PRIMORSKI DNEVNIK Ahvf11*114 Pl®C*na v gotovini n s r\ l^POftale I gruppo Cdia 60 lir TRST, sobota, 20. aprila 1968 StjVEDNO ZAVLAČEVANJE V ZVEZI Z VIETNAMOM Hanojski zunanji minister obtožuje ZDA da postavljajo vedno nove pogoje Deset mest, ki jih je predlagal Dean Rusk, ne izpolnjuje niti pogojev, ki Jlh postavljajo ZDA - ZDA stopnjujejo bombardiranje v Severnem Vietnamu HANOJ, 19. — Severnovietnamski radio je objavil nocoj vedJt° ZUnanjega ministra, ki poudarja, da svet še vedno želi - ■ a'i so ZDA pripravljene sprejeti Varšavo kot sedež Drm 1- . optcjcu Vdisavu M/t octaczi Pravljalnih stikov. Izjava pravi dalje: «S svojimi različnimi J avami i P nroHcorfnilr TnVrncnn p0 . je predsednik Johnson postopoma povečal število tneru6V Za 'inin^itev kraja sestanka s severnimi Vietnamci, Poe lc° ni v sv°jem Sovoru 31. marca postavil nobenega s°ja. S tem ustvarjajo ZDA nove težave za zakasnitev pripravljalnih stikov.« .so trdile, da Varšava ni tl ““Jica nevtralne države. Toda na “jačilnosti nimajo niti različ-D ««*a med tistimi, ki jih je RjkVt? državni tajnik Dean na K- Poleg tega nima Severni Viet. nje .Y nobeni od desetih prestol- nic v! uu ueseun presto i- svoifte so j^1 predlagali Američani, štv» a diplomatskega predstavni-— d’ ,*n prav to tezo so ZDA za 2nva • 1 1 lcz,u S>XJ Z/čl Dro.trj,a?’ ko so zavrnile kamboško WlrvSHC0 .Pnom Penh, ki jo je ro.P^dlagal Hanoj. Ravnanje ame-shin^evade torej ni resno in Wa-goSP°n si mora prevzeti vso od-vm,„ost za zakasnitev začetka raz-sovoroy.» eBi^®set sedežev, ki jih je predla-ti r„Pea:n Rusk, ne zadovoljuje ni-TeP°ev,ev’ ki jih postavljajo ZDA. nat ■ tevajo izbiro sedeža, kjer sta, '.mata obe strani svoje pred-»rasi tvo> toda v krajih, ki jih je ritt agal t^an Rusk, so samo ame-ott h Poslaništva. Poleg tega mnoge jj. držav, ki jih je predlagal Rusk, Imai n't' nevtralne in nekatere ria v“° oporišča za ameriško napa-tii v°jno v Vietnamu.« pravi zatem, da so ZDA, ki *ačetku niso postavile nobenega vero a za Izbiro sedeža za razgo-nawl .scdaj komaj v treh tednih popačile vrsto skrajno nesmisel-ke ® nesramnih pogojev. »Splet-1e .fmeriške vlade, katerih namen ka-bftvarjati dodatne težave in za-harnv Pripravljalne stike med Viet-ZDa 0 demokratično republiko in so osvetlile ameriško vs- tavlja, da so ameriški imperialisti z velikim zadovoljstvom sprejeli pisanje kitajskega »Ljudskega dnev. nika», ki nasprotuje politični rešitvi v Vietnamu. Agencija južnovietnamske osvobodilne fronte je objavila poročilo, ki pravi, da se na področju Ke Sanha nadaljujejo srditi boji. Od srede je bilo vrženih iz boja 150 ameriških vojakov, uničenih pa je bilo 5 helikopterjev. Poleg tega topništvo osvobodilne vojske neprestano obstreljuje letališče oporišča Ke Sanh. Agencija poroča tudi, da so ameriške čete zapustile položaje na dveh bližnjih gri- čih, kjer so bili krvavi spopadi. Na enem od teh gričev je bilo ubitih 60 ameriških vojakov, ko je ameriško letalstvo bombardiralo to področje. Kakor poroča hanojska tiskovna agencija, so sevemovietnamske o-balne baterije zadele danes ameriško križarko, ki je zaplula v sevemovietnamske teritorialne vode. Na ladji je izbruhnil požar. Včeraj so bili močni boji 48 kilometrov severnozahodno od Saj-gona in prav tako tudi na sektorju Hue. Bombniki «B-52,> so nadaljevali bombardiranje položajev o-svobodilne vojske v dolini šau. Ameriška letala so bombardirala tudi šolo v Long Tan v Južnem Vietnamu. Ubitih je bilo 30 otrok. Skupno je bilo med bombardiranjem tega kraja ubitih ali ranjenih 200 oseb. Ta kraj je oddaljen 50 kilometrov od Sajgona. Tudi včeraj je ameriško letalstvo bombardiralo Severni Vietnam in izvedlo skupno 145 napadov. MOSKVA, 19. — Na posebni ti- IZJAVE ABERNATHYJA Napovedan za 2. maja pohod revnih na Washington Dn^Početka niso ZDA postavljale lavni ^ T°da ko je Hanoj pred-- Pnom Penh, so ZDA posta- vile Prv1 Pogoj, in sicer, da -,. ata obe strani imeti diplomat- ju firad-stavništvo v izbranem kra-l^Koje Severni Vietnam pred- dv^1 Varšavo, ne« .goja: da morajo suiu mu v jjrvtralni državi, kjer naj obe stra-kiJmata svoje predstavništvo in ,\J“r rtol Knrlo morno lmmiini. so ZDA postavile morajo stiki bita v ^cijskal bodo Primerna komuni Pa je Johnson določil štiri kačo'16 za razgovore: nove komuni-sedež, kjer naj vlade, ki L*v?agajo Južnemu Vietnamu, imajo ča&rri, Pre^stavništvo; možnosti za vir^karsko poročanje; sedež naj ^ Primeren, vzajemno sprejemljiv taio )ez Psiholoških prednosti za in drugo stran.» tuifVbt ameriška vlada uradno odgo v0L “‘‘‘cnsKa viaaa uraano uugu-nu>.,.,Vietnamski demokratični re Sedi* £lede izbire Varšave kot eZa Pripravljalnih stikov.« ,.predsta’ •vnik ameriškega državne- It)Apartmaja je izjavil, da bi . bile nrinravliene uDOŠtevati trinL. blle pripravljene upoštevati ji *n°st, da bi razgovori bili v ga koli drugem kraju, ki bi sevglr"10! predlagal. Trdil je, da radnn V!'etnamska vla belgijska in finska vla-Ijene rof11?’ da w blle PriPrav‘ sibno-f sPr®jeti predstavnike Wa-sto]^P?ia 'n Hanoja v svojih pre- Sou?ah. bob^Jetska agencija Tass piše, da Predlo ,od desetih mest, ki jih je Ijivoagal H®811 Rusk, ni sprejem-bovi za Hanoj. Pri tem pravi, da amoirfil.i ___I!__! _ A: niso ameriški predlogi niti zdaleč ja, ^konstruktivni. Agencija doda- jasen vse' kar delajo ZDA, ima )— namen zakasniti začetek »tl- s°n' i“ veuu, ua oajsl-'“- kllka , ke niso nič drugega nego Cev dajalcev in ameriških hlap-Pore 0.bstajajo samo zaradi pod-ŽDa V®Jakov, orožja in dolarjev viarti Vse to kaže. da ameriška vlada iV?e to kaže, da ameriška kasmia'■nove težave, da bi za- ^akn zaCetek stikov, bo r_°r znano, je Peking negativ-Prinr a®ral na pobudo za začetek WVJalnib stikov med ZDA in "asDrnt i Vietnamom. Kitajski tisk Poziva vV vsakim pogajanjem in Porazi ir.Vletnamce, naj popolnoma boju/,, . ameriške napadalce na hia, y m jih izženejo iz Vietna-radj0v ZVezi s tem je moskovski Udaril V, svojem komentarju po-su__ ‘> da so skirr,2 ~^PA’ pridružili washington-V .^..^bkolom ter ameriški kliki Podatki o dozdevnem morilcu Kinga • En črnec ubit in eden ranjen v Bostonu ATLANTA, 19. — Pastor Ralph lovitosti in politične neodvisnosti Abernathy, ki je prevzel mesto Luthra Kinga, je sporočil, da se bo pohod revnih na Washington začel 2. maja; dne 29. aprila bo zborovanje kot uvod v ta pohod. Aber-nathy je izjavil, da bo na tisoče oseb prišlo v Washington iz Mem-phisa, iz Bostona in Chicaga. On bo vodil skupino sto oseb, ki bo odšla v Washirigton 29. aprila in se bo sestala z vladnimi in s parlamentarnimi voditelji, da zahteva ukrepe za priznanje pravic revnih do dela in stanovanja, če ne bodo zahteve skupine sprejete, se bo Abernathy vrnil v Memphis, od koder se bo 2. maia začel pravi pohod na Washington. Obveščevalna služba je danes u-gotovila, da je Erič Starvo Galt, ki ga iščejo v zvezi z umorom Luthra Kinga, dejansko 40-letni James Earl Ray, ki je 23. aprila 1967 zbežal iz zapora v Jefferson City v državi Missouri. Obsojen je bil na dvajset let zapora zaradi ropa. Ray je bil že prej večkrat obsojen. Znan je bil tudi pod imeni John Willard, Harve.v Lownyer, James McBride, James Walton, W. C. Herron in James 0'Connor. V četrti belcev v Bostonu je skupina belcev umorih danes enega črnca. 28-letr.i črnec James Cooper je vozil svoj avtomobil, v katerem so bili še arugi črnci. Ko se je ustavil pred semaforom prav pred policijskim .comisariatom, je skupina mladeničev obkolila avtomobil, razbila šipe, prisilila črnce, da so izstopili iz avtomobila ter jih nato napadla z noži. James Cooper je umrl kmalu potem, ko so ga pripeljali v bolnišnico. Med spopadom pa mu je vendarle uspelo prijeti za nož in zadeti enega od napadalcev, ki so ga tudi sprejeli v bolnišnico. Pri napadu je bil ranjen tudi en črnec. Rektor madridske univerz« je odstopil MADRID, 19. — Novi španski prosvetni minister Jose Luis Villar Palasi je danes sprejel ostavko rektorja madridske univerze Isido-ra Martina ter dveh prorektorjev. Rektor in prorektorja so podali ostavko že 29. marca po spopadih med študenti in policijo znotraj univerze ter takoj potem, ko so sklenili, da se univerza za nedoločen čas zapre. Tedanji prosvetni minister pa ni hotel sprejeti ostav. ke, ker je bil sam v ostavki zaradi nesoglasja z vlado glede upo- vsake države. Na tem pomladanskem zaseda^ nju medparlamentarne unije je Izrael zastopan z desetimi delegati, Jordanija s šestimi in Libanon s štirimi. V Dakaru poudarjajo, da načrt resolucije obvezuje samo tastte parlamentarce, k'i šo ga sprejeli, ker tisti, ki so zanj glasovali, niso predstavniki vlad. Nov spopad mod Jordanci in Izraelci AMAN, 19. — Jordanski vojaški predstavnik je sporočil, da so jordanske sile preteklo noč preprečile dva poskusa izraelskih patrulj, da bi vdrle na jordansko ozemlje čez reko Jordan. Izraelske sile so krile umik svojih patrulj s streljanjem iz topov. Trije Jordanci so bili ranjeni. Predstavnik izraelske vojske pa je obtožil Jordance, da so obstreljevali z minometalci neki kibuc ter da sta bila ranjena en vojak in ena ženska. skovni konferenci je predstavnik sovjetske mornarice poročal, o kitajskem nasilju nad sovjetsko petrolejsko ladjo «Komsomolec U-krainy», ki je bila namenjena v Vietnam. Kitajci so v pristanišču Wampu povzročili hudo škodo posadki kot sami ladji. Kosigin obišče tudi Indijo RAVALPINDI, 19. — Pakistanski predsednik Ajub Kan je izjavil danes časnikarjem, da bodo njegovi razgovori s Kosiginom pripeljali do nadaljnjega razvoja sodelovanja med Pakistanom in Sovjetsko zvezo. Pripomnil je, da je bil obisk Kosigina uspešen in da je bil dosežen precejšen sporazum na raznih sektorjih. Pripomnil je, da je ugotovil pri sovjetskih voditeljih splošno željo, da se razvije prijateljstvo med obema državama. Ajub Kan je to izjavil na letališču, kamor je spremljal Kosigina, ki je odpotoval v Lahore, v tem mestu se je zvedelo, da bo Kosigin v nedeljo obiskal Novi Delhi, ko se bo vračal iz Pakistana v Sovjetsko zvezo. Kronična lakota v latinskoameriških državah RIO DE JANEIRO, 19. — Okoli 120 milijonov oziroma nad 50 odst. prebivalstva latinskoameriških dežel trpi zaradi kronične lakote, so sporočili na letni konferenci proizvajalcev hrane v Buenos Airesu. Od lakote umre na tej celini vsak dan nad 7000 otrok. Uradni statistični podatki povedo, da umre polovica latinskoameriških otrok v prvih petih letih življenja zaradi nezadostne ali enolične hrane. Na konferenci so poudarili, da morajo latinskoameriške dežele še v tem desetletju povečati proizvodnjo hrane za 50 odst. Po podatkih OZN se je proizvodnja hrane v Latinski amerlki zmanjšala v povojnih letih za 11 odstotkov na prebivalca. Tito nadaljuje obisk v Mongoliji ULAN BATOR, 19. — Predsednik republike Tito je danes ob vrnitvi z včerajšnjega lova zapustil južni Gobi in v spremstvu predsednika ministrskega sveta Mongolije Cedenbala obiskal najprej neko mongolsko vojaško enoto, zatem pa neko kmetijsko posestvo, kjer so jugoslovanski gostje in njihovi mongolski spremljevalci prisostvovali konjski dirki, pr> kateri so sodelovali tudi sedemletni otroci, ki so pokazali izredno spretnost v jahanju. Maršal Tito je popoldne sprejel v svoji rezidenci odpravnika poslov sovjetskega veleposlanika Dašma-nova, ki je izročil Titu poslanico generalnega tajnika CK Sovjetske zveze Brežnjeva. Kosmos 215 MOSKVA, 19. — Sovjetska zveza je izstrelila «Kozmos 215». Satelit leti po tiru, katerega apogej znaša 426 kilometrov, perlgej pa 261 kilometrov. Vsi aparati redno delujejo. V tem mesecu je to že sedmi sovjetski vesoljski poskus. LONDON, 19. — Britanska kraljica Elizabeta II je imenovala generalnega tajnika laburistične stran, ke Lena Williamsa za generalnega guvernerja otoka Mauritiusa. Sedanjemu guvernerju bo sledil konec leta. SKUPŠČINA ITALIJANSKO-SOVJETSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Izmenjava med Italijo in SZ se je zvišala za 50 odst. Volilni program PRI ■ Fontani ponovno odgovarja Longu glede Vietnama - Prekinjena stavka v podjetju Fiat RIM, 19. — La Malfa je danes obravnaval volilni program PRI, pri čemer je ugotovil, da ni mogoče predvideti »volilni potres* in da se bo torej politika levega centra nadaljevala tudi v prihodnji zakonodajni aobi. V tej zvezi je govoril o obeležju levega centra. Tajnik republikanske stranke je ugotovil, da je treba v novi zakonodajni dobi izboljšati delovanje javnih ustanov in ugotoviti točne odgovornosti programiranja, na čemer se lahko gradi jutrišnja družba »potrošnikov*, ki ne bo samo družba z izključno materialnimi obeležji, tem* več družba, ki bo zagotovila kulturne in intelektualne potrebe. Minister za zunanje zadeve Fanfara je danes izjavi- da je Italija zadostila vsem zahtevam in obveznostim, ki so bile izražene v parlamentu in ki teže tudi zahtevam miru. To je že drugi odgovor zunanjega ministra, ki se v bistvu nanaša na pismo generalnega tajnika KPI Longa o stališču italijanske vlade glede pogajanj za rešitev vietnamskega spopada. Fanfa-ni je v svoji izjavi t zadovoljstvom omenil, da je Rusk predlagal med štirimi evropskimi prestolnicami tu di Rim kot možno mesto za poga- janja. Na fa skupščini italijansko - sovjetske trgovinske zbornice, ki je bila danes v Milanu, so prečitali poročilo upravnega sveta, v katerem se ugotavlja, da se je v preteklem letu okrepila trgovinska izmenjava med Italijo in SZ za 50 odstotkov. V poročilu je tudi rečeno, da so stvarne perspektive za nadaljnje naglo napredovanje izmenjave. Poročilo obravnava izmenjavo med Italijo in Sovjetsko zvezo v dvajsetih letih predvojrega razdobja, ko je losegla letno, v današnji vrednosti, okrog 14,5 milijarde lir. V razdobju 1948 1958 se je izmenjava skoraj podvojila in je znašala 28,4 milijarde lir. Sedaj pa je izmenjava dosegla znatno višjo vrednost. Bistveno se je tudi spremenila struktura, ki zavzema predvsem industrijsko blago, poleg petroleja, žitaric, plastičnih mas in tekstila. Poročilo nato obravnava zadnji trgovinski pogodbi in ugotavlja, da bo lahko doseči krajno raven tisoč ..................................................................iiimmiiiiiniii.............mn............im............................... Nemški zvezni parlament bo 29. razpravljal o položaju milijard lir izmenjave, kar zahte- va napore z obeh strani. Predsednik republike Saragat je sprejel na Kvirinalu lorda majorja iz Londona, katerega je spremljal veleposlanik Velike Britanije v Rimu sir Suckburgh Župan britanske prestolnice je že nekaj dni gost rimske občinske uprave. Jutrišnja stavka v podjetju Fiat je bila odložena, ker se bodo nadaljevala pogajanja med sindikati in podjetjem. V Lecce je bilo volilno zborovanje generala De Lorenza, ki se je pričelo s 30-minutno zamudo, ker so zborovanje mladinci motili. Volilno zborovanje je bilo v hotelu, pred katerim se je zbralo večje število mladincev, ki so mahali z rdečimi zastavami. Kasneje je De Lorenzo izjavil novinarjem, da leta 1964 ni prišlo do poskusa reakcionarnega državnega udara, temveč da je preprečil državni udar komunistov. Riad v Moskvi MOSKVA, 19. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je da- Studentje so odpovedali sprevode v znak žalovanja . Možnost razpusta organizacije socialističnih študentov . Zdravstveno stanje Dutschkeja se boljša Sankcije Rodeziji niso dosti škodovale LONDON, 19. — Britanski veleposlanik v Kairu Beeley je odpotoval danes v Bagdad, da se sestane z visokimi funkcionarji iraške vlade. Ta obisk, ki ga je sugeriral zunanji minister Stewart, bi lahko pomenil začetek obnove diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Irakom, ki so bili prekinjeni junija med krizo na Bližnjem vzhodu. SALISBURY, 19. — Kljub sankcijam je bilo leto 1967 za rodezijsko gospodarstvo silno ugodno, saj je doseglo najvišjo raven razvoja po 1. 1956. Učinki sankcij niso bili tolikšni, kot bi se moglo pričakovati. Tako je v svojem poročilu o gospodarstvu parlamentu izjavil minister za finance vlade v Sa-lisburyju John Wrathall. KARTUM, 19. — Sudansko ministrstvo za narodno zdravje Je sporočilo, da se je zadnje čase močno zvišalo število obolenj za meningitisom. Samo v Kartumu so ugotovili 125 primerov te bolezni, zdravstvene oblasti so izvedle preventivne ukrepe. Pričakujejo, da bodo v sudanskem glavnem mestu razglasili karanteno. uiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Spremembe v vodstvu oboroženih sil CSSR Nove podrobnosti v zvezi s smrtjo Jana Masaryka Kadar se strinja s spremembami v Češkoslovaški Poslanica moskovskega patriarha Alekseja rabe policije znotraj univerz. No- PRAGA, 19. — Predsednik češkoslovaške republike general Ludvik Svoboda je imenoval za novega načelnika generalnega štaba češkoslovaških oboroženih sil Karla Rusova. Predsednik je poleg tega Imenoval tudi novega namestnika o-brambnega ministra ln generala Smoldasa za generalnega nadzornika vojske. S temi Imenovanji je prišlo do novih bistvenih sprememb vi minister, ki je včeraj prevzel resor, je ostavko takoj sprejel. Še ena resolucija o Bližnjem vzhodu DAKAR, 19. — Načrt resolucije o vprašanju Bližnjega vzhoda, ki jo je sestavila podkomisija na konferenci medparlamentarne unije v Dakaru (v podkomisiji so bile Jugoslavija, Nepal, Senegal, švedska in Nizozemska), je bil sprejet soglasno (vključno Izrael in arabske države) v komisiji za politične zadeve vprašanja Bližnjega vzhoda. Resolucija določa sledeča načela: L umik izraelski" sil z zasedenega "zemlja, 2. prenehanje vseh vojnih dejanj, spoštovanje in pri- v češkoslovaški vojski. Agencija CTK je sporočila, da je pred tremi tedni v skrivnostnih okoliščinah umrl major Bedrih Po-korny bivši častnik obveščevalne češkoslovaške službe, ki je pričel z raziskavo o smrti ministra za zunanje zadeve Jana Masaryka. Bivši častnik je s preiskavo pričel marca 1948. leta in je bil upokojenec v Brnu. Od 31. marca tega leta niso o njem ničesar več vedeli. 9. aprila pa so ga našli obešenega na drevesu v bližini mesta. Ni jasno, če gre za samomor,, saj zdravniki za sodno medicino iz Brna niso hoteli dati zdravniškega poročila o vzrokih smrti. Tudi s to skrivnostno smrtjo postaja vedno bolj v dvomu način smrti sina bivšega zunanjega ministra J. Masaryka. Istočasno pa je njegov osebni tajnik dr. Sum odločno vztrajal, da je Sauiu in v SafgonipRadio ugo znanje suvereno*«, teritorialne ce Ma«ryki -pravil svnomor istega mnenja sta tudi druga dva njegova osebna tajnika dr. Spaček, ki sedaj živi v Češkoslovaški In dr. Soku, ki poučuje Ssški jezik na neki angleški univerzi. Novi predsednik češkoslovaške skupščine Smrkovsky je danes Izjavil, da je zelo dober znak, da ni bil več Izvoljen soglasno In da je prejel samo 188 glasov proti 68, kar dokazuje, da so se končali stari časi, ko glas ni izražal resnične volje glasovalcev. BUDIMPEŠTA, 19. — Generalni tajnik Madžarske delavske socialistične stranke Kadar je med drugim danes izjavil, da se povsem strinja s češkoslovaško In poljsko komunistično partijo in da spoštuje neodvisnost vseh partij, ki težijo za sodelovanje z vsemi socialističnimi državami brez izjeme. Kadar je nadaljeval, da ne vidi razloga za nagle in ostre spremembe, ki bi lahko služile imperialistom ln do katerih ne bo prišlo. MOSKVA, 19. - Agencija Tass Je objavila velikonočno poslanico patriarha Alekseja z evangelijskim naukom: «Treba je živeti v mlru.» Patriarh izjavlja, da bo mir zmagoval In da bo tudi vietnamsko ljudstvo, ki se bori za svojo neodvisnost, doživelo zaključek kriminalne agresije. BONN, 19. — Predsedstvo «Bun-destaga* je danes sporočilo, da se bo nemški zvezni parlament sestal na izredni seji dne 29. aprila. Na dnevnem redu bo poročilo vlade o političnem položaju po študentskih demonstracijah, do katerih je prišlo po atentatu na Rudija Dutschkeja. Na tiskovni konferenci, ki je bila danes v Bonnu, je uradni glasnik vlade Diehl dejal, da je vlada pripravljena sprejeti dialog s predstavniki študentskih organizacij. V ta namen je že imela stike s člani univerzitetnih društev, vsekakor pa bo treba še počakati da se položaj '• državi popolnoma normalizira. Glede na možnost razpusta organizacije socialističnih študentov, kateri pripada tudi Dutschke, je Diehl dejal, da prepovedi niso najbolj primerna sredstva za diskusijo. Zdravstveno stanjp Rudija Dutschkeja se postopoma izboljšuje. Danes je Dutschke prvič po atentatu lahko sam zaužil hrano. Zdravniki so izjavili, da so tudi njegove možganske funkcije iz dneva v dan boljše. Po demonstracijah preteklih dni se je v vsej Zahodm Nemčiji povrnil mir. Da bi ne prišlo do nadaljnjih izgredov, so študentje sklenili odpovedati povorko, ki so jo mislili prirediti v znamenje žalovanja za smrt Klausa Fringsa in Ruediger-ja Schrecka. Po državnem udaru v Sierri Leone treh glavnih strank (kršč. socialne, liberalne in socialistične). Protest zahodnih zaveznikov v Berlinu BONN, 19. — Zahodni zavezniki — ZDA, Francija in Velika Britanija — so danes naslovili na SZ skupino izjavo, v kateri protestirajo proti Odločitvi oblasti iz Pan-kowa, da prepovedo potovanje med Zahodno Nemčijo ln zahodnim Berlinom ministrom in visokim funkcionarjem iz Bonna. Noto je danes popoldne izročil britanski predstavnik sovjetskemu veleposlaniku v vzhodnem Berlinu Pjotru Abra-simovu. Izjavo so zavezniška veleposlaništva v Bonnu sestavila po posvetovanju z vlado Kiesinger-Brandt. Vzhodnonemške oblasti so kot povod za omenjeno prepoved potovanja uradnim osebnostim iz Bonna v bivšo nemško prestolnico uporabile navzočnosti zahodnonemške-ga notranjega ministra Bende med velikonočnimi demonstracijami v Berlinu. Odlikovanje za križarko «Auroro» MOSKVA, 19. — Predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta SZ Pod-gorny je danes izročil Red oktobrske revolucije križarki «Aurora». Izročil pa je tudi Leninov red leningrajskemu vojaškemu področju; odlikovanje je izročil garniziji za petdesetletnico oktobrske revolucije. ........................1.....................................u,,,,,... MED OBISKOM MINISTRA BR0VVNA Sporazum Jugoslavija-Anglija o znanstvenem raziskovanju nes sprejel ministra zunanjih zadev ZAR Mahmuda Riada, ki je od včeraj na uradnem obisku v SZ. Kot poroča Tass, sta razpravljala o mednarodnih problemih, med drugim o krizi na Bližnjem vzhodu ter o odnosih med ZAR in SZ. Navzoč je bil tudi minister Gro-miko, sovjetski veleposlanik v Kairu Vinogradov in egiptovski v Moskvi Ghaleb. Se pred tem je imel Riad daljši razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. V nedeljo bo Riad odpotoval v Prago. Vedno več turistov prihaja v SZ MOSKVA, 19. — Lani je obiskalo Sovjetsko zvezo 1,8 milijona turistov iz sto dežel, okoli pol milijona sovjetskih turistov pa je potovalo v inozemstvo. Tako je izjavil namestnik direktorja »Inturista* Sergej Ni-kitin pred odhodom v Rim na otvoritev informacijske pisarne flntu-rista*. Kratke vesti Mednarodni sejem motorjev m motornih vozil v Beogradu - 0 jugoslovanskih delavcih v tujini FREETOWN, 19. — »Nacionalno gibanje proti korupciji« je danes objavilo ustanovitev sveta ad inte-ilm, ki ga sestavlja sedem oficirjev (4 iz vojske in 3 iz policije) in katerega naloga bo čimprej vzpostaviti civilno vlado. V Freetovmu Je sloer v veljavi policijska ura od mraka do zore, medtem ko so po mestu vojaške in policijske patrulje. Zveze s tujino so spet vzpostavljene. Med včerajšnjimi spopadi sta bili dve osebi ubiti. Voditelji državnega udara, katerim je na čelu podčastnik Ama-dou Rogers, so aretirali štirideset višjih vojaških In policijskih častnikov. Polkovnika Patricka Ambroisa Gendo, veleposlanika Sierra Leone v Liberiji in Slonokoščeni obali, so poklicali v Freetown, da prevzame funkcijo namestnika šefa generalnega štaba oboroženih sil v Sierra Leone. Za šefa generalnega štaba pa je bil imenovan polkovnik David Bangura, ki se je pred kratkim vrnil v Sierra Leone. Težko reševanje belgijske krize BRUSELJ, 19. — Grof Adhemar D’Alcantara, ki mu je kralj Baldo-vin dal mandat za poskus sestave nove vlade po volitvah 31. marca, je danes zvečer povedal, da mu poskus ni uspel. Belgijska kriza se je pričela 7. februarja z vprašanjem univerze v Louvalnu. Volitve, pri katerih so se okrepile ekstremistične manjše stranke, so napravile položaj še bolj zapleten. Jezikovni problemi, ki postavljajo Flamce proti Va-loncem, pa še niso rešeni. Sedanjo poslovno vlado sestavljajo krščanski socialci ln liberalci iz prejšnjega parlamenta. Socialisti so pa že povedati, da ne nameravajo sodelovati v vladi koalicije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Grivčev In minister za zunanjo trgovino Velike Britanije George Brown sta danes podpisala v Beogradu sporazum o širšem sodelovanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. To je okvirni sporazum bodočega dolgoročnega sodelovanja med obema državama na področju tehnologije. Sporazum med drugim predvideva izmenjavo strokovnjakov In informacij ter olajšave v medsebojnem znanstvenem raziskovanju in ispopolnjevanje strokovnih kadrov. Največje možnosti in zanimanje za to sodelovanje je na področju proizvodnje kmetijskih strojev in opreme. člani obeh vlad bodo, kot predvideva sporazum, od časa do časa Izmenjali misli o tem vprašanju in sporazum po potrebi ispopolnje-vali, oziroma ga menjali. Britanski minister je po podpisu poudaril veliko važnost sporazuma za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama. Po njegovem mnenju sporazum ne bo le povečal sodelovanja med obema državama na gospodarskem področju, temveč bo pripeljal do novih oblik sodelovanja. član zveznega Izvršnega sveta Vasja Pazderac je odprl danes popoldne ob navzočnosti številnih gostov, razstavljavcev in poslovnih ljudi četrti povojni mednarodni sejem motorjev in motornih vozil, na katerem sodeluje 129 domačih ln 127 Inozemskih razstavljavcev iz 17 držav. Na sejmu je zastopanih okrog 200 modelov avtomobilov, o-krog 30 znamk avtobusov, okrog 50 znamk motornih koles, razni motorji In oprema ter vse ostalo, kar ima kakršnokoli zvezo z avtomobilsko industrijo. Med znanimi jugoslovanskimi tovarnami motornih vozil so »Zastava«, «Tomos», «IMV», «AM», «ITV». Med italijanskimi firmami so poleg Fiata, ki razstavlja skupno z »Zastavo«, tudi «Alfa Romeo« in »Lancia«. Na sejmu letos prvič sodelujejo tudi zastopniki avtomobilske Industrije Poljske ln Bolgarske. V okviru sejma je tudi salon navtike ln razstava «Turlzem danes«. Med sejmom, ki bo odprt do 28. t.m., bodo športne prireditve, med njimi avtomobilska dirka za veliko nagrado Beograda. Izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije In komisija OK za družbeno-gospodarske odnose sta organizirala danes skupno z zainteresiranimi ustanovami posvetovanje o vprašanju zaposlitve Jugoslovanov v Inozemstvu. Po ocenitvi zveznega urada za zaposlitve je danes v inozemstvu zaposlenih okrog 320 tisoč Jugoslovanov. Problem ni toliko v številu zaposlenih, marveč v tem, da mnogi delavci odhajajo na delo mimo pristojnih ustanov za zaposlitev. Vsaka neorganizirana zaposlitev omogoča delodajalcem, da jugoslovanske delavce plačajo slabše kot domače. Na ta način jugoslovanski delavci nelojalno konkurirajo sindikalno organiziranim delavcem drugih držav ln je že prišlo do protestov nekaterih nacionalnih sindikalnih central. Poudarja se potreba borbe proti neorganiziranemu odhajanju na delo v inozemstvo In da se čim prej podpišejo konvencije o zaščiti Jugoslovanskih delavcev z vsemi državami, kamor odhajajo na delo. Sporazumeli so se za določitev enotnega organa pri zveznem izvršnem svetu, ki bo koordiniral delo vseh ustanov, ki se bavijo z zaposlitvijo Jugoslovanskih delavcev v inozemstvu. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi skupnost morala vložiti določena sredstva za strokovno usposabljanje tistih, ki odhajajo na delo v inozemstvo, in posvečati večjo skrb zaposlenih v inozemstvu. Potrebno bi bilo tudi najti sredstva za organiziranje klubov jugoslovanskih delavcev v večjih evropskih mestih, za organiziranje turnej kul-turno-umetniških skupin in podobno. Kakor sporočajo iz Stockholma, je okrog 50 jugoslovanskih delavcev v Malmoju v pismu notranjemu ministru Johansonu zahtevalo, da oblasti zaščitijo jugoslovanske delavce pred terorjem emigrantskih organizacij. Opozorili so ministra, da se bodo delavci, če jih cblastl ne zavarujejo, samo branili z orožjem pred napadi raznih terorističnih organizacij, ki ogrožajo življenje Jugoslovanov, zaposlenih v Inozemstvu. Protest jugoslovanskih delavcev je naletel na veliko publiciteto švedskega tiska, ki opozarja na dejstvo, da se za temi terorističnimi akcijami skrivajo razne teroristične organizacije. Ena od teh opozarja list, namerava preseliti svoj sedež na Švedsko. B. B. CAPE KENNEDY, 19. — Na iz-strelišču v Cape Kennedyju na Floridi so postavili prvo stopnjo rakete »Saturn 1», ki naj bi jeseni odnesla na tir okoli Zemlje ameriško kabino «Apollo» s tričlansko posadko. Predvideni astronavti so Walter Schirra, Don Eisele in Walter Cun-nlgham. Drugo stopnjo nosilne rakete bodo pripeljali na lzstrelišče v bližnji prihodnosti, kabino «Apol-lo» pa še ta teden. V novi vesoljski kabini je precej izboljšav v primerjavi s tisto, v kateri so se konec lanskega januarja na izstre-lišču Cape Kennedy smrtno ponesrečili trije ameriški vesoljci. OSLO, 19. — Lani Je obiskalo Norveško skupno s tako imenovanimi dnevnimi gosta 3.67 milijona turistov, kar je za 12 odstotkov več kot v letu 1966. Tujci, ki Jih je bilo največ iz Švedske in Danske, so potrošili 53 milijonov funtov oziroma za šest odstotkov več kot predlanskim. WELLINGTON 19 — Povodenj, ki ^ je prizadela Southland, skrajno južno pokrajino Nove Zelandije, u-vrščajo med najhui-e v tem stoletju. Katastrofa doslej ni zahtevala smrtnih žrtev, gospodarska škoda pa je velika, saj je brer strehe več tisoč ljudi. LIMA, 19. — V Peruju je prišla na dan velika tihotapska zadeva, v katero so po vsem videzu zapleteni tudi visoki državni uradniki, predvsem upravniki carine in vodilni nameščenci pri-stojniških oblasti. Perujski parlament se je sestal na izrednem zasedanju. Glavni osumljenec j« uvoznik, čigar podjetje je povezano s tihotapsko in špekulativne mrežo, ki ima sedež v Panami. TOKIO, 19. — Severnokorejski radio je javil, da so še severnokorejske sile spopadle z ameriškimi vojaki, ki so vdrli na severnokorejsko ozemlje, popadli so se preteklo noč in davi. Radio je dodal, da je bila večina vojakov uničena ter da so se drugi ameriški vojaki umaknili. LJUBLJANA, 19. — V Ljubljani ge Je včeraj pričel drugi kongres slovenskih zdravnikov, na katerem sodelujejo poleg 400 slovenskih zdravstvenih delavcev še ugledni politični in družbeni delavci, pravniki, pedagogi, sociologi in psihologi. V imenu pokrovitelja kongresa je predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča kongres pozdravil podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Hafner. Na kongresu bo podanih 30 referatov. NEW YORK, 19. — Skupina mladeničev je danes demonstrirala proti atentatu na Dutschkeja pred uradi založništva Springer v New Yorku. Prišlo Je tudi do spopadov s policijo, ki je aretirala deset demonstrantov. DVOJNA PODOBA LAOSA «Nevtralnost» v senci vietnamskega razpleta Težavna 3n zapletena «izmenja-va mnenj* na temo, kje naj tri bili prvi uvodni sestanki med ameriškimi in predstavniki Severnega Vietnama, odkriva, da je bil predsednik Johnson s svojo izjavo «pri-pravljen saon se sestati s severnimi Vietnamci kjerkoli in kadarkoli* veliko bolj kategoričen takrat, ko ni bilo neposredne verjetnosti, da bo treba obljubo izpolniti, kot pa je danes, ko je za prve stike med obema delegacijama takore-koč že vse nared; le mesta, v katerem naj tri se sestali, «ne morejo najti«. Washington je zavrnil severno-vietnamski predlog za Phnom Penh, češ da s Kambodžo nima diplomatskih odnosov. Sihanuk je takoj povedal, da bo kar najbolj prisrčno sprejel ameriško delegacijo, toliko bolj, ker je njen šef, leteči veleposlanik Averell Harri-man njegov osebni prijatelj. Tudi za zveze z Washingtonom je vse poskrbljeno — je rekel — kar da se je pokazalo ob obisku Jacque-line Kennedy, ki jo je obletavala jata stotin novinarjev... Za Hanoj bi bil Phnom Penh prikladen iz več razlogov: Kambodža Je nevtralna država; v njeni prestolnici sedi tudi kitajski veleposlanik, razen tega pa tudi kvalificirani pooblaščenec južno-vietnamske osvobodilne fronte, ki brez težav in hitro lahko vzpostavi stik s CK FINO. Proti Phnom Penhu je dala odločilni veto saigonska vlada, ker tam ni zastopana, razen tega pa ima do Kambodže ozemeljske zahteve. Po vsem videzu Američani niso prezrli njenih odklonilnih pripomb, to pa daje misliti, da bo ameriški zaveznik v Saigonu dobrodošel izgovor vsakokrat, ko bo ameriški strani to ustrezalo. Hanoj je zavrnil ameriško pobudo, naj bi se delegaciji sestali v ženevl. Severnovietnamsko odklonilno stališče do Ženeve je politično bolj utemeljeno in sprejemljivo. ženeva je namreč zaradi konference o Indokini političen pojem in povsem razumljivo je, da DR Vietnam z nobeno še tako obrobno in simbolično okoliščino ne mara ustvarjati videza, kot da bi bili ti razgovori v kakršnikoli povezavi s takratno ženevsko konferenco in njenimi sklepi. In ker so Američani s seznama možnih prestolnic iz dokaj nerazumljivih pobud črtali Varšavo, je v tej zvezi postal aktualen tudi Vlentlan kot ena izmed možnih prestolnic, kjer naj bi se srečala Nguyen Tuong in Averell Harrl-man s svojima delegacijama. Težko je verjeti, da bi bile zveze med Vientianom in Ameriko ugodnejše, kot so npr. iz Phnom Pen-ha; res pa je, da številčna moč tamkajšnjega ameriškega veleposlaništva ni v nobenem realnem sorazmerju z normalnimi interesi, ki pogojujejo odnose med atomsko supersilo in odročno dva do tri milijone duš veliko kraljevino, dežele riža in pragozdov, stisnjeno med reko Mekong in Vietnam ter Kitajsko. Laos pa je danes politično aktualen, ne glede na to, ali izberejo njegovo prestolnico za sedež prvih' severnovietnamsko - ameriških stikov ali ne. Mala kraljevina namreč še danes simbolizira politični kompromis med velikimi silami in navzven predstavlja fikcijo «mednarodno nevtralizirane države«, čeprav so bili ustrezni sporazumi, sklenjeni v Ženevi leta 1962 kršeni z obeh strani in se v deželi, razdeljeni po dolgem in ne počez na «napredni» in »konservativni« del, že šest let odvija «mlniatuma» državljanska volna. Značilno pa je predvsem to, da se velike sile delajo, kot da vsega tega ne bi bilo, in jemljejo Laos kot nevtrallstlčno državo in koristen tampon med Vietnamom in Kitajsko ter ameriškim zaveznikom Tajsko. Pred osmimi, devetimi leti, je bil položaj v Laosu močno eksploziven in obstajala je nevarnost širšega merjenja sil med ZDA na eni ter ZSSR, DR Vietnamom in Kitajsko na drugi strani. Z ženevske konference o Indokini leta 1954 je namreč dežela izšla politično hudo razcepljena; desnica s princem Bun Umom na čelu, ki Je svojo armado opremila z ameriško pomočjo, se Je nenehno spopadala s silami Patet Laa, laoško inačico vietnamskega vietminha, ki se Je naslanjala na DR Vietnam in ZSSR; nevtrallstlčno usmerjen princ Suvana Fuma, ki se je zavedal, da je obstoj nove države odvisen od vojaške in politične naklonjenosti DR Vietnama In Kitajske, ter gospodarske naklonjenosti ZDA, si je zastonj prizadeval, da bi vse tri struje — levo, nevtrallstlčno in desno — zvaril v koalicijo, ki bi deželi zagotovila vsaj relativno stabilnost. Merjenje sil med levico in desnico se ie odvijalo v korist prve v tolikšni meri. da so Američani že razmišljali o odkriti intervenciji v korist drugih. Toda Kennedy in Hruščov sta se junija leta 1961 na Dunaju sporazumela, «da rezultati take konfrontacije ne bi bili vredni cene, ki bi jo bilo treba zanjo plačati«. Koalicijska vlada, ki jo je po končani ženevski konferenci o Laosu sestavil nevtralistični princ Suvana Puma, Je bila torej bolj plod političnega kompromisa dveh velesil in njune želje, da na tem področju ne pride do širših mednarodnih zapletov, kot pa rezultanta doma delujočih političnih silnic. To se Je tudi kmalu pokazalo. V večinski nevtralistični vladi je bilo rezervirano eno ministrsko mesto za predstavnika Patet Lao in za predstavnika desnice; oba sta imela pravico veta do slehernega pomembnejšega sklepa. Suvana Fuma sl je prizadeval s po- močjo levice zmanjšati pritisk desnice, pa mu sodelovanje s Patet Laom ni prav nič uspelo. Ko so aprila 1963 v Vientianu ubili zunanjega ministra Kinlma Folseno, so vsi predstavniki leve struje, vštevši ministra Vongvlčita zapustili Vlentlan in odšli v Dolino vrčev, ki je bila že takrat pod popolnim nadzorstvom Patet Laa; v dveh vilah so ostali v prestolnici samo maloštevilni «zvezni členi«, ki še danes na zunaj poosebljajo fikcijo o koalicijski nevtralistični vladi. Leto kasneje, aprila 1964 je namreč Suvana Fuma skušal doseči politično spravo in sodelovanje z levico; z «rdečim princem« Suvanuvongom se je sestal v Dolini vrčev in pozneje v Parizu, a do sporazuma ni prišlo in nevtralistični premier se Je tudi formalno naslonil na ZDA, ki so že med tem «privatno» pomagale nevtra-llstičnlm vojaškim silam v sporadičnih spopadih s Patet Laom. Kakšen je položaj danes? Vien-tianska vlada nadzoruje eno tretjino nacionalnega ozemlja in dve tretjini prebivalstva. Tri četrtine državnega proračuna pokriva ameriška pomoč, ki pa se zanjo ne ve kolikšna je; v Washlngtonu jo namreč obravnavajo kot vojaško tajnost, ker ne žele škodovati nevtralistični fasadi laoške politične stvarnosti. Od časa do časa napravijo sile Patet Laa ofenzivni sunek proti reki Mekong; uradni Vlentlan zagotavlja, da sodeluje pri teh akcijah tudi 40.000 sevemovletnam-skih vojakov, ne demantira pa aktivne ameriške pomoči v nasprotnih sunkih. Ko so Suvano Fumo vprašali, če je res, da so bombniki «B-52» bombardirali položaje Patet Laa v Dolini vrčev, je odgovoril s polovično resnico: «Tu, v Vientianu ni slišati hrupa teh bombnikov in tudi videl jih nisem. Kako naj vam torej govorim o stvari, ki je nisem ne videl ne slišal...« Prisotnost 72 ameriških vojaških atašejev v Vientianu (največ, kar jih imajo ZDA akreditiranih v katerikoli državi), številni ameriški svetovalci, ki Jim je prepovedano dajati kakršnekoli izjave novinarjem, delovanje dveh privatnih ameriških letalskih družb, ki se ukvarjata predvsem s prevozom tovora, pa stroga tajnost okrog ameriške pomoči, vse to ne dopušča nobenega dvoma o tem, do kolikšne mere so se ZDA angažirale v tej odmaknjeni kraljevini, ki so jo pred proglasitvijo neodvisnosti Francozi upravljali iz Hanoja, pred francoskb1 '“vladavino' pa so njeni princi plačevali vazalski davek Tajski,. Vietnamu ali Kitajski. .i-.i» - n . f • Po drugi strani pa ni dvoma o močni prisotnosti DR Vietnama v tistem delu dežele, ki je pod nadzorstvom Patet Laa. Skratka, dejstvo, da Je dežela s črto, ki teče s severa proti Jugu skoraj tako ostro razdeljena kot Vietnam s 17. vzporednikom, je vsem očitno. Za laoške razmere bolj značilna pa je okoliščina, da vsi neposredno ali posredno zainteresirani »veliki« to dejstvo ignorirajo in senco tiste države, ki je izšla iz ženevskih sporazumov še vedno obravnavajo kot obstoječe dejstvo; predstavniki leve struje — Sufanuvong, Vongvičit in dva podsekretarja — so npr. še vedno na spisku ministrov! Vse to odkriva, da nevtralistični Laos, čeprav kot fikcija, Združenim državam, Sovjetski zvezi, pa tudi Hanoju in Pekingu bolj ustreza kot pa, če bi bila dežela prizorišče odkritega merjenja sil. Prav ta okoliščina pa je velika šansa, na katero gradi svoje upe nevtralistični princ Suvana Puma. Nevtralni Laos, četudi je danes fikcija, bi utegnil pri političnem razpletu vietnamske krize služiti kot model za resnično nevtralizacijo. Morda je v tem razlog, da vsi zainteresirani zunanji dejavniki skrbno pazijo, da ne bi nepopravljivo razblinili predstave o nevtralnem Laosu porojenem Iz ženevskega kompromisa. Nina Petretta, mehanika iz Ozierija, so banditi izpustili proti izredno nizki odkupnini 5.000.000 lir. Na sliki Petretto po povratku domov med svojimi srečnimi svojci niiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NENADNA SMRT ŠTIRIKRAT POROČENE 34-LETNE LJUBLJANČANKE Pretirano uživanje praškov ali samomor Eve iz obupa? Razkošna vila v Vrsarju prizorišče tragedije žene dunajskega grofa Lithtenberga PULJ, 19. — Prejšnjo soboto so pripel jali v puljsko bolnišnico že mrtvo 34 letno Evo Lichtenberg. Smrt je nastopila nekaj kilometrov pred Puljem, kljub pomoči, ki jo je nesrečnici nudila zdravnica iz Poreča dr. Ferlanova Kaj se je pravzaprav zgodilo takega, da se je morala v zadevo vmešati tudi sodna oblast? Predvsem je treba orisati lik Eve. Bila je iz Ljubljane, njen dekliški Poletna moda 68 Takih oblek letos ne bo manjkalo na naših 6tah. Gre za tailler (seveda poletni) v tiskani svili z velikimi, ali bolje velikanskimi vzorci cvetja priimek pa je bil Milavec. Kot 18-letno dekle se je v Ljubljani učila petja, a njena živahna in nemirna narava ji ni dovolila, da bi študij dokončala. Poročila se je z nekim hrvaškim književnikom, toda zakon je trajal le tri tedre. Najdemo jo na Dunaju, kjer se je poročila s tamkajšnjim magnatom Mannheimom. Kdor jo je dobro poznal, je bil mnenja, oa si je hotela s poroko pridobiti dvojno državljanstvo. Tudi ta zakon ni dolgo trajal in dekle se je poročilo s sinom bivšega avstrijskega trgovinskega ministra baronom Bockgreissenauom. Pred dvema letoma pa sta se zakonca ločila in nemirna Eva je dalj časa potovala. Pot jo je zanesla tudi na Japonsko, kjer je zbolela na ledvicah in kjer je dolgo časa ostala na okrevanju. Z zadnjim možem se je Eva ločila sporazumno, kar dokazuje dejstvo, da ji je baron izplačal precejšnjo odpravnino. Kaže, da je Eva s tem denarjem zgradila na Vrsarski punti blizu Poreča razkošno vilo. _ Četrtega aprila letos je. Eva že četrtič zamenjala poročni prstan Tokrat si ga je izmenjava s Heinri-chom Lichtenbergom, ki je baje lastnik dveh tovarn izdelkov iz plastičnih snovi. Najbližji pravijo, da je Eva vendarle našla srečo, toda tudi njej usoda ni bila mila. Deset dni po poroki na Dunaju je Evo doletela smrt zaradi zastrupitve. Preiskovalci so ugotovili, da so imeli Lichtenbergovi v vili na Vrsarski punti (mimogrede naj omenimo, da je vila vredna nad 200 milijonov dinarjev) v gosteh precej znancev. Po slavnostni večerji je Evi postalo slabo. Sicer trdijo, da se že ves dan ni pccutila dobro in da je jemala razne praške in pomirjevalna sredstva. Trdijo, da ji je že okoli 11. ure zjutraj nenadoma postalo slabo. Zdravnica iz Poreča ni mogla ugotoviti vzroka bolezni in ji j,: vbrizgala morfij proti bolečinam. Predlagala je da bi jo odpeljali v puljsko bolnišnico, vendar Eva o tem ni hotela slišati. Šele kasneje, ko so ji morali pomagati že z umetnini dihanjem, so jo položili v mercedes, k' ga je dobila nekaj dni prej v dar, in jo odpeljali proti Pulju. Žal pa je nekaj kilometrov prei mestom bruhnila kri in je izdihnila. Sodna obdukcija je ugotovila, da gre za smrt zaradi hude zastrupitve. Sicer bodo točne vzroke ugotovili s toksikološkim raziska vanjem, ki ga delajo v ljubljanskem in zagrebškem sodno-medicinskem zavodu. O vzrokih smrti sta dve verziji. Prva, da se je zastrupila zaradi pretiranega uživanja odvajalnih in shujševalnih sredstev kot so hygro-ton. Ta preparat je med mondenimi ženskami zelo cenjen, ker odvzame telesu vodo in tudi odvečno tolščo, pri čemer pa ženski ni treba paziti na dieto. Pravijo, da je dovoljena doza dve tableti tedensko, medtem ko je Lici.tenbergova jemala kar dve dnevno. Znano Je, da prekomerno uživanje hygrotona povzroča okvaro ledvic. S tem problemom pa se bavl-jo sedaj v sodnomedicinskih zavodih Ljubljane in Zagreba. Po drugi verziji pa naj bi prišlo do samomora. Nekateri pravijo, da grof von Lichtenberg ni kdo ve kako bogat, da pa se je Eva močno zaljubila vanj. Baje Eva ni kupila svojega razkošnega vikenda z odpravnino barona Bockgreissenaua, temveč, da ji je tega podaril njen vneti častilec, 60-letni italijanski milijonar in lndustrijec. Ta ji je vneto dvoril, toda Eva ga ni nikoli uslišala. Italijan, vsaj tako kaže, ni vedel za njeno poroko z Lichtenbergom in je povsem po naključju pripotoval v Vrsar, kjer je prišlo do mučnih scen. Baje sta se italijanski oboževalec in Eva že v sredo ali četrtek hudo sprla. Njun prepir je prišel do ušes nekaterih ljudi, ki sklepajo, da je priletni milijonor zagrozil Evi, da Ji bo odvzel vse imetje, če se ne bo ločila od njenega zadnjega moža. Eva Lichtenberg, ki se je tako znašla v položaju brez izhoda, naj bi iz obupa zaužila strup. Seveda bo treba to šele dokazati. Zadevo je vzel v roke puljski preiskovalni sodnik Filipič, ki je vsem, ki so bili v soboto v Evini vili, že dovolil odhod čez mejo. Vikend je ostal prazen kot nema priča tragedije, pokojno Evo pa so odpeljali v Ljubljano, kjer je bil na Žalah pogreb. Prisoten je bil poleg njenih staršev tudi njen 32-letnl mož dunajski grof Henrich Lichtenberg. Evo Lichtenberg so pokopali v grobnici grofov v Koči vasi pri Vrhniki. Ti grofje so bili prej lastniki gradu in so imeli pri Ljubljani tudi svojo grobnico. POLICIJA NA SARDINIJI JE KONČNO PREŠLA V OFENZIVO? V preiskovalnem zaporu prijatelj ugrabljenega Pittorruja L Nicolli Tudi on je bil v rokah banditov - Aretiran domnevni krivec ugrabitve trgovca Moralisa CAGLIARI, 19. — Policijski organi so prešli v ofenzivo proti banditom na Sardiniji, ki so prejšnji mesec ugrabili kar pet oseb, od katerih so štiri Izpustili proti primerni (seveda večmilijonski) odkupnini. Med temi je tudi Lino Nicolli, ki je bil priča ugrabitve Paolina Pittorruja iz Calangianusa, edinega talca še v rokah banditov. Pittorru, ki je bil v Nicollijevi družbi, je brez skrbi stopil v avto dveh oseb, ki so izrazili željo, da bi kupili nekaj prašičev. Od tedaj Pittorruja ni nihče več videl, Niccoll pa se je vrnil domov. Kasneje je tudi Nicolli izginil. Po štirih dneh odsotnosti so ga našli nedaleč od Tempia zvezanega z žico. Mož je izjavil, da je dolgo hodil preden je prišel do mesta, kjer ga je našel neki delavec. Njegovim besedam verjetno niso verjeli, ker so sinoči okoli polnoči Nicoolija povabili v karabinjersko postajo v Tempiu. Tu so ga priprli in danes so ga ves čas zasliševali. Preiskavo vodita karabinjerski kapetan Ascanlo Sequi in komisar javne varnosti Tribulato. Da mora biti zadeva precej resna, dokazuje dejstvo, da so danes prisostvovali zasliševanju kvestor iz Ca-gllarija Guarino, kvestor iz Sassa-rlja Mastrolilli, poveljnik karabinjerske legije Terenziani in poveljnik sassarske skupine karabinjerjev polk. Mazzeo. Preiskovalci so imeli včeraj dolg razgovor s predstavniki sodne oblasti, ki nadzorujejo preiskavo. Kaže, da Pittor-rujevi sorodniki niso izročili še nobene odkupnine banditom in da se jim še ni posrečilo stopiti v stik z njimi. V okviru preiskave zaradi ugrabitve Luigija Moralisa, ki so ga banditi pred dnevi izpustili po iz- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII DOSLEJ NA ŽIVALIH, ODSLEJ PA NA LJUDEH Pri Bayerju preizkušajo novo zdravilo proti raku BONN, 19. — Zdravilo proti raku, ki so ga Izvedenci tovarne Bayer do sedaj preizkušali na živalih, bodo sedaj uporabili tudi pri poskusnem zdravljenju ljudi. Vodstvo tovarne ne daje nobenih pojasnil, ker noče predčasno vzbuditi prevelikih upov. Domnevajo, da bodo imeli lahko že čez leto dni prve izsledke o učinkovitosti zdravila. Tega bodo preizkusili, tako je izjavil predsednik upravnega sveta tovarne farmacevtskih proizvodov Bayem prof. Hansen, ne samo v Zahodni Nemčiji temveč tudi v drugih državah. ja, ko priznava, da je bila njegova ladja zaposlena z »elektronskim vohunstvom«. V nadaljevanju poveljnik čita pismo, .ki ga je posadka naslovila predsedniku Johnsonu, katerega vabi, naj se vlada ZDA opraviči severnokorejskim oblastem. Pred 54 leti je naletela na mino Maja bodo začeli dvigovali potopljeno ladjo «Gautsch» SPLIT, 19. — Pri Brodospasu so že začeli z obsežnimi pripravami za dviganje znane 2069-tonske ladje Lloyda »Baron Gautsch«. Ladja, ki je povezovala Trst z Dalmacijo, je pred 54. leti naletela na mino in se je potopila, pri čemer je umrlo 130 potnikov in več članov posadke. Do nesreče je prišlo pri polotoku Sv. Ivan ob Brionskih otokih. Ladjo bodo začeli dvigovati sredi maja in če bo šlo vse po sreči, jo bodo potegnili na površje do oktobra ali najkasneje do novembra letos. Na televizijski mreži NBC v ZDA Severnokorejski film o zajetih mornarjih WASHINGTON, 19. — Ameriška televizijska mreža NBC je sinoči preko satelita predvajala iz Londona severnokorejski film o posadki «Puebla». V filmu se jasno vidi a-meriške mornarje, ki nosijo severnokorejske obleke. Med drugim se vidi tudi poveljnika Lloyda Bucher- plačilu odkupnine 85 milijonov lir, so danes aretirali 41-letnega trgovca Pietra Pittorruja iz Teltija pri Sassariju. Preiskovalci menijo, da je ta trgovec odgovoren za Morall-sovo ugrabitev. Pittorruja so priprli že štiri dni po Moralisovem izginotju, vendar so vest, da ne bi škodili pogajanju med družino in ugrabitelji, zamolčali Pietro F*it-torru je bil že obsojen zaradi tatvine na 2 leti in 4 mesece zapora in je kazen prestal 1. junija lani. Pravijo, da bodo izsledke sodne preiskave izročili državnemu tožilstvu v Nuoru, ki je pristojno za področje, kjer so Moralisa izpustili na svobodo. RIM, 19. — Ob zaključku preiskave o vandalizmu in tatvinah med študentovsko okupacijo gradbene fakultete rimske univerze, so kara- binjerji prijavili sodnim organo** 19-letnega študenta Stefana Fav* leja iz Taranta, pri katerem so n8’ šli več knjig, skript in znanstven# naprav last oplenjene fakultete. «Cosa n ostra« ne pozna usmiljenj* Krvavi obračun med gangsterji NEW YORK, 19. — Neznanci * streljali na 72-letnega Francis8* Crociatto, člana »družine« ganf s terske organizacije «Cosa nostr8*' ki ji načeljuje Joseph BonanBjj Možakar je v resnem stanju v b°; nišnici. V Brooklynu pa so da#* zjutraj gangsterji ubili s streli ** brzostrelke 64-letnega Calogera V Cicera, ki pripada skupini Joseph Colomba. imiiiiiiiiiolUMinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinuiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiniiimiiillil O industrijski coni v Čedadu Okraja Čedad in Spilimbergo sta se šele dober mesec pred o-dobritvdj.0 deželnega načrta o načrtovanju vrgla v boj z devetimi drugimi okraji, da bi bila tudi onadva vključena v deželno načrtovanje kot dve možni industrijski coni Zavzemanje za vključitev je zajelo predvsem vse občinske svete in poleg tega še mobilizacijo raznih izvoljenih svetnikov in poslancev na ravni pokrajinskih in deželnih svetov ter parlamenta. Čedad in Spilimbergo sta bila končno deležna uspeha in sprejeta v deželno industrijsko načrtovanje. Od takrat, od 29. marca, ko je bilo javljeno, da sta dosegla uspeh, je pretekel še dobršen del aprila m se o tem več ne piše in ne govori. Kakor da bi nastopilo neko iztreznjenje, kakor da so ljudje vendarle spoznali, da gre le za načrtovanje in ne za konkretno izdelovanje načrtov: tehničnih za izdelavo maket in načrtov o vrsti industrije v okolici Čedada in Spilmberga in še finančnih načrtov za njih kreditiranje. Stranke vladne večine se pač Tomas Milian je zelo zadovoljen z novo vlogo v filmu iz obdobja med dvema revolucijama v Mehiki «Tečl, človek, teči«, ki ga spretno režira S ergio Sollima .........................■I1IMIIMII...........................................11111111 ■ 11 ■ 11111111 ■ I" ■ III11... 11| n 11111 ■ ■ lil ■ Ulil ■ 11 ■ I ■ 11 ■ 111111II ■ 1 ■■ K ■ "I ■ •1 .. 11" ■ 11 >" 11 ■ 11 l"l III11" ne bodo izognile skušnjavi priR* zovati vključenje Čedada in SP*' limberga v industrijsko načrtov*1 nje, čeravno bo imela dežela n* kaj let dovolj težav, da izve# vsaj glavne resnične industrijs# cone, ki so deloma že v tek**’ Kaj šele ti dve načrtovani in#*’ strijski coni dveh skrajno pasi*' nih okrajev, ki morata biti W pravljena na tekmovalno borbo * drugimi zamišljenimi industrij' skimi conami v Furlaniji in P8 še na dolgo čakanje, da požene]8 svoj sad druge uradne industrij" ske cone. Za Slovence čedadskega okra)8 je pomembna ta vključitev san*0 kot perspektiva srednjega rok**1 da bo mogoče v nekaj letih #*' ha j ati na delo tudi nekam bli8** Čedada in ne samo v manzansk0 industrijsko cono. Seveda taka P8 tencialna industrijska cona P* Čedadu ne vpliva zaviralno *** emigrante v tujino. Za sedaj Djj le Manzano zadrževal nekaj lju*8 iz hribov Beneške Slovenije d8 ma, da kot «pendolari», ki odi*8' jajo na delo vsako jutro v m*11' zanske tovarne za stolice. Težko Je ugotoviti, katerim IJ*J dem, ali onim iz Spilimberga *** tem' našim od Čedada gre težj® in so bolj izpostavljeni e mig*'8' ciji. Velik del spilimberškega 8 kraja so občine gornjih dol#1 Celline in Medune, ki so žalo6*' no poznane po tem, da kar 6W. tina prebivalstva odhaja v tujin0' V čedadskem okraju palma***8 furlanske podhribovske občine #! slovenske hribovske občine, kar kopnijo na žerjavici e**1! grantskega izseljevanja. Ced8# sam je za bilžnje beneške Sl8 vence nesrečno mestece. Nik#” se v stoletjih ni mogel razviti *? tudi v zadnjih sto letih industrij' ske dobe ni dajal kruha bei*8 škim Slovencem Saj ga še bD' njim Furlanom iz bližnje svoi* kmečke okolice ni mogel daj8*’ Čedad je bil le trgovsko me s*8 ce manjšega območja, ki je vkU8 čevalo tudi Beneško Slovenijo pa del gornje soške doline. dustrijskih podjetnih kapetan8* ni imel nikdar Zdaj skušajo D8 kateri čedadski politiki, ki žm politično od konservativne ok°*j. ce svojih furlanskih in še b° slovenskih glasov, vplivati na ^ državne kroge, ki vodijo paraš*8 talno državno industrijo in r načrtovanje v deželnem in drž* nem merilu, da bi usmerili se*# kaj kakršno koli industrijo, # j bi vsaj nekoliko zaustavili e**# grantsko krvavitev ; Ko je minila mrzlica priza8# vanja za vključitev v industrij8* načrtovanje, se preprosti 11 ud J, družine, ki imajo vse svoje rasle ” tuijni, prilagajajo na d8* stvo, da bo verjetno pretekla ena zakonodajna in gospodars## kreditna doba dežele, preden mogoče začeti s konkretn*1# načrti za tndustrijo ..1 GORENJSKA V Bohinju je zaseden Mladinski dom, medtem ko je v drugih hotelih in v zasebnih sobah dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v brunarici Ruša na Voglu, medtem ko Ski hotel in hotel Zlatorog nista poslala poročila, šport hotel na Pokljuki ima dovolj prostora. Na Voglu je še dovolj snega za smučanje. Dovolj prostora je na Jesenicah, v Domu pod Golico, v Smučarskem domu na Črnem vrhu in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Tržiču in Podljubelju je povsod dovolj prostora. Hotel Panorama na Ljubelju bo zaseden od 20. aprila. Dovolj je prostora v planinskem domu na Zelenici. Koča na Dobrči in Koča na Kriški gori sta odprti ob sobotah in nedeljah. Dom na Kofcah in Dom pod Storžičem bosta od 20. aprila dalje stalno odprta in oskrbovana. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prostor je tudi v hotelu na šmarjetni gori, v Preddvoru, na Jezerskem, na Krvavcu in v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju. V Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in pri zasebnikih. Prostor je v Planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski dolini in Selški dolini je povsod dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Idtostrojskem domu na Soriški planini. Izleti: Bohinjsko turistično društvo priporoča izlet na Ajdovski Gradec, ki leži med vasjo Bitnje INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Krškem, Črnomlju, _ . Metliki, rj krajini in v motelu pri TrebrUjjg in med Bohinjsko Bistrico. Tu so še ostanki utrdbe iz dobe, ko so se bojevali med seboj pogani in kristjani. Do Ajdovskega gradu lahko pridemo od železničarske postaje v Bohinjski Bistrici. Prireditve: V nedeljo, 21, aprila dopoldne bodo na Voglu smučarske tekme za mladinski kriterij. Na Loškem gradu v Škofji Loki je odprta razstava, ki prikazuje gradove na Gorenjskem. V prostorih Ljudske knjižnicu v Škofji Loki, je odprta razstava slik Edija Severja. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Kopru in Portorožu je dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnih sobah. Dovolj prostora je v Bovcu, Tolminu, na Lokvah in Mostu na Soči. V Novi Gorici bo 23. in 24. aprila zaseden hotel Sabotin; v Park hotelu in v gostilni Kekec je še prostor. Dovoli prostora je v hotelu Planika v Ajdovščini. V Idriji, na Vojskem in v Črnem vrhu je še prostor. Prireditve: V hotelu Nanos v Idriji bo danes maturantski ples V Novi Gorici razstavlja svoja dela akademski slikar Ive Šubic. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je zaseden hotel Ljubljana Transport. Hotel Turist bo zaseden 20., 22., 25. in 26. apri- la. Hotel Union bo zaseden od 24. do 26. aprila. Hotel Ilirija ho zaseden od 22. aprila dalje. Nekaj prostora je še v hotelih Bellevue. Slon in Lev. V Kamniku, Kamniški Bistrici in Domžalah je dovolj prostora. Prostor je v Trbovljan, Zagorju, Hrastniku, Litiji in v vseh turističnih in planinskih postojankah v Zasavju. Dovolj prostora je na Vrhniki, v Logatcu, na Rakitni, v žireh, Cerknici in okolici, v Grosupljah, Ribnici, na Polževem in na Travni gori. Prireditve: Košarkarski klub O-limplja priredi od 24. do 26. aprila v dvorani Tivoli mednarodni košarkarski turnir. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je odprt sejem športne in turistične opreme. Do 26. aprila bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bienale Industrijskega oblikovanja. Av-to-moto društvo Moste priredi v nedeljo, 21. aprila ob 15. uri v javnih skladiščih v Ljubljani karting tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije. V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani je odprta občasna razstava, ki prikazuje jamsko živalstvo Jugoslavije. DOLENJSKA V Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Prostor je na Otočcu, v ŠTAJERSKA V Mariboru in na Maribors#' orw»■,( Ponor j u je aovolj prostora. I&o je samo Pajkov dom, ki prostor 20. in 21. aprila, ko je v ostalih dneh zaseden. rU ' t*1.. Ponorju in v Lenartu v golicah. POMURJE V Murski Soboti Je prostor v treh notetih. Zdravilišče v Ra#: 0t‘ V Dolenjskih in Cateških Topila je dovoij prostora, v Šmarje#;. Toplicah pa sta odprta samo re88, vracija ih notranji bazen. V p(|j ninskih domovih na Lisci, Boh<-% Frati, Mirni gori in Gospodični j, Gorjancih je prostor, vendar Pg, poročajo rezervacije za večje «*’( plne. Prostor ima tudi gostim8 Crmošnjicah. ■e(* štor je v Ptuju, Slovenski v gradu Štatenberg, v Lovrencu v Slovenk cih je zasedeno, letoviško naS^j, je zaprto, medtem ko je v zase*** ( sobah še dovolj prostih postelj'^ Moravskih Toplicah je dovolj P štora v zasehnth sobah in V v zasebnih sobah in v t viškem naselju; Kopanje je *n°> v kabinah in tudi v bazenu na Pij: stem. Dovolj prostora je v Gb* i Radgoni, Ljutomeru, Lendavi 'fr Domu na Goričkem v Gornjih r trovcih. ( Prireditve: V hotelu Dian® J Murski Soboti bo danes ob 20- ,(l' trgovski ples. Nastopila bosta 8 Robič in Elvira Voča. PRIMORSKI dnevnik EDVARD KARDELJ NA ŠVEDSKEM Vujno potrebno je okrepiti vlogo neuvrščenih dežel Razvoj trdnega in koristnega sodelovanja med Švedsko in Jugoslavijo predstavlja v bistvu rezultat težnje za istimi cilji Obisk Edvarda Kardelja na Šved-Kem sodi v vrsto neposrednih sti-ov’ ki jih jugoslovanska odprta unanja politika navezuje s števil-irni deželami, v težnji, da se v Pogovorih z najbolj kvalificiranimi Predstavniki le-teh bodisi rešijo ne-atera važna vprašanja medseboj-*b odnosov in sodelovanja na raz-h področjih, od gospodarskega 0 političnega in drugih, bodisi a se takšno že obstoječe sodelo-anje še utrdi in razvije tako v orist obeh kot tudi mednarodne Kupnosti nasploh, zlasti še, kar adeva utrditev mednarodnega mi-Vn razvoja demokracije na svetu. Švedska je za Jugoslavijo od ve-vno Predstavljala izredno zanimi-n deželo, predvsem zaradi neka-erih svojih zelo naprednih stališč mednarodni politiki, kakor tudi lj, zvezi z njenimi specifičnimi ob-Kami notranjega razvoja. Odgo-orni jugoslovanski politiki so jo P° vojni že nekajkrat obiskali in avezali zelo pristne odnose z njo. ajnovejši obisk enega najvidnejša jugoslovanskih voditeljev pa apoveduje še nadaljnjo okrepitev Wa stikov. Švedski premier Tage Erlander i Pb tej priložnosti izjavil, da vedska povsem deli stališče jugoslovanske vlade, po katerem bi ®?nBažirane dežele morale imeti P 1 reševanju vrste važnih med-arodnih vprašanj večjo vlogo. Govoreč o vprašanju, ki danes vf * °lj skrbi svet, namreč o omamski vojni, je švedski pre-; e.r dejal, da bodo samo pogaja- v katerih bodo sodelovali .1 zainteresirani, zagotovila nje-8 Vo mirno ureditev. v* i a Švedsko zanima danes še sta važnih vprašanj, je dejal, de"°i n'^r- razorožitev, vprašanje čer ' razvoju, pojav novih uni-valnih vojaških sredstev in dru-no *^°^rebno je izkoristiti vsako litr° Prožnost, ki navaja na po-cn° sporazumevanje ter omo-1^ P8 gospodarski napredek,* je re-, . Erlander in pristavil, da prav s,tem v zvezi z velikim zadovoljim pozdravlja ob>sk jugoslovan-svo^a gosta- Na koncu je izrazil Di°Je neprikrito občudovanje nad v dno vloženimi napori Jugosla-druvKZa- ^knični, gospodarski in aui razvoj dežele, kar zago-v — je poudaril — da bo tudi Prihodnosti lahko uspešno izpol-,',a*a svoje naloge, izrelfosk)vanski gost je opozoril na ■ dno plodno sodelovanje med i«mi darsk, a državami, zlasti na gospo- binor°Vansk>švedski odnosi vse-- Sa° stalno izpopolnjujejo, kot n ___.i..*__: :__l— 'air moc obvarovati samo na Sov takihle enakopravnih odno- jyg"a®m področju. Dejal je, da se J>insk °' obst’ •c*a. °t|e državi imata, kljub srbečim razlikam v bistvu iste visnFe' ®be sta izbrali pot neod-lir j?stl ne da bi se s tem izo-Čpi.1’ kar dokazujeta tako s svojo JaYn°stj0 v mednarodni politiki vlap kot tudi z naP°ri' ki jih Van'ta za napredne oblike reše-Vn.Ja raznih perečih mednarodnih „ihasanj. posebno še pri Združe- J narodih. hn 0 .besedah Edvarda Kardelja, ' mir °snovi Sov »v« j - t-------*----- — V ?v ned narodi. Opozoril je s tem svet,ezi tudi na današnje stanje na Č6n;u' stanje, ki povzroča upravi-r3di zaskrbljenost in to zlasti za-stvar'UP°ra*3e P°titike sile, ki u-KostiJa- nova žarišča vojne nevarnim )n grozi svetovnemu miru. ibu u-1 za to je vojna v Vietna-PetjJJ? Rredstavlja največji vir na-sve|.,u m največjo nevarnost za da ŠŠ1' mir. Spričo tega je treba, skem? ,a v°jna preneha, vietnam-On,0g ‘judstvu pa je zatem treba stiiin,°c’t'. da svobodno in samo-’ - °dl°ča o svoji usodi. iziaveSVelja ie deJal’ «da ..b} ' 2druj’ ki so jih dali predstavniki ; riatoHen|k.držav in Severnega Viet-' vietna’ privedle do mirne rešitve ?° žel riS^e®a vprašanja.* Podob-' šania izrazil tudi glede vpra-, ft) bližnjega vzhoda, je esedah Edvarda Kardelja rja :nes razvoj človekovega zna-f 'ategr. Proizvodnih sil usmerjen k ja, jjjjJi narodov ter odpravi rae-t ?godni Jlb ie bila ustvarila doba i' ’nteaJcga kapitalizma. Vendar ta i’ 8ettvm;C1Ja ne more biti plod he-’ r»ajhn1Je. Veiikih in močnih nad i 1'ezmta?U in slabotnimi, ' marveč 'f Piokrai.1 skupnih interesov in de- pravnin narodov. V takšnem razvoju 'mednarodnih odnosov nosi sleherni narod svoj del odgovornosti. Prav zaradi tega, je podčrtal Kardelj, narekuje sedanje stanje v mednarodnih odnosih, da vsi narodi in vlade okrepe svoje delovanje v korist miru, neodvisnosti in aktivnega sodelovanja med narodi. V tem smotru je od strani predsednika jugoslovanske republike in drugih državnikov bila dana tudi pobuda za sklicanje konference dežel, ki podpirajo in se zavzemajo za po itiko neuvrščenosti. Na koncu je jugoslovanski predstavnik izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med Jugoslavijo in Švedsko — tako na področju političnih in gospodarskih odnosov kot glede izmenjave mnenj ter izkušenj o vprašanjih utrjevanja miru na svetu — še naprej krepilo Pomladni motiv na Katinari (Foto M. Magajna) .......nitim.nuni.............................milili.i.mini ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE DOGAJANJ V ZAH, NEMČIJI Založnik Springer ustvarja nad80 odst javnega mnenja Začel je ob koncu vojne tako rekoč iz nič - Publikacija se je pridružila publikaciji - Nad 8 milijonov izvodov samo dnevnega tiska raticneg, la sodelovanja enako- OKiiniinninniiiiiininnmiiniiininiiiiinnininininiiniiiiiiniiniinnninniniiiiiiiiinninnni 1< ž ltedEN (od 21-3. do 20.4.) Niste še f,' van?osPodars'{im polomom, kot i skirn l zd*- Vedro nebo nad družin-J Bnr ,°vom. ' hiopg tod 21.4. do 20.5.) Nekdo ne hJega š!ez vas, toda tudi vi brez ta,, °bra vest iz inozemstva. t ,A (od 21 5. do 21.6.) Za- d°lg0 vi boste, toda ne bo trajalo RAK ,aec neke idile. ush.!nd 22-6- do 22.7.) Neka jav-• r n0sPi0va v«m bo omogočila do-nie rs,e1.' Preživeli boste tudi zad-, bRvZ f^anje. ‘ajini ni 23 7 d0 22-8') Tudi v Vs? zlato, kar se svetli. Ogleda az^^an ^an v čustvenem * (°d 23.8 do 22.9.) V po- i piitp ?a 'ovne prizadevnosti si vzeli1 Erajeni n ,d svojega tekmeca. Na-f‘ v,'l’bH7'Mrr'tAe za sv°l° zvestobo, ^ahka nJCA (°d 23.9. do 23.10.) es ne bo šlo, toda šlo bo. V Hamburgu, Koelnu, Frankfurtu, Muenchnu in zahodnem Berlinu se nemiri nadaljujejo, pa čeprav v enem mestu v večjem v drugem v manjšem obsegu. Od dne, ko je neki nacistično usmerjeni pleskar (čudno naključje, da je bil tudi Hitler nekoč pleskar) s tremi streli iz samokresa hudo ranil voditelja zahodnonemških levičarskih visokošolcev Rudija Dutschkeja, nemiri še niso povsem pojenjali, vendar se v nekaterih mestih, ki r-mo jih že omenili, nemiri osredotočajo v glavnem okoli sedežev časopisov in založb, ki so last Axela Springer-ja. V splošnem se pri vseh demonstracijah zahodnonemških levičarskih študentov stalno poudarja, da je treba Springerja »izbrisati*, ker da je on, vsaj posredno, kriv za atentat na »Rdečega Rudija*, torej na Rudija Dutschkeja. Kdo )e Axel Springer, ki je trenutno tarča tako hudih obtožb in spopadov na zahodnonemških ulicah, da je zahodno-nemška policija sedeže nekaterih njegovih založb in uredništev morala zaščititi celo z bodečo žico, kajti sicer bi ne bila kos navalom razjarjenih študentov? Axel Springer bi bil lahko tipičen »ameriški človek*, to je velik podjetnik, ki se je razvil v pravega pravcatega «kralja» tako rekoč iz nič. Axel Springer se je rodil v Hamburgu 1912. leta kot sin skromnega založnika. Spada torej v generacijo, ki je ustvarila nacizem in pripeljala nato Nemčijo oo razsula, potem ko je uničila pol sveta. In vendar Springer ni bil vidnejši član nacistične stranke, pač pa se je v letih, ko so se njegovi vrstniki najprej ogrevali in nato pripravljali na to, da bi osvojili ves svet, zanimal bolj za gledališče, za glasbo, predvsem za lahko glasbo. S tem si je tudi ustvaril nekakšen »alibi* pred zavezniki in postal dober prijatelj Angležev, ki so v prvih letih po vojn zasedli področje Hamburga in ga tudi upravljali. V tem svojstvu, v svojstvu prijatelja angleških zasedbenih sil si je zagotovil prvo »založniško licenco*, to se pravi dovoljenje, da lahko izdaja svojo publikacijo, kar sc si tedaj, vsa; formalno, v zasedeni Nemčiji lastili le zavezniki, na angleškem zasedbenem področju Angleži, na ameriškem področju Američani, na francoskem pa Francozi. Že naslednjega leta — 1946 — si je Springer izposloval dovoljenje za izdajanje revije «Hoer zu». Revija — ki je bila v začetku Postavite se na stran nekoga, ki mu delajo krivico. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Svoj smoter bi utegnili doseči že v kratkem, če bo šlo vse po sreči. Nepozabno srečanje STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Pojavile se bodo še nekatere zapreke, toda ne kdove kako pomembne. Dobro knjigo v roke. KOZOROG (od 22 12 do 20.1.) Ne butajte z glavo v zid, ker ga ne boste predrli Bodite previdni v pogovoru z nekim neznancem. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Nezmotljivo boste zadel: cilj, čeprav se je zdelo, da je to nemogoče. Veder večer v družni s prijetnim dekletom. RIBI tod 20.2 do 20.3.) Slabo vam ne gre, zdi pa se. da vam bo šlo še boljše. Doživeli boste zanimivo pustolovščino. bolj radijska revija — se je kmalu razširila na nekakšen »družinski list* in dosegla naklado 250 tisoč izvodov na teden. Postala je to revija lahkega branja in se z leti razvila v zelo razširjeno publikacijo z naklado 4 milijonov izvodi v. Šest let pozneje — 1952 — se je Springer še bolj ojunačil. V Hamburgu, ki ni bil več pod angleško upravo, ker so zavezniki prepustili oblast samim Nemcem že leta 1949, je ustanovil ve-černiK «Hamburger ' Abendblatt». Ta večernik je kmalu dosegel nad 300.000 izvodov naklade. S tem ve-černikom pa je Sbkinger tudi začel nakazovati svojo politično barvo. Istega leta Springer ustanovi svojo četrto publikacijo «Bild Zet-tung». Gre za močno ilustriran dnevnik, ki je dejansko Springer-ju odprl vrata proti vzponu, ki ga je v naslednjih letih tudi dosegel. V tem svojem močno ilustriranem dnevniku posveti veliko prostora bralcem in s tem hoče neicako legitimirati svojo »demokratičnost*, saj prepušča bralcu veliko prostora, da izrazi v njem svoje mnenje. S to premišljeno potezo dvigne Springer naklado te svoje publiKacije na štiri milijone izvodov. K vsakodnevni izdaji »Bild* priključi še tednik «Bild am Sunntag», torej nedeljsko izdajo ;stega lista Ce je Springer v svojem dnevniku «Hamburger Abendblatt» svojo politično smer nakazal, jo je v dnevniku »Bild* izrazil v vsej jasnosti, kajti »Bild* je izrazito nacionalistična publikacija, ki zelo rada poživlja nemško nedavno preteklost in se z vsemi silami zaganja proti komunizmu. In ne le proti komunizmu, pač pa proti vsemu, kar je naprednega doma in po svetu Pri tem pa je vendarle nekoliko previden. Springer se zaveda, da z antisemitizmom ne bi mogel priti daleč. Šest milijonov judovskih žrtev v dobi nacizma je prevelik greh, da bi si mogli Nemci privoščiti antisemitizem, da bi ponovno obujali protijudovsko razpoloženje. Če to ni tako važno za domači, nemški okvir, je to pomembno v svetovnem merilu, v merilu svetovnega javnega mnenja. Zato se Springer zavzema za Jude na vseh področjih. Z doseženimi uspehi pa Springer še ni zadovoljen. Leta 1953 se polasti namburškega dnevnika «Die Welt» z nakladr okoli 250.000 izvodov, medtem ko gre nedeljska naklada istega časopisa tudi čez 100.000 izvodov Temu dnevniku sledi nova publikacija «Das neue Blatu, ki gre tudi čez 100 tisoč izvodov dnevne naklade. Kakor smo videli se Springer doslej omejuje le na sicer velika mesta, vendar pa mesta daleč od nekdanje prestolnice »velikega raj-ha». Berlin je za vse Nemce še vedno Berlin. Zato leta 1956 Springer sklene, utaboriti se tudi v tem mestu, ki je »pri srcu* vsakemu Nemcu. Njegov dnevnik «Bild Zeitung», ki je po nakladi najmočnejši, o-stane izrazito glasile antikomunizma in napada vse kar je naprednega. Ker se je že tako opomogel, se polasti berlinske založbe Ullstein. To je bilo pred osmimi leti. Naslednje leto si je dal zgraditi tudi svojo reprezentativno in razkošno palačo, sedež vse založniške dejavnosti, ki nosi Springer-jev pečat. Palačo je dal postaviti tik ob zidu ki loči zahodni Berlin od vzhodnega Kot bi mu to ne oiJo dovolj, se polasti še izredno modsme tiskarne in začenja izdajati vrsto tehničnih revij in knjižnih izdaj žepnega forma- ta, nkrati pa v samem Berlinu dva unevnika, in sicer «B.Z.* ter «Beniner MorgenposU, to se pravi dva dnevnika, ki imata skupno naklado okoli 600.000 izvodov. Predolg oi bil seznam nadaljnjih publikacij, ki jih iz svoje razkošne palače v Berlinu vodi Springer, saj se je medtem polastil še drugih založb in izdaja tudi edini športni dnevnik v Zahodni Nemčiji. Skratka Springer je največji tiskovni mogotec Zahodne Nemčije, ki preko svojega tiska ne le informira svoje bralce tako, kot njemu prija, pač pa ustvarja zelo nacionalistično javno mnenje, ki se j ■ pokazalo in se se kaže ob sedamih demonstracijah v začetku omenjenih mest, kjer množica «zrelih* Nemcev ploska policiji, ki z vso brutalnostjo napada napredno nemško mladino, ko demonstrira za mir, ko zahteva večje pravice Zato je tudi upravičena trditev zahodnonemških napreanih študentov, da je petelina na samokresu filonacistič-nega pleskarja Bachmanna sprožil posrednj Springer. Sicer pa le nekaj številk, ki nam bodo prikazale vlogo, ki jo ima Springer v vsem sedanjem dogajanju v Zahodni Nemčiji. Springerjevi dnevniki izhajajo v skupni nakladi nad 8 milijonov in pol izvodov na dan Njegove revije, razen strokovnih publikacij, imajo naklado 7 milijonov 700.000 izvodov, skratka Snringerjeve založbe kontrolirajo 88 odst. nedeljskega, 81 odst. dnevnega tiska, 91 odst. tiska za mladino itd. če upoštevamo gornje številke, smemo reči, da je AxeJ Springer tisti zahodnonemški založnik dnevne in druge publicistike, ki dejansko ustvarja javno mnenje Zahodne Nemčije, saj obvlada s svojim tiskom 80 odst 58 milijonov zahodnonemških državljanov. F5 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14,15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Iz starih časov - 12.10 Orkestri - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Plošče - 14.45 O. Berti in J. Halliday • 15.00 Glasbena oddaja - 16.00 Avtoradio 16.10 Slov. dramatika - 17.30 Martin in njegov orkester - 17.40 Slov. znanstveni delavci - 17.50 Revija zborov - 18.15 Umetnost - 18.30 Mojstri jazza - 19.00 Ansambel Gualdi - 19.10 Družinski obzornik 19.30 Sestanek s »Fansi* - 20.00 Šport - 20.35 Teden v Italiji - 20.50 Sobotni va-rieste - 21.20 Vabilo na ples - 22.20 Orkestri - 22.40 Za konec tedna. | ZDRAVNIKOVO MNENJE Mumps ali vnetje obušesne slinavke Kako se bolezen širi in kje se pojavlja Beseda še o nekaterih komplikacijah bolezni IVAN REGENT: Vnetje obušesne slinavke ali mumps (znanstveno pravimo obolenju epidemični parotitits) je bolj ali manj dobro znana akutna nalezljiva bolezen. Skoro vsak odrasel človek se spominja ,da jo je prebolel kot otrok ali mladenič. Obolenje zaradi tega prištevamo med otroške nalezljive bolezni, pa četudi se zgodi, da dobi mumps tudi odrasel človek, to pa navadno takrat, če se je okužil z virusom, na primer pri služenju vojaškega roka. Virus, ki povzroča mumps, je srednje velik, kar pomeni, da je nekoliko večji kot stotinka mili-mikrona, z drugimi besedami povedano, da je premer nekoliko večji kot desettisočinka milimi-tra. Dimenzije so zares majhne, pa vendar pravimo, da je virus mumpsa srednje velik, saj so drugi virusi, na primer virus po-liomielitisa. štirikrat manjši. Med mumpsovemu virusu podobne viruse prištevamo še razne druge povzročitelje nalezljivih bolezni, predvsem velja to za viruse influence A, B in C ter za viruse, ki povzročajo razne katarje na dihalih.. Moderna virologija imenuje te viruse mikroviruse. Moderna virologija lahko diagnosticira na relativno enostav-gnosticira na relativno enostaven način različne infekcije, ki jih povzroča mumpsov virus. To je zlasti takrat važno, ko klasični simptomi, niso posebno izraženi. Napredek virologije je pa važen tudi zaradi tega, ker upamo, da bomo našli cepivo proti mumpsu. Virus mumpsa prehaja od bolnega na zdravega, tako kot npr. virus gripe ali nahoda, ter se širi po kapljični infekciji. Drobne kapljice sline, ki jih vsak človek, ko govori, kašlja ali kiha, vsebujejo pri bolnem človeku tudi virus mumpsa. Te kapljice sline se dolgo zadržujejo v zrar du in lahko končno pridejo v dotik s sluznico zdravega človeka, ki je v isti sobi kot bolnik. Doba inkubacije traja 14 do 18 dni. V tem času se Je virus pa-rotitisa razmnožil v organizmu inficiranega, prodrl celo v kri in po njej prišel v najrazličnejše organe telesa. Znaki bolezni se pa večinoma pokažejo le na žlezah slinavkah, izredno redko pa tudi na drugih organih. Najbolj pogosto je prizadeta velika slinavka, ki jo nahajamo pri oziroma ob ušesu. V večini primerov obolita oba parotisa, zelo pogosto se pa tudi zgodi, da oteče v začetku žleza na eni strani, čez dan dva pa žleza na drugi strani lica. Boln.k, ki ima mumps, dobi širšo lično konturo, če pa je oteklina po eni strani bolj izražena, je ves obraz nesimetričen in je bolnikov videz malce smešen. Razen slinavke, ki leži ob ušesu, se lahko vnamejo tudi druge žleze slinavke. Ker smo omenili, da se virus mumpsa širi po krvi, je razumljivo, da pride virus mumpsa v vse dele organizma. Razumljivo nam bo zaradi tega, da dobijo bolniki simptome splošnega obolenja, nimajo apetita, muči jih glavobol, utrujeni so. Poudariti pa moramo, da so bolečine najbolj izrazite na področju vnetega parotisa (obušesne slinavke). Bolečina je precej tipična in jo bolnik najbolj občuti, ko odpira usta in ko žveči, torej takrat, ko se širijo in ožijo žve-kalke, na katerih leži parotis. Za razliko od angine se bolečine pri požiranju ne javljajo. Včasih tožijo bolniki, da imajo suha usta. V večini primerov bolezen ne traja dolgo, tako da se začne bolnik že po nekaj dnevih boljše počutiti. Tudi oteklina polagoma izginja in če ne pride do bolezenskih zapletljajev, bo zdravnik čez 10—15 dni pacienta proglasil za zdravega. Dogodi se pa tudi, da pride pri mumpsu do komplikacij. To se zgodi takrat, ko se poleg slinavke vname še kak drug organ, na primer možganske opne, spolne žleze, trebušna slinavka. V redkih primerih se dogodi, da se pri mumpsu slinavka sploh ne vname, ampak se bolezen manifestira le na zgoraj omenjenih organih. V takih primerih lahko diagnozo postavimo le na podlagi viroloških kriterijev. Najbolj pogosta komplikacija parotitisa je vnetje možganskih open tako imenovani meningitis. Meningitis, ki ga povzroča virus mumpsa, ni nevarno obolenje, ima zelo blag potek in mine čez nekaj časa brez zdravljenja in motenj. Razen meningitisa lahko nar stanejo pri mumpsu še druge komplikacije; tu je treba omeniti vnetje trebušne slinavke ali pankreatitis. Tudi ta komplikacija ni nevarna in težave, ki zaradi tega nastanejo, ne trajajo dolgo. Tretja komplikacija pri mumpsu je vnetje mod ali orhi-tis, ki se javlja pri moških. Zdravljenje mumpsa je zelo enostavno: bolnik mora ležati. Mirovanje in izolacija morata trajati najmanj teden dni. Mirovanje je priporočljivo že zaradi tega, da ne pride do komplikacij. Otečeno žlezo je treba ogrniti z ruto ali obložiti z var to. Proti bolečinam bo zdravnik predpisal ustrezne tablete ali praške. Na povzročitelja mumpsa ne vpliva noben do sedaj znan antibiotik. Priporočljivo je, da izpiramo usta s slezovim čajem. Cepljenja proti mumpsu ne poznamo, ni pa izključeno, da ga bomo imeli kdaj v bližnji prihodnosti. Dr. S. B. ...... Spekulacije celo s srebrnimi kovanci ŽENEVA, 19. — Kdo bi si bil mislil, da bo strah pred razvrednotenjem funta šterlinga in tudi kake druge valute spravil v težave tudi švicarsko zvezno vlado. In to na svojevrsten način. švicarski denarni zavodi, pa tudi švicarski državljan nasploh, je opazil, da je izginilo iz dnevnega obtoka veliko drobiža. Po ugotovitvah vladnih krogov je v zadnjih mesecih izginilo v tujine za 10 ton kovancev od 50 centov od 1 in od 2 frankov. Poizvedovanja so privedla do ugotovitve, da je to posledica organizirane špekulacije. Ker se je namreč cena srebru, podobno kot cena zlatu na prostem trgu, nekoliko dvignila in ker je papirnati denar začel izgubljati na svoji vrednosti, so neki špekulanti predvsem iz Anglije, pa tudi iz Zahodne Nemčije začeli kopičiti švicarske srebrne kovance, ki vsebujejo zelo visok odstotek te sicer ne?tako dragocene, vendar pa dovolj drage kovine. Pa ne samo Angleži in Nemci, tudi sami Švicarji so začeli kopičiti kovance in se otresati papirnatih bankovcev, saj je Švica, ki ji pravijo tudi svetovna banka, kot nekakšen barometer vsega, kar se na finančnem področju dogaja po svetu. Zato je deset ton srebrnih kovancev odšlo v tujino, nekaj ton srebra pa je skrito po švicarskih »družinskih bankah Ker je v vsakdanjem življenju prišlo do težav zaradi pomanjkanja drobiža. Je zvezna vlada sklenila dati v obtok nove kovance, vendar pa tokrat ne več srebrne kovance, pač pa kovance v sicer isti vrednosti, ki pa ne bodo vsebovali več niti trohice srebra. S 1. majem bodo švicarski denarni zavodi dali v promet večjo količino kovancev po pol, po eden in po dva franka, ki naj nadomestijo srebrne kovance, ki so «ušli» v tujino ali se skrili v «nogavice». Novi kovanci bodo iz zlitine, ki vsebuje 75 odst. medi in 25 odst. niklja. Seveda bi bilo nesmiselno s temi kovanci «špekuliratl», kot so s Srebrnjaki, saj bo dejanska vrednost na primer kovanca od 2 frankov komaj deset centov, torej komaj eno dvajsetinko normalne vrednosti. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RI - 10.15 Vokalni ansambel 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Mladinski klub - 15.25 Popevke - 16.30 «Fu-morama* - 17.00 Izbrali ste - 17.35 «Happening» - 18 00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje C. Villani -22.10 Plesna glasba Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila' - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Ital. plošče - 10.05 Sola - 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Tisočak - 14.4C Ital. popevke SOBOTA, 20. APRILA 1968 - 16.00 Nogometna tekma: Italija in Bolgarija - 17 45 Orkester Vukelič • 18.00 Znanstvena oddaja - 18.20 Stari čas - 21.10 Kennedy: «Hočemo nov svet* 21.25 Oddajali smo - 22.20 Skladbe ital. skladateljev. II. program 7.30, 8.30, 13.30 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete - 11.41 Popevke - 13.00 Filmska glasba - 13.35 Rita Pavone - 14.45 Glasbeni kotiček - 16.00 Rapsodija 16.35 Ital. zbori - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.06 Roman - 20.30 Jazz - 21.15 Plesna glasba. ///. program 10.00 De Lalandejeva kantata - 11.00 Antologija interpretov -12.20 Dvofakov kvartet opus 106 - 13.00 Respighijeve skladbe - 15.05 Brit-tenova opera «D giro di vite* - 17.20 Nemščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kino ir. gledališče - 20.00 Simf. koncert - 22.30 Fiocco-Vergoz: «Una mattina d’estate». Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.45 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja -8.55 Radijska šola 9.25 Naši ansambli - 9.45 M. Vodopivec: Otroška suita - 10.15 Pri vas doma - „ „ ___________ 11.00 Turistični napotki - 11.20 Kar oddaja”- 21.35 Videofon 21.50 Film po domače - 12.00 Na današnji dan TVS Ovmli 19.35 .filmitana - 12.10 Kodaly: «Harry Janos* • 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Popevke - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Melodije 15 45 K T. Mohamed: Oči 16 00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! - 18 00 Aktualnosti - 18.15 Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga - 19.0G Lahko noč, otroci! - 19 15 Ivanka Kraševec - 20.00 Ansambli 21.00 Melodije -22.10 Oddaja za izseljence. Ital. televizijo 10.30 Šola 12.30 Poljudna znanost 13.00 Komični film - 13.30 Dnevnik 15.55 Nogometna tekma Italija-Bolgarija 17.45 Giocagid 18.15 Program za mladino 19.50 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV priredba «Addio giovl-nezza* - 22.15 Gospodarska rubri ka • 23.00 Dnevnik. II. kanal 17.30 Plavalne tekme - 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Črnsko gledališče - 22 00 Beethovnova simfonija štev 5. Jug. televizija 18.00, 20.00. 2ž.40 Poročila ■ 9.40, 14.35 TV v šoli - 15.55 Nogomet Italija Bolgarija 18.05 Kažipot 18.30 Dogodivščine kap Coocka 19.20 Zanimivosti v svetu 19.45 Vijavaja_ 20.35 Mirno spite, hum. SPOMINI 15. Italijaški socialisti so, ne da bi se posvetovali z nami, sklenili glasovati pri ožjih volitvah za italijanskega nacionalističnega kandidata. Svoj sklep so utemeljili s tem, da je puljski volilni okraj po zakonu določen za italijansko prebivalstvo, zaradi česar da je treba zagotoviti, da bo ta okraj poslal na Dunaj poslanca, ki bo zastopal v parlamentu italijansko prebivalstvo. Sklep je bil vsekakor napačen in temeljna napaka italijanskih sodrugov je bila, da se niso poprej posvetovali z nami. O tem sklepu italijanskih sodrugov sem napisal krajši članek za Rdeči prapor pod naslovom Ne strinjamo s#, v katerem sem ostro napadel ravnanje italijanskih socialistom v Puli in v katerem sem med drugim napisal tudi tole: <:To naše opravičujoče stališče v nasprotstvu s taktiko istrskih italijanskih sodrugov nam nalaga obenem dolžnost izjaviti, da bi odločno odklonili tudi vsakršni drugi kompromis tudi s tamošnjo slovansko stranko, katere možnosti cenimo ravno tako nizko, kakor one italijanske, ter zavračamo že apriori vsako sumničenje o našem internacionalnem stališču, ki bi se morda iz tega znalo poroditi. To naj cenjeni istrski sodrugi blagovolijo vzeti na znanje ter naj imajo pred očmi vedno Marxove besede .osamosvojenje proletariata mora biti izvršeno le potom proletariata samega’.« (Rdeči prapor, 28. junija 1907.) Hkrati sva s Kermoljem na konferenci zaupnikov italijanske socialistične stranke Istre, ki je bila 14. 7. 1907. leta, odklonila opravičilo za fak sklep, ki ga je podal Josip Tuntar. Na tej konferenci je bil na zahtevo naših zastopnikov soglasno sprejet sklep, da se za Istro ustanovi poseben politični odbor Jugoslovanske socialnodemokratične stranke. Politični odbor Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Trstu pa je sprejel sklep, da se mora en član odbora takoj preseliti v Pulo, si poiskati v svoji stroki delo in polagoma organizirati samostojno politično organizacijo Jugoslovanske socialnodemokratične stranke za Istro. Na moj predlog smo sklenili poslati v Pulo sodruga Petejana. Socialnodemokratične kandidate je za vse slovenske volilne okraje določil VI. kongres Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, ki je bil v dneh od 2. do 4. februarja 1907. v Trstu. Na tem kongresu je bil izbran poleg drugih za socialističnega kandidata tudi Ivan Cankar. Volilna agitacija je bila zelo vroča. Naša stranka je agitirala za svoje kandidate v imenu svojega socialnodemokra-tičnega programa, šlo nam je predvsem za to, da bi ob tej priložnosti čimbolj razširili socialistično misel, da bi jo ponesli čim globlje med delavce in na deželo. Volilni boj nam je služil tudi za boj proti narodni nestrpnosti, proti narodnemu sovraštvu, za bratstvo med narodi, predvsem za bratsko sožitje med Slovani in Italijani. V prav takem duhu so vodili volilno agitacijo tudi italijanski socialisti. Iz poročila s shoda za slovenske šole, ki je bil pri Sv. Jakobu 1902. leta, je razvidno, da sta voditelj Jugoslovanske socialnodemokratične stranke Josip Kopač in zastopnik italijanske socialistične stranke Ezio Chiussi že tedaj jasno povedala, da so slovenski in italijanski socialisti v Trstu pripravljeni stopiti na ulico za slovenske šole Vendar bi bilo napak domnevati, da smo si bili slovenski socialisti v Trstu že tedaj povsem na jasnem glede stališča, ki naj ga zavzamemo do slovenskega narodnega gibanja v Trstu in na vsem Primorskem ter do narodnega problema sploh. Danes, po šestdesetih letih, in po vsem, kar se je v tem času zgodilo, bi se pc mojem moralo jasneje gledati na primorsko slo^ vensko narodno gibanje v tistih časih. Trst z vso Primorsko in Istro je bil za socialno demokracijo trd oreh Mesto Trst ni bilo samo po svoji večini italijansko, govoreč« mesto, marveč je bilo tako tudi po svoji miselnosti, običajih in kulturi. V Trstu se je sploh samo italijansko ■‘govorila In to mesto je desetletja dobesedno požiralo slovenske delavce in kmete, ki so prihajali iz zaledja in jih poitalijančevalo. Zato je Trst jezikovno bil in ostal italijanski, dasi je večina njegovega prebivalstva bila slovenskega in hrvatskega porekla. Shod za slovenske šole pri Sv. Jakobu me je opozoril, da v Jugoslovanski socialnodemokratični stranki v Trstu glede narodnostnega vprašanja ni vse v redu. Kasneje sem prišel do prepričanja, da je bila temu le deloma kriva slovenska socialistična stranka v Trstu, ki je bila dolga leta sestavljena izključno iz delavcev, da pa so bili bolj kot socialisti tega krivi slovenski narodnjaki. Slovenski socialisti ali socialni demokrati na Primorskem in v Istri se niso nikdar potrudili, da bi slovensko narodno gibanje v teh pokrajinah teoretično obdelali. Pa tega tudi niso mogli, ker niso imeli v svojih vrstah nikogar, ki bi se bil lahko resno posvetil reševanju tega problema s socialističnega stališča. Se pravi slovenski socialisti niso imeli v svojih vrstah teoretično podkovanih ljudi, ki bi bili sposobni reševati take probleme Nasploh so se slovenski socialisti oklepali svojega brnskega narodnega programa Isto velja še v večji meri za slovenske narodnjake, ki sploh niso imeli nobenega narodnega pro- grama m sc mislili, da je njihova dolžnost le šteti tržaške Slovence Ko danes premišljujem, kaj bi morala biti dolžnost socialnih demokratov glede slovenskega in italijanskega narodnega vprašanja v Trstu, gledam na to dolžnost še vedno tako, kakor sem nanjo gledal takrat Treba je ponovno povedati. da so bile vse socialnodemokratične stranke, in torej tudi naša slovenska ali jugoslovanska, delavske stranke Prvotno se je naša stranka tudi tako imenovala: Delavska social-nodemokratična stranka. Čeprav je res. da je stranka morala ščititi delavstvo v njegovem boju za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, se vendar ni imenovala de- lavska zaradi tega, marveč se je tako imenovala predvsem zato, ker je bil in je proletariat najrevolucionarnejši razred, sposoben izvesti socialistično revolucijo, in je edini razred ki ni imel in nima v revoluciji kaj izgubiti Ce trdimo, da jo delavsko najrevolucionarnejši razred pa še ni rečeno da moramo na njegov račun zanemarjati kmečko prebivalstvo Rad priznam, da se stranka, kakršna je bila Jugoslovanska socialnodemokratična stranka, ki še ni uspela združiti v svojih vrstah vsaj večine slovenskega proletariata še ni mogla intenzivno ukvarjati s pridobivanjem revnih kmetov v svoje vrste, vendar sem že leta 1907 na konferenci Jugoslovanske socialnodemokratične stranke za Primorsko priporočal stranki, naj ukrene vse, da pridobi kmečko prebivalstvo za skupen nastop z delavci. Ker je bilo izkoriščan pioletariata mednarodni problem, ga je bilo treba vzgaiati v mednarodnem duhu in ga tudi organizirati na mednarodni csnovi Ker so imeli v Trstu, na Primorskem in v Istri slovenski, italijanski in hrvatski proletariat med katerim so slovenski, hrvatski in italijanski nacionalisti širili narodni razaor, in ker je vladala med prebivalci vseh treh narodnosti narodna nestrpnost, je bila naloga socialne demokracije združiti delavstvo vseh treh narodnosti, težavna in komplicirana Predvsem narodni, pa tudi gospodarski položaj Slovencev in Italijanov v imenovanih treh provincah praktične ni bil enak. Italijansko prebivalstvo, torej tudi italijansko delavstvo, je uživalo vse jezikovne pravice, Slovenci in Hrvati pa teh pravic niso imeli ali so jim bile okrnjene Zategadelj je bil položaj slovenskih in hrvatskih socialistov kakor koli je videti paradoksno, lažji od položaja italijanskih socialistov. Jugoslovanski socialisti na Primorskem in v Istri so morali podpirati in so podpirali boj Slovencev in Hrvatov za vse pravične zahteve Bili so lahko dopolnilo ali pomoč slo-venskemu m hrvatskemu narodnemu gibanju Italijanski socialisti se pa glede narodnega vprašanja nikdar ah pa skoraj nikdar niso mogli strinjati ali ujemati z italijanskimi nacionalist ki so poniževali Slovence in Hrvate ter se borili proti njihov! enakopravnosti z Italijani Tako smo imel, v Trstu f'cer sa,T eno socialistično stališče, ki pa so ea slovenski hrvatski socialisti vedno lažje zagovarjali kot pa ttali- !.?!*uk»-xTrebf dati p0lno Priznanie vodstvo italijanske sofistične stranke v Trstu in na Primorskem da je skoraj vedno zavzemalo stališče v korist slovenske narodne manj-sine. T° je bila sicer njegova socialistična dolžnost ki pa je kljub temu zahtevala pogum in socialistično zavest (nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,8, najnižja 12,9, ob 19, uri 18,6 sto pinj, zračni tilak 1022,4 stanoviten; vlaga 66 odst., brez vetra, nebo 2/10 poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 16,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 20. aprila BOŽIDAR Sonce vzide ob 5.10 in zatone o*1 18.57 — Dolžina dneva 13.47 — W na vzide ob 2.31 in zatone ob 11.13' Jutri, NEDELJA, 21. aprila SIMEON V DEŽELNEM URADNEM VESTNIKU Objavljena važna zakona o urbanistiki Z ter o novih postopkih pri javnih delih Ustanovili bodo deželni in pokrajinske odbore za javna dela Prehod urbanističnih pristojnosti na deželno upravo Z objavo v deželnem Uradnem vestniku začne veljati zakon štev. 22 iz lanskega leta o novih postopkih glede javnih del. Ta zakon določa, da se ustanovijo deželni odbori za javna dela, kmetijstvo in gozdove ter urbanistiko, kakor tudi pokrajinski odbori odbomištva za javna dela. S 27. aprilom se torej začne u-radna dejavnost novih deželnih organov in obrobnih uradov odbor-ništva javnih del. S tem se odpira novo razdobje pri upravljanju javnih del, ker prevzame dežela vse naloge, ki jih določajo izvršilni predpisi statuta. Doslej je opravljala dežela svojo dejavnost s pomočjo upravnega tehničnega odbora pri nadzomištvu za javna dela in pokrajinskih uradov tehničnega urada na podlagi prehodnih norm. Odslej bo dežela torej delovala na tem torišču samostojno. Vprašanje prenosa nalog in organizacije obrobnih uradov je torej neposredno načelo deželno odbomištvo za javna dela, ki bo v ta namen navezalo stike z deželnim nadzomištvom za javna dela in s tehničnimi uradi. Sklenili so, da bodo do 27. t.m. sprejemali vso pošto, ki se nanaša na javna dela, pri pristojnem odtoor-ništvu v Trstu in tudi pri državnih uradih, kakor se je dogajalo doslej. Od 27. aprila dalje pa se moTajo javne ustanove neposredno obračati na pokrajinska ravnateljstva. 14. številka deželnega Uradnega vestnika, ki je izšla 16. aprila, vsebuje tudi zakon štev. 23 z dne 9. aprila 1968 o urbanističnih normah. Gre za važen ukrep, ki je naletel na odobravanje strokovnjakov, kateri se ukvarjajo s tem vprašanjem. Na podlagi tega zakona bo območje, na katerega se nanaša, mnogo širše od predpisov dosedanjih državnih zakonov. Deželni zakon je podoben tridentinskemu, toda upošteva tudi nekatere kriterije, ki jih vsebuje zakon »Mancini«, tako da se deželna zakonodaja čimbolj usklaja z državno. Zakon jasno določa odnose med deželnim in krajevnim urbanističnim načrtovanjem in jasno opredeljuje tudi vse pristojnosti. Zakon zagotavlja avtonomijo občin, saj lahko same določajo vsebino urbanističnega načrta, 'pri čemer pa morajo spoštovati splošni deželni urbanistični načrt in ustrezne zakone. Dežela bo torej pripravila svoj načrt, potem pa ga bo predala v proučitev občinam, ki bodo lahko predlagale potrebne spremembe. Zakon spodbuja občinske uprave, da usklajajo svoje načrte in da se združujejo v večje enote, tako da bo načrtovanje organsko. Ce ne bi bilo vse delo usklajeno, bi prišlo namreč do nevarnih izkrivljanj. Kazno je, da predstav-.............. načrtovanje važ- no osnovo za načrtno politiko gospodarskega in socialnega razvoja deželne skupnosti. Deželni zakon je sestavljen iz 40 členov, ki so porazdeljeni v šest oddelkov. Zakon med drugim določa, da župani po posvetovanju z gradbeno komisijo suspendirajo vse prošnje za gradbena dovoljenja, če so v nasprotju s sprejeti mi načrti. Ta sklep mora kasneje potrditi deželni odbor. O urbanističnih normah so obširno razpravljali lani deželne sekcije vsedržavnega zavoda za urbanistiko, še preden je bil sprejet zakon. Pri tem so poudarili, da so te norme zelo pozitivne. Okrogla miza o zakonu glede okuževanja zraku Na sedežu časnikarskega krožka je bila včeraj okrogla miza o novem zakonu, ki bo stopil v veljavo 9. julija, glede okuževanja zraku. Predsedoval je prof. Gior- gio Costantinides, poročila pa so imeli odv. Antonini, dr. Aldo Fabiani in inž. Marino Tassinari. Pozdravil in predstavil jih je predsednik krožka inž. Bartoli. Dr. Fabiani je analiziral zakonske predpise z vidika javne higiene. Odv. Antonini je omenil zgodovinski potek in pravno podlago zakonskih predpisov ter določb. Inž. Tassinari je obrazložil zakon in pravilnik, v kolikor se tiče gradbeništva ter izdelovanja in nato delovanja termičnih naprav. Prof. Costantinides je podrobneje obrazložil zakonske predpise glede ogrevalnih naprav, nato pa je poudaril, da bo novi zakon učinkovit ter koristen, če ga bodo s prepričanjem sprejeli in upoštevali tehniki, proizvajalci raznih naprav ter inštalaterji. “ Jutri ob 11. uri bo v javnem parku «Muzio Tommasini« spominska svečanost pred doprsjem Ni-cola Cobollija. Popoldne ob 17. uri bo v istem parku koncert godbe občinskih rekreatorijev. SINOČI SESTA PREMIERA SG V KULTURNEM DOMU animiva uprizoritev Kozakovega «Kongresa» v koncertni izvedbi Slovenskega gledališča Delo sloni na klenih dialogih, ki osvetljujejo razčiščevalne procese v družbenem razvoju Sinočja uprizoritev Kozakove drame «Kongres» v našem Kulturnem domu je bila brez dvoma zanimiv dogodek iz več razlogov. Predvsem smo prisostvovali izvedbi slovenske dramske novosti (z doslej edino odrsko postavitvijo v ljubljanski Drami), kar je za nas v zamejstvu vedno koristno in tudi poučno. Potem smo prisostvovali uprizoritvi dela. ki zgovorno odraža določene miselne tokove v sodobnem slovenskem literarnem in dramskem ustvarjanju, zlasti pa angažiranost sodobnega slovenskega ust. varjanja v kritičnem spremljanju in sooblikovanju družbenih procesov, oziroma v iskanju izhodov iz nekaterih paradoksnih položajev, v katerih se je družba znašla na določeni stopnji svojega razvoja. In končno je bila sinočnja uprizoritev zanimiv dogodek tudi zato, ker nam je režiser Jože Babič nudil koncertno - bralno izvedbo, kar je za naše gledališko občinstvo, vajeno tradicionalnih postavitev, novost. Dramatik Primož Kozak je svoje dogajanje postavil v okvir univerzitetnega akademskega sveta, v iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA NA ŽELEZNIŠKEM RAVNATELJSTVU Sklepi mednarodne konference o prevozu živine skozi Prosek Jugoslovanski predstavniki so sporočili, da bodo uvedli prevoz živine s posebnimi hitrimi vlaki V preteklih dneh je bila v Trstu na pobudo glavnega ravnateljstva itUjanskih železnic iz Rima mednarodna konferenca o prometu z živino skozi openski in proseški kolodvor, katere so se udeležili poleg italijanskih tudi delegati iz Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Konferenco je odprl ravnatelj železniške uprave v Trstu inž. Vihata, ki je imel tudi uvodno poročilo o tem važnem vpraša- nju, ki je zlasti lan; poleti in je šeni povzročijo toliko polemike gle- 5:,oX;,T»?e',iK.irof*!Ta žeje, vročine in lakote poginilo na kolodvoru na Proseku na stotine glav goveje živine To je--seveda razburilo javnost, ki je odločno protestirala proti pomanjkanju _u-streznih naprav na tej mejni železniški postaji. Prav omenjeni pojavi so dali tudi pobudo za omenjeno konferenco, na kateri so razpravljali, kakšne ukrepe je treba sprejeti, da se prepreči, da bi se kaj takega ponovilo. Skozi proseško železniško postajo gre največ uvožene živine za italijanski trg. Kot je bilo poudarjeno tudi na konferenci, promet z živino skozi proseški kolodvor iz leta v leto narašča. Leta 1965 je šlo skozi omenjeni kolodvor 17.947 vagonov živine, leta 1966 25.580, lansko leto pa 28.988 vagonov živine. V zvezi z zaključki konference je bila sinoči na tržaškem železniškem ravnateljstvu tiskovna konferenca, ^njk l^ij^r^j^jtalijanska delegacija ferenci obravnavali in do katerih konkretnih zaključkov so prišli. Ravnatelj- težaške železniške u-prave inž. Vihata je najprej pojasnil, da je italijansko delegacijo vodil dr. Toninelli iz glavnega ravnateljstva v Rimu ter je pri tem o-menil še druge italijanske delegate in strokovnjake, ki so bili prisotni na srečanju s časnikarji. Inž. Vihata je omenil pomen konference med lja urbanistično ......................................................................................................................................n................................... NADALJUJE SE RAZDELJEVANJE VOLILNIH POTRDIL Včeraj predloženi prvi znaki raznih strank za deželne volitve Za KPI-PSIUP bodo jutri v kinu Grattacielo govorili kandidata za senat Roberto Costa m Šema ter tajnik PSIUP Martone - Danes za KD otvoritev kampanje z govorom podtajnika Piccolija Županstvo sporoča, da se nadaljuje razdeljevanje potrdil volivcem, ki so vpisani v volilne sezname za politične volitve. Od 212.052 potrdil, ki so bila izročena občinskim slugom, so jih doslej razdelili 86.925, medtem ko so sluge vrnili 3.801 potrdilo pristojnemu uradu. Volilnih upravičencev namreč niso našli na naslovu, ki je naznačen na potrdilih. V voiiine sezname za poslansko zbornico je vpisanih 215.598 voliv-od katerih 97.147 moških in cev, 118.451 žensk. V tem številu jv zapopadenih tudi 3.546 volivcev, ki so v inozemstvu. Njihovih potrdil niso izročili slugom, marveč so Jih pridržali v volilnem uradu občine, ki je sporočila prizadetim z dopisnicami, da bodo lahko prišli po potrdila, če pridejo slučajno volit. V volilni seznam za senat pa je vpisanih 202.017 volilnih upravičencev to je 90.257 moških in 111.760 žensk. Kot je znano, je ta raziika s številih odvisna od tega, da nimajo štirje letniki pravice do glasovanja pri volitvah za senat. Včeraj zjutraj ob 8. uri se je začelo v pisarni tržaškega prizivnega sodišča vlaganje volilnih znakov raznih list za udeležbo na deželnih volitvah Odbomištvo za kraievne ustanove je sporočilo, da je bilo do 12.30, ure predloženin že 11 znakov naslednjih strank: in gibanj UDNR, Gibanja za tržaško zvezo, Gibanje za neodvisnost Tržaškega ozemlja, Gibanje fronte za neodvisnost, Gibanje tržaške zveze za Tržaško ozemlje, Furlansko gibanje; MSI, PDIUM, PLI, Slovenska skupnost in KD. Tržaška federacija KPI sporoča, da bo imela danes naslednja zborovanja; ob 10.30 na Ponterosu (Silvano Bacicchl), ob 11. uri na Trgu Tra i Rivi (Bruno Zecchini), ob 18. uri pri zasilnih hišah pri Sv. Am (Dario Supancich), ob 19. uri v Križu (Dušan Lovriha in Ar-turo Calabria), ob 20 v Saležu (odv. Godnič), ob 20 v Nabrežini konferenca sekcije, na kateri bo sta govorila senator Vidali in kandidat za poslansko zbornico Albin Skerk. Vsi govorniki bodo govorili o propadu politike leve sredine. Jutri ob 10.30 bo v kinu Grattacielo skupno zborovanje KPI-PSIUP o temi »Enotnost levice za preporod Trsta«. Govorili bodo Roberto Costa, podpisnik Parrijevega poziva in neodvisni kandidat KPI-PSIUP za senat v prvem volilnem okrož- ju; Ezio Martone, deželni in pokrajinski tajnik PSIUP, Paolo Šema, tajnik avtonomne tržaške federacije KPI, kandidat KPI-PSIUP za senat v drugem volilnem okrožju. Predsedoval bo Pio Montesi, pod* pisnik Parrijevega poziva. Jutri ob 10.30 bo tudi zborovanje KPI v Gabrovcu, kjer bo govoril kandidat za deželni svet Franc Gombač. Ob isti uri bosta govorila v Miljah na Trgu Marconi kandidat za poslansko zbornico Milo Gasto-ne in Galliano Donadel, kandidat za deželni svet. Danes ob 18.45 bo v kinu Grattacielo otvoritveno zborovanje Krščanske demokracije, na katerem bo govoril vsedržavni podtajnik Flaminio Piccoli. Svet SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi svoje somišljenke in volivce, da podpišejo kandidatno listo SLOVENSKE SKUPNOSTI za deželne volitve. Podpisovanje kandidatne liste bo ob navzočnosti notarja po naslednjem razporedu: danes, 20. aprila, v Trstu na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli 22/11. od 20.30 do 22. ure; od ponedeljka, 22. aprila, do petka, 26. aprila, v pisarni notarja Claricha v Trstu v Ul. 30. oktobra št. 19 — nasproti baru Tivoli — od 9. do 13. in od 16. do 19. ure; v ponedeljek, 22. aprila, od 20. do 21. ure v Sv. Križu pri gospe Tence št. 94; v torek, 23. aprila, od 20. do 21. ure v Borštu v srenjski hiši. Izjava poslanca Aignerja Preden je odšel iz Trsta, kjer je predsedoval zasedanju študijske skupine evropskega parlamenta za deželna in krajevna vprašanja, je poslanec Heinrich Aigner izjavil, da so bili rezultati tržaškega srečanja z deželnimi in občinskimi oblastmi dobri in pozitivni. Evropski parlamentarci niso imeli le priliko seznaniti se z vprašanji, ki se postavljajo na deželni ravni, marveč so jim tudi {»stavili stvarne predloge. Med temi predlogi je tudi ta, da bi pripravili poglobljeno študijo o deželi, katero bi izročili evropskemu izvršnemu svetu preko italijanske vlade. Tako bi se lahko tudi Furlanija - Julijska krajina vključila v evropsko integracijo. Aigner j« dejal, da pobuda pred- sednika dežele Berzantija in tržaškega župana Spaccinija dokazuje, da se krajevne oblasti zavedajo res-ničnih razvojnih potreb ter hočejo sprejeti ukrepe za reševanje raznih vprašanj. To je važno sedaj, ko Je evropski izvršni svet izjavil, da bo poslej posvečal veliko pažnjo deželni politiki. Na koncu je Aigner rekel, da je parlamentarce prijetno presenetila gostoljubnost, na katero so naleteli v Trstu. Prav tako so ugotovili, da gledajo krajevne oblasti stvarno na položaj in trenutne potrebe. Prekinjena dobava elektrike v nedeljo v Nabrežini Uprava ENEL iz Trsta sporoča, da bodo v nedeljo, 21. t.m. opravljali nekatera dela na električni napeljavi srednje napetosti v Nabrežini. Zato bo dobava elektrike v Nabrežini • Kamnolomi in bliž-nih predelih Nabrežine prekinjena od 5. do 17. ure. predstavniki železniških uprav, ki skrbijo za prevoz živine v Italijo, ali pa v druge države skozi italijansko ozemlje, ter je poudaril težave, ki so zlasti lani nastale na proseškem Kolodvoru Dejal je, da je osrednje ravnateljstvo italijanskih železnic že sprejelo nekatere važne ukrepe za okrepitev železniških naprav na Opčinah in na Proseku in poudaril, da se bodo začeta dela nujno zavlekla, ker ni mogoče ustaviti prometa na tej važni železniški progi. Inž. • Villata je nadalje dejal, da je treba biti pri prevozu živine zelo previdni, ker gre «za potnike, ki se ne znajo in ne morejo pritožiti«. Zaradi tega se je italijanska železniška uprava zlasti pred poletnimi meseci, ko prihaja največ živine z onstran meje, hotela dogovoriti z ostalimi prizadetimi upravami, da se najde rešitve, ki bodo odpravile dosedanje težave. Dr. Toninelli, vodja italijanske delegacije, je pojasnil, da so s predstavniki jugoslovanskih, madžarskih, romunskih in bolgarskih železnic razpravljali tako o tem, da je treba živino pri prevozu zaščititi, jo normalno krmiti in napajati, da ne bo stradala v vagonih. Poleg tega pa so se vsi strinjali, da morajo biti vagoni, v katere naložijo živino za izvoz, primerno zračeni, da ne bo živina v poletnih mesecih trpela prevelike vročine. Dr. Toninelli je tudi dejal, da tuje prizadete železniške uprave v glavnem spoštujejo pravila o prevozu živine. Opozoril pa je na nevarnost, ki vedno preti, da bo tudi v prihodnosti prišlo do natrpanja mejne železniške postaje z vagoni z živino, če bodo pristojni organi Evropske gospodarske skupnosti določevali brez predhodnega obvestila višje ali nižje uvozne carine Povedal je, da je minister za promet Spagnolli že posredoval pri EGS in da bodo to zadevo uredili. Najvažnejše na tei konferenci pa je bilo to, da so predstavniki jugoslovanskih železnic sporočili, da bodo po vstopu v veljavo novega letošnjega žel. voznega reda_ pro- ti koncu maja uvedli prevoz živine s posebnimi vlaki (največ po tri kompozicije na dan), ki bodo vozili do proseške železniške postaje z mnogo večjo brzino kot navadni tovorni vlaki. S tem bodo skrajšali čas prevoza živine na jugoslovanskem ozemlju za 4 ure na dan, kar bo znatno olajšalo ravnanje z živino. To bo tudi znatno olajšalo delo italijanskim železnicam, ki bodo lahko te vlake odpremile naprej. Na teh posebnih jugoslovanskih vlakih bodo prevažali jugoslovansko živino in živino iz ostalih treh jugoslovanskih sosednih držav, ki so se udeležile konference. n 111111111111111111 um iiiiii iii im milili iiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii hi 111111111111111111111111111111111111111 m OD 28. APRILA DO 5. MAJA NA POMORSKI POSTAJI Mednarodni salon turizma in druge važne prireditve V oKviru mednarodnega salona turizma, ki bo prvič v Trstu pod pokroviteljstvom italijanske federacije združenj potovalnih uradov (FIAVET) in se bo začel v nedeljo, 28. aprila na Pomorski postaji, bodo ludi nekatere vzporedne prireditve. V torek, 30. aprila, in v sredo, 1. maja bo okrogla miza o temi »Reklama in turizem«, od 28. aprila do 5. maja bodo prikazovali turistične filme iz raznih držav. Predvajali bodo kar 28 dokumentarnih filmov. Mednarodni salon turizma se bo zaključil v nedeljo, 5. maja. Druga važna prireditev bo vse-državm zasedanje o poklicni vzgoji na turističnem sektorju, ki bo v ponedeljek, 29 aprila. Zasedanje bo odprl z uvodnim govorom prof. Vi-nicio Baldelh predsednik ENALC, nato pa bodo imeli poročila Ennio Abate, dežemi tajnik ENALC, prof. Albano Mainardi, predsednik zavoda za strokovno gostinsko vzgo jo v Stresi in dr. Piero Gherardi iz Firenc. Zasedanje se bo zaključilo 29. aprila z diskusijo in zaključnim govorom predsednika prof. Baldellija. Na mednatodnem salonu turizma bo sodelovalo 15 držav, razne u-stanove, ki se ukvarjajo s turizmom, potovalni uradi, pomorske družbe, ustanova ENIT, uprava dr žavnih železnic, deželne uprave, pokrajinske turistične ustanove itd. Vzporedno z mednarodnim salonom turizma bo od četrtka, 2. maja do nedelje, 5. maja, tudi na Pomorski postaji, peti vsedržavni kongres italijanske federacije združenj potovalnih uradov, katerega se bo udeležilo približno 400 delegatov. katerem prihaja do spopadov, ki. mi je zdela posrečena in učinkovi- izhajajo iz upora intelektualcev to skladna z nekaterimi projekcija- proti notranjemu univerzitetnemu ustroju, ki je odraz ingerence vladajoče družbene oblasti v pristojnosti, ki jih profesorji in docenti z dekanom vred zahtevajo zase. V bistvu gre za demokratizacijo in humanizacijo razmer na najvišjem kulturnem forumu, za prilagoditev teh razmer novi stopnji razvoja družbe, ki sama zahteva širokih sprostitev, ki pa se v teh zahtevah tudi še vedno išče. Problem je seveda širok in je različnih aspektih svetoven po- mi. jav. Dejstvo pa je, in to nam potrjuje tudi naša stvarnost, da je tudi kot svetovni pojav lahko gonilna sila v smeri napredka samo tam, kjer je družba v svojem razvoju dosegla možnost razreševanja takih problemov na najširši demokratični osnovi. Moč te Kozakove drame je v dialogu, ki je vseskozi brezkompromisen, manj pa v izdelavi posameznih značajev. Morda je ta občutek pogojen v koncertni izvedbi, ki gledalca, v pomanjkanju odrske dinamike in scenske razgibanosti, sili k koncentraciji na dialog. Prav zato se mi zdi, da delo ni moglo zaživeti v vsej prepričljivosti, tudi če je res, da je «Kon-gres» izrazito diskusijska drama, kajti nosilci te diskusije so vendarle živi ljudje, ki svoja stališča utemeljujejo tudi s svojo fizično človečnostjo, ki mora seveda dobiti tudi svoj odgovarjajoči odrski obraz. Razen tega pa je manjša ali večja prepričljivost koncertne izvedbe odvisna tudi od manjše ali večje predisponiranosti ansambla kot celote in kot posameznikov za pogovorno igro, ki ima svoje povsem specifične zahteve zlasti glede dikcije, pa tudi glede govorne dinamičnosti. Režiser Jože Babič se je tega očitno zavedal, zato je najbrž tudi malce odstopil od čiste koncertne postavitve s tem, da je izvajalcem vendarle dovolil manjše odrske premike in manjše sprostitve od tekstovne priloge, da je dejanje dopolnil s projekcijami diapozitivov, ki so skupno s svetlobnimi učinki in enostavno sceno, zasnovano na ver likalnih panojih v ozadju, nekako ustvarjali ambient in občasne asociacije. Zlasti scenska rešitev se Danes se poročita v Nabrežini TAMARA CAHARIJA in DARIO CUPIN Odbor in člani športnega društva Sokol jima želijo obilo sreče na skupni življenjski poti. čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. V posameznih vlogah so nastopili Rado Nakrst kot rektor Samson, Edvard Martinuzzi kot prof. fizikalnih ved Jakob Stane Starešinič kot predsednik univerzitetnega sveta in politik VincentIt Lojze Milič kot inž. kemije in sekretar univerzitetnega sveta Just, Livio Bogateč kot pisatelj in politični aktivist Benjamin, Jožko Lukeš kot docent filozofije Gabrijel, Stane Raztresen kot biolog in znanstveni sodelavec Klement, Silvij Kobal kot sociolog, zaposlen kot mizar, Damjan, Zlata Rodoškov.-’ (Tereza), Lidija Kozlovičeva (Katarina) ter še profesorji Adrijan kustja, Dušan Jazbec, Danile Turk in Pavel Mo-relj. Ne preveč številno občinstvo je izvedbo kljub njeni neobičajni dolžini (navzlic okrajšavam) spremljalo z očitno zbranostjo in zainteresiranostjo ter je na koncu vse nastopajoče nagradilo z aplavzom za njihov nemajhen trud. Predavanje Sazonova o zimskem vzponu v severni triglavski steni Tone Sazonov, eden od najboljših slovenskih alpinistov, član številnih jugoslovanskih odprav v tuja gorstva, je bil včeraj gost alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva. V »Gregorčičevi« dvorani je Sazonov ob spremljav-barvndh diapozitivov govoril o prvenstvenem zimskem vzponu preko Čopovega stebra v severni triglavski steni, ki ga je pred nedavnim opravil s tovarišem Alešem Kunaverjem in Stanetom Belakom. Vzpon, ki je bil opravljen v osmih dneh v izredno slabih vremenskih razmerah, pomeni enega od vrhunskih dosežkov slovenskega piezal-stva. Po Sazonovu je prevzel besedo prof. Igor Škrab iz Sežane, ki je govoril o opremi planinca in alpinista. Slednje predavanje je bilo namenjeno predvsem mladim udeležencem plezalnega tečaja, ki se bo v kratkem začel v Glinščici. V ponedeljek, 22. t.m. ob 18. uri bo v «Dvorani, akademskih aktov« pravne fakultete na Trgu Europa 1, predaval redni profesor ustavnega prava na turinski univerzi prof. Leopoldo Elia o temi: «Osebnost šefa države v italijanskih ustavnih izkušnjah 1948-1968. Predavanje je na pobudo Zavoda za javno pravo pri pravni fakulteti tržaške univerze. iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiii PRED ZAČETKOM GRADNJE TOVARNE GMT Člani odbora prizadetih lastnikov na razgovoru pri dr. Sacerdotiju Zanimali so se za odkupne cene in za zaposlitev domače delovne sile - Zagotovila predsednika ustanove EPIT Kakor smo že poročali, so lastniki zemljišč iz Boljunca, ki bodo prizadeti zaradi gradnje tovarne GMT, ustanovili svoj odbor, da bi laže in učinkoviteje branili svoje pravice, člani tega odbora so bili včeraj na vodstvu ustanove za industrijsko pristanišče in Jih je sprejel predsednik dr. Sacerdoti. V razgovoru z dr. Sacerdotijem so se predvsem zanimali, kako je z napovedano gradnjo tovarne GMT in odkupom zemljišč, ki bodo prišla v poštev za gradnjo te tovarne. Kmetje imajo namreč zdaj polne roke dela in marsikdo je negotov, ali naj bi še naprej obdeloval svoj vinograd in njivo, saj bi bil trud zaman, če bi čez nekaj tednov prišli delavci z buldožerji. Dr. Sacerdoti je dejal, da bodo prav gotovo gradili tovarno GMT pri Boljuncu in da strokovnjaki zdaj pregledujejo ter ocenjujejo zemljišča. Za zdaj ni mogel povedati, kakšna naj bi bila odkupna cena, zagotovil pa je, da bodo cene zemljišč primerne in da lastnikom ne bo treba imeti opravka po sodnijah. Vsekakor pa je obljubil. da bo člane odbora povabil na razgovor proti koncu tega meseca in tedaj bo lahko tudi povedal, kakšne naj bi bile odkupne cene. Dr. Sacerdoti je tudi povedal, da bodo z deli začeli verjetno ob vznožju Krmačnika. Na zadevno vprašanje je zagotovil, da bodo poleg določene cene za zemljišča še posebej plačali trte, sadno drevje, namakalne naprave itd. Glede zaposlitve domače delovne sile, zlasti mladine, v novi tovarni, pa je dr. Sacerdoti zagotovil, da se bo za to zavzemal na pristojnem mestu. V Boljuncu so nam včeraj povedali, da nekateri lastniki zemljišč te dni prejemajo lz Trsta nekakšna vabila, naj se zglasijo pri nekem zasebniku. Kakor kaže, gre za poskus mešetarjenja, oziroma ponujanja uslug, ki Jih prizadeti lastniki ne iščejo, niti ne potrebujejo. Kmetje sami dobro vedo, da bodo najlaže in najbolj uspešno branili svoje pravice, če bodo složno nastopali, za nasvete pa že vedo, kam naj se obrnejo. Predavanj« dr. Zanettija o vprašanju univerz Krščanska demokracija sporoča, da je njen kandidat za poslansko zbornico dr. Zanetti snoči na skupščini sekcije stranke Kolonja - Sko-ljet obravnaval vprašanje krize in reforme univerz s posebnim poudarkom na protestno gibanje mla- dih. Dr. Zanetti je dejal, da je težko sprejemati zakone o tej zadevi ter poudaril, da je treba razširiti vlogo šole in jo demokratizirati na podlagi ustavnih načel, ki priznajo dostop vseh državljanov na najvišje šole ne glede na njih gmotne možnosti. To terja tudi gospodarski in tehnološki razvoj. Govoreč o mladini, je dr. Zanetti dejal, da bi bilo napačno podcenjevati nemir in nezadovoljstvo mladega pokolenja. Toda to idejno vrenje mladine je treba pravilno usmeriti, da se bo uresničevalo v demokratičnem in pozitivnem smislu. Občni zbor združenja krvodajalcev Jutri, 21. t. m., v prvem sklicanju ob 9. in v drugem sklicanju ob 10. uri, bo v kinodvorani Au-rora v Ul. del Bosco 4, redni letni občni zbor Tržaškega združenja krvodajalcev z naslednjim dnevnim redom: čitanje in odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora, predsedniško poročilo, finančno poročilo in razno. župan inž. Spaccind je včeraj sprejel na županstvu prof. Pistilli-ja, ki ga je spremljal predsednik upravne komisije podjetja Ace-gat dr. Stasi. Prof. Pistilli, kateremu so poverili sestavo načrtov za gradnjo novega vodovoda za Trst, je obvestil župana o dosedanjem proučevanju za gradnjo novega vodovoda. V Italcantieri v Tržiču Splavitev podmornice «Lazzaro Mocenigo» V tržaški ladjedelnici Italcantieri bodo danes ob 15. uri splavili novo podmornico italijanske vojne mornarice »Lazzaro Mocenigo«. Podmornica ima naslednje glavne značilnosti: dolžina 46 m, širina 4,75 m, nosilnost 525 ton. Takoj po splavitvi bo v dvorani tržiškega občinskega sveta slovesnost, med katero bodo predstavniki občine izročili zlato kolajno občine admiralu Alessandru Miche-lagnoliju v znak priznanja za njegove zasluge za tržiško mesto. V dvoranah jadralske družbe «Oscar Oosulich« bo vodstvo družbe Italcantieri priredilo m goste sprejem. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Primož Kozak KONGRES (koncertna uprizoritev v treh dejanjih) Režija: JOŽE BABIC DANES, 20. aprila ob 20.30 Abonma: I. ponovitev . red B sindikalni . red G dijaški - red F (Vstopnice so še na razpolago) V nedeljo, 21. aprila ob 17. uri Abonma: nedeljski pop. — red D Invalidski - red C okoliški - red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od četrtka, 18. aprila, dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Vozni red avtobusov za okoliški abonma Avtobus št. 1: Prečnik 15.45, Sesljan 16., Sv. Križ 16.10, Prosek 16.15, Kontovel 16.20. Avtobus št. 2: Col 15.40, Veliki Repen 15.45, Briščiki 15.50, Salež 16., Trnovca 16.05, Praprot 16.05, Sempolaj 16.10, Nabrežina 16.15. Prednost na sedeže v avtobusu imajo abonenti. V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 23. aprila ob 20.30 dr. FRANCE’ BERNIK, tajnik Slovenske matice v Ljubljani o temi Ivan Cankar - Lirski pesnik Na zanimivo predavanje, ki je posvečeno Ivanu Cankarju ob njegovi obletnici rojstva, ki bo 10. maja in 50-letnici njegove smrti decembra letos, vabimo naše še zlasti književnike, profesorje, akademike, člane p. d. Ivan Cankar in seveda vse obiskovalce kluba. Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju v a di MLADINSKI GLASBENO. LITER ARNI VEČER ki bo v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju S to prireditvijo se začenja proslavljanje stoletnega jubileja. ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA iz Bazovice vabi. na TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM v nedeljo, 21. aprila s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni zlasti mladina in člani vseh slovenskih športnih društev na Tržaškem. Slovensko prosvetno društvo TABOR Opčine V nedeljo, 21. aprila ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostuje dramska družina p. d. Prosek-Kontovel z Tho-masovo komedijo v treh dejanjih OSEM ŽENSK Vabljeni 1 KASTA priredi 1. maja 1968 izlet v RAKOV ŠKOCJAN Odhod ob 7.30 izpred sodnije. Vpisovanje v Tržaški knjigarni vsak dan od 18. do 19. ure. Gledajjšča Verdi Danes bo v gledališču Verdi Pt(* simfonični koncert spomladanske si®, foriične sezone. Orkester gledali^’ Verdi bo dirigiral dirigent Vittor® Gui, kot solist pa bo nastopil piani« Pietro Scarpini. Program bo v čel«11 posvečen Ludvvigu van Beethovnu i* bo obsegal uverturo op. 115, Cetf*1 koncert za klavir in orkester ter Se*11 simfonijo (Pastorale), Koncert se bo začel ob 21. uri. P( blagajni gledališča se nadaljuje Prt daja vstopnic. Teatro Stabile Igralska skupina Teatro Stabile ® je po daljši turneji po Italiji, je uprizarjala Goldonijevo komedij". »Lažnivec«, vrnila v našo deželo 'J je nastopila s «Komedijo Zannov« 1,1 turneji v Umagu in v Bujah. Danes ob 16.30 iin v nedeljo ® 10.30 bo «Komedijo Zannov« ponovi*’ za otroke v tržaškem Avditoriju, j Razstave v občini*! Dni*1 Od 22. do 30. tm. bo umetnostni galeriji na Trgu - . razstavljala svoja dela slikarka S»l bina Clama. Otvoritev razstave “ v ponedeljek, 22. tm. ob 18.30. j Nazlonale 16.00 «Camelot». R. Hate1*' V. Redgrave, F Nero. Film tf** oscarjev. Technicolor 70 mm sist?®' Excelslor 16.00 «Banditt a Milano*.1 M. Volonte, Don Backi, M. b*1, Technicolor • Technlscope, Fenice 16.00 «Sequestro di person® Franco Nero, C. Rampling. Tech® color. Eden 16.00 «Trans Europa ExpreS*J J. Louis Trintignat. Prepovedi® mladimi pod 18. letom, Technico*®' Grattacielo 22.00 »Benjamin«. Caf® rine Deneuve, M. Piccoli. M. M® gan. Technicolor. Prepovedano h*’ dint pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. v 16.00 «Quella carogna dell’ispett<® Sterllng« Henry Silva, Beba h®, čar. Technicolor. Prepovedano m*’ dimi pod 14. letom Alabarda 16.00 «Faccie per 1'lnfern® Gail Homycot, G. Peppard. Col® scope. Prepovedano mladini pod 1 letom. Filodrammatico 16.00 «Faccia a cia«. J. M. Volonte, T. Milian. j Moderno 16.00 «Q.uesti fantasmi*. Gassman, S. Loren. Barvni film. , Cristallo 16.00 «La calda notte “ ; Tispettore Tibbs«. j Garibaldi 16.00 «Come imparal jj amare le donne«. A. Ekberg,^ Nesrečen dan za tri dijake Trije mladi študentje so se včeraj popoldne ponesrečili ter so se morali zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico. Na dvorišču rekreatorija v Ul. S. Pantaleone je 14-letni Fabio Pizzi s Trga Giarizzole 12 med igranjem z žogo padel na tla ter si zlomil levo zapestje. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti 40 dni. 40 dni se bo moral zdraviti tudi 16-letni Furio Tippi iz Ul. Kan-dler 9, ki si je ravno tako zlomil levo zapestje pri padcu po stopnicah v uradih gasilcev v Largo Niccolini 1. Pawel. Prepovedano mladimi 14. letom. . Capitol 16.00 «11 profeta«. Ano M* gret. Vittorio Gassman , Aurora 16.00 «Gli occbl della not*' Technicolor. Impero 16.30 «Io, due flglie, tre va ge«. Louis de Funes. Technicolor’. Astra 17.00 «Anelli del San Pab*0' Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 »La cintura častiti«. Monica Vitti, Tony Cuf" Zabavni film, prepovedan mla® pod 14. letom. ■ - Abbazla 16.00 »Duello alTultimo gue». R. Hudson, D. Reed. Tech11 color. Ljudska prosveta Prosvetno (Vesna« vJ-! društvo »vesna« 'tj mladino na širši zbor, ki bo dne j -aprila letos ob 20.30 v prostorih U" 91 skega doma v Križu. je ^ | iz ‘ v , s Prosvetno društvo v Skednju 0,K ntzlra dne 28. 4. 1968 izlet na St»C vh goro pri Čedadu, v Kobarid ter ' Po grob Simona Gregorčiča k Sv. Lov®/ ^ PII nnrl r .ihllCn lemi Unicnvnnip V* , i. Laže se je poškodoval 14-letni Alessandro Salvi iz Ul. Monte S. Gabriele 45. Ko je na prehodu za pešce prečkal Ul. Coroneo, ga je povozil fiat 500, ki ga je šofiral 21-letni Sergio Beltramini iz Ul. Cancellieri 6. Dečka, ki se je udaril po zatilju in levi nogi, so odpeljali v bolnišnico, kjer bo okreval v enem tednu. Podrl je pešca in nato zbežal Pri prometni nesreči se je včeraj laže poškodoval 32-letni pomorščak Ivan Cotič iz Splita. Jugoslovanski državljan je na prehodu za pešce prečkal Ul. Coroneo, ko ga je povozil plav fiat 850, ki se po nesreči ni ustavil, pač pa je z veliko brzino odpeljal proti Ul Far bio Severo. Ponesrečenec se je nekoliko pozneje sam javil v splošni bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca v desno koleno ter poškodb na prstih leve noge. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi odkrili neodgovornega avtomobilista. LADJE V PRISTANIŠČU Egadi, M. Garofano, Loredan, Olimpia, Valparaiso, Victoria, E-speride, Saipa II, M. Frigoris, M. Serenitatis, C. Colombo, Sicilia, Bitumar, L. Onorato, R. Lofaro, Polluce (It.), Jebel Sinneen (U-ban.), El Giza (ZAR), Frano Su-pilo, Bled (Jug.), Georgios (Gr.), Marianna V, Ulje (Pa.), Hesperus (Fi.), Silverstone, Gauchito, Mau-rice, W. Unity (Li ), Deror (Isr.), D. Maru (Jap.), Tata (Madž.). cu pod Libušnjaml. Vpisovanje v večer, razen ob sobotah in nede* od 2U.30 do 22 ure na sedežu drul* v Skederijski ulici 24/1. «4 fh: i*!! i SPDT priredi v nedeljo, 21. aPLi ’ izlet na Volriik. Zbirališče ob 9. K Iftt pred tramvajsko postajo na Opi*n* i čjj iz ROJSTVA, SMRTI IN POROK** Dne 19. aprila 1968 se je v T® rodilo 14 otrok, umrlo pa je 10 o® UMRLI SO: 56-letni! Lucio Cf* 61-letni Giuseppe Krasna, 67-letni o Mo Sabatti, 80-letna Maria Pl***: vd. Ienko, 67-letni Ferdinande ® rec, 78-letml Giovanmi Colombo, letni Luciiano Rui, 76-letna Elisa® ta Fonda vd. De Castro, 68-letni c, lo Michel, 91-letna Santa Iaschi Tizismi. toc do, DNEVNA SLUŽBA LEKARN j (od 13. do 16. ure) ,,l Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. la. Ul. Oriani 2. Vernari, Trg maura 11. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) S. Giusto 1. Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1. ^ ce Verde, Ul, Settefontane 39. sini, Trg Llberta 6. Testa d'Oro, Mazzini 43. Mali oglasi PRODAM ALI DAM V NAJEM Sc središče Bleda, primerno za viK Ponudbe pod Tratnik, Novo d11 Glavni trg 32/11. UPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Pet tihotapcev obsojenih na velike denarne kazni Obtožba upora proti javnim funkcionarjem skoraj popolnoma odpadla - Dolgoletni ljubimec oproščen obtožbe goljufije bazenskim sodiščem (pred-1 15.620.000 lir globe in Villo — 6 ni Corsi, tožilec Ballarini za-1 mesecev zapora, 15.930.000 lir glo-Pisrukar Loi) se ie sinoči konča- be in 20.000 lir denarne kazni. O- i ------ Loi) se je sinoči konča- “ Po dveh dneh razprave obrav-nava proti šestim osebam, ki so ’® obtožene tihotapstva, upora proti javnim funkcionarjem in dru. manjših prekrškov. Sodniki o Po skoraj dveurnem posvetova-JU izrekli razmeroma zelo hude J"®11 skupno dve leti, devet me-Bocnr in Petnajst dni zapora ter «<•505.000 lir globe. °ogodki, ki so privedli obtožen-Bn»?red sodišče, so se odigrali v Prilu lani. Kot skoraj vedno, je «i° ® tihotapljanje večjih količin Karet, ki so jih izkrcali, kot se il, .P°2neje zvedelo od samega pori iz grške ladje «Alexan- rta n’ nekje blizu Savudrijskega 7 ai»Pozneie Je bil tovor prepeljan iri I?anjsinii čolni v tržaške vode "Uu izkrcan. i, i'inancarji so že dolgo časa za-n®aovali skupino ljudi, ker so bili Ličani, da je nekaj v zraku, on vodstvom marešala Fulca so dh ap.rlla Ponoči postavili zasedo CLf, “bunkerju« v Drevoredu elite21, Poijan, blizu tramvajske eani Zel° verjetno so bili or-nrD. *lnance zelo gotovi, da bodo avJam naleteli na tihotapce, ker nii, P° svojih zaupnikih zvedeli za fe6 namere' «jwova domneva se je izkazala n P^ilno, kajti okoli dveh pote! se je pripeka) £Urg0n «volks-rri,5®n>> v katerem so bili trije j, .; , : 30-letni Fulvio Valenti iz Ti.vjke ulice 139, 28-letni Mario ni t>-^ 12 U1- Frausin 8 ter 38-let-2a ,tro Micheli iz Ul. del Fico 3. še n^H°nom pa se I® Pripeljal ikiof , ni avto v katerem sta bila dn.V™ Riccardo Mintnel in neka 1j!*a oseba. dn‘riancarji pa so tisto noč zasle-rp a • tudi neki drug avto, kate-cntr„l® upravljal baje 45-letni Gia-bjj10 Villa iz Genove V avtu sta Ronz dve drugi neznani Osebi. ' njhlcno je po .mnenju preiskoval-skn or8®n°v bil zapleten v tihotap-Or-. afero tudi 21-letni Giovanni rrano iz uj Valdlriv0 25 i hanrLite osebe so po mnenju fi-Ijenii J?v sodelovale pri tihotap-zaniv’,.kar pa so obtoženci vedno te !' . Skupina pri «bunkerju» ko ‘‘e 5aie zapletla .v pravcato bit j tl v,3., tinancarji, tako, da so bili hrupJ's'ljeni celo streljati v zrak. site" skupina pa je z avtom zali hitelo a Villovo vozilo ter ga do-i Zaslonprl “Rotondi del Boschetto«. i. oVt^anje pa ni imelo srečne-, čin 4akljutka, ker so financarji tr-cestev Viliov avto ter zdrknili s ' in neznanca so izginili brez f Pren»-,Ven oev v^gativnemu stališču obtožen-krivrili , 0 prepričani v njihpvo Ul radj ,, ter so jih zato obtožili za-i(i bujjir “notapstva in skupino pri ji» tUnico-■'b še upora proti javnim ir Tudi°narjem- 5« ent na obravnavi so obtoženci o' Uia V,lIiat' zatrdili, da so popolno-o- deli ,lžni, ali pa da niso ve-1* j.'a kaj pravzaprav gre. ('.aii?,nski sodniki so se prepri->f zadeva krivde obtožencev kar hreisif. tihotapstvo. Dokazovanja ' ra n* iS}nih organov glede upo- be in 20.000 lir denarne kazni. O-riano je bil popolnoma oproščen vsake krivde. Od prej navedenih je bil samo Mininel obsojen zaradi upora, medtem ko sta bila o-proščena te obtožbe Valenti in Micheli, ker dejanje ni kaznivo. Lis-siak je bil oproščen samo zaradi pomanjkanja dokazov. • * * Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Ballarini, zapisnikar Rubini, obramba Girometta) se Je moral zagovarjati včeraj 38-letni Arturo Morelll iz Voghere, ki je bil obtožen, da je ogoljufal neko žensko za večje vsote denarja, obljubljajoč ji da jo bo poročil. Morelll in 45-letna Maria Marta Cossinovich sta se spoznala že pred mnogimi leti (okoli leta 1953). Morelll je igral tedaj pri nekaterih bolj znanih nogometnih društvih, pozneje pa pri manjših, ker si je bil poškodoval koleno. Ko je bil v Trstu, je vedno zahajal h Cossino-vichevi na dom na Reški cesti 325. Moški je sčasoma postal popolnoma domač ter je navezal z žensko praktično popolnoma zakonske stike. Vsi so bili prepričani, da se bosta poročila. Spočetka to ni bilo mogoče, ker je bila Cossinovicheva že poročena. Da bi se znebila neljubega zakonskega Jarma, je celo dosegla ločitev od jugoslovanskih oblasti. Kasneje pa Ji tudi to ni bilo več potrebno, ker je njen mož umrl. Tako je bila pot k poroki na stežaj odprta. Polagoma pa se je sfčna vez med Morellijem in Cossinovichevo začela krhati. Moški Je vedno bolj poredkoma prihajal v Trst in končno je skoraj popolnoma izginil. Pred leti zadnji udarec za Cossinovichevo: zvedela Je, da se je Morelli poročil. ženski je zavrela kri v žilah ter Je obtožila bivšega ljubimca, da jo je ogpljufal za 1,5 milijona lir. Pred leti je bila podpisala tri menice za to vsoto, ker ji je Morelli baje obljubil, da mu bo denar služil za nakup stanovanja. Pozneje ji je menice vrnil, a spet pozneje jih je na nerazumljiv način dobil v svoje roke. Terjal je poravnavo dolga, kar je menda spravilo žensko v hude finančne težave. Tako se Je med obema razvnel prepir, ženska ga je dolžila, da mu je tudi dala zlatnino v vrednosti okoli 400.000 lir, njena mati pa 900 tisoč lir, da je skrbela zanj, imela velike stroške z njim in njegovo družino. Morelli je vse to zanikal. Na obravnavi sta nasprotni stranki skušali prepričati sodnike o utemeljenosti svojih tez. Morelli j« predložil kup dokumentacije (bančnih čekov, pisem in podobno), kar mu je v precejšnji meri pomagalo, da se je izmotal iz zagate. Kljub temu, da je javni tožilec zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 1 leto zapora in 90.000 lir globe, ga je sodišče. oprostilo, . ker dejanje, ne obstaja. Občini Ronke in Metlika sta se odločili za pobratenje, ki ga bosca sklenili prihodnji teden na praznik osvoboditve italijanskega ljud- stva. Za to priliko bo že 24. apriia 1 -eJi sklep o pobratenju. Področje, ki ga bodo meliorirali, meri 5337 ha in se razteza od Dojenj v globini kakin treh kilome-1 trov južno od jugoslovanske meje vse do Sabotina. Zainteresirana so pri tem zemljišča v občinah Dolenje, Krmin, Kopriva San Lorenzo pri Moši, Gorica in Števerjan. Vse to področje bi- uživalo ugodnosti, ki jih predvidevajo deželni in državni zakoni. Dr. Querini je dejal, da gre za zaostalo področje z enakimi značilnostmi, kot je področje gorske melioracije Julijskih Predalp Na tem področju bodo u-redili vodne tokove, pogozdovali neplodna zemljišča, okrepili živinorejo, v.nogradništvo, sadjarstvo in po možnosti tudi turizem. Za razna melioracijska dela bodo potrošili 2 milijardi lir. Razne plati izboljševalnih del sta orisala načelnik gozdnega nadzor-ništva v Trstu dr. Bellarosa in načelnik goriškega kmetijskega nad-zorništva dr. Marši Zatem se je razvila razprava, v katero so posegli razni strokovnjaki. Na koncu so vsi soglasno izrekli ugodno mnenje o predlogu, da se vključi obmejni del Goriških nrd v področje gorske melioracije Julijskih Predalp. MiiiiiiimimfiiiHiMiiiiiiiiiiiiifiMiHiititiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii SPOROČILO ODBORNIKA MAKPILLERA V ČETRTEK, 25. APRILA V KOMAH NA POSEBNI SVEČANOSTI Pobratenje med Ronkami in Metliko temelji na skupni partizanski borbi Na predvečer bo kulturno ■ folklorni program z nastopom zbora Srečko Kosovel godbe Kras iz Doberdoba ter folklorne skupine iz Metlike Naslednji dan izredno zasedanje obč. sveta ter izmenjava pergamentov PISMO UREDNIŠTVU Kdaj bomo vendar imeli strešice na svojih imenih? Ponatis dokumenta, ki kaže, kako so pred 60 leti na Goriškem spoštovali slovenski jezik Volilna kampanja se je začela. I Obrnil bi se zato s skromno proš- Naslednji dan ob 10.3(1 bo izredna seja občinskega sveta v Ronkah, na kateri bodo izročili zastopnikom Metlike dva pergamenta ter spre- dopoldne prišla iz Metlike 40-član-ska delegacija, ki jo bo vodil metliški župan ter jo bo sestavljalo 15 članov občinske skupščine. isti večer pripravlja občinska u-prava v Ronkah bogat kulturni pr ogram, ki ga bodo sestavljali domači ansambli in pa gostje. Tako bodo na tem večeru nastopili pevci «Srečka Kosovela«, slovenskega prosvetnega društva v Ronkah, godba na pihala «Kras» iz Doberdoba ter folklorna skupina iz Metlike. Prireditev bo ob 20.30 v Excel-sioru. Deželni odbor odobril 500 milijonov za parkirišče Oddaja del za gradnjo avtoceste Caia Jih niso popolnoma prepri-V obtožen so obsodili posamezne , sicer Pce ha naslednje kazni, in 5^4 zaradi tihotapstva: Valentija j ll-l5n rS«Sece ih 15 dni zapora ter r biesežo lir globe, Mininela — 10 , ttojJ evT. zapora in 15,620.000 lir 1>r bora V Llssiaka — 7 mesecev za-j lija P 11 185.000 lir globe, Miche-6 mesecev zapora in Dve milijardi lir za melioracije na Goriškem Na deželnem odborništvu za kmfr tijstvo v Vidmu se je sestal deželni posvetovalni odbor za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo. Razpravljali so o klasifikaciji gri-častega predela Goriških brd ob meji, ki se tiče melioracij. Sestan ku je predsedoval glavni ravnatelj za kmetijstvo dr. Angeli. Uvodno poročilo je podal dr. Querini, deželni funkcionar za gozdove, ki je o-menil deželn: zakon na katerega podlagi bodo izvedli klasifikacijo. ^SREČA NA DELU Bik napadel spremljevalca 'n ga z rogovi podri na Ha Deželni odbornik za industrijo xu trgovino odv. Marpillero je včeraj sporočil podpredsedniku deželnega sveta odv. Cesaru Devetagu, da je deželni odbor odobril 500 milijonov lir za gradnjo tovornega parkirišča na bodoči avtocesti ob Tržaški cesti v Gorici. Obenem je odobril prispevek 100 milijonov za industrijsko področje v Gorici. Prispevek za tovorno parkirišče je bil predzadnji ukrep deželne u prave v pretekli upravni dobi. S tem je bila dana možnost, da se lahko takoj začne v prvimi deli za izvedbo tega načrta. Obenem je prišlo iz Rima sporočilo, da so oddali na javni dražbi gradbena dela za prvi del avtoceste Villesse - Gorica do kraja Grotta pri Fari. Opozorilo potrošnikom plina in elektrike Mestna podjetja v Gorici ponovno opozarjajo vse potrošnike plina; elektrike in vode, ki jih dobavljajo ta podjetja, da je v drugem dvo-mesečju letos stopil v veljavo nev plačilni postopek, kot sledi: V enem dvomesečju izdajo podjetja račun za dejansko potrošeno blago; v naslednjem določijo forfe-tamo vsoto na osnovi poprečja ir prejšnjega dvomesečja. Eventuelna razlika se poračuna pri naslednjem dejanskem merjenju. S takim postopkom bodo uslužbenci obiskovali potrošnike samo vsake štiri mesece, ter prihranili nekaj tudi na stroških. Tak sistem so že uvedli pri mnogih podobnih podjetjih drugod. Potolčeni delavec se bo moral zdraviti 20 dni - V kamnolomu je padel z železne lestve (u . 55-IPelu se je včeraj ponesrečil ir Ul. ti,1 Guirii Auber. ki stanuje v i® 2;,,v V*a U' Stramare 8. Mož, ki J h Pri podjetju De Rossi v tt|a ’ .le pr< Sv. Soboti peljal bika W tep 2 Vri'Co' ko ga je žival napadla u[ji *o ta,ri'.gov'i podrla na tla. Na srečo 5t>(J Vatj..Cj' PrRekli njegovi delovni to-r ' Peklit,'. y so b'ka zvezali, nato pa vf^l ktija d ' r®šilni avtomobil Rdečega v1i)i v boiv . ie Ponesrečenca odpeljal U5t(' ki Se'.‘Snico. Tu se bo moral Auber, *(itaVj,e bhbit po vsem telesu. 20 dni *Utgj; 1 na oddelku za pljučno ki-,p< V n (• jj' S akrežinskem kamnolomu Gor-:MI ®il 35 le je včeraj na delu ponesre-^ b Sami, delavec Alberto Dolliani ■ Sž s”ftorce št. 10. Okrog 6.15 je ^ ^°hia P °2a* po železni lestvi, nena-J ? višinia je zdrsnil >n padel na tla Td, !°v01 bveh metrov. Njegovi de-°s‘ em prvi' prejel takšno volilno potrdilo, pa sem, na žalost, ugotovil, da je strešica na mojem slovenskem priimku še vedno nedosegljiva. Pripominjam, da sem proti takšneviu ravnanju že nekajkrat piotestiral, žal. brez uspeha. Uradnik, do katerega sem se obrnil, se je tzgovotil, češ da ne razpolagajo s potreonimi pisalnimi stroji. * njo na sovidenjskega župana in občinski svet. da bi v mejah možnosti 'impre, uredili to neljubo zadevo, ki se vleče z celih dvajset let. Nabava stroja s slovenskimi črkami, menim, ni najbolj težavna zadeva. Pomanjkanje stroja pa ne sme biti vzrok, da se izpreminja-jo slovenski priimki V tej zvezi bi rod opozoril cenjene bralce in vse, Ki jim je stvar pri srcu, na lep primer večjezičnega uradovanja in tu iz leta 1909 (glej ponatis) pod bivšo Avstro-Ogrsko, pa *.eprav so o njej govorili, da tlači narode V. K. Legitifliatbii -- Legittlm^ionie I z k a z n i v a ~ 1 z k a ___J~££ m Fsr te Sieost »Is Sfettes Wacie 7» Molle h sidim javne strte v varstvo zsaijiške feollm. U sio&o jap? strte n »šiitu Mtjadjaislva. Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah obvešča vse Ronk pogovorili za pobratenje, ki svoje člane, da bo cenitev v nebi dalo temu dejanju širši pomen, j deljo 28. aprila. i..■■■■■■im.milimi.... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Ponatis iz nekega dokumenta, ki so ga rabili leta 1909 na Goriškem pod avstro-ogrsko monarhijo. Iz Policija ju je presenetila pri kraji odvetnikovega avta Tatova obsojena na 7 let zapora in 220 tisoč lir globe - 9 mesecev in 6.6 milijona lir za tihotapstvo cigaret pri Rdeči hiši - Epilog smrtne nesreče v Turjaku Pred petimi tedni smo pisali o poskusu kraje avtomobila giulia TI, ki je bil last goriškega odvetnika in ga je zvečer 8. marca letos pustil parkiranega pred svojo hišo v Ul. Dante. Policija, ki je v zadnjih mesecih moraia beležiti več takih poskusov, je že nekaj časa bila v zasedi v tisti okolici in tako je tistega dne zalotila tatove ravno v trenutku, ko so spravili avto v po- pak si ga samo «izposoditi». Sodišče je oba spoznalo za kriva in je obsodilo Brassa na pet let zapora, 150.000 lir globe in trajno prepoved javne službe, zaradi kraje avtomobila ter na tri mesece pripora in 10.000 lir globe ker ga je vozil brez voznega dovoljenja. I. C. pa so obsodili zaradi soudeležbe pri kraji na dve leti zapora in 60.000 lir globe. Oba bosta morala gon, da bi se odpeljali. Takrat so plačati tudi sodne stroške, aretirali 25 letnega Giampaola Bras- Brassa je uradno zagovarjal dr. sa iz Gorice Ul. Monache 13 in Mayo, mladoletnega I. C. pa dr. 17-letnega I. C iz Pevme. Ul. Ge- Battello. nerale Papa št. 2 ter ju pridržali | Pri drugi razpravi so v odsotnosti v zaporu. Pač pa so izpustili 19-let- obtoženca obravnavali zadevo 44-no Juanito Carvo, iz Gorice, Drevo-1 letnega trgovskega posredovalca red XX. septembra ki je bila ta-1 Maria Martinija iz Padove, ki so krat v njuni družbi. J ga finančni stražniki dne 19. sep- Včeraj je bila pred okrožnim so- tembra lani presenetili, ko je sku-diščem v Gorici razprava proti obe- šal pretihotapiti na mejnem preho-ma obtožencema. Brass je prevzel du pri Rdeč', hiši 4.152 zavojčkov vso kr:vdo nase, kat se tiče tatvi- j inozemskih cigaret v Italijo za skupne. Povedal je, da se je malo prej no 83.040 kg. Ko so namreč njegov srečal s I. C., ki je bil v družbi | avto citroen ID 19 bolj temeljito omenjenega dekleta ter je hotel od- i pregledali, so našli med avtomobil-peljati dekle domov Odšel je v Ul. I skimi vrati, pod dvojnim podom in Dante ter z žepnim nožičkom odprl' za sedežnim; naslanjači omenjeno avto in ga --.pravil v pogon. Potem tihotapsko mago. Zaplenili so ciga- sta prišla še ostal? dva in ko so napravili nekaj iesetin metrov, jih je policija, ki je iz svojega skrivališča sledila vsem njihovim kretnjam, ustavila in aretirala. Pač pa je Brass odločno zanikal, da bi ukradel iz avta Alda Alia v Ul. Ca-dorna rekaj predmetov, ki so jih potem našli pri preiskavi na njegovem domu Poudaril je tudi, da ni imel namena avta ukrasti, am- ponevedoma udaril s krampom neki delovni tovariš. Okreval bo v 8 dneh. Z lestve je padel pleskar 37-letni Romolo Zanet iz Ronk, Ul. Mat-teotti 31. Zaradi udarca v glavo bo ostal v bolnišnici deset dni. j**NO «1B1S- PBOSEK pteod 14. letom prepovedan angleški film. CENTRALE. 17-21.30: «Non aspet-tare Django špara«, S. Todd ln Rada Rasimov. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Bruttt di not-te«, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Violenza per una monaca«, R. Schiaffino, J. Richardson; barvni film. EXCELS1()R. 16.00: «La valle del-le bambole«, S Hayworth. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30; «Indovina chi viene a cena«, S Tracy, S. Pl-tier in S. Hepburn. Barvni film. Itooke EXCELSIOR. 19—21.30: «Vado, 1’ammazzo e torno«, G. Milton, E. Bymes in G. Roland. Kinemaskope v barvah RIO. 19—21.30: «Stasera ml butto«, F. Franchi in C. Ingrassia; v barvah. Obvestilo Kmečke zveze Prošnje za sečnjo gozda v Jugoslaviji Kmečka zveza v Gorici sporoča vsem lastnikom gozdov v Jugoslaviji, da lahko na njenem sedežu v Ascolijevi ulici 1 v Gorici izpolnijo prošnje za sečnjo drevja v prihodnji zimi; prošnje morajo izpolniti najkasneje do 14. maja. V Novi Gorici razstavlja Ive Šubic V razstavnem prostoru skupščinske avle v Not>i Gorici razstavim svoja olja in tempere slikar Ive Šubic. Razstavo so otvorili včeraj zvečer ter vlada zanjo veliko zanimanje. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10 — tel 25-76. TR2IC Danes ves dan m oonočl Je odprta lekarna S. Nicolo, dr. G. Olivetti, Ul. 1. maggio 94, tel. 73328. KUNtUs Danes ves dan in jutri je odprta lekarna «All'Angelo», dr. S. Matit-ti, Ul. Roma 22 - tel. 77019. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 21. aprila je v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Garibaldijeva ulica 9 Tel. 26-28. Slovensko planinsko društvo ii Gorice prireja v nedeljo 21. aprila celodnevni planinski izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi na pogor. je nad Ajdovščino z vzponom na Sinji vrh ter Podrto goro. Za vsa pojasnila je na voljo urad SPZ v Ascolijevi ulici 1, tel. 24-95. NOGOMET EVROPSKI POKAL NARODOV Danes v Neaplju Italija proti Bolgariji v borbi za dva gola prednosti Srečanje bodo prenašali ob 16. uri po prvem sporedu italijanske televizije Danes popoldne ob 16. uri se bo italijanska državna nogometna reprezentanca znašla v Neaplju na stadionu San Paolo pred težko, pa tudi odgovorno nalogo: premagati bo morala Bolgarijo in si s to zmago utrditi svoj precej omajani ugled, katerega si je zapravila predvsem z nesrečnim nastopom na zadnjem svetovnem prvenstvu. Za tako rehabilitacijo je današnja tekma vsekakor primerna, saj so Bolgari zelo nevaren nasprotnik. Prav zato bi se pa prav lahko tudi zgodilo, da bi «azzurri» svojim navijačem po tolikih razočaranjih danes pripravili še eno... Bolgari so v zadnjem času v nogometnem športu izredno napredovali in so danes med najmočnejšimi evropskimi ekipami. Tako so tudi v tem tekmovanju za 3. evropski pokal narodov s presenetljivo konstantnostjo in niso zgubili doslej še niti ene tekme, še več: bolgarska obramba ni v dosedanjih zunanjih srečanjih tega tekmovanja prejela še niti enega gola. Na švedskem je zmagala z 2:0, na Norveškem je igrala neodločeno 0:0, na Portugalskem je izsilila enak izid aiiimmiHiiiHimmiHiiHtflMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii DOMAČI ŠPORT NOGOMET Jutri, v nedeljo 21. aprila II. amaterska kategorija Ob 15.30 v Gradiški ITALA — VESNA proti Eusebijevi enajsterici. Vse to nogometaši že trenirali na stadio- ni. amaterska kategorija Ob 10.30 v Boljuncu UNION ALABARDA B Ob 13. uri pri Sv. Alojziju ROIANESE — BREG Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — ZARJA Ob 15.30 na stadionu «Prvi maj» PRIMOREC — GRETTA Mladinski nogomet Ob 10.30 v Drevoredu Sanzio. IR 1J A — BREG ODBOJKA Moška I) liga Danes, v soboto 20. aprila Ob 20. url v Gorici OLIMPIJA — TORRIANA kaže, da ima Bolgarija res izredno trdno obrambo, ki je danes v Neaplju vsekakor sposobna uspešno braniti prednost enega gola, ki ga je dosegla v prvi tekmi z Italijo v Sofiji. Medtem, ko so se Bolgari razmeroma mimo pripravljali na današnjo tekmo, pa z Italijo ni bilo tako. Picchi in Bercellino sta s svojima poškodbama prva spravila v škripce tehničnega vodjo Valca-reggija. Ta je moral zato seči po nekaterih eksperimentalnih rešitvah, za katere nikakor ni gotovo, da bodo dale dober rezultat. Guar-neri in Castano bosta prvič igrala skupaj v vlogah, ki sta odločilni za igro celotne obrambe. Poleg njune uigranosti na tem mestu pa bo krilski vrsti še ena neznanka: Ferrini. Poskus s krilsko vrsto bo torej izredno tvegan In to tem bolj, ker je v sodobnih taktičnih zasnovah prav krilska vrsta tista, od katere je v največji meri odvisna «sto-rilnost« celotne enajsterice. Poškodbi Albertosija in Vlerija sta Valcaregglju prinesli nove nepričakovane skrbi. V vrata bo zato moral danes poslati šele tretjega s spiska trenutno najboljših italijanskih vratarjev Zoffa. Res je sicer, da bo Zoff praktično tudi tokrat igral pred svojim lastnim občinstvom, vendar pa je vprašanje, kako se bo vključil v igro, ker mu manjkajo mednarodne Izkušnje. O napadu italijanske ekipe ni mogoče reči nič določenega. V današnji tekmi bi moral doseči vsaj dva gola več od Bolgarov, da bi se Italija uvrstila v polfinale. Za ta podvig pa bo treba izrednih naporov in skrajne napadalnosti, saj bodo imeli napadalci «azzurrov» za nasprotnika najhujšo oviro prav v odlični bolgarski obrambi, ki je poleg tega še napovedala, da se bo «hermetično» zaprla z verižno o-brambo pred svojimi vrati. Bodo znali Domenghini, Mazzola in Prati prebiti ta ((bolgarski zid«? Bolgarski reprezentanti so prispeli z letalom v Neapelj v kasnih jutranjih urah. Na letališču je 18 nogometašev in tri člane vodstva pozdravilo predstavništvo Italijanske nogometne zveze. Zgodaj Dopoldne so bolgarski Ob 20.30 v Miljah GASILCI TS — KRAS Jutri, v nedeljo 21. aprila ženska B liga Skupina C Ob 15.30 na stadionu «Prvi maj« BOR — PRESOLANA Skupina D Ob 10.30 v Dolini BREG — SOKOL ženska C liga Ob 17. uri v Vidmu PORZIO B — ZARJA Ob 8.30 v Dolini BREG B — BOR B žensko promocijsko prvenstvo Ob 11.30 v Bazovici GAJA — OMA Ob 16. uri v Nabrežini SOKOL B — BOR C KOŠARKA Jutri, v nedeljo 21. aprila Promocijsko prvenstvo Ob 11. uri v Pordenonu LIB. PORDENONE — BOR ALPINIZEM Jutri, v nedeljo 21. aprila Ob 9. url v Glinščici pri Boljuncu Začetek plezalnega tečaja SPDT nu San Paolo. Pod vodstvom trenerja Boškova so se v glavnem uro in pol razgibavali, nato pa so odigrali še krajšo tekmo. Po zaključku treninga je Boškov objavil postavo svojega moštva za jutrišnjo tekmo. Bolgarska reprezentanca bo taka: Simeonov; Ša-lamanov, Dimitrov; Gaganelov, Pe-nev, Zečev; Popov, Bonev, Aspa-rukov, Jakimov, Dermendijev. Rezerve bodo: Bončev (vratar), Kot-kov, Zečkov, Todorov, Kolev, Davidov in Gajdarski. V primerjavi z reprezentanco, ki je igrala v Sofiji bodo torej v Neaplju nastopili trije novi igralci: vratar Simeonov, Dimitrov in Bonev. S AH Dr. Filipovič zmagal na brzoturnirju v Trstu Mojster dr. Božidar Filipovič je zmagal na 2. šahovskem brzoturnirju, ki ga je na svojem sedežu v Trstu organiziralo Tržaško šahovsko društvo. Brzotumirja se je u-deleždlo 22 šahdstov iz Trsta, Tržiča, Gorice in Sežane. Dr. Filipovič je zbral 20 od 21 možnih točk. Za njim so se na lestvici razvrstili: Rupeni (Gorica), Furlan (Sežana), Kovačič (Trst), nato pa še Battisti, Stantič, Gas-ser, Olivobto, Dragovich, Valenčič, Batič, Seleni, Cosič, Jankovič in drugi. OTROŠKA TELOVADBA za deklice na stadionu »Prvi maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7, se bo zopet začela v ponedeljek, 22. aprila ob 14. url. OLIMPIJSKE VESTI V Lausannu odločitev o J. Afriki Danes in jutri bo v Lausannu zasedal Mednarodni olimpijski odbor RIM, 19. — V zvezi z bližnjim zasedanjem Mednarodnega olimpijskega odbora v Lausannd je vodstvo CONI objavilo posebno izjavo, v kateri pojasnjuje svoje stališče do vsega vprašanja južnoafriškega sodelovanja na olimpijskih igrah v Mehiki. Izjava pravi med drugim: ((Organizacijski odbor in naši mehiški prijatelji so si prevzeli organizacijo letošnjih 19. olimpijskih iger računajoč na velik uspeh te prireditve. Komaj nekaj mesecev pred začetkom iger pa je prišlo do odločitve, ki je privedla mednarodno olimpijsko gibanje v splošno krizo, prizadela ugled iger in kompromitirala izvedbo prireditve same. Kljub izrednim naporom in žrtvam, ki so jih za orzanizacijo teh iger doprinesli naši meluški prijatelji, so ti zdaj postali glavna in tudi povsem nedolžna žrtev te ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiHiiiiiiiKiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET III. AMATERSKA KATEGORIJA Prvenstvo se bliža zaključku: na sporedu samo še tri kola Najzanimivejša tekma bo med Primorcem in Gretto Prvenstvo III. amaterske kategorije ere h koncu. Do zaključka manjkajo še tri kola, za to si skušajo vse ekipe v tem zaključnem «sprlntu» izboljšati svoj položaj na lestvici. V devetem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: UNION — ALABARDA «B»: Za Podlonjerce važen nastop. Po nedeljski zmagi brez borbe bodo Podlonjerci jutri sprejeli v goste enajsterico Alabarde «B». Po predvidevanjih bi moralo biti srečanje zanimivo, saj imajo domačini na lestvici samo točko prednosti pred svojimi jutrišnjimi nasprotniki. Izid tega srečanja bo torej iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiim Breg skrbi za nogometni naraščaj X n «»»« »»ji' "* * v ■ ■■ Cez mesec dni turnir za začetnike Vodstvo športnega društva Breg je letos ustanovilo tudi redno začetniško nogometno ekipo (esordien-ti). Sestavljajo jo mladi nogometaši od 10. do 14. leta starosti. Do sedaj so začetniki odigrali več prijateljskih tekem s podobnimi ekipami društev Fortitudo, Primorec, Zarja in drugimi. V nedeljo 28 t. m. pa bo v Boljuncu tudi prijateljsko srečanje začetnikov Primorja in Brega. Začetniki Brega so doslej trenirali skupno z ostalimi starejšimi nogometaši, oziroma je vodstvo društva organiziralo po potrebi posamezne treninge kar po vaseh, kot na primer pri Domju, kjer so imeli začetniki te vasi več mesecev redne treninge ob sobotah popoldne na dvorišču osnovne šole. Odslej pa bodo imeli začetniki vseh vasi skupne treninge enkrat tedensko na igrišču v Boljuncu. Začeli se bodo v ponedeljek 22. t. m. oh 16. uri. Vodstvo društva bo najkrajšem času poskrbelo tudi za zdravniški pregled vseh teh mladih nogometašev. Ekipo začetnikov vodi kapetan prvega moštva Švara Miran. Pri treningih pa mu večkrat pomagajo tudi nekateri drugi starejši člani prvega moštva. Naj omenimo še, da se bo čez mesec dni začel tudi uradni turnir začetnikov tržaške pokrajine, ki ga letos prvič organizira tukajšnja Mladinska nogometna zveza. zelo važen za obe stranki. Podlonjerci seveda računajo na prednost domačega igrišča in svojega občinstva, zato računajo na osvojitev obeh točk, s katerima bi se na lestvici oddaljili od Tržačanov. Ker pa Je Alabarda «B» trdno moštvo ga Union vsekakor ne bo smel podcenjevati. Tržačani Imajo v svoji sredi izkušene igralce, ki so že mnogim nasprotnikom prekrižali račune. če bo Union zaigral mirno in se bo zavedal pomembnosti te tekme, potem mu dve točki ne bi smeli uiti, v slabšem primeru pa bi morala vsaj ena točka ostati v njegovih rokah. PRIMOREC — GRETTA: Spopad za predzadnje mesto. čeprav se bosta v tem srečanju spoprijeli med seboj ekipi z zadnjih dveh mest lestvice bo to verjetno ena izmed najzanimivejših tekem nedeljskega prvenstvenega zavrtlja-ja. Primorec j« z 8 točkami, pa predzadnjem, Gretta pa s 7 na zadnjem mestu lestvice. Zato je jasno, da bo izid prav tega srečanja odločal, kdo bo ob koncu prvenstva obtičal na repu lestvice. Trebenci so trenutno v nezadovoljivi formi, Gretta pa, čeprav tudi ni dosegla vldnej ših rezultatov, je svojo igro v povratnem delu prvenstva nekoliko izboljšala. Povratni del prvenstva Je potekal za ti dve moštvi tako: Primorec je osvojil v 8 tekmah le eno točko, dosegel 3 gole, sam pa jih je prejel 16. Gretta je osvojila 5 točk, dala 11 golov, 18 golov pa je prejela, čeprav torej ta podatki jasno kažejo, da je Gretta trenutno nekoliko boljša od Treben-cev, pa ti vendarle upajo, da bodo prav v tem srečanju zadovoljili svoje navijače. Tl se bodo gotovo zbrali ob robu Igrišča v velikem številu In bodo podprli svojih 11 sovaščanov v polju, da bi Izbojevali vsaj v tem srečanju 2 točki, v skrajnem primeru pa bodo zadovoljni tudi z eno. ROIANESE — BREG: Zopet obe točki za Brežane? Brežani bodo jutri nastopili na tujem Igrišču. Prejšnjo nedeljo Je Rolanese prepustil brez borbe obe točki Unionu, ker je predstavil sodniku na igrišču le 6 Igralcev, po pravilih pa jih mora biti vsaj sedem. V tekmi z Bregom je zato marsikaj odvisno predvsem od tega. kako se bodo Rojančani predstavili na Igrišču, saj se jim kaj takega ni zgodilo prvič, že v začetnem delu prvenstva so proti Brežanom zaigrali le z 8 igralci In so tekmo seveda zapravili z visokim Izidom 7:2. Sicer pa Rolanese tudi s popolno postavo Bregu ne bi smel povzročati težav. PRIMORJE — ZARJA: Prosečani zadnjič na domačem igrišču. Primorje se bo v nedeljo poslovilo od domačega občinstva v slovenskem derbiju z Zarjo. Primorje bo odigralo tako zadnjo tekmo letošnjega prvenstva na nabrežin-skem Igrišču. Razumljivo je zato, da se žele Prosečani posloviti od svojih navijačev z zmago. Po drugi strani pa Je tudi Zarja priprav ljena na osvajanje obeh točk: po nedeljski zmagi nad Alabardo je premagala svojo dolgotrajno krizo in Bazovci so prepričani, da (če jim uide zmaga) jim vsaj ena točka tej tekmi ne bo ušla. če primerjamo dosežke obeh ekip v tem prvenstvu potem ugotovimo, da je Zarja letos v desetih tekmah na tujih Igriščih osvojila 7 točk, Primorje pa je doma pospravila 16 točk. Primorje se je torej na domačem Igrišču skoraj vedno dobro izkazalo In mu je bilo zelo težko odnašati točke, če pa si ogledamo še podatke Iz prejšnjih prvenstev, potem lahko tudi ugotovimo, da je Primorje vsako leto v poslovilni tekmi na domačem igrišču vedno zmagalo: 1964: Primorje — Esperia 1:0 1965: Primorje — Esperia 8:0 1966: Primorje — Itala 2:1 1967: Primorje — Primorec 2:1 če bo torej tradicija obveljala, dve točki tudi tokrat Primorju ne bi smeli uiti. B. R„ odločitve Mednarodnega olimpijskega odbora. Vendar pa bi bila lahko rešitev tega vprašanja zelo e-nostavna. Danes je namreč že povsem očitno in tudi splošno priznano, da je bila pripustitev Južne Afrike k olimpijskim igram huda napaka.« Predvidevanja o poteku ponovnega glasovanja o vprašanju Južne Afrike so na predvečer zasedanja v Lausanni dokaj težka. V izvršnem odboru MOO je 9 članov. Znano je že, da se bodo proti vključitvi J. Afrike izrekli 4 člani odbora in sicer De Stefani (Italija), Clark (Mehika), Gemayel (Libanon) in Andrijanov (S. zveza). Ker se bo predsednik Brundage glasovanja vzdržal, bo za potrebno večino treba dobiti še vsaj en glas od e-nega izmed ostalih štirih članov. To pa so Massaird (Francija), Wa-jid Ali (Pakistan), Killanin (Irska) in grof De Exeter (Velika Britanija). Usoda letošnjih olimpijskih iger je torej v rokah enega izmed teh štirih članov izvršnega odbora MOO. Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Amerikanec Ave-ry Brundage, ki se trenutno nahaja v Južni Afriki je izjavil, da ni zahteval od južnoafrškiega olim. pijskega odbora naj se sam umakne z mehiških olimpjiskih iger. Včeraj je eden izmed južnoafriških vladnih časopisov iz Johannesburga «Die Vaderland« priobčil komentar o krizi,i ki je nastala okrog letošnjih olimpijskih iger. V članku je bilo zapisano, da ne bo Južna Afrika dovolila nobenih nadaljnjih koncesij, kot pogoj za svoje sodelovanje na olimpijskih igrah v Mehiki. Slovensko planinsko društvo Trst nadaljuje tudi letos z vzgo. mladih plezalcev. V ta namen je alpinistični odsek SPDT organ*' zlral plezalni tečaj v Glinščici, ki se bo začel jutri zjutraj ob 9 Na to pobudo se je odzvalo 11 kandidatov za naziv alpinista, " si bodo pod vodstvom znanega plezalca Marka Laha več tedn«* zbirali izkušnje, najprej v skalovju Glinščice, nato pa še v alpsk**1 stenah. ...........mlini.............mul.....11.............................111...Himni...............................1..m.....umu....* PROMOCIJSKO PRVENSTVO muMžMzam Jutri nastopi Bor v Pordenonu Po velikonočnem oddihu se košar-. Borovci, ki torej z zaupanjem karska ekipa Bora pripravlja, da ’ pričakujejo to tekmo v Pordenonu S sS I I i | 1 A 1. — prvi 1 X drugi X l 2. — prvi 2 1 drugi 1 2 3. — prvi 2 X drugi 1 2 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi 2 drugi 1 6. — prvi 2 2 drugi 1 X odigra zadnje tri tekme letošnjega pomocijskega prvenstva. Borovci se bodo potrudili, da Odnesejo s teh srečanj vsaj eno zmago, saj so trenutno na zadnjem mestu lestvice. Borovce je na tem prvenstvu spremljala cela vrsta nezgod, o katerih smo že govorih in tako jim ni bilo mogoče doseči boljše uvrstitve na lestvici. Res si je moštvo zapravilo nekaj ugodnih priložnosti za zmago, vendar pa je treba upoštevati njegovo neizkušenost, saj ga sestavljajo le mladi igralci. Polagoma pa se peterka le vigra-va in se dobro poslužuje napadalnih shem. Na treningih nekateri igralci že žel j točno mečejo na koš, vendar pa ta odlika ne prihaja do izraza tudi na tekmah, kar pričajo nizki rezultati. Moštvo mora očitno rešiti še vprašanje kritja igralca ki meče na koš, da mu omogoči neoviran strel. Na treningin se je v ekipi dobro obnesel sistem z dvema pivotoma. Visoka Kralj in Sirk sta kot pivota zelo nevarna igralca Nasprotni branilci ju morajo dobi o kriti, s tem pa je omogočeno Borovim zunanjim igralcem, da zaigrajo bolj sproščeno. Tudi protinapad postaja polagoma hitrejši in bolj učinkovit. Tukaj se posebno odlikuje Sancin, ki zelo dobro meče tudi iz daljave. Sancin namreč na vsaki tekmi doseže od 15 do 20 točk. V dobrega igralca se razvija tu di Fabjan. Pod obema košema je izredno borben, zlasti pa mu uspevajo skoki na odbite žoge. Jutrišnja tekma bo za Bor gotovo trd oreh, vendar zmaga kljub temu ni nedosegljiva. Pordenonski Libertas je v prvi tekmi s «plavi-mi» giadko zmagal, v zadnjem delu prvenstva pa je precej popustil, tako da je zdrKnil na dno lestvice. bodo nastopili z naslednjo postavo: Sancin, Starc, Kralj, Fabjan, Sirk, Rudeš, Prinčič in Zavadlal. ADRIJAN ZAVADLAL Jugoslavija-Z. Nemčija 5:4 LYON, 19. — V prvem polfinalnem srečanju moških ekip na 6. evropskem namiznoteniškem prvenstvu je Jugoslavija premagala Zahodno Nemčijo s tesnim izidom 5:4. Izidi posameznih dvobojev so bili naslednji: šurbes — Jansen 0:2, Stipančič — Gomola 2:0, Korpa — Scholler 2:1, Stipančič — Jansen 1:2, Šur-bek — Scholler 2:1, Korpa — Gomola 2:0, Stipančič — Scholler 1:2, Korpa — Jansen 1:2, šurbek. Gomola 2:0. odbojka ^ Bari — Novara 1 Catanzaro — Reggina 1 Genoa — Piša 1 X Lecco — Venezia X 1 Livorno — - Padova X 1 Messina - - Lazio X Palermo - - Catania 1 X Perugia - - Foggia X Reggiana — Monza X Verona — Potenza 1 Vigevano — Parma 1 Carpi — Forli X 2 Alghero - - Olbia X 2 Drevi Gasilci (TS)-Kras Nocoj bo steklo tretje moškega odbojkarskega prvenstv’ D lige, v okviru katerega bo sporedu tudi tekma med drug" postavo tržaških gasilcev in niškim Krasom. V prejšnjem *r| lu so krasovci počivali, vendar P* le kar se tiče tekmovanja. P*? mor so namreč skrbno izkorišH j za treninge. Kljub precej izdatn«* pripravam pa vlada v vrstah sovih odbojkarjev precejšen V\ simizem, tako glede nocojšnje*, srečanja, kot tudi glede bodo®*: prvenstvenih obveznosti. Znano P da je moštvo v dokajšnji ki?*": ker jo je več igralcev zapusti1"^: vendar pa je najtežje vprašanjei, katerim se društvo ubada... treO®j Samo trener bi lahko dal šestei^ Krasa pravi ritem igre in bi P’ pravil moštvo ne le kondicij s* ampak tudi psihično. Igralci W niške ekipe sicer izkazujejo r. redno voljo, vendar pa š istef^ kljub temu nujno potrebuje izk«^ nega tehničnega vodjo, da bi po vodil ter ji dajal potrebne v potke. V krasovem taboru torej razP? loženje pred nocojšnjo tekmo - J najboljše, vendar pa so sloveljH odbojkarji trdno odločeni PI0% svojo kožo čim dražje in bodo »b žili v srečanje vse svoje sile, ^ bi morda na igrišču le dosegli speh, ki jim je na papirju «5 segljiv. Jasno pa je, da bo KL za tak podvig potreboval Pjja svoje prizadevnosti tudi Po»h svojih navijačev, ki bi v odi®., nih trenutkih s svojim spodbvj njem podprli napore igralcev v igrišču. Srečanje bo v Miljah v občlfl^j telovadnici in se bo začelo 20.30. —biK OBVESTILO ATLETSKI ODSEK SZ B0*1 obvešča tekmovalke in tekmovs* da je občinski stadion Vaim®11' v Trstu odprt za treninge vsak di razen sobote od 16. ure dalj«' |m1 STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF Četrto poglavje Prihodnje jutro je Feldhusen opravil svojo prvo veliko, važno operacijo. ženski je bilo ime Use Zenker. Imela je petintrideset let. Rodila je tri otroke in do zadnjega poroda ni bila bolna. Pred šestimi meseci pa se je začela bati. Med rednimi čiščami je krvavela, ne zelo, komaj toliko, da je opazila. Nič je ni bolelo, dobro se je počutila. Tisto se je zgodilo dvakrat, potem je bilo vse v redu. Ker se krvavenje ni ponovilo, se je pomirila in nanj pozabila. Potem se je spet zgodilo in spet se je zbala. Da krvavi, je povedala sosedi, ne pa možu. Zenska jo je potolažila in ji dala neka zdravila, ki jih je imela, že pozabljena, med neštetimi škatlami in stekleničkami v predalu nočne omarice. Use Zenker jih je nekaj vzela in spet je kazalo, da je vse dobro. Bila je zadovoljna, a le kratek čas. Takrat je v neki reviji brala članek o raku. Na raka prej ni nikoli pomislila, sedaj pa se ji Je začela ta beseda strašeče motati v mislih. Sla je k zdravniku. Bil je še mlad, pravkar Je prišel v mesto. Preživljal se Je tako, da je nadomeščal druge zdravnike, namesto njih hodil na nočne obiske, sam pa je imel le nekaj privatnih pacientov. Bil je ambiciozen, njegova žena je potrebovala veliko denarja, skratka bil je preveč zaposlen. Imel je malo izkušenj, delal je po tehniki splošne prakse, napravil je mnogo stvari, ki niso bile potrebne, in prezrl mnogo važnega. Ko je preiskal novo pacientko in ni našel nič posebnega, ji je predpisal antiseptično zdravilo. «Kaj če ni rak?» Nesmisel! Pri njeni starosti? Kje neki. V knjižico je zapisal: bolezenski strah pred rakom. Odšla je, a s strahom v srcu. Ravnala je, kakor ji je naročil, in spet je bilo vse v redu. Potem pa je bolezen nenadoma pokazala svoj obraz. V hudem strahu je Use čakala tri mesece, preden je dobila napotnico zdravstvenega zavarovanja za nov pregled, šla je k drugemu zdravniku. Morda je res kaj resnega? Zdravnik je bil star, imel je malo pacientov. Potrpežljivo jo je poslušal, jo preiskal in se strinjal z ugotovitvami svojega mladega kolega. Kljub temu pa jo je poslal h ginekologu, ki ga je poznal. Prišla je v veliko, moderno ordinacijo, čakalnica je bila prenapolnjena, toda bolnice so se hitro vrstile. Use ni poslušala žensk, ki so si v čakalnici podrobno opisovale znake svojih bolezni. Zdaj se je bala, zares bala. Kljub belim lasem je imel zdravnik mlad obraz. Ni pustil, da bi preveč govorila, toda preiskoval jo je dalj časa kot druge. Opazil pa ni nobene nove tvorbe in tudi sluznica ni bila sumljiva. Vse se je zdelo normalno, tudi ni bilo v veznem tkivu nič posebnega. Zdravnik je imel preveč dela — čakalo ga je preveč resnih bolnikov. Ni bil za to, da bi izpraskali maternico. Zenkerjevi je rekel, naj se ne boji, pač pa naj ga redno obiskuje Potem Je bila pomirjena. Bolelo je ni nič — globoko v njenem telesu pa so se razmnoževale rakaste celice. Ko je prišla čez štiri tedne, je zdravnik kar obstal: cervix (maternični vrat) je bil trd, kopast, zelo raztegnjen. Na desni je nekakšna debela neboleča vrv vodila v maternično vez. Bil je eden skritih rakov; ko je postal otipljiv ali viden, je sluznico že razkrojil. Zdaj se je dogajalo vse tako hitro, kakor bi se moralo dogajati leto dni prej. Dan kasneje so ležale pod mikroskopom smrtne celice: mirne, negibne, neškodljive; živahen, kaotičen mozaik; nezrele celice različnih oblik s številnimi mladimi celičnimi jedri. Rak v najhujši obliki, ki raste hitro in spreminja celičja kot požirajoč ogenj. Možu so povedali resnico, Zenkerjevi pa — kakor povedo vsakomur v podobnih primerih: «Sum. Samo sum, gospa Zenker. Ne bojte se. Toda potrebna bo operacija. Zato, da boste bolj sigurni.« Operacija, ki jo je čakala, je bila težka. Operater je moral iti tako daleč, kot je bilo človeško mogoče; nobenega mesta razpršenih rakastih tkiv ni smel pustiti — vsako, ki ga ne bi odstranil, bi bilo vir nove nevarnosti. Feldhusen je polnoči sedel pred knjigo. Wertheimova operacija. Največja in najresnejša ginekološka intervencija. Ce mu uspe ne bo več slabe volje. Prihodnje jutro je bil dobro razpoložen, čeprav je malo spal. Bil je rojen optimist z nalezljivim zaupanjem. Ko ga je Neugebauer ocenjeval, se mu je zdelo, da bo šlo vse v redu. Neugebauer in Kriiger sta asistirala. Feldhusen je začel dobro, s polnim samozaupanjem. Področje operacije je bilo kmalu tu. Imel je srečo, vse je bilo jasno in preprosto. Nobene napačne namestitve organov, nobene resne zarastline. Dlje ko so delali, bolj je bil Neugebauer zadovoljen. Nenadoma pa je Feldhusen odpovedal. Natančno delo ga je Izčrpalo. Strašna napetost je presegla njegove moči. Omagal je. Roke mu niso več služile, oko ni več dobro videlo. Precenjeval se je, to je bilo zanj preveč. Vsi so videli, da Feldhusen ne obvlada tehnike. Prenehal Je, ko bi moral še rezati, pustil je mnogo preveč tkiva, delal je površno. Pritiskal ga je čas. Moral bi biti že konec — zanj in za njegove pomočnike. Zbral je vse moči. Naprej. Končajmo. Samo to je bi- lo važno. In tako se je zgodilo, da ni napravil, kar bi moral. racija je bila nepopolna; ni bila korenita, kakor bi m°*t biti. Nevarnost ni bila odstranjena. Rak se je lahko obd*^ v delčku, ki ga Feldhusen ni opazil, v vsakem vlaknu, k* * je zgrešil njegov nož. Neugebauer ga je molče opazoval. j vse to? Zakaj taka polovična operacija, ki je nekoristna? t on sam — kakšen človek je, da mu pomaga, namesto d® ga ustavil. Feldhusen je začel šivati. * »Sestra Sieglinde,« je mirno vprašal Neugebauer, «ali 5 prešteli zložence gaze?« . Sieglinde ga je osuplo pogledala. Dolga operacija in J petost sta jo zmedli. Pozabila je šteti. Vznemirjena je ^ krvave zložence gaze. «... štiri, pet...» Spet je štela. «Ena manjka, doktor,« je rekla vsa P' nečena. j Feldhusen je postal rdeč. «Prosim, bodite bolj pozo*'1, je vzkliknil, «zakaj ste pravzaprav tukaj?« Nobenega sled*L njegovem vljudnem, odličnem obnašanju. Brez besodc je »j, gebauer ukrepal sam; hitro, a obzirno je segel v odprtj Globoko doli v mali medenici je našel gazo. Feldhusen se čemerno sklonil in spet šival. J Potem so Use Zenker odpeljali. Feldhusen Je odšel izčrpan, s kapljami potu na čelu. Nihče ga ni pogledali so vedeli: ne zna operirati. Neugebauer si je počasi odvezoval haljo. 1 «Hudo ml je žal, doktor,« se je opravičevala Sieg1*’’ «še nikoli se mi ni kaj takega zgodilo — nikoli.« j «Enkrat mora biti prvič,« je hripavo odgovoril Ne% bauer, «odslej bomo morali biti vsi dvakrat pazljivi. Saj vž kaj mislim?« «Da, doktor.« (Nadaljevanje sledi) _______________________________________________________________^ lif„ d. -----------------,,, MnMTPrrtrr « n TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93- n0Samezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega vnaprej, četrtletna 2.250 Ur polletna UM Ur, SlDri Narodih bmkl v LJubjarh - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi T»t z.L,u»S TS. ‘SS.