^ M-Itnllta. ^^^^^HMM i ■*»& mn WL .^^^^^^^^^11. liti ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■''■■■■■'•^■^■^^■■■^■■{[^■■■■{■■■^■■■■^■■^■■^P1™ iMarailt Proctor 1 mfm X $♦ mlm *• Mvsdae ta aule oglase 80 vto., at n radna nsglue 1*30 K. *• posUno la rokltaM 2 K. — Prt furotOn nad 10 objav popit Vjmš»)«n glede tnjentov naj se prllott »amfca u. odgovor. Vprmrfit*« ,110?. ITarota" ta „»arefaa ftstaraa" Eaafls*a olio« *t S0 prfttitao. — ToUto« tt to. celoleteo «*«J ftatai • K 190»— nrlnli^o .♦•..• Kl«h— poUetao....... v 6*— podetao • •♦••••„ 70»— 3 OMOOfiSO • • ••«•* 3fr—• 3 BOloflMO ••••«•■# 35*—• t .......• M>- - .......l^- Ilovi wotnHri aaf paHJejo v pnrtč inrngpJao votfoo fjajr po mhiarict N« umo pismena narottla brez poslatve deMrie se ne aurama oziratL PosamosiM HovMksi voUa 60 vinarlov« Poslanec dr. Dinko P u c: Naš zunanll ln nofranll nololai. Pridem do onih 20%, ki so se omenili v medklicih. Tuđi o tem ho-čem govoriti. Gosp. ministrski pred-sednik je ljuto napadel gosp. Velj-kovića, da smo orevarili narod za eno in četrt milijarde kron. Gospod Veljković je pojasuil. kaka je bila ta stvar. Prejšnja vlada je vse pripravila, da se vme narodu v novih nov-čanicah onih 20%, vi ste pa sklenili, to razvidimo iz vašega poročila o budžetskih dvanajstinah, da se to ne vrne, ampak se izpremeni v posolilo proti 1% obresti. Mogroče. da je to iz financijskih raziogov potrebno, a sramota Je za stranko, ki očita drugi, da je ona varalica, ko ona sama prestopa na pot varanja. (Med-ktici.) Mi ne moremo drugače razu-meti tega, kajti mi mislimo, da mora biti vendar nasproti narodu, ako se vlada izpremeni, v upravi neka kontinuiteta. Če |e oreišnia vlada narodu neka? obetala, ie jasno, da mora to naslednla vlada izoeliatL (Med-klici poslanca Smodeja.) Gospod Smodej, če tega niste razumeli, m moja krivda. Kar se tiče teh 20%, gospodje. mislim, da je položaj jasen za vsake-ga, kdor se nekoliko spozna na fi-nančnem polju. Kdor !e malo razume gospodarstvo, ve, da je stvar taka. kakor je poveda! gosnod Ve!iko\ić\ in ne drusračna. Jaz nisem bi1 nikofl zagovornik g. Veljkovića. On ve, da sva se večkrat ne sicer osebno, pač pa stvarno, sporekTa, a v tem oziru ima on prav. On hoče držati svojo besedo, nova vlada oa noče držati dane besede. (MedkHci.) Gospodje, to je neiskrena, nepoštena politika. Vfdfte. tro^oedie ,mf smo prišli v tei državi srečno tako daleč, da smo ubfff lrrono. Dobro, i?af oočiva t miru! A sedaj frretno veselim notom za tem. da ubijemo tud« dinar. Mi vidimo, da ćelo v Nemški Avstri-j! njih slaba krona raste, a naš dinar pada. To fe posledica naše flnančne In trgovinske politike. (Medklic: »Saj je vaša stranka vodila tako oo-Titiko!«} Pridem takoj do tega. Lah-ko je operirati z besedami, toda tež-ko je operirati z razlogi. Jaz vam bom novedal tuđi razloge. Gospodje, povsem naravna stvar v trgovinski politiki je, da vsaka država skuša dvigniti kurz svoieea tasrnera denaHa. To ie na- ravna stvar. Toda sedaj se moram baviti s tem ugovorom, čes, vi ste storili, da je padel kurz. Ne, gospodje! vi vestef da mi nismo mogli Izva-jati naših produktov za naš novec, ki je bila stara krona. Mi smo morali izvažati naše produkte za »zdravo valuto«, drugače bi bili dobili za naše blago sam papir, in to je upropastilo kurz našega novca. Sedaj pa imamo našo novčanico, ki je ni mo-goče tako lahko ponarediti, in jaz vprašam našo vlado, zakai ne zahte-ja, da se naš) izvozni artikli prodalo proti na§i novčanici? (Poslanec Blaško Rajić: »Vi ste že vse izvozili!«) Prosim, gospod Rajić, vaša vlada je, kakor sem baš včeraj bral v Trgovinskem Vestniku. dovolila fzvoz 150 vagonov jaje, 100 vagonov fižola itd., in je zahtevala zato »zdravo* valuto. Torej naša novčanica ne srne biti zdrava valuta, naše blago se mora prodati za tuj novec, zato da pade kurz našega novca. Gospodje, grem se dalje, da se natančno spoznamo. Jaz pravim: našega novega finančnegra ministra osebno visoko spoštujem, toda on se poslužuje napačnih principov, Po-glejte, v predlogi o budgetskih dva-najstinah se v čtenu 14 predlaga, da se tudj na$a izvozna carina plača v zdravi rabiti. Oospodje, to je vendar jasno, das se s tem kurz dinarja še bolj zniža* Ako gremo po tej poti naprej, je jasno, da se kurz našega denarja ne bo nikdar dvfenil, ker mi silimo sami na to, da bosta frank in lira vedno dražja. ker jih zahteva-mo. (Medklici: »Zakaj se to ni pod prejšnjo vlado prakticiralo!«) Pove-dal sem že, da smo prej imeli krone. Če tega ne razumete, nikar ne govorite o tem. Sedaj imamo dinar, ki se ne more lahko ponarediti. Za nas je ponolnoma jasna stvar, da je nemogoče, da gremo po tel poti nanrej. Treba je, da vso svo-io trgovinsko politiko izpremenimo. Prosim, ne smatrajte tega za politično vprašanje; to je gospodarsko vprašanje, o katerem se moramo resno pogrovorit?. To vprašanje je za vsakega narodnega ekonoma tako jasno, da moramo zahtevati, da se plača naš izvoz v naši moneti, da se plača carina v našem novcu. Ako rabimo tujo valuto za plačila, ki jih moramo izvrštt? v tuji vahiti, ni po- trebno, da iščemo tujo valuto na ta način, kakor do sedaj, ampak si jo moramo preskrbeti na drugi način. Če se dvigne kurz naše novčanice, borno vendar tuđi tujo valuto dobili ceneje! (Medklic: »To je bila pogreška že od prvega početka!«). Oospodje, dovolite. da v tem pogledu omenim še nekaj besed. Gospod finančni minister je predloži! zakonski nacrt, v katerem zahteva plačilo carine v tuji valuti. To Je le zakonski nacrt, ki ga predstavništvo še ni sprejelo, o njem se še ni raz-pravljalo. Gospod flmmčni minister je pa klftib tenu danes ie mnenja, da je ta predloff sprejett In zahteva izvozno carino v tuf vahitL To je vendar narodno - gospodarski korak, ki vodi državo v propast! A vendar se-danja vlada proglasa ta zakonski nacrt, ki še ni sprejet, kakor zakon, in ga izvršuje kakor zakon. Ako nam vlada vsakčas pravi, da se mora delati s parlamentom, ne srne vlada ob časa, ko ie parlament zbran, izvrievati sama zakonskih načrtov, čeprav še nišo bili sprejeth Ali smo parlamentarni ali nismo, eno ?li drugo! Gotovo je. da se javnost pravzaprav vara, če se reče: »S parlamentom borno delali«c a faktično se dela brez parlamenta. To ne gre! Prejšnja vlada je bila vsaj toliko od-krita, da je rekla, jaz s tem parla* mentom ne morem delati. in je dela-la brez njega. Sedanfci vlada pa pravi: fiočem delati s parlamentom* a dela faktično brez niega. Omenil bi rad samo še nekaj. Mirovne pogodbe še nišo odobrene. Mirovna pogodba z Nemško Avstri-jo še ni ratificirana ražen od ene velesile, a dokler ni ratificirana vsaj od trojice velesil, ne more stopiti v ve-Ijavo. Sedaj Je ostalo mnogo vpra-šanj nerešenih. To omenim radi tega, ker ima naša država mnogo zahtev in mnogo depota v Nemški Avstriji. Samo Slovenija ima preko ene milijarde tristo milijonov vrednostnih papirjev in zahtev v Nemški Avstriji. Velika škoda je za nas. da se to vpraSanje ne razčisti, ker naši Ijudje ne morejo razpotagati s tem svojim imetjem. Škodo ima pa tuđi država, ker se davek na to imetje plaČuje se-veda Nemški Avstrin, ne pa naši državi. Imamo še neko drugo nevarnost. Razmcre v Nemški Avstrtji poznamo prav dobro, če pravilo nemški dr-žavniki, da naša država ni trdna in snTMna. ?e N*»m^ka Avstriia še mno- go manj trdna in solidna nego naša država. Tam lahko vsak čas bukne prevrat in potem je vse izgubljeno. Zato je nujno potrebno, da to vprašanje z Nemško Avstrijo enkrat uredimo. Druge države so si pomagale na drug način. Italija je konfiscirala tište stvari, ki jih je^ imela dobiti iz Nemške Avstrije. ĆehoslovaŠka je baš v zadnjem času sklenila dogovor z Nemško Avstrijo, kjer se je dogovorilo, kako se bodo vrnili oni depo-ti, zahteve itd. Naša prejšnja vlada se je izdatno bavila s tem vprašanjenrL Koncem januvarja je sklicala konfe-renco strokovniakov v Sarajevu, kjer se je razpravlialo o tefm vnraša-nju. Potom se Se tuđi dogovorilo, da priđe državni kaneler dr. Renner v Beograd, da se ta ta slična vprasanja razčtstijo. Sedaj, ko je nastopila nova vlada, je to perece vprašanje zaspalo. Obisk dr. Rennerja se je odgodil. Za-kaj, ne vemo. Morebiti so višji politični razlog!, ki so preprečili ta obisk? Zato nočem očitati radi tega naši vladi ničesar. Toda vkljub temu je treba, da se bavi s temi stvarmi. Treba je, da zadevo enkrat uredimo in da spravimo ono naše imetje iz Nemške Avstrije v domovino. Mnogo aktov, ki se nanašaio na to vprašanje, je ostalo nerešenjh tn sedaj spijo pri današnji vladi, s katerimi se n« bavi nfhče. Kljub temu, da je vlada samo tri tedne na krmilu, bi morala vendar vsaj nadaljevati oni po-sel, kf ga je prejšnja vlada začela. Ko se je v naši državi izpreme-nila vlada, se Je IzpreotenHa tud! ćela oprava. Uradnlk. ti nisi naše bar-ve: hodl, mari ven! (Poslanec Smodej: iTo je delala vaša vlada!«) Ker me je g. poslanec Smodei ravnokar napadel, da je naša vlada to delala, moram reci, da je naša vlada, koli-kor se jaz spominjani, prav malo uradnikov odslovila, (Medklici.) Prosim, baš včeraj sem izvedel, da je g. minister Roškar odsfovil nekega ravnatelja Srbijanca iz svojega mi-nistrstva, ki je tak strokovnjak v svoji stroki, da g. minister Roškar ni vreden, da mu, kar se tiče znanja, odveže čevljev. (Nemir in ogorčeni uROvori.) Odkrito vam oovem, jaa bi oksodi! tuđf vsakega srbskega ministra, Če bi tako dela!. pa naj si bo demokratske ali radikalne stranke, ker sem mnenja. da na! bo u radnik na svojem mestu, tn se sra ne srne pre-soja ti po njego vem političnem mišlje-n.fu. ampak xx> njegovih zmoŽnostih in delu. Toliko bolj pa zamerim to slovenske mu ministru« ki priđe v Beograd in odvzame Srbu kruh samo radi tega, ker ni njegove barve« (Ogorčeni medklici m ugovori.) Prosim, če me izzivate, vam poi vetn še nekaj. Gospod mfaitster Ro-škar, ali je res, kar se govori po Beograda, da ste neki ukaz, ki je Ml že podpisan, eskamotiralL ker ste naknadno zvedeli, da v njem imeoova-ni »radnik ni Vaš pristaš? Minister Roškar: Ni res! Prosim, sr. minister pravi, da to ni res. (Poslanec dr. Ka-kovec: »Sam ga je podpisal!«) Jaz! nisem hotel omeniti tega, ali ker go-* spod minister pravi, da ni res, da fe eskamotiral en ukaz, ki je bil že pod-pisan od regenta, katerega je sam podpisal, ker je naknadno izvedel, da to ni njegov pristaš, hocem donesti dokaz. Tu imam Službene novine od 10. marca t. L št. 54. Tu te uradnf ukaz, podpisan od ministra Roškarja in princa regenta Aleksandra; tu se čita, da je imenovan za načelnika II. klase dr. Ljudevit Prohaska. Prosim vas, kaj se je zgodilo? Ko Je bit tat ukaz podpfean od princa regenta In Roškarja In ko so bile te novine ža Utkane, ie izvedel a. nrintaer, da to ni njegov pristaš. In kaj le storft?. UnlčMi so ćelo Izdajo »Službenih No-▼in«, Izdali so drogo števOko. kl nosi pravtako broj 54, kler tega ukaza nf. Tu ste na razpolago obe številkl, da( si jih lahko vsakdo ogleda. (VeilkaiK ski nemir. Vskliki proti ministru Ro^; šarju od strani poslancev Pribićevt^ ća. Džamonje, Agatooavića in drugih1 člasnov demokratske zajednice.) Prosim vas, gospodje, da nad at jajem. Torej, gospoda... (Nemir fn hrnpn! klici se nadaljujek). Poslanec dr. Ku-J kovec govori tiho 2 ministrom Ror škajjem in nato z govornikom. Ne-* mir se noče poieči.) Prosim, gospodje, da nadaUti^ jem (proti poslancem demokratsko zajednice): Nikari mene ne obstro* irajte, jaz ne morem tako kričati! Oospod minister je najprej reicel,' da to nj resnica; sedaj pa, kakor mi pripoveduje tovariš, je priznal, da je to resnica in da je ukaz uničil, ker jef dobil naknadno o onem uradnlku druge informacije, Potrdil je tedaj mojo trditev, ker jiaz nisem iričesai} druzega trdll. (Medklici poslanca dr.. Svinjareva: »To je nešto sasvim drugo. A vi ste kazali, da zbog toga nije potvrdio ukaza, ier činovnik nije bio od njegove partije.«) Jaz sem mnenja, da se more v slučaju, če je Janko Kos: Ha dalmatinskih hrlblh. (Pismo starega prostovoljca). Skoro so že pozabljeni utisi iz zadnje zmagonosne ofenzive na solunski fronti, pozabljena so gola brda, poškropliena s krvio naših fan-tov, pozabljeni nadčloveški napori naše vojske, pozabljen pohod skozi Macedonijo in Srbijo in pa prihod v Bosno. Koliko navdušenja. koliko veselja, koliko besed, a še mnogo več fraz in samih zahval in obliub. Skoro pozabljeno, samo še medli spo-mini . . . Vedđi smo. da še ni končana naša pat. Služba in življenje v Bosni nam je prineslo marsikatero razočaranje, ki je bilo naravna posledica o bratstvu in slogi. Nismo našli ni ene-ga ne dnigega. Tri vere v Bosni so se sovražile takrat in se sovražijo še danes, a mi tam. da mirimo, da razpravljamo in rešuiemo. kdo ima pravo. Kje bratstvo, kje sloga — nisi mi brat, ker nisi moie vere! Dolgo bo še to, dokler se te razlike izbriša> 30 in ko se narod v Bosni ne bo so-vražil zaradi vere. Ker vsak del ima svoje delavce, kl vlečeio vsak na svojo stran* a redki so ki bi pomir-icvali. Pa zapustili smo Bosno, ta problem naše bodočnosti. in evo nas danes v Dalmaciji. Usoda vojnika, a voinik se Je ne boji. V Dalmaciji na meji. blizu Dinare. Nekateri v hišah. drugi pod Šatori, drugi zopet v kolfbah, pa če n? drugače, tud? ood milim nebom. Branimo melo? Ne. samo čuvamo jo pred Labi, a Hranili \o borno iz srca radi, ko priđe povelie in če bo potrebno. Samo da priđe! Ali ravno zadnjič mi je nekdo dokazoval v ča* soptsu, da smo preslabi, da je mogo-ča katastrofa! Da, da« bojimo se in pa tako majhni smo . . . Ker težko je zamemati mehko posteljo s trdo ko* kamen, teško pustiti vse udobnosti, pustiti sražbo, prekinitf Studije: verjamem, da je teško. Zato smo pa majtmi . . . In pa prepiramo se strašno radi posebno takrat, ko bi najboti bilo potreb-da smo složni • •. Tako premišljajem. ko fiođftn po teh hribih od straže do straže, k svojim fantom. Kamenja dovolj, spora] več kakor na našem Krasu, tn pm tam ostanki gozda. tamle samo eden mlad gozdfč. Pod menol na enf strani doba dalmatinska vas. kiše rastresene in samo zidane, saj je dovolj kamenja, na drugi strani pa šetajo italijanske straže. Tla do« preko morja jim gredo oči, želk in hrepe-neoja. Novi sob novo oblečeol, iele I prišli so — in mladi so. Kako da bi se jim ne hotelo tja dal©č preko morja, ko so sele priSli in ko so tako mladi! Tuđi nam se hoče nekaterim v Bosno, nekaterim daleČ v Srbijo, drugim zopet nekam proti Ljubljani. Hodlm počasl vedno boli v hrib: tam gori na vrhu je zdaf na straži moj Milorad. Stara znanca sva^ tih je, mrk. poslti^a in vedno rad \z ne-nada kaj vpraša. Imam danes pismo zanj. »Milorađe, kako ie. kaj delajo Lahi?« »Dobro je, mora bttf — a Labi paze, da ne pobegne kakšna lisica k nam. Zdaj so prišli neki sami mladici, — ne prtdejo nič blizu«. »CojeS, Milorađe, kako je bilo tisto, ko te je oni Stfpe — katolik nekaj vpraša! o meni?« »Ravno tako je bflo kot vam ta povem: Prve dni, ko smo prfill, sem se vrača! od vas, sem gori. Skrenem malo v krčmo k StfpL Stipe natoči pol litra fn me nekako zammo vpra-Sa: »Jeli vaš komandir naš človek?« — A laz ga pogledam In se ma od-režem: »Pa kako da til naš, bfl je na sotonski fronti hi zdaj ie vedno % na-mi a kako se križa in moM bosu« ga nisem vpraša! hi todi ne videi naš človek pa je. Kako je bfl Stipe zadovoljen s tem odgovorom, ne veo, a ni aatofil dragfga pol litra«« aDobro, dobro, Mtlorade, evo ti pismo od doma«. Milorad pozdravi, sede za skalo, položi puško preko nog in čita. Po-zabll je, da kaj vpraša. Moja pot gre naprej do drugega stra-žaria tja na ono sedlo, kjer je sedai na straži Tt-homir — čiča. Gledam nazaj, Milorad je prečltal pismo in se eamisliL Še malo in evo našega Sičec. »Kaj ie novega, čiča?« »Vedno jednako, stanje redovno«, odreže se moško čiča. »Jeli daleč«, vpraša čiča, »od nas pa tja do moria. do Šibenika«. »Ni daleč«, čiča moj. »v šestih orah bi bili lahko tam«. Ciča motci in morda misli na kraljevića Marka, ki bi ga najnovedel tja. Teško mi je v duši. misli in pogledi gredo daleč tja preko sedanje mejc, proti Kninu, Domi§a. Šibenika In ie daQe tla do na^e Reke. Ni pravice na svetu, spi nekje za deveto goro, povest o njej je le divna, kraaaa pravltfca. In ne bo pravice, ne bo svobode nam vsem tako ddgo, dokler ti ie sami ne poiSčemo. Samo v nas samfti Je nšbtor* In nllrjer onitjat Eh, mh* samotete v hribih, daleč od sveta, misli vofnjka. kam ste zašle? Pa tndi mi smo Uodje s svojini! mislhnl in s svoinni željanti Ko-IBro je tuđi v nas želji po mini, po adoteosti, a šU bi zopet, ko U sa* trebalo, za kralja, za domovino, za svobodo vsem našfm bratom? In da smo vsi ena falanga, samo ena čvrsta vrsta, da se vsi enkrat atrnemo, ne bili premajhni, preslabi, ne biloi bi katastrofe. A tako pa sami sebi kopljem a jamo . . . Kako bo. ko ta narod tukaj ne* posredno pred sovražnikom ni jedloL ni ujedinjen, ko katolik sovražl pran voslavnega* a pravoslavni katolika. ko še vedno radi tega sovraitva igra tako veliko — nož? In kdo jc| kriv tega? Vsi oni, ki se jelo razdor med naše ljudstvo, razdor radi vere alt pa radi osebnih koristi. Vsi tf kopljejo jamo naši bodočnostf kakoti tišti ffrater, kl je rekel Slovencu, kj je priief semkaj z voteko: »Dobro; doSli, vi ste naS človek!« — In pri-« nese! je liter vina. Brata Srba bi ne Ml niti pogleda!! — Kako ta pođu«« čaj© in vodi ljudstvo? In oni krčman Stipe jo verni učenec teg« fratra .. \ Vrnil sem se v svoto kolibo,; Kjtr že gori ogenj; okrog njega moH % fmlje. Danes mi ni do razgovan ranja, danes moram zooet med ka-l menlB, dar se sprehajanu kier že> pa^ da prvi mrak. Da mislim, da smijem nacrte ali pa da krenem tja v krčmd a« čašo pristeega dalmatinca. Kei? 4 vojkik sem bi nOcjer doma ... Ah, da, vseeoa tam pri Teb^ dnšav je moj dom — In Tebi v pch zdrav,naTvc4eadrav}QtoKMeaJ^ Stran Ž._____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 21. maici 1920.____________________________, ___ itev. 66. te ukaz podplsan od princa regenti, tak nkaz onlčhi samo 3 oodpisoin regenta po vašem srbakem ustavu. (MedkllcL) Qospođ]e, žal ml Je, da sem moral govoriti o tem. Nočera več ten, samo nckaj moram ie omenlti, radi Česa ie moram biti proti tej vladi. Odkrito rečeno: twfl za to. ker )• vpeljala v SloveniB Oslo Uerikalta režim. (Dr. Kukovec: »Sai ne bo dol« !fco!«) Vidite, klerikalni režim poznajmo ispred vojne. Vi era ne poznate. iToda če bi vf vedeli. kakšen teror Je bfl pred vojno v Sloveniji, kaka strahovlada je bila, bi vi nikoli ne pomagali oni stranki, da dobi ceI6 oblast v Sloveniji v svoje roke. Vi. radikalet, •$e ponosite s tem, da ste prinesli svobodo srbskemn narodu, vi se pokosite s tem, da ste svobodoljubni, da daste vsakemu svoje. Prav imajte! AO prosim vas, ne oozabite, da jgvoboda značf ne samo svobodo te-lesu, ne samo politično svobodo, am-pak tuđi svobodo mišljenja, In grlejte! S tem, da ste izročili Slovenijo kleri-Icalnemu režimu, ste tam odvzeli Svobodo mišljenja. (Medklici: »Kaj pa je delal dr. Žerjav«? — »Ml nismo klerikalci!«) Glejte, gospod'e, priznavam, gosppdom je neprilično, £la jih imenujem s klerikalci. Ta stranka je izpremenila veckrat svoje ime. Svojčas se je imenovala Kato-liska stranka; ali Ko je prišel dr. Šu-Steršič, so izpremenili svoje ime in se Imenovali Ljudska stranka. In sedaj, ko je prišla Jugoslavija, so pa čutili, da piše drug veter; docim so imeli še !sa časa Avstrije svojo Katoliško tiskamo in knjigarno, so po prevratu ite napise zbrisali in jih nadomestili z tftjgoslovansko tiskamo in knifqrarno. Clejte, jaz vam rečem to: ko se Ie llosef Lowy prekrsti! v Josifa Levi-£a, je venđar ostal .led, sti ako se kfe-tficalna stranka da*ies nazivlje Jugo-slovansko, je vendar ostala kferfkal-na stranka. (Bnrni medklici in ugovori pri poslancih Jugoslov. kluba.) j Gospodje. saj sami veste, da ie to pesnica. (Poslanec dr. Hohrijec: »Na-;«b stranka je največ delala za ujedinjenje našega naroda!«) Ce se na to sklicujete. rečem to-je: jaz ne očitam nikomur, če je bil v ibivS Avstro - Ogrski avstrijski pa-jtriot. Očitam pa to. če je tlsti čas na-jpadal brate onstran tneje. jfh grdil, jfmenova! morilce in sviniarje. (Burno jbgovarjanfe.) To ste storili vi! (Ugo-[vori in medklici od strani Jugoslo-aranskega kluba.) f Predsednik 6r. Drag. Pavlo-fcit: Gospodine po-slartfče, nemojte (polemizirati z gospodo! Držite se predmeta, kf je na dnevnem redu! i Poslanec dr. Dinko Pnc: Govo-ipftJ hočem objektivno In imam na-jjvsezadnje pravico, da govorim tuđi o politični struji. Vi tajite, da ste* kleri-fiacf. fn vendur ie to resnica. Navse-£ađn|e |e naša klerikalna stranka od-visna od svojega škofa tn faterarhije. | Ona fzrablja vero v agitacHske svr-be: cerkev Jf Je agitaci.iskt lokal, cer-Kvene propovedf agltacliskl govori. t(Burno ugovarjanje od strani Jugo-fclovanskega kluba.) Tuđi v našem klub! imamo ča-fctite svećenike In frančiškane, ki no-sijo JSe danes svečeniško odelo, ki ga je dr. Korošec že davno odložil. (Medklici.) Mi jih visoko čislamo, zato ker nišo klerikalni, ker čutijo po svoje in se ne podvržejo v političnih stvaTeh svojemu škofu. ne izrabljajo vere v strankarske namene, (Medklici.) Cerkev je za vemike, ne za politiko. (Dolgotrajen nemir, ploska-nje na eni strani medklici na drugi ptrani.) Pri nas svećenik! ne smelo Imeti cftrugačnega pofitlčnega mišljenja in ne smelo biti niti nevtralni v politič-nem ozinu Nedavno se je zgodilo, da je škof vpokojil župnika, ki ni hotel organizirati klerikalne ornnHicllaL To io mo8o66 samo v SlovenijL, (Ugovori. Klici: »Kde Ja bil to?*) To Je bil župnik Bcrce. V vsakl drugi deželi je to nemogoS*. (Dolgotrajea nemir.) Vidite, gospodje, ju v maici ne maram trajakatl in ščuvati stranke proti stranki. (Ploskanie na levicU sineh in medklici na desnici) Ali po-ttebno je, da se tuđi ta stvar enkrat razčisti. Pvstite cerkev pri mira« pn-stlte vsakemu tvobodo nišltenla, pa borno prOatelfl! (Plotkanje na Ie-vfd.) Predsednik dr. Drač. P a v 1 o -v I ć (zvoni): Molim vas, gospodine poslanice, nemojte polemizirati! Molim vas, da se ograničite na predmet reda, jer imate samo još 10 minuta vremena, Poslanec dr. Dinko Puc: Prosim vas, Haf se je zgodilo v zadnjem času? Mi smo dobili novega deželne-ga predsednika iz klerikalne stranke. Komaj je ta deželni predsednik na-stopil, takoj so se dogodili slučaji nasilja. Nočem rt a va jat) gotovih stvari, a omenim samo tole: Imamo člove-ka, ki je došel iz Goriške. iz naSih krajev, pa oreaniziral kmetsko stranko. Ni pristaš moje stranke, nič nl-rnam ž njim opraviti. To ie bilo ne-prijetno klerikalni stranki. Kaj se Je zgodilo? List klerikalne strank^ mariborska »Straža*-, je rekel: če bo ta človek še dalie delal v tem zm'*slu, £2 borno izgnali na Goriško. Prosim vas, ali je to pošten režim? (Ogorčeni vzkliki na levici.) Rečem ^e nekaj, da govorim nrincinieino >n ne napadam rad oseh-no. Pri klerikalni stranki Je mosroče, da je svojčas nrdi napredna. Lahko Je reakcionarna, lahko ?e napredna, lahko je soeialist!čna, lahko komunistič-na. Nle| se ttre samo za oblast hle-rarhiie. Zato i? tudl državna oblika ni nič druzega kafeor sa?no taktična formula. In irlefte, na§f klerikalni stranki te vse samo formula, bodlst Avstro-O^rrsfcs? a!i Jusoslavtla. mon-nrh?3la ali reoubll^a; vse I© »amo taktična formula. (Medklid Doslanca dr. Trinajst!<5a.> Gosnod dr. THnatstić, to nišo o^itki. ampak to je resnica. ker ie to »sto rekel dr. Breic v Drvi Narodni vladi, da te našim klerikal-cem narodno ujedinjenje samo taktična formula; v narodni vladi je pro-testiral stari dr. Tavčar proti temu, da bi bilo narodno ujedinjenje samo formula. KleHV^ifzem je fntemacio-nalen. zato mn je vse samo taktična formula. fPloskanie na levicf. ugovori in medklici na desnici. Velik nemir.) Predsednik dr. Drag. P a v 1 o -vlć: Gospodine poslanice, ja vas opozarjam, da imate samo još pet minuta vremena. Poslanec dr. Dinko Poc: Ja« sem tesa mnenia: če smatra klerikalna stranka danes samo za taktično formulo, da je jugoslovanska in da |e monarhistična — ored enim letom je bila republikanska — zahtevamo od nje vsai neka! polltlčneea takta. A tega potresam. Za ministre so napravili ljudje, ki ne spadajo sem. Gospod dr. Janković, jaz proti vam osebno nirnam ničesar. — Jaz ga čislam kot poStenejfa človeka, ali on ne spada na to mesto. On je bil za dobo vojske član kontrolne komisije za državne dolsrove. (Staatsschul-denkontrollkommission.) Zaeno s Cehom Mastalko je glasova! za vse vojne kredite in je bil navzoč tuđi v seji te komisije dne 6. novembra, ko je obstojalo že Narodno veće. (Ogorčenje na levici. Nemir.) To je imelo stvarne oosledice. Od strani dr. Renneria se nam je v Parizu očitalo: Slovenija mora pre-vzeti naše del vojnih dolsrov, ker je žanje glasova! vaš zastopnik dr. JufcOTie. šoOm fes rium ifed* tlasovaJ wmie. (Medklici.) Cfk Mastalka je m« Klasova! sa to. Čak Masttlka Je danes iilotai ix poiitičatfm življeaia, rikdo n ne pogleda — ml smo pa posadili dr. Jao-koviča na mlnistrski stolec . Predsednik dr. Drag. Pavlovi ć (zvoni): Molim vas. gospodine poslanice, da zavrtite jrovor. Moram končatU ker mi predsed. ne dovoli, da bi vse povedal (Medklici: »Pa drug! put!«) Pa dru^ikrst. Samo nekaj še: Kaj smo storili v enera letu? Taktično smo storili to, da se je strankarstvo v na5l državi pooštrilo. Vi vidite, da Je oni antagoni-zem med Srbi in Hrvati večjl nego Je bil, da so verski boi! v Bosni ostrejši, nego so bili, novčanica pada, da naše gospodarstvo propada. In če je tako, če vidimo, da so naše mele vedno v večfl nevarnosti, da so n*š\ prottvnfkl vedno močneJSl, nrt pa slabdii, če vidimo, ds ne do* sefemo nobeneft ospefaa. aoraaM kosstatinrtL Am Ie bila Is pdltfka, kl sim Jo taMU doeleL slaba. Vsak od nss mora reći: »Peccavi«, grellii sma Jaz 1rtiTi pravinu irosoodje; po-zablmo, kal ie bilo, podaimo si roke! Mislim, da Je zadnji čas. da to stori-mo, (Ploskanje na Icvlci. Klici pri Jugoslovanskem klubu; -Mi smo to vedno trdmiO. Kar se vas tiče. boru vesel, če se to zgodi« ker Je večic veselje v nebesih nad enim srrešnikorn, ki se spokori, kakor nad 99 pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ce se boste vi ravnali po teh načelih. tedaj je dobro! (Živahno odobravnie In ploskanje na levici. Medklici na desnici). ZmanjSanje Steolla nradnlkoo in držaoni StlnemllstL (\t uradniških krogov.) Klerikalni listi pripovedujejo z velikim ponosom in nekako zmago-slavno, da se zmaniša v kratkem število uradnikov. Vsak pameten človek bo zastopal stalisče. da treba v državi varčnosti in da se treba ogibati nastavljanja nepotrebnih I uradnikov. Druga stran tega vpraša-nja je seveda ta, da treba pred u a m e Š čani e m presoditi, ali je uradnik potreben ali ne. Kogar za-dene, da mora zapustiti svoie mesto, \ v sedanjt draginii. bo revež. Znana stvar je pa, da klerikalci ne marajo uradnikov in da je iz njih vrst zado-nel klic: Uradnlki žro. Utegne se i zgoditi, da bodo drage komisije skle-iiile, naj se odpusti toliko in toliko pisar je v. kancelistov in drugih urad-niških neugodnikov. Morda bodo ce-Io odpustil' pri sedanji vladi tega ali onega strokovnjaka« sai vobče ćelo pri ministrih in poverjenikih prevla-duje nesrečni princip, da se izbira politike in ne može strokovnega znanja in dela. Za potrebe dobre uprave hi mimega dela Imajo odločilni vod-niki malo zrnisla. Mi uradnikf nima-tno veliko zaupanja v to čistilno akcijo, ki izvira iz potrebe Štedenfa v državni opravi. Zaupanja pa nkna-mo zategadelj, ker vidimo in vemp. da sicer v državni upravi nimajo zmisla za varčnost, kadar gre za ve-Ifke svote in za plače velikih nprav-ljacev. Pomislimo na primer na ministre! Prvič jih je zelo veliko. Pa- i metni ljudje pravilo, da fih Je dokaj preveč ćelo med aktivnimi. Cim več-ji je ta aktivni zbor. tem več prepi-ra in tem bolj »puščajo« državo. Ali to so Ie aktivni, potem pa pridejo gospodje ministri na raz-položenje. To »razooloženje« je krasna uprava za te državne uvodnike. Nič dela, pa tem več veselja za »plodno« politično ddo. Ta naprava »na razpoioženju* je tako vab-Ijiva, da so se^li po niei tuđi že fač tak. da hoče biti vsak trgovec, ne jrlede na posle-dice, ki nastajajo iz teg^ V vojnem času so erar z rekvizicijo ter vojni dobavitelji z brezumnim prodajanjem in vporabljanjem na pol izdelanega lesa zastruDili svet in posledice se bodo občntile še precej časa. Trezen premislek dokaže, -sedje bogate vsled zaslepljenosti naših eksporterjev. Slovenija Je oblagodarjena t vodniml silami. pričakovati je vsled tesra elektrifikacije obstoiečih Indu-strijskih obratov in ustanovljenje novih panocr industrije. Ena glavnih Industrijskih strok. na katero se mora polagati naivečja važnost, je lesna veleindustrija. Upati !e. da bodo ve-čina £ozdnih Iccmipleksov podrtav^-Ijena in da bode država. Ce vže ne bode vodila eksploatacijo in indusrrt-jalizacHo v lastni režiji, dala isto pod gotovimi rvocoji na razspolago doma-: čemu kapitalu. Eden glavnfh posroiev bi bil, da se po možnosti raz^položliivi les po-| polnoma izdela v katerikolf smerf ter da se nudijo svetovnetno trgti Ie ix-gotovljeni izdeikL LesTrim eksportnim đraŽbam Je pa priporočati. da ustanove Iastne tovarne za izdelavo lesnlh izdelkov, ter tako vsaj malo ugladijo pot naši bodoči Iesni industriji in trgovini, Knifarnobolnl spn- pad u pollshem drJL zboru. Sedanja poljska vlada, kl jf na&-: luje Skulski, se v državnem zbom (^Sejmu«) naslanja na konservativ-nejše struje in ima za to Droti sebf socialiste in napredito »poljsko ljudsko stranko« (ludovce). Razmerje teh dveh slcupfn se je nedavno pokazalo pri debati In skle-j panju o cerkvenih patronatih. Pri-imenovanju Župnikov so doslej pa-] tronat na Poljskem izvrševali vele-! posestniki; to patronatstvo pa Je sedaj spričo agrarne reforme izgubflo; svojo pocHago. Poslanec Krežd (lu-; dovec) }e predlagal, nal se patronat, od veleposestnikov prenese na cer-*1 kvene občine, tako da bi torej župlja-1 n: sami imeli besedo pri imenovanju nmnikov. Upravna komisija državi Josip Kremen: RdeCa marela. Dr. K. Dobida Je v »Napreju« iobjavil »predpusrno epistolo« z na-»lovom »Osamosvojimo se U Feljton Ie pisan dobro« s humorjem, ironijo In satiro, toda % neko mladeniško |pretiranostjo in domišljavostjo, ki !odbUa. Dr. Iv. Tavčar ga je že zavr-Inil, a Ie mimogrede. Ker pa je stvar. Iza katero gra. vendarle vredna, da !si jo ogledamo pobliZJe, se vračam knjL Prof. Fr. Suher Je bil mnenja: ,>Osamosvojimo se U Bodimo sami svoji! Oojimo nacionalno umet-tio^ — spoštujmo svoie šege in navade, — umerniki stojte na domaći remlji ht zajemajte iz naše narave, našega naroda ter ne bodite — opice tujstva! Dr. K. Dobida Je te Suherjeve Želje karikira! ter parodiraL tako da Je nasilno izvajal iz njih: >— »Ka) Petrarkov, kaj nam Tassov treba pevskih je prijetnih?« —- Kaj so nam Manet in Cezanne in Van Oofftu Uebermann in Kllmtl Kal Rodin in jjinrtjg taMftapacl Saj tmunovp* " ■ jo umetnost, narodno umetnost pol-bovk in avb, nageljčkov in pisanih rut. harmonike in rdeče marele. To je tvoja umetnost, narod! —« Na to je treba dr. K. Doblđi vendar povedatU da so vsi ti nemški in franeoski veliki umetniki za naš narod, za dušo našega naroda, za našo umetnost popolnoma brez po-mena. Ob njihovih delih se pač lahko uče naši umetniki, toda če ne bodo ustvarjali po obliki, vsebini in ideji samoraslih del. porečemo našim umernikom* da so Ie kopistl velikih originalov in da so njih dela pač nemška. franeoska ali kakršnakoH, ie ne slovenska. In če bodo naši književnik! kopirali Tassa, Petrarko, Danteja, Ariosta ali ne vem Se koga, boda njih dela vendarle za naš narod brez pomena. ZakaJ materija vsakemu umernlku.mora biti lastna rodna zemlft in lastni narod, to vir vse Inspiracije mora bftf v njcrovi lastni duši, ne pa v Vaa Ooghn, Klimtu ali Tassv! Kaj se iL pr. Iz svetoviHh fttera-tur največ prevaja? Tipično, karakteristično nacionalna dela, ne pa breznačaina. anacfontlva! Izrazito niskck fFanooiktit oocdOđMt af*frth I ške, japonske, indijske I dr. stvari baš radi njih notranje in zunanje nacionalnosti prevajajo, zalagajo In či-tajo na vsem svetu največ. — In nemški slikar, ki je živel desetletja v našem Bohinju je naslikal za petero sob samih naSih slovenskih koč, ko-zolcev, cerkev, hrfbov in gor, pokrajinskih izrezkov pa naših kmeti-čev s polhovkami in čevUi na kve-der ter naše kmetlce z avbami, na-geljčki in pestrtmi rutami! — In to našo, po dr. Dobidi zaničevano posebnost )e razstavila najkritičnej^a dunajska »Secesija« ter žela ž njo vsestranski uspeh! To Je storil med našim narodom »več Nemec dr. K. Dobida pa nam vsfljnje Van Ooghe, Cezanne in Metzfierje! »Rdeča marela« torei Ie ni tako saničUivm .. . In od Vodnika preko Prešerna. Levstika, Jenka, Orerorčiča. Aškerca do Zapančičau Oradnlka, Debeljaka« Oolarja, A1-brechta to Olaserja so se zavedall to M še zavedalo vsi naši ooetje. da moraio biti predvsem n aši po duhu in formi! A tuđi vsi naši prozaisti od Jnrčiča. Kersnika ,Trdine, Mendn-gerja ta dr. Iv. Tavčarja do Meska, jpaokula in vBdi mUffih «o se zavo. dali in se zavedajo, da morajo črpati fz naroda za narod! Kdor tega ni j storil, je že pozabljen in mrtev • . . vse pesmi, ki so se rodile brez narodne duše, so ostale papir . . . in vseh tistih povesti, ki so bile napisane izven okolja narodnega, ne čita in ne pozna nihče več •. . Pa naši slikarji! Ali ni najboljša Ažbetova slika *Pevska vaja?« Ali ni slika! Grobar naših koscev. že-njic, delavk na našem polju, naših tanetov, kmetic in otrok? — In Jama? Katere njegove slike so nam največ vredne? In Stemen, Jakoplč, Vavpotia Šantet, Smrekar. Gasparl in vsi drugi: kje, kdaj so uam naj-Ijubšl. najdražji?------- Ne, ne, dr. Dobida, — geslo »Iz naroda za narod« Ie ni tako primitivno, kakor mislite, in slovenska slad-ka jabolka, cvetoči bezeg ter zlati Ječmenček so nam Ie še bližji in ljub-Ši kot kitajskl čaj ali laska poma-ranča . • • m , Zagrebški »Književni Ju«* Je bil glasilo najmodernejših jugosloven-skih književnikov. In takoj bodi dostavljeno: mlajših. najmlajših in naj-kritičnejših Jugoslov. književnikov. MnofpgretiraiiMa Je izHojt vtim** veselili smo se »Juga«, ker mlado' dobro vino vedno zelo močno vre in. kipi. Škoda »Juga«, da je prenehal! In zdaj so izdali »Jugovi« književnik! čeden »Almanah«, ki vsebuje nekai prav dobrih stvari: med sodelavci so imena*ki si jih bo treba zapotnnitL N. pr. Milica janković (Jesen), Ivo Andrić (Jedan listopad), Svetozar Corović, Niko Bartulović, Branko Masić in še ta ali oni. In tu smo čitali v ćirilici študrjo »Naše pesništvo«. Morda bi jo z veli-,' ko koristjo lahko čitali tuđi nekaterf naši pesniki. Mi pa smo se spomniH ob njej našega mlađega dr. K. Dobi-de ter njegove »rdeče marele«. In preveli smo nekaj odlomkov iz te stadije v dokaz, da nismo niti tako primitivni, niti še tako senilni, kakor nas predstavlfajo nekaterniki. ki pač mnosro zabavljajo. a prav malo — rode. Srb Zatočenik piSe: Srbska veja naše književnosti ni vedno naša, nima ambiclj, da bi govorila nam vsem, članom naroda in človečanstva. Današnja srbska lirika Ie v vrlo redkih primerih nada« Ijuje s petjem ondi. kjer sta prestala peti Zmaj in Voilslav, nego preklnja **»- <*• v »SLOVENSKI NAROD«, dne 21, mita 1920._____________________________________ Stran 3. nega zbora je skienila, naj se patronati sploh odpravijo (potemtakem bi pri imenovanju župnikov imela govoriti le višja cerkvena oblast). O tem vprašanju se je v plenumu državnega zbora razvila debata, kler so Ludovci (zlasti poslanca Pu-tek, pristaš Stapinskega, in Okon) ter socialisti (Dasinski) oštro nasto-pili prati vladnim kotiservativnim strankarrt Dašinski je imenovat poljske škofe zarotnike zoper državo«, Okon je deial, da so kmetie sedaj »pod jarmom župnikov in veleposest-nikovc, a Putek je kratkomalo na-znanjal bližajoči se -verski bojk. Referent komisije, duhovnik So-bo!ewski, se je v zagovoru postavil na statišče vojaške cfisdolhfe fa re- kel: »V vojni za duševno iroopolnje-vanje so, kakor v vsaki vojni, po-tiebni vodje, a voiaki ne morejo uka-zovati vodji«. Poslanec duhovnik Madej pa je branil škofe. češ, Sien-kie\viez, Paderewski in poljski škof-je so tekom vojne pomagali tisočim in tisočim bednim Poljakom in nad-škof Teodorov.icz se je v dunaoskem parlamentu v nevarnih časih izpo-stavi! za svobodo Poljske. Drugi so zoper klicali, da Poljski ne preti vatikanska invazija, ampak — frama-zonska. Končno pa jo bil Kezlov prcdlog sprejet s 115 glasovi oroti 112. Vlada je torei tu s svoio većino nrnnadla. Za naše brate o fuifni. Pogajanja o jadran. vprašanju se bližajo svojemu koncu. Tuđi, ako dosežejo naši odposlanci v Parizu in Londonu vse, kar le v današnjih zapletenih mednarodnih odnošajih ino-goče doseći, ostane še vedno pol mi-lijona najzavednejših Ju.troslovanov na Goriškem, v Trstu, v Istri in Dalmatinskih otokih v italijanski in naši ziljski bratfe v neroški sužnjosti. Čisto gotovo ie, da bodo Italija-rii in Nemci napeli vse sile in porabili vsa sredstva, da neosvoboiene naše rejake gospodarsko uničiio. iih potuj-čijo in pokvarijo. Godile se bodo v zasedenem ozeml.iu vse tište krivice, kf smo jih bili koro^ki Slovenci do osvobojenja navaieni kakor na vsak-danfi kruh. Poročila. katera prihajajo dan na dan iz vseh krajev, kamor so se vgnezdili Ttalijani, so prav podobna onfm iz časa turskih napadov. Slovenski jezik nfma pravice pri uraditi, slovenske šale zapirajo in otvar-jajo italijanske kier jih je naimanj potreba, naše učitelje preganjaio in po-Š^ajo globoko v Italijo. slenarji naj-žalostnejše zgodovine kradeio kot ohčlnski upravitelji in komisarii ljudsko imetje. vojaštvo pa ropa. posi-Ijuje. krade, mori in sleoari čisto podobno kakor krfunt pred tisoc leti. Ljudstvo trpi grozno pomanjkanje, dolžne i5odr>ore se ne iznlačujejo. pri zamen.favanju denarja se srode nečuvene goliufije. \Thu tega pa ie naš rarod v teh nesrečnih kraiih izpo-stavljen brezmeinemu zosramovaniu m zapostavljanju v vsakem oziru. Rojakom v ziljski in kanalski dolini ni postlano na boliših rožicah. Novi tlačitelji upajo na ta način v đogfeđnem časn gospodarski iz-podkopatfi neosvobojene Jagoslovane in jim vsiliti svoj jezik. Kako se moremo mi proti temu najbolje boriti? Da stmemo svoje vrste,, ustvarimo !z našega osvobo-jenega naroda močno samozavestno kulturno in gospodarski visokostoje-čo cefoto, kl bo s svote moraJno in materijalno silo varovala s polnim povdaTkom narodna in gospodarska i prava vseh svojih članov doma in preko meje. To nalogo bo imela Ju-goslovanska Matica, ki se ravnokar nstartavlja. Kaj Je Jugoslovanska Matica? Ona !e društvo, kl ima svoi se-dež v Beogradu, kier društveno de-lovanje nadzlra centralni odbor, ob-sioječ iz predsednika, dveh podpred-sednikov, treh tajnikov in drugih od-bomikov. Vsako leto bode sklican centralni zbor, kamor pošiljajo svoje odposlance pokrajinski zbori, ki za-stopajo pokrajin. podružnice, naha-jajoče se v glavnih krajih upravnih državnih področij, to je v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, na Cetinju in Skoplju. Delovanje pokrajinskih podružnic vodi njih društveno premoženje in upravlja izvoljen pokrajinski odbor. Pokrajinski podružnici so podrejene krajevne podružnice, ki se osnujejo, č:m prijavi v i>osameznih krajih svoj piistop v društvo najmani 20 rednih članov. Društvo se ustanavlja na čisto nadstrankarski podlasri. Podružnice so lahko iTioške ali ženske omladinske, delavske, kmečke ali kakor koli, na vsak način pa ie izključeno deljenje v strankarskem ali verskem oziru. V domaćih zadevah se borno kregali seveda do konca dni, neod-resenim bratom priskočimo na po-nioč složno, kajti brez sloge nam ni upafi na znatne nspehe. Kdo more posuti član Jusoslovanske Matice? Član društva more postati vsak Jugoslovan, brez razlike spola in starosti, ako ga spreime katerakoli I podružnica na podlagi sklepa svojega odbora. Člani so: !. Ćastni. t. j. tistt, katere imenuje društveni osrednji zbor radi izrednih zasltKT za društvo? 2. dobrotniki. t. j. tišti, ki plačajo na-enkrat !000 dinarjev, in 3. redni čla- I ni, ki plačajo Članarino ! dinar na I mesec. Kdor podpira društvo 5 prispev-kl, ne da bi nristopil kat član, postane podnomfk. Clani. stari mani kot 18 let ni-majo niti aVtfvne. neti pasivne crlaso-vahie pravice: vsi ostali člani imaJo pravico, udeleževat! se dništvenih zborov, staviti predloge, glasovati, vc4rti in biti voljen. CFlj Jogosfovanske Matice je pospeševati v gosDodarsfčeni pogledu Jugoslovane v tujini, jih podpret! kjerkoli tn kadarkoli moralno !n gmotno, zastooati nfih zahteve in pravice doma pred našo javnostio, pred odločitnimf Činitelii v in izven mej naše države. Potrebna sredstva tvorijo prispevki in darovi, članarine, dohodkl ?z dn^tvefifh prfreditev, podlerJJ in t^knpičkov za knjige ?n bro^nre, zbirke ter društveno imetje. Mf Slovenci, zlasti koroškf, smo prehudo in predoleo čntili hlančevski )zrem v rujem podanfštvu. Zato je pričakovati., da bonio razumeli kfic tlačenih bratov in jim prihfteli rado-darnfh rok na pomoč. Nai ne bo slo-venskega kmeta, ne intetteenta na slovenskem Koro^kem. ki bi ne pri-s^opiT k ustar»av!jaiočim se podnjž-nicam ali pa se društva vsaj od časa do časa spomnil s primernlm zne-skam. Ne dajmo se osramotiti od nemših Tirofcev. ki so ustanovili podobno društvo »Andrej Hoferc. ki šteje že čez 60.000 članov. Kaj Je en dinar na nresec? Za kmeta eno bukovo poteno, raznrnnfVa niti Četrt litra kisleira vina. Kdor ne zmore niti te male mere požrtvovalnostl, o tem se pač ne da reČi, da ljubi svoi narod. ___________________________P. P. PBttfl&U OUtL — Cave cmtml Pod tem staro-rimljanskim napisom priobčil je neki slovenski list vehementen osebni napad proti človeku. ki išče v Jugoslaviji službe prejkone radi tega, ker niina kaj JestL To se mu zameri in primerja se ga psu, kar ie nekaj ka-nibaličnega. Taki izbruhi nam v zu-najeni svetu, če se izvelo, silno ško- Idujejo. Ljudje smo le Uudje. in želo-dec ima povsod enake Dravice. Če pa borno na ta način renčali pred svojo skledo, res nismo drugega, nego zveri, ki si zavidajo med saboj vsak grižljaj. — »Cave canem« iz-haja baie od neke poloficijozne strani in zategadeij se mu je posrećilo da se je mogel pritihotapiti tuđi v naš list, dasi je bil že nekaj dni prej objavljen v drugem listu, s katerim I*Slov. Narod« noče tekmovati. Za-torej prosimo, da se nam take vesti, ki so v nasprotju z najožjim čiove-koljubjem in v nasprotju tuđi s saint-germainsko mirovno pogodbo, veČ ne pošiljajo. — V isti številki priob-čena je bila vest radi imenovanja načelnika slatinskejara zdraviHŠča. Ime sicer ni bilo navedeno, obraćala pa se je proti gotovi osebi. Mi smo že večkrat izjavili, da se za osebnosti ne ogrevamo in da naš list ne more postati smetišče. kjer bi se odkladali izdelki zasebne ieze in za-sebnega sovraštva. Ce ima kdo proti osebi kaj ugovarjati. obrne naj se na dotično oblast katera hoČe to osebo postaviti na gotovo mesto, pa naj tam odkritosrčno nove razloge, ki govore proti imenovani osebi. V listu se ničesar ne doseže, s pošteno in odkritosrčno pritožbo na oblast se pa večkrat kaj doseže. Zatorej prosimo, da naj se nas z enakimi ve-stmi pušča v miru, ker iih v bodoče ne borno več objavljall. —r.— = O govoru dr. Dinka Pvca piše zagrebška Riječ: Ko je govornik konca!, ploskala mu je razun kleri-kalcev ćela zbornica. Njegov govor je napravfl stlen vtls in splošno je mnenje, da je mnogo pripomogel k razčešcenju politične ga položaja. Z njim dvignil se je dr. Puc med prve govornike v Narodnem predstavništvu. Vse pa je zadivila njegova spretnost, odgovoriti takoj na vsak medklic in za vsako rrditev doprine-sti takoj konkreten dokaz. = Parianenterna konferenca. Dne 19. t m. dopoldne se ie vršila takozvana parlamentarna kotiferen-ca. Minister Spalajković }e noročal o zunanjem položaju. Sklenilo se je v sporazumu z vsemi strankama da se bo ena prvih sej vršila kot manife-stačna seia, kjer bo Izrazil ves narod po svojih zastopnflcih npravičeno I gorčenje proti italijanski poli lepnosti. Kakor se Čuje, porodilo ministra Spalaikoviča ni napravilo neusrodnesra vtisa. = Mlnlstrskl svet \m jadransko vprašanle. Dne 18. t m. doooldne Je bila tajna konferenca narodnega predstavništva, ki se je začela nekoliko po 10. dopoldne in Je trajala do pol 13. Predmet nosvetovanju Je bil naš zunanji položaj. Namestnilc mi-nistrstva za zunanje stvari dr. Miroslav Spafajković je poročal o zunanjem položaju s posebnim ozirom na jadransko vpraianje, na kar se je vnela živahna debata, = Dr. TramMć pri Dttchmefu. Predsednik franeoske republike Pa-vd Deschanel je sprejel 15. t. nt v avdijenci našega ministra za smanje stvari dr. Trumbića. == Porerl^Hii v M^cONnvrJu« Kakor poročajo od poučene strani, je imenovan za velikega župana varaž- I diTiske j?itr»»fTfie tn za ooverjenika v I Medjimurju varaždinski odvetnik, poslanec in bivši varaždinski mestni župan dr. Pero Magdić, ki je bil že zaprisežen v roke podbana. = Ceoe žlviom in žMIm« po-trebščinam pod novo vlado, ki hoće biti vlada reda« gredo prav krepko -kvišku. Mestno prebivalstvo, klerikalno in napredno, omaguje pod strašno pezo naraščajoče draginje. Najtehtnejši vzfok draginje je pre-grešni sklep nove vlade, da ostane definitivno pri nesrečni in krivični relaciji 1:4 definitivno. To krivično razmerje ubija dinar in krono na eni strani, na drugi strani pa navaja po-sestnike blaga in vseh potrebščin ne-izogibno do tega, da se prilagodu-jejo novemu denarnemu staležu. Ta novi denarni stalež je jasno zacrtan, dokler ostane pri relaciji 1:4. Kdor more, se naravno da brani proti konfiskaciji X svojega premože-nja^ katero klerikalci sedaj, ko so na vladi, trmoglavno zagovarjajo. Uni-čila pa bo ta finančna politika krono in dinar, o katerem sedaj v parlamentu pripovedujejo, da se veselo tiska dalje, kadar ga vlada potrebu-je. Mi svarimo še vedno in pozi vi jamo resne politike in narodne vodnike naj krenejo na drugo poi. Dragonja je mrtvaški ženin, red in družbo izpodkopava. Iz Hrvatskega danes poročajo o uspehih radikalne socia-fistične stranke. V Osieku, ki je eno najvažnejsih trgovskih in obrtnih na-Ših mest ier zelo premožno, so dobili komunisti polovico glasvv. Komuni-stov rti toliko, ali volitve so plamteč protest proti nesrečni gospodarski poli tik i vlade, ki misli le na ohrani-tev moči. — Slovenske Sudske sole v Go-HcL Tržaska »Edinosta orinaša iz Gorice dopis, ki je značilen za ume-vanje narodne svobode od strani Ita-lijanov. oziroma sroriških Italijana-šev. Dopis jasno dokazuje, kaka ne-varnost potujčenia preti našim neod-rešenim sorojakom. Doois slove: »Kakor doznajemo, |e na znani nkaz mmistrskegra predsednika Nittija od 4. februarja sklenil mestni šolski svet jjoriški, da nai se otvorita prvi in drugi razred slovenskih paraleTk na eni Halijanski ljudski Soli. počenši s tretfm razredom pa naj slovenski otroci vstopijo v dotični razred talijanske tlndftke. Daje je temu sklepu prirrdil tuđi generalni civilni komi-sarijat v Trstu. Pa tuđi z otvorltvl-jo i>rvega in dragega razreda danes. ko je proteklo zopet že eo nesec dni od brzojavneflra ukaza mintstrskega f predsednika, še vedno ni nič! Tako reševanje naiega perečefira ljudsko-šoiskega vprašanja mora vzbujati pri vsakem pošteno mislečem Qo-veira brez razlike narodnosti ogorčenje. Ootovo pa morajo proti take-mu zavlačevanju in ootlačevanju od-ločno protestirati globoko užaljeni slovenski starih*, ko se njihovim otro-kom od premirja sem. ie sedennaist mesecev. odreka v goriškem najele-mentarnejSi šoiski Douk Po nacrtu mestnega šolskesra sveta bi bila slovenska mladina v goriškem mestu žrtev ođkritega nastlnega raznaro-dovania, toliko boli ker naj bi bil pouk slovenskega jezika od tretiega razreda naprej omeien le na par te-denskih ur, a ie to Ie neobvezno. Proti temu gorostasnemu sklepu me* stneea šoiskega sveta, je bil v imenu slovenskih staršev ođooslan na eks-celenco ministrskega predsednika kakor tuđi roneralnen chrilnega ko misarfa v Trstu brzofaven protest z zabtevo, da se nemudoma izvede ukaz ministrskega predsednika od 4. februarja ti. s tem. da se otvori slo- naše življenje. To pa bodisi v ime lepe forme, bodisi v ime odlične duše ... Jovan Dučić, Milan Rakić. Si-ma Pandurović, Isidora Sekulićeva* Sv. Stefanović, VL Petković - Dis, Stanislav Vinaver, Mirko Koroli-ja... prinašajo nove forme, ki pač ne postanejo narodna svojina.* V mnogih primerih poio bu-distično, slavć dekadanso in kot • V istem almanahu karakteri-zuje za moderniste navdušenejši dr. Vladimir Čorović prav te srbske lirike tako-le: » .. . Preko franeoskih simbo* listov in dekadentov prihaja Ducić ... a Rakić doklasičnega ciklusa pesem z Oazi - Mestana . . . Šantić se je razvil preko Heine-j a . . . v a n k 1 e š k i liriki je našel svojo mero Svetislav Stefanović . . • na D* A n n u n c i j u se je ofcre! Mirko Korolija . • . in ima morda pre-močno razvito df annuncijevsko crto dekoriranja z besedami ... In vsl dru^i: Sima Pandurović, Vladislav Petković, Milutin BoHć kažejo jasne sledove vpliva franeoske lektire, prav kakor Milan Cur-čin in Dimit Mitrinović oem- takt res ni treba^ da postanejo narodna svojina. S svojimi oblikami in ide-jami so oni ne Ie dezerterji iz vrst narodovih, nego se odtujujejo življenju vobče . , . Nihče izmed nas ne želi biti šlep nacionalist, zarjavela ključavnica, ki ne puSča ničesar do-brega od zunaj v naš narod in ni-kakšneiera zla iz naroda ven; ali, mla-deniči, nikaksni modi na ljubo se no-čemo igrati bolnike in obnpance, no-čemo zdraVi leci v bolniško postelj* pa čeprav bi ta moda prihajala od-koder si bodi . . . Naša lirika ne donala iz rujme samo stila kuitnmejše^a naroda, nesro vvaja često tuđi ideje neke klase, iz-korenjene iz nacije in človečanstva, občtrtke stilistov in umetnikov, k! v prvem redu in pred vsem nočejo biti več ljudje ... Tako smo dobili deka-dantno poezijo hiperkulturnfh futuri-stov . . . ki težć za bodočnostjo, ka-kršne si mi Jugrosloveni ne želimo... Cull smo, da je v Franciji najbolje sinove vodilo v obup dejstvo, da franeoske žene porajajo 900.000 otrok manje, nego je treba, ako naj Francozi korakajo vzporedno s so-sedi. In znano nam je, da so pod vti-skom teb in sličnih okolnosti v nekih ntrujenth došah nastale onMe MHia a^9bbm^ ^MintfiBfl ■■ fli tt£ |Uk> i I sandre začele prorokovati v pesmih in obupnih doktrinah polom. Vsi me-lanholičarji. oni ,ki vedno preklinja-jo sedanjost, pa naj je kakršnakoli, nevrastenikr ki ne prenašajo vrve-nja bučne današnjostt vsi »boiesrni* ki zaradi bolesti« so dezertirali iz življenja, odložili so orožje še pred začetkom borbe ter so prenesli poezijo v carstvo noblesne dolgočasno-sti. S tem pa so izvršili razporoko književnosti in življenja. Bilo je to »franeosko cvetje« ćelo za Francijo, V čejfavem imenu so dekadantski bolestnikf opevali mrak In jesen, opešanje fn smrt. vprašujemo danes, ko je franeoski narod pokaza!, da ne sprejema samo borbe z najstrašnejšo vojsko sveta, nego da zna tuđi jnnaško premazati vojsko vseh vojsk? Na Mami in od-tlej vse ćo danes so sinovi FrancUe dokazali, da so zlogolki deka-denti, komedijaotje, a njihove ideje, laž in bolezen. A naši hrtu risti? Začeli so pre-sajati >Cvet|e zla« na naSa tla, zana-Sati med nas budizem, hrepenenjc po nirvani, — med nas, ki smo narod, ki komaj ve, kaj je to življenje fn ki *a Je Sele Jedva okmsfl. Iz svoje. toflee to poptetaH vse »drave te ak- njih pa so vvedli noblesni dotočas, trpkost nevrastenikov. ki so orenasi-čeni boRastva Juksusa, tradicijonaf-no kulture, skratka vse?a onega, česar mi — nimamo ... Socijaloffi pravijo, da kultura med divjake ne prihaja z licem naprej, nego z zadnjim delom telesa; pravijo, da so Indijanci izmed vseh pridobitev Evrope najlažje sprejeH — rum. Naši budisti nas hočejo men-da ponižati do Indijancev. Namesto da obdelujeio naše Prometeje. naše Fauste, naše Robinzone in Atlante, četudi žive v še tako majhnih di-menzijah med nami, so začeli rajSi z Velasouezovo infantkinio in z nirvano. Oni mislijo, da bi bilo prav: zapada — kultura, a nam — grimasa kulturne prenasičenosti. Ta prizor smo gledali navadno v cirkusu: »Fenomen« Je dvigaf utezi, a bedasti Avgust Je vzdihal. Odkar je siromak Voiislav nedolžno izjavit: »o mnogo čemu mislio sam ja**«< odtlej imamo na našem pesniškem vrta vse same mlade sttree. in mise! nam »rane stvara, kosti to* mi ko da sa od stakla«, in ves oaš urod )e postal »rano figurom nwt« f venskih vzporednih razredov toliko« I kolOior jih le treba z ozirom na Ste* I vflo otrok, ker je na razDolago za-* dosti SoJskih prostorov in učiteljstva. Z ozirom na tolika zavlačevanja se zahteva tuđi takojšen preklic prepo-vedl zopetne otvoritve zasebnih sk>» Temkfli šoi, ker ta prepoved naspro-tuje načelom svobode, ki mora biti dovoljena v vsaki civilni državi. Po vsem tem bi bil skraini čas, da bi goriški davkoplaćevalci sami prišli zopet do besede ter Dometi i enkrat za vselej s kliko, ki se soDiri na goriškem municipiju ter s podobno šo-vinistično politiko croii umetno na-* rodno napetost, ki bi sama od sebe izgrinila, ako bi tuđi Slovenci dobili, kar jim gre po vseh božjih in človel-kih postavah. da zamoreio narodnd živeti. Prepričani smo. da tuđi veči-r.a goriškega prebivalstva italijanske narodnosti misli trezneje in strpneje kakor sedanji mosrotci na magistratu. Potreba je le, da bi dala svojemu treznejšemu pretidarku tuđi pogrum-nega Izraza in preDrecila v bodoče tako koristim gorlške&a mesta le škođfHvo politiko zlasti v kulturnih vprašanjih. politiko, ki se mora vsa-» kemu poštenjaku že gabiti!.- HemCiJa se le ni po« mirila. LDU. Monakovo, 18. marca. (D, kor. urad. — Ob 11. dopoldne.) V mestu vlada zopet normalno življenje. V Augsbureu, WGrzbur£ii in v Bambergu vlada mir. V Nfimberffti se je sestavil pod vodstvom neodvisnih in komunistov zbor. Napadli so Slavno pošto in kolodvor. Državna bramba, ki je prihitela iz Erianjjena, je rabila orožje. 28 oseb je bilo mrt-> vih, 50 pa ranjenih. Iz Hofa Au^s-burga, Schweinfurta in drugih manj^ Ših mest prihajajo vesti o nemirih. LDU. Nauen, 18. marca. (DKU. — Brezžično.) »World<. javUa iz Berlina, da so delavci skoraj vseK mest \Vestfalske premagali državno brambo. LDU. Dresden, 18. marca. (Dun. kor. urad. — Ob treh popotdne.) V Leipzisru je prišlo do ljutih bojev, ki so trajali pozno v noč. Vsled posredovanja ministra Schwarza se 30 sklenilo premirje. LDU. Stntteart 19. marca- (D. kor. urad) Ministrstvo državna brambe je podalo nastopno poročilo 0 splošnem položaju: Vladne četcf imajo sedaj Berlin trdno v svojih n>* kah. Severne dele Berlina so zased-I le oborožene množice delavcev. V I severnem m vzhodnem delu državef] je položaj neizpremenjen. V Turfngiv j! se ie položaj znatno omili!. V rtihr*, skem okrožju je položaj neizpreme-% njen. Število rdečih čet je narastlo. Sodijo, da iih je že okoli 40.000 mož/ ki so oboroženi s strojnicami, avto-] mobili in topovi. Tuđi v NOrabenrui je položaj jasneši. zlasti* kar se tiče vojaStva. V kolikor se more S€^aJ soditi, se priznavata dve trerjini č«£ drfavne brambe k ustavni vladi. Stara vlada zopet v Berofhra. ^ LDU. Dunai 18. marca. (CTO.) Po časopisnih vesteh je došel Ebert s posebnim vlakom v Berlin. Đr< žavni justični minister Schiffer Je prevzel upravo državne pisarne. Čuje se, da bosta Noske in Bauer od^: stopila. , LDU Dmai 18. marca. (CTU.) »Wiener Journak poroča, da |e LQttwitz izvTšil samomor. LDU. Dunai 19. marca. (CTU.)1 Kakor poročajo dunajski Hsti, je Noske včeraj dospel iz Stnttgarta v Berlin in podal svojo ostavko, vsled česar se je pok)žaj znatno izboljšaL Vsled odstopa Kappa je po berlinskih noročilih dosegla nevarnost komuni^ stičnega puča svoj vrhunec. LDU. Berlin, 18. marca. (DKU.)' Državna bramba je dobila nalog, naj barikade pri Cottburških vratih razdere. Državna bramba je položila mino, ki je ob eksploziji ubila 12, oseb, 8 težko, 20 pa lahko ranila. LDU. BerOn. 18. marca. (DKU.) Tri točke, v katerih 50 se pri vče-rajšnjih pogajanjih zastopniki vlade in obeh desničarskih strank zedinili, se glase pravilno tako-le: 1. VoHtvo ▼ državni zbor nai se izvrše naikas-ude OMseca imlia. 2. VoUtev driav-naga predMdnfka nai izvede Uudstvo nteTfltai potmn. 3. Smatra se za po* tretmo takoHofei preosoova držarae Iz ufoftaclk« LDU. Letak. 18. marca. (Dna kor .urad) Boji po nlicali so trajali z neznatnim! presledki pozno v noč. Bavarski kolodvor je v rokab ddav^ cev. Od potood dalje je razmeromi mirna V Pianetm 90 zahtevall nemiri sodem mrtvft in 15 ranjenih« oPKmil inmvmM Sft JB tUR KOSGMm iz iiniB sniiCT Vu^bhNh JBUMB, SCm4>_____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, 4m ti. MM* INO. ___ ...„,_.. ,_____,., _.,..,.. ttev. M. NemSka Murodna snptttn* * "-: SfeittKtrtu. A J/" LDU. Stattipu% 18. marca. (D. Icor. nracL) Zgodovinski dam katerc-ta se je sestala nemSka narodna skupščina v Stutttsartu* ie kazal tuđi na zitnanje znamtmito lice. Na po-Slopju. kjer zboruje narodna sknpšči* mu vihra zastava državne republike. Izdale so se strofe odredbe. Pred-iednik Fehrenbach je otvoril sejo ob Betrt na pet. Ocrta! je v kratkih be-Sedah prošle đogodke in izjavil, da 8€ pač se nobena revolucija ni tako lahkomiselno izvršila, kakor prevrat, ki so sra povzročili Kapp. Liitt-wita in tovari Ši. Nato je govoril državni kancelar Đauer o vzrokih in o poteku berlinskesra prevrata. Ako se prevratnikom njihove namere nlso posrećile, je to zahvaliti ediuole iiradništvu v ministrstvih. V svojih nadaljnih izvajanjih je HrŽavni kancelar izjavil, da bi pao jne prišlo do berlinskega prevrata, iako bi versailleska mirovna posrodba jialapala nemškemu narodu pokoje, ki bi bili izpoinjivi. Nadalje je državni kancelar zasrotovil, da bodo vsi voditelji prevrarniškesra gibanja v Berlinu strofo ka2novani. da bo đr-Sžavna bramba vcstno izčiščena. O pogajanjih s Kappom in njegovimi lovariši sploh ni govora. S tem je bi-Sa seja zaključena. Priliodnja seja j$e bo vršila v Berlinu. neodređena donio* oina. /. — Rudarji v Idriji so vendar do-fefli draginjsko doklado. Hud boi je Wl za to doklado, kajti Lahi hočejo samo delo in delo, plačajo pa slabo. Boklada znaša po! milijona lir. — V Logatcu postopajo Lahi z goriSkivni begunci, ki se vračajo, jako nečloveško. Tam jim pobirajo ži-vila, carino rnorajo plaćati za svoje blago, vožnjo do Gorice itd. Kaj pra-vijo k temu visie oblasti? Begunci bi se morali vračati brezplačno in .povsođi bi jim morali it! na roko! — Razno z Goriškega. V kapii-cmskem samostanu v Gorici in sicer v zapuščenern starem delu je izbruh-liiih oganj, ki se je vedno bolj širil. iOorjški ognjegasei so prihiteli in pogasili. Kako je nastal ogen], ni znano. £- V FoUanu v Furlaruji so neznani {počinci cerkev popolnoma izropali. (Tuđi v Ronkift so oropali cerkev. Panditstvo cvete po zasedenem tozemlju. — Pređsednik okrajne scxl-Sije v Krminu Marizza uoče poznati đovenšome v svojem uradovanju, dasi je predsedstvo višje deželne ;«odnlje v Trstu odredilo, da ostanejo 'iezikovne razmere r»a sodnijah neiz-ipremenjene. Pod krminsko okrajno jsodnijo spadajo tuđi čisto slovenske jtibčine, ki zahtevajo slovensko ura-jflovanje. — V gotiški bolnici je umri (duhovnik Joahlm Jereb, cerkljanski jipiak. Mnogo je trpel v Italiji, kamor £o ga b?li odgnali ob izbruhu italiian-$ke vojne. —- Bralno društvo v Lju-tbhiu na Tolminskem je imelo pred Ikratkim svoj občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Pristopilo je rudi bekaj novih članov. Zborovanje goriškega učitetjske-ga društva, ki se je vršilo v Gorici, je bilo sijajno obiskano. Predsednik jCrižman je s toplimi besedami po-»dravil učiteljstvo — samo par ne-Castnih izjem je, ki se ne udeležujeio jičiteljskega pokreta — in spodbujal k popolni oklenitvi okrajnesra društ-Nra in Zveze slovanskega učiteljstva y Julijski Benečiji. Tuđi italijanski Učitelj! žele stopiti v stik s sloven-kkim učiteljstvom v varstvo Sole in ktanovskih pravic. Glede pristopa k pelavski zbornici v Trstu in socijalni prganizaciji z talijanskim učitelj- gom se je izvolil poseben odsek, jo vodil to zadevo. Tajnik Rojic }e očal o Zveznem delovanju, po-irlajoč, da učiteijstvo ne odneha po nikakf ceni v svetem bolu za narodno šolstvo, dokler a:a ne spravi do one vISine, katero ie doseglo v do^ jnovinski državi. Učitelj Reja Je po-ročal o vporabi novih šolskih tisko-vin. Predsednik je Se po drugih poro-£ilih zaključil zbOTovanje z vzkli-lom: Vsi v trdno stanovsko orga-- olzacijo! Kako mislilo Itafltenl oredM slo-jrcfiske Uadske lule ▼ Oodci. Znan je jriclep goriškera mestnega šolskega sveta in ukaz ndnlstrskega predsed-tilka Nittija glede otvoritve slovenskih paralelk na ent italitanski Und-$kl loli v gorISkem ntestu. Prvi in 'drugi razred bi bila slovenska, s tret-jim razredom pa bi slovenski otrok vstopil v italllansko Solo. Ona dva razreda bi bila tore} Ie pripravnica za lako naglo porulčenie slovenskega otroka, da bi se s tretflm razredom feutil ie Italliana in bi obiskoval iU-lijansko ljudsko §ola Za take »slo* venske« Uadske Sole se Slovenci te* pa zahvaljujejo. OoriSki Slovenci Hp htevaio poštene slovenske ljudske iole v Gorici s slovenskim uSIteU- ■H— ******** fm 9mMmn*% ■nUfi prepovedt glede oivoritve aasebnth slovenskih ljudskih Sol itaJUansk* ravnanje je grd kulturni Skandal fat večna sramota za Italiian&ki narod, ki pa ne bosta obveUala. GorlSki Slo>-vencl ne odnehajo* dokler ne dobe sol, ki bodo v resnici slovenske! Rasno z Goriškega. Goriški grad, ki ga je vojna znatno noškodovala, so začeR te dni popravljati. — Po-nesrečil se je na Ajševid l^letni Stanko Kome!, sin g. Val. Komela. Pri polaganju hlodov ga je zadela smrt. — Dijaki na realki (Lega stu-derrtesca) so priredili ples v prid šol-ske mladine in sieer v prostorih re-alke. Bilo je to 13. t. m. S plesom vzgrajajo Lahi mladino. — Podružnica družbe sv. CM. v Tolminu je imela 15. t m. svoj občni '/bor i>ri Modri-janu. — Občni zbor Zveze slov. ko-lonov se je vršit v Steverjanii. Bil je dobro obiskan in zelo živahen. Gre za odpravo kolonstva. — iz kobari-škega Kota poročajo o tatvinah in n.apadih. Pri Stupici je napadlo ne-kega trgovca Iz Breginja 8 oborože-nili maskiranih rnož. ki sn zalitcvali od njega denar in bbgo. Dal jitn je, kar je imel. Potem se ie smel odoe-Ijati clomov. Slovenci, ki fmajo ; opravka v Vidmu, poročaio, kako I tam krade^o in nabadalo Ijtidi. — Ce-■ sto iz Borjanc v Podbclo in cesto Iz Breginja v Log §c vedno popra vi jato. Dela je dobro ali grc počasi izpod rok. — Društva na Gori^keni so imela v preteklem niesecti razne prire-dhve, tako n. pr. na Vocrrskem in v Koprivi, od koder poročajo. da so pHreditve lepo uspele in bile dobro obiskane. Take prireditve so velike-ga in dobrecra potnena. — V Gorico se je vrni! znani slovenski zdravnik dr, Aleksij Roje. Roparp. Kmet Ivan VelušČek \z Anhovega na Goriškem si ie s teža-vo postavil na svojem zemliiščii ba-rako in jo opremil s pobištvom in dmspmi potrebščinam, koltkor je nio-gel. Ko ie bi! pred par dnevi odsoten, so udrli v barako neznani rops»r??. vse prevrniH m vzeli, kar jim Je nrra-jalo. Ko so odbajalf, se \e M?*a! Vehi-šček svoi! kr^cf. Napadi? so era. mu vzeli denarn*co m Ka ranil* na glavi in vratu. VelrSČeka so na??1? so«edje I mrtve^ra. Taka poročita oribajajo z I zasedene^a ozemlja dan na dan. — Pofožaf v Trstu. — pomanjkanje premota in fearira. — Starice. — Šocijalističnf koni?res. — Japonec o Reki. — Trst, 15. marca. Za gospodarski poločai in napredek Trsta je najbolf značflna sedanja akntna, velika kriza v dobavi kuriva. Me-stna plmarna je prisiljena zelo omesti oziroma ustaviti svoj obrat vsleđ vellkecra pomanikatiia premoga. Vlada v Rimu že ni od tneseca novembra Trst« nakazafa nikakfb količin premoga, ker ne more niti zadostftl nujnim potrebam velike industrije v ItaliH. Čim so gotovi špekulant! za-znali za premogovno krizo v plitiar-ni, že so tekom 48 ur izginile vse za-loge kuriva, zlasti pa zaloge ojrija^ katerega rabijo ubožnejši sloj! za ku-ho na ognjiščih. — Značflna je dalje Stavka tehnikov in uradnikov v Industrijskih podjetji". Indnstrialci od-klatijaio njfb kolektivne zahteve. Vsi težaki groze s stavko. Delodajalcem so stavili ob§lrne pomole, zahtevajo 23 lir dnevno poleK r>riM>evka v bol-riško blagajno, gospodarji so Jim voljni povišati 18 do 20 lir po kate-gorijah. — Vodstvo sodalistične stranke je definitivno določfio, da se vrši pokrajinski socialistični kongres «a »Jalijsko Benečijo« v dneh 11. in 12. aprila 1.1. Na kongres so vabljcnc vse sociallstične strokovne, politične, kukume In gospodarske organizacije. Program razpravam je zelo obSiren, na razgovor prldejo vpra-šanja načelne važnosti, tako vpraša-nje aneksije k Italiji tn avtonomije občin. Na tem kongres« govori todi dr. H. Tuma o zakonodaji. — Kam vse šega italifanska propaganda, do-kazuje obisk japonskega prof. Takeo TarasakiJa v Trstu in na Reki. Veliki zaščitnik Italije na Daljnem Vzhodu je oblskal kot član urednlštev dveh velikih japonskih listov Reko, da spozna jadranski problem na Hcu mesta. Japonec trža§kim Italijanom zatrjuje, da reško vprašanjc Japonec zek> zanima. Oni ne morijo nmetl Wflsomovega nasprotovanja v te*-njah čistoitalijanskega mesta fn so D' Annunzijcv čin pozdravili z žfvali-no simpatijo. — Vsled pomanjkanja premoga so v Skedenlskih plavžlh ođpustlli nad 150 delavcev. — Vdika zapieniteT ili« ▼ Tr-8ti. Trst, 15* marca, V skladfSčih špccerljshe tvrdke Franccsco Pa-rlsi so zaplenm 43.700 kg rtfa v vrednosti 90.000 lir. Ta zaptetritev, ki ic vztmdila v Trst« velik© scim-cijo* ie v zvezi z velikim prehranje-valnim Skandalom, katerega je od-krfla rimska vlada. Tvrdka M. Be-oedetti v Rimu si ie znala na golhmv način pridobiti ćele vagone Hfa Hl vojašklh skladlič v LJvonm. Ptafl* ■ . i • _ ■, TrfMfta aWc«rt£u lAnlea po. d^hM šš Saiane. Vrle se dogovori med trfaSko in sežansko občino elede DodalitanJa električne železni* ce U Trsta do Sežane. Po došllh po« ročttih ie smatrati stvar sa gotovo in se ima delo Izvršiti v kar oajbitrej-iem^asu. Krtta i mriičm na draiM. V Tr-sto so te dni postavili na dražbo predmete železniškega skladišča, ki se nišo resili. Med temi predmeti }e bilo tuđi nekaj krst Ko so krste Se enkrat pregledali, so konstatirali, da je v eni mrlič; italijanski volak Ema-nuel Cocchini, padcl leta 1915. nekje blizu Zagraja pri Gradišću. Krsta po-tuje po železnice kaka trf ieta. Kakor se sodi. Je bila krsta naložena za časa ftalijanskega poraza pri Kobarid«. Vsled zniešnjavc se je pozabilo nanio, tako da je postala z vlakom vred avstrijski plen. Sedai so se uvedle poizvedbe, kam je pravzaprav krsta namenjena in čim se to dozna, se odpre. — N«w*£a civMnega guvernerja imaio v Pult. Ko je nastopfl svojo službo, je poslal pozdrav vsenut pre-bivalstvu \n oblastim. pa prosil sode-lovanja vseh, ki ljubijo ta kos zemlje, odrešene »per virtu del gentil sangue latino«. Dobrobit prebival-stvu in sloga duš mu !e posebno pri srcu. — Lepo se to sli si, ali ne po-maera nič. Kako izumtra ptiljski okraj, ki ga je >.odredila latinska kric. smo že pribili. Ponpreienl žtet na reskih krooah. Trst, 16. marca. ^11 Piccolo della sera« poroča \z Milana, da so bile aretirane tam tri moske osebe in etia ženska, pri katerih so našli za 1,440.000 a.-o. bnnkoveev s ponare-]enim reskim žirom. V stanovanja enepa izmed aretirancev so našli pečat, s katerim so se bankovci »žigo-sali«. Aretiranci so pokupili denar v zasedenem ozemlju in j?a hoteli raz-pečatt s primernim dobičkom na Reki. — O koloiiskein vDrašanJu živahno razpravrljajo na Ooriškem. Pri dežHnem odboru se vršilo posveto-vanja ^lede nove ureditve kolonske-Ka razmerja. Baron Teuffenbach, znan veleposestnfk v Brdih, je pri nosvetovanju obširno razpravljal O kolonskih razmerah, označil znaili Faldiitdjev fcolonski zakon xa nič vreden in priše! do 2ak1jučka, da bi bilo treba kolotiat vsai za slovenski del dežele. načeloma kar kratkomalo odpravirl. Pravi, da je kolonstvo naravni sovražnik intenzivnega gospodarstva, da ie kolonstvo že doigralo svojo narodno-gospodarsko vlogo in da se ne strinja več z današnjim* družabnimi nazori, temveč da Jim očittio nasprotuje. Zveza slovenskih kolonov je imcia v Gorici zopet svoje zborovanje. Kolormt naj se ođ-pravi! — Oozdni požar je bi i v Logatcn in sicer v Oorenii vaši. Škoda je pre-cejšnja. Lahi pravijo, da je nekdo za-ž$ral \% mascevanja. Zgorilo je pri kolodvoru rudi precej sena, ki je bil last vojaške uprave. — Prearmnjevalne razmere v SlbenikiL LDU. Split !6. marca. (DKU). Prehranjevalne razmere v Šibeniku so naravnost obupne. Ljudstvo plačujc meso po 100 kron za kg, ribe pa po 70 do 80 kron. V tem ra2jmer1u so tuđi cene drugih živ* Ijenskih potrebSčin. Vsled skrajtijega pomafkanja da)e)o oktioatorne oblasti živež samo svojim Italijanom. Prva dva meseca okupacije so dajali precej živeža- To pa ie bilo v pro-pagandistične svrhe. Ko pa so videli, da s tem ite uspevaio, so začeH pro-nagando na drug način, namreč tako, da bi se narod z frfadom prisilil, da bi se izjava zadovoljnim z oku* pacljo. Razpfs sođnllsktli mest v zasede-nem oremlju. V »Osservatore Trie-stino« od 1. marca t. 1- št. 49, razpi-sujeta predsedniStvi okrožnih sodišč v Oorici m Pu!i pet mest svetnikov pri okrožnem sodišču v OoricU po enega okrajnega sodnika pri okrajnih sodlščih v Korminu in Trbižu, po enega sodnika pri okrajnih sodiSčtti v AJdovščini, Idriji« Tolminu ta Vipavl; dveh svetnikov in dveh sodnikov pri okrožnem sodišču v Puli: eoega okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Cresu, dveh sodnikov pri okrajnem sodi-Sču v Vodnlanu, enesra okrajnega sodnika in sodnega predstojnika ter enega sodnika ¥ Motovunu, enega okrajnega sodnika in sođnega predstojnika pri okrajnem sodišč« v Po-refto, enega okr. sođnika ta sodnega predstojnika pri okr. sodiščo v Pazi« nu, enesra okr. sodnika in sodnega predstojnika ter enega sodnika pri okr. sodišfiu na Krta. — Proinie. opremljene $ predoisanftnt dokumenti Je treba predloOti ©rt odnosnih/ predsedniSrvfli okroHiA sodiie na> kasnile dne 25. marca ti _ Se o mdMU iebirtd. Itdh tensko nradno poročilo o novem te-lecnBkem prometu v Juiiiski Berc-01 »ordarja. dt imw« mi«*1 ti pred vtem prodehKo Železnlco: Jrbiž - Predel • Bovec - Srpenlca* edad • Sv. Ivan pri Maruanu - Kr-min - OradiSCe - Tržič - Trst - Reka. Prosa bi bila dvotima z v$emi znaki velike prometne žile in X>\ vzdrževa-la zvezo med Trstom in Trbižem. Podaljšanje te proge do Reke bi pri-vleklo resko trgovino z Nemško Av-strijo na trbižko progo. Ista bi pri-tegnila naše tuđi bavarsko in južno-nemško trgovanje sploh. Drugi že-lezniški nacrt zadeva progo: Sv. Lu-cija - Srpenica preko Kobarida. Ta bi vezala progo Gorica - Jesenice z novo crto Trst - Čedad - Trbiž in bi ladoSCevtla starim težnjam Oorlcc po zvezi s Trbižem. Med Trstom in TržiCem bi se zgradila nova proga« ki bi preko Karnije napravila sveso meU Trstom in Brennerjcm, Take in jednake železniške nacrte imu Italija. Posebne važnosti v njih ie Predel, Iz načrtov je razvidno, kako se boce Italija na sploh izogniti Jugoslaviji v vsem svojem železnlškem prometu. To je abotna miseU katert se morajo razsodni Ijudje Ie smejatL Italijani bodo najbrže se radi vozili po jugoslovenskih progab, samo ako bodo imeli kaj. Manifestacija ob ustanocitvi Jugoslovan- ske Matice* Ob 10. dnpofdne se vrsi veliko manifestacijsko sborovanje na prostoru pred hotelom »S/on«. Govore zastopniki strank in organizaciu Sprevođ vo mestit. Po shodtt se razvrsti ohhod po mest u in sicer po Aleksandrovi, Bteiweisovi, Rimski, limonski in Cojzovi cesti Čez Sv. Jakoba most na Sv. Jakoba trg po Starem trgu, Mestnem trsu, Stritarjevl ulici, Ma-rljinem trgu, Presernovi ulici pred posto, kjer je razhod. Raspored orgatiizacii v sprevodiL /. del sprevoda. /. Jeidni odsek Sokolđj (zbirali-šce Bleiweisova cesta), //. Zastave ijudskUi in srednjih šol. III. Mladina ljudskih in srednjih šol: /. /. deška ljudska šola v Šiški, 2. dekliška šola v Šiški, 3. V. mestna deška, 4. IV. mestna deška, 5. ///. mestna deška, 6. //. mestna deška, 6. /. mestna deška, 8. I. mestna de-kUška, 9. III. mestna dekHška, 10. II. deška meščanska, //. //. dekliška meščanska, /2. L deška meščanska, 13. I. dekliška meščanska, 14. I. državna gimnazija, 15. realna gimnazija, 16. realka, 17. učiteljisče, 18. licej, 19. državna obrtna šola, 20. tr-govska šola. (ZbiraUšče šol je pred šolskimi poslopjt) /V. Godba Dravske divizije,. V. Zastave vseh organizacija kl se udeleže sprevoda. VI. Predsedstvo shoda. VII. Sokolska društva. (Zbiratt-šče Narodni donu) VUK Žensko telovadno društvo. (ZbiraUšče I. drž. gimru) IX. Klab prim. učit. besuneev. (ZbiraUšče Učiteljska tiskama.) X. Ljudstvo iz zasedenega ozemlja. (ZbiraUšče pred magistra-tom.) XI. Društvo Dobrovoljce?. (Zbt-rališče Mikuš, Kolodvorska ulica.) XII. Kulturne organ., Obrambna društva, Izobrazevalna društva itd. 1. Univerza. (ZbiraUšče Dežehti dverec.) 2. Pravnik. (ZbiraUšče Ju-stična palača.) 3. Slovenska Matica. (ZbiraUšče društveni prostori) 4. Leonova dražba. (ZbiraUšče Union dvorišče.) . Konservatorij Olasbene Matice. (ZbiraUšče Glasbena Matica.) 6. CirihMetadova družba. (ZU-rališče Narodni dom.) 7. Straža. (Zbtral. Union dvorišče.) 8. Udruženje igralcev. (ZbiraUšče Opera.) 9. Kršćansko socijalna zveza. (ZbU ralšče Union dvoriščeJ 10. Splošno žensko društvo. (ZbiraUšče magistrat.) 11. Češka Obec. (ZbiraUšče Narodni dom.) 12. Kas« Kružok. (ZbiraUšče Narodni dom.) 13. Šišen* ska Čitalnlca. (Zbirolišče društveni prostori.) XIII. Pevska društva. 1. Glas-beiia Matica. 2. Ljubljanski Zvon. 3. Slavec, 4. Pavsko društvo Krako-vo-Trnovo. (Zbirališče pevskik dru-štev Narodni dom.) //, del sprevoda. L God fm zveze JugoslovanskUi železničariev. //. Skupine narodnih noL iZbi* rališče pred opernim gledališčcm.) III. Okinčani vozovi. (Zbiralir bčc Kongresni trg.) IV. Organizacije visokošolcev* (Zbirališče j)red dei. dvorcem.) V. Strokovne organizacije, t* Društvo javnih riameščencev. (Zbirališče Vodnikov trg 7, 2. Sloga* (ZbiraUšče magistrat). 3. Zveza Ja-goslovanskih železničarjev. (Zbira* lišče Union, dvorišče.) 5. Narodno-socijalna zveza. (ZbiraUšče Narodni dom.) 6. Društvo zasebnih uradni-kov. (Zbirališče društveni prostori) 7. Društvo delovodij. (ZbiraUšče magistrat.) VI. Športne organizacije: Sto-van, Ilirija in Športa. (ZbiraUšče ka-varna Evropa.) VII. GasUđ. (ZbiraUšče vred Mestnim domomJ VIII. OstaU ndeleženei man&e* stadjskega sborovanja. Kaj morajo veđeti ndeležend wpr& voda? 1. Organizacije se sbirah n*r* kasneje ob pol 10. dopoldne na do-ločenih zbiraHščih. 2. Vsaka organtsaeijo ima & sprevoda svoj napis. V to $vrh& posije enega izmed članov na magU strat po napis, kjer ga dobi 6b 9. do* poldne. 3. Iz zbirališč prikorakajo crta* nizaclje v vrstah se pred 10. uro m manifestačnt prostor pred »Slona*. 4. Po Jiavodilih rediteljev $0 razvrste organizacije pred Slonom tako. kot bodo korakate v sprevodn* Le ljudsko in srednješolsko mladino se takoj uvrsti v sprevod po Aleksandrovi cesti. Godbi in zastave or+ ganizadj se zbero pod balkonom hotela *Slon«. 5. Organizacije naj poskrbe, da bo imelo članstvo kolikor mozoče veliko malih zastavic. 6. Vsaka organizacija mara skrbeti za red v svojih vrstaJL Reditelji. Dotočent reditelfi se zbetv točno ob 9. dopoldne na dvorišča hotela »Slon^, kjer dobe potrebna navodila in znake. Manffestačni odbor. Iz naše kra11ewine. —Za beogradsko vsenčfliSče. L. D. U. Beograd, 14. marca. Vče-rat ie prejeia uprava beograjskega vseučilišča brzojavko, da je Came-giejev fond odredil 4# milijonov di-narjev za knjižnico beograjskega vseučiliŠča. Od te vsote se bo pora-bil del za zgradbo velike biblioteke« ostanek pa ga nabavo knjig in oprave, — Za tMAfcevanfe naroda ta !§▼• no higijeno. Na predtog ministra za narodno zdravfe ie minlster za promet s rešenjem z dne 17. februarja t. L št 4673 odobrfl, da dobivalo vse osebe, ki porujejo v svrho higijen-skega poučevanja naroda ali ljudskih predavani iz zdravstvene stro-ke tako na železnicah kako? na pa-robrodih brezplačne vozne listke, Take Ustke bo izdajalo ministrstvo x« promet na zahtevo ministrstva za narodno zdravje, a pri vsaki za-htevi Je treba todio označiti ime pre-davatelja in cilj potovanja. — Z beogradskoga vseučttlšia. Na beogradskom vseučilišču se Je vpisalo za poletni $emester 4250 slu-Satdjev, od teh 1200 na filozofsko, 1950 na pravno ta 1100 na tehnlcno fakulteto. — Po«ofnl fond za slroauđae 4|ake. LDU Beograd, 10. marca. Ts so se vršile volitve v odbor po* otftagft hoda aa drmalaC vsak po 2(» do-hirjev, ki jih dobi oni, kateri vrže na tla druguga. Pričela sta se rtivati ali to pocetje se je končalo Žalostno, kajti med nivanjem fe bil Škrlj zaboden v srce, da je na mestu obležal rnrtev. — Eden i/rned nrvih naseljen-cev v Amer'ki 75letni J. Novak je umri v Nevvburgn. kjer ie bi val 32 let. Doma je iz Mnleea Koretija. --Ponesrečil se je v tovarni za elcktri-ko v Clevelandu Tvati MaČek, star 31 let..— Utrpala se je žica Dri dvi^ralu in pri tem je dobil smrtno ooškodbo na plavi. Doma je bil iz Selščka pri Corkniei. Ta tovarna je zahtevala že mnogo slovenskih žrtev. — Iz Chi-cage poročajfo. da ie umri tam Bernard Novak. Pogreb se ni vrŠil iz tamošnje slovenske cef'kve. ker župnik tega ni dovolil, češ da je bfl pokojni član društva Narodne Jednote, kate-re glasilo r>ise proti cerlai in torej on ne trpi članov tega društva z društven imi znak i pri cerkvenem obredu. — Španska bolezen je zahtevala med Slovenci vsenovsodi obilo žrtev. — Lansko leto je bilo v Ziedinjenih dr-žavah ubitih 80.000 ljudi. rx>nesrečilo se jih je 250.000. 2al. da fe med njimi rnnogo naših naseljencei'. — Araeriška darila. Iz Trsta Se dospelo vseh 27 vacronov. napoljiije-nih z ameriškimi darili. Razdeljeva-nje se je počelo zadnji ponedeljek In se bo nadaljevalo nepretrsroma. do-kler ne dobi vsak naslovijenec svojega zaboja. Ljubljana in okolica priđe najprej na vrsto. Vsak dan se izloži po dva vacrona in kakor hitro pridejo zaboji v skladižće. se obvesti ljudi, da pridejo ponje, kar se vrši vsak dan sproti. To velja narnreč samo za Liubljano in bližnjo okolico. Tf> raj naj vsakdo potrpi doma. da dobi obvestilo od gg. zastoDtiikov, in po-tem sele naj priđe po zaboj. Takoj ko se izloži vse vagone, se začne razpošiijati zaboje tuđi v druge kra-je po Sloveniji. Vsem pretemnikom zabojev9 ki stanu jeo v boli oddaljenih krajih, se bo dostavilo zabole do naj-bližje Železniške postaje brezplačno, ter bo dobil vsakdo obvestilo, kam in kedaj na} priđe po zabof. Ljiidje so pro^eni, da naj nil:ar ne hodijo po "Tx>trebncm v Liubljano. dokler ne dobe obvestila. Vsa ta dobrodelna pošiljatev je bila oproščena carine. Og. zastopniki raztimejo liudstvo in vedo, da vsakdo težko caka. da dobi zaboj. Toda vseh naenkrat ie ne-mogroce oddati. Nikar ne sodite po krivem, da spremljevalci zabojev na-lašc zadržuleio razdelitev. ker sami tuđi že težko čakajo. da pridejo zo-pet in čimpreje v »blaženo^ deŽelo dolarjev. — De^ek, kt Kče v Llobfjatit svojo maminko. Ju^oslovenski novinarji so na povratku v Cmundu na kolodvoru našli plakajočeea dečka iz Moravske Ostrave. Vprašali so ga, za-kaj se ioče. in deček je Dovedal, da caka že dva dni v Cmundu na vlak, ki bi gra popeljal v LfnNiano, kjer ima bolno »maminko«. Posije ga k maminki »tatiček«. ker sam ne more k njej, ker mu je stroj v tovaru! od-trgal roko. Ubožček bi zastonj čakal na vsak, ker je v Avstriil želesniškl promet ustavljen, za to so Jja novi-narji vzeli sabo tn fft srečno — dasi ni ime! nobenih potnih dokumentov — pripeijali v Linbliano. Med postajo so nabrafi za dečka 504 jugoslov. krone, 266 češico-slovaskih in 170 avstrijskfb kron. Njegova nurtt ki ie baje v službi pri sfospe Ivi Bekarlevi, — deček pravi, da se oiSe Jos. Ma-ehar — se na} zprlasi v uredništvu iSlov. Narodac, kjer dobi za dečka nabrani denar. — TradfiM tnrt otroka. Oospa - .i^- • « -M - ■^»^«^EL«1-»- -- ■- ™* tanki omL w % v*m m#mm Mm• | Wco 0 r•Tk o vCtnl otoMm mtm cb robu Malega Krabna nasprotl Hrenčkovi šupi ob cesti »Dvch ce-sar)ev«. Trgala je tuđi cvetlice. Ker je mati pustila otrokov površnik da-leč na vrbu brega, je Sla oonj, bojeS ^e, da ji ga kdo ne ukrade. Otrok Je med toni časom zapazi! ob brežnem robu cvetlico, skloni! se Jet hote^ jo utrgati, toda spodrsnilo mu Je ter je padei v vodo. Hčerka ie obupno vzkliknila po mamici; niatj je prestrašena hitela detetu na oomoč. Ker je tain zeio globoko mehko blato, se je naenkrat do vratu vdrla vanj. Obupno je počela klicati na pomoć. Kiic jč cuia učenka obrtne sole fran-čiška Bučar, hitela je takoj v hiše na Stranski poti klicat Uudi na po-moč, da rešijo utoplienko. Takoj so nesrečni materi priliiteli na pomoč Josip in Anton Zabnkovec. sta-uujoča na Poti na Rakovo JelŠo, in Jakob Vokal z Opekarske ceste st. 54. Zagledali so v vodi do vratu mater Albino. Potegiiili so jo ven. Mati, nesrečna in obupana. je omed-lela ili so jo preucsli na Opekarsko cesto v h!šo št. 47. kjer so ji nudili prvo pomoč. Josip Krizma n, Stranska pot 19, pa je takojt nedaleč ob matere, zapazil na vodi plavati hčerko Oretko. Potejfnil io je z vse-mi napori iz vode. Zdravnik dr. Derč je trio^el konstatirati le smrt utop-Ijenke. — Smrtna kosa. Umri Je 18. t. m. v deželni bolnici g. Ivan F i n k, pisarniški ravnatelj pri delegaciji minstrstva finante v Ljubljani. Pcv-^reb se vrši danes ob pol 4. uri iz deželne bolnice k Sv. Križu. — Na Fesenicah je dne 19. t rru umri sr. Ferdo A r n ej c, posestnik in lesni trgrovec. Pokojnik ie bil ustanov-nik in dol poletu i odbornik ondotnega Sokola in požrtvov^alen član vseh tesniških narodnih društev. ZapuSča ženo in hčerko. Bil je na Gorenj-skem splošno znan in spoštovan. — V Novi vaši pri Blokah je umri gr. Franc L e n a r č i č. posestnik in tr-eovec. Pogreb je bil v nedeliou — V Onštanju na KoroSkem je umri Vras«. Abonma E. — V nedc- I lio, dne 21. marca poi>oldne: »BeneSld ti-govec«. Izven abonma; zvečer: »Golgota«, slavnostna predstava, i2ven abonma. Gospodarske oestt* — Na glavaoj tlmritM »Cmeittf d. d. za Portland Cement u Splitu bilo je zaključeno povišenje dioničke glavnice od 1,500.000 na 3,000.000 kmaa. Ovo ledino naše podnžcče, u kojemu |e uloien feldttt-čivo naš tlomačl novac, te koje imade tvornica cementa na kramome položaju bliau Omiša, nakanio ie znatno povećat) produkciju. 5to biiležimo sa fadovoll-stvom i nadamo se da će naš? ljudi rado uložiti svoj novac u ovo poduzeće, koje lijepo napreduje, I da Ć9 tako zapriječiti uštilfanje strano« kapitala, čuje se, da će supskripcija biti otvor««* početkom ožujka a da je garaatovana po posebnem sm-dacatu. I9S1-^S Drnf tvciie veHI hi lirlfcdlluc« — Rojakl In rofckfrife iz zato-denesa in Modrdtaeca ozeml^a! Ker se jutri, v neđeUe slavi v celem našem kraljestvu dan vdikesa 290* dovinskega pomena za našo ožjo domovino ter se tega stavtia odeleie vse stranke, vsi stafi. DOiMjanio vas vse, ki ste te zasedenen oziro-ma neodrešeneffa azemlia. da se za-nesljivo udetežite sprevoda, kt bo ena najimnozantneiših manifitlacil kar jih je ftflo đo stdal. Dolžnost je na$a, da se vđeleilmo vse fn yA Zbiraiišce ob pol 9« uri pred magistratom. — Mar. dr. Detelakov«, Masa Gromova. ~» PoKhrt Vodstvo »Družbe av. Cirfla in Metoda« V LJtobijanl poziv« Ua vse p. t. odbore C« M. podnižnic v Ljubljani in okolici, da se po svojih zastopnikih odeteie intanovnega zborovanja in mantfeatacijslcega ob-hoda »Jusrosioveoske isatfce.« ki se vrši dne 21. tm. ob ML uri dopokbte v Unionu. Tblr*R&* ob pol 10. mi v družbini pisarnl v •WwocL_ik>mH,€ Iafctia iliirtl ZHmVHm m dvorac« Oowo rišču glavne pošte, od koder odko-rakaino korporativno na Vodnikov trg, kjer se predružimo društvu drž. nameščencev. Zbfrall&će Z\(M& jusoslov. zelez'iićar« lev dne 21. marca ob pol I a pred Bavar* ?kim dvorom. DruStvo od korak a z godbo na čela na manifestacijski prostor. Vsi zvezarj! polnoštevilao na shod! — Pred-sedstvo Z. J. Ž. Dam« «e ooozarjaio, da zmi žensko telovadno društvo v Ljubljani tuđi dam-sko telovadbo, katera se vrii vsako sredo od 4. do 5. popoldne v telovadnici i. drž. gimnazije. Vpisovanje se vrši fstotam. k Pevsko dniStvo Ljobljaiiski Zvon«. F. komorni večer sodahiega kvarteta Zi-ka se vrli dne 6. aprila t. !. v veliki dvorani Narođnega donia. k Zadrvga lirojaćev itd* ima svoj redu) občni zbor futri v neđeljo, dne 21. t. m. točno ob pol 10. dopoidne v verandi hotel Llovd, Sv. Petra cesta. Prosi »e mnogo-brofne udeležbe. Načelstvo. k Tura na Zmkato in Srednji vrh. Čla-ni osrednjega SPD s© odpeljemo z gorenj-skim vlakom v sredo, dne 24. marca cb 7. zvečer do Kranja. Prenočimo v Predvo-ru. Kdor se prtđražl, naj se prigTes! do 23. marca, da $• zamore preskrbeti zado^tno 5tevil« preoočršč, — Pole« stalne gortške družbe vabimo inči v«e Podcorce in Za-sorce do Podnarta. — Planinski pozdrav! A. D. J. T. pozivlja vse- slušatelie teh-niške fakuVUte, da se udeležijo n?aniiesta-cf| povodom ustanovitve »Jugoslovanske Matice«, v nedeljo 21. t ni. Zbirahšče ob pol 10. dopoidne pred unfverzo (deželni dvorec) k Pevsito dni8r?o »Slavec«. Vsi pevci in vse pevke se ndeleže manifestacije v nedeljo 21. t m. ob ustanovitvi Jusoslo-vanske Matice^ Zbiraiišce ob pol 10. pred Narodnim domom. Spfoiao sIot. žensko dntšrvo vabi vse članice, da se gotovo in v potnem števlln ndeleže sprevoda v nedeljo zjutraj. Zbira-mo se ob pol 10- pred magistratom* — Odbor. Telefonska in brzojaona poroCfla. VPRAŠANJE GLEDE PREOSNOVE KABINETA. Beograd« 20. marca. V četrtek zvečer ie imel parlamentarni blok Protić - Korošcc - Laginia posveto-vanje glede Smodlakovega predloga, đanaiseuevtralizirapred-sedstvoin ministrstva 24 notranjezideve, Za predsed-nika Je bil predlagan, kakor je znano, dr. Trumbić. Potoflcfjrozrto je bilo včeraj dopadne znano, da bo vladna skiipina predlog odkkmila in Protić se je izjavil naprara zastapnikom demokratske sajedmee. da je vlada pripravljena pogajati se na podlaci nove osnove. Pod »novo osnovo* ie mišljeno, da ne kaže za predsedstve* no mesto in za meste ministra za no-tranj# zadeve določki nevtraJnib oseb. Demokratska zajednica je imela včeraj dopoldna selo. na kateri ie sklenila izreći obžalovanie nad vlad-nim korakom, če ie vlada odklonila TrumbkSevo kandidaturo, in da se DOgaja z vladnim blokom na podlaci »nove osnove«. Fonmria za nadaljnja pogajanja ie tale: Vladniblakdobi pred-sednika,demokratsko-$o-cijalistični blok dobi ministra za notranje posle. Obdosebimoratabiti tak« Snu da sta za obe stranki SDreiemliivl V krosu demo-knldtt x*Jednict te smatra, da ie Smodlaka napravil vsekakor veliko pogreško, da ni dal svojemu nacrtu zadostne rtalne podlace in da je bil njtffov korak gJetk oeeb^ 4r# Trura-bića Mpripravljen. V vratah nekmte-rfli demokratskih podancev se preso-Ji ta wti korak «R oeprtmttljen ter se oni odreka sađostna iskrenost Skupina Protić * Korošec - Laginja p« sprejema naše veliko odgovor« no9t z ođkloolHrijo to tako odlMtae tn absohitno nevtralne osebnostt Iz-votitev Tmmblca za predsednika vlade U nm dala pri lastooaniu v naiib zonanJepollHčnJh fnteresov po-trtbm oaglai ta laile ttaBSCc^^aprain da v jadranskem vprašamu zastopajr> auto PrUnord (Slov«ut kk Hrvatt) nepopu»tljivo stališče. 4oAn bi M s Srbijanci v tem vprašanju dajr> UH^ docovariatL V Trumbićevi osebf bi bila UraJcn* v zumnH potitilU mmi-festadia z« absokitno. edmstv«iv> poimovanje vsega kralfestva glede tega vpraSanja in za nepregledno škodo v tem pogleda vrarzam od* govornott skupina Korogec-Protić-Laginja. Dr. Trumbić ni bil kandidat demokratske zajednice, amoak kan^ didat kluba ikvtralnih posUncev qo# vodstvom Smodtak^ VREDNOST SREBRNEGA DENA^JA V AVSTRUL ĐunaL 19. marca. Avstro - ogrska banka je dobila pooblastilo, da Upla-čuje za 1 kroiio v srebru 23 kron: za 2 kroni v srebru 46 kroe: za Detkron-$ki srebmik 119 kroo: za soldinarski srebrnik 61 kron in za dvoffoldinarski srebmik 122 krom (To velja seved* samo za Avstriio!) WILSON NAMERAVA SKLENITl ' SEPARATNI MIR? London, 19. marca. *Daily Clirc^i nicle« poroča \z New Yorka. da naw#*j * rava predsednik Wilson prijeti 41*» rektna posaSania z Neračlio za sotw»»; rmtnl mir. Tuđi z Avstriio iu z Madžaftj sko bo Amerika baje sklenila seuaraM no mirovno DOfrodbo. BOLOARIJA IN TRAKUSKO\ VPRAŠANJE. Sofija, 19. marca. V Narodoem %oi\ branju je podal ministrski nredsednik! Stambuliski deklaracijo, v kateri je isvj javil. du Boljrarija ne more dovoHii v{ to, da bi se Trakija prisodih Orflrj. V^ svoji deklaraciji tutfašu, da bi Wfef takšna odločitev kršenje mirovne po-; godbe, ki bi je moral bofgarski uarod smatrati kat provokacijo s strani zfe; vezuikov. V slučaju, da bi zavezniki u| resnici Trakiio izročiU OrSki, bi boW carska vlada ne mosrla odsrovatiatt 7M' posledice, ki bi nastale vsled tejta na-' silstva. ker je čisto gotovo, da bi s^ bolsrarski narod % orožiem v roki uprli taksni ureditvi tnikijskesra v^ra^aniaj — O trakijskem vpraianju piše tnđfj ^Preporec«, glasilo danokratske strar^ ke, ter nasclaša: »Ne ntocemo trpctl^ da bi GrŠka raztegmila svojo oblast do; crte Eiios - Midia ali ćelo do utrientj linije ori Cataldii kier Da tboČe fU4r; šib bratov izza balkanske voiae sfsli nevzdramnl sen. Ako se TrakHa izro© Orški, bo to na$Hstva» kl ga bolsankll narod ne bo mirno trpei.« FRANCOSKE ČETE ZAPUSCAJO ALBANUO. j| Mtton, 18. marca. sCorr!ei%/đcK serac javlja, da so franeoske Sete sari pustile Skader in izročile to raesto AV] bancem. Tuđi Korice izoraznjujei^ Franeozi In io izrače albanskim ohlar,1 stera. T*1 SoholstDO. Poziv t|rtMJwytiliii sokolite <*t»-j štvon in dreštrois r okoHei. V nedeHo^ Sdne Ti. i. m. skflonie »^090»! slovsnska Matica« nstaaovaJ zborov-anje okroiia Ljnbljaaav^ Ob tej prilflrt •• vrSf vdOm] manifestacija vseh nfimil^fc | dl Porfvllan» vta, da sd m manifestacije ađeleflte v k»! naiveči«m Stovfln ▼ kroMk\! Sokolska društva se zbirajo ob pot 10, 4m>] poMnt pr«d Narodnim domom, odkodar1 odkorakajo na zborovalni prostor. ObCnl zbor Slovenske Sloveoakc Sokolske Zveaa^ se vr$l vxhc tome v Harodaeni do—t»j Zdravo! StardHnstvo Sokolske^« Sava«! 5HS. Slovenska Sofcotta Zf»za. Občtd zbaf] Slovenske Sokolske Zveze se vriH nepre-j kUcne v nedeljo, dne 31. t a. ob pol loj đoooMne 7 Narodnem domu v LjobU«|.| Dotlliost vseh dnjštev tn tup je, da o&>] peilitjo svoje deJesato na stoivvanH, af; bo4* sklepalo o zelo važnfh sadevaftuj Z4r»vo! Predse4stvo Sfovenabi SckdsktT Zv«t, JE,.a HpnmlzflcQfl* i f Spfošnm sospođartfca zadraga srt SSov«iti|o v MvblfaaL V poti«rehra«o> dobe 3 kg mofc© ml ostbo po aiižani ccol ta 1 kg 95 ■ffl'^ ceni. Posodo za med je prinettl s sabol^ Delitvenl red ie slede«: V ponedeliefc, dn» 22. mare« st 1—150; v tocek, Dredpi$a»«f a rada. t TaJaila bmso. VnorčevalnJoa a» aff<»o in mast v Llabliani be »f*4ajala m naMlo, dna 21. marca ftar v poMMja^ im & marca na prat« atojajd te|e^ MM Kflofram snredniega mesa velia ft lm« ter kflocram »dnieca waaa |f K. VmM stranki aa bo ItroSo mUvafi t I« £& Ofavnl iredriKt r w Rat«* Puttosliff|#E Sfrm ft.______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne SI. narca 1920. Uet. W. Vcfja msSaU SeJfltflcov je napro«laj. Poiz*e se: Jeranova ni. številkm U____________________10424 lm kuto Mije» mrt Mi po 5.50 K klg pri tvrdki Mihael Oma-ben ViSnja goriv___________ 2069 ta kuto *iiM j;%z £ oremu plaCila: Wdss Mhto, kovaški mojstcr v Ljubljani. 2084 ffritt 9 letno zdravo dektico, botjše gHllli rodbine od dano dobri, pleraediti rodbini za svojo. — Pomidbe: Drago Bi2al, LJmbljana, Rimska cesta 11 |w_ gafci v sredini mesta, brcz kn-lift WU hinje, pripravni za pišamo, se zanienjate za dve sobi s kuhinjo, če tuđi bolj oddaljeno. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2091 TW*4fi m Ini« v Spodnji Šiškf, Planin-PFMB SE BIS3 ska^esta št. 197. Po-izve se v Ljubljani, Poljanska cesta U. v gostflnl. 2090 iupTn psliojaraeiift iSSSkt?L lanenim popisom in ceno na .lmpexa f retar trg 10, Ljubljana. 2023 IftfliM vc^c količine na vagone: ielo-1 niPiD ve deske. materijal (gradja), late, kolje za vinograde, apno, oglje in plaćam najvišje cene. Ponudbe pod Vla> dlaftr Itko*, St»parfl (Vtjvođina). 1995 #4*nMt vzkliena cena posameznitn predmetom se doloća njih cefifina vrednost. NajviSnji ponudek je treba ptačati takoj v roke podpisanega sodnega oaiuarja in zdia2ene predmete mora zdražitelj takoj odstraniti, Dr« Ksri SClmldlagir 1. r. notar kot sodni koml$ar: I Ogliikova kislina I I in kisik v cilindrih, galun, boraks, vodno steklo, svin- H I čeni sijajnik, svinčeni sladkor, salmijak sal alcali, modra H I galica, žveplena kislina, grafit, mavec, mramorna moka, ■ ■ prašek za pranje. I I Grenka sol, vinski kamen, karbolna kislina, salidlna H I kislina, oksalna kislina, natrijski benzoat, natrijeva B I žoltokrvna sol, pariško modrilo, glicerin, želatina, Um, ■ I gumi tragant, metovo olje (ol. menthae pip.) ■ ■ Na skladišču pri tvrdki H Ing. MILAN ROJAN I I MtaMk« HiiMtki sa lM«l|ak« tatutrlf« I I lasr«k, ealava aliea 37. T*l«toa U-03. 5 ^BHBBBBBBJBBBBBBBB■BJB]■■|^^H^^k%i^^HMMMMH^BBBBBBBBBB^BJ^BBBJ^MBB^BBb^BB^b^^^^b^H^BO ■^- - — —..... — STlBi u deželi, "S^^0 3—4 soba mi in vrtom. Ponudbe z na-vedbo cene pod .Oottviiia 20M" na uprav. Slov. Naroda. 2009 4 Pm jSfOBR fIZC garrHtu^a se proda v trgovini Alo|slj PavMhta, W«tt«v« alta 2017 Bvftia M enonadstropna hISa v Ijub-rHli SE Ijanskem predmestjn. Poizve se pri uprav. Slov. Naroda 2066 Les, rezan in tesan, kupim na vagone. Ponudbe s ceno pro m3 na AnonCni zavod Draft Beaellak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2061 Sa ratflii i h) w f: r,i; m: riboru. Ponudbe pod .,•—tflni 1974' na uprav. Slov. Naroda. 2039 Knati fstttfnfe, kujttt hrm, solidno in trpežno dtlo, piiporoča Jaktt Kralj, fHlar, Zelezi ti. Ooreijtko. 204' SUN tu iieviia Tz^g. liarskemo mojalni, če mogoče takoj. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2067 Cebule veTjo množino imam na proda). Kdor jopotrebtije, naj se zgtasi pri Jakob« Klemenčlto v Mezgovdh pri Ormoiu. 2042 ■ immmmjk^ Ždl Vltoptti kot liti 1 Upm 15 letna dekllca, ki Je Ji-vrSlia ttbirurediio ljadako Jolo z dobrim napetom ta trna veselje <*° *^°: vine. Ivmbb BavAbII« MaVi Wf§ PfJ L—a ifHUm taX___________ »»3 eventualno pioti dobri hrani ia eno oacbo. Ponodbe Ppd^tajbktfi WHm na V globoki žalosti nama nj amo vsem »orod nikom, prijateljem in znancem, da je nas nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast .gospod Franc Lenarčič danes po dolgi mučni boiexnit previđen s tolažili sv. vere v 79 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika bo v nedetjo dne 21 t m na domaće pokopali&e. Sv. male se bodo brale v Župni ceikvi na Blokah Naj v trnru počiva! RmfU, 19. marca 1920. ftalafa)« oitalL b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^m^b^bv^bI wmtmwmmwi^^mm^mtK^^^Kt^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^u _____ ______________^^m^m^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^B^B^B^B^B^B^B^BBBBBBBBBBBBBBBB^B^^^^^^^^BBBBBBBj t I I ViuiglobokepžalortiiaiiirajamTienao^ I I ia znancem, da je nad vae ljubljeni aoprog, goapod I Ferdinand Voh, I dne 14. m*cM po dolci mučni bolesni, jwe*emfi «v. zakramente I I za omiraloč«, v 31. let«, mirno v Gospodu zaspaL I I Poireb ić Je vtffl v tortk, loCfSa t L ¥ loJMBen kraju I ■ ▼ St B|n pri Velenju. I ■ Bodi nm oteanfoi Mag tpomtii! 21111 I v fc. t* pri vm* u. «dca i9oa I I ŽaHola mmmm ftk I „SAVA" lesna trgovska in Industrljalna dražba v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je nje član in zaslužni odbornik, gospod Ferdinand Arnejc lesni trgovec na Jesenicah včeraj preminul. Pogreb se vrši v ponedeljek 22. t m. ob 10. uri dopoldue na Jesenicah. Bodi ma časten spomin! V Ljubljani, dne 20. marca 1920. 2U2 Odbor. >tev>6g' _____________________________________.SLOVENSKI HASOD; tmtLmuca tm . •*-„. , PatrtUHn psa rata hamu Kdo pove apr. Slov. Ntr. 7\0t nudi tvrdks Missla, Potičaae. 2073 tlmmuđi dobro mlekaiico »po teletu* tViaVOt in več mlekarskih vrčev proda M. topreC, Boatajska Bela. 2077 KLAVIR *e rabljen ali star. kupim. — Naslov rovfi uprava »Slov. Naroda«. 2104 Pozor! Će ho£e kdo na Stajerskem kupiti kuko hlšo ali poscstvo, naj ^e obrne na pišamo nepremičnln: Zagorski, tfartbor, FSrbergasse 3. 2075 Poprava priimka. Javljam, da se moj rodbinski pr!* mek glasi pravilno Koprivo, ne pa ivoprivec. Črka *e« mi je bila svoje-asao od vojaške oblasti vsiliena. Anton Koprive, >087 davčnt ofiajal v pok. Izjava. Za natočila in predaje, katere nis^ pidpiaane od Ivana Kcnda, Marije SCenda a'l upravitelj Fran Jclovška, ne pre-vzamem nikake odgovornosti, trsa Renđa, posestnik, W8$ Bled. Zenttna ponudba! Gospodična ki ima na prometnem kraju đebro upcljano treovino s stanovanjem ■7 pritiklinami, dobra gospodin}« neo-nadelevanfe prpteVlosti. se želi v svrho ženitve seznaniti najraje i trgovsko na* obrađenim gospodom iz boljSc rodnlne ie pod 40 let starim; zahteva se pri-.nerno pretnoženje. Reflektira se samo va obširne dopise s sliku, katera se na rahtevo vrne, ki naj se posije do 30. marca pod .tajnost zajamčena* na upr Slov. Naroda. 2096 ffAiftttnr gimn. nb't i§če primerne SiaiiSnSr službe, najraje v dalmatinskom Primorju. Govori Slovensko In nem$ko perfektno, hrvatski dobro in U- ] £č!no za službo dovoljno. V slednjem -iczika se hoče še ispopolnlti. Pod 3v«t I« bil dalje časa rat. podčastnik, nato ] na vodja pisarne pri nekern večjem od- , delku. Nastop službe na željo event. itkoj. Ponudbc pod »Dotira mot«/2O76 na tipr. Slov. Naroda. 2076 1 bstoječe Že 20 let v komitatnem mestu I Hrvatski, se išče dober fotograf kot j' komDanjon. Kapitali ne potrebu je Posudbe se prosi nemško nod šifro VeiĆik' ns. anončno ekspedicijo. At Matelič. , Izbijana, Kongresni trg 3./T 2099 ( Pisatni stroj, NeckarSulm j motorno kolo in= aram©fen i Hmi j j>e proda. NaBlov pove upr, Slov, Nar. j Prela •* * LjoHlanl moderno orejetit | Ponuđbe na upr .Slovenskega Naroda* i ped .Koderaa vila". 2071 Stanovanje zastoni I v zdravrtliko prtporočenem tnestu na Go- J renjskem, obstojeČe Iz 5, kopalne sobe, vseh pritiklin vn električne razsvetljave, «1 darn za veČ let dotičnemu, ki mi odsto- U pi svoie stanovanje v Ljubljani. Ponudbe jj se prosijo pod .Zdrafje" na Anončno II ekspedicijo AL Matelič, Ljubljana« Kongresni trg 3. 2100 trabHo" na iirei oblni zbor kranjske dež* vinar, zadruge V smislu objave iz dne 29. febr. 1920 se vrši dne 22 t. m. v ho- f telu Union ob pol 11 uri drugi m izredni občni zbor. _. V Ljubljani, dne 18. marca 1920. Naćelstvo. ^ Vabilo I na 21 redni oii zbor, Posojtlalo* za LoškliHitrk9 Drago i in Travo« reg. zađ z boosb, z«v*, I ki te vi3i I V aeđeljo, dne 28. mare« 1930. I ob 3. uri pop. I v pro&torili posejiloice v Tnvtfkt. | Pievii red: '• Porodilo načelstva- 2- Porodio nadzorstva. I Odobrenje rafunskega zaključka za ieto 1919. :• Voli te v nadzorttva. 5. SIućanostL V Travnika, die 12. atret 1920. | PrlpoBiba: Ako bi U občni zbor ne . ofl sklepčen ob na:ovedanem Času, se jršl čez pol ure drug občni zbor na 'stem me*tu in z istim dnevnim redom, J k> bo velJavno sklepa! ne glede na ste- • vilodclezW m ; Pisalni stroj. Remington Mod. 7 se proda. i Naslov pove AnonCnt zavod Dragt BestUal Ljubljana, CanUrjevo nabr. 5. žoS Bosat postranskl zasla žekzadamelngospode VpraŠanja s poŠtnino za odgovo na i. MtBil, Wlea V. ItoU bergfasso 12/10. 211 liiii mreža in stebrički za ograje se dobiva v vsaki množinu Zanke in viso kost po želji. KPnčtvničarstvc Anton Kremtar, 4t. Vid mttt Ljubljano. 20: i Gostilna in mesarija se takoj proda v Mariboru. Po-izvedbe: Pisama dr Kren. Maribor. Tegetthoffova nlica. rio n Fraa Mmi Mi mm, priporoča pris'na rtlcCa lo Hola ?ina do ugodni dnevni ceru 511 Tpio Dioničarsko Bitve u Subotici. L Arpad ulica 15a. Ravnatelj -djetovedja Mate Jerkorlć. T8»«H;nja Crnica tnt teiefoa: 893 E 1.000,000. Telegr.: Llgnum Kupuje t prodaje svakovrstne plodine i robe 2a svoj račun i u komisiju. Bavi se importom i ex-portom. Obavlja svakovrstne trgovačke poslove. PHma zastupstva fBdoEtri'alflih vodnittz. Kot tehnični svetovalec nadzornik se priporoča strokovnjak za velika in mala podjetia Jelciuc, jeklene io kavti-ske slrohe, Csnutki za postavi ev tovarn I. t. d. F. Ber?ctv tovaraiihl rsv-aaftli, Žrelec, Korottao. 1S77 iTmTkTzflirojfl r. a. s o. s. v LfnbJ(sjil ima svoj rudni oii ik lee 28. raarca 1920 e& %10 ori iopclđoe t maii tfvorani Hotela .UritOlf* a aledečisa dcevnem redon; 1.) Poročilo načelstva, 2.) porodio o računskem zaključku, 3.) poročilo preglednikov, 4.) razdelitev prebitka, 5.) sprememba pravil, 6.) volitev načelstva in računskih preglednikov, 7.) slučajnosti. Slani Zatiin§e se vabite, da ie ob6nega lbora zanasljvo ideUia, Maželstvo, im (9umi| Plrelli Michelin Goodrich IBT dobavila takof "•■ I. GOTCC, mtiian. B^B^^^^^^^^^^^^^^^B^B^B^B^B^B^^^^^^^^^^B^^a^B^B^B^BM 1 ny jg ■> gamafo ^^^~~ m m mwJ Vkttalogavwth bfo- B^^t^^BBBB^B^B^B^B^BJBJBJBJBjBJBJB^B^P^ snas VUSab« =■*■• f ELEKTBOM ATERIJAL 3 ai ■»***— IH ft^BBA l«^imA_ ifghMaa lBBBjBiaw atA^ ajaaai* ■ - I engros i elc«port. I I WALTERtw^£^ IBI^tljnintefEmr. «1 I a Tomasović i Visković ] Zagreb, palmotićen 22. Tele/M 12-M. Bnafati: -to«avU" , Veletrgovina vinom, j prepomča svoje bogato skladište Izvrstnfh dalmatinskih, ba-i natskih 1 hrvatskih vina. 1501 , I Bez konKurenciteiVZS^^^ 5ez konkurencije! • I JL'OOSIAVINSKA INDUSTRIJA PAPIRA i TgLEft.BR.e-3a GUSTAV SELICMAMN rccw.0m.0-3e I B^ojavi:^Jip-»4lk3!ičeva 3. ZAG^EB^ Nikoli£eva ul. 3. ' p Haicene'Sđ dobe« in bofato iWa b ramue ejw»* _* ■• *^^^^* ^^b^hvbM ^e^Bflf vBk NuCfli Vas kvii iteai? ^^M^&jJf^ ■eMHB» HM Hl 9SBCHHV#i »e^HBB^^BB^* • jB^^tf^BBBBT »t»cac tr* keMtieta ajpi 11Hl ?, m^^đj^^M \ 9aIMm S* IbaJf fetJBjpt Hm ^^^^^^^^^ i £efflc Si Ki| j_gi'^ p»- ^^a^a^" i - . — -^________ IJNti • I. reieric* bcbUM ii*f7« ta imte« WmT^m% ^ **»<• sa fago. Po- nadbe s cenona naslov Ivaa Utka, I iawM parkatav ta awma tan, fcisUiaM, BUt«ik#Tm mila« at. 4a. m _____________^^ 1077 I Kopl se nov ali star Se dobro ottfaafen parni tcotel, .« stoječ, pribl. 2 in po! m visok, 1 m * širok, do 4 atm. onHska ter opremljen - preskusnioi certifikatom. Poouđoe na Dd. fjitf. > iatfeeai, Stajertka. 3041 a- Imadem na zalihi JI vile vagona sohog drvenog ugljena, — kojeg mogu postaviti u Sisak. Daljne upute na adresu: at|«paa BiHMt Pokopati« tla Zieačiaa. 1992 ^ Drva-2 po najni2jj ceni mekh« ta trda vsako < množino pripeljc na dom družaa ttln- pti* Maarova hliav iraHav tre iitv. 10,1 Mtatrani*. 2002 Ut se na lromctnem kraju t nerru, ' jProdajalna i $ stanovanjem 10 kuhinjo, tuđi v Srbiji II Plača po dogovoru. CenJ. ponudbe na J uprav, tega lista pod ,9r»ija 20M* I jGostilno J vzamem v najem ali ua račun. 1 Naslov pove uprav. SI. Nar. 2057 Kiifonilii |a korespoodent iranooskl, italijanski, slovenski, nemški, z eksportno prakso v inoxemftvti, želi premenitf službo; na- -stop mogo* takoj. Poandbs pod „Sa- i lam Said/2054" na vprav, Slov. Naroda. « Naprodaj' vsied smrti lastnika: juridične knjige za !., 11. In DL tzpit, fotogr. uparat, mož- m ko kolo, oblck«, čevlj!, knkilo, flavta, ■ citre ro drugi predmeti. Naslov pove l J Anončni zavod Drago Bescijak LjubU- ■ na, Cankarjevo aabr. 5. 2037 *~ Ivsake vrste te-san, žagan in ■V M okTO^li **P} v$a* a ■ ■ ■• ko množino ' U 1 Malenšek M. I Ti ll hsotrZec o . mm Maribor.'; i Prodam ali ■ zamenjam novo kompletno peč za sušenje hmelja, f ■sirima, maj ». as. mahu H (ie); dcake, Uamc, kostanjev les, gozdove , in oglje iz mehkega in trdega lesa ku- Lj Ipl po nafviljl eenl vsako množino dražba m \6m I. iiibi bal I s#lsstma B#fCfJui stav%afl fsfcaer H HvMIaaia, Bliac|«Ta ul, 7. I falSaf^iriJSll^r ^alr7 I (vodnik oll- X^\\ I * ■ • j . A BS) 1 ^k^ 7 Vakinslie Me t ^■^■^■^BUB ^^s^k^B^BB^ŠŠ^k^B^aa s^BkJB^B^^fe^a^^k ^h^ _^B^_ '^LI^J a ■ ^ a mm a^^BB^ ^av. ^^Jg HHBO bB Ib^b^A B^B^B^B^afsm :: I. Kralnc, kpA MM L nj Drva B ___ _ J e#Bliama, «o*arl ta pHpal|a asa Um SBUOniiAK, atalatNajftj, altaa SI. m _______- -r . .- r-|f--ffj iiiV^^-in-TJff'' Kolesa rabljena, kupuje j. gorec, Ljubljana, Gosposvetaka ceafe 14J Vsakovrstne slamnike,! rariHne tofbke, predpražiHk^ slamnate šolne in druge pls* tarske izdelke priporoča po primerni ceni g. vgovceai Pranle CSHAM, tevarna sImk nikov v Stobu, poita Domislili pri LjnbljanL 177^ Pnrl Zatelcffl? im luv Kdor 2eH kiipiti prima imtin bukova drva' po nizki ceoi, naj flh aaroči pri .C9»i TtALI DtV Altadjeft cesta It, traaval? ska Httaja: Sv. Felra oaistv. Poatrefbc: točna in kultntna* \S0 atr^telk, jf %msj «klfjpa^ ajajprnl— iz ttmefnega ka^ na i. t d nadi V. ■•ffjnaV * «»» LfsMlaM, B«m Iraka aatai t> |67f! Slamnike inklobukei w^^P«» »■•^ ^^B^r^^B^^Ha^B w p^VBS9^B^B^BajBJP{ rfUji CBHB« tOVIfM •tHBBftBV tf Stota, poita Doadala pri UmmLi EovilaTlo ta Ttrftm. v Pitirnd ulici $t 5, kftr so na rupolaajn tndE oajnovejii vsorcL ^r! Hir barva proti rji, phxnauo najbofjM Dljnata barva 2a pleskanje televg nih predmetov, to je inosto^j ograj, streh in dr. V zalogi pm tvrdki Brata »vrifl &|«ilfaB%1 IHkloilfteva ceata 4, kateta ?revzame tuđi pleskaaje omen)#« ilh predraetov. 1899 „NADAU tvornica dvopeka ieumann L dr. Zasrett Prolzvadlai I ecivo z» čaj. Zatiopatk aai Kranjsko ^ L- J e> ž? e> 1^ .jubljana, Stritarjeva ttL 7. 999 [: Prima tosmdn: 1 :::: dm ::::! I vsabajih »Uiiip I I Kakao ' M I ■'■■■I amaB|A«^A*lr aV I S^wJak ':ft I Saiinpaail^o ?» I Kosili« :fl I Dltavo ^ ■ I PatroAfUtelid % ■ I in. FaHaai, ijBMJiia I I RailMallHa UA flslSaM bnlia^£aai H I od 5 kg naprej poatniae prosto. ■ sfr»° *♦ SLOVENSKI NAROD*. Podrnžijca kniOhieoa zavoda o tniriii ii obrt i IjiiM gs«^ Pr*fta>ritova ulio« fttev. 80, v lešinom poolopju. Protfa|a ii Bataa vraflBoatetli paalrje*; >nm ■BjaHlai šprica ii ottrta iafalaw z vettae rootsljo fretaniti efektov; eaataahraaBa (Stfe-Depetits) pod listtin nklepon strank; krotiti m BTOtalBri vsake vrste: lnkaee in eakattt neiit: nakaBlla hi lBBlaaftla bi vsa tietta #■, la laomMtva: m*m*»m kMaU*«* ■!««•• «m^u. 4*.»nlh «iu na knllžice in tekofl račun i. t. 4 gKf VINO 10 0/fe belo, benaško, ietnik 1918, 8*5o/b, belo, bintSko, letnik 1919. Obe v.st *te dobrega in zdrave ga okusa, brez kaline. 10 5oo, crno, dalmatinsko vino, zelo fino. voljnesa piiietaega okusa, 8*5* o belo Staje-sko, namizno vino, s pii-jetno kisilno, 7'5*/o belo, hrvatsko, namizno vino. V zor ci se ne pošitjajo. Za pristnost ponuđenih vin jamči Gospodarska Zveza. Gospodarska zveza Vinski oddelek v Sp. Siikl. Čisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Cljovlč, Houn Građlikn, Sluvonila, „ALKO" veletrgovina žganja, družba x o. z. L|obl|ana, (Kollzeg) tel. lntemrb. 131, Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in liker- jev po najnižjih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjemne cene! Sprelmejo se zmoiai zastopnikl za Slovoni|o. Domaća iioriiu rublja i I lagnb, Jelaćlfov trg »r. 2 L kat Sobal odio «1* tfrovdr^ samo na veliko prcporuča ^ bogatQ sWadi§te Malko rublje svi«™«« ___ „ f „ .. . , MajMdafctano robo «, razne vrsti košulja, gact noC- fcao IcsWh tkani potstava sviJa iih košulja, orukvica (mekanih man- sifona, kretena, zefira, pamučnih i lete, 1 mekanih ogrlica končanih tkanina Ltd. Naručbe pouzećem obavljaju se kretom poSte. Skaboform se looel đobifa! *rx>ti srbenju, svrabu, lišajem. nečistostim kože zahtevajte v naj-rfižoji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. flesdu originalno Skaba/ormovo mazilo. It maže, ne pnšča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-Onsu Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubijano in okolico ■i 11 p— uprt Zlatem jelenu „IV. Bfarljtn trg. —------- IH n Ponujamo za takojinjo dobavo i: U I asamo sa cei« vago«« II J dd/d^4/«. originalne atneriSke prvorazredne MODRE GALICE, 1! n T28/inO% orig. ameriSkega in angleškega JSĐ '10A VATMOIIA. IJ 11 99/1CW0 sicllianskega ivepla, iveslen. praha tve^U v kostt, II II dalje: kolomas, kol«fosl|«, galna« fcoraks ^0°/9| ootova || || Usitne, parafin, »agi. 1« amar. trto mile, kakor tuđi II s kemltee oreliveđe in »mrorlae vsaa vr*k samo iz preko- Sj U morske prve roke. || ADIFafV" keoriskt ia^ustrlji ia trgtf $k» del- II ||U II 1 £l II 1 nisko društvo. |l Centrala: VICU l.y FialaohiNark« 1. 1482 fl Ltstne filijaike: Ti-at, Genoa, Ba-4h^ B«a1ap««t. || V Prfporoča se ^B I izdelotalnlca in praoblikovalnica slomi- I I kov in hlobukov za dame in gospode I |P. Barboričl M UuMlaa«, Mastoil trg Ma«. 6. ■ I V«Uka isMra a»4«l«v aakMcatt dnriktr, ■ ■ aaaaaas stnMdk ta talmlb ktoMtov. aBaaaac ■ H Popttvita točno in po zncfaih cenah. ^| Samostojen knjigovodja starejša moč, obenem tuđi dober korespondent se takoj sprejme pri večjem trgovskem podietju. Ponudbe na LJUBLJANA I, poštni predal 163. 2005 11 Svece ,Miraii y£ v omoti h od kg, X kavo« modro galico K figlce, Iveplo, ^ koruio9 oves9 ; V ItlOKO ^ ^m in ostale zemeljske ptoizvode ter plodine prodajajo aaai«> V ±j na vallko po zmernih cenah * * j Oumltt GJivit, ft PitarevU k ^ Zagreb, ZrluJeiVaK 15, ^ 5 Podružnica: S8MUN. Ini. Tek 22-69, j™ X i i K x x lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ^'' ProM: ■ * %| m aUškmrmi tolenl, eeJesal leier I« letle, % |H etakltol teleHea fs Arevea. lrree)lteae«m ka- |H tarfo ielaiea ta erevet, ftelefesem kasa* ^M nm, keeiereltem ta fealesal aialmia, #nHlri ^H ta deteleatl, |e aa|WI|*e andatva sarama ^M seVavilu aalseraiaa v#4a l9Nfaika alaHaa1*. ^H Rogaška slatina m največje in najmodernejše zdiavitišče v Jugoslaviji, hld ote- ^^H raniia, elektroteiapja, inhafatorli, ginfnast>ka za zđrtvljenle, ^^9 kopell i ealflkeve klaUae, iolney smrečne, parne, zračne, ^^M soinčne kopeli in kopeli z vroCtm zrakom. B^M Vojaška godba (42 mož med njimi abcolvirani konsc rvat ori st;). L^9 ^ Za vsakovrstne zabave je priskrbljeno kakor v največjih J HKH svetovnih 2draviHSčih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni ^^H ^ venCkL gleoališke predstave, kino, izleti Itd, — Saslfa %4 m^ ^H H 1. amaja do 19. oktokra lttO. ^ ^H ^■a^ »tAVMATCLJSTVO. A# ^H ^ejaSaaaaaaaaaaafJai ^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaa* ^ai*—^gaiaaa»ieaaT^ ^»%lBBVBa«aaBam«aaaSRl^ ■I yeV%5l\W# II !! HedjunortrtnoTttovottoUD. JJ U ZAGREB, Boikovttava ul. 23, || ni. Mi, brzojavi: Oocos Zaarab BB bavi se kupovanjem i prodajom žita- II rica, brašna i svib vrsti zemaljskih II H plodina, te kolonijalnom i industrjjal- ■■ nom robom. lp ■fl Na skladišta imademo: kave, svijeća, flfl ■■ sapuna (Lanza), karoba, čokolade, čaša, ■■ BB dok se na pata nalazi modra galica, BB f>aj. porcelaaska i tekstilna roba. ^% ^SSBBSBSSSS^ lift se dobra izuežbon loillsouodlii za ČimTejSnii nastop. Pismene ali otebne ponudbe o« tfFBOaUT1 talmmlćao indutrl ako po4|otia, Amlka s e. s. v Lj«kt aal, Mleekarae** aU 4. I. aađatro^ša. Predstaviti se »e med 5. in 6. uro popoldne. Utotam se sprej-rre korespendentlitle, popolnoma vešča slovenske in nemSke steno-grafije tei stoiepisja in vseh v to stroko soad«jo?iri ptsant'Sklh del. 2046 ^ Veletrgovina ===== P. Teslić i drug, Sisak KUPUJE I PRODAJE: mjezovitu robu, vino, žestoka pića i žestu, žito, surovine, gradj« vni materijal, ugljen, kemičke i tehničke pro-izvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO 1 2038 P. va sageaUmuiska tvoraiea alaautlkav In klebnkev ililka Kosova & Kvas v Menglu (blvia pivovarna) priporoča svojo bogato izbiro najraznovrstnejših slamnikov, zlastt modernih damskih v vsaki množini. Maarobaa prodaja ▼ L|nb» ijsaJ, Ilirska Biloa 19. I« nađstrapje. Istotam se sprejemajo v prenavljanje stari slamniki in klobuki. Tovarna Barva "ak!v.^ JOS« RClth temlžno čisti o^ Liubliana. Poltaski nasip 4. SvetlOlJlM ZS&Zg. Podružnica: Selenburgova ul. 3 a^gaB^^asa^^^^^ ===-=== Podružnice »""■■—— Maribor Novemesto Kočovle Oosposka aL SS. 8umd trg iter 3S. B Jugoslovansko inženlrsko podjetje !! ennBe i Oi !• I inženlrslca plaartMi In atautmo i»eo]|ojt|oj I Ljubljana, Utoiiltart.2 Maribor, flktrmMinttl ft.34 Bntjtnl BUlovI: JV — ljia|ii J» — BaTfttr I tf^^a^A^^ki^at ■_ I Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presojt In startao iM^oiatvoJ Oalalaaaaat H I Vodne gradbe; Imba vodnih sli; pof)ed*lska ■**J^fffc I Beton* ždezobeton/ZeletM koettrmkcUav I K^aaafaaaaa^ laT I Zeleznice, ceste, predori, raottovL I fndnstrijska in gospodarski poslopjfc I Komerdf«Yfio razpeCavanje gradiva, orodja ta mdmaBpHfB tvativ I | Pozor! Velika razprodaial M n Uooden nakupi I I Radi pomanjkanja prostora ▼ lokala se rasprodeje Ttako- I II vrstno umetno cvette, kakor velika množina mirtnita ven- I II cev in Sopkov, vsakovrstno perje, aražmarji, palme, svil- I II nate evetlioe vsake vrste. Rraaai seroetal paloolaBi, I || nevestni šopki. Isaoloralatoa BBBOtBtti voeoov. I I IZaa-SBBBEIZ Ovellltepnai« Z3BBESIZ I U Viktor Bsjt g lalawguraowa ulica tt 6. LjubUana, I 8 Modni salon /^ Slull! - Maske © I LJUBLJANA, I I ŽMovaVa »I. «• OvoraM Irg % I I Priporočam veliko iibiro nainov«iiib BillMiHl hMmaav ai I I tepU u iiM ta aikUM. I PaBBBBBaaBaBSA^Baa^Bm1BjBBm^BB1BBBV-BBV1HBBBjBSaMBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aBaBiBHBi I fj UubUanska kreditna banka v Ljubljani m l^lSSu^iSISl^SSSioo^fciSaT'^ SlHtatiova ulica ilov« 2* "^wa»lfIa^wdno55!o^^CTonr^ II Podružnice v Splitu, Ceknrcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Čedu, Mariboru, BorovOah ter ekspozitura v Ptuiu. I Bar Spralaaia *aj| . Kopala at prodaj« vsa wnta »rackiortnih papirlav, valut I vlog« na kniiiice in tokoil račun I ^. M.kAtn«tnB1 BtMBJBjBT I