slovenski čebelar
LETNIK LXXVII
ČEBELAR
Št. S.	1.	avgust	1975	Leto
VSEBINA
Marta Petre:	Naši	čebelarji	.	.	.	251
Ivan Krajnc: čebelarjeva opravila
v avgustu.........................252
France Guna:	Dodajanje	matic	.	.	255
Di. Jože Rihar: Cebelna paša na
žepku.............................253
Ing. Ludvik Klun: Kako čebelarijo
v Avstriji........................260
Ludvik Kosi: Plemenita leska in
lešniki ............................262
Julij Mayer: Kako vpliva oddaljenost panja od virov paše na donos medu.......................265
Stane Sajevec: Ceste in pota do
pohorskih pašišč....................271
Martin Mencej: Čebelarski izobraževalni center v akciji .... 272 Ing. Haragsim: Vpliv propolisa na gibljivost spermijev trota in vitro ...................................274
IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Jože Resnik: S preurejeno prešo do večjega isplena voska .	.	. 275
Franc Lešnjak: Kako smo nabavljali seme tetraploidne ajde . . 276
IZ POPOTNE TORBE MLADIH ČEBELARJEV
Ing. Ludvik Klun: Osnove čebelarjenja v nakladnih panjih .	.	. 277
Julij Mayer: Osemenjevanje mladih matic.........................278
»Pižmoh«: To pa ni tako enostavno ...............................280
NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA
Julij Mayer: Kako se oblikujejo cene sladkorja na svetovnem tržišču ...............................281
Smrtoglavec.......................281
Stanc Sajevec: Kratko poročilo o madžarskem čebelarstvu . . . 281 Črna ali rdeča detelja in čebele
v Sloveniji.......................282
Ali poznamo čebelno pašno vrednost svilnice..................283
OSMRTNICE
BILTEN MEDEX exp.-imp. — d e. kooperacija Republiški sekretar Milovan Zidar
pri Medexu........................267
Sodelovanje z inštitutom »MAX
PLANCK«...........................268
Prof. dr. Nežka Snoj: Varujmo
med pred antibiotiki..............269
Mgr. phr. Janez Kromar: Domača zdravila iz medu..................270
List izhaja vsakega 1. v	mesecu. Člani, ki	plačujejo letno članarino 70,00 din,	ga prejemajo zastonj.
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/II.
Izdajateljski svet: Dušan	Švara,	predsednik;	člani: Ludvik Klun, Franc Magajna,	Martin IMeneej, Janez
Mihelič, Fani Osojnik, A.	Marija	Sedej, Jožko Slander in Janez Terlep.
Uredniški odbor: France	Guna,	inž. Ludvik	Klun, Ivan Krajnc, Mariin Mencej,	inž. L. Podjavoršek,
dr. Nežka Snoj in Jožko Šlander.
(«lavni urednik: Mihelič prof. Janez, odgovorni urednik: inž. L. Klun.
Odgovorni urednik Biltena — Medex — exp.-imp. Maks (iregorc.
Letna naročnina za nečlane 80,00, za tujino 100,00 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje naročnino v obrokih, se s prvini obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino, št. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636. Telefon: 20-20S.
Zunanja stran ovitka delo Vilija Kožarja.
I*o mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1 74 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Tiskal» Tiskarna Ljubljana v 6600 izvodili.
Kar je čebeli na škodo, je tudi panju (ljudski pregovor).
NAŠI ČEBELARJI
MARTA PETRE — CRNA NA KOROŠKEM
Gotovo vedeti je vredno, kakö naš čebelar živi prek leta vsega, od pomladi pa tja do mrzlih zimskih dni.
Res, sonce töplo nam posije, se ptički brž poženijo, čebelice se prebudijo, i2 panjev se usipljejo.
Ljubezen zvesta do čebelic je prav zares posebna reč: naj te prevzame kadarkoli, ne zapusti te nikdar več.
Ko vigred nam prežene zimo nazaj v hladno spet gorö, ves srečen čebelar mi pravi:
»Zdaj ddlgčas nič več mi ne bo!«
To je za naše čebelarje najlepši, najsrečnejši čas, dni sončnih spet se veselijo in hodijo k čebelam v vas.
Iz dneva v dan ob čebelnjaku na klopici posedajo, izvöljenke, čebele ljubke s pogledi töplo božajo.
Doma. pa žene se jezijo, ko jih k kosilu ni in ni, mesö in juha in krompirček — vse ob ognjišču se suši.
Ob srečnih tistih časih, mamke, ne smete jim zameriti, če so pozdbljene ostale zakönske vse obveznosti!
čebele v maju čebeldrju
res ddsti delajo skrbi,
saj rad popiha roj mu v hosto,
če ga kar prčcej ne vlovi.
Brž ko na včjo roj se vsede, ga čebelar ogrenit gre, a prav ta poezija sladka le redko brez pelina je.
Če majnik je, kot se spodöbi, in rožnik vabi na izlet, približa čas se, ko cedi se iz panja zlat cvetlični med.
A kaj, ko vreme rddo kuja se venomer in dež rosi, čebelji zdrod je brez kruha, ga krmit čebelar hiti.
Ker le preveč se to ponavlja, se žšna na moža jezi, saj niti mesec ni pri kraju, a v shrambi več sladkdrja ni.
»Kaj vendar misliš, ti moj dragi, takö naprej ne bo več šlo, če boš zalögo vso mi znösil, boš srebal grenko kavico!«
Na srečo pa se ljubo sonce, nazadnje cvetkam nasmeji, da v plodnih dneh čebele hitro naberejo še kaj strdi.
»Zdaj, ženka, pa le tiho bödi, glej, slddkor ti povrnil bom, povrhu pa še dčžo pölno medü natočil bom za dom!«
Ko pa jesčn prispe v deželo, spet čebelar ima skrbi, da svojo čredico številno za zimo s krmo založi.
Res, vse narčd je. Čebelarju goreče se umiri srce, čebel’ce sladko pozaspijo, a on še misli le na nje.
ČEBELARJEVA OPRAVILA V AVGUSTU
IVAN KRAJNC
Komaj smo letos dobro pričeli če-belariti, že je tu avgust, ko čebele že resno nagibajo k skrajni varčnosti — začetek novega čebelarskega leta je tu. Za naravo, ki se polagoma pripravlja k mirovanju tudi čebele ne morejo zaostajati. Stari čebelarski pregovor pravi, da je avgust za čebele delopust, to drži le delno za sodobnega čebelarja.
V	tem mesecu navadno čebele preganjajo trote. Izjema je le dobra paša ali, če ima družina slabo matico. Tako družino je potrebno temeljito pregledati in ji dodati mlado matico. Ce če-
belar veliko prevaža, navadno čebele preženejo trote šele v septembru.
Avgust je za čebelarja zelo važen. Sedaj je potrebno čebelje družine pripraviti za naslednje leto. Čebele, rojene v jesenski dobi, ostanejo v panjih do zgodnje spomladi, zato glejmo, da bo ta rod čebel vzrejen ob dobri beljakovinski krmi. čebele in sploh vsi mrzlo-krvci, kot so muhe, razni plazilci in drugi, skladiščijo za zimo beljakovine v notranjosti svojih teles. Za zimo če-bella ne rabi maščob — ogljikovih hidratov, ker si je v toplem poletju pri
številčno najmočnejši moči predelala trsni sladkor, ki ga je dobila v obliki medečine, v med. Torej enostavne sladkorje, t.j. grozdni in sadni sladkor si je shranila in pokrila v satju tako, da pozimi nima potrebe trošiti svojih telesnih beljakovin za predelavo hrane.
čebela v zimskem času z uživanjem medu prihrani ogromno svojih telesnih beljakovin in toplote, zato čebelarji dodajajte sladkorno raztopino v manjših obrokih v jeseni. S tem omogočite čebeli, da si zimsko zalogo dobro predela. Sveže predelana hrana tudi ni tako dobra, ravno tako ne kot svež med. Med dozoreva in se kemijsko izpopolnjuje vedno, zato je starejši med boljši in zdravilnejši kot sveže točen med. Torej pri takem uživanju hrane čebela ne porabi beljakovin za predelavo hrane (pod vplivom encimov in toplote se v prebavilih čebele spreminja trsni sladkor v grozdni in sadni sladkor, ki brez predelave v zimskem času služita čebeli za hrano). Beljakovine, vskladiščene v telesih čebel, varujejo čebelo pred boleznimi in so osnova za proizvodnjo mlečka, ki je potreben za ustvarjanje madega rodi u vzgodnji pomadi, klo v prirodi zaradi vremenskih neprilik ne morejo dobiti iz vetnega prahu vsega kar rabijo za svoj obstoj in za obstoj zalege.
Pozimi se čebelja družina strne v gručo, ki ima obliko krogle. V notranjosti krogle je veliko pomanjkanje kisika. Imamo pa v njej na pretek ogljikovega dvokisa, to je plina, ki ga tudi mi izdihavamo. Ogljikov dvokis čebele omoti skoraj do mrtvila. V času, ko je huda zima, je krogla bolj tesno zbita in v krogli je še več ogljikovega dvokisa tako, da v mrtvilu čebele počas neje presnavljajo in se s tem tudi počasneje starajo. Ko se otopli, se krogla samodejno širi in v notranjost prodira več svežega zraka — kisika, ki je potreben za gorenje — presnavljanje. V nobenem življenju ni stalnosti, ampak so le spremembe povsod večne. Delo daje vsakemu življenju pogoje obstoja in zopet ravno to delo uniči vsako živo bitje na račun nasledstva. Ko dogori, ugasne kot cigareta. Tudi s čebelo je tako.
Če v naravi v avgustu ni cvetja, je potrebno čebelam dati nadomestke, ki jih imamo v posnetem mleku, jajčnem prahu, sojini moki itd.
Nagon samoohranitve veleva čebeli, da v jesenskem času vskladišči hrano še posebno skrbno. Zaradi tega v tem času čebela rada stika okrog tujih panjev in rada ropa. Gorje brezmabičnim družinam in slabičem. Po potrebi žrela šibkim družinam ožimo. Tudi na tiho-
Avgust za čebele delopust
tapstvo moramo biti posebno pozorni. Zgodi se, da čebelja družina umre, čeravno je imela dovolj veliko zalogo ob koncu paše. Tiho ropanje jo je uničilo. Imamo družine, ki se enostavno ne znajo braniti. Osebno mi za tako družino nikoli ni bilo žal, ker je tudi narod, ki se ni znal braniti, vedno propadel.
Rad bi še povedal, da prevaževalci store prav, če postavijo svoje čebele v tem letnem času tako, da bodo v popoldanskem času po možnosti v senci. Tudi na vodo ne pozabimo. Čebele, katerim ne primanjkuje voda, živijo trikrat dlje kot čebele, ki imajo premalo vode. Ugotovljeno je, da čebelnjak s 50 panji čebel porabi v tednu dni 200 litrov vode. Vročina, ki vlada v tem mesecu, zelo škoduje čebelam. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je vedno potrebno, da ima vsaka čebelja družina vsaj 6 do 7 kg rezervne hrane. Le pri taki zalogi bo matica izdatno za-legala. Če te zaloge v panju ni, jo moramo dodati v obliki sirupa 1/1 (liter vode na 1 kg sladkorja). Sirup se daje največ 1 liter na dan dobrim družinam, drugim po moči manj. Popolnoma je zgrešeno dajati večje količine naenkrat, kot to pravijo zastarele čebelarske knjige. Hrana mora biti invertirana — predelana kot smo to že prej omenili, če dajemo večje količine hkrati, odložijo čebele raztopino nepredelano v celice satja. Tam se hrana skisa ali pa skri-stalizira, kar je posebno v hudih zimah pogubno za družino. Koristno pa ji ni nikoli. Moramo se zavedati, da sedaj družine niso več tako močne kot so bile v polni sezoni. V tem primeru, ko hrana ni dovolj predelana, se mora zimska gruča širiti zaradi pomanjkanja kisika, ki je pogoj, da družina ustvari toploto za predelavo. Tu kopnijo sedaj telesne beljakovine in energija, a na pragu pomladi so to, dragi čebelar, ostarele čebele, ki čakajo na skorajšnjo smrt, a ti na neizogibno nosemo in propad čebelarstva. Saj res ni vedno
tako, ker včasih ugodna zima in sreča reši ubogo žival propada. Neverni čebelarji pa zaradi mene, kot sem že rekel v januarski številki, naj delajo po stari praksi.
Za zimo je potrebno pripraviti le močne družine z zadostno količino hrane, medu, cvetnega prahu in z mlado matico. Matica v čebelji družini je jedro, okrog katerega se vrti vse in od katerega je odvisna cela družina. Če samo eden od teh pogojev zataji, uspeh naslednje leto izostane.
Letošnja spomlad in začetek poletja je za nas čebelarje katastrofalen. Mnogi so že obupali, vendar glavo pokonci. Osip, ki bo nastal, ne bo pomemben. Ostali bodo tisti, ki so pravi entuziasti. Sedaj bomo videli, kdo je pravi čebelar. Pravi čebelar bo vkljub slabim vremenskim razmeram poskrbel za svoje čebele, ki niso prav nič krive za letošnje vremenske razmere. Da katastrofa ne bo še večja, prepeljite čebelarji čebele na ajdo in otavo ter poskrbine, da bodo čebele imele vedno dovolj hrane. Pogača se dodaja čebelam v pitalnike, a v nakladnih panjih lahko zavijemo pogačo v celofan papir in jo položimo pod gornji pokrov na okvirje. Tisti, ki imajo pitalnike pa v pitalnike. Tako pripravljeno pogačo porabijo čebele v desetih dneh. Zasledil sem tudi, da gojijo nekateri čebelarji tetraploidno ajdo. Upajmo, da bo dala več kot navadna.
Posebno poglavje za čebelarje je medved, ki v zadnjem času dela veliko škode čebelarjem. Ubranimo se ga le z električnim pastirjem. Medved bi moral biti zaščiten le na določenih območjih.
Rojev v glavnem nismo imeli, zato nas ne bo pestila trotavost čebel v taki meri kot v poprečnih letih. Kolikor pa pride do osirotelosti kakšne družine, dodajmo ji prašilček v zgornjo etažo panja, bodisi A2 ali nakladnega, s tem, da predhodno prekrijemo matično rešetko ali spodnjo naklado s časopisnim papirjem, če dodajamo mati-
co samo, pa moramo biti bolj oprezni, ker trotar načeloma matice ne sprejme. Če gradi že svoje matičnike njegove žerke odstranimo in cepimo iz dobrega panja enodnevne žerke. Najboljši način za dodajo same matice pa je, da otresemo vse čebele nedaleč od čebelnjaka. Satje shranimo v klet. čebele odlete v prazen panj in tam se stisnejo v grozd.
Tri dni ga pustimo lačnega, da trotarke izgubijo mleček, ki so ga dobivale od čebel. Tretji dan vzamemo matico, ji pomažemo krila z medom in jo pri žrelu panja spustimo v panj. Čebele tako matico vedno sprejmejo. Po dveh urah dodamo satje iz kleti nazaj družini. To delamo samo v primeru, ko nimamo dovolj rezervnih družin.
DODAJANJE MATIC
FRANCE GUNA — ZAGORJE
Dodajanje matic sicer ni tako redno čebelarsko opravilo, kot je npr. za-zimovanje, krmljenje in spomladansko širjenje gnezda. Vendar pa je pogostokrat tako neizogibno, da bi ga moral vsaj v glavnem poznati in obvladati vsak poprečen čebelar. Zato govori o njem sleherni čebelarski priročnik, v nekaterih čebelarskih knjigah pa so dodajanju matic namenjena celo obširna poglavja.
To opravilo je namreč tudi za izkušenega čebelarja še vedno več ali manj kočljivo in tvegano, tako da zahteva veliko natančnost in previdnost. Kaj lahko se zgodi, da čebelja družina kar takoj umori dragoceno matico, ki je stala morda več tisočakov.
Matice dodajamo v glavnem v dveh primerih:
1.	če je panj matico izgubil in je torej družina osirotela. V takem primeru je najbolj uspešna takojšnja pomoč. Čebele so ob izgubi matice prvi dan silno razburjene, kar kažejo s hrupnim bučanjem in zbeganim iskanjem. Zato bodo novo matico hvaležno sprejele, če jo le pravilno dodamo.
Težje pa je, če čebelar opazi osiro-telost prepozno — po več dneh ali celo po več tednih, čebele so si med tem skušale izgubo po svoje nadomestiti. Potegnile so zasilne matičnike ali si celo
vzredile drugo matico, bodisi pravo, bodisi trotovko. Ob takem stanju vedno zelo srdito navalijo na dodano matico in jo umore.
2.	če je treba slabo ali celo jalovo matico zamenjati z novo. V tem primeru staro matico odstranimo, a ko se družina v nekaj urah svoje osirotelo-sti docela zave, ji že dodamo mlado, boljšo matico.
Pri vsem tem pa je upoštevati posebno naslednje:
Če dodajaš matico »osiroteli« družini, se poprej dobro prepričaj, če je družina resnično osirotela! Samo domnevna osirotelost je lahko usodna. V dobi rojenja in prašenja matic je v panjih često hrup in nemir, ki zelo kaže na brezmatičnost. Gnezdo prelistaš dvakrat, trikrat — matice nikjer! Vendar ne gre, da bi se prenaglil. In res — po nekaj dneh zagledaš v celicah temnega sata srebrnobelo strnjeno odkrito zalego in na njej oplojeno, idealno lepo matico, ki se zdaj umirjeno giblje med čebelami. Prej, ko še ni bila oplemenjena, je namreč tako nemirno tekala s sata na sat ali se stiskala z gručo čebel v kak kot, da je res ni bilo mogoče opaziti.
V	takih dvomljivih primerih se najbolj zanesljivo prepričaš o dejanskem stanju, če družini vstaviš sat z nekaj
jajčeci, ki si ga vzel iz drugega panja. Ce so čebele res brez matice, bodo v nekaj dneh potegnile nad dodano zalego zasilne matičnike. Zdaj veš pri čem si. Matičnike podereš in matico dodaš.
Se bolj varno je, če tudi sat z zalego odstraniš in ga vrneš v prejšnji panj. čebele namreč dosti raje sprejmejo dodano matico, če so čisto brez vsake zalege. Posebno nevarno je, če je morda kje na satju ostal kak skrit matičnik, ki si ga bil prezrl. Vsaka matica, ki jo boš skušal dodati, je že vnaprej obsojena na smrt.
Prav zato je družini, ki je že dolgo brez matice, tako težko pomagati. To so tako imenovani trotovci, ki imajo vedno nekaj neprave in neurejene zalege. Takemu panju matice sploh ne dodajamo, temveč ga likvidiramo tako, da vso žival ometemo zunaj čebelnjaka, pred kak srednje močan panj, ometeno satje pa porazdelimo med druge družine. Če bi pa trotovca vendarle kdo hotel rešiti, bi moral vse čebele najprej omesti na čisto prazno satje, kateremu bi prej vcepil zaležen že pokrit matičnik, iz katerega bi se v nekaj dneh izlegla matica. Te matice čebele ne bi umorile, medtem, ko bi bilo oplojeno, dobro matico škoda tvegati.
Na splošno čebele raje sprejmejo oplojeno matico kot neoplojeno, posebno še, če so imele tudi prej oplojeno. ki smo jo bili ob zamenjavi odvzeli. Neoplojene matice dodajamo le v dobi rojenja. Takrat se marsikatera matica izgubi, ko gre — seveda še neoplojena na plemenilni izlet. Ravno tako, neoplojeno namreč, mu bomo skušali vstaviti. V tem letnem času je na ta način razmeroma lahko rešiti marsikatero osirotelo družino, če je čebelar toliko buden, da izgubo matice takoj opazi. Pozno popoldne je v takem primeru na panjevi bradi tolika zbeganost, da ni nobenega dvoma o nezgodi. V maju, posebno pa v juniju ali še celo v juliju je ugodno to, da je v ulj-njakih vedno kaj zrelih matičnikov pa
tudi mladih matic, ki se javljajo s svojim petjem, zato jih niti ni težko najti. Najprej se začne oglašati ena, a tej se kmalu odzivajo iz zaprtih matičnih celic kar zapovrstjo druga za drugo — včasih dve, včasih tri ali tudi več.
čebelar torej še isto popoldne poišče eno izmed takih matic in jo pri-pro v matično kletko ali matičnico. Ko to po sončnem zatonu položi pred žrelo osirotelega panja, čebele matico kmalu ovohajo ter množično obsedejo kletko, kar pomeni, da bodo dodano matico rado sprejele. Pred nočjo torej čebelar kletko odpre, da pred njegovimi očmi zleze matica v panj.
Med popoldansko pripeko pa bi bil ta postopek preveč tvegan, ker bi hrupno vrvenje mlado matico, nevajeno zunanjega sveta, lahko premotilo, da bi se dvignila v zrak, nazadnje pa pristala na napačnem panju, kjer bi jo čakala gotova smrt.
Ta način, ko matico spustimo kar naravnost med čebele, se imenuje direktni način dodajanja. Uporabljamo ga v mesecih, ko je dosti mladih neoplojenih matic in torej morebitni spodrsljaj ne bi bil tako usoden. Zaradi večje varnosti pa je priporočljivo, da matico izpustimo iz kletke v hladno vodo, ji nastavimo prst, da se reši, nato pa gledamo, da še mokra čim prej zleze s prsta v panj. A tudi zdaj je še vedno na mestu previdnost, zakaj v toplem vremenu tudi mokra neoplojena matica leti bolje, kot bi si človek mislil.
Oplojenih, zlasti dragocenih plemenskih matic pa na direktni način ne dodajamo radi. Zato navajamo tudi en sam primer take zamenjave. Oplojeno matico, ki jo hočemo dodati, imamo že pripravljeno v kletki. Ko poiščemo staro matico, jo denemo s satom vred na satno stojalo ali kozico. Ko jo takoj potem odstranimo s sata, spustimo na isto mesto mlado matico. Previdno, a brez obotavljanja vrnemo sat v gnezdo ter panj mirno zapremo. Kakor pri
vsakem dodajanju, tako zlasti pri tem postopku pustimo čebeljo družino najmanj tri dni popolnoma pri miru. Ne pustimo se premotiti od radovednosti! Vsako ponovno odpiranje in s tem združeno vznemirjanje čebel pomeni za dodano matico smrtno nevarnost. Dodana matica je varna šele potem, ko že redno polaga jajčeca v celice.
Mnogo več pa se v čebelarstvu uporablja drugi, t.j. indirektni način dodajanja matic; matice namreč ne spustimo naravnost v brezmatični panj, temveč poskrbimo, da se le polagoma vpelje v novo, tujo družino, ali da se je čebele tako rekoč počasi privadijo. To je najvarnejši način, ki ga je priporočal žo Anton Janša.
Skoro vsako leto je v rojilni dobi dosti možnosti, da si oskrbimo primerno število mladih matic. Te hranimo s prgiščem čebel kot rezervo v malih panjih na dva ali tri isate, ki se zato imenujejo dvo- ali trisatarji. Ker se med bivanjem v takem panjišču mlada matica tudi oplemeni ali »opra-ši«, se imenuje tudi »prašilček«.
Iz takega prašilčka torej vzamemo ob potrebi oplojeno matico, jo zapremo v primerno majhno matičnico, ki jo na ta ali na oni način denemo med satje brez matičnika. Čeprav po dveh ali treh dneh vidimo, da čebele obsedajo matičnico čisto mirno, matice vendar še ne izpustimo, temveč odvzamemo lo leseni zamašek, odprtino pa zapremo z gostim strnjenim medom ali sladkornim testom. Tako prileze matica iz kletke počasi šele potem, ko čebelo poližejo med ali testo in jo s tem osvobodijo.
Tako smo dodali matico brez spremstva njenih prejšnjih čebel iz prašilčka. V poletnem času je tudi ekonomsko ker v družinici, ki je ostala v pra-šilčku lahko vzredimo spet novo matico za rezervo.
Spomladi in v jeseni, ko ni prirod-nih pogojev za ponovno vzrejo matic,
Različne oblike matičnic
ravnamo drugače. Mala rezervna družinica bi se čez zimo ne mogla obdržati. Ko pa bi iz nje vzeli matico, bi pa propadla še pred zimo. Zato v zgodnji pomladi in v jeseni dodamo matico kar s celotnim njenim gnezdom. Vse satje za matico in čebelami prenesemo v mediščc brez matičnika. Da se obe družini zbližata polagoma, lahko pokrijemo matično rešetko s tankim listom časopisnega papirja.
Ce iz tega ali onega vzroka rezervne družinice ne bi mogli namestiti v središče, jo damo v plodišče — seveda h kraju. V ta namen že prej umaknemo iz plodišča ustrezno število satov, a to na tisti strani, kjer je manj živali. Zaradi večje varnosti damo kot nekako ločilo med obe družini popolnoma prazen sat.
Ta način je .splošno vpeljan in je prav dober. Z njim dosežemo dvoje: brezmatičniku dodamo matico, obenem pa ga ojačamo s čebelami in zalego rezervno družine.
Odkar so v čebelarstvu vpeljani panji s premičnim satjem, nam gredo vse take in podobne operacije kar lepo od rok. Dosti težje pa je bilo v Janševih časih, ko je bilo treba matice in množico čebel z dimom pregnati iz panja v panj. Le tako je namreč čebelar lahko našel matico.
ČEBELJA PAŠA NA ŽEPKU
DR. JOŽE RIHAR
Za čebelarje v Sloveniji je žepek posebnega pomena in to iz mnogih vidikov. Cvete jeseni in predstavlja idealen nadomestek za izginjajočo strniščno ajdo. Razširjen je na izredno velikih površinah in ni bojazni, da bi z žepkom porasla pasišča mogla postati kdaj premajhna, saj se razprostirajo na najbolj odročnih kraških, redko naseljenih predelih dinarskega gorstva v štirih republikah Jugoslavije. Ker cveti od konca julija in tja do prve slane v oktobru ali novembru, daje tamkajšnjim čebelarjem praktično vsako leto prvovrstno zimsko zalogo hrane, nekatera leta pa tudi rekordne donose, če rečemo še to, da spada žepkovec med naše najbolj žlahtne aromatične vrste medu smo našteli najpomembnejše karakteristike te naše svojevrstne čebelje paše.
Poimenovanje žepka. Ko govorimo o žepku moramo razlikovati predvsem dvo vrsti žepka, modri in beli. Beli žepek (Satureia montana L.), kraški šetraj, raste ob morju in na suhih, kamenitih področjih do približno 600 m nadmorske višine. Modri žepek (S. subspicata Vis.), imenovan tudi pritlikavi šetraj, z vijoličastimi cvetovi, najdemo le nad 400 m nadmorske višine. Beli se od modrega razlikuje tudi po tem, da ima puhasto steblo, medtem ko ima modri golo stebelce. Enoletni vrtni šetraj (S. hortesis L.) za čebelarstvo ni pomemben, druge vrste (S. thy-mifolia, S. variegata) pa se po zunanjem izgledu podobne belemu žepku in rastejo prav tako v suhem skalovju in grušču našega krasa.
Za žepek so na Slovenskem v rabi tudi nazivi: šetraj, čober, gorski šetraj, v Hrvatskem Primorju, Liki, Dalmaciji, delu Bosne, v Hercegovini in Crni gori, kjer je najbolj razširjen, mu rečejo vrijesak, vrisak, bresina, čubar. V spi-
sju najdemo zanj tudi ime mali vrijesak za razliko od raznih vrst velike rese (Erica sp.). O žepku kot pomembni čebelji rastlini govore vse naše čebelarske knjige, medtem, ko ga vodilne inozemske monografije o medečih rastlinah ne omenjajo. Izgleda, da je žepek omejen na področja dinarskega krasa.
Beli žepek je povrh vsega prvovrstna začimba, ki vrtni šetraj visoko nad-kriljuje. Pri pripravi nekaterih gobovih jedi, govejega zrezka in pd. mi je nenadomestljiv.
Nekaj primerjav med ajdo in žepkom. Paša na strniščni ajdi je predstavljala pri nas v prejšnjih stoletjih in še do druge svetovne vojne najvažnejši vir čebelje hrane. V zadnjih desetletjih pa se njen pomen zmanjšuje predvsem zato, ker jo sejejo na čedalje manjših površinah. Leta 1939 smo imeli v Sloveniji pod njo še 30 tisoč hektarov, leta 1949 le še 19.000, leta 1966 se je skrčila že na 6.200 ha, sedaj pa jo sejejo le še na borih 3.000 hektarih. Podobno se je zmanjševala površina pod prašno ajdo, ki sicer nikdar ni igrala posebne vloge v našem čebelarstvu in ne prekriva sedaj niti 300 hektarov njiv. Seveda so tudi preostale, čeprav majhne, površine strniščne ajde še vedno pomembne, saj nudi 1 ha čebelam 50—100 kg strdi tako, da si 15—20.000 čebeljih družin še vedno na njej lahko oskrbi skromno zimsko zalogo. Prednje velja predvsem za bližnje, v tamkajšnjih krajih živeče čebelarje, medtem ko prevozi na ajdova pasišča večini niso več zanimivi.
Medtem, ko so se površine pod ajdo v zadnjih 40 letih zmanjšale 10-kratno, so površine pod žepkom ostale iste. ge več! Področja obrasla z žepkom so se nam približala, saj so nam zaradi številnih novih asfaltiranih cest dostopi nanja močno olajšani. Zato je tudi
manj pogojev, da bi prevaževalci nakopičili na nekaterih mestih na tisoče panjev, kar se je pred desetletji redno dogajalo, ko smo prevažali panje tjakaj domalega le z železnico.
Čebelarsko tehnične razlike med belim in modrim žepkom. Beli in modri žepek je treba razlikovati tudi iz čebelarsko tehničnih vidikov, saj je med njima mnogo upoštevanja vrednih razlik.
Predvsem se večina čebelarjev zanima za področja obrasla z modrim žepkom ali za predele, kjer rasteta mešano obe vrsti.
Najprej tj. zadnje dni julija ali v začetku avgusta se prične razcvetati modri žepek v višjih legah, medtem ko bela vrsta cvete v nižjih legah in ob morju nekatera leta tja do novega leta.
Pridelki medu na modrem žepku so po pravilu večji, nekatera leta celo rekordni, medtem, ko so donosi z belega žepka po pravilu manjši.
Beli žepek je pomemben člen v načinu čebelarjenja v primorju. Tamkajšnji čebelarji po odcvetenju kadulje in drače (Paliurus spina christi) prevažajo konec maja ali v začetku junija panje v višje lege (Gorski kotar, v Bosno, Liko) na travniško pašo, kateri se včasih pridruži še medenje iglavcev, v avgustu—septembru, ko je beli žepek pričel cveteti, se pomaknejo ponovno k morju. V septembru vpliva beli žepek dražilno na zaleganje in po pravilu si na njem družine naberejo tudi zimsko zalogo.
Opisanemu ustaljenemu načinu prevažanja primorskih čebelarjev so se približali tisti čebelarji iz notranjosti, ki prezimujejo v obmorskih predelih,
le da morajo prepeljati čebele tjakaj pravočasno.
Dodamo naj končno še, da je med belega žepka izredno aromatičen, ci-tronasto rumene barve z zelenkastim odtenkom, medtem, ko je med modrega žepka manj aromatičen in temnejše rjavkastorumene barve. Obe vrsti se počasi kristalizirata v drobcenih zrncih, strjeni med pa je podoben maslu.
Prednje razlike med čebeljo pašo na belem in na modrem žepku smo poudarili z ene strani zato, ker mnogi pisci in čebelarji govorijo le o žepku kot da gre za eno rastlino, dalje pa tudi zato, ker je našim čebelarjem ponavadi pred očmi čebelja paša na modrem žepku.
O žepkovi paši smo govorili le iz nekaterih vidikov. Med našimi čebelarji so mišljenja o njej precej deljena, saj ji mnogi ne zaupajo. Tisti pa, ki domalega redno prevažajo nanjo, dobijo ponavadi, če ne več, vsaj zimsko zalogo. Tako je bilo tudi lanske jeseni, ko so le redki vozili na žepek. Podatke imamo o petih panjih, ki so bili v raznih krajih Like na tehtnici.
Vodilni med njimi je pokazal 18, zadnji pa 9 kg donosa, medtem ko je poprečni pridelek znašal 12 kg. če upoštevamo še to, da se je lani teža panjem še po 15. septembru dvignila za 3,20 kg vemo, da so nabrale družine dejansko več kot 12 kg žepkovca. Z njimi so bile izpolnjene tudi celice, ki so bile v začetku avgusta, ob dovozu na pašo, še polne zalege. Tega pa tehtnica ne more pokazati.
O žepku so in bodo čebelarji še veliko razpravljali. Prednje ta svojevrstna čebelja paša tudi zasluži.
Roj v maju je vreden dober voz sena, roj v juniju dober kos mesa, roj v juliju kurjega peresa ne velja (ljudski pregovor).
KAKO ČEBELARIJO V AVSTRIJI
INŽ. LUDVIK KLUN
Čebelarska šola pri Gradcu ima sicer kombinirano čebelarstvo (listovne in nakladne panje), vendar se bolj usmerjajo v preizkušanje in izpopolnjevanje nakladnih panjev, kar je popolnoma razumljivo, saj človeka vedno bolj privlači novo in neznano kot poznano.
Sedaj preizkušajo nov način prezimovanja v nakladnih panjih z »zračno podnico«. Podnici namreč izrežejo dno in odprtino prekrijejo z žično mrežo, da zavarujejo čebele pred glodalci. Toplotne razmere so v takem panju take, kot v panju brez dna. Družine imajo v takem panju vse leto, na pasišču, ob prevozu in pozimi. Pač pa poskrbijo, da je zgornji del panja neprodušno zaprt, »čebele same pokažejo, kje je treba panj zaščititi, saj ga propolizira-jo pod krovom in ne v podnici« — pravijo.
Zgornji del panja zaščitijo tako, da prekrijejo naklado s plastiko ali gumo, nanjo dajo 20 mm debelo ploščo iz mehkih drevesnih vlaken (pri nas poznamo to ploščo po imenu proizvajalca »Foča plošča«.). Nanjo poveznejo pokrov, ki je ovalne oblike, da laže
Nakladne panje izdelujejo v šolski mizarski delavnici
odteka voda. Pokrov je črno obarvan, da spomladansko sonce ogreva debelo zračno plast pod njim. Hitre temperaturne spremembe, ki so v spomladanskem času prav pogoste, se zato počasneje prenašajo v notranjost panja. Tudi naklade dobro tesnijo, ker so opremljene na stičnih mestih z utori. So pa seveda take naklade dražje in izdelava je bolj zahtevna. Zato so taki panji redkost v svetu.
Po krmljenju za zimsko zalogo pustijo plastične satne pitalnike kar v panju, da se spomladi nabirajo na njih vodne kaplje. To preprečuje čebe-
Direktor šole Otmar Reinprecht prikazuje »zračno podnico«
Panji predsednika A. Tropperja na nadmorski višini 800 m
lam izletavanje po vodo, saj veliko čebel ostane zunaj, ko se vreme na hitro ohladi. Slabše rezultate dajejo leseni pitalniki, ker se navlažijo in ostane vlaga v panju, medtem ko jo s plastičnih čebele preprosto poližejo. Pa tudi sicer se Vlaga najprej kondenzira na plastiki, zato so ostali deli panja manj vlažni.
Plastične mase pa koristno uporabijo tudi za druge namene. Hramčki iz stiropora so boljši kot leseni, saj je družinica v njih zaščitena pred pregrevanjem in mrazom. Veliko si obetajo tudi od plastičnih satnic, ki jih raziskuje Tehnološki inštitut na Dunaju. V prvotne satnice namreč matice niso zale-gale, ker je na plastiki nastal električni. naboj (statična elektrika). Kasneje
Hramčki iz stiropora so boljši kot leseni
so pripravili električno nevtralno maso, ki te pomanjkljivosti nima. Plastično satnico prevlečejo s tanko plastjo voska. Za 22 satnic potrebujejo 1 kg voska, kar je nedvomno velik napredek glede na izdelavo klasičnih satnic. Še večje prednosti pa so v tem, da je taka satnica praktično neuničljiva, saj jo ob zamenjavi starega satja lahko ponovno uporabijo, ko jo na novo pomočijo v vosek. Cena je enaka klasični satnici.
Manj so zadovoljni s plastičnim panjem, o katerem je poročal že nekajkrat tudi SC. Pritožujejo se predvsem nad nezadostno mehansko trdnostjo. Ob prevozih se namreč lomijo panjski deli.
»Ni dovolj samo znanje, tudi uporabiti ga moramo«, piše na vhodu v učilnico čebelarske šole. Videti je, da se tega načela drže. Imajo 300 čebeljih družin, ki jih oskrbuje vodstvo šole s 25 tečajniki, ki jih lahko sprejme šola. Pridelujejo med, cvetni prah in matični mleček. Letno vzredijo do 2000 matic. Za zorenje matičnikov uporabljajo inkubator s termostatom.
Izkopanca ne pridelujejo, pač pa samo osmukanca, ki ga sušijo pri temperaturi 35" C 24 ur, nato ga zmeljejo in konzervirajo. O fermentaciji imajo svoje mnenje, ki temelji na tem, da koški niso več aktivni za opraševanje,
ker so že fermentirani, pač pa le cvetni prah, ki se oprime dlačic.
Čebelarstvo predsednika Štajerske čeb. zveze je na višini 800 m. Ima čebelnjak z listovnimi panji na toplo stavbo in stojišče nakladnih panjev, s katerimi bo v bodoče širil svoje čebelarstvo. Toplotna zaščita je izvedena po istem načinu, kot smo ga omenili, le podnica je klasična. Prav zadovoljen je z matico, ki jo je dobil v času Janševe proslave na Breznici od vzrejeval-ca Bukovška. Čeprav je dvomil, da bo sploh uporabna, saj jo je že nekaj časa prevažal po Istri, predno se je vrnil domov. Družina s to matico mu je da-
la nad 40 kg medu. Prepričani smo, da je takih ali še boljših matic pri naših vzrejevalcih dovolj, žal tega ne znamo izkoristiti, medtem ko so naši sosedje imeli v letu 1971, 74 vzrejevalcev in 21 kontroliranih plemenilnih postaj, na katerih je bilo oplojenih leta 1972, 20.000 matic od katerih so jih izvozili okrog 6000. Gospodarskih matic je bilo oplojenih še več. Sicer pa je vzreja matic poleg razvitega čebelarskega šolstva, skozi katerega je doslej šlo nad 40 % vseh avstrijskih čebelarjev (med njimi tudi nekaj naših) in zelo dobro organizacijo zdravstvene zaščite čebel, temelj sodobnega avstrijskega čebelarstva.
PLEMENITA LESKA IN LEŠNIKI
LUDVIK KOSI
Leskovi nasadi, ki so jih zasadili pri nas po vojni, kažejo, da se splača gojiti lešnike, saj močno prekašajo v dohodkih drugo sadno proizvodnjo. Poleg tega rano cvetoča leska nudi čebelam v mesecu februarju velike količine cvetnega prahu z bogato vsebino beljakovin, ki so poglavitna hrana za pospešen pomladanski razvoj čebelne zalege.
Divja leska raste kot podrast v hrastovih in bukovih gozdovih, ob klancih, v živih mejah in podobno. Plemenita leskova grmovnica pa se lepotici po vrtovih in smotrno urejenih sadovnjakih. V Istri, Dalmaciji in Belokrajini, izkoriščajo za leskove nasade manj rodovitna zemljišča. Pri nas v Slovenskih goricah, kjer je traktor znatno izpodrinil konja, kmetovalci zaradi pomanjkanja vprežne živine opuščajo njive na strmih pobočjih. Take, več ali manj zapuščene parcele bi lahko odlično izkoristili za leskove sadovnjake. Ali, kakor za vsako novost, bo potrebno še precej propagirati za izredno donosno novo proizvodnjo. V nekaj primerih v
naši hribovski vasi že leskovi sadovnjaki imenitno uspevajo in bogato rodijo.
žlahtno lesko razmnožujemo v ma-tičnjaku ali zarodišču s polaganjem enoletnih poganjkov. To pa zaradi tega, ker se razmnoževanje s semenom in cepljenjem slabo obnese. Poleti izberemo in etiketiramo matične grme z najboljšimi lastnostmi. Spomadli pa enoletne mladike matičnega grma upognemo v približno 15 cm globoko izkopan krožni jarek in jih pritrdimo s kavlji. Očesa na zakrivljenih delih stebelc
a
&
a
oslepimo in jarek zasujemo z vlažno humozno zemljo ali vlažnim kompostom. Iz zemlje moleče konce mladik obrežemo na 1 do 2 očesi in čepe privežemo na postavljene količke. Iz očes zrastejo novi poganjki in na zakrivljenih delih stebelc pod zemljo pa se razvijejo številne koreninice (slika 1).
V	jeseni, ko odpade listje ali pomladi ukoreninjene mladike pri osnovi odrežemo in posadimo v drevesnico ali na stalno mesto To so enoletni korenjaki. Za nasade uporabljamo krepke korenjake. Leskove sadike stanejo do 5000
S	din. To je za hektarsko površino, na katero posadimo okrog 500 sajenic precej denarja, ki ga nimamo vedno na voljo. Zato je bolj praktično in lažje izvedljivo, če si sami uredimo zarodišče za pridobivanje leskovih korenjakov. Pomembno je le to, da si nabavimo selekcionirane matične rastline. Najboljše kupimo v sadjarskih institutih, kjer vodijo strogo kontrolo nad sadilnim materialom in prodajajo sadike z najboljšimi lastnostmi. Za zarodišče uporabimo najbolj rodovitno zemljo, ki jo posedujemo. Za spomladansko saditev jo v jeseni do 50 cm globoko zorjemo ali prekopljemo in temeljito pognojimo s kompostom ali drugimi organskimi gnojili. Korenjake za matične grme sadimo v vrste oddaljene druga od druge 120 cm in v vrstah v medsebojni razdalji 80 cm. Naslednjo pomlad grme obrežemo do tal na kratke čepe in tretje leto po saditvi izvedemo prido-
bivanje sadik. Po potrebi matične grme dopolnilno gnojimo z organskimi in anorganskimi gnojili in zarodišče vzdržujemo stalno v vlažnem stanju. Na enem aru vzgojimo delno okrog 800 korenjakov.
Na tak način še razmnožujemo: kutine, češplje, ribez, kosmulje, murve, ligo in pomaranče.
V	Sloveniji so razširjene: Istrska de-beloplodna leska, Rimska, Halska debe-loplodna leska in še nekatere druge sorte. Istrska debeloplodna leska se ni uveljavila samo v Istri, temveč tudi na Štajerskem in drugih slovenskih pokrajinah.
Tudi leski, pa čeprav je navaden grm, moramo temeljito pripraviti zemljo, če hočemo žeti visoke pridelke. Zemljo zorjemo do globine 40 cm. Globina zrahljane zemlje je odvisna od zemeljske strukture in letnih padavin. Na težkih ilovnatih tleh preorjemo zemljo globlje kakor pa na lahkem peščenem zemjlišču. Prav tako v suhem podnebju zemeljsko plast globlje obdelamo. Sočasno pognojimo na zalogo. Na njivi, ki meri npr. 10 arov, plitvo zaorjemo 50 centov hlevskega gnoja in zavlačimo po 2 vreči superfosfata in kalijeve soli. Če nam manjka hlevski gnoj se poslužimo zelenega gnojenja z inkarnatko, oljno repico ali grašico. Podorine po cvetenju pokosimo in nemudoma podorjemo. Zeleno gnojenje uporabljamo v vinogradu že 12 let
hmt/ffft
a — prekopana mrtvica; b — sipka živica; c — kompost ali zastirka; d — travna ruša
Enoletna mladika s plemenitimi lešniki
z dvakratnim podkopavanjem trave in dosežem najvišji pridelek —• to je 100 1 žlahtnega vina s sortno cvetico na ar. Torej gnojenje z organskimi gnojili danes ni več problem.
Za saditev izberemo sorte, ki so že z rajonizacijo predvidene za proizvodnjo lešnikov. Za štajersko področje je na voljo interesentom mariborski sadjarski institut s svojimi strokovnjaki.
Nekatero sorte leske so samooplod-ne, druge pa se z lastnim pelodom ne morejo oprašiti. Zato izberemo za sajenje dve sorti, ali pa v bližini ene sorte v nasadu posadimo par gozdnih lesk, ki so dobre opraševalke. Angleška sorta Kosford je samooplodna in zadovoljivo oprašuje vse druge žlahtne sorte. Poleg tega angleška kosfordska leska dobro uspeva v hladnejšem in vlažnejšem podnebju.
Leskove sadike sadimo na kvadratni razdalji 4 m x 4 m ali 5 m x 5 m. V navedenem primeru imamo v vrstah in med vrstami enako razdaljo. Zato uporabljamo način saditve v trikotni zvezi zaradi boljšega izkoriščanja zemlje in večjega obsevanja sonca (slika 2).
Na hribovitih strmnih legah sadimo na terasah — to je skoraj vodoravnih policah z največ 2 % nagibom. To pa zaradi tega, da močni nalivi ne odnašajo rahlo obdelane zemlje in da omogočimo vožnjo po zemljišču. Seveda so terase drage naprave, ki si jih lahko privoščijo družbene sadjarske organizacije.
Z manjšim trudom in stroški si moremo urediti leskove nasade po zgledu naših starih smotrno urejenih sadovnjakov na strmih pobočjih z dovolj velikimi vodoravnimi krožnimi ploskvami, ki jih na leto večkrat okrog grmov zastremo s pokošeno travo (slika 3).
Z zastiranjem ali pokrivanjem zemlje pod grmi znatno zmanjšamo proizvodne stroške in povečamo pridelke sadežev. Travnato pokrivalo uravnava talno vlago, ovira rast plevela, ustvarja humus in bogati zemljo z rastlinskimi redilnimi snovmi. Popolnoma nadomešča in prekaša okopavanje in gnojenje s hlevskim gnojem. Po današnjih izkušnjah zastiranje presega rast, rodovitnost in kakovost plodov nasproti okopavanju in dopolnilnemu gnojenju. Poleg tega so pod zastirko poleti tla hladnejša in pozimi toplejša, kar ugodno vpliva na razvoj in delovanje mikroorganizmov, ki ustvarjajo rastlinsko hrano.
Rast trav in detelj v nasadih, ki jih potrebujemo za zastiranje, pospešimo s trošenjem fosforjevih in kalijevih gnojil (PK) ter Tomasovo žlindro. Novega načina gnojenja sc danes poslužujejo napredne države in prav tako se že tudi pri nas uveljavlja.
Pred izkopavanjem v zarodišču ali drevesnici moramo sadike temeljito za-
liti, da se pri izkopu čimveč korenin sprime z zemljo. Nabavljene sadike brez prilepljene prsti je treba predhodno namakati v brozgi iz kravjaka, ilovice in vode ali v gosti raztopini iz vode in prašnega drobirja preperelih drevesnih porobkov. Navodilo velja za vse vrste rastlinskega naraščaja! Vedeti je potrebno, da je presajanje izredno velika operacija, ki je pri pomankljivem ravnanju rastline ne prenesejo.
Ob priliki sajenja nosimo sadilni material v pokritih posodah z vlažnim mahom. Sadimo v večje jame od obsega koreninske krone. Prostor med koreninami izpolnimo s sipko rodovitno prstjo in s prvimi tremi prsti obeh rok čvrsto stistemo prst h koreninam, da popolnoma odstranimo zračne prostore, kjer bi se sicer razvijala plesen in popolnoma uničila sajenke. Potem zasipamo jame in naredimo zalivalne robove. Končno obrežemo enoletne sadike na kratke čepe, jili temeljito zalijemo in zemljo okrog čepov pokrijemo z vlažnim kompostom ali drugo podobno snovjo.
Ker leska rodi na enoletnem lesu, zato pri nadaljnji vzgoji grma skrbimo za pridobivanje enoletnih mladik. Z lahkim skrajševanjem (z dolgo rezjo) enoletnih šib pospešimo, da se vzdolž njih razvije več stranskih poganjkov. Seveda pregoste in močno pokonci rastoče mladike redčimo, da se v notranjosti grmov ne pojavi soljenje.
Po desetih letih stare grme pomladimo z močnim obrezovanjem vej in večjimi merami gnojil.
Leska zarodi že v tretjem letu in zaključi svojo rodnost z okrog 30. leti, kakor vinska trta. Pri skrbni negi, da leskov grm na leto poprečno 4 kg lešnikov. Na hektarski površini s 500 grmi zraste ca. 2000 kg plodov po današnji ceni 3000 din za kg teže v vrednosti
6	milijonov din. Zato zemjlišč na strmih pobočjih ne bi mogli z nobeno drugo kmetijsko kulturo tako smotrno izkoristiti kot s plemenito lesko. 2 ha leskovega sadovnjaka dasta tak gospodarski učinek, da se lahko od tega imenitno preživlja 6 članska družina!
KAKO VPLIVA ODDALJENOST PANJA OD VIROV PAŠE NA DONOS MEDU
Zaradi nesoglasij v odgovorih na to vprašanje se je kolektiv znanstvenikov čebelarske izpostave Lunz am See lotil točnih preizkusov. Izbral si je gozdno pašo v dolini Erzauf na Nižjem Avstrijskem, kjer lahko postavijo opazovalne postaje v različnih razdaljah. Skupine po 5 panjev enake moči so namestili ob gozdu samem ter v razdaljah 500, 1000 in 1500 m od gozda. Oddaljene družine so stale sredi polj in travnikov, kjer ni bilo v bližini nobenega gozda.
Leta 1970 so 12. avgusta začeli s poskusom. Panji so bili prilično enako močni. Do 27. avgusta je bilo vreme izrazito slabo, imeli so 6 deževnih in le
5 sončnih dni, ko se je toplomer dvignil do 20 °C.
Uspeh kaže razpredelnica:
Panji ob gozdu so bili za 10,15 kg težji.
Panji 500 m oddaljeni od gozda so bili izravnani.
Panji na 1000 m oddaljenem stojišču so izgubili 9,GO kg na teži.
Panji na 1500 m oddaljenem stojišču so izgubili na teži 10,25 kg.
Podatkom niso zaupali, zato so poskus ponovili leta 1974. Najprej so 20 enako močnih narejencev postavili za 4 dni (od 12. do 16. junija) v gozdno pašo, na kateri je skoro vsaka družina prinesla v poprečju po 6 kg medu.
Nato so narejence odpeljali na ista mesta, kjer so stali panji leta 1970. Tu so izkoriščali pašo od 17. do 29. junija. Uspeh prikazuje naslednja razpredelnica: Ob gozdu je skupina prinesla 33,80 kg medu = 100 %.
Skupina 500 m oddaljena je prinesla 18,85 kg medu = 55,76 %.
Skupina 1000 m odaljena je prinesla 8,75 kg medu = 25,73 %.
Skupina 1500 m oddaljena je prinesla le 8,45 kg = 25 %.
Dne 29. junija so postavili iste skupine, toda v obratnem razporedju na novo pasišče. Skupina, ki je bila prej ob gozdu, je bila sedaj oddaljena od njega 1500 m
Uspeh je bil naslednji:
4.	skupina sedaj ob gozdu je prinesla 22,10 kg medu.
3.	skupina sedaj 500 m oddaljena je prinesla 23,10 kg medu.
2.	skupina sedaj 1000 m oddaljena je prinesla 18,20 kg medu.
1.	skupina sedaj 1500 m oddaljena je prinesla 9,95 kg medu.
Ugotovitev: Preizkusi leta 1974. so potekali v izrazito ugodnih pašnih razmerah. Zato smemo izjaviti, da izkoriščajo panji v 500 m oddaljenosti pašo le 75%. Panji v oddaljenosti 1000 m od paše, jo lahko izkoristijo le v polovični meri (50%). Panji, ki pa stojijo 1500 metrov od pasišča, ga izkoriščajo komaj v tretjinski meri.
Po članku ir>g. H. Pechhackerja v Bienenvater 6/1974.
Povzel Julij Mayer
ZČDS ORGANIZIRA IZLET NA 25. SVETOVNI ČEBELARSKI KONGRES V GRENOBLE
Vse čebelarje obveščamo, da bo ZČDS organizirala v dneh svetovnega čebelarskega kongresa v Grenoblu (8. do 14. 1975) šestdnevni strokovni izlet. Izlet bo v DNEH OD 9. 9. 1975 DO VKLJUČNO 14. 9. 1975. Morebitne spremembe glede dneva odhoda bomo objavili v septembrski številki naše revije. Vse čebelarje, ki se želijo udeležiti izleta prosimo, da se prijavijo DO 10. 8. 1975 NA ZČDS, Cankarjeva ul. 3, Ljubljana IN VPLAČAJO stroške potovanja ob prijavi ali na naš žiro račun 50101-678-48636.
PROGRAM POTOVANJA:
1. dan:	Odhod iz Ljubljane ob 4,00 uri s Trga revolucije	(Kongresni trg) dne 7. 9. 1975.
Vožnja do Bologne in ogled velečebelarstva. Večerja	v	Torinu.
2. dan: Ogled čebelarske trgovine v Torinu, nadaljevanje vožnje do Grenobla.
3. in 4. dan: Grenoble — dva dni namenjen udeležbi na kongresu (razstave, sllmi, stro-
kovni izleti, predavanja itd.).
5. dan: Odhod iz Grenobla v Mouchard in ogled velečebelarstva. Po ogledu vožnja skozi
Bern in Zürich, večerja v kneževini Liechtenstein.
6. dan:	Povratek preko prelaza Brenner do Ljubljane.
Cena potovanja za osebo je 2770.— din.
V ceno so vračunani stroški potovanja, prenočišča In prehrane. Vsi udelečenci morajo imeti veljavne potne liste.
V primeru, da ne bo zadostnega števila prijavljencev (35), izleta ne bo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb poti.
ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
REPUBLIŠKI SEKRETAR MILOVAN ZIDAR PRI MEDEXU
V	četrtek, 19. junija so obiskali proizvodni in skladiščni obrät Medexa v Ljubljani Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo tov. ing. Milovan Zidar, namestnik republiškega sekretarja tov. ing. Karmelo Budihna, predsednik kmetijske sekcije Republiške konference Socialistične zveze Slovenije tov. Franc Simonič, predsednik Zadružne zveze Slovenije tov. Andrej Petelin in tov. prof. dr. Nežka Snoj z veterinarskega oddelka Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Ogleda obrata in seznanjanja s proizvodnim procesom sta se udeležila tudi predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije tov. dr. Jože Benigar in odgovorni urednik Slo-
venskega čebelarja tov. ing. Ludvik Klun.
Med razgovori, ki so sledili ogledu obrata, so predstavniki OZD Medex seznanili goste z doseženimi uspehi delovne organizacije, in s problemi, ki jih srečuje kolektiv pri svojem delu. Zlasti pereč je problem obratnih sredstev za redno poslovanje in delno tudi za dolgoročno kreditiranje čebelarjev — kooperantov, in z nadaljno usmeritvijo proizvodnje. Poudarili so, da prav današnji čas, ko postaja način človekovega življenja vse bolj nenaraven in onesnaženost okolja vse hujša, zastavlja človeštvu nujno vprašanje usmeritve k neizčrpni zakladnici narave, kjer je še
Od čebelje zadelavine do vrhunskega Medexovega proizvoda Melbrosin propolis Republiški sekretar tov. Zidar si ogleduje Medexove proizvode
II. letnik	1975	številka	8
bilten
medex imp.-exp.	d.	e.	kooperacija
vedno dovolj snovi, ki pomagajo ohranjati naše zdravje. Pri tem zavzemajo poleg zdravilnih zelišč posebno važno mesto tudi čebelji pridelki. Razvoj širokega asortimana proizvodov, pripravljenih na osnovi teh naravnih snovi, pa zahteva tudi temeljite znanstvene raziskave, saj lahko postane nestrokovna uporaba koristnih naravnih pridelkov včasih tudi škodljiva človeškemu zdravju. V nasprotju s prakso mnogih drugih proizvajalcev je pripravil Medex preko svojega Centra za biotiko v skladu s svojo dolgoročno proizvodno usmeritvijo, širok program znanstveno raziskovalne dejavnosti. Poleg številnih poskusov, ki naj pokažejo bodočo smer raziskovanja, je trenutno v toku na nekaterih klinikah in na nekaterih inštitutih v Ljubljani, v Zagrebu in v Sarajevu dvanajst različnih raziskovalnih nalog, pri katerih sodeluje poleg vrste drugih sodelavcev tudi osem univerzitetnih profesorjev. Do konca leta bo v raziskave in razvoj vloženih več kot 1.000.000 Ndin.
Lastne raziskave dopolnjujejo tudi ugotovitve raznih znanstvenih institucij v inozemstvu, s katerimi sodeluje Center za biotiko. Dosedanje ugotovitve so omogočile pripravo nekaterih novih proizvodov, ki so že ali pa bodo še letos v prodaji, in ki predstavljajo novost tudi na svetovnem tržišču.
Predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije tov. dr. Benigar, je seznanil prisotne s problemi in s težavami čebelarske organizacije in poudaril, da bi morala širša družbena skupnost po-
kazati več razumevanja za čebelarstvo in opozoril na težaven gospodarski položaj čebelarjev zaradi premajhnih razlik med proizvodnimi stroški in odkupnimi cenami osnovnih čebeljih pridelkov.
Dr. Snojeva je opozorila, da v čebelarstvu še vedno le preradi Vidimo samo vrednost pridobljenega medu in drugih čebeljih pridelkov, pri tem pa pozabljamo, da je korist od čebelarjenja na področju sadjarstva in poljedelstva neprimerno večja in pomembnejša za vse naše gospodarstvo kot pa vrednost samih čebeljih pridelkov.
Republiški sekretar tov. Zidar, je ob zaključku razgovorov izrazil zadovoljstvo ob dosedanjem razvoju Medexa, ob njegovem uveljavljanju na vsem jugoslovanskem tržišču in ob modernizaciji njegove proizvodnje. Še posebej je pozdravil usmeritev na .poglobljeno znanstveno raziskovalno delo, na širjenje proizvodnega programa in na (razvijanje kooperantskega sodelovanja s čebelarji. Ugotovil je tudi, da je treba podpreti napore, čebelarske organizacije za modernizacijo proizvodnje in za po-sodobljanje poslovanja, med drugim je nakazal tudi možnost primernih oblik sodelovanja čebelarjev z zadružnimi organizacijami.
V	knjigo gostov pa je tov. Zidar zapisal:
»Smelo zastavljen program razvoja opozarja na položaj in na naloge OZD Medex v naši družbi. Pri teh naporih želim kar največ uspehov«.
SODELOVANJE Z INŠTITUTOM »MAX PLANCK«
Medexov Center za biotiko je obiskal 11. in 12. junija ugledni nemški znanstvenik prof. dr. Heinz Rembold, ki v inštitutu za biokemijo »Max Planck« v Martinsriedu pri Münchnu, ZR Nemčija, vodi grupo za proučevanje matičnega mlečka, njegovih sestavin in učinka za razvoj čebel. V Centru so se z gostom
srečali naši znanstveni sodelavci in razpravljali o nekaterih najaktualnejših vprašanjih s tega področja, za širši krog znanstvenikov pa je prof. Rembold predaval
o	temi — biokemija nastajanja kast pri čebeli. Predavanje, ki je pokazalo, kako globokih raziskav se je lotil inštitut »Max Planck«, so vzbudile seveda tudi vso pozornost naših strokovnjakov.
Med bivanjem v Sloveniji je obiskal prof. Rembold nekatere čebelarje — kooperante, se seznanil z njihovim načinom pridobivanja matičnega mlečka in si ogledal vzrejo matic. Program obiska seveda ne bi bil popoln, če ne bi bil vključen tudi ogled čebelarskega muzeja v Radovljici.
Ob zaključku obiska smo se z gostom dogovorili ö nadaljnjem strokovnem sodelovanju med inštitutom »Max Planck« in Medexovim Centrom za biotiko.
VARUJMO MED PRED ANTIBIOTIKI
PROF. DR. NEŽKA SNOJ
Med je živilo, ki razen lastnih sestavin ne sme vsebovati ničesar drugega. Ker ga kot takega kupujemo oziroma prodajamo, mu ne smejo biti primešani niti antibiotiki še manj pa pesticidi. Vendar eni kot drugi kaj lahko dospejo v med. Prvi največkrat zaradi nepravilne uporabe, drugi pa zaradi zaščitnega škropljenja rastlin.
Antibiotike uporabljamo v čebelarstvu predvsem za zdravljenje bolezni čebel in čebelje zalege. Nekateri jih sicer uporabljajo tudi kot zaščitna sredstva proti tem boleznim, drugi pa še kot sredstva, ki vzpodbujajo matico na zaleganje in s tem posredno vplivajo na hitrejši razvoj čebelje družine.
Kadar zdravimo čebelje družine z antibiotiki, moramo pri tem upoštevati lastnosti, ki jih le ti imajo. Poleg tega moramo tudi vedeti, da je za uničevanje povzročitelja bolezni potrebna prav določena količina zdravila skozi določen čas. Zato je nadvse važen način pokla-danja antibiotika. Ni namreč vseeno, če pokladamo antibiotik raztopljen v sladkorni raztopini naenkrat v večji količini, ali pa tako, da ga čebele imajo stalno na razpolago oziroma, da ga imajo na razpolago samo vsakih 6 ur. Pri prvem načinu pokladanja antibiotika
Prof. dr. Nežka Snoj
tvegamo, da ga čebele vskladiščijo namesto, da bi ga použile. Pri drugem in tretjem načinu pokladanja pa takega tveganja ni. Od načina pokladanja sa-
mega je torej odvisen tudi uspeh zdravljenja čebelje družine. Pri tem pa je seveda važno tudi to, da antibiotik pravilno pripravimo za uspešno zdravljenje. Ce smo se odločili, da bomo zdravili tako, da bo čebelja družina imela ves čas bolezni na razpolago določeno količino antibiotika v panju, potem ji ga bomo nudili v sladkorno medeni pogači. Tako pogačo bomo namestili ali nad gnezdom (pozimi) ali pa v pitalnik ob okencu. V primeru pa, da je družina slabotna, bomo antibiotik raje primešali gosti sladkorni ali medeni raztopini in ga v taki obliki razprskali ali namazali po satju v vališču vsakih 6 ur, vendar le tako dolgo, dokler bo trajala bolezen.
Čebeljim družinam, ki niso bolne, antibiotikov sploh ne pokladamo. Ce to vseeno delamo, se moramo zavedati, da je tako početje sicer brez haska, da pa s tem omogočamo prenašanje antibiotika v medišče. Zdrava čebelja družina ima namreč popolnoma drugačen življenjski ritem kot bolna. Zato skladišči antibiotik v medišče, četudi smo ji ga ponudili v sladkorno medeni pogači. Zaradi tega svetujemo čebelarjem, da uporabljajo antibiotike izključno le takrat, kadar se za to pokaže potreba. V vseh ostalih primerih pa so druge možnosti, s katerimi lahko dosežemo enak ali celo boljši učinek, vendar s to razliko, da je mnogo cenejše in da nimamo antibiotike v medu.
DOMAČA ZDRAVILA IZ MEDU
MGR. PH. JANEZ KROMAR
Nekdaj je bil med zelo cenjen kot domače zdravilo. Kako zelo so ga cenili, kažejo premnogi recepti za najrazličnejše bolezni iz starih knjig. Nekaj takih starih receptov sem zbral, ne samo, da bi se spomnili na med, ampak da bi med lahko tudi uporabili,' če je potreba.
Med je dober za zdravljenje ozeblin. Ozebline je treba vsak večer namazati s cvetličnim medom in jih obvezati, ker je med lepljiv. Ne smete odnehati. Tudi če imate ozebline na obrazu, si jih namažite z medom.
Strd je odlična proti prehladu. Večkrat na dan vzamemo po eno žličko strdi. Ce je prehlad hujši, jemljemo podnevi in ponoči. Prehlajenim otrokom dajemo strd v toplo mleko.
Naberi lepega trpotca, ga operi, zavij v močno platneno krpo in potolci. Nato stisni sok. Kolikor soka dobiš, toliko primešaj medu in kuhaj na bla-
gem ognju 25 minut. Nalij še gorko v segrete steklenice in zamaši. Jemlji večkrat na dan po eno žlico. To je dobro za bolezni dihal.
Med je hranivo in zdravilo, piše v stari knjigi, se najhitreje spremeni v kri in ne dela težav na želodcu, ne čre-vam. Tudi je bolj redilen in lažje prebavljiv kakor sladkor. Preden je bil pri nas znan trsni in pesni sladkor in pred-no so bile lekarne, je bil med poglavitno lečilo in zdravilo. Med umiri živce in redi kri. Otrokom, slabotnim in starcem dajaj namesto sladkorja med v mleko in kavo, čaj. Jetičnim in tistim, ki bruhajo kri, ne morem dovolj priporočati medu. Jetičnim bo še bolj do- 1 bro del, če nasekljaš v med na drobno: pelina, pljučnika, mete, trpotca in ple-velke in ga daš bolniku na kruhu ali v čaju. Vsak zdravilni čaj učinkuje, če mu dodaš medu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
CESTE IN POTA DO POHORSKIH PASIŠČ
(Cestno omrežje vzhodnega Pohorja na zemljevidu.)
STANE SAJEVEC
Za izkoriščanje čebeljih gozdnih paš in lesnega izkoriščanja gozdov ter potreb turizma so dobri in natančni zemljevidi v veliko pomoč.
V zadnjem obdobju sta za te potrebe dosegljiva kar dva taka zemljevida, ki ju je izdala geodetska uprava pri SO Maribor.
1.	Planinsko-turistična karta vzhodnega dela Pohorja v merilu 1 : 50.000, ki zajema predel — ozek pas levega brega reke Drave od Podvelke na zahodu do vključno mesta Maribora na vzhodu od tu dalje proti jugu Rač — Frama in Morja proti zahodu Zg. Polskave, Lukanje, Kota, Resnika in del predela južno od Rogle vključno s Skomarjem. Južna meja tega področja se nekako konča pri višinskih točkah med 300 n. m. višine na vzhodu in preko 500, 700, 800, 1000 in spet 850 na zahodu pri Skomarju. Nekoliko zahodno od tu pa teče mejna zahodna črta tega zemljevida na sever od Luž, Mulejevega vrha, Tičarjeve koče prek Lehna na Pohorju in na Janževski vrh in zaključi blizu Podvelke.
Gozdno je to najbogatejše področje vzhodnega Pohorja, ki je s cestami za kamionski in traktorski promet bogato prepredeno, torej tudi dostopno za čebelarje prevoznike.
V tem prikazanem spletu gozdno-kamionskih cest niso zajeti kraki podobnih ali nekoliko slabših cest, ki so si jih dali napraviti posamezni osamljeni kmetje, ki so dolge od nekaj sto metrov do nekaj km in vodijo od glavne kamionske ceste do dvorišč njihovih kmetij. Te krake, pa si morajo čebelarji — prevozniki čebel poiskati na kraju samem pri iskanju in izbiranju svojega bodočega stojišča.
Ta planinsko-turistični zemljevid vzhodnega Pohorja prikazuje tudi ob-
jr
l «i®?
■L MARIMj
k* li.
I
•B«6+n'c4
k^Kfce.
Skica zemljepisnega področja vzhod nega Pohorja in Kobanskega ali Kozjaka.
jekte na tem področju. Z višinskimi črtami ali izohipsami je možno dokaj natnčno določiti tudi nadmorsko višino in lego mesta bodočega čebeljega stojišča.
Cena zemljevidu v maloprodaji je
18,00	din in ga je moč dobiti v vseh knjigarnah in papirnicah.
2.	Drugi podoben zemljevid, ki predvsem obravnava cestno omrežje vključno s cestami četrtega reda je karta občine Maribor v merilu 1 :50.000 in
1	: 120.000 in jo je tudi izdala geodetska uprava SO Maribor. Ta zemljevid ni v redni prodaji, dobiti pa ga je moč pri samem izdajatelju v Mariboru, Ul. heroja Tomšiča št. 2/1.
Prednost tega zemljevida je, da zajema tudi cestno omrežje v občini Maribor na levem bregu reke Drave do
državne meje z Avstrijo, torej predvsem Kobanskega in Kozjaka ter dela Slovenskih goric.
Oba zemljevida torej prikazujeta zaledje najbližnjih gozdnih pasišč planinsko gozdnega zaledja vzhodnega Pohorja, tja do centralnega ali osrednjega Pohorja in podobno tudi za Kobansko ali Kozjak.
3. V pripravi pa je tudi tretji samostojni planinsko-turistični zemljevid, ki bo prikazoval predvsem vzhodno Kobansko ali Kozjak med reko Dravo in nekoliko prek državne meje z Avstrijo od Podvelke do Maribora in Šentilja v Slovenskih goricah. Tudi ta zemljevid bo v merilu 1 : 50.000 in bo v redni prodaji.
Vsi ti podatki iz novejšega časa so lahko izjemno koristni pri iskanju novih čebeljih gozdnih pasišč, ki zaradi
sprememb v sodobnem kmetijstvu severovzhodne Slovenije vse bolj izginevajo. Tako, da bodo gozdna pasišča Pohorja in Kobanskega postala nujno potrebno zaledje obstoja čebelarstva v tem predelu Slovenije, seveda ob dobro delujoči prognostični službi in napovedovanju pojava gozdnega medenja, ki bo v vedno večjo pomoč obstoju čebelarstva na tem področju.
Pripomba uredništva:
Smatramo, da je dobra informiranost čebelarjev o možnostih, ki jih nudijo naša prostrana gozdna področja severovzhodne Slovenije osnova za boljše izkoriščanje virov medenja na tem področju.
Priporočamo vsem, ki prodajajo čebelarski repromaterial, da čebelarjem ponudijo tudi informacije v takšni obliki.
ČEBELARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER V AKCIJI
Kandidati za čebelarske predavatelje na praktičnem tečaju
V	letošnji aprilski številki Slovenskega čebelarja smo poročali o tridnevnem teoretičnem tečaju za čebelarske predavatelje, ki je bil 21., 22. in 23. sebruarja t.l. Tam smo med drugim povedali, da bodo tečajniki izpopolnili svoje pridobljeno teoretično znanje s praktičnim demonstriranjem pri vzornem čebelnjaku in stojišču, in sicer v spomladanskem času, ko je življenje čebeljih družin na višku.
Ne preveč mikavno, z oblačno mreno prepreženo in vetrovno nebo ni zadržalo dne 7. junija 15 kandidatov, da se ne bi zbrali na Trgu revolucije v Ljubljani v zgodnjih jutranjih urah. Manjkali so 4, od katerih se je pa opravičil samo eden. Bili so iz vse Slovenije, in sicer iz območij: Ljubljane, Celja, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Kočevja, Ribnice, Dravograda, Brežic, Rake pri Krškem, Kamnika in Iga pri Ljubljani.
Pri čebelnjaku Lojzeta Kastelica v Vikrčah pri Ljubljani
Pred svojim čebelnjakom, napolnjenim z A2 panji in okoli njega z LR panji, je ob 9. uri že čakal naš znani čebelarski predavatelj pripravljen, da svoje izkušnje in znanje praktično demonstrira in pokaže sodobno čebelarjenje.
Pri Lojzetu Kastelicu v Vikrčah
Udeleženci tečaja na stojišču tov. inž. Ludvika Kluna
Po kratkem uvodu in ogledu čebelnjaka z A2 panji in stojišča z LR panji, ki so pripravljeni za pridobivanje matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa, je bil Lojze Kastelic že sredi neposrednega dela in tolmačenja. V ustreznih prostorih že vse pripravljeno za neposredno delo, od priprav za izdelavo lončkov za matičnike v katere potem presaja žerke pa do odpiranja matičnikov in pobiranja matičnega mlečka. Celovit postopek je bil zaporedno in metodično prikazan. Na ta način so tečajniki dobili jasen in neposreden vpogled v praktično delo na tem področju čebelarjeve dejavnosti, ki je bila več kot desetletje nekaka skrivnost —■ tabu — slovenskim čebelarjem.
Pri pridobivanju cvetnega prahu in izkopanca je bilo največ spornih vprašanj glede najustreznejšega osmukača, pa najsibo osmukača za AŽ ali LR panje. Do sedaj preizkušene različne variante osmukačev so pokazale določene slabosti in pomanjkljivosti. Kaže pa, da bomo v naj bližji prihodnosti prišli do ustreznih tovrstnih priprav, ki naj bi bile standardizirane pri nas.
čas je kar prehitro mineval, ko je prišlo na vrsto pridobivanje zadelavine oziroma propolisa kot pomembnega pridelka v čebelarstvu, ki v zadnjem času dobiva vse večjo veljavo. Seveda ni prenehalo z vprašanji in izmenjavo mnenj še pri samem kosilu, dokler ni prišel čas, da se tečajniki odpeljejo na
stojišče tov. inž. Ludvika Kluna
v dolomitski predel nad Polhovim grad-cem, kjer si je na južnem pobočju teh hribov tov. Klun izbral na višini 600 m preprosto kmečko domačijo za sedež svojega čebelarstva. Ko se vzpenjamo med zaraščenimi gozdovi in travnatimi jasami proti črnemu vrhu, se nam iznenada odpre pogled na vrste enostavno postavljenih LR panjev, kakor se spodobi za čebelje družine v tamkajšnjem okolju.
čebelarjenje v teh panjih je bilo večini tečajnikov precej neznano, zato je bilo zanimanje toliko večje.
Po kratkem razgledu okolice in stojišča, je bil tov. Klun že sredi svojega dela. Iz svoje bogate zakladnice znanja, izkušenj in preizkušanj čebelarjenja v Langstrothovih panjih, kar sipa pripovedovanje, spremljano s prikazovanjem. Iz izvajanj o tehnologiji čebelarjenja v LR panjih od zgodnje pomladi do pozne jeseni neposredno in konkretno izveš vse prednosti čebelarjenja v teh panjih, seveda pa ne zamolči tudi slabosti, ki jih bo treba odstraniti. Tov. Klun je eden tistih čebelarjev, ki nenehno preizkuša, izpopolnjuje in si prizadeva, da prilagodi čebelarjenje v teh panjih našim podnebnim in pašnim razmeram. In v tem pogledu je dosegel že lepe uspehe, o čemer se je vsak tečajnik lahko prepričal, saj so mu že do tedaj čebele nabrale čez 50 kg cvetnega prahu, da ne
govorimo o drugih pridelkih, ki jih nudi tovrstni panj z veliko manjšim trudom kot kateri koli drug panj.
Obema predavateljema in demonstratorjema gre zasluga in zahvala, da so tečajniki izpopolnili svoje teoretično znanje s praktičnimi pridobitvami.
Tako je bil načrtovani tečaj za čebelarske predavatelje v tem letu zaključen. V občasnih dopolnilnih tečajih pa naj bi izpopolnjevali svoje zna-
nje z najnovejšimi dognanji in spoznanji. Na ta način smo pridobili kader predavateljev, ki naj ne bi samo zapolnil dosedanjo vrzel, ampak nenehno dvigal strokovno raven naših čebelarjev in pripomogel k hitrejšemu razvoju našega čebelarstva. Njihova angažiranost v društvih in družinah pa bo na ta način hitreje in učinkoviteje reševala povpraševanje po predavateljih.
Martin Mencej
VPLIV PROPOLISA NA GIBLJIVOST SPERMIJEV TROTA IN VITRO
ING. O. HARAGSIM, CSC., ING. V. VESELY, CSC.
Propolis je postal v zadnjem desetletju predmet obširnih raziskav kemičnega in farmakološkega značaja. Čeprav je to že pradavno znana snov, še danes ni pogled na njeno sestavo, bistvo in nastanek enoten. Tudi njene raznorodne lastnosti niso še popolnoma preiskane, še manj uporabljane dragocene sestavine, iz katerih se izdeluje propolis. Nekatere raziskave tudi nakazujejo, da propolis vpliva na življenje čebel v panju in njegov pomen v čebelarski praksi po krivici podcenjujejo.
V našem prispevku želimo opozoriti na doslej neznano lastnost propolisa, ugotovljeno pri študiju gibljivosti spermijev trota medonosne čebele.
Študij biologije trotovih spermijev je postal osnovni problem po uvedbi tehnične inseminacije čebeljih matic. 2e davno je (1867) Leydig in nekoliko kasneje spet Breslau (1905) opozoril na zanimivo dejstvo, da spermiji vskladiščeni v spermateki čebelje matice ostajajo aktivni še po nekaj letih. Mislili so, da se spermiji v spermateki stalno gibljejo. Prav takega nazora je bil tudi še Davey (1965), čeprav je že Flandera (1939) menil, da Je z biološkega vidika to nemogoče in predpostavljal, da morajo spermiji v spermateki mirovati. Takega nazora je bilo še več avtorjev (Bishop 1920, Smirnov 1953, Kurenoj 1954, Dade 1962, Ruttner itd.).
Lensky in Schindler (1967) sta ugotovila, da izloček spermatečnih žlez izziva gibljivost spermijev spravljenih v spermateki v anaboličnem stanju.
V moderni inseminacijski tehniki stopa v ospredje potreba konzervacije spermijev zato, da bi se podaljšal čas možnosti in-
seminacije vse do obdobja, ko manjka trotov in tudi zato, da bi mogli pošiljati spermije na večje razdalje tudi v področja, kamor zaradi veterinarske prepovedi ne smejo prevažati čebel. Iščejo snovi, ki bi trotove spermije inaktivizirali in spet druge, ki bi jih uspešno aktivlzirali pred insemi-nacijo. Aktivnost spermijev presojamo po njih gibljivosti.
Pri opazovanju gibljivosti spermijev so ugotovili njih precejšnjo tolerantnost proti ozmotičnemu tlaku okolice, stopnji koncentracije pH ionov, toploti, razredčenju in množini letnih primesi. Vendar se do danes še ni posrečilo dognati učinkovito snov, ki bi gibljivost spermijev izrazito povečala.
Ugotovili smo, da propolis vsebuje snovi, ki imajo vpliv na gibljivost spermijev, toda pravo bistvo teh snovi zaenkrat ni znano. Tudi ne moremo naprej povedati, ali se snov, ki v koncentrirani lužini spermije inaktivizira ujema s snovjo, ki v razredčenem stanju spermije aktivizira. Treba bo ugotoviti na mnogih vzorcih propolisa, ali je razlika v učinku lokalnega ali drugačnega izvora, če na primer delujoča snov ne izvira naravnost z neke rastline, na kateri čebele nabirajo propolis in podobno. Treba bo še podrobneje raziskati različne načine luženja in speljati podrobno analizo kemične sestave lužin.
Naš prispevek opozarja na obstoječi neznani učinek propolisa. Propolis je nc-tradicionalni čebelarski proizvod, ki vsebuje mnogo dragocenih snovi z do danes nepreiskanim učinkom, zato se je vredno podrobneje ukvarjati s to surovino v farmakološkem pa tudi čebelarskem raziskovanju.
žzku&vije in piaizka^nja via&il} eeketazjei*
S PREUREJENO PREŠO DO VEČJEGA ISPLENA VOSKA
JOŽE RESNIK
Kakor gospodinja od vseh gospodinjskih del, najmanj rada pomiva posodo, tako tudi čebelar od vseh čebelarskih opravil, najraje odlaga kuho voščin. Morda že ne toliko zaradi umazanega dela, temveč to delo preradi odlagamo tja v nedogled. Zato se zelo pogosto dogajajo neprecenljive škode. Mnogokrat opravijo namesto čebelarja to delo prostovoljci, voščeni molji (velika In mala voščena vešča). Kuha vo ščin je še vedno problem našega čebelarskega gospodarstva. Posamezniki se pri kuhi voščin srečujejo z vrsto težav in problemov. Le redki so tisti, ki imajo za kuho in predelavo voščin primeren prostor, ustrezno stiskalnico, kotel, emajlirane posode In drugo. Pri vsem tem Je potrebno še določeno znanje in Izkušnje. Škoda je, da se ni bolj obneslo kuhanje voščin pri čebelarskih družinah. Saj je bilo ponekod dobro upeljano.
Povedati moram, da Je bila pot do uspeha dolgotrajna, saj v tistih časih nisem poznal druge literature, kot Lakmayerjevo knjigo Umni čebelar. Tudi Izkušnje čebelarjev, ki so me uvajali v čebelarstvo so bile majhne. Tolažili so me: »Bodi zadovoljen, če dobiš iz sata za eno satnico voska.« S tem se pa nisem zadovoljil! Vse sem preizkusil, kuhanje z deževnico, namakanje satov, stiskanje in prešanje na vse načine. Pri vsem tem sem zasledoval samo ta cilj, koliko voska dobim iz sata? Vrhunski uspeh, ki sem ga dosegel pri kuhi voščin je iz A2 sata 19 dkg. To je povprečni dosežek kuhe 200 do 300 satov na delovni dan.
Navedeni uspeh sem dosegel s primerno ureditvijo preše. Bistvo vsega Je v tem, da kuham v bakrenem kotlu posamezne
Skica 2
Skica 3 Rešetkasto dno preše
varke po 15 satov hkrati. Prešanje velikih količin voščin se praktično ne obnese. Važno je preši primerna količina. Uporabljam navadno litoželezno vinsko prešo z vlečnim vretenom. Na dnu koša namestim leseno rešetko, ki leži nekoliko privzdignjena na lesnih letvah. Vsa umetnost je v tem, da Je odtok voska pri stiskanju čim krajši. Torej male količine voščin In čim krajši odtok tekočega voska, v tem je moj uspeh, ki sem ga dosegel na področju kuhe voščin.
Iz skice 1 Je razviden shematičen prikaz plasične preše, ko tekoči vosek prodira iz sredine navzven proti špranjam koša. Zato trdijo čebelarji, da nobena preše ne stisne dovolj. Iz skice 2 in 3 je razvidna funkcionalnost rešetkaskega dna. S puščicami Je označen skrajšan odtok tekočega voska. Vsled tega Je Izplen večji, delo je olajšano in gre hitreje od rok.
KAKO SMO NABAVLJALI SEME TETRAPLOIDNE AJDE
Slabe čebelarske paše v drugi polovici vseh povojnih let so mi delale kot čebelarju z večjim številom panjev velike skrbi. Sladkor se zadnja leta tako draži, da bo res treba nekaj ukreniti, ker je postalo dosedanje čebelarjenje na med komaj rentabilno. Od julija naprej v preteklih letih v naših krajih ni bilo skoraj nobene paše, na kateri bi čebele nabrale zimsko zalogo. Ajda je prenehala mediti in tudi roditi, tako da jo kmetje v naših krajih sploh več ne sejejo.
Pred nekaj leti pa sem nekje bral, da bi le tetraploidna ajda pri nas uspevala, medila in obrodila. Torej, rešilna lučka se je pokazala. Poslej sem vestno zasledoval in prebiral razne časopise in končno našel v prvi letošnji številki Slovenskega čebelarja, da ima
S.	J. s Konjskega seme te tako težko pričakovane »rešilne bilke«. Takoj ko sem ta članek prebral, sem se napotil k čebelarjema Koviču in Primožiču in skupaj smo sklenili nabaviti seme, le naslova nismo imeli. Vas Konjsko pri Boštjanu je težko najti, ker vasi Boštjan nismo našli na nobeni karti. Iz zagate nas je rešil pravi naslov v drugi številki Slovenskega čebelarja. Takoj drugi dan sva se z ženo napotila na Konjsko, to pot pri Boštjanu, in tudi lahko našla tovariša Ivana Stoparja, upokojenega železničarja in čebelarja, ki nama je rade volje odstopil 51 kg ajde (ker nisva imela s seboj več denarja), čeravno sva je imela namen kupiti 100 kg. Cena ajde je bila 20 din za kg. Doma smo ugotovili, da imamo premalo semena, ker ima vsak od nas treh čebelarjev čebele v drugi vasi. Zaradi tega sva šla s tovarišem Primožičem čez tri dni spet na Konjsko, da bi kupila še nekaj semena. Semena pa nisva
dobila nič, ker ga je tovariš Stopar že prodal. Tako smo ostali trije interesenti s po 17 kg semena za posamezna stojišča. Naši čebelnjaki pa stoje v vaseh, ki so obdane z gozdovi in bi nam divjačina lahko uničila ves posevek. Zaradi tega smo sklenili, da bomo to ajdo posejali bolj skupaj, da jo bo tako laže zavarovati, še vedno pa bi bilo posevka premalo. Iz zagate nas je rešila ponudba tovariša Raduhe v tretji številki Slovenskega čebelarja. Takoj sem mu pisal, naj mi sporoči, če bi lahko pri njem nabavili 100 kg semena. V par dnevih mi je tovariš Raduha sporočil, da lahko to količino ajde dobim po ceni 20 din za kg, vendar moram priti ponjo čim prej, ker je povpraševanje veliko. S tovarišem Primožičem sva napovedanega dne šla v Zgornjo Velko, kjer pa sva lahko kupila le še 87 kg semena, ker je vsega ostalega tovariš Raduha že prodal.
Nakup tega semena je bil torej zelo drag, vendar nam ni žal, če se bo setev tudi pri nas tako obnesla, kot se je pri tovarišema Stoparju in Raduhi. Naj povem še to, da nam je tovariš Raduha rekel, da je izmeril eno steblo te ajde: visoko je bilo 150 cm in je imelo več kot 370 zrn! To je bila le ena bilka, ki je ob koncu njive sama zrasla. Da pa ta ajda tudi dobro medi, je dokaz, da nam je tovariš Stopar dal poiskusiti ajdov med, ki ga nisem videl že od leta 1947.
Ajdo bodo posejali kmetje iz vasi, kjer imamo čebele. V jeseni bo nekaj semena na razpolago interesentom, ki naj svoje zanimanje zanjo čimpreje sporoče na naslov
Lešnjak Franc,
Kristanova 55,
68000 Novo mesto
7z pöpöhm 16r.be miaclib eebelaijeo
OSNOVE ČEBELARJENJA V NAKLADNIH PANJIH
IN2. LUDVIK KLUN
Čebeljim družinam, kj smo jih zazi-mili v dveh nakladah, razširimo prostor za zaleganje z medsebojno zamenjavo naklad. Matica namreč zalega v začetnem obdobju razvoja v zgornji nakladi, kjer so toplotne razmere za zalego ugodnejše in kamor se je družina pomaknila za hrano (sl. 31). Ob zamenjavi naklad prestavimo v zgornjo naklado dva zaležena sata, da jo matica in čebele hitreje zasedejo (sl. 32). To pospešimo tudi tedaj, če je v zgornji nakladi medeno satje. Upoštevati moramo, da sivka ne bo zalegla satja, dokler ne bodo ob očiščenih celicah nanešeni medeni venci. Matica intenzivnejše zalega, če čebele krmimo, kot če uporabimo takoimenovano »avtomatsko krmljenje«. To je krmljenje, ko čebele nosijo med iz spodnje naklade v zgornjo in se pri
1
ff
3
i
i
Slika 31
Slika 32
tem hranijo. Tak način je zelo razširjen v ameriškem čebelarstvu, ker zahteva manj dela.
Krma v obliki testa, ki ga položimo na sate v zgornji nakladi, pritegne veliko čebel, s katerimi je vzpostavljena dobra povezava med spodnjo in zgornjo naklado.
V	spodnji nakladi, kjer se po prestavitvi nahaja gnezdo, so toplotne razmere slabše, kot so bile prej, zato opravimo ta poseg v ugodnejšem vremenu. Predvsem pa moramo paziti, da ga ne opravimo pred pričakovano ohladitvijo. Toplotne izgube zelo zmanjšamo, če damo na dno podnice ploščo iz toplot-noizolaoijskega materiala. Na ta način sprostimo veliko čebel, ki bi sicer ogrevale zalego v najhladnejšem delu panja, to je ob podnioi. Čebele zato lahko
Slika 33
opravijo druga dela, ki pospešujejo razvoj (čiščenje celic, prenos medu iz spodnje naklade, priprava krme ipd.).
Položaje obeh naklad zamenjamo tedaj, ko je zgornja naklada zaležena do predzadnjih satov. Prestavljanje zaleže-nih satov običajno ni več potrebno, ker je vreme že toplejše, v naravi se že pojavi nektar in tudi mlade čebele so se že polegle.
Da matica tako nerada prehaja v začetnem obdobju razvoja (pa tudi kasneje, če je manj plodovita matica in slabo dograjeno satje) iz naklade v naklado, je treba iskati vzrok v izvedbi satnikov. Satniki v nakladnih panjih so viseči, zato so zgornje nosilne letvice debelejše (20 mm), če prištejemo še vmesni prostor med satniki ene in druge naklade ter spodnjo letvico satnika, dobimo razdaljo 37 mm. Pogosto pa sat-nica ni izdelana do spodnje letvice (posebno če je žičenje diagonalno in smo
OSEMENJEVANJE
VZREJA MLADIH MATIC
Za vse matice, ki so namenjene za osemenjevanje, je važna zahteva: ne
dodajali satnice tedaj, ko gradnja ni bila intenzivna) ali pa je letvica ukrivljena navzgor zaradi preveč napete žice, zato je ta razdalja še večja in predstavlja nepremostljivo oviro za oblikovanje kompaktnega plodišča, oziroma za prehajanje matice iz satov v spodnji nakladi na sate zgornje naklade in obratno.
V takem primeru mora posredovati čebelar s pravočasno zamenjavo naklad. Omenjene ovire močno zmanjšamo, če spodnji del nosilne letvice satnika izdelamo tanjši, tako da v tem delu čebele nastavijo celice (slika 33). še boljša je uporaba satnikov, ki imajo spodnjo letvico sestavljeno iz dveh delov, med katera vložimo satnico. Tako sat-nico (žičena je vzporedno s spodnjo oz. zgornjo letvico) čebele dogradijo do spodnje letvice. Poleg tega sega satnica praktično v vmesni prostor, zato je prav »privlačna« za čebele. Še bolj zmanjšamo razdaljo od »voska do voska«, če istočasno oblikujemo tudi zgornjo letvico kot smo omenili.
Da je temu tako, se lahko prepričamo s preprostim poizkusom: če vstavimo med dva sata v sredini panja med eno in drugo naklado koščke satja, bo matica zalegala v obeh nakladah istočasno, ne da bi bilo treba menjati naklade.
Zamenjava naklad je obenem tudi močno sredstvo proti rojenju v nakladnem panju. Zato moramo to delo opraviti pravočasno in ga prilagoditi danim podnebnim razmeram.
POPRAVEK
V 7. št. SČ se v članku pod tem naslovom pravilno glasi namesto založen — za-ležen, poležane — poležene, zaželanih — zaleženih.
MLADIH MATIC
smejo biti premajhne. Pri uporabi štr-caljke se take matice lažje ranijo; ranjene matice pa niso več uporabne.
Zato mora biti matica težka vsaj 175 miligramov. To težo pa lahko dosežemo s skrbno vzrejo. Izkušnje kažejo, da z lahkoto dosežemo velike in težke matice, kadar redniku pustimo za vzrejo le do 30 matičnikov in ga v času vzreje stalno pitamo. Samo od sebe se razume, da je odbira rejnega materiala in tudi izbira rejne družine odločilnega pomena za kakovost mladih matic.
PRIPRAVA MATIC ZA OSEMENJEVANJE
Matice, določene za osemenitev, damo v enosatne plemenilnike z majhno družinico in jih pustimo v temni kleti, da čebele sprejmejo matico. Za osemenjevanje so sposobne šele od četrtega dne dalje. V primeru, da zaradi zunanjih vzrokov ne moremo pravočasno izvršiti osemenitve, moramo plemenil-nik prenesti na vrt, da se čebele spreletijo. Vendar moramo preprečiti, da bi tudi matica zapustila panj.
Važno je, da živijo za osemenjevanje določene matice v okolju z najboljšimi življenjskimi pogoji. Znak za tako ugodje nam kažejo družinice same, ko v plemenilniku krepko gradijo satniček. To je neovrgljiv dokaz, da vlada med družinico in matico najboljša harmonija. To pa je tudi obenem znak, da čebele nadvse skrbno negujejo »svojo« matico in da jo bodo po osemenitvi takoj zopet sprejele v oskrbo.
Za osemenitev vzamemo matico in par čebelic spremljevalk ter jo v ma-tičnici odnesemo v laboratorij.
OSKRBOVANJE MATIC PO OSEMENITVI
Normalno potrebujejo matice veliko količino semenčic, da jih imajo na zalogi za več let. V večini primerov se že z enkratno osemenitvijo vbrizga dovolj na količina semenčic (8 mm11), vendar ustroj manjših matic ne dovoljuje
Aparat za umetno osemenjevanje matic. Matica je tik pred osemenitvijo
takoj pretoka tolike količine semenčic v semenski mošnjiček, zato mnoge matice dvakrat osemenjujejo. Drugo osemenitev ponovijo naslednji dan.
Takoj po osemenitvi skrajšajo še omotični matici eno prednje krilo. S to operacijo odvzamejo matici možnost, da bi zletela iz panja na praho. S tem pa je matica tudi označena, da je bila umetno osemenjena. Obenem tvegamo da to dragoceno matico izgubimo. Znano je namreč, da oplojene matice tudi še izletavajo. Matica s pristriženim krilom pa ne more letati, zato pade v travo in jo čebelar lahko zgreši. Vsekakor je bolje, kot da bi se dragocena matica še sparila z nepoklicanim manjvrednim trotom. To pa bi bila nepopravljiva škoda za samo umetno osemenjevanje, ki sloni vendar na popolnem zaupanju v pravo izbiro plemenskega trota.
Doslej se je izkazalo kot najbolje, da po osemenitvi še omotično matico vrnemo plemenilniku, kjer jo čebele takoj sprejmejo v oskrbo.
Kadar osemenijo matico le enkrat, jo morajo naslednji dan zopet omamiti z ogljikovim dvokisom, da jo spodbudijo k skorajšnjemu zaleganju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TO PA NI TAKO ENOSTAVNO!
Dragi bralci, dovolite, da se predstavim: sem upokojenec in sem se pred precej leti srečal z Abrahamom. Svoj upokojenski standard si izboljšujem (krajšam) s čebelarjenjem, ki mi je v veliko veselje že iz otroških let, tako da bi moral biti tudi po tej liniji že zdavnaj upokojen.
Gornje sem napisal za uvod, ker uvod mora biti. Tudi občinski odlok o obdavčenju rejcev malih živali ima svoj uvod in kar mora biti, menda ni težko!
Sedaj pa preidimo k stvari.
Lanska letina je bila pri mojih čebelicah, ne tako za čebele kakor zame, precej žalostna, da ne rečem porazna. Spomladanske paše je bilo le toliko, da so se čebele dobro razvile. Akaoije, ki je ponekod dobro medila, pri nas sploh ni. V maju je nekaj dni medila smreka, pa jo je dež opral. Kljub slabi paši pa so čebele kar naprej rojile, čeprav sem dal v gradnjo po štiri satnice na panj, natrgal mnogo matičnjakov, odvzel mreže izza vrat, tako da so imele ljubljenke ves panj zase, in počel še vse, kar sem vedel in znal in kar je druga leta rojenje zaviralo. Lani ni pomagalo nič.
Dan po dežju sredi junija se mi je vsipal že takoj po šesti uri zjutraj iz panja velik roj. Ni se še napol vsedel, je že iz-rojiI drugi panj. Ko so bile čebele še v zraku, je zašumel že tretji roj. Tako je šlo ves dopoldan. Devet rojev, eden za drugim, in kar je najbolj zapleteno, vseh devet se je vsedlo skupaj. Vsak od teh devetih rojev je bil močan, vseh devet skupaj pa je bilo čebel za velik naramni koš. Iz zadrege sem si pomagal tako, da sem navaden ogrebalnik prislonil ob roj in počakal kake pol ure. V tem času se je ogrebalnik napolnil in sem ta del čebel odnesel v panj. To sem ponovil še štirikrat in vsakokrat sem dal čebele iz ogrebalnika v drug panj. Nekaj čebel, ki so ostale na jablani, pa se je vrnilo v izrojence.
Ni bilo enostavno.
Kmalu, ko je rojilni nagon malo popustil, je zacvetel kostanj, ki ga je v gozdu blizu čebelnjaka kar precej. Čebele so pridno nabirale in je že tretji dan cvetenja tehtnica pokazala 3,9 kg donosa. 2e naslednja dva dni pa je dež opravil svoje, tako da smo bili čebelarji skoraj rešeni točenja, ki je -po kostanju precej neprijeten posel. Med pa je bil že drugič grenak. Ob koncu kostanjevega cvetenja pa je prišlo tisto, zaradi česar čebelarji menda sploh vztra-
jamo. Pričela je mediti smreka in tudi pod hojo je bilo v nekaj dneh vse pokapano. Tehtnica se je dvigala še bolj kot tistemu čebelarju, ki so mu na paši njegovi sotrpini v panj na »vagi« nakladali kamenje.
V	desetih dneh je moj kontrolni panj od 44 kg prišel na 69,6 kg, kljub temu, da ni bil najmočnejši.
Nisem ga mogel iztočiti, ker sem imel tiste dni druge obveznosti in ni bilo časa, le vsak dan sem redno tehtal, vpisoval donos in se veselil. Mislil sem si, ali bo Lada, ali Princ. Sedaj imam Škodo 1966 in bi se mi prileglo kaj modernega in močnejšega.
Vse veselje pa mi je pokvaril tovariš Primožič, ki ima kak kilometer stran, za gozdom, lep čebelnjak. Ko sem pri čebelnjaku iz sence opazoval veselo vrvenje čebel, me je obiskal in povprašal, kakšen je donos. Povedal sem mu, da je bilo prejšnji dan 3,5 kg donosa. Po kratkem premisleku me je vprašal, če kaj pogledam v panje. To pa ne, saj nimam časa, — sem mu rekel, pa tudi tako mlad nisem več, da bi kar naprej nos vtikal v panje. Tedaj pa mi je povedal, da je on pravkar pri svojih čebelah ugotovil, da ves med v satju takoj kristalizira in ga ne bomo mogli iztočiti. Pogledala sva tudi v moje panje in ugotovila, da je pri mojih čebelah stanje prav tako, če ne še slabše. Na mah je bilo konec vseh drugih zadržkov in takoj sem se odločil, da bomo naslednji dan točili. Tovariš Primožič mi je rekel, da to ne bo tako enostavno.
Naslednji dan smo navsezgodaj pričeli s točenjem. Sati so bili skoraj do robov zalepljeni, vendar se ni dalo skoraj nič iztočiti. Ko sem videl, da med ne gre iz satja, sem rekel sinu, naj bolj požene točilo. Res je močneje zavrtil, tako da se je odlomila ročica točila, koš v točilu je raztrgalo, toda med ni šel iz satja.
Konec je bilo vseh načrtov za nakup novega vozila in kaj lahko sem ugotovil, da je moja stara Škoda še kar dober avto in da bova še naprej skupaj obiskovala naše čebelice. Uvidel sem, da so tudi tokrat, kakor že mnogokrat prej »kar je Bogec dal, angelčki popapcali«.
O tem, kaj smo nadalje ukrenili s cementnim medom, bom napisal kdaj pozneje.
Res ni bilo enostavno!
Čebelarski pozdrav »Ali medi?«
Pižmoh
zJ^öiuce iz cahalatskaqa Soda
KAKO SE OBLIKUJEJO CENE SLADKORJA NA SVETOVNEM TRŽIŠČU
V	svetovni proizvodnji sladkorja cenijo za leto 1974/75 na 79,9 milijona ton pridelka. Potrošniki ga letno porabijo okoli 81 milijona ton. Navidezni primanjkljaj krijejo iz rezerve, ki je nastala v preteklih letih zaradi prevelike produkcije. Rezerva je padla zaradi tega na 14,6 milijona ton, kar odgovarja nekako 18 % letne porabe.
Ves pridelani sladkor na svetu teče do potrošnika po treh različnih poteh:
® nekako 70 % vsega sladkorja gre iz tovarn naravnost na domače trge. Cene se oblikujejo po stroških proizvodnje in ne vplivajo na svetovno ceno sladkorja;
•	nekako 18 % sladkorja plačajo uvozne države po pogodbenih cenah, ki so jih izoblikovale v dolgoročnih pogodbah in so veljavne tudi za ves ta čas;
® le 12 % sladkorja se prodaja na svetovnem tržišču, to je na prostem tržišču, kjer ponudba in povpraševanje oblikujeta cene. To se dogaja na borzah v New Yor-ku, Londonu in Parizu.
Leta 1968. so cenili, da so rezerve narasle na 30 % celoletne letne porabe, kar je vsekakor velikanska zaloga (vsaj za štiri mesece!). Da bi se iznebili teh velikih zalog, so borzni mešetarji ponujali sladkor tudi po ceni, ki je bila nižja od pridelovalne cene. Primanjkljaj so prevalili na žepe pla čevalcev davka v proizvodnih deželah.
Danes znaša rezerva nekako 18 % svetovne sladkorne proizvodnje, to pa je količina, ki zadostuje za dva meseca. Zato je nastala kupovalna mrzlica in cene se dvigajo!
Po Schweizerische Bienenzeitung 6/1975 priredil Julij Mayer
SMRTOGLAVEC
Med najhujše čebelje sovražnike lahko štejemo smrtoglavca (Acherontia atropos). To je zajeten nočni metulj, okeraste barve s temnejšimi programi. Njegov zadek je debel kot mezinec, z razpetimi krili meri do 12 cm. Svoje ime je dobil po podobi mrtvaške glave, ki odseva s hrbtne strani oprsja. Njegova gosenica živi pri nas na krompirišču in postane dolga do 13 cm.
Gotovo ste že ob poletnih večernih urah opazovali, kako smrtoglavec obletava žrela
panjev. Rine skozi žrelo v panj, pri tem pa oddaja piskajoče glasove. Zdi se, kot bi čebele otrpnile na ta glas in že metulj izgine v panj. V medvojnem času sem ga v Dobu večkrat lovil in našel tudi na jesen njegov oglodan kitinasti oklep v ozadju panja. Pri neki šibkejši družini sem našel smrtoglavca v kotu za okencem močno prekritega z zadelavino.
Njegov glas je predirljiv in v resnici zmede čebele, kot bi otrpnile. Te glasove proizvaja na ta način, da stiska zrak iz mednega želodca skozi posebno režo na rilčku. Ker leži njegov glas v valovni dolžini čebelne »govorice«, se čebele ob tem glasu zmedejo, kar metulj takoj izkoristi in vdre v panj. Strastno namreč ljubi med in se takoj vrže na odprte medene zaloge. Pri tem pa se včasih tako naloka medu, da panja ne more zapustiti skozi žrelo, ker se je zadek preveč zdebelil.
Čebele se otrplosti kaj kmalu rešijo in množično napadejo vsiljivca. Toda ne morejo mu do živega, ker tvorijo njegova močna krila skoro nepremagljiv oklep nad mehkim trupom. Cel trop se vrže na metulja in slednjič se neki čebeli posreči, da ga piči. Usoda smrtoglavca je zapečatena. Polagoma odnašajo čebele dele njegovega telesca, da mrhovina ne usmraja panja. Končno ostane le trda kitinjača, ki jim čebele niso kos.
Julij Mayer
KRATKO POROČILO O MADŽARSKEM ČEBELARSTVU.
Leta 1945 so imeli madžarski čebelarji svoje čebele v 75.000 velikih in
120.000	malih panjih. Leta 1972 pa so že imeli čebele v 370.000 velikih in samo še v 72.000 malih panjih. Od leta 1952 so letno obnavljali čebelarstvo z 10.000 velikimi panji, predvsem položkami, ki so primerne za prevoz čebel na paše.
S primerno tehnologijo so tako povečali pridelek medu od 4 kg na čebeljo družino v malih panjih, na okoli 17 kg -na čebeljo družino v velikih panjih. V
obdobju 1948—1952 so imeli letni pridelek medu 1500 ton, v zadnjih letih pa imajo letni pridelek okoli 10.000 ton medu. Pridelek voska cenijo doslej na 200 ton. Za 1 kg voska dobe čebelarji vrednost v ceni za 5 kg medu.
Njihovi izvedenci cenijo, da bi tamkajšnje pašne razmere lahko obilno »napasle« 1,5 milijonov čebeljih družin, ter še povečale letni pridelek medu po čebelji družini.
Madžarsko kmetijstvo se povezuje s tamkajšnjim čebelarstvom, ki ima preko 900.000 ha metuljnic, 140.000 ha son-čičnih njiv, 20.000 ha melon, 25.000 ha makovih kultur in okoli 234.000 ha raznih sadnih kultur, ki nudijo čebelam dobro pašo.
Najpomembnejši del pridelka medu tamkajšnjih čebelarjev izvira iz robini-jevih; to je akacijevih čebeljih pašišč. Zato je ta drevesna vrsta tudi najbolj zanimiva za čebelarje in gozdarje ter pospešeno iščemo različno cvetoče ro-binijeve sorte, ki bi omogočile daljšo čebeljo pašo na akaciji na istem kraju.
Izvedenci poudarjajo, da njihovo čebelarstvo s svojim pridelovanjem nudi okoli 39.000 osebam postranski dohodek, in ne samo ljubiteljsko sprostitev ob čebelah.
Domačo potrošnjo medu cenijo na 300 g letno na prebivalca, kar je skromno. Apiacta 1972/1, stran 74—8.
Stane Sajevec
ČRNA ALI RDEČA DETELJA IN ČEBELE V SLOVENIJI
STANE SAJEVEC
Za	pridelek 1 kg	medu	morajo	čebele
obiskati 20 000 000	cvetov	rdeče	detelje,
pri tem pa oplodijo okoli 17 000 000 cvetov. Okoli 560 000 semenskih zrnc rdeče detelje tehta 1 kg. Tako torej čebele med nabiranjem nektarja, iz katerega nastane 1 kg medu	rdeče detelje,	hkrati	poskrbe	za pridelek	30 kg semena	rdeče	detelje.	Za po-
sejanje 1 ha deteljišča pa je potrebnih 12 kg	semena. Tako	torej	čebele	ob pri-
delku 1 kg medu omogočijo poljedelcu, da lahko poseje 2,5 ha deteljišča s pridelanimi 30 kg semena rdeče detelje.
Po podatkih Iz leta 1970 obsegajo deteljišča z rdečo ali črno deteljo v SR Sloveniji 25.471 ha. Za zasejanje te površine je potrebno 305.652 kg semena rdeče detelje ali 12 kg/ha. Ker so deteljišča 2 letna kultura, je potrebna 1/2 te količine ali 152.826 kg semenja črne detelje letno za redno obnavljanje deteljišč. Ob pridelku
30 kg semena rdeče detelje si naberejo čebele le 1 kg medu ali preračunano ob vsej potrebni letni količini semena rdeče ali črne detelje za potrebe SR Slovenije je pridelek medu le 5093,3 kg medu z rdeče detelje. Ker pa večino potreb po semenu rdeče detelje krijemo z uvozom, čebelarji ne moremo kmetijcem opraviti te koristi, četudi bi jo hoteli. Samonikla travniška rdeča detelja pri tem ni upoštevana. Ni potrebno znanje višjega računstva, da bi lahko ugotovili, kako velik prispevek bi lahko bil nas čebelarjev za prihranek deviz za uvoz semena rdeče detelje, ki ga sedaj pretežno večino uvozijo. Čeprav so domači žlahtnitelji rastlin odbrali boljše različke in sorte domače črne ali rdeče detelje, ki po kakovosti krme in rastnosti prekašajo uvožene sorte. Pozanimati se je potrebno le za ceno kg semena rdeče detelje, pa nam bo jasno marsikaj.
ALI POZNAMO ČEBELNO PAŠNO VREDNOST SVILNICE — Asclepias syriaca L.
Svilnica ali z botaničnim imenom Asclepias syriaca L. je ena izmed najbolj medo-vitih rastlin, ki pa je malo znana. Ob tej vrsti obstajajo še: A. cornuti Decaisne L., A. halleri, A. Incarnata L.; rastlina spada v rod Asclepidaceae ali svilnice.
Večina virov navaja njeno pradomovino Severno Ameriko, le posamezni viri trde, da je Iz Sirije, verjetno je, da je bila tam prvič botanično identificirana In je zato dobila tudi njeno oznako — kraj prve botanične prepoznave in poimenovanja.
Ta vrsta rastlin je zanimiva iz več razlogov:
1. Omenjajo jo v kmetijstvu med kav-čukonosnlmi rastlinami, zato, ker vsebujejo listi te rastline v svojem mlečnem soku 1—2 % kavčukovih snovi, ki pa je slabše kakovosti z veliko vsebnostjo smol. Kavčuk lahko tehnološko pridobe šele s poprejšnjim kloriranjem in je predvsem surovina za dokaj odporne antikorozivne lake.
2. Ta rastlina predvsem privlači vsled svojega cvetja in jo razširjajo kot okrasno rastlino po vrtovih in parkih, ki pa rada »podivja» v okolico in se dalje razmnožuje kot samorastna.
3. Nas čebelarje pa predvsem zanima iz razloga kot odlična poletna nektarna in pelodna čebelja paša, ki cveti nekako od konca junija do avgusta v trajanju okoli 40 dni, od tega posamezen cvetič do 8 dni. Čebelarska pisca iz sosednje Hrvatske, Filip Simič (1968) poroča, da ta rastlina močno medi In redno daje polna medišča, pokojni ing. Andre Perušič (1959) pa navaja, da daje ta rastlina do 600 (šeststo) kg medu na ha. Zahodno nemški viri (1964) navajajo naslednjo oceno o čebelno pašni vrednosti za to rastlino: cveti v mesecih
6.	in 7., nektarna pašna vrednost je 3 (dobra) in za pelodno pašno vrednost 1 (ali skromno) po ocenjevalni lestvici od 1—4, dočim vzhodnonemški čebelarski viri (1974) poročajo, da je ta rastlina čebelam izvrsten vir medičine in peloda.
F. Simič med ostalim še poroča o njej, da čebele pri nabiranju medičine na tej rastlini padajo, včasih bolj, včasih manj, ker imajo grozdasta socvetja tako zgradbo, da se med njimi čebele zagozdijo in tam pomro. Dr. U. Brener pa trdi v svoji knjigi
•	Die Bienenweide» — II izdaja 1967 na strani 107, da škoda, ki nastaja vsled padca čebel, ki nabirajo na tej rastlini, ni omembe vredna.
Med, nabran na tej rastlini, je rahlo rumenkastega barvnega odtenka v prelivu, neizrazitega vonja, izjemno prijetnega okusa in spada med boljše vrste.
4.	Vrednost te rastline naj bi bili tudi mladi spomladanski koreninski poganjki kot okusna vitaminska solata — sočivje.
Kratek botaničen opis.
Zlasti bujno raste Asclepias syriaca — odvisno od kakovosti rastišča — od 1 m do
2,00	m in celo do 2,50 m. Steblo je zeljnato, na gosto poraslo z velikimi celorobimi elipsastimi listi, na vrhu zašiljenimi, podobnimi fikusovim, zgoraj gladki, spodaj kosmati s kratkimi dlačicami.
Cvet je škrlatno rdeče barve in tvori velika grozdasta socvetja kroglaste oblike. Množica cvetov v socvetjih po vsej rastlini nudi čebelam izdatno pašo.
Plod vsebuje številna semena, sestavljata ga dva gladka ali zgrbančena med seboj zrasla lista — ovalne mehurjaste oblike. V njih je drobno seme temne barve na vrhu obraslo z dolgimi svilenimi dlačicami v obliki »čopka», to je -transportna« pahljačica, s pomočjo katere veter razveja to seme na vse strani od matične rastline. Po teh svilenih dlačicah je rastlina tudi dobila svoje ime.
Rastlina je trajnica z močno razraslim koreninskim sistemom v zemlji s pomočjo katerih se tudi razrašča.
Razmnožuje se generativno s semenjem in vegetativno, tako da delimo njen močno razraščen koreninski splet, ki ima veliko število koreninskih poganjkov v manjše enote. Oba načina razmnoževanja dajeta tej rastlini Izjemne razmnoževalne zmožnosti. Glede rastišča ni izbirčna, saj uspeva v srednje evropskem prostoru na vsaki normalni vrtni zemlji, celo na nekoliko sušnih tleh. Za Jugoslavijo trde, da lahko uspeva povsod.
Samorastna si Je izbrala zelo razsežna rastišča ob rekah, predvsem na poplavnih področjih.
Filip Simič poroča (1968), da raste v naravnih rastiščih predvsem ob rekah, na prodnatih, mivkinih nanosih in vlažnih tleh. Največ Je raste ob reki Savi in njenih pritokih posebno od Lonjskega polja do Jasenovca na Hrvatskem.
Poročevalec meni, da bi morali to čebelno pašno rastlino ovrednotiti tudi pri nas, zlasti iz razloga, ker je bogat nek-tarni vir v poletnem običajno brezpašnem obdobju nekako od konca junija do av-
gusta — 40 dni, da nudi čebelam tudi pe-lodno pašo, da ni izbirčna glede rastišča, zlasti ker uspeva ob rekah na poplavnih tleh in prodnato-mivčnih nanosih in da s svojim gostim koreninskim spletom celo varuje zemljo pred vodno in vetrovno erozijo — odplavljanjem, ter predvsem, da je enostavno razmnoževanje in to s pomočjo semenja in delitvijo koreninskih spletov in poganjkov.
S to rastlino bi lahko čebelarji doprina-šali k izboljšanju čebelje paše — predvsem v brezpašnem obdobju, ki se pojavlja v Sloveniji prav v času cvetenja te rastline — rastlina pa bi na poplavnih rastiščih delno tudi pomagala varovati zemljo pred odplavljanjem s svojim gostim in močnim koreninskim spletom.
Stane Sajevec
Lene čebele se od ropa rede (ljudski pregovor)
REPUBLIŠKA VETERINARSKA UPRAVA SPOROČA O STANJU ČEBELNIH KUŽNIH BOLEZNI V SLOVENIJI ZA ČAS OD 1. 6. DO 31. 6. 1975
KUGA ČEBELNE ZALEGE
V	občinah Maribor v 1 čebelnjaku, Radlje ob Dravi v 1, Sežana v 1, Slovenska Bistrica v 1 čebelnjaku.
NOSEMA
Dravograd v 4 čebelnjakih, Gornja Radgona v 4, Ravne na Koroškem v 1, Slovenj Gradec v 9, Radlje ob Dravi v 4, Trebnje v 3 čebelnjakih.
PRŠICAVOST
Grosuplje v 3 čebelnjakih, Kamnik v 7, Koper v 3, Ljubljana-šiška v 2, Ljubljana-Vič v 1, Maribor v 1, Ormož v 1, Postojna v 1, Ptuj v 1.
J-z. dm&tomega življenja
V	sklad za gradnjo CIC so nadalje prispevali:
Josip Hmeljak iz Trsta	318.65
Rado Zarkovič iz Ljubljane	50.—
Tone Novak iz Radgone	81.—
Pavle Smolej iz Ljubljane	50.—
Jožica Nagličeva iz Ljubljane	50.—
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Uprava sklada CIC
Zveza čebelarskih društev Slovenije ima na zalogi:
A. Bukovec, dr. L. Kocjan, J. Mayer, prof. S. Mihelič, P. Močnik, S. Raič, F. Robida, V. Rojec, prof. E. Senegačnik in F. Vodnik: Sodobno
čebelarstvo — Knjiga o čebelah na 431 straneh................................40	din
L. Debevec: S čebelami in čebelarji skozi stoletja............................4	din
F. inž. Šivic: Gozdno medenje in proizvajalci mane...........................12	din
J. dr. Rihar: Vzrejajmo boljše čebele........................................28	din
.1. dr. Rihar: Čebelarjenje v nakladnem panju................................49	din
E. Herold: Čebele in zdravje ................................................66	din
R. Dmitrašinovič: Vse o matičnem mlečku in čebelarjenje na M M . . 15	din
Barvne razglednice z raznimi motivi panjskih končnic v ličnih ovojih
po 10 kosov .................................................................10	din
Razglednice Anton Janša (ak. slikarja B. Jakca)...............................1	din
Velike barvaste razglednice naše plemenilne postaje na Zelenici ...	2	din
Lične barvaste značke s čebelico..............................................6	din
ZDRAVILA:
Fumidil-B steklenička........................................................50	din
Folbeks za dimljenje čebel proti pršici in krpljam v zavitkih po 50 lističev ....................................................................23	din
Najboljše in najprimernejše naročilo je s položnico na naš čekovni račun št. 50101-678-48636. Za poštnino knjig, razglednic oziroma zdravil dodajte 5 din.
Uprava ZCDS
MED V LJUDSKIH IZREKIH Krajnc Ivan
Kaj je zakonski stan? Zakonski stan je z medom namazan križ; med se prej ali slej poliže, križ pa ostane.
Kakšna razlika je med novoporočenci in čebelarji? Novoporočenci imajo -medene tedne« a čebelarji »medena leta« — samo ne letos.
Ü&ndiuee
VINKO FUŽIR
Rodil se je 22. 1. 1890 v Lepi Njivi pri Mozirju. Čebelaril je od mladih nog in bil član čebelarske družine Mozirje. Bil je vzoren kmet in ljubil je svoje čebele.
Tudi v času NOB je bil tam, kjer je bilo njegovo mesto. Zato ga je okupator zaprl v »Celjski pisker«. Za svoje požrtvovalno delo za NOB je prejel zasluženo odlikovanje.
Umrl je 29. 1. 1974. Udeležba na njegovi poslednji poti je bila dokaz njegove vsestranske priljubljenosti.
Čebelarska družina Mozirje
FRANC LEŠNIK
Dne 9. 10. 1974 smo nenadoma izgubili zvestega člana in tovariša naše družine v Hočah.
Pokojni Franc se je rodil 10. 9. 1929 v Trnovski vasi v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je končal z prav-dobrim uspehom. Kot sin majhne kmečke družine ni imel možnosti, da bi se izučil poklica.
Po nesreči, ki jo je doživel, je hudo zbolel. Zdravil se je po raznih bolnišnicah. Kljub rahlemu zdravju je opravil izpit za traktorista. Poročil se je leta 1950. V zakonu se mu je rodilo dvoje otrok. Z ženo sta bila zelo pridna in uresničila se jima je velika želja, zgradila sta si lepo hišo v šmiklav-žu. Tako bodo imeli njegovi otroci lepšo mladost kot je bila njegova.
Član čebelarske družine v Hočah je bil od 1950. leta dalje. Bil je reden naročnik »Slovenskega čebelarja«, ki gaje zelo rad prebiral in bil nanj tudi ponosen. čebelaril je z 10 AŽ družinami in to samo za razvedrilo in iz ljubezni do čebel. Bil je dober družinski oče ter vzoren čebelar in gospodar. Smrt je pretrgala nit njegovega življenja, katerega se je zdaj, ko je imel svoj dom tako zelo veselil. Bolezen mu ni priza-. °sla in klonil je pri 45 letih.
Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko njegovih prijateljev. V imenu čebelarske družine Hoče se je ob odprtem grobu od njega poslovil tov. Šegula Feliks. V govoru se je pokojnemu zahvalil za njegovo delo v čebelarstvu in organizaciji. Družina je položila tudi venec na njegov grob.
Dragi Franc počivaj v miru in naj Ti bo lahka slovenska zemlja.
čebelarska družina Hoče Alojz Greif
MIHAEL AJDIČ
Rodil se je dne 29.
9. 1916 v Skokah pri Mariboru. Umrl je 22.
10. 1974. Bil je vedno zdrav, nasmejan in dobre volje do zadnjega diha. Takole pravi ljudski pregovor:	»Danes srečen in vesel, a jutri ti po lahko zvon zapel.« Ravno tako se je izteklo njegovo življenje — zadela ga je srčna kap. Njegova nenadna smrt je člane čebelarske družine v Hočah zelo prizadela. Bil je zelo priljubljen in povsod spoštovan. Kjerkoli in v vsakem trenutku je pomagal sočloveku, posebno pa čebelarjem.
Zaposlen je bil v Tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru, kot vodja skladišča. Tudi tu je bil spoštovan, saj je bil do svojih sodelavcev vedno ljubezniv in ustrežljiv.
Pokoja, ki si ga je tako želel, žal dolgo ni užival — samo 3 mesece. V zakonu se mu je rodilo dvoje otrok. Ta svoja otroka je vzgojil v dobra in poštena državljana. S skupnimi močmi so si zgradili dom. Njegova želja je bila, da bi na stare dni udobno in v miru užival. Zal mu je to prehitro preprečila usoda — smrt. Čebelaril je z manjšim številom AŽ, bolj za razvedrilo in iz ljubezni do čebel.
Na njegovi zadnji poti so ga spremljali vsi čebelarji družine Hoče. Na grob smo položili venec iz svežega cvetja in trak z napisom: »Zadnji pozdrav! Čebelarska družina Hoče.« Ob odprtem grobu se je od njega poslovil z ganljivimi besedami naš član tov. Ignac Lampret. V govoru se je pokojnemu zahvalil za vse, kar je doprinesel za razvoj
čebelarstva. Njegovim najožjim pa je izrekel iskreno sožalje.
Čebelarska družina Hoče Alojz Greif
.I02EF KECUJ
Kruta in neizprosna smrt je zopet iztrgala iz vrst poljanskih čebelarjev nad vse priljubljenega čebelarja in kmeta Jožefa Keguja. Bil je zelo napreden kmet, ki je znal »svojo kmetijo sodobno mehanizirati, a vedno je našel čas za svoje čebelice.
Članom družine je pogosto dajal nasvete iz kmetijstva in čebelarstva. Kakor je bil zvest skrbnik za svoje čebele, tako	je	bil tudi nad vse skrben oče
svoji	družini.	Zelo težko ga bomo po-
grešali v svojih vrstah. Želimo pa mu, da mu naj po cvetju na njegovem grobu. še naprej pojejo čebele svojo nesmrtno in večno pesem — zum-zum.
Družina	Poljčane pri Slovenski Bi-
strici, 10. 4. 1975
Čebelarska družina v Poljčanah
FRANC PESTOTNIK
Redčijo se vrsto listih čebelarjev, ki so doživljali revolucijo čebeljih domov — namesto kranjičev, Žnidaršiči.
Nedavno tega je umrl tak čebelar Franc	Pc-
stotnik, po domače Pirčev ata iz Senožet 13, star 72 let, iz Dolskega.
Zaradi ohromelosti grla že pet let ni mogel govoriti. S svojo družino — imel je šest otrok — se je pogovarjal tako, da je odgovore oziroma vprašanja zapisoval.
Franc Pestotnik se je učil čebelarjenja	pri	svojem očetu. Ko pa se	je
od	doma	—	pri Pengretovih, kjer	je
bilo enajst otrok — priženil k Pirčevim, je čebelarjenje nadaljeval najprej seveda v kranjičih, kasneje pa v Žnidaršičih, ki si jih je sam izdelal. Vanje so mu njegove ljubjene varovanke prinašale z okoliških travnikov cvetlični, z njiv ajdov, s Ciclja, Sv. Miklavža in štangarskih hribov pa kostanjev med.
Čebelice so mu bile v največje ve-
selje in zabavo. Posvetil jim je ves prosti čas.
Pestotnik Franc — Pirčev ata — je bil mali kmet, pa tudi zidar in seveda čebelar. Ljudem je za majhen denar popravljal njihove domove in gospodarska poslopja.
Čebelarska družina Dolsko se bo pokojnega Pirčevega ata vedno spominjala, ko bodo njeni člani mimo njegovega zadnjega doma na pokopališču pri Sveti Agati vozili čebele na kostanjevo pašo v Senožeti. Tam pa bo pokojnikov sin Franci zvesto nadaljeval očetovo delo, tako pri čebelah kakor tudi v čebelarski družini. Pirčevim v Senožetih izreka čebelarska družina Dolsko iskreno sožalje.
MARTIN C1MZAR
30. marca 1975 je po težki bolezni umrl čebelar in aktiven koroški Slovenec na zadružnem področju MIRTI CIMŽAR. Svoj dom in čebelnjak v Cahorčeh št. 15, je zapustil svoji ženi in sinu Erihu.
Mirti Cimžar je bil rojen 1. 12. 1901. Kot čebelar jc bil od »Deželne zveze za čebelarstvo« na Koroškem odilkovan z zlato medaljo. Mirti je bil dolgoletni tajnik čebelarskega društva Kotmara vas. Cebelaril in ljubil je čebelice od svojih otroških let.
Cahovče pri Kotmari vasi
ROMAN DEČMAN
V	najlepšem mesecu maju je neizprosna smrt tragično posegla po tvojem življenju, iztrgala te je prerano iz vrst poljčanskih čebelarjev. Kakor si ljubil čebelice, tako si skrbel in ljubil tudi spontano svojo družino. Kot poklicni šofer, si marsikomu pomagal graditi hišo ter razkazal svoj moderno urejen dom in čebelnjak za vzor drugim.
Med člani družine Poljčane je s tvojo smrtjo, nastala velika vrzel ter bolečina zato te bomo ohranili v trajnem spominu. Želimo ti tih in miren počitek v Studenicah.
Čebelarska družina Poljčane pri Slovenski Bistrici 19. 5. 1975
i
m
TOVARNA DUŠIKA RUŠE — TOZD AGROKEMIJA
Proizvaja vrsto pripravkov, ki so nujno potrebni pri sodobnem urejanju vrta: BELA ŠOTA iz Poljske v balah 0,17 m3 (ca. 50 kg) služi kot dodatek težkim zemljam, da jim izboljšamo kapaciteto za vodo in zrak. Z njo zemljo humi-ficiramo in ustvarimo optimalno strukturo.
BIOTER — organsko gnojilo na podlagi najfinejših vrst šote z NPK. Z njim gnojimo jeseni in pomladi ter nam uspešno zamenjuje hlevski gnoj. TORBON in STK 2 — specialna šotna substrata za neposredno sajenje. Tor-bon lahko uporabimo tudi za kontejnerske kulture.
gnojenje z rudninskimi namen proizvajamo na-
Pri urejanju vrta ne smemo pozabiti tudi osnovno gnojili in na dognojevanje s tekočimi gnojili. V ta slednja specialna gnojila:
NPK 8-8-8 z mikroelementi za gnojenje vrtnin.
NPK 7-10-18-1-1 z borom in magnezijem za gnojenje sadnega drevja.
NPK 10-14-20 za gnojenje vseh vrst okrasnih čebuljnic in gomoljnic.
NPK 20-10-15 za gnojenje okrasnih iglavcev.
Specialno gnojilo za vrtno jagodičevje. Specialno gnojilo z dodatkom organskih snovi za vrtnice.
Tekoča gnojila so:
RASTLIN — za dognojevanje vrtnin.
FOLIAR — za gnojenje skozi listje.
TRATIN — za gnojenje negovane trate.
TRATIN special — za gnojenje negovane trate z dodatkom sredstva za uničevanje plevela (herbicid).
Sredstva za varstvo rastlin:
PIROX-P — kombiniran pripravek za zatiranje glivičnih bolezni, listnih uši, gosenic, hroščev, cikad itd.
QUIRITOX — specialni pripravek, ki zanesljivo uničuje voluharja.
LIMAX — v obliki granuliranih zrnc za uničevanje vseh vrst polžev. CORTILAN — specialni granulat za zatiranje bramorjev.
Navodila za uporabo posameznih pripravkov so na embalaži.
Vse ostale informacije dobite pri:
TOVARNI DUŠIKA RUŠE Agrokemična služba Telefon: 76-108, Telex 033112 Brzojav: AZOT Maribor
!
I
\XXXXXXXXXXXXXXXX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXv\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\XXXXXXXXXV'