Jnserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska eesta h. štev. 32. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Po pošti prejemali veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V adniinlstrncljl veljii: Za celo leto Za pol leta Za četrt lota Za en mesec V Ljubljani 13 gl. - kr Politim list za slovenski naroi 6 „ 50 3 „ 30 „ 1 „ 10 „ na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Posamezne štev. veljajo 7 k^js Izhaja vsak dan, izvzemšj-r** delje in praznike, ob l/s'> popjskuje, ali bodo slavno zmagala sovražnike? S strahom pa mislimo na silno preganjanje kristjanov, ktero se bode ravno zarad teh vojska zbudilo po deželah, koder vojska divja in kjer sedaj krščanstvo veselo cvete. Fancoska se je zapletla v silne homatije, ali bode zmedena politika doma, na zunaj ne more biti, zmagoslovna ? Prva velesila na morji je Angleško. Njegove ladije vesljajo po vseh morjih in gospodarijo tako rekoč vsemu svetu. A omika, ktero razširja Angleško, ne blaži, no omečuje narodov, pred vsem gledajo le na trgovske koristi. A kjubu temu moramo vendar priznati, da je katoliška cerkev po angleških naselbinah bolj prosta, kakor po francoskih. Preteklo leto je posedla angleška vojna starodavno kulturno deželo, po kteri pelje pot v Indijo, rodovitni Egipet. Koliko pomembe je to za gospodarstvo sveta I Prenehalo je v Egiptu preganjanje Evropejcev in kristjanov; Egipet je poslal svojo vojno v kraje, iz kterih priteka Nil, plodonosna reka za Egipet, da prežene lažnjivega preroka, ki prav po Mahomedovo razširja tam svoj nauk z ognjem in mečem. A kaj se zgodi? Poražena je vsa vojska, uničene vse nade, ktere smo imeli zarad rešenja vjetih misijonarjev, tepena je bila egipčanska vojska, a to je hudo zadelo Angleže, kakor njih varovance, Egipčane, bati se je, da bi se fanatični Mahomodani ne vzdignili zoper angleško oblast, ktere so se dosihmal bali. Krščanska vera se bode morala umakniti iz nesrečnega Sudana, in zemlja, porosena s trudom toliko apostoljskih mož, bode zopet postala suha in nerodovitna za krščansko seme. Islam je za sedaj spodrinil sveti križ v deželi nesrečnih Kamovih potomcev. Kamor tedaj gledamo, kamor se ozremo po svetu, ne vidimo nič kaj veselega, teiv jo vse obzorje. Kaj nam pa obeta prihodnost? Po človeški soditi, stvari se bodo razvile, kakor so osnovane, narodi bodo želi, kar so sejali, slabo seme ne more rodoti dobrega sadu. Evropa stoji na vulkanu, tla, po kterih se ljudstva gibljejo, spodkopana so na mnogih krajih po sovražnikih vere iu prestolov, vsa Evropa na videz mirna, vendar od nog do glave oborožena, vlade pa nekaj v prikritem, nekaj pa v očitnem sovraštvu do sv. Cerkve, ki edina more blažiti narode, in ker svojo moč opira na veljavo, tudi varuje vse postavne oblasti. Politični pregled. V Ljubljani, 28. novembra. Avstrijske dežele. V jPragi se je v nedeljo sešlo 73 poslancev levičarjev, da se posvetujejo o zahtevi nemških Pemcev zarad razdelitve dežele na dvoje po jezikovih mejah in zarad prihodnjega postopanja levičarjev v državnem zboru. No, teh triinsedemdeset mož si je znalo lepo pomagati iz precepa; dasiravno so svojo misel prikrivali z mnogimi besedami in z napadi na sedanjo vlado in je jedro odgovora pod obilico besedovanja prikrito, vendar je videti, da se jim načrt razdvojenja dežele na dvoje zdi nepraktičen in nevaren, in pasivne politike niso sprejeli, ker se od nje ne obetajo ničosa. Razkol je med državnimi poslanci in med nemškimi Pemci nastal, in sladke besede ga ne bodo odpravile. Hvalijo edinost 73, a nad to ni nihče dvomil, kako pa je se slogo med stranko in poslanci? Nemec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Vse, kar nam nemški liberalci s spravedljivostjo, o postopanji in trudu Msiefe Popotne črtice iz domačije. (Dalje.) Večer se bliža, za jezerom je sobice že davno zašlo. A jasen ta večer ni, v temno megle mole še temneji gorski velikani. Res, »grozno" lepo, veličastno je to! Pa hladen ali celo mrzel veter, ki pihne od Savice dol, mi svetuje, da bi bilo bolje vrniti se nazaj v farovž, kakor pa tu iskati prehlajonja za mestno razvajene ude. Gospoda Matijo še ni iz cerkve, kjer spolnuje svojo dušnopastirsko dolžnost, pa kaj meni mar to? Saj sem „kučegazda", toraj: »Marta", streži, saj veš, kje jo klet! Kmalu pa pride pravi »kučegazda", no dolgo za njim okusna večerja, potem sva jo pa zopet rekla. Ce bi imele stene ušesa, kaj bi mogle pripovedovati svetu! Pa kaj je vse to proti dinamitu, ki je nekako moderno zdravilo za razne resnične in domišljevane težnje in kterega vsak socijalist nosi v žepu, kakor drug žveplenjke za prižiganje tobaka! »Minče, boš prinesel še enega" — veli moj »stolaravnatelj". In Minče gre ter prinese. Kdo je »Minče"? Gotovo kak fant. Saj ni res, to bo trdil le, kdor ne pozna bohinjske govorice. Minče je mlado, urno deklo (deklič, pravi Bohince), ki ima nogi iu roki za postrežbo. Jaz debelo gledam, a gospod Matija pojasni, da jo v Bohinji vsako dekle v govorjenji moškega spola, toraj: boš šel, kje si bil? — ne pa: boš šla, kje si bila? Tako hoče stara bohinjska šega. V šoli se ta posebnost odpravlja, ali komaj se drobnica ženskega spola vsuje iz šolo, jo žo vse o u. Sola bo to sčasom gotovo prenaredila, kakor masikaj. Vseh Svetih dan. Ud vseh krajev pomika se proti cerkvi gor Bohinjcev in Bohinjk. Pred cerkvijo že stoji množica, čakajo mašo. Ženstvo je že v cerkvi, a možkih še mnogo zunaj na pokopališči. To je še prava noša gorenjska! Saj jo vsak pozna, kdor jo je videl na ljudeh ali vsaj namalano. Čevlji visoki, irhaste hlače, životnik po sredi zapet, »pruštof" ali suknjič in na glavi klobuk. Pa kako so ti ljudje vsi lepo raščeni! Raujki pruski kralj Friderik bi bil vsacega brez daljega preiskovanja vzel v svojo »gardo", pa tudi zdaj vojaška nabiralna komisija med njimi veliko ne izbira. Okoli Ljubljane in tudi drugje po Kranjskem se mlajši moški spol ob nedeljah in praznikih okoli cerkve postavlja z dolgimi hlačami, obleko stare nošo pa ima le še za delavnik; tukaj pa je to ravno narobe; saj sem samega cerkovnika, ki se mi je postavljal v taki obleki, da bi ga bil kak knez kar na svoj dvor vzel, drugi dan videl v — dolgih hlačah, čeravno iz domačega blaga. Ženskega spola nisem toliko opazoval. Nekaj prvotnega so pridržale še ženske in dekleta. Možje in fantje so že bolj konservativni, in le obdržite to nošnjo, ker se kaj lepo prilega lepo raščenim korenjakom, če prav niso vsi velikani. Ali zdaj v cerkev, ker je zvon vdaril zadnjo. Cerkev ni gledišče, toraj tudi ne gre za javni rod in mir med posameznimi narodi avstrijskimi dan na dan kvasijo, ni nič druzega nego same čenče! Da je resnica, kar trdimo, priča nam resolucija št. I., ktero so nemško-česki liberalci sklenili zaradi upravnega razkroja Češke na češki in nemški raz-del. Jeden glavnih vzrokov ondi se bere, da si Nemci v Čehah hočejo zavarovati svojo narodnost in svoj jezik po tem potu, da se ne bode njihovim sinovom, ki hočejo uradniki postati, češki jezik kakor drugi deželni jezik vsiljeval. Tukaj toraj tiči zajec za grmom. Kdo se je pa kdaj na Slovence oziral? Nemško- je moral znati bolj kot „očenaš", ako jo hotel in ako še hoče službo dobiti, zakaj bi se pa Nemec slovanskega ne učil. zakaj bi se morala zaradi take zložnosti dežela ali celo država razkosati ? Naj pa še kdo reče, da je Nemcem res kaj do spravedljivosti. Nič, sama gola hlimba je ves njihov govor, kar sicer ni tolika čuda, ker so bili navajeni povsodi le na čelu stati, zato sedaj ravnopravnega soseda živega videti ne morejo. Kam da so oči nesjtravedijivih čeških Nemcev obrnjene, dokazala je ondi izhajajoča ..Leipaer Zeitung". Ona se pritoži, da se v novinah nemške države tako redko kdaj kaka notica o zatiranih avstrijskih Nemcih nahaja in da so poslednji sami vzrok tej prikazni, ker so premalo nemško-narodni. V bodočnost bo treba, da se pokažemo popolnoma nemške može, ki svojo nemško domovino čez vse ljubijo, potem nas bodo Nemci onostran črno-rumenih mejnikov polnovredne spoznali. Bojujmo se zanaprej edino le pod narodnim praporjem, in zavedajmo se, da imamo za hrbtom mogočnega zaščitnika — nemško državo, ki s svojimi 45 milijoni ne bo na nas pozabila. Pred vsem pa moramo dokazati. da se bojujemo za veliko narodno reč, drugače nam veliko-nemški narod ne bo pri-poznal, zakaj se bojujemo. — Tukaj je toraj tista bojazen, zarad ktere češko kraljevino razkrojiti hočejo, da bi nemško njeno polovico ob svojem času, kadar se morda zopet kako leto 1866 povrne (?), nemškemu molohu v odprto žrelo vrgli. Pa mislimo — da je ne bo treba. Počenjanje teh zatiranih avstrijskih Nemcev (?!) je pa toliko nesramno, da v resnici besed nimamo, da bi tako izdajalstvo po zasluženji ocenili. Enako na drugi „Trredenta"; Avstrija pa le posluša, namesti da bi kači na glavo stopila. Mesto Rndjevice na Ceskem se jo 25 novembra slovesno okinčalo sprejeti višega pastirja. Neštevilua množica se je bila zbrala po ulicah, čakaje prihoda svojega Višega pastirja. Ob 8 zjutraj je prišel cerkveni knez iz grada Frauenberg pri Budjevieah v mesto, kjer ga je sprejela častita duhovščina. Potem je bila v cerkvi sv. Vaclava sveta maša in slovesen vhod v mesto. V stolni cerkvi so se zbrali plemenitniki slavnih rodovin Schonbornov, pisati kritike o duhovnem opravilu. Postransko le sem zapazil, da so ljudje pobožni in vzlasti ženski spol, posebno mlajši sploh je imel v rokah molitvene bukvice. Petje na koru in orgljanje bilo je vsakako lepo, akoravno orgije niso ravno posebno, da ne rečem: že slabe in upijejo po novih, boljših. In kdo je tisti, ki izvablja tem slabim orgijam take glasove, da so za to cerkev popolnem spodobni? Gospodična je, učiteljica. In to ni preširna gospodična z ošabnim obnašanjem in pregosposkim šopirjenjem. to je prav pohlevna stvar olikanega vedenja, ki na to, kar zna, prav nič ponosna ni. Lepo! Poklon pred tako ponižnostjo in vednostjo! Naj se pa oglasijo učiteljice, ki se morejo v tem meriti ž njo! Spredej so klečali fantiči in dekliči z rao-litvenikom v rokah ter se tako lepo vedli, da bi jih skoro brez premisleka v nebesa vzel. •laz sem bil tudi nekdaj tak fant, tam pred altarjem sem klečal iu molil iu ko so me potem ranjki blagi oče moj prijeli za roko zunaj Schvrarzenbergov i. dr. potem načelniki mestnih oblasti. V. č. g. stolni prošt je pozdravil škofa v latinskem nagovoru. Odgovoril je v istem jeziku novi škof ter prosil duhovščino naj ga podpira z molitvami, dejanjem in svetom. Po tem je govoril vernim v nemškem in češkem jeziku predstavljajo se jim poslanca božjega, poslanca miru. Po slovesni pontifikalni maši je duhovščina spremila novega škofa v palačo in se mu predstavila. Tako je dobila velika školija v Budijevicah zopet višega pastirja. Naj Bog ohrani še mladega škofa, da bode deležen veselja in miru, kterega so oznanovale prve njegove besede. Iz Prage se naznanja 20. t. m.: Minister Pražak je sprejel načelnike oblasti, župana in druge odličnjake. Danes se je zopet nazaj podal na Dunaj. Iz Galicije dohajajo tožbe o pomanjkanji — sodniških uradnikov, in imajo dosedanji neki strašno veliko „zastankov" iz-delavati. Minister Pražak je obljubil pomoč; pomnožilo se bo namreč ondi uradniško osobje. Na ta način se bodo zastanki brez večjih stroškov in toraj brez večjega davka podelati dali v tistem času. kakor pa s pomnoženim osobjem. „Pešti Naplo" naznanja, ministerski predsednik se je danes (26. t. m.) razgo-varjal s kraljevim komisarjem Eambergom, denarstvenim ministrom grofom Szaparijem in s hrvaškim ministrom Bedekovičem zarad odprave izjemnega stanja na Hrvaškem. List za gotovo trdi, da bode imenovan F i 1 i p o v i č z a bana. To se ima zgoditi v 5 dneh in izredno stanje ima nehati na Hrvaškem. Vnanje države. Srbski vsfaški eetovodja in tiiuoški poslanec, Marinko Marko vi č, kije v Bolgarijo pobegnil, piše od ondod pismo, v kterem vsako sumničeuje krepko odbija, ki se je v Bel-gradu proti vstašem izdalo, češ, da so po mestih plenili. Marinko pravi, da njegovi vstaši še jajca niso vkradli, toliko manj pa kaj druzega. V Knjaževcu prišlo jim je okolo 600.000 frankov državnega denarja v roke, toda nihče se ga ni dotaknil. Živeli so ob svojem. Pismo je pisano v Viddinu 17. novembra 1883. V Napolji so so zbrali levičarji k političnemu banketu, navzoči so bili: Baccarini. Cairoli, Crispi, Nicotera, Zanardelli in 86 poslancev levice. Cairoli je tožil nad tem, da je vlada preveč prijenljiva proti klerikalcem, a do radikalcev stroga. — Zveza Italije z Avstro-Ogersko in z Nemčijo mu jo nedotakljiva stvar za vse stranke. Združena levica je zvesta domovini in kralju. — Zanardelli je zoper ministra Depretisa, ker se preveč na desno nagiba. Vstavoverna demokratična stranka naj zapiše na svoje zastave: Za našo svobodo in za vašo prostost. — Neredi se morajo zatirati, kadar je treba, nespametno je zatirati jih, ka- cerkve in rekli: „Danes si pa že lepo molil in pridigo poslušal", sem šel tako vesel iz cerkve domu, kakor da bi bil že odjužnal. Naj mi nihče ne brani spominjati se svojih mladih revnih pa vendar zlatih let in svojega očeta, od kterega boljšega ni bilo. Pa gospod župnik! To ni več tisti moj Matija, to je zdaj božji apostelj. — Pa pojdi v cerkev in oglej si katoliškega župnika, stavim, da boš imel spoštovanje, če prav nobene vere nimaš. Ta dan sem bil res ves ginjen. Popolu-dansko opravilo me je celo tako zmehčalo, da nisem mogel čakati konca, namreč bilj; stopil som ven..... Zunaj cerkve vidim k grobu stopiti postarno ženo in odrašeno dekle, v perišči ste prinesli blagoslovljene vode, poškropili grob in pokleknili. Menda so se potem vdrle jima solze za vodo na grob, pa jaz toga nisem čakal, ker--no, premagalo me je ter se obrnem v stran. Morda so isto uro moja mati tam v daljavi — klečali ob grobu dar ni sile za to. On je tudi za prijateljstvo z Nemčijo in Avstro - Ogersko. Italiji se mora vračati kakor posojuje, ona spoštuje državne pogodbe, tedaj se morajo tudi spoštovati nje naredbe in avtonomija. Konečno je napravil napitnico na kralja. (Ti ljudje res govore, da svoje namene ložej skrivajo.) Maršal Serrano, novi španjolski poslanec na Francoskem, oddal je pred svojim odhodom v Pariz svoj odstop neizpolnjeno (en bianco) pri vojnem ministerstvu, ki je maršalov stričnik, ktero naj poslednji kralju predloži, ako bi ta v prestolnem govoru ne obljubil ustave od leta 1869 in splošne volilne pravice. Ruski državniki, minister Tolstoj in Pobedonoscev s Katkovom vred, dobili so od cara ukaz, da izdelajo načrt novega državnega ustava, v kterem bo vrhovna vlada kakor sedaj v carevih rokah ostala, vendar pak se bo odličnim narodnim zastopnikom priložnost ponudila, posredovati med krono in narodom, ter tu pa tam kroni dobre svete dajati. Ruski nihifisti naznanili so v svojem časniku .Listok narodnoj volji", da se bode boj proti državi in državnemu življenju z vsemi strahovitimi pripomočki zopet pričel ter vestno nadaljeval. List omenja tudi dveh pisem pisanih od kaznencev na poti v Sibirijo, kjer je v žalostnih potezah naslikano nečloveško postopanje proti kaznencem od strani stražnikov. Konečno še omenja, da so nekega oderuha, po imenu Schramski, usmrtili, ker je nihiliste izdal in da naj se na smrt brez milosti vsak iz-dajica pripravi. Podpisan je centralni odbor. Kakor se iz Pariza poroča, se je baje Anglija ponudila posredovati med Kitajci in Francozi. Angleška prizna, da francoska korist zahteva, posesti Sontay in Bac-Ninh, zastran drugih prepirnih stvari pa nasvetuje več prizanesljivosti. Govorica hoče vedeti, da pričakujejo Granvilla v Londonu. V francoski zbornici se je pričela generalna debata o budgetu. Bibot je rekel, ljudstvo se posebno razgovarja o tem, da se ima več potrositi, budget kaže sicer varčnosti a le za prihodnost. Ribot je kritikoval poročilo Rouviera, ki prikriva nevarnosti, a odpravlja jih ne. Rouvier je temu ugovarjal. Posvetovanje se ima nadaljevati. Angležem dalo bode transvaalsko vprašanje mnogo posla. Trausvaal je država v jugoiztočni Afriki med 20° in 30° južne širokosti. Do lota 1877 bila je republika Boer-jev (belcev) in takrat so jo pa Angleži sebi priklopih. Boerji so holanškega rodu in so se ondi naselili. Dežela je velika 296.175 kvadrat-kilometrov in ima nekako 895.000 prebivalcev. Bogata je glede raznih žival in rudnin. Za živinorejo pa ni ugodna, kajti strupena muha ,/fsetse" je mnogo pokonča. — Boerji sedaj od Angležev zahtevajo štiri reči, in te so: 1. Naj se njihova država imenuje „južnoafrikanska republika"; 2. naj se jim odpusti dolg (V* mi- mojega očeta in brata. Pa kdo bo nesel mene tje! Lansko leto sera stopil ob taki uri vsaj na grič ter gledal tje gor, kjer mi dobri oče počivajo in duh mojega očeta je bil pri meni, to sem kar čutil. Zdaj sem bil pa sam. O ne! Oče in brat sta bila pri meni, ko sera zrl v cerkev, iz kterega zvonika so peli zvonovi — vsi štirje. Zakaj vsi štirje? Vsaj tistemu nesrečnemu c moraš sneti kembelj ali pa ga vstaviti, neobčutljivi mežnar ti! To ni nič! če si ti neobčutljiva božja stvar, bodi, ali vstavi ta zvon, ker ne veš, kako hudo de srcu, ki ob svojih britkih občutkih potrebuje tolažbe, ne pa mi-lovanja, pa mu ta zvon tako buta ob srce, da — —. Umolkni vendar, ker brez tebe bi drugi zvonovi ne imeli tako žalostnih glasov. Ali kaj čuti bron? Poje enako veselim in žalostnim, živim in mrtvim. Toraj klobuk z glavo in moli!--- (Dalje prih.) lijona funtov šterlin), ki ga morajo Angležem plačati; 3. naj Angleži njihove države zapustijo ; 4. hočejo si Boerji priklopiti tudi Be-čuansko deželo. Prve tri točke se jim bodo dovolile, poslednja pa ne, ker se cela kolonija na Kapu temu zahtevanjn vpira in to iz razlogov, ker bi se ji na ta način pot v Zambezi-deželo zaprečila. Izvirni dopisi. Iz smledniške okolice, 27. nov. Pretočeno nedeljo 25. tega meseca imeli smo v Trbojah slovesno opravilo zarad zopet popravljene in božji službi zopet posvečeno cerkve, kakor tudi zarad pred malo dnevi pripeljanih, od Trbojcev z velikim veseljem sprejetih novih zvonov. Čast. gosp. Anton Klemen, župnik smledniški, so opravljali sveto daritev z dvema asistentoma, mavškim gosp. župnikom in smlodniškim gosp. kaplanom. Pred sveto mašo opomnili so gosp. župnik Klemen poslušalce z jedernato besedo, naj zvonov, ki so jih zdaj tolikanj zaželeli, nikar nikoli v svojem življenji ne prezirajo, da naj jim bo vsako njih vabilo kakor glas ali klic božji, ter so Trbojcem gorko na srce položili, naj se danes pri sveti maši vseh svojih dobrotnikov spominjajo in zanjo molijo, ker brez tako zdatne in hitre pomoči od vseh strani, bi Trbojcem bilo nemogoče, v kratkem času si zvonove omisliti in cerkev popraviti, da je za službo božjo pripravna. Lahko jim je bilo srca poslušalcev omehčati, saj s tako hvaležnim srcem do Boga in do dobrotnikov menda Trbojci niso kmalo v božji hram stopili, kakor danes. Popoldne so gosp. Andrej Karlin, poprejšnji smleški kaplan, s Šenčurja prihiteli in peli na tem mestu litanije, kjer so na dan požara (27. maja 1. 1.) z nevarnostjo svojega življenja sv. zakramente iz cerkve rešili. Tako je bilo končano slovesno sveto opravilo med veselim pritrkovanjem zvonov; Trbojcem pa bo v spominu ostal ta dan še dolgo in dolgo, da so se jim iskrene srčne želje spolnile. Da se je pa toliko dovršilo v primerno kratkem času. se imajo Trbojci največ zahvaliti noutrudljivemu prizadevanju čast. g. župnika, in na novo izvoljenih ključarjev Aleša Mol-a in Franceta Bohinca, izmed kterih poslednji ni bil pogorel, je toraj tolikanj loži z vspehom za cerkev skrbel. Manjka še veliko, n. pr. sicer streho na zvoniku, ki je le za silo pokrit, manjka cerkvene ure, in še marsikaj druzega, ali Trbojci so veseli, da se je letos toliko zgodilo, da imajo v domači cerkvi božjo službo in zopet enkrat lepo vbrano zvononje. Izza svete Gore, 23. novembra. Včeraj, dan sv. Cecilije, so cerkveni pevci na Goriškem obhajali lep dan, obetajoč še lepšo prihodnost. Na vabilo začasnega odbora „Cecilijanskemu društvu" zbralo se je nekaj čez 100 udov v seminiški kapeli k slovesni sv. maši. Maševal je preč. gosp. Fr. Mercina, kapiteljski dekan, skladatelj itd. Petje so oskrbeli čč. gg. bogo-slovci s pomočjo nekterih duhovnikov. Orgljal jo g. dr. Flapp. Med poslušalci je bilo tudi nekaj goriške gospode obojega spola. Kritiko prepuščajo strokovnjaškemu listu, izrazim le željo, da bi se pač kmalo tako petje in org-ljanje, kakor je bilo tu, uvedlo vsaj po večih cerkvah v mestu in po deželi! Po sv. maši je bil napovedan občni zbor, pa je bil preložen na eno popoludne. To jo bilo potrebno zarad pogreba ob 10. uri, kterega so se hoteli vdeležiti duhovni in svetni Cecilij anci. Mateja Pirca smo spremili k večnemu počitku. Pokojnik, mnogoletni vikarij stolne cerkve, je bil jako priljubljena oseba v mestu in po deželi. Ko so še Goričani spali narodno spanje, jih je on budil k narodni zavesti z besedo iu knjigo. Vsako pošteno slovensko knjigo je razširjeval med narod na Goriškem. Posebno pa se jo trudil za razširjevanje družbe svetega Mohora. S svojim obširnem delovanjem je pripravljal temelj današnim narodnim društvom v Gorici. Tudi v svojih stanovskih opravilih je bil neumorno delaven. Bojen je bil 7. septembra 1805 v Črnem Vrhu nad Idrijo, v mašnika posvečen 19. avgusta 1832, lani 27. avgusta je obhajal SOletno zlato sv. mašo. Letos jo po malem jel bolehati, in 20. t. m. je mirno zaspal v Gospodu. Sprevoda se je vdeležil ves stolni kapitel. K mrtvaškemu opravilu v stolnici prišli so tudi mil. g. knezonadškof. Duhovnikov je bilo navzočih čez 60, brez čč. gg. frančiškanov, ka-pucinov in usmiljenih bratov, ki so se mnogoštevilno udeležili pogreba. Pa tudi odlični narodnjaki svetnega stanu so ga spremili k zadnjemu počitku. Imenujem le deželnega poslanca g. Fr. Povše-ta in predsednika čitalnice gosp. Jegliča, čitalnica in podporno društvo je bilo po mnogih odličnih udih zastopano. Vsi smo mu pač iz srca voščili, da naj za svoje delo in trud vživa pri Bogu večno plačilo. Ob eni uri popoludne se je v semenišču začel občni zbor „Cecilijanskega društva". Začasni predsednik, čast. g. dr. A. Gregorčič, je zborovanje odprl z navdušenim nagovorom in pozdravom. Tudi je povedal, da govoriti je dovoljeno slovenski in italijanski, pa tudi v kakem drugem jeziku ni zabranjeno. Potem da besedo tajniku, o. Konstantinu. Ta je v jako lepem slovenskem govoru popisal delovanje začasnega odbora. Konečno je prebral telegrafične pozdrave iz Ljubljane, Skolje Loke in iz Tolmina. Govor in pozdravi sprejeti so bili s pohvalo in ploskom. Potem je govoril č. g. dekan Vidic o prihodnjem delovanji društva. Za njim nastopi župnik Harmelj. Zbor ga pozdravi, on pa pove, da namenjeni govor odloži za drugo priliko, ker sicer bi so volitev tako zakasnila, da bi ne bilo moč vdeležiti se je bolj oddaljenim udom. Na to č. g. dekan Cibič izreče željo, da naj naše društvo vzajemno z ljubljanskim sprejme za svoj organ „Cerkveni Glasbenik". Vikar g. Grča pa temu doda predlog, da društvene zadevo naj se objavljajo tudi v „Soči" in „ Keco". Zbor je temu pritrdil. Župnik g. Lukežič še želi, da naj bi prihodnji odbor kmalo Cecili-jancem podal „kratek poduk o cerkvenem petju". Tudi ta predlog je bil zboru po volji. Konečno vikar g. Grča zahvalo izreče začasnemu odboru za marljivo vspošno delovanje; zahvalo „Soči", ki je vsak teden budila in klicala nadelo; zahvalo italijanskemu časopisu „Ecco", ki je „Sočo" krepko podpiral; in zahvalo tudi današnjim pevcem. Zamolčati tudi ne smem, da si je posebno zaslugo za mlado društvo pridobil začasni predsednik, ki jo s pravim korektnim vodstvom znal ohraniti popolno vzajemnost in edinost med udi treh narodnosti. Društvo šteje že nad 150 udov. Navdušenost in edinost vladajoča pri občnem zboru prerokuje društvu lepo prihodnost. Začasni predsednik g. dr. Gregorčič je že predlagal, da naj zbor izvoli vzvišenega knezo-nadškofa za pokrovitelja društvu. kar jo zbor z burnim odobravanjem storil; potem pa na- pove začetek volitve stalnega odbora za prihodnja tri leta. Po volitvi so bile slovesne pete litanije Matere Božje. (Izid volitev smo že prej naznanili. Vredn.) Domače novice. (Pomiloščcnjc) bistriškega župnika čast. gosp. Mesarja, ktero je naznanjal naš včerajšnji dopis iz Boh. Bistrice, je, ko se je zvedelo po Ljubljani, tudi tukaj povsod vzbudilo največje veselje. Mi mu čestitamo k temu iz vsega srca. (Deputacija) kmetiških mož iz bohinjske Srednje vasi prišla je pod vodstvom čast. g. župnika Matije Zamika k milostljivemu knezo-škofu prosit, da bi fara zopet dobila gospoda kaplana, ki ji jo bil nedavno vzet in premeščen. Sploh čutijo kmetiške faro pomanjkanje vzlasti duhovnih pomočnikov. (Razgrajanje premogarjev) po mestu trajalo jo tudi danes, lo da so so že precej na-upili, ker rujovenje ni več tako strašno, kakor je bilo včeraj. Do jutri se bodo morda žo ugnali, če jim prav policija to pusti, ker nobeno grlo ni železno. Razne reči. — f Fr. Ver bič, uradnik južne žele-nice na Rakeku, je preteklo nedeljo od mrtuda zadet, nanagloma umrl. Ranjki je dovršil gimnazijo v Ljubljani, in bil par let tudi v bogoslovji. Bil je tih in blaga duša, odločen narodnjak. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma. R. I. P. — Iz Križe v a poleg Kostanjevice 24. novembra, se nam poroča: Zopet nas je zadela precej občutljiva nesreča, huda povodenj, posebno ob vodi stanujoči mlinarji tožijo, da ne vedo, kjer bi se poprijeli dela, spraviti vodo zopet v staro strugo, kakor služi njim. Koliko je škode po njivah iu travnikih, se še zdaj ne vidi, ke.t Krka še zmirom neče nazaj med svoje bregove. — Agia za mesec december znaša 19V/o, k' se mora pri plačevanji carine na-plačati, ako se poslednja namesto v zlatu le v srebru ali papirji plača. — Iz Celja se nam poroča, daje iz ta-mošnje jetnišnice všel pretečeni teden nek jetnik, ki je bil zavoljo sleparije v preiskavi. Piše se Rozman in je rojen na Kranjskem, tam nekje blizu Rateč ob Savi. Nadzornik ga je namreč spustil iz ječe, da je kuril neke peči v okrožni soduiji; to priliko je jetnik porabil, ter jo iz Celja pobrisal. — Iz R a j henb u rga na Staj ar s k ein se nam javlja, da se je pretečeno nedeljo tamkaj vršila prelepa cerkvena slovesnost, ktero je „Slov." že zadnjič naznanil, čast. g. P. Ambrož Ivane, frančiškanski duhovnik iz kostanjeviškega samostana pri Gorici, je namreč v svoji rojstni župniji primiciral. Več čč. gg. duhovnikov iz soseske, potem čč. gg.: Atanazij iz Nazareta in Rudolf iz Brežic so mu stregli pri sv. maši; silno veliko vernega ljudstva se je vdeleževalo redke svečanosti. — Opazovalec mrtvaškega sprevoda v Mariboru pretečeni petek nam žalostnega srca piše, da mu je silno težko djalo, ko je videl, da ranjcega nepozabljivega stolnega prošta, ki so bili v življenji vendar ljubljenec duhovnikov in neduhovnikov, skoraj nihče izmed »boljših stanov" ni spremljal k poslednjemu počitku. In vendar so opravljali tako odlično službo, da bi bilo pričakovati, da so bodo vdeležili in corpore vsi uradi. Tudi znamenje časa! — „Wiener Zeitung" razglaša potrdila sklopov delegacij državnih zborov. — V Bud a peš t i jo bil ogenj v ladjedelnici Schouichenovi; ogenj so vendar zadušili, da ni dalje segel. Škode je nad 30.000 gl. Dunaj, 27. nov. Nj. Veličanstvo cesarica je z nadvojvouinjo Marijo Valerijo včeraj iz Grodollč dospela, na Dunaj. Petrograd. 28. nov. Časnik Journal de St. Petersbourg" oporeka novici „Gau-loisa". da so nedavno prišli na .sled zaroti zoper carovo življenje in da je bilo vgrabljenih več uradnikov. Berolin, '28. nov. Pri včerajšnjem spre-jenm državnozborskega predsedništva izrekel je cesar trdno upanje za mir ter omenil tudi, da so razmere med Nemčijo in Rusijo ugodno. Madrid, 28. nov. Listi so včeraj poročali. da je na Filipinskih otokih zvedela se zarota proti Spanjski. Današnji listi oporekajo temu ter pravijo, da na Filipinskih otokih ni bati se nikakih nemirov. Postne hranilnice. (Konec.) Ce pa izdatnih takega čeka želi, da bi se plačilo opravilo pri kterem koli poštnem uradu, in ne na Dunaji, to pristavi na zadnjo stran čeka svoj podpis in adreso tiste osebe ali firme, kteri, in pa ime poštnega urada, pri kterem se ima plačilo opraviti, ter pošlje tako podpisani ček poštnine prosto in pod priporočilom poštno-hranilničnemu uradu, kteri brž ta iznos pri dotičnem poštnem uradu nakaže. Ako bi vložnik rad, da bi mu ne bilo treba vsacega s čekom nakazanega iznosa pri najbližnjem poštnem uradu v svoji vložni knjižici odpisat dajati, lahko si tudi v tem pomaga in sicer tako-le: Treba mu je samo. da svojo vložno knjižico za hrambenico v hrambo izroči poštno-hranilničnemu uradu, kteri po tem odpis nakazanega iznosa v vložni knjižici vselej sam opravi. S pomočjo te hrambenice moči je na dano v hrambo vložno knjižico pri vsakem poštnem uradu prihranke dodatno vlagati. Kdor svojo vložno knjižico v obrambo da. prejme, če tako želi, tudi po več hrambenic ali hrambenih listov, tako, da mu bode mogoče na eno in isto knjižico v različnih krajih in po različnih osebah ob enem kak iznos vložiti. Poštno-hranilnični urad pošlje — kakor se razume samo ob sebi — o vsaki poznejši vložbi novcev znano, res da od tega ali onega grajano, ali v tem slučaji pač prav koristno pre-jemno potrdilo uradovo pod adreso, ki jo je vložnik povedal, recimo n. pr. na dunajsko firmo, ki ima enega ali več potujočih ljudi na deželi, da ji novce potrjavajo. Vsak teh potujočih služnikov prejme po eno hrambenico, na temelji ktere on lahko potrjene novce precej pri najbližnjem poštnem uradu vloži. Ta postopek z nakaznicami ali čeki je kaj prost ali enovit; pač vsakemu, tudi zasebniku popolnem razumen in dostopen. Ta postopek sme se šteti za prevelik napredek v plačilnem prometu ter bode gotovo deloval pospešno na novčni pokret ali gib tako države kakor tudi obrtniškega in trgovskega sveta. Za take male hranljivce, ki nimajo večih iznosov na razpolog ter žele, da bi svoje vloge lahko v krajših rokih nazaj dobivali, ako bi potrebovali, poskrbljeno je z drugim postopkom, kterega poštno-hranilnični urad počenši od Ki. novembra t. I. za zdaj pri blizu t.400 hiralnicah vpelja. To je namreč postopek „ vračil na kratko ali kratkim potom". Po tem postopku bode moči pri vseh v to določenih hiralnicah (izplačevalnicah), ki jih jo blizu 1.400 in kterili število — kakor slišimo — bode 1. decembra t. I. še znamenito povišano, za zdaj do 20 gl. precej vzdigniti, samo čo se odda odpoved in poslednje pre-jemno potrdilo ali poslednje potrdilo imovine ter predoči vložna knjižica. Vračilo se izplača naravnost temu, kterega podpis je bil vzprijet v vložni knjižici. Prejemna potrdila za ta postopek teko od 16. dne septembra užo med ljudmi ter potrjujejo hranilno imovino s črkami. Po vsakem vračilu, ki ga vložnik prejme po tem kratkem poti, dobi on od poštno-hra-nilničnega urada s prvo pošto potrdilo o hranilni imovini, kar mu je še ostane (potrdilo imovine, tiskanica št. 57 a). Na podlagi tega potrdila on lahko vnovič kako vračilo kratkim potem dobode. Le-ta vračilni postopek po kratkem poti bode brez dvojbe še znatno povzdignil poštnim hranilnicam število vložnikov, da si je uže zdaj sila veliko. DiuiiijNka borza. 27. novembru. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 85 ki Sreberna „ „ „ 79 V 30 >• 1% avstr. zlata renta, davka prosta . 97 11 70 11 Papirna renta, davka prosta 93 11 40 11 Ogerska zlata renta 6% 120 11 — V „ 4»*, . 86 11 75 n „ papirna renta 5 % 84 11 90 v Kreditne akcije 160 gld.' 276 11 10 v Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 106 11 25 ii „ avstr.-ogersko banke Liinderbanke 836 100 11 11 40 ii „ avst.-oger. Llovda v Trstu 599 11 — v „ državne železnice . 308 n 20 „ Trainvvav-društva velj. 170 gl. '. 250 gl. 215 11 80 ii 4% državne srečke iz 1. 1854 119 11 50 4f„ „ ., ., „ 1860 500 „ 133 25 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 170 11 75 r „ „ „ 1864 Kreditne srečke 50 „ 170 11 75 ii 100 „ 172 50 Ljubljanske srečke . Rudolfove srečke 20 „ 10 „ 23 19 V — n 5 % štajerske zemljišč, odvez. obligae. 104 11 — ii Prior. oblig. Elizabetine zap. ■železnice 102 80 „ ., Ferdinandove se\ i, 104 50 n London .... 120 n 75 n Srebro .... — M — Ccs. cekini 5 n 71 n Francoski napoleond. 9 n 60 y Nemške marke . 59 11 30 „ T u j c i. 26. novembra. Pri Maličt: T. (rodina, z Dunaja. — A. lioeo, inšpektor, z Dunaja. — Weidinger, llock, Hirschmann. Hoismann, Diotrichstoin, Hatežar, kupci, z Dunaja. — Gustav Klein, kupec, i/. Prago. — Kozalija Ziponig, go-stilničarca, iz Pazim. — Dr. Samec, iz Kamnika. — Mulci, z Vrhnike. Pri Slonu: Anton Salamon, kupec, z Dunaja. — Franc Schiller, komi, iz Beljaka. Pri Bavarskem ilvorv-s Andrej Ela, zasebnik, iz Št. Mohora. Pri Južnem kolodvoru: L. Hajdn, kup. potovalec, iz Gradca. — Edvard Ebner, vradnik, iz Trsta. — Josip Koliler, iz Gorice. Pri Virant.u: Neže Haine, zasebnica, z Dolenjskega. o. Spovedne in ohhajilne molitve. — 0. Osem devetdnevnic. — 7. Molitve k raznim svetnikom. — 8. Cvetere litanije. — !>. Pesmi adventne. postne, velikonočne, binkoštne, od presv. Rošnj. Telesa, Device Marije. Kakor je iz tega obsega razvidno, zadostuje ta knjiga vsakemu in za vse potrebe. Molitve so zložene večidel od svetnikov ali sicer od mož pravega cerkvenega duha in krščanske pobožnosti, ter so od papeža z odpustki obdar ovane, kar je pri vsaki molitvi posebej zaznamovano. — Upamo toraj, da bo ta knjiga vsestransko priporočilo in razširjanje, ktero v resnici zasluži, tudi gotovo našla. Ob enem pa dostavljamo, da imamo precejšnje število teh knjig že vezanih, zatoraj lahko zagotovimo, da pri naročilih ne bo nikake zamude in se bo vsako naročilo takoj izvršilo. Cena: v polusnji 1. gld., v usnji 1 gld. 20 k r., z zlato obrezo 1 gld. liO kr. Pri posameznih knjigah po pošti pošiljanih 10 kr. več. — Kdor vzame 12 knjig skupaj, dobi 13. brezplačno. Katoliška bukvama v Ljubljani, •i-l#<=l#l=l###< !•!=»•