril jih je neki zdravnik, ki je opazil, da v lokalni bolnici opravljajo transplantacije, vendar zanje nimajo dovoljenja. • Strupi v hrani Iz Velike Britanije je prišla vest, da nas proizvajalci hrane počasi, a vztrajno zastrupljajo. Da bi bil jajčni rumenjak videti resnično '. okusen, dodajajo v • '■ hrano za kokoši kemi- ■ kalije, ki vplivajo na ; pigmentacijo. Ta kemi- ■ : kalija počasi slabi vid, : • najti pa jo je mogoče ' • tudi v kremah za son- • čenje. Zato so na otoku : prepovedali prodajo '.nekaterih krem, medli tem ko se zaradi kemi-|: kalij v kokošji hrani nihče ne razburja. : • Bernsteino-\ ve skrivnosti :: Slavni dirigent Leo-■• nardo Bernstein je bil nedavno izbran za - predsednika london-.: skega simfoničnega or-:: kestra. Najnovejša bio- • grafija o slavnem diri-: gentu pa zakriva, da je I": dirigent — biseksua-"lec. Avtor biografije pravi, da je dirigent za-■-. pustil ženo in tri otro-ke zaradi moškega... ^ Gorenjski C L * J I t O O l I A J N C C* O D » O » A OP K ■ A I« J # Takim je treba stopiti na prste Ž.L., kmet — zadružnik je na množičnem sestanku naših zadružnikov razbijal po mizi in zmerjal zadružnico, češ da je nemanič in da je take treba vreči iz zadruge. Vpil in žalil je knjigovodkinjo, da je gestapovska hinavka in tercijalka in da jo bo vrgel iz pisarne. Tako je ob pomoči nečaka razbil potrebni množični sestanek naših zadružnikov, ki bi morali sprejeti važne sklepe, s čemer je storil kaznivo dejanje. Obsojen je bil na 4 mesece odvzema prostosti, pogojno za dobo dveh let... Gorenjski glas, 1951 Vreme bo LEPO Vreme iz pratike Lunine spremembe: v sredo, 27. maja, b o ob 16. uri 14 minut MLAJ. Ker se Luna spremeni popoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo in prijazno. 25 A 26 27 28 A A A ^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^ ~29 30 31 A A A oO oO© Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: popadek, kapilara, Uroševac, ril, ET, Jezersko, obet, os, SN, Aida, valitev, sto, mnogočlenik, Oleg, stroka. Nara, Nana, Te, Nora, Irak, Enn, štora, pokol. Rdeča kapica, lopa. Dare Milic, Kropar, anali, oceanograf, MT, ON, satrap. Asa. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce minule nagradne križanke: 1. nagrada: Marija Mihelčič, Dom za starejše ljudi Planina, Kranj; 2. nagrada: Miro Roblek, Bašelj 62, 64205 Preddvor; 3. nagrada: Andrej Perne, Mlakarjeva 24, Kranj. Vremenski pregovori • Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče. • Če je na Urbana lepo, dobro suši se seno. %Majnik moker, rožnik mlačen, kmet bo žejen ino lačen. Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 27. maja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka). NAGRADNA KRIŽANKA s ceki ste Dobrodošli povsod vse v^j^nje za brezgotovinski plačilni promet je či|Je Jz dneva v dan raste število imetnikov teko-iip| acunov. Tekoči račun je že marsikje zamenjal Cq pCevanje osebnih dohodkov na hranilno knjiži-$|0v° .mnenju ljudi je takšna oblika denarnega po-^Vftrf3 PrePr°stejša. Ker pa je še mnogo ljudi, ki 0|w °-° o prednostih tekočega računa, bi vas radi ^ ^0ri|i na naslednje: , ek vam omogoča, da se lahko odločite za na-2UP tudi takrat, ko pri sebi nimate gotovine; l nr?'™ čekom ie rnogoče poravnati račun od •UOTj din do največ 50.000 din, za večje zneske i s Je treba izpolniti več čekov; £eki lahko plačujete blago ali storitve uporabnom družbenih sredstev in zasebnim obrtni-60rr» ter dvigujete gotovino v vseh poslovnih /*otah Ljubljanske banke, vseh bankah v SFRJ S v r enotah SDK in PTT; Svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posa-ezne čeke na neomejeni znesek — v okviru s b-fPolozljivih sredstev, nka lahko odobri prekoračitev sredstev do vi-^d't6 ^0-000 din za dobo šest mesecev. D°°b| ' Prednostmi je posebej privlačno trajno VočaSt''° za ponavljajoče se obveznosti, kot so r0čni n'na za rac"0 m televizijo, obrok za knjige, na-k^ro^ *a časopise in revije, plačilo električne Sni'Je ' ki lahko pri vodenju gospodinjstva pri-Veliko časa ^kr^j. Slovan je s tekočim računom pomeni konec ?6n.ar'-n te*av< ki so povezane z gotovino, skrb, da ,a ne izgubite, da ga imate dovolj pri sebi, te-%Jrr»urac*' nepredvidenih izdatkov... onejša navodila o poslovanju s tekočimi ra-f'ovhik traJnimi pooblastili so vam na voljo v po i$ten'n enotah Ljubljanske banke, s katero sodelu- ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ®®5MlKyj©]EIIGLAS 16. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 22. MAJA V sredo se bo v Kranju začelo 41. športno prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja Če že rezultati ne bodo vrhunski, bo borbenost zagotovo Kranj, 18. maja — Skoraj tisoč vojakov in starešin iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Postojne, Vrhnike, Novega mesta in ekipe Graničar se bo udeležilo športnega prvenstva, ki ne bo le športna, ampak tudi kulturna in družabna manifestacija. Prvenstvo bo končano v nedeljo, 31. maja. »Da je prvenstvo letos v Kranju, je po eni strani veliko priznanje kranjski garniziji, ki je že vrsto let v vrhu Ljubljanskega armadnega območja, tako po športnih kot drugih dosežkih, pa tudi priznanje občini, kjer imata šport in kultura pomembno mesto,« je dejal pred prvenstvom predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Predsednik organizacijskega odbora prvenstva Špiro Nikovič pa je v torek na novinarski konferenci pred prvenstvom dodal, da je Kranj takšna prvenstva že organiziral, tudi vsearmadna, dosegal visoke uvrstitve, da na tem prvenstvu vsi rezultati ne bodo vrhunski (nekateri fantje se šele v JLA prvič aktivneje začno ukvarjati s športom), zanesljivo pa bo vrhunska borbenost. Kranj bo prihodnji teden sprejel skoraj tisoč vojakov in starešin, ki bodo sestavljali ekipe Graničar, Kranj, Ljubljana, Maribor, Postojna in Vrhnika-Novo mesto. Vsaka od teh ekip ima svojega pokrovitelja. To so kranjska podjetja IBI, Iskra, Sava, Merkur, Planika in Tekstilindus. Pri zagotovitvi pokroviteljev ni bilo problemov, prav tako pa pri zagotovitvi tehničnih ekip, ki bodo vodile posamezna tekmovanja. Tu je treba omeniti ZTKO Kranj, Občinsko strelsko zvezo Kranj, pa atletski, plavalni, rokometni, odbojkarski in košarkarski klub Triglav Kranj. Športno prvenstvo bo obsegalo sedem disciplin: vojaški mnogoboj in streljanje (letos prvič tudi z ostrostrelno puško), ki sta najbolj tipični vojaški disciplini in bosta na sporedu 29. in 30. maja v vojašnici v Kranju in na streliščih v Struževem in Crngrobu, atletiko, ki bo 30. in 31. maja na kranjskem stadionu, plavanje, ki bo 30. maja v kranjskem bazenu, rokomet (29., 30. in 31. maja na stadionu), odbojko (29., 30. in 31. maja na stadionu) in košarko, ki bo prav tako vse tri dni na kranjskem stadionu. Na sporedu bo tudi mali nogomet, vendar bodo igrale samo ekipe podjetij, ki so prevzela pokroviteljstva nad ekipami/in ekipi Kranja in Ljubljanskega armadnega območja. Slovesna otvoritev prvenstva se bo začela v četrtek, 28. maja, ob pol šestih s povorko po Kranju do stadiona, kjer bo kulturni program, mimohod ekip, pozdravni govori. Prvenstvo bo odprl komandant Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič. Slovesen konec prvenstva pa bo prav tako na stadionu v nedeljo ob 19. uri. Program prvenstva pove, da to ne bo samo športna manifestacija. V Domu JLA bodo skoraj vsak večer kulturne in zabavne prireditve, po krajevnih skupnostih bodo prikazovali filme s tematiko JLA, ekipe bodo obiskale podjetja pokrovitelje, razen tega pa tudi Dražgoše in Begunje. Skratka, organizatorji se bodo potrudili, da bodo športniki zaradi uspehov in tudi dobrega počutja ter gostoljubnosti v ponedeljek dopoldne zadovoljni zapuščali Kranj. J. Košniek KK Lokainvest-Odeja ob koncu sezone Tokrat so bile • w uspešnejše košarkarice Škofja Loka, 19. maja — Letošnja sezona je za člane vseh ekip košarkarskega kluba Lokainvest-Odeja pomenila spremembo. Predvsem so se je razveselili mladi, ki so prej v klubu začutili razpuščenost. Dobili so namreč profesionalnega trenerja Aleša Murna, ki je vso sezono vodil delo v klubu, poleg tega pa tudi pomagal drugim trenerjem in bil sam trener: »Naš klub se zdaj še imenuje Lokainvest-Odeja, jeseni pa bomo spremenili ime v KK Škofja Loka, saj nam pri delu s finančnimi sredstvi in prevozi pomaga že vrsta škofjeloških delovnih organizacij, in ne le ti dve. V tej sezoni je bilo v klubu 195 članov in članic, deset trenerjev, skupaj pa smo imeli dvanajst ekip vseh kategorij.« Aleš Murn je končal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju in je bil dve leti zaposlen v Alpetouru pri delu z računalniki. Kako da se je odločil pustiti poklic in se posvetiti košarki? »Že v osnovni šoli sem igral košarko, kasneje pa sem postal trener. To delo mi je bilo vedno v zadovoljstvo, za košarko sem porabil ves prosti čas. Ker je v klubu marsikaj škripalo, smo se dogovorili, da mora nekdo resno prevzeti delo. Predvsem so bili zanemarjeni mladi košarkarji. To se nam že pozna in se nam še nekaj časa bo, saj je košarka šport, za katerega je treba mlade vzgajati že od sredine osnovne šole. Precej bolje je bilo s pionirkami, ki jih z veliko zanesenjaštva vodi Nataša Mitič. Tako pionirska kot kadetska ekipa deklet sta že drugo leto v vrhu slovenske košarke. Velik napredek je letošnje leto pomenilo tudi za članice, ki so se z odlično igro uvrstile v prvo slovensko košarkarsko ligo. Perspektivne igralke, kot so Polona Maček, Petra Kalan, Maša Primožič, pa tudi druge, dajejo zgled mladim in dokazujejo, da v klubu dobro delamo. Pričakovanj, to je uvrstitve v prvo slovensko ligo, pa niso izpolnili člani, čeprav jim je ušla iz rok zadnji hip. Za to je precej kriv tudi sedanji sistem tekmovanja v območnih ligah, ki se kasneje združijo, saj sezona traja predolgo, nasprotniki pa so zelo različni. Med igralci še vedno izstopa Tomaž Dolenc, dobro pa so se v igro vključili mladi, predvsem Tone Pintar. Največja težava, ki nas v članski moški ekipi še vedno pesti, je višina igralcev, saj nam manjkajo veliki igralci. Trener Anton Bohinc obljublja, da jih bo skušal v ekipo pripeljati že naslednjo sezono, ko nam bo cilj priti spet v prvo slovensko ligo,« pravi Aleš Murn. V. Stanovnik Foto: G. Šinik Končana območna in regijska tekmovanja v odbojki___ Najboljši v republiški finale SGP GRADBINEC KRANJ Radovljica, 19. maja — Končana so območna in regijska odbojkarska tekmovanja, ki jih je organizirala komisija za odbojko Zveze telesnokulturnih organizacij občine Radovljica. Na območnih tekmovanjih za vse kategorije so sodelovali samo gorenjski klubi, na regijskih pa klubi z Gorenjske in s Primorske. Zmagovalci regijskih tekmovanj so se uvrstili v republiški finale. Na območnem tekmovanju je med pionirkami zmagalo ŠŠD Lesce pred ŠŠD Žirovnica, med kadetinjami Bled pred Triglavom, med mladinkami Triglav pred Bledom, med pionirji SŠD Žirovnica pred ŠŠD Radovljica, med kadeti Šenčur pred Bledom in med mladinci Zelezar pred Bohinjem. Žal udeležba na območnem tekmovanju ni bila najboljša, kar posebej velja za pionirke in pionirje iz šolskih športnih društev. Na regijskem tekmovanju so pri pionirkah nastopila tri moštva. Zmagalo je ŠŠD Brda, Leš-čanke pa so bile tretje. Med ka- Barbara in Boštjan Mulej igrala odlično Zagreb, 19. maja — Zagrebčani so na prenovljenem stadionu Mladosti na Savi, kjer je kar 14 teniških igrišč, organizirali Gril-lov memorial, na katerem je igralo nad 250 najboljših jugoslovanskih pionirk in pionirjev. Dobro sta igrala brat in sestra, Boštjan in Barbara Mulej, iz Kranja. Barbara je presenetljivo zmagala med pionirkami do 14 let, čeprav je to njena prva sezona v kategoriji starejših pionirk. Brat Boštjan pa je bil med pionirji do 12 let drugi, v igri dvojic pa je skupaj s Sever-jem iz Karlovca delil tretje mesto. Barbara je v finalu premagala Ninčevičevo iz Splita z 2:1, Boštjan pa je v finalu z 2:0 izgubil z Božičem iz Portoroža. J. M. detinjami je zmaga po zaslugi Blejk ostala doma, med mladinkami pa je odšla v Novo Gorico, Triglav pa je bil tretji. Pri pionirjih so nastopili le Žirovničani in odbojkarji iz Kanala. Zmagali so Žirovničani. Med kadeti je zmagal Salonit pred Šenčurjem, med mladinci pa prav tako Salonit, Železar pa je bil drugi. J. K. Danes start rallvja Saturnus Danes ob 15. uri in 41 minut bo pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani start desetega rallvja Saturnus, ki velja tako za državno kot za evropsko prvenstvo s koeficientom dve. Prvo hitrostno preskušnjo v Črnučah bo ob 16. uri neposredno prenašala ljubljanska Televizija, ljubitelji rallvja na Gorenjskem pa si lahko ogledajo hitrostno preskušnjo Rovte (ob 19.07 in 21.46) s ciljem v Žireh in HP Vojsko (ob 20.10 in 22.34) s startom v Idriji. Rally bo s startno število 1 odprl Madžar Ferjanc (audi 90 quatro), št. 2 bo imel naš Kuzmič (renault 5 GT tur-bo), 3 pa lanski zmagovalec Pe-tersen (audi 90 quatro). Posadka AMD Škofja Loka Flego-Luznar bo imela številko 32, Oblak-Pro-sen 63, Dolenc-Potočnik 79 in Mlinar iz Žirov 78. Na rallvju bo sicer nastopilo 90 tekmovalcev, končal pa se bo v soboto zvečer v Portorožu. p p Mikavna razstava avtomobilov Ljubljana, 19. maja — Med avto-mobilističnim rallvjem Saturnus, ki bo štel tudi za prvenstvo Evrope, bo v Ljubljani in po Sloveniji organiziranih več spremljajočih prireditev. Na Gospodarskem razstavišču bo še posebej zanimiva razstava avtomobilov. Med drugim bodo prikazane tudi novosti naše največje avtomobilske tovarne Crvena zastava. Razstava bo odprta med 22. in 25. majem, slovesno pa so jo odprli že včeraj na Gospodarskem razstavišču. Kdo se igra z žogo in demokracijo? Nogomet je v kranjski občini najbolj razširjen rekreacijski šport, če izzvzamemo množične individualne panoge, kot sta tek ali smučanje. Na Gorenjskem pa nogomet kot množična panoga stagnira, celo nazaduje. V Kranju deluje občinska nogometna zveza, za druge štiri občine medobčinska nogometna zveza. V Kranju je mnogo več klubov kot na Gorenjskem skupaj, toda zaradi nerazumljivih odločitev Nogometne zveze Slovenije in zakulisnih iger na Gorenjskem so se začele igre z žogo in demokracijo. Pojavilo se je namreč hotenje, da bi zvezi združili in napravili »gorenjsko ligo«, izredno drago tekmovanje, ki po kakovosti bistvenega napredka ne prinaša. Ugovori so bili zaman. Posamezniki (predsednika obeh zvez) vztrajno delajo naprej, čeprav Nogometna zveza Slovenije nove oblike združevanja ne poudarja kot nujnost, ampak kot možnost. Najbolj žalosten je bil že izbor predsednika ONZ Kranj, ki ga ni predlagal noben klub, ampak tekmovalna komisija. Jasno je, da ne gre za pobudo iz »baze«. Nasploh so na skupščini predstavniki klubov šele pred glasovanjem izvedeli, kdo naj bi bil v izvršnem odboru! Na pripombe, da to ni prav in demokratično, so bili sestavljalci liste gluhi, v odboru pa naj bi bili prek posameznih komisij ljudje, ki jih ni nihče predlagal niti vprašal za sodelovanje. Predlagani so izpadli (brez obrazložitve), ker očitno niso šli v »štih« s tistimi, ki so »demokratično« prevzeli vajeti v roke. Postopek združevanja je tekel mimo obveščanja klubov, ni bilo niti enega samega sestanka, kjer bi odločitev klubov glede novega sistema prišla na dan! Nato pa je naenkrat prišel dopis z evidentiranimi kandidati za novo medobčinsko zvezo. Težko je uganiti, kdo je evidentiral kandidate, če klubov (baze) ni nihče nič vprašal! Naravnost katastrofalno pa je, da noben klub NE BO DOBIL NITI DINARJA za novo tekmovanje, ker pač denarja ni oziroma ga za rekreacijo tako ali tako manjka. Kot nogometni delavec se sprašujem, kako je mogoče manipulirati z nogometno bazo? Kako je mogoče evidentirati kandidate, ne da bi kdo vedel o tem v nogometnih klubih? Ali pa so se velmožje že zopet ustrašili koga, ki bo preveč hotel vedeti in vprašati in ne bo le kurir sistema, ki so ga tako popolno izdelali? Vprašanja ostajajo odprta, upam pa, da bo kranjska TKS znala odgovoriti na tako administrativno združevanje, na vsiljene odločitve. Izgovor, da gre za napredek, je lažen. Kot zdaj dva prvaka dveh lig igrata kvalifikacije za OČL v slovenskem merilu, tako bo po novem to počel en sam!? »Združevanje z vrha« nam je dobro znano z drugih področij. »Evidentiranja« brez posveta z ljudmi, ki v klubih delajo, so očitno zdaj že praksa. Najbolj žalostno pa je, da so napisani ljudje, ki naj bi jih predlagali klubi, pa o tem nimajo pojma! To je že resen problem, o katerem bi lahko kaj več rekla tudi SZDL! V nogometnem klubu Primskovo nismo predlagali nobenega kandidata, na listah pa sta kar dva! Očitna manipulacija ne bo šla mimo kar tako. Smo klub, ki je v 15. letu obstoja, imamo odlično organizirano delo, smo prvaki ONL Kranj za prejšnjo sezono pri članih, trenutno vodeči pri pionirjih, drugi v mladinski konkurenci v občinskih ligah. Mar bomo pustili, da se odgovorni za »združevanje« in »evidentiranje« poigravajo z žogo in demokracijo? Miran Šubic, predsednik NK PRIMSKOVO KRANJ kal* Od tekme do tekme Nogometaši za gasilski pokal — Gasilci z Brezij čem so priredili zanimivo nogometno tekmovanje za P» ^ ^ činske gasilske zveze. Sodelovali so nogometaši gasi ^ zij, Tržiča, Jelendola, Bistrice, Podljubelja, Tokosa, ^ gasilci iz Borovelj. V polfinale so se uvrstila moštva Je jeieir Tržiča, Tokosa in Borovelj. V finalu sta igrala Tokosi dol. Zmagal je Tokos z 9:1 in osvojil pokal. (J. Kil*«*/ narnizn' Ahčin zmagovalec zadnjega turnirja — Odbor za tenis pri ZTKO Škofja Loka je za konec sezone orga j turnir 16 najboljših članov v pretekli sezoni. Zmaga J.jj0a Ahčin (Polet), ki je to sezono pokazal največ. Drugi je . Mrgole (Kondor), tretja Nada Fojkar (LTH), četrtJ,!n/j.SW sta bila Janez Starman (Kondor) in Jano Rant (LTH)- ^ • man) rndešić" Jeseni v novih prostorih — V novi dvorani nayu p0je# dobilo streho nad glavo tudi Športno društvo Kondor. ^Qtt, ni naj bi bila dvorana zgrajena, Kondorjani pa želiJ0 # no postaviti najprej nove namiznoteniške mize. Za P-a se je prosili nekatere delovne organizacije in nekaj dena ^ že nabralo. Eno mizo je kupila Iskra iz Železnikov, jem pa je tudi pomagal EGP. Upajo, da bodo imeli vsa^lajšifr ve mize, kar bo dobrodošlo predvsem za vadbo naj (J. Starman) toUrin Nastop gorenjskih motokrosistov — Avto moto (e klub iz Radencev je pripravil pozivno dirko za moto K ^ kategoriji do 125 ccm. Med 28 tekmovalci je bilo ven ^ ^ renjcev. Zmagal je Mlinaric z Lenarta, drugi P^le. jese' Rendulič (AMD Kranj). Urevc je bil sedmi, Svac> jSetij Pernuš dvanajsti, Vrevc dvajseti in Leš dvain (M. Jenkole) q\$A Uspešen tek po Triglavskem narodnem parku "~j^r](oij organizatorja tretjega rekreativnega teka sta bila 0§kiiij: Franci Teraž, na tekmi pa je teklo 90 tekačev. Med j^je je bil postavljen nov rekord proge. V dobrih 41 minTžensH kilometrov dolgo progo pretekel Srečo Končina, rned mi pa je nova rekorderka s 55 minutami Marija ^ Najmlajši udeleženec teka je bil devetletni Sebastjan1 fA ček iz Mojstrane, najstarejši pa 51-letni Franc H ^ Zmagali so Klemen Kejžar med pionirji, Mateja pionirkami, Sandi Vidovič med starejšimi pionirji, 1 ^ celj med mladinci, Barbara Markun med mladinkarn. Piškur med člani do 30 let, Marija Trobec med člaril^led 30 let, Tone Djuričič med člani do 40 let, Irma Dolenc m yM nicami nad 30 let in Janez Ambrož med člani nad 40 ' ^ kategoriziranimi tekmovalci je zmagal Srečo Konci Mirkom Teražem in Francijem Teražem. (A. Kerštaiv Mirko in Franci Teraž iz Mojstrane, dobra organiz** tekača — Foto: A. Kerštan Vabila, obvestila, prireditve Nogometni spored — Jutri bo na sporedu zadnje ko ških rokometnih ligah. Tekme ženske lige bodo ob 11 j**,* stuje pri Iskri v Šentjerneju, Kranj pa v Kočevju pri lta ^pi' ligi gostuje Peko jutri ob 19. uri v Šoštanju. V mladinski s j, ter bodo igrali danes ob 19. uri Kamnik : Termopol II.. ^ Križe : Partizan Šentvid, v nedeljo ob 9. uri pa Besnica •. ^ Mladinke bodo igrale danes ob 18. uri Kamnik : Peko, Ju" Kranj : Alples, v nedeljo ob 11.15 pa Preddvor : Duplje- Vj sporedu srečanja občinske lige: ob 19. uri Sava : >«1 20. uri Duplje : Britof in Peko : Storžič. V drugi občinski ^(j ligi bo danes ob 19. uri tekma Žabnica : Sava in Preddvo • j sredo ob 19. uri pa bo tekma Veterani : Letališče. (J. Ku lil Rokometni spored — Triglav igra v nedeljo ob 17- 4j0v^| lami, Naklo pa ob pol enajstih doma s Primorjem iz AjLA^ji področni mladinski ligi B igrata v nedeljo ob pol enajst' ^1 LTH, Sava pa gostuje v Črnučah. Nadaljevalo se bo ^.g/1 kranjskih občinskih ligah. Člani bodo igrali v soboto °Drtfif' so Bitnje : Sava, Primskovo : Mavčiče, Šenčur : Visoko, p^b^ ca, Preddvor : Velesovo, Hrastje : Kokrica, Grintavec : a0^. ob 16. uri Podgorje : Trboje. V kadetskem tekmovanju ^°^0) ob 10. uri igrali Sava : Triglav, Alples : Britof in PrimS£°j#v'i ce, v pionirski ligi pa v soboto ob 16.30 Naklo : Britof, Tr ca, Primskovo : Visoko, Bitnje : Sava, Šenčur : Kokrica i^o Mavčiče. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9.30 in sicer boje, Kokrica : Britof, Mavčiče : Bitnje, Primskovo : Zanc : Naklo. (D. Jošt) Kvalifikacijski odbojkarski turnir v Škofji I^oki ^ dvorani na Podnu v Škofji Loki bodo jutri ob 10. in 17. ufl ^ ljo ob 9. uri tekme kvalifikacijskega turnirja za vstop v d1 bojkarsko ligo. Slovenijo bo zastopalo moštvo Narodne!? p Ljubljane, razen njega pa bodo igrali še odbojkarji iz Ka rova. Jutri kros Žiganje vasi — Športno društvo Sebenje ^vj organiziralo v počastitev dneva mladosti tradicionalno ^ iem krosu. To bo že 8. kros Žiganje vasi. Tekmovalci bodo ^JLf^ starostnih kategorij, proge pa bodo dolge od 300 do ™ p, glavnem po travniku in asfaltu. Vabljeni vsi ljubitelji te K start bo jutri, 23. maja ob 16. uri. Prijave bodo spreJema»5J.N dalje do pol ure pred začetkom teka na startu v Ziganjiv ši v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne, vsem sodeluj žreb določil praktične nagrade. Danes začetek tekmovanja jadralcev — Danes ob leškem letališču slovesna otvoritev 25. slovenskega PrVh ptf dralnem letenju in mednarodnega tekmovanja jadralo1 pokal Elana. Nastopilo bo nad 40 pilotov iz Slovenije in Jubilej Šolskega športnega društva v osnovni šol« *?iffl> Ijaka — Osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj in šolsko J štvo v tej šoli prirejata v ponedeljek, 25. maja, ob 9. uri vadnici šole slovesno akademijo v počastitev 20-letm športnega društva. Na akademiji bodo podelili tudi sp° kete dru.štvn 22. MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 17. STRAN OOIMiSKMESGLAS OD 20.5. DO 20.6. IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA Z 20 % POPUSTOM TV in RA ANTENE AVTO - ANTENE TV OJAČEVALCI TV KABLI TV PRIBOR MERKUR veleblagovnica GLOBUS sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.0. Kranj, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Stroj nokovinski obrati Kokrica objavljamo razpis za proste naloge in opravila: 2 KLJUČAVNIČARJEV VZDRŽEVALCEV Pogoj: poklicna šola kovinske smeri s 4 — letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. KOKRA trgovska delovna organizacija n.sol.o., Kranj ^1 Poštna ulica 1 dela za Potrebe delovne skupnosti skupnih služb prosta a in naloge SRENJE INVESTICIJSKIH DEL P°sebnimi pogoji za izbor: . , - . ^ inženir gradbeništva /VI, strokovni izpit, dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece elovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. slo°ve spreJemamo do vključno 11. junija 1987 na gornji nameščeni boste v 15 dneh od dneva izbire. Kranj PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE PTT STORITEV 4 delavci — pripravniki Pogoji: končana poklicna ptt šola ali gimnazija ali ekonomska srednja šola. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja en mesec ali pripravniška doba 6 mesecev. Komisija za delovna razmerja bo sprejemala prijave 8 dni po objavi na naslov: TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4, 6400 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. *a tiste, ki hitijo ob pravem času °d 20. maja 1987 dalje 10% popusta za STAVBNO POHIŠTVO iz . Proizvodnega programa Jelovice lf* DRUGE UGODNOSTI PRI NAKUPU KSe informacije dobite v POSLOVALNICI ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Jel.:064/61 -361 plovni čas: od 7. do 15. ure °b sobotah od 7. do 12. ure Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno — regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja TOZD in Delovne skupnosti razpisujemo naslednja prosta dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: TOZD - Tovarna števcev 1. VODJA TEHNIČNE KONTROLE * Delovna skupnost 2. VODJA NABAVE in objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD VZDRŽEVANJE 3. AVTOMEHANIK 4. OBDELOVALEC KOVIN - PLAMENSKI REZALEC TOZD ORODJARNA 5. OBLIKOVALEC KOVIN-BRUSILEC TOZD TSD 6. VEČ STRUGARJEV za dela pri stružnih avtomatih DELOVNA SKUPNOST 7. VODJA SKLADIŠČA 8. DVA TRANSPORTNA DELAVCA TOZD ŠTEVCI 9. SAMOSTOJNI TEHNIČNI REFERENT II (ponovna objava) 10. VODJA TEHNIČNE OPERATIVE Kandidati za vsa dela morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: pod 1.: visokošolska izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri pod 2.: visokošolska izobrazba ekonomske ali ustrezne tehnične smeri. Skupni pogoji za razpisana dela: — 5 - letne ustrezne delovne izkušnje, znanje tujega jezika, ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Za razpisana dela velja 4 — letna mandatna doba. pod 3.: triletna srednješolska izobrazba avtomehanske smeri, zaželene delovne izkušnje pod 4.: dveletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri ali končana osnovna šola in tečaj za avtogeno varjenje, zaželene delovne izkušnje pod 5.: triletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje pod 6.: triletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri-strugar, zaželene delovne izkušnje pod 7.: triletna srednješolska izobrazba kovinarske ali trgovske smeri, triletne delovne izkušnje, dosedanja nekaznovanost pod 8.: končana osnovna šola pod 9.: štiriletna srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj pod 10.: visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri, petletne delovne izkušenje, znanje tujega jezika Kandidati za vsa razpisana in objavljena dela naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj IStAA INTEGRAL TP VIATOR LJUBLJANA TOZD TOVORNI PROMET JESENICE Razpisna komisija Razpisna komisija DS TOZD objavlja razpis za dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih opravlja VODJA TOZD Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri (pravne, ekonomske, organizacije dela, prometne ali tehnične smeri), — da ima najmanj 5 oz. 10 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima pravilen in aktiven odnos do samoupravne družbene ureditve s sposobnostjo za izvajanje samoupravnih odnosov in z razvitim čutom odgovornosti do dela in delavcev in z osebno poštenostjo Zaželen je program razvoja tozda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in šolski izobrazbi pošljite na naslov: Integral, TP Viator Ljubljana, TOZD Tovorni promet Jesenice, Kidričeva št. 41/c, p.p. 47,s pripisom "za razpisno komisijo" v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o sklepu DS TOZD obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. [22 Mercator MERCATOR-ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK Kajuhova pot 4 potrebuje za delo pri predelavi povrtnin za nedoločen čas VEČ DELAVK OD od 140.000 do 180.000 din in DELAVCEV za delo v skladišču, OD 160.000 din Za delo med počitnicami od 1. junija dalje zaposlimo tudi večje število učencev in študentov. Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije. SOZD MERCATOR-KTT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ oglaša prosta dela in naloge EKONOMSKEGA TEHNIKA za dela v računovodstvu TOZD Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik Pisne- prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M - KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. ELAN tovarna športnega orodja n sol o begunje st i 6a2ts begunje na gorenjskev jugosla vua tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. OPEL - SENATOR, leto izdelave 1982,155.000 km, izklicna cena 5,000.000 din, registriran do 25. novembra 1987 2. ZASTAVA 101 GTL 55, leto izdelave 1985, 56.000 km, izklicna cena 500.000 din, karamboliran,nevozen 3. IMV 2200 D kombi, leto izdelave 1978, 150.000 km, izklicna cena 500.000 din, registriran do 17. decembra 1987 4. TAM 75 T5F kombi furgon, leto izdelave 1981, 110.000 km, izklicna cena 2,500.000 din, registriran do 22. januarja 1988 Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih tovarne v soboto, 30. maja 1987,ob 10. uri. Ogled opreme istega dne od 9. do 10. ure. Vplačilo 10 % pologa eno uro pred licitacijo, od 9. do 10. ure. KOM PAS JUGOSLAVIJA Za novi hotel v Ribnem vabimo k sodelovanju mlajše, kreativne gostinske strokovnjake: VODjO RECEPCIJE, RECEPTORJA, NOČNEGA RECEP-TORJA VODJO KUHINJE, KUHARJE in DELAVCE za pomoč v kuhinji KUHINJSKE BLAGAJNIČARKE NATAKARJE, KONTROLORJA SOBARICE ČISTI LKE EKONOMA PRODAJALKO SPOMINKOV DELAVCA ZA ZUNANJA DELA Nudimo vam delo v dobrem, strokovno usposobljenem in organiziranem kolektivu in primeren osebni dohodek. Od vas pričakujemo, da ste pripravljeni sodelovati pri uvajanju novega objekta ter s svojim delom ustvariti pogoje za dobro in moderno gostinsko ponudbo. S stanovanji TOZD ne razpolaga. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Kompas hoteli Bled, v 8 dneh od razpisa, s pripisom: za hotel Ribno. »IMlKoJJ©ISnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 22. MAJA I9jtf DEŽURNI VETERINARJI OD 22. DO 29 MAJA 1987 Živinorejsko —veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutrej do 22. ure zvečer v zavodu v Kranju oz. po tel.: 22 — 781 ali 24- 779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — sprejemajo: za občino Kranj Jože Rus, dipl. vet., Cerklje, Kurirska 12, tel. 42 — 175 za občino Škofja Loka Vodopivec Davorin dipl. veterinar Gorenja vas 186, tel.: 68-590 za občini Radovljica in Jesenice Dominik Rupnik, dipl.vet., Jesenice, Maršala Tita 45, tel.; 25- 779 za občino Tržič Borut Sajovic, dipl.vet., Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 MALI OGLASI tel.:27 960 ccitallAlft voalla Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Klevišar, Titova 53/b, Jesenice - popoldan 7300 Ugodno prodam nov TOMOS avto-matik in starejši PONY EXPRES. Tel.: 27-697 7333 Prodam zaleteno LADO 1600, po-škodovana školjka, celo ali po delih, cena 50 SM Tel.: 35-565, po 15. uri _7334 Prodam Z 101 GT 55, 3 vrata, letnik 1985. Igor Žnidaršič, Deteljica 8, Tržič, tel.: 51 -657_7335 Prodam KOMBI IMV furgon, letnik 1981, registriran do maja 1988, dobro ohranjen. Tel: 37— 605 7337 Z 75o, letnik 1977, prodam za 60 SM. Tel: 46-232_ 7338 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, ogled po 17.uri. Ahlin, Pot na Zelenec 8, Mlaka pri Kranju 7339 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983. Jože Kohek, Križe 67/a 7340 Prodam osebni avto BMW 318, le tnik 1981, srebrno - metalne barve, bogato opremljen. Jan, Dacarjeva 34, Lesce 7341 Prodam R 14, letnik spetember 1979. Ogled možen popoldne Stane Kern, Zg. Pirniče 89/b, Medvode 7342 Prodam Z 75o, letnik 1978, klepar sko obnovljen, registriran do 15. marca 1988. Podbrezje 5 7343 FIAT uno 55 S, letnik 1984, z dodat-no opremo, lepo ohranjen, prodam Tel.: 23-754 - dopoldne, 45-755 -po 2o. uri. 7344 Prodam Z 101, letnik 1975, cena po dogovoru. Tel 47-064 7345 Ugodno prodam dve rabljeni kabini za traktor IMT 35 in kompletno OSO VINO z gumi kolesi in zavorami, primerno za 5-tonsko traktorsko prikolico. Ljubno 27, Podnart 7346 Prodam hidravlični VOLAN - komplet, KIPER SVEČO in kompleten MOST - prvi pogon Magirus. Tel.: 70-5II_7347 Prodam MOTORNO KOLO APN 6, rabljeno, in novo moško ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Aleš Markelj, Ko vor 123, tel : 57-067_7348 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1982 Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Miro Kosec, Vojsko 22, Vodice _7349 Prodam 126 P, letnik 1979, registri ran do februarja 1988 Tel.: 40-56o, od 16 do 18 ure 7350 Prodam SPAČKA, starejši letnik Britof 308. Ogled od 15. do 18 ure v petek in soboto 7351 Prodam OPEL KADETT, letnik 1969, motor v okvari Petrič, Trnovlje 36, Cerklje_7352 Poceni prodam Z 101, letnik 1981 Levstikova 1, Kranj 7353 Ugodno prodam SIMCO 1100 Tel : 25-886 _ 7354 Z 101, starejši letnik, vozno, neregistrirano, prodam za 20 SM Tel. 23-681, v ponedeljek ves dan 7356 Prodam DIANO, letnik 1979, 68 000 km, generalno obnovljena. Piši jar, Čir če, Smledniška 37, Kranj 7357 Ugodno prodam Z 101 C Zg Bitnje 41/a (ob glavni cesti Krani Škofja Loka) _7358 BMVV 2002 z novim motorjem, pre voženih 22 000 km. prodam Tel : 82 - 997_7359 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, za 80 SM Franc Jerina, Bobovek 16 _7360 Dobro ohranjen MOPED prodam Janez Štefe, Retnje 23, Križe 7361 Prodam WV 1200 Informacije po tel 77 -801 Ogled na Koritenski 16. Bled ' 7362 Prodam Z 101, starejši letnik Tel 65-181 _7363 Prodam GOLF JL, letnik 1978, ah menjam za JUGO, mlajši letnik Tel 51 -812_7364 Predam Z 75o CL, letnik 1979, dobro ohranjen, garažiran Elizabeta Krmelj. Titova 41, Jesenice, popoldan 7365 Prodam LADO 1200 S, prevoženih 5 500 km, dodatno opremljeno, za 450 SM ali po dogovoru Zrnič, C talcev 8/c. Jesenice . 7366 Prodam Z~750 SfcTletnik 80 Tel : 62-020, po 15 ur. 7367 Prodam bel GOLF JGL, letnik no-vember1982, za 360 SM. Vrba 17 7368 Prodam R 4, letnik november 1981. Tel.: 74 - 605_7369 Z 126, letnik 1982, registracija do leta 1988, prodam za 100 SM. Inforamci-je po tel.: 21 -819 7370 Ugodno prodam R 4, letnik 1979. Tel.: 75-967_7371 Prodam GOLF diesel, star 2 leti, ce- na 600 SM. Tel.: 21-118_7372 R 18 TL prodam. Tel: 21 -201 7373 Prodam 125 PZ, letnik 1977. Tel.: 64-071_7374 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Tel.: 67 - 023_7375 Prodam TEKMOVALNO KOLO pi-narello z dodatno kolesarsko opremo. Mladen Košir, Belca 8, Mojstrana 7377 Poceni prodam ohranjeno ŠKODO 110, letnik 1976. Mrak, Britof 162/a _7378 Prodam dobro ohranjeno Z 750 SC, letnik 1979 november, ali menjam za JUGO z doplačilom. Tel.: 25-162, do 14. ure ali popoldne na naslov: Zor-man, Trg Rivoli 9, Planina III 7379 Ugodno prodam 6 mesecev staro Z 101. Tel: 22-385 7380 Prodam Z 101. Tel.: 75-590 7381 Prodam osebni avto OPEL ASCO-NA 1200, letnik 1976/77. Tel.: 82-402 po 18. uri 7382 Prodam FIAT 126, letnik 1979, obnovljen, za 82 SM. Ogled Ljubljanska 13, Bled_7383 GOLF bencinar, letnik 1980, karam-boliran, z novimi rezervnimi deli, prodam. Informacije po tel.: 76 — 254 7384 Z 101 mediteran, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Škof, Vaše 6/b, Medvode, tel: 061/612-834 7385 Prodam dobro ohranjen KOMBI ZASTAVA, letnik 1979, prevoženih 30.000 km. Inforamcije po tel.: 21 -458 _7386 Prodam MOTOR avtomatik 3 MS, 3.800 km, 10 odstotkov ceneje od novega. Lado Blažič, Suška 4o, Škofja Loka, tel.:60-787 7387 Prodam FIAT 750, letnik 1974, registriran do konca leta. Danica Kranjc, Lancovo 20, Radovljica 7388 Prodam VVARTBURG, letnik 1977, in diatonično HARMONIKO. Novak, Zg Bitnje 226 - pri Puškami 7389 Prodam osebni avto FIAT uno 55 S, črne barve, star dve leti, in TOVORNI AVTO Z 635, star 10 let, v odličnem stanju. Informacije po tet : 61 - 154 4 uvožene nove letne GUME, velikost 175 x 14, s platišči in zaščitnimi kapami, za opel rekord, ugodno pro dam Ambrožič, Cankarjeva 12, Rado vljica_7391 Prodam 126 P, letnik 1979, cena po dogovoru. Smrekar, Kokrški odred 20, Lesce. Ogled v petek proti večeru, soboto in nedeljo. 7392 Prodam Z 101, letnik 1973, dobro ohranjeno Bogo Rovan, Kovor 26, Tržič_7393 Prodam dobro ohranjeno Z 101 L Marjan Perkič, Zbiljska cesta 2, Med vode 7394 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 Ja nez Drobnič, Preska 20, Tržič 7395 Prodam JUGO 45, star leto in pol Milena Fngelj, Retljeva 12, Kranj Čirče_ 7396 VVARTBURG, letnik 1977, registri ran do februarja 1988, prodam za 60 SM Tel 67 163_7397 Prodam R 4, letnik 1971, registriran, za 25 SM Tel 80 581 popoldan 7398 Prodam nove GUME in PLATIŠČA 175/14 za BMW Tel 28-459 7399 Osebni avto FORD FIESTA, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam Infor macije po tel 78 339, po 17 uri 7400 Dve DIANI, letnik 1978, prodam Tel 79 607_74m Prodam FIAT 126 P, letnik 78 Za ža go 8, Bled_7402 Prodam Z 750 Dežman. Lahovče 92, tel 42 - 269_7403 Prodam Z 1300, letnik 1972, obno vljeno, registrirano do marca 1988 Bo ris, Begunje 56 7404 Prodam skoraj nerabljeno moško športno KOLO personal in trim KOLO UNIS Tel 39-812___7405 MOPED APN 4, letnik 1980, pro dam Tel 28 578_7406 MENJALNIK za Z 101, prodam Tel dopoldan 26 - 751, mt 69_7407 ~Prodam Z 75o, letnik 1979 Ivo Bren ce, Hraše 17/a.Lesce _7408 Prodam Z 750. letnik december 1980, registriran do decembra 1987 Tel 62 628, Hafnarjevo naselje 46 Škofja Loka 7409 Prodam Z 101 B, letnik 1979. Informacije po tel.: 74-932 7410 Prodam ŠKODO 120 LS, prevože-nih 43.000 km, v brezhibnem stanju. Žnidaršič, Cesta Staneta Žagarja 26, Kranj, tel.: 25-139_7411 Poceni prodam Z 101, letnik 1975. Tel.: 25-647_7412 Prodam JUGO 55 AGV, za izvoz, star 1 mesec, cena 480 SM. Tel.: 061/344-471_7413 Prodam VW 1300, letnik 1971. Tel.: 74-368 _7414 Prodam DIANO, potrebno popravi-la. Tel.: 39-532_7415 Prodam OPEL REKORD, letnik 1970, obnovljen motor. Dare Šubic, Dobje 1, Poljane nad Škofjo Loko 7416 Prodam LADO 1200, letnik 1976. Ogled v soboto od 10. do 12. ure. Pod-lubnik 154, Škofja Loka, Dojčinovič _ 7417 Ugodno prodam R 4 TL, letnik 1978, delno obnovljen, dobro ohranjen, registriran do aprila 1988. Jenko, Godešič 53, Škofja Loka_7418 Prodam karambolirano Z 75o. Kličite v petek, 22. maja 1987, tel.: 61-147 _7419 Prodam VW, letnik 1968, registriran do maja 1988. Tel.: 64-231 7420 Prodam FIAT 850, letnik 1981. Krpic, Frankovo naselje 86, Škofja Loka 7421 NSU 1000, dobro ohranjen prodam. Tel.: 26-822_7422 Poceni prodam ohranjen NSU 1200. Sušnik, Zvirče 55 7423 Prodam avto Z 750 luxe, letnik 1975, registriran do 15. januarja 1988. Tel.: 25-502, Kranj, Gasilska 17 - Stražiš-če 7424 Prodam 126 P, letnik 1983. Tel.: 78- 160 7425 Prodam MOTOR APN 6, dobro ' ohranjen. Tel.: 22-072, Bertoncljeva 45, Kranj 7426 Ugodno prodam LADO 1600, letnik 1980. Milan Prača, Lojzeta Hrovata 7, Kranj, tel: 34-377_7427 Z 750 LE, letnik 1981, prodam. Sp. Brnik 60 _ 7428 LADO 1500 SL, lepo ohranjeno, staro 10 let, zamenjam za Z 101 komfort. Informacije na tel: 47-237 7429 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1975. Nikolič, Zlato polje 3/e 7430 Nujno prodam KOLO personal. Tel.: 22 - 557, Čebulj, Moša Pijade 6 7431 Prodam R 4, letnik 1977, v dobrem stanju, registriran do konca leta. Drago Benedičič, Galetova 12, Kokrica _7432 Prodam MOTOR APN 6, star 1 leto ali zamenjam za MZ 250 TS. Tel.: 79- 701_7433 Prodam Z 1300, letnik 1977. Drino vec, Temniška 5, Naklo, tel.: 47-375 _ 7435 Prodam FIAT 126, registriran do aprila 1988, ugodna cena, ogled sobota popoldne in nedelja dopoldne. Jože Štular, Posavec 144, Podnart 7436 Prodam FIAT 126 P GL, letnik 1986. Razgledna 9/a, Bled_7437 Prodam Z 85o, —tik 1981. Ogled v petek in soboto ves dan. Ristič, Čevljarska 6, Tržič 7438 Prodam Z 101, letnik 1976, prevoženih 52.000 km, 4 zimske gume s platišči in 2 novi letni gumi ter prednji bra nik. Fojkar, Pipanova 45, Šenčur 7439 Prodam Z 101, neregistrirano, letnik 1973. Miroslav Pejič, Delavska 7, Jese niče 7440 Prodam osebni avto SMICA 1301, neregistrian, potreben manjšega popravila. Darko Janževec, Podnart 63 7441 Dobro ohranjeno Z 101 prodam za 85 SM. Beleharjeva 24, Šenčur 74442 Prodam Z 750, registrirano do okto bra. Oranič, Proletarska 48, Tržič -popoldan _( 7443 OPEL KADET 1600 D, letnik 1985, le po ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 39-273 7444 ALFA 1,5 TI, 87/II prodam V račun vzamem cenejši avto Tel : 44 570 7445 KOLO ponv, ženski, prodam Tel.: 26 - 564 7446 Prodajm R 4, letnik 1979. Miro Fic, Zg. Bitnje 108/a (za trgovino) 7447 Prodam Z 850, letnik 1983, prevoze nih 30.000 km. Bojan Klinar, Log Ivana Krivca 7, Jesenice, tel: 81 -364, do poldan 7448 Prodam otroško KOLO senior na 5 prestav Vindišar, Kalinškova 2, Kranj _7449 Prodam karambolirano Z 750, letnik 1978. Tel 51 - 978 od 18 do 19 ure 7450 ALFA giuhetta 1,6, letnik 1983, rde ča, udarjena v sprednjo levo stran, prodam za 380 SM, Tel 62-828 dopoldan 7451 Prodam R 4, letnik 1977. Tel : 41 155 _7701 Prodam R 4, letnik 1983, Jerala, Je šetova 12 _ 7702 Ugodno prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1980, registriran do aprila 1988 Tel 51 576, po 14 uri 7703 Prodam Z 101, letnik 1976, in klavir sko HARMONIKO, 96 basov Mrda Slavko. Šorlijeva 31, Kranj, ogled pe tek m soboto popoldne //(14 Prodam Z 101, letnik 1982 Miro Rib nikar, Nasovče 15, Komenda, tel 061/841 266_7705 Prodam VW 1200. letnik 1970. prva registracija 1976, m desna VRATA za |ugo 45 Pelko, Predoslje 87/a, Kranj Prodani l 1300 l . de hi v Ictmk 1975 Tel 66 467__7707 Prodam VW 1200. letnik 1976, ah menjam za GRADBENI KREDIT (mate nai) oziroma 2a manjši tovorni avto Tel 51 442. vsako popoldne 7708 Prodam .lotim ohranjeno VISO klub letnik 1982 Kebetova 1 Kram tel 22 324 7709 Prodam Z 101, letnik 1975, in SIMCO 105, letnik 1977. Ogled možen po 20. uri. Andželko Brborovič, Pipanova 68, Šenčur_7710 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Tel.: 25-741_7711 Prodam Z 101 GT 55, troje vrat, letnik junij 1984. Tel.: 77-188, Bled, ogled vsak dan_7712 Prodam dobro ohranjen garažiran avto R4 special, letnik 1979. Ogled v popoldanskem času. Anton Ljubša, Retnje 33, Križe, Tržič 7713 Z101, letnik 1978, Tel.: 79-948, zvečer prodam. 7714 OPEL KADET L, letnik 1971, prodam. Tel.: 064/80-000_7715 Prodam CITROEN GS break (karavan), letnik 1979, 74.000 km, brezhiben, za 215 SM. Tel.: 77-123_7216 Prodam JUGO 45, letnik 1982, zelo ugodno. Tel.: 40-142_7717 Prodam SPAČKA, letnik 1972, registriran do maja 1988. Tel.: 82-065 7718 Prodam Z 750, starejši letnik, ob-novljen. Struževo 33_7719 Prodam nov JUGO 45 A ali AUDI 50, star 10 let. Miha Vode, Sp. Brnik 27 __________7720 Prodam Z 101, staro eno leto. Nenad Pantelič, Predoslje 29, Kranj 7721 Prodam SPAČKA, letnik 1976, registriran. Križaj, Sora 39, Medvode 7722 JUGO 55 A, nov, rdeč, in Z 750, obnovljeno, neregistrirano, prodam. Po-kljukar, Poljšica 13 Zg. Gorje 7723 Poceni prodam ŠKODO 110 R cupe, letnik 1976. Tel.: 39-793_7724 Ugodno prodam SUZUKI GS 100. Roman Bratun, Bobovek 29, Kranj _7725 Prodam Z 750, letnik 1985, garažira-no. Tel.: 67-088, po 14. uri_7726 Prodam 126 P, letnik 1978, v dobrem stanju, registriran do maja 1988. Zavri, Mavčiče 75_7727 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1978, registrirano do maja 1988. Le-skovec, Trnovlje 35, Cerklje, tel.: 42-604_7728 Prodam GOLF JGL, bencin, letnik oktober 1982, ohranjen, garažiran. Tel.: 81-307_7729 MOTOR tomos 14 M, letnik 1984, prodam. Tel.: 22-142_7730 Prodam Z 128, letnik 1984, odlično ohranjen. Cena po dogovoru, prevoženih 30.000 km. Ogled petek popoldan in sobota ves dan. Jakara, Gosposvet-ska 11, Kranj — pri Zdravstvenem domu_7731 Prodam NSU 1200, v voznem stanju, registriran do 15. julija 1987. Tel.: 25-928_7732 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, registriran do marca 1988, dodatno opremljen, garažiran, in MINI 1000, le-tnik 1977. Tel.: 77-985_7733 Prodam LADO 1300 S, letnik 1982, prevoženih 26.000 km. Virmaše 60, Škofja Loka, tel.: 61-920_7734 Prodam Z 101 C, letnik marec 1982, prevoženih 42.000 km, odlično opremljeno, garažirano, ohranjeno. Tel.: 26-264_7735 Prodam R 18 TL, letnik 1983, 22.000 km. Grenc 4, Škofja Loka 7736 Prodam Z 101, -staro 4 leta in pol, z dodatno opremo, za 225 SM Tel.: v službi, delovnik, od 6. do 14. ure: 62 268_7737 Prodam Z 750, letnik 1978 in OSTREŠJE za hišo, po ugodni ceni. Bilban, Sp. Pirniče 42, Medvode 7738 Prodam obnovljeno Z101, letnik 1977. Tel.: 40-526_7739 Prodam Z 101 komfort, letnik 1979. Tel : 80 372, popoldan_7740 Prodam LADO 1300 S, registrirano od 1983 Kuratova 48, Kranj Kokrica, tel.: 24 327_774JI Prodam osebni avto LANCIA Y 10 fi-re, letnik 1986 Vinko Rotar, Podreča 101, Mavčiče_7742 Prodam osebni avto FORD ES CORD, letnik 1971, ali menjam za motor ali moped Žiganja vas 31, Duplje _7743 Poceni prodam Z 750, letnik 1974 Ignaca Borštnika 5, Cerklje_7744 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1984. Tel.: 22 907_7745 SUNBEAM, 1. lastnik, 12 500 kubi kov, starejši letnik, 60.000 km, ugodno prodam Antonija Podgoršek, Titova 39, Jesenice__7746 Ugodno prodam WARTBURG kara van, letnik 1982. Tel : 39 313 7747 Ugodno prodam DIANO, letnik 1978, registrirano do februarja 1988, Sbil, Kidričeva 13, Kranj_7748 Prodam GOLF rabbit, letnik decem ber 1979 Hribar, Zasavska 42/a, Ore hek_7749 VISO 11 RE, rdečo, letnik 1985, pro dam za 5,5 M Tel 88 464, po 19 uri _7750 FlAT 127 special, letnik 1984, 30 000 km, prodam Tel 27 803 7751 Prodam TOVORNI AVTO Z 750 AT, letnik 1982, registracija do 22. 10., in FIAT 127, letnik 1973, registriran do konca leta Tel 35 617 7752 OPEL REKORD 20 S, letnik Xl/1978, prodam ah zamenjam za manjši avto (peugeot 104, peugeot 205, viso, re nault 5) Tel 34 708_7753 Prodam PEUGEOT 304, letnik 1970. neregistriran, potreben popravila, ure dim rezervne dele Frankovo naselje 95 Prodam GOLF JGL, letnik december 1980, za 270 SM Franc Kranjec, Pnsta va 10, Tržič______ 7754 l < >t 1111-/755 Prodam avto TAUNUS 1300, 1978 Tel 27 142__ 1975 Prodam Z 750 letnik Živkovic. Pristava bi Prodam DIANO, letnik 50 SM registrirano do konca Tel Vlado 7_56 1978, za leta 25 I 35, v soboto ves dan /757 Prodam Z 101. komfort, letnik 1979~ Kondic. Gorenjskega odreda 18 Krani 7758 RENAULT 11 GTS s konsignacije, star 2 leti prodam. Informacije 064/35-218_ Prodam JUGO 45, letnik 1983, za 260 SM. Tel.: 25-724_ Prodam GRADBENO BARAKO. Tel.: 25-981, int. 213 _ Prodam LADO 1300 S, november 1982. Ul. XXXI. divizije 36, Kranj Nujno prodam TOMOS 14 M, letnik 1984 Mače 14, Preddvor _ Prodam OTROŠKO KOLO Brle, Mo-še Pijadeja 17. aparafl.iiioji ' Prodam OFFSET stroj homodastar 700 CD s prašilnim aparatom in B —3 formati. Tel: 061/212-021_7282 Prodam kombiniran 3 —stranski SKOBELNI stroj, 30 cm širine. Čadež, Na Logu 17, Škofja Loka 7276 Prodam rotacijsko KOSILNICO CM 165 s hidravliko Creina Kranj, nova v zavoju. Srednja Bela 18, tel.: 45-214 __7473 Nujno prodam nov barvni TV sprejemnik, znamke ei niš, z garancijo, za samo 35 SM. Naslov v oglasnem oddelku 7474 Prodam rabljeno PEČ za centralno kurajvo stadler, 5-litrski BOJLER in UMIVALNIK. Sire, Rupa 30/d, Kranj, tel.: 21 -551_7475 Prodam PUHALNIK tajfun, sipov HAVBLIC, "ROTAR" za oranje krompirja, 4 vreče HLEVITA za pod živino. Sp. Bela 5, Preddvor 7476 Prodam AVTORADIO, avtorevers, MTC 2 x 12 VV, OJAČEVALEC technics SV 500 in KASETOFON techuics RS-B 160. Švab. Ul. Franca Rozma na - Staneta 9, Kranj 7477 Prodam rabljen HLADILNIK. Infor-macije po tel.: 38-777, po 15. uri 7478 Ugodno prodam barvni TV gorenje, star 5 let, in ČB TV, star 1 leto. Oba v odličnem stanju. Milan Jarc, Okroglo 19, Naklo_7479 Nov OJAČEVALEC JVC 2 x 100 W, primeren za manjši disko, in nov RADIO pioneer z digitalno skalo in 16 postajami. Cena po dogovoru. Šifkovič, Šorlijeva 29 7480 Prodam dvoredni PLETILNI stroj singer. Tel: 62-514_ 7481 Ugodno prodam 72 —basno HAR-MONIKO melodija. Tel: 80-260 7482 Prodam VIDEO REKORDER univer zum, beta sistem, za 65 SM, in 30 kaset. Dževad Čehajič, Prešernova 25, Jesenice 7483 Prodam PRALNI stroj. 77-539, dopoldan Tel.: 7484 Prodam RAČUNALNIK~ŽX sp< trum. Tel.: 37 - 793 ___'3 Prodam KAMP PRIKOLICO m IMV 390. Tel.: 22-268 __lE! Barvni TV schaub lorenz 67 cm (p| pravilo), rad\0 APARAT HS4einS| 2 zvočnikoma in KOLO dvosed P dem) ugodno prodam. Tel.: 21 -°u°(i Profesionalni ClRKUUM^ffi KW, klina 4.000 mm, cena 22 SM.' dilno SKRINJO 380 litrsko za 15JjT stenski elektronski FLIPER za 18 W kvalitetni STOLP benvton 2 x 80 W 80 SM - prodam. Kidričeva 13 niče - popoldne Prodam PODŠIVALNI "STROJ bel« in union special, verižni Tel: 61-203 (popoldan 62-087 (dopoldan), Bevk Prodam technics SU-V 1 X, TUNER STG-3, RS-T60 R (dvojni - avtore, ZVOČNIKA SB-3450, 120 W, dekla no. prodam. Jerala, Veljka Vlanov 9, Kranj, tel.: 38-268 ___A OJA KASET*! Prodam HI-FI komponento j gramofon, kasetofon, ^pON 2x20W in dvojni KV _Tarirano_Pr 2x10W, vse novo, 0e* 7665% Tel.: 24-040, qA\6_Ao\^^^^ Prodam rabljerT^TEDlL^A persbuseh), 3 rabljena zastf^ ste_> zana okna (brez okvirov) m » ja*^ 6x^1,5. Struževo 24 __.—j^fMV novo električno ^ Prodam iris. Tel: 49-162 Prodam profesionalno^^0 ^jPr, SILKO 178 mm, več ČEBELJ'n ^56 ZIN in 100 BUTAR. Jože Kelih. »J; nje 60_______J^M Prodam KOSILNICO olimpi3-dc no tudi z žetveno napravo in lan* Ml VOZ. Golmajer, Kovor 20, tel.: 57-195___ Ugodno prodam KASETAR — komponenta, s carinsko de*-^ jo. Olševek 55, Preddvor___, Prodam dobro ohranjeno K( CO univerzal muta, kompleten čalrrikom. Tel.. 50-687 Prodam tračni traktorski NIK, širine 2,2 m.Tel^64"' HLADILNIK gorenje""ugc dam. Tel.: 61-742 Prodam Z 101 L. letnik 1978. Tof.čka Dežmana 6, Kranj Krive. /759 Prod3m Z 750 SC letnik 1984, Minka Marčun. Liubno 96 Tel /0 564 /760 Prodam nov KAJAK in PEČ loka term. Informacije po tel.: 21 -819 7485 Prodam novo AVTOPRIKOLICO Tel 42-607 7486 Prodam traktorski OBRAČALNIK FIP SIP 220. Poljšica 6, Gorje 7487 Prodam brako PRIKOLICO. Biše vac, Gubčeva 6, tel: 37-404 7488 Prodam TV jasna, "ŠIVALNI STROJ bagat, PLETILNI STROJ in otroško POSTELJICO z jogijem. Tel : 34-673 _7489 Prodam JADRALNO DESKO jugo racing, rabljeno, za začetnike Marica Nograšek, Predoslje 7 7490 Prodam traktorsko kiper PRIKOLI CO tehnostroj 3 t Prešeren, Gorica 17, Radovljica 7491 Prodam barvni TV grundig, nov ekran. Tel: 26-945 7492 Prodam betonski MEŠALEC, nov, in SPALNICO, starejši model Polde Doh nec, Blaževa ulica 10, Škofja Loka __7493 Prodam ČB TV na daljinsko upra vijanje, star 1 leto, R 12 po delih in de le za R 6 Virmaše 97, Škofja Loka 7494 Prodam nov ŠIVALNI stroj ruža step selektronik, PLETILNI stroj stan dard in KRZNENI PLAŠČ, strižena av stralska ovca Šlajmon, tel.: 74-715 Prodam VIDEOREKORDER panaso nik NGV 7 za 70 SM in barvni TV grun ding. ekran 42, vse na daljinsko upra vijanje, deklarirano, za 56 SM Tel : 061/344 - 471_7496 Prodam barvni TV gorenje selekto matik za 12 SM Potočnik, Veliki breg 6, Mojstrana 7497 Prodam 8 JEKLENK za plin butan -propan, polnjenje 33 kg, in KRMILNI stroj za krmljenje piščancev Čimžar, Tunjiška mlaka 13, Kamnik, tel 061/832 321_7498 Prodam PEČ central 20 S Karel Fon, Razgledna 4/a. Bled 7499 Prodam motorno ŽAGO stihi 0,50 A V Tel 50 530 7500 Prodam ČB TV sprejemnik Tel 35 - 565_750_ Prodam JADRALNO DESKO im-grad D 1 z jadri 6 in 4,5 m2 Bratuž, tel 61 - 528_7502 Poceni prodam 80-litrski KOM PRESOR 10 atm . italijanski Stane Pjevčevič, Podl|ubelj 29/a, Tržič 7503 Prodam KOSILNICO motv in sipov čelni NAKLADAČ Gregorec Sp Ve terno 3, Tržič 7504 Prodam Ml fiAl hC ah menjam za manišo PRIKOLICO do 300 kg Janko Zupan, Bistrica 17 7505 Prodam TRAKTOR štore 404 m dvo bobensko VITLO Tel. 83 - 176 7506 Prodam dobro ohranjeno barvno TV. ekran 56, gorenje r.olor, staro 6 let Tel 28 820_7507 Prodam REZKALNI stroj ALG 100 Tel 47 334 ah 47 -657_7508 Prodam 5 let star barvni TV isk^a Tavčar. Sp Besmca 45 /509 Prodam nov ELEKTROMOTOR 22 KW, 1450 obratov na minuto Tel 39 596_ 7510 Prodam dvojni VPLINJAČ vveber z nastavkom in filtrom Informacije po tel 89 088 7511 00" Prodam leto star ~ČB raztegljiv KAVČ in Tel.: 25-687 TV Prodam 120 VV. Tel ZVOČNIK^ 66-486 Prodam AVTOGEN. Tel Prodam BOBNE ugodni ceni. Tel.: 81-734 po Prodam nov HLAdK0( 'a°' čar tip 171 E, 170 I, zelo ugod"0 sovo 50, tel: 42-490 __ Ceneje prodam nov PRALNI gorenje Tel.: 21-808 Prodam OBRAČAlNiK"^' {% za kosilnico alpinist, K~Tn,ft lf\ 2200 D brez motorja, MO" pP mahindra, CERANO in rezerv tp?12 omarico m zvočniki 40 W m ^' pi jH STOLP elin z zvočniki ter "j^rM MTC z daljinskim vodenjem, pt? A in deklarirano. Hubert Štubl)3 Jff^k tarska 3/a, Tržič h Ugodno prodam tovorno £r0v4^ CO za kamp opremo (s P° % \, Tel 82 969 Prodam 10% ce neje novo ■• ™» no TUŠ KABINO Tel 35 32*' j > m OTV, Prodam rabljen električni 3; NIK iskra corona (2 t 2) Tel - ^ Prodam novo PEL za centr3^_kl 23, 10% ceneje EKSPANZIJA SODO, ČRPALKO m obrtnišj" | ~ NI STROJ singer. za 20 SM fls Prešernova 3, Radovljica -^.m Prodam PRALNI STROJ * oglasnem oddelku Prodam 80 litrski HLADlLr^ Ravnikar, Trg Prešernove bn. 7472 HITACHI ni stolp PHILIPS 31_______ AVTOPRIKOLICO Podbrez _ 7694 luhano"~p7odam JADRALNO-DE^ °Uria z jadrom in LOK sailboard -L Koienina, Sv Duh 81, Škofja g______7695 Qda"i KAMP PRIKOLICO adria rerJ*v°*ni model z veliko dodatne 8o'n,letnik 1979, za 180 SM. rniw a?8' P°Po|dne ali osebno Pi-^ Alojza Rabiča 54, Mojstrana ___________ 7696 n n«m rabljen TV gorenje, star C u 6kran v garanciji, in RADIO z • T»i ,asetama, fister, star 2 mese ptSii3t5_L__ 7697 'ela^ barvni TV nordmende, star •ekran 52, daljinsko upravljanje. ,^B65___1 7698 5^ AKUMULATOR, 135ampe JQ^^68j^sc^________^ 'sn0.Proda"i PRALNI STROJ 'e. obnovljen Tel 34-029 7700 potema 2,5 ohra njeno SPALNICO, PRE * 2,5 in OBEŠALNIK z 7268 39-825 in neL Porriivalno MIZO, PREDAL 6i c*aJ visečih OMARIC. Sp. Du 7539 0 (S?, otoško zložljivo POSTE *ria q/i,,anska- 120 x 60 cm Janeza s/". stan. 18, tel: 39-796 __Z__ 'TllRn mesecev staro sedežno h "U temno rjave barve. Tel.: oldan 7541 ^arn vetska '.sta '30 otroški POGRAD z jogiji. 17, stan 9, popoldan 7542 KUHINJO marles samara Pel let, in termoakumulacij KW. Informacije po tel.: 7543 eno SPALNICO, PO iv KAVČ, 2 FOTELJA, KOT z mizo in HLADIL Ogled 23. maja od 12 afner, Groharjevo naselje " tel : 62-866 dopoldan 'trsk > H 'Lok I ^ ^261 'isko ir,ALN LPToda arn nov n°vo zakonsko POSTELJO. __7545 MIZO, 2 peči na trda go 1 STROJ in staro KOLO Tel.: 26-822 7546 ubski MIZICI, 8o litrski nerabljen, in rabljen PO STROJ Primož Malovrh, 72, Škofja Loka 7547 lam UMIVALNIK, stra JLJKO s kotličkom (uvože in\ rumeni barvi. Bled, 7548 Cro7in° Vodarn otroško POSTE ' J°9ijem Majda Rekelj, Hraše _ 7549 STROJ, HLADILNIK in 4 godno prodam Tel.: ure dalje 7550 3.KADI in namizni LIKANJE ugodno pro _Z*l 90 ^NJO za tuš, novo, litože lir x 90 Frelih Beleharjeva 39, __7552 L?"?,0 Prodam okroglo MIZO in 4 $8 Uvan, Zasip, Blejska c 9, tel : [%^---_____^_7553 ^^~25" m2VINOTEKE Tel : m* f novo OMARO (90 x 45 x »k.. '»I 22 -946 Kokalj, Nazorje 7555 f^U^TROSED (raztegljiv) in 2 ■''r^l'ei.: 9R _ 704 7Kiut 7556 LNi, rn°^štedilnik z garanci-K!% • Gorenjskega odreda 6. tel : LProd^~-_______Z Ri^CT kuninjske elemente. ,c Viktorja Svetina 8/b. Je 75B8 r'.Nadodam POSTELJO z oma-R[e|..Raam, Podlubnik 228, Škofja lfe^L?2__7603 lS6|jiri0v otroški POGRAD -^<|90 • Po zelo ugodni ceni. ? P°oS1J|LJOzjogijern.KAVĆ N33 ' ^LJA ter MIZICO. ^S-—^ 7607 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO z jogiji. Janeza Puharja 4, Planina, stanovanje 4, pritličje_■» 7608 Prodam nerabljen 80 1 BOJLER, 10 % ceneje. Jože Kunšič, Polje 20, Za- sip, Bled__7609 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Tel: 21-500 7610 gradbeni maj. Prodam ali posodim 10 ton CEMEN-TAanhovo P C. 450. Tel: 79-174 7516 Prodam 2,5 m3PESKA za gradnjo (kamniški). Tel.: 22-973_7517 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak, veliki format, in dve novi savski GUMI 155 x 13. Visoko 92, Šenčur __7518 Prodam 1 m3PLOHOV, 2 TRAVERZI in OPEKO špičak. Janez Luskovec, Strahinj47 7519 Prodam 2 m3belega kamniškega 0,3 PESKA za fasado, 67 kosov opečne zračne TULJAVE in zeleno WC školj-ko. Tel.: 40-624_7520 Prodam 3 tone svežega CEMENTA in 1 m3hrastovih DESK. Sušnik, Zg. Besnica 14, tel: 40-503 7521 Prodam strešno KRITINO tegola. Tel: 43-077 _ 7522 Prodam 750 mm PPR KABLA 2,5 in 1,5, vhodna VRATA bor s kovinskim svetlobnikom, dim. 150 x 210 cm. Tel.: 60 - 446_7523 Prodam ali zamenjam za gradbeni material 180 kosov stropnih POLNIL za norma strop in novo nerjaveče pomivalno KORITO. Tel.: 81-231, int. 32-24 dopoldan_7524 Prodam 1.000 kosov betonskih KVADROV. Tel: 28-639_7525 Prodam 130 kosov kombi PLOŠČ, deb. 5 cm. Tel: 28-805 7526 Prodam LEGE, PUNTE in bukove HLODE. Jože Ovsenik, Prezrenje 12, Podnart 7527 Prodam LATE za kozolec in gradbe-ne PUNTE. Tel: 64-188_7528 Prodam 300 kosov strešne OPEKE trajanka, sive barve. Tel.: 40-585 7529 Poceni prodam 17 kg bukolit LAKA. Tel:35 - 324 zvečer 7530 Prodam dobro ohranjene ZLEBO VE. Tel.: 75-997 7531 Prodam strešno KRITINO škriljavec in smrekove OBLOGE. Češnjica 26, tel.: 70-104_7532 Prodam 2 OKNI z roleto in balkon ska VRATA. Kimovec, Zg. Gorje 64/a 7533 Prodam suhe smrekove PLOHE. Jernej Ajdovec, Pipanova 24, Šenčur _7534 DESKE in PLOHE prodam Tel.: 25-217 _7535 Prodam 9 OKEN z roleto 140 x 160, OKOVJE za rolete in PRALNI stroj, ra-bljen. Tel.: 36-548_7536 Prodam hrastove PLOHE Sr. Bitnje 28_7537 Prodam novo strešno SALONITKO 60 x 40 - 400 kosov s SLEMENJA KI-20 kosov in VIJAKI. Butollo, Mrakova 8, Kranj, tel.: 22 - 764 7538 Prodam 20 vreč TERANOVE za fasa-do. Šmid, Dolenja vas 34, Selca nad Škof jo Loko_7642 Prodam žagan LES in železne STOPNICE. Lado Skopec, Log 19, Škofja Loka_7643 Prodam 3 rabljena OKNA, dim. 160 x 130, in 1 okno dim 150 x 120 ter konjske VILE — za obračanje sena. Jože Stare, Dragočajna 9, Smlednik __7644 Prodam betonsko ŽELEZO po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd._7645 Prodam VRATA lip 70 L in 70 D, KU PIM 80 L, in zamenjam levo KRILO 80 za desno, vse hrast — temna lužina. Tel 46 402_7646 Prodam strešno OPEKO folc, 700 kosov nove in 1000 kosov rabljene Šu-bic, Gobovce 3, Podnart, tel : 70 081 _7647 Prodam kombi PLOŠČI cm, cena po dogovoru. Tel.: 40 028_7648 Prodam suhe smrekove PLOHE, DE SKE in tri lesene STEBRE za kozolec Popovo 2, Tržič_7649 razno prodam Prodam ČOLN maestral 6 in MOTOR tomos 4 KS Tel: 33-877 po poldne_ 7577 Prodam JADRALNO DESKO R 2 bollet Trampuž, Tomniška 26, Naklo _7578 Prodam JADRALNO DESKO D 2, ohranjena, z dodatnim manjšim jadrom. Tol.: dopoldne 25-361, int. 81 , ,, „ . ^ ,7579 Prodam polavtomatsko lovsko PUŠKO šibrenico. brovvnmg FN, kaliber 16. Hribar, Vidmarjeva 2/a, Kranj 7580 KOLESLJA solidne izdelave, dobro ohranjena, prodam Krista Kozmus, Gornji Leskovec 4, 68283 Blanca, tel : 068/88-472_7581 Prodajam kvalitetne SADIKE para dižnika, paprike, zelja (tudi holandske hibnde). tagetis, salvije in drugo. Sr Bela 6, Preddvor, tel 45-223 7582 Prodam ŠOTOR za 5 oseb ( 2 spal-nici) in PLATIŠČA za VW variant Tel.: 21 -844_7583 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO Tel : 50-820_7584 Prodam 10 mJhrastovih DRV. Informacije po tel : 7.0-233_7585 Čebelarji! Prodam nove AŽ PANJE na 9 in 10 satov. Tupaliče 59 7586 Prodam ŠOTOR Tel : 46-077 7587 ZAJČNICO, 9-delno, skoraj novo, prodam. Tel: 42-121_7588 Prodam globok avstrijski otroški VOZIČEK za 10 SM Tel : 22-586 7589 Prodam 9 AŽ PANJEV. Pavla Šlibar, Bistrica 24, Tržič_7590 Prodam AVTOSEDEŽ za otroka in dva vrtna STOLA bohor. Tel.: 35-197 _ 7591 Prodam jedilni KROMPIR igor. La-hovče 21_7592 Prodam SADIKE paradižnika, posebne sorte, je večji in zelo okusen. Polajnar, Dvorska vas 27 T7592 Prodam rabljene REZERVNE DELE za Z 101. Lojze Markelj, Na Kresu 22, Železniki, tel: 66-578_7620 Prodam prednja desna VRATA, zadnja leva VRATA, POKROV prtljažnika, dele motorja za lado 1600, 30 kg betonskega ŽELEZA 06 in FASADNI ODER. ZIŽMOND, Britof 115 7621 Ugodno prodam BOBNE amatti — zaradi odhoda v JLA. Andrej Vreček, Smledniška 112, Kranj_7621 Prodam SENO. Ilovka 11, Kranj 7622 Prodam konjsko KOŽO 2,18 m', be-lo-sive barve. Tel.: 74-142 po 20. uri _ 7623 Prodam ZAPRAVLJIVČEK - volov 145 — generalno obnovljen, cena 200 SM. Tel: 61-436_7624 Prodam belo dekliško obhajilno OBLEKO. Podbrezje 34_7625 Prodam otroško STAJICO in AVTOSEDEŽ. Tatjana Hribar, Vidmarjeva 2/a, Kranj_7626 Prodam 6 gajbic KROMPIRJA saski- ja. Luže 44_7627 JADRALNO DESKO hi-fly 444 prodam za 17 SM. Tel: 41-066, Partizan- ska 43, Šenčur_7628 Prodam globok otroški VOZIČEK. Tel.: 70-059 - Saje_7629 Prodam 4 skoraj nove GUME, dim. 145x13, cena 10.000 za eno. Tel.: 81-743, dopoldan_ 7630 Prodam novo kovinsko ZAJČNICO in rabljen DROBILEC žita. Šumi, Struževo^_7631 Prodam 2 GUMI 11,2—10 x 28, čelni NAKLADALEC za traktor IMT ali Zetor, betonsko ŽELEZO 5 mm. Strahinj 7 7632 živali Prodam mlado KRAVO, dobro mle-karico, 8 mesecev brejo. Tel.: 49 — 174 7452 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše, domače reje. Sp. Brnik 60 7453 Prodam 2 KOZI. Radovljica, tel.: 75-889_7454 Prodam KRAVO, ki bo drugič teleti la. Pogačar, Studenčiče 7, Lesce 7455 Prodam KRAVO simentalko po teletu Ogled popoldan. Zg. Besnica 35 _7456 Prodam več črno-belih KRAV. Jezerska c. 92/a, Kranj 7457 Prodam KRAVO s teleti ali po izbiri. Zapoge 11, Vodice 7458 Prodam starejšega PONIJA, težke ga čez 500 kg. Anton Zaletel, Trnje 4, Škofja Loka _7459 Prodam PIŠČANCE pitance, stare 6 tednov, težke cca 1,5 kg žive teže, krmljene z naravno hrano, primerne za nadaljnje pitanje ali zakol, cena 1.400 din Tel: 57-147, od 18 do 20. ure 7460 Oddam PSIČKA, starega 4 mesece, brez rodovnika. Naslov v oglasnem oddelku_7461 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejo-sti. Bernard, Kupljenik 7, Bohinjska Bela_7462 Prodam mlado KRAVO s prvim te ličkom. Franc Špruk, Lenart 4, Cerklje _ 7463 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo _7464 Prodam 2TELIČKI frizijki, stari 4 tedne Orevc, Kranjska 17, Radovlji ca_7650 Prodam breje TELICE simentalke po izbiri ali zamenjam za mlado jalovo GOVED Virmaše 42, Škofja Loka 7651 Prodam PRAŠIČKE, težke 20 do 30 kg. Razgledna 14, Bled__7652 ' Bistro JELEN Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI I Ugodno prodam dva mlada JAZBE CARJA Gorenjska c 28, Naklo 7465 Prodam mlado KRAVO po teletu Ribno31, Bled 7466 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev Vrhnje 1 7467 Prodam KRAVO po izbiri in menjam BIKCA za TELIČKO. Podbrezje 25 7468 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo, in KROMPIR za krmo. Velesovo 9 7469 Prodam TELE nad 100 kg in mlade OVČKE. Visoče 5 7470 V juniju in juliju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka _7471 Prodam manjše in večje PRAŠIČ-KE, Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7472 ^liluiicn ft ran j Prodam BIKCA simentalca, starega 10 tednov. Valentin Grilc, Ambrož pod Krvavcem 3, Cerklje_7653 Prodam 2 TELIČKI, stari 3 tedne. Rozman, Križe 73_7654 Prodam KRAVO s teletom. Adergas 28_7655 Prodam BIKCA za pleme, starega 5 tednov. Ovsiše 28, Podnart 7656 Ljubiteljem živali oddamo SIAM-SKEGA MAČKA. Pesjak, Prešernova 3, Radovljica_ 7657 Prodam KRAVO s teletom. Ziganja vas 31_7658 Poceni prodam KUNCE - ZAJCE, modre dunajčane. Tel.: 75-703 7659 Prodam KOZO z mladiči, dobro mle-karico. Voglje 107_ 7660 Prodam 14 dni staro TELIČKO. La-hovče 61_7661 Prodam 20 dni starega BIKCA in 10 dni staro TELIČKO. Crngrob 10, Žabnica_7662 Prodam od 40 do 150 kg težke PRA-ŠIČE. Posavec 123, tel.: 70-379 7663 Prodam 5 let starega delovnega VO-LA. Kupljenik 2, Bohinjska Bela 7664 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo ali po izbiri. Popovo 2, Tržič_7665 stanovanja Mlajša uslužbenka išče v Kranju GARSONJERO ali išče ENOSOBNO STANOVANJE za 2 do 3 leta. Možno predplačilo. Šifra: Kranj 7567 Zakonski par išče STANOVANJE v Radovljici ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Tel.: 061/881 -600, po 20. uri 7568 Za daljšo dobo vzamem v najem manjšo HIŠO, po možnosti z vrtom. Lahko s kasnejšim odkupom-ali STANOVANJE. V poštev pride okolica Kranja, Škofja Loka ali Radovljica. Ponudbe pod šifro: Nujno 7569 Mamica z dvema deklicama nujno IŠČE SOBO s kuhinjo - stanovanje v Škofji Loki ali okolici. Šifra: Čimprej _7570 Prodamo dvosobno STANOVANJE na Planini za 20 milijonov. Tel.: 26 - 052_7571^ Prodamo 4-sobno STANOVANJE (komfortno) ali zamenjam za manjše z doplačilom. Šifra: Lep razgled 7572 Zamenjam 3-sobno STANOVANJE, 70 nrr, v Škofji Loki za enako v Kranju. Ranislav Musič, Frankovo naselje 156, Škofja Loka 7573 Zamenjam dvosobno družbeno STANOVANJE v Kranju za večje. Tel.: 24 - 490_7574 Petsobno STANOVANJE na Zlatem polju — centralno ogrevanje — MENJAM za dvosobno, pritličje , na Pla-nini. Tel: 37-217,po 15. uri 7575 Zamenjam starejšo HIŠO v okolici Kranja za večje enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem od-delku_7576 Nujno prodam GARSONJERO v Li-kozarjevi ulici z opremljeno kuzhinjo, 32 nrr. Možna zamenjava za avto, ka mion ali stroj. Tel.: 075/774-354 7065 Mlad par najame STANOVANJE na območju Škofje Loke. Tel: 62 897 ■* _7633 TROSOBNO stanovanje v Kranju zamenjam za HIŠO, najraje v Škofji Loki. Šifra: Doplačilo_7634 Zamenjam večje ENOSOBNO centralno ogrevano stanovanje, sončna lega, novejše izdelave, za DVO- ali TRISOBNO. Šifra: Okolica Kranja 7635 ENOSOBNO družbeno stanovanje s centralno v Ljubljani zamenjam za po-dobno v Kranju. Tel : 061/324-070 7636 V Kranju ali bližnji okolici vzamemo v najem ali odkupimo garsonjero, enosobno stanovanje z garažo ali brez, manjšo hišo za našega predstavnika, ki potuje, spal bo, kadar pride. Če ni odkup, najamemo za več let. Šifra: Soba za vzorce_7637 Zamenjam DVOSOBNO stanovanje brez centralnega ogrevanja za enako s centralnim ogrevanjem Nudim nagra-do Tel : 25 928_7638 V Škofji Loki ZAMENJAM sončno večje stanovanje za HIŠO z doplači-lom. Tel.: 34-632_7639 Prodam novejše ENOSOBNO stanovanje v Kranju, 45 m'. Vseljivo takoj. Tel.: 47-101__7640 Iščem GARSONJERO v Kranju. Si-fra: Predplačilo _7063 poieif! V bližini Škofje Loke prodam mon-tažno POČITNIŠKO HIŠICO. Informacije v nedeljo, 24 maja, od 9 do 11. ure. Tel.: 60-685_7619 Prodam zazidljivo PARCELO z vso dokumentacijo v Škofji Loki. Šifra: Ugodno_7593 VIKEND na Planini pod Golico (Rov-, te) prodam. Ponudbe po tel: 061/576-417, do 8. ure zjutraj ali med 14. in 16 uro 7594 Prodam leseno BRUNARICO, 3x6 m, na Ambrožu pod Krvavcem. Informacije 24. maja od 10. do 17. ure. Čovič, Ambrož 3 7641 kupim Kupim uporaben MOTOR za BMW 2500 — 6 valjni. Lahko tudi z menjalni-kom.Tel.: 26-331_7595 Kupim suhe javorove PLOHE ali DESKE. Franc Sajovic, Gorenjska c. 28, Naklo, tel.:47-318_ 7596 Kupim BIKCA ali TELIČKO, stara 5 mesecev, TELE, starega 6 tednov, in TELIČKA starega do 15 dni. Tel.: 60-734 zjutraj_7597 Kupim večjo količino betonskih ZIDAKOV. Janez Markelj, Martinj vrh 36, Železniki_7598 Kupim starejši KOMBI zastava (lah-ko v okvari). Tel.: 26-945_7599 zaposlitve Nujno zaposlim več ŠIVILJ. Šifra: Dobro plačilo 6791 Zaposlim KV KUHARICO. OD 30 SM. Tel.: 80-051_7241 Delo na dom nudim samostojni Šl-VILJI. Šifra: Jeans 7245 Zaposlim KROJAČA ali ŠIVILJO. Modni salon Teršek, Jahačev prehod 1, Kranj_7246 .Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. OD po dogovoru. Tel.: 064/23-143_7181 Za čiščenje stopnišča, skupnih prostorov in okolice bloka v Kebetovi 18, Kranj, IŠČEMO žensko. Tel.: 21 -445 , od 18. do 19. ure_ 7559 Ali si mogoče že kdaj oziroma bi rad opravljal delo ZASTOPNIKA na terenu? Te to delo veseli, pa si zaradi slabih pogojev in zaslužka obupal!? Javi se s kratkim življenjepisom in gotovo ti bomo odgovorili. Šifra: S pridnostjo do lepšega jutri 7560 Zaposlitev dobi DEKLE z znanjem šivanja in krojenja. Ponudbe z opisom izobrazbe in o dosedanjih izkušnjah pod šifro: Iznajdljiva 7561 Šivanje na dom DOBI izkušena in pridna ŠIVILJA. Tel.: 28-636 7562 Mlad moški OPRAVI za vas vsakršno nevsakdanje, naporno, izpostavljeno, umazano delo. Ponudbe pot šifro: Asket 7563 Redno ali honorarno zaposlim MLADEGA FANTA z odsluženim vojaškim rokom ali UPOKOJENCA z Jesenic ali okolice, ki ima veselje do dela v ČEVLJARSKI STROKI OD dober. Tel.: 37-452 od , 19. do 21. ure 7564 Lektoriram diplomske naloge, referate, seminarske naloge, magisterske naloge, doktorate idr. Prof. Angelca Pogelšek Pivk, Cegelnica 30, Naklo, tel :47-203_7565 Starejši upokojenec išče POMOĆ v gospodinjstvu, po možnosti upokojenko brez obveznosti. Naslov v oglasnem oddelku 7566 HONORARNI ZASLUŽEK Z NAJ-BOLJŠIMI POGOJI nudimo pridnim in poštenim osebam pri prodaji knjig na področju Slovenije. Pogoj: lasten, prevoz, delo ob sobotah in nedeljah. Ši-fra: Denar zagotovljen_7614 ČEVLJAR išče zaposlitev. Šifra: Čevljar_7615 Zaposlim TEHNIKA ali INŽENIRJA za telekomunikacije in industrijsko elektroniko. Nudim zanimivo kreativno delo z mikroprocesorji in sodobnimi telekomunikacijskimi napravami. Javi-te se po tel : 24-792 7616 Zaposlim PK KLJUČAVNIČARJA z znanjem elektro varjenja. Tel.: 47-409 __7617 Zakonca iščeta kakršnokoli DELO na domu. Šifra: Lasten prevoz_7618 Iščemo ambiciozne ljudi z lastnim prevozom, ki bi radi več denarja, kot ga imajo sedaj. Ni prodaja knjig. »Ne bo ti žal«. Naslov v oglasnem oddelku Če ste urejeni, iznajdljivi, ambiciozni in vas ni strah prodaje atraktivnih artiklov ter imate lasten prevoz, se javite na šifro: »Prodajni artikel, niso knji-ge«. Naslov v oglasnem oddelku OllALO PROSTOR ZA DELAVNICO, bolj kot skladišče (okoli 35 m2), v okolici Kra-nja išče obrtnik. Šifra: Gotovina 7252 Adergas, teniška sekcija Pra-protna polica, obvešča vse ljubitelje tenisa, da je na razpolago teniško igrišče v Praprotni polici za rekreacijsko igranje. Dovolilnico za igranje do-bite na Praprotni polici št. 23 7600 OBVHIIIA ROLETE IN ZALUZIJE, popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite Špilerjevim, Gradniko-va 9, Radovljica, tel.: 064/75-610 5766 Ansambel Lipa, bivši Krvavški kvintet, vsak petek in soboto igra na vrtu hotela Jelen v Kranju. Vabljeni! 7601 Gasilsko društvo Sp. Brnik vabi v soboto, 23. maja, ob 20. uri na kresno noč in v nedeljo, 24. maja, ob 16. uri na veliko vrtno veselico. Igra ansambel Obvezna smer. Vabljeni! 7602 Kdor živi v mislih svojih dragih, ni umrl (S. Kosovel) V SPOMIN 11. maja so minila tri leta, kar je za vedno zaspal naš predragi mož, brat in stric ANTON KRELJ Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. ŽENA TINKA IN SORODNIKI Škofja Loka, 11. maja 1987 In pride milost kot pride hudo in stopiš v čas, ki ga živel ne boš. In pod bosimi nožicami vnukov dan zeleni, čist in svetal, od trav ni bodljikavih rož. (T. Pavček) ZAHVALA Nismo še doumeli, da smo za vedno izgubili našega najdražjega moža, očeta, dedija in brata MILOŠA ŠTERA Vztrajno smo se bojevali z boleznijo, za katero smo že vnaprej slutili, da nas bo premagala. V najtežjih trenutkih so nam stali ob strani dobri in srčni ljudje. Iskrena hvala za zdravniško pomoč, skrb in toplo človečnost dr. Ravnikarjevi in prof. Štan-glu. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom, članom DO Murka in prijateljem za vse pozornosti in veliko pomoč. Hvala poslovnim prijateljem, znancem in vsem, ki ste se v tako velikem številu in z iskrenim spoštovanjem prišli poklonit pokojnikovemu spominu. Hvala prof. Francu Rihtarju za ganljivo igranje Tišine. Hvala pevcem zbora A. T. Linhart za plemenito preprosto in tiho veličajno petje ob sončnem zahodu. Hvala vsem za podarjeno cvetje in za sožalje, ki ste nam jih izrazili ustno ali pisno. Hvala vsem, ki ste bili v teh težkih dneh z nami. Milena, Miha, Dragica in Drago Radovljica, Naklo, maja 1987 9 NOVICE IN DOGODKI 16. maja je bilo v Tržiču 4. srečanje mladih gorenjskih tehnikov Trzicam so bih najboljši Tržič, maja — Razstava mineralov in fosilov je bila kriva, da se je tako malo slišalo za še eno zelo zanimivo prireditev, ki je bila v soboto v Tržiču. Srečali so se tekmovalci občinskih zvez organizacij za tehnično kulturo iz Kranja, z Jesenic, iz Domžal, Škofje Loke, Kamnika, Radovljice in Tržiča. Tekmovalo je 221 mladih tehnikov, skupaj z mentorji pa jih je prišlo v Tržič več kot 300. Pomerili so se v 29 različnih panogah, glavni pokrovitelj srečanja pa je bila tovarna obutve Peko Tržič. Za Tržič je bila organizacija takšne prireditve velika preizkušnja, saj se kaj podobnega tu še ni dogajalo. A so se kar dobro znašli in našli tudi primerne prostore za tekmovanja. Računalničarji so se pomerili v osnovni šoli v Križah, spoznavanje proizvodnega procesa je potekalo v Peku, z jadralnimi modeli, modelarskimi raketami in deltoidnimi zmaji so tekmovali na poligonu Žiganja vas-Breg, v uporabi električnega orodja klip-klap v tovarni Zlit, z ladijskimi modeli v ribniku tovarne BPT, z avtomobilčki na električni pogon v šoli v Krizah, amatersko radiogonometriranje so imeli na poligonu Križe—Tržič— Senično, mladi tehniki so se v obrambi in zaščiti pomerili na poligonu v Sebenjah, mladi čevljarji in oblikovalci usnja v Peku, makete so z rezkomode-larjem izdelali v Zlitu, mladi fotografi so bili gostje domačega foto kluba, filmarji pa so svoja dela predstavili osnovni šoli v Križah. Za raziskovalne naloge pa je svoje laboratorije dala na voljo tovarna Lepenka v Tržiču. Okrogla miza Dolinarjevi kipi DA ali NE Kranj, 20. maja — Točno pred dvema mesecema je v Gorenjskem glasu izšla priloga Odprte strani, ki je pod naslovom Kaj le hoče ta mladina priobčila tudi članek Marka Jen-šterla in strip Zorana Smiljaniča, ki sta razburila kranjsko javnost. Tako članek kot strip sta doživela zelo različne odmeve: od popolne podpore do ocene, da gre za idejo o rušenju Trga revolucije, točneje Dolinarjevih spomenikov, ki so v šestdesetih letih napravili novo podobo tedanjega Parka svobode. Okrogla miza, ki je pod vodstvom Jožeta Novaka potekala v organizaciji studia Carnium v sredo v poznih popoldanskih urah v neposredni bližini Dolinarjevih kipov, v Delavskem domu, je privabila precej obiskovalcev. Pestra je bila tudi njihova sestava, od politikov, umetnostnih zgodovinarjev do arhitektov. Prisotni so bili tudi Ivo Miklavčič, ki je na seji kranjskega DPZ postavil delegatsko vprašanje glede mladinskih Odprtih strani, Martin Košir, predsednik gradbenega odbora takratne preureditve Parka svobode oziroma Trga revolucije, in Marko Jenšterle, pisec članka Simboli, ki ohranjajo status quo, ki je pomenil začetek polemik. Več o poteku okrogle mize in vsebini posameznih razprav v prihodnji, torkovi številki Gorenjskega glasa. Vine Bešter Kranj, 21. maja — V zahvalo za opravljeno težko nalogo pri vzponu na Triglav so se predstavniki /SMS še enkrat zahvalili prvini nosilcem štafete mladosti. V kranjski Planiki so jim predstavili proizvodnjo, podarili pohodne čevlje t a vem ter pripravili pogovor. Planince je zanimalo predvsem delo pri razvoju športne in planinske obutve, predstavniki tovarne pa so se z njimi dogovorili, da jim bodo pomagali pri razvoju lastnega programa planinske obutve. Sprejema so se udeležili: Stane Belak, Igor Tratenšek, Pavle Kozjek, Zvone Drobnič, Marija Stremfelj, Ela Leskovšek, Bojan Šprogar, Tone Škarja, predsednik RK ZSMS Tone Anderlič in predstavniki Planike. V. Stanovnik. Foto: G. šinik Srečanje jugoslovanskih pionirjev v Titovem Drvarju Od i6. do 18. maja je bil v Titovem Drvarju šesti zbor pionirjev Jugoslavije pod geslom Pod zastavo svobode smo branili Tita, ki je bil organiziran v sklopu 15. pionirskih iger Jugoslavije in zvezne akcije Rastemo pod Titovo zastavo za srečno pot v 21. stoletje . Pionirje SR Slovenije so tokrat zastopali pionirji iz osnovne šole Bled, devetčlanska folklorna skupina DPD Svoboda Ribno pod mentorskim vodstvom Roz-ke Torkar in koordinatorke za poživitev dejavnosti Zveze društev prijateljev mladine pri OK SZDL Radovljica,Anice Svetina z Bleda. Srečanja z drugimi pionirji iz Jugoslavije so bila izredno prisrčna in neposredna. Naši predstavniki so v zadovoljstvo vseh in ob velikem navdušenju prijaznih gostiteljev dobro opravili svoje poslanstvo. Vse prireditve so potekale v znamenju jubilejev: 50-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 45-le-tnice ustanovitve jugoslovanske pionirske organizacije. Predstavili so se s plesi in ponazoritvijo gorenjskih delovnih običajev. Naša odprava v Titovem Drvarju ne more prehvaliti izredne gostoljubnosti tamkajšnjih prebivalcev in pozornosti, ki so jim jo izkazovali gostitelji, pri katerih so bivali med obiskom v tem zgodovinskem kraju. j ^ Jakob Šter, predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo iz Tržiča, je dejal, da so z organizacijo zadovoljni, posebej pa se zahvaljujejo Peku, skupščini občine Tržič, mladinski organizaciji. Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, BPT,Lepenki, Zlitu, Rogu, SGP, Metalki, Ljubljanski banki Tržič, Gozdnemu gospodarstvu, Tiku, Tokosu, Triu, Oblačilom Novost in vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli, da je 4. srečanje mladih tehnikov Gorenjske tako uspelo. Najbolj pa so veseli, da so se domači mladi tehniki tako dobro izkazali, saj so nabrali kar 365 točk in dosegli prvo mesto. Drugi so bili Kranjčani z 295 točkami, tretji pa Jeseničani z 245 točkami. D. DOlenc Razstave ročnih del Železniki — Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v muzeju v Železnikih odprli razstavo ročnih del članov Društva upokojencev. Ob otvoritvi bo v kulturnem programu sodeloval otroški pevski zbor osnovne šole Prešernove brigade Železniki. Razstava bo odprta do 15. junija. V ponedeljek, 25. maja(bodo v domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru odprli razstavo ročnih del starostnikov, zunanjih sodelavcev in likovnih del učencev osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Razstava bo odprta do 30. maja vsak dan med 10. in 12. uro ter med 14. in 17. uro. NESREČE Zaneslo ga je v avtobus Bistrica pri Naklem, 18. maja — 35-letni Janez Knific iz Podljubelja je v ponedeljek dopoldne vozil z golfom od Podtabora proti Kranju. Med vožnjo po klancu navzdol je začelo njegovo vozilo na mokrem in spolzkem cestišču zanašati, zasukalo ga je in je trčilo v avtobus, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal Slavnikov šofer Emil Šva-gelj z Bleda. V silovitem trčenju je voznik Knific umrl, njegova sopotnica, 31-letna Milena Knific, pa se je lažje ranila. Škode na vozilih je bilo za 5,5 milijona dinarjev. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta od 9.30 do 11.10. Nenadoma v levo Dorfarje, 18. maja — 73-le-tni kolesar Janko Zakotnik iz Dorfarjev je med vožnjo od Sv. Duha proti Dorfarjem pri hiši številka šestnajst v Dor-farjih zavil v levo, ne da bi nakazal smer, pri tem pa ga je z avtom zbil Miloš Volarič iz Škofje Loke. Kolesarja so s hujšimi ranami odpeljali v klinični center. Odklopil napačni vod Podhom, 20. maja — 32-letni Branko Gantar z Bleda, ki je kot elektrikar zaposlen v Elek-tro Žirovnica — enota Bled, je nameraval izolirati električni vod na eni od hiš v Podhomu. Ko se je z roko prijel za žico, ga je vrglo z lestve na balkon, kjer so mu sicer takoj nudili pomoč, vendar je po petih minutah umrl. Delavci Elektra Žirovnice so ugotovili, da je Gantar v razdelilni postaji odklopil napačni električni vod. Potepuški psi pobili ovce Žirovnica, 17. maja — Na Potoški planini nad Žirovnico so v nedeljo našli osemnajst, kasneje pa še deset ovc, ki so jih pobili potepuški psi. Domnevajo, da so psi raztrgali še več ovc, saj so jih kmetje pred dvema tednoma prignali na planino ukroji sc.deujde;>et. Osmošolci pred odločilnim korakom Škofja Loka, 20. maja — Le nekaj dni bodo osmošolci še sedeli v osnovnošolskih klopeh, tam, kjer morajo. Nato pa se bodo odločali vsak po svoje. Večina jih bo nadaljevala šolanje, nekateri pa so se odločili, da se bodo raje zaposlili. V osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki je letos petinosemdeset osmošolcev, dvanajst pa je sedmošolcev, ponavljalcev, ki bodo zapustili osnovno šolo. »Letos se bodo naši učenci vpisali predvsem v štiriletne programe srednjih šol. Če pa ne bodo uspešni, se lahko še vedno premislijo za skrajšan program. Zelo veliko, okrog trideset, se jih je odločilo za srednjo kovinarsko šolo tukaj, v Škofji Loki, in za ekonomsko v Kranju. Za druge šole, predvsem naravoslovno-matematično in lesno, je letos zanimanje zelo majhno. Da se zaposlijo, so se odločili le trije«, pravi psihologinja Nada Požar. Nataša Klančar bo drugo leto obiskovala srednjo šolo družbo- slovno-jezikovne usmeritve v Škofji Loki: »Zanjo sem se odločila, ker me zanimajo slovenščina, zgodovina in zemljepis. Vem, da je šola zahtevna, vendar sem bom s sprotnim učenjem skušala potruditi. Zavedam se tudi, da bom morala nadaljevati študij, če bom hotela imeti po klic. Kaj bom študirala, pa še ne vem.« Jure Oblak seje odločil za srednjo kov narsko šolo v sw Loki: »Za strojno sow sem se odločil zato, ker nameravam naa Ijevati študij naemoj tehničnih iaKU1 q najbrž na strojni-tem, kje se bom ^ slil, še nisem raz"1'; ljal, vendar mislim-^, ne bom imel težav. Skušal bom dobiti štipendijo.« s:* p Tatjana ^^";red se je odločila za s ^ njo ekonomsko sol« »Pravzaprav šolo težko Štirih Kranju: sem se za odločila. Ker po letih hočem imeti Pu klic, sem se odločila^ ekonomsko šolo. ve^ da je zanimanje za šolo veliko in da d°" najbrž sprejemni izp ti. Ce ga ne bom naredila, se bom vpisala tisto šolo, kjer bo še kaj prostora. Študij \ lim nadaljevati na fakulteti, na kateri, pa s ne vem. Ker treniram atletiko, bo morda študij na fakulteti za telesno vzgojo.« V. Stanovnik Foto: G. Šim* Zbor aktivistov bo v Komendi Kamnik, maja — Letošnji, 19. zbor gorenjskih aktivistov in borcev bo v nedeljo, 14. junija, na hipodromu v Komendi. Pripravljata ga občinska konferenca socialistične zveze in občinski odbor zveze borcev Kamnik. Slavnostni govornik bo predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije Jože Smole. D.D. Mladi v SLO in DS Škofja Loka — Odbor pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko in kranjska enota zavoda za šolstvo bosta v ponedeljek, 25. maja, pripravila v srednji družboslovni jezikovni šoli Borisa Zi-herla, športni dvorani in centru Borisa Ziherla v Škofji Loki gorenjsko tekmovanje pod naslovom Mladi v SLO in DS. Na programu bo preskus znanja iz vsebine SLO in DS, strelsko tekmovanje in orientacijski pohod. Pomerile se bodo najboljše ekipe učencev gorenjskih osnovnih in srednjih šol ter mladinskih aktivov. Na sklepni prireditvi pod naslovom Naši pomniki, ki bo ob 14. uri v veliki predavalnici šolskega centra, bodo najboljšim podelili priznanja in pohvale. V programu pa bodo nastopili učenci srednje družboslovno-jezikovne šole Borisa Ziherla. A.Ž. Otroški gostinski dan v Križah Tržič, maja — Jutri, v soboto, 23. maja, se bo od 9.30 začel v osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah gostinski dan. Otroci bodo sami kuhali in sami stregli gostom. Seveda bodo nad njimi bedele skrbne oči in roke pravih gostincev tozda Gostinstvo iz kranjskih Živil ter njihovih šolskih mentorjev. Prvi gostinski dan so tržiški turistični delavci priredili lani, prav tako v Križah, in kot povedo organizatorji, je bilo enkratno doživetje tako za otroke kot za prave gostince in goste. Občinska turistična zveza h . /s ta naci^ltj biti mlade v gostinske P0*/1: uživati turizem v Tržiču ci. In kaj bodo tokrat & starše, za krajane Križ i*1, 4 ških vasi pripravili otr.0^anie od vodij prireditve, Božen ko, učiteljica gospodinJ^^ ' A iw, učljiva gua^«"- - ^ biologije v šoli, nam je P° rjp da bodo tokrat pekli pice.'J vili bodo pester hladno^ ^ ie, poskusili pa se bodo, pripravljanju soje in ribJ1 D. P0 Jutri proslava na Ljubelr Tržič, maja — Občinska konferenca socialistične z p-Tržič in obmejna karavla Maršala Tita Ljubelj prirejata s * no tradicionalno proslavo v počastitev obletnice poime1}«, nja karavle po predsedniku Titu. Proslava bo jutri, v s°\rti?' 23. maja, ob 11. uri v karavli. S to proslavo bodo tržiški -jj dinci, vojaki, borci in drugi Tržičani počastili dan mlado5 ^ 50-letnico prihoda Tita na čelo partije. Slavnostni govori}1 ~ generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič, komandant lju \d skega armadnega področja. V kulturnem programu bo Z Pekov mešani pevski zbor, zaplesala folklorna skupina *\ vanke iz Tržiča in igral Pihalni orkerste JLA iz Ljublja*1 ' Aprila in maju je bilo na območju Cepulj, Besnice in Pševega več vlomov v počitniške hišice. Sumijo, da je to storil 56-letni Vinko Bukovec, ki je v začetku aprila prestal zaporno kazen in se odtlej klatil po tem območju. Visok je 175 centimetrov, čokate postave in temnokostanje\ih, osivelih las. Fotografi ju, ki jo objavljamo, je bila narejena pred nekaj leti. Uprava za notranje zadeve Kranj prosi vse, ki bi osumljenca videli uli bi karkoli vedeli o njem, naj to tukoj sporove UNZ Kranj ali najbližji postaji milice. OK ZSMS Kranj obvešča občane, da ponedeljek, 25. maja, ob prazno^ nju dneva mladosti, del Koroške ceste od gimnazije do Jelen od 18. do 22. ure zaprt za ves pro^ Vsi avtobusi mestnega prometa bodo tel dne začeli in končali svojo vožnjo na glaV avtobusni postaji. Obvoz bo potekal oK' trgovske hiše Globus. Hvala za razumi nje!