Proračun in proračunska politika ljudskih odborov
ODGOVORI TOVARIŠA AVDA HUMA NA VPRAšANJA
»NAšE SKUPNOSTI«
Sprejeije proračuna je eden izmed važnih problemov, na katere nale-tijo Ijudski odbori vsako leto. Državni sekretar za finaiice FLRJ tovariš Avdo Hunio je v zvezi s to problematiko odgovoril na nekaj vprašauj, ki mu jih je postavila  redakcija  »Nale skupnosti«.
Vprašanje; Katere so t>soovne naJoge v proračunski politiki Ieta 1957, posebno pa v proračuonski politiki ljudskih od-borov?
Odgovor: V zvezi s prvim deJom vpra-šanja, k.i se nanaša na teiueljne naloge proračunske politike v letu 1957 sploh, ]<t bilo veliko razpravJjano tudi na ne-davuem zasedanju zvezne Ijudske skup-ščine in se pri tej priložnosti ob tem ne bom ustarljal.
Kar se tiče drugega dela vprašainja, to je o proraouBski politiki ljudskih odi>o-rov v letu 1957, želim najprej pripomniti, da so komiiualne skuipnosti v mejak za-konskih predpisov po.polnoma svoibodne v razdelitvi proračuaskih sredstev na pasamezne proračunske organe Ln usla-nove ter druge potrebe, ki jili fmansirajo 12 proraomua, in zato sanie določajo im opredeljiujejo svojo proražiinsko politiko.
Usklajevanje potreb z možnostmi
No, glede na velik porast proračuna in proračunske potrošnje do leta 1955 iii za-viramje taga potasta v letrh 1956 in 1957 ter s smotrom usklajevanja svojih de-janskih potreb z možnostmi, ki jim jih audijo proraounska sredstva, bi bilo po-trebno, da ljudski odbori že pri razprav-Ijanju o  svojih   proračtmili   za   letošnje
leto posvetijo pozoraost iu usmerijo svo-je napore na naslednje:
Dejal sem že, da so Ijudski odbori ustvarili med letom 1955 znatue zneske obveznosti preko ineja njihovili stvarnih proračunskih možnosti. V okviru ukre-pov, ki so bUi podvzeti za ureditev fi-nančnega stanja Ijudsikih odborov, da bi odpravili te obveznosti, so skleaili sred-njeročna posojila z rokoin 5 let. Anuitete teh posojil, ki so jili politično teritorialne eoote dolžne zagotoviti že v svojib. pro-računih za leto 1957, neizbežno zmanjšu-jejo tekočo proračuinsko potrošnjo poli-tiono teritoriaJnih enot v prihodnjili le-tih.. Zato bi bilo ipotrebno, da že pri izde-lavi in sprejetju proračuna za leto 1957 opravijo podrabne analize vseh izdatkov, ki jih finaasirajo iz proračuma, posebno pa tistih ustanov in tistih. izdatkov, ki so' brez posebno opravičenili potreb nastali v času, ko je ljud^ski odbor razpolagal s sredstvi, ki so bila večja od tistiU, ki bi zadostovala za kritje njegovih o&novnih družbenili potreb. Ta analiza mora biti usmejjena tudi na višiao potrošsnje posa-meznih ongamov in ustanov, ki nujno lno-rajo obstajati, katerih izdatki pa niso vedno v skladu z njiliovimi dejaaskiini potrebami. Notramje rezerve proračutm, ki jih je po tej puti nedvoinno mogoče doseči, bi bilo potrebno usmeriti v razvoj tistih služb in potreb, ki imajo svojo ob-jektivao oipravičilo z 'vidika  prihodnjega
(Nadaljevanje s 1. strani) perapektiviuega razroja osuoTJiili druž-beniih potreb politično -teritoriaine etnote. Glede pravilne razdftlitve razipoložlji-Tdh sredstev na posaimeane službe in usta-nove fai bi!o poirebno onganizirati in za-gotoviti širše sodelovanje državljanov pri raziporejanjiu io v raz,pravdjainjih o razdelitvi sredstev na aborih Yoliycev, sku^pin neiposredno zainteresiranih. držav-ljanov, v svetih ljudskdb. odboiov ifl or-ganih druab&uega uipravljanja, posebno ua področjiu prosvete, zdravstvene in so-cialue zaščite, kakor tudi na področpu koDMinalne dejavoositi. Mislitn, da bi teko
prišli do praviiLnejših odnosov v propor-ciih razdelitve razpaloaljivih proračmn-skih sredstev kakor tudi v odbiri priori-tetnih potreb, ki jib. je pred-roem treba kijii v letu 1957,
Ljudski odbori bi morali posvetiti več pozornosti nadzoistvu oad trošenjem pro-raounskih sredstev in zaihtevati več od-govornasti od tistik osab, ki so poobla-ščene, da ustvarjajo obvezmosti za ljud-ski odbor in ki trošij« proracuoska sred-stva, vse z namenoni preprečevanja ustvarjanja obveia-cnsti nad zneski sred-ster, ki so jim. dames na razpolago v nji-hovih predračnmih.
Izkušnje v formiranju in trošenju proračunskih skladov
Vprašanje: Ali labko poveate kakšue dosedamje izikuišnje r zvezi z ustvarja-njein in trošenjem proračunskih skladov v občiuah iaa okrajih?
Odgovor: V odgovvru na to vipraSanje je po mojem muenju pijtrebno uaipraviti najprej nekaj pripomb. Predvseiu je usta-nkvJjanje skladov za fiuansirauje posa-meaniti družbenih. potreb in posamezaih služb novejšega datuma. Predpisi o pro-računskih sikladih so bili sprejeti v letu 1956. Zato so ludi naše izkušnje v finan-siraniu s skladi za sedaj še sorazmeruo nezadostne. S fiuan-siranjeui s pouiočjo skladov se vsekakor zagotavlja večja prožnost v zadovoljevanjiu razuih družbe-niii potreb traj.nejšega zuačaja. Ta sistem finansiranja prav tako bolj uslreza iudi snačaju našega družbeinj-komuualnega sis-tenia. 'Kakor pa je znaflo, iiua nprav-Ijanje skoraj vseh sklad«v pri na.s druž-bein značaj.
Dosedanje tzkužnje v zvezi s formira-njein proračuaskih skladov ljudskih od-borov in finausiranjem iz sredstev teh skladov kažejo ua nekateie prviue ia po-jaFe, ii jtih je treba poudariti.
Pri fonmiranju proračuuskih skladov so bili ljudski odbori dolžni odrediti or-gane uipravljanja za posainozue sklade. Ti orgaini morajo sprejeti pravila skladov in sestavljati predračuine dotaka jn potroš-nje sredslev skladov. Ker so predpisi o proračunskih skladih bili sprcjeti, kakor je bilo poveda*no, šeJe v letu 1936. okraj-¦ni va občinski ljudski odlniri, kakor tudi or.gani upravljanja teli skladov niso bili dovolj priipravlieoi na  te naloge. Labko
rečemo, da neskateri ljudski odbori še ni-so dovolj apoziiiadi uiti vainosti skladov za posamezna gospodarska področja. ManjkaJa je potrebna perspektiva, ni bilo 5e dobrih iji populnih programov iu zato je v določeni meri moralo priti do pojava aezadostue uporabe sredstev, po-nekod pa tudi do neracionaluega troše-nja skladov. Na nezadostno in nesmotrno trošenje je vsekakor vplivalo tudi to, da so bili predračuui dotoka in potrošnje. sredstev skladov za leto 19>6 pozno izde-lani in jih predstavniški organi niso pra-vočasuo sprejeli. Razen tega številni skladi ozironia njihovi programi Ln pred-račuiiii niso bili predmet Siršega razprav-ljanja in nadzorstva ustrezajočih druž-beuih in samoupravuih organov — ter so številni pojavi nesmotrnega mporabljanja njihovik sredstev neposrediia posJedica zgoraj omenjene poonanjikljivosti.
Temeljna slabost pri izdelavi progra-mov iu predračunov je bilo nezadostao in uepopoluo ajializiroiije glavuili potreb. ki jih finaJisirajo iz sredstev posamezaih proračuuskili skladov, to je tistih potreb, ki so bistvene za okrajuo ali občiusko jfospi>darstv<j iu katerih rešitev nudi ne-pusredno korist temu jfospodarstvu. So pojavi, da so pn sestavljanju programov 511 po nepotrebnem v žirino in da s<j bile določene muoge periferue naloge, kar je vodilo do precejšujega drobljeuja sred-stev in otežkočiJo rešitev bistveuih nalog.
Ceprav so sredstva mnojpih skladov Je nezadostna, bi bilo njih racioualnejše tro-šenje vendar labko prineslo v letu 1956 večje učiake.
Družbena kontrola trošenja skladov
Vprašanje: Kateri so najvažnejSi ia-struinenti evidence iu kontrole pri tro-šenju proračunsikih skladov y občinab. iu okrajili in kako funkcionirajo?
Odgovor: Tukaj je treba najpiej po-udariti umč&j upravljuuja skJaduv in si-steon sprejemanja programov in plaaov, ki jih finansirajo s predračuni skladov. Ker sklade upravljajo kolektirvni organi (npravni odbori, kouiisije in podobno), st) že s samun tem ustvarjeni pogoji za čiro boli pc^polno spoznanie potreb, ki jih je treba finansirati iz skladov, ia za bolj po-jx)lno družbeno koutrolo nad trožeajem eredstev. Tako mora biti y bistvu osinovni
2stran ».
U. 1957
NASA SKUPNOST
činitelj v sistemu koatrole nad sredstvi skladov družbeni organ, ki upravlja sklad. PraT tako zagotavjja razpravijanje o predraounih in prograniih skladov ka-kor tudi razpravljanje in sprejemanje zaključnili računov po ljudakih odborih ali po drugih predistavnikih teh teles usmerjanje politike ftfcladov v smeri osnovaih družbenih ipotrab ua tistem pod-ročju. Po drugi straod iina v postopku izpolinitve predračuoa sredstev skladov zelo važuo vlogo Narodna banka kot evi-denčni, v določeni meri pa tudi kontrolni organ, ker ima pravico, da zavrne izpol-niter naloga za izplačilo v primerih, ka-dar izplačilo ni določeno s predračuoom, ali kadar se iziplaiilo nenajnensko uipo-rablja. Razumljivo je, da opravlja kou-troilo potrosnje sredstev skladov kakor kojatrtik)  uporabe fLuainčuiii  sredstev pri
drugii kistnimeaitih rpraTtakt tudi finanč-aa inšpekcija.
Na osjKrvi dosedainjih izknšenj iz po-slovanja skladov ljudskih. <jdbor«jv laHko rečeiiK), da so bili kljiib obstoju raanih oblLk nadatorstva ln k-ontrole glede troše-nja sredstev določeni pojavi, da so pro-račujnske sklade uporabUi t nenamenake svriie. Ugotovjjeao je bilo aa primer, da so pri nekaiterih ljudskiih odborih dali sredatra okrajn«ga sklada za pospeševa-nje kmetijstva za adaptacijo slanovanj-skih prostoror ushiabencev kmetij,skih posestev, za kritje iagub okraiiaih kiuetij-skih posestev, za nakup razniu prevoziiih sredstev iu podobno. Prav tako je bi'lo ugotovljeno, da. pri posajnezJiih skladih pogosto ni popolne evidence in da evi-denca o dotoku in potrošnji sredster ni popolnoma ažurna.
Mnenja sem, da že to, kar je bilo po-vedtuio, kaže aa potrebo posebne pozor-nosti ljudskih odborov, orgaaov družbe-nega upravijanja skladov in Narodne banke, da si zagotovijo večji vpogled iin kontralo nad posameznimi proratunskimi skladi. V prvi vrsti bodo morali ljiudski odibori že takoj pri iidelavi ii postavija-nju planov in programov kakor tudi pri sprejetju predračunov opraviti podrobuo analizo potreb ter na osmm nje določitj prioritete za finansiranje u teh &kladov. Ljudski odbori in organi upravjjanja skladov so odgovorni pred družbeno skapnostjo za namensko in snvotrtio uipo-rabo sredstev v skladih, ki so glede na naše možnosti precej velika. Prav tako bodo inorali Narodna banka, pa tudi or-gani financne koatrole posvetiti več pc-z-ornosti kontroli nad u.po-abljanjeni sredstev posameznih skladov in s svo-jim delum vplivati n.i l><ili urejeno tro-šen/e sredstev.
Končno mislim v zvezi s icm, da bo pri obdelavi sistema finansiranja potrebno pudrobneje aiializtrati tako ir.strumente dotoka sredstev proračunskii skkdov kaktir tudi iustrumeute izvrševanja iz-datkov. Gotgv« bo potrebno objaviti na osnovi dpsedanjih ukuie.nj in na gsucvi teh  analiz   tudi  določene  nove predpise.