Na Opčinah deluje prenovljen sedež prvega zdravstvenega okraja Marko in note, pravljica, ki jo je že pred časom napisala Nadja Kriščak, ilustrirala pa Jasna Merku >/10 Primorski Obama si novefronte ne more privoščiti Dušan Udovič O tem, da zahodne države te dni umikajo svoja veleposlaništva iz Jemna, od koder prihajajo grožnje teroristične mreže Al Kai-da, obstajata dve oceni. Takojšen umik diplomatskih predstavnikov za nekatere pomeni konkreten znak, da namerava ameriški predsednik Obama uresničiti svojo napoved in takoj počistiti s skupinami teroristov, ki delujejo na območju Jemna. Te naj bi zaenkrat še delovale v dovolj omejenem obsegu, da jih je mogoče obvladati tudi brez širokopotezne vojaške akcije. Po drugi oceni je tako hiter umik veleposlaništev prenagljen, kajti strah pred islamskimi skrajneži naj bi slednjim vlil dodatnega poguma in okrepil pri ljudeh njihovo verodstojnost, ki je bila na območju Jemna po splošnih ocenah doslej relativno skromna. Zelo pomembno je, kako bo sedaj ravnal Obama, potem ko je po neuspelem božičnem atentatu na ameriško letalo že zaradi svoje domače javnosti moral napovedati odločne in korenite ukrepe proti teroristom. Toda kakšne, to je sedaj vprašanje. Govor je o omejenih protigverilskih akcijah jemenskih vladnih oddelkov ob pomoči ameriških specialcev, ki naj bi s podporo visoke tehnologije in obveščevalne dejavnosti lo-kalizirali in onesposobili teroristične skupine. To je seveda lahko povedati, a bistveno težje uresničiti. Nekaj pa je gotovo: Obama in nj egovi zavezniki si na vsak način ne morejo privoščiti odpiranja nove vojaške fronte v arabskem svetu, potem ko sta se Afganistan in Irak (njima se vse bolj pridružuje tudi Pakistan), spremenila v nevarno past, iz katere je vse težje najti izhod. To dokazuje tudi protislovna ameriška »exit strategy«, po kateri je v Afganistan odšlo novih trideset tisoč ameriških vojakov, s ciljem, da operacije proti ta-libanom (uspešno) zaključijo, kar naj bi ameriški vojski omogočilo čimprejšnji odhod domov. V tej optiki je treba razumeti tudi vzporedno diplomatsko akcijo Washingtona, ki je včeraj preko državne sekretarke Clintonove dal razumeti, da ne zapira vrat pogovorom z Iranom glede jedrskega vprašanja. Obenem poskušajo ZDA nastaviti nov načrt za mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci. Ob vojaški je torej v teku nič manj zahtevna diplomatska ofenziva. Kakor koli že, dejstvo je, da postaja politična in vojaška šahovnica na Bližnjem vzhodu vse bolj zapletena, na obzorju pa je, vsaj v bližnji prihodnosti, slutiti bolj komplikacije kot rešitve. dnevnik TOREK, 5. JANUARJA 2010_ Št. 3(19.680) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € JEMEN - Stopnjevanje nevarnosti terorističnih napadov na zahodne cilje Po grožnjah Al Kaide veleposlaništva zapirajo Veleposlaništvo Italije zaenkrat deluje normalno VREME - Padavine so bile napovedane Sneg včeraj pobelil tržaško in goriško pokrajino TRST/GORICA - Napovedi vre-menoslovcev so se tudi tokrat uresničile: sneg je včeraj pobelil večji del naše dežele. V dopoldanskih urah je bela odeja prekrila mestno središče, že v zgodnjih popoldanskih urah pa se je sneg spremenil v dež in vse stopil. Zasnežen je bil tudi Kras, kjer pa se je snežna odeja oprijela tal in povzročila nemalo težav v prometu. Na novi cesti za Opčine je prišlo do daljših zastojev, ker cesta ni bila splužena in tudi soli niso posipali pravočasno. Bela odeja je popoldne prekrila tudi goriško pokrajino, kjer pa ni (z izjemo upočasnjenega prometa) povzročila večjih preglavic voznikom. Na 8. in 13. strani SANA - Potem ko sta v nedeljo zaprli svoja veleposlaništva v Jemnu Velika Britanija in ZDA, sta včeraj zaradi groženj Al Kaide zaprli veleposlaništva tudi Francija in Japonska. Drugače ravna italija, ki se iz Jemna trenutno ne umika, saj po besedah veleposlanika in zunanjega ministra Frattinija ni bila deležna nikakršnih groženj. Medtem so Združene države Amerike močno poostrile nadzor potnikov na ameriških letališčih, kar posebej velja za tiste, ki prihajajo iz tako imenovanih sumljivih držav, ki naj bi bile tako ali drugače povezane z islamskim terorizmom. Na 11. strani Türk najbolj priljubljen politik v Sloveniji Na 3. strani Glavne davčne novosti za leto 2010 Na 4. strani Nabrežina: osvetlitev »kriških kalun« Na 5. strani V Gorici prihodki od glob za popravila cest Na 12. strani Na novogoriških Havajih ne bo Lidla Na 12. strani INFLACIJA Decembra v Italiji 1%, v Trstu pa 2,6% RIM - Povprečna inflacijska stopnja v letu 2009 je bila po Ista-tovih računih 0,8-odstotna, kar je najnižja vrednost po letu 1959, ki je označilo začetek italijanskega gospodarskega čudeža. Za letos pa rastoči trend zadnjih petih mesecev obeta nadaljevanje postopnega segrevanja cen. Trst je leto končal zvest samemu sebi, saj ima eno najvišjih inflacijskih stopenj v državi. Medtem ko je bila decembra inflacija v državnem povprečju 1-odstotna, je v Trstu dosegla 2,6 odstotka. Na 4. strani HRVAŠKA - Zaradi grobega kršenja statuta stranke Nekdanjega premierja Sanaderja včeraj izključili iz vladajoče HDZ ZAGREB - Vrh Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) je na včerajšnji maratonski seji uradno izbrisal iz članstva svojega častnega predsednika, nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja (na posnetku desno), je novinarjem povedala predsednica HDZ in hrvaška premier-ka Jadranka Kosor. Kot je pojasnila, je Sanader v nedeljo grobo kršil statut vladajoče stranke. Nekdanji hrvaški premier je namreč v nedeljo na lastno pobudo in brez vednosti predsedstva HDZ sklical izredno novinarsko konferenco, na kateri je kritiziral vodstvo stranke zaradi slabih izidov prvega kroga predsedniških volitev 27. decembra ter napovedal svojo vrnitev v politiko, potem ko je 1. julija lani nepričakovano in brez jasnega pojasnila odstopil s položaja premiera in predsednika HDZ. Po odločitvi predsedstva stranke pa je včeraj izjavil, da sprejema to odločitev, "v kolikor je to dobro za HDZ". Na 3. strani 2 Torek, 5. januarja 2010 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Za tesno sodelovanje med manjšinama Miro Kocjan_ Tudi novoletni dan je mimo, novo leto se je torej začelo. Tudi v Istri ga je žal zaznamovalo vreme, dež, megla tako gosta, da ponekod nisi videl dva metra pred seboj, na novoletnih srečanjih smo ugotavljali, da so sončni žarki že prava iluzija. Vremenskih pogojev za pravo razpoloženje ni bilo, kljub temu pa je novo leto praznik, ki ga je treba praviloma slaviti v veselem okolju, v pričakovanju, da nam bo nova stran koledarja prinesla bolj uspehe kot pa žalostna spoznanja. Bodimo optimisti, čeprav nekatera novejša dogajanja niso najbolj obetavna, na primer svetovna problematika podnebnih razmer, nekatera druga, ki so nam bližja, recimo odnosi med Slovenijo in Hrvaško, pa le odkrivajo, da je pesimizma lahko nekoliko manj. Ne glede na vrnitev Sanaderja v politiko. Pa se jih lotimo. Tudi v Istri so na dnevnem redu hrvaške predsedniške volitve, katerih končnih rezultatov pričakujemo šele v drugem krogu, na sploh pa kaže, da posebnih in nepričakovanih novosti ne bo. Kandidat Socialne demokratske stranke Ivo Josipovic bo skoraj zagotovo novi predsednik, potem ko sta se zanj izrekla tudi predstavnika hrvaške narodne stranke Rado-mir Čačic in istrske regije Ivan Ja-kovčic. Kandidat Istrskega demokratskega zbora Damir Kajin, ki sicer ni bil izvoljen, se je seveda prav tako opredelil za Josipovica, češ, da je to dolgoročno prava rešitev. Njegovi glasovi, kakor tudi kandidatke narodne stranke Vesne Pusic niso zanemarljivi, saj sta skupaj zbrala podporo desetine volilnega telesa. Niso redka tudi stališča, da se bo tudi kar nekaj predstavnikov desne politične smeri opredelilo za Jo-sipovica, ki bi moral imeti s tem zagotovljeno izvolitev. Ne gre pozabiti, da njegovo kandidaturo podpira tudi dosedanji hrvaški predsednik Mesič. Skratka, nasploh volilni strokovnjaki sodijo, da bo Josipovic gladko zmagal s kakimi 60 odstotki glasov. Velika neopredeljenost volivcev, kar je sicer slabo politično predvolilno znamenje, je tokrat bila v korist kandidata socialne demokracije. Časnikarji, tudi v Istri, zvečine menijo, da je ta mož zagotovilo resne, miroljubne in dolgoročne konstruktivne politike, ki je potrebna zlasti na Hrvaškem. V Istri je sicer še zmeraj odprto vprašanje, čemu je kandidiral za predsednika Damir Kajin, saj je bilo že »a priori« jasno, da kot neposredni istrski kandidat ne bo izvoljen za hrvaškega predsednika. Večina prej ko slej utemeljeno sodi, da je Kajin računal na ugoden rezultat zavoljo pogostih in tudi uspešnih nastopov v saboru, posredno pa seveda tudi na podporo Istranov in Istri. Hrvaške volitve so odkrile še nekaj. Med drugim namreč to, da sicer znana Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), nekdanja Tudj-manova stranka, ni žela pričakovanih rezultatov pri Hrvatih v Bosni in Hercegovini, saj se je večina volivcev med njimi opredelila za Milana Bandica, sicer zagrebškega župana, razen tega pa se je teh volitev udeležilo sila skromno število volivcev (okrog 50 tisoč) od skupaj 260 tisoč. Istrski poznavalci trdijo, da je to navsezadnje plus za vodečo hrvaško politiko, povezano s pripravami za vstop Hrvaške v Evropsko unijo, pa tudi korak naprej v odnosih s Slovenijo, za katero si prizadeva Jadranka Kosor predsednica hrvaške vlade. V Istri je seveda še zmeraj živo zanimanje za odnos vrhovne oblasti do manjšine. V glavnem sklepajo, da zdajšnja vlada kar vztrajno vodi politiko dobrih in konstruktivnih odnosov v tem primeru tudi z italijansko manjšino, kar med drugim izhaja tudi iz obsega sredstev namenjenih tej skupnosti, kljub recesiji in drugim notranjim težavam. Hkrati pa se ponuja primerjava s slovensko manjšino v Italiji, ki pa na žalost ne more pričakovati zanesljive bodočnosti. Znano je, da bodo Slovenci prejeli milijon evrov manj, prizadeta bodo njihova kulturna področja, čeprav so bistvena. Pri predstavnikih istrske regije v Pulju so kar navzoča obžalovanja, češ, kako italijanska vlada, ob njej pa tudi organi deželne vlade, niso sposobni voditi premočrtne politike do Slovencev v Italiji, ki jih konec koncev trdno priznava tako notranja kakor evropska zakonodaja. Sproščeni pogovori v Pulju razkrivajo, da je pri zdajšnjih razmerah v Italiji najbrž utemeljen napor za večjo in sodobnejšo enotnost manjšinske politike in da bo treba kakorkoli z italijansko oblastjo doseči, da ne bo več sodila o Slovencih in »uradni« manjšini, kakor da ne obstaja ne pravno in ne fizično. Tudi v novejšem času sta pri uradnih ustanovah v Istri, pa tudi drugih, prisotni zahteva in želja za nadaljnje dosledno sodelovanje med italijansko manjšino in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Skupno delo in akcije naj bi se nemoteno nadaljevali. Med prazniki je bilo v Istri tako rekoč manj navadnih tekočih dogodkov, čeprav so bili vsaj na lokalni ravni pomembni. Na zadnji seji občinskega sveta v Poreču je bila tudi Nadja Dobrilovic, Italijanka in na novo izvoljena članica sveta. Svet je dokončno sprejel proračun za prihodnje leto, ki znaša nekaj čez 277 milijonov kun, pet milijonov manj kot je bilo predlagano prej. Župan Edi Štefanič, ki ima zdaj tri podžupane (Nadja Dobrilovic je tudi pod-županja) je pojasnil, da so proračun zmanjšali upoštevajo objektivne razmere in da čvrsto računa, da med letom ne bo potrebnega relabansa. Na Reki pa so pozdravili novi prometno krajevni odsek, ki je bil že dolgo pričakovan. V bistvu gre za sodobno cestno povezavo, ki bo olajšala promet med središčem mesta in avtocesto. Zadnja dela so opravili s tem, da so dokončali ureditev predora Sveta Katerine in vez z mostom na Riječini, obenem pa tudi samega mostu, ki ga je bilo treba mestoma posodobiti na sicer neravno pomembnih delih. Tudi konec tega našega zapisa pa je na svoj način namenjen praznikom. Gre za svojevrstno pobudo, ki si prizadeva nadomestiti številne sodobne okrase in okraske povezane z božičnimi in novoletnimi prazniki z naravnimi »okrasi«. Nekatere organizacije civilne družbe v večjih istrskih in kvarnerskih mestih so namreč ugotovile, da so številni okrasi (od luči do drevesc in drugega) ekološko nevarni in da jih bo v bodoče prej ko slej potrebno nadomestiti. Tako opozarjajo na vrsto dekorativnih žarnic, ki so nevarne za okolje (tudi žarnica na olje, ki kvarno vpliva zlasti na otroke) ali pa na znane magične svečke, ki žal vsebujejo barijski nitrat, ki je strupen. Omenjeno naj bi v prihodnjih letih, ob praznikih, smelo in iniciativno nadomestili z naravnimi produkti, kot so jabolka, olupki raznega sadja, grozdje in drugo. Seveda sprememba naj bi imela zgolj ekološki cilj, na živo razpoloženje med prazniki pa ne bi nikakor smela vplivati. Civilna družba pa se hkrati zavzema za umetne okrasne inovacije povezane denimo z dokazanim nenevarnim električnim tokom, kar naj bi spodbujalo veselje in občudovanje. JEZIK NA OBROBJU Ker se prevečkrat srečujemo z neprimernimi ali celo napačnimi izrazi, ki so povezani s prometno vzgojo, si jih bomo danes ogledali vsaj nekaj. Na žalost so se znašli tudi v Galebovem dnevniku, med njimi je celo večkrat marsikje zapisan cestni znak namesto pravilno prometni znak. Cesta ne potrebuje znakov, potrebujejo jih uporabniki, to so udeleženci v prometu. Pozorni morajo biti na prometne znake, ki uravnavajo promet. Pravilno postavljeni prometni znaki so pomembni za prometno varnost, ki jo določajo prometno-varnostni predpisi. (Upoštevati moramo, da se ta pridevnik piše skupaj, ne narazen!) Eden izmed teh predpisov je: Ne prečkaj cestišča, kjer je preglednost slaba! Napačna je slaba vidljivost, ker nam ta beseda pove, kakšne so možnosti, da kaj vidimo, predvsem glede na lastnosti ozračja; zaradi megle je vidljivost zelo slaba, na dobro razsvetljeni cesti pa je dobra. Vidljivosti pa ne smemo zamenjati z vidnostjo, ki je lastnost ali značilnost vidnega, zato govorimo o jasni ali komaj zaznavni vidnosti zvezd, nekatere namreč vidimo dobro že s prostim očesom, drugih pa ne, ali pa slabo. Ne prečkaj ceste pred ali za ovinkom je vsakodnevna pogosta napaka. Prav je... pred ovinkom in za njim, ker je tam zaradi zmanjšanega vidnega polja preglednost omejena. »Preden izstopiš iz avtobusa, poglej, da ni nikogar v bližini!« piše v dnevniku. S podrednim veznikom da se začenjajo odvisniki, ki izražajo neko ugotovitev, dejstvo. Zato lahko rečemo: Preden izstopiš, se prepričaj, da ni nikogar v bližini! ALI: Dobro poglej, ali (če) ni kdo v bližini! V Galebovem dnevniku piše: Na šolabus čakaj na obvozu! Obvoz, obvozna pot ali obvozna cesta je cesta, ki vodi ob naselju, okrog naselja ali mimo drugih prometnih ovir in se potem vrne na glavno cesto, od katere se je odcepila. Do šol ali bolnišnic pa speljejo dovozne in odvozne poti, da lahko šolarji ali bolniki varno izstopajo in vstopajo, kar bi bilo na glavni cesti nevarno. Zato bi morali v dnevniku napisati: Na šolabus čakaj ob odvozu (ali: ob odvozni poti)! Ob cesti stojijo prometni znaki, na cestišču pa so prometne oznake, ne prometne označbe, kakor piše v dnevniku. Med prepovedmi je zapisano tudi: Ne meči na tla rabljenih vozovnic ...in ostalih smeti! Odvržemo odrabljene vozovnice. Kaj so ostale smeti pa ne vemo, poznati bi morali vse smeti, če bi hoteli vedeti, katere so ostale. Zato bi morali zapisati: Ne meči odrabljenih vozovnic ...in drugih odpadkov! Potniki stopajo na avtobus ali vstopajo v avtobus. Ko pa vstopijo, so v avtobusu: Zato bi morali zapisati: »Obnašaj se primerno, ker v avtobusu nisi sam! Pa tudi besedni red bi morali nekajkrat spremeniti. Zato: Do voznika se vedi spoštljivo! Danes smo zabeležili le tistih nekaj jezikovnih napak, ki so se znašle na dveh straneh o prometnovar-nostnih predpisih za učence. O popravkih z ostalih strani pa kdaj drugič, dokler šole ne bodo prejele že pred nekaj meseci obljubljenega popravljenega teksta! S.L. PISMA UREDNIŠTVU Izjave župana Dipiazze v intervjuju za PD Naš župan Roberto Dipiazza je v intervjuju (PD 31. decembra) spet pokazal, kakšen je njegov pogled do Krasa in Kra-ševcev. Ker je izrecno omenil tudi podpisanega, mislim, da je prav, da zadevo pojasnim, tudi ker se z njegovimi izjavami glede novega urbanističnega načrta ne morem strinjati in mislim, da podobno misli tudi večina prebivalcev Krasa. Znižanje zazidljivosti in opevano ustavitev ce-mentifikacije bodo plačali samo Krašev-ci, saj bodo na ta način oškodovani skoraj z vseh vidikov, medtem ko bodo veliki špekulanti prišli na svoj račun in služili mastne denarce. Tudi kot rajonski svet smo bili vedno enotni v boju proti velikim posegom na teritoriju, proti vrstnim hišam in stanovanjskim kompleksom ter rušenju zgodovinskih vil na Opčinah, nikoli pa nismo dali negativnega mnenja za eno ali dvostanovanjske hiše. Posledice tega, nam škodljivega plana, bomo trpeli še dolgo. Marsikdo izmed nas bo škodo utrpel takoj. Tu mislim na tiste, ki so si nadejali, da bodo sebi ali svojim otrokom na svoji zemlji sezidali hišo. Sedaj bodo morali najti novo lokacijo, kar ne bo lahko, saj bo še razpoložljivih zazidljivih parcel izredno malo in bodo temu primerno drage. Še hujše je za tiste, ki so v nakup parcele vložili velike vsote, pogosto prihranke celega življenja. Ti so bili dobesedno oropani. V manjši meri so bili opeharjeni tudi vsi ostali, ki so dolga leta plačevali davek ICI ali davke na dediščino, prepričani, da imajo v lasti majhen zaklad. Obstaja nevarnost, da bodo ti lastniki sedaj prodali ne več zazidljive parcele »za enega belega in črnega«, s prihodnjim planom čez deset ali več let, pa bi lahko spet postale zazidljive, seveda ne več v njih lasti... Brisanje teh zazidljivih zemljišč, ki so bila v dobršni meri že docela del urbaniziranih področij, bo imel dolgoročne posledice tudi za mala gradbena podjetja. Marsikatero bo prisiljeno zapreti svojo dejavnost, to pa pomeni, da bodo številne družine zašle v finančno stisko, saj se okoli gradbeništva vrti še veliko drugih ekonomskih dejavnosti. To bo prineslo, skupaj z manjšimi dohodki od prodaje zemljišč, zmanjšanje likvidnosti na teritoriju, kar bo kvarno vplivalo na celotno tukajšnje gospodarstvo. Še več denarja bo šlo na slovensko stran, kjer so možnosti za gradnje večje. Za nas negativen učinek bo tudi odselitev marsikaterega, predvsem mlajšega, člana naše skupnosti na tujo zemljo. To je še posebno zaskrbljujoče, saj tvegamo izumrtje v par desetletjih. Statistični demografski podatki zadnjega dvajsetletja pravijo na primer, da je ostalo število prebivalstva na Vzhodnem Krasu nespremenjeno, nekaj nad 10.000 ljudi, četudi je bilo v tem obdobju veliko novih gradenj. To pomeni, da nas je vedno manj, s tem, kar nam prinaša ta plan pa se bo ta trend še poslabšal. Potencialne obširne nove gradnje na območju bivše vojašnice pri Banih ter zloglasna turistična cona na Padričah bosta pripeljali na Kras veliko število novih prebivalcev, v brk zaščitnemu zakonu in drugim določilom, ki naj bi ščitile našo avtohtono skupnost. To so bile verjetno tajne smernice za pripravo tega plana: oškodovati našo skupnost in ji vzeti zemljo izpod nog, če so zaradi tega nastradali tudi številni neav-tohtoni prebivalci Krasa, nič ne de. Z dobesednim prevodom bi lahko rekli: cilj opravičuje sredstva. Po vsem tem, bi bili res pravi bebci, če bi bili s to strupeno potico, ki nam jo je župan postregel, celo zadovoljni. Marko Milkovič Kakšna je razlika med slovenskim in slovensko V« V 1% govorečim županom? Prištevam se k tistim - upam ne-preredkim - bralcem, ki redno spremljajo dragocene informativne prispevke dopisnika iz Avstrije gospoda Ivana Lukana. V sobotnem novoletnem povzetku političnega dogajanja na Koroškem sem, kot že marsikdaj doslej, naletel na odlomek, pri katerem mi izbira izrazoslovja ni povsem jasna. Glasi se: »... prava senzacija pa se je zgodila v Železni Kapli, kjer je bil - prvič odkar obstaja (slovenska) Enotna lista - izvoljen slovenski župan na slovenski samostojni listi - Franz-Jožef Smrtnik! Nekaj slovensko govorečih županov pa je bilo izvoljenih tudi na listah socialdemokratske stranke, ki je na dvojezičnem območju slej ko prej najmočnejša politična sila pred ljudsko stranko.« Vsebina je jasna. K njej nimam pripomb. Ni mi pa jasen razloček med »slovenskim županom« in »slovensko govorečimi župani«. Ne vem: mogoče je - a upam si dvomiti - na Koroškem to izrazoslovje udomačeno. A ko bi se uveljavilo v krajih, ki jim je Primorski dnevnik prvenstveno namenjen, bi se po mojem mnenju tudi Slovenci v Italiji precej približali razmeram, ki so koroškemu dopisniku narekovale naslov novoletnega prispevka: »Slabše ne more biti!« Ravel Kodrič JUGONOSTALGIJA Še pomnite tovariši? KOPER - »Še pomnite čase, ko ni bilo potrebno zaklepati vhodnih vrat, ko smo vsi vozili avtomobile iste znamke, ko v trgovinah ni bilo preglavic zaradi stotih različnih znamk zobne paste, ko so bile volitve bolj poštene, saj niso obljubljale varljivih sprememb z desetimi različnimi strankarskimi programi, ampak je bila stranka samo ena, ki je bila seveda ta prava, in ko je bilo kajenje v javnih prostorih maloda-ne zapovedano?« Naj bo vaš odgovor pritrdilen ali ne, jutri ob 20. uri ste vabljeni v Koper, v prostore MKSC na Gregorčičevi ulici 4. Dr. Mitja Velikonja in Mirt Komel, avtorja »Titostalgije« in »Sarajevskega dnevnika«, bosta skozi svoji predavanji na temo »jugonostalgije« preteklost spojila s prihodnostjo, seveda ne brez intervencij in tovariških kritik dr. Franca Trčka, ki bo skozi partijski nagovor uvedel tudi sam večer. Vabilo na nov val proznih mnogobojev KOPER - Prozni mnogoboji so postali sinonim za pestro literarno druženje in mnogokrat tudi odskočna deska v slovenski literarni svet. Gre za serijo dogodkov, na katerih Študentska založba izbira najboljšo kratko zgodbo: v štirih letih je na različnih odrih nastopilo že več kot 250 avtorjev, ki so občinstvo navdušili, šokirali, očarali in nasmejali s svojimi kratkimi zgodbami. Vedno znova se je dokazalo, da je pisanje zgodb še kako živo med amaterskimi pisatelji, čeprav med nastopajočimi ni manjkalo tudi znanih pisateljskih imen. Letošnji val proznih mnogobojev se bo začel v četrtek v Kopru in sicer ob 19. uri v knjigarni Dom knjige na Pristaniški 5. Udeležijo se ga lahko vsi, ki želijo svojo kratko zgodbo predstaviti javnosti; vsakdo bo imel na voljo največ sedem minut, za sodelovanje pa ni potrebna predhodna prijava. Ob koncu večera bodo izbrali tri avtorje, ki se bodo uvrstili na finalni izbor natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki bo 30. januarja v Postojni. / ALPE-JADRAN Torek, 5. januarja 2010 3 ČEDAD - Jutri ob 15. uri v gledališču Ristori že 48. Dan emigranta Osrednji kulturni praznik Slovencev iz Benečije Slavnostna govornika pisatelj Bopris Pahor in Igor Černo kot predstavnik Slovencev z Videmskega ČEDAD - Tržaški pisatelj Boris Pahor in Igor Černo iz Barda v Terski dolini kot predstavnik Slovencev iz videm-ske pokrajine bosta glavna govornika na 48. Dnevu emigranta, osrednjem kulturnem prazniku slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, ki bo na sporedu jutri ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu. Prireditev, ki vsako leto v bivšo lango-bardsko prestolnico privabi številne pripadnike naše narodne skupnosti od Rezije in Kanalske doline vse do Tržaškega, organizirata Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz videmske pokrajine pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Nastopili bodo tudi ljudski godci in harmonikarji špetrskega oddelka Glasbene matice, ki so za ta praznik, na katerem so se nekoč vsako leto združevali beneški izseljenci, pripravili poseben koncert »Harmonika igra, rimonika gode«. Gledalci pa se bodo lahko zabavali tudi ob gledanju zadnje komedije Beneškega gledališča »Weekend na morju«, ki jo je režiral Marjan Bevk. (NM) Na Dnevu emigranta iz leta v leto s pesmijo in glasbo predstavljajo življenje Slovencev Videmske pokrajine, za prijeten konec tradicionalne prireditve pa poskrbi Beneško gledališče. Posnetek je z lanske prireditve kroma OSEBNOST - Meseca Poteguje se tudi Tržačanka Divna Čuk KOPER - Radio Koper in dnevnik Primorske novice sta čez vse leto izbirala osebnost meseca, med dvanajstimi finalisti pa bosta kmalu izbrala tudi končnega zmagovalca ali zmagovalko - Osebnost Primorske 2009. Med tremi kandidati, ki se potegujejo za decembrski naslov, je tudi tržaška turistična operaterka Divna Čuk, turistična ambasadorka Slovenije 2009; ob njej pa še flavtist Cveto Ko-bal in direktor ATC Kanin Aleš Uršič. Papirnate glasovnice zbirajo do 7. januarja opoldne, svoj glas pa lahko oddate tudi preko SMS sporočila (00386 31 636999) ali elektronskega naslova osebnostprimorske@rtvslo.si. SLOVENIJA - Letni pregled anket Dela Predsednik Danilo Türk najbolj priljubljen politik FJK - Deželna vlada osvojila resolucijo Predčasno v šolo za dodatne počitnice? LJUBLJANA - V barometru priljubljenosti, ki ga na podlagi javnom-nenjskih anket vsak mesec oblikuje agencija Delo Stik, je bil vseh dvanajst mesecev preteklega leta v Sloveniji na prvem mestu predsednik države Danilo Türk. V povprečju je dobil oceno 3,80. Na drugem in tretjem mestu sta premier Borut Pahor (3,48) in gospodarski minister Matej Lahovnik (3,40). V letu 2009 so se razmerja med političnimi strankami kar opazno spremenila. V začetku leta je vladna Socialna demokracija (SD) še vodila pred opozicijsko Slovensko demokratsko stranko (SDS), proti koncu leta sta položaj zamenjali. Pri tem je SD svoj delež precej zmanjšala (januarja 25,1 odstotka, decembra 17,3 odstotka), SDS pa ostaja na približno enakem (januarja 21,4 odstotka, decembra 20,3 odstotka). Kot v letnem povzetku mesečnih javnomnenjskih anket ugotavlja časnik Delo, je največja poraženka leta 2009 stranka Zares, ki je bila januarja na tretjem mestu z 10,5 odstotka, decembra pa je na petem mestu imela le še 3,7 odstotka glasov. Na tretjem mestu se je utrdila Slovenska nacionalna stranka, ki ji trend kaže navzgor. Liberalna demokracija Slovenije paprecej niha; od začetka leta so njeni deleži naraščali, jeseni se je trend obrnil navzdol, konec leta pa spet navzgor. Delo tudi ugotavlja, da je bilo za vlado in parlament minulo leto "porazno". V začetku leta so anketiranci njuno delo ocenjevali z najvišjimi ocenami, decembra pa sta dobila zgodovinsko najnižjo oceno. Vlada je leto začela s srednjo oceno 3,31, kar je ena najvišjih ocen za delo vlade, odkar potekajo ankete Dela, končala pa ga je z oceno 2,69, ki je najnižja tovrstna doslej. Podobno velja za parlament. Januarja so mu anketiranci dodelili oceno 3,22, decembra 2,55. Na Delovem barometru priljubljenosti sta se za Danilom Türkom, Borutom Pahorjem in Matejem La-hovnikom po povprečni oceni v letu 2009 uvrstila Janez Potočnik in Zmago Jelinčič. Medtem ko je bil Türk na prvem mestu vse mesece v letu 2009, se je Lahovnik proti koncu leta prebil na drugo mesto pred Pahorja. Slednji pa je padel z drugega na četrto mesto prav na koncu leta. Katarina Kresal je leto začela na devetem in končala na tretjem mestu. (STA) Slovenski predsednik Danilo Türk je bil vseh dvanajst mesecev lani na prvem mestu po priljubljenosti TRST - Se bo letos pouk v okviru novega šolskega leta 2010-2011 v Furlaniji-Julijski krajini začel nekaj dni prej in končal nekaj dni pozneje, tako da bodo učenci oz. dijaki v februarju lahko koristili dodaten teden počitnic? To možnost je v včerajšnji izdaji omenil vsedržavni dnevnik La Repubblica, ki poroča, da je deželna vlada ob decembrskem sprejemanju proračuna za leto 2010 osvojila resolucijo skupine deželnih svetnikov na čelu s prvo-podpisanim Robertom Asquinijem, ki gre v to smer. Asquini namreč meni, da so v Italiji, za razliko od ostalih evropskih držav, poletne počitnice predolge: od tod predlog, naj se v FJK pouk v septembru začne kakih štiri-pet dni pred uradnim datumom, v juniju pa zaključi kaka dva ali tri dni pozneje. Tako bi sredi februarja pridobili teden dni, ki bi ga lahko učenci in njihove družine preživeli na deželnih smučiščih, kar bi tudi koristilo deželnemu turizmu. Po pisanju Repubblice naj bi torej šlo dejansko za zakonsko določeni »beli teden«. Namen deželne uprave, da spremeni šolski koledar (kar je tudi v pristojnosti dežel), je za deželni radijski in televizijski dnevnik RAI potrdil odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, ki pa opozarja na potrebo po rešitvi nekaterih tehničnih aspektov, kot je npr. ta, da zakon določa vsaj dvesto dni pouka, ali pa datum začetka državnega izpita na nižjih in višjih srednjih šolah, ki mora biti isti za vso Italijo. S pobudo se načelno strinja tudi deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, ki opozarja na potrebo po nekajdnevni sprostitvi za učence v februarju, vendar dodaja, da je manevrskega prostora malo, poleg tega v prvih dneh septembra na višjih srednjih šolah poteka tudi preverjanje znanja tistih dijakov, katerim je bilo ob koncu šolskega leta ocenjevanje preloženo. Zato bi bilo morda bolje misliti na ukinitev kakega prostega dne ali na skrajšanje velikonočnih počitnic. HRVAŠKA - Na včerajšnjem maratonskem zasedanju vrha HDZ Sanaderja izključili iz stranke Vzrok »groba kršitev statuta stranke«- Sanader je v nedeljo napovedal ponoven vstop v politiko zaradi katastrofalnih izidov HDZ na predsedniških volitvah ZAGREB - Vrh Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) je na včerajšnji maratonski seji uradno izbrisal iz članstva svojega častnega predsednika, nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, je novinarjem povedala predsednica HDZ in hrvaška premierka Jadranka Kosor. Kot je pojasnila, je Sanader v nedeljo grobo kršil statut vladajoče stranke. Sanader je namreč v nedeljo na lastno pobudo in brez vednosti predsedstva HDZ sklical izredno novinarsko konferenco, na kateri je kritiziral vodstvo stranke zaradi slabih izidov prvega kroga predsedniških volitev 27. decembra ter napovedal svojo vrnitev v politiko, potem ko je 1. julija lani nepričakovano in brez jasnega pojasnila odstopil s položaja pre-mierja in predsednika HDZ. Po odločitvi predsedstva stranke pa je včeraj za hrvaško tiskovno agencijo Hi-na izjavil, da sprejema to odločitev, "v kolikor je to dobro za HDZ". Kosorjeva je pojasnila, da je Sanader s svojim obnašanjem v nedeljo povzročil ogromno škodo HDZ in ogrožal ne le enotnost stranke temveč tudi vladne koalicije. Dejala je, da so nesprejemljive Sanaderjeve izjave, da je vlada izdala hrvaške interese, ker je podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo, da vodstvo HDZ stranke ne vodi dobro ter da je imel predsedniški kandidat HDZ Andrija Hebrang katastrofalen volilni izid. Nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja so včeraj izključili iz HDZ ansa Poudarila je, da Hrvaška ne more izgubiti šest mesecev zaradi predčasnih volitev, ker mora končati pogajanja z EU, Sanaderjeve poteze pa bi lahko tudi zrušile vlado. Kosorjeva je izpostavila, da je članstvo v EU prioriteta za HDZ, ki je glavna in obenem najbolj odgovorna vladna stranka. "Ne glede na ime in priimek, nobenemu ne moremo dovoliti obnašanja, ki bi pripeljalo do rušenja HDZ. Če bi se nekaj podobnega zgodilo pred osmimi meseci in bi nekdo na tak način kritiziral predsednika in vodstvo stranke, bi isto sekundo letel skozi okno," je še povedala predsednica HDZ, ki so ji na novinarski konferenci na sedežu stranke s svojo prisotnostjo podporo dali vsi člani ožjega vrha stranke. Dodala je, da je ožje vodstvo stranke danes enotno ocenilo, da je nedeljski nastop Sanaderja "nezaslišan presedan", s katerim je bila narejena "velika škoda". Sa-naderjev "paralelizem, ki je, žal, trajal šest mesecev, pa je vodil v razkroj HDZ", je še ocenila Kosorjeva Na včerajšnji izredni popoldanski seji predsedstva HDZ, ki je trajala več kot tri ure, je 16 članov glasovalo za Sanaderjevo izključitev, trije pa so bili proti - predsednik sabora Luka Bebic, poslanec Mario Zubovic in bivši podpredsednik vlade Damir Polančec. Vzdržala sta se ministrica brez listnice Bianca Matkovic in poslanec Petar Selem. Kosorjeva je še pojasnila, da Sanaderja na srečanje niso povabili. Novinarjem je odgovorila, da se ne boji, če bo Sanader aktiviral svoj poslanski mandat. Do tega ima pravico, je pa spomnila, da je ob odhodu iz politike dejal, da se ne bo vrnil. Potem bi lahko pojasnil, zakaj je odšel in zakaj se namerava vrniti, je izjavila predsednica HDZ. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z Bebicem, ki je v nedeljo podprl Sanaderja, pa je pomenljivo dejala le, da je "jutri nov dan". (STA) 4 Torek, 5. januarja 2010 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po podatkih statističnega zavoda Istat za lansko leto Z lansko inflacijo 0,8% Italija najnižje od leta 1959 Od julijske 0-odstotne stopnje se je krivulja v decembru že petič zapored dvignila RIM - Povprečna stopnja inflacije je bila lani v Italiji 0,8 odstotka, kar je najnižja vrednost od daljnega leta 1959. Takrat je bila sicer inflacija negativna, saj je njena stopnja padla na -0,4 odstotka. To je bil zadnji primer letne deflacije v državi, ki je hkrati označil začetek gospodarske »eksplozije«. V primerjavi s časom izpred pol stoletja danes Istatovi podatki kažejo po eni strani zelo omejeno inflacijsko dinamiko v komaj končanem letu (pod dvema odstotkoma, potem ko je v letu 2008 znašala 3,3 odstotka), po drugi strani pa trudi trendno rast, saj se je inflacijska stopnja po julijski ničli iz meseca v mesec rahlo dvigovala, vse do odstotka, kolikor je po nedokončnih podatkih znašala v lanskem decembru. Tak trend lahko napoveduje možno nadaljnjo rast v komaj začetem letu, o čemer govorijo tudi projekcije nekaterih raziskovalnih inštitutov. Po besedah ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajole je lanska rekordno nizka inflacija »potrdilo o resnosti gospodarske krize, kot tudi dejstva, da kupna moč državljanov ni bila pena-lizirana, nasprotno, v številnih primerih se je celo povečala«. Po njegovi oceni je decembrski dvig inflacijske stopnje na odstotek tudi znak »oživljanja osebne porabe in gospodarskih aktivnosti«, v tej fazi ponovnega zagona gospodarstva pa si je »treba prizadevati za pospeševanje rasti, tako kot tudi za ohranjanje cen pod nadzorom, da bi se izognili špekulacij-skim učinkom, predvsem na cene proizvodov široke porabe«. Drugačnega mnenja so organizacije potrošnikov. Glede na močno zmanjšanje osebne porabe v lanskem letu, tudi to »brez zgodovinske primerjave«, opozarjajo pri Codaconsu, bi morala biti stopnja inflacije celo negativna in ne pozitivna. Pri Feder-consumatori in Adusbefu pa so izračunali, da lanska 0,8-odstotna inflacija vsako družino stane v povprečju 240 evrov, kar jim ustrezno znižuje kupno moč. Za leto 2010 napovedi govorijo o spremembi inflacijskih gibanj. V študijskem centru Confcommercia ne verjamejo, da bi se lahko inflacija ohladila do taje mere, kot lansko poletje. Nasprotno, kot kaže na tem začetku leta, bi se lahko trend rasti, zabeležen v zad- njih petih mesecih, nadaljeval oziroma doživel nov poskok zaradi nekaterih že predvidenih podražitev - plina, televizijske naročnine in cestnin. Za predsednika trgovskega združenja Confe-sercenti Marca Venturija je Istatov podatek »dobra novica«, a hkrati tudi »ogledalo krize, globoko rdečega leta, od katerega smo se ravnokar poslovili«. Sindikati pa inflacijske podatke komentirajo z vidika delavskih plač, ki se lani v povprečju niso zvišale, saj se je njihova rast omejila le 0,8 odstotka, kot inflacija, kar pomeni, da so ostale enake kot leta 2008. Kupna moč zaposlenih v odvisnem delu se je tako v resnici zmanjšala opozarjajo sindikati. GIBANJA Trst še naprej eno najdražjih italijanskih mest TRST - Z decembrsko inflacijsko stopnjo 2,6 odstotka -medtem ko je državno povprečje znašalo 1 odstotek - ostaja Trst eno najdražjih mest v Italiji. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil občinski statistični urad, so se življenjski stroški v tržaški občini decembra 2009 glede na november zvišali za 0,5 odstotka, v primerjavi z decembrom 2008 pa za 2,6 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj podražile storitve hotelov in gostinskih lokalov (+1,6%), sledijo jim cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+1,5%), na tretjem mestu pa so cene v javnem prevozu in stroški za rekreacijo, prireditve in kulturo (oboje +0,9%). V letni primerjavi se je najbolj podražil javni prevoz (+4,7%), sledijo druge dobrine in storitve (+4,3%), obleka in obutev ter zdravstvene storitve in stroški za zdravje (oboje +3,5%). V mesečni primerjavi so se znižali stroški za komunikacije (0,5%), v letni pa za stanovanje, vodo, električno energijo in plin (1,2%) in za komunikacije (-0,2%). SDGZ - Okrožnica podjetja Servis z informacijami za leto 2010 Najpomembnejše davčne novosti Dodatna pojasnila so na voljo v uradih Servisa - SDGZ in na spletnih straneh www.servis.it ali www.sdgz.it TRST - Pred božičem je rimski parlament dokončno odobril finančni zakon za leto 2010 in povezani proračunski manever, ki predvideva sveženj novosti, prijetnih in manj prijetnih. Strokovna služba podjetja Servis doo-srl, ki deluje v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ), je pripravila pregled najvažnejših ugodnosti in obveznosti, ki že veljajo ali pa pridejo v poštev v prvih mesecih novega leta. SDGZ pa opozarja podjetja, ki poslujejo s tujino, da morajo čim prej ažurirati podatke v podatkovni bazi Italiancom pri pristojni trgovinski zbornici. Dodatna pojasnila dobijo interesenti v pristojnih uradih Servisa - SDGZ na tel. 0406724810 oz. na spletnih straneh www.servis.it,www.sdgz.it. Tu je pričujoča informacija objvljena tudi v italijanščini za tiste, ki ne obvladajo slovenščine. Predujem Irpef Zavezanci, ki niso izkoristili možnosti 20-odstot-nega znižanja zneska za predujem Irpef, lahko izkoristijo presežek novembra s kompenzacijo ostalih davkov v obrazcu F24. Odbitek Irpef 36% za gradbena popravila Rok za koriščenje odbitka Irpef 36% za stroške za popravila je bil podaljšan do leta 2012. Za izrabo te olajšave si je treba predhodno zagotoviti, da imajo strukture, ki jih je treba popraviti, pravico do olajšave, zadevno sporočilo davčni upravi pa je treba poslati pred začetkom del. Plačila se opravi z bančnim nakazilom, tako da se točno zabeleži razlog plačila, lastne podatke in izvršitelja del. Ovrednotenje Ponovno je odprt rok za ovrednotenje kmetijskih in gradbenih zemljišč ter družbenih deležev. Z ovrednotenjem se zviša vrednost zemljišča ali družbenega deleža, ki je davčno priznana in zaradi tega se znižajo plus-valence za Irpef v primeru odstopa le-teh. Ugodnost veljajo za fizične osebe, osebne družbe in nekomercialne ustanove, ki l.januarja 2010 posedujejo kmetijska in gradbena zemljišča ali udeležbe v nekotiranih družbah. Zadnji rok za koriščenje je 31. oktober 2010. Do tega dne mora zavezanec dostaviti izvedensko mnenje in plačati nadomestni davek ali prvi obrok. Opozarjamo, da v primeru neplačila naslednjih obrokov ovrednotenje ni zavrnjeno, zneski pa bodo poslani z davčno kartelo. Nadomestni davek znaša 4% za zemljišča, gradbena zemljišča in kvalificirane participacije, 2% za nekvalifi- cirane participacije. Davek se lahko plača enkratno ali v treh letnih obrokih z letnimi obrestmi v višini 3%. DURC za trgovanje Vsaka dežela lahko fakultativno zahteva obrazec DURC (enotni dokument o plačanih dajatvah) za pridobitev dovoljenja za potujoče trgovanje. Dežela lahko naroči občinam, da preverijo veljavnost tega dokumenta. V primeru, da se ne predloži dokumentacije, lahko pristojna oblast prekine dejavnost podjetja za dobo do 6 mesecev. Kompenzacije DDV S 1. januarjem 2010 so začele veljati novosti glede kompenzacij DDV (IVA). Glavni novosti sta: 1.) za kredit, višji od 10.000 evrov, bo mogoče opraviti kompenzacijo od 16. dne po vložitvi letne prijave ali medletne zahteve po povračilu kredita; 2.) obvezno bo treba najprej overoviti prijavo DDV, da se lahko nato koristi kompenzacijo kredita DDV, ki je višja od 15.000 evrov. Overovljenje je izjava, ki jo predloži habilitirani profesionalec, komercialist, svetovalec za delo, revizor. Ta listina potrjuje obstoj in pravilnost kredita za kompenzacijo. Posledica teh sprememb je naslednja: - kdor je zbral kredit do 10.000 evrov lahko kompenzira celotni znesek že od 16. januarja 2010; - kdor je zbral kredit, višji od 10.000 evrov, lahko: I) če kompenzira manj kot 10.000 evrov in prenese odvečno kvoto v periodični obračun 2010, koristi kredit s 16. januarjem 2010; II) če kompenzira celoten znesek: a) v primeru, da je ta znesek nižji od 15.000 evrov, lahko kompenzira po tem, ko vloži prijavo DDV; prvi možni rok je 1. februar in možnost koriščenja kompenzacije 16. marca; b) če je znesek višji od 15.000 evrov, lahko kompenzira po tem, ko predloži prijavo DDV z overovljenjem; prvi rok je 1. februar in možnost koriščenja kompenzacije 16. marca. Telematsko sporočilo 55% Od leta 2010 zavezanci, ki nameravajo koristiti odbitek 55% za posege in popravila za energetsko varčevanje na prelomu leta, telematsko pošljejo davčni upravi sporočilo s pripravljenim obrazcem. Sporočiti je treba v teku 90 dni od konca davčnega obdobja, ko so se pričela dela. Glede na stroške za pre-kvalifikacijska dela med letoma 2009 in 2010 se pošlje sporočilo do 31. marca. Če se dela nadaljujejo za več obdobij, bo treba to sporočiti vsakič in spoštovati predvidene roke in postopke. Stroške za dela, ki so bila opravljena leta 2009 in se nadaljujejo v letu 2010, se lahko sporoči od 4. januarja 2010 naprej. Zavezanci, ki želijo izkoristiti davčno olajšavo 55%, morajo vsekakor v roku 90 dni od konca del sporočiti vse predvidene podatke za opravljena dela na spletno stran urada ENEA (državni urad za nove tehnologije, energijo in ekonomski razvoj). Ažuriranje podatkovne baze ITALIANCOM Podjetja, ki poslujejo s tujino, morajo do 31.12. oz. čimprej v novem letu javiti pristojni trgovinski zbornici tim. mehanografsko številko za poslovanje s tujino (»numero meccanografico« oz. »numero ope-ratore abituale con l'estero«), kot je navedeno v matičnem listu podjetja pri trgovinski zbornici (visura camerale): države, s katerimi poslujejo v tujini ter promet in delež, ki ga ustvarja tovrstno poslovanje. Zaveza ne velja le za tradicionalne mednarodne operaterje, ampak za vse dejavnosti, ki redno poslujejo s tujino, npr. potovalne agencije, prevozniki, trgovci ipd., ki majio vsaj 12.500 evrov prometa oz. filialke v tujini ipd. Na spletnih straneh SDGZ - Servis je okrožnica z informacijami in obrazec, ki ga je treba izpolniti in dostaviti na trgovinsko zbornico. Obveznost so uvedli pred štirimi leti za pripravo podatkovne baze ITALIANCOM, kjer so navedena vsa podjetja, ki poslujejo s tujino, po dejavnostih in državah poslovanja. Ažuriranje teh podatkov je treba redno opraviti ob koncu leta. Obrazec podjetje izpolni in izroči v pristojnem uradu TZ v Trstu (Uffi-cio Albi e Ruoli), kjer plača pristojbino 3 evre in takoj ažurira podatke. Pristojbino lahko plača tudi po pošti na t/r TZ št. 298349 naslovljen na CCIAA TS - Albi e Ruoli z navedbo (causale) ITALIANCOM in pošlje izpolnjeni obrazec s potrdilom poštnega nakazila (attestazione versamento) na faks 0406701321. Za informacije: tel. 0406701268. Za neizpolnjevanje te obveznosti ni predvidena nobena globa. Kdor tega ne uredi, je črtan iz datoteke in izgubi »mehanografsko številko«, ki je potrebna npr. za bančna plačila poslov s tujino. Če bo podjetje hotelo poslovati s tujino, bo moralo ponovno zaprositi to številko v omenjenem uradu trgovinske zbornice. _ EVRO 1,4389 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. januarja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 4.1. 30.12. ameriški dolar 1,4389 1,4338 japonski jen 133,62 9,8238 132,35 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,1600 66 6210 9,7861 43,5000 67,0600 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4415 089140 U, jVJIJVJVJ 7,4415 0,9040 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,1930 8,2290 10,2953 8,3220 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,285 1 4873 26,400 1 4878 jVIUCiIjM llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 269,85 15,6466 272 10 1 1 laU£.al->Kl 1U1 II 1 L poljski zlot 4,1030 1 4953 4,1249 1,5039 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,5885 1,9558 1,6036 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2253 3,4528 4,2325 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7093 24917 0,7093 2,4934 ui a ¿.in j m i cai islandska krona ti lira 290,00 21411 290,00 2 1690 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2936 7,3066 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23344 0,25438 0,43438 0,99375 LIBOR (EUR) 0,415 0,65375 0,97688 1,225 LIBOR (CHF) .... EURIBOR (EUR) 0,453 0,7 0,996 1,251 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 24.995,80 € +546,34 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,84 +3,46 KRKA 65,73 +2,64 MERCATOR 24,59 155,59 +1,58 TELEKOM SLOVENIJE 135,97 +0,97 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,12 DELO PRODAJA - +0,38 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,70 +2,27 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 27,00 13,99 -0,55 +1,16 SAVA 465,00 238,43 +2,83 -0,71 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 27,50 +2,63 +8,27 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. januarja 2010 +1#27 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,469 88,80 +0,20 +2,13 BANCO POPOLARE 5,48 +3,98 BCA POP MILANO 1,238 5,125 +0,81 +2,91 ENEL 4,0775 +0,94 +0,74 FIAT 10,49 +2,34 GENERALI 18,93 +0,58 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,165 +0,48 LUXOTT1CA 18,34 +0,93 +1,61 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,805 8,38 +0,78 PIRELLI e C 0,4395 +4,64 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,55 +3,86 +1,87 STMICROELECTRONICS 3,4525 6,48 -0,50 +2,53 TENARIS TERNA 15,42 +2,66 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,9775 0,1695 -0,75 +2,29 UNICREDIT 2,39 +2,03 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,56 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.140,48 999,65 +1,52 +1,73 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.023,36 +0,96 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 285,74 1.817,75 -0,69 -1,16 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.716,38 -1,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 10.583,05 2.307,35 1.132,80 1.168,46 6.048,30 +1,49 +1,68 +1,59 -0,24 +1,53 CAC 40, Pariz 5.500,34 4.013,97 2.537,00 +1,97 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.132,50 3.017,80 +1,36 +1,74 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.654,79 2.894,55 21.823,28 3.277,14 17.473,45 +1,02 -0,10 -0,22 +0,45 +0,54 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 0 Torek, 5. januarja 2010 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik ZDRAVSTVO - Na Opčinah začel delovati prenovljeni sedež zdravstvenega okraja S preurejenimi prostori do V« V« I É • • II • večje učinkovitosti in udobja Na voljo so tri ambulante in dva urada - Prenova napeljav in odprava arhitektonskih pregrad Od včeraj ponovno delujejo prenovljeni prostori openskega sedeža prvega zdravstvenega okraja, ki so jih uradno odprli 28. decembra 2009, potem ko so prenovitvena dela trajala tri mesece, med katerimi so dejavnosti opravljali na sedežih v Nabrežini in Rojanu. Prenovitveni poseg na openskem sedežu (slednji stoji za župnijsko cerkvijo sv. Jerneja) je bil, kot piše v sporočilu za javnost, korenit, saj je prišlo do preureditve notranjih prostorov, odprave arhitektonskih pregrad in posodobitve napeljav, tako da so prostori prijaznejši in bolj racionalno urejeni. Po posegu, ki je bil po besedah ravnatelja prvega zdravstvenega okraja Paola Da Cola nujen zaradi dotrajanosti prostorov, so se tisti občani, ki so se včeraj (resnici na ljubo ne v zelo velikem številu) zjutraj napotili na openski sedež, znašli v lepo urejenih prostorih. Na 130 kvadratnih metrih površine je namreč pet sob: tri, ki merijo vsaka preko šestnajst kvadratnih metrov, služijo zdravstveni dejavnosti, v njih namreč delujejo ambulante, medtem ko sta dve sobi namenjeni administrativni dejavnosti. Temu je treba dodati še tri prostore za moške oz. ženske sanitarije ter sanitarije za invalide, poleg tega ima openski sedež tudi nova vrata in okna, katera so povečali, tako da zdaj prihaja v prostore več svetlobe. Prenovili so tudi električno napeljavo in ogrevanje ter vgradili klimatsko napravo, dalje so uredili zunanje pročelje, v garaži pa je našlo prostor skladišče. Poseg je stal 145.000 evrov. Od včeraj je tako ponovno na voljo vrsta storitev, kot npr. zdravstveno zavarovanje, oprostitev od plačevanja t.i. ticketa, menjava zdravnika, pa tudi prijava oz. plačevanje specialističnih pregledov oz. odvzema krvi in urina, katerega prav tako opravljajo v ambulantah openskega sedeža. Prav tako deluje bolničarska ambulanta, na openskem sedežu pa potekajo tudi specialistični pregledi (npr. za urologijo in dermatologijo). Prenovitev openskega sedeža je spadala v širši okvir dejavnosti Vsaka od treh ambulant meri preko šestnajst kvadratnih metrov, čakalnica pa je prostorna kroma tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve, ki se že nekaj let ukvarja s prenavljanjem sedežev zdravstvenih okrajev na teritoriju z namenom krepitve njihove učinkovitosti in ud- obja. Poleg Opčin so namreč poskrbeli tudi za nov sedež za rehabilitacijo v Rojanu, za preureditev centrov za umsko zdravje v Ul. Gambini in pri Sv. Mariji Magdaleni, dalje gre omeniti še odprtje pola za zdravljenje s pomočjo živali (pet therapy) na Proseku in ureditev laboratorija o azbestu v paviljonu Sai v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. NIZ POTI KAVE - Zaključni dogodek je potekal v soboto zvečer Recital o otožni cesarci Sissi Pred številnim občinstvom, ki se je zbralo v mestnem Harry's Grill, so zaživeli dnevniški zapisi nesrečne cesarice Elizabete «I Utrinek iz sobotnega monologa Elke Burul; v ozadju pianist Carlo Moser agnese divo Gledališki monolog Elke Burul je zaključil letošnjo izvedbo niza poti ka-ve-Le vie del caffe, ki sta ga priredila turistična ustanova Promotrieste in gledališče Contrada. Niz je bil letos posvečen priljubljenemu liku cesarice Elizabete - Sissi, potekal pa je v raznih mestnih kavarnah. Sobotni večer v Grand Hotel Duchi d'Aosta je nosil naslov Il fantasma dell'Impero (Prikazen cesarstva), privabil pa je res številno občinstvo. Elke Burul je predstavila izbor iz dnevniških zapisov slavne cesarice, na klavirju pa jo je spremljal pianist Carlo Moser. Igralka je Sissi predstavila kot prikazen, prisotni pa so lahko prisluhnili izpovedim otožne cesarice, ki je o sebi zapisala, da je »zelo nesrečna ženska«. Njena utesnjenost, ki je izvirala predvsem iz občutka nemoči, da je njena usoda zapečatena, se je kazala tudi v večkrat bolestnem odnosu, ki ga je imela s hrano. A tudi v besedah, ki jih je zaupala svojim dnevnikom ... DEVIN-NABREŽINA Osvetlitev »kriških kalun« Z osvetlitvijo »kriških kalun«, se pravi dveh kamnitih stebrov s hele-bardo, ki ležita ob pokrajinski cesti in predstavljata mejo med tržaško in de-vinsko-nabrežinsko občino, pred začetkom božičnih praznikov je devin-sko-nabrežinska občinska uprava po-srkbela za primerno ureditev obeh glavnih vhodov na občinsko ozemlje, potem ko je že dala urediti osvetlitev spomenika Toskanskim volkovom (Lupi di Toscana - zgodovinske italijanske vojaške enote) pri Štivanu. Vest v sporočilu za javnost sporoča podžupan ter odbornik za kulturo in javna dela Massimo Romita, ki ob tej priložnosti opozarja tudi na napredovanja del za ureditev pločnikov v Nabrežini, za izvedbo katerih si občinska uprava, piše v sporočilu, močno prizadeva. Z asfaltiranjem poti in ureditvijo cestnih označb pa so se pravkar zaključila dela na odseku med nabrežinsko osnovno šolo in železniško postajo. Če se povrnemo h »kriškim ka-lunam«, kot pravijo domačini stebroma, sega njih zgodovina v obdobje pred 194 leti, saj so ju postavili 30. aprila 1816 v čast takratnemu avstrijskemu cesarju Francu I., ki je tisti dan potoval iz Gorice proti Trstu. Ob 11. uri je cesarski sprevod dospel v Nabrežino, ki je bila v tistih časih majhna vas s 360 prebivalci. Na meji med Trstom in Nabrežino so tržaške mestne oblasti dale postaviti dva stebra, na enem od katerih je izstopal slavnostni napis v latinščini, katerega avtor je bil Lorenzo Rondolini, zdravnik, farmacevt, pesnik in epi-gramatik ter eden od ustanoviteljev Minervinega krožka. Zanimivo je, da priložnostni napis omenja datum 20. aprila 1816, ker je bil verjetno cesarjev prihod sprva napovedan za tisti dan. Po nekaterih pričevanjih naj bi se cesar za krajši čas celo zadržal v eni izmed domačih gostiln in svojo žejo potešil ob mizi, izklesani iz na-brežinskega kamna. Po drugi svetovni vojni je zavezniška vojaška uprava dala prestaviti enega od stebrov, da bi omogočila razširitev cestišča, leta 2003 pa je tržaški mestni muzej za zgodovino in umetnost v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina dal obnoviti hele-bardi, ki krasita stebra. Malokdo ve, da levi steber (za tiste, ki se peljejo iz smeri Križa) leži na ozemlju občine Trst, desni pa na ozemlju občine De-vin-Nabrežina, saj meja med občinama (in med tržaško in goriško škofijo) teče po pokrajinski cesti. Potem ko so stebra leta 2005 lepo očistili, je levi 18. decembra 2006 postal »žrtev« prometne nesreče, saj je takrat vanj trčil avtomobil, tako da se je zrušil, po nesreči pa so neznanci celo poskusili odnesti njegov zgornji del, tri tone težko kamnito kroglo s helebardo, ki so jo potem našli v bližini, pokrito z vejami in listjem. Dela za ponovno postavitev stebra so se zaključila septembra leta 2007, poseg pa je izvedlo podjetje Giovanni Cramer & Figli S.n.c. iz Trsta pod vodstvom ravnatelja tržaških mestnih muzejev Adriana Dugulina in pod nadzorstvom Spomeniškega varstva za Furlanijo-Julijsko krajino. Obnova, piše v sporočilu, ni bila preprosta, saj so delavci morali razstaviti stari podstavek in izdelati novega, premakniti dele stebra, ponovno uporabiti stare dele in železne skobe, spenjače ter kline, montirati steber z uporabo originalnih kamnitih elementov in nato objekt v celoti obnoviti. Aprila lani pa so postale »kriške kalune« tudi žrtev obširne mazaške akcije neznancev. 6 0 Torek, 5. januarja 2010 KULTURA / MLADI - V svetoivanskem gledališču nocoj zaključek zimske gledališke šole »LexOpp«, gledališki dokument o življenju v nekdanji umobolnici Skupina mladih iz različnih krajev Italije bo predstavila sadove večdnevne delavnice Predsednica Bassa Poropat je včeraj sprejela skupino mladih organizatorjev kroma GLEDALIŠČE CONTRADA - Pobotajmo se Nova predstava za otroke Po Aristofanovi komediji je igro priredil režiser Giorgio Amodeo - Ponovitvi še jutri in pojutrišnjem Gledališče La Contrada se že od vsega začetka z veliko prizadevnostjo posveča dejavnosti za otroke in mladino, bodisi z nedeljskimi matinejami in z nizom predstav za šole bodisi s predstavami v lastni produkciji, ki jih že po tradiciji premierno predstavi med novim letom in praznikom svetih treh kraljev. Letošnji predstavi je naslov Facciamo pace (Pobotajmo se) in sloni na delu starogrškega komediografa Ari-stofana Mir, od katerega je Giorgio Amodeo, avtor priredbe in režiser predstave, ohranil predvsem srž zapleta in nekaj značilnih elementov, denimo velikanskega ščurka, na katerem Aristofanov glavni junak poleti v višave, kjer domujejo bogovi, medtem ko si Contradin z njim preprosteje lajša dolgo pot. Ščurek, natančneje govnač, kar v predstavi daje povod za ponavljajoči se gag, ki je bil otrokom na premieri v soboto, 2. januarja, zelo všeč, je tudi osrednji element na letaku, ki služi tudi kot gledališki list. Predstavo je gledališče uresničilo s prispevkom odborništva za politike miru in zakonitosti Pokrajine Trst, kar je mimogrede tudi botrovalo izbiri teme. Kot piše v gledališkem listu, dandanes otroke od vsepovsod dosega otroke vse preveč novic o nasilju, agresijah in vojni, kar bi jih lahko privedlo do prepričanja, da so spopadi med ljudmi in vojne med narodi nujno zlo, ki ga ni mogoče dokončno izkoreniniti. Upanje, da to ni res, je že leta 421 pred našim štetjem izrazil Aristofan, ki je v komediji Mir izrazil svoje nasprotovanje dolgoletni peloponeški vojni med Atenami in Šparto, ki se je sicer končala ravno tega leta. Aristofanov junak se torej odpravi iskat mir; ko odkrije, da ga je vojna zaprla v jamo, ga osvobodi in s tem se začne doba blagostanja in vedrine. Kot rečeno, je v Contradini priredbi ohranjena osnovna pripovedna nit: mir se odpravita iskat prijatelja, ki si složno delita hrano in pijačo, dokler jima pot ne prekriža vojna, ki z nastavljenim zlatim jabolkom sproži med njima spor. Na koncu prijatelja spoznata, da je za oba bolje, da složno skupaj iščeta rešitev in tako jima uspe, da mir osvobodita. Približno tri četrt ure dolga predstava je namenjena od tri do enajst let starim gledalcem in že od vsega začetka vpleta gledalce v dogajanje, saj prijatelja prideta na oder iz dvorane in med potjo sprašujeta, kje naj iščeta mit. V sicer preprosti predstavi je nasuto nekaj prijetnih gagov in komičnih elementov, ki so spravljali v smeh mlado občinstvo na premieri. V vlogi prijateljev nastopata Valentino Pagliei in Lorenzo Zuffi, kot zlobna vojna in dobrohotni mir pa Paola Saitta (na sliki trije in-terpreti, f. Agnese Divo). Pri oblikovanju predstave so sodelovali scenografka Giuliana Artico, ko-stumografka Ida Visintin in avtor glasbene kulise Carlo Moser. Predstava bo v Contradi-nem Bobbiovem gledališču v Ghirlandaiovi ulici na sporedu še jutri in pojutrišnjem, 5. in 6. januarja. (bov) Lepo je začeti leto v družbi tolikih mladih obrazov, je ob vstopu v dvorano pokrajinskega odbora dejala predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Stoli, ki jih običajno zasedajo veliko starejši obrazi pokrajinskih odbornikov, so tokrat gostili skupino mladih udeležencev projekta WEST. Od 31. decembra se namreč šestindvajset mladih iz različnih krajev Italije udeležuje zimske šole »Etoile Stage«, ki poteka v skavtskem domu pri Božjem polju. Danes bodo v gledališču nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu predstavili sadove svojega dela, gledališko-plesno predstavo LexOpp. Dogodek uživa podporo pokrajinske uprave, ki je preuredila svetoivansko gledališče (poleti bo nared tudi zunanji oder) in se na različne načine trudi, da bi ohranila pomembno dediščino umobolnice. »V ta namen je Pokrajina podpisala tudi sporazum s Fundacijo Basaglia, s katero načrtujemo več skupnih pobud,« je pojasnila predsednica Bassa Poropat. »Moja generacija je doživela revolucijo Franca Basaglie, želimo pa, da tudi mladi spoznajo zgodovino tržaške umobolnice in veliko humanost in kulturo, ki ju je v tiste prostore vnesel Basaglia.« Predstava LexOpp je naslov dobila po vzdevku »ex Opp«, s katerim Tržačani imenujejo nekdanjo umobolnico, a simbolizira tudi »zakon norih«, je pojasnil Daniele Franci, umetniški vodja evropskega gledališkega centra Etoile iz Reggia Emilie, ki svojo gledališko šolo letos prvič prireja na Tržaškem. Tržaško gledališko delavnico je pomagala organizirati skupina mladih Tržačanov, ki so v preteklosti obiskovali šolo v Reggiu: od septembra so se preizkušali v vlogi organizatorjev, kar je bila zanje edinstvena izkušnja. Današnja predstava, v kateri se prepletata tudi ples in glasba, je nastala na podlagi raznih zgodovinskih dokumentov; v prvi vrsti pisem umskih bolnikov in intervjujev z »revolucionarnim« Basaglio. Skupina mladih iz različnih italijanskih mest (stari so od 14 do 21 let) je med svojim petdnevnim bivanjem pri Božjem polju skupaj pripravila »gledališki dokument«, sestavljen iz šestih »fotografij« bolnišničnega življenja in Basaglieve reforme. Svetoivansko gledališče je bilo torej naravna in najprimernejša lokacija za uprizoritev predstave LexOpp; na sporedu bo nocoj ob 20. uri. (pd) MIELA - Danes O identiteti in enakosti V gledališču Miela bo danes mednarodni posvet o identiteti, enakosti oziroma neenakosti, vlogi takih in drugačnih manjšin, a tudi stereotipov, ki jih prevečkrat spremljajo. Prireja ga mednarodni center za medkulturne raziskave in študije (CIRSI) ob izidu prve številke revije Temperantur. Številko so posvetili priseljenkam in enakim možnostim. Mednarodni posvet se bo pričel ob 14. uri, vstop je prost. Spored predvideva različne sklope: o ženski (ne)enakopravnosti, vlogi manjšin (govor bo tudi o slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji), obmejnem ustvarjanju itd. Ob 21. uri bo na odru gledališča Miela zaživela predstava Loving contro Virginia, ki predstavlja zanimiv pogled na nekdanje rasistične zakone v ZDA; zamisel in izvedba Alessandro Ghe-breigziabiher. Harmonikar Igor Zobin v dvorani Tripcovich V dvorani Tripcovich bo jutri ob 18. uri koncert, ki ga ob svetih treh kraljih prirejata Pokrajina Trst in Camerata strumentale italiana. Orkester, ki ga vodi Fabrizio Fi-ciur, bo izvajal Mozartove in Vi-valdijeve skladbe, a tudi Piazzolo, Brittena in Andersona. Kot solist bo nastopil tržaški harmonikar Igor Zubin. Sindikalna zdravica Deželna koordinacija prekernih in freelance novinarjev ter deželni novinarski sindikat Assostampa vabita danes ob 11.30 v novinarski krožek na sindikalno zdravico ob novem letu. Priložnost bodo izkoristili za pogovor o prekernem novinarstvu in nečloveških pogojih, v katerih delajo nekateri sodelavci deželnih medijev. Jutri Befana v briškovski jami V sredo, na praznik Svetih treh kraljev, bo v Jami pri Briščikih ob 14.30 že 26. spust Befane in Svetih treh kraljev, ki jih bodo poosebljali preoblečeni speleologi jamarske komisije tržaške sekcije alpinističnega kluba CAI. Spustili se bodo po vrvi kakih sto metrov v globino do dna jame, s seboj pa bodo imeli vreče, polne bonbonov in sladkarij za otroke, medtem ko bodo odrasli deležni mitične pijače Gran Pampel, katere sestavine so vino, rum, sadje in začimbe. Prodaja vstopnic se bo začela ob 14. uri, cena pa je devet evrov za odrasle ter sedem evrov za mlade med 13. in 16. letom, medtem ko je za otroke oz. mlade do 12. let brezplačen. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040-327312 in naslov elektronske pošte in-fo@grottagigante.it. Praznik svetih treh kraljev v muzeju Ob jutrišnjem prazniku svetih treh kraljev bo večina tržaških muzejev odprtih. Kdor bo dan preživel doma, bo lahko obiskal razstavo v bivši ribarnici posvečeno italijanski modni oblikovalki Mili Schön oziroma njenim ekstrava-gantnim kreacijam, ki so nastale med letoma 1966-1993. V palači Gopčevic si bo lahko ogledal pravljične ilustracije Nicolette Costa, v muzeju Revoltella pa dela tržaškega umetnika Giorgia Carme-licha. V železniškem muzeju bo v dopoldanskih urah na ogled razstava starih tramvajev in lokomotiv. Svoja vrata pa bod oodprli še muzej zgodovine in umetnosti ter lapidarij pri sv. Justu, muzej Sartorio, gledališki muzej Schmidl ter Rižarna pri sv. Soboti. Koncert v Ul. Sturzo V dvorani Don Sturzo v istoimenski ulici Sturzo 4 bo jutri ob 15.30 nastopil filharmonični orkester od Korošcev, ki ga vodi maestro Coretti. Tradicionalni koncert ob prazniku svetih treh kraljev prireja združenje Ados. Vstop je prost. Film Up v Aristonu Pokrajinsko tajništvo področnega sindikata CCdl-Uil vabi otroke članov sindikata, naj se jutri ob 10. uri udeležijo projekcije filma Up v kinodvorani Ariston. V dvorani bo prisotna tudi stara Befana, ki bo otroke obdarila. Popravek V nedeljski številki smo objavili članek o razstavi v nabrežinski kavarni Gruden, v katerem pa je napačno navedeno ime ustvarjalke. Svoje mozaike namreč razstavlja Megi Uršič Calzi, ki živi v Trstu. / TRST Torek, 5. januarja 2010 7 NABREŽINA - Doživet nedeljski božični koncert v župnijski cerkvi sv. Roka Ljudske in božične pesmi v izvedbi gostov iz Sežane Nastop pevske skupine Kraški šopek in mešanega pevskega zbora - Pozdrav župnikov Markuže in Bastianija V nedeljo je župnijska skupnost iz Nabrežine priredila vsakoletni božični koncert v cerkvi sv. Roka, na katerem se je zbralo veliko število poslušalcev. Program je bil zanimiv in se je začel najprej s pozdravi šempolajskega župnika g. Jožeta Markuže in nabrežinskega župnika g. Uga Bastianija, nato je prvi del sporeda oblikovala pevska skupina Kraški šopek, ki deluje v sklopu istoimenskega kulturnega društva iz Sežane, a zbira okrog sebe kar precej navdušencev tudi iz naših vasi, iz Štivana, Vi-žovelj, Medjevasi in Nabrežine. Društvo goji folklorno in etnografsko dediščino kraškega področja, predvsem ples in petje in je zelo dejavno, tako da pišejo o njem mediji v Sloveniji, pa tudi pri nas, saj nastopa po vsej Primorski. V oktobru so bili v Cankarjevem domu v Lju- SZSO - Skavti 1. in 2. stega Številno občinstvo (na desni) je prisluhnilo tudi pevski skupini Kraški šopet (na levi) kroma bljani, ob prazniku sv. Roka so zaplesali v Nabrežini, potem ko so bili že prej istega dne v Dutovljah na Prazniku terana in pršuta. V Dutovljah so nazdravili trgatvi, tudi v Lipici niso manjkali ob izvolitvi kraljice terana. Folklorna skupina se udeležuje mednarodne povorke v Krminu, sama organizira prireditve, kot npr. lani v am-fiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Vabijo jih vsepovsod, septembra so bili v Celju na Obrtnem sejmu, nato v Kamniku na Dnevu narodnih noš. Za prihodnje leto menda že imajo vabilo za Pariz in to ni prvo vabilo iz tujine, saj so našo folkloro že ponesli v London in Lion. Pevska skupina Kraški šopek, ki je začela delovati leta 2007 z namenom, da bi prispevala k ohranjanju ljudske pesmi, vadi pod vodstvom Andreje Gerželj Breščič. Ljudske pevke smo slišali že na otvoritvi Kraške ohceti in tudi na božičnem koncertu v Nabrežini so se predstavile z izjemno zanimivim programom arhaičnih na-pevov iz slovenske ljudske zakladnice. Zapele so Poslušajte vsi ljudje, Pastirci, al sliš'te, Sveti trije kralji in Marija zaužije grozd in zanosi Jezusa. Pesmi je s poetičnimi odlomki povezovala Miranda Novak. V drugem delu sporeda je nastopil mešani pevski zbor Sežana. Zbor deluje pet let pod vodstvom Bojane Kralj. Njihov program je obsegal nekatere avtorske, pa tudi nekatere novejše božične pesmi ob spremljavi orgel. Zadnje tri pesmi, najbolj znane božične, pa so skupno izvajali pevci obeh zborov. Res lep božični program, ki ga je občinstvo nagradilo z navdušenim aplavzom. (vrt) Začetek skavtskega leta Na oktobrsko nedeljo so se podali na jesenski izlet na Kras - Sprejeli so nove člnae in opravili obred prestopov Skavti 1. in 2. stega Slovenske zamejske skavtske organizacije smo se za začetek novega skavtskega leta podali na tradicionalni izlet stega, ki se ga je letos udeležilo kakih 60 članov in njihovih staršev. Za izlet, med katerim smo sprejeli nove člane in opravili obred prestopov, smo izbrali pot od Samatorce do Repna. V nedeljo, 18. oktobra, na jasen jesenski dan, smo se skavti 1. in 2. stega (ta steg deluje na območju od Opčin do Devina) že navsezgodaj zbrali v Samatorci: od najmlajših članov - volčičev in volkuljic do najstarejših roverjev in popotnic. Po zboru pri starodavni cerkvici sv. Urha, kjer je prisotne skavte in starše pozdravila stegovodja Zagrizeni labod (Staška Cvelbar), smo se napotili po pešpoti proti Zgoniku. Ob 10. uri smo v Zgoniku prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval g. Jože Markuža, in že s svojo živobarvno prisotnostjo obogatili nedeljsko mašo. Po maši smo se okrepčali z malico in nadaljevali pot proti Volniku nad Repnom. Pot je bila res primerna za vse starosti in ob prijetni hoji skozi jesensko obarvan gozd so se med vsemi pohodniki kmalu navezali prijateljski stiki. Tik pod vrhom 546 metrov visokega griča smo se ustavili za kosilo iz torbe in kratek počitek. Ta oddih je prehitro minil in že smo morali dalje. Spustili smo se niže na širok travnik. Tam smo opravili obred prestopov. Obred prestopov iz ene starostne veje v drugo je za vsakega skavta pomemben mejnik v njegovem skavtskem življenju. Zapustiti staro skupino in prestopiti v novo, kjer te sprejmejo starejši obrazi je znak, da se zate začenjajo novi izzivi in da stopaš novim dogodivščinam naproti. Novi člani, ki obiskujejo še osnovno šolo, so stopili v vejo volčičev in vol-kuljic; kdor je letos začel obiskovati nižjo srednjo šolo, pa je od volčičev in volkuljic prestopil v vejo izvidnikov in vodnic. Tisti, ki so letos obiskovali 3. razred višje srednje šole, so prestopili v vejo roverjev in popotnic, kjer se bodo v noviciatu leto dni pripravljal na vstop v klan. Tem pomembnim obredom so sledile različne skavtske igre, med katerimi smo se vsi, od najmlajših do odraslih, zelo zabavali. Jesenski popoldan se je že nagibal v večer, tako smo morali pohiteti, saj so nas v Repnu že čakali starši. Dan je bil gotovo utrudljiv, pa vendar enkraten. Utrujeni a veselih obrazov, smo se na repenskem trgu poslovili in si zaželeli uspešno novo skavtsko leto, polno energije za vse dejavnosti in dogodivščine, ki naš čakajo v njem. Na izletu so med novimi in starimi člani nastala sveža prijateljstva, ob tem, ko je vsakdo užival v naravi ob pogledu na čudovite jesenske barve, ki jih premore samo Kras. Kdor želi, se še lahko pridruži nam skavtom in našim dogodivščinam. Skupine od 7. do 10. leta starosti se srečujemo ob sobotah: na Opčinah od 15. do 16.30, v Devinu pa od 14.30 do16. ure (info: Metka 3480841705). Skupine od 11 do 15 let ob sobotah na Opčinah 15.16.30 in v Devinu 16.-17.30 (info: Daniel 3281157568); od 16. leta dalje pa ob ponedeljkih na Opčinah od 20.30 do 22. ure. Energični galeb Dan je bil utrudljiv, vendar prijeten NABREŽINA Od danes do nedelje Festival Epifanije S prvo izvedbo Festivala Epifanije, ki bo od danes do nedelje potekal v občinski telovadnici v Nabreži-ni, se bo zaključil bogat niz prireditev v okviru pobude Božič z nami 2009, ki jo je devinsko-nabrežinska občinska uprava priredila v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi, župnijami, šolami in operaterji, ki delujejo na ozemlju občine Devin-Nabrežina. V okviru niza se je zvrstilo preko trideset prireditev, ki so po prepričanju podžupana in odbornika za kulturo Massima Romite pripeljale v vasi božični duh, predvsem pa sporočilo prijateljstva in ljubezni in s tem zbližale krajevno skupnost, tako da, meni Romita, je bil cilj dosežen. Festival Epifanije prireja občinska uprava v sodelovanju z združenjem Proloco Mitreo, ki bo imelo vlogo koordinatorja, in številnimi drugimi društvi, ki bodo poskrbela za najrazličnejše prireditve. Današnji začetek pobude bo obsegal koncert za srečno novo leto s sodelovanjem Mednarodnega združenja za opereto Furlanije-Julijske krajine, oblikovala pa ga bosta sopranistka Maria Gio-vanna Michelini in tenorist Andrea Binetti. Koncert, ki ga podpira Fundacija CRT, se bo začel ob 19. uri. Jutri, na praznik svetih treh kraljev, pa bodo ob 15. uri stekli glasbeni nastopi ter animacija za otroke in mlade ki jih pod skupnim naslovom Prihaja Be-fana prireja Lions klub Devin-Nabre-žina v sodelovanju s kulturno-špor-tnim društvom Ajser 2000, društvom Tennistavolo Trieste Sistiana, skavt-sko skupino Agesci, skupino Le ra-gazze del Sorriso ter drugimi krajevnimi športnimi in kulturnimi društvi. Festival se bo nadaljeval v četrtek, ko bo ob 19. uri gledališka predstava Marcella Cree z naslovom Atmosfere d'avanspettacolo v produkciji skupine Nuova Compagnia di prosa. Poleg samega Cree bodo nastopili še Livio Cecchelin, Andro Merkù, Francesca Bergamasco, Yasmin Anouby in Lavinia Skerlavaj. V petek pa bo ob 20. uri Praznik kulture in športa 2009, v okviru katerega bodo nagradili športnice in športnike, ki so v sezoni 2008/2009 dosegli vidne rezultate in uspehe. Ob tej priložnosti bodo za svoje delovanje v letu 2009 prejela priznanja tudi vsa športna in kulturna društva občine Devin-Nabrežina. V soboto bo na sporedu predstava v okviru 17. izvedbe Mednarodnega festivala Ave Ninchi, ki ga prireja tržaško združenje L'Armonia. Ob 19. uri bo dramska skupina La Stropula krožka Acli iz Tržiča uprizorila predstavo Ugo xe qua, bri-ljantno komedijo v italijanskem narečju, ki ga govorijo v Laškem. Besedilo je napisala Luciana Ricchi, ki je tudi poskrbela za režijo. V znamenju gledališke dejavnosti bo tudi nedelja, ko se bo festival zaključil. Ob 10. uri bo skupina Teatro incontro uprizorila predstavo Georgesa Fey-deauja Sarto per signora v priredbi in režiji Sandra Rossita. Igrajo Andrea Salvo, Sabrina Crast, Franco Faven-to, Sandro Rossit, Simonetta Feresin, Cinzia Sossini, Alessandro Marion, Tiziana Bertoli, Alessia Cozzi in Elena De Cecco. Ob 19. uri pa bo ponovno predstava v okviru festivala Ave Ninchi: dramska skupina Proposte teatrali-Fita iz Trsta bo uprizorila komedijo Marca Gilberta Sau-vajona Ma ...quanti semo a zena?, katere priredbo v tržaško narečje in režijo je podpisal Massimo Papagno. Omeniti velja, da je vstop v na-brežinsko telovadnico za ogled prireditev prost, v prostorih telovadnice pa bodo na ogled izdelki, ki so jih dijaki Nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine ustvarili v okviru pobude devinsko-nabrežinskega Lions kluba z naslovom Poster miru. 8 0 Torek, 5. januarja 2010 KULTURA / VREME - Prišle napovedane padavine Sneg pobelil mesto in Kras Ceste prepozno posipali s soljo Popoldne se je v mestu sneg spremenil v dež, na Krasu pa je snežilo vse do večera - Težave v prometu zaradi neočiščenih cest Vreme je bilo v nedeljo prekrasno: sončen in jasen dan res ni napovedoval takega ponedeljka, kot so ga sicer pričakovali vremenoslovci. Že v zgodnjih jutranjih urah včeraj ni kazalo nič dobrega: nebo je bilo sivo, temperatura se je sukala okrog ničle v mestu, na Krasu pa precej pod lediščem. Sredi dopoldneva je začelo na Krasu snežiti, v mestu pa deževati; dež se je kaj kmalu spremenil v sneg in se počasi začel oprijemati tal. Debele in goste snežinke so dokaj hitro prekrile mestne strehe, parkirane avtomobile in seveda pločnike in ceste, vendar niso povzročile hujših težav ne v mestnem prometu in ne ljudem, ki so se pod dežniki brezbrižno sprehajali po središču. Nekoliko bolj nadležno je bilo seveda na Krasu, kjer je bilo sneženje precejšnje in snežna brozga je na vozišču povzročila nemalo nevšečnosti. Po toči zvoniti je prepozno, so se včeraj hudovali pri prometni policiji: ko bi cestne službe oziroma kdor je za to vpoklican, pravilno opravljali svoje delo, bi bilo nedvomno manj težav. »Sneg je bil napovedan tudi do nižin, zato je bilo si-panje soli obvezno na programu že včeraj,« so bili kritični. Osebje prometne policije in mestni redarji so morali zaradi snega za nekaj časa zaustaviti promet po strmih ulicah Commerciale in Bonomea v smeri mesta, na novi cesti za Opčine pa je prišlo zaradi snega na vozišču in posledično ustavljenih avtobusov do daljših kolon vozil in zastojev. Vozila so torej s preveliko zamudo začela odstranjevati sneg, ki se je zbiral na vozišču in nanj si-pati sol. Kot se v takih primerih dogaja, so na sedežih policije in gasilcev telefoni brneli: zaskrbljeni občani so namreč hoteli vedeti, kakšno je stanje na cestah oz. opozoriti na kako lažjo nesrečo. Gasilci so na primer posegli nekajkrat zaradi avtomobilov, ki so zavozili s ceste. Največ snega je zapadlo na vzhodnem Krasu, kjer je bila tudi temperatura nekoliko nižja v primerjavi z zahodnim delom. Na nekdanjem mejnem prehodu za Pesek pa se je pojavil tudi led. Sicer se je stanje v zgodnjih popoldanskih nekoliko izboljšalo: v mestu se je sneg spremenil v dež, ki je popolnoma stopil tenko snežno odejo. Različno je bilo na Krasu, kjer je rahlo snežilo vse do večera, vendar so bile povečini vse glavne ceste prevozne. Po napovedih se je temperatura nekoliko dvignila, vendar so vre-menoslovci vabili voznike k previdnosti na cestah zaradi morebitne poledice. Vreme je bilo v teh dneh precej nestanovitno. Danes bo nebo delno prekrito, že v večernih urah pa napovedujejo nove spremembe, ki bodo s seboj prinesle dež v nižinah, v višinah pa sneg. Na praznik svetih treh kraljev ne bo večjih sprememb, saj bo nebo še vedno pokrito. Tudi konec tedna bo moker, saj napovedujejo ponoven padec temperatur in pa nadležen in otožen dež. (sas) več fotografij na WWW.primorski.eu / TRST Torek, S. januarja 2010 9 Víte^ daAes Danes, TOREK, 5. januarja 2010 AMELIJA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 22.53 in zatone ob 10.17. Jutri, SREDA, 6. januarja 2010 TRIJE KRALJI VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,4 stopinje C, zračni tlak 1019,7 mb ustaljen, veter 11 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno s snegom, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. CI3 Lekarne V torek, 5., ter od četrtka, 7., do sobote 9. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). Sreda, 6. januarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ulica 3, Ul. Giulia 14, Borzni trg 14, Korzo Italia 14, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Orologio 6. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulia 3 (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Orologio 6. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Welcome«. CINECITY - 14.50, 20.20 »A Christmas Carol-3D«; 14.35 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 14.30, 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Hachiko«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Il riccio«; 22.15 »Io & Marilyn«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Io, loro e Lara«; 14.40, 16.35, 18.30 »La principessa e il ranocchio«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Natale a Beverly Hills«; 16.45, 18.35 »Piovono polpette - 3D«; 20.25, 22.10 »Rec 2«; 14.45, 17.15, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes«. FELLINI - 15.30 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io e Marylin«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.50, 19.45, 21.50 »Die-ci inverni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Hachiko, il tuo migliore amico«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00 »Ljubezen se zgodi«; 15.00, 16.50, 18.40 »Planet 51«; 21.10 »Zlomljeni objemi«; 20.30 »Avatar«; 15.10, 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Sherlock Holmes«; Dvorana 2: 15.45, 17.20, 20.40 »Piovono polpette 3D«; 19.00, 22.20 »A Christmas Carol 3D«; Dvorana 3: 17.00, 20.30 »Natale a Beverly Hills«; 15.30, 18.45, 22.15 »Rec 2«; Dvorana 4: 20.30, 22.20 »Brothers«; 15.30, 17.00, 18.45 »La principessa e il ra-nocchio«. SUPER - 16.30, 20.00 »Amelia«; 18.15, 22.00 »A serious man«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.40, 20.10, 22.00 »Io, loro e Lara«; Dvorana 2: 16.00 »Piovono polpette - 3D«; 17.45, 20.00, 22.00 »Il riccio«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Sherlock Holmes«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Hachiko«; Dvorana 5: 15.00, 16.45 »La princi-pessa e il ranocchio«; 18.30, 20.30, 22.20 »Natale a Beverly Hills«. Čestitke nuarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Caravaggio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. Ü3 Obvestila Ob novem letu je Anjo razveselil bratec NIKO. S srečnima staršema Irino in Pavlom se veselimo nona Anita, stric Sebastjan, vsi Glavinovi, prababica Anita ter družina Fran-cescatto iz Tolmeča. Čeprav je zima in zunaj sneži, štorklja nikakor ne spi. Očka Paolo in mamica Irina sta pravkar dobila novorojenega sina. Hčerka Anja pa veselo vzklika, tudi ona bo pestvala malega bratca NIKA. Iskrene čestitke kolegi Občine Dolina. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja ob 16.30; OV Miškolin Boršt - 11. januarja ob 16.30; OV Kekec Boljunec - 11. januarja ob 16.30; OV Pika Nogavička Dolina - 11. januarja ob 16.30; OV Palčica Ricmanje - 20. januarja ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 8. januarja ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja ob 16.15; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 11. januarja ob 17.00; COŠ »A. Bubnič« Milje - 11. januarja ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008/09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma za 180 dni, smejo namreč vložiti tozadevno prošnjo, in sicer do 8. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo. Dodatne informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 11. januarja, ob 16.30 bo na sedežu ravnateljstva v Ul. Caravaggio 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju. Dnevi odprtih vrat v Bar-kovljah (Ul. Vallicula, 11) bodo v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. Dnevi odprtih vrat v Lo-njerju (Lonjerska cesta, 240) bodo v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 18. ja- DELAVNICA KITAJSKIH VEŠČIN - AŠK Kras vabi na uvodne treninge kitajske energetske in borilne veščine v športno kulturnem centru v Zgoniku: danes, 5. januarja, ob 9.30 osnove kitajskih borilnih veščin za under 25, ob 11.30 energetske veščine za zdravje in dobro počutje za vse starosti. Vpis in dodatne informacije www.mitja.svab.name/mhz/sl tel: 328-4253103 (Mitja). KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti danes, 5. januarja, medtem ko bodo 7. in 8. januarja odprti od 9. do 13. ure. Od 11. januarja dalje se bodo dejavnosti odvijale po ustaljenem urniku. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt do srede, 6. januarja. V SREDO, 6. JANUARJA, Lions Club Devin-Nabrežina v sodelovanju z društvom Proloco Mitreo ter z ostalimi krajevnimi društvi vabi otroke in starše ob 15. uri v občinsko telovadnico v Nabrežini na glasbeni nastop z animacijo za otroke in mlade »Prihaja Befana«. Pridružite se nam. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča članom in strankam, da bodo uradi zaprti do 6. januarja. OBČINA DOLINA obvešča, da bo ob priliki božično - novoletnih praznikov občinska knjižnica zaprta do 7. januarja. Urnik delovanja ostaja za enkrat naslednji: ob sredah od 15. do 17. ure. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi letos radi sodelovali na pustnih povorkah na sestanek v četrtek, 7. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šem-polaju. SK DEVIN vabi na predstavitveni večer ob začetku nove smučarske sezone, ki bo potekal v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabreži-ni v četrtek, 7. januarja, ob 19.30. Predstavitev vseh tekmovalnih ekip in trenerjev, uradnih in promocionalnih tekem ter udeležencev svetovne olim-pijade masterjev Bled 2010, tečajev smučanja, novega kombija in letošnjih sponzorjev. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v petek, 8. januarja. Urnik: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822. PRAZNIK KULTURE IN ŠPORTA 2009 V petek, 8. januarja, bo ob 20. uri v občinski telovadnici v Nabrežini nagrajevanje športnic in športnikov, ki so v sezoni 2008/2009 dosegli vidne rezultate in uspehe. Priznanja prejmejo tudi vsa športna in kulturna društva občine Devin-Nabrežina za delovanje v letu 2009. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU prireja niz božičnih pesmi v domovih za ostarele v tržaški pokrajini, naslednji bo v soboto, 9. januarja, ob 16. uri v domu šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Docce 34), kjer bo nastopila mlajša dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« z Opčin, ki jo vodi Mira Fabjan. Vabljeni tudi sorodniki in znanci gostov doma. AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di So-pra v nedeljo, 10. januarja, avtobusni prevoz za člane društva. Tel. št.: 3474421131 (Valentina Suber), 3475292058 (SK Brdina). OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽI-NI obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust do nedelje, 10. januarja. Svoje duri bo redno odprla s ponedeljkom, 11. januarja. SKD VIGRED sporoča, da so društveni koledarji na razpolago v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabreži-ni ter pri društvenih odbornikih. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo blagoslov otrok v nedeljo, 10. januarja, med mašo od 11. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška 20. SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 - 4559414. Število mest je omejeno. 0 Prireditve OBČINA DEVIN-NABREŽINA s prispevkom fundacije CRTrieste ter v sodelovanju z društvom Proloco Mi-treo vabi danes, 5. januarja, ob 19. uri v občinsko telovadnico v Nabrežini na koncert »Srečno novo leto Devin-Nabrežina«. Na večeru operete nastopata sopran Maria Giovanna Michelini ter tenor Andrea Binetti. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta. Urnik: četrtek, sobota in prazniki od 16. do 19. ure. V cerkvi pa so tudi na ogled jaslice, ki so vsako leto drugačne. OBČINA DEVIN-NABREŽINA vabi v četrtek, 7. januarja ob 19. uri v občinsko telovadnico v Nabrežini na gledališko predstavo »Atmosfere d'Avanspettacolo«, avtor Marcello Crea. Nastopajo: Marcello Crea, Li-vio Cecchelin, Andro Merku', Fran-cesca Bergamasco, Yasmin Anouby, Lavinja Skerlavaj. Produkcija Nuova Compagnia di prosa. 17. MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI bo na sporedu v soboto, 9. januarja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Nabrežini, v priredbi združenja LArmonia. Gostovala bo dramska skupina La Stropula krožka AC-LI iz ul. San Nicolo (Tržič-GO) s predstavo »Ugo xe qua«, briljantno komedijo v narečju. Besedilo in režija: Luciana Ricchi (www.teatroar-monia.it). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom Alessandra Švaba vabi v soboto, 9. januarja, ob 20.30 v Ljudski dom v Križ na novoletni koncert. Sodelujejo pevci akademije, pihalni orkester Ricmanje in OPZ Fran Venturini Domjo. SKLAD MITJA ČUK vabi na božični dobrodelni koncert v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Tržaška ženska vokalna skupina Cappella civica, flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Marko Feri pod vodstvom dirigenta Marca So-fianopula bodo izvedli stare božične himne in hvalnice ter skladbe iz slovenske, istrske, ruske, španske, angleške, nemške, francoske in grške božične tradicije. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na tradicionalni »Božični koncert« v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopal bo Mešani Pevski Zbor Štandrež pod vodstvom pevovodje Davida Ban-delja. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 10. januarja 2010, ob 18. uri na koncert »V soju dišečih sveč...«. Nastopata ZPS »Dekleta s Škofij« in ZPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja v nedeljo, 10. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah novoletni koncert s pihalnim orkestrom iz Komna, dirigent Simon Perčič, Uroš Pavlovič, trobenta. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI va- bi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30 nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). L. Mali oglasi OB PRILIKI POLNOČNICE sem na Re- pentabru izgubila predragi spomin, zapestnico iz belega in rumenega zlata. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče na tel. št.: 00386-31684137 (Ivica). PRODAM čistokrvni psički nemškega ovčarja po zelo ugodni ceni. Tel. št. 339-5472406. PRODAM ekološki teran PTP in belo vino Malvazija-Vitovska, s certifikatom. Tel. št.: 00386-57668245. PRODAM hrastova drva za kurjavo. Tel.: 335-5319333. PRODAM stenski klavir črne barve v dobrem stanju. Cena ugodna po dogovoru. Tel. št.: 040-417735 (ob večernih urah). PRODAM traktor Goldoni Compact 654. Tel. št. 335-6950945. Z JANUARJEM oddamo v najem opremljeno stanovanje (55 kv. metrov) na Proseku v prvem nadstropju, s parkiriščem in samostojnim ogrevanjem. Tel. 331-1129574. ZA SV. ŠTEFAN sem izgubil šop ključev od 10.30 do 11.00 v Mačkoljah pred pokopališčem ali v Boljuncu na 'Gorici' v bližini telefonske kabine. Poštenemu najditelju nagrada. Prosimo, če jih pustite pri Nataši v baru ali v Mačkoljah v župnišču. in Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič so odprli osmico. Toplo vabljeni. Prispevki Namesto cvetja na grob Mariota Bati-ča daruje družina Batič (Brje pri Koprivi) 50,00 evrov za NK Kras. Namesto cvetja na grob Mariota Bati-ča daruje Stano 15,00 evrov za NK Kras. Namesto cvetja na grob Angele Lukac Viller daruje Marija Bernetič 15,00 evrov za cerkev na Pesku. Ob obisku daruje Milka Capponi 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Giovannija Gobbija darujeta Vera in Bruno Bertolino 10,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Cvetko Košuta vd. Klanjš-ček darujeta Vera in Bruno Bertolino 10,00 evrov za godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Marijo Čuk Pavletič, Ego-na Emilija in Ivana Čuka daruje Boris Pertot z družino 60,00 evrov za KD-Prosek Kontovel. V spomin na Ivana Čuka darujeta družini Ban in Pertot 50,00 evrov za KD-Prosek Kontovel. V spomin na Ivana Čuka darujeta Marija in Anita s Palacina 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Egona Emilija darujeta Wanda in Egon 100,00 evrov za KD-Prosek Kontovel. Namesto cvetja na grob Angele Lukač - Viller darujejo za kapelico v Groča-ni: Edi in Nada Grahonja (Gročana 29) 40,00 evrov, Carmela in Danilo Gropajc (Gročana 5) 20,00 evrov ter Sonja Racman z družino (Gročana 64) 20,00 evrov. V spomin na Ivanko Colja daruje družina Repinc 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin ob rojstnem dnevu moža Bo-gomirja Sirka se ga z ljubeznijo spominja žena Marica z družino in daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na mamo Angelo darujeta Martina in Nevenka Legiša 100,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na Angelo Baša vd. Legiša daruje bratranec Alojz 20,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. 1 0 Torek, 5. januarja 2010 KULTURA / GORIŠKA MOHORJEVA - Za male in velike ljubitelje glasbe Pravljica Nadje Kriščak z ilustracijami Jasne Merku Pravljica Marko in note je izšla po zaslugi prijateljice-ilustratorke Založba Goriška Mohorjeva družba je pred nedavnim izdala zanimivo čtivo za »male in velike ljubitelje glasbe«, ki ga toplo priporočajo tudi vsem tistim, ki radi prelistavajo lične slikanice. Svojsko slikanico je napisala pred časom preminula Nadja Kriščak, za ilustracije pa je poskrbela Jasna Merku, ki med drugim nosi tudi zasluge, da bo pravljico njene dobre prijateljice odslej naprej mogoče najti na knjižnih policah različnih knjigarn. Slikanica, ki jo je avtorica naslovila Marko in note, bralca seznanja s tem, kako pomembna je ljubezen do glasbe in koliko odrekanja pravzaprav zahteva glasba. V pravljici je mogoče spoznati LJUBLJANA - KRTINA Levo naslovnica, desno pa ilustracija iz knjige Marka, ki bi se raje kot da bi igral na violino zabaval pri bližnjem potoku ali se potepal s svojimi prijatelji. Violina, ki mu je sprva pomenila prijetno zabavo, se mu je zamerila, kar je bilo vidno tudi pri zvoku, ki kar ni in ni hotel biti popoln. Nagajale so mu tudi note, kar je opazil učitelj Lokovec, ki je Marka stalno opominjal, da se mora še bolj potruditi. Naveličan gospoda Lokovca, vaj in maminega sitnarjenja je nekega dne obupal nad violino, pri čemur mu je pomagal tudi bradati možiček Huslar, ki je pregnal nadležne note. Ko je bil naposled osvobojen svoje nadloge; violine namreč, se ni počutil nič bolj srečnega in kaj kmalu se mu je stožilo po violi- ni. Ljubezen do tega instrumenta mu je nato pomagala ponovno osvojiti mala deklica Violiončka, ki je dolge tedne preživela v Markovi violini in čakala, da bi on zaigral na violinine strune. S skupnimi močmi sta poiskala izgubljene note, ki se jih je Marko naposled naučil obvladati in iz njegove violine so začeli prihajati mehki in okrogli zvoki ... Slikanica, ki jo je s čudovitimi in pisanimi ilustracijami oplemenitila Merkujeva, je izjemno komunikativna, saj bralcu zastavlja vrsto vprašanj, obenem pa mu odkriva svet dobrote, lju- bezni in pravičnosti in ga obenem opominja, da je treba pomagati drugim ljudem brez da bi v zameno pričakovali usluge. Lahko tudi rečemo, da oblikovalsko bogata slikanica s svojo sporočilnostjo sega v univerzalni prostor in čas, z njo pa je omenjena slovenska založba bržkone povečala svojo pravljično bero in potrdila, da slikanice in pravljice niso zanimive le za otroke, kar je razvidno tudi iz uvodnega posvetila Jasne Merku, ki se je zahvalila pisateljici Nadji, da lahko skupaj zaživimo v pravljici. (sč) Izšli dve teoretski deli Pri založbi Krtini so bogatejši za dve teoretski deli. V knjižni zbirki Temeljna dela so izdali delo z naslovom Spol v politični teoriji mednarodno priznane avtorice Judith Squires, ki se ukvarja s feministično politično teorijo, politikami spola in teorijo državljanstva ter knjigo Kaj je antična filozofija francoskega filozofa Pierra Ha-dota. S prevodom dela Spol v politični teoriji smo v slovenskem jeziku dobili besedilo, ki prinaša kompleksno in poglobljeno razpravo sodobne avtorice, ki v delu odpira vrsto vprašanj, povezanih s spolom in teoretskimi usmeritvami. Obsežno delo Squiresove v dveh delih in sedmih poglavjih obravnava temeljne koncepte feministične politične teorije, je na včerajšnji predstavitvi povedala avtorica spremne študije Milica Antic Gaber. Squiresova v uvodnem delu knjige, ki jo je poslovenila Mojca Dobnikar, ugotavlja, da je odnos med spoloma in politično teorijo poln sporov in preizpraševanj. Prepričana je, da je treba na novo premisliti meje političnega in vprašanje spola vključiti v samo jedro politične teorije, je pojasnila Gabrova, sicer sociologinja in profesorica predmetov Sociologija spola ter Spol in diskurz. Squiresova se bo ta teden mudila v Sloveniji. Jutri bo njenemu predavanju mogoče prisluhniti v Cankarjevem domu, v četrtek pa še na ljubljanski Filozofski fakulteti. Urednik knjige Marjan Šimenc je predstavil delo francoskega filozofa Pierra Hadota, ki se je znašel, kot je poudaril, v neki francoski reviji na seznamu 20 filozofov, ki so v zadnjih 20 letih spremenili naš pogled na svet. Delo zelo citiranega, sicer mirnega in tihega filozofa je, dokazati, da je filozofija način življenja. Gre za knjigo, katere bistvo je mogoče opisati zelo na kratko, hkrati pa pisanje nudi provokativne teze, ki terjajo širši diskurz, je knjigo opisal avtor spremne besede Boris Vezjak. Hadot predstavi še drugo dimenzijo filozofije; filozofija ni več le ljubezen do modrosti in filozofi niso le sanjači, ki živijo umaknjeno umsko življenje ter veljajo za čudake, pač pa gre za obliko življenja, v kateri filozof diskurzivni obliki prek duhovnih vaj doda nediskurzivno prakso, je še pojasnil poznavalec antične filozofije. (STA) LJUBLJANA Cankarjeva založba Temeljito prenovljen leksikon Literatura Priljubljene »sovice«, tematski leksikoni priročnega formata, ki jih je Cankarjeva založba začela izdajati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v zadnjem času drug za drugim znova prihajajo med uporabnike. Seveda temeljito predelani in posodobljeni. Po leksikonu Literatura nemške založbe Herder prirejeni leksikon z enakim naslovom smo prvič dobili leta 1977, nato je bil v triletnih presledkih še trikrat ponatisnjen. Strokovni urednik slovenske izdaje dr. Janko Kos je s sodelavci iz nemškega izvirnika izločil del gradiva in v ospredje postavil slovensko literaturo. Na novo je bilo pripravljeno tudi celotno izvirno slikovno gradivo, itn. Zdajšnja prenova leksikona Literatura je še veliko bolj obsežna in temeljita od prve, ki je na 265 straneh pojasnjevala 1900 gesel. Obseg se je povečal na 478 strani predvsem na račun na novo napisane dobre polovice od več kot 2500 gesel. Med njimi so le še izjemoma gesla, ki pokrivajo zgodovino knjige, založništva in knjigotrštva, pisav, za našo literaturo pomembnih institucij ipd., ki jih večinoma obravnava leksikon Knjiga (2007); kolikor jih je ostalo, so tukaj vključena v zbirna gesla. Še toliko bolj pa so v ospredju gesla z vseh področij literarne teorije, ki so jim pridruženi pojmi iz literarne zgodovine - predvsem slovenske. Bistveno prenovljena in razširjena so zlasti tista gesla, ki so bila prej šibkeje obravnavana ali samo nakazana. Poglavitni sodelavci prve izdaje, Janko Kos, Darko Dolinar, Evald Koren in Lado Kralj, so tako pregledali ter dopolnili in dopisali svoja gesla, mlajši sodelavci pa so prispevali več sto novih. Na primer Milan Hladnik s področij žanr-ske in trivialne literature, Igor Saksida o otroški in mladinski literaturi, Majda Stanovnik o prevajalstvu, Tomo Virk o sodobni tehnologiji in disciplinah literarne teorije ter o smereh moderne literarne vede, Marko Juvan pa med drugim s področij besediloslovja, teorije diskurza, geno-logije, medbesedilnosti, smeri modrene literarne vede, kulturologije ter semiotike in semantike. Iztok Ilich LITERATURA Okrogle obletnice slovenskih literatov V letu 2010 bo veličastne življenjske jubileje praznovalo več slovenskih literatov. Med njimi bodo 80 let praznovali pisatelj in dramatik Saša Vuga (8.2.), dramatik Miloš Mikeln (23.5.) in pesnica Neža Maurer (22.12.). Deset let manj bodo zabeležili pesnik Ervin Fritz (27.6.), dramatik Tone Partljič (5.8) in pesnik Niko Grafenauer (6.12.). Osemdeset let bo prvi v letu 2010 praznoval Saša Vuga. Delal je na Radiu Ljubljana in bil dramaturg na Televiziji Slovenija. Vuga piše neorealistično, anekdotično stilizirano prozo in dramatiko s snovjo s Tolminskega. Velja tudi za pionirja pri uveljavljanju novih dramskih zvrsti. Omeniti velja njegove romane Veter nima cest, romaneskno trilogijo Erazem Predjamski in Na rožnatem hrbtu fa-ronike. Vuga je leta 1997 prejel Prešernovo nagrado. Še en bodoči 80-letnik Miloš Mikeln je svojo kariero posvetil novinarstvu, urednikovanju in pisanju. Mikelno-vo besedno ustvarjanje je pogostokrat določala satiričnost, sicer pa je Mikeln znan po svoji delovni vsestranskosti. Med najbolj uspešne komedije, satire in kabarete sodijo Administrativna balada in 2 X 2 = 5. Mikeln je leta 1993 prejel nagrado kresnik za roman Veliki voz. Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva pa je Mikeln prejel na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Neža Maurer gotovo sodi med najbolj priljubljene slovenske pesnice. S svojo intimistično, zlasti ljubezensko poezijo vedno znova prepriča nove generacije bralk in bralcev. Maurer-jeva ni nič manj priljubljena tudi med najmlajšimi bralci. Med njene najbolj uspešne pesniške zbirke sodijo Ogenj do zadnjega diha, Kadar ljubimo, Od mene k tebi. Leta 2004 je denimo izdala zbirko pesmi z naslovom Zmenek, ki je kmalu doživela ponatis, leta 2008 pa je Maurerjeva postala Slovenka leta. Primerljivo priljubljen kot Maurerjeva je tudi avtor prepoznavnih satiričnih in angažiranih pesmi ter dramskih satir in fars iz vsakdanjega življenja Ervin Fritz, ki bo junija praznoval 70 let. Fritz je bil med drugim umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa urednik in dramaturg na Radiu Slovenija. Med njegovimi pesniškimi zbirkami so najbolj znane Hvalnica življenja, Dan današnji, Okruški sveta, Minevanje, Črna skrinjica in Tja čez. Med dramami velja omeniti Komisijo za samomore, Kralja Malhusa in Mirakel o sveti Neži. Fritz je poznan tudi kot prepričljiv prevajalec dram Bertolta Brechta. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 pa je žirijo za Veronikino nagrado prepričal s pesniško zbirko Ogrlica iz rad. Tone Partljič je vsaj toliko kot dramatik poznan tudi kot nekdanji poslanec DZ, ki se je iz poslanskih klopi vedno javljal s preprostimi, a kritičnimi mislimi. Partljič je vrsto let deloval kot učitelj, nato dramaturg in umetniški vodja gledališč v Mariboru, Ljubljani (MGL, Drama), toda v prvi vrsti je avtor številnih komedij, ki jih igrajo tako na amaterskih kot profesionalnih odrih. Med njegove najbolj priljubljene sodijo Ščuke pa ni, Moj ata socialistični kulak, Štajerc v Ljubljani. Partljič je napisal še mnoga druga dela za otroke in odrasle. Partljič je bil za svoje delo večkrat nagrajen, med drugim tudi z nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo in Grumovo nagrado. Niko Grafenauer ni le velik pesnik in nenazadnje avtor legendarnega Pedenjpeda, ves čas deluje tudi kot urednik, prevajalec in kritični intelektualec, ki pripada krogu Nove revije. Kot pesnik je Grafenauer predstavnik hermetičnega simbolizma in skrajnega modernizma. Med pomembnejše pesniške zbirke sodijo Večer pred praznikom, Stiska jezika, Štukature, Palimpsesti, Izbrisi in Odtisi. Grafenauer je prejel vse pomembnejše slovenske nagrade za literaturo, tudi veliko Prešernovo. (STA) Torek, 5. januarja 2010 V dveh eksplozijah v Pakistanu šest mrtvih / DNEVNE NOVICE JEMEN - Zaradi groženj Al Kaide zapirajo veleposlaništva zahodnih držav Po ZDA in Veliki Britaniji odšli tudi Francija in Japonska Na ameriških letališčih poostren nadzor potnikov, ki prihajajo iz »sumljivih« držav SANA - Potem ko sta svoji veleposlaništvi v Sani v nedeljo že zaprli Velika Britanija in ZDA, sta za podoben korak odločili še Francija in Japonska. Zaradi velike nevarnosti napadov na zahodne cilje s strani lokalne veje teroristične mreže Al Kaida so medtem jemenske sile okrepile varnost v prestolnici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Francija je z včerajšnjim dnem zaprla veleposlaništvo v Sani oziroma omejila javni dostop na območje svoje diplomatske misije. Obenem je svoje državljane v Jemnu opozorila, naj bodo pazljivi in čim bolj omejijo svoje gibanje. Japonska se sicer še ni odločila za zaprtje svojega veleposlaništva, je pa včeraj zaprla konzularno službo na veleposlaništvu. Kot je včeraj povedal italijanski zunanji minister Franco Frattini, pa veleposlaništvo Italije še naprej redno deluje. Jemenske sile so medtem zaradi grožnje, ki naj bi jo predstavljala Al Kai-da na Arabskem polotoku, poostrile varnost okoli letališča in tujih veleposlaništev v Sani. Al Kaida naj bi v Jemnu oborožila in izurila 23-letnega Nigerijca Umarja Farouka Abdulmutallaba, ki se je skušal na božični dan razstreliti na letalu na poti iz Amsterdama v Detroit. Potem ko je Al Kaida na Arabskem polotoku prevzela odgovornost za spodleteli poskus razstrelitve na letalu, je tudi pozvala k napadom na zahodne cilje, še posebej na veleposlaništva, v Sani. Poskus razstrelitve naj bi bil namreč odgovor na dve operaciji jemenskih oblasti proti Al Kaidi, v katerih je bilo v decembru ubitih več kot 60 skrajnežev. Jemenske varnostne sile so medtem včeraj v operaciji severno od prestolnice ustrelile in ubile dva domnevna člana Al Kaide. Po nedavnem neuspelem poskusu terorističnega napada na letalu iz Amsterdama v Detroit so ZDA napovedale, da bodo na svojih letališčih z današnjim dnem uvedle strožje varnostne ukrepe za mednarodne potnike. Med drugim čakajo potnike, ki prihajajo iz ali so leteli preko katere od »sumljivih« držav, obvezni strožji varnostni pregledi.Vse letalske potnike, ki prihajajo iz ali so potovali preko držav, ki po oceni ameriške vlade sponzorirajo terorizem ali so kako drugače sumljive, bodo od danes naprej na letališčih med drugim podrobno pretipali ter jim še dodatno pre- gledali prtljago. Vsi ostali mednarodni potniki bodo podvrženi naključnim strožjim varnostnim pregledom, je sporočila ameriška agencija za prometno varnost. Države, ki so na ameriškem seznamu tistih, ki sponzorirajo terorizem, so Kuba, Iran, Sudan in Sirija. Poleg tega dodatni varnostni pregledi od danes čakajo še potnike iz desetih držav, in sicer iz Afganistana, Alžirije, Libanona, Libije, Iraka, Nigerije, Pakistana, Savdske Arabije, Somalije in Jem-na, pisanje ameriškega časnika New York Times povzema nemška tiskovna agencija dpa. Omenjeno odločitev so ZDA sprejele po tem, ko je skušal 23-letni Nigeri-jec Umar Farouk Abdulmutallab na božični dan razstreliti letalo ameriške družbe Northwest na poti iz Amsterdama v Detroit. Razstrelivo mu je brez večjih težav uspelo pretihotapiti na letalo, kjer pa nato na srečo ni eksplodiralo. Potem ko so se zaradi omenjenega poskusa napada znova okrepili pomisleki glede letalske varnosti, je sicer na letališču Newark v New Jerseyju v nedeljo prišlo do incidenta, zaradi katerega so za kar šest ur ustavili ves promet na enem od letaliških terminalov. Kriv je bil potnik, ki naj bi zaobšel sicer obvezen varnostni pregled. Ali je omenjeni dejansko predstavljal varnostno grožnjo ali ne, ni znano, saj ga niso uspeli najti. (STA) ISLAMABAD - V eksploziji dveh ob cesti podtaknjenih bomb na nemirnem severozahodu Pakistana je včeraj umrlo najmanj šest ljudi, med njimi nekdanji minister v pakistanski Severozahodni obmejni provinci in plemenski vodja, ki se je boril proti talibanskim skrajnežem. Še pet ljudi je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Prvo ob cesti podtaknjeno bombo je razneslo blizu mesta Hangu, ki leži okoli 100 kilometrov jugozahodno od Pešavarja. Pri tem so umrli nekdanji minister in njegovi trije telesni stražarji. Druga pa je eksplodirala v plemenskem okrožju Badžaur blizu meje z Afganistanom, pri čemer sta umrla dva človeka, med njima plemenski vodja. Včerajšnja napada sta se zgodila dva dni po petkovem krvavem samomorilskem napadu med odbojkarsko tekmo v vasi Šah Hasan Kan prav tako na severozahodu Pakistana. V tem napadu je po zadnjih podatkih umrl 101 človek. V valu talibanskega nasilja v Pakistanu je od oktobra lani umrlo že več kot 600 ljudi. Talibani naj bi napade izvajali v odgovor na ofenzivo pakistanske vojske na njihova oporišča v provinci Južni Vaziristan. Najmočnejša na svetu je ruska mafija BEOGRAD - Najmočnejša mafija na svetu je ruska, ki obvladuje približno 70 odstotkov ruskega gospodarstva, šteje pa kar pol milijona članov. Sledi ji sicilijanska Cosa Nostra s 4000 člani, srbska mafija pa je osma najmočnejša na svetu, ugotavljata londonski Daily News in španski El Diario, ki sta sestavila lestvico desetih najmočnejših mafij na sve-tu.Ruski mafiji in Cosa Nostri sledijo kolumbijski narko karteli. Na četrto mesto se uvršča kitajska triada, na peto pa japonske jakuze. Mehiška mafija se uvršča na šesto mesto, sledi pa ji izraelska. Na «zavidljivem» osmem mestu je srbska mafija, sledita pa ji albanska in jamajška. Glavni kriteriji za uvrstitev na lestvico top desetih mafij na svetu so bili sodelovanje v organiziranem kriminalu v več državah in aktivnosti, kot je preprodaja droge ali orožja. Srbska mafija se visoko uvršča predvsem zato, ker deluje v desetih državah, povezana pa je s preprodajo drog, plačanimi umori, s pobiranjem varščin, goljufijami pri stavah, nadzorovanjem igralnic in s krajami. Srbski mafijci so znani po inteligentnih krajah s holywoodskimi scenariji in hitrih likvidacijah. Na In-terpolovi tiralici je kar 350 državljanov Srbije. (STA) ITALIJA - Po nedeljskem eksplozivnem atentatu na sodišče v Reggio Calabrii Bombna psihoza zajela tudi Veneto, kjer so razstrelili »sumljiva« Enelova darila RIM - »Domnevamo, da je lahko podobna iniciativa samo rezultat kolektivne odločitve vrhov lokalnih skupin ndranghete.« Tako je nedeljski ustrahovalni atentat pred sedežem sodišča v Reggio Calabrii ocenil vodja tamkajšnjega generalnega državnega pravdništva Salvatore Di Landro. Po njegovih besedah je bila grožnja z eksplozivom kriminalno dejanje, čeprav anomalno glede na tradicijo lokalnega organiziranega kriminala, ki je želel poslati močan signal proti sodni instituciji. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za odgovor na zaplembo premoženja kriminalnih združb, ki hkrati kaže, da je bila 'ndrangheta sicer prizadeta, vendar se ni pripravljena predati. Psihoza napadov organiziranega kriminala je kot kaže prišla vse do Benetk, kjer so včeraj sprožili alarm zaradi štirih sumljivih paketov, ki so jih dostavili na sedež deželne uprave Veneta. Pristojni varnostnik je po dostavi »sumljivih« paketov poklical policijo, gasilce in sanitarne delavce, ker je med pregledom s skenerjem videl, da so v paketih električne žice. Osebje deželne uprave so takoj evakuirali, nato pa so izvedenci za eksploziv razstrelili dva od štirih paketov in presenečeni ugotovili, da niso bili niti približno nevarni. V vsakem od paketov, ki so bili namenjeni predsedniku Dežele Gian-carlu Galanu in trem odbornikom, so bili namreč univerzalni polnilci baterij za mobilne telefone in nizko energijske žarnice - darilo podjetja Enel. MINSK - Pod vprašajem je tudi cena in izvoz na zahod Rusija in Belorusija brez dogovora za dobavo nafte MINSK - Belorusija in Rusija, ki na silvestrovo nista dosegli dogovora o carinskih dajatvah za dobavo nafte v letošnjem letu, še vedno nista našli skupnega jezika o cenah črnega zlata. Medtem so nekateri mediji poročali, da je Rusija sosedi prekinila dobavo nafte, kar pa sta obe strani že zanikali. Potem ko so nekateri mediji poročali, da je Rusija z novim letom Be-lorusiji prekinila dobavo nafte, je tiskovna predstavnica beloruske rafinerije Belnef-tehim Marina Kostjučenko včeraj to zanikala. Kot je poudarila, priteka ruska nafta tako za tranzit kot za rafinerijo. »Obe rafineriji delata normalno, ruska nafta pa priteka po načrtu,« je izpostavila Kostjučenkova. Poročanje nekaterih medijev o prekinitvi dobave nafte Belorusiji so zanikali tudi ruski predstavniki. Nasprotje izjavi Kostjučenkove pa so bile navedbe ruske tiskovne agencije Interfax, za katero je neimenovani predstavnik beloruske naftne industrije dejal, da nobena od rafinerij od Rusije ne prejema nafte. Zaradi tega se je včeraj podražila tudi nafta in prešla mejo 80 dolarjev za 159-litrski sod. Rusija in Belorusija na silvestrovo nista dosegli dogovora o carinskih dajatvah za dobavo črnega zlata v letošnjem letu. Delegaciji sta v soboto znova začeli pogajanja. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je Belorusija Rusijo obtožila nesprejemljivih pritiskov na ceno črnega zlata, ruske zahteve pa naj bi spodkopavale poskuse o močnejšem gospodarskem sodelovanju med državama. Belorusija od Rusije letno kupi okoli 20 milijonov metričnih ton nafte, a za svoje potrebe porabi le okoli četrtino. Ostalo rafinirajo in izvozijo na zahod, to pa predstavlja več kot tretjino beloruskih prihodkov od izvoza. Beloruski strokovnjaki so ocenili, da bodo ruske dajatve za nafto letos predstavljale okoli pet milijard dolarjev, kar je več kot deset odstotkov beloruskega bruto domačega proizvoda. Januarja 2007 je Rusija, medtem ko sta se strani pričkali zaradi cene črnega zlata, za kratek čas prekinila dobavo nafte EU preko beloruskega naftovoda. Omenjena prekinitev tako kot prekinitvi zemeljskega plina Evropi v januarju 2006 in januarju 2009, povzročeni zaradi spora z Ukrajino, poraja dvome o zanesljivosti Rusije kot energetskega dobavitelja Evropi. (STA) AFGANISTAN - Američani in Britanec Prve letošnje žrtve med vojaki KABUL - Na jugu Afganistana so bili v nedeljo ubiti štirje ameriški in en britanski vojak, ki med tujimi silami po lanskem rekordnem številu ubitih predstavljajo prve letošnje žrtve nasilja v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so sporočili iz misije zveze Nato v Afganistanu (Isaf), so v eksploziji ob cesti podstavljene bombe umrli štirje ameriški vojaki. Po navedbah afganistanske policije je do eksplozije prišlo v provinci Kandahar na jugu države. Prav tako v nedeljo je v sosednji provinci Helmand, ki velja za središče talibanskega upora in kjer je nameščenih večina britanskih enot, življenje izgubil britanski vojak. Kot so sporočili z britanskega ministrstva za obrambo, je umrl v eksploziji, ki je zadela njegovo patruljo. Vsega skupaj je po podatkih na strani www.icasualties.org v nasilju v Afganistanu lani življenje izgubilo 522 tujih vojakov. Še leta 2008 je število žrtev med tujimi vojaki znašalo 295. Ob tem se je število smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki iz leta 2008, ko je znašalo 155, več kot podvojilo na 319. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je medtem danes odredil prestavitev 45-dnevnih zimskih parlamentarnih počitnic, ki naj bi se začele v torek, dokler ne predlaga novih kandidatov za ministre in o njih ne odloča parlament. Slednji je namreč v soboto zavrnil večino od predlaganih ministrskih kandidatov, s čimer je Karzaju zadal velik udarec. Nedavna zavrnitev predlaganih kandidatov pušča Afganistan brez polno delujoče vlade in kot je sporočil Karzaj, želi z odlokom doseči čimprejšnje dokončno oblikovanje vlade in «preprečiti oviranje vladnega dela». Seznam novih kandidatov za preostala ministrska mesta naj bi bil v parlament poslan v nekaj dneh, še piše AFP. (STA) 1 2 Torek, 5. januarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Sklep občinskega odbora Ves denar, ki bo pritekel v goriške občinske blagajne od glob, bodo namenili popravilu najbolj dotrajanih mestnih ulic. Tako je na zadnjem zasedanju na pobudo župana Ettoreja Romolija in podžupana Fabia Gentileja odločil goriški občinski odbor, ki je z izglasovanim sklepom namenil preko 400.000 evrov rednemu in izrednemu vzdrževanju cest. V osnutku proračuna občine Gorica za leto 2010 je planiranih 405.000 evrov prihodkov od glob, ki jih za kršitve prometnega zakonika izdajajo mestni redarji. Med stroški, ki jih predvideva nov finančni dokument, je skupno 646.687 evrov namenjenih rednemu in izrednemu vzdrževanju mestnih ulic, ki so bile že dalj časa zanemarjene. Dober del le-teh - 405.000 evrov - bodo na podlagi novega sklepa krili iz postavke globe in denarne kazni. »Navadno je bilo mogoče javnim delom nameniti le del denarja od glob, letos pa bo dežela krila nekatere stroške za redarsko službo, zato bomo celotno vsoto lahko namenili vzdrževanju cest. Urbanistični videz mesta in prometna varnost sta namreč prioriteti naše uprave,« je povedal Gentile. Lepšemu videzu mestnih ulic pa bo v letu 2010 namenjen tudi poseg, v katerega bo občina Gorica vložila 1.800.000 evrov. Zadnji formalni korak za njegovo uresničitev je občinski odbor na pobudo župana Romolija naredil konec decembra, ko je odobril izvršni načrt za preureditev območja Rafuta ter ulic San Giovanni Bosco, Giustiniani, Formica, Fa-vetti, San Michele, Di Manzano, Cadorna, Diaz, Petrarca, Duca dAosta, Brass, Alviano in Codelli. Največji poseg bodo izvedli v Ulici Diaz. Kolesarska steza bo na območju pred sedežem Goriške hranilnice potekala na nivoju cestišča, nato pa na višini pločnika. Ureditev dvosmerne kolesarske steze, ki bo široka dva metra, bo zahtevala preureditev par-ldrnih mest. Stezo bo od cestišča ločevala gredica, ki bo zaobjela tudi drevesa na isti stani ceste. Namesto pravokotnih parkirnih mest, ki se danes nahajajo pred stavbo zavoda Fermi, bodo zato uredili deset vzdolžnih parkirnih mest. Na nasprotni strani ceste bodo posadili drevesa in razširili pločnik pred vhodom v sedež univerze. Javno dražbo za izbiro podjetja, ki bo izvedlo poseg, naj bi razpisali že ta mesec. »Dela, ki jih načrtujemo, so konkretni posegi in ne napovedi, kot trdi opozicija. Le-ta se mora vdati: mesto se končno spreminja in izgublja zanemarjeni videz, ki ga je imelo v preteklosti,« je komentiral župan. Mestna redarja med nadzorovanjem prometa v Gorici bumbaca GORICA - 26. januarja preverjanje ponudb podjetij Pred koncem februarja delavci spet na Travniku Pred koncem februarja se bodo ponovno pričela gradbena dela na goriškem Travniku. Prvi od petih posegov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih mesecih, bo zadeval tlakovanje še nedokončanega dela trga. Občina bo zbirala prijave gradbenih podjetij do 22. januarja, štiri dni kasneje pa bodo odprli kuverte s ponudbami. Pred koncem meseca bodo zaključili predvideni upravni postopek in dali v zakup dela, ki naj bi se začela pred koncem februarja. Zatem se bodo zvrstili ostali štirje posegi, ki zadevajo kovaška dela, namestitev urbane opreme, uresničitve gredic in postavitve novih drogov za javno razsvetljavo. Goriški župan Ettore Romoli je v teh dneh v stalnem stiku z osebjem tehničnega urada, saj preverjajo potek raznih javnih del v mestu. V zaključni fazi je prekvalifikacija Trga Sv. Antona, ki naj bi se zaključila pred koncem februarja, in sicer nekaj pred predvidenim rokom. Pri koncu je tudi poseg v Ulici Garibaldi, kjer do dokončanja prenove manjka le še teden dni dela. Kdaj bodo prenovljeno ulico predali namenu, je odvisno samo od vremena, saj tlakovanje se ne more zaključiti v primeru dežja. Gradbena dela v Ulici Mazzini se bodo podobno kot na Trgu Sv. Antona ponovno pričela v ponedeljek, 11. januarja. V tehničnih uradih preverjajo, kdaj dokončati poseg na trgu pred županstvom. Uresničiti morajo še električno napeljavo ter postaviti cevi za plin in kanalizacijo, potem pa po vsej verjetnosti trga še ne bodo tlakovali, pač pa ga bodo začasno prekrili z asfaltom. Ker bodo tovornjaki in gradbeni stroji zaradi prenovitvenih del vozili v Ulico Mazzini, bi se lahko novo tlakovanje pred županstvom poškodovalo, zato pa bodo po vsej verjetnosti trg prekrili z začasno asfaltno prevleko. Zasegli petarde Prihodke od glob bodo vložili v popravilo cest V osnutku proračuna je za redno in izredno vzdrževanje mestnih ulic predvidenih 646.687 evrov Po podatkih policijske uprave Nova Gorica so na Severnopri-morskem ob koncu leta zabeležili le nekaj primerov objestne in nepremišljene uporabe pirotehničnih izdelkov ter eno lažjo poškodbo s petardo. Veliko je bilo predvsem zasegov pirotehničnih sredstev zaradi nepravilne uporabe. Tako so že 24. decembra pred osnovno šolo v Šempetru pri Gorici zasegli skupno 88 pirotehničnih sredstev otroku in dvema mladoletnima osebama. Šem-petrski policisti so zoper vse tri navedene mlajše osebe podali ustrezni ukrep, in sicer so zoper dve mladoletni osebi podali ob-dolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče, v zvezi z otrokom pa so podali poročilo na Center za socialno delo. Pepelka v gledališču Jutri ob 20.45 bo v goriškem gledališču Verdi na ogled muzikal »Cenerentola« (Pepelka). V spek-taklu, ki sta ga okrog slavne pravljice spletla mojstra Rodgers in Hammerstein, nastopata Roberta Lanfranchi in Antonio Cupo. Mu-zikal je bil vključen tudi v poseben abonma »Famiglie a teatro«. Gre za pobudo, s katero želijo priklicati v gledališče predvsem goriške družine. Po zelo ugodni ceni si bodo starši in otroci ob muzika-lu Pepelka lahko ogledali tudi balet Hrestač (»Schiaccianoci«), ki bo na sporedu 27. februarja. Štirje koncerti za Štandrežce Mešani pevski zbor Štandrež se v novem letu predstavlja s štirimi božičnimi koncerti. Jutri ob 18. uri bo nastopil v cerkvi sv. Go-tarda v Marianu, v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici, v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah, v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri pa v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu. Program obsega božične in sakralne skladbe raznih avtorjev - tudi dve noviteti - in priredbe slovenskih ljudskih božičnih pesmi. Z zborom bodo nastopili sopranistka Alessandra Schettino, Gregor Špacal - klavir in orgle, Michele Schincariol - kitara, dalje David Ličen, Aljaž Srebrnič in Joahim Nanut na tolkalih in Luka Klanjš-ček - bas kitara. Mešani pevski zbor Štandrež bo na vseh štirih koncertih vodil njegov dirigent David Bandelj. TRŽIČ - Fincantieri NOVA GORICA - Na občini nasprotujejo gradnji novega trgovskega centra Danes splavitev »kraljice« Danes dopoldne bodo v Tržiču splovili ladjo velikanko Queen Elisabeth, ki jo je družbi Fincantieri naročilo podjetje Cunard Line iz skupine Carnival. Zaradi tehničnih zapletov, do katerih je prišlo z ladjo Azura P&O (poskusi plovbe bodo potekali šele sredi februarja), bo današnja ceremonija potekala na bregu D oz. na bankini ladjedelnice v Panzanu pred tržiškim pristaniščem. Slovesnost se bo začela ob 11. uri s tradicionalnim polaganjem srebrnega kovanca, nadaljevala pa se bo z govori predstavnikov družbe Fin-cantieri in razbijanjem steklenic šampanjca. Nova velikanka je dolga 294 metrov in tehta 92.000 ton. 2.500 potnikom bo na voljo 1.046 kabin, na ladji pa bo tudi 1.097 članov posadke. Queen Elizabeth, ki je opremljena z luksuznimi sobami in materiali, je druga največja potniška ladja po velikanki Queen Mary 2, ki jo je tržiški ladjedelnici zaupala skupina Carnival. Na Havajih ne bo Lidla Zemljišče je premajhno in preblizu nakupovalnega središča Qlandia - Goriška trgovina bi bila ogrožena? Podobno kot pred dnevi novogori-ški župan Mirko Brulc je včeraj tudi načelnik občinskega oddelka za splošne zadeve, Franko Kacafura, izrazil prepričanje, da ima Nova Gorica dovolj trgovskih centrov in da glede na dejstvo, da bo v kratkem nova meka za potrošnike zrasla tudi na območju Majskih poljan, res ne potrebuje še Lidlovega centra. Ta naj bi po nekaterih govoricah zrasel ob štirih stanovanjskih blokih, ki so pred desetletjem zrasli na območju t.i. Havajev oziroma nekdanjega dijaškega doma. Kot je včeraj povedal Kacafura, so si na občini že dalj časa prizadevali, da bi prišla javna parkirišča ob omenjenem stanovanjskem naselju, ki so v lasti družbe Urbana, pod občinsko last. Zato so na zadnji seji mestnega sveta v minulem letu pripravili tudi predlog za odkup 800 kvadratnih metrov velikega zemljišča, za kar naj bi občina odštela ugodnih 75 tisoč evrov. Mestni svetniki so tik pred zdajci raje podprli predlog svetnika Antona Kosmačina, po katerem naj bi občina do omenjenega zemljišča prišla z zamenjavo zemljišč, župan pa je sklep zadržal, saj naj ne bi bil zakonit. Kot je včeraj pojasnil Kacafura je sporno predvsem to, da za zemljišče, ki naj bi ga v tej zamenjavi prispevala občina, ni bila opravljena cenitev. Pojasnil je še, da bodo na naslednji seji mestnega sveta, 21. januarja, ponovno razpravljali o tej temi, ter izrazil upanje, da bodo svetniki sklep o nakupu omenjenega zemljišča le potrdili. Glede ideje o tem, da bi ob Havajih zrasel Lidlov trgovski center pa je izrazil prepričanje, da je zemljišče za to premajhno; v primeru gradnje bi se stanovalcem močno poslabšala kakovost bivanja, primanjkovalo pa bi jim tudi parkirišč, ki so jih želeli s predlogom dokončno urediti. Kaca-furi se zdi nesmiselno tudi, da bi ob Havajih gradili novo nakupovalno središče, ki bi bilo le dvesto oziroma tristo metrov oddaljeno od nakupovalnega centra Qlandia. Z morebitno gradnjo Lidlovega centra v Novi Gorici bi bila po drugi strani »ogrožena« tudi goriška trgovina nemške verige. Bi družba Lidl upravljala dve podobni trgovski središči v Gorici in Novi Gorici ali pa bi dala prednost tisti trgovini, ki bi prinašala večji zaslužek? (nn, ur) Družba Lidl je pred par leti odprla svojo trgovino v Ulici Terza armata v Gorici bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. januarja 2010 1 3 GORICA - Včeraj popoldne snežilo v celi pokrajini Goriška spet pobeljena, ceste povsod prevozne V Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu brez večjih težav - Dobava soli problematična Sneg je že drugič letos pobelil Gorico (levo); snežinke so v Tržiču takoj skopnele (levo spodaj); cesta na Majencah ob vhodu v Gorico je bila včeraj popoldne ponekod delno zasnežena, večjih težav v prometu pa kljub temu ni bilo (spodaj) bumbaca Bela odeja je včeraj popoldne ponovno prekrila celo goriško pokrajino, velikih prometnih težav, ki jih je povzročil sneg 19. decembra, pa tokrat niso zabeležili nikjer. V nižinskih predelih so prve snežinke začele padati okrog poldne, metež pa ni prenehal vse do večera. Glavne ceste so bile prevozne in v dokaj dobrem stanju, promet pa se je seveda kljub temu upočasnil. Sile javnega reda in vremenoslovci so vsekakor vabili voznike k previdnosti in opozarjali na nevarnost poledic, do katerih bi lahko prišlo tudi danes zjutraj. Delavci cestarske službe goriške občine so začeli s posipavanjem mestnih ulic že ob 13.15. »Na ceste so se delavci podali s tremi vozili, v slabih štirih urah pa so porabili kar 120 stotov soli. Najprej smo se lotili glavnih cest, nevarnih ovinkov in strmih cest, nato pa še perifernih območij. Pravzaprav se na glavnih cestah sneg sploh ni oprijel, saj smo jih posipali pred nekaj dnevi zaradi nevarnosti poledic,« je povedal goriški odbornik Francesco Del Sordi in nadaljeval: »Po vremenskih napovedih naj bi se sneženje prenehalo, pripravljeni pa bomo v vsakem primeru. Na zalogi imamo veliko soli, v prihodnjih dneh pa bomo dobili dodatnih 500 stotov.« V Sovodnjah, je povedala županja Alenka Florenin, so bili včeraj popoldne na delu vsi razpoložljivi občinski uslužbenci, ki so se za posipavanje in čiščenje cest posluževali dveh vozil, v Doberdobu pa je za glavne ceste poskrbela pokrajina. »Položaj je pod kontrolo in ceste so zaenkrat čiste,« je popoldne povedal župan Paolo Vizintin. Odbornik občine Štever-jan Marjan Drufovka je pojasnil, da je krajevna ekipa civilne zaščite posipala vse občinske ceste (kritične točke celo dvakrat), obenem pa je izpostavil problem dobave soli v FJK. »Mi imamo kar nekaj soli na zalogi, kdor je nima pa bo lahko v težavah,« je povedal Drufovka. Že v jutranjih urah je začelo snežiti v Tržiču, kjer je bila občinska cestarska služba stalno na preži, čeprav je sneg kaj kmalu skopnel. »Na voljo imamo še 80 stotov soli, ki jih bomo ob potrebi posipali, iz Sicilije pa nam jih bodo v prihodnjih dneh poslali še 300,« je povedal občinski odbornik Giordano Magrin. Na novogoriški policijski upravi do poznih popoldanskih ur zaradi zapadlega snega niso beležili večjih zapletov. Le na cestah Idrija - Godovič, Žaga -Kobarid, Ajdovčina - Col - Godovič in po stari cesti Razdrto - Podnanos so policisti iz prometa izločali polpriklopni-ke in priklopnike. (ur, nn) VRH - V nedeljo bo potekalo tradicionalno novoletno srečanje Kraških krtov Zdravica z odkrivanjem podzemlja Jamarji bodo odkopali tri odprtine - Na družabnem srečanju pričakujejo prijatelje iz Slovenije, Italije in Avstrije Kraški krti med odkopavanjem odprtine v bližini Vrha foto sv. Kraški krti bodo tudi letos nazdravili novemu letu z odkrivanjem podzemlja. V nedeljo, 10. januarja, bo namreč na Vrhu potekalo tradicionalno družabno novoletno srečanje, ki se ga bodo udeležili jamarji iz Slovenije, Avstrije in Italije. Zbirališče bo ob 9. uri pri jamarski koči na Vrhu, od koder se bodo jamarji odpravili do treh že označenih odprtin z upanjem, da sem jim bo sreča nasmehnila z najdbo novih jam. Odprtine bodo odkopali, saj so zasute z zemljo in kamenjem, nato pa se bodo skušali spustiti čim globlje. V prejšnjih letih so na podobnih novoletnih akcijah nekajkrat odkrili kar globoke in s kapniki okrašene jame, pogosto pa so bili rovi preozki, to pa je jamarjem preprečilo nadaljnje raziskovanje kraškega podzemlja. Odko-pavanju odprtin bo ob 14.30 v jamarski koči sledilo kosilo, med katerim bo poskrbljeno za veselo vzdušje in za glasbo. Družabno srečanje se bo nadaljevalo do večera. GORIŠKA Praznik Treh kraljev s kresovi in koledovanji Lani v Stražcah bumbaca V raznih krajih Laškega bodo drevi, na predvečer Treh kraljev, zagoreli kresovi, ki jim domačini pravijo »seime«. Najvišji kres bodo prižgali v Rom-janu ob 18. uri. Glede na smer, ki jo bo ubral dim, bodo prisotni ugotavljali, ali bo novo leto srečno. Tradicija temelji na starem kmečkem reku »fumo vers levante, racolto bondante, se su-fia burin poc pan e poc vin«. Če bo pihalo proti vzhodu, bo letina obilna, če pa bo pihala burja, bo leto negativno. Po starem običaju bo kre-sovanje potekalo na vzpetini za Romjanom. Ogenj bo prižgal ronški župan Roberto Fontanot, prisotni pa bodo v bližnjem šotoru lahko pili toplo vino. Kres bodo prižgali ob zaključku ba-klade, ki se bo začela ob 17.15 na trgu Unita in bo nato prispela na vzpetino nad Romjanom. Tradicionalni romjanski praznik prireja civilna zaščita v sodelovanju z ronško občino, kreso-vanja pa bodo drevi potekala tudi v drugih krajih na Tržiškem. Ob 18. uri se bo kresovanje začelo v Selcah, ob 19. uri v Rom-janu v ulici Mostegane, med 17.30 in 19. uro pa tudi v Folja-nu, Škocjanu in v soškem parku v Turjaku. Jutri ob 19.30 pa bo v Stražcah zagorel tradicionalni »pignarul«, 26. po vrsti, ki ga prirejajo s Stražcami še rajona iz Podgore in Štmavra-Pevme-Oslaja ter krajevna župnija sv. Jožefa in športno združenje Az-zurra. Najprej bodo na vrsti pozdravi, nato pa prižig kresa«. Kot vsako leto bodo na prizorišču delovali bodo dobro založeni kioski s »panetonom«, kuhanim vinom, toplo čokolado in drugimi dobrotami. V Števerjanu in na Vrhu bodo jutri kot vsako leto obnovili starodavni običaj koledova-nja. Števerjanski Gašper, Miha in Boltežar bodo krenili na pot ob 11. uri po maši v župnijski cerkvi, v teku dneva pa bodo obiskali vse domačije. Prispevke, ki jih bodo zbrali, bodo šli v dobrodelne namene. Na Vrhu se bo koledova-nje letos začelo nekoliko prej kot običajno. Ker se je število prebivalcev v zadnjih letih povišalo in je za obhod vseh domačij potrebnih več ur, se bodo fantje jutri zbrali na sedežu kulturnega društva Danica že ob 10.30. Obhod bo trajal do mraka, zaključil pa se bo z družabno večerjo na sedežu domačega društva. 14 Torek, 5. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Širitev kamnoloma pri Devetakih Postopek v zaključni fazi, okoljevarstveniki zaskrbljeni Občinski svet bo sredi meseca odločal o dokončni odobritvi variante k regulacijskemu načrtu Upravni postopek za širitev kamnoloma pri Devetakih se zaključuje, zaradi česar so zaskrbljeni predstavniki zveze WWF in združenja Okolje 2000. Po njihovem mnenju bo širitev kamnoloma negativno vplivala na kakovost življenja krajanov, kar odločno zavrača do-berdobski župan Paolo Vizintin. »Načrt za širitev kamnoloma ni nastal čez noč, pač pa ga pripravljamo že nekaj let. Pri načrtovanju posega v prostor smo upoštevali vsak posamezni učinek na teritorij in na zdravje občanov, od zdravstvenega podjetja in deželne agencije za okolje Arpa pa smo prejeli vsa potrebna zagotovila, da širitev kamnoloma ne predstavlja nikakršne nevarnosti,« poudarja Vizintin in opozarja, da bi občina ne mogla preživeti, če bi ne dovolila tovrstnih dejavnosti, od katerih prihajajo v občinske blagajne prepotrebna finančna sredstva. Župan Vizintin dalje poudarja, da doberdobska občina bo pozorno sledila delovanju kamnoloma, saj občinski upravitelji nočejo, da bi bili na katerikoli način oškodovani materialni interesi občanov, njihovo zdravje pa ogroženo. »Pri pripravi načrta za širitev kamnoloma smo izbrali varianto, ki bi minimizirala negativne učinke na okolje in kulturno krajino. Preverili smo vse morebitne učinke, tako da bi preprečili negativne posledice. Poudariti je treba tudi, da bo količina dnevno izkopanega kamenja ostala ista. To pomeni, da se ne bo povečalo število tovornjakov, saj jih bo iz kamnoloma lahko na dan vozilo od 40 do 50. Tri četrt tovornjakov bo moralo voziti proti Gorici, tako da bodo tudi prometne težave omiljene in da ne bo bistvenih sprememb glede na današnje stanje,« poudarja Vizintin in pojasnjuje, da na občini bodo tudi v prihodnosti vedno dobrodošli ugovori in pripombe domačinov. Kljub zagotovilom župana so pri pokrajinskem krožku zveze Legambiente Eugenio Rossman in pri združenju Okolje 2000 še vedno zaskrbljeni. »Če bodo odobrili varianto k regulacijskemu načrtu, bodo kamnolom povečali s sedanjih 136.312 kvadratnih metrov na 279.365 kvadratni metrov, v prihodnjih petnajstih letih pa bodo izkopali približno 4 milijone kubičnih metrov kamenja. Občinska uprava je širitev kamnoloma opravičila z dejstvom, da bo na podlagi konvencije v prihodnjih štirih letih prejela štiri milijone evrov za javna dela. Čeprav razumemo finančne težave doberdobske občine, dogovor z lastniki kamnoloma ni nikakor sprejemljiv. Kamnolom pri Devetakih altran Z uničenjem dela teritorija in s poslabšanjem kakovosti življenja številnih domačinov, bodo občinski računi v redu štiri leta, kaj pa bo potem? Bodo uničili še en del Krasa? Po našem mnenju konvencija o širitvi kamnoloma predstavlja model razvoja, ki ni nikakor v sozvočju z naravo,« opozarjajo okoljevar-stveniki in razlagajo, da ima veliko mero odgovornosti tudi dežela Furlanija-Julijska krajina. »Deželni zakon iz leta 1986 je predvideval pripravo načrta za ekstraktivne industrijske dejavnosti, ki doslej še ni zagledal luči sveta. Dežela je poleg vrnitve naravnega videza odsluženemu kamnolomu podjetju zaukaza-la tudi pogozditev kraškega zemljišča, ki je med drugim daleč od kamnoloma. Vsekakor gre za premajhno povračilo spričo velike škode na naravnem okolju,« pravijo iz zveze WWF in združenja Okolje 2000. Po njihovih besedah so v dokumentaciji za širitev kamnoloma zapisali, da bodo učinki na naravno okolje omejeni. »Bodo omejeni tudi prah, izpusti plinov in učinki na kraško rastlin- stvo,« se sprašujejo okoljevarstveniki in opozarjajo, da zaradi širitve kamnoloma pri Devetakih bo uničenih 143.053 kvadratnih metrov kraške gmajne in gozda. Okoljevarstveniki opozarjajo, da se krajani bojijo povišanja števila tovornjakov, prahu in eksplozij min, ki bi lahko poškodovala njihove domove. »Posebno zaskrbljeni smo zaradi povečanja tovornega prometa. V petnajstih letih bodo izkopali štiri milijone kubičnih metrov kamenja, kar pomeni, da bodo dnevno izkopali 1.212 kubičnih metrov materiala. Le-tega bodo odvažali s petnajstimi tovornjaki na uro, kar pomeni, da bodo tovornjaki startali iz kamnoloma vsake štiri minute,« pravijo okolje-varstveniki, ki so vložili več ugovorov k varianti regulacijskega načrta št. 8. Med drugim so opozorili tudi, da krajani niso bili vključeni v sprejemanje odločitev v zvezi s širitvijo kamnoloma, po njihovih besedah pa je bila tudi informiranost domačinov slaba. Rok za vložitev pripomb k regulacijskemu načrtu št. 8 je zapadel 31. de- cembra. Skupno so prejeli med dvajset in trideset opomb, ki niso vezane izključno na širitev kamnoloma in zadevajo tudi druge zadeve. Pripombe bo v prihodnjih dneh pregledal doberdobski tehnični urad in pripravil poročilo. Le-tega bo vzel v pretres občinski svet, ki se bo v ta namen sestal sredi meseca. Če občinski svetniki bodo varianto defini-tivno odobrili, jo bodo odposlali deželi, ki jo bo objavila v deželnem listu in s tem se bo upravni postopek zaključil. Po objavi bo varianta pravnomočna in za širitev kamnoloma se bo dejansko prižgala dokončna zelena luč. Župan Vi-zintin nazadnje pojasnjuje, da bo do-berdobska občina poleg štirih milijonov evrov za javna dela prejemala še pristojbino, ki ji jo bo lastnik podjetja dolžan za vsak kubični meter izkopanega kamenja. S tem naj bi se nabrali še približno trije milijoni evrov. Varianta št. 8 k regulacijskemu načrtu vsebuje poleg širjenja kamnoloma tudi spremembo namembnosti raznih zemljišč na območju doberdobske občine. (dr) LOKVE Lovci skazili zimsko idilo Nova snežna odeja, kije v noči s sobote na nedeljo prekrila višje ležeče kraje na Trnovski planoti, je v nedeljo na Lokve znova privabila množico obiskovalcev iz Nove Gorice in okolice. Glede na registrske tablice avtomobilov, parkiranih na do zadnjega kotička zapolnjenem parkirišču pred nekdanjo restavracijo Paradis in osnovno šolo, pa je prišlo tudi precej ljubiteljev narave in snega iz Italije. Kot je za Lokve običajno, so prevladovale mlade družine z otroki. Zimsko idilo so po mnenju vsaj nekaterih nedeljskih obiskovalcev Lokvi zmotili lovci, ki so se okrog enih popoldne vrnili z lova in v središču naselja, tik ob glavnem parkirišču oziroma ob križišču cest, ki vodita proti Laznam in Čepo-vanski dolini, s prikolice razložili trofejo, pokončanega divjega prašiča. Za marsikoga je bila to seveda dodatna zanimivost in popestritev sicer borne turistične ponudbe na Lokvah, kar nekaj pa je bilo takih, ki so zmajevali z glavami in otroke v ovinku peljali mimo druščine lovcev, ki so se med snežnih užitkov željnimi otroki postavljali s puškami prek rame in sem pa tja srknili iz steklenice, v kateri zagotovo ni bilo čaja. Če bi ta »lovski performans« v centru Lokvi trajal pet, deset minut, toliko, da se protagonisti lova malo postavijo, bi bilo to še nekako razumljivo in sprejemljivo, a preden so divjega prašiča z raz-paranim trebuhom naložili nazaj na prikolico in ga odpeljali, je minila najmanj ura. Nikoli nisem bil pristaš lova, sprejemam pa dejstvo, da gre za tradicijo in da lovci, še posebej pozimi, v naravi opravljajo tudi koristno delo. Tudi to, da je razkazovanje ulova za marsikatero mestno srajco lahko zanimivo, mi je jasno, in prav nič ne bi imel proti, če bi bil potolčeni merjasec cel dan na ogled na nekoliko odmaknjeni lokaciji. To, da se je v truplo merjasca zaletel skoraj vsakdo, ki je v nedeljo zgodaj popoldne obiskal Lokve, pa kaže na to, da bo moralo na Lokvah zapa-sti še precej snega, preden bodo domačini in tisti, ki bi radi na Lokvah obudili turizem, spoznali kako se dandanes zadevi streže. Nace Novak GORICA-NOVA GORICA - Dan za Furlanijo-Julijsko krajino so se tudi v Sloveniji pričeli sezonski popusti Zimske razprodaje brez evforije V novogoriških nakupovalnih središčih ni bilo gneče - V Gorici in Tržiču predvsem v nedeljo povečan obisk v trgovinah z otroškimi oblekami in s športno opremo Novogoriški nakupovalni center Qlandija ni bil včeraj, ko so se začeli ponovoletni popusti oziroma razprodaje, nič bolj poln kot sicer. Ljudi je bilo celo za spoznanje manj, le takoj zjutraj naj bi jih bilo po pričevanju nekaterih trgovcev več. Po pogovoru s prodajalci v trgovinah z obutvijo in oblačili je za to krivo predvsem dejstvo, da so imeli v večini trgovin že v decembru božično-prednovoletne popuste, ki so jih od včerajšnjega dne le še nadgradili. Zanimive so bile tudi včerajšnje interpretacije obiska, saj so v nekaterih trgovinah zabeležili večji obisk v jutranjem, drugod pa v popoldanskem času. Nekje so imeli bistveno več italijanskih, drugod slovenskih gostov, v večini pa je bilo razmerje med prvimi in drugimi 50:50. Največ izdelkov je bilo znižanih za 30 do 50 odstotkov, ponekod tudi do 60 odstotkov, sami trgovci pa so opozorili na razliko med sezonsko razprodajo in gotovinskimi popusti. Pri klasični razprodaji je treba po zakonu pri vseh izdelkih, ki so del razprodaje, teh pa mora biti za najmanj četrtino vseh prodajnih artiklov, označiti dvojne cene, tiste pred razprodajo in znižane. Ker pri gotovinskih popustih oziroma znižanjih to ni potrebno, saj v trgovinah popuste obračunajo pri blagajni, se je letos kar precej trgovcev odločilo za ta način. Klasične razprodaje bodo trajale šti- rinajst dni, nekatera znižanja oziroma popusti pa celo do konca februarja. Glede razmerja med slovenskimi in italijanskimi kupci, ki predstavljajo za Qlandijo pomemben segment potrošnikov, pa so prodajalci drug za drugim poudarjali, da so predvsem vikendi, pa tudi popoldnevi v Qlandiji »italijanski«, dopoldnevi in dnevi med tednom pa pretežno »slovenski«. Tudi v Mercator centru v Kromberku ob včerajšnjem začetku sezonskih razprodaj ni bilo zaznati posebne gneče. V primerjavi s kaotičnim pred-prazničnim navalom so bile razmere v prvem nadstropju centra, kjer prevladujejo trgovine z oblačili in obutvijo, žalostno prazne. Le v Intersportu je bila pred blagajnami gneča, saj so ljudje, morda tudi zaradi včerajšnjega sneženja, hiteli kupovati zimsko športno opremo po ugodnih cenah. Tudi v trgovinah v Gorici in Tržiču včeraj ni bilo navala kupcev, nekoliko povečan obisk pa so trgovci zabeležili v nedeljo, ko so se v deželi Fur-laniji-Julijski krajini začele sezonske razprodaje. Največ odjemalcev je bilo v trgovinah z otroškimi oblekami in s športnimi artikli, saj so se letos popusti pričeli tako zgodaj, da je marsikateri smučar nekoliko počakal za nakup nove opreme in jo tako dobil po znižani ceni. (nn, ur) Razprodaje v Gorici bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. januarja 2010 15 šempeter - Prva dvojčka v letu 2010 Zlati zapestnici za Manco in Anžeta Mamica in dvojčka z direktorjem osebjem bolnišnice bumbaca Direktor splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica, Silvan Saksida, je včeraj dopoldne prvorojeni-ma dvojčkoma v letu 2010, Manci in Anžetu Bizjak, ki sta se rodila Mojci Čer-nigoj, po tradiciji podaril zlati zapestnici. Kot smo že poročali sta se Manca in Anže rodila 1. januarja ob 19.20 uri. Po podatkih, s katerimi razpolagajo v šem-petrski bolnišnici, sta bila Manca, ki je prišla težka 2.930 gramov prva na svet, in Anže, ki ji je sledil z 2.470 grami, prva dvojčka, ki sta se letos rodila v Sloveniji. Do konca januarja pričakujejo v šempetrski porodnišnici še tri pare dvojčkov. Sicer pa je bilo v minulem let v šempetrski bolnišnici 867 porodov in 877 rojenih otrok, kar pomeni, da se je v pravkar izteklem letu v Šempetru rodilo tudi deset dvojčkov. V primerjavi z res plodnim letom 2008 so v šempetr-ski porodnišnici lani zabeležili 46 porodov manj, a še vedno precej več od povprečja zadnjih nekaj let. (nn) Po Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju je Vittoria Sgarbija vodila Raffaella Sgubin bumbaca Sgarbi na ogledu razstav o futurizmu Poznani italijanski umetnostni kritik Vittorio Sgarbi si je včeraj popoldne v Gorici ogledal tri razstave, s katerimi so goriška občina, pokrajina in Fundacija Goriške hranilnice skupaj obeležile 100-letnico objave futurističnega manifesta. Sgarbi, ki je prespal v hotelu Entourage na Trgu Sv. Antona in ki Gorico zelo dobro pozna, je v spremstvu župana Ettoreja Romolija, odbornika Antonia Devetaga in Marina De Grassi-ja najprej obiskal razstavo o Tulliu Craliju, ki je na ogled na gradu, nato pa si je ogledal razstavo »Moda-Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano« na sedežu Pokrajinskih muzejev, kjer ga je sprejela tudi ravnateljica Raflaella Sgubin. Sgar-bi je bil nekoliko kritičen do postavitve razstave na gradu, pohvalil pa je izbor eksponatov v Pokrajinskih muzejih. Nato si je gost ogledal še razstavo na sedežu Fundacije, ki je posvečena Marinettiju in avantgardi v Julijski krajini. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. \M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v sredo, 6. januarja, ob 20.45 »Cenerentola - il musical« nastopa Planet Musical; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 18. januarja, ob 21. uri predstava »Ben Hur«, igrajo Paolo Triestino, Nicola Pistoia, Elisabetta De Vito; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 11. in 12. januarja, ob 20.45 Mo-lierejev »Tartufo«. Igrajo Carlo Cecchi, Licia Maglietta, Elia Shilton; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). gorica - Komigo Vpisujejo abonmaje Ženske&moški.com 18. januarja V Kulturnem domu v gorici je v teku vpisovanje abonmaja komičnega gledališča Komigo 2010. Prva predstava bo v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30, ko bo na sporedu komedija Ženske&moški.com v priredbi Špas teatra iz Mengeša; informacije nudijo v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure . Lanski abonenti lahko potrdijo sedež iz prejšnje sezone do 10. januarja, novi abo-nenti pa že lahko rezervirajo svoj abonma. Božičnica v Števerjanu Prosvetno društvo F.B. Se-dej prireja tradicionalno Boži-čnico, jutri, 6. januarja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Florijana v Števerja-nu. Nastopil bo domači cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Glavni del večera pa bo izoblikoval mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča. Zimski popoldan V okviru Zimskih popol-dnevov bo v soboto, 9. januarja, ob 16.30 lutkovna predstava »Favole al video telefono«. Nastopila bo gledališka skupina »La Piccionaia-I Carrara«. Šalamunove slike Prva razstava v Mestni galeriji Nova Gorica v letu 2010 bo razstava slik Andraža Šalamuna z naslovom Tišina v oktobru, ki jo bodo odprli v petek, 8. januarja, ob 19. uri. Umetnika in njegovo delo bo predstavil likovni kritik Andrej Medved. Andraž Šalamun (1947), brat pesnika Tomaža Šalamuna, živi in dela v Kopru. Med letoma 1966 in 1971 je bil član skupine OHO, samostojno pa razstavlja od leta 1975. Za seboj ima več kot 50 samostojnih razstav doma in v tujini. Leta 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo. Razstavljena dela iz cikla Tišina v oktobru bodo v no-vogoriški mestni galeriji na ogled do 29. januarja. (nn) Gledališče v Krminu V občinskem gledališču v Krminu bo v petek, 15. januarja, ob 21. uri gledališka predstava Luigija Pirandella »Vestire gli ignudi«, v kateri nastopata priznana italijanska igralca Vanessa Gravina in Luigi Diberti; informacije so na razpolago pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). Od 6. do 10. januarja ob 16. in 18. uri bodo v krminskem gledališču predvali božični film »A Christmans Ca-rol«, katerega režijo je podpisal Robert Zemeckis. U Kino Dvorana 5: 15.00 - 16.45 »La prin-cipessa e il ranocchio«; 18.30 -20.30 - 22.20 »Natale a Beverly Hills«. fl Razstave ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.40 -20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 19.50 -22.00 »Il riccio«. Dvorana 3: 15.30 - 17.20 »La prin-cipessa e il ranocchio«; 20.00 -22.10 »Sherlock Holmes«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.40 -20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 16.00 »Piovono polpet-te« (Digital 3D); 17.45 - 20.00 -22.10 »Il riccio«. Dvorana 3: 15.20 - 19.50 - 22.10 »Scherlock Holmes«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 - 22.15 »Hachiko - A dog's story«. M Izleti PD RUPA PEČ vabi na tradicionalno poletno potovanje »Škotska: gradovi in legende«, ki bo od 21. do 28 avgusta letos. Vse podrobnejše informacije tel. št. 0481-882285 - Ivo Kovic. □ Obvestila FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici vabi na ogled razstave »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; 6. januarja med 10. in 19. uro. »VERTIGINE DEL SACRO« je naslov razstave, ki bo na ogled do 9. januarja v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Gorici (med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto), v galeriji Ars na Travniku (med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro, ob nedeljah, ponedeljkih in praznih zaprto) in v galeriji Prologo v Ul. As-coli 8/1 v Gorici (med 17. uro in 19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto). V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 09 Podobe tradicije. Svoja dela predstavljajo fo-tografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije Sara Occhipinti, Enzo Tedeschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Ca-harija, Primož Brecelj, Andrej Per-ko in Damjan Vidic. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT v spomin na Mirka Špacapana bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Na večeru bodo nastopili OPZ Veseljaki iz Doberdoba, MVS Akord, MePZ Podgora in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Priložnostni govornik bo Jurij Paljk, večer bo vsebinsko obogatila recitacija božičnih motivov in odlomkov Balantičevih poezij iz knjige Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil, ki je izšla pred kratkim. V vlogi recita-torja bosta nastopila Matija Kralj in Mairim Cheber. Dobrodelni izkupiček bo namenjen združenju za paliativno zdravljenje Mirko Špa-capan. OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 10. januarja, ob 18.30. Nastopali bodo dekliška pevska skupina Bodeča neža, ansambel Nomos in oktet Vrtnica. Županja Alenka Florenin bo po tradiciji izročila prispevke kulturnim in športnim društvom, ob koncu pa bo skupna zdravica za vse udeležence, za katero bo poskrbelo domače kulturno društvo Sovodnje. 9 Šolske vesti RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008-09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma 180 dni, smejo namreč vložiti prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo; informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali v petek, 8. januarja, in v ponedeljek, 11. januarja, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo danes, 5. januarja, odprta samo v jutranjih urah do 13.30. GLASBENA MATICA Gorica obvešča, da bodo uradi do 6. januarja zaprti. Lekcije se bodo ponovno pričele 7. januarja. OKENCA DRUŽB IRIS, IrisAcqua in Isogas v goriški pokrajini bodo danes, 5. januarja, delovala po rednem urniku, 6. januarja pa bodo zaprta. OKENCE ATER v Tržiču pa bo zaprto do 10. januarja. ZSKD sporoča, da bodo uradi zaprti do vključno 6. januarja. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 3493884549, amps.gorizia@yahoo.it, www.mammepapaseparati.org. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo danes, 5. januarja, odprta od 15. do 19. ure. DRUŽBA se dobi v sredo, 6. januarja, ob 13. uri. KRAŠKI KRT prirejajo v nedeljo, 10. januarja, ob 9. uri pri jamarski koči na Vrhu praznično druženje ob začetku jamarskega leta. Dopoldne bodo od-kopali tri odprtine v upanju, da so pod njimi globoke jame, ob 14.30 bo kosilo z glasbo. V STARI CERKVICI NA SELCAH so do nedelje, 17. januarja, v popoldanskih urah (14.30 in 17.00) na ogled premikajoče se jaslice, ki jih družina Gon iz Ronk postavlja že od leta 1981. IS Prireditve OSREDNJA PROSLAVA Dneva slovenske kulture, ki jo že vrsto let skupno prirejajo organizacije Slovencev v Italiji, bo 6. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču; pokrovitelja sta krovni organizaciji SSO in SKGZ, izvajalec pa bo gledališka šola StudioArt. Novost letošnje proslave bo izročitev priznanj posameznikom in skupinam za pomembne umetniško-kulturne dosežke. Mali oglasi PRODAJAM in na Goriškem pripeljem na dom gozdna drva. Obenem prodajam tudi visokokvalitetno briško ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481 - 390238. Id Osmice KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. 1 6 Torek, 5. januarja 2010 PRIREDITVE APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu smučarski teki - Petra Majdič na 3. in 4. tekmi tekmovanja Tour de Ski Najprej blestela, nato jo je izdala utrujenost Po nedeljski zmagi v klaisčnem šprintu je bila včeraj v prosti tehniki šele sedma PRAGA - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je po izjemno uspešni nedelji, ko je na tretji tekmi novoletne turneje Tour de Ski zmagala v klasičnem sprintu v Oberhofu, včeraj plačala davek utrujenosti in se je morala v šprintu v prosti tehniki, ob zelo mokrem snegu in progi na meji regularnosti v Pragi zadovoljiti s sedmim mestom. Uvrstitev v finale pa se je posrečil drugi Slovenki Vesni Fabjan (zanjo je šprint v prosti tehniki najmočnejše orožje), ki pa je bila na koncu šesta. Zmago na četrti tekmi novoletne turneje Tour de Ski si je priborila Rusinja Natalija Korosteleva pred Norvežanko Celine Brun-Lie in Slovakinjo Aleno Proc-hazkovo, Italijanka Arianna Follis pa je bila četrta. Medtem ko je Majdičeva vse od če-trtfinala dalje delovala utrujeno (v polfinale se je uvrstila po času), je Fabjanova zablestela že z najboljšim časom v kvalifikacijah, zmago v polfinalu in vodstvom na začetku finalne tekme, na kateri pa ji je v zadnji minuti zmanjkalo moči, zdrknila je v ozadje in se zapletla v padec s Finko Saarinen. Vse drugače je bilo z Majdičevo v nedeljo v klasičnem šprintu. Po uvodnem prologu je bila to že njena druga zmaga na Touru in 19. v karieri. Drugo mesto je osvojila Poljakinja Justyna Kowalczyk, tretje pa Finka Ai-no Kaisa Saarinen. V četrtfinalu je slo- Srečna Natalija Korosteleva včeraj na cilju sprinta v prosti tehniki. Slovenka Vesna Fabjan je bila v finalu šesta ansa venska šampionka hitro startala, prišla v prvi zavoj na notranji strani, vseskozi tekla v ospredju, dobro opravila tudi s spustom in se gladko uvrstila v polfinale. V polfinalu je najprej tekla na drugem mestu, pred njo je bila le Kowalczyko-va, a sta bili tekmici kmalu ena ob drugi. Napadli sta v zadnjem vzponu in se z lahkoto odlepili od zasledovalk. Maj-dičeva se je prebila tudi pred Kowalc-zykovo in gladko zmagala s precej boljšim časom od prve polfinalne skupine. Na zelo težki progi dolžine 1627 m je Majdičeva v finalu spet začela odlično in do polovice vodila. Njenemu tempu sta lahko sledili le Kowalczyko-va in Saarinenova in omenjena trojica se je kmalu precej odlepila zasledoval-kam. Poljakinja in Majdičeva sta se izkazali za premočni. Na spustu sta bili Majdičeva in Kowalczykova spredaj, nato se je skupina spet nekoliko zbližala, a je bila Majdičeva za vse na zadnjem vzponu premočna, tako da se je v ciljno ravnino zapeljala brez težav in tekmo prepričljivo dobila. Danes bo na turneji prost dan, tekmovalci in tekmovalke pa se bodo preselili v Toplach pri Cortini dAmpezzo. Ženske bodo v jutri v prosti tehniki tekle na 15 km, moški pa na 30 km. Manuela Moelgg deveta simpatypress alpsko smučanje - Svetovni pokal Tina Maze vnovič odlična tudi v slalomu 6. mesto, 3. v drugi vožnji - Jutri v Zagrebu nastop moških ZAGREB - Slovenska alpska smučarka Tina Maze je na nedeljskem slalomu za svetovni pokal v Zagrebu z uvrstitvijo na 6. mestu vnovič dokazala, da se je tudi v tej disciplini prebila v vrh. »Nastopa ocenjujem kot zelo dobra. Zavedam se, da slalom ni bila moja disciplina, vendar sem v tej sezoni zelo napredovala. Zdaj imam že dve tekmi, ko sem bila povem pri vrhu. Dokazala sem, da sem lahko konkurenčna najboljšim, dobila sem dodatno samozavest in bom skušala v Mariboru (16. in 17. januarja, op. ur.) še bolj napasti. Veselim se vikenda Zlate lisice, ker vem, da sem na obeh tekmah lahko na zmagovalnih stopničkah. Ritem nastopanja v vseh štirih disciplinah je zelo zahteven, vendar pa si vseeno želim, da bi bila tudi v hitrih disciplinah hitrejša kot doslej,» je po tekmi dejala Mazejeva, ki je bila v drugem nastopu počasnejša le od Aubertove in Susanne Riesch. V skupnem seštevku pokala je ostala četrta, v slalomskem pa je napredovala na sedmo mesto ter v prvo ja-kostno skupino. Zmagala je Francozinja Sandrine Aubert (2:00,36), druga je bila vodilna po prvi vožnji Avstrijka Kathrin Zettel (+0,43), tretja pa Nemka Susanne Riesch (0,74). Najboljša azzurra Manuela Moelgg je bila deveta. (+2,38) Hrvaškim organizatorjem je kljub toplemu vremenu, pred dnevi so namerili tudi prek 15 stopinj Celzija, potem pa je še dodatno ponagajal dež, uspelo pripraviti progo Crveni spust. Na njej se bodo jutri na slalomu pomerili tudi alpski smučarji. Po operaciji in mesecu dni počitka bo nastopil tudi domači as Ivica Kostelic. Ženski del svetovnega pokala se bo pred Zlato lisico preselil v avstrijski Haus im Ennstal, kjer bosta konec tedna dva smuka in superveleslalom. ODBOJKA MOŠKA A1-LIGA Okrnjena Modena Lorisa Maniaja (18 sprejemov, 67% pozitivnosti) je v go-steh premagala Loreto in obdržala 7. mesto na lestvici, Perugia Mateja Černica pa je bila tokrat prosta. Izidi 19. kroga: Macerata - Tre-viso 1:3, Taranto - Verona 2:3, Itas Trentino - Piacenza 3:2, Loreto - Mo-dena 1:3, Cuneo- Monza 1:3, Pineto - smučarski skoki - 58. novoletna turneja Boj za končno zmago je še odprt Forli' 0:3, Vibo Valentia - Latina 2:3, Perugia. ni igrala Vrstni red: Itas Diatec Trentino 47; Sisley Treviso 41; Bre Banca Lan-nutti Cuneo 39; CoprAtlantide Piacen-za 38; Trenkwalder Modena e Lube Banca Marche Macerata 37; Acqua Paradiso Monza 27; Marmi Lanza Verona 25; Rpa-LuigiBacchi.it Perugia 23; Tonno Callipo Vibo Valentia 21; Prisma Taranto 20; Andreoli Latina 14; Yoga Forli 13; Esse-ti Carilo Loreto 11; Aran Cucine Abruzzo Pineto 6. (Monza, Perugia, Forli in Pineto s tekmo manj) KOŠARKA MOŠKA A1-LIGA V derbiju kroga je rimska Lotto-matica strla odpor milanskega Armani-ja in dokazala, da se pod vodstvom Trža-čana Boniciollija želi vrniti v ospredje. Varese Marka Tuška je gladko izgubil v Ca-serti, Teramo Gorana Juraka pa tesno v Pesaru. Slovenska košararja sta začela s klopi. Tušek je prispeval 16 točk (3:6, in 2:3 v metih iz igre), Jurak pa 12 (3:4 in 1:3). Izidi 12. kroga: Treviso - Siena 80:92, Cantu' - Avellino 85:61, Cremona - Canadian Bologna 69:74, Pesaro-Teramo 82:78, Montegranaro - Ferrara 92:88, Caserta - Varese 76:53, Napoli - Biella 54:124, Lottomatica Rim - Armani Milan 77:69. Vrstni red: Siena 24; Caserta 18; Cantu in Milan 16; Bologna, Avellino in Biella 14; Treviso, Teramo in Mon-tegranaro 12; Rim 10, Cremona, Pesa-ro in Varese 8; Ferrara 4; Napoli -8. INNSBRUCK - Avstrijec Gregor Schlierenzauer (130/122 m; 251,1 točke) je zmagovalec tretje tekme nemško-av-strijske novoletne turneje smučarskih skakalcev v domačem Innsbrucku. Drugi je bil Švicar Simon Ammann (237,8 točke), tretji pa finski veteran Janne Ahonen (237,4). Edini Slovenec v finalu Robert Kranjec (215,5) je napredoval na 15. mesto. Še ne 20-letni Schlierenzauer je prvič v karieri slavil na domači skakalnici na Tirolskem, četrtič to zimo, skupaj pa vknjižil že 28. zmago v svetovnem pokalu, s katero je tudi prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi pred Ammannom (611609). Njegov rojak Andreas Kofler, ki je zmagal na uvodni tekmi v Oberstdorfu, je sicer zadržal vodstvo na 58. turneji s 772,2 točke, a Schlierenzauer se mu je močno približal, saj je s petega napredoval na dru- nogomet Pandev za Inter do leta 2014 MILAN - Inter je le nekaj dni po odprtju zimskega prestopnega roka podpisal pogodbo z makedonskim napadalcem Go-ranom Pandevom. Šestindvaj-setletni nogometaš, ki je doslej igral za Lazio, je s črno-modrimi sklenil sodelovanje do leta 2014. Pandeva, ki ga bo klub uradno predstavil danes (pri Interju je že igral kot mladinec), že takoj čaka težka naloga, saj bo moral zapolniti vrzel, nastalo z odhodom Kamerunca Samuela Eto'oja na afriško prvenstvo. Po prestopu Tonija iz Bayerna v Romo je to doslej najodmevnejši premik v Italiji. Inter je Genoi odstopil Davida Suaza. Juventus je odstopil branilca Cristiana Molinara nemškemu Stuttgartu, napadalec Sergio Floccari pa je iz Genoe prestopil v Lazio na posodo. Do konca sezone bo zaslužil 550 tisoč evrov. go mesto (757,6), tretji pa je še en član rde-če-bele falange, Wolfgang Loitzl (750,7). Vendar pa lahko avstrijsko slavje po zadnji tekmi v Bischofshofnu pokvarita tudi rekordni petkratni zmagovalec novoletne turneje Ahonen (749,9) na četrtem ali pa Ammann (746,8) na petem mestu. Danes bodo kvalifikacije za zadnjo preizkušnjo 58. nemško-avstrijske novoletne turneje v Bischofshofnu. Tekma bo na sporedu jutri 16.30. JE BOLJŠE - Eden najboljših ameriških deskarjev na snegu Kevin Pearce (22 let), ki tekmuje v disciplini snežni žleb, se je na treningu v Park Cityju hudo poškodoval. Pri padcu je kljub temu, da je nosil čelado, močno udaril ob rob žleba, si poškodoval možgane, vendar so ga že obudili iz kome in se odziva na stimulacije zdravnikov. reli dakar Stanovnik v 3. etapi na 19. mestu DAKAR - Slovenski motoci-klist Miran Stanovnik (KTM) je v tretji etapi vzdržljivostnega relija Dakar osvojil 19. mesto. Za zmagovalcem 182 kilometrov dolge hitrostne preizkušnje med La Riojo in Fiambalo, Francozom Cyrilom Despresom (KTM), je zaostal 53:42 minute. Drugi je bil Portugalec Helder Rodrigues (Yamaha; +10:40), tretji pa njegov rojak Paulo Goncalves (BMW; +12:09). V skupni razvrstitvi mo-tociklistov vodi Despres, ki ima pred rojakom Davidom Casteu-jem (Sherco) 10:03 minute prednosti. Stanovnik je 17., za De-spresom pa zaostaja za 1:21:10 ure. TENIS - Ruska in britanska teniška reprezentanca sta slavili v dvobojih skupine B na Hopma-novem pokalu v Perthu, svetovnem prvenstvu mešanih ekip. Rusi so z 2:1 premagali Nemčijo, Britanci pa so z enakim izidom odpravili Kazahstan. HENIN - Belgijka Justine He-nin, nekdaj številka 1 ženskega tenisa, je uspešno odigrala svoj prvi uradni dvoboj po 18-mesečni odsotnosti in v dveh nizih s 7:5 in 7:5 ugnala drugo nosilko 220.000 dolarjev vrednega turnirja WTA v Brisbanu, Rusinjo Nadjo Petrovo. BOKS - Dvoboj za svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBF med legendarnim ameriškim boksarjem Evander-jem Holyfieldom (47 let) in Juž-noafričanom Francoisom Botho je prestavljen na konec februarja. NBA - Ekipa Los Angeles Lakers je visoko premagala Dallas Mavericks s 131:96, Saša Vujačič pa je v 21 minutah za zmagovalce dosegel 11 točk, pet skokov in po dve podaji ter ukradeni žogi, kar je njegov rekord sezone. Toronto Raptors - San Antonio Spurs 91:86 (Belinelli 7 točk za Toronto), New York Knicks - Indiana Pacers 132:89 (Danilo Gal-linari 20 točk za New York) ODBOJKA - Liga prvakov, danes ob 18.00 (TV SportItalia) Dinamo Moskva - Trentino. Jutri: Macerata - Maaseik (18.00), ACH Volley Bled - Paris Volley (20.15 v Ljubljani); 7.1. ob 18.00 Panat-hinaikos - Piacenza nogomet - Danes ob 18.00 Triestina okrnjena pri presenetljivi Anconi V nogometni B-ligi bodo danes odigrali tekme 20. kroga, Triestina pa se bo podala na zahtevno gostovanje v An-cono. Tamkajšnja ekipa je eno od presenečenj prvenstva, s 33 točkami pa je ta čas sama na drugem mestu, potem ko je v zadnjih petih nastopih dosegla tri zmage, nazadnje pred novoletnim premorom proti Brescii. To bo šele peti spopad med Triesitno in Ancono, obe ekipi sta doslej dvakrat zmagali, se pravi, da še nikoli nista igrali neodločeno. Od Triestine navijači in tudi vodstvo pričakujejo, da bo v noveme letu precej uspešnejša kot je bila doslej. Zamenjava trenerja je nekoliko zdramila moštvo, vendar je učinek »injekcije Mario Somma« v decembru že nekoliko splahnel. Moštvo je bilo potrebno regeneracije, pravi zdaj trener, vendar tudi svežih sil, zato si klub prizadeva, da bi najel še kakšnega igralca, posebno velja to za zvezno vrsto, vendar novosti ni, vsa imena, ki se pojavljajo v teh dneh, pa so bolj sad domišljije novinarjev. Precej težav s sestavo moštva bo imel trener že da- nes (začetek tekme ob 18. uri, sodnik je Marco Guida iz kraja Torre Annunziata), saj je kar nekaj igralcev poškodovanih. Ambulanto polnijo zlasti polšpice, Siligardiju sta se pridružila še Volpe in Še-divec, ki sta se poškodovala med treningom, ki ga je moštvo opravilo na dolinskem pravokotniku (da bi se izognilo nižjim temperaturam na Krasu). Manjkal bo tudi branilec Scurto, njegovo mesto pa bo prevzel mladi Brosco, ki je odlično začel sezono, nato pa romal v podstrešje. Verjetna postava: Agazzi, Nef, Brosco, Cottafava, Sabato, Tabbiani, Cossu, Stankovic, Gorgone, Godeas, Testini. Današnji spored (v oklepaju število točk): Ancona (33) - Triestina (24), Crotone ((24) - Cittadella (21), Empoli (31) - Sassuolo (31), Frosinone (28) - As-coli (19), Lecce (34) - Vicenza (27), Modena (28) - Cesena (32), Padova (25) - Al-binoleffe (20), Piacenza (17) - Gallipoli (25), Reggina (22) - Grosseto (29), Sa-lernitana (11) - Brescia (25), Torino (26) - Mantova (15). / ŠPORT Torek, 5. januarja 2010 17 košarka - Jutri v državni C-ligi Montebelluna je za Jadran trd oreh Pred zadnjim porazom v Spilimbergu je nanizal štiri zmage zapored Jadran Qubik caffe bo jutri v predzadnjem krogu prvega dela prvenstva gostil Montebelluno. Kot običajno se bo domača tekma v telovadnici Polisportive na Opčinah pričela ob 18.00 s sodniškim metom dvojice Rizzi-Bel Bruno. Sodnika bosta na svoji prvi tekmi v novem sončnem letu gotovo skušala čim bolje soditi, saj je že napovedana prisotnost zunanjega opazovalca, ki ju bo ocenjeval. V zadnjem desetletju sta se Jadran in Montebelluna spopadla desetkrat, zanimivo pa je predvsem dejstvo, da je ekipa, ki je slavila na prvi prvenstveni tekmi, zmagala tudi drugo. Gostje so v prejšnjem krogu izgubili v Spilimbergu, pred tem pa so nanizali kar štiri zaporedne zmage, s katerimi so se povzpeli vse do (deljenega) tretjega mesta na začasnem razporedu. V primerjavi z minulo sezono so jutrišnji nasprotniki jadra-novcev ohranili skoraj nespremenjeno postavo. Glavni prihod je na papirju bil center Del Bello. Žal pa se je dvometraš iz Asola poškodoval po pičli minuti na igrišču - in to na uvodni prvenstveni tekmi z Gorico. Njegovo vlogo je tako prevzel veteran Groppo (6 skokov in 4 točke in pol na tekmo), ki se je lani sredi sezone zaradi delovnih obveznosti odločil za manj zahtevno D-ligo. Drugi nov obraz je letošnji najboljši strelec -enaindvajsetletni playmaker Mattiel-lo (15 točk in 5 prejetih prekrškov). Istega leta je rojen tudi dvometraš Boaro (preko 7 točk in 6 skokov), med nosilci pa je najmlajši bek Bettin (1990), ki pa je z dvanajstimi točkami na srečanje med najboljšimi rea-lizatorji ekipe. Pomemben doprinos dajeta tudi brata Binotto: Franco igra pretežno v zunanjih položajih in zbira po deset pik z 42% realizacijo pri metu za tri točke, Fabio pa bližje košu, kjer je v napadu glavni realiza-tor (14,5 točk in 4,5 prejetih prekrškov) in drugi najboljši na skoku (6 na tekmo). Njegova vloga je v Monte-belluni tako pomembna, da ima trenutno najvišjo povprečno minutažo celotne lige! Ekipo dopolnjujeta še bek Arnaboldi in play Osellame (oba po štiri skoke in 9 oz. 12 pik na teden). Jadranovci so v oseminštiride-setih urah imeli kar dva treninga in dve trening-tekmi, na današnjem treningu pa bo trener Grbac izbral Okreval je tudi Alex Vitez kroma deseterico, ki bo jutri stopila na igrišče. Vsi igralci so namreč zdravi - okreval je tudi Alex Vitez, ki je konec minulega leta miroval zaradi bolečin v meču. (M.O.) DANAŠNJI SPORED: Virtus -Rovigo, Spilimbergo - NPG Gorica, San Daniele - Udine, Oderzo - Gemini Benetke, Jadran Qubik - Montebelluna, Caorle - Vendemiano, Co-droipo - Marghera, Padova - Porde- UNDER14 Reprezentanca FJK bo igrala proti Reyerju Jutri bo deželna košarkarska reprezentanca U14 (letniki 1996) odigrala prijateljsko tekmo z Reyer Ve-nezia. Med 15 igralci sta bila na sredin trening-tekmo v Pordenonu vpoklicana tudi igralec Sokola Martin Ri-dolfi in igralec Doma Luca Antonel-lo. Tekma bo prvi mejnik dvoletnega projekta, ki bo najboljše igralce dežele letnika 1996 pripeljal do Trofeje dežel 2011. Igralci so od septembra trenirali vsak ponedeljek, sredina tekma pa bo prvi uradni nastop deželne izbrane vrste, ki vadi pod vodstvom trenerja Mattie Tonona in pomožnega trenerja Roberta Jakomina. košarka - Jutri v deželni C2-ligi V Žavljah sosedski derbi za Brežane, borovci v Krminu Jutri bo na praznični dan redni 14. krog deželnega košarkarskega tretjeligaškega prvenstva. Bor Radenska in Breg, ki sta med redkimi ekipami, ki sta že odigrali zaostalo srečanje prejšnjega kroga (odpovedanega zaradi snega), bosta nastopila v gosteh. Brežane (16 točk) čaka ob 20.30 (sodnika Videmčana Massimilia-no in Luca Degano) sosedski derbi v Žavljah proti Muggii - Venezii Giulii (8 s tekmo manj), ki jo na igrišču v vlogi play-makerja vodi eden junakov lanskega napredovanja Brega v C2 ligo, skoraj 42-letni Maki Cerne. Kolonijo bivših borovcev pri Miljčanih pa sestavljajo trener Mengucci, branilec Furigo in center Montico-lo. Poleg Furiga dosega vidne izkupičke košev še odlični bek Schina, preostali del moštva, ki je z ozirom na Monticolove poškodbe dokaj ranljivo zlasti pod košema (kjer se kreta zanesljivi Delise), pa predstavljajo rosno mladi najstniki Azzurre, nekateri celo letnika 1993. Bregovi košarkarji so v nedeljo imeli kar dva treninga, vadili pa so še včeraj in bodo tudi sinoči. Trener Tomo Krašovec bi moral razpolagati z običajno zasedbo, torej brez kronično poškodovanega Štefana Samca, zato pa najbrž tudi z Elvisom Klarico, ki je bil zadnje dni alpsko smučanje - Začetek sezone Program petega Primorskega pokala Zaradi težav z zasneževanjem prog so nekatere deželne tekme odpadle Začetek smučarske tekmovalne sezone je vse bližji, kljub temu pa imajo organizatorji deželnih tekem kar nekaj težav s zasneževanjem prog. Tako so na Trbižu prenesli vse tekme. Odpadla sta slaloma FIS, ki sta bila na sporedu včeraj in danes, prav tako pa ne bo deželne tekme FISI za člane, mladince in veterane. Organizatorji še niso sporočili novih terminov. Naslednja tekma v deželi bo v soboto, in sicer veleslalom FIS na Zoncolanu, v nedeljo, 10. januarja pa bodo pripravljenost preizkusili najmlajši: babyi in miški bodo tekmovali na Zoncolanu, dečki in na-raščajniki pa v kraju Forni di Sopra. Prav v tem kraju bodo izpeljali tri od štirih neuradnih tekem, ki jih bodo organizirala naša društva. Kot smo že poročali, je prišlo letos v Primorskem smučarskem pokalu do sprememb. Letošnja peta izvedba Primorskega smučarskega pokala in šestega Pokala Alternativa sport, ki ima letos tretjič čez-mejno konotacijo, bo vključevala prav tako štiri tekme, tri od štirih pa bodo ob sobotah. Namesto Zimskih športnih iger SPDT bo kriška Mladina organizirala Pokal Mladina 2010 v nedeljo, 21. marca v kraju Forni di Sopra. Prva tekma Pokala bo Pokal ZKB v organizaciji Brdine v soboto, 23. januarja v kraju Forni di Sopra. Drugi Mi-škotov pokal v organizaciji kluba iz no-tranjsko-primorske regije bo v soboto, 6. februarja na Starem vrhu. Pokal prijateljstva treh dežel bo v soboto, 13. marca v soorganizaciji Devina, Ilirske Bistrice in St. Janža. Smučarji bodo tekmovali v 14 kategorijah: od namlajših super baby sprint (2003 in mlajši) do super veteranov B (1945 in starejši). Zimske športne igre bodo stekle v nedeljo, 7. marca na Trbižu. Predsednica Marinka Pertot je pojasnila, da so se pri klubu odločili, da izstopijo iz Pokala, ker ne gojijo tekmovalnih skupin. O novostih letošnjih Zimskih športnih iger bodo organizatorji še poročali. poškodovan. Po krajšem novoletnem oddihu je zadnje dni maksimalno izkoristila za treninge tudi Borova četa (6 točk), ki se bo drevi ob 19. uri v Krminu spoprijela z močno, tretjeuvrš-čeno Albo (18 s tekmo manj). Postava iz Goriških Brd je močna zlasti pod košema, kjer se kretajo centra Biasizzo in Raccaro (oba sta v preteklosti že igrala tudi v B2 ligi) in visoko krilo slovenskega porekla Muz. Poleg njih je glavni steber ekipe še mladi play-maker Drius (letnik 1989), ki je pravi motor peterke izkušenega videmskega trenerja Andriole. Borovce čaka na papirju izjemno težka naloga, vendar na vse načine bodo skušali presenetiti favoriziranega tekmeca, ki je Bregu na primer tudi po zaslugi številnih nadebudnih mladih nasul preko 50 točk razlike. Trener Roger Zovatto je bil zadovoljen z delom med počitnicami (odigrali so tudi prijateljsko tekmo proti Don Boscu) in bi moral računati na kompletno postavo, vključno z Marziom Krizma-nom, ki je v nedeljo spet začel normalno trenirati po mišični poškodbi z zadnje tekme proti Cervignanu. Sodnika na tekmi bosta Toldo iz Pordenona in Della Valle iz Vidma. Domači šport Jutri Sreda, 6. januarja 2010 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex -Tricesimo PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Daniele 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Capriva 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Chiarbola; 14.30 v Skocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje; 14.30 v Pierisu: Pieris - Breg ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.30 v Chionsu: Chions - Bor Breg Kmečka banka MEMORIAL VELJAK 10.00 v Repnu: nastopajo Televita 2010, Cordenons in Bibione KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik Caffè - Montebelluna DEŽELNA C-LIGA - 19.00 v Krminu: Alba - Bor Radenska; 20.30 v Žavljah: Venezia Giulia - Breg Pojutrišnjem Četrtek, 7. januarja 2010 ODBOJKA MOSKA C-LIGA - 20.30 v Standrežu: Val Imsa -Olympia Fer Style ŽENSKA D-LIGA - 20.45 na Proseku: Kontovel -Mossa namizni tenis - Mednarodni turnir v Lignanu Kratke počitnice Šest Krasovih igralk takoj po novem letu merilo moči v konkurenci ekip iz Italije, Slovenije, Romunije, Anglije in s Hrvaške Za šesterico Krasovih namiznote- □ Obvestila niških igralk je bilo praznično slovo od tekmovanj zelo kratko. Že konec minulega tedna so namreč nastopile na 1. mednarodnega odprtem turnirju za kadete v Lignanu, ki ga je pripravil novo ustanovljeni klub Academy Tennis Table, čigar pobudnika sta nekdanji Krasov trener Matjaž Šercer in pa Cristian Mersi. Skupno je v dveh kategorijah nastopilo okrog 150 igralcev in igralk iz Italije (v glavnem iz FJK, Veneta in Tridentinskega), Slovenije, Romunije, Anglije in s Hrvaške. V Lignanu, kjer ima namiznoteni-ško gibanje po novem podpisano konvencijo za uporabo tamkajšnjih športnih objektvo, so Krasove barve branile na-raščajnice Giada Sardo, Johana Milič in Martina Bresciani ter »deklice« Dana in Katarina Milič ter Claudia Micolaucich. Slednja je tudi dosegla najboljši rezultat, osvojila je namreč 5. mesto med posameznicami. V starejši kategoriji je med dekleti zmagala reprezentanca Anglije, med mlajšimi pa reprezentanca Hrvaške. Krasove igralke s trenerjem Liang Fengom in Sonjo Milič AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di Sopra v nedeljo, 10. januarja, avtobusni prevoz za člane društva. Tel. št.: 3474421131 (Valentina Suber), 347-5292058 (SK Brdina). SK DEVIN vabi na predstavitveni večer ob začetku nove smučarske sezone, ki bo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini, v četrtek, 7. januarja ob 19.30. Predstavitev vseh tekmovalnih ekip in trenerjev, uradnih in promocionalnih tekem ter udeležencev svetovne olimpijade masterjev Bled 2010, tečajev smučanja, novega kombija in letošnjih sponzorjev. SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo avtobusni izlet ob smučarskih tečajih v kraj Forni di Sopra, od 9. oz.10. januarja dalje. Odhod s trga v Nabrežini ob 7.00, iz Stivana ob 7.10, povratek okrog 18.ure. Prijave na info@skdevin.it ali na 3402232538. SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja 2010 priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali v petek, 8. januarja 2010, in v ponedeljek, 11. januarja 2010, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici. AO SPDT obvešča, da bo plezalna stena v športnem centru Zarja v Bazovici odprta spet od 11. januarja dalje s sledečim urnikom: ponedeljek: 19:00 - 21:00; torek: 20:00 - 22:00; sreda: 10:00 - 12:00 in 20:00 - 22:00; četrtek: 20:00 - 22:00; petek: 20:30 - 22:30. Informacije po telefonu: 3408597787 (Goran) ali na www.spdt.org/stenca/dettaglionews/id/256. 1 8 Torek, 5. januarja 2010 PRIREDITVE salzburg - 90. poletni festival Bogat jubilejni program Mozartovo mesto bo festivalsko razgibano od 25. junija do 30. avgusta - Rezervacije za vstopnice sprejemajo do 11. januarja »Ko se Človek in Bog soočata, nastopi Tragedija«, stavek iz eseja pisatelja Michaela Köhlmeierja je geslo 90., jubilejne izvedbe salzburškega, poletnega festivala, ki se bo odvijal v Mozartovem mestu od 25. julija do 30. avgusta. Bajeslovne zgodbe bodo vodilna tema festivala, ki ga bo na plakatih in programskih knjižicah zaznamovala nova podoba temnega borovega gozda, simbola dionizijskega čaščenja (avtor je korejski fotograf Bien-U Bae). »Tokrat bomo postali arheologi, ki raziskujejo korenine in protislovja naše civilizacije (...). Prikazali bomo, kako so teme starih tragedij brezčasne in še zmeraj relevantne,« piše v uvodnem pozdravu odhajajočega umetniškega vodje Jürgena Flimma, ki je nastal ob tiskovni konferenci, ki so jo z njim oblikovali predsednica festivala Helga Rabl-Stadler, vodja glasbene sekcije Markus Hinterhäuser in vodja gledališkega programa Thomas Oberender. Opera bo kot vedno stala pod svetlejšimi reflektorji, ki bodo letos razvetlili Elektro Richarda Straus-sa pod vodstvom Danieleja Gattija, krstno izvedbo najnovejše opere Wolf-ganga Rihma Dionysus z režijo Pierra Audija, opero Orfej in Evridika Chri-stopha Willibalda Glucka z Riccardom Mutijem, koncertno izvedbo Norme Vincenza Bellinija s sopranistko Edito Gruberovo ter Lulu Albana Berga s francosko sopranistko Patricio Peti-bon v naslovni vlogi. Mlad kanadski dirigent Yannick Nezet Seguin bo vodil dve reprizi, Mozartovo opero Don Giovanni v kontroverzni uprizoritvi Clausa Gutha in Gounodovo Romeo in Julija z zvezdnico Anno Netrebko v glavni ženski vlogi. Nemški skladatelj Wolfgang Rihm bo objekt letošnjega monografskega cikla Kontinente, ki ga festival posveča sodobnim umetnikom. Glasba Johannesa Brahmsa pa bo snov se-demdelnega cikla komorne glasbe, ki ga bodo med drugimi oblikovali pianist Valery Afanassiev, pevca Angelika Kirchschlager in Ian Bostridge. Festivalski program ne bo prezrl dvestoletnice rojstva Roberta Schumanna in Frederica Chopina; v tem dvojnem poklonu bodo pianisti imeli seveda levji delež in izvajalci bodo odmev- nosti festivala primerni: Krystian Zi-merman, Evgeny Kissin, Maurizio Pollini, Grigory Sokolov in Ivo Pogo-relich. Koncertni del ponuja še veliko poslastic z nastopi slavnih koncertan-tov kot so pianistka Martha Argerich, Hagen Quartet, violinist Gidon Kremer, kontratenorist Philippe Jaroussky, violinistka Anne-Sophie Mutter, Gérard Depardieu kot recitator, tenorist Jonas Kaufmann, ki je pred kratkim osvojil tudi italijansko publiko z izrednim uspehom v milanski Scali. Bogat bo tudi seznam sodelujočih orkestrov: poleg „hišnega«, Dunajskega filharmoničnega orkestra še orkester ORF, mladinski orkester Gu- stav Mahler, orkester Concertgebow, Berlinski filharmonični orkester, ki bo po tradiciji igral na zaključnem koncertu festivala. Med mnogimi, svetovno priznanimi gosti, ki plemenitijo bogat program, bo tudi dirigent Valery Gergiev s Svetovnim orkestrom za mir, ki bo v spomin na ustanovitelja Georga Sol-tija tolmačil povezovalne namene festivala, ki so ga Hugo von Hofmannsthal, Max Reinhardt in Richard Strauss ustanovili takoj po prvi svetovni vojni. Otvoritveni koncert v Veliki festivalski dvorani, ki praznuje svojo petdesetletnico, pa bo vodil Daniel Barenboim. Jubilejno leto bo tudi priložnost za prikaz zgodovine tega festivala z razstavami v okviru širšega projekta, pri katerem bo soudeležena celotna mestna stvarnost. Med posebnimi pobudami je vreden omembe poklon, pri katerem bo v določenem smislu zastopano tudi naše mesto. Rezidenčni pesnik festivala bo namreč Claudio Magris, ki bo protagonist serije debat na temo padca avstroogrskega cesarstva, a tudi prelomnic avstrijske polpretekle zgodovine. Celotni program, vključno z dramsko ponudbo (med glavnimi dogodki bodo Sofoklejev Ojdip v režiji Petra Steina in v izvedbi Klausa Marie Brandauerja, Racino-va Fedra in Smrt v Tebah Jona Fosse-ja), je na voljo na spletni strani www.salzburgerfestspiele.at. Rezervacije za vse predstave sprejemajo do 11. januarja. Rossana Paliaga FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti V četrtek, 7. januarja ob 20.30 / Luigi Pirandello: »Il giuoco delle parti«. Režija: Elisabetta Curir. Nastopajo: Gep-py Gleijeses, Marianella Bargilli, Leandro Amato, Antonio Ferrante, Franco Ravera, Massimo Cimaglia, Ferruccio Ferrante, Francesco Pupa, Francesco Sgro in Antonella Familiari. / Ponovitve: v petek, 8. ob 16.00, v soboto, 9. ob 20.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 5. januarja ob 17.00. / »Varietà«. Nastopa gledališka skupina »I Piccoli di Podrecca«. / Ponovitve. v sredo, 6., v četrtek, 7., v petek, 8., ob 11.00, v soboto, 9. in v nedeljo, 10. januarja ob 11.00 in ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La contrada V petek, 15. januarja ob 20.30 / George Bernard Shaw: »La professione del-la signora Warren«. Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni in Andrea Castelli. / Ponovitve: v soboto, 16. ob 20.30, v nedeljo, 17. in v torek, 19. ob 16.30, od srede, 20. do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.30. Danes, 5. ob januarja ob 16.30 / Pod sklopom: »Ti racconto una fiaba«, Li-via Amabilino in Lorella Tessarotto: »Facciamo pace«, režija Francesco Ma-cedonio. Nastopajo: Valentino Pagliei, Paola Saitta in Lorenzo Zuffi. / Ponovitve: v sredo, 6. januarja ob 11.00 in ob 16.30. V četrtek, 10. januarja ob 11.00 in ob 16.30 / Pod sklopom: »Ti racconto una fiaba«, »Sarà«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 11. januarja ob 20.45 / Molière: »Tartufo«.Režija: Carlo Cecc-hi. Nastopajo: Carlo Checchi, Licia Ma-glietta, Angelica Ippolito, Elia Shilton in Antonella Truppo. / Ponovitve: v torek, 12. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 8. januarja ob 20.00 Klub CD / Boris Kobal: »Ločeni odpadki« (narodna komedija), nastopajo: Boris Ko-bal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec / Mi- ha Brajnik. / Ponovitve: v soboto, 9. januarja ob 20.00. SNG drama Veliki oder V petek, 8. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.00 in v sredo, 13. januarja ob 19.30. V četrtek, 14. januarja ob 17.00 in ob 19.35 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V petek, 15. januarja ob 11.00, 15.30, 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middle-ton in William Rowley: »Premenjave«. V soboto, 16. januarja ob 19.30 in ob 21.40 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V torek, 12. januarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni. V četrtek, 14. januarja ob 20.00 in ob 22.00 / Milena Markovic: Barčica za punčke«. V soboto, 16. januarja ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan Barnes: »Prerekanja«. V torek, 19. januarja ob 20.00 in ob 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 4. januarja ob 19.30 / Percy Byss-he Shelley: »Cenci«. / Ponovitve: v torek, 5. in v torek, 12. januarja ob 19.30. V sredo, 6. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v soboto, 9. ob 19.30 in v ponedeljek, 11. januarja ob 19.30. V četrtek, 7. januarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame seks in požrtija«. / Ponovitve: v petek, 8. januarja ob 19.30. V sredo, 13. januarja ob 17.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. / Ponovitve: v četrtek, 14. januarja ob 17.00. Mala scena V četrtek, 7. januarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V soboto, 9. januarja ob 20.00 / Eric -Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski iz-ločini«. / Ponovitve: v četrtek, 14. januarja ob 20.00 V torek, 12. januarja ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. V sredo, 13. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Šentjakobsko gledališče V soboto, 9. januarja ob 19.30 / »Tič-ja kletka«, (komedija); režija in priredba: Gašper Tič. / Ponovitve: v ponedeljek, 11. januarja ob 19.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. Stalno glefališče FJK Rossetti V ponedeljek, 11. januarja ob 20.30 / dirigent: Angela Hewitt. / Program: J. S. Bach: »Fantasia cromatica e in fuga«; L. V. Beethoven: »Sonata op 10 št. 3«; J. Brahms: »Sonata op. 5«. Danes, 3. januarja ob 18.00 / »Joyful Gospel Singers«. OPČINE Cerkev sv. Jerneja V soboto, 9. januarja ob 20.00 / Sklad Mitja Čuk vabi na »Božični dobrodelni koncert«. Nastopajo: Tržaška ženska vokalna skupina Cappella civica, flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Marko Feri, pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula. TRŽIČ Občinsko Gledališče V četrtek, 14. januarja ob 20.45 / Nastopata: Patricia Kopatchinskaja - violina in Fazil Say - klavir. V soboto, 16. januarja ob 20.45 / Nastopajo: Modena City Ramblers, Bruno Cappagli, Anna Sacchetti. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 5. januarja ob 19.30 Gallusova dvorana / Peter I. Čajkovski: »Hrestač -Božična zgodba«.Nastopajo: balet ko-reografa Yurija Vàmosa: dirigent: Marko Gašperšič; solisti: Ana Klašnja, Rita Pollacchi, Anton Bogov in Michal Stipa. Dsnes, 5. januarja ob 20.30 Kosovelova dvorana / »Razmetane postelje / Unmade beds«. Režija: Alexis dos Santos. / Ponovitve: do srede, 20. januarja ob 20.30. V ponedeljek, 11. januarja 2010 ob 19.30 Klub CD / »Le saxtique quartet«. Nastopajo: Sara Rustja - klavir; Matioc Fortuna - sopranski saxofon; Kristina Seražin - tenorski saxofon in Matija Marion - baritonski saxofon. V torek, 12. januarja ob 19.00 Gallusova dvorana / Jacques Offenbach: »Renske nimfe«. Režiser: Manfred Schweigkofler; dirigent: Marko Ga- šperšič. Solisti: Martina Zadro, Urška Žižek, Elena Dobravec, Mirjam Kalin, Branko Robinšak, Ivan Andres Arnšek, Jože vidic, Saša Čarno, Slavko Sekulic. Nastopajo tudi solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v četrtek, 14. in v soboto, 19. januarja ob 19.00. V sredo, 13. januarja ob 19.30 / »Zvoki šestih strun 2010«, nastopa kitarist Antonello Desiderio. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Tržaška knjigarna: je na ogled razstava umetnika Deziderija Švara, pod naslovom: »Nenapisana pisma«.Urnik: od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih. Umetniška galerija S. GIusto (ul. Con-ti št.1): do 13. januarja je na ogled razstava novejših del na papirju Jasne Merku. Urnik: od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj -/ slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«.Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Mala galerija): Do 17. januarja je na ogled fotografska razstava Rajka Bizjaka pod naslovom: Zvezdni prah - inkarnacije«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): v sredo, 6. januarja, bo otvoritev pregledne razstave članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled bo možen do 2. februarja. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 7. januarja 2010 5 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Marko Obersnel flavta, Matjaž Zobec klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Dok.: Speciale SuperQuark 23.25 Variete: Check In 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.20 Dok. odd.: Il Tibet dello spirito, viaggio tra i monasteri 6.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.45 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 7.50 Variete: L'albero azzurro 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 13.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in Rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Film: I tuoi, i miei, i nostri (kom., ZDA '05, r. R. Gosnell, i. D. Quaid) 22.45 Film: Rob-B-Hood (akc., Hong Kong, '06, r. B. Chan, i. J. Chan) V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Speciale Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Nan.: L'albero magico 16.35 Aktualno: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Arthur e il popolo dei Mini-mei (fant., Fr., '06, r. L. Besson, i. M. Farrow) 23.20 Deželni dnevnik 22.55 Šport: 90° Minuto - Serie B 1.10 Aktualno: Diario di famiglia Rete 4 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 17.00 19.35 20.30 21.10 23.45 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Giudice Amy 17.35 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Le colline bruciano (western, ZDA, '56, r. S. Heisler, i. T. Hunter, N. Wood) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Ladyhawke (fant, ZDA, '84, r. R. Donner, i. M. Broderick) Film: The Blues Brothers (glasb., ZDA, '80, r. J. Landis, i. J. Belushi) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Cuccioli natalizi (kom., Nemčija, '05, r. L. Fritz, i. F. Fritz) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel- lo pillole 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 17.05 Nan.: Il mammo 17.35 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 18.50 Kviz: La Stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Nel bianco (Nemčija '09, i. I. Ferrari) 23.30 Film: The Body (triler, ZDA '00, r. J. McCord, i. A. Banderas) O Italia 1 7.00 7.30 9.20 10.20 11.20 12.25 15.20 16.20 17.10 19.30 21.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Un genio sul divano Film: The derby stallion (dram., ZDA, '05, r. C. Clyde, i. B. Cobbs) 22.05, 23.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - športne vesti Nan.: Wildfire Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Cory alla Casa Bianca Film: La famiglia Addams 2 (kom., ZDA '93, r. B. Sonnenfeld, i. A. Huston) Film: Il 6° giorno (fant., Kan., '00, r. R. Spottiswoode, i. A. Schwarze- 23.35 Film.: 7 seconds (akc., V.B., '05, r. S. Fellows, i. W. Snipes) ^ Tele 4 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Dok. odd.: Borgo Italia 13.15 Archeologie 13.25 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Ski Magazine 17.00 Risanke 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: L'imprenditoria giovani-le 21.10 Aktualno: Riagassificatore, perche a Trieste 22.20 Dok. odd.: La grande storia 23.35 Dnevnik - Montecitorio 23.35 Košarka: Basket Scafati - Basket Snaidero Ud LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.25 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 0.25 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Rewind Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di Padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Le lunghe navi (pust., V.B., '64, i. R. Widmark) Dok.: La 7 Doc - Cacciatori dei te- sori perduti Dok.: La 7 Doc - In the wild Nan.: Stargate SG-1 Nan.: The District Dnevnik Dok.: La Gaia Scienza Film: Jack Hunter e la ricerca... (pust., ZDA, '08, i. I. Sergei) Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu (pon.) 10.35 Feliksova pisma 10.50 Nad.: Ribič Pepe 11.10 Zgodbe iz školjke 12.05 Večerni gost: Dr. Mira Omerzel 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Pisave (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Marči Hlaček 16.25 Nan.: Neverjetni izzivi 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Naravni parki Slovenije 17.55 Film: Steljarja na Preloki 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Svet v letu 2009 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Hitler skozi oči Eve Braun (t Slovenija 2 2.00 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Napovedniki Dober dan Koroška! Glasbeni spomini z B. Kopitarjem Oddaja o modi: Bleščica Pozdrav Afriki (pon.) Izvir(n)i Glasnik, oddaja Tv Maribor Mostovi - Hidak Smučarki skoki novoletne turneje V dobri družbi Večerni gost: Dr. Jože Bavcon Mlad. odd.: Muzikajeto Globus Dok. film: Dediščina Evrope Film: Ljubezen in smrt Film: Jaz, Kubrick (pon.) 6.30 7.00 8.00 9.30 10.05 10.35 11.30 13.50 14.20 15.20 15.50 16.25 18.00 19.00 20.00 20.35 21.30 22.30 23.45 Koper 14.30 Kuharski recepti 14.50 Kino premiere 16.00 Sredozemlje 16.30 Artevisione 17.00 Meridiani - Aktualna tema 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 Dok. oddaja: K2 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 23.05 Biker explorer 23.35 Istra in... 0.05 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in videostrani (pon.) 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro 17.20 Hrana in vino 18.00 Izzivi mladih 18.40 Pravljica (pon.) 19.00 23.30 Mozaik 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Turizem in mi 22.00 Bepillanto 22.30 Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo 0.30 Videostrani 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Medpraznični radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Zanimive knjižne izdaje Založbe tržaškega tiska; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 10.15 Lienz: SP, slalom (ž), 1. vožnja; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.15 Lienz: SP, slalom (ž), 2. vožnja; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Oberstdorf: novoletna skakalna turneja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 5. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika tolmeč o ■4/1 videm o -2/7 o pordenon -1/6 v b-3 trbiž o -5/0 O gradec -6/-1 celovec O -8/-2 O -6/-3 kranjska g. 0 -6/0 s. gradec čedad o -1/6 gorica o 2/7 o n. gorica 0/5 J tržič -3/0 o kranj O ljubljana -1/1 _postojna 7 O -2/1 kočevje celje -1/1 ii ij n. mesto -2/0 O m. sobota maribor °-2/0 O-3/0 ptuj o ~ reka 4/8 zagreb 0/1 O iN NAPOVED ZA DANES Ponoči in zjutraj se bo marsikje pojavila poledica. Zjutraj bo v hribovitem svetu spremenljivo vreme, oblačno bo po nižinah in ob morju z možnimi rahlimi padavinami v Julijski Benečiji. Od popoldneva in zvečer se bo vreme poslabšalo. Po nižinah in ob morju bo obilno deževalo, nad okoli 500m pa bo obilno snežilo. Ob obali bo pihal burin. Oblačno bo. Rahle padavine se bodo razširile nad večji del države ter se v noči na sredo nekoliko okrepile. Ob morju in po nižinah Primorske bo deževalo, drugod snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah zjutraj do -6, ob morju od 2 do 6 stopinj C. J Nad našo deželo bo danes dopoldne začasno dotekal bolj suh zrak. Že proti večeru bo zlasti v višjih plasteh ozračja od juga spet dotekal vlažen zrak. V prizemlju pa bodo tokovi severovzhodne smeri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.35 Dolžina dneva 8.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.53 in zatone ob 10.17 A Nad zahodnim Sredozemljem je nastalo območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se zadržuje nad srednjo Italijo, Jadranom in zahodnim Balkanom. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam v višinah postopno toplejši in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.13 najvišje 37 cm, ob 8.33 najnižje -8 cm, ob 13.17 najvišje 10 cm, ob 19.47 najnižje -34 cm. Jutri: ob 3.13 najvišje 37 cm, ob 10.16 najnižje -14 cm, ob 15.06 najvišje 1 cm, ob 20.50 najnižje -24 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................150 Vogel..................40 Kranjska Gora.........45 Krvavec................45 Cerkno................30 Rogla..................40 Mariborsko Pohorje . .30 Civetta...............130 Piancavallo............60 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............50 Trbiž...................80 Na Žlebeh ...........130 Mokrine.................- Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . 70 tolmeč o -2/2 CÄ O gradec -2/1 trbiž o -3/1 & o pordenon 1/7 /=} vidEm o 0/8 o -2/1 kranjska g. čedad ct^ 1/7 Ä gorica 6 ° n- gorica 4/8 w 3/5 celovec O -3/0 O r^ tržič -1/1 o J kranj o -3/0 s. gradec celje -1/0 o , maribor O-1/0 ptuj o m. sobota 0-2/-1 O ljubljana 0/1 postojna O 0/1 kočevje T, n. mesto 0/1 O reka 4/7 zagreb -1/0 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo prevladovalo oblačno vreme. Pojavila se bo lahko kakšna padavina, v vzhodnih predelih kot dež, v Alpah in Julijskih Predalpah kot sneg. Od popoldneva se bo vreme nekoliko izboljšalo in bodo vmes nastala daljša sončna obdobja. Jutri bo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti države bo večinoma snežilo. Popoldne bodo padavine oslabele in se znova okrepile v četrtek dopoldne. dubai - Najvišji nebotičnik na svetu Krizi navkljub 828 metrov visoko! DUBAI - Zveni kot izziv vsakršnim posledicam svetovne gospodarske krize, toda včeraj so v Dubaiu s skrbno pripravljeno slovesnostjo ob več tisoč vabljenih odprli daleč najvišjo stavbo na svetu, nebotičnik, ki nosi ime Burj Dubai. Načrt za nebotičnik je podpisal ameriški arhitekt Adrian Smith, uresničilo pa ga je podjetje Emaar Properties, ki ob njem gradi več stotin hektarov obsegajoče naselje. Novi nebotičnik je sedaj daleč najvišji na svetu, saj za preko tristo metrov višine presega Taipei Tower, ki je s 509 metri sedaj druga najvšja zgradba na svetu. Dolgoletni zgodovinski rekorder, ne-wyorški Empire State Building pa je s »komaj« 381 metri postal pravi pritlikavec. zima - Mraz in sneg v Evropi in severni Italiji Začetek leta v znamenju slabega vremena in snežnih plazov BERN, GENOVA - Pravo zimsko vreme z nizkimi temperaturami n močnim sneženjem je včeraj po predvidevanjih zajelo velik del Evrope in zlasti severne Italije. O močnih snežnih padavinah pa poročajo tudi iz drugih predelov sveta, zlasti Koreje in Kitajske. V švicarski dolini Diemtig na ob- močju Berskih Alp sta smučarje in gorske reševalce presenetila dva snežna plazova (na prvi fotografiji desno). V prvem so izgubili življenje trije smučarji, drugi plaz pa se je sprožil malo kasneje, ko so bile na delu reševalne ekipe, tako da je naknadno izginilo pod snegom še nekaj reševalcev, od katerih po informacijah ni preživel zdravnik, ki je prizadetim skušal pomagati. Val slabega vremena z močnim sneženjem pa je zajel tudi severno Italijo in povzročil mnoge nevšečnosti zlasti v cestnem prometu. Druga fotografija desno prikazuje sbojevrstno kombinacijo zasneženih limon na območju Genove. soči - Ruska predsednika na zimskem oddihu Medvedev in Putin najbrž nista samo sankala ••• SOČI - Ruski predsednik Dimitrij Medvedev in predsednik ruske vlade Vladimir Putin sta si zadnje dni privoščila nekaj dni oddiha v zimskem letoviškem kraju Kras-naja Poljana. Mondeno smučarsko središče sodi v kompleks znamenitega črnomorskega mesta Soči, kjer se bodo čez štiri leta odvijale zimske olimpijske igre. Predsednika sta se veliko posvečala rekreaciji, zlasti na motornih saneh, s katerimi sta uprizarjala prave dirke. Lahko pa je sklepati, da sta med rekreacijo tu pa tam rekla kakšno tudi o položaju v državi in svetu. (STA)