Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 36 Sobota* 5. maja 1934 Leto IX NemSki faSizem pripravlja napad Grozeča nevarnost vojne Odkar je Hitler predsednik nemške vlade, smatra ves svet, da je postala Nemčija razpoložena za vojno. Ni sicer gotovo, kaKo se bo razvijala nemška gospodarska in zunanja politika, katerih razvoi bo tudi odločal o nadaljnjem sistemu v Nemčiji. Danes so razmere take, da je ni moči, ki bi zrušila sistem, mogoče pa je, da se množice preorientirajo prav kmalu, čim se ne izpolnijo njih nade. Nemčija zlasti s svojo zunanjo politiko provocira vojno. 0 tej provokaciji pravi urednik soc. dem. »Neuer Vorwarts-a, s. Friderik Stampfer v članku z dne 8. aprila naslednje: »Vsi presojevalci položaja soglašajo v tem, da še nikdar po končani svetovni vojni ni bila vojna nevarnost tako velika kakor je sedaj. Z iz-premembo vladnega sistema v Nemčiji, z osvojitvijo oblasti po stranki, 0 kateri sodi ves svet, da je vojna stranka, ter se naravnost demonstrativno oborožuje in otresa vseh zvez, zbuja po vsej Evropi vznemirjenje. Oboroževanje in avstrijsko vprašanje, ti dve vprašanji sta se zdeii predvsem dve nevarni točki, ki lah- o vnameta nov svetovni požar. „ ^edtem je postalo jasno, da nih-08 ?0 i • Pokusil, da prisili Nemčijo s silo k izvrševanju mirovnih pogodb, »rsi se nova tekma v oboroževanju, toda vsi pravijo, da ne marajo vojne, nac pa se oborožujejo, da se bodo branili, če nastane vojna. Kdaj nastopi ta prilika, tega seveda nihče ne ve. Tudi avstrijsko vprašanje se danes več ne nahaja v stadiju, da bi neposredno povzročilo vojno. Taka vojna bi morala nastati med Italijo in Nemčijo. Nemčjia se je zaenkrat umaknila iz Avstrije, ker ne more hoteti evropejske vojne, v kateri bi se nahajala Italija v taboru njenih nasprotnikov. S tem sta obe točki, zaradi katerih bi se utegnila zanetiti vojna, začasno izgubili na svoji nevarnosti. Neposredni povodi za izbruh vojne se torej umikajo; splošni vzroki pa °bstojajo dalje in se celo ojačujejo. Dejstvo, da nihče ne mara vojne fudi Hitlerjeva Nemčija ne, da za Sv°je oboroževanje potrebuje mir — lo, nu^' nikakršne varnosti. Tudi . 4 ni nihče »maral« vojne. Toda teli n'u° ravnak tako kakor da bi ho-samo m'r za vsak° ceno *n že urarf°,to,ie zadostovalo, da je mir cicfl V so sedaj »Židi in mark- 1 -P£vf.čali vojno nevarnost, ker „iih tna. vojno proti Nemčiji, T ,■ . ak.*ašistična agitacijska laž. Tudi če bi bil; nekateri emigranti, 1 1 ne s,a?laio o socialno - demokratični politiki, imeli take namenei kateri vlad, b. pripisovali, da hoče delat, namesto pod vplivom interesov svo,e dežele po željah nekaterih emigrantov ...« »Zunanja politika Hitlerje ve dr-zave ,e v tem, da vse napake cesar-^ke države v gigantski povečavi po-T1erJ.,zvaia vse neumnosti Vi-C V P°^esetorjenem for- i ,tVrtl^‘' s® i"ore rešiti 2 notranjo ?mS£oWral'ie siU •» p"p»- Proti faSistični reakciji Manifestacije za delavske pravice Delavstvo Je proslavilo prvi maj iskreno Že nekaj let razteza reakcija vseh oblik svoje kremplje, kako bi oropala delavstvo političnih in socialnih pravic. In ponekod trenutno triumfi-ra, trenutno, ker nima ničesar, kar bi dala delovnemu ljudstvu, namesto vsega kar jim krati. Nima kruha, ker ga kapitalizem noče dati, noče dati svobode, ker bi v svobodi vsi, ki danes trpe, zahtevali svoje človeške pravice. V svoji naivnosti in morda zlovolji se je reakcija spomnila klica rimskih plebejcev »panem et cirsen-ses«, kruha in iger. In s tem geslom hodi reakcija med narod ter ponuja igre in veselice, kruh pa — obljublja. • Kruh, ki naj ga izvojuje koncentrirano »narodno delo«. 'Kako smešna je ta parola, če pomislimo, da v sistemu »nacionalne «ali pa »internacionalne« eksploatacije ni in ne more biti kruha! Reakcija je v tem znamenju zapovedala praznovanje prvega maja, zapovedala, da zaduši klic po kruhu in svobodi. Mednarodno socialistično delavstvo je kljub temu proslavilo prvi maj p > »iti g vnt < tl n |iit I £ j c ali z geslom boj za delavske pravice in boj proti fašistični reakciji. Delavstvo je tudi v naši državi , r »«»♦*•• l« najslovesnejše proslavilo praznik dela brez manifestacij in brez veselic. Proslavilo je prvi maj Proslava prvega maja Avstrijska „ustava“ sprejeta Avstrijska 11 . J um zbornica je 30. m. m. sprejela novo ustavo o avstrijski stanovski državi. Kmetijci in velenemci so sicer zahtevali, da se mora o izpremembi ustave izvesti ljudsko glasovanje ter protestirali proti terorju, s katerim se uvaja nova ustava. Protesti pa niso zalegli. Ustava je bila, ko so oboji zapustili zbornico, sprejeta z ogromno večino krščanskih socialcev (dva glasova sta bila proti). Kancler je hotel ta svoj čin proslaviti prvega maja. Vršile so se slavnosti na ukaz, toda povsod so prišli do izraza tudi nasprotniki klerofašiz-ma. V Avstriii so proslavljali prvi maj tudi socialni demokrati. Tako so priredili v Wienerwa!du veliko majsko proslavo, ki se je je udeležilo do petnajst tisoč pristašev. Govorili so na tej manifestaciji so-cialnodemokratični poslanci iz Čeho-slovaške. Oblasti so za to veliko de- l lavsko manifestacijo zvedele šele j pozno in s pomočjo letal izsledili ter 1 poslali na zborovanje orožnike. Toda tudi v dunajskem predmestju samem j se je proti večeru vršilo drugo j veliko socialnodemokratično zboro-| vanje, ki se ga je tudi udeležilo sko-i raj deset tisoč praznujočih sodrugov in sodružic. Avstrijsko socialnodemokratično delavstvo je tudi po vseh drugih pomembnejših krajih kljub terorju enako navdušeno manifestiralo za socialno in politično svobodo. Kajpada imajo Dollfussove oblasti dovelj opravka. Poročevalec ljubljanskega »Slovenca« vseh teh delavskih proslav ni «videl«, ker je najbrž že sedel v Nemčiji kot gost I, J.«« Hilhtj*. zalo pa je izvestiteljsko službo prepustil kar Dollfussu, njegovemu radio in pa tetki »Reichspost«. »Lemberg ist wieder in unserem Han-den . . , Gott erhalte . . .« Nova vlada v Španiji fagrarec), kmetijstvo Cirilo del Rio Rodriguez (naprednjak). Od Lerroux-ove vlade se razločuje samo po treh ministrih. Predsednik vlade Samper fradi-kal), notranji minister Salazar (radikal, zunanji minister Romero (neodvisen), justični minister Flugerola (radikal), finančni minister Marraco (radikal), vojni minister Hidalgo (radikal), vojnomornariški minister Ro-cha (radikal), prosvetni minister Vil-lalobos (demokrat), minister dela Estadella (katol. radikal), javna dela Guerra del Rio (radikal), promet Cid iskreno in v večjem številu kakor lani. V Ljubljani je počivala vsa kovinska in pivovarniška industrija, grafi-čarji ter vse druge stroke, ki imajo kolektivne pogodbe in nekaj male obrti. Delavstvo je napravilo ta dan mnogo izletov v skupinah v ljubljansko okolico, tako da je bila Ljubljana ta dan, kakor praznična, prazna, ker so delavci kakor tudi drugi ljudje v ogromnem številu pohiteli v svobodno naravo. Lahko rečemo, da je letošnje praznovanje imelo še manife-stačneji značaj kakor lani. In ni čudno, ker postajajo problemi, ki je delavstvo ta dan povdarja, vedno aktualnejši. V Mariboru je počivalo delo v nekaterih tovarniških obratih in v tiskarnah, praznovali so tudi občinski delavci in pa številni zavedni delavci tovarn, ki niso ustavile obratovanja, pa so si zato sami vzeli prosto, Delavstvo je napravilo izlete na Pohorje in na Kozjak, pa tudi v bližnjo okolico, kjer je v prijetni zabavi in pomenkih prebilo ves dan. Falski delavci so napravili izlet k Sv. Duhu. Pridružili so se jim tudi nekateri mariborski sodrugi V Rušah ie delo v tovarni popolnoma počivalo. Praznovanje se je pa izvršilo tudi po drugih delih banovine in države kar najsijajnejše. Mogoien delavski ,,Ne“ Poraz „delavske fronte" v Nemžiji Borba nemškega delavstva proti fašizmu ni prav nič popustila. V Nemčiji so se na primer vršile volitve obratnih zaupnikov. V velikih obratih pa je dobila povprečno oficielna fašistična lista komaj eno tretjino glasov. Fašizem v Nemčiji delavstva torej še nikakor ni pridobil. Oblast je sicer imenovala potem zaupnike z dekreti, ki jih pa delavstvo ne bo priznavalo. Listi o tej fašistični kalamiteti ne smejo nič poročati. Po dosedanjih poročilih je delavstvo povsod z veliko večino odklo-- nilo od podjetnikov predlagane liste obratnih zaupnikov. Število protigla-sov doseza domala v vseh obratih dve tretjine zaposlenega delavstva. , V enem samem obratu je dobila pod-| jetniška lista 50 odst. glasov, volilci pa so bili sami privatni nameščenci. Zavedno nemško delavstvo je na ta način najlepše demonstriralo svojo zavednost in prepričanje na dan 1. maja. Zaman so Hitlerjevi napori pridobiti delavstvo zase in ga podrediti podjetniškemu diktatu. Vsa čast in priznanje junakom dela v deželi fim i V g«i * j Gori . . . I V Nemčiji se množe sabotažna dejanja. V Augsburgu je dne 30. aprila pogorela velika pevska dvorana, v kateri bi se bila morala vršiti hitlerjevska prvomajniška proslava* Veliko gasilcev se je pri gašenju podtaknjenega požara ponesrečilo. Dne 3. maja je izbruhnil na lip-skem tovornem kolodvoru ogromen požar, ki je uničil velika skladišča in več postajnih poslopij. Francoski zunanji mi-| nister potuje i Minister Bartliou namerava obiskati še Bukarešto in Beograd. Jako verjetno je. da pozneje obišče še Rini ker želi Italija politično kooperacijo s Francijo. Poljska bo hodila »svojo pot“ Francoski zunanji minister Bar-thcu je obiskal Poljsko, da bi utrdil zvezo s Francijo in med Poljsko in malo antanto. Na Poljskem so bili sicer jako prijazni, vendar so povedali, da ostanejo zvesti Franciji, ne morejo si pa vezati rok v domači politiki z ozirom na srednjo Evropo, ker hočejo čuvati svoje lastne interese. Boj za vpliv na Kitajskem Japonska svari Ameriko Japonska si hoče zasigurati vpliv na Kitajskem. To priča nota, ki jo je izročila poslaniku Zedinjenih držav. V noti pravi: Japonska zaradi svojega geogra-fičnega položaja napram kitajskim zadevam ne more biti indiferentna. Japonska je proti vsakršni intervenciji velesil neglede na vzrok ali obliko. Intervencija velesil bi najbrže porušila mir v Vzhodni Aziji. Japonska ie soodgovorna z drugimi azijskimi silami, zlasti Kitajsko, za vzdrževanje miru in reda. Časi so minili, ko so velesile ali Društvo narodov vodile izkoriščevalno politiko napram Kitajski, Japonska obenem zaseda Kitajsko! J. Arh: Vzroki nesreč, kakoršna je bila v Kaknju Po februarskih dogodkih v Avstriji Kaj sedaj? Zaprla so se groba vrata. 236 otrok-sirot in 102 žene-vdove objokujejo 127 mrtvih rudarjev, žrtev dela. Vsa javnost, ves svet izreka sožalje preostalim in za to poklicane ustanove v državi se trudijo zbrati sredstva, s katerimi bi se vsaj kolikor toliko osigural obstanek druži«, ki so izgubile svoje hranitelje. Tako se skušamo kot ljudje oddolžiti onim, kateri so v izvrševanju svojega poklica, v boju za vsakdanji kruih, v boju s podzemskimi silami, podlegli. Prav .je in lepo je to. Vendar, ko razmišljamo o strašni tragediji, ki se je odigrala tam doli globoko pod zemljo, se nam vsiljujejo vprašanje, ali so tisti, kateri danes časte spomin žrtvam in izrekajo sožalje njihovim svojcem, uporabili vse, kar je človeški razum iznašel za preprečitev takih katastrof? To je vprašanje, ki si ga moramo staviti ob ipogledu na rt'uta v rovih, ki tudi ogroža življenje rudarjev, a vendar nikdar v takem obsegu kakor prva dva. in sicer ogljikov dvokis fStickluft). Ta ni gorljiv in se nahaja na neprezračenih prostorih, pri tleh. Človek ga navadno občuti v vratu, vendar je takrat navadno že crepozno, ker med tem že tu^i zaspi /a večno. Te vrste nesreče so bolj redke in j gre navadno le za zelo omejeno število žr-i tev. Kakšni protiukrepi so najbolj uč-nko- | viti? Nismo še sicer dosegli stopnje, da bi j človek zmagal v boju s prirodo. Vendar je 1 pa človeški razum že tako ‘daleč napredo-j val, da se tudi takim katastrofam da priti v I oko, če se jih že ne more popolnoma pre-) prečiti. Dvoje stvari je važnih: 1. dobro | zračenje jame; 2. teoretična izobrazba rudarjev. Prvo se kaj rado zanemarja od strani rudarskih podjetnikov samih, ker je to včasih zvezano z velikimi stroški, katerih se vsak boji. Krivdo na premali strokovni izobrazbi rudarjev pa nosijo tisti, katerim je poverjeno nadzorstvo nad rudniki, a se ne potrudijo, da bi z zakoni uveljavili načelo, da rudar ni samo zato v jami, da dela podjetniku dobiček to si služi svoj bori kruh, ampak da se mu mora kot sonosilcu temeljev človeške družbe nuditi tudi izobrazba, katera mu omogoča spoznanje nevarnosti v kateri se nahaja. Devetdeset odstotkov vseh rudniških nesreč nastane prav radi nepoz-nanja varnostnih predpisov. Danes velja še vedno deviza: premog in dobiček nadvse, človek — nič. tj Wj» ftti fiiuo • '■ • V.t-'-! Pribijemo pred vso javnostjo, v svesti si odgovornosti, ki s tem pade na nas, da pri naših rudnikih, predvsem v južnih delih države, kljub zastarelosti rudarskih policijskih predpisov (kateri se pa menda povsod ne vpo-števajo) nastane 50 odstotkov nesreč po krivdi uprave, 40 odstotkov po krivdi pomanjkljive teoretične izobrazbe rudarjev in le 10 odstotkov nesreč bi lahko rekli, da nastane vsled višje sile. Kaj je torej treba ukreniti, da se ti ne-dostatki odpravijo? Za danes samo načelno. 1. Za celo državo se naj čimprej uzakoni enoten rudarski zakon, sloneč na temeljih socialnega prava sodobnega človeka ]n znanstvenih izkustvih sodobne tehnike in geologije. 2. S tem v zvezi se naj izdajo novi enotni rudarski policijski predpisi za vso državo, prilagodeni posameznim vrstam premoga in načinu dela. 3. V rudarski zakon se naj vnesejo določila o teoretični izobrazbi ruidarjev. 4. Z zakonom se naj uveljavi nepristranska in neodvisna kontrola rudniških naprav nad in podzemljo. Ta kontrola, na katero bi pa podjetje ne smelo imeti nobenega vpliva, naj bi se delila v dva dela, in sicer v obratno in eno splošno za vse rudnike ene banovine. Prva naj bi obstojala v obratu iz 2 do 5 najizkušenejš h rudariev, katere je predhodno rudarska komisija pre- j izkusila in potrdila. Splošna kontrola pa iz j po enega predstavnika državne oblasti, ene- > ga predstavnika rudarske oblasti in enega zastopnika delavstva, katerega si je delavstvo neodvisno po svobodnem prevdarku samo izvolilo. To smo smatrali za potrebno, da povemo v času, ko so grobovi padlih žrtev 5e sveži, zato, da se ne pozabi in da prilika vsem onim, ki so zato poklicani, da skušajo take nesreče v bodočnosti preprečiti. Zakaj, če bomo to storili, potem bo to naša največja oddolžitev padlim žrtvam, ker bomo vsaj za bodoče v mejah človeške možnost1 preprečili podPbne katastrofe. Bivši dunajski župan s. K. Seitz, ki se nahaja v zaporu, toži dunajski klerikalni list Neue Wiener Journal« zaradi žaljenja časti. List pravi, da je dunajska občina zapravljala in navaja, da je investirala za županovo stanovanje nad štiri milijone dinarjev. Take laži trosi klerikalno časopisje o dunajski socialnodemokratič-ni upravi sedaj, ko so nje bivši člani v zaporu. Tudi za avstrijsko socialnodemokratič-| no delavstvo nastaja vprašanje, kaj naj ; napravi socialnodemokratično delavstvo po krvavih februarskih dogodkih. Ne govorimo o onih, ki v svoji neodločnosti in neznačaj-nosti klonijo fašizmu, češ, da se morajo prilagoditi fašizmu. O teh ne govorimo. Ne-: častno bi bilo in prav nič bi se ne skladalo z interesi delavstva, če bi se hotelo pod-j vreči krvnikom, ki so morili delavske za-, upnike ter oropali delavstvo vseh organiza-I cijskih materialnih in socialnih pridobitev. I O izdajalcih delavsko gibanje ne more govoriti in ne računati z njimi. V resnici so se bojni pogoji, v katerih se bo moralo delavstvo v bodoče boriti, popolnoma izpremenili. Stranka, ki bo nastala iz krvi februarskega upora, bo morala biti nedvomno od stare socialne demokracije tako različna, kakor je različna sedanja fašistična diktatura od bivše demokracije. V demokraciji so mogli socialni demokrati poizkušati izkoristiti'zakonite pravice, da pridobe zase večino naroda ter tako na zakonit način, z zakonitimi pomočki izvoje-vati delavstvu oblast in napredek. V fašistični diktaturi pa delavstvo nima zakonitih pravic. Fašistično diktaturo je mogoče strmoglaviti le z revolucionarnim uporom ljudstva. Za avstrijsko delavstvo torej ni nobene druge poti kakor revolucija. V demokraciji se je vršil razredni boj za posamezna vprašanja, za posamezne reforme, za posamezne ukrepe: glede delavske zakonodaje, skrbstva za nezaposlene, mezd in delovnih pogojev. V fašistični diktaturi, to moramo umeti, pa ne moremo imeti prav nikakršnega vpliva na posamezne reforme v prid delavstva, dokler ne bo odpravljena fašistična diktatura. Cilj avstrijske socialne demokracije more torej biti edinole zrušitev fašistične diktature in vpo-stavitev oblasti, ki bo odpravila nje nasilnost z železno pestjo, razlastila vse ono, kar je treba razlastiti ter ustvarila pogoje za trajno socialistično demokracijo. Tudi so tako storili sedanji potentati, toda ne v interesu delavskega razreda, marveč v interesu bogatašev, cerkve in sistema. Demokracija je bila orožje socialnode-mokratičnih bojev. Ogromne organizacije delavskih množic so delovale na zakoniti podlagi, z zakonitimi pomočki. V fašistični diktaturi bo potrebovalo avstrijsko delavstvo drugačno, revolucionarno organizacijo, strumno strnjene kadre, ki bodo v stanu parirati preganjanja fašističnega aparata. V demokraciji je imelo delavstvo iz svoje srede izvrstne parlamentarce, upravitelje občin, voditelje strokovnih organizacij. Nihče ne bo mogel pozabiti ali prezreti ogromnega dela, ki so ga opravili. $ hvaležnostjo se teh mož in žena, ki trpe sedaj po ječah, spominja. Toda vodstvo ilegalnega revolucionarnega dela pod fašistično diktaturo bo moralo imeti druga svojstva, kakor vodstvo legalnega in zakonitega delavskega gibanja v demokraciji. V danih pogojih pod fašistično diktaturo mora nujno nastopiti novo vodstvo. V tem zinislu je torej resnica, da je nastopil čas za novo stranko, z novim programom, z novimi bojnimi metodami, novim duhom in voditelji. Ne zato nov, da bi bil stari slab, marveč zato, ker nova zgodovinska doba, nov čas, novi bojni pogoji zahtevajo nove boje. In če se v Avstriji osnuje stranka v tem zmislu, mora prevzeti vse velike in 1 slavne tradicije stare stranke ter se smatrati kot dedinja dosedanjega delavskega gibanja avstrijskega delavstva. Avstrijski fašizem je slaboten; nima prave zaslombe v množicah, niti nima spretnega enotnega vodstva. Možnost je podana, da se evropejski fašizem prične rušiti v Avstriji. Delavstvo pa mora z neupogljivo voljo, enotno in s pogumom nastopiti boj. »Arbeiter-Zeitung« tudi svari pred tako-zvanimi komunisti. Niti črhnili niso, ko jih je kancler razpustil. Sedanje borbe, ki se vrše v Avstriji proti fašizmu, vodijo socialni demokrati, razen nekaterih neumnosti nacionalnih socialistov, toda komunistični tisk jih pripisuje svojim pristašem. To velja tudi za poročila iz Nemčije. Obrekovanje delavskih zaupnikov In njih delovania je samo pobuda in pomoč za fašizem. To si naj zapomni tudi klika okoli nekega ljubljanskega lističa. Stališče avstrijske socialne demokracije smo s tem hoteli samo pojasniti, da naše delavstvo ve, kako se v Avstriji razvija-10 razmere. Kako je razvito ot»rtno nadaljevalno Šolstvo v Dravski banovini Iz edicije Delavske zbornice o obrtnem nadaljevalnem šolstvu v Dravski banovini podajamo samo nekaj številčnih podatkov iz leta 1933. Po tem statističnem gradivu je bilo 1933 v Dravski banovini 73 občih obrtnih nadaljevalnih šol s 4511 vajenci in vajenkami, 3 gostilničarske nadaljevalne šole s 86 vajenci, 7 strokovnih s 1263 vajenci in 15 trgovskih šol s 670 vajenci, skupaj torej šol 89 s 6530 vajenci. K stroškom za te šole je pred vojno prispevala država tri četrtine. ostalo pa korporacije in vajenci. V letu 1934 prispeva država k stroškom še 16.47 odst., banovina, občine. korporacije in vajenci pa 83.53 odstotkov. Na šolali poučuje 498 učiteljev. Stroški za vse te šole znašajo v letu 1933-34 Din 1,183.487.—, do-čim so znašali v letu 1931-32 še Din 2,091.875.—. V proračunih se omejujejo dotacije za obrtno nadaljevalno šolstvo, zato morajo sorazmerno več prispevati vajenci oziroma njih starši. S projektirano naredbo, če se uzakoni, bo obrtno nadaljevalno šolstvo pri nas znatno nazadovalo, ker ! licče nova naredba vezati ustanav-i ljanje šol oziroma izvedbo šolstva, I na večje število vajencev, za manj-I še število pa uvesti i • ■ | šestmesečne tečaje, ki nikakor ne j morejo nadomestiti redne šole. Kruta je namera, da se ne pre-' oreči nedeljski vajenski pouk. Za-I kaj bi vajenec ne bil prost vsaj v 1 nedeljo? Ione Maček: 67 Služai Hunt&ccgtc Evangelij naroča: .Dvomljivce prepričujte z ljubeznijo in požrtvovalnostjo,’ nikjer pa ne govori o grmadah. Kristus je tožil: Ptice imajo svoja gnezda, lisice imajo svoje luknje, jaz pa nimami kamor bi glavo položil.’ V svoji »pridigi na gori« je Kristus rekel: ,Blagor ubogim; ker njih, je nebeško kraljestvo!’ To je veljalo prvih tristo let, ko je cerkev res bila samo duhovna občina Kristusovih posnemovalcev in častilcev, v kateri je bila lastnina posameznih občanov lastnina vseh in ko še niso poznali privilegirane duhovniške kaste. Ko pa se je cerkev preobrazila v mogočno duhovno in politično silo, z mnogoštevilno duhovniško aristokracijo, ki je vedno bolj bogatela, ji je postal ta pomemben in lahko umljiv Kristusov izrek neprijeten, zato ga je ogrnila v dvomljivo mistiko in začela tolmačiti po svoje.« »Potemtakem so pa vsi norci, ki verujejo v nebeško kraljestvo,« je nekako ironično pristavil Janez. Cepin, ki je ves Čas malomarno poslušal, se je zakrchotal in se udaril po kolenu: »Ha, ha, pa si ga sparil starega.« »Nikar ne sprevračaj besed, tako zopet ul mišljeno,« se je branil Kurent. »V evangeliju je dosti lepih resnic, samo če bi jih uporabljati tako, kakor so mišljene in zapisane. Pa kaj vidimo: cerkev, ki bi morala biti v prvi vrsti zagovornica in zaščitnica izkoriščanih in preganjanih, se le prerada druži z mogočnjaki tega sveta in blagoslavlja sredstva in orožje, s katerim ti obvladajo svet in nastopajo tudi proti lastnim1 državljanom, kadar preglasno zahtevajo kruha. Kajti interesi cerkve se vedno krijejo z interesi vladajočih, kadar 'ni v nevarnosti njena duhovna avtoriteta. Zato pa pomni, kadar bije delavstvo boj za svoje pravice, ne boš nikdar videl Kurenta, da bi sc pokoraval kakemu župniku, ki bi bil nasprotnik takega boja. Žal je teh večina, dasiravno so tudi častne izjeme, ki pa pri svojih predstojnikih niso dobro zapisani. Jaz sem veren človek, verujem v božjo ljubezen in božjo pravičnost, in ravno zato, ker vanjo verujem, sem! in moram biti na strani tistih, ki imajo božjo pravico na svoji strani, čeprav se božja pravica dostikrat ne krije s pravico, ki so jo postavili ljudje. Dajmo bogu, kar je božjega, človeku pa, kar je človekovega. Ne čudi se, da me vidiš v sprevodu na dan prvega maja korakati za rdečo zastavo ravno tako. kakor na praznik svete Barbare za cerkvenim banderom.« v Vi se postavljate na zelo čudno stališče, dragi Kurent, kateremu bi se dalo dosti ugovarjati, ■ ampak jaz žal nisem tako izurjen v polemiki,« jo odkritosrčno priznal Janez. »Ali dovolite, da vas neko nedeljo obiščeva z Zorjanomi? On je v tem bolje podkovan, ima sam doma precej knjig in je narečen na »Rdeči prapor«. Bi se o temi vprašanju dodobra pomenili.« »Prosim, me bo veselilo. Pametno besedovanje je vedno koristno, bolj ko neutemeljeno zabavljanje.« »Zakaj pa imajo socijalisti rdečo zastavo?« sc je nenadno oglasil France, ki je ves ča.s P°" zorno poslušal in se ni mogel dovolj načuditi učenosti svojega starega predpostavljenega tovariša. To vse mu je bilo novo, vendar ne tuje, kakor da bi bila vsa ta vprašanja že spočetka počivala nekje globoko v njegovi podzavesti. »Ja, Kumbergcr, to pa je ravno tako, kakoi če bi me vprašal, zakaj so imeli Turki, ko so lomastili po naših deželah, zelena bandera s seboj, zakaj ima papež rumeno zastavo in zakaj se pri pogrebnih svečanostih odeva vse v črnino, r>ri ženitovanjskih pa v belo. Rdeča je barva krvi in kot taka je simbol ljubezni in požrtvovalnosti. Kolikor pa mi je o tem znano iz knjig, si je proleta-rijat prisvojil rdeče znamenje za časa velike francoske revolucije. Do takrat je bilo nošenje pur-pura izključna predpravica kralja m njegovega dvora, rdeča barva je bila znak najvišje časti in dostojanstva ob slavnostnih prilikah je kralj sedel na purpurnem prestolu, ogrnien v škrlatni plašč. Po zmagi revolucije s-' je ljudstvo samo smatralo za edino suvereno oblast in veličanstvo in si je kot simbol svoje suverenosti prilastilo tudi kraljevski škrlat, v katerega je ovijalo tribune svojih zbornic in sodišč in je ob manifestacijah nosilo na čelu sprevodov ta simbol v obliki rdečih zastav. (Dalje prihodnjič.) Doma in po svetu Direktor mednarodnega urada dela iz Ženeve bo prišel dne 6. maja na obisk v Beograd, kjer bo ostal nekaj dni, potem pa si bo ogledal razne socialne ustanove. Njegov prihod je v zvezi z aktuelnimi socialnimi vprašanji, ki so pri nas zopet postavljena na dnevni red. Med Jugoslavijo in Nemčijo je bila te dni sklenjena nova trgovinska pogodba. V poročilih o tej pogodbi čitamo, da obseza nova pogodba na obeh straneh olajšave za izvoz. Jugoslavija bo izvažala več svojih pridelkov v Nemčijo, Nemčija pa več industrijskega blaga v Jugoslavijo. Za posredovanje izvoli vsaka država poseben odbor. Z.li >- 1 * V/ Križi in težave železničarskih vdov. Uprava državne železnice je ukinila dobavo režijskega premoga za vdove železničarskih uslužbencev. Ta ukinitev velja tudi za vdove kronskih vpokojencev, ki so s tem gotovo najtežje prizadeti. Razlika med ceno režijskega premoga in normalno ceno znaša že lep denar, za katerega bo sedaj revna vdova pri svojih prejemkih prikrajšana. Za tono režijskega premoga je doslej plačevala le Din 185, dočim bo morala za isto količino premoga, ki ga bo kupila pri trgovcu plačati Din 400. --Železniško upravo prodaja režijskega premoga ni prav nič obremenjevala, zato bi bilo želeti, da bi bila najnovejša odredba skoro zopet preklicana. Dobava premoga TPD državnim železnicam je urejena z novo pogodbo, ki se je sklenila te dni v Beogradu. TPD bo dobavljala državnim železnicam isto količino premoga kot lansko leto, vendar pa za 4 odstotke cenejše. — Za mesec maj bo dobavila TPD državnim železnicam samo 75 odstotkov običajne množine. — Pojasnilo. Včeraj teden je bil občni zbor Višjega zavarovanja pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani Ljubljanska podružnica SPNJ je bila povabljena na razgovor glede skupne liste in se je seje udeležila po svojem zastopstvu. |Na razgovoru ni prišlo do soglasja, r e,r. s.° nasProtne organizacije (zlasti beli in zeleni) stavile nesprejemljive zahteve. Podružnica se nadalje ni udeleževala volitev, ker na ustanovi tudi nima interesa. Jugoslovanski novinarji — gostje nemške vlade. V Nemčijo je poletela skupina jugoslovanskih novin-ir-jev z velikim nemškim leta^m Hindenburg. Listi poročajo, da so gostje nemške vlade en teden dni. Sprejel jih je avtomobilski klub. V ogledalu Sodelovanje podjetniških in delavskih slojev Zveza kult. društev je imela tečaj, na katerem so strokovnjaki poročali o posameznih vprašanjih. Sodnik dr. Stojan Bajič je imel rn. dr. tudi referat pod parolo “Uvod v socialno politiko«. Nas veseli, da je tudi ZKI) že začela ceniti socialno politiko, vendar podčrtati moramo neke besede referenta, ki je dejal m. dr.: »Nasprotni Marksistični tezi o delitvi družbe na dva razreda in o nujnosti boja, je predavatelj Eovdaril, da se v modernem političnem sve-tu zmerom učinkovitejše uveljavlja teza o enotnosti družbe in dela in o nujnosti sode-Pvanja podjetniških in delavskih slojev.« šiztsmatra R- predavatelj razne nasilne fa-itna k°t moderna politična gibanja, potem svotimav,- vendar, če že predava, bi moral dejstva. .J^teljem povedati še tudi sledeča niškimi'; “kozvano sodelovanje med podjet-kov ki 1 e*avskimi sloji je izum podjetni-delavstvn ?HtiJo slabotne. Dokler ni bilo in kulturno t biino’ strokovno, gospodarsko k.VlLU,?S ‘ako močno kakor ie. podjetniki Kolektivna pogodba na Jesenicah podpisana Velik uspeh jeseniškega delavstva Po celotedenskih pogajanjih od našega zadnjega poročila je prišla kolektivna pogodba na Jesenicah res h koncu. Do srede tedna so se vršile še končne razprave po obratih, v kolikor niso bile že prej zaklju- j čene, zatem pa se je prešlo k razpravam o 14 spornih točkah, med katerimi jih je bila večina rešenih v prihodnjih dveh dneh, tako da sta ostali v sredo, dne 25. m. m. nerešeni samo še dve točki: čl. 16 zaradi izjemnih popustov na mezdah' in doba tra- janja pogodbe. Tudi prva točka je bila med tem prih. dne rešena in ostal je le še spor: kako dolgo naj traja pogodba? Eno leto ali šest mesecev in mesec dni odpovedi ali mesec dni in 14 dni odpovedi? Delavstvo je hotelo prvo, tovarna drugo, tretje je bilo kompromis. Zaupniki so zborovali in posvetovanja so se vršila skoro noč in dan. Delavstvo je bilo vznemirjeno, tako da je bilo treba samo ene besede — kdo j jo je vrgel v smodnik, ni še točno ugotov-, Ijeno. vršijo se še poizvedovanja — in v petek je stala ob 9. uri dop. vsa tovarna na Savi. Zatem je ustavil še Javornik in delo je počivalo povsod. Delavstvo je šlo pred glavno tovarniško pisarno na dvorišče, da zahteva razčistitve. Delavski zaupniki so bili nad vse presenečeni, dokazali so delavcem, da nima ustavitev dela nika-kega smisla in delavstvo se je vrnilo spet na delo. Seveda se je s tem situacija poostrila in dovolj dela so imeli zaupniki, da so vse izravnali. Pogajanja se v petek niso zaključila — toda v soboto dopoldne se je delavstvo zedinilo s tovarno na odpovedni dobi šestih mesecev z odpovedno dobo šestih tednov in odpovedno možnostjo vedno samo koncem meseca. In zatem je bil podpisan od vseh treh del. strokovnih organizacij in zastopnikov podjetja kakor tudi od gl. zaupnikov končni zapisnik za kolektivno pogodbo, ki pa se bo tehnično še izdelala na čisto in zatem, dala v tisk. Borba je končana? Vsakdo bo vprašal, kako? »Zelo dobro,« lahko odgovorimo. oz. kapitalisti SDlnJi°čli0 k,ak,°r ie' ',(?djetniki delovanju niti ",s° J-04?'1 ? kakem*!t sodelovanjem. pozna najboljše delavstvo in Sam n •' Ti>n ,'ko Poznal: vzemimo samo primere TPD ali KID, ali pa primere fkinv!£ kra.Je.v-. ?aj podjetniki v ve- DroHn-c1"' tak(?, sodf!,“JeJ°’ da niti zakonskih ih Sh ' \ PilR* de]avstv.a ne izpolnjujejo razrednptra^h H| ■ Z,l». ,oni iz3iliti s pomočjo t| j c'- «. ,]0Ja 'P cesto celo s pomočjo so- 4 naVLni Se Jf, P(,)kazaln Pravilnost na-nes odločilni ,01!! držravah- kjer ima da-svet« ki ie ,y iv,,0,11 »moderni politični l>an za dnem ,Vm°“ državah oropana delavsSE Ji ie- V ‘eh drugo, ena pridobitev za dmtn J?*"av,ca. doktor doseči kaj takega nu«r meI" K' Samo svojim slušateljem bi ne sm^l m™' n i o »socialni politiki«, „eK0 0 »kapitalu stični in izkoriščevalm politiki«. Tovarna je 2. marca t. 1. zahtevala 10—30 odst. znižanje mezd, redukcije delavstva in še celo vrsto neugodnih določil. In dosegla je? Ničesar. Povsem ničesar. Nasprotno je pa delavstvo doseglo povišanje mezd v mnogokaterih obratih, zlasti v žični valjarni, v mehanični delavnici, na Javorniku, pri ekonomatu itd. itd., drugje je dobilo razne deputate (dežne plašče, usnjene predpasnike), izboljšale so se splošne določbe in. še cela vrsta stvari v pogodbi. Zmaga je tu. Dvomesečna borba je rodila sadove, delavska disciplina jih je požela. Jeseniško delavstvo je zaključilo svojo borbo in se bo zdaj odpočilo od naporov in stalnih razburjenj. Ne bo se pa odpočilo in tudi ne bo smelo popustiti pri organizacijskem delu, pri obujanju razredne zavesti in pri izpopolnjevanju organizacijskega sestava. Kajti kolektivna pogodba je podpisana — in ni slaba. Vendar vsi se zavedamo, da bo veljala samo toliko, kolikor bo borbenosti in moči v delavstvu, ki naj mu služi in ki naj se bori zanjo. In doba sedmih in pol mesecev preteče hitro. Kmalu bo treba znova v boj, ki bo — kdo ve. če ne — še težji. Zaradi tega je treba zanj pričeti brusiti meče že zdaj — meče duha, meče zavednosti, meče strnjenih vrst pri borbi za lastna pravice. V soboto zvečer je obravnaval vso stvar članski sestanek, v nedeljo pa XI. javni shod, ki je bil zaenkrat zaključni shod te velike borbe. Vse, kar so ukrenili zaupniki, je bilo odobreno in potrjeno od delavstva. Po borbi si vsakdo ogleda rezultate zmage. Tudi mi si bomo prihodnjič podali bilanco borbe, da bo vse jugoslovansko delavstvo videlo, kaj vse je treba storiti, da se taka velika zmaga doseže in kaj je mogoče doseči s takimi napori. Ogledali si bomo še tudi slučaj Vister in morda še kaj, danes pa naj jugoslovansko delavstvo in vsa javnost vedo, da so na Jesenicah še delavci, ki znajo braniti svoje pravice in ki vedo, da je treba za pošteno delo tudi poštenega plačila. roma so stroški za vsakega posameznika ravno tako visoki, kot potni list ra vsakega j posameznika. Prijavni rok je podaljšan do najkasneje 15. maja 1934. Do tega .dne se lahko priglasite vsak večer v prostorih »Svobode«, Sodna ulica 9-II. pri društveni tajnici s. Lipoglavškovi. Pri prijavi je plačati Din 50, ostanek Din 250 se plača par dni perd odhodom. Odhod »z Maribora dne 6. julija, t. j. v petek zgodaj zjutraj, povratek v pondeljek, dne 9. julija. Priglasite se v čimvečjem številu. Delavci irt nameščene? jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trt:u št. 6. Ljubljana Delovanje »Svobode« v ljubljanski okolici. Naša kulturna organizacija zadnji čas zelo uspešno nastopa med delavstvom v ljubljanski okolici. Vrši se predavanje za predavanjem in vedno večii obisk dokazuje, kako potrebuje delavec duševne hrane in izobrazbe ter se vsled tega vedno tesneje oklepa svoje kulturne matice — Svobode. — V soboto, dne 21. aprila je bilo v Zalogu 'predavanje o Španiji. . o čemer je predaval s. Štukelj iz Ljubljane pred več kot 100 udeleženci, med katerimi je prevladovala mladina, kar je dobro znamenje in garancija, da se nahaja zaloška podružnica Svobode na pravi poti ter da bo zbrala v svoji sredi prav vse delavce. — Isti večer je bilo predavanje tudi v Zadobravi, kjer je predaval s. Cankar o Japonski. — V nedeljo, dne 29. aprila pa se je vršil na Črnučah ob 9. uri dopoldne občni zbor tamošnje podružnice Svobode v gostilni Pod tabrom, ki je enako zelo lepo uspel. Podružnica T. D. »Prijatelj Prirode« v Ljubljani bo priredila v nedeljo, dne 6. maja skupni enodnevni izlet na Rakitno in v Iški Vintgar. Odhod ob 6.20 z vlakom do Preserja, povratek skozi Iški vintgar na Iško vas in peš v Ljubljano oz. iz Iške vasi z avtobusom do Ljubljane. V slučaju slabega vremena se bo vršil izlet naslednjo nedeljo. K številni udeležbi vabi odbor. Ljubljanski krščanski socialci so praznovali prvi maj na Rožniku;. S seboj so imeli harmonikarja, da bi jim zasviral kakšno okroglo. Toda harmonikarja jc žandar odgnal in udeleženci so smeli v gostilni samo prepevati, kar so tudi storili. Maribor Akademija delavskih pevskih društev Pevski zbor »Svobode« priredi skupno z ostalimi delavskimi pevskimi zbori v Mariboru v soboto, dne 5. maja 1934 ob pol 20. uri v dvorani pivovarne »Union« akademijo s pestrim sporedom. — Delavke in de- lavci nabavite si pravočasno vstopnice, ki se dobijo pri zaupnikih, v papirnici Ljudske tiskarne in uprav-ništvu našega lista. Vstopnina od 2 do 10 Din. Ustanovni ot>(nl zbor Godbenega druitva uslužbencev tvor-nic J. Hutter in drug v Mariboru Minulo nedeljo se ,je v gornji dvorani hotela »Orel« vršil ustannovni občni zbor godbenega društva, ki iga je organiziralo delavstvo v tekstilni tovarni Hutter in druj. Že davno pred napovedano uro se je začela dvorana polniti in ko je za uvod godba odigrala dva razveseljiva komada, si je s kapelnikom vred takoj pridobila simpatije. Stvarni organizator in .predsednik pripravljalnega odbora s. Ferš Štefan ije otvoril zborovanje. Po pozdravnih formalnostih se je spoin-] nil vseh pokojnih, ki so v predpripravah za j ustanovitev godbe sodelovali in jih je smrt zadnje mesece ločila od življenja in dela. Godba je odigrala žalostinko, občni zbor je pa stoje počastil spomin na 'bivše sodelavce. Društvena pravila so bali soglasno sprs- jeta. Izvolitev volilne komisije je pokazala, da delavstvo obojega spola stoti kakor .skala trdno za svojimi organizacijskimi in obrSl-nimi zaupniki. Celokupnemu pripravljalnemu odboru je občni zbor izglasoval razrešnico. Nato je v splošni tišini prečital pred-i sednik volilne komisije kandidatno listo novega odbora s s, Feriom Štefanom kot predsednikom na čelu. Proti tej listi je glasovalo dva ducata »plavih«, medtem ko je , več sto volilcev glasovalo za listo. Izid je | večina pozdravila z navdušenim odobravi-i njem, manjšina pa je kričaje zapustila dvo-I rano' • Debata je pokazala »dober apetit« plavili. Izjavljali so, da jim gre 6 mandatov v odboru, kakor marksistom, čeprav jih je le komaj par odstotkov v tovarni dn še ti nimajo volje delati v odboru. Govoriti obširno o debati, ki je bila zelo živahna, je odveč. Fakt je, da je zavedno Hutterjevo delavstvo tudi tukaj jasno povedalo, da fa- I šizma na mara. 1 Članarina društva se je določila na Din 2.— mesečno in je upati, da bo število članstva prav pomembno, ker je v tovarni zaposleno nad 1000 delavcev dn delavk in obstoji načrt, da se pozneje godba razširi tudi na delavstvo ostalih tekstilnih tovarn v Mariboru in okolici. Zaključek občnega zbora je olepšala godba s par lepimi koračnicami. Zavedno mariborsko delavstvo ima s tem svojo drugo godbo. Otroški oder ljubljanske »Svobode« nastopi v nedeljo, 6. t. m. v mariborskem narodnem gledališču z lepo Oton Zupančičevo pesnitvijo »Ciciban«. — Nastopilo bo okrog 30 otrok v starosti od 4 do 10 let, ki so želi že velike uspehe v Ljubljani in Kranju. »Svoboda« je s to prireditvijo pokazala, da umeje tudi med majhnimi ustvarjati krasote. Režira Ferdo Delak in Katja Delak. — »Svobodaši« in ostalo delavstvo, oglejte si to našo svobodaško prireditev ljubljanskega otroškega odra »Svobode«. 50 Ptujčanov pride na akademijo. Iz Ptuja nam poročajo, da se bo pripeljalo na nocojšnjo akademijo našega delavstva nič manje kot 50 sodružic in sodrugov iz Ptuja, ki so si najeli v to svrho dva tovorna avtomobila. Iskreno pozdravljamo ptujske sodru-ge, .ki kažejo tolikšno požrtvovalno delavsko razredno zavesi dn potrebo izobrazbe. Izlet v Prago! Naknadno obveščamo vf.e rellektante izleta v Prago, da mora imeti vsak izletnik svoj lastni potni list, ker oblast ne izstavi skupnega potnega li3ta, ozi- Kaj bo s preskrbo brezposelnih v občini Studenci? Studenška občina je izrazito industrijsko naselje. Večina moškega prebivalstva j* zaposlena v železniških delavnicah, ostali del in ženske pa v okolišiki industriji. Posledice krize in depresije v raznih panogah industrije, ki se izražajo v naraščanju števila brezposelnih, se čutijo tudi v Studencih, zlasti še v zimskih mesecih. Novo izvoljena občinska uprava je računala s tem, kakor tudi z dejstvom, da je občina kot socialna ustanova obvezana skrbeti za .svoje brezposelne. Kljub slabi davčni moči prebivalstva je občinski odbor vendarle skušal najti vire, iz katerih bi lahko črpal sredstva za preskrbo .brezposelnih. Z 28 proti dvema glasovoma je občinski odbor na svoji proračunski seji sklenil uvesti takozvani »bednostmi fond«. Zbiral naj bi se iz dohodkov na prejemke nad Din 700 mesečno in sicer bi znašal davek od vsakih nadaljnih Din 100 po Din 1 mesečno. Računalo se je, da bo ta davek prinesel občini letno Din 100.000 S tem denarjem bi bilo mogoče izvršiti nekatera nujna javna dela, zlasti v zimskih mesecih. N. pr. pod-zidanje Obrežne ceste, ureditev trga pred Jožefovo cerkvijo itd. 1 • i ' ' « nadzorna oblast i t I < 1 ' ' I * je proračun zavrnila. Z zavr- nitvijo proračuna je bila občinska uprava Dostavljena pred težko vprašanje: kaj sedaj. Z nekatere strani se je mislilo na. povišanje doklad na direktne davke od 50 na 60 odst., nadalje bi bil mogoč izhod, če bi se načelo vprašanje zopetne uvedbe kuluka. Toda občinski odbor je bil mnenja, da bi oblast kakšnih novih davkov kljub temu ne dovolila, da bi proračun lahko drugič vrnila v razpravo in je zato sklenil, da sprejme proračun takšen kakršnega želi nadzorna oblast. Predsednik socialno - skrbstvenega odseka je odstopil. Skrb za brezposelne bo moralo prevzeti okrajno glavarstvo, ki bo že na kakšen način dobilo sredstva v to svrho iz banovinskega bednostnega fonda, ii lili « tr Vsled znižania proračuna ie prizadeto tudi šolstvo za okroglo Din 46.000. 1 - < - • ■ -m**1 i" af|*ppr> *„ Ptui Naša predavanja »Svobode« kljub lepemu pomladanskemu času redno lepo uspevajo. Zadnje 3 tedne smo imeli ob četrtkih sledeča predavanja: S. dr. Avg. Reisman je govoril o Masaryk,u ter obenem predvajal na gramofonu Masarykov govor o demokraciji in nekaj skladb čeških mojstrov Smetane in Dvoraka, kar je našim ljudem še posebej dopadlo. Slišali smo pri tem tudi češko himno »Kje dom je moj«. Nato je predaval s. prof. Teply o Evropi in fašizmu, zadnji četrtek s. Gojmir Jelenc, odvetniški kandidat v Mariboru o bistveni razliki kazenskega in sodnega prava, v kolikor zanima delavstvo. Vse večere je .bila dvorana »Svobode« polna. Prihodnji petek, dne 11. majnika, bo nadaljeval s predavanjem zopet s. Teply in naslednji četrtek pa bo zaključil s. dr. Reisman predavanje o Masaryku. Žrtev dela. Pretekli teden si je pri padcu is strehe zlomil obe roki delavec K. Imenovani je kot brezposeln il>:»» t ■ Mi in je kot zidar bil poslan popravljat nek.’ strehe, kjer se mu je zgodila nesreči. Zdaj se zdravi v bolnici in ne bo tako kmalu s-posofcen za delo. Družina, ki bi kmalu zgubila reni-telja, je prepuščena usodi. Murska Sobota Prekmursko delavstvo se drami. Zadnjo soboto in nedeljo, ko so bile v Murksi Soboti velikanske cerkvene svečanosti za Dona Bosca, se je zbiralo v dvorani gostilne Banfi tudi naše doslej tako zelo zanemarjeno delavstvo. Dvakrat, v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne so se zbrale zapuščene delavke in delavci k predavanjema . s. dr. Relsmana in s. Jelena, ki sta v poljudni obliki razložila najvažnejša določila delavskih zakonov in pomen delavskih strokovnih organizacij ter delavskega časopisja. Obupna je bila slika delavske bede, ki so jo nato podali domačini. Ravno v soboto pa se je odpeljalo nič manje kot 31 tovornih vagonov našega delavstva na veleposestva v Belju, ker doma ni zaslužka, drugi pa v Francijo. Priglasilo se je precej naročnikov za »Delavsko Politiko«. Vsi pa so si iskreno želeli zopetnega takšnega delavskega sestanka. V Prekmurju se torej končno tudi med proletarijatom dani. Strokovni pokret Vsled izstopa s. ZubSiča Karla iz službe je s. Kokol Stanko v klot-tovarni J. Hutter in drug v Mariboru kot namestnik postal obratni zaupnik, nakar se delavstvo opozarja. Oto Bauer Vsta a avstrijski 13 Prevaja Talpa avcev njeni vzroki in posledice V Schwechatu pri Dunaju se je orožništvu posrečilo, da je našlo večjo zalogo orožja, ki ga je imelo delavstvo skrito. To je izrabil Fey, da je začel po vseh delavskih domovih stikati za orožjem, in povsod so se obenem začele aretacije voditeljev schutzbunda. V nedeljo, 11. februarja je cbjavil komunike, ki pravi v njem1, da najdba orožja" v Schwechatu priča o »komplotu« »marksistično boljševiških zločincev« proti državni oblasti, ki mora zato socialno demokracijo brezobzirno zatreti. Bilo je jasno: najdba orožja v Sclnvechatu naj bi bil požig parlamenta gospoda Feya. Delavstva se je polastilo veliko razburjenje. Da ga je vlada poizkušala razorožiti in da je voditelje schutzbunda pozaprla v tistem hipu, ko je oborožena heirmvehr skušala od deželnih vlad izsiliti predajo uprave v roke fašistov — vse to je pričalo, da je prišla ura odločitve. Delavstvo je mislilo: V tem trenutku ne smemo pripustiti, da b' nam odvzeli orožje, če nočemo, da ne bomo v bližajoči se odločilni uri nesposobni za boj. Strankin načelnik je svaril. Skušal se je izogniti boju, dokler bi vlada ne napravila nekaj takega, kar bi razburkalo celotno delavstvo in vse ljudstvo. Toda razburjenje velikega dela delavstva je bilo že tolikšno, da svarila strankinega načelnika niso prodrla. Ko je dva dni po vkorakanju oboroženih heimvvehrovcev v Line in po izročitvi fašistovskih zahtev gornjeavstrijskemu deželnemu glavarju hotela policija zapleniti v domu linških delavcev orožje, so se schutzbun-dovci uprli. Tako je izbruhnil vihar. Bojni dnevi Ni še mogoče pripovedovati o poteku krvave vstaje avstrijskega delavstva. Kajti vsako poročilo bi spravilo stotine, ki ječe v ječah dunajske krvniške vlade, v nevarnost, prav tako pa tudi tisoče, ki so ušli avstrofašistovskim rabljem. Zgodovino teh dni je mogoče pripovedovati samo v glavnih obrisih. Boj sc je začel s stavko. Toda splošna stavka se nikakor ni docela posrečila. Pretežna večina železničarjev je odpovedala. Železničarji so bili nekoč elitna četa avstrijskega delavskega gibanja. Toda dogodki poslednjih let so jih zmleli. Najprej je vlada v nekaj letih znižala Gsebje zveznih železnic od 100.000 mož na 58.000 mož; dve petini železničarjev je bilo reduciranih. Po tem: silnem puščanju krvi trepeče vsak železničar za svoje mesto; kajti železničarji dobro vedo, da nameravajo število osebja še bolj zreducirati. Strah pred brezposelnostjo je vzel železničarjem vsak pogum. Odkar je diktatura železničarsko zastopstvo razbila, so- železničarji na milo voljo izročeni upravi zveznih železnic. Tako so postali malodusni in boječi. Delali so, ko so grmeli topovi proti občinskim hišam. Razvoj splošne stavke je silno otežkočalo dejstvo, da so železnice obratovale. Pri vseh prejšnjih velikih bojih avstrijskih delavcev je bila ustavitev dela na železnicah zmeraj ostalemu delavstvu znamenje za boj; to pot je to znamenje izostalo. Mnoge oddaljenejše pokrajine so o izbruhu stavke šele pozneje izvedele, njenega vzroka in povoda pa sploh niso poznale. Tako se cele pokrajine gibanju niso pridružile. Toda tudi v marsikaterih drugih obratih so delavci delali. Tako so v stavkovnih dneh izhajali meščanski časniki, kar je gibanju silno škodovalo. Uprav ti dnevi so nam pokazali, kako težko je izvesti splošno stavko- v času velike in dolgo trajajoče brezposelnosti. 'Tisti delavci, ki niso stavkali, bodo pač spoznali, kako postopa zmagovita reakcija s proletarci, o katerih se je prepričala, da v zgodovinski uri niso sposobni za boj. (Dalje prihodnjič) Šoštanj »Po dolgem zimskem spanju so se zopet malo prebudili«, bodo rekli -morda nekateri, ki bodo čitali ta-le dopis, pa to ni res. Delavske kulturne organizacije so vedno «na delu, samo da o vsaki stvari ne poročamo. Priznati -moramo, da smo precej leni, kar se poročanja tiče, in da se preveč zanašamo eden na drugega. Kar se pa tiče delovanja v organizaciji pa delamo kolikor je v naši možnosti. — Delavsko godbeno društvo »Zarja« je priredilo z -ostalimi delavskimi organizacijami božičnico, pri kateri'je bilo obdarovanih nad 150 delavskih otrok. Del. godb. društvo »Zarja« je samo podarilo 1000 Din. Pri tej akciji so prispevali tudi privatniki in trgovci, od teh se je posebno- izkazala gospa Šumerjeva. Najlepša hvala! — »Svoboda« je vprizorila 2 igri, Cankarjeva proslavo, pri kateri je nastopil tudi Del. pevski zbor »Cankar«. Pa tudi od Silvestrovega večera smo se iposiov ili primerno v na-di, da nam prinese novo leto boljše čase. Pa kakor vse kaže, do tega nc bo T'rej prišlo, dokler ne bode ljudstvo spoznalo kam da spada, da je potrebno skupno delovanje vseh delavcev v skupni razredni organizaciji. — Delavski zaupniki v tovarni so vsi z liste svobodne strokovne organizacije, v kateri ie zadnje čase vedno več aktivnosti, več dela in manj govorenia. Novo izvoljeni delavski zaupniki so si nadeli ralogo oži-votvoriti starostno in onemoglostoo zavarovanje. Pravila so bila temeljito preštudirala od Del. zbornice in do naših zaupnikih. Delavstvo željno nričakuje povodne rešitve tega vprašanja, kar bo le v prid delavcem v tovarni Woschnagg. navzgor Otroške rogavice . od Din 3-— Otroške kratke nogavice ■ » , 3 50 Damske nogavice . , 650 Damske kratke nogavice • . „ 4- Moške kratke nogavice „ . 3-— Moške športne nogavice ■ . , 13-— Pol--srajce za otroke . - n „ 14-- Kopalni pasovi • . 5-— kakor tudi vse druge polet- ne in kopalne potrebščine poceni pri Eksportna hiša Luna Maribor« Aleksandrova c. 19 Godbeno društvo uslužbencev tvor. nlc I. Hutter In drug v Merlb ru priredi v i edeljo, dne 6 maja 1934 ob 15. uri v prostorih gostilne Mraz(prei Stumpf), Studenci VESELICO s plesom, šaljivo pošto, amerlkanskim zaporom itd-K obilni udeležbi vabi odbor Antologija nove čakavske lirike Danes prevladuje v »kulturni« Evropi tendenca »vistosmerjanja«, tendenca nasilnega zatiranja -vsakršne -bodisi psihične, bodisi fizične raznolikosti. Zbirka -pesmi, pisanih v hrvatskem čakavskem narečju (v narečju, ki se govori v Istri, na istrskih otokih, v Hrvatskem Primorju, v severni in srednji Dalmaciji) pomeni odločen upor -proti sodobnemu mračnjaštvu ter je prav zavoljo tega posebno simpatična! Opravičevanje izdajateljev, da upravičuje vsaka edicija -svoj ob-stoi, če je le dobra, se mi zdi skoraj nepotrebna, ker je sama po sebi razumljiva, važnejši bi se m-i zdel spričo barbarske tendence sobod-bn-osti poudarek, da je prav v raznolikosti vsega, kar živi, prav v raznolikosti slehernega življenjskega -očitovanja — dobršen, če ne celo pretežen del življenjskega čara. Prav to dejstvo v prvi vrsti upravičuje izdanje takšne pesniške zbirke. Zbirka vsebuje pesnitve štirih pesnikov, ■'esmi Vladimiria Nazora, Mateja Balote, Pera Ljubiča, Draga Gervaisa, uvodno pesem Tina Ujeviča in ciklus čakavskih narodnih pesmi. Vladimir Nazor, znan po svojem Velem Joži, simbolični povesti o delu, trpljenju, I unoru in zasu-žnjenju istrskega kmeta (povesti, ki bi bilo iz marsikaterega vzroka vredno in mikavno primerjati io s Cankarjevim Hlapcem Jernejem!) se tudi v -pesmih te zbirke očituje kot pesnik drobnih socialnih problemov, poglavitno pa kot jezikovni estet in mojster vezane besede. Ves ljudski, tako zelo ljudski, da se ob čitanju njegovih verzov nepričakovano znajdeš sredi Hudstva, v čigar jeziku so pisane pesmi, je Mate Balota (psevdonim). Tako neposredno ljudskega pesnika bi v povojni jugoslovanski liriki zaman iskali. Baloto je moči kot lirika v sorazmerju nasproti istrskemu mornarju, ribiču in -kmetu primerjati Revmontu kot epiku v sorazmerju nasproti celjskemu kmetu. Prvinski v izrazu in čuvstvovanju, preprost malone do riskirane skra nosti — silovito zgrabi bravca ter ga v zaletu osvoji. Pesnik, kakršnih je bilo pri nas -po vojni malo ali skoraj nič. Iz slehernega verza diha puntar, bojevnik, revolucionar. Naj navedem samo dvoje, troje njegovih kitic; »Šjor, piši, ti bolje umiš, prvo ča mi smo van d-ali; I ri sto lil svoje mladosti, deset kolini prez radosti, i milijune jakih težačkih ruk, da hi je skupiti ki lip bi bija puk, ča kosti, ča žil, ča žulji, ča bistrih oči i glav, ča životi i svaki je bija jedar i zdrav. Sv-i su se oni za vas pokopali, šjor, sad šumaj, da bu-du računi čisti, ko san ja d-ižan, ja ču platiti, ko neču ni jisti. A ko si ti dužan, ne -pitan te niš, samo n-eka je mir. Sve ča je staro se briše i samo novo se piše, za novo ima svaki na novo da brusi kosir!« (Dalje prihodnjič.) LEGAT ŠPECERIJA ■ DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA LJUBLJANA« MIKLOŠIČEVA 28 I Najboljši cviček li Gadove pa« ter pristna štajerska vina toil ■ VINARNA A. BRIŠKI ■ I I M« Ure zn birmo od Din 40-— naprej, samo pri M. Jloej^^sln Ttupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. Jesenice Delo je počivalo na Prvega maja na Jesenicah popolnoma. Delavstvo KID ima Prvi maj kot praznik v kolektivni pogodbi in ga ne da nikomur. Tako sicer še ni z nameščenci, ki so pod okriljem žoltih organizacij na prvega maja prav vsi pridno delali... Tudi posamezni c-brtniki so dali svojemu delavstvu prosto. Zadružne prodajalne so bile zaprte, ne pa vse zasebne, kajti vsi trgovci ne znajo počastiti velikega praznika svojih odjemalcev... t > »h A J?-" - ' ' « • Ko vse to ni šlo, je delavstvo pohitelo v lepo naravo, kjer je naravnost krasen dan dal priložnost obujati spomine na SVOBODO, ki jo je narava nudila vsem, . 1 , h d ''Hi • ^A, ki. u. f Mor*ho»oic.UM.»<» icii Jdmi> »>)*)«•% * Mariboru. — Z« koiuorctl iidnl* tu irtlult Viktor Ertea v Maribor«.