GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MdftORJA V CHICAGO,
. .__CHICAGO, ILL., - ČETRTEK, 3. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY, 3, 1924.	'	I^TO (Vol.) xT
ŠTEV. (No.) 2.
Protestantsko-socialistična komedija.
SOCIALISTI SO SE SVETOPISEMSKIH NARAVOSLOVNIH "ZMOT" ZATO TAKO ZVESELILI, KER JIM TO DAJE UPANJE, DA BODO ŠE NADALJE SMELI Z OPICO V "ŽLAHTI" OSTATI.
(Nadaljevanje.)
AMERIŠKE YESTI.
BALfflU GROZI VOJNA.
— Washington. — Poroča se. Srbske čete se zbirajo ob bolgar-
da je Italija potom svojega zaij ski meji, da vdero v bolgar-stopništva v Washington 11 vlo-ij sko ozemlje. — Grčija
Iz Jugoslavije.
PO DEŽELI SE ŠIRIJO PONAREJENI BANKOVCI. —
JUGOSLOVANSKI NEMCI POMAGAJO SVOJIM V
(JJEMČIJI.
-o-
žila protest proti predlogi delav-?
tuc«i vznemirjena.
Ne bom dokazovat, cla jc to teh ne bomo posamič navajali, zasebno in osebno navdihovali je Omenjamo le. da so naši soeia-V l.ntrovri bilka, za katero se je listi posebno veseli, ker trdi, da prijel, potem, ko ga je mati je sv. pismo v očitnem nasprot-Cerkev kot negodnika vrgla iz ju z moderno naravoslovno ve-svojega naročja.	se današ- do. Črno na belem namreč ^to-
njim protestantom, vsaj tistim ' j-i pisano, da zajec prežvekuje in ki imajo Še malo pameti, to ven- da imajo muhe in ose. ter ptxlob-darie preneumno zdi. Dosti "za-' ni mrčes po štiri noge. kar si daru kan i" bi bili. ko bi se jim ne. nes noben naravoslovec ne upa Samo v Ameriki imamo nad dve trditi. Vsak ve. da zajec ne spa-sto različnih protestantovskih da mej prežvekovavee in da i-locin (sekt), katerih nobena z ma omenjeni mrčes po šest. ne drugo ne soglaša »'popolnoma v po štiri noge.-Socialisti so teh nauku, sicer bi ne bild samosvo- svetopisemskih naravoslovnih ja ločina. Ko bi«-mlo zasebno in "zmot" posebno radi tega veseli, osebno, navdihovanje od sv. Du- ker jim to daje upanje, da bodo ha, resnično, bi morali dosledno še nadalje smeli z opico v "žlah-reči, da je vsa ta njih verska ko- ti" ostati.
lobocija in meneštra njegovo de-j Ko sta oba, fundamentalist in lo. Sv. Duh'bi v tem slučaju vsa- modernist vsak svoje povedala cega cigana čifuta Mbital" v sta se še v mej>ebojni debati "farbanju" in\ lažnjivosti. Zato spoprijela, katere konec je bil, se moderni protestanti vedno da je razsodišče priznalo zmago bolj dele v dve\yrsti: Take, ki modernistu, a z izrecno rezervo, pravijo, da sv.- fn5«io ni knjiga da jo prisoja modernistu in nje-božje besede, ampak zgolj člo- govim dokazom, ne pa moderniz-veško delo, skupek stare orien- mu in njegovim nazorom o sv. talske modrosti; in take, ki se pismu, kar je nekaj čisto druzc-iz tega pragozdu razlag in zmot ga. Kolikokrat ima zmota in vračajo k črkam sv. pisma in sa- laž. ter njen zagovornik navide-mo to verjamejo, kar črka pove. zno več in, močnejših dokazov Ti se imenujejo fundamentalisti zase, kakor resnica, a kljub te-ifiindamentum pomeni: temelj), mu ostane zmota in laž. Našim oni pa modernisti. V omenjeni socialistom je seveda to vseeno, debati ie Rev. Charles Francis Oni so hoteli imeti za božič vsaj Potter zastopal modernistično nekaj slame v jaslih, če že Od-stališče, Rev. . John Roach- rešenika ne, zato so se kakor se-Stranton pa fundamentalistično. stradan magarc vrgli na to sla-Predavanje fundamentalista m" in zagnali velik halo: Sv. so poslušavci otvoril s pesmijo pismo ni božja beseda, ampak starih motivov, da tako simbo- bajke. Jim pač to bolje kaže.-lizira konservativne nazore, ki Vsak. ki ima kosmato vest. si i jih je zastopal. Predavatelj si je želi. da hi sv. pismo ne bilo bož-| najprej postavil vsem protestant- ja beseda. In naši socialisti so v' ski ni sektam bazo, opirališce. Ta tem oziru. kar tiče vest. pravi, baza j.e: Bog je in: Rog se je severni medvedi. Zato bi jim bi-razodel.	1° še ljubše, če bi bila protestan-
Nato je zavzel svoje posebno tovška komedija izjavila, da tudi fundamentalistično stališče, do-' Roga ni. ki tedaj ni mogel dokazujoč. da je sv. pismo tista voriti. Potem bi bili oni božične1 knjiga, ki vsebuje božje razodet- verske spomine še lažje potlači-je in je kot taka nezmotljiva.; 'i i" naredili križ čez neplačane Svoje prepričanje je /podprl z evropske račune in miljondolar-dejstvom, da je sv. pismo najbolj razširjena in najbolj popu-
skega tajnika Davisa, ki pripo-1.
roča še bolj strogo omejitev ol Atene. — Govor, ki ga je imel nih narodov, katerih dežele me«.pred zbornico bolgarski sedanji! jijo na sredozemsko morje. S ministrski predsednik Cankov tel tem bi bila ^evedi^ Italija hudo fini je silno razburil Belgrad in prizadeta, ker že itak nima kam Atene. Cankov i<- namreč s svo-Szseljevati svojih ljudi.	1 Jim govorom povdarjal, da mo-|
— Washington. — Velika sen-Pra Bolgarija zahtevati večjo ar-
Ponarejeni 1000 dinarskii bankovci.
Finančno ministrstvo opozarja na ponarejene 1000 dinarske bankovce, ki kgožijo v prometu
bolezni v grlu zapustiti svojo župnijo ter je šel iskat zdravja, v Dalmacijo. Vračajočemu se proti domu se je bolezen poslabšala in se je zato začasno na-
Falzifik ati se dajo spoznati ,po stani! v Rajhenburgu ob SaW.
zacija vlada v diplomatskih kro- mado in izhod v'egejsko morje. "r gilr tujezemskih držav, ker je To je pa silno vznemirilo'jugo-
neslednjih znakih: Izvršeni foto titografičnim potom, in sicer dobro. Pomanjkljive so rujave črte
kjer je-g. m. m. nenadoma preminul. Pogreb se je vrši? v te*, rek. dne 11. decembre ob pol 4
mm	jugn
soproga belgijskega poslanika slovansko vlado. ki je t.-fkoj po-odklonila obedovati z nemškirt] slala < <ter ultimatum v Sofijo poslanikom kot povabljenim to- bolgarski vladi. Bolgarski pos-
so nejasne. Na drugi strani i ponoldne o Rajhenburgu. — P&-
vnrišem na obed. ki <»e je priredil v počast tujezemskih diplo-matov v Beli hiši.
— Denver. Colo. — V tem <»-t krožju je pritisnila nenadoma^
lanik je baje h«»tel v audijenco jugoslovanskega ministra Ninči-ča. kateri pa ni dovolil poslaniku vstopa.
Vojaški poveljniki so dobili
so ničle v zgornji polovici nekoliko bolj sloke nego v spodnji. Imitacija vodnega tiska v oljnem tisku je nejasna in nepla-stična. A ko se falzifikat pri-
kojni je deloval dolgo vrsto let v dušnem pastirstvi: na Koroškem. Ril je daljšo dobo župnik na K os tan j ah, po prevratu je pa moral kakor mnogi drugi zaptx?-
silna zima. Toplomer je kazal' povelja pripraviti armade za voj-včeraj 13 stopinj mraza pod nič-j no akcijo. Takoj, ko je povelje; lo. Iz severnih krajev ob meji došlo v urade poveljnikov se je
države Wyoming pa poročajo, da je bilo že do 30 stopinj zime.
začelo živahno pripravljanje o-rožja itd. Na meje so že dospeli
— Rock Springs, Wyo. — V| večji- vojaški oddelki, ki čakajo gorovju po okolici tega mesta je-povelja, da uderejo v bolgarsko
nastopila izredno huda zima. Po več krajih kaže toplomer po 40 do 45 stopinj pod ničlo.
ozemlje.
Poročilo pravi, da bo Jugosla-! vija skoro gotovo zasedla Pernikj
merja s pravim bankovcem, se stiti svojo župnijo in je bil nameščen v Slov. Plajberku, ki ga je pa moral zapustiti. Dobil jfe v ljubljanski škofiji mesto eks-pozita pri Sv. Joštu. Pokojni je imel izreden dar za govorništvo, ki ga je kot cerkveni govornik tudi pridno uporabljal, dokler se ga ni lotila bolezen. — Svetfla^ mu večna luč!
4
— Worcester. Mass. — Ralph i in okolico, kjer se nahaja bo-Orcutt 14 let star je bil te dni gato premogovniško polje. Ob-j
operiran radi opeklin, pri kate rih je zgubil velik del svoje last-
enem je Jugoslavija absolutnoj prpti bolgarskemu izhodu v e-'
potvorba hitro pozna.
-o--
Jugoslavski Nemci za stradajoče otroke v Nemčiji. ~
Z dovoljenjem ministrskega predsednika Pašiča so jugoslovanski Nemci uvedli veliko akcijo za stradajoče otroke v Nemčiji. Vojvodina je zbrala doslej 30.000 Din, neka nemška o-bčina v Rački je dala 2 vagona pšenice in vagon krompirja; razen tega bodo zasebniki te občine sprejeli v prehrano 300 nemških otrolcT---
-o-
ne kože. štirinajst dečkov je da- gejsko morje, ker sama poželji-rovalo del svoje kože za opeče- vo gleda na Solun, odkar je Ita-nega dečka, s katero so zaflikali. lija ji ukradla Reko.
njegovo telo. Tako ima deček zopet celo kožo.
V Parizu pa pravijo, da hoče Jugoslavija samo blufati s svo-i
— Des Moines. Ia. — Dne 15.1 jim nastopom, da bo taka prido-1. m. se bo vršila tukaj letna. bila ^podporo male antante, ka-konvencija Farmarske Federaci- tera bo imela v kratkem svojo je v državi Iowa. Pričakuje se j konferenco. Na ta način hoče. velike udeležbe, ker zastopniki da bo tnala antanta odobrila nje-imajo pripravljenih več razolti-'ne zahteve. Kajti Jugoslavija sel
cij, ki se jih bo poslalo v kongres za pomoč farmarjem.
—	Minneapolis. Minn. — Tu-kajšni župan G. E. I-each je baje sprejel kandidaturo za guvernerja države Minnesote. Minne-sotski veterani združeni v svoji legiji so mu že napovedali bojkot in pravijo, da bodo vodili kampanjo proti njemu.
—	Cherry Valley. Tli. — Takoj. kakor hitro je zapadel sneg
larna izmej vseh knjig, čeravno
ski fond.
Toda preidimo k stvari.
Ta
debata je z bengalično lučjo os
i
s-J,
ji njen pohod po svetu ni bil z, vetlila ves protestantovski dog-rožami posut, ampak je zazna-j matični polom, kar sami čutijo, movan z mučeniško krvjo takih.i Zato tako razburjenje v njih vr-ki so rajši umirali s sv. pismom stah. kakor je videti iz njih čas-
v roki, kakor bi brez njega živeli.
Predavanje modernista je ot-vorilo popevanje modernih skladb, da je simbolično uvedejo. Pač "teater!" Tudi modernist si je najprej zasigural opi-rališče. s katerega se je potem dvignil proti fundamentalists Njegovo -opirališče je bilo fun-damentalistovo stališče. Fundamentalist je trdil, da je sv. pismo božja beseda in kot tako nezmotljivo. Modernist je to takole povzel: Celo sv. pismo z vsemi
niških. poročil. Jasnejše ni mog-gla pokazati, kam pride cerkev, ki da sv. pismrf vsakemu šuš-marju v roke, da je po svoje razlaga, kakor ga "sv. Duh" navdihuje. Zdaj vidijo, da je prote-stantizem s sv. pismom tako naredil. kakor včasih naše kmet-ske matere z Zgodbami sv. pisma. Če katera teh ne more svojega crkljavega otroka drugače utolažiti, mu rada da v roke zgodbe sv. pisma. Če katera teh ne more svojega crkljanega otroka drugače utolažiti, mu rada
svojimi podrobnostmi je božja da v roke zgodbe sv. pisma, ki beseda, torej tudi celo z vsemi! jih njeni starej-ši otroci rabijo za svojimi podrobnostim i nezmot-j šolo. Malčku se hitro ko zagle-1 jivo. Tega pa jaz ne morem ver-j da kake "pikčerje," solze usta-jeti, in sicer zato ne, ker posa-1 vi jo. Zvedavo lista sem in tja
mezna njegova mesta nasprotujejo ugotovitvam modernih ved, zlasti prirodoslovni, zgodovinski i« se zdi da tudi moralni. Nato podpre to svojo trditev s tozadevnimi citati iz sv. pisma. Da se nam stvar preveč ne zavleče,
Ko je vse pregledal začne pa list za listom trgati iz knjige in metati po "tleh. Mali kužek, ki se je že naveličal otrokovega kremža-nja in bi se rad malo poigral z njim, si misli: Aha nevihta je ^minila. Ko pade prvi list na tla,
|)f>čuti na Balkanu kot Francija na zapadu.
It Aten poročajo, da je vlada vsled Cankovega govora tudi ozlovoljena in da bo v slučaju konflikta podpirala Jugoslavijo.|
-o-
FARMARJI USTAVILI DOSTAVLJANJE MLEKA.
Chicago. «— Ker proizvajalci' mleka in mestni mlekarji nisoj
po tukajšni okolici, so se poja-|	Priti ^o sporazuma, so far-
vili volkovi. Lovci se priprav-l mar'i prenehali z dostavljanjem> fiajo. da bodo priredili te dni i m,eka mlekarjem. \ cerai je bilo; skupni lov in pogon za volko-1 mc*to Chicago kratko s založ-vj	• bo mleka okoli 300 tisoč kvar-'
— Albany. N. Y. — Newyor- tov- Do. raz^ora ie Prižl°- ker
Sin ubil očeta.
\ pokojeni železničar in posestnik na Viču Ivan Jerina je dobil pjismo. v katerem se ga je pozvalo, naj se zglasi na policiji. Sel je od doma, a se ni več vrnil. Drugi dan ga je šla hčerka iskat in ga našla j>ar korakov do hiše mrtvega. Policija je začela vso zadevo preiskovati m prišla na sumnjo. da je sin ubil svojega lastnega očeta. Krivda mo-mentano še ni dokazana, vendar je upati, da se vsa zadeva v par dneh razčisti.
-o-
Smrtna kosa.
-o-
Velika tatvina v Zagrebu:
- V trgovino Izidorja Franka v Zagrebu so vlomili te d^i doslej neznani zlikovci ter odnesli gp tucatov pletenega bombaiaste-ga perila, tri bale barhenta t« dva zavoja robcev, v skupni vrednosti nad 520,000 kron.
--o-
Cestni roparji, so napadli v gozdu pri Steha-nji vasi posestnika Tože Vita-nta. ki je peljal voz škafov. Bili so trije, zagrozili so mu s mokresom. in mu vzeli legitii cijo in 4200 kron denarja ter pobegnili v gozd.-
-o-
Kraljeva rodbina odpotovala v Sarajevo.
1 Včeraj zjutraj je kraljica Marija s prestolonaslednikom . Petrom odpotovala v spremstvo generala Hadžiča, dvornega



ški guverner je včeraj osebno čital svoje lastno poročilo v državni zbornici. Med drugim je priporočal, da naj se pošlje na vse newyorske kongresnike v kongres naročilo, da naj delujejo za polajšanje prohibicije. Zlasti je priporočal lahka piva.
— Peoria, 111. — V tem mestu je bil aretiran Joseph Boyer bivši j^oročnik v ameriški armadi radi bigamije. Tam doli v Centralni Ameriki je nekemu dekletu zmešal pamet, in jo poročal. Ko je bil premeščen v Zd. dr. jo je pustil in se potem doma z drugo poročil. Te dni ga je našla prva soproga in dala zapreti. Spuščen je na svobodo pod $2,000 varščine.
hitro priskoči, ga pograbi in še temeljiteje na drobno razcefra. Novo veselje za otroka. List za listom leti na pred kuika, da jih komaj sproti v kraj odnaša in na drobno melje. Ko mati pride od svojega opravka, je delo domala končano.
(Dalje sledi.)
farmarji dolže mestne mlekarje, da spravijo ves dobiček, njim pa plačujejo mleko po nizkih cenah. Mlekarji pa seveda dolže z<^>et farmarje, da zahtevajo za mleko preveč in prepir se vleče tako naprej. Ce bo trajal razdor kaj časa bo nastalo v mestu pomanjkanje mleka.
-o-
POTRES NA ITALIJANSKEM.
Ancona. — Včeraj jutro ob 10. uri je bilo čuti nekako 10 minut močan potresni sunek. Potres je ljudi jako razburil, da so prihiteli na ulice. Materialne škode ni za zazifamovati.
-o-
KITAJSKA SE POMIRILA.
Canton. — Zavezniške bojne ladije so zapustile kitajska pristanišča po več dnevnem čakanju, da nastopijo v obrambo tujezemskih interesov. Ker so se duhovi pomirili in nevarnost izginila so ladje včeraj zopet od-plule. %
-o-
^ ŠIRITE LIST EDINOST
(josp. Franjo Umriik. daleč o krog znanj in priljubljeni ekspo- maršala Damjanoviča in dvor-zit pri Sv. Toštu nad. Kranjem, nih dam Djundjerske in HadH« je moral preteklo poletje vsled j čeve iz Beograda v Sarajevo.
Denarne pošiljatve
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD.
Vaša banka ima svoje lastne zveze s pošto i>r^za-»esljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom aH na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj
sledeče: -SKUPNO S POŠTNINO:
100 — Lir.......$ 5.10
200 — Lir...... $ §.85
500 — Lir...... $23.75
1000 — Lir......$46.25
z
i.
500 — Din.....$ 6-35
1000 — Din. .... $ 12.35 2500 — Din. .... $ 30.75
5000 — Din.....$ 61.00
10,000 — Din-____$121.00
Pri poiiljatvah nad Bin. 10.000 in nad 2000 lir fe po možnosti dovoljuje Se poseben popost. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat doceTa nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še
stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi ▼ Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno.
Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka.
Vse poiiljatre naslovite m:
SLOVENSKO BANKO
Zakrajsek & Česark
70 — 9th Avenue,
New Ytrk, City.

-- v. : ;	. . .
.	. .V.
J-Jk '■% :

* -.:<• • •• -f

"ED^otT"

EDINOST
(UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četctek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, 111.
__Telephone: Canal 0098.___
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
» For United States per half year ...........^..$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 __"_ For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti i>reieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar s* preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vas STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second elas matter October nth 191Q. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 1870.
Začnimo takoj, če hočemo doseči f	kak vspeh.
To leto bomo vodili na nov način kampanfje za pridobivanje novih naročnikov na katoliški list Edinost. List Edinost smo pričeli izdajati po štirikrat na teden za posklXsnjo, kakor smo omenili v zadnji številki., če tekom treh 'mesecev'ne dobimo dovolj novih naročnikov bomo primorani iti nazaj na zope-tno trikratno izdajanje na teden. Si pa kdo izmed nas katbličanov to želi? Gotovo je da ne! Saj vendar hočemo prej ko mogoče do dnevnika! Pa naj bi šli naza^? To se ne sme zgoditi nikdar! Zato pa začnimo takoj, če hočemo kak vspeh doseči!
Naš list, kakor sklepamo iz pisem, ki jih imamo na stotine od naših naročnikov je jako zanimiv list, če ne najbolj med slovenskimi listi v Ameriki. To ni naša sodba, pač pa sodba naših naročnikov, ki se tako izražajo javno v svojih dopisih in v privatnih pismih nam. Mi storimo za list kolikorv moremo, in storili Vomo še več, kolikor več bo naročnikov.
Glede cene naročnini za naš list pa smelo trdimo, da je najcenejši slovenski list. Edinost stane $4.00 -na leto in dobite ga zato po štirikrat na teden. Na leto pride nad 200 številk, torej komaj 2c. za vsako številko.
• Vse to in še drugo pomaga, da je za naš list prav lahko agitirati med rojaki. Zato pa pravimo, začnimo z vso silo v tem letu takoj od konca leta, da bomo imeli zato čimvečji vspeh ob koncu tega leta 1924!
V tem letu ne bomo vodili hkratu po vseh naselbinah kampanje za nove naročnike. Pač pa bomo šli od naselbine do naselbine in v vsaki posebej krepko razvili agitacijo za katoliški list Edinost. Naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich bo take agitacije razvijal po vseh naselbinah. Rojake, somišljenike in ^vse naše cenjene naročnike pa prosimo, da mu pomagajo pri tem delu. On se bom z Vami posvetoval in potem boste šli skupno na delo od hiše do hiše. Naj to leto pokaže, kaj zmore Slovenska Amerika za katoliško časopisje!
besede, ki jo čita v dobrem vzgojevalnem časopisu.
Zato ni zastonj rekel neki višji cerkveni dostajan-stvenik, da je dober katoliški časopis najboljši pridigar.
Zato pa rojaki poslužujmo se tega pridigarja. Odpirajmo mu pot v vsaki slovenski dom v Ameriki.
V Clevelandu se bo pojavil te dni naš potovalni zastopnik. Morda bo že agitiral, ko boš ti dragi čita telj ta članek bral. Dvigni se tudi ti, in pomagaj mu! Pelji ga h svojim prijateljem in znancem in na-govorjjih, da se naroče na katoliški list Edinost.
Slovenski Cleveland pokaži se! Kampanja bo trajala nekaj tednov. Odtam se bo podal naš zastopnik v druge naselbine in tako bomo šli v tem letu od naselbine do naselbine z močno agitacijo za katoliško časopisje, ki je Slovencem v Ameriki tako potrebno, kakor žejnemu človeku požirek hladne vode. O kampanji in vspehu bomo sproti poročali, kajti trdno smo prepričani ,da bo v Clevelandu sleherni katoliški Slovenec te dni šel "over the top" za katoliški tisek!
Prva ofenziva v Clevelandu.
Prva naselbina, v kateri bomo to leto otvorili močno kampanjo za pridobivanje novih naročnikov bo naša ameriška Bela Ljubljana—Cleveland. Slovenska metropola tam ob eriški obali je še vedno častno izvršila še vsako svojo ulogo, bodisi že za ta ali oni namen. Zato smo trdno prepričani, da bo tudi v tej kampanji' velika masa tamkajšnih dobrih katoličanov naredilo vse, da se tekom te dobe, ko se bo v njih naselbini vodila kampanja za pridobivanje novih naročnikov; pridobi na list Edinost kar največ mogoče novih naročnikov.
Vsak izmed naših naročnikov je prošen, da stori nekoliko in vsi skupaj bodo veliko dosegli.
Po več letnem vednem povdarjanju za potrebo katoliškega časopisja smo trdno prepričani, da ga ni več katoliškega Slovenca v Ameriki, ki bi ne videl in ne znal, kako silno potreben je našemu narodu v da-najših dneh dober vzgojevalni časopis. Kdo naj pripelje nazaj h pravemu; prepričanju tiste zgubljene slovenske sinove in hčerke, ki jih je od vere odtrgal nesrečni socializem? Kdo naj pokaže tem v temi tava jočim ljudem prave poti? Kdo pravimo? Res je, cerkve jih vabijo dan za dnem s svojimi zvonovi. To* da tega glasu ne slišijo. Pride pa med nje tiskana beseda, prebere	najbolj zagrizeni brezverec,
morda iz firbca—radovednosti, a prime se ga, zbudijo se v njem spomini, morda jih parkrat potlači—a glas srca in vesti je silen prodre in zmaga. Povrne se nazaj h svoji veri. Sreča ga najde potom tiskane
Joliet, m.
Prosim "nekoliko prostora g. urednik v vašem cenjenem listu. Od nas je bolj malo dopisov zato sem se jaz namenil par besedi napisati. Ravno veselih novic ni.
Zadnji petek je avtomobil povozil in usmrtil 4-letnega sinčka Joe Jakliča živečega na No. H road way u.
V bolnišnici se nahaja Mr John Živec in John Rus. kjer se bosta morala podvreči težkim operacijam. Bo p jima daj sko-rajšno okrevanje.
Drugih novic za sedaj ravno
ni.
Delavske razmere so kot po navadi. Dela se še precej dobro le plača je bolj pičla.
Ker list Prosveta res ni več za brati za katoličana, ker ruje proti veri in duhovnikom zato se tudi jaz izražam proti nji. Saj jaz nisem njen naročnik. Vendar včasih jo prineso v fa-briko in vidim, kake gTde stvari piše proti veri In duhovnikom. Če imajo Slovenci še kaj pono sa v sebi naj bi tako stvar ustavili.
Poslani svinčnik za novega naročnika sem prejel. Hvala lepa. Prejel sem t ud i, posla ne knji-
Želim vsem srečno in zdravo novo leto zlasti pa Rev. Fathru Omanu, ki tako neustrašeno pišejo. Tako je treba pa ne molčati ! Zakaj kdor molči ta pritrjuje. Zato vsa čast Fathru O-manu! Pozdrav.
Naročnik.
——o--
Cleveland, O.
Drag-i čitatelji naj nikar ne zamerijo, ker se nam je* v Clove-landu začelo sušiti črnilo, v našem peresnem držalu. Saj še celo veliko jezero nekoliko upade, kadar potegne nad njim suhi veter. Že je poteklo nekaj tednov. da se nismo pokazali dosti na dan. Zato si pa danes zberi-mo skupaj vso svojo korajžo, da se zopet pokažemo javnemu svetu. Zadnji dnevi starega leta so potekli in ravno je nastopilo Novo teto 1924. Ko pog-leclamo za
sreča lahko vara. Ako si v nastopnemu letu želiš iskati srečo, išči jo doma. Doma pri sebi, Ti jo imaš.
Pravo srečo najdeš le pri sebi/ ker ona ni nič drugega, kakor: Zadovoljnost in mir srca. Da skromnost in zadovoljnost in to je gotova sreča.
Ako imaš še tako majhen ka-! menček kateri je Tvoj. boš z veseljem sedel poleg njega ali se i z njim igral, in boš lahko rav-; no tako. ali pa še bolje srečen, kakor so ljudje, kateri v visokih j palačah žive. Torej, ob nastopu novega leta. si vzemimo nekako! tako zasnovano smer. in bodimo prepričani, da bomo lahko sreč-' ni. če tudi nas zadenejo nepri-! jetne težave. Kadar pa potrebuješ tolažbe io išči samo pri svojemu pravemu prijatelju, katerega dovolj poznaš, in mu lahko zaupaš, toliko, kakor sam sebi. Zanesljivo se torej ozrimo v bodočnost, poglejmo -kako nam je iskati sreče, in se potru-] dimo, da še kaj storimo k edi-_ nosti vere. v luči življenja.
Veselo in srečno Novo leto vsim čftateljem lista Edinosti želi
Frank Rožnik.
Sv. Jurij v So. Chicago.
V petek 29. decembra nekako okoli 4. ure bi bila kmalu družina Sebohar, stanujoča na 9553 Kwing Ave. zelo nesrečna. Težak avto je zavozil na stran črez hodnik t. j. sidewalk in tik ob vogalu hiše pridrl črez stopnice )steps). Prednja polovica težkega avto je visela črez stopnice in zadnji del je visoko molel kvišku. Nabrala se je bila kmalu velika množica gledalcev na lice mesta. Vsak avto se je ustavil in ljudje so hiteli gledat pokvarjeni avto in so se*od srca
smejali meneč--ta pa zna
izborno voditi. To je še dobro, tla ni bilo življenske nesreče.
Mr. Sebohar je sedaj lahko vesel, da je pred kratkim Časom svojo hišo nazaj pomaknil, ker drugače bi bil pri tej nesreči ob vogal hiše in bi se stanovanja - „ 1)0 zimi preveč zračila. Sreča je seboj nazaj v preteklo leto, vi- bila tudi ta, da se po zimi otro-dimo, da smo imeli, vsakdo po ci niso igrali pred hišo ker dru-svoje več ah manj novih sku- gače bi gotovo kakšen otrok za-•senj, iz katerih se lahko tudi ve-■ dobil telesne poškodbe Človek iko koristnega poučimo. Z ve-, pa res ni že nikjer več varen likim vestem bo pogledal vsa-! pred dirjajočimi avtomobili kdo v zgodovino svojih dogod-! Poročevalec kov od celega leta, ako je pri	__Q_
New Duluth, Minn.
Cenjeno uredništvo: —
Oprostite, ker Vas nadlegujem z malim dopisom. Pred vsem voščim Vam in vsem naročnikom edino katoliškeg-a Ii sta "Edinosti" veselo novo leto in želim, da Vaš list kmalu postane dnevnik, katerega namen
prenapolnen z porkčapsom in munšajnom, tedaj bi človek res moral občudovati njih korajžo. A ni tako, vedejo se drugače kakor pridigujejo.' V urah brezposelnosti, žalosti in bolezni, so kot bojazljivi zajci, skrijejo se zopet v naročje matere cerkve ter se tajno odpovedo neumo-stim, v katere so bili zatelebani.
Božične praznike smo obha | j al i prav lepo. Cerkev je bila do zadnjega kraja napolqiena in o-pazil sem tu in tam ftke ljudi.1 da sem se jih kar ustrašil. Celo leto ni videti teh obrazov pri službi božji, a na sveti večer.ko jih vest opominja na vero in dolžnosti napram Bogu, pa jih tjajdeš pri slnbi božji. Ne pride-io k sv. maši toliko iz prepri-' čanja ali da bi zadostili za svoje pregrehe, ampak' po mojem mnenju veliko jih pride bolj iz firbca in z istim namenom, s katerim obiskujejo gledališča. Opazil sem posebno dve ženski v zadnji klopi,. kjer sta sedili kot. da bi bile one same in popolne lastnice ne le samo klopi (katere so hotele prav svobodo-miselsko "cheap" prigoljufati za tisti dan) ampak tudi cerjfve, v katero Jih pripelje firbic. kadar ie kak pogreb ali ohcet. Ker jim ie cerkveni mož povedal, da je klop. v kateri sedijo plačana in da njen lastnik pride, navdala jih je zopet njihova svobodomiselna sv. jeza, ter šele, ko so bile opominjane že tretjič, se j>rav po svobodomiselski olike se odstranile iz cerkve in se po pobalinskemu načinu vračale domov,I jedna k svojemu nekdajnemuj kotlu in tam v ožjem osredjti svojih svobodomiselnih prijateljev in mrzlega kotla preživela sv. noč.
Kar se tiče napredka v cerkvenem življenju, moram s ponosom izreči pohvalu našemu žu-! pniku. kateri se toliko trudi za našo župnijo. \ tem letu nismo le pokrili samo cerkvene otroške. naredili <^k«.li $1600.00 popravil. ampak tudi plačali ves cerkven dolg, katerega je preo-stajalo od lanskega leta nekaj črez $5.000.00. Vse kaž^ da cerkev napreduje in ako stojimo mi vsi za načela, katere nas župnik toliko krat oznanuje v cerkvi ne bo vzelo dolg let, da se nam bo uresničila želja imeti katoliško šolo. katere smo potrebni v toliki meri.
\ eselo Novo *leto. dosti več naročnikov, in Bog bodi Vam v pomoč v Vašem boju z odpadniki.	F. G. Faran.
nexe
■o
IŠČEJO SE:
trudu svojega dela imel vsaj nekoliko uspeha.
Marsikdo se bo prav zadovoljno popraskal za ušesi, no, no. hvala Bo^u. preteklo leto sem bil pa še dosti srečen. Toda. kjer so dobrote, so tudi težave. Nr vse zlato kar se sveti. Marsikdo si srečo predstavlja, prav, po napačnem načinu, Ako ti vi-dišT poleg sebe;-prav vesele ljudi, boš-rekel. ti so pa srečni. In vendar morda niso srečni,, ako ne vejo, kako dolgo bo njihovo veselje trajalo, -r— Ti se ozi-
Lekos Toma; zadnji naslov:' Pittsburgh, Pa.
Munk Ad<Hf; zadnji naslov: New York: N. Y.	j
Baždarič Joso Paško; iz No-vigTada v Dalmaciji.
Mitrovič Milan; iz Vrnjačke Banje v Srbiji.
Ivnik Franc iz Stop pri Brežicah v Slovenjiji.
Perles Josip; iz Celja v Sloveniji; zadnji naslov: 427 E. 61 Str.. New York, N. Y.
Vugdrag&vič Glišo; zadnji naslov: Pittsburgh. Pa.
Horvat Josip; iz Beletinca pri Čakovcu v Medjumurju.
Peternel Ivan iz Žirov blizu Ljubljane: zadnji naslov: Meadow Lands, Pa.
Zelen Jakob in Marija; iz Sro-cinca pri Varaždinu.
Kdor bi kaj .vedel o teh ljudeh. je naprošen, da sporoči to Izseljeniškemu poslancu: Commissioner of Emigration. 443 W. 22nd St., New York, N. Y.
-o
bo tudi v bodočnosti braniti vero slovenskega naroda napram vsem propalicam, katerim na je sv. vera največji trn v peti. 6, ko hi ti reveži resnično tako ko-rajžni ostali v bolezni kot so v
raš iporda na bogate, ip rečeš; zdravju, toliko sovražni sv. veti ljudje so pa res srečni, ker so ri v urah brezposelnosti in žalo-tako bogati. Toda, tudi tu te sti kot so kadar je njih trebuh
POROČILA IZ MEHIKE.
Vera Cruz. — žadnja poročila zopet poročajo, da so se Ob-regonove čete pri San Marcosu jele umikati, ker jim preti ne-j varnost zajetja od sovražnikov J Drugo poročilo iz Mexico City pa govori, da se Obregon pripravlja na otvoritev velike ofenzive. ki je bo vprizoril proti Vera (*ruzu iz namena, da popol-j noma stre uporniško moč na vz-1 hodu.	'	-
Iz juga pa prihajajo vesti, da' bo general De Lara začel s po-; gonom proti mestu Tampico še pred novim letom. 'Po zadnjih poročilih ni mogoče napraviti natančnejše slike mehikanskega položaja, ker vsa poročila si na-l sprotujejo.
V novem letu smo. Novi računi se delajo — novi načrti, itd. Bo novo leto "-1924. kaj boljše je bilo lansko in prejšna leta? Statistikarji, ki zbirajo svoje podatke iz že oddanih naročil za to leto, prerokujejo, da bo leto 1924. eno izmed najbolj prosperitetnih let, ki smo jih še kdaj imeli. To so v resnicf lepe nade in dal Bog\ da bi se tudi
uresničile v največji meri. ♦ * *
Suha postava .se bo uveljavila v prihodnje še bolj" strogo. Odkod ta strah, bo rekel marsikateri. Odtod, ker* je zakladničar Mellon yedložil vladi proračun za celih 11 milijonov dolarjev več. kot lansko leto. Lansko leto je znašal proračun za vzdrža-vanie prohibicije le 9. milijonov dolarjev. Letos pa znaša 20 milijonov dolarjev. To se pravi, da se bo pritisnilo v tem letu dvakrat tako na kršilce prohibicije, kakor pa v lanskem letu. * * *
Amerikanskega farmarja se le začelo zadnje čase malo bolj vpoštevati, kot se ga je pred leti. Te dni je zborcalo 30 guvernerjev različnih držav, ki so se posvetovali, kako naj bi se preuredile razmere naših farmar few lega niso višji gospodje še nikdar storili. Kar se je do-slei najbolj vpoštevalo so bile naše banke in pfofitonofrne industrijske naprnve. Farme pa s<» se jele medtem prazniti in farmarski delavci so se s.elili.v mesta. Zakaj? Zato. ker je država dajala prednost in boljšo ugodnost mestnemu življenju in industriji. Agra rs t vo pa je bilo prepuščeno samemu sebi. Vendar vsakdc ve. da mesta, industrije in zraven narod bi nv mogel eksestirati niti teden dni. ko bi zginili vsi naši farmarji. Farmarje se ie pustilo, da so se potopili v dolgove in marsikateri že ne more več iz njih. Sele to. ko so se farme začele prazniti. in ko nastajajo v agrar-stvu velike nenadomestne vrzeli je (»d pri o oči višjim gospodom na merodainih mestih, da so se začeli zanimati za agrarstvo. Zadnie ča«e celo meščansko ča-Sooisie poie gloriio t farmarju. Zakaj se lahko razume. Ljudie na gotovih mestih so uvideli, da farmar je glavni rteber drža-, ve, ki drži s svojo močno ramo nokoncu ves prospeh drvave. Pa še več, o farmarju se že govori v kongresu in senatu,. kar se ie tako malokdaj zgodilo doslei. In še več. neki časopis ie te dni celo zapisal: "Tisti, ki ponižujejo farmarski stan. so sovražniki naše domovine in zaslužijo, da se jih kaznuje!" Tako torej prihaja dan. ko se bo dalo. sedež tudi našemu farmarju v prvi vrsti, kjer so doslej sedeli samo višji in so gledali na farmarja ošabno kakor na zavrženega človeka. * * *
Zvonkotova razškatlana lajna vedno enako kruli. Bolj ko jo navija, slabši glas ima, Iste plošče je natikal pred dobrim letom na helcehubovo lajno Glas Smrdobe. Vspeh pa je seveda ta klativitez imel isti kot ga ima sedaj, ko natika iste plošče na lavvndalsko lajno Prosveto. Ko bi magarac vsaj strune imele "uštimane'\ pa še tega ne! Potem pa še misli to domišljavo človeče. kako ljudje silno radi poslušajo glas njegove lajne. * * *
1	-	■	.
Očka Zavertnik so te dni silno kihali, tako mi je pravil neki moj prijatelj, ki jih je opazoval. Tudi pošta prihaja nekam bolj težka kot navadno. Pri vsakem pismu, ki ga očka odpro in pre-bero se parkrat trdo pridušijo. Pismo roma v koš in očka se
vsaki pot temeljito vseknejo. * * *
Prosveta. ki je tako, "točna še ni odgovorila, ko smo jo prijeli, da se ie v svoii 294. štev. temeljito zlagala. Če je njej prav, da ostane la^iivka prve vrste, ie nam še toliko bolj f
Katoliški delavci širite katoliško časopisje, ki se za vas boril
J. M. Trunk:	<,
PODOBE IZ NARAVE.
I.	"
LUČ. * f
Brez svetle mi luči živeti ni moč.
Dragotin Kette.
Lepa je zemlja, kraj našega ivališča. A kaj bi bila brez luči, brez svetlobe? Mrtva? temna gruda brez vsakega kinča in življenja.
Luč, Luč! Kako razveseljuje vsakega, kako nas oživlja luč! Čudovita luč, prvorojenka stvar-jenja, kje je tvoj vir, kaj tvoje bistvo? Kaj je pravzaprav luč?
O bistvu luči je veljalo tja do iq. stoletja, mnenje, katero je u-temeljeval že grški modrijan Empedoklej 1. 480. pred Kristusom in med drugimi zagovarjal tudi slavni naravoslovec Izak Newton. ^Mislili so namreč, da ie luč neka prozorna, jako tanka snov, ki izhaja iz solnca in iz drugih svetil, kakor na pr. vonjava iz rože. Pa ni tako. Dandanes uči veda. da postane luč iz tresajev neke izmed vsclv najbolj prozorne snovi, ki ji pravijo eter. Učinek teh tresajev na naše oko imenujemo luč.
Ti tresaji se gibljejo čudovito hitro. Lučni žarek premeri v trenutku daljavo tri sto tisoč kilometrov ali dvainštirideset tisoč milj. Kako prozoren mora biti eter, kaže nam priprost poizkus. Ce prebodemo s šivanko "kos papirja, vidimo skozi to majhno luknico vso pokrajino z vsemi podrobnostmi.
Y sedanjem času vemo o bistvu luči pač mnogi) več. kakor so vedeli v prejšnih časih, a tudi sedaj fe naše znanje še zelo omejeno. Vemo namreč samo le kako luč nastane in kako se širi; ti pa nam nikakor ni odkri-ranje bistvo, notranja- narava luči. Vse. kar vemo. o luči. je prav neznatno v -primeri s tem, kar nam je o ti čudoviti moči še neznanega. Vendar pa so nam znana dejstva tako krasna in pomenljiva, da se čudom čudimo, če jih natančneje ogledamo.
VIR LUČI.
Kje luči dvori so sijajni?
Simon Gregorčič.
Glavni vir luči za nas je soln-ce. In kakšne dobrote deli nam solnce ravno po luči! Solnčna luč sveti, greje, raztaplja in veže, kliče iz zemlje nežno kal rastline, daje ji rast in napol-nuje cvetlice s krasom in vonjavo. Učeni jezuit, o. Secchi, piše: "Žarki, ki izhajajo iz središča našega osolnčja iz solnca, tvorijo po svojem vplivu na snovi pravcati vir raznih moči, ki so človeku na. razpolago. Ako režejo naše ladje, gnane od moči vetrov, morsko gladino, ima ona moč svoj izvor v solnčnih žarkih,- ki vzdržujejo naše ozračje v vednem gibanju; če goni vodni tok naše mline, in omogoči s svojo vlago rastline življenje. imamo za to zahvaliti soln-čne žarke, ki izpreminjajo s svojo močjo morsko vodo v hlap, ki-se v višavah zopet zgosti ter nas napaja kot oživljajoč dež Ako nam nudijo,naši stroji znatno moč, je tudi to le učinek solnčnih žarkov, ki izločujejo v' rastlinah oglik ter ga nakopiči-'
STANOVANJE IN HRANA
se dobi za $8.00 na teden. Brez hrane $3.00 Na razpolago ima mo 60 sob z električno razsvetljavo. Zraven je poulična kara ki so je dobi vsak čas. Vprašaj te pri:
PETER GADEIKO, 1606 So. Halsted street.
Edgar Allan Foe..
fflf POKOPAN.
s t eft II p, to iiotra
jo v rastlinah v ogromnih množinah. Tudi najizdatnejše sredstvo za razkrojitev raznih snovi v njih prvine, katerega se je veda posluževala dolgo časa, je izviralo iz solnčnih žarkov, zbranih v lečah in lečnatih zrcalih. Pomen solnčnih žarkov naraste neizmerno, ako jih primerjamo z drugimi močmi, in načelo, od katerega so odvisni, postaja dan na dan znatnejše pri razmotriva-nju mehanizma vsega stvarstva, in vedno bolj se kaže, kar je nekoliko omenjal že znani naravoslovec Jan Kepler, da vodijo vse naravne moči do enega in istega vira, ki je tudi vir luči, do solnca."
Velikansko množina moči, ki je nakopičena v solncu, prešinja v neprestanem toku solnčnih žarkov stvarstvo, in delo. ki se porablja pri razvijanju rastlinskega in živalskega življenja, i-ma svoj vir z malo izjemo izključno le v solncu. Iznova moramo občudovati neskončno modrost Stvarnikovo, k^ oginjeno morje solnca ni postavil samo za središče vsega osolnčja in s tem uredil gibanje nebnih teles, temveč ie solnce naredil tudi za vir, iz katerega se poživlja in obnavlja vse življenje na premi-čnicah, posebno na naši zemlji.
Posredno po solncu imamo pa še druge vire luči, kakor jih rabimo v vsakdanjem življenju.
Pred vsem pomenljiv vir luči ie elektrika. V posebno za to svrho pripravljenih svetilkah se sveti in žari električni tok med oglenimi vršički in najde pri razsvetljavi mnogovrstno uporabo. Leta 1805. je odkril profesor Roentgen (posebno vrsto električnih žarkov, ki so nevidni : lahko se imenujejo temna luč. Ti žarki grejo skozi nepro-zorne tvarine, kakor £b1nčni žarki skozi steklene šipe7 V ne-prozornih tvarinah skriti predmeti. n. pr. denar v blagajni, žreblji. svinčene krogle, tudi kosti človeškega telesa se na posebno pripravljeni stekleni šipi prikažejo v glavnih, dobro vidljivih potezah. To je čudovita luč, s katero se morejo fotografirati nevidne reči. Ti žarki, ki jim pravijo eksžarki (X žarki), to je skrivni, skriti žarki, kažejo luč, ki je skrita v temi. Jako pomenljivi so za- zdravilstvo ker se z njih pomočjo lahko preišče truplo; veliko ulogo igrajo tudi v pravoznanstvu. Pa tudi za naše duševno življenje so globokega pomena. Saj nam vidno ka žejo ono duševno luč, katera prešinja, <Jasi našim očem nevidna, vse vidno, preišče srca in o-bisti, tako da se njenim žarkom ne more prav ničesar prikriti. In ta skrivna luč šviga iz očesa božjega.	( Dalie v četrtek.)
ODDA SE V NAJEM
stanovanje s šestimi sobami. V hiši so vse udobnosti. Kopalna bana, plin in elektrika.
JOHN POLAJNAR
2335 — So. Hoyne Avenue.
Takoj so ga prenesli v bližnjo' bolnico, kjer so fconštatirali, da| je še živ, vendar v globoki orno-' tiči. Čez nekar ur se je zbudil, spoznal prijatelje ob ležišču in v pretrganih stavkih pripovedoval o svojih rešilnih poizkusih v grobu.
Iz njegovega pripovedovanja se je dalo sklepati, da je bdel v gro.bu delj kot eno uro, preden ga je zavest zapustila. Grob je bil le površno zasut z rahlo prst jo, ki je propuščala nekaj zraka. Slišal je korake nad sabo, ki so ga zbudili. Komaj pa je odprl oči, je zaznal z brezmejnim strahom svoj grozotni položaj.
Poroča se nadalje, da je bolnik kmalu zadobil nekaj moči nazaj in da je skoroda popolno-j ma okreval, ko je postal žrtev zdravniškega eksperimenta. U-1 porabili so pri njem galvansko baterijo in naenkrat je umrl od nekakšnega mrzličnega napada, ki je često posledica takšnega le-čenja.	„
Pri omenjeni galvanski bateriji se domislim dobro znanega in nenavadnega slučaja. Nekega londonskega advokata so z uporabo galvanske baterije vzbudili k življenju, dasi je že dva dni ležal v grobu. To se je zgodilo leta 1831. in je povsod zbudilo veliko zanimanje, kjerkoli je bil govor o tem.
G. Edvard iStapleton je namreč očividno umrl na legarju; vendar pa so bile okoliščine tako neobičajne, da so postali zdravniki radovedni. Po smrti so prosili njegove sorodnike, naj jim dovolijo truplo secirati. Prošnja pa je bila zavrnjena. Kakor se t9 večkrat zgodi po neugodnih prošnjah, so zdravniki i sklenili, truplo izkopati in skri-fvoma secirati. Sporazumeli so
(Dalje.)
Leta 1810. se je izvršil prezgoden pokop nekjc*fia Francoskem na izreden način, ki je u-pravičil trditev: resnica je često bolj nenavadna od izmišljotine. Junakinja povesti je bila Victo-rina Laforucade, mlada in zelo lepa deklica, plemenita in premožne rodbine. Med njenimi številnimi oboževalci je bil tudi g. Julien Brossuet, reven učenjak ali literat iz Pariza. Njegova nadarjenost in prikupljivo vedenje sta vzbudili pozornost gospodične, ki ga je, kakor se zdi, odkritosrčno ljubila. Rodbinski ponos pa jo je slednjič napotil, da je zavrnila njegovo roko in poročila nekega g. Renella, bankirja in spretnega diplomata. Po poroki pa jo je soprog zanemarjal, da celo grdo je ravnal z njo. Čez nekaj bolestnih let je umrla
—	vsaj tako je njeno stanje sli-čilo smrti, da je vsakogar, ki jo je videl, premotilo. Pokopali so jo, a ne v grobnico, temveč v navaden grob v njeni rojstni vasi. Poln obupa in goreč spomina na njeno globoko nagnjenje, je odpotoval zavrnjeni snubač iz glavnega mesta v oddaljeno provinco. v tisto vas, ž romantičnim namenom, da izkoplje truplo in se polasti njenih čudovito lepih, kodrov. Našel je grob. Opolnoči izkoplje rakev, jo odpre in se ravno napravlja. da odstriže lase. ko naenkrat preneha, kajti
—	ljubljene oči se odpro. Živ-ljetfrka šila še ni docela popustila in božanje zvestega ljubimca jo je vzbudilo iz letargije, ki so jo pomotoma smatrali za smrt. Ves nor veselja jo je nesel v
svoje stanovanje v vasi Spoznal se s to|po mrli^kih roparjev, ka_ se je nekoliko v zdravilstvu, dalj terjh je hUo polno v Londonu, ji je raznih ozivljajočih sredstev, in tretjo noč po pokoju so navi_ in slednjič si je opomogla.	| deztlCRa mrIiča izprehli iz osem
******* Š. P. D.

******* Sv. Mohoija
31. DEC. 2921.
USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL.
Sedež Chicago, Illinois.
Predsednik, Frank Banich, 1902 W. 22nd Str Podpredsednik, Joe Žabkar, 1824 W. 23 Str. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str Blagajnik, Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street Druitveni zdravnik Dr. J. E. Ucsich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. P. M
NADZORNI ODBOR: * Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha.
POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach at. Organizator, John Petrov&č.
URADNO GLASILO: "EDINOST."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v j,vojo sredo molke in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniike podpore, za kar se plačuje po 50c- na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
FINANČNO POROČILO ZA MESEC DECEMBER
V	Bolniški sklad se je sprejelo. . 1 .. .$136.00
V	smrtninski sklad ............*..... 3.00
Stroški:
Skupaj dohodki ..............$130^00
Bolniška podpora ...................$ 40.00
Razno drugo ........................ 4-75
Lipske tunjr
lC hronolosehe Zei-
, čevljev globokega groba in pre-— pomemben in ugleden( ncsli v operacijsko dvorano neke časopis, ki naj 1», v našem jezi- 2asebnc |)o!nice.
ku izhajal tudi v Ameriki — po- Prccejšna zareza v trebuh je roca v eni za njih številk podo-, ^^^ da meso -c zveže
men strasen dogodek.	I | in se razkrajanje še ni pričelo.
Artilerijski častnik . krasne Pri tem so ^ domisiiH travni-krasne postave 111 silnega'zdrav- ki da uporabijo ffalvansko ba-ja ie padel raz konja in se iz-, teHjo Poskus redno težko ranil na glavi; takoj se je onesvestil. Crepinja mu krat sa konvuljmični krči na je počila, vendar pa ni bilo di- stopiIi nenavacJ£0 močni.
rektne nevarnosti. Trepanirali Mračilo se je. Dan se je našo crepmjo uspesno; puščali so	in ,)Ul> je priporocljivo za-mu žilo in uporabili se - dosti
Skupaj • . ...................-$ 44-75 *
Skupno društveno premoženje-..................$2,763.28
Nadalje tudi naznanim članstvu, da bo prihodnja redna jne-sečna seja v nedeljo, dne 6. decembra. Toraj prosim vse člane in članice, da poravnajo svoje mesečne prispevke na isti seji. In agitirajte za nove člane, kar je mogoče, da čimpreje prekoračimo število 500 članov.
K sklepu voščim vsem članom in članicam srečno in zadovoljno novo leto in obilo Božjega blagoslova	>
ANTON STONICH, tajnik. „
— Toledo, O. — V Holmes	skočil avtomobil s ceste in se po
okraju je te dni zgorel 75 let	bregu skoro docela razbil. Don-
star gorski pastir Jacob Youn-	nelly sam je bil na mestu ubit*
der. ki je pasel živino in po zi-	dva z njim vozeča se. pa
mi isto krmil v hlevih. Njegova	jako nevarno poškodovala,
z običajnim uspehom. U dva- kabina je do tal pogorela in vred	— Milwaukee, Wis. — Prohi-
je sledil poskusu
X\ 'k \
družinska pratika.
za prestopno leto 1924.
cena rsc.,. > se dobi v zalogi knjigarne,
"EDINOST", W 22nd St., Chicago, 111.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da m,u .gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba. za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ Qovih naročnikov .....
drugih olajševalnih sredstev. Vzlic temu se je omotica večala in vedno bolj in bolj je lede-nel — slednjič so ga smatrali mrtvim.
Bilo je soparno in skoroda ne primerno hitro so ga pokopali. To se je zgodilo v četrtek. Naslednjo nedeljo je bilo pokopališče kot običajno dobro obiska no. Krog poldneva je množico razburil neki kmet s trditvijo, da se je zemlja pod njim gibala, kar je sedel na grobu pokopanega častnika. Zdelo se mu je. kot da hoče kdo izpo4 zemlje na dan. Nekaj časa mu seveda niso verjeli. Končno pa sta njegov viden strah in pa trma, s katero je vztrajal pri trditvi, napravila vtis na ljudi. Urno so prijeli za lopate in v nekaj minutah so odkopali le površno zasuti grob, tako da je bila častnikova glava videti. Zgledalo je. da je mrtev. Sedel pa je pokonci v rakvi; pokrov je bil deloma privzdignil pri besnih rešilnih poizkusih.
Tel.: Rosevelt 8221.
L. STRITAR
2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko.
Vsem se najtopleje oriporoča * Pokličite ga po telefonu!
četi s seciranjem. Neki dijak pa je hotel preizkusiti svojo lastno teorijo in je trdovratno zahteval nadaljevanje poizkusov na neki prsni mišici. Hitro so napravili zarezo in zvezali žico z mišico. Tedaj se je pacient hitro dvignil z mize, a ne konvuizi-vično. in stopil sredi sobe. se za sekundu ozrl negotovo okoli sebe in spregovoril. Govoril pa je besede, obličij zloge. Nato se je takoj zgrudil na tla.
Trenutek dolgo so vsi obstali kot okameneli od groze. Kmalu pa jih je zdramila zavest, da je treba hitro kaj ukreniti. Spoznali so, da je bil g. Stapleton onesveščen, a živ. S pomočjo e-tra so ga vzbudili. Kmalu si je opomogel in bil oddan sorodnikom v oskrbo. Naj zamolčim začudenje, brezimno strmenje vseh!
(Dalje sledi.)
z njo tudi on, v kateri je stano- bicijske oblasti so otvorile te dni
f velib pogon za kršilci prohibici-— Dixon, 111. — Vsled hitre je. Poročilo pravi, da so zaprli vožnje je Myronu Donnelly po že do 200 salonov in več sto ga-mokri Lincoln hiwway cesti Ionov žganja in likerja zaplenili.
NEKAJ ZA NAŠE ODRE.
Prejeli smo iz starega kraja knjigo Kupleti in pesmi. Omenjeno knjigo je uredil nadučitelj Fran Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Knjiga je jako zanimive vsebine, razdeljena je v štiri dele, prvi del obsega Komično-satirične speve. Krojač in čevljar, komičen dvospev. Liberal. Župan. Mizar. Narobe svet. Piskrovez. Dimnikar. Smolar. Knajpov ku-plet. Kavarica. Vipavska nolet-nica. Drugi del, dve smešni i-gri, Botra nerga, burka v enem dejanju. Natakar veseloigra v
enem dejanju. Tretji del. Domoljubne pesmi in druge, priporočljive za razne deklamacije. Četrti del. Napevi h kupletom. To so uglasbeni vsi zgoraj omenjeni komično satirični spevi, od naših najboljših skladateljev, Ant. Foerster, Ferjančič, Pogačnik, Premrl in A. Dekleva.
Priporočamo knjigo vsem dramatičnim slovenskim* odrom Prepričani smo, da "bo omenjena knjiga režišerjem dostikrat pomagala iz zadrege pri sestavi programov. Cena 75Č. Dobi se v
knjigarni 1849 — West
CHICAG

ost
Street.
ILL.
VARČEN NAROD
J.KOSMACH
1804 W. 32nd St. Chicago.
Roiakom se priporočam nakupu raznih
111 ori
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naibališe delo. nainižie cene
Prevzamem barvanie hiš zuna-in znotrai. uokladam stenski oaoir.
FRANK SUHADOLNIK I
6107 — St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Je zastopnik listov* Edinost in Ave Maria. — V zalogi ima vsakovrstne knjige, ki jih je dobiti v naši knjigarni.
Ako še nimate letošnjega Koledarja Ave Maria pojdite h njemu, ki jih ima v zalogi.
V
/Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENU*.
vogal 1 g. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS.
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKARTE' za via parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje-
"EDINO
. -
"Dobro jutro, Dimka!" ji je odzdravil prijazno in jo po-čohal med zakrivljenima kratkima rogovoma. "Ali si .že tudi po-koncu ? Pridna, Dimka! Pa pojdi malo z mano vunkaj, da ti ne bo dolgčas na samem!"
Odvozlal ji je debeli konopec in jo gnal pred kočo na grič. Vrv si je omotal okoli levice, legel v travo in zrl doli v vasico.
Mirno in tiho je samovalo Telebanovo, kakor bi bilo vse pomrlo tam doli. .Le včasi se je oglasil petelin, so zakokodakale kokoši. Lesena bajte, krite z orjavelo slamo, postavljene križ-kraž ob potoku, so-radovedno gledale iz zelenja v mladi dan, kUkor bi pričakovale, da dožive po tolikih letih vendar že enkrat kaj novega.
VaŠčani so bili odšli na delo. Po polju, po oranicah, med kozolci se je tupatam zasvetila bela srajca. Daleč z doma Tele-hanovci niso hodilL radi. Nerodna, tegotna pot je vodila iz tega zapuščenega zahribja. Po leta in leta ni bilo semkaj nobenega tujca, nobenega hribolazca, nobenega .kolesarja, niti kakega kro"
bi ti bile berivko izpodjedle miši, ali če bi jo bile obrale gosenice ali razkavsali• vrabci ali pobila toča? Žela j je že, kar je, kajneda, Mica? Usmiljena bodi, dobrega srca in dobre volje, da te bo Bog vesel, Mica! In zakaj, Mica, tako naj te vprašam, zakaj nisi zaprla vrat?"
To ponižno vprašanje je še bolj podpihnilo in podnetilo plamen Kobacajkine ihte. Izprva jo je kar dejalo ob besedo; v kratkem pa se je zatogotila zubitim glasom:
"Zakaj pa ti nisi bolje pazil svoje šavre, zavaljuh leni, ki si bolj neumen kakor tvoje živinče! Oh, moja salata! Komaj sam sebi je more privoščiti človek, pa bi jo lizkarila krava?"
'•'Spusti fižolvko!" je prosil Matajev Matija. "Slišiš, Mica? £e zlomiš jo —- že poka ! Potle bo škoda še večja. Miruj. Bodi-va spet prijatelja!"
"Molči in drugič bolje čuvaj inrho kravjo! KpJikokrat ti je že zbezljala!"
"I saj bi ti tudi, Mica, če bi bila Dimka. Krave so že take, kaj hočemo. Vsaka krava rada malo pobezlja, če je zdrava. Če pa ni zdrava, se pa klavrno drži in se ne zmeni za nič in ne zbez-Ija za živega vraga! Moja Dimka je zdfava: zato zbezlja. kadar le more !'*
"Kaj mi čenčaš tukaj!" je hrepela Kobacajka. "Tvoja razuzdan^ krava utegne pohujšati še druge, da bodo silile na vrtove. Pa jo še zagovarjaš, ti osel! Fej! Sram te bodi!"
Ko je Mataj uvidel, da ne zaleže nobena lepa beseda nič, ni več čakal in ni rekel več ne bev. ne mev. ampak je tiho iztegnil svoja krivuljasta kolega in ubezal za Dimko. Jezava Mica mu je žugala s svojim bojnim batom in razgrajala za njih s pri-
RAZNOTEROSTI
Številne nesreče. V
Številka 13 je že* od prasta
" <	.	.	—«•	jv O »41V J t na u, naj £ie va-
rih časov sem na slabem glasuj se in naj se smeje ^ . ^ q
\T	A	n «vi t r> 1 1 1 « /"1 o	1 /1 a f .	•
Nekateri so mislili, da pride to od Kristusa in njegovih 12 apostolov, skupaj 13. A umrl ni samo Judež, umrl je tudi Odreše-nik. Z razlago srečnih in nesrečnih številk se je pečala že grška šola Pitagorejcev, pa tudi židovski Talmud. Ta ne mara številk 2, 4, 6 itd., se jih kar Jx>-ji, srečne so mu pa številke 1, 3. 5 itd. Seveda je za zločince
kam bi jih dejali. Sicer se pa itak malo smejejo.
Sedaj naj pa vsak sam sebe pršetudira in premisli; in če vidi, da se smeje na u, naj gre va-
pa bo bogat in ljudje ga bodo spoštovali in radi imeli. (Ta modrijan, ki je to pogrtintal, se gotovo" smeje na u.)
-o-
Faraonski telefon.
Francoski listi poročajo, da je Faraon Tutankamen postal tako moderen, kakor še noben njegov prednik. Tutankamnovo grobni-
včasih to zanič; če je kdo v In-I co obiskuje nešteto ljudi. Vsak
' hoče videti mesto, kjer so stari
diji kaj hudega zagrešil, mu jih niso našteli 100, ker pomeni to nesrečo, temveč 101. Zanj seveda tudi 101 ni bilo nič kaj srečnega. Iz tega strahu pred 2, 4 itd. si razlagamo tudi toi strel ob slavnostih, zakup na 99 let, kakor so ga imeli na primer Evropejci na Kitajskem, tisoč in <*na noč v orientalskih pravljicah itd: Kako potem to, da je številka 13 tako nesrečne- Pravijo, da zato, ker sestoji iz 2
Egipčani pokopali svojega velikega poglavarja. Egiptska vlada je morala napeljati električno železnico od Luksorja do Dolinej| kraljev. Na grobnici Tutankam-novi stoji telefon v posebni celici, odkoder obiskovalci počivališča egipčanskega kralja kličejo na vse strani sveta. Dolino, kraljev obiskujejo ljudje iz vseh? dežel tako številno, da je Tu-tankamnova grobnica postala nevaren konkurent mestoma?
1 .-i .	1 , ' . ~ .. ^	. T jaznim sodelovanjem glasnih Telebanovčkov in Telebanovčir 11 *	1 \	• •
krosnjarja. Vsako leto nekajkrati so gnal Telebanovc svojo u: uti /lr„„Q ' w , • .	v 'Jn 1 eieD'inov™; krat 2 in 3 krat 3, torej iz prvih,	. „
fc! •	- .	, ,	4 , . , .... j,	' , kl g0 <1(),lia Platno prodajali m se izza plotov 111 og ov pač dveh kvadratnih števili-	Herkulanum in Pompeji, k da
živino na sejem v oddaljeno Zaplano; tja so hodili tudi v cerkev dolgimi	|	ju^en k\giratmn številk.	,	3 j
za k
in- si nakupovali vsega potrebnega, česar jima nista mogli dati njiva im bosta. O življenju in novodobnem napredku modernega sveta niso imeli nepokvarjeni hribovci niti najmanjšega pojma. Životarili in kmetovali so v svojem gorskem zakotju prav tako kakor njih dedi in pradedi. Čudovito trmoglavo so se podpirali v prastari zabitosti in pazili strogo, da se ne bi kdo izmed njih vendarle kod nalezel sumnih novotarij, ki so včasi kaj sli-
- i- -t i-	•• 11	, - .	.	jv MaviJ na i*TiceK. 10 privezal
sali o njih in ki so se jim zdele samo lažnive pravljice in bajke ^..i,.]	, , . . . .
j- 4 - » , t*- t	•, <	.. }	} seuei pod senčnat oreh na klop, kjer so nie^ox
iz devete dežele. Kakor časnike tako so zaničevali tudi poučne t.,r- , . J * x	r^ -1	At , - ^	'	1	1 Jc l,,ko uspešno goljutah sitne komarje.
Mataj je došel kravo, ko se ie mirno napajala ob potoku "Dimka. to pravzaprav ni bilo lepo!" jo je graja! in zagrabil ►nop. "Taga ne sme; več! Tepen f>i bil kmalu zavoljo tebe. ves? Le doma se pasi, doma. in todle okoli malo poskakaj zavoljo preljubega zdravja, tujo berivko pa pusti pri miru! Uživaj j.. Mica Kobacajka sama. Rog ji jo blagoslovi stokrat!" Gnal je kravo na Svoj griček, jo privezal ob^češnjo. sam pa
oče
\
-o-
Kako se sme jemo?
Neki modrijan, ki je.imel pre več časa, je študiral smejanje ljudi in pravi, da iz smejanja
nes niti od daleč ne budita za* * 1 nimanja tako. kakor počivališčefM starih faraonov.
-o-
SPOMINI.
vse
knjige Družbe sv. Mohorja. Pratika jim je bila edini vir modrosti in učenosti.*
(• Matajev Matija je ležal 11a tleli, se upiral ob komolca in me-žikalV solncu. Dimka se je mirno pasla, včasi "topo pogledala svojega gospodarja, močno zasopla in zopet mulila rosno travo. V hosti so prepevali kosi in se oglašale kukavice, Mataj se je leno iztegoval po zemlji in ni mislil ničesar.
Nekaj časa se je Dimka dostojno vedla na pasi. Hkrati pa
"Da ji le iir bi škodovala jeza, Kobacajki!*' si je mislil. "Huda je pa. huda. da! Dobra bi bila za na vojsko! Ugnala.bi vse sovražnike v kozji rog s svojo tižolo\ko~ ce]o pesogIav.ce. če jih je res kaj na svetu, he he!"
Dimka se je mirno pasla okoli drevesa. Mataj pa se je domislil berača in risa. Dolgo je j>remleval to kočljivo stvar in prendarjal. ali bi šel hudobca klicat bi se rajši potuhnil "Kaj pa ti praviš, prijatejica?^e vprašal, napornega raz-
Š^lt^f* ^	^af°P!ha,la in P?skoči,a v stran'| Sabljanja sit. naposled Dimko'. "AH naj grem v riTalVne ?"'
rzdignje- Dimki je nagajala nadležna, debela muha okoli oči in ušes.
zato je stresla svojo glavo.
"Odkimal ' * r» •	, ■	i kicuu ncuniajno po svoji pon na- nozicm zvonovi spomine hude.
:al na noge. "Nikar mi ne sili doli v vas. koder so sami tvojil-Prav imJTi„lT .'V' k^^V"."® °ddahnil Sloboko. prej in postanejo večidel bogati- Na starše, ki morda v grobu že ražniki! Nazaj, Dimka !" J'bn, i Ji , ,a.! b' 1,0,1,1 ;1raz,t »evmrneR. peklen- m in ugledni. Samozavestni soj	spe.
Ali svoieclavna DlmV, ni mami, „	-----i. 1-	<'f P«st. zlomek mene lepo pri miru. he he! Ne m plemeniti, lahko se zaneseš Na brate in sestre, ko skupaj
Konopec se. je odvil z Matijeve roke in krava je s po\ nim repom zbezljala po trati proti vasi.
"Počakaj. Dimka. stoj, Dimka!" je kričal Mataj in se skobacal na noge. so\
Ali svojeglavna Dimka ni marala za te dobrohotne opomine. On je skočil za njo, toda na sredi griča se je spotaknil ob kam£nfin težko telebnil na tla.
Begunka je bila kmalu v vasi. Pred bajto obvdovele Ko-bacajeve Mice so bila vrtna vratca odprta in predrzna buša je smelo lomastila na tuj svet. Kobacajeva Mica, vsa mrtva na salato berivko, jo je negovala malone na vseh gredicah. Pa tudi Dimki je bila jako po godu ; slastno in hlastno jo je začela hrustati s pravo kravjo požrešnostjo. Vendar se ni gostila dolgo. Mica Kobacajka, drobna, krivogleda ženica z zakrivljenim nosom, s širokimi, tankimi ustnami in z ostnatim obradkom, je kmalu uzrla kosmato grešnico.
"Matajeva šavra, oh, oh!" je kriknila. se prijela z obema rokama za pisano, pikasto ruto. zavozlano na tilniku in se podvizala na vrtec. "Le čakaj, mrha zanikarna. nemarna! Mi ne greš? Jaz ti jih že dam, jaz. Oh. moja berivka, moja berivka!"
Tzruvala je medpotoma-dolgo fižolovko iz rjave prsti, da bi kaznovala bušo. Zdajci je prisopihal tudi Matajev Matija na kraj nesreče in proseče povzdignil svoj glas:
"Stoj, Mica Kobacajka! Kaj hočeš moji Dimki?"
Srd h: a vdova pa je cvilila v en dušek: "Moje berivke se je lotila nesramna pritepenka! Ubijem ti jo!"
_"Oh. Mica Kobacajka, prizanesi moji Dimki! Dimka, reva. včasi tudi rada sne kaj dobrega! Ne zameri ji!"
Hudi Mici pa te in take mile prošnje niso segle do srca. Ko je Dinika uganila sovražne namene razjarjene žene, je iz-nova vzdignila rep in jo ubrala prav mimo svojega zagovornika z nevarnega kraja. Mica pa. vsa rdeča od prehude jezice, je naskočila kravjega variha. Kakor srednjeveški vitez svoj meč. tako je ona oberoč zavihtela svojo jirekljo. Da bi |otei svojo preljubo uro preteče nevarnosti, se je Mataj. okrenil iifujel Ko-bacajkin buzdovan s svojo široko roko. In dočim s/je ona penila od jeze in poizkušala, da bivmu izvila bat. jo je on miril in tolažit rekoč:
"Ne bodi no taka. Mica! Nikar se ne jezi, no! Odpusti moji kravi in meni, obema ! In spusti fižolovka! Kaj pa, ljuba Mica, če
lahko sklepa na značaj dotične-i	Spomini iz dobe otroške moje
j ga. Kdor se smeja na a. tisti je	Zapuščajo me, ker leta beže: _
1 dober in odkrit človek, zvest nri-	Le božično veselje izza onih dni 1
. jatelj, zadovoljen, gibljiv, a tu-	Zvdnenje in petje spomin še držii!*!
vote <1 n i ba- V , •	m
di muhast in spremenljiv. Onih,	o
ki se smejejo na "e se moramo	Ko družina molila vsa na glas 1
varovati, so hladnokrvni in o-	Obračala.k jaslicam v kot svoj i tožni in nekaj skritega je v njih. obraz,
Otroci se smejejo večinoma na	Ko v srcu je bilo skrivnostno 1 i: in odrasli, ki se tako smejejo. sladko,
so si ohranili vse svoje otroške	Ker Dete prihajalo je na zemljo,, lastnosti; neodločni so, plašlji-
vi, ljubeznivi, dostojni, niso e-i	Zopet se zvon bo kmalu oglasil
goisti in radi pomagajo, pa tudi	Na sveti večer v cerkev bo vabit,
niso energični in delavni. Sme-	In marsikateri mel letom zaspan
jalci na o si znajo pomagati, se	Se bo prebudil se zvonu odzvaL
ne menijo za mnenje drugih	-
gredo neomajno po svoji poti na-	Božični zvonovi spomine bude.

■	------- -r— I	"v. nt .	— F	">
pojdem v ris. ne! Saj mi ni treba hoditi! Rekel sem le Hudo- nanje, čeprav iščejo v prvi vrstil	smo bli
pisku, da pojdem. pa nikomur drugemu. Dobro. Se pa skri-|svo'° korist. Najmanj si m pati- V letih otroških brez solz jem špehomalhu, da me ne najde, do se vrne. Potle naj me pa 50 tisti' ki sc sni^jejo na u;| skrfii. 1»	k,.^.,:---- i.^i-t— L - ,, .	.	nimaio nobenega smisla za kak-
in-
sno solo, so sami zase. zmeraj
Ajiton Okolisft.
le išče in išče bernjavs. kolikor hoce. He he, ne izvoha me. m
če se postavi na glavo! Pa pojdi on sam v ris! V Ljubljano oa , -	...	'i
že grem. v Ljubljano, da kupim Zagorjanovi Anki prav lepo kaJ pren,,S,,UJC^ in ne vem°	ŠIRITE LIST EDINOST^
Slovenska Laundrija v Chicago.
Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno perilo, — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vas dom.
Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico!	•• *
Park View Wet Wash Laundry Co.
ŠTEFAN HORVATH, lastnik. X50i — So. California Ave.	Tel: Rockwell 1230.
pisano ruto. Tako storim, pa bo. he he!"
Odveza! je kravico in jo odgnal.v kravjak. V veži si je na-cepil trsak. zakuril in. si skuhal ajdovih žgancev: prinesel si je'
še latvico kislega .mleka in kosil Ivtreje nego navadno.
^__ > ._
+ * * + + * * * + * * ♦ * + + + + * +
4» *
* + + * * * * *
* ..
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, -j 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. v t
Vi boste nam hvaležni za s velike ponudbe	+
PRI POVRŠNIH SUKNJAH! |
F rav tako za ponudbe pri oblekah z dvojnimi hlačami, HK ki jih imamo v zalogi v vseh J modah in velikostih, za m o-že in fante v vseh barvah *(» najboljše narejene v veliko- + ; sti do 52 nastavljene po & zmerni ceni od	Jj^ ;
$25.00 — $30.00 ♦
$35-00 — $40.00	^
in višje.	r	*}»
*
Nič ne de, kako daleč ži- ♦ vite od naše trgovine, ved- ^ no se bo vam splačalo priti ^ pog-Iedati našo trgovino in ^ naše blago.
*
Pridite in oglejte si naše ^ ^^^^	ponudbe!	^
V torek, Četrtek in soboto imamo odprto zvečer. ^ Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. ^
KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO?
Takšne ka j ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili?
AKO ŠE NISTE,
tedaj pišite nam po ceno.
NAŠA TISKARNA
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vas? '
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi" v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo
vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da
ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
^Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St.	. Chicago* ID.