51. štev.
Velja v Ljubljeni In v po pošti:	^	V,'
tl# IdO	•	K	8S0'-< ^
pol leta .	,	,	„	180 —
tetri leti .	...	08 —
*# RCEfC .	.	p	10 —
V Ljubljani, torek 1. marca 1921.
Za inozemstvo:
celo leto .	K 480-—
pol ci*. . , . „ 240-— četrt leta .	.	„	120	—
I* mesec ...» 40 —
Oglas. te utacinaj« po porabljenem prvnom m stei I vi m visok tet 55 mm lliek ^losto m »nttiai 'i K ti vetkrai popust.
Poštnina platana v gotovini. IV. leto.
Za Ameriko:
celoletno	.	.	8	dolar,
polletno .	.	4	dolar)«
Četrtletno.	.	.	*	dolarja
Novi aarocnlki »a »otitjajo oarotnlM m nakaznici.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Itev. 6/1, Teieton štev. 360. — UprevriStvo je na Marijinem trgu —--------- —i	štev. 8. Teleion štev. 44.	-----
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosemezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi na) se tranktraio — Rokopisi se ne vračajo. -
Debata o kralju.
Iz ustavnega odbora.
Beograd, 28. februarja. (Izvirno poročilo.) Na današuli seji ustavnega odbora se Jo nadaljevala debata o izvrševanju državne oblasti, k) se ie začela na sobotni seli (»lej 2. stran!) Na razpravi Je člen 30. Posl.Gjonovič (republikanec) zahteva, naj bodo ministri odgovorni tudi za privatna dejanja vladarja. Posl. dr. Pavičič zahteva, naj 7.a časa vojne nos! odgovornost za delanja kralja načelnik štaba vrhovno komande. Posl. Jovanovič la dr. Dullblč (Narodni klub) sc strinjata s tem predlogom. Nadaljnja debata tega člena se odgo-til do prihoda ministra za konstltuanto.
Pri razpravi o členu 31 predlaga socialni demokrat Divac, naj sc določi polnoletnost kralja s 21. In ne z 18. letom. — Večina odkloni ta predlog.
Pri razprav) o členu 32, ki govori nasledstvu prestola vpraša soc. demokrat Divac, katera skupščina naj določi nasledstvo na prestolu, ako kralj nima potomcev. Meni, da le o tem potreben referendum, Ko dospe minister Trllkovlč se nadaljuje debata o gornjih predložili. Zemljo-radnlk Jovanovič predlaga, naj preide nasledstvo na Pavla Karadjordjevlča ali na brata kralja Petra, ako regent no bi Intel potomcev.
Odredi sc odmor, v katerem se ministrski predsednik Pašlč, minister za kon-stitnanto TrlikovIČ in predsednik odbora dr. Ntačlč sestanejo b konferenci. Po odmoru govori minister Trllkovič, k) predla* ga, naj se sprejme vladina stilizacija. Načrt vlade se sprejme.
Razprava o členu 33 se odgodl. Člena 31, ki govori o prisegi kralla, In 35 se sprejmeta brez debate.
Nato prične debata o odstavku načrta, ki govori o namestniku kralja. Republikanec GJonovlč zahteva, naj kralj, ako Je ne-sposoban vršiti svojo oblast, neba biti kralj. — Sprejme se načrt vlade.
Pri členu 37 predlaga rep. GlonovIJ, na) se odredi namestnik, ako ]e kralj nesposoben, vršiti svoje posle. Nadaljnja dva člena se sprejmeta brez debate.
Po kratkem odmoru se prične debata
o	dvodomnem sistemu. Zemljoradnik At-ramovlč razlaga potrebo gospodarskega parlamenta. Posl. Sušnik (JukosI. klub) zagovarja drugo zbornico, ki bi se bavDa le 8 socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Komunist Jovanovič se Mavi proti senatu, tu Ima le namen, da ičltl reakcijo. Razprava Je bila prekinjena In končana opoldne. Prihodnja sela Jutri dopoldne,
Nemci na londonski konferenci.
Nemški protipredlogi. Grožnje z represalijami.
Pritisk na Italijo.
Berlin, 28. febr. (Izvirno poročilo.) Nemška delegacija za londonsko konferenco je odpotovala včeraj dopoldne. Na kolodvoru sta se poslovila od delegacije državni kancelar dr. Fehrenbach in podkancelar dr. Heinze. Pred odliodom je dr. Fehrenbach imel Še daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Simonsom, kateremu je navzočna množica priredila viharne ovacije. Iz množice so se čuli klici: »Ne odnehajte!« — Nemški delegati dospejo nocoj v London. Za Časa bivanja v Londonu so gosti angleške vlade. Stanovali bodo v hotelu »Savoy«.
LDU London. 28. febr. Kakor se poroča. so nemški protipredlogi v obnovitvenem vprašanju nastopni: Plačilo 750 milijonov funtov šterlin-Rk.»v v treh letih, dvanajst procentno pristojbino na Izvoz Nemci odklanjajo. nasprotno pa dovoljujejo udeležbo na dobičku nemške industrije.
LDU Pariz, 27. febr. Poseben
poročevalec Agence Havas Javlja Iz Londona: Prvi sestanek med zavezniki in Nemci bo najbrže v torek zvečer. Lloyd George in Briand sta že danes razpravljala o vojaških in gosnodarskih represalijah, ki bi se uveljavile, če bi se Nemci branili. Trenotno naziranje govori za gospodarske represalije.
LDU Rim, 23. febr. Dopisnik lista iCorriere detla Sera* brzojavlja svojemu listu iz Londona, da sta po izjavi Lloyd Georgea Anglija in Francija za nasilno akcijo, ako bi Nemčija stavila nespametne proti-predloge. l.loyd George je dal razumeti, da bi Anglija pri morebitnih vojaških odredbah sodelovala. Poročevalec lista se vprašuje, katero stališče bo zavzela Italija, In trdi, da mora Italija svoj dogovor z zavezniki odločno in jasno ter brez stranskih namenov vzdržati in v slučaju vojaške intervencije Francije ali Velike Britanije ne odlašati.
Greifa se ne ukloni londonskim sklepom.
Atene, 28. febr. (Izvirno poročilo.) Ministrski Svet je sklenil, odkloniti predlog londonske konterence, naj se odpošlje mednarodna preiskovalna komisija v Tracijo in Smirno. Vlada bo poslala Kalogeropulosu. ki Jc v Londonu, instrukcije v tem smislu. Javnost je zaradi londonskih slilepov zelo razburjena. V nedeljo se vrši v Atenah veliko protestno
zborovanje proti reviziji mirovne pogodbe. Kralj je imel daljše konference z Gunarisem in generalom Ouvelisem. Poslanci Tracije so poslali Lloyd Georgeu protestno brzojavko. Generalisim Paputas je iz Smirne brzojavil vladi, da se grška armada nikoli ne umakne iz ozemlja zasedenega v Mali Aziji.
PRIHODNJA SEJA KONST1TU-ANTE,
LDU Beograd, 27. febr. Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar se je danes dolgo razgovarjai z ministrskim predsednikom. Konferi-rala sta o parlamentarnem položaju. Seja konstituante je določena na 14. marca. Ker ustavni odbor dotlej Sc ne bo gotov z razpravo o ustavnem načrtu, mu bo dala konstituan-ta še dva tedna časa, da konča svoje delo.
KORUPCIJA V MINISTRSTVU PREHRANE.
LDU Zagreb, 28. febr. »Riječ« Javlja iz Beograda: Na včerajšnji seji ministrskega sveta so pri razpravi
o	likvidaciji ministrstva za prehrano in obnovo zemlje prišli na sied mnogim mahinacijam z bencinom, cliem itd.
PRED ODLOČITVIJO MUSLIMANOV.
LDU Beograd, 28. febr. Ker še
niso vsi muslimanski poslanci do-i sneli v Beograd, se za danes napovedana seja muslimanskega kluba * ni vršila. Popoldne bo samo seja onih članov, ki se nahajajo v Beogradu in ki so brez opazke sprejeli poročilo o poieku pogajanj za vstop \ muslimanov v vlado. Ako pravočasno pridejo v Beograd ostali poslanci. se bo na jutrišnji seji končnove-Ijnvno odločilo o vstopu muslimanov v vlado.
ZAPRISEGA NOVIH REKRUTOV.
Beograd, 28. febr. (Izvirno poročilo.) Včeraj so svečano prisegli kralju in domovini novi rekruti, ki bodo
odslužili svojo vojaško dolžnost v beograjski garniziji. Svečanosti je prisostvoval regent Aleksander,
‘j PREBIVALSTVO ZAGREBA.
LDU. Zagreb, 28. februarja. Po dosedanjem Izidu ljudskega štetja ima mesto Zagreb 108.338 na dan popisa, t. J. <lne 1. Januarja prisotnih prebivalcev. Med temi Je 6416 vojakov, nastavljenih v vojašnici in drugih vojaških zgradbah. Začasno odsotnih oseb so našteli 1790 (1197 moških In 693 žensk), ki stalno prebivajo v Zagrebu.
VELIKI NEMIRI V JUŽNI ITALIJI.
Berlin, 28. febr. (Izvirno poroči? lo.) Iz Lugana javljajo: Kakor poroča turinska »Stampa« iz Barija, je delavska zbornica sklenila konec splošne stavke. S tem pa se položaj še ni nič izboljšal. Splošna stavka lahko zopet izbruhne vsak čas. Po deželi, zlasti v provincljah Bari. Fo-ccia, in Leccc, vlada teror poljedelcev. Škoda, ki so jo naredili poljedelci. je velika. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Pri spopadih med ' socialisti in fašisti je bilo včeraj 6 mrtvili in nad sto ranjenih, največ fašistov.
VOJNA MED PANAMO IN i COSTARICO.
LDU London. 28. febr. Iz Paname se Javlja,- da so Izbruhnile sovražnosti med Panamo ta Costarico.
TEROR UPORNIH RUSKIH MORNARJEV.
LDU Varšava. 28. febr. Uporni mornarji v Kronstadtu so ustrelili tri sovjetske poverjenike. Brzojavni nrad v Petrogradu je bil razstreljen.
PROTIBOLJŠEVIŠKA DIJAŠKA ZAROTA V RUSIJI.
LDU Moskva, 28. febr. »Pravdac javlja, da je vlada prišla na sied
protiboljševiški dijaški zaroti. V Harkovu, Kijevu, Moskvi in Petrogradu je bilo aretiranih 214 dijakov.
OMEJITEV PRISELJEVANJA V AMERIKI.
LDU VVashington, 26. febr. Poslanska zbornica je sprejela po senatu odobreni priseljevalni zakon, ki omejuje od 1. aprila dalje za 15 mesecev število inozemcev vseh narodnosti. ki so bile upravičene, naseliti se v Zedinjenih državah na 3% števila pripadnikov dotične narodnosti. ki je bivala v Zedinjenih državah za ljudskega štetja od leta 1910.
MEZDNO GIBANJE ANGLEŠKIH RUDARJEV.
LDU London, 28. febr. Pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji o odredbah, ki So potrebne, da se odpravi državna kontrola nad pridobivanjem premoga, niso dovedla do uspeha, ker žele lastniki rudnikov odmeriti inezde po posameznih premogovnih ozemljih, dočim zahtevajo delavci enotno^ ureditev mezd po vsej Angliji. Položaj smatrajo za re-i.en.
POLJSKI ZUNANJI MINISTER V ROMUNIJI.
Varšava, 28. febr. (Izvirno poročilo.) Poljski zunanji minister knez Sapieha je v spremstvu ministerijal-nega svetnika Pises\vskega odpotoval v Bukarešto. Debata v zunanjem odseku ibornice o ckspozeju zunanjega ministra se prične šele po povratku ministra v Varšavo.
OTROŠKA BEDA V SREDNJI EVROPI.
LDU Bruselj. 28. febr. List »Le Pom:le* priobčuje statistiko otroške bede v Srednji Evropi, v Nemčiji je milijon otrok bolnih, v Avstriji je umrlo od gladu 700.000 otrok, na Madžarskem je od 100.000 v prejšnjem letu rojenih otrok 45.000 bolnih in na Poljskem strada milijon utrok v pravem pomenu besede.
ODPUŠČENI MONOPOLNI URADNIKI.
LDU Beograd, 28. lebr. Uprava državnih monopolov Je odpustila okrog 400 uradnikov, ki so bili odveč ali brez posla.
Za vzhodno Tracijo.
Mogočni gospodje zborujejo v Londonu bi ukazujejo svetu. Dele dežele Harodom, vzamejo enemu In dado drugemu, kakor pač prevdarljo zadevo: kdor sc Jim zameri, ga kaznujejo.
Tako se jim Je zamerila tudi Grčila. Postavila si Je za kralja Konstantina, ki je prijatelj Nemcev, zato so postavili na dnevni red revizijo Sevreške mirovne pogodbe, ki daje Grkom med drugim vzhodno Tracijo In Smirno. Bale žele s to revizijo hkrati potolažiti tudi Turke • kemail-ste, ki so se zabarikadirali v sredini Male Azije In neprestano kažejo zobe ... Da bi pa obe strani imeli So priliko spokoriti se In dovolj časa potruditi se ca naklonjenost visokih gospodov Iz zapadne Evrope, so od-x ločili, naj se ie enkrat natančno preišče, kako Je i zadevo, komu naj pravzaprav po pravici pripade Traclja In Smirna.
Komu-, na] tedaj pripade n. pr. Tradja po prlrodnem zakonu? Ta dežela Ima zelo mešano prebivalstvo, ker ima za sebo) mnogollčno narodnostno zgodovino. V starem vek«, lo so tod bivali S« neomikani Tračanl, so se po obali naselili Grki, Si nstanovlll svoje mestne kolonije hi polagoma greclzlrall domače rodove. To se le nadaljevalo, ko so sl deželo osvojili Rimljani: Tračanl so Izginili, njihov leztk }e od «. stoletja dalje Izginil, In po Tracl|l te ]e tovorilo le grški odnosno rimski.
Ko so sl Bizantinci nredlll vzhodno polovico rimske države sprestolleo v Carigradu, so začetkom 7. stoletja Slovani posedli Balkanski polotok. Traclja se |e nahajala neposredno pred bllščečo bizantinsko prestolleo: zato se naši predniki v ml ■iso upali naseliti V sled tesa J« ta dežela dobila le prav malo slovanskega prebivalstva; tu so ostali Grki pretežni del prebivalstva, posebno v vzhodnem delu. In ko so Bolgari nstanovili svojo države, )l vzhodna Traclja ni pripadala niti ob času naj večjega sijaja.
Velika sprememba se ie zvršlla s prihodom Turkov v Evropo I. 1354. Tl so naj-preje posedli ravno Tracijo — Odrin je postal njihova prva evropska prestotlca —
In tu So se pričeli Osmani najintenzivneje naseljevati. Traclja Ima že stepno, vroče, suho podnebje, skoro tako ko Mala Azija; tu je tedaj ugajalo mlademu osmonskeniu ljudstvu, zato razen Dobrudže nobena ha'-kanska pokrajina ni dobila toliko staiml* turških doseljencev kakor ravno Traclja, Pri tem so največ Izgubili Grki, veliko manj Bolgari.
S tem pa ie ni bilo konec narodnostnim spremembam. Za Balkanski polotok Je značilno, da le na nlem vsaka vojna, njen potek In njen izid, povzročil vedno velike narodnostne spremembe, takorekoč cele selitve. Za Traclio je silno važno leto 1878, ko ]e rusko orožle osvobodilo Bolgarijo in preskrbelo Avstriji okupacijo Bosnc-ttercegovine, Crao goro In Srbijo pa neko« Uk o razširilo. Iz vseb pokrajin, ki )ib Je Izgubila Turčija, so se začeli Turki v velikih množicah izseljevati, ker niso marali ostati pod vlado zaničevanega gjaura. Tl Izseljenci — »muhadžirl« — so se preseljevali
v	one predele, ki so ie ostali turški, to Je poleg Makedonije zlasti vTraciid. Ta se je vsled tega število Osmanov bistveno pomnožilo s muhadžirl. Istočasno pa so se izseljevali kristjani r novonastale krfcčan-ske države; Iz Tracije ie ie tedaj začelo Izseljevanje Bolgarov v osvobojeno Bol« •arijo.
Danes le brezdvoma Izmed treb gtavv nlh narodnosti bolgarska v Tracljt nalslab-8e zastopana, dočim le težko reči, ali Imajo relativno večino Turki ali Grki. Toda po prtrodnem zakonu sedanjosti In bodočnosti pripada obala onemu narodu, ki tvori njeno zaledje. Današnja Traclja Je obaiska krajina, zato ne sodi ne Turkom, ki bivajo kompaktno!« na maloazijski strani, pa tud) ne Grkom, kajti vzprlčo modernega prometnega In narodno . gospodarskega razvoja Jim ne moremo pustiti države, ki M obstajala, kakor v starih časih. Iz samih obrežnih pasov. Prav tako kakor Jhn ne sodi Solun In južna Makedonija — marveč nam — In prav tako kakor Italijane sodi slovensko la Istrsko Prlmorie. Traclja bo tedaj prej ali sle) — bolgarska.
POLITIČNI PRETEP MED ZAGREB.
Skimi Študenti.
LDU Zagreb. 28. Icbr. Včeraj ob II. )e bila v vseučlilški avli skupščina akademske omladine, ki sc le kasneje nadaljevala pred poslopjem, ker Je bila avla vsled prevelikega Števila navzočih premajhna. N.i zborovanju bi se moralo določiti, ali naj te na kongres akdemlkov v Pragi pošljejo zastopnkl Jugoslovenske akdemske omladine. Do razprave o tem vprašanju pa ni prišlo, ker so se začeli pretepati demokratski, radikalni, napredni in en del zu-nestrankarskih dijakov na eul strani ta republikanci, katoliki, komunisti, radičeve!. Irankovci, zajedničarjl In del zunajstran-karsklh dijakov na drugi strani. Metali so tudi kamenje vsled česar Je bilo 10 oseb lahko ranjenih. Ker zborovanje ni dovedlo do nobenih sklepov, je predsednik podpornega društva zaključil skupščino.
IZENAČENJE VSEUČILIŠČ.
Beograd, 28. lebr. (Izvirno poročilo.) Komisija, ki se je sestala v prosvetnem ministrstvu, da Izenači zakone na naših vseučiliščih, Je končala svoje delo. V vseh vprašanjih je dosežen sporazum.
ODPRAVA CARINE NA PAPIR.
LDU. Beograd, 28. februarja. Gospo-darsko - tiuančn) odbor ministrskega sveta še vodno razpravlja o načrtu nove uvozne tarife. Kakor se doznava, odpade v novi tariil uvozna carina na papir. ,
NOVI UVOZNI TARIFI.
Beograd. 28. febr. (Izvirno poročilo.) Načrt za uvozne tarife je izdelan. Gospodarsko - finančni komite razpravlja sedaj o tem načrtu. Iz-gleda. da za papir ne bo uvozne carine.
STAVKA TIPOGRAFOV V BUDIMPEŠTI.
LDU Budimpešta, 28. lebr. Da se prepreči t biografska stavka, je danes dopoldne priskočila tehnična pomoč. Namerava I se izdajati skupiti večerni In jutranji list. | dijaki tehnične visoke Sole so potmdMI s v o- i
h DOIDOČ.
SKORAJŠNI PODPIS RUSKO-POLJSKE MIROVNE POGODBE.
Poznanj. 26. febr. (Izvirno poro* čilo.) Po poročilih listov bo v 14 dneh podpisana poljsko - ruska ml-» rovna pogodba.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
LDU. 1 ondon, 28. lebruarja Števil* brezposelnih se Je prošti teden zvišalo za
20.000	in znaša sedaj pol drugi milijon
oseb.
BORZNA IM TR?NA POROČILA.
28. februarja.
Valute in devize
Zagreb. Devize:	Berlin 237—239,
Italija S46—547.50, London 580-588, New Vork kabel 148.50—0. ček 147JO—148, Pariz 1075-11180, Praga 187.50—188. Švica 2450—2525, Dunaj 20.85-20.90. — Valute: Ameriški dolar]) 145.50—146, avstrijske krone 21—24, carski rublji 0—70, 20kroa-skl zlatnik! 488—490, angleški lunti 550—0, napoleondorl 490—492, nemSke marke 23.? do 238, Italijanske lire 533 -539.
Dunaj: dolarji 720.50. nemike marke 1148, luntl 2790. franc, franki 5130, Ure 2630, dinar]! 1880, poljske marke 78, švlc. Iranki 11.925. češke krone 889.70. madžarske krone 144.
Praga :	nemške marke 129, švit,
Iranki 1341, lire 290, franc. Iranki 575.50, luntl 312.50, dolarji 79.25, dlnarli 204, avstrijske krone 10.75, poliske marke 7.50.
C urili: Berlin 9.62 In pol, Newyork 605.50, London 23.39, Pariz 43.15, Milan 21.95, Praga 7.50, Budimpešta 1.17 In f>ol, Zagreb 4, Varšava 0.66, Dunaj 1.27 ln pol. avstrlj. krone 0.90.
Ff nktl.
Zagreb:	Banka za Primorje II do
1225, Banka za trgovino, obrt In imtustr<lo 375—0, Eskomptna 1460—1480, Slovenska eskotnptna 535—570, Kreditna 820—830, Ljubljanska kreditna 900—910, Narodna bauka 640 M3, Jadranslta IHtm - 185», Ja-goslovenska 570—575, Rilečka puik, 120 d« 440, Praštedionlca 9150—9260. Srbska fe&ika 740—745.
Državne oblasti.
Razprava v ustavnem odboru, Beograd, 26. februarja.
Ustavni odbor je na današnji seji pričel razpravljati o tretjem delu, ki govori o državnih oblasteh. S posebnim zakonom se bo zavarovalo uradništvo v državni službi, in enako tudi državna služba pred strankarsko - političnim vplivom.
Zatem se je razpravljalo o čl. 22, ki se glasi:	»Zakonodajno oblast
vršita kralj in narodno predstavništvo.« Posl. dr. Ivan Pavičič (Narodni klub) je predlagal, naj se za besedo »vrši« vstavi beseda »skupno«. Minister dr. Trifkovič sprejme to dopolnilo. Posl. Avramovič je izrazil mnenje, da bi bilo potrebno, izvoliti ožji odbor, ki naj bi proučil zemljoradniške predloge ter razpravljal o' njih podrobno in poročal, v koliko bi bili sprejemljivi. Govornik je proti temu. da se kralju v vseh dosedanjih ustavah pripisujejo neke dolžnosti, ki jih ne vrši. Posl. dr. Slina Markovič (komunist) predlaga, da se črta beseda »kralj« in da se vstavi stavek »Zakonodajno oblast vršita narod in narodno predstavništvo.« Posl. Divac (socialist) sodi istotako, da more zakonodajno oblast vršiti samo narod ali potem referenduma ali preko parlamenta. Pri glasovanju je bil člen 22 sprejet z večino glasov v tej-le obliki: »Vsa državna oblast se vrši po določilih te ustave. Zakonodajno oblast vršita kralj In narodno predstavnštvo skupno.«
Clen 23., ki govori o izvršilni oblast kralja, bi se imel po predlogu zemljoradnika Avramoviča predrugačiti tako. da vrši izvršilno oblast narodna vlada po predpisih ustave in zakonov. Komunist Živko Jovanovič pravi istotako, da je kralj neodgovoren. vsled česar ne sme in ne more biti na čelu državne oblasti. Pri glasovanju je bil sprejet čl. 23. v vladni stilizaciji, ki se glasi: »Upravno oblast Izvršuje kralj preko odgovornih ministrov po določilih te ustave.«
Z večino glasov je bil nato sprejet tudi člen 24., ki govori o sodni oblasti in se glasi: »Sodno oblast izvršujejo sodišča. Njih razsodbe in rešitve se Izrekajo in izvršujejo v Imenu kralja na podlagi zakonov.«
Razprava je nato prešla na 4. oddelek, ki govori o kralju. Clen 25. se glasi: »Kralj potrjuje in proglaša zakone. Kralj je vrhovni poveljnik vse kopne in pomorske vojne sile. On podeljuje redove in druga odlikovanja.« Ta člen je bil sprejet z izpre-membo, da se drugi odstavek glasi: »Kraij je vrhovni poveljnik vse voj-ncsile. On podeljuje redove in druga odlikovanja.«
Člen 26. pravi: »Kralj ima pravico amnestije za politične in vojaške pregreške. Z amnestijo se uničilo pravne posledice kaznivih dejanj in se ne more nanašati na privatno osebo za privatno odškodnino. Amnestija se more podeljevati pred početkora kazenskega postopanja. v teku postopanja ali po Izvršeni obsodbi. Amnestija je splošna itll samo za posamezne slučaje. Za amnestijo ministrov je treba dovoljenja narodne skupščine, vendar se v nobenem slučaju ne more podeliti ministrom, preden ni izrečena obsodba. Kralj ima pravico pomilostitve ter more prisojeno kazen oprostiti. zmanjšati ali ublažiti. To pa ne velja za dela, ki so kazniva samo na privatno tožbo.« Ta člen je bil sprejet z večino glasov.
Tajnik je zatem čital čl. 27., nakar se je sela zaključila ob 13. ter se bo vršila prihodnja v ponedeljek ob 9. dopoldne.
Nov c bčinski volilni red.
Včeraj nam došli Uradni list prinaša novi občinski volilni red za Slovenijo. Vplilno pravico imajo vsi moški, ki so dopolnili 21. leto, so naši državljani ter prebivajo vsaj eno leto v dotični občini. Za nameščence železnic (razun malih železnic), za duhovnike, notarje, odvetnike, inženirje, geometre, zdravnike in živlno-zdravnike pa že zadostuje, ako bivajo v občini od Z3četka prve razgrnitve volilnih imenikov. Volilno pravico imajo tudi Slovani, ki sicer niso naši državljani, ki pa so se stalno naselili v občini vsaj do takrat, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki. Aktivni častniki in vojaki, kakor tudi rezervni, ki so poklicani v vojaško službovanje, nimajo volilne pravice.
Za občinske odbornike ali namestnike smejo bili izvoljeni volilni opravičenci, ki so dopolnili 24. leto.
Glede izključitve od aktivne in pasivne volilne pravice veljajo določbe. ki so bile merodajne za volitve v konstituanto.
Županstvo mora sestaviti volilni imenik po abecednem redu. Ako šteje občina čez 2000 prebivalcev, more se določiti več volišč: v tem slučaju sc mora napraviti za vsak volUni okraj poseben volilni imenik.
Občinski odbor sestoji iz 10 do 48 odbornikov in namestnikov po razmerju prebivalstva.
Volitey se mora vsaj 4 tedne poprej razglasiti. Politične stranke morajo najpozneje v 5 dneh po razpolo-žitvi imenikov predložiti političnemu oblastvu svoje kandidatne liste, ki morajo obsegati toliko imen, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov. Kandidatne liste se morajo vpisati le na uradnem obrazcu, kj jih dobi vsako županstvo. Kandidatne liste mora podpisati vsaj toliko volilnih opravičencev, kolikor se naj voli odbornikov in namestnikov.
Volitev vodijo volilni odbori, in sicer mora biti za vsako volišče odbor iz Župana ali občinskega svetovalca kot predsednika, in enega občinskega odbornika in Iz enega predstavnika kandidatnih list. Politično oblastvo tudi sme na vsako volišče poslati svojega zastopnika.
Volilno opravilo je javno, toda glasuje se tajno s kroglicami.
Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve In na dan poprej v vsej občini prepovedano.
Prve volitve se bodo vršile na podlagi pTavomočnih volilnih Imenikov za lani izvršene volitve v kon-štituanto. Le v občinah, kjer je bilo v volilni hnenik za kosti tuanto vpisanih razmeroma malo volilnih upravičencev (n. pr.’ v nemških občinah zaradi opcije), sme deželna vlada odrediti. da se občinske volitve izvedejo na podlagi novih Imenikov. Ista izjema velja tudi za občine, ki smo jih šele prevzeli po rapallski pogodbi (logaški okraj). Ako je bil kdo vsled reklamacije ali pomotoma Izpuščen iz volilnega imenika pri volitvah v konstituanto, tudi pri prvih občinskih volitvah ne bo mogel voliti.
Prve občinske volitve se razpišejo najbrž že v drugi polovici t. m. ter se bodo vršile proti koncu meseca maja.
NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! SPOMINJAJTE SE »JUOOSLO-VENSKE MATICE«!
ZakHuček socialističnega kongresa.
Dunaj. 27. februarja.
Na današnji sklepni seji mednarodne socialistične konference je predložil Lapčcvič resolucijo, v kateri izjavlja konferenca, da upa. da se bo spor med OeorpBo in Rusijo rešil v mirnem sporazumu.
Otto Bauer (Dunaj) je obrazložil položaj Avstrije, ki je na milost in nemilost prepuščena antanti in je izrazil nado. da bodo socialistične stranke drugih držav nastopile proti temu. če bi hotela antanta z militarističnim nasiljem nastopiti proti Nemški Avstriji.
Longuet (Pariz) je izjavil, da je naloga francoskega delavstva to, da sc obrnejo proti onim hujskačem, ki so prišli v Franciji v dosedanjem času na površje. Avstrijsko ljudstvo ne more živeti pod jarmom tako sramotnega miru. kakor je st. ger-mainski. Če antanta ne more najti druge rešitve, potem nihče ne more braniti avstrijskemu proletarijatu. da se priklopi Nemčiji. (Živahno odobravanje.)
VVallhead (Anglija) je Izjavil, o« se britanska delavska stranka z vsemi sredstvi bojuje proti imperializmu. ki ga izvaja angleška vlada. Na-značil je zvezo narodov kot kapitalistično organizacijo, ki je nezmožna, da bi zagotovila mir. VVallhead želi združenja vsega proletarijata v boju proti Imperializmu.
V	eksekutivni komite mednarodnega delavskega združenja so bili Izvoljeni:	za Švico Graber in
Grimm, za Nemčijo Crispien in Le-debour, za Jugoslavijo Lapčevič. za Avstrijo Adler in Skaret, za Češkoslovaško Čermak in za Madžarsko Ktinfvi. Nato Je bila sprejeta resolucija. ki jo je predlagal Ledebour. Nato so vsi delegati zaklicali »Živio« mednarodnemu revolucionarnemu gibanju in odpeli nekaj pesnil, nakar le bil kongres zaključen.
—★—
Musliman! proti Radiču.
Beograd, 26. febr.
Posl. Saliib Korkut. eden izmed voditeljev muslimanov. Je napisat v sarajevski »Pravdi« članek o novi
orientaciji muslimanov v sedanjem političnem položaju. Muslimani morajo prekiniti vsako zvezo z Radičem, ker je s svojo poslanico regentu prestolonasledniku Aleksandru porušil vse mostove z državo. Muslimani se moraio približati onim skupinam, ki so pripravljene delati za povzdl-go države. Treba je iti v smeri zbli-žanja in to se ne da doseči s politiko, ki jo vodi danes Radič. Demokrati tn radikalci so pokazali dosti volje za naklonjenost k skupnemu delu in Je vlada pripravljena k popuščanju. Zalo je pametno, da se tudi muslimani pridružijo njihovemu delu.^ Ker bo edino na ta način omogočeno normalno delovanje države, ki bi bilo ootrebno že tekom zadnjih dveh let. Radičeva stranka ne bo nikdar spremenila svoje politike in ji zato muslimani ne bodo samo pokazali hrbta, temveč bodo stopili v odkrit boj na-pram njej.
Ta članek je bil včeraj prečitan v muslimanskem klubu ter je bil med navzočimi poslanci sprejet s posebnim zadovoljstvom. Danes bo imel muslimanski klub ponovno sejo. na kateri bo stiliziral svoje zahteve glede ustave in vstopa v valdot
Beležke.
Mačka okrog vrele kaše.
»Mnogo se bo našlo v naši ustavi določb, ki so v rokah protivnih vlad
dobre, v rokah prave vlade pa zlata vredne.« (Tako »Jutrov« uvodnik a dne 27 febr. 1921).
K tej sijajni misli bi bilo pač želeti, da nam avtor poda komentarja, komentarja komentar.
M. Ztvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
»Cinq-Mars«. je modroval v ml-stih. »me je hotel pač tolažiti. Opazil je, da ljubim Gizelo. In ker je sam bhžen v svoji ljubezni, hoče videti zgolj srečneže okoli sebe. Nu, dajmo, zaspimo; to je že v tretje, če se ne motim. Jutri moram biti spočit, da iztaknem spet kaj denarja. Uničena sva. kakor se izraža Cogolin; or» mora vedeti, saj zna računati bolje od vsakega oderuha. In ta živina je nesel sleparju zadnjih pet zlatnikov!«
Molitev k Merkurju, katero je bil spisal zanj I orenzo. je ležala še vedno na tleh. Brezbrižno se je ozrl na zmečkani pergament, skomignil z rameni ter se vrgel kar oblečen na razkopano ležišče. Njegova osuplost in pravkar omenjene misli so bile gotovo krive, da ni slišal hrupa, ki se je vzdignil na cesti. Ali slišal ga je Cogolin; tresoč se kakor šiba
na vodi, je odprl vrata baš tedaj, ko je vitez zatisnil oči, da bi se izročil spanju in nehal misliti na Gizelo.
»Gospod,« je dejal Cogolin, »ali nič ne slišite, kako se koljejo sredi ceste?«
Capestang je uprl zenice vanj. Njegov pogled je izražal samo še vdanost v voljo božjo.
»Tak vendar nc bom spal nocoj!« je pomislil. Zapisano mora biti. — Nekdo mi ne privošči, da bi spal!«
Vstal je. velel prižgati svetilko in šel pogledat na cesto. Ker pa je našel vse mimo in nikjer nikogar, se je vrnil kmalu v svoj stan.
»Koliko je mrtvih, gospod?« je vprašal Cogolin.
»Tepec!« je odgovoril Capestang. »Oho! Kaj pomeni to? Kako se pre-drzneš pobrati neumni papir, ki si ga kupil za moje zadnje pištole, in ga položiti na mizo? Spravi sc, nerodal In če mi prljavkaš še enkrat nepoklican, te nabodem kakor jarca!«
Legel Je ter zaspal vročično spanje, polno hudih sanj. Tudi topot ni bil prebral molitve k Merkurju ...
I	Zjutraj še je. zbudil, še nekam ra-
Razna poročila.
Revizija ljudskega itetja t Sarajevu.
Ministrstvo za soclaJno politiko Je odredilo revizijo popisa prebivalstva v Saraje-vem, ker Je bilo popisovanje netočno.
Na čast francoskemu poslaniku v Beogradu de Fontenayu je bila v nedeljo v Topoli slavnost, katere se je udeleži tud! predsednik ustavotvoime skupščine dr. Ribar
TltU* ni v bolJSevlfikRi rokah. Geor-gtiska delegacija javlja: Delegacija ugotavlja da ie brzojavka tz Carigrada, ki Javlja, da so boljševikJ zavzeti Tiflis, neresnična. Oeorgijsko glavno mesto Se vedno drže georgijske Čete. Zavezniške misije smatrajo položaj na ostali fronti za zadovoljiv.
Kongres splošne delavsko zvez« v Livornu. 26. februarja se je sestal v Livornu kongres splošne delavske zveze. V hnerm mednarodne zveze delavskih strokovnih organizacij (Amsterdam) je govoril tajnik Fimon. Med socialisti m komunisti je prišlo do hudega spopada, pri katerem so s? nasprotniki obdelovali s pestmi.
Stavka tiskarskega osebja v Budimpešti. Predvčerajšnjem so poslali stavoi v Budimpešti lastnikom tiskani ultimat, V katerem zahtevajo, naj sc Jim povišajo plače za 55 75%. Delodajalci so se nato včeraj posvetovali, vendar pa stavci niso čaka« in so stopili takoj v stavko, Budimpo-štanski Usti včeraj niso tzšJj,
Gospodarstvo.
no. V dušku je izpraznil steklenico, v kateri je videl ostanek španskega vina. ter si popravil obleko. Cuiil se je dobre volje, dasi ni vedel zakaj; in tako je poklical Cogolina. Oproda je spoznal gospodarjevo razpoloženje po glasu. Ohrabril se je ter sklenil roke:
»Gospod vitez, morda pa Še ni prepozno!«
»Prepozno?« sc je začudil Gape-stang. »Kaj hočeš reči? Govori, danes sem ti naklonjen.«
»Ali obljubite, da me ne nabodete?«
»Ne boj se!«
»Preberite vsaj enkrat, gospod vitez! F.nkrat samkrat!«
»Kaj naj preberem, budalo?«
»Molitvico! Molitvico k Merkurju! Morda si vendar premislite. Ne zavrzite kraljevskega premoženja, ki vam ga obljublja čarodej!«
Pogled na Cogolina je bil tako klavrn in smešen, da se je vitez za-grohotal. Ni se mogel ustavljati. — Vzel je zmečkani pergament, zravnal ga, odgrnil pečat in razgrnil pisanje.
VPRAŠANJE PLAČANJA NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE.
Bivši angleški ministrski predsednik Asquith je v nekem političnem govoru izjavil med drugim:
»Financijelne določbe pariške konference, katerim naj bi Nemčija zadostila, so v praksi neizvedljive. Nemčija ne more plačati v zlatu, a tudi ne v papirju. Palčati zainore le v eni obliki: z izvozom svojega blaga. Mora se pa pri tej priliki omeniti nenavaden paradoks, ki bi moral učinkovati smešno, da ni stvar tako resna. Vlada predlaga zakon proti »dumpingu« (uvažanju blaga, ki se prodaja pod ceno), da bi nemške proizvode izključila na angleškem trgu. a istočasno zahteva od Nemčije, naj plačuje odškodnino v blagu.«
To je ista misel, ki smo jo pred kratkim izrazili v- nekem našem članku. — Zanimivo je nasproti Asqui-thovi izjavi zaslepljeno stališče uvodnega članka »Tempsa« z 20. t m., ki izvaja:
»Nemška konkurenca -ne bo mogla postati več nevarna, ako boao zavezniki vzeli sami v varstvo glavna zemeljska bogastva, počenši s kontrolo pri premogu. Ako bodo prisilili Nemčijo, da ne uporablja svoje produkcije za sistematično osvajanje svetovnih tržišč, temveč za plačevanje reparacije, ki Jo dolguje, tedaj ne bodo prejemali tributa od nemške produkcije razni Stinnesi (Stinnes je največji industrijalec v Nemčiji. Op. ured.), temveč upniki Nemčije. Pod takimi pogoji Nemčija ne bo mogla več uporabljati vseh svojih sil za izpopolnjevanje svoje konkurence, temveč bo morala proizvajati. kar primanjkuje njenim upnikom. Povečati bo morala svojo poljedeljsko produkcijo, katere zmanjšani dohodki jo silijo k industrijskemu izvozu, da zamore kupovati v inozemstvu potrebna živila.« — V kratkih besedah: »Nemčija naj se peča z industrijo le v toliko, v kolikor je to potrebno, da plača svoje dolgove zaveznikom, sicer pa naj se omeji na poljedeljstvo.«
Taki nazori so višek gospodarske itrperijalistične blaznosti, ter spričo takega razpoloženja francoskega naroda pač ni mogoče pričakovati trajnega miru. 70 milijonski nemški narod, stoječ na visoki kulturni stopinji, se pač ne bi dal izstradati, četudi mora priznati svojo dolžnost, da popravi, kar je zagrešil s tem. da jc v prvi vrsti kriv svetovne vojne.
H- Promet bankovcev Jo znašal po Izkazu Narodne banke SHS 8. februarja 3-388,656.230 dinarjev, t j. za 5610 dinarjev večk kot koncem prejšnjega tedna. Kovinsko kritje je znašalo 43t.75NJ34.44 dinarja, t j za 7,638.868.67 manj, ko« koncem picjšnjega tedna. Menični in lombardnt konto je znašal 239,813.871.53 dinarja, t I. za 7,642 705.20 dinarja manj.
+ 2itne cene 26. lebr. Vlnkovcl: Vsled velikega povpraševanja so cene zopet poskočile. Pšenica se plača po 1000 K. novn koruza 410—420, oves 330—335 K. Oglavl-I lo se Je precej Inozemskih kupcev. —
| Osijek: Dovozi slabi. Pšenica 1006—1620, nova koruza 410—420, oves 340—345 K. Koruza se kupuje večinoma za češkoslovaško In Nemčijo. Promet z Avstrijo vzpostavljen
+ Kalkil za 10» litrov piva. Državni komisar pri »Delniški pivovarni« v Sarajevu Je Izdelala za preteklo leto 100 1 piva sledeči kalkfl: 15 kg sladu po 12 K je 180 K, 30 dekagramov hmelja po 2 K je 61) K, trošarina 10% po 16 K je 160 K. davek na poslovni obrat 3% je 2t K, dmud davki 60 K.
skladiščni stroški 25 K. Ta taki bodo stro. kovniokl Je enkrat pregledali ter ga po lo-' tošnjih razmerah bi cenah preuredili. Po. tem se bo določita maksimalna cena za pl« vo v Sarajevu.
H- Tv orni ca vagonov v Brodu na S*. vL Delniška glavnica znaša 50 milijonov, kron. Ravfla se bo z gradnjo In poprav* ijanjem vagonov, lokomotiv In mostu* konstrukcij. Tvorrrioa bo zaposlila okati 5 do 6000 delavcev. Kapital je v pretežni večini Jugoslovanski.
+ Izenačenje trgovinskih zakonov. V ministrstvu trgovine in Industrije se je sestala komisija, ki se bo bavila t izenače* njem trgovinskih zakonov v ceil kraljevtn#,
+ Reorganizacija ministrstva za agrar« no reformoi Iz Beograda poročajo, da bo« do začetkom dugega meseca začeti z re* organizacijo ministrstva za agrarno refor< mo, po predlogu načelnika v tem minstr« stva g. Dušana Oralna.
+ Likvidacija agrarne banke v Skop* Uu. V Beogradu se je vršila pred par dne-
vi	seja fcnančno-gospodarskega ministrske, ga sveta, v kateri se je sklertfla likvidne?*
Ja agrarne banke v Skopiju. Delovanja teh banic bo prešlo na upravo narodnih fondov, ki bo ustanovila v Maccdonlji J podružnico, ki bodo Imele posebno nalogo* dajati kmetovalcem kredite.
■+■ Prometne težkoče na progah beo. grajske direkcije. Vzredi različnih ncprilik na progah boograjske direkcije tlčd pred vsem v pomanjkanju za vožnjo sposobnih lokomotiv. Beograjska železnica ima na razpolago 397 svojih in 54 od Madžarska in Avstrije prevzetih lokomotiv za normalni tir. Od teh je za vožnjo samo 136 lokomottv sposobnih; 120 se Jih nahaja n« popravilu pri nas lo ▼ Inozemstvu; 190 Jih čaka na popravilo, 6 Jih ie pa popolnoma neuporabnih.
+ Državne banke ne sprejemajo bol* garskib levov. Zainteresirani krogi se ono« »arjajo na to, da državne blagajne ne spre« jemalo bolgarskih lovov. Onim, kj hi ut ja bolgarski denar, stoji na prosto, da prodajo bolgarske leve.
+ Fodržavljenje električnih naprav. V ministrstvu za javna dela se spet bavijo z vprašanjem podržavljen)* električnih naprav.
-F Jugoslovanska - italijanska tavam valua družba »Sava«. Minuli teden se !e vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor Jugo« slovansko - Italijanske zavarovalne družbo »Sava«, kateremu je prisostvoval tudi Mor, purgo, predsednik iti glavni ravnatelj »Assf, curazioni generali« v Trstu. V podjetju, ul n? pravzaprav nič drugega, kot nekaka fl-lijalka italijanske Assicurazlonl generali, prevladuje seveda italijanski kapital. Je to torej itailanska zavarovalnica z lepo po ju-goslovnsko donečim Imenom. Takšno podjetje pač ne bo-našemu narodnemu gospo-darstvu v korist
+ Osnovanje mlekarsko zadruge * Sarajevu. V Sarajevu se namerava osnovati mlekarska zadruga, katere naloga pa ne bo, od svojih činov kupovati mleko m
I	ga razpečavati dalje, temveč skrbeti za ’ Izdatno hi ceneno krmo za krave svolih članov. Od racljouolnega liranjenja krav bi se mleko, Id ie v Sarajevu precej drago, pocenilo. K zadrugi naj bi pristopili vsi sarajevski mlekarji in sploh vsak meščan, ki ima vsaj eno kravo. Pozneie bi zadruga otvorila lastno mlekarno, kjer bi razpečavata mleko, sirovo maslo In sir.
+ Belgijski kapital za našo železnic* Iz Bruslja poročajo, da se le osnoval kan-porcij Iz belgijskih kapitalistov, ki ptcvzsu me zgradbo in obnovo jugoslovanskih železnic. Konzorcij razpolaga z vdllcim ka* pitalom.
+ G voz živine !e prepovedan iz Bot-
garije, Rusije, Ukrajine in Turčije, kw rafl> sa!a tam živinska kuga. Živina se ne sme uvažati ne živa ne zaklana. Ravnotako sa ne sme irvž.ati že r&bHotto hlevsko orodje* siama, gnoj itd.
Dnevne vesti.
— Novi predsednik deželne vlade
;tr. Vilko Baltič je prevzel v soboto posle piedsedništva deželne vlade, sčeruj, v pondeljek pa je prevzel posle za notranje zadeve.
— Izenačenje delovnega zakona v naši državi. V ministrstvu za trgovino in industrijo se vrše priprave za izenačenje srbskega delovnega zakona z zakoni, ki veljajo doslej v prckosavskih pokrajinah.
— Poveliništvo vojnih ujetnikov poživlja bolg - ujetnike v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se priglase merodajnim občinskim oblastem v svrho repatriacije.
— Ljudsko štetje v Kamniku izkazuje 2452 prebivalcev, med temi je 1109 moških in 1341 žensk. Naših državljanov je 2334, tujih 63, še neodločenega državljanstva jih je 53. Po veri je 2409 rimskih katolikov, 40 pravoslavnih in 1 Jud. Slovencev je po maternem jeziku 2333, Srbo-hrvatov 41, drugih Slovanov 47, 24 Nemcev in pa 5 Madžarov.
— Prepovedan bolgarski list. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo razširjanje lista »Seljski vestnik*, ki izhaja v Sofiji, ker piše sovražno o naših razmerah ter tako izpodkopuje ueled naše države.
— Pegasti leg ar v Medjlrourjn še vedno razsaja. Zaprte so cerkve in gostilne. Vodno m*vi slučaji se pojavljajo radi tega, ker nevedno ljudstvo ne izvršuje zdravniških navedb
— Umrl je v nedeljo 27. febr. znatri Anton Sterle Iz Dolenje vasi pri Cerknici, oče akad slikarja Frana Sterleta. N. v m. P.l
— Ali so res taki Častniki v naši armadi? V »Marburge/ Zeitung« čitamo sledeči losorat v nemščini:	»CastnUc (Srbi, 38 let star s 600.000 K premoženja in s posestvom išče gospo ati gospodično (pretek-losi postranska stvar) v svrbo ženitve za skupno gospodarstvo. Narodnost in vera postranska stvar, ravno tako postava. — Ne moremo verjeti, da bi res kateri častnik naše armade mogel staviti take pogoic bolj verjetno je, da se hoče nemška nadutost norčevati v tuzemskih časopisih iz srbskih častnikov. Zato prosimo vojaško upravo, da slučaj zasleduje.
— Galantnost Jugoslovanskega orožnika. Pišejo nam:	V času, ko »Hcimats-diJensi na Koroškem in fašisti na Primorskem divje preganjajo naše ljudi, Je hodil neki Jugoslovanski orožnik od urada do orada, da izmolcduje za neko Nemko ivp-
. cljo. Ali bi se dobil enak dobrodušnež med nemškuni ali italijanskimi orožniki za po-■noč Slovenki?
— Izid ljudskega Štetja v Ormožu, Rogatcu bi Slatini. V Ormožu so našteli 1093 prebivalcev, med temi je ravno 100 Nemcev. Trg Rogatec ima 713 prebivalcev, med temi 124 Nemcev, na Slatini pa so našteli 416 Slovencev in 83 Nemcev.
— Dar udruženju invalidov. Ugledna rodbina Striceljeva Je naklonila oblastnemu odboru udruženja vojnih invaiklov 201)0 kron in sicer 1000 K za najrevnejše ljubljanske invalide in 1000 K za vojne stfap-ce kot zapuščino umrle g. Antonije Strke-Ijeve. Za velikodušni dar izrekamo rodbini Stnillevi najtoplejšo zahvalo. Pokojnici večnd mir (n pokoj 1
— Pomoč Invuildom. Okrajno glavarstvo v Kamniku Je vposlalo invalidskemu odseku 271 K od neke zbirke za pomoč vojnim invalidom. Beležimo to kot razveseljiv dokaz, da se vendar najdejo še ljudje, ki lajšajo bedo s v oj J tri bližnjim z znatnimi denarnimi prispevki, v toin slučaju uajbcdnoj&im mod bednimi — vojnim pohabljencem In žrtvam. Invalidski odsek za socialno skrb izreka darovalcem v hne-tru Invalidov tem potom Iskreno zahvrJo z *eljo po mnotrih posncmalclh.
— Spominjajmo se naših »lepih pri vsaki prilik)! »Podpornemu društvu slepih* v Ljubljani so daroval!i:	Knezoškol ljubljanski dr. Ant Bonaventura Jegilč lt)00 K: dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski 40!) K: konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani 200 K; Sever in drug, trgovina s semeni v Ljubljani 200 K; Ant. Krisper, ko-tcnijalna trgovina v Ljubljani 500 K; A. Šarabon, veletrgovina v Ljubljani 100 K;
H Suttner. veletrgovina z urami v LJuD-BM* 20 K: skupaj 2420 K, za kar se dru-,1 ° "“""'srčnejše zahvaljuje. Pristopajte
s ^rr druStw! Ustanovni člani j >.cča!o 500 K, Dodpornj pa 20 K. Prepla- t K!a se livafležno sprejemajo. »Podporno dr ušivo slepih v Ljubljani na noke predsednika 0. P. Jurasek-a, VVolfova ui. 12.
— Za Jugosiovensko Matico so darovali: Q. stavbeni nadsvetnik Duffe 20Q K kot polovico preostaje tmovine prostovoljno razlšlega sc društva »Naša Zveza« v Ljubljani; g. Zorko Jelinčič nabral na na-biralno polo 288 K; g. Danilo Pirc nabral na nabiralno polo 461 K; g. Anton Kacin nabral m nabiralno polo 362 K; osobje
/avoJa darovalo 7(0 K; gojenke L ■ ’ : » ega samostana v Skofjiloki 47 14 K. g. jsahcijskl svetnik Keršovan »z veriž-m	aafcfcnlli
89 K; g. Žnidaršič Stanko 91 K{ g. S. Mar-tinič, Baker, 1 funt štering Izmenjan v 520 K; Kreditni zavod za trgovino In Industrijo daroval ob sklepu bilance 10.000 K: Društvo prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani nabralo ob zaključku občnega zbora 72.20 K; g. Josip Mod ved daroval 52 K; g. Zmagoslav Bohinjec daroval 52 K; za odkupnino ukradene neveste g. Ing. Igo Kraut 460 K: Joivrslovanskl demokratski klub v Soulu 100 K: g. dr. Demšar za prodane brošure »Spolne bolezni c 160 K.
— Ne hodite v Brazilijo, h Brazilije prihajajo uradna poročila o neugodnih razmerah, v katerih žive evropejski priseljenci, ki so zaposleni na kavinih plantažah. Tudi razmere v vladnih braziltjanskih naselbinah ne ustrezajo običajnim življenskim zahtevani poljedelskega In tvomiškega delavstva v Evropi. Pole« tega pa še podnebje posebno v severnih brazilljansIFh krajih neugodno vpliva na telesno konstrukcijo Evropojcov. Priseljenci trumoma umirajo za materijo. — Jugoslovani imamo najmanj vzroka hoditi s trebuhom za kruhom v daljne dežele, saj sc da tudi v domačem kraju s pridnim delom pošteno živeti.
— Občni zbor »Slovenskega rdečega križa« v Ljubljani se vrši 2. marca ob 17. v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Ker bo občni zbor določil smernice bodočemu delovanju, prosimo polnoštevilno udeležbe.
Ljubljana.
— Pregled zaseženih bančnih prostorov. Posebna komisija stanovanjskega urada pod vodstvom vladnega svetnika Hovanskega bo začela še ta teden pregledovati zasežene prostore ljubljanskih bank, da se ugotovi, za katere državne urade jih bo mogoče porabiti.
= Ljubljanska rešilna postaja In njeno osobje. Ni ga dneva In tudi skoro noči ne. da bi ne bila rešilna postaja klicana na pomoč. Njeni uslužbenci — menda sta sarno dva
—	moraio torej opravljati permanentno službo. Pričakovati bi torej bilo. da so tudi temu plrmerno plačani. Zvedeli pa smo. da dobivajo ti samaratanci jedva toliko na mesec, kakor ima vsak boljši delavec na teden. a delavec dela le podnevi, do-čim ima noč nemoteno za spanje. Ne vemo sicer, ali zdr/.ujc imenovano osobje magistrat ali fizikat, vsekakor nekaj bo treba storiti. V ta na-rr.en se lahko pristojbine za prevoze zvišajo, posebno za slučaje, pri katerih nosi odgovornost druga oseba. Prav je, da se revežu v nesreči brezplačno pomaga, a če nesrečo zakrivi delodajalec, naj tudi plača višje pristojbine. Istotako naj se obsodijo na visoko prevoznino pijanci, ki jih je treba večkrat prevažati. Pa tudi premožnejšim slojem, ki kličejo rešilni voz morda Ie zato, ker bi jim izvo-šček najmanj desetkrat več računal, naj se nc prizanaša.
— Umrl Je v nedeljo zjutraj v tukajšnja bolnici višji revident pri Juž. žet. g. Fran Pertot, W mu je pred nekaj dnevi v Zalogu lokomotiva zdrobila stopalo. Rana sama na sebi ni bila smrtno nevarna, toda prišlo Je težko zastrupljcnje iu vse operacije ga niso mogle rešiti. Pokojnik, ki zapušča ženo s 5 nepreskrbljenimi otroki, je bd zaveden narodnjak in vzoren uradnik. Pred vojno ht med vojno je služboval v Trbovljah, kjor je bd starosta tamoštijega Sokola. Takoj po prevratu je nastopil službo v Pliberku, kjer se je pri plebiscitu z vso vnemo posvotil v prostem času propagandi za Jugoslavijo. Nazaduje je bfi nameščen v Ljubljani pri obratnem ravnateljstvu. Povsod, kjer Je služboval, je bil obče priljubljen tako prt stanovskih tovariših kakor pri občinstvu. Bodi mu lahka zemljica!
— Pijančevanje v Ljubljani sc je razpaslo tako, da presega vse mejo dostojnosti. Že med tednom je videti zlasti ob periferijah mesta od 11. ponoči naprej po ulicah ljudi, ki jim Je korak nesiguren. Ob nedeljah in praznikih pa se pijančevanje še stopnjuje. Že popoldne so mestne in okoliško gosta ne nabito potne. Zvečer se pitje po gostilnah nadaljuje do policijske ure. Pa še ni dovcij. Tretje dejanje res žalostne tragedije se vrši zopet s pitjem po kavarnah ter se zaključi s prepiri, pretepi In divjim vrlščem. Zadnjo nedeljo je izgle-da'a Ljubliana krog polnoči skoraj kot ena sama žganjar««. Na vseli koncili in krajih mesta je imela policija polno opravkov, da J« mirila zbesnele alkoholike. Čudno je to, odkod imajo .judje ob koncu meseca toliko denarja. To mora biti naravnost ogromna svota, kJ jo požene Ljubljana tekom enega leta skozi grlo. In med takšnimi vinskimi bratci naleti* če9to na ljudi, kJ tl govorijo o balkanizmu bi kutuml zaostalosti Srbov. Ti ljudje naj bi vzeli rajše Srbe za vzgled Tam ne poznajo takšnega naravnost živinskega žrtja alkoliolnlh pijač, vkljub tora«, da tavajo Se res mnogo analbvbetofv
— Dražba zaplenjenih konj se vrši v
četrtek 3. marca ob 15. na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora.
— Nesrečna ljubezen. V Rožni dolini se je zastrupila zaradi nesrečne ljubezni mlada I. L. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je v nedeljo umrla.
— Zastrupljcnje krvi. Ban Jožefa, žena delavca, stanujoča v barakah pri klavnici, Je krmila doma koze. Prt odpiranju vratič se Je dregnila ob žebeUček in se ranila. Ker je bila rana čisto malenkostna, se ni zmenila zanjo. Sedaj pa je nastalo tako vnetje, da je morala v botaaco.
— Neve kako je zašla r drevesnica Danes zjutraj 25. februarja Je našla policija vdrevcsnic! v Sp. Šiški pole« nekdanjega perutninskega zavoda ležati neko žensko vso premrztijeuo in trdo. Pri zaslišanju je Izpovedal, da se imenuje Marija Dolenšek, dninarica Iz Gabrija pri St. Rupertu na Dolenjskem. Na vprašanje, kako je zašla v drevesnico nf vedela navest! nobenega točnega odgovora, temveč je trdila, da je prišla naravnost od doma hote iti v bolnico, v drevesnici P« ni bila in tudi ne ve kje se Ista naliaja. Oblečena je bSa Jako pomanjkljivo, desna noga ie bila popolnoma bosa, na levt pa Jc Imela samo nogavico. Na obrazu je imela malo ran« m roki Pa nekoliko okrvavljeni, toda brez ran. Kaj se je r njo godilo In kako Je prt-šla v drevesnico ne ve absolutno nič povedati. Polletja je nato odredila, da so nesrečnico prepeljali v bolnico.
— Drzen vlom pri belem dnevu. Neki viomRec je v soboto okoli 1 ure popoldne odprl s ponarejenim ključem vrata v Kavčičevi trgovini na Vodnikovem trgu 5 ter odnesel v času, ko je g. Kavčič bil na obedu, mnogo manufaktuniega blaga. Ženske ob stojnicah na Vodnikovem trgu so sle« pač videle vlomilca, a sc zanj niso zmenile.
— čegav jo konj? Dne 17. m. ra. so r nekem hlevu na Tržaški cesti zaplenili konja, ki je bil kupljen proti predpisom na-redbe o trgovanju s konji. Najbrž je M konj kupljen v tihotapske namene, kor se njegov lastnik dosedaj ni Javfl. Ako se lastnik tekom 8 dni ne zglasi pel uradu zoper nnvijalce cen, verižnfke in tihotapce, se bo konj prodal na javni dražbi ter se uvede objektivno postopanje zaradi vert-ženja.
■— V čakalnici tukajšnje javne bolnice
Jc dne 22. t, m. pozabil nekdo črn zimski suknjič. Lastnik ga dobi nazaj v sprejetimi pisarni ob navadnih uradnih urah.
Maribor.
V prid dijaški kuhinji priredi df-Jaštvo državnega moškega fn ženskega učiteljišča prve dnf meseca aprila ljudski koncert z vojaško godbo. Med drugim se bo proizvajal tudi Parmov »Povodni mož«.
Vokalni koncert priredita 4. marca gdč. Slavica Mezgec in g. Marij Stincaic v koncertni dvorani Narodnega gledališča v Mariboru. Predprodaja vstopnic pri dnevni blaKalni Naodncga gledališča.
Ponudbena licitacija za dobavo slame za mariborsko in ptujsko posadko. Dne 9. marca od 10. do 12. dopoldne se vrši pri mariborski pukovski okrožni komandi po-nudbena licitacija za dobavo slame do
500.000	kg za mariborsko in ptujsko posadko. Pogoji so na vpogled v sole dopoldne v Dravsld vojašnici soba štev. 16.
Celie.
Mišičev dan v Celju. Minulo nedelja dopoldne Je priredil celjski Sokud v celjskem Narodnem domu proslavo velikega vojvode Ztvoiina Mišiča. Slavje se Je pričelo s parastosom (zadušnico), katerega Je opravil pravoslavni svečenik po pravoslavnem obiedu. Po parastosu je Celjsko pevsko društvo zapelo žalostinko. Nato je starosta celjskega Sokola br. Smertnik z vznešenhni besedami se spominjal umrlega. Za njim Je Jtovorfl polkovnk JoSČ In orisal življenje in delovanje ter velike zasluge pokojnega vojvode. Po Jošičcvotn govoru je sledila alegorija. Občinstva ie bila polna dvorana. Celjani in okoličani so pokazali s tem, da vedo ceniti velike zasluge Mišičeve za tijodlnjenje jugoslovanskega naroda.
Drobne celjske uovice. Koze se v našem mestu še vodno pojavljajo. Vsak dan so dogajajo novi slučaji. Vrši se te dni od hiše do hiše prisilno cepljenje. — Kmečka zveza je za nedeljo napovedala p<ro-tottni žensfcJ »hod v Celju. Zenske so nameravale protestirati, kor jim je odvzeta volilna pravica v občinske zastopa Oblast pa Jc sliod vsied koz prepovedala. — Na Starem gradu še vidimo na hišah tablice z napisi »Schlossborge. Poleg tega še najdemo vse polno raznih napisov, ki označujejo razne »Rakusch-Aussichte« In druge. Ali W ne kazalo, označiti razgledne prostore na Starem gradu z imeni naših zasluž-nih mož in v slovenščini? — Cene sladkorju so j>adle zadnje dni že na 36 oziroma 55 kron. — Mosa je dobiti soda], ko so se zvišale cene, zopot v večji mnočind na trgu. — Krasno, skoro popolnoma spomladansko vreme smo ImeU minule dni. Grmičevje že poganja. Razne pomladne cvetke in rnotuH nam oznanjajo prihajajočo pomlad«
Šport in turistika.
»Šport« štev. 9. Izšla Je 9 številka Športa in prinaša krasne slike sankaške tekme v Bohinju. Iz vsebine omenjamo: Poročilo o smuški kt drsalni tekmi v Bohinja. Država in šport, poročilo o reorganizaciji tujskega prometa v Jugoslaviji in pregled športnega gibanja ko svetu. — »Šport« stane v naročnini 4 K In ga vse« toplo priporočamo.
bergerja v Zagorju ob Savi jc hotel razstreliti skalovje. V ta namen j« prižgal prižigalno vrvico, katera pa je predčasno ugasnila in naboj se ni razstrelil. Vsled tega je hotel nabit naboj zopet izprazniti. V to svrho je vlil v naboi vode. da se je smodnik zmočil in tako pobiral moker naboj iz luknje. To je ponovil v sličnih slučajih že neštetokrat. Tudi v tem slu-
Slovensko planinsko društvo naznanla. I £?jU * r'11 t^t v naboj vode in ga
da je razposlalo 1. številko Planinskega Vestnika za 1. 1921 vsbm članom in naročnikom, ki so pri Osrednjem Društvu vpisani, na ogled. Naprošajo se vsi člani, ki ne nameravajo lista naročiti, da blagovolijo poslano številko vrniti. Ob enem se prosijo vsi on! člani, ki reflektirajo na Planinski Vestnik in ga šc. niso prejeli, naj blagovolijo poslati svoj natančni naslov na pisarno S. P, D. Kralja Petra trg 2, Ljubljana.	>
Gledališče in glasba.
Mestno gledališče v Celju. V sredo 2. .marca se ponavlja v mestnem gledališču Hallejeva ljubezenska drama v treh delanjih »Mladost«.
Slavni praški »Hlahol«, 120 pevcev in pevk, koncertuje v Ljubljani 15. marca v Unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega ministrstva za prosveto.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima v založbi samospeve Ant. Lajovica: Pesmi samote, in Tri lahke moške zbore E Adamiča, M. Rožanca in Z. Prdovca. Dobe so v vseh knjigarnah. — V tisku le 5 veselih pesmi za moški zbor skladatelja Emila Adamiča, ki Izidejo okoM Velike noči.
Znanost in umetnost
Štiri nove knjige je zopet izdala podjetna beograjska knjigarna S. B. Cvijanoviča. Prva prinaša znano Andričovo delo »E* ponto« v cirilskem ponatisa. V drugi knjigi objavlja Milo* Crnjanski pod naslovoma »Izza vidovdanska zavese« In »Motni simboli« *os< »Slik o moškem«. V ostalih dveh razpravlja dr. Petroimjevič
o	znani pesnitvi »Gorski vijenac«, Božidar Purič pa objavlja zbirko svojih liričnih pesmi pod naslovom »Ljubavno svečanosti«. Priporočamo knjige toplo vsem onhn, ki s« hočejo seznaniti z deli naših bratskih pisateljev.
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 3. in 4. snopič ima sledečo vsebino: t Prof. Anton Kaspret. — Webor Fr.: O fenomenologiji jezika. — Kidrič Fr.: Prispevki In opombe k zgodovin< reformacije na Slovenskem. — Hauptmann U.: Postanek in razvoj frankovskih mark ob srednji Donavi. — Kidrič Fr.: Trobarjl na Raščicl. — Male vesti in bibliografski pregled. — Časopis radi previsokih tiskarskih stroškov začasno preneha Izhajati.
S knjižnega trga. V poslednjih dneh $s je pojavila na dunajskem knjižnem trgu nova švicarska izdaja Schillerjevega »Viljema Tellac, neskrajšana po prvotnem rokopisu. Z« stare habsburške vlade Je bil uvoz izvirnih Izdaj Iz dinastičnih ozirov prepovedati.
Pokrajina.
Dobnn.Ie. U-letnl kajžarice sin Fr. Brezovar je cepil drva. pri tem mu je odleiclo polencc v desno oko ter mu ga močno poškodovalo.
Kokra. Anton Weiseisen je žagal deske na cirkularni žagi, pri tem mu je cirkularka raztrgala 3 prste.
Mokronog. Sokolski naraščaj v Mokronogu je priredil v nedeljo tombolo v korist »Sokolskega doma«, ki se prične graditi prihodnji mesec. Na§ vrli naraščaj je nabral nad 1100 kron. Ti mali sokolski bojevniki pač zaslužijo vso pohvalo. Na svidenje v jeseni v novi veličastni sokolski dvorani !
Kočevje. Nemcem je začel zopet rasti greben vsled naše popustljivosti. To kaže posebno pisava obeh kočevskih listov »Gotscheer Zci-rung« in »Genossenschafter«, ki napadata državo, vladne odredbe In jugoslovanski narod sploh. Posebno drzen jc v tem oziru prvi listič, ki ga urejuje župnik Eppich od Stare cerkve. Ta človek Še vedno misli, da živi v časih, ko je lahko napadal Slovence s prižnice. Slovenci so prosili škofa, naj Eppicha prestavi, a niso bili uslišani. — Ganslmayer pri »Genossenschafterju pa bi naj pomislil, da je v zadrugi in njenih napravah tudi slovenski kapital, zato naj piše o zadružništvu ter pusti Slovence v miru.
Begunje pri Cerknici. Vinko Otoničar, posestnikov sin iz Begunj pri Cerknici je vozil z očetom hlode. Vsled zledenelih tal pa mu je zdrsnilo, da je padel, pri tem pa mu Je šlo kolo čez stopalo leve noge.
Zagorje ob Savi. Oblak Ivan, delavec x kamnoloma Franceta NVeln-v*-
izpraznjeval. Misleč, da je naboj že čist in smodnik docela zmočen je šel v luknjo z železnim drogom, komaj pa je udaril dvakrat na drog je nastala eksplozija in ostanek nanoja mu je z drobci kamenja buhnil v obraz in oči. Zraven stoječega sodelavca pa je vrglo samo po tleh, brez vsakih drugih poškodb.
Laško. Ustrelil se je v Sedražh 25-leinl samski rudar Karel RifelJ.
St. Ilj nad Mariborom. Novoustanovljeno pevsko društvo »Obmejni zvon« je priredilo dne 5. t. m. svoj prvi zabavni večer s katerim jo društvo pokazalo, kaj se da doseči z dobro voljo in vztrajnostjo; dokazalo je, da goji res petje, ne pa politiko, kar bi mu rade gotove osebe podtikale. S prvim nastopom se je dosegel v moralnem in gmotnem oziru lep uspeh, za kar gre zahvala požrtvovalnemu pevovodju Sardoču in gospodičnam, ki so prodajale srečke. Cisti dobiček 736 K je dobila tu« kajšna ljudska šola za revno deco.
Mali oglasi.
Proda se:
TRGOVINA.
Odda se lokal z opravo stare dobro Moče truovrmc pri farni cerkvi v mariborskem okraju proti odškodnini. Ponudbe pod št,
20.000	na »Upravndštvo Jugoslavije, Maribor«.	339
Ca 8 m*
sitaroga ostrešja in stropnikov. Vpraša s#
1 »totam.	345
KRASNA STAVB1ŠCA NA PRODAJI
Posestvo, zelo ptodonosoo.—Krasno sral-ščlnsko posestvo. Rcaliiotna pisarna »Rtt-pid«, Maribor, Gosposka ul. 28. Znamk« za odgovori	344
VEČJA I1I§A z velikim vrtom, v bližini glavnega kolo«, dvora. Vpraša se v Mar&uru, Aleksandro« va cesta 71.
KOMPLETNA SPALNA SOBA iz trdega losa, (StatzflflgeO marka Petrov« * metalno ploščo s prijetnim glasom, ravno tam 48 kg ovfje volne. V prala se « Mariboru, Aleksandrova cesta Tl.
SPALNA SOBA (barok), 1 kredenca, 1 veliko ogledalo, S umtvalna omara, 1 miza, 1 toaletno ogledalo, 1 omarica z prodald, 1 obešalnik ril obleko, 1 omara, 2 fotelja, 1 stol za telesno potrebo, 1 ploh za meso, 1 namizna luž,
2 okni z roleto, I križna vrata, 1 prevleka, različna polkcnca za okna in prevleka,
1	stdaža za trgovino. Povpraša se Maribor, Prešernova ul. 19—L	333
MADRACI
tridelni prvovrstni pr Ima prevleka čvrsto polnjeni s la afrikansko morsko travo, I garnitura za posteljo K 1150 frauko povzetje ali proti predplačilu pošilja »Columbia« Maribor. Cvetlična ul. 8.	270
MED (TRČAN)
nalflneJS! namizni za pecivo, garantirano
čebeltrl potanec kg i 50 K. Poštni zavoj 4 kg modu 240 K frauko lam. Pošilja se po pošti In po žcleznicL A. Maček, čebelar, Vrhnika.	214
Kup! se:
DOBRO OHRANJEN OTROČJI VOZIČEK Cenjene ponudbe prosim pod »voziček« na upravo Jugoslavije.
Siužbe:
URADNIK
išče popoldansko službo od 14—20 ure, najraje pri kakem trgovskem podjetju. Cenjene ponudbe poštno ležeče pod »Pridnost in poštenje.«	3431
KNJIGOVODJA-B1LANCNIK se sprejme za večerne ure. Reflektlra se samo na tzvežbano moč. Pismene ponudba z navedbo honorarja pod »Nujno« na anončno ekspedicijo A. Matelič, Ljubljana.
HOTEL BI SE učiti ključavničarske obrti v kraja, kjer Ja obrtna nadaljevalna šola. Ccnjeoe ponudbe pod »Učenec« na upravo Jugoslavije v Ljubljani,	3381
Rasno:
K 1500 NAGRADE onemu, ki pove, kje se nahaja rujav, čistokrven srednlevclik pes tl čar * zaraslo rano na levem boku. Pogreša se od 5. febr. Obvestita pod »Kupnina povrnjena« n* anončno ekspedicijo Al, MataUČ. Ljubljana.
240
S Uran 4.
»JUGOSLAVIJA* dno l. marca 1U21.
01. SI6V.
A, K. Gj-cen:
Nevestina
skrivnost.
PRVA KNJIGA.
Prvo poglavje.
Ob ošinili zvečer sc je imela vršiti poroka doktorja Kame.ona z Genovefo Gretorexovo v hiši nevestinih staršev na trgu sv. Nikolaja. Zdaj je bila ura štiri.
UoKtor je sedel v svoji sprejemnici. Oziral se je v duhu po svojem dosedanjem življenju in gradil načrte za bodočnost. Dasi je bil šc mlad. je vendar že užival sloves izvrstnega zdravnika. Vsled njegove ženitve s hčerjo enega najbogatejših in najuglednejših novojorškili meščanov so sc mu obetale tudi šc nove dragocene zveze, ne glede na sijajno doto. Vsi ti dobrodošli namečkl so delali nevesto v doktorjevih očeh tem mikavtiejšo. Ne da je ne bi bil ljubil ali vsaj mislil, da jo ljubi, brez ozira na njen življenjski položaj! Bila je krasotica: in zraven tega jo je odlikovala tista ponosna umerjenost, ki jo je zdravnik posebno občudoval Vedel je, da bo dajal njen fini nastop In njena družabna na-obrazba njegovemu že zdaj uvaže-vanemti imenu še uglednejši zvok. Imela je res da svoje muhe, kar tudi vd nič čudnega pri dekletu iz takšnih krogov* in zdelo sc je. da čuti do njega več razumnega spoštovanja nego vroče vdanosti: O tem so pridali razni majhni dogodki, odkar sta se bila zaročila. Toda nevesta, prekipevajoča od srčnih čuvstev, niti ne bi bila ustrezala njegovemu okusu. Mirna dostojanstvenost tega zakona se je ždela primerna njegovemu značaju in najbolj zadovoljiva na obe strani. Tako je bilo doktorju lahko ohraniti notranje ravnotežje, ki ga ni mogel pogrešati v Izvrševanju svojega poklica.
Le nekaj ga je navdajalo s skrbjo. Zakaj se ni nevesta ves zadnji teden nikoli pokazala njegovim očem? Odkod ta čudna želja po samoti, in zlasti še v času, ko bi bil človek mislil. da ne bo mogla živeti brez za-ročenčeve navzočnosti? — Genovefa res ni bila navadno dekle. Katerl-krat se mu je zdelo, da vidi v njenem hladnem, drugače motno zastrtem pogledu isktenje duha, ki hrepeni zgolj po luči in zraku, da bi sc razmahnil svobodno in na široko, tako da ga je včasi obhajala misel, ali se ne skriva v nji rodovitna sila, ki ji vsakdanji tir njenega veliko-svetskega družabnega življenja ne nndi pravega torišča. — Toda kaj je bilo vzrok, da ga ni kotela videti? ■AH se ji je bil zameril? To se ni videlo prav verjetno. Pošiljal ji je bogatih darov, dragocenosti, kakršne so bile po njenem finem in veščem Okusu. Ali je bila bolna? Tega mu nc
bi bili prikrili, saj jc bil zdravnik, lu ko ga je zadnjikrat doletela sreča, da je smel pred njeno obličje, se mu je zdela bolj zdrava in cvetoča nego kdaj. Pač je opazil v njenem vedenju čuden, nervozen nemir, toda sprejem, ki mu ga je prpravila, je bil vendar poln očarujoče prijaznosti. Kakor jc bil kratek, tisti zadnji poset, vendar se je vtisnil neizbrisno njegovemu spominu; še zdaj jc videl v duhu malone plašni pogled, s katerim ga je pozdravila, in njen smehljaj, čeprav ga je skoraj prestrašil, jc bil vseeno mnogo toplejši in prlsrčnejši nego sicer. In tistih par naglih besed
—	zakaj odslovila ga je kmalu, prekmalu! — in njena nenadna boječ-nost. ko mu jc podala roko v slovo, vse to jc bilo še živo v njegovem srcu. Takrat se ni čudil bogve kako, ali zdaj se mu je zdelo, da je bilo v vsem Genoveiinem vedenju nekaj novega in tujega, nasprotujočega njenemu prejšnjemu bitju. Dobro se je zavedal razlike, dasiravno si je ni mogel razložiti. Poljub, na primer, ki mu ga jc dala v slovo, ni bil mrzel in ccremonijalen, zdelo se je marveč, kakor bi njene ustnice vračale pritisk njegovih.
Vse to bi bil lehko smatral za ugodno znamenje in za poroštvo gor-kote v njunem bodočem razmerju, da ni kesnejše nevestino vedenje izjalovilo vsakršne podobne misli. V teh okolnostih se je zdelo raje verjetno, da je bila takrat v nenaravnem stanju in jo jc morda popadala mrzlica. Ali je nemara bolna in skrivajo to pred njim? — Služabnikovi izgovori: »Gospodična Gretorexova prosi oproščenja, ker ima baš mnogo posla,« — »Gospa Gretorexova obžaluje, da je gospodična pravkar odšla po važnih opravkih,« vse to so bile kaj lehko zgolj vljudne besede, ki naj bi mu prikrile resnico, hi vendar. ako je količkaj pomislil, se mu ni zdela niti ta domneva posebno tehtna. Ce bi bila bolna, bi bil pač zvedel kaj! Morda se je hotela le odtegniti prestrogim zahtevam etikete, v katerih je bila mati tako nepopustljiva?
Nu. kakorkoli 1 Še malo ur. In niegova žena bo, tovarišica njegovega življenja. Doktor se je otepal vseh neprijetnih dvomov, skušale misliti samo na tisti sladki, hrepeneči poljnb...
Zdajci pa ga je zdramilo trkanje na vrata njegove sprejemnice. Nejevoljno jc vstal. Svatovski voz. ki naj bi prišel ponj, gotovo še ni mogel biti. glede posetnikov in bolnikov pa je bil zabičil slugi, da ne sprejme nikogar. Morda Je prinesel kdo sporočilo od gospodične OretoTexove? S to mislijo je skočil proti vratom. Preden Da je utegnil prijeti za kljuko, so se vrata odprla, in vstopil je v njegovo veliko presenečenje povsem neznan gospod. Neznančev nastop je bil nekam prikupen; govoril je
mirno, s čtidno krotkim glasom, čeprav se je videlo, da ga vodi k dok» torju nujna stvar.
Žal mi jc. da vas nadlegujem, jc dejal. Vaš sluga mi je povedal, da vs danes ženite in imate ob osmih zvečer poroko. Vzlic temu si vas dovolim prositi za razgovor o nujni in Jako nenavadni stvari.
Doktorju Kameronu se jc zazdelo čudno, da 11111 tujec ne gleda naravnost v obraz, ampak upira oči na nekaj druijega v sobi; po tem je sodil, da mož ni iz boljše družbe.
Izvolite sesti, je rekel doktor. Gotovo si želite moje zdravniške pomoči?
Tega ne. jc odgovoril prišlec; nekam sočutno mu jc počivalo oko zdaj na beli zdravnikovi ovratnici, zdaj na drugih neznatnih rečeh, ki so ležale po mizi. Iskal sem vas res km zdravnika, vsaj v nekaterem pogledu; bolnik pa nisem, in skoraj bi rekel, žalibog da ne, je dodal s tako skrbljivim glasom, da je zbudil v doktorju sočutje, čeprav mu je bila L glava polna drugih stvari.
Povejte mi tedaj, kaj vas jc privedlo k menil
To storim, ako dovolite, je dejal tujec kratko in poslovno. Bojim sc le. da nc boste marali poslušati zgodbe. ki vam jo moram povedati naj-poprej. Sama po sebi sicer ni dolgočasna, ali vendar se prilega vašemu sedanjemu razpoloženju tako malo, da ne pojde brez potrpljenja. Toda ne morem vam pomagati; povem jo, in vi jo morate poslušati — tu. zdajle. ne da bi mi segali v besedo.
Vse to se je glasilo vznemirljivo, tem bolj, ker prišlec ni zbujal dojma, da bi bil kajsi tenkočuten. Zdelo se je marveč, da ga vodi povsem določen nagib ter tehta sleherno svojo besedo in se vzdržuje vsakr&nega pretiravanja.
Ali smem prositi za vaše ime? je vprašal doktor Kameron.
Težko da bi ga poznali, je rekel tujec mirno, in skoraj ljubše bi mi bilo, da niste vprašali zanj. Ker pa je sila važno, da ml zaupate, se vam usojam razodeti, da je moje ime On'ce (izgovori Grojs), Ebenezar Gryce, uradnik tajne policije.
Nejasna zdravnikova tesnoba se je takoj razpršila. Karkoli Je napotilo gosta k njemu, vsekako Je bilo nespamet misliti, da naj bi imela policija posla ž tijini ali njegovo bližnjo okolico.	•■•••••'	-
Prenizko cenite svoj sloves, je odgovoril vljudno: prav dobro mi je znano vaše ime; Gotovo me potrebujete za izvedenca v kaki preiskavi?
Detektiv je odtrgal svoj mrki! pogled od ljubkega keruba na kaminu te’’ ea uprl v zdravnika, ne da bi mu vrnil njegov prijazni smehljaj.
Najlaglje se sporazumeva, ako vam povem svojo zgodbo, je dejal ter začel brez posebnega uvoda;
Drugo poglavje.
Starani se že, je pripovedoval Grycc, in slabosti imam obilo. Vendar pa so še zmerom stvari, ki jih zaupajo meni edinemu: tiste, kjer jc v nevarnosti čast uglednih ljudi. Zato me ni presenetilo, ko so me pozvali pred tremi dnevi k neki dami — imenujmo jo gospo A.l — radi zadeve, v kateri jc potreba najstrožje molčečnosti. Podvizal sem se ustreči vabilu, zakaj gospa A. je veleugled-na dama, in upliv njenega soproga je neprecenljiv.
Gospa A. me jc željno pričakovala in mi takoj povedala, kaj jo teži.
V	težki zagati me vidite, gospod Orvce. jc začela. V moji rodbini se je zgodilo nekaj, kar nas utegne pri-plaviti v največjo sramoto. Prosila bi vas pomoči, da se prepričam, ali je naš strah upravičen ali ne. Ako ni, bodi vaša naloga pozabiti, da so vas kdaj klicali v to hišo.
Priklonil sem se, natlhem ves radoveden, akj bi utegnilo biti vzrok tega nenavadnega razburjenja. Sina, ki bi ji mogel delati skrbi s svojo razuzdanostjo, nima, mož pa jc vzvišen nad sleherni sum. A ni mi bilo treba ugibati dolgo.
Hčerko imam, gospod Gryce, je dejala, najino edino dete. ki sva jo vselej nežno ljubila. To rekši je plašno pogledala okrog sebe. kakor bi se bala. da ne bi kdo prisluškoval. Zapustila naju je, jc nadaljevala, toda le malo ljudi je v hiši, ki to vedo: izginila jc, ne da bi povedala, kam — nenadoma, živa duša ne ve, kako — pustila jc lc par besedi v pojasnilo svojega koraka — in — in —.
Milostiva, sem jo prekinil, ako je pustila sploh kako pojasnilo, potem -------.
Gospa A. je vzela iz žepa zmečkan listič papirja ter ga podala meni.
To pismo jc prišlo s pošto, je rekla Lehko mi verjamete, da bi bila uslišala hčeri vsako pametno prošnjo, ako bi bila prišla k meni, zakaj bila sem doma, ko je izginila Iz hiše.
Naglo sem preletel tistih par vrstic; glasile so se takole:
»Ljuba mati!
Potrebna sem miru. Zato odpotujem za nekaj dni, do 27. pa se vrinem. Nič ne skrbi zame.
Tvoja, ljubeča tc —.«
Nu? sem vpraša!, kaj je v tem tako nenavadnega? Saj pravi, da so vrne do 27.. danes pa smo šele 24.
Nikoli, se je glasil odgovor, nikoli še ni šla moja hči nikamor, ne da bi naju bila vprašala za dovoljenje. Ne bila bi si tudi mogla izbrati manj primernega treuotka. Vabila na njeno poroko, ki bo dne 27.. so ža razposlana.
Gryce jc zdajci premolknil: doktor Kameron je bil preplašeno skočil na noge.
Nič čudnega, da vas jc pograbilo, je menil detektiv suho, ko je tudi vaša lastna poroka pred durmi.
Doktor je v tem zopet sedel; odvrnil je lice od luči. skušaje premagati svoje razburjenje, dočim je Grycc nadaljeval:
Niti zdaj se mi ni še zdelo, da bi bil obup in strah gospe A. upravičen; vorašal sem jo tedaj, ali misli, da ie hči zapustila dom zato, ker bi se hotela nemara odtegniti bližnji poroki.
Nc vem, Kaj bi rekla, je odgovorila gospa brezupno. Že nekaj Casa je moja hči povsem izpremenjena; to jc opazil tudi inoj mož. Nikakor pa nisva slutila, da snuie v srcu tako strašne naklepe. Le kam je šla? Kaj bo ž njo? Kaj naj porečeva svetu? Kako naj poveva ženinu?
Potemtakem mislite —.
Da se ji je začasno omračil um, gotovo vsled razburjenj zadnjih tednov. Zdi se, da ne kaže drugega nego počakati, ali sc vrne k poroki ali ne.
Na to sem ji vedel le en odgovor: Zakaj se nc zaupate njenemu ženinu In mu ne odkrijete svoje skrbi, da bi vam jo pomagal iskati?
To, me jc zavrnila dama. se ne bi strinjalo niti z najinim niti z *je-govijn ponosom. Pri takšnem razodetju bi bilo gotovo treba govoriti o marsičem, kar bi bilo zanj enako poniževalno kakor za naju dva. In razen tega jc položaj morebiti manj obupen, nego se nam vidi. Verjetnost. da se vrne res o pravem času, še ni izključena. Do smrti bi se kesala potem, da sva se dala zapeljati v prenagljena pojasnila.
Koliko p je že tega, da ste opazili izpremembo v vedenju svoje hčerke? sem vprašal jaz.
(Dalle orth I
NOVOST!	NOVOST!
Primorske pesmi
Igo Gruden.
„11 mr. umu. trn m m. a.
Prva srbska tovorna sMSnega praSka in slrllnc tokoSine
• |	«V
11,
jim« v zalogj sirilni praSek In eirilne tekočino, cenejše in močnejše kakor tuji izvodi.
OBIX
Najboljša voda za usta. — Odstranjuje emjesta neugodan dali.
E. M. PENKALA 1 drug. Zagreb.
Kdor si leti nnbeviti prietne^a in znanega
Haložana
naj ce blagovoli poelnžiti tvrdke: Prva htlelka trgovina s vinom AKTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah, •nocccm nor #ear; arnonraa«
pradtifuni najHuejSe
„Merinos“ klobuke
m gospodo v vseh medernih oblikah in barvah. Pošiljam s." in o po povzetju z obratno pošlo
MILKA KOSOVA,
tovarna slamnikov In klobukov v Mengšu.
Iščeta se
\/ «1
Pred nakupom nai si vsakdo ogleda veliko
zalogo
jedilnega orodje, jeklenega In aluminijevega, potne košare, čev-jarskegn orodja, rinčic in znpou »a Čevtjo, fukanca, gumbov, vezenin in našivkov tor vso druge potrebščine za krojače, šivilje, Cevljavje In sedlarje pri
Dr. Bogdan Stopar
advokat
Emica Toplikar
poročena.
Ljubljana.	Zagreb.
Gadfe gnezdo
ie najbolj čvrsto slovensko leposlovno de o izza zadnjih let. Naročite ga lahko zn malenkostno svoto 14 bron pri
jvEztii ur v Liciii.
dunajskih In parlSklh
« j
v SCoveziJensgračcu St. 151 do sobote S. t. m. svefer.
Razstava (temskih slamnikov
V torek J., sredo 2. in četrtek 3. t. m. v Mariboru, hotel Union, v petek 4. t. m. In aoboto 5. t. m. ▼ Celju, hotel Evropa.
Najnovejši inozemski modeli.
Crtačke Strojeve
(Rsstrir Maschine)
za črtanje trgovaČkih knjiga izradjuje kao jedini specialista n
Jugoslaviji
Ljubljana, Sv. Petra oasip 7. I J. Kavurič - Jen dr? š, Zagreb.
Tiskovine vseh vrst
za urade, župunstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„ Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naročila sprejema tudi upravništvo .Jugoslavije11 v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene ptdružnice v Mariboru, Gla\ni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju. Prešernova ulica.
Največja isblral Nlikc eenol NA VELIKO IN MALO!
Narucbe obavljaju se brzo sa sttokovnom točnosčn u posebnom j odjelu umjetno siolarske radiom u vlastitoj koči Primorska ul. 5. i
O
glasi v „Jugoslaviji“ im?* o nar | boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita e
usnSarske o&rfS
veSča vsega v to shoko spadajoča dela. — Sprejem takoj. —
5«
, usnjar. Ifi
I
Obrtna banka w Uubllaitl
Kongresni tre ši&v. 4.
Telefon Slev. 508»	Stev.	polt. Jekov, urseta SHS 12.051«
Izvršuje vsa v bančno sfroko spadajoča dela kar na kulantneje.
Obrestuje vloge na tekoči račun s
■r 41®
== od dne vloge do dne dviga.
^	Aaufpgatiaaiasa;
Odgovorni urednik Antnn Pesek
;riska »Učiteljska tbkaira« v Ljubljani.