Poštnina plačana v gotovini. Številka 12 Izhaja tedensko Velja po posti dostavljen: na tnfscc . . Din 10*— za pol leta . . . Din 55’— na lelo .... Din 100’— za tujino letno . Din 150’— Oglasi po tarifi Rokopisov ne vračamo m OOVI Maribor, 27. marca 1937 N Tednik za vsa javna vprašanja Leto II. Uredništvo in uprava: Maribor Prešernova ulica Brzojav: Neodvisnost Maribor Kačun Poštne hranilnice Ljubljana št. 17.160 Telefon uredništva in uprave 26-16 Vsebina: Bralcem »Neodvisnostia uajlepše velikonočne pozdrave! — Beseda slo-\ ciiskega učitelja. — Pereče slovensko kmečko gospodarstvo. — Stanovska zavest bo rešiteljica našega kmeta. — Kaj je slovensko kmečko-delavsko gibanje. — Dajte slovenskemu ljudstvu dostojen slovenski radio. — Delavski vestnik. — Mladina govori.. — Iz popotne torbe. —- O film- 's; ‘s,*nski kritiki. O irankov-cih v ! -janiji in pri nas. Kulturni i.‘bzornik. Zgodba o izgubljenem Prleku. — Dopisi. »Neodvisnost« izhaja v soboto zjutraj. Posamezna številka stane Din 2.50, Svobodno slovensko veliko noč vsem zvestim naročnikom in prijateljem »Neodvisnosti« in vsem borcem za slovensko demokracijo in socialnost! Uredništvo in uprava »NEODVISNOSTI«. Junaški odpor trpinčenega španskega naroda Popoln polom ofenzive generala Franca na Madrid. — Francove čete prvič temeljito poražene. Beg Edina pot do zmage Težko bi našli na Slovenskem človeka, zadovoljnega z razmerami, v katerih živimo. Od aKademskega izobrazeuca, ki zasleduje dogodke javnega življenja, pa do trpečega kmeta in lačnega delavca. ki čutita te razmere najbolj neposredno na lastni koži, se zavedamo prav vsi, Qa m tistega, kar oi si želeli in Kar bi vsaj deloma tudi iaiiKO bilo, ne v gospodarstvu ne v ueaarsivu ne v soc.al-nem razmerju ne v prosveti in ne v kulturi in sploh — nikjer Dan na dan slišimo od jutra do večera kritiko, tarnanje in včasih z e obupavanje. O vsem tem beremo lah^o tudi v naših časnikih, v ustih, ki so g.aMia vladne skupine in v tistih, ki zastopajo opozicijo, v slovenskih in jugosiovenskih. malin in velikih. Koliko kritike bererno v »Slovencu« in drugih glasilih JRZ v Sloveniji, koliko v »Jutru« in ostalem usku JNS, koliko celo v glasilu dravobanskili jugo-siovenov, ljuoijanskem »Pohod u« i Kaj bi pa seie bno, aKO bi se natisnilo vse tisto, kar se govori na raznih zbo-iovanjih naših delavcev, kmetov, oort-nikov, trgovcev itd. Ves nas narod je tako edin v prepričanju. aa nase razmere niso v redu in da se seoaiije stanje trajno ne more vzdr-zati, ako nočemo v popolno pogubo. In vendar — KaKO maio je med nami bistrih giav, ki bi segie temu vprašanju do dna in bi spoznale, od kod zlo. in kako še dosii manj jih je med temi razumevajočimi. ki Di bili resno pripravljeni kreniti na pot tistega dela, ki edina vodi v boljše'. Med tistimi, ki ne najdejo pravega vzroka zla. so nekateri, ki zvračajo vse na »krizo«, arugi na razne režime ali ceio samo na posamezne stranke, tretji pa na še razne mogoče in nemogoče druge iaktorje. Prav tako zanimivi so tudi upi teh v temi tavajočih. Nekateri menijo, da je rešitev iz sedanjega zla v spremembi ministrov in poslancev, drugi verujejo v odrešitev v integralnem jugoslovenstvu, tretji celo v nekem ju-goslovenskem fašizmu itd. Le najbistrej-ši med bistrimi pa vejo, da so vsa našteta pota sprememb in presnavljanj brez pomena, dokier se ne ozdravi zlo pri korenini, dokler se ne spremeni sistem centralizma! Najmanj 75 odstotkov vsega zia, ki ga Slovenci čutimo na svojih plečih, izvira iz sistema centralizma, ki nam ne jemlje samo pravice do odločanja o s\ojih lastnih slovenskih gospodarskih, denarnih, socialnih, kulturnih in vseh drugih zadevah, ampak celo do soodločanja! Pii tem sistemu je zato prav vseeno, katera slovenska strankarska skupina je v vladi in kateri njihovi voditelji sede na mestih ministrov, poslancev in senatorjev. Vsi ti sicer lahko govore v skupščini in senatu lepe govore o naših pravicah in zahtevah, lahko se pritožujejo, lahko obtožujejo in tudi zmerjajo — njihovi govori izzvene vedno v prazno, so bob ob steno in glas upijočega v puščavi. Kadar stopijo z govorniškega odra. je vse spet tako. kakor je bilo prej in tako tudi ostane. Sistem centralizma se s poslanskimi in senatorskimi govori ne da omajati, proti njemu more biti uspešno samo eno edino sredstvo: samozavest in vztrajnost slovenskega in hrvaškega naroda! Nikdar ne bi bili Hrvati dosegli priznavanja obstoja hrvaškega vprašanja, ako bi njihove stranke vstopale v beograjske vlade in ako bi njihovi poslanci prihajali v skupščino in senat, tam kritizirali, nazadnje pa vdano glasovali za vsak stavljen jim predlog. Prav tako tudi slovensko vprašanje, ki je najmanj tako pereče kot je hrvaško, ako ne še veliko bolj, ne bo nikoli priznano, dokler bodo slovenske stranke tekmovale med seboj, katera bo drugo prej izpodrinila iz vlade, da bo potem sedla na njeno še toplo mesto. Priznano pa bo takoj v tistem trenotku, ko bo slovenski narod doživel spoznanje hrvaškega in se zavedel dolžnosti samozavesti in ne upogljivosti. V trenotku popolne solidar nosti slovenskega in hrvaškega naroda je zato napovedan tudi že trenotek konca sistema centralizma. Centralizem je Fadec Malage v roke trancovcev, katero so zavzeie italijanske čete in potem siten napau ten čet na Madrid, je tudi v tistin, ki verujejo v pravico repuoiikan-cev, vzoudii prepričanje, da boao med-iiaioani nac.sti nazadnje le triumtirali nad zluinijeno spamjo. Toda vse te na-ciSiiciiTRANSPORT< MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 57 Brzojav: Transport Telefon 23-50 Ocarinjenja, odpreme in vskladiščenja samo ta ideologija edino moralno podlago. Toda to raznobansko jugoslovenar-stvo vendarle ni čaršija, ta dela le za denar, raznobanci pa delajo zastonj. Zato odklanjamo prav odločno in za vselej to ponarodnoedinjenje čaršije, ki je in ostane za vse večne čase specialiteta Beograda. Gradovi v oblakih. Mislili smo, da so že minili časi, ko so se s strani raznih strank, zlasti poslanskih kandidatov pred volitvami, obljubljali volilcem zlati in diamantni gradovi, ki so pa ostali samo v oblakih. Čim so minile volitve, so minile tudi lepe sanje o teh čarobnih stavbah. Pa niso še minili. Še beremo včasih obljube o takih gradovih, in to celo v času, ko ni — kakor daleč nese pogled — nobenih volitev na vidu. Zlasti »Slovenec« ima včasih bujne sanje o pisanih gradovih, ki se bodo gradili po mili Sloveniji. Vsi presenečeni poslušamo te sanjske prerokbe in čakamo na uresničenje, kajti Slovenci smo pač nepoboljšljivo lahkoverni, a minejo dnevi, minejo tedni, minejo leta, minejo desetletja — gradov ni in ra. Še lepi oblaki, na katerih so stali, se utrgajo in poplavijo v reke naše že neštetokrat modernizirane in asfaltirane ceste. En sam samcat. V vsej debati o proračunu v skupščini in senatu je spregovoril od vseh slovenskih poslancev in senatorjev en sam samcat o zapostavljanju slovenščine v Sloveniji ter zahteval, da se enkrat za vselej neha in spoštuje vsaj tisto, kar določa celo sedanja ustava. Bil je to najstarejši slovenski parlamentarec, 86-letni senator Ivan 'Hribar! Povedal pa je še več takega, kar bi bili vse prej pričakovali od dosti mlajših, n. pr. od tistih, ki smo jih slišali govoriti nekoč vse drugačno slovensko govorico. Toda kakor izgleda, so tudi besede senatorja Ivana Hribarja izzvenele v prazno in so že pozabljene. Sicer pa se temu tudi ne čudimo, kajti gospod senator je po teh svojih besedah — glasoval za proračun! Ni domovine brez svobode, ne svobode brez kreposti. J. J. Rousseau. Bralcem »Neodvisnosti •ii najlepše velikonočne pozdrave! Ko se v duhu radujem vesele velike noči in vsega, kar ona pomenja za moj slovenski narod, mislim nate, kmečko ljudstvo, iz katerega sem izšel, nate ubogi delavec, katerega sem s tako skrbjo študiral, nate izobraženec, katerega stan predstavljam. Kličem ti pozdrav: Kristus-Bog in človek, učenik in odrešenik, prvi, kateremu ste se vi smilili, še preden ste bili rojeni — je vstal, aleluja! Naše velikonočno Jagnje je darovano! Velikonočnemu Jagnjetu hvalnice pojte kristjani! Ne bom učen in znanstven, ne bom uporabljal statistik, ne velikih političnih gesel, ampak preprosto se bom danes držal zapovedi Vstalega Zveličarja: »Pojdite in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu!« Z mnogimi krščanskimi učenjaki sem mnenja, da doslej še ni bilo v evropski zgodovini nobenega boja ali stranke, ki se je resnično borila za dvig ubogega kmeta in delavca, ki bi ne imela ob svoji strani tudi krščanskih duhovnikov-vojaških kuratov, ki se držijo besed Vstalega: »Blagor ubogim... blagor usmiljenim... Proč od mene vsi, ki delate krivico!« Tudi slovensko gibanje delavcev, kmetov in izobražencev za pravico, svobodo, demokracijo jih imaš mnogo več, kot si misliš. Nate mislijo, za srečen izid tvojega boja molijo, s teboj iščejo stikov in zate govore, kolikor največ znajo in morejo... Groza spreletava človeka z odprtimi očmi, ko vidi, kako že leta in leta moralno in materialno propada naš narod. Nepopisna revščina, neenakost, izkoriščanje, lakota proletarskih otrok, obupanost ljubljenih naših mater, propadanje brezposelnih, gospodarsko in politično zapostavljanje narodnosti. Nikdar ne pozabim besed španskega politika: »Vsak greh se maščuje, politični in socialni grehi se pa gotovo maščujejo že na tem svetu.« Maščujejo se nad nami nesrečni medsebojni spori, gele sedaj so se pokazale nesrečne posledice svetovne vojske v moralnem oziru, maščevale se bodo dvajsetletne zmote slovenskih vsiljenih voliteljev in njihovega proti-narodnega delovanja, maščevale, ker drže ljudstvo v nevednosti in zmoti, ker tako nevednega varajo z nikdar izpolnjenimi obljubami. Novi davki, propad slovenske kulture, morale, družine, gospodarstva, centralizem, obup nad razmerami; samo lansko leto pri nas 250 samomorov, 8000 tatvin, 800 goljufij in SO ropov, in na drugi strani milijarde za vojno, stoodstotno domače in tuje izkoriščanje, nesocialno zapravljanje, brezdelnost in uživanje, z eno besedo grobi materializem, kot ga ne pozna še noben vek zgodovinske dobe. V takih in vedno bolj propadajočih razmerah boš obhajal velikonočne praznike. V taki duševni obupanosti in »■azrvanosti so jih pričeli pred 1900 leti obhajati tudi Peter in drugi Jezusovi tvesti učenci. Brez trdnega prepričanja in vere v to, kar se je moralo zgoditi. Saj je Kristus moral trpeti in tako iti v svojo slavo. Tudi tebi je treba vednosti, prepričanja in vere v to, kar se mora zgoditi. Treba ti je evangelijske pravice, medsebojne ljubezni in skupnosti, treba krščanske požrtvovalnosti, edinosti, enotnosti, čuta, da je narod več kot poedinec in njegovi interesi. Treba ti je vere v poštenost, ki si jo izgubil v desetletni politiki, da so ljudje, da je način, da je oblika, kako bi se vse najbolje uredilo, tebi v prid. Pavel kliče: Postrgajte stari kvas, da boste novo velikonočno testo! Drago de-lavsko-kmečko gibanje za demokracijo, svobodo, narodnost, tudi ti odstrani iz sebe vse, kar je protičlovečanskega, nepravičnega, nesocialnega, zberi v svoj krog najboljše in najpoštenejše Slovence, prekvasi jih v požtrvovalne borce za svojo vzvišeno idejo, prekvasi vse narodno telo v političnem, gospodarskem in socialnem oziru in ga z božjo voljo pelji nasproti lepši svobodi, v radosti polno velikonočno jutro. Nadnaravno življenje predpostavlja zdrave naravne razmere, nas uči Avguštin. Zato sem prepričan, da boš po svojem narodnem, gospodarskem in socialnem vstajenju še vse lepše doživiial v svoji duši zmagoslavni velikonočni praznik! To ti želi tvoj slovenski duhovnik Franc Š m o n, kaplan. sma in proti straži takratnih policajev brezobzirno in pogumno vstal iz groba, ne V Ptuju bo v nedeljo 4. aprila ob 9. uri v Župančičevi gostilni zborovanje »Sloge«. Kristus je dokazal, da je delal neodvisno od zemeljskih bogov, da ne sodi tako kakor sodijo ljudje po svojih izmišljenih knjigah in po predpisih svojih uniform. Kristus v svoji neodvisnosti je ideal »Neodvisnosti«. Velika noč je praznik in živi simbol našega naroda, ki čita »Neodvisnost«. Kristus, ki se ni zmenil niti za predpise smrti, iz groba vstali Kristus, blagoslavlja in deli mir in gotovost v zmago vseiTT trpinom, kj iz vsta'ega Kristusa zajemajo svoje upanje, celo v smrti. Neodvisen Kristus, iz groba vstali Kristus, je vzor in moč »Neodvisnosti«. Dr. Tinko Povše, župni upravitelj. Velikonočni Kristus Zadnji pečat Kristusovega delovanja in trpljenja je njegovo vstajenje. Tisti ljudje, ki so narod gnjavili s praznimi predpisi, ter jim je to nosilo dobiček, so Kristusa pribili na križ. Puhle fraze v službi brezdušnih zločincev so zmagale. Kristus pravičen, učitelj zatiranih in preganjanih, neodvisen od ljudskih predpisov, ta Kristus se ni brigal za izmišljene fraze in je proti obsodbi velikih duhovnikov in takratnih učenjakov sv. pi- Za veliko noč 1937 Praznik Kristusovega vstajenja zopet praznujemo. Že skoraj dvatisoč let praznujemo dogodek našega odrešenja. Toda zdi se, da še svet do danes ni odrešen, vkovan v okove gospodarskega, narodnega in kulturnega suženjstva čaka na odrešenje — na vstajenje. Evangelij, veselo oznanilo, je človeštvu danes le še teorija, božje kraljestvo na zemlji, osnovano na pravici in ljubezni, le še sanje nekaterih »za-nešenjakov« in neugnanih prenapet-nežev. Ali vendar je bil nekoč veliki petek — bila je tudi Golgota in za velikim petkom — za križem vstajenje — odrešenje. Tudi za slovensko delavsko kmečko ljudstvo, ki danes doživlja veliki petek, pride nekoč velika noč, vstajenje. Kristus je vstal. Tudi slovensko delavsko kmečko ljudstvo vstane, vstane k novi duhovni in gospodarski samostojnosti. Kajti za vsakim velikim petkom pride velika noč. Za sedanjim krivičnim družbenim redom mora priti nov red, osnovan na krščanski pravičnosti in ljubezni. To bo velika noč, vstajenje človeške družbe. Velika noč, vstajenje tudi za slovensko delavsko kmečko ljudstvo. Jože Lampret, kaplan. Beseda slovenskega učitelja Slovenski učitelj in izobraženec se morata vrniti k ljudstvu Ce pogledamo v razvojno pot naših prosvetnih ustanov po vojni, se nam tudi na tem področju pokaže ista žalostna slika, ki je tako značilna za vse to razdobje: kaos, nesmotrenost, nikjer sledu kakšnega načrta, urejujoče volje in organske zaporednosti. Vse je prepuščeno osebni pobudi, različna stremljenja se križajo, medsebojno paralizirajo in končno — zagrenjena — malodušno umikajo zopet v nedelavnost in brezbrižnost. To je neizbežna posledica vseh del, k: se vodijo brez načrta, brez preudarka in brez občestvenega sodelovanja vseh, ki so poklicani sodelovati. Učitelji, ki bi potrebovali zbranosti in duševne vedrine, so vedno bolj uverjeni, da so stari Rimljani imeli prav, ko so rekli: »Kogar so bogovi sovražili, so mu izročili vzgojo drugih.« Danes eksistenca, usoda in sreča postajajo vedno manj odvisne od njegove volje in od njegovega poklicnega prizadevanja. Življenjski tok mu določajo sile, ki se mu vsiljujejo od zunaj ter mu poleg uradnih predpisov diktirajo še svoje posebno gledanje in ravnanje. Današnji učitelj prihaja pri svojem kulturnem poslanstvu v precep najrazličnejših sestavin sodobnega življenja Da-leč vstran od zelenili miz, živeč med ljudstvom se živo zaveda, da mu rasejo naloge preko glave, toda uradni odloki ga konzervativno vežejo na birokratizirani šolski in izvenšolski »obrat«, narod pa gospodarsko in kulturno propada.. Nihče ni z njegovim delom zadovoljen, najmanj pa on sam. Prepad med ljudstvom in razumništvom je danes precej širši kot pred desetletji, ko je odraščala današnja vodilna inteligenca. Krivde za ta prepad ne moremo pripisovati razvoju življenja, ki se razvija po svojih zakonitostih, marveč onim politikom, ki črpajo svoje pobude še vedno iz zakladnice svojih mladih let. In vendar je resnica samo ena: s starimi frazami v današnjem kaosu ne moremo nikamor! Stare politične ideologije — liberalizem in klerikalizem — stremijo po usta-Ijenju življenjskega toka, češ — tako bomo uredili in bomo imeli raj na zemlji! Prosveta naj stori svoje in — vse bo šlo gladko od rok. »Fiihrerji« suvereno motrijo z zvišenega motrišča svojo »maso« in ji narekujejo svoje zakone. Ta težnja je razumljiva, saj hoče oblikovati življenje in usodo iz lastne duhovne avtonomije. »Voditeljstvo« se huduje na maso, če vse ne gre kot je bilo zamišljeno. »Pokvarjeno ljudstvo! Hudobija mladine! Inteligenca propada!« Nihče pa ne pomisli, da boleha celotni zamislek na konstrukcijskem pogrešku: življenje gre s svojim razvojem mimo nekdanjih »resnic«, ki so bile edino zveličavni inventar duhovne delavnice narodnega razumništva. Sedaj pa naj gre vse to med staro šaro? Težko spoznanje za — zaslužne »narodne poborni-ke« ... Življenjski proces s svojim valovanjem se menda v človeški zgodovini ni nikdar vršil s tako vrtoglavo hitrostjo kakor dandanes. Gospodarski razvoj in z njim združen tehnični napredek zadnjega stoletja sta usitvarilo ogromno bogastvo, kljub temu pa doživlja ta razvoj strahotne eksplozije, ki rušijo temelje in pokopavajo pod seboj vse fraze preteklih ideologij. Kaj naj postavimo na ruševine preteklosti? Živimo v dobi, ki izhaja iz drugačnih miselnih sistemov. Nekdanje gospodarsko blagostanje je potrebovalo mnogo duhovne vzgoje in prosvetno-kulturnega oblikovanja. Nobena doba še nikdar ni zahtevala toliko duhovne prožnosti kakor današnja. Ta osnova mora biti — gospodarska! Prosvetno delo je potrebno in ga nih- sjsb* / t če ne podcenjuje. Ne sme pa služiti za dekoracijo stavbe, ki se v svojih teme-ljiv ruši! Skrb kulturne politike bi mo4 rala iti za tem, da misli predvsem na — utrditev temeljev. Na slabih tleh ne more uspevati nežna rastlinica — vzgoja. Na podirajočem se ljudskem blagostanju ne pomagajo predavanja, niti telesne Vaje in vesele popevke! Skratka: prosveta postaja problematična, prav kakor politika. Mlajše učiteljstvo v mariborskem okrožju že več mesecev proučuje težek problem. Prišli so do spoznanja, da je samo ena edina pot, ki vodi v bodočnost: proč od zastarelih političnih fraz. neodvisno od bivših narodnih voditeljev se pripravljamo za ono dobo, ko bo v narodnem kolektivu vzklilo novo blagostanje. Parola je: proučevanje vasi in najbližji stik z življenjem ljudstva, bodisi na vasi ali v industrijskem kraju. Kakor je našlo pot k ljudstvu učiteljstvo, tako ga bo moralo tudi vse drugo slovensko razumništvo! Pa ne na starih osnovah strankarsko-političnega ljubim-kovanja s kmetom! Na novih temeljih gospodarskega podviga mora temeljiii vsa kulturna politika bodočnosti, če hočemo, da se žalostna dedščina preteklosti ne razpase v nove podvige stare zagrizenosti — za »narodov blagor«... Toda bodočnost zahteva, da se gospodarsko aktiviziranje kulture vrši obče-stveno, načrtno in preudarno. Najprej je treba poiskati vzroke sedanjega stanja, na njih zgraditi spoznanje za bodočnost. Potem bo pogled v prihodnjost vedrejši m pesimizem današnjih dni se bo umikal samozavesti in zdravemu optimizmu. V tem znamenju bo zlasti mladina morala storiti svojo dolžnost! — Sn. Stanovska zavest bo rešiteljica našega kmeta Politična zaslepljenost je gospodarsko in moralno oslabila slovenskega kmeta Kmalu po prevratu se je pričela tudi v naših kmečkih množicah prebujati kmečka zavest in je v kmetih rasla zahteva po samostojni in neodvisni kmečki politiki, ki je doslej naš slovenski kmet ni poznal. Zahteva naše slovenske vasi je bila tako silna, da so takozvani naprednjaki spoznali, da bi bilo dobro zajeti m izkoristiti ta ljudski val naprednejših slovenskih kmetovalcev v močno stranko. Tako smo dobili Samostojno kmečko stranko, ki naj bi po svojem programu zastopala stanovske koristi našega kmeta. Znani so prvi uspehi te nove stranke, ki naj bi dala našemu podeželju novo politično in gospodarsko lice, razgibala našega kmeta ter mu dala potrebno razredno zavest. Toda kaj se je zgodilo? Gospod z Velikih Lašč ni bil pri stvari s srcem. Njegovo srce je ostalo v ljubljanski Kazini v družbi z gospodo, ki jo še danes vodi g. dr. Kramer. Vsled tega je vodstvo SKS vodilo tako politiko, ki je bila prav gospodom iz Kazine in ki je stremela samo za tem, da pride na račun kmečkih glasov do oblasti in na oblasti obračunave s klerikalci. Do 6. januarja 1929 so bile kmečke množice organizirane v SKS tem gospodom iz Kazine prav dobrodošle, čim so se gospodje trdno vsedli v vlado diktature in nasilja, ki je spravil svobodo iz svojega slovarja in uvedel nasilje, SKS tej gospodi ni bila več potrebna, najmanj seveda slovenski kmetje in gospod Pucelj je kot minister vlade diktature pokazal svoj pravi obraz. Nekdanji voditelj sa- mostojne kmečke politike je danes član glavnega odbora proslule JNS. Slovenski kmetje so lahko zadovoljni, da je g. Pucelj pokazal svoje pravo lice, zadovoljni so tudi lahko, da je zašel g. dr. Marušič med Pofovce in z njim vred vsi oni, ki so se izkazali za tako velike ljubitelje nasilja nad slovenskimi množicami. Dobro je, da se je položaj vsaj razčistil! Če pa naš zadevnejši kmet in vsak pošten Slovenec, ki mu je pri srcu dobrobit našega kmeta, pogleda preko Kolpe na Hrvaško, kjer vodijo hrvaške kmečke množice svojo politiko pod vodstvom dr. Mačka, se mora nehote vprašati: »Ali ne bi bilo pri nas na Slovenskem lahko prav tako kakor na Hrva- škem? Ali se mi Slovenci ne ponašamo radi, da smo bolj kulturni in zreli?« Hrvaški kmet se mora zahvaliti za svoj politični polet obema bratoma Ra dičema dr. Anti in Stjepanu, ki sta z besedo in črko budila na vasi kmečko zavest in z dejanji dokazala, da sta za kmeta. Zdravi politiki pok. Stjepana Ra diča se je posrečilo dvigniti tako visoko kmečko zavest in ustvariti na vasi tako mogočen politični temelj, da je hrvaški kmet zmožen voditi svojo kmečko politiko in doprinesti za svojo stvar največje žrtve. To je hrvaški kmet v polni meri dokazal, to so dokazali kmečki hrvaški poslanci, izvoljeni na listi dr. Mačka, ki ne silijo v narodno skupščino, čeprav so med njimi tudi reveži, ki bi jim poslanske dnevnice in plače prav prišle. To je kmečka zavest, ki jo je dal hrvaškemu kmetu pok. Radič in ki jo čuva njegov naslednik dr. Maček. A pri nas? Kje je pri nas kmet, kje je pri nas kmečka politika? Ves evropski svet se je otresel politične igre klerikalcev in liberalcev, samo naše politično življenje je še vedno tako, da se »gremo klerikalce in liberalce«. — V naši skupščini so se še pred štirinajstimi dnevi naši poslanci — vsi izvoljeni na listi g. Bogoljuba Jevtiča — klali med seboj v znamenju klerikalizma in liberalizma, kakor da bi v narodni skupščini ne imeli hvaležnejšega posla. Ali ni to žalostna, brezplodna politika, ki jemlje ugled vsemu narodu, ki socialno in gospodarsko propada? Kakšna razlika med Hrvati in nami! Tam zavest in skupnost. Pri nas brezploden boj med klerikalci in liberalci, ki nam škoduje in breznačelnost, ki jo bo slovenski narod še drago plačal. Kaj smo v teh letih storili za prebujenje naroda? Kaj smo storili za podvijr naše vasi, ki danes strada? Ali smo re- šili eno samo gospodarsko vprašanje našega kmeta, ki tone v dolgovih in mu preti propast? Kaj smo storili za zmanjšanje njegovih bremen in dajatev? Nič! Zavedne kmečke množice na Hrvaškem, prepojene duha pok Radiča, so takoj razumele pomen Gospodarske sloge. V nekaj mesecih so si hrvaški kmetje osnovali gospodarsko organizacijo in pričeli sami reševati težki gospodarski položaj. Kakor val je šel od vasi do vasi, od pokrajine do pokrajine glas kmečke samopomoči. Danes ima hrvaški kmet gospodarsko organizacijo, ki mu jo ne more zrušiti nobena diktatura. >'Gospodarska sloga« je tu! Kaj pa pri nas? Naš kmet se mora šele politično dvigniti. Vzbuditi se mora v njem zavest samostojne kmečke politike. Gospodje, ki so imeli vodstvo samostojnih zavednih slovenskih kmetov, so zatajili program stranke in danes, ko bi bilo za kmečko politiko potrebno, da bi bila naša vas politično zrela in prepojena kmečke, samostojne kmečke ideje, je na naši deželi zmešnjava in beda. In vendar mora slovenski kmet stopiti na plan s svojo politiko. Slovenski kmet mora povedati svojo besedo in izreči pred javnostjo svoje zahteve. Najzaved-neiši kmetje, ki hočejo politiko iskrenosti in dejanj, se zbirajo s svojem gibanju, to je v kmečko-delavskem gibanju, ki hoče politično, gospodarsko, socialno in kulturno preobraziti našo vas in naš delavski revir. Slovensko kmečko-de-lavsko gibanje ni gibanje gospode, marveč gibanje revnega ljudstva, ki hoče temeljito preobraziti Slovenijo v smislu interesov kmeta in delavca, ki tvorita slovenski narod. Ker naš kmet ne more čakati bodočnosti in živeti zgolj v upih in sanjali, mora tudi 011 poseči po svoji gospodarski organizaciji. Takšna organizacija je Gospodarska sloga, ki ima namen združevati kmete v zadruge, ki naj pomagajo kmetu razpečavati poljske pridelke, k: naj varujejo cene živine, ki naj iščejo boljših tržišč itd. Gospodarska sloga ima namen postati stanovska organizacija našega kmeta, ki hoče združevati v složnem delu in medsebojni pomoči vse kmečke producente na stanovski podlagi in skrbeti, da ne bo naš kmet izkoriščan po pokvarjeni gospodi in po prekupčevalcih in varan za svoj znoj in trud. Slovenski kmetje naj samo malo pogledajo in prouče delo, ki ga je izvršila v svojem kratkem obstoju Gospodarska sloga na Hrvaškem in spoznali bodo, da morajo po poti, ki so jo jim pokazali sotrpini na hrvaških tleh, če nočejo popolnoma propasti. g 2,008.000-- mn je zadela srečka štev. 68.326, kupljena v hiši sreče S teni je Bančna poslovalnica Bezjak znova potrdila svoj sloves kot t}iša sreče Po zadnjih velikih dobitkih (od 40.000 do l.GOO.OOO Dim) je sedaj dospel največji sploh možni dobitek. Prihodnje žrebanje bo 14. in 15. aprila. četrtinska srečka 50 Din polovična srečka 100 Din cela sirečka 200 Din Dajte slovenskemu ljudstvu dostojen Ljubljana mora dobiti novo oddajno, Maribor pa po- ^ I_■ _g ■ družno radio postajo SlOVGlISKl VcICllO ! Dognana in priznana zadeva je, da je jugoslovanska radijska politika nekaj čudovitega. Ne samo po številu postaj in energiji anten, tudi po programu in — kakor vse izgleda — tudi po gospodarstvu. Po določbah mednarodne radijske konference leta 1935. ima .Jugoslavija rezerviranih osem valovnih dolžin za oddajne postaje na srednje valove, in razdeljeno je bilo ozemlje sporazumno tako, da se beograjski postaji priključijo še skopska, sarajevska in somborska, zagrebški splitska, odnosno dubrovni ška, ljubljanski pa mariborska. Zanima nas kot prebivalce severne meje predvsem vprašanje slovenskega in mariborskega radia. Načrti za mariborsko postajo so že davno gotovi, gradbeno ajpvoljenje pa še ni izdano; prostor je izbran na Teznem, med železinco in Pohorjem. Zamišljena je stvar tako, da dobi Maribor povsem novo aparaturo, ne pa stare ljubljanske, kakor je bilo prvotno predvideno, in sicer tako, da bi lahko Maribor sam oddajal in lahko prenašal program ljubljanskega oddajnika, torej nekako tako, kakor je urejeno to za Dunaj in Gradec. V Ljubljano naj bi prišla nova aparatura, sedanja bi pa ostala v rezervi. Za zvezo med obema postajama bi bil postavljen zračni vod, kakršen je danes med Ljubljano in Domžalami, ker je to znatno bolj enostavno in praktično, hkrati pa tudi neprimerno ceneje. Ves ta načrt je že odobren, materialna sredstva bi bila na razpolago, — javnosti je gotovo znan svoječasni dogovor med mariborsko mestno občino in vodstvom ljubljanske oddajne postaje: na delu pa so neznani činitelji, ki ovirajo »sporazum med ministrstvi« — tako namreč pravijo zavlačevanju gradbenega dovoljenja. Ni namreč neznana težnja, da mora vsa radiofonija v Jugoslaviji ostati na istem nivoju, dokler ne dobi Beograd 100 kilovatne postaje. In kedaj bo to? Naročena je sicer in se že izdeluje pri »Marconi Wiseless« v Londonu nova beograjska postaja, ki bo baje montirana še letos, ki bo oddajala z jakostjo 20 kw in jo bo mogoče z malim delom preurediti na 100 kw. Potem pa »vremena Kranjcem bodo se zjasnila,« ne samo Kranjcem, ampak vsem poslušalcem radia v Jugoslaviji bo potem šele dana možnost za to ... Nekoliko manj znano je finančno vprašanje teh načrtov. Zanimiva je izjava gospoda, ki mora po svojem položaju vedeti za take stvari: »Če nam državna blagajna odstopi tisto tretjino od naročnine, lahko postavimo v enem letu postajo v Mariboru (ki stane okrog tri četrt milijona dinarjev) in sčasoma 20 kw postajo v Ljubljani ter 1 kw postajo na kratke valove.« Stvar z denarjem ie namreč taka: v Sloveniji — to je področje ljubljanske postaje (zagiebška pobira naročnino v Savski, Primorski in delu Vrbaske banovine, beograjska povsod drugje) — je sedaj 14.000 naročnikov, toliko, kolikor jih je imela beograjska postaja takrat, ko je sploh začela oddajati. Vsak od teh 14.000 naročnikov plača mesečno po 25 dinarjev, kar da mesečno 350.000 Din. Vsaka ura oddaje stane približno 300 Din (všteto pogon, honorarji, plače uslužbencev, električni tok, energija, obresti kapitala, režija), kar da dnevno pri povprečno 8 urah oddaje (6—11 ur) 2400 Din ali mesečno 72.000 Din. Če vračunamo še morebitne izredne izdatke okroglo 8000 Din (n. pr. prenos opere Manon iz Milanske Scale z Giglijem v glavni vlogi stane povprečno 5000 do 6000 dinarjev) vidimo, da ostane 270.000 Din mesečno čistega dobička, od katerega dobi še državna blagajna tretjino ali 90.000 Din; ostane torej vodstvu mesečno 180.000 Din ali let- no 2,160.000 Din, državni blagajni pa letno milijon. S tem denarjem bi se daio izvesti gradbeni program, ki je naveden že zgoraj, v prav kratkem času. Zanimalo pa bi nas, kam gre ta denar, da ga sedaj ni menda nič v »kasi«? Prosvetna zveza vodi ljubljansko radiofonsko postajo. Pravijo, da so nekateri njeni podeželski odri zelo dobro subvencio-uirani. Radio ie danes eno najvažnejših nacionalnih vzgojnih sredstev, skoro takega pomena kakor film. Pri nas v Mariboru, ko nas teden za tednom krmijo v kavarnah in kinih s slikami iz hitler janske Nemčije, z reportažo s hitlerjan skih in fašističnih zborovanj, ko jugoslovanskih postaj z navadnimi aparati sploh ne slišimo, z boljšimi pa jih večinoma ne poslušamo, /cer imajo skoro vedno slab program in kjer Ljubljane večer sploh ne slišimo, v pokrajini, kjer je na delu tiha, a smotrena in skrbna propaganda tvorcev poti Berlin—Bagdad in Dunaj—Trst — tu je dobra radio postaja krvavo potrebna. Slovencem je postal radio-sprejem kulturna potreba, kulturna potreba po mora postati vsake mu našemu človeku. Do nedavna je bii privilegij redkih izvoljencev, ki so si lahko nabavili drage sprejemnike. Pravico, poslušati z radio-aparatom predavanja, glasbo, reportaže, igre itd., ima tudi mali slovenski človek. Dolžnost države je, da razširi radijske sprejemnike med čim širše ljudske kroge, zato pa je treba ukiniti luksuzni davek in znatno previsoko carino na radio-aparate ter omogočiti s tem vsaj nakup manjših aparatov in detektorjev, na drugi strani pa izvesti najprej gradbeni program, izpopolniti tehnično naše postaje, jim dobaviti reportažne avtomobile itd., nato pa znižati naročnino, odnosno jo vsaj spraviti s premoženjskim stanjem poslušalca ali s sprejemno možnostjo aparata, detektorja in manjše aparate pa sploh sploh oprostiti naročnine. Z gradnjo novih in relejskih postaj bo število naročnikov gotovo zelo naraslo, in potem bo vse to čisto zanesljivo izvedljivo, glavna skrb -pa ostane nato predvsem res dober program. Vprašanje zase je program ljubljanske oddaje. Vodstvo se je postavilo na stališče, naj poslušalci soodločajo o programu, in se po možnosti ravna po dobljenih željah. Zato čujemo iz Ljubljane večinoma havajščiino, Lovšetovo in Udo-vičevo, wurliške orgije in harmoniko, predavanjem, reportaži in resnejši glasbi pa je odmerjen le majhen del. Namesto da bi vodstvo skušalo še bolj smotreno vzgajati poslušalce, jih razvaja s tem, da jim v to smer vse preveč ustreza. Manjka nam narodne glasbe v kvalitetni izvedbi; France Marolt je z Akademskim pevskim zborom naštudiral lepo število slovenskih narodnih pesmi, Glasbena matica v Ljubljani in Mariboru, pa Trboveljski slavčki predvajalo večkrat koncerte, ki so na odlični umetniški stopnji (n. pr. Adamičev večer); zakaj se te edine prilike, da posluša tudi tujina naš program, ne uporabi tudi za snemanje plošč? Zakaj se ne prenašajo koncerti, pa se sočasno oddajajo Ibsenova drame v režiji urednika kulturne kronike »Slovenca«? Zakaj ne čujemo nikdar znamenitih italijanskih in nemških pevk? Zakaj je vse tako enostransko? Velik del programa tujih postaj tvorijo prenosi in reportaža, pri katerih dosega oddajna postaja stik z najintimnejšim narodovim življenjem. Pri nas se to ne more izvršiti iz preprostega razloga, ker so reportaže silno drage. Naša postaja ima za prenose, reportaže in sploh za delo izven študija: en ojačevalec, model I. 1928, mikrofon na ogleni prah (tudi zastarel model), anodno baterijo, svinčen akumulator, induktorski telefon, ki močno spominja na Bellov izdelek, kovčeg s priborom, žicami, izvijačem in kleščami — kdor ve, kako je napredovala zadnja leta radijska tehnika, ne bo hotel verjeti, da je to pri največji postaji v Jugoslaviji sploh mogoče. Namesto reportažnega avtomobila pa take pred-Dotopne naprave! V naprednejši tujini imajo mesto tega izvežbane napedoval-‘•-e-reporterje, ki potujejo z reportažnimi avtomobili, velikimi ko novi mariborski avtobusi: v njih imajo ojačevalce, priprave za snemanje (rezanje) plošč, oddajno postajo na ultra kratke valove, potrebne vire energije (akumulatorje, bencinske motorje itd.) ter ves ostali pribor. Stroški za nabavo takega reportažnega avtomobila ne znašajo nitFelvo-mesečnega čistega donosa od naročnine, stroški za izdelovanje reportažnih plošč pa bi bili malenkostni, približno 10 Din za ploščo; za ploščo s petjem ah igranjem pa bi narasli stroški le še za honorar izvajalcem. Če upoštevamo, da bi: za detajlno izdelavo plošč prišel v poštev klub radiotehnikov na ljubljanski univerzi, ki ima nota bene edinega strokovnjaka za radio v Jugoslaviji, g. prot. inž. Osano, — potem se lahko samo še čudimo starokopitnosti odločujočih gospodov pri vodstvu ljubljanske radiofonske oddajne postaje. Opozorilo delegatom! Dne 4 aprila 1.1. ni v Zagrebu nikakega delegatskega zborovanja kmečkodelav-skega gibanja Slovenije. Predsedstvo. In to je eden glavnih vzrokov enoličnosti in nezanimivosti programa. Vsak prenos je tehnična atrakcija za sebe, in zvezan je z mnogo večjimi stroški ko z reportažnim avtomobilom, ki omogoča poleg drugih ugodnosti še ponovno predvajanje istega programa s ploščami, posnetih na licu mesta. Slovenci pa nočemo, da pri slovenskem radiu odločajo starokopitni meščani, ki jim je klobasa in cviček daleč pred napredkom slovenskega radia, da, še daleč pred njihovimi podeželskimi odri, Marijinimi kongregacijami, križarji in klaricami! Hočemo v Ljubljano radijsko postajo z najmanj 25 kw antenske energije, s podružno postajo v Mariboru z vsaj 5 k\v, hočemo dober, pester in zanimiv program, hočemo modernizacijo tehnične opreme, hočemo red v upravi in gospodarstvu! Hočemo to takoj, brez odloga! Brez prosjačenja in moledovanja! Slovenci nismo korupcionisti in se ne damo podkupovati od raznih družb, ki hočejo bogato zaslužiti pri gradnji novih radijskih postaj! Mi hočemo red, hočemo za svoj denar tudi odgovarjajoče protidajatve! Hočemo dostojen slovenski radio! —n —j. ZAPISKI Edinstvena logika. Nihče ni na vsem vesoljnem svetu tako skregan z logiko, kakor so jugosloveni, posebno dravo-banskega plemena. Vedno trdijo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, v isti sapi pa govore tudi o — treh. Ako smo eden, nismo trije, in ako smo trije, nismo eden. Tako je »Slovenski Narod« v neki polemiki s »Hrvaško Stražo« napisal med drugim, da rohni »nad našo epiko, ker je srbska«. Kako našo? Ako je srbska, ni naša, ako pa je naša, t. j. skupna jugoslovanska, potem ni srbska. Ali pa je »Slovenski Narod« morda postal Srb?! DELAVSKI VESTNIK Slovensko delavstvo in strokovne organizacije Gotovo je znano vsemu de/avsfvu, da je bil oblastni tajnik »Saveza metalskih rad-nika« in predsednik Strokovne komisije tov. Leskošek izključen iz članstva, razrešen svojih funkcij in odpuščen iz službe. Sočasno sta bila razrešena podružnična cdbora na Jesenicah in Javorniku in postavljeni komisariati. Strokovna komisija za Slovenijo združuje vse strokovne organizacije URS-a v Sloveniji, v katerih je organiziran večji del slovenskega delavstva. Zato smatramo, da je potrebno izprego-voriti nekaj o tej zadevi: Treba je pribiti troje: Prvič: Beograjska strokovna birokracija si upa posegati v notranje zadeve slovenskega proletariata. Smo proti centralizmu v državni upravi, še bolj pa smo proti centralizmu v delavskih organizacijah. Smo proti samovolji Beograda šč prav posebno v delavskih zadevah. Hočemo, da slovensko delavstvo svoje zadeve samo rešuje. D r u g i č: Prav v kritičnem trenotku, ko gre za to, da delavstvo obdrži to kar ima: svobodne delavske zbornice, svobodne sindikate in svobodne sindikalne akcije, si usodijo beograjski razdirači raz bij ati svoje lastne organizacije. Zdi se, kot da bi bil ta samovoljni čin beograjskih despotov-samodržcev storjen po volji tistih, ki jim je slovenski strokovni pokret premočan in na potu pri demontaži delavskih pravic, delavskih ustanov in delavskega vpliva. Na Jesenicah so postavljeni za komisarje v podružnicah prav oni, ki že nekaj let delajo proti enotnosti delavstva. T r e t j i č: Krekič je izjavil: »Mi stojimo na stališču druge internacionale in bomo .razirali’ vso Slovenijo, če bo to potrebno za vzdržanje njene linije!« To se pravi, da se hoče v delavski strokovni organizaciji vzdržati gotova politična koncepcija, pa naj bo to članstvu prav ali narobe. Pa mu ni prav, kajti za koncepcijo druge internacionale, o kateri govori g. Krekič, se skriva strah za osebni prestiž in osebne koristi vladajoče sindikalne klike. Prav danes, ko je položaj delavstva tako kočljiv, nima delavstvo interesa, da se kolje med seboj za to, da ostane gospoda na dobrih in vplivnih mestih. Stremljenje delavstva je, da depolitizira svoje strokovne organizacije in tako ustvari možnosti za čim tesnejše sodelovanje vsega delavstva. Prav v vrstah slo venskega delavstva je to prepričanje že globoko prodrlo in je veliko vprašanje, ali se bo posrečilo beograjski sindikalni gospodi ustvariti iz Strokovne komisije svojo politično trdnjavo. Za slovensko delavstvo pa ostane tole: Da je potrebna strokovna organizacija, ki bo neodvisna od Beograda, — ki bo zgolj strokovna organizacija in ne politična ekspozitura te ali one stranke — ki bo pristopna vsemu slovenskemu delavstvu brez ozira na svetovni nazor in politično prepričanje. Ako more to biti Strokovna komisija, prav, če pa ne more biti to, potem se bo moralo slovensko delavstvo ozreti po svoji organizaciji. Saj ni delavstvo radi strokovnih organizacij, ampak strokovne organizacije so radi delavstva. In delavstvo si bo ustvarilo take stro Kovne organizacije, kakršne potrebuje ono samo in ne beograjski strokovni birokrati. Slovensko delavstvo se ne bo pustilo strahovati. Peter Robič. ZAPISKI ,.Saturnus" Moste Dragi urednik! Ko sem dobila list »Neodvisnost«, sem takoj videla da zastopa in terese kmeta in tudi delavca. Zato sem se odločila, da ti nekaj napišem. V naši tovarni vladajo take razmere, da si vsega napisati ne upam. Sicer smo organizirane in bi nas morala organizacija ščititi. Imamo tudi zaupnike, ki imajo isto nalogo. Vendar organizacijo hoče imeti v zakupu neki mojster, da nas lahko potom organizacije vlada in izkorišča organizacijo za sebe. Glavni zaupnik je popolnoma pod vplivom tega mojstra. Celo tako daleč gre, da, ko je nekoč mojster brez vzroka gnjavil svojega preddelavca in mu je nato preddelavec rekel, da ga ne bo v zdravi mozek j je ta zaupnik zahteval od preddelavca, naj prosi mojstra odpuščanja. Ta mojster ima pa tudi prijatelje in prijateljice, katere pa lahko delajo kar hočejo, ali v tovarni kaj producirajo ali ne, samo da v njegov rog trobijo. Mi že dolgo časa trpimo po to strahovlado, vendar se začenjajo delavke in delavci zavedati, da to ni pravilno in bodo napravili obračun s takimi metodami. Ako to ne preneha, bom drugič zapisala njih popolna imena. Vam delavke pa, ki boste čitale »Neodvisnost«, kličem: »Glave pokonci! Vsaka strahovlada enkrat neha!« — Opozici-onalna delavka. Ni prav nič čudnega. Jugoslovenski »-Slovenski Narod« je napisal te dni v svoji slavni jugoslovenski rubriki »Politični obzornik« sledečo ugotovitev: »Kako idealno bratstvo je bilo pred vojsko med Hrvati in Slovenci! Slovenci smo se čutili v Zagrebu kakor doma. A danes? Kaj radi nam dajejo čutiti, da smo v Zagrebu in na Hrvaškem tujci, ki so samo v napotje domačinom.« — Ko bi se »S. N.« vprašal, zakaj so se časi tako spremenili, bi mogel ugotoviti, da ni to prav nič čudnega, ampak je čisto naraven in neizogiben psihološki nasledek tazvoja sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev zadnjih let. Pred vojsko smo se kot bratje medsebojno spoštovali, danes pa si odrekamo celo pravico do spoštovanja tistih čustev, ki so najgloblja in najbolj nedotakljiva, čustev narodne sa mostojnosti! Kako naj bi obstojalo bratstvo n. pr. med Hrvati in ljubljanskim »S. N.«, ko jim pa trdovratno in vztrajno odreka pravico, da bi bili samosvoj hrvaški narod, dasi pripada samo njim in nikomur drugemu na svetu pravica odločati o tem, ali so narod ali »pleme«! Popiava fraz raste dalje. Ze devetnajsto leto nas zaliva poplava fraz o na-., rodnem edinstvu, ki dere kakor ogromen veletok iz narodne skupščine,, senata. zborovanj, tiska itd. V tej poplavi, ki je tudi ob priliki sedanje razprave o državnem proračunu v senatu in skupščini mogočno narasla, se utapljamo Slovenci, Hrvati in Srbi. V njej gine naše zanemarjeno gospodarstvo, utaplja se naše denarništvo in duši se naša kultura. Narasla nam je že do grla in grozi, da nam vdere v usta. Nekje na varnem bregu nad poplavo pa sedi peščica ljudi, ki lovi iz poplave mastne svinje in se z njimi masti. Tej peščici ljudi so nadeli Srbijanci ime — čaršija! HttadtM Murn... Kapital vselej podpira vladajoče stranke, pa če tudi so najslabše. George. Na veliki petek zjutraj \T] t je nenadoma umrla moja m a ljuba žena T J Na velikonočno nedeljo ob 16. uri bo njen pogreb na pokopa- j lišču v Žalcu. Žalec, 26. marca 1937. Žalujoči mož Franc Teržan. Kmečka mladina za svoje pravice Nekateri površni in gosposki ljudje očitajo vaški mladini, da je po naravi neumna, da nima veselja do umetnosti, da se ne zanima za kulturne probleme in da bo ostala vedno taka. Pa celo tako nam pravijo: »Vi se ne smete zanimati za, kulturna in politična vprašanja, za take stvari so že drugi na svetu!« In: »Vaši očetje se niso bavili s filozofijo, pa so živeli bolje kakor vi! Vaše delo je na polju in v hlevu, ne pa pri knjigi ali na zborovanjih! Tam vam pridejo na um misli, kako bi se lepo živelo brez dela in na tuj račun!« Ne, gospoda! Mi se ob knjigi in na sestankih učimo, kako bomo nekoč živeli prav vsi od lastnega dela in kako v i ne boste več mogli živeti na naš račun! Spomnite se le — vsi, ki gledate na nas kmečko mladino navzdol — na naš položaj, ki nam ne dovoli, da bi se povzpeli na višjo kulturno stopnjo. Najtežje pač živi vaška mladina. Nimamo določenega delovnega dne — naš delovni dati traja od zore do mraka, celo v dežju, v snegu, v blatu... Ce pa na polju zmanjka dela, ga je vedno dovolj v hiši. Le malo časa ostane za tovariše, za odpočitek in za dekleta. Vprašamo vas zdaj, ki toliko govorite o kulturi, kdaj naj se kmet izobrazuje? Ali fcvečer po težkem delu? Ali mar ob ognjišču, ker je petrolej predrag? Marsikje so pa domače razmere tako razrvane, da ni niti misliti na mirno uro, ki bi jo mogel mlad človek posvetiti svoji iz-ozbrazbi in kulturi. Treba je tudi vedeti, da imajo naši starši (ne vsi!) mnogo starih tradicij in predsodkov in da vidijo v vsakem napredku, v knjigi, tehniki, zabavi — hudiča. ki preži na duše. Treba je poznati razmere v vasi, vse tiste vaške gospode in priganjače, ki nas dan za dnem love v svoje strankarske mreže. V vasi tudi ni toliko naprednih ljudi kakor v mestu, ni knjižnic, društev in javnih prireditev. Če torej želite, prijatelji v mestu, da bo tudi kmečka mladina bolj napredna. prihajajte k nam na obiske, prinašajte nam knjige in časopise in pomagajte nam organizirati društva in prireditve! Seveda pa naša zaostalost ne sme biti opravičilo za brezdelje. Potruditi se hočemo, boriti se hočemo, da izrujemo iz nas čut manjvrednosti in hlapčevstva, tudi v podeželje, v vas in v hribe hočemo prinesti kulturo, ljudsko izobrazbo, luč napredka in vero v boljšo bodočnost. Tudi kmečka mladina naj stopi v vrste napredne slovenske mladine in naj postane znanilka bodočnosti slovenskega ljudstva! Kako živimo — odgovori na anketo V zadnji številki smo napisali anketo — mladina sama naj spregovori o svojem življenju, da bo opozorila nase vse še nepokvarjene ljudi, predvsem pa, da bo sama premislila svoj položaj in svoja dognanja končala s pravimi zaključki: da je položaj slovenske mladine nevzdržen in da se mora zbrati v veliki skupnosti kmečko-delavskega gibanja, v skupnosti, ki hoče združiti vse slovensko delovno ljudstvo za dosego po-voljnih gospodarskih in kulturnih razmer. — Toliko tiaj povemo za prihodnjič: svoje razmere opisujte čim bolj konkretno (stvarno), ne načenjajte velikih vprašanj, ne zaidite v brezkončno razpravljanje o slovenski mladini! Opišite na kratko in jedrnato svoj lastni položaj — kako:: je to storil predilec Matej, opišite raziaere v tovarni, delavnici in na vasi! Pišite čitljivo, čim bolj pravilno in na eno stran lista! Pozdrav! DOPIS Ml. VDLGA DELAVCA IZ MARIBORA. Položaj udarniške mladine je postal ob nastopu mOK.ieru.Ji strojev neznosen. Mladina je izkoriščana na vse dovoljene in nedovoljene načine. Mladina siromašnih slojev stopa iz soi'2 v takozvano novo dobo življenja — v novo bedo. Ze naša otrošKa leta so potekala v ueui in pomanjkanju, brez tiste vzgoje, ki bi jc bili morali biti deležni v normalniii socialnih razmerah. V mnogih slučajih sta oec in mati brezposelna ali oba zaposlena. In niti v prvem niti v drugem slučaju ne utegneta vzgajati svojih otrok. Oei revnih o trt),k stopa iz osnovne v srednje šole, ki pa pomenijo za siromašne starše mnogo skrbi in težav. Mnogokrat morajo žrtvovati svoje najnujneše življenjske potrebe, da pripravijo svoji hčerki ali sinu boljšo tjodocnost, ki je sami niso dosegli. Drugi del teh otrok gre po osnovni šoli v obrt. Ta del je v učni dol)! brez zaščite. Tretji del te mladine pa gre v tovarne, da tam prodaja za borno mezdo svoje mlado upapolno življenje brezobzirnemu in brezsrčnemu izkoriščanju. Marsikateri izmed teh fantov in deklet kuje ob nastopu službe bujne načrte o svobodnem in neodvisnem življenju. Toda revež kmalu spregleda, da so bile to le otroške sanje. Da je kruto opeharjen za svoje hrepenenje, bpoznali smo tovarno v pravi luči. Tovarnarjevo geslo je: garajte, delajte, dokler ne izkrvavite, a ko izkrvavite, vas poženemo na cvsio in na vaše mesto bomo poklicali druge sveže moči. V nekaterih industrijah vladajo kar neznosne razmere. Ze \4-letni delavci delajo tudi po 14 ur na dan, ob mezdi 1—2 Din na uro. Zvečer stopa iz tovarn masa bledih, sključenih postav, vdrtih oči in brez življenja, brez 'veselja, kot starci, ki bi jim ne prisodil mladosti. Rešitev iz teh razmer iščemo v delavskem gibanju-btavka za kolektivno pogodbo, največji boj slovenskega tekstilnega delavstva je neuspešno končana. Kje je vzrok? Prvi je v tem, da delavstvo- ni organizirano in se v svojih organizacijah aktivno ne udejstvuje. Drugi pa v neveščem vodstvu organizacij. Morali bi tam sedeti ljudje, ki bi znali več žrtvovati. Marsikak nepoučen mlad delavec vidi krivca v kmečki mladini, ki sili v mesta. Ne pomisli pa, da je kmečka mladina ravno- tako potrebna pomoči kot mi, morda še bolj. Edina rešitev je v skupnem delu slovenske mladine. Stojmo skupno s kmetom, intelektualcem in vajencem! Potem bomo lahko rekli, da predstavljamo bodočnost Slovenije! B. F. PREDILEC PIŠE: Mi, mladi, ki na njih baje stoji ves svet, delamo dnevno po o^sem in še več ur v zaprašeni in nehigienski tovarni. Kakšne so mezde, naj pove priloženi izplačilni list: Zaslužek za 96 ur . • . Din 192.— Nagrada .........................Din 12.— Bolniška blagajna Din 204.— Din 8.27 Netto izplačilo ..... Din 195.73 Ali je mar mogoče živeti 14 dni od teh dinarčkov? To je najlepše ogledalo XX. stoletja. Najbednejše stanovanje s hrano stane mesečno 320 Din. Od skupne plače 391.46 dinarjev ostane 71.46 Din za obleko, obutev, brivca, perilo, za izobrazbo in zabavo. Ni čudno torej, če jadikuje Antituberkulozna liga nad velStim procentom tuberkuloznih. Toda ta porast se bo odpravil le v boju proti razmeram, ki so vir vseli bolezni. Vse ostalo je le krpanje! Borci proti tuberkulozi naj stopijo v naše vrste, pa bodo zdravju slovenske mladine največ koristili! Dragi prijatelji, tovariši! Ne delamo samo zato, da jemo in spimo pod streho, hočemo, biti tudi dostojno oblečeni, hočemo se izobraževati, hočemo brati knjige in časopise, hočemo tudi veselja! Matej. VSAKDANJA PODOBA. Mestni park. Kmečki fantek odlaga svojega prijatelja s hrbta na klop. Pristopim in vprašam, kaj se 'n vendar zgodilo. So se mogoče sošolci stepli ali je padel? Ne, od gladu je omahnil, pravi njegov prijatelj. Viničarski sin je in mora vsak dan lačien daleč v šolo. In takih otrok je pri nas veliko, veliko... Š. AKCIJE, AKCIJE! Mladi smo. In naša pravica je, da smo borbeni, živi, uporni, akcijski. Živo je naše srce. vroča je naša kri, oster je naš razum. Fantje, dekleta: v akcijo! Naše gibanje se mora širiti. Odpirajmo oči tovarišem! Zbirajmo jih v društva, snujmo poverjeništva in dopisniške odbore, širimo list, dopisujmo, nabirajmo prispevke! Fantie in dekleta: v akcijo, v akoito! Bor. ZNESENO PRIJATELJI, NAŠA POT JE PRAVA! »Pohod« je bil tako prijazen, da se je spomnil naše rubrike. Mogoče iz strahu pred mladino, ki je usmerjena protifašistično? Ali iz zaskrbljenosti, kaj bo z »jugoslovenstvom«, ko ta mladina odraste? Za »Pohod« je pač najbolje, da molči! Spominjamo se še trboveljskih dogodkov, razbojniških četnikov, črnih uniform in mrtvaških lobanj, s katerimi so nas oitroke strašili. Sicer smo pa prav gotovo na pravi poti, če se take firme ob nas obregajo! Francija. »L’Avantgarda« piše o kongresu deklet, ki se je vršil v Parizu: »To je bila lepota, mladost, bodočnost Francije!« Bilo je prisotnih 600 odposlank iz vseh krajšev. Dekleta so zahtevala enakopravnost na političnem. gospodarskem in kulturnem polju. Cenjenim naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice in vljudno prosimo cenjene naročnike, naj nam po prvem zanesljivo nakažejo naročnino za mesec april. Naročnikom iz Maribora, Krčevine in Studencev vljudno sporočamo, da jih bo obiskal naš inkasant, ki mu naj blagovolijo izročiti naročnino za mesec april. Prav tako vljudno prosimo vse naročnike, ki smo jim pismeno sporočili zaostanek naročnine, naj nam isto zanesljivo nakažejo v prvih dneh meseca aprila. Ponovno in zadnjič pa prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino od početka izhajanja našega lista, naj nam blagovolijo nakazati celoten zaostanek. Vsem, ki narti zaostanka naročnine od 1. decembra 1936. ne bodo nakazali do 5- aprila, bomo brez izjeme ustavili list s 1. aprilom. Naši nar.ičniki naj blagovolijo upoštevati, da se vzdržuje naš list izključno z naročnino i;: da so mu obstanek zagotovili le zvesti naročniki. Na Ogled! smo poslali nekaterim naslovom današnjo številko z vljudno prošnjo, naj se uaroče na naše glasilo. Po priloženi položnici naj nam blagovolijo nakazati naročnino. Če jim pa list ne ugaja, naj nam ga zanesljivo vrnejo ali pa nam naj po navadni dopisnici sporoče, da se ne bodo naročili na list. UPRAVA »NEODVISNOSTI«. Za pomlad bogata izbira najmodernejšega blaga vseh kakovosti pri FRANJO MAJER MARIBOR. GLAVNI TRG Solidne cene! n. t.: J Iz popotne torb*? m. V Mariboru. V tem poglavju iz gotovih razlogov ne bom vrednotil podrobnega dela. ki so ga v posameznih krajih že opravili zaupniki slovenskega kmečko-delavskega gibanja, temveč hočem v bežnih obrisih predočiti, kako je Maribor v naj-novejšem času postal nekakšno središče slovenskega kmečko-delavskega giba nja. Prvi upor proti razdelitvi slovenskega ljudstva v dva nasprotna strankarska tabora: »klerikalnega« in »liberalnega« je že pred leti nastal v Prekmurju. Mlajša prekmurska generacija se je po veliki večini izjavila proti taki opredelitvi ter se je orientirala — v narodnostnem cziru — odločno slovensko, v socialnem oziru pa — progresivno. Petomajske volitve so pokazale, da se je pričela tako orientirati tudi Slovenija in prav zavestno in odločno prav kraji ob hrvaški meji, katerim nasprotniki očitajo, da so pod hrvaškim vplivom. Volilci iz teh krajev so šli na volitve pod slovensko zastavo in pod parolo: »Za svobodno Slovenijo« (ne pa za HSS ali pa za svobodno Hrvaško), kar ni šlo v račun niti klerikalcem niti liberalcem in v tem je vzrok vseh neprestanih očitkov. Podeželje je ob petomajskih volitvah izglasovalo nezaupanje obema garniturama, ki sta od prevrata sem menjaje se zasedali ministrske stolčke v Beograd« Ce bežno poglednfAo gibanje še v industrijskih centraii in mestih, doženemo, da se d^iavstvo petomajskih volitev ni udeležilo, kar ie pripisati kaotičnim in inemnim predvolilnim razmeram, zato pa je delavstvo pokazalo toliko več aktivnosti pozneje. Splošno je znano, da toliko mezdnih gibanj s štrajki že dolgo ni bilo v Sloveniji, kakor od 5. maja 1935 pa do danes. Prvi sunek proti diktaturi je tudi meščanstvo ohrabril in nekaj časa je izgle-dalo,' da sta obe slovenski stranki tudi med m e sc a fistvom v zaigrali. Toda glasniki demokracije jn>*§v°bode med meščanstvom so se kaj krfta-i11 razočarani in malodušni umaknili v zatfl(je kavarn in salonov, kjer dan za dnem ”del^tiraiP o slovenski skupnosti, ne da bi ve^r*'-kako to skupnost gleda večina sloven-i skega ljudstva, delavci in kmetje. Mimo| njih pa sta postali aktivni zopet obe sta r> garnituri, katerih časopisje je napoi njeno s toliko obrabljenimi frazami o Ii beralizmu in klerikalizmu, s katerima hočeta ponovno osrečiti slovenski na rod. Najbolj je razočarala Ljubljana. V nedeljo 2 maja bodo lahko po vsej Slo veniji shodi Združene opozicije (SLF) Ljubljani, v slovenskem političnem, go spodarskem in kulturnem centru, shoda ne bo. Tudi kresa na večer pred obletni co petomajskih volitev Ljubljančani ne bodo zažgali. Rožnik in Golovec sta že izven njihove interesne sfere. Maribor in Ptuj dve izjemi. Ptujsko in mariborsko slovensko in demokratično orientirano meščanstvo je v svojem boju za svobodno Slovenijo in demokratične svoboščine naletelo na še večje težave kakor ljubljansko; poleg vsega še namreč na dobro organizirano in od zunaj podprto hitlerjansko propagando. Ker samo ni moglo premagati te žav, se je zvezalo z delavstvom, z najzvestejšim zaveznikom v boju proti fašizmu in diktaturi. Uspehov te zveze na primeru Maribora zaenkrat v podrobnostih ne bom navajal. 10. junij 1936. Ob priliki proslave dr. Kukovčeve šestdesetletnice se je v Gambrinovi dvorani v Mariboru zbralo okrog 200' kmetov in delavcev. Prišli so na to proslavo šestdesetletnice voditelja takratne skupine »Slovenske zemlje« tudi gostje, ki niso pripadali tej skupini. Bili so to: dr. Dragoljub Jovanovič, Večeslav Vil- der, dr.. Budisavljevič, Stane Vidmar, dr. Vilfan in Ivan Kreft. Proslavo, ki ni bila več interna zadeva »Slovenske zemlje«, je otvorii delavec Obelajs. Za njim so govorili ožji sodelavci jubilanta, in sicer dr. Sluga, dr. Dobovišek, Stane Lubienski in dr. Lasič. Vsi so poudarjali potrebo koncentracije, vseh slovenskih progresivnih opozicij-kih skupin. Na te pozive sta pozitivno ivorila zastopnik skupine »Bojevni-^tane Vidmar iii Ivan Kreft kot za-skupine »Ljudske pravice«. Dr. lovanovič, Venčeslav Vilder vvljevič so šli v svojih izvabi predlagali ožje sode- skupin z »Združeno m dr. Vladimirja tem so se vse a«, »Ljudska oagL I kov« stopnik Dragoljub . in dr. Budist janjih še dalje lovanje slovenskih opozicijo« pod vodstvo Mačka. Nekaj tednov za skupine: »Slovenska zemlj im?iie n0(t pravica« in »Bojevniki« z, “delavsko imenom »Slovensko kmečke j z obe_ gibanje« »Slovenske zemlje«, k. -jjskima ma ostalima slovenskima opozu \ratsko skupinama: bivšo socialno-deinos :a sj0. stranko in bivšo SLS predstavi, vensko združeno opozicijo (SLF). 'ari- 'ga 9. avgust 1936. 9. avgusta 1936 se je zbralo v boru nekaj sto pristašev slovenske kmečko-delavskega gibanja iz Maribora n okolice z namenom, da bi skupno pristaši slovenske JRZ, ki jim je dikta-ura prav tako v slabem spominu, kakor somišljenikom kmečko-delavskega gibanja, manifestirali za slovenske narodne in socialne zahteve in za obljubljene politične zakone. Sličnih prilik je )ilo povsod dovolj, tudi v Ljubljani (v neposredni bližini kavarne, v kateri se dan za dnem sestajajo progresivni meščani). vendar niti poskusov za tako manifestacijo niso tvegali, tako da je tudi v tem oziru Maribor oral ledino. 4. oktober 1936. Rezultati volitev na delegatskem zborovanju 4. oktobra niso mogli biti drugačni, kakor so bili. Namreč, da je Ma- ribor dobil predsednika Ljubljana pa prvega podpredsednika itd. Naloge, ki so bile vodstvu na tem delegatskem zborovanju naložene, še dolgo niso izvedene; v kolikor pa so izvedene, so omejene na mariborsko okrožje, oziroma na sam Maribor. I. december 1936. 1. decembra 1936 je v Mariboru pričel izhajati list »Neodvisnost«, nekako na-todno-obrambno glasilo severne meje, ki jo ograža hitlerizem. Že samo radi tega zaslužijo pokretniki tega lista podporo vse slovenske javnosti. Pozneje, ko se je list približal slovenskemu kmečko-delavskemu gibanju, je bila prva in poglavitna dolžnost mariborskih somišljenikov našega gibanja, da v idealnem delti podpro ustanovitelje »Neodvisnosti«. To se je tudi zgodilo in ker list veže posamezne krajevne skupine slovenskega kmečko-delavskega gibanja s središčem, v katerem izhaja, to je v danem primeru z Mariborom, je v interesu gibanja, da postane list čim preje oficielno glasilo in da nadalje izhaja pod istim naslovom v Mariboru, ki je dosedaj s svojim delom dokazal, da mu lahko zaupamo. Ljudstvo zahteva akcije. Najvažnejša akcija, ki so jo po prekatu slovenske množice na lastno pest proti volji svojih voditeljev izvedle, plebiscitno glasovanje pri volitvah taja 1935. Nejasen politični položaj. n nastal po petomajskih volitvah, je ie o vrenje in gibanje do najnovej- Ijudsk sa _ močno zaviral. Poročila, ki sega ča ramo iz podeželja in katerih od-jih dobi\ laslednjem priobčujemo, pa pri-lomke v i. ^venski kmetje in delavci pričajo, da slo 'aj, ko se je položaj neko-pravljajo seu niz novih političnih in go- KCij. Medvode. 19. marca 1937. nečen sem bil, ko sem ven- Prese v. in je 5. ki 'iko razčistil, spodarskih a dar po dolgem času dobil glas, da Se živimo. Odkar je prenehala izhajali „Stara Pravda”, sem večkrat povpraše val znanca, ki je urednik in star borec za naše ideje, če mu je kaj znano, zakaj ne izhaja več naše glasilo. Zelo dobro me je potolažil ... Tako sem mislil, da [e vse končano. Noročniki so me kar naskakovali, ker so plačali naročnino, nekateri kar za celo, drugi za pol, tretji za četrt leta itd. Skušal sem jih pomiriti, češ, da tega nismo krivi mi in ne uredništvo ... Z akcijo za svobodna zborovanja na dan 2. maja je zelo težavno, ker ni dovolj borbenih ljudi. Tudi ni nič gotovega glede prepovedi, predvsem pa manjka denarnih sredstev. Niti dinarja ne stišneš iz ljudi, kaj šele da bi uvedli ta-kozvan »slovenski narodni davek”. Ljudje nimajo niti za sol. Ce ga opomniš, da bi kaj žrtvoval za tisk, ki širi slovensko miselnost, ti spravi vse drugo iz sebe, samo denarja ne. Zborovanje bi pri nas radi napravili v nedeljo, dne 2. maja, manjka nam le dobrih govornikov. Z lepaki bi bilo treba razglasiti, pa je obisk zagotovljen. Seveda o tej stvari bi bilo treba preje se še pogovoriti, kako vso zadevo organizirati. Pripravljen sem se žrtvovati kljub precejšnji zaposlitvi in pomanjkanju denarja. Ce bi vam bila volja nas enkrat osebno obiskati, bi jaz povabil še svoje ožje sodelavce, da stvar natančneje proučimo... Tako upam, da bi najbolje pripravili teren za nadaljnje akcije.« S slovenskim pozdravom M. K. tedovinek pri Krškem. 19. marca 1937. »... Mojemu odkritju najbrže ne boste verjeli, četudi je popolnoma resnično in prevzamem osebno odgovornost za vse, kar vam sporočam. Pri nas so nekateri ljudje na iniciativo ne vem koga pričeli ustanavljati zadrugo, ki bi naj vnovčevala kmečke pridelke, v prvi vr- sti vino. Sedaj smo odkrili, da so pobudo za ustanovitev dali „Ljotičevci” in da bi zadruga delovala pod okriljem „Tech-nische Union” iz Zagreba, tako da bi pod krinko gospodarstva širila hitlerizem. četudi smo samo preprosti kmetje, smo nakano tujih agentov odkrili... S svoje strani že delamo na ustanovitvi podružnice slovenske gospodarske „Sloge”... Sporočite nam, prosim, kaj mislite o časopisu »Neodvisnost”, ki izhaja v Mariboru. Mi smo s tem časopisom skoraj tako zadovoljni, kakor smo bili z »Ljudsko pravico”, toda preden se za ta časopis odločimo, bi radi vedeli Vaše mnenje. Ker je drag, bomo naročili po trije eno številko ... Drugo obletnico petomajskih volitev bomo pri nas še bolj slovesno obhajali kakor prvo. Pošljite nam govornika!« Svobodno slovensko Veliko noč tudi Vam! K. F. Murščak. 20. marca 1937. »Pred nekaj dnevi smo se sestali težaki ter se domenili, da pod 2 Din na uro ne bomo obdelovali vinogradov. Kmetje naj končno preko svojih voditeljev dosežejo, da bo cena vinu boljša. Treba je odpreti samo nekaj kilometrov oddaljeno avstrijsko mejo in cena vinu bo toliko poskočila, da bomo tudi težaki prišli na svoj račun. Stopijo pa naj tudi na prste vinskim zadrugam, ki uvažajo dalmatinca in banačana na slovenski vinski trg. Odkar pomnim, še v Murščaku nismo imeli shoda; kakor pa izgleda, ga bomo imeli letos ob drugi obletnici petomajskih volitev.« K. L. Vsem svobodno slovensko Veliko noč! Narod odpušča tistim, ki ga tlačijo, toda nikdar ne bo odpustil tistim, ki mu lažejo in ga varajo. Monialambert. / NASI K R A 3 I MARIBOR Dogodki v zvezi s shodom JRZ pred sodiščem. Dne 23. marca ob 9. uri se je vršila v dvorani št. 15 tukajšnjega okrajnega sodišča že petkrat preložena razprava proti Ivanu Kreftu, bivšemu uredniku »Ljudske pravice« in tovarišem po č 222-4 kz., češ, da so ponaredili legitimacije, ki jih je izdala JRZ za svoje člane, ki so se hoteli udeležiti shoda JRZ 9. avgusta lani v Mariboru. Te »legitimacije«, kakor jih je imenoval advokat g. dr. Pihler, so bile napravljene iz slovenskega traka, na ka tereni je bilo napisano »Slovenski tabor« Maribor 9. VIII. 1936. Obdolženec g. Kreft je priznal, da je v tiskarni naročil prepise teh znakov-legitimacij z namenom, da jih pošlje vsem tistim, ki so bili zaradi nošenja slovenskih zastav kaznovani, da z istimi pri oblastih, ki so jih kaznovale, dokažejo, da nošenje slovenske zastave ni prepovedano, ker so v Mariboru take znake udeleženci shoda JRZ nosili pred očmi ministrov. Iz gotovih razlogov je naročilo pri tiskarni storniral še pred shodom in tiskar na mu je slovenski trak vrnila brez napisa. Znaki, ki jih je policija zaplenila pri obdolžencih in ki bi naj bili ponarejeni, so bili originalni in so jih prodajali v pisarni g. žebota in na dan shoda celo po ulicah. G. žebot je nato izpričal, da so tako v njegovi pisarni kakor po ulicah prodajali znake samo članom JRZ ne da bi jih pri tem legitimirali, tako da obtoženci niso mogli priti do znakov na pošten način. G. dr. Pihler je navajal za to trditev še nove priče, ter zahteval preložitev razprave. Po daljšem prerekanju in po zaslišanju priče g. J. Ošlaka, ravnatelja Ljudske tiskarne, je g. sodnik dr. Obran razpravo zaključil z oprostitvijo vseh obtožencev. Obtožence je uspešno branil g. dr. Vekoslav Kukovec. Razpravi je nekaj časa prisostvoval tudi predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Golia. JESENICE V ožjem jeseniškem industrijskem revirju sta dve občini: jeseniška in koro-škobelska z Javornikom. Pri zadnjih ob-,, činskih volitvah sta nastopili v ob^h občinah tudi listi slovenskega delovnega ljudstva* ki je na Jesenicah z malo razliko -zaostala za JRZ-listo, na Ko>roški Beli pa je prodrla. Nastop teh dveh list je bil značilen pojav, ki je vzbudil pozornost vse Slovenije in zaradi katerega glasila JRZ tako malo poročajo o tem kotu slovenske domovine. Zato hočemo mi malo več povedati in poročati. Podoba je naimrič, da se tam na torišču konkretnega in podrobnega dela za uresničenje zahtev in potreb slovenskega delovnega ljudstva največ ustvarja in da bo prav jeseniški industrijski delavec v tem oziru učitelj in zgled načinov in učinkov tega dela. — Op. ur. Zrcalo. našega javnega dela je v občinskem odboru, ki so mu zaradi tehtnih debat in razprav dali prav oni, ki se sami še ne štejejo k skupnosti slov. delovnega ljudstva, ime »občinski parlament«. Na visoko raven razprav in na časovno- primernost obravnavanega predmeta vpliva v prvi vrsti premišljeni in razumsko podkovani nastop še-storice občinskih odbornikov z liste SDL, v nemanjši meri pa tudi poštenost njihovih prizadevanj. Večina občinskega odbora, ki se naslanja na loterijsko številko »20«, odklanja sicer navadno brez vsake obrazložitve predloge, zlasti če gre za obrambo občinskih samoupravnih pravic, vendar se obe. odborniki z liste SDL niti ne psčajo z mislijo, da bi glasovali zoper koristne priprave in namere samo zaradi tega, ker jih daje v sklepanje večina. Na ta način imajo Jeseničani v izidu glasovanj točno merilo čez to, kar sedanja politična konjunkturna večina na občina v resnici dobrega dožene in kaj je samo njena strankarska namera. V soboto 20. t. m. je bila zopet ena takih sej občinskega odbora. Občinska uprava je sklepala o 16 točkah dnevnega reda, od katerih so bile soglasno sprejete: ostavka enega izmed odbornikov iz zdravstvenih ozirov, oddaja del za železoibetonski most čez »Staro Ukovo« na Lampetovi cesti, prenos postavk v ubožnem proračunu v prid večje uporabnosti, ureditev posestnega stanja občinske imovine, načelni sklep glede pričetka gradnje občinske ubožnice, povrnitev občinske trošarine nekemu trgovcu, ki se je izselil, povrnitev odtegljajev obč. uslužbencem, zagotovitev članstva občine dolgoletnemu prebivalcu v občini in ulbožne podpore. K nekaterim teh predlogov so dostavili zastopniki liste SDL izboljšanja, ki jih je večina sprejela. V primeri s temi, opravki občine, ki so sprotni, pa je večina odrekla v vprašanjih, ki tičejo splošno važne pogoje občinske samouprave. Zastopniki liste SDL so vložili troje nujnih predlogov, zadevajočih odlok banske uprave, po katerem je razrešenih brez navedbe razlogov na predlog Kranjske industrijske družbe kar pet zaupnikov njihovih funkcij, ki so bili izvoljeni z ogromno večino pri volitvah delavskih zaupnikov letos dne 30. januarja, kljub najrazličnejšim šikanam. Klub narodno-sccialne gospodarske liste (preje JNS) je tudi vložil nujna predloga, zadevajoč dvoje odprtih vprašanj pretežno gospodarskega značaja. Večina je nujnost prvih dveh predlogov zastopnikov SDL, ne da bi svoje stališče le najmanj obrazložila in * utemeljila, in obeh predlogov nar. soc. gospodarske liste, potem ko je zamolčala, kako bodo glasovali njeni pripadniki, odklonila, sprejela pa je nujnost tretjega predloga zastopnikov liste SDL, ki je bil nato tudi res soglasno sprejet. Tudi zahteva po zopetni postavitvi železniške čuvajnice na važnem križišču ceste s progo je bila so- glasno sprejeta. Pred sklepom javne seje je občinski od- bor obravnaval na prejšnji seji vloženi predlog zastopnikov liste SDL glede protesta zoper nameravamo poslabšanje § 85 zakona o občinah, ki mu na prejšnji seji večina ni hotela priznati nujnosti. Govorniki liste SDL so skušali dlolpovedati, da je nameravam a sprememba nepotrebna, ker nudijo kazenske sankcije kazenskega zakonika in zakona o obrambi javnega reda in miru, kakor tudi že člen 9 uredbe o občinskih uslužbencih zadostna poroštva za to, da se ne morejo vtihotapiti v Občinsko službo osebe, proti katerim obstoja sodni dokaiz, da so nevarne držaivtnkn interesom. Govornik JRZ-kluba pa je predlagali odklonitev predloga v glav nem zaradi tega, ker baje vsi vemo, zoper koga je nameravana sprememba naperjena, ker ni verjetno, da bi nadzorna oblast dovolila sprejetje predloga, in ker ni želeti, da se še v naši državi razbohoti »španska bolezen«. V repliki zoper te odlične nazore je govornik liste SDL pozval večino, naj se peča, namesto da se zamuja s »španskimi boleznimi«, s celo- kopico slovenskih bolezni, med katere spada tudi bojazljivost in ni-vnožato upoštevanje, kaj bo rekla upravna’ oblast in jih jle zato ponovno prepričal, da njihovo odklonilno stališče ne bi bilo prav nič v skladu s pogostimi izvajanji JRZ-ča-sopisja o porajanju in uvajanju demokracije. Bilo je pa že vnaprej vidno, da so vsi napori — bolb ob steno; predlog je bil zavrnjen z 19 proti 9 glasovom. Ostale zadeve so bile odložene z dnevnega reda deloma z glasovi večine, deloma z glasovi večine in zastopnikov liste SDL. KOROŠKA BELA Občinski odbor, v katerem ima večino lista SDL, je pred kratkim sprejel v občinsko službo kot slugo dnevničarja bivšega tov delavca, odpuščenega iz službe v tovarni ng podstavi neke Obdolžitve, ki se mu ni nikoli resno dokazala. Okrajni glavar je zadevni sklep občinskega odbora ustavil z odlokom, v katerem pravi, da prizadeti po podatkih, s katerimi razpolaga okrajno glavarstvo, z ozirom na njegovo politično delovanje ne vse/ družini! r /VV\A. more biti ali ostati občinski uslužbenec. Občinski odbor se je proti temu odloku pritožil, ban dravske banovine pa, ki sme na tako odločbo v smislu § 125 ob. zakona odločbo glavarja samo razveljaviti, je pritožbo odstopil upravnemu sodišču, ker je ni hotel razveljaviti. Upravno sodišče v Celju je z razsodbo z dne 9. marca 1937, opr. Štev. R 11-37—3, razveljavilo odlok okrajnega glavarja kot nezakonit, ker razlogi, na katere se opira, niso dokazani. Ko to poročamo, razsodba upravnega sodišča v Celju, ki bi jo morala prejeti občinska, uprava preko banske uprave, še ni dospela. SAVA Merostratski boj, ki ga vodijo neki nameščenci centrale Zveze Kovinarjev Jugoslavije v ueogradu, zlasti blagajnik g. Vrankar zopet slovenske podružnice Zveze, in to ze nekaj let sem, postaja na Jesenicah in na Javorniku prav zanimiv, r^o njm zaslugi nimata podružnici Zveze na Jeseničan in na Javorniku že od leta 1V35 cialje nobenega zanesljivega hrbta v centrali. Lanski razpust ouuorov podružnic je bil povzročiteljem poplačan s skoro soglasno izvolitvijo prejšnjih odborov, vendar jm ta skušnja še m lzmo-Urila. Uospod Vrankar se mudi v Sloveniji, čeprav mu je službeno mesto v Beogradu, ze vec mesecev in je imel na Jesenicah razgovore z osebami, ki so zaradi gotovega poraza pri volitvan lani pomladi enostavno zapustile organizacijo* v katere odborih so preje zavzemale funkcije, in celo z bivšim delavskim prvakom, ki ga je pa deiavstvo ze davno izlccilo iz svojih vrst. bad teh r&Zfgovorov je bil ponovni razpust odborov in postavitev petčlanske komisije v ljudeh, ki že nad leto dni ne plačujejo nobenih prispevkov. Eden teh komisarjev je samolastno zamašil ključavnice vrat v lokale podružničnim Jesenicah in knjižnice. Nadaljnji razvoj 130 prav pester, posebno odkar se je morala centrala ukloniti enodušni zahtevi slovenskih podružnic in zopet nastaviti odslovljenega Franca Leskoška. Kakor znano, poudarja gospod Vrankar zelo rad, da je sošolec g. Praprotnika, ki je podpredsednik upravnega sveta Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in ki je tudi v imenu upravnega sveta vodil pogajanja za novo kolektivno pogodbo delavstva KID, s katero se je položaj delavstva znatno poslabšal. SAVINJSKA DOLINA Tudi Savinjčani se moramo oglasiti v »Neodvisnosti«. Mnogo ima že naročnikov, vendar jo moramo še bolj razširiti. Saj je »Neodvisnost« pisana za nas delovne ljudi. Naša dolžnost pa je, da tudi za njo pišemo in povemo, kako živimo. Na Savinjsko dolino se je gledalo včasih kot na obljubljeno deželo. Zaradi hmelja. Ugotoviti pa moramo, da ni hmelj kakšna odrešujoča »rožca«. Nikjer namreč ni večje špekulacije s cenami kot pri hmelju. Nikdar kmet ne ve, ali se bo pridelovanje hmelja izplačalo ali ne. Ce j-bil hmelj izjemomo kdaj po. 100 Din kg, so plačali takrat kmetje ogromne dohodninske davke, tako da jim je le malo ostalo. Tista leta pa, ko je bi! po 2 Din, ga ni videl nihče. Ker so pridelovalni stroški za hmelj pri kg najmanj 15 Din, se lahko vidi, koliko so bili na izgubi hmeljarji v enem letu. Bili so časi tudi, ko so hmeljarji puščali hmelj ir.obran, kjer se obiranje ni izplačalo. Zaradi takih neprilik so zašli savinjski hmeljarji v ogromne dolgove. Letos so morali nabaviti marsikje nove hmeljske droge, s čimer so se mnogi na novo zadolžili. Tak je položaj hmeljarjev v Savinjski dolini. O g. inž. Teržanu, ki je naš ožji rojak, govorijo tod, da je odstopil od »Neodvisnosti«, ker se ni mogel strinjati s slovenskim kmečko-delavskim programom »Neodvisnosti«. V Žalcu pa go vorijo, da je g. Vabič zaupnik proslulega Ljotiča. Temu se Savinjčani zelo čudimo, saj je znano, da je bil g. Vabič do nedavna še navdušen pristaš in bojevnik za skupno slovensko stvar. U ver jeni smo, če je to res, da si bo še premislil in vstopil nazaj v naš krog, kjer je edino njegovo mesto. Pri Št. Petru ima g. župnik precej skrbi s cerkvenimi pevci. Pred kratkim jc namreč zapodil organista. Nato so pevci pričeli stavkati. Zahtevali so, da se organista sprejme nazaj. G. župnik pa se ni uklonil. Cerkveni pevci pa tudi ne. Zdaj vabi g. župnik pevsko društvo »Savinjski zvon«, da bi pelo v cerkvi. Pevci tega zbora pa pravijo, d;; ne bodo > štrajkbreherji«. Naj poje g. župnik sam. Pri_ zadnjih občinska volitvah je imela JRZ v Št. Petru opravka z mečno opozicijo. Le malomarnost nekaterih je zakrivila, da ui bil izvoljen! priljubljeni kandidat g. Cetina. Društvo kmetskih fantov in dekiet pri fet. Pavlu pri Preboldu je pred kratkim uprizorilo igro »Detekt.v Megla«, ki je zelo dobro uspela. Tudi snov igre je užigala. Celo m;d prizori je bilo več aplavzov. Nekemu fašistično nastrojenemu delavcu je šlo to tako na živce, da bi bil najraje vrgel bombe na tiste, ki so pleskali. Temu in sličnim bi mi rekli, naj se potolažijo, saj je bila samo igra. Ko bo š.O' bolj zares, bo pozno za vaše nazadnjaške nazore. V Savinjski dolini je več tekstilnih tovarn. Podjetniki kar povprek kršijo kolektivno pogodbo, ki so jo podpisali v zadnji stavki. Iz tega se vidi, koliko dajo gospodje na svoj podpis. S tem pač samo izzivajo delavsko paro na odpor. Pa še prihodnjič kaj. Savinjčan. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU Od 14.—19. marca je bil V občinski pisarni razgrnjen na vpogled občinski proračun za leto 1937-38. Proračun izkazuje 2U4.810 Din dohodkov in prav toliko izdatkov ter je za 10 odstotkov n'žji od lanskega. Pravico vpogleda in k poračunu staviti svoje pripombe imajo po zakonu vsi davčni obvezana, ki pa se te ugodnosti in pravice v zelo mali meri poslužujejo. Desinteresiranost se opaža tako v kmetskih kot delavskih vrstah, pa tudi obrtniški krogi za vsakoletni obč.nski proračun ne kažejo potrebnega zanimanja, lirez dvoma ima to tudi svo»e vzroke v nezadostni politični izoorazbi in v neki meri tudi konservativnosti današnjih ljudi. Mladina kaže v tem pogledu več volje in se hoče upoznati v vseh stvareh, ki tičejo javnega in - - občinskega gospodarstva. Davkoplačevalcem pa tudi onim, ki davkov ne Plačujejo, naj navedemo nekaj važnejših postavk: za občinske, ceste je namenjenih 20.000 Din, za kmetijstvo 5690 Din, za socialno skrbstvo 30.700 Din, za podpore brezposelnim 25i>0 Dni. Zupan dobi mesečne nagrade po 5U0 Din, tajnik dobi plače mesečno po 900 Din in okoli 3000 Din letne nagrade, pomožni tajnik ima mesečno po 450 Din, blagajnik dobi letno 2250 Din, sluga dobi mesečno 67'5 Din m letno nagrado. Občinski cestar ima mesečno po 500 Din, gasilske čete dobe letno podporo 9600 Din iz občinske blagajne. Občina da tudi prispevek meščanski šoli v Celju ietno 3365 Din, v Žalcu pa 4095 Din. Zanimivi So tudi dohodki in raz-hedki občinskega ubožnega sklada, iz katerih je razvidno tole: za vzdrževanje ubožcev pri strankah je določenih 12.4U0 Din (lani 14.300), za vdrževanje ubožcev v hiralnicah ,,o()() Din (lani 5400), za podpore domačim ubogim je do.očenih 15.900 Din, izrednih podpor pa S760 Din. Dohodki v ubožni sklad pa so: Obresti od glavnice 40o Din, darila in volila 500 Din, globe 2400 Din. prispevek iz občinske blagajne 42.500 Din. Letošnji proračun ubožnega sklada je za 7300 Din višji od lanskega. Omeniti je še treba, da je v občinskem proračunu izdatek v postavki za šolo za 30.35 Din nižji od lanskega. Tako smo navedli nekatere važnejše postavke iz občinskega proračuna in iz proračuna ubožnega sklada. Oboje je zanimivo in za naše občane poučno. —ek. Oglašujte v »Neodvisnosti" „)altus“- ja&atuak tvarina iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravno pijače po navodilu gosp. dr. J. Voš-n.iaka. Po povzetju stane za 50 lit. 35.50, za 100 lit. 64.— Din. Naročite lahko poljubno količino. Stotine pohvalmVi pisem. Glavno zastopstvo: Franc Reiner, Podčetrtek Privredna in zdravstvena zadruga za vzajemno pomoč r. z. z o. z. v Ljubljani, Borštnikov trg 2 I. Z glavnim odpravništvom v Ma iboru, Tattenbachova ulica št. 2 J. Namen zadruge je: ^ v oddelku A, nuditi svojim članom v primeru smrti posmrtninsko podporo na podlagi vzajemne pomoči £ v oddelku B, nuditi svojim članom v primeru bolezni brezplačno zdravniško pomoč in vsa potreb na zdravila v oddelku C, nuditi svojim članom starostno preskrbo $ Sprejema od svojih članov hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru £ Daje svojim članom kratkoročna in dolgoročna posojila in predujme ^ Ima v vseh krajih svoia poverjeništva in zastopstva: V Ptuju, Ulica vseh svetnikov št. 9 V Celju, Miklošičeva S pt. V Velikih Laščah, Dolnje Ret.ie, št. 7 Ivan Vuk: Zgodba o izgubljenem Prleku 2e pet let nisen bija v Prlekiji, pa so mi domači pisali, da sen kak zgubljeni ^in v sveten pismi, ki je ša in se potepa okrog, domo pa neče poglednoti. To me je včasi malo razjezilo pa sen misla, da bo enok le trebalo pogledati - Prlekijo. Prišlo je letošnjo sproletje, preče mokro, pa tudi preče lepo. In na Jožefovo je sijalo takšno sunce, ka ga že dugo ni blo takšnega. Vse je zbežalo iz Ljubljane nekam v gore, pa tudi v veške krčme. Pa sen reka: »Ja, če že vse zapušča to Ljubljano, zate bi potle glih jaz mo-ga ostati v Ljubljani. Pa ravno na Jožefovo. Tan doma v Dragotincih, v Prlekiji ma gnes Zefika in Južek godovno. Kaj če bi jo potegna v Dragotince?« pa sen seja na ciig. Pri okni na kolodvori sen reka: »Radenci« in za karto našteja peneze. 2e pet let nisen bija duina, zaj mo ali malo pogledna, kak se kaj - majo. Proti večeri nekak tak ob pol štirih se je ciig v Radincih stava, pa sen stopa viin. Ko sen se ogleda, mi je gratalo tak nekak sladko. Ker veste, zrak je v Prlekiji čisto drugačen, sunce lepše sija in vse je tak nekašno domačo. Radin-ska ves, se mi je zdelo, da se mi kar smeje. Hiše s slamnato streho, tu pa tan kera tiidi že s ciglasto, so bile med sadnim drevjem kak teglni z najlepšimi rožami. Kimale so in mi gučale, tak se mi je zdelo: »No, pje, si deno enok priša, ti zgubljeni sin?« Pa sen jin reka: »Priša sen, priša. Nemrem inače, mo-ga sen priti. Preveč me je že vleklo. Kaj je dosti novega?« »O, že gre,« so rekle hiše, tak se mi je ali zdelo. »Ze gre. Kopati smo začeli v goricah, orjemo tiidi, in travnike čistimo. Preveč krtovijakov je letos.« »Ja,« sen reka, »krtovijakov je tiidi letos povsod dosta. Tiidi v Ljubljani ne veš kak bi stopa, da bi ne brsna v krto-vijak.« »Kaj,« so se začudili hiše. »Se tan ne-mate travnikov, a kak so potli krtovi-iaki?« »Pa so,« sen reka. »Tisti krtovijaki ne jejo samo ogrcov kak tu pri vas, jejo tiidi druge reči. Zato je vse tak drago.« »To ste ali resen sromaki,« so rekle hiše, kak se mi je zdelo. Prikimal sen. Kaj pa naj naredin druga. Ša sen dale. Kapelska cerkev tam s tistega kapelskega vrha, me je mogla tiidi že zapaziti. Zdelo se mi je, da so se njene oči, kerin pravijo ljudje, okna, zasvetile kak da bi rekle: »Pje, kaj si res ti, zgubljeni sin, ki se vrača?« Pokima sen z glavo. Kaj pa naj drugega naredin. Ona pa je rekla: »Mujmo ne hodi, ko boš priša na breg. Se veš, lepo se vse vidi z mojega brega. Slovenske gorice, Mursko polje* Prekmurje, kak bi bila naslikana najlepša slika na zelenem platnu.« »Bon se bon zglasa,« sen reka. Ogledna sen se, po keri poti naj grem, da bon prle tan. Čez železnico in po veliki cesti, je nekoliko dalje. Eh, kaj, kar tu za hišami, čez travnike jo mahnem. Se ne moren znajti. Kekokrat sen prej enok že te poti prehoda. In sen ša. Ko sen tak ša in štindira, kaj mo vse tan pri naših reka in kak bon Zefiki in Južeki vujkša srečno godovno, je tam z ene zorane iiVe, ki je bila pri lesi ob cesti, neke grozno zafrfotalo in zletelo ter se drlo: »Kaj, pje, kaj, pje!« Gleda sen. »Tenntete« bi reka Madžar, jerebi so. Pa še kakšni jerebi. Gviš-no so se me tiidi prestrašili, ker sen tak zamišljen ša in zato so tak kričali v jezi: »Kaj, pje, kaj. pje,« kak da bi hteli reči, da jih ne smem loviti. Pa sen jin v tolažbo reka: »Kaj se me bojite? Se nisen jager in nič nečen. Samo v Dragotince grem na godovno.« Zdelo se mi je, da so se pomirili tisti jerebi in se iz lesa viin drli: »Tii sen, tu sen, tii sen.« »Pjebi,« sen mahna z roko. »Se me nete zanorili. Dobro ven kodig moren iti. Kekokrat sen že hoda.« Jerebi pa so vseeno kričali: »Tii sen, tii sen, tii sen.« Jaz pa sen ša dalje. Kričte sen si misla. Po prleškem ste srednjega spola, po krajnski pa ženskega. Zato razmin, da .nemrete biti tiho. Sakrmensko so mi jerebi prav svetovali, ali to sen vida še le, ko sen bija pri Kapeli. Ša sen po lesi in pot se mi je zdela znana, pa tiidi neznana. Vse se pač spreminja, sen se tolaža, pa tiidi pot. Ker nekakša čudna je bila pot, ni bila takšna, po kakšni sen pred petimi leti hoda. Pa če sen bole gleda, se mi je zdela takšna, po kakšni sen te hoda, ie nekoliko spremenjena. Kaj naj zaj ver-ien? Da ne grem prav. da sen zajša, ali da se je vse, tiidi jaz, pa vsi driigi, spremenilo. »Nekak predugo hodim skozi toti 'es,« sen guča san pri sebi. Nazadnje mi je pot čista sfalila. Nejnok je ni biio več. »Tak,« sen reka san pri sebi, »zaj pa maš.« Gleda sen gor in doj, pa poti ni. Pred meno je sta strmi breg. »Takšnega brega.« sem guča san s seboj, »prle nisen nikdar vida, še meje pa Do njem hoda.« »Aha,« sen reka, »najbrž bo to breg v Kapelski vrh. Tisti je tak strmi, kak so včasi pravili. Kapela pa je na desni. Nič zato,« sen reka, »če sen malo zajša. Priša bom tiidi čez ta hrib, pa bom vida ge sen.« Ves sen se zasopiha, ko sen pleza na tisti breg. Kocmovec je bil mehek, da sen včasi pomisla če ne hodim po tepi-hih. Pa totc cmereke, hujke, gabrovje in bukovje, hrastovje, stojijo tak po do mače v ten lesi. da se mi zdi. da sen veki cerkvi. Takšno je toto drevje, 1-naši prleški kmetje. Ponosni, sami vestni, resno-šaljivi in dobrodušni ne veš ali bi jih objeja za njihovo b ali kaj bi nareda. Tan je pribežala veverca. Pr vala je po kocntovcu kak naše jskako-dekline, če plešejo. Rep je ' Prješke \akor da drži turško bander' pa ™ela mi konjskimi repovi. Gled^’ J s ' mi' nekaj godrnjala, kak bi r -ia me je' in »Hmhar, hmhar.« Zdelo *ucaia: tekla: »Sen nikar, sen nil se m' ^e’ , Odkril sen se ji. Prasnila car’ Kamerad.''. hrast in me od tan gaj gleda na debeli »Kaj bežiš,« sen reka. »Č ‘a-ko kamerad, ne moren n ^.serL , drevji skakati in plezti nei ;či- , , p0 nrem kak ti. Skačen sicer že in plezam, a to po zemlji in če me k temu prisili, kak je to dandanes v navadi, kakšen moj človeški kamerad. Ce bi pa meja tvojo gibčnost in tvojo korajžo, veverica, bi si že veda pomagati...« Vroče mi je blo, ves sen Švica. Breg ie sakrmensko strm. Še na Stol, ko sen enok gor ša, me ni tak zdela, kak ta breg. »Se mo skoro na vrhu,« sen se tolaža. »Zrak je tii tak čisti in sveži,« sen si guča, »da bi bilo škoda, če bi ga res z vso žlico ne zavživa. Zato, draga plii-ča, vživajte dokler je.« Priša sen na vrh. Pogledan. »Kaj,« sen si zguča. »N j. tu Kan Kapele? Se je venda skoz bila tr so jo pa zanesli?« Oziram se in se obrnem. »Teremtete,« bi reka Madžar Sakr_ mensko sen zajsa. Prev- na piayo sen ša. Pa sen priša v na Kapelskega. Ir — cerkev. Pjeb čali: »Tii se^ bija nor, d? treba zop Kak da švican z nekej se st/ »Pi glas v ,:ak .»za- da isedo