Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 47 “ESLOVENI A LIBRE” BUENOS AIRES, 20. DECEMBRA (diciembre) 1956 ŠKOF GREGORIJ ROŽMAN Božična voščila in božično voščilo Božični prazniki so za trgovski svet razgibana doba visoke zaposlenosti in primerno visokega zaslužka. V Severni Ameriki je že izdelava božično “nadah- njenega” papirja, ki se rabi za zavija¬ nje božičnih darov, poseben del papirne industrije, poleg stotine milijonov, če ne že milijarde, voščilnih kart. Besedilo teh kart je literatura zase — prav kakor v drugih literarnih panogah nekaj lepe, duhovite, pesniške, versko globoke, pa tudi plehke, vodene, brez duha in brez vere v Gospoda, čigar rojstni dan o bo¬ žiču obhajamo. Izbira božičnih voščil je velikja, a zdi se mi, da je le eno vošči¬ lo, ki vsebuje najglobje misli in naj¬ boljše želje. Besedilo tega voščila je od Gospoda Jezusa samega,ki ga je ob svo¬ jem rojstvu sporočil po angelih: “Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljud¬ stvo. .. “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.” Jezusovo rojstvo je najmočnejši in najpomembnejši vdor onostranstva v tu¬ zemsko življenje človeka. Vsak pojav iz večnostnih bregov v našo minljivost vzbudi v človeku, katerega zadene, strah. Strah, groza, je prvi odgovor člo¬ veške narave na take pojave. Pastirji, ki so v sveti noči na betlehemskih pa¬ šnikih stražili črede, so se silno pre¬ strašili, ko je angel Gospodov pristopil k njim. Celo Devica Marija se je pre¬ strašila, ko je angel Gabriel stopil pred njo z oznanilom iz nebes. In Zaharija, oče Janeza Krstnika, se je vstrašil. ko je ob kadilnem oltarju v templju zagle¬ dal angela, ki mu je naznanil, da bo do¬ bil sina, ki bo predhodnik Odrešenikov. Vselej je moral angel prestrašeno dušo najprej pomiriti, preden je sporočil bo¬ žje naročilo. Tudi božični angel je tako storil, ko je prestrašenim pastirjem naj¬ prej rekel: “Ne bojte se!” To je prvo božično voščilo iz angelskih ust — tudi nam v letu 1956. Letošnji Božič obhajamo v dobi nevar¬ ne mednarodne napetosti, v ozračju gro¬ ženj in sovražnosti. Strah pred novo vojno, ki bi bila najstrašnejša v človeški zgodovini, moti božično razpoloženje. Pa ne bojmo se! Kristus je rojen, Kri¬ stus živi, Kristus je zmagal! čeprav mu brezbožne sile skušajo zmago vzeti, mu je ne bodo vzele. Njegovemu kralje¬ stvu ne bo konca, je angel Gabriel od Boga zatrdil Devici Mariji, če smo po veri in ljubezni zvezani s Kristusom, se nam ni treba bati niti tistih ne, “ki u- more telo, a potem ne morejo storiti nič več (Lk 12, 4). Drugo voščilo iz angelskih ust je: “Oznanjam vam veliko veselje”! V po¬ ganskem svetu ni bilo mnogo veselja, ni bilo dobrodelnosti, ne ljubezni do bližnjega. Izvoljeno ljudstvo je poznalo ljubezen samo do lastnih rojakov, nekaj veselja so črpali iz upanja v bodočega Odrešenika. Jezus pa je prinesel veliko veselje v svet, še boljše rečeno: Jezus sam je bil to veliko veselje in je do da¬ nes in bo do konca dni. Ni samo nekaj veselja, ampak je ono polnovredno ve¬ selje, ki edino zasluži pridevek “veliko”. V svetu je mnogo veseljačenja, pa ma¬ lo veselja. V grehu ni veselja. Krščan¬ stvo je vera veselja in optimizma. V Gospodovem veselju je naša moč. Iz kr¬ ščanskega optimizma raste junaštvo mučencev in stanovitnost svetnikov. Ob¬ čestvo svetnikov je zbor veselih ljudi. Kolikor resnično krščansko živimo, toli¬ ko bo svetega veselja v nas. Tretje božično voščilo je: “Na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji”. Jezus nam je ostvaril in dal osnovni mir: mir med grešnim človekom in pravičnim Bo¬ gom. Odrešenik je zadostil božji pravič¬ nosti za grehe, je omogočil grešnikom vrnitev v Očetovo hišo in nas napravil otroke božje. Po njegovem zasluženju moremo pridobiti in ohraniti ta osnovni mir: “Mir vam zapustim; svoj mir vam dam, ne kakor daje svet, ga vam jaz dam” (Jn 14, 27). Ta mir nam je na razpolago. Toda pred mirom stoji: “Sla¬ va Bogu na višavah” — Da bo Kristu¬ sov mir ljudem na zemlji, morajo ljudje Bogu dajati slavo s pobožnostjo, z bo¬ goslužjem, z vsem življenjem v vsakda- Srečne in blagoslovljene božične praznike želi vsem svojim sotrudnikom, naročnikom, podpornim članom ter oglaševalcem, vsem Slovencem v Argentini, doma in po vseh kontinentih SVOBODNA SLOVENIJA r?..,V,' OSEM TEDNOV BORBE ZA SVOBODO Madžarski borci za svobodo se že osem tednov borijo na življenje in smrt s komunistično vlado Kadarja in s sov¬ jetskimi tanki in strojnicami, da bi do¬ segli zmago svojih zahtev in pravic, ki so jim že dvanajst let odvzete. V ne¬ enaki borbi pada na stotine žrtev, med¬ tem ko svobodni svet gleda to tragedi¬ jo in se ne gane. Na zapadu sp resnično sprožili veliko protikomunistično propa¬ gando, toda samo to. Dobra je ta pro¬ paganda za protikomunistične borbe na Madžarskem, toda ne odtehta življenj, ki so jih zahtevale sovjetske strojnice. Predstavlja močno moralno oporo v nji¬ hovi borbi s komunizmom, toda potreb¬ ni so tudi materialne pomoči. Ta pa iz različnih vzrokov, katerih eden glavnih je strah pred tretjo svetovno vojno, ne pride. Pozivi na gluha ušesa V zadnjih treh tednih je Kadar jeva satelitska vlada neprestano pozivala de¬ lavstvo, naj se vrne na delo “in reši madžarsko državo težkih socialnih in gospodarskih posledic, ki jih povzroča upor.” Delavstvo na vse Kadarjeve po¬ zive odgovarja, da mu ne zaupa, kakor ni zaupalo njegovim predhodnikom. De¬ lavstvu z vsemi silami pomaga vse o- stalo prebivalstvo in ga podpira s hra¬ no in obleko, kljub nevarnosti zapora, mučenj in usmrtitev. Ves madžarski na¬ rod se je kot eden dvignil in zaklel, da ne odneha prej, dokler ne pade komunistič¬ ni režim in ne odide sovjetski okupator. Zopet 5000 sovj. tankov Delavski sveti, ki so jih organizirali uporniški delavci, so postavili dve glav¬ ni zahtevi: odstop Kadarja in vrnitev Nagyja ter odhod sovjetskih čet. Kadar jim ni hotel obljubiti ne eno ne drugo. Znova je poklical na pomoč 5000 sovjet¬ skih tankov, ki so z vso surovostjo na¬ stopili proti prebivalstvu. Istočasno je obtožil delavske svete, da so “protire¬ volucionarni”, da je “Nagy že zgodovi¬ na” in da bo na oblasti ostala “samo komunistična stranka”. Kadar da “ne razume delavstva, kako more zahtevati pripustitev kopitalističnih strank v vla¬ do.” Junaštvo 30.000 žena Po tem odgovoru je KP začela z are¬ tacijami madžarskih intelektualcev, sov¬ jetske sile pa so ujele predsednika de¬ lavskih svetov v Budimpešti Dudasa in izvedle aretacije drugih članov delav¬ skih svetov. Delavstvo je s prebival¬ stvom proglasilo dvodnevno splošno stavko, ki jo je 80% izvedlo, kljub sto¬ tinam sovjetskih tankov, kljub hitrim sodiščem, ki so začela izrekati smrtne kazni, izvršljive v dveh urah po obsod¬ bi “protirevolucionarjev, ki so bili ujeti v posesti orožja” itd. Budimpeštanske žene so v številu 30.000 privrele na uli¬ ce, se v črnino zavite podale v veličast¬ nem sprevodu k spomeniku madžarske¬ ga Neznanega junaka in položile venec. Sovjetski tanki in strojnice so zopet za- regljale in podrle madžarske matere. “Svobodne vlade” To je bil znak za nove protikomuni¬ stične in protisovjetske izgrede, ki so se razširili po Budimpešti in po drugih madžarskih mestih. Sovjetski tanki so znova v obroču zaprli dohod v Budim- nji zvestobi božji volji. Prvo in največ¬ jo nalogo, ki nam jo je Bog ob vstvar- jenju naših duš dal, moramo najprej in najbolj zvesto izpolnjevati: v vsem Bo¬ ga slaviti, v njegovo čast živeti, delati, trpeti in umreti. S tem damo svojemu življenju vsebino in vrednost, ki prese¬ ga vse drugo, po čemer še moramo in smemo stremeti v dneh našega bivanja na zemlji. Kar vsebuje angelsko voščilo, to želim in voščim za letošnji Božič vsem, ki bo¬ do te vrstice brali in po njih vsem ro¬ jakom kjerkoli bivajo. Prepričan sem, da je to najboljše in najlepše voščilo, ki ga morem izreči. pešto, vse telefonske in telegrafske zve¬ ze so bile prekinjene. Dvignilo se je znova kmečko prebivalstvo, zalagalo u- pornike s hrano in z nevarnostjo življe¬ nja odklanjalo pomoč madžarski komu¬ nistični vojski in sovjetskemu okupator¬ ju. V nekaterih severozahodnih provin¬ cah so uporniki proglasili svoje “svobod¬ ne vlade.” Uničena država Madžarsko gospodarstvo je zaradi iz¬ gredov in stavk uničeno. V Budimpešti primanjkuje vode, električnega toka, ži¬ vil, zdravil. Prav tako po vseh drugih večjih mestih. Produkcija v premogov¬ nikih in drugih rudarskih središčih je ustavljena. Najmanj polovica od 100.000 premogovnih rudarjev se bori v vretah protikomunistov. Sovjetski okupator je začel zato odvažati ujete upornike v rudnike na prisilno delo. Velike skupine ujetih upornikov sovjeti prevažajo v vo¬ jaških čolnih po Donavi proti Romuniji, kjer so ob meji postavili velika koncen¬ tracijska taborišča. ZSSR izgubila satelit Po zadnjih stavkah se opaža, da po¬ stajajo sile prebivalstva izčrpane. Vsa¬ komur je jasno, da v nedogled neoboro¬ ženo in samo delno organizirano prebi¬ valstvo ne bo moglo vzdržati pritiska sovjetske vojske in domačih komunistov, ki se s prevarami in neizpolnjenimi ob¬ ljubami držijo s pomočjo sovjetskih tan¬ kov na oblasti. Vojaško je madžarski protikomunistični narod poražen, ne pa duhovno. Osem tednov borb in neverjet¬ nih junaštev, ki so marsikomu na zapa¬ du odprle oči za resnico o sovjetskih la¬ žeh človekoljubnosti in borbe za delav¬ ske pravice, pušča v madžarskem naro¬ du težke rane. Toda ostaja dejstvo, da je ZSSR izgubila enega svojih satelitov. Samo z močno vojaško in policijsko kontrolo ga bo mogla obdržati v svojem imperiju. Na drugi strani pa se more zapadni svet vprašati, če zaradi svoje neodločnosti tudi ni izgubil ene države, enega naroda, ki je za iste ideale stavil svoje življenje na kocko. Tito vrača begunce Vloga, ki jo je Titova Jugoslavija igrala v madžarski protikomunistični re¬ voluciji, je značilna za sedanjo Titovo zunanjo politiko. Na jugoslovansko stran se je zateklo več stotin madžar¬ skih beguncev. Titove oblasti so jih sprejele kot take, toda so jih pozneje selekcionirale in objavile, da “se je ne¬ kaj sto madžarskih beguncev odločilo vrniti domov.” Tujim časnikarjem, ki so zahtevali, da bi s temi begunci govori¬ li, je bil stik z njimi prepovedan. Raz¬ vidno je, da so jih nasilno vrnili v objem sovjetskih in domačih komuni¬ stov. Ostali so v Jugoslaviji samo be- gunci-komunisti, ki so titoistično na¬ strojeni. Pomirjenje na Srednjem Vzhodu Srednji vzhod, ki je pred tedni posta¬ jal žarišče za tretjo svetovno vojno, se je pomiril. Anglofrancoska in izraelska intervencija v Egiptu je doživela poraz. USA se ni priključila napadalnim na¬ menom treh sil, ki so zainteresirane za¬ radi svojih izključno nacionalnih koristi na tem prostoru, pač pa je sprožila v ZN, v katere ima neomajno zaupanje, akcijo, s katero je prisilila Anglijo, Francijo in Izrael na umik. Težki mili¬ joni funtov in frankov ter na stotine življenj je šlo v nič — za Anglijo, Fran¬ cijo in Izrael. Eden in Mollet, ki sta zaigrala z vsemi kartami, da bi spravi¬ la egipčanskega Nasserja s prestola, sta se znašla v položaju, ki more zanju pomeniti konec. Sovjetski satelit Sirija Ves čas od anglo-francosko-izraelske- ga napada na Egipt so se niti na Sred¬ njem vzhodu zapletale tako, da je manj¬ kala samo še iskra, da bi povzročila splošen požar. Sovjeti so spretno igrali v tej igri in si pridobili nov satelit Si¬ rijo, ki so jo do zob oborožili. Na dese¬ tine sovjetskih vojaških in policijskih strokovnjakov se danes sprehaja po Si- riji. Od težkega do lahkega orožja je ZSSR navozila tja, več kakor ga more uporabljati samo sirijska vojska. Zato je ZSSR tja poslala tudi svoje moštvo. V razburkanosti dogodkov v Egiptu je sirijska vojska izvedla državni udar in prevzela oblast. Objavljeno je bilo ob¬ sedno stanje. Generali, ki poveljujejo si¬ rijski vojski, so prosovjetsko razpolože¬ ni, čeprav sami niso komunisti. Sovj. grožnje Sirijske čete so vkorakale v Jordan na željo tamkajšnje vlade. Sirijske čete so se razpostavile ob libanonski in tur¬ ški meji. Sovjetski svetovalci so spret¬ no uporabljali sirijsko vojsko za grož¬ njo proti sosedom, ki so ostajali zvesto na strani zapadnih zaveznikov. Grožnje so postale tako resne, da se je zganila Turčija, objavila protest proti zbiranju sirijskih čet na njeni meji. Turški zu¬ nanji minister Menderes je odhitel v London na posvetovanja. Šepilov je na poti iz New Yorka, kjer se je udeleže¬ val zasedanja skupščine ZN, v Kopen- hagenu izjavil, da ima pozitivne doka¬ ze, da nameravajo Angleži, Francozi in Izrael napasti Sirijo, Libanon in druge arabske države, znova prevzeti Indijo in vso južno Azijo. Živčna vojna na Srednjem vzhodu je bila na višku. Spor med zavezniki Medtem je naraščal spor med Anglijo in Francijo na eni ter USA na drugi strani. USA je mobilizirala organizaci¬ jo ZN proti anglofrancosko-izraelski in¬ tervenciji v Egiptu. Skupščina ZN je glasovala proti intervenciji, izglasovala zahtevo po takojšnjem umiku anglofran- coskih in izraelskih čet iz Egipta in ob¬ sodila napad. Spor se je tako zaostril, da so anglofrancoske politične osebnosti bile prisiljene polagoma popuščati in končno pristati na izglasovane sklepe ZN. Britanska in francoska vlada sta objavili, da bosta v najkrajšem času u- maknili svoje čete iz Egipta, prav tako Izrael. U. N. E. F. Istočasno z umikom teh čet pa bodo zasedale izpraznjene postojanke policij¬ ske čete ZN (U.N.E.F. ■— United Na- tions Emergency Forces), sestavljene iz moštev različnih članic ZN. 23 držav je ponudilo svoje oddelke, med njimi tudi Titova Jugoslavija. Za poveljnika je bil imenovan gral. Burns, ki je sprejel od¬ delke desetih držav, med njimi tudi Ti¬ tove. Vsega skupaj šteje policija ZN v Egiptu nekaj nad 6000 mož. Anglofrancoska evakuacija Odhajanje anglofrancoskih čet iz E- gipta skozi Port Said je trajalo več kot 14 dni. V torek zjutraj je bilo mesto predano egipčanskim oblastem. V času evakuacije so egipčanski teroristični od¬ delki izvedli več napadov na anglofran¬ coske čete in jim prizadejali izgube. Mrtvih je bilo nad 100 vojakov in več civilistov. Ugrabili so tudi enega britan¬ skega častnika in ga ubili. Angleži so zato koncem preteklega tedna uprizorili v Port Saidu velike racije s pomočjo vojske in tankov. Mesto Port Said je močno poškodova¬ no. Popolnoma porušenih je bilo nad 1000 poslopij zaradi angleškega zračne¬ ga bombardiranja in bojev po ulicah. Odhod Izraelcev Izraelske čete so medtem izpraznje- vale polotok Sinaj in za sabo pustošile vse vojaške in druge naprave. Egipčan¬ ska vojska je za njimi zasedala prazno puščavo, tako da je Nasserjeva vlada vložila pritožbo v ZN. Skupščina pa je na izraelsko zahtevo, da se prepove Nasserju ponovna oborožitev in vojaško nagrmadenje na Sinaju, objavila, da te¬ ga Egiptu kot suvereni državi ne mo¬ re prepovedati. Titov oddelek v UNEF Titov oddelek kot sestavna enota UNEF se je v Egiptu hitro znašel na podlagi vnaprej pripravljenega načrta in se pobratil z egipčanskimi vojaki. Nastopanje ok. 750 titovih vojakov, ki so, kakor izgleda, dobro izvežbani ko¬ munistični agenti, je vzbudilo na po¬ veljstvu UNEF-a razna sumničenja, ko so ugotovili, da so titovski vojaki zače- SERA ESTUDIADA LA REFORMA A LA CONSTITUCION El Poder Ejecutivo dispuso la crea- cion de una Comision de Estudios Cons- titucionales, la cual estara integrada por tres miembros y dos secretarios, y que tendra por mision ordenar y estudiar los antecedentes vinculados a la reforma de la Constitucion de 1853 y, en general, colaborar en todo lo referente a la prd- xima convencion reformadora. Esta comision debera presentar al Po¬ der Ejecutivo, en un termino no mayor de 120 dias, los antecedentes y estudios vinculados a la reforma, sin perjuicio de su ulterior funcionamiento, y quedara autorizada para requerir de cualquier reparticion o agente del Estado la cola- boracion que exija el desempeo de las tareas encomendadas, asi como para designar comisiones especiales para el estudio de diversos aspeetos de la refor¬ ma dispuesta. KOMISIJA ZA PREUČEVANJE USTAVNIH SPREMEMB Vlada je z dekretom ustanovila poseb¬ no komisijo za preučevanje ustavnih do¬ ločil. Sestavljali jo bodo tri člani in dva tajnika. Njihova naloga je zbrati in urediti vse gradivo, ki je v zvezi z na¬ meravano spremembo ustave iz leta 18%3 in ga preučiti. Prav tako v splo¬ šnem sodelovati z vlado v pripravah za sklicanje in z delom, ustavodajne skup¬ ščine. Imenovana komisija mora predložiti vladi svoje poročilo s predlogi najkasne¬ je v 120 dneh. Pri svojem delu se lahko poslužuje državnega uradništva in ime¬ nuje posebne komisije za preučevanje različnih predlogov in vprašanj, ki so v zvezi s spremembo ustave. li vežbati egipčanske gverilce. Nobena druga komunistična država ni mogla poslati v Egipt svojih oddelkov, razen titovske Jugoslavije. Toda s temi voja¬ ki je Beograd in preko njega Kremelj dobil natančen vpogled v delovanje UNEF-a v Egiptu in vzpostavil dobro vohunsko mrežo v korist ZSSR, ki že ima svojo postojanko v Siriji. Ameriški petrolej v Evropo Glavni vzrok anglofrancoskega umika iz Egipta je bilo odločno zadržanje USA, ki tudi ni hotela pristati na poši¬ ljanje petroleja v zapadno Evropo, do¬ kler se ta umik ne izvede. Ker je sue¬ ški prekop še vedno zaprt zaradi po¬ topljenih ladij, je začelo v zapadni Ev¬ ropi primanjkovati petroleja, tako da so ga bile poleg Anglije in Francije prisi¬ ljene racionirati tudi druge evropske države. Ko je USA dobila zagotovilo u- mika anglofrancoskih čet, je Eisenho- wer objavil, da prijateljstvo zapadnih zaveznikov ni bilo razdrto in da bo USA pričela s pošiljanjem petroleja v zapad¬ no Evropo, toda v količinah, ki bodo za¬ doščale le za nadaljevanje obrata ev¬ ropskega gospodarstva, ne pa za njegov nadaljni dvig. Ameriški petrolej bo mo¬ rala Evropa plačati iz lastne zaloge do¬ larjev, ne z novimi ameriškimi posojili. Udarec, ki ga je USA zadala svojima zaveznikoma Angliji in Franciji, je bil hud, toda pravičen s stališča USA, ki se je povsem navezala na organizacijo ZN in na svojo antikolonialno politiko. Na drugem mestu poročamo o stav¬ kovnem gibanju v Argentini. Zaradi stavke grafičnega delavstva listi niso mogli izhajati. Tudi Svobodna Slovenija ne. Kadar je pa med stavko izšla, se je to zgodilo z največimi težavami. Med stavko grafičarjev je Svobodna Slovenija izšla: V NOVEMBRU: štev. 44. dne 8. nov. na 4. straneh; štev. 45. dne 16. nov. na 4. straneh in štev. 46. dne 29 nov. na šestih straneh. V DECEMBRU je izšla 47. številka Svobodne Slovenije dne 20. decembra na osmih straneh. To sporočamo v informacijo naročni¬ kom, da ne bodo mislili, da je list med stavko normalno izhajal in da številk niso dobili. Naročajte in širile Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XII. 1956 Madžarski odmevi London, dne 8. decembra 1956. Neenaka borba v Madžarski traja da¬ lje in nova presenečenja niso izključe¬ na. Toda že danes moremo reči, da je madžarski upor odprl novo poglavje v vzhodni Evropi. Madžari — in to predvsem delavci in mladi izobraženci — so z odločnim u- darcem strgali krinko, ki je enajst let zakrivala njihovo deželo in so pred vsem svetom razkrili, da se komunizem oslanja Samo na laž in vojaško nasilje. V tistih kratkih urah, ko so zopet svo¬ bodno dihali, so enodušno zavrgli “sta¬ linistični” kot tudi vsak drugi komuni¬ zem, ki so jim ga ponujali trepetajoči partijci. Na nemajhno začudenje pre¬ mnogih zahodnih “strokovnjakov” so proglasili demokracijo, kakršna je udo¬ mačena na Zahodu in so se pri tem ■ — kot v svoji izčrpni analizi podčrtava pa¬ riški “Le Monde” — oklenili zlasti kr¬ ščansko - demokratske politične misli, ki jo pooseblja mučenik kardinal Mindz- senty. Naravno je, da so dogodki v Madžar¬ ski povzročili hudo zmedo in zaprepa- ščenje tudi pri jugoslovanskih komuni¬ stih. Kot povedo ljudje, ki sedaj priha¬ jajo iz Jugoslavije, so tam dejansko pri¬ čakovali, da bo zdaj, zdaj izbruhnilo ne¬ kaj podobnega. Nek tukajšnji časopis je pa poročal, da so poslali močne vojaške oddelke v Krašič, kjer je konfiniran kardinal Stepinac. Zaprli so Milovana Djilasa. Toda imel je ravno še dovolj časa, da je napisal nadvse zanimiv članek, ki ga sedaj mo¬ remo čitati v svetovnem časopisju. V tem članku Djilas ugotavlja, da “revo¬ lucija v Madžarski pomeni začetek kon¬ ca vsega komunizma.” Revolucija, da je napravila “orjaški skok in je postavila na dnevni red nadomestitev komunistič¬ nega sistema z neko novo družbeno ure¬ ditvijo”. Stališče jugoslovanske vlade do madžarskih dogodkov pa je po Djilaso- vih besedah “razodelo, da jugoslovanski nacionalni komunizem ni mogel svoje zunanje politike oddvojiti od ozkih ideo¬ loških interesov in koristi vladajoče bi¬ rokratske kaste in je bil zaradi tega pri¬ pravljen popustiti celo v tistih načelih enakopravnosti in nevmešavanja v no¬ tranje zadeve, na katerih so temeljili vsi njegovi uspehi v' borbi z' Moskvo.”’ Dji¬ las nato pove, da je “jugoslovansko iz¬ kustvo ispričalo, da nacionalni komuni¬ zem ne more prekoračiti meje komuniz¬ ma kot takega, to se pravi, da ni spo¬ soben uresničiti takih reform, ki bi ko¬ munizem postopoma preobrazile in ga peljale k svobodi.” Nacionalni komuni¬ zem, da je le prehodna fapa v razvoju in končnem izginotju sodobnega komuniz¬ ma. Djilasov članek je v celoti priobčil bevanistični tednik Tribune — po pona¬ tisu iz ameriške revije New Leader. Z Djalasovimi ugotovitvami, ki so same po sebi pravzaprav zelo enostav¬ ne, se strinja tudi posebni dopisnik konservativnega angleškega časopisa. “Daily Expressa” v Beogradu, George Gale. “V Beogradu nocoj vlada nemirno vzdušje”, piše Gale, ki so ga poslali v Beograd, da preišče razmere v Jugosla¬ viji v luči madžarskih dogodkov. “Lju¬ dje se doma, na skrivaj, razgovarjajo o svobodi. Na zunaj pa govore samo o Ru¬ siji.” “Kmetje nočejo delati več, kot da prehranijo sami sebe. študentje raz¬ glabljajo o svojih želodcih in o narod¬ nem gospodarstvu. Podpredsednika vla¬ de Edvarda Kardelja, ki upravlja drža¬ vo med tem ko Tito razmišlja, grizejo dvomi o kmetih, o študentih, o vsej de¬ želi. Možje, ki so na oblasti, žive v strahu, ker jim je Madžarska pokazala, da je silo mogoče premagati kadar je mit mrtev.” Gale ugotavlja, da je Ju¬ goslavija morda na zunaj titoistična, na znotraj je pa stalinistična, razen, kot pravi, “yankeejevskih dolarjev in vlačug, ki sede po barih in si trebijo zobe, čakajoč na zahodne trgovce”. Razpoloženje, ki vlada celo med neka¬ terimi vodilnimi komunisti v Jugoslavi¬ ji, pa George Gale plastično predoči z besedami, ki mu jih je izrekel nek nei¬ menovani član centralnega komiteja Zveze komunistov. “Svinja sem”, mu je priznal. “Nekoč sem bil navaden dela¬ vec, ubog in neuk. Nato sem vstopil v partijo in sem sodeloval pri revoluciji. Sedaj sem velika živina. Imam prijetno vilo in avto. Temu se ne morem odpo¬ vedati. čeprav vem, da je vse skupaj napak. To vidim. Svinja sem.” Tako kot Djilas nam tudi George Ga¬ le v bistvu ne povesta nič novega. Za¬ nimivo pa je, da je bilo treba madžar¬ ske revolucije, da takšne članke čita- mo v angleškem tisku. Boris Grčar. Dr. Miha Krek med Slovenci v Evropi V Svobodni Sloveniji smo poročali, da se je Mednarodnega kongresa krščan- sko-demokratskih strank v Parizu ude¬ ležil tudi predsednik Slovenske ljudske stranke g. dr. Miha Krek. Objavili smo tudi njegov govor, v katerem je zahod¬ ni demokratski svet zlasti opozarjal na novo nevarnost, ki jo pripravlja svetov¬ ni komunizem zahodni demokraciji z novo masko tkzv. nacionalnega komu¬ nizma. Nastop predsednika SLS dr. Mihe Kreka na tem važnem mednarodnem fo¬ rumu je vzbujal splošno pozornost. Nje¬ mu na čast so bili v Parizu razni se¬ stanki in sprejemi. Po mednarodnem krščansko-demokrat- skem kongresu v Parizu se je g. dr. Krek podal na obisk slovenskim sredi¬ ščem v posameznih evropskih državah. Tako je bil v Italiji v Rimu, Turinu, Mi¬ lanu in Gorici. V Avstriji se je na Ko¬ roškem ustavil v Celovcu, Dobrli vasi, pri Sv. Jakobu in v Spittalu. V Nemči¬ ji je bil v Muenchenu in v Merlebachu. V Franciji je obiskal rojake v Tucqueg- nieuxu, Metzu in v Lievinu, kjer deluje Msgr. Zupančič. Po obisku slovenskih izseljenskih duhovnikov v Belgiji in Ho¬ landiji čč. gg. Žaklja, Revna in Fleka se je pa podal v London. Tu je imel se¬ stanek z zaupniki Slovenske ljudske stranke ter je bil sestavljen odbor Slo¬ venske ljudske stranke za Anglijo. Kamorkoli je prišel na obisk g. dr. Miha Krek, so ga z veseljem sprejeli. Prisrčno so ga pozdravljali tako njego¬ vi stari znanci, kakor tudi tisti, ki so prvič prišli z njimi v osebni stik. "MINltSZENTV JE VSEGA KRIV 99 Šele zgodovina bo pravilno ocenila po¬ men in ceno madžarske žaloigre, ob ka¬ teri je stal ves svet s prekrižanimi ro¬ kami. Zanimivo pa je, da so se že ta¬ koj ob prvih dnevih madžarskega upora pojavili v delu svetovnega tiska očitki, ki naj pokažejo krivca. Po teh glasovih ne leži krivda na Hruščevu, Bulganinu, Molotovu ali Žukovu. Ne, krivda je či¬ sto drugje: “vsega je kriv madžarski kardinal Mindszenty”. Te prozorne laži ne bi pogrevali, če ne bi pred dobrim tednom nekaj podobnega priobčil tudi tukajšnji nemški dnevnik “Argentini- sches Tageblatt”, ki je še posebej pou¬ daril, da so tudi na uredništvu tega mnenja. Obtoževanje kardinala Mind- szentyja gre po starem podlem receptu nekako takole: “Sovjeti so bili priprav¬ ljeni, da bi Nagyjev režim priznali in da bi umaknili svoje čete iz Madžarske. Ko je bilo takorekoč že vse v najlepšem te¬ ku, pa je bil izpuščen iz zapora kardi¬ nal Mindszenty, ki je takoj zahteval svo¬ bodne volitve, priznal spet privatno svo¬ jino v okviru priznanih socialnih obve¬ znosti ter zahteval celo- ustanovitev ne¬ ke krščansko demokratske stranke. To je bilo pa vsa kakor preveč in dobrohotni sovjeti pač niso mogi drugače, kakor s tanki povaljati Madžarsko.” K tem ciničnim navedbam, ki naj bi kardinala prikazale kot voditelja “bele¬ ga terorja”, je kardinal sam zavzel sta¬ lišče in izjavil dobesedno takole: “V zve¬ zi z varljivimi parolami in lažmi, ki jih označuje kot svoj politični program ta¬ ko imenovana nova, nam od sovjetov vsi¬ ljena vlada, izjavljam, da vprašanje restavracije političnega sistema, kakr¬ šen je bil pred vojsko, nikdar ni bilo obravnavano v teku borbe za svobodo. Nihče ne želi izkoriščanja delovnih slo¬ jev v bodočnosti!” Kardinal Mindszenty ni hotel nič dru¬ gega, kakor svobodo za svojo domovino in njeno noodvisnost, prijateljsko sožit¬ je z vsemi drugimi državami pa tudi, kar je še posebej poudarjal, s Sovjetsko zvezo. Kljub temu nekateri širijo to laž o njem po vsem svetu. Za nas, ki smo doživljali to že za časa druge svetovne vojne, ko so komunisti in njihovi oprode mazali naše cerkvene dostojanstvenike in pred vsemi zlasti našega škofa dr. Gr. Rožmana, ni to nič novega. TITOV STRAH PRED DJIUASOM Milovan Djilas je že več let velik Ti¬ tov nasprotnik. Zameril se mu je tedaj, ko je- pred leti z vrsto člankov dregnil v Titovo in Kardeljevo ter Rankovičevo kamarilo ter jo v njeni borbi, da se o- hrani na oblasti, razgalil pred javnostjo. Tedaj so ga kaznovali s tem, da so mu odyzeli vse položaje in privilegije. Pozneje je Djilas znova napadel se¬ danje komunistične oblastnike v Jugo¬ slaviji. To je bilo teda ; , ko se je Tito s svojim velikim spremstvom gostil po Indiji. Zaradi napadov na sed. kom. re¬ žim doma so ga tedaj obsodili pogojno na 18 mesecev zapora. Ko je na Madžarskem izbruhnila re¬ volucija, je Djilas znova spregovoril. Napisal je članek za severnoameriško revijo. “New Leader” Zaradi vsebine te¬ ga članka je Tito dal Djilasa dne 19. no¬ vembra zapreti in postaviti pred sodišče. Razprava je bila 12. decembra t. 1. v Beogradu. Bila je zelo živahna, ker je mestoma obtoženi Djilas odločno nasto¬ pil proti predsedniku sodišča ter držav¬ nemu tožilcu. Zlasti tedaj, ko je drž. to¬ žilec Aleksander Atanackovič pri nava¬ janju osebnih obtoženčevih podatkov o- men : al, da je rojen Črnogorec. Djilas ga je zavrnil, da je “Jugoslovan”. Dr¬ žavni tožilec je tudi predlagal sodišču naj bo razprava tajna, češ da se bodo na njej “pretresala važna vprašanja jugo¬ slovanske zunanje politike in njenih od¬ nosov do drugih držav” ter da je “taj¬ nost teh vprašanj treba obdržati v in¬ teresu Jugoslavije in njene miroljubne politike”. Pri teh besedah drž. tožilca je vstal Djilas in ostro protestiral rekoč, da ni prav nobenih razlogov, da bi se razpra¬ va vršila za zaprtimi vrati z ozirom na dejstvo, da je on v svojih člankih obra¬ vnaval samo pretekle dogodke v jug. zu nami politiki. Djilasov zagovornik od¬ vetnik Veljko Kovačevič je prav tako v protestu navajal razloge proti tajnosti razprave. Naglašal je, da je javna raz¬ prava osnovna pravica obtoženca v Ju¬ goslaviji. Sodišče je zavrnilo zahtevo obtožene-/ ga Djilasa, kakor tudi njegovega branil¬ ca, naj bo razprava javna, da ji bodo lahko prisostvovali domači in inozemski časnikarji ter občinstvo. Potem, ko so prebrali obtožnico, so sodno dvorano iz¬ praznili. V obtožnici je Titova komunistična ob¬ last očitala Djilasu, da je z izjavo fran¬ coskemu tisku in s člankom, ki je bil ob¬ javljen v newyorški reviji “New Leader” skušal “namerno škoditi ugledu Jugosla¬ vije in osnovnim koristim svojega naro¬ da z žalitvami in s potvarjanjem dej¬ stev”. Državni tožilec je nadalje obtože¬ val Djilasa, da je navedene izjave dal “z namenom, da bi netočno informiral svetovno javnost, da bi jo vzpodbudil za kampanjo proti Jugoslaviji, da bi na ta način olajšal, da bi se inozemstvo vme¬ šavalo v notranje jugoslovamske zadeve in v njeno zunanjo politiko”. Na ta na¬ čin da je skušal nuditi gradivo, “da bi gotovi inozemski, napram Jugoslaviji sovražno razpoloženi krogi izvajali od zunaj pritisk na našo državo”. Titovo sodišče je Djilasa obsodilo za zaprtimi vrati na tri leta strogega za¬ pora. Na ta način se je Tito znebil svo¬ jega nevarnega sovražnika in ga je v strahu, da mu ne bi začel organizirati javnega upora, spravil v zapor, kjer bo pod najstrožjim nadzorstvom. Zaradi aretacije Milovana Djilasa je Tito dobil iz inozemstva vrsto ogorče¬ nih protestov. Zlasti iz Severne Ameri¬ ke in Anglije. V njih so znane osebnosti naglašale, da aretacija Milovana Djilasa predstavlja na brutalnejšo kršitev o- snovnih človečanskih pravic svobodnega človeka ter je v kričečem nasprotju z vsemi Titovimi izjavami o “svobodi in demokratizaciji življenja” v Jugoslaviji. Proslava dneva hrvatske državnosti OB PETNAJSTLETNICI SVOBODNE SLOVENIJE Meseca novembra letos je poteklo 15 let, odkar je v Ljubljani izšla prva šte¬ vilka Svobodne Slovenije. Temu jubileju je “Review”, glasilo Krščansko-demo- kratske zveze za Srednjo Evropo, ki iz¬ haja v angleščini v New Yorku, posve¬ tilo članek v katerem po krajšem uvo¬ du o razmerah v Sloveniji leta 1941 ob jubileju Svobodne Slovenije ugotavlja naslednje: “V takih okoliščinah (trojna okupaci¬ ja in nastanek kom. fronte namreč) se je skupina podtalnih predstavnikov stranke odločila izdajati razmnoženino, katere namen naj bi bil voditi in pra¬ vilno informirati prebivalstvo — in ta¬ ko se je rodila Svobodna Slovenija. Pr¬ va številka, ki je izšla novembra 1941, je sicer dosegla le skromen, pa vztrajen krog somišljenikov; sčasoma pa je in strogo tajno povečavala vedno bolj raz- pečevalno mrežo med širokimi masami. Njen izdajatelj je bil že tedaj kakor je še danes Miloš Stare, bivši član parla¬ menta jn ena izmed vodilnih osebnosti SLS.” “Svobodna Slovenija je bila eden iz¬ med redkih virov zanesljivih informacij in navodil v Jugoslaviji v času okupa¬ cije, ko je bil ves narodni tisk pod cen¬ zuro in kontrolo osvajalcev.” “Strašni so bili tisti časi, tako straš¬ ni, da si jih tisti, ki jih niso preživeli, niti predstavljati ne morejo. Izdajatelja Stareta so preganjali tako nacisti ka¬ kor komunisti in nekaj let je živel v ile¬ gali, da si ohrani življenje. Kljub temu pa je Svobodna Slovenija redno izha¬ jala.” “Tedniku in njegovim izdajateljem iz¬ rekamo naše najprisrčnejše želje za bo¬ dočnost in izražamo trdno upanje, da se bodo končno mogli vrniti v domovino, ko bo spet zavladala tamkaj svoboda.” ALI JE TITO Z ZVIJAČO VRNIL NAGYJA RUSOM? Ena izmed manjših skrivnosti ma¬ džarskega upora je tudi smrt tajnika veleposlaništva FLRJ Milenka Milovno- va zadnji dan petdnevne madžarske svo¬ bode. Po prvotnih poročilih je bil Milov- nov ustreljen, ko je gledal skozi okno veleposlaništva. Kasneje se je zvedelo, da ga ja zadel strel iz ruske puške, ko je hitel zapirat 3tra-nska vrata - amba¬ sade, skozi katera so pravkar vstopili Imre Nagy in drugih deset političnih voditeljev s svojimi družinami. Kot znano, je Nagy ostal na posla¬ ništvu 19 dni. Tako je Tito prišel v križ¬ ni ogenj: po eni strani mu je moskov¬ ska Pravda očitala, da pomaga revolu¬ cionarjem, po drugi strani pa je sani' izjavil, da je sovjetska intervencija na Madžarskem potrebna. Vsekakor je dejstvo, da je Nagyjevo bivanje na am¬ basadi Titu škodovalo v njegovem stali¬ šču napram ZSSR .Zato je poskusil vse, da bi se teh neljubih beguncev znebil. Preko svojega osebnega zastopnika-na- mestnika zun. ministra Dobrivoja Vidi¬ ca, nekdanjega veleposlanika FLRJ v Mcskvi, je dosegel od Kadarja, da sme¬ jo Nagy in njegovi zapustiti poslopje ter se podati na svoje domove. Daši Ti¬ to enakih zagotovil ni dobil — ali pa STAVKE V V Argentini je že dalj časa močno mezdno gibanje delavstva. Stare delov¬ ne pogodbe so potekle in nove po veči¬ ni še niso bile sklenjene. V zadnjem ča¬ su je prišlo že do podpisa nekaterih no¬ vih delovnih pogodb, s katerimi so de¬ lavci dobili občutno zvišanje p'ae. V ne¬ katerih strokah pogodbe še niso bile sklenjene in je delavstvo stopilo v stav¬ ke, ker z delodajalci ni prišlo do spora¬ zumne rešitve. V mnogih slučajih pa so stavkujoči za stavke navajali razloge ,ki nimajo nobene zveze s povečanjem pre¬ jemkov. Glavne stavke so bile, odnosno nekate¬ re še trajajo: Grafično delavstvo je stavkalo poldrugi mesec. Stavka je bila delno zaključena šele zadnje dni pre¬ teklega tedna. Z novo delovno pogod¬ bo bodo grafičarji dobili izplačane povi¬ ške plač od 1. februarja t. 1. naprej. V več tiskarnah delo še vedno po¬ čiva. Hrvatsko kulturno in prosvetno dru¬ štvo dr. Anton in Štefan Radič je prire¬ dilo v soboto dne 8. decembra proslavo Dneva hrvatske državnosti. Ob 19 uri je bil v kapeli Katoliškega instituta v uli¬ ci Rio Bamba 1227 slovesni Te Deum. Zapel ga je direktor hrvatskih duhovni¬ kov v Argentini č. g. p. Rade. Po cerkvenem opravilu je bila v dvo¬ rani slavnostna akademija. Hrvatski narodni zastopnik g. dr. Žiga Šol je imel predavanje o kontinuiteti hrvatske državnosti od kralja Tomislava od leta 925 do sedanjih dni, za njim je pa g. Rudolf Petek imel govor o Dnevu hr¬ vatske državnosti v kasteljanščini. Po njunih govorih je bil umetniški pro- ! gram akademije, ki so ga izvajali gdč. Erika Pavlinec, ga. Tina Ivče čubelič, t inž. Zoran Dončevič in Ricardo Linares. Te Deumu in Slavnostni akademiji sta prisostvovala med častnimi gosti tudi gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu, člana Izvršnega odbora SLS. Stavki grafičarjev so se pridružili ko¬ vinarji. V vsej republiki je stopilo v stavko okoli 300.000 delavcev v tej indu¬ striji. Oblasti so objavile novo povišanje plač zjj to stroko, toda kovinarji stavka¬ jo še naprej. Zahtevajo izpust iz zapo¬ rov aretiranih delavcev. — Stavka 12.000 delavcev v ladjedelnicah traja prav tako še naprerj. To je dosedaj menda najdalj časa trajajoča stavka. Delavci v ladje¬ delnicah namreč že nad sto dni ne de¬ lajo. 1*0 SVETU Na skupščini ZN so ves čas madžar¬ ske tragedije tekle razprave in glasova¬ nja o sovjetski intervenciji na Madžar¬ skem. ZN je obsodil sovjetsko interven¬ cijo, izglasoval zahtevo po takojšnjem umiku sovjetskih čet iz Madžarske, zahtevo po svobodni samoopredelitvi madžarskega naroda, itd. Tajnik Ham- marskjoeld, ki je hotel obiskati Budim¬ pešto, je bil zavrnjen. Skupština je tu¬ di izglasovala resolucijo, v kateri obso¬ ja sovjetsko postopanje na Madžarskem in v drugih satelitskih državah. Titova delegacija se je večine glasovanj o ob¬ sodbah sovjetske intervencije na Ma¬ džarskem vzdržala ali pa glasovala pro¬ ti obsodbam. V Parizu je bil medtem sestanek mi¬ nistrskega sveta NATO, ki se ga je u- deležil tudi Dulles. Na konferencah so razpravljali o enotnosti NATO, o njego¬ vi obrambni učinkovitosti, o nevarnosti današnjega svetovnega položaja in o a- tomski oborožitvi držav članic. USA je napovedala pošiljke atomskega orožja članicam NATO. Na razpravah je Dul¬ les dal ostro izjavo, ki je izzvenela v obsodbo Anglije in Francije zaradi nju¬ nega napada na Egipt, ko je dejal, da “bi mogel ta napad povzročiti tretjo svetovno vojno.” Nehru je v Indiji 12 dni gostil kitaj¬ skega čuenlaja, nakar se je preko Lon¬ dona, kjer je imel kratek razgovor z brit. zun. ministrom Lloydom, podal v Washington, kamor je prispel na razgo¬ vore z Eisenhovverjem in Dullesom. Iz Washingtona namerava ponovno preko Londona odleteti domov v, Indijo. Nehru- jevo potovanje v Washington takoj po čuenlajevem obisku v Indiji, sprav¬ ljajo v zvezo z Nehrujevo izjavo o obsodbi sovjetskega vojaškega posega na Madžarskem, s katero se je nenado¬ ma postavil na stran zapada (kljub te¬ mu indijska delegacija ni glasovala za resolucijo o obsodbi ZSSR v ZN) in s Čuenlajevo ponudbo maršalu Čangkaj- šku na Formozi, naj se vrne na Kitaj¬ sko, kjer bo dobil visok položaj v ko¬ munistični državi. Ponudbo je čangkaj- šek seveda takoj odbil in izjavil, da bo ostala Formoza z njim na čelu neomaj¬ na protikomunistična trdnjava v Aziji, katere cilj je ponovna osvoboditev ce¬ linske kitajske izpod komunizma. tudi ni hotel od sovjetov, ki so Nagyja ugrabili, je vendarle tudi njemu bilo ne¬ prijetno, da so sovjeti tako neprikrito segli po Nagyju že tedaj, ko je bilo pri¬ sotno še jug. spremstvo. Svetovnoznana revija Time ob tem I dogodku dodaja dobesedno tole: “Verjet¬ no bo trajalo nekaj časa, preden bo kdo z gotovostjo vedel, ako ni Tito izročil Nagyja Rusom v duhu ene izmed potez v svoji igri. Ni bil toliko jezen zaradi Nagyjeve ugrabitve kakor zaradi ne¬ taktnega načina, kako so Rusi ugrabili Nagyja, ko je bil ta še v jugoslovan¬ skih rokah. Vprašanje je tudi, ali je Nagy danes res v Romuniji ali pa mor¬ da ni kje v Sibiriji skupaj s tisoči dru¬ gih, kajti Rusi utegnejo Nagyja še ra¬ biti pri pcmirjenju madžarskega ljud¬ stva.” ARGENTINI Proti koncu prejšnjega tedna se je kampanja za stavkovno gibanje poveča¬ la. Stavke so izbruhnile v več industrij¬ skih podjetjih na področju Vel. Bs. Ai¬ resa, zlasti v Avellanedi in Lar.usu. Tu¬ di v glavni buenosaireški klavnici je prišlo do stavke. — V nedeljo so imeli zborovanje tudi predstavniki sindikata trgovskega nameščenstva. Sklenili so, da se smatrajo v stanju stavke. Na reši¬ tev svojih zahtev čakajo do 20. t. m. Z zvezi s kampanjo za splošno stavko je prejšnjo soboto notranje ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem navaja, da so zlasti prejšnji četrtek in petek pro¬ fesionalni agitatorji na področju Vel. Bs. Airesa hujskali delavstvo na splošno stavko. To pa samo z namenom, da bi povzročili zmedo ter motili javni red in mir. Notr. min. naglaša, da se ta ma¬ never ni posrečil. Delavstvo je profesio¬ nalnim agitatorjem nasedlo samo v ne¬ katerih industrijah. Ko so bili poučeni o stvari, so se vrnili na delo. Spričo te naj¬ novejše kampanje za motenje miru, notr. min. opozarja delavstvo, naj ne naseda propagandi omenjenih elementov ter naj se ne da izrabljati za njihove name¬ ne. Agitatorje za stavke pa zadnjič o- pozarja, da bo oblast uporabila vsa sredstva, da bo v bodoče preprečila po¬ novitev zadnjih dogodkov, ki nimajo no¬ bene zveze z delovnimi in sindikalnimi problemi temveč služijo samo za pod¬ talno rovarjenje. To pa bo vlada zatrla z vso strogostjo zakona. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Buenos Aires, 20. XII. 1956 ZBORNIK KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA 1957 Deveti Zbornik-Koledar Svobodne Slo¬ venije je dotiskan. Kdor ve za težave, ki so zadnje tedne vladale in še vladajo v argentinski grafični industriji bo res¬ nično vesel, da je bilo mogoče Zbornik- Koledar dotiskati do časa, da ga bodo lahko vsi Slovenci dobili še za božič, odn. najkasneje okrog' Novega leta. Tako prihaja med Slovence, raztresene po vsem svetu, spet tista knjiga, o ka- .teri je č. g. Janez Kopač C.M. zapisal, da “popisuje izmed vseh doslej izdanih knjig najbolj izčrpno in objektivno vse¬ stransko delovanje Slovencev v izseljen¬ stvu” (ZK 1957, str. 157). Zvesto svoje¬ mu dosedanjemu gledanju na to, kaj naj bo Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije, je uredništvo tudi v letošnjem hotelo prikazati najvažnejše dogodke prete¬ klega leta, zraven pa nuditi vsem slojem in krogom naše emigracije dovolj čtiva, poučnega branja in informativnih podat¬ kov, da bo tako vsaj v slehernem letniku Zbornika-Koledarja zbran celoten pri¬ kaz našega tavanja po svetu in časa, v katerem živimo. Tudi letos je ZK razdeljen v nasled¬ nje posamezne snopiče ki vsak zase predstavljajo samostojno celoto: 1) Koledar 2) Dokumenti in razprave 3) Naša beseda in naša pesem 4) Izseljenski letopis 5) Našim malim - Kotičkov striček Kakor že sleherno leto sta tudi to pot napisala uvodno besedo in pozdrav Slo¬ vencem po svetu in doma predsednik NO in SLS dr. Miha Krek ter ljubljan¬ ski škof dr. Gregorij Rožman. Dr. Krek v svojem članku žarek upanja prikazuje politično stanje po svetu in naše mesto v njem. Dr. Rožman pa s Pismom v leto 1957 poziva rojake, naj bi vsi Slovenci privzeli za svoje načelo ge¬ slo Vseameriške dijaške organizacije: “Bog nas je naredil sosede, bodimo si prijatelji” Po slovensko povedano: “Bog nas je naredil Slovence, bodimo si bratje”; te najbi povsod zagovarjali in uresničevali v vsakdanjem življenju. DOKUMENTI IN RAZPRAVE Prihodnje leto bomo praznovali 40 let¬ nico Majniške deklaracije, prav tako bo pa drugo leto tudi 40 obletnica smrti dr. Janeza Ev. Kreka. O Majniški deklaraci¬ ji je napisal članek dr. Ivan Ah¬ čin, ki ni samo prikazal zgodovinsko ozadje deklaracije, pač v posebnem po¬ glavju Problem malega naroda še pose¬ bej nakazal nujnosti našega političnega zadržanja sedaj in v bodočnosti. Kot do- kum4nt spremlja dr. Ahčinov članek drug članek “V času Majniške deklaraci¬ je”, izpod peresa pokojnega nadškofa dr. Jegliča, napisan tik pred smrtjo 1. 1937. Rokopis, katerega je dal na raz¬ polago prof. dr. Jože Velikonja, ni samo zgodovinsko zanimiv, pač pa pred¬ vsem informativen za mlajši del naše emgracije. Ob 40 letnici smrti dr. Janeza Kreka je v tem zagurvju daljši članek čiana uredniškega odbora Zbornika Joška K r o š 1 j a , ki je za to priliko zbral mnogo podatkov, hkrati pa vključil v članek tudi prikaza živih prič Kreko¬ vega delovanja: svetnika Janeza Kle¬ menčiča in dr. Franceta Logarja, ki sta iz svojih osebnih vtisov opisala dr. Kreka in njegovo delo med Slovenci. Za marsikoga bo zanimivost kliše pod¬ pisov profesorjev ljubljanskega bogo¬ slovja leta 1906, podpisani so dr. Josip Lesar, dr. J. E. Krek in dr. Aleš Ušenič- nik. S tem ciklom povezuje ZK preteklost s sedanjostjo, ker tako posreduje naši mladini zgodovinske podatke, v starej¬ ših pa ohranja živ spomin na pretekle dni. Oboje pa — mlajše in starejše, ki še čutijo slovensko, bo zajel daljši se¬ stavek Marijana Marolta o Slo¬ venski kmečki hiši. V prijetno tekoči be¬ sedi, ki je lastna Marijanu Maroltu, bo¬ do vsi bralci spremljali avtorja po širni slovenski zemlji, si ogledali najbolj zna¬ čilne tipe slovenskih hiš, obenem pa se tudi navzeli duha, ki je iz teh hiš vel še v prijetni idiličnosti predvojnega zatiš¬ ja. Če s tem člankom ZK povezuje dom s tujino, potem sestavek I A . iz USA o Povojni industrializaciji Jugoslavije še bolj potrdi v bralcih vero, da našim do¬ mačijam na slovenski zemlji komunistič¬ ni nauk in njega izvedbe v praksi ni¬ sta in ne bosta prinesla nikakega odre¬ šenja, ampak samo propad. Najboljši naš strokovnjak na tem področju je s kritičnim očesom pregledal vse ukrepe komunistične vlade v domovini, ki so vo¬ dili v industrializacijo, in ;e te ukrepe tudi obsodil kot pogubonosne, navajajoč v članku številke in podatke, ki zgovor¬ no pričajo o nesmiselni gospodarski po¬ litiki komunističnih “strokovnjakov”. Iz slovenskega področja preidemo na¬ to v zaglavju Dokumenti in razprave na evropsko področje, ker skupaj z njim se bo odločala tudi naša usoda. Najbolj pe¬ reč evropski problem pa je trenutno, po¬ vezava Evrope v eno samo telo. Zato je Rudolf Smersu napisal razpravo O zvezi držav in o zvezni državi, razpra¬ vo, s katero bo marsik >mu sila zapleten pojem federacije in konfederacije pojas¬ njen. Za zrefo evropsko državo se za¬ vzemajo zlasti vse kršč. lem. stranke v zahodni Evropi, z njimi pa tudi K>-5č. dem. zveza Srednje Evrope, V kateri je včlanjena SLS. Delovanie p'sta vnikov SLS v okzi.-u kršč. lem. .ctral od maja 1955 do junija 1056 jr prikazni Pavie Rant s dank n Slovenci na kršlansko demokratski tribuni. Vrsto razprav dopolnjujeta dva nova, mlada, pa nadebudna avtorja, obadva di¬ plomiranca v USA: Ivan B o h , ki je s krajšo razpravo študij filozofije na a- meriških kolegijih nakazal, da smemo c d njega še mnogo pričakovati, ter E g i - d i j Gobec, čigar razprava o Družbi in družboslovju v Ameriki ni samo sila pestro in poučno branje, pač pa pred¬ vsem dokaz, kako mladi rod zelo globoko vidi v vso problematiko slovenske emi¬ gracije in. nje vk’.,učei je v amerištvn. NAŠ \ BESEDA. IN PESEM Za ta snopič je uredništvo ZK napro¬ silo za sodelovanje vse tiste Slovence in Slovenke, ki so kar koli natisnili v letu 1955. Ni malo vseh teh avtorjev, morda pesnikov celo več kot pisateljev. Ured¬ ništvo jih je prosilo, naj bi prispevali za ZK vsaj eno stvar, .la bo tako ZK : es ogledalo pisateljsko-pesniške ustvarjal¬ ne moči slovenske emigracije v letu 1956. Vabilu se je odzvalo dokaj lepo število naših pisateljev in pesnikov. Ta¬ ko so v ZK zastopani -s svojimi deli na¬ slednji slovenski emigrantski pisatelji: Vinko Beličič se je v Starih dnevnikih vrnil z mojstrsko besedo v čas pred dvajsetimi leti in v redkih pa iz¬ klesanih besedah prikazal vso tragiko zadnjih let. Stanko Janežič jez Miranom Lokarjem segel v enega naj¬ globljih problemov v naši emigraciji: mož živi v tujini, žena doma, OZNA po¬ šilja nadenj odposlance, vabi ga tujina s svojimi čari, mu stavlja preizkušnje zvestobe ženi in domu, tudi za ceno vsakdanjega kruha. Stanko Koci¬ per je letos prispeval daljšo povest Čolnar na Dravi, zgodbo iz krajev, v ka¬ terih je Kociper doma s svojo bogato in pestro besedo, zgodbo, ki ni samo glo¬ boko človeška in segajoča do srca, pač pa predvsem odsev tistega prijetnega, čeprav pogosto žalostnega vrvenja naše krvi v časih mirnega razvoja pred vojno. Ivan Korošec je v Odlomku segel v zadnje mesece tik pred koncem revo¬ lucije v domovini, ko sta se mladoporo¬ čenca morala raziti: on na tuje, ona pa k svojim, čakajoča otroka. Potem so te- tekla leta, težka za oba, posebej še za' njega v Ameriki, dokler ni oče prvič po¬ zdravil sina in ženo ob Srebrni reki. Stava, kakor jo je prikazal Božidar Kramolc, je sodobna resnična zgod¬ ba povojne emigracije v Kanadi. Tako močne, kakor so Kramolčeve barve na njegovih slikah, so tudi njegove besede in tako nazoren prikaz resnične vsakda¬ njosti, da bo sleherni Slovenec v Kanadi našel med vrstami samega sebe v tej ali oni besedi, v tej ali oni misli. Če je Kra¬ molc zrastel med kanadskimi emigranti, potem je Jože Krivec v prijet¬ no tekoči besedi prikazal v Izpitu za hlapca usodo marsikoga naših ljudi, ki ga je usoda zanesla v Južno Ameriko. Stvar je tako življenjska in pristno novonase- 1 jenska za slehernega argentinskega Slovenca, da jo bodo vsi brali z zanima¬ njem. Karel M a u s e r je za ZK po¬ slal odlomek iz romana. Oblačni dan je naslov krajši črtici, s katero je Mauser v njemu lastni besedi prikazal likvida¬ cijske momente v partizanskih četah na Gorenjskem. Nič drugačn niso bili kakor na Dolenjskem in drugod, a v Mauserje- vi besedi se bodo Gorenjci spomnili onih groznih dni likvidiranja na debelo. Mis : o- nes, njena zemlja in ljudje, navade in dogodki so vsebina zgodbe Za očeta, ki jo je napisal Mlinarjev Janče. V številnosti slovenskih problemov, i;i so jo nakazali drugi pisatelji, Mlinarjev prikaz enega izmed mnogih odtenkov življenja v argentinski provinci Misio- nes prinaša še poseben čar pestrosti, ki jo nudi veliki svet. V argentinskem oko¬ lju se tudi godi črtica V senci južnega križa, ki jo je napisal Lojze No¬ vak. Videti je, da je v tem okolju No¬ vak najbolj doma in da tudi najlažje za¬ živi v vsej polnosti svoje besede.Zdrav¬ ko Novak s Požigalcem zaključuje bodo v letu vrsto besednih ustvarjalcev. Med pesniki so France Papež, Marijan Jakopič, Slavko Srebrnič, Rafko Vodeb in Vladimir Kos, katerih pesem je zve¬ sto ogledalo pesniške moči, ki živi iz leta v leto in raste vedno više. Od Japonske do Argentine, od Trsta do Kanade in Italije do USA so raztre¬ seni mojstri, ki s svojo besedo in pesmi¬ jo spremljajo žitje in bitje slovenske kr¬ vi na tujem in v domovini. Pišejo in po¬ jejo za Slovence, ker hočejo same sebe dati širni slovenski skupnosti. In kakor bodo avtorji sami drug drugega brali z zanimanjem in napetostjo, tako bo še bolj za vse bralce teh 62 strani v ZK razveseljivo srečanje s slovensko bese¬ do na tujih tleh. IZSELJENSKI LETOPIS je letos še posebno pester. Preveč bi zavzelo prostora podrobno naštevanje, kaj vse je v posameznih sestavkih. Pa naj zato na kratko navedemo glavne stvari: prof. Božidar Bajuk je s člankom Nekaj misli k problemu vzgoje naše mladine v izseljenstvu podal prak¬ tična navodila, kako se more in mo¬ ra reševati mladino, članek bo za pre¬ mnoge, ki jim je bodočnost naše mladi¬ ne na srcu, kažipot pri njih delu za ohranitev naših najmlajših bodisi v dru¬ žinah bodisi v šolah. O Slovencih v Avstraliji piše Joško K r o š e 1 j na podlagi številnih pisem, ki jih je uredništvo ZK prejelo v pre¬ teklih letih, in na podlagi publikacij slovenskih izseljencev v Avstraliji. Ta¬ ko je s tem člankom prvič prikazana doslej največja izseljenska skupina po- vninp emigracije. Rev. Janez Ko¬ pač C.M. je opisal Delovanje Sloven¬ cev v Kanadi, L. M. pa s Pismom iz An¬ glije podaja življenje slovenske emigra¬ cije na otoku. Zelena veja je naslov članka, ki je pregled in šolsko izvest je obenem o slo¬ venskih šolskih tečajih v Velikem Bue¬ nos Airesu. Članek je napisal Mar¬ tin Mizerit in krase ga slike vseh udeležencev tečajev po posameznih o- krožjih. Tabele in številčni podatki bodo za marsikoga izven Argentine prijetno presenečenje, ker so dokaz sistematične marljivosti ne samo učiteljskega zbora, pač pa tudi šolo obiskujoče mladine. O slovenskih akademikih v Argentini je napisal krajši prikaz Vital Ašič, ki sam kot akademik dodobra pozna te¬ žave in možnosti naših maturantov ob vstopu na univerzo. Prof. Janez Sever je za letošnji Letopis prispeval silno dragocen članek Z odločno voljo v novo življenje. Pod tem naslovom je prikazal življenjsko pot, študij in uspehe naslednjih diplo¬ mirancev in doktorjev iz USA: Majda Avsenek, ing. France Bizjak, Ivhn Boh, Egdij Gobec, Marija Elizabeta Jagodič, Jože Lekan, dr. France Lukež, Konrad Mejač, Jože Paternost. Poleg popisa življenja slehernega izmed navedenih je še poseben poudarek na opravljenih študijih ter naporih, ki so jih morali mladi diplomiranci vložiti, ako so ho¬ teli dokončati šolanje na tujem. S tem člankom v Letopisu stopajo pred jav¬ nost ljudje, katerim so tiskane vrstice priznanje njihovim naporom in pridno¬ sti, hkrati pa tudi neke vrste javna pro¬ mocija za širni slovenski svet. V USA živeči Janez je za Letopis prispeval daljši popis s številnimi slika¬ mi Z avtom po Združenih državah, ka¬ terega bodo z zanimanjem brali ne sa¬ mo naši rojaki v USA, pač pa pred¬ vsem vsi drugi v Latinski Ameriki in Avstraliji. Zbornik Koledar Svobodne Slovenije sleherno leto posveti dostojno mesto na¬ ši Koroški, Tržaški n Goriški. Tako je tudi letos Tone Jezernik poslal članek Za pravice Koroških Slovencev, Bojan C . sestavek Narodna neza¬ vednost na Koroškem in V. Z. pre¬ gled Kulturnega življenja v domovini Mikove Zale. Članek dr. Josipa Ag- n e 1 e 11 a o Zahtevah tržaških Sloven¬ cev v letu 1956 najzgovorneje priča o krivici, ki se godi naši krvi ob robovih domovine, ki je “po ukazu od zgoraj” morala pozabiti, da so v Trstu tudi še Slovenci. Delo slovenskih profesorjev in učiteljev v Trstu, med katerimi je bilo silno veliko beguncev iz osrednje Slo¬ venije, pa je najlepše podano s popol¬ nim seznamom Slovenskih šolskih knjig na Tržaškem od 1945 do 1956. Med posebne zanimivosti Letopisa je šteti članek Branimirja P i s t i v - š k a Ob 200 letnici velike stavke v Ce¬ lju, zlasti pa prispevek Janka Haf¬ nerja Že letos bo segel človek v vse- mirje, kjer je popisan načrt ZDA, kako 1957' z raketami izstrelile 10 umetnih lun-satelitov, ki bodo kro¬ žili okrog zemlje v višini med 300 in 1300 km. V nobeni slovenski publika¬ ciji doslej še ni bil in verjetno tudi ne bo tako nazorno prikazan ta načrt. J. K. je končno podal pregled Slo¬ venskih središč v Velikem Buenos Aire¬ su, kjer je predvsem prikazana selitev iz Victor Martineza na Ramon Falcon, hkrati pa še postavitev Slovenskih do¬ mov v San Justo in Lanusu. ZK se spo¬ minja tudi vseh v preteklem letu umrlih vidnih slovenskih javnih delavcev, tako dr. Matije šaruga, Andreja Jermana, msgr. Valentina Podgorca, Jožeta Kes- slerja in msgr. Vida Hribarja. Zdravko Novak je s Knjižno žetvijo slovenske politične emigracije napisal popravke in dopolnika k sezna¬ mu, objavljenem v ZK za 1956, obenem pa tudi navedel knjige, ki so izšle do konca junija 1956. NAŠIM MALIM — KOTIČKOV STRIČEK je naslov zadnjemu snopiču letošnje¬ ga ZK. Mirko Kunčič, nepozabni in neprekosljivi Kotičkov striček, je na¬ ši mladini natresel vrsto biserov v obli- kires otroško dojetih pesmi in pravljic, ki res otroško dojetih pesmi in pravljic, branja. OPREMA Naslovno stan je za ZK 1957 napravil akad. slikar in kipar France Gor¬ še, ki je “s pogledom skozi mrežasto okno v Slovenijo z njenimi značilnost¬ mi” ohranil resnično slovenski izraz ZK. Kot ilustratorji pa so v letošnjem ZK sodelovali: France Gorše, Božo M. Kra¬ molc, Hotimir Gorazd. Ilustracij in fo¬ tografij, ki krase ZK, je 100. ZK 1957 so uredili Miloš Stare, Joško Krošelj, Janko Hafner, Pavle Rant, Pa¬ vle Fajdiga, izšel pa je ob 15 letnici Svobodne Slovenije kot 14. knjiga nje¬ ne založbe, katere predstavnik je Mi¬ loš Stare. Cena: v Argentini 65 pesov. Pri naro¬ čilu po pošti je doplačati 6.— pesov. iSiienosaireški dnevnik o dr. T. Debeljaku Slovenski javnosti je znano, da je pesnik dr. Tine Debeljak že pred leti prevedel v slovenščino znano argentin¬ sko gavčevsko epopejo Martin Fierro, ki jo je napisal Jose Hemandez. Nekaj spevov te lepe pesnitve je objavila tu¬ di Svobodna Slovenija, zlasti pa Zbor¬ nik-Koledar Svobodne Slovenije. Obšir¬ no delo, ki je prevedeno v vse svetovne jezike, je pripravljeno za natis, dohiti je treba samo založnika ali pa mece¬ na, ki bi omogočil izdajo tega pomemb¬ nega dela. argentinske književnosti, tudi v slovenskem prevodu. Martin Fierro je doslej preveden v naslednje jezike: angleški, nemški, fran¬ coski, italijanski, ruski, judovski, arab-. ski, češki, litvanski, norveški, katalon¬ ski madžarski, japonski. Izšel je tudi v Brailovi pisavi. Najnovejši prevod je to¬ rej slovenski, ki je 18., ker je bil Mar¬ tin Fierro v angleščino, nemščino in ita- nouvel nomzoN glasilo mladinske kršč. dem. zveze Srednje Evrope, katerega urednik je Nace Čretnik, prinaša v svoji novem¬ brski številki med drugimi zanimivi pri¬ spevki o mednarodni konferenci kršč. demokratov v Parizu tudi članek J. P. Jugoslovanski komunisti po madžarski revoluciji, v katerem je zapisano tudi tole: “Celo beograjski dopisnik dnevnika Le Monde je 5. nov. zapisal, da “jugo¬ slovanski predstavniki niso skrivali svo¬ jega strahu spričo možnosti izginotja komunističnega režima v sosedni drža¬ vi..” Tako se ni treba čuditi, da je ko¬ mentar uradne agencije naglašal, da “samo socialistične osnove morejo zago¬ toviti Vzhodni Evropi mir, napredek in neodvisnost”. “Pred Tanjugovo izjavo z dne 5. nov. je Tito 29. oktobra pisal madžarskim ko- Naročnikom in bralcem Svobodne Slovenije V prvi polovici letošnjega leta so v tiskarni povišali nameščen¬ cem plače in kot posledica tega tudi stroške tiska Svobodni Slo¬ veniji. Poleg tega je bila povečana poštnina, kar je močno priza¬ delo Svobodno Slovenijo ne samo zaradi razpošiljanja lista, ampak tudi zaradi obširne in nujno potrebne korespondence. Tiskarski stroški so se zopet občutno povečali v teh dneh kot posledica nove pogodbe med delodajalci in grafičnimi delavci. Kolik odstotek bodo delodajalci prevalili na izdajatelje listov, še ni točno ugotovljeno. Gotovo je le, da bo ta povišek večji kot smo pričakovali. Vse te težave in poviške bi Svobodna Slovenija premagovala, če bi vsi naročniki točno plačevali list in če bi vsi postali naročni¬ ki, ki list berejo pri svojih znancih, prijateljih, sorodnikih ali sosta¬ novalcih in imajo zadosti materialnih sredstev, da bi postali na¬ ročniki. Toda mnogi naročniki so zaradi malomarnosti v zamudi s pla¬ čilom naročnine, in preveliko je število tistih, ki berejo list brez¬ plačno pri svojcih, prijateljih ali sostanovalcih. Kako smo kljub vsemu temu premagovali težave? 1. ) S posojili, da smo mogli nadomestiti malomarnost naroč¬ nikov, ki odlašajo s plačilom. 2. ) S prošnjo, da je tiskarna počakala s plačili in smo v za¬ ostanku za več številk našega tednika. 3. ) S prostovoljnim, požrtvovalnim in brezplačnim delom so¬ delavcev v Argentini in v vseh deželah, kjer slovenski naseljenci prebivajo. Kako naj rešimo v teh kritičnih časih naš tednik Svobodno Slovenijo? Takole: 1. ) Naročniki naj nemudoma poravnajo zaostalo in tekočo naročnino. 2. ) Bralci, ki doslej niso plačevali naročnine, naj postanejo takoj plačuj oči naročniki. Samo tako bomo v tej kritični dobi rešili obstoj našega ted-i nika Svobodna Slovenija lijanščino dvakrat preveden. O dr. Debeljakovem prevodu Martina Fierra v slovenškino je nedavno poročal tudi buenosaireški popoldnevnik Noti- cias Graficas. V listu je popisan razgo¬ vor z dr. Tinetom Debeljakom ob njego¬ vem obisku temu listu. Argentinski jav¬ nosti je najprej prikazana osebnost dr. Debeljaka, njegov študij slavistike in njegovi prevodi Dantejeve Divine Come- dije, Mickiewicza, Puškina, Macha in Hebbela. Omenja njegov prihod v Ar¬ gentino, njegovo življenje tukaj, zlasti v pokrajinskem mestu Olavarria, kjer je od blizu lahko opazoval gavčevsko živ¬ ljenje in vse njihove navade ter njego¬ ve prve začetke prevajanja Martina Fierra. Končno list navaja pesnikovo iz¬ javo, da bi bilo njegovo največje vese¬ lje, če bi mogel to delo — prevod Mar¬ tina Fierra v slovenščino — izdati v knjigi. munistom. V tem pismu jugoslovanski maršal izreka upanje, da “madžarski komunisti ne bodo nikoli dopustili, da bi različni reakcionarni elementi mogli iz¬ rabiti zadnje dogodke za uresničenje svojih antisocialističnih namenov”. “Madžarska revolucija je nadalje po¬ vzročila resne pretrese v vrstah jug. kom. stranke same. Politbiro KPJ, ki je bil pretekli teden zbran v Ljubljani, se je odločil, da bo prihodnji kongres KPJ še¬ le na jesen prihodnje leto; prvotno bi moral biti koncem tega leta. Zavlačeva¬ nja kongresa pa izraža, se zdi, željo jug. predstavnikov, da se izognejo sleherni diskusiji, predvsem pa eventuelnemu nastopu kake skupine osebnosti, ki bi na osnovi izkustev na Madžarskem, utegni¬ le zahtevati demokratizacijo jug. reži¬ ma.” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XII. 195B Razstava V ponedeljek 3. t. m. popoldne je od¬ prl naš slovenski kipar France Ahčin v galeriji Huemul na avenidi Santa Fe svojo razstavo kipov, s katerimi je na¬ polnil ves razstavni prostor. Ko se z grenkimi čustvi spominjamo, kako bor¬ no so Slovenci obiskovali prve razstave naših umetnikov v Buenos Airesu (Remčeve v Antuju, keramične prav* tam), je tem bolj razveseljivo, v kako velikem številu se naša družba zbira sedaj že k začetkom umetnostnih raz¬ stav in se potem ljubitelji umetnosti še ponovno vračajo k intimnejšemu uživa¬ nju razstavljenih umetnin. Tako je bilo in je tudi na Ahčinovi razstavi. Kipar je postavil na ogled 18 večjih in 32 malih skulptur. Samo do neke me¬ re bi lahko rekli: 18 dognanih umetnin in 32 osnutkov. Kajti tudi te male pla¬ stike so že dognane in so plod raznih poskusov in pregnetanj; a tudi one več¬ je niso nujno še dokončne najdbe iska¬ nih formalnih rešitev. Ahčin se nam¬ reč vedno zopet rad vrača k že rešeni nalogi, da jo drugič, tretjič reši še bo¬ lje. Impresionisti (Monet, Jakopič) so se vedno znova vračali k istemu pred¬ metu, ker so ga ob vsaki svetlobni spre¬ membi našli drugačnega. Ahčin, ki mu je bila in mu je še kompozicija najteht¬ nejše gibalo pri ustvarjanju, menda išče z malenkostnimi spremembami drž ved¬ no popolnejša kompozicijska sozvočja. Spet pa bi bilo napačno, če bi našega kiparja proglašali za golega formali¬ sta. Poleg formalne popolnosti odlikujejo Ahčina tudi vsebinske kvalitete. Kritik- zgodovinar se najrajši ustavlja pri for¬ malnih problemih. Kratek esejček je pa napisal v vabilo, s katerim je kipar opo¬ zarjal na svojo razstavo, tukajšnji kri¬ tik Cordova Iturburu, ki je tudi po¬ memben pesnik. (Iturburu ni pozabil naglasiti Ahčinovega slovenskega po¬ rekla, kot je tudi Novoa zadnjič pri Vo- lovšku izvajal slikarjeve kvalitete na¬ ravnost iz slovenstva!) Tudi Iturburi- ju niso ušla kiparjeva formalna strem¬ ljenja iz pozornosti, toda še bolj ga je zamikala liričnost njegovih stvaritev. • Argentinskega pesnika — lirika je pre¬ vzela liričnost slovenskega kiparja! In liričnost so tolikokrat poudarjali pozna¬ valci našega impresionizma zlasti pri Groharju in Jami, pa tudi pri Jakopi¬ ču! Če je bilo toliko lirike pri slikar¬ jih, katerih prevladujoči formalni pro¬ blem je bila slikovitost, ne bo začudilo, če preveva liričnost tudi igro linij pri Ahčinu. Liričnosti je bilo dosti tudi v prejš¬ njih Ahčinovih delih. Tista liričnost je. bila nekam vase pogreznjena kot so bi¬ li i p a i* j a Ahčina le kompozicije nekako v bloku zaklju¬ čene. Pri pravem umetniku so snov, forma in vsebina vedno v nekem sožit¬ ju. če niso, potem je umetnik lahko sa¬ mo “umetnik” in najsi razpolaga s teh¬ ničnim znanjem, ne more umetnine dog¬ nati. Umetnik se tudi razvija stilno, snov¬ no in vsebinsko, v duhu časa. Kdor se ne razvija, kdor ne napreduje, ostane obrtnik. Spet pa umetnik ne more ska¬ kati iz stila v stil, eksperimentirati da¬ nes tako, jutri drugače. (Černigoj, v muziki Švara; še pri Picassu, ki nosi bakljo, človek včasih podvomi v umet¬ niško pristnost skokov.) Ahčin se raz¬ vija, s tem napreduje in ostaja pri¬ sten. Formalno je Ahčin kompozitor, kar sem že večkrat naglasil. Ta razstava je stilnorazvojno pomembna zato, ker je kipar blok razrahljal. Ni še bloka raz¬ drl in tudi ni potrebno, da bi ga kdaj razrušil, če ne bo tega bodoči čas zah¬ teval. Zdaj se je iz osnovne gmote sa¬ mo sprostil. Dogmatično bi rekli, da prehaja iz statike v dinamiko. Brez življenja, brez rasti tudi prejšnja kiparjeva dela niso bila; toda življenje je plulo bolj v blo¬ ku, ne v prostoru. In tako je postala zdaj tudi njegova lirika sproščena, svo¬ bodna. Po snovi bi delili razstavljene pred¬ mete v dve skupini: v portrete in tele¬ sa. Portreti so deskriptivni kot prej, vendar samostojni, brez podstavka sta¬ tične telesnosti. Za razgibanost obraza zna poiskati kipar vsako najmanjšo ne¬ simetričnost, ki jo še nekoliko poudari, da je dinamika obraza, glave bolj živa. — V celih telesih in enem ali dveh tor¬ zih je poudarek na linijah. Večje parti¬ je telesa so med seboj zvezani organi¬ zmi; na obrazih je izraz samo drugotne¬ ga pomena: čustvo, izraženo z obrazno mimiko, je samo nakazano. Ahčin ni ekspresionist kot je še vedno Meštrovič. Liričnost teh figur je v celotnosti likov. V primerjavi s prejšnjim kiparjevim delom bi to harmonično kolekcijo ime¬ novali lahko kratko: polet. Polet je pa vedno izraz mladostne sile. Ahčinova razstava ni ravno mejnik, je pa zelo privlačna faza v njegovi u- metnosti, v umetnosti naše izseljenske in vse slovenske umetnosti. Kajti Ahčin je pravi slovenski umetnik. M.M. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Meddobje. Leto III, 1956-57. Štev. 1—2. Vsebina: Preobračanja sveta in beg pred njim (K. V. Truhlar); Ivan Benigar (Ileana Lascaray); Rdeči mak, slušna igra (Mirko Javornik); Potova¬ nje Treh Kraljev, Simeonova pesem in Marina (T. S. Eliot-France Papež); T. E. Eliot in “nerazumljivo “pesništvo (F. Papež); Spomin na Narteja Veliko¬ njo (Tine Debeljak; Črke - Besede - Mi¬ sli: Ob Balantiču; Čas na tribuni: Žda- novščina — Made in Slovenia (Scrip- tor); Po dveh tirih (R. J.); Črta in pro¬ stor: O kiparstvu (France Gorše), Barva in kompozicija v slikah Bare Remec (Ma¬ rijan Marolt), Prapočetni svijet (Vik¬ tor Vida), Razstavni katalogi iz Ljublja¬ ne; Glasba: Koncert Franje Golobove (Jorge Araoz Badi); Peter Levec: Zele¬ ni Val (Rafko Vodeb); Marijan Jako¬ pič: Vrbova piščal (Branko Rozman); Kronika: Ob novi izdaji Balantičevih Poezij, Joškovčev Franci (Marija Ben¬ kovič - Vombergarjeva); Stanko Semič- Daki:'Grahovo, - Velike Lašče - Kočevje (spomini na partizanska leta); Po pri¬ čevanju domobranskega stotnika Fortu¬ ne o Grahovski tragediji; Zadnji trenut¬ ki; Balantičevi verzi v angleščini — Ele- gy (P. M. H. Morgan); Poljski prevaja¬ lec pesmi Franceta Balantiča umrl (T. D.); V dopolnilo članka prof, Ileane Lascary (Leopold Leskovar); Priloge: Kipar France Gorše: Glava pesnika in skladatelja Ivana Zormana, žgana gli¬ na; Glas vpijočega, les; Sedeča žena, žgana glina; Meštrovič, žgana glina; Nočna straža, žgana glina; Kompozici¬ ja, žgana glina; Orpheus, les; Izgublje¬ ni sin, les. Revijo je opremil slikar Mi¬ lan Volovšek, urejujeta jo pa Zorko Simčič in Ruda Jurčec. Nova mladina, glasilo slovenskih srednješolcev v Argentini, štev 8 Vsebi¬ na: Bog Vas živi, naš Prevzvišeni; Za letošnji 8 december; Na Tronador (To¬ maž Kralj); Samo za nas komuniste (prevod tajnega komunističnega leta¬ ka); Luč z gora; Vse najboljše; Dijaki¬ nja in njen svet; Peta je zaman pro¬ testirala; Za vsakega malo...; Urednik piše. Duhovno življenje. December. 1956. Vsebina: Slovenci v Argentini pozdrav¬ ljamo iz srca v svoji sredi priljubljene¬ ga škofa dr. Gregorija Rožmana; Živ- 1 jenski advent (škof Gregorij Rožman); Papeški molitveni anmen za leto 1956: Molitveni namen za december (Prof, Al. Geržinič); La justicia social (Luz de Also); Delavec v sodobnem svetu Gre¬ gor Mali); Slovenski svetniki (Anton Merkun); Telo v službi duha (Dr. Aloj¬ zij Starc); Kopalna sezona (Dr. Ignacij Ljubljana je v zadnjih desetih letih precej spremenila zunanje obličje. Na¬ sproti kolodvoru je nov park, zraven palače Vzajemne — sedaj Državne (DOZ) stoji mogočno poslopje pošte, te¬ legrafa in telefona. Na nekdanji Dunaj¬ ski, sedaj Titovi, cesti je poleg Media- tove hiše zrasla, osemnadstropna stano¬ vanjska stavba. V pritličju ima moder¬ ne trgovske lokale, v ostalih nadstrop¬ jih pa so udobna stanovanja, ki pa so tako draga, da si navaden smrtnik ta¬ kega luksusa ne more privoščiti. Na prostoru starega Figovca je še praznina, pač pa je poleg nekdanje Sla- vije — sedaj notranje ministrstvo — postavila Zadružna Zveza sedemnad¬ stropno stavbo. Med hišami Dukičevega bloka v Gajevi — sedaj Kidričevi ulici so pravkar dogradili devetnadstropno hišo. V Šubičevi ulici (od Kazine proti Tivoliju) grade zadaj za poslopjem ne¬ kdanje Kranjske hranilnice novo skup¬ ščinsko poslopje. Na Mirju je vrsta no¬ vih zgradb, zlasti raznih institutov teh¬ nične fakultete. Za bivšo cerkvijo sv. Jožefa proti Poljanski cesti je nastal nov blok štirinadstropnih hiš z zelenimi tratami vmes. V bivši cerkvi pa imajo prostor za snemanje filmov. Pred nekda¬ njo šempetersko vojašnico je majhen park, poleg njega pa — z licem proti Ljubljanici —- Otroška klinika. Na šara- bonovem in gluhonemničnem vrtu se po 11 letih le končuje Poliklinika Zavoda za socialno zavarovanje. Zadaj za Lgoni- ščem, nasproti porodmiščnici kopljejo teren za precej razsežno stavbo: Za¬ vod za transfuzijo. V šiški proti tramvajski remizi so okoli Litostroja postavili celo naselbino hiš za tovarniške delavce in uslužbence. ^ Med Celovško in Vodnikovo cesto (pod ■ Šišenskim hribom) so razlastili vso zem- i Ijo kmetom, ker bodo tam postavili celo -mesto. Drugo veliko stavbišče pa je pre- 3co železnice na levo od ceste za pokopa- šempeterskem koncu je zazidana Ilirska ulica od Vidovdanske ceste do parka pri št. Petru, prihodnje leto pa bodo zazidali še proste parcele na Ta¬ boru in v Vrhovčevi ulici. Sodni palači so dodali še tri nadstrop¬ ja in jo tudi znotraj polepšali, da je res reprezentativna. V vseh prostorih je nova vsa notranja oprema. Nasploh je notranja oprema vseh poslopij central¬ nih oblastvenih in partijskih uradov in ustanov vprav razkošna, človek skoraj ne more verieti. ko na v gospodarskem oziru ni nič kaj na dobrem. V zaseženih Križankah so na dvorišču in na vrtu u- redili dvoje odprtih prostorov za kon¬ certe in operne predstave na prostem. Vse Križanke so obnovljene, dvorišče proti Vegovi ulici pa je preurejeno po Plečnikovem načrtu. Pred Muzejem je urejen v malem par¬ ku “grob herojev”, kjer je pokopan tudi Boris Kidrič. Še celo v cerkvah vkljub silnemu obda¬ včenju, sem pa tja napravijo kaj nove¬ ga. V stolnici so pred leti, ko je bil škof težko poškodovan, postavili namesto baldahina iz blaga, ki je bil že ves pre¬ perel, kamenit baldahin. Brezjanska Ma¬ rija na stranskem oltarju je pa dobila že drug okvir. Prejšnji, Vurnikov, ki je bil iz brona s tremi malimi reliefi, se je pred dvema mesecema umaknil nove¬ mu, tako da ima Marijina podoba dva okvirja. Najprej ožjega preprostega in pozlačenega, okrog njega pa še kakih 40-50 cm. širokega iz živo se prepleta¬ jočih stiliziranih rastlin. Ta okvir je tu¬ di pozlačen in proti zunan emu robu rahlo naprej nagnjen. Vse skupaj je vi¬ soko nad dva metra in je zelo efektno. Ljudem je novi okvir bolj všeč, kot sta¬ ri in tudi Marijina slika pride bolj do izraza, ker je bolj v ospredju. Verjet¬ no je to Plečnikova zamisel, kakor tudi novi veliki oltar v cerkvi za Bežigradom. Tu je oltarna miza ostala prejšnja. Nad njo pa se dviga ob steni širok križ iz črnega marmorja, v obliki črke T, ki sega do stropa. V prečnem “tramu” kri¬ ža je napis: Ljudstvo moje — kaj sem ti storil. Na križu je pribit Kristus, temnorjavo barvan, vzet z nekega proš- njega križa. Rjavina telesa, kombinira¬ na z zlatom, je zelo učinkovita. Spodaj je v kamnitem križu izklesan tabernakelj, ki ima temnorjavo polirana lesena vrat¬ ca, s pozlačenimi tečaji in okovana ob ključavnici s pozlačenim okovjem. Na¬ stavek nad tabernakljem za izpostavlja¬ nje Najsvetejšeja ima v dolbini kip Ma¬ done, deloma bel, deloma pozlačen. Pod rameni križa sta na vsaki strani podobi sv. Cirila in Metoda v naravni velikosti. Med slikama in navpičnim delom kri¬ ža je na vsaki strani po en okrogel in pozlačen kovinski kandelaber, ki ima na vrhu posodo za cvetlice. Oltar je zelo !epo umetniško delo in ima veliko obču¬ dovalcev. Pri Sv. Petru so restavrirali barvna okna v kapelah, in za velikim oltarjem, oltar sam pa so letos očistili, da je do¬ bil spet prvotno belino. Rakovniška cer¬ kev, ki je postala župna cerkev, je dobi¬ la mogočne orgije, menda kar s 54 regi¬ stri. So Jenkovo delo. Prav tako so iz¬ vršene baje posrečene prenovitve v cer¬ kvah v Šmarju pri Ljubljani in v Škofji Loki Tudi Marijina kapelica na Brez¬ jah je nekaj lepega. Ker pa si je še ni¬ sem ogledal, bom popisal to ob drugi priliki. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije popisuje izmed vseh doslej izdanih knjig najbolj izčrpno in objektivno vseshansko delovanje Slovencev v izseljenstvu. (Rev. Janez Kopač, C. M., Kanada). LJUBLJANA BANES j liščem. ! v Lenček); Marijina legija (Jože Guštin); Kristusove besede o milosti (Dr. Milan Kopušar); Naš bil nekdaj je ves ta raj (Gregor Hribar); Marta in Marija (dr. Mirko Gogala); Usodne posledice bene¬ škega plebiscita (Marijan Marolt), Iz domačih tal; Kako so vzgajali stari in še kaj (fzt); Med nami; Mesec vzhaja nad Iguso (Vladimir Kos); Sto deset let “Krsta pri Savici” (O); Iz sveta; Vsto¬ pamo v leto srebrnega jubileja in otro¬ ška priloga Božje stezice. POTREBNO POJASNILO Dne 1. dec. t. 1. je bil 16. kulturni ve¬ čer SKA v salonu Bullrich. Predaval je g. dr. Tine Debeljak o “uvodu v zgodo¬ vino komunistične revolucije v Sloveni¬ ji”. Poslušalci so zanimivemu predava¬ nju pozorno sledili in spoznali, da je predavatelj preučil mnogo literature, ki obravnava komunizem, njegove cilje in taktiko. . V zvezi s tem kulturnim večerom pa je Glas Slov. kult. akcije z dne 20. nov. t. 1. objavil članek, ki ga je napisal T. D. Ta članek potrebuje nekaj pojasnil, ker je sicer krivičen protikomunističnim izseljencem. Pisec T. D. namreč postavlja nekako za vzgled komuniste v domovini ko pra¬ vi: “V Ljubljani imajo že vsa leta po vojni posebni muzej, ki zbira samo gra¬ divo za razlago te dobe v nam sovraž¬ nem smislu in tega sad je Belogardizem, ter imajo tudi posebno stolico na uni¬ verzi za raziskavanje Narodnoosvobodil¬ ne vojne v 1941-1945, ki jo vodi dr. Me¬ tod Mikuž.” Nato pa nadaljuje: “V emigraciji se pa niti resno še ne pečamo z zbiranjem zgodovinskega gradiva, z objavljanjem spominov iz tega časa, vojaških poho¬ dov, raziskovanj razmerja enega in dru¬ gega do okupatorja in naroda itd.” Ta primerjava je krivična iz dveh razlogov: 1.) Komunisti v domovini so imeli in imajo na razpolago arhive v domovini in mnoge tudi v inozemstvu, ves držav¬ ni in strankin aparat, neomejena mate¬ rialna sredstva in najrazličnejše druge pripomočke. Če upoštevamo vse to, je Belogardizem dokaj skromen sad njiho¬ vega dela. 2.) Izseljenci smo brez pripomočkov in brez sredstev začeli zbirati gradivo iz dobe revolucije že v begunskih tabo¬ riščih. Kljub najrazličnejšim težavam že to delo ni bilo brez sadov. Delo pi¬ sarne g. dr. Kreka v Rimu pa je bilo na tem polju prav posebno dragoceno. Pozneje so izšle brošure v Severni Ameriki in v Argentini in razne raz- množenine. Obljavljeni so bili članki v raznih revijah in tudi v Zbornikih-Ko- ledarjih Svobodne Slovenije. Pri Dru¬ štvu Slovencev v Bs. Airesu je bil u- stanovljen poseben odsek za zbiranje gradiva iz dobe revolucije v domovini. Dr. Tine Debeljak že več let sistematič¬ no zbira gradivo o komunistični revolu¬ ciji v Sloveniji in mu je zato tudi na¬ vedeni odsek Društva Slovencev izročil vse zbrano gradivo. Založba Svobodna Slovenija je že pred leti izjavila, da je pripravljena vse storiti, da bo knjiga o komunistični revoluciji izšla, kakor hi¬ tro ji bo predložen za tisk zrel rokopis. V zadnjem času je bil tudi pri Slov. kult. akciji ustanovljen zgodovinski od¬ sek, ki je organiziral 16. kulturni večer z dr. Debeljakovim predavanjem. Mnenja smo, da T. D. ni storil prav, ko je vsemu temu delu odrekel resnost. Razstava umetnostne akademije SKA V lepo urejenem prostoru umetnost¬ ne akademije 'Slov. kult. akcije v ulici Alvarado 350 v Ramos Mejia, se je v petek, dne 7. decembra kljub težavam, ki so s prometom v večernih urah, zbralo lepo število rojakov, ki se zani¬ majo za umetnostno delovanje in zore¬ nje najmlajših slovenskih umetnikov. Prišli so na razstavo gojencev umet¬ nostne akademije SKA. Umetniški večer je začel g. Milan Vo¬ lovšek, vodja umetniškega odseka SKA. Za njim je imel predavanje o zgodovini umetniške šole SKA tajnik Slov. kult. akcije g. Marijan Marolt. V preglednem poročilu je podal popolno sliko razvoja umetniške šole od njenih skromnih za¬ četkov, vse težave, ki so spremljale nje¬ no delo, ter uspehe, ki so postajali ved¬ no vidnejši in ki so končno privedli do razstave umetnostnih del gojencev te šole. Omenjal je profesorje, ki so v umetniški šoli predavali posamezne predmete.. Tako kipar France Ahčin anatomijo, modeliranje in kiparstvo, a- kad. slikarica Bara Remec risanje, sli¬ kanje in grafiko. Iste predmete je imel tudi g. Milan Volovšek, ki je poleg te¬ ga imel še perspektivo in deskriptivo, umetnostno zgodovino pa je predaval g. Marijan Marolt. Tretji semester te šole se je zaključil prav ta večer z otvo¬ ritvijo razstave njenih gojencev. Svoja lepa izvajanja, iz katerih je ve¬ la velika ljubezen in skrb za to šolo, je g. Marijan Marolt zaključil z ugotovit¬ vijo, da je že na zadnjem občnem zbo¬ ru SKA v ožjem krogu dejal, da dobiva umetniška šola vedno bolj akademijski značaj. To je bilo tik za začetkom dru¬ gega semestra. Svoja izvajanja je pa nato zaključil takole: “V javnosti, v ko¬ likor smo vanjo prodrli, smo govorili o šoli. Predsinočnjim, ko sva z Baro se¬ stavljala katalog, potem, ko je ona iz¬ vršila še zadnjo selekcijo del, ki naj pri¬ dejo na razstavo, je pa naša umetnica in duša te šole z odločno potezo zapisa¬ la na naslovno stran katalogovega o- snutka naslov: razstava umetnostne a- kademije SKA. Če Bara Remec pravi, potem bo res. Gotovo je to zasluga pro¬ fesorjev, pri čemer sebe rad izvzamem, ker v teh slikah in črtežih ni nič moje¬ ga. Je pa tudi zasluga gospodov in go¬ spodičen, ki razstavljajo, ker so se res trudili, vsi pri svojem siceršnjem študij¬ skem, pisarniškem ali ročnem delu. Lahko trdim, da uspehi teh treh seme- j strov niso manjši kot na akademijah, ; kjer se dijaki posvečajo študiju ves te- ' den in kjer so semestri daljši, razdalje do šol pa krajše. I Veselimo se torej, gaudeamus igitur! Slovenska izseljenska umetnostna aka¬ demija pa naj živi, procvita in raste: j vivat, floreat, crescat! Vsi navzoči so navdušeno pozdravili izvajanja g. Marijana Marolta, nato po¬ slušali besede tople zahvale g. Andreja Makeka in gdč. Metke Žirovnikove pro¬ fesorjem umetnostne akademije SKA ter vsem rojakom, ki so prišli na prvo umetnostno razstavo te akademije. Zatem je spregovoril nekaj besed predsednik SKA g. Ruda Jurčec, končno je pa čestital profesorjem in gojencem u- metnostne akademije SKA na tako le¬ pem uspehu, ki se zrcali v razstavlje¬ nih delih, tajnik NO za Slovenijo, g. Miloš Stare. Na razstavi umetnostne akademije SKA so zastopani: Ivan Bukovec s pe¬ timi olji, gdč. Tatjana Karba s tremi olji, g. Tone Kržišnik z osmimi olji, gdč. Bariča Majcen s petimi olji, g. An¬ drej Makek z devetimi olji, g. Franc e Papež z osmimi olji, g. Jure Vomber- gar s šestimi olji in gdč. Metka žirovni- kova s šestimi olji. Grafike in akvarele so pa še razstavili: Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, Bariča Majcen, Andrej Ma¬ kek, France Papež, Jure Vombergar in Metka Žirovnik. Odklonitev Kubelikn Rafael Kubelik, slavni dirigent češko¬ slovaškega orkestra, ki je pred sedmi¬ mi leti zapustil svojo domovino, je od¬ klonil povabilo češkoslovaške komuni¬ stične vlade za povratek v domovino. Kubelik, sedaj dirigent londonskega Convent Garden, je izjavil: “Srce me si¬ li, da bi se vrnil. Kako naj bi pozabil na Prago, Bratislavo in na vse prijatelje v moji lepi domovini? Toda ne bom se vr¬ nil!” V dolgi brzojavki komunističnim voditeljem pravi: “Ne morem sprejeti vašega vabila, dokler mi ne daste zago¬ tovila, da se po obisku v domovini lahko vrnem v London. Ko bo vaša vlada vsem odobrila svobodno kretanje iz dežele v deželo in ko ho glasbeni sindikat dobil popolno prostost za svoja umetniška iz¬ vajanja, se bom rade volje vrnil v Pra¬ go, kajti nič si bolj ne želim, kakor da bi se znova znašel med svojimi prija¬ telji”. Na neki konferenci se je veliki glasbe¬ nik takole izrazil: “To je bila zame naj¬ težja odločitev v življenju. Toda če bi sprejel povabilo, bi s tem nehote priznal sedanjo komunistično vlado. Velika kri¬ vica je, da se moji sodržavljani ne sme¬ jo svobodno gibati. Ali je prav, da mo¬ rajo veliki možje, kakor so Smetana, Dvorak, moj oče (slavni violinist Jan Kubehk) vsakikrat, ko zapustijo svojo domovino, slovesno obljubili, da se bodo vrnili domov ? Ali je svoboda vsesplošna dobrina, ali je le privilegij nekaterih? Če je le privilegij, potem pa raje odklo¬ nim njihovo vabilo.” Poročilo o odklonitvi Kubelika, da bi se vrnil domov, je med drugimi objavil tudi goriški “Katoliški glas”, ki na kon¬ cu postavi tole vprašanje: “Kaj pravijo k temu tisti Slovenci, ki so kakor trs, ki ga veter maje?” Buenos Aires, 20. XII. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5. Veličastna verska manifestacija kat. izseljencev v Argentini Frančiškanska dobrodelna ustanova v Milanu je katoliškim izseljencem v Ar¬ gentini podarila lepo Marijino podobo — Devico emigrantov. Nedavno so jo slovesno pripeljali v Argentino. V Bue¬ nos Airesu so jo nad vse lepo sprejeli, nato je pa milostna podoba Device emi¬ grantov nastopila veličastno pot po raz¬ nih argentinskih provincah. Povsod so jo navdušeno sprejemali Izkazovali so ji časti tako predstavniki oblasti, kakor ljudstvo, zlasti pa številni izseljenci iz raznih evropskih držav. V Buenos Aires so milostno podobo Device emigrantov pripeljali nazaj na rušilcu argentinske vojne mornarice v soboto 1. decembra. Pri sprejemu so bili navzoči predstav¬ niki državne oblasti, visoki cerkveni do¬ stojanstveniki ter številno ljudstvo. Za¬ stopane so bile tudi mnoge emigrant¬ ske narodnostne skupine. Med njimi so bili tudi Slovenci s svojo narodno za¬ stavo. V mestnem delu Boca so Mariji¬ no podobo v slovesnem sprevodu nesli v tamošnjo župno cerkev Sv. Janeza Evangelista. Za nedeljo je bila določena zaključna slovesnost v zvezi s prihodom milostne podobe Device emigrantov v Argentino. Marijino podobo so v slovesnem spre¬ vodu prepeljali iz cerkve sv. Janeza Evangelista na Trg republike na Avdi. 9 de Julio in jo tam postavili na mogo¬ čen prestol. Apostolski nuncij je imel nato sv. mašo, po njej je pa zaključil vso slovesnost papež Pij XII. s' posebno poslanico Argentini in njenemu ljud¬ stvu, ki so jo prenašali naravnost iz Vatikana. Prevoz Marijine podobe na Trg Re¬ publike se je začel v nedeljo 2. dec. v prvih popoldanskih urah. Na čelu spre¬ voda je bil eskadron policije na konjih, za njimi fanfara policije prav tako na konjih, za njo so pa jezdili oddelki San Martinovih grenadirjev. Milostno podo¬ bo Device emigrantov so vozili v slav¬ nostni kočiji. Na obeh straneh so jez¬ dili grenadirji kot častna straža. Slav¬ nostni sprevod so zaključili spet policij¬ ski oddelki na konjih. Sprevod se je ustavil pred palačo Glavne pošte. Tu so se mu pridružile narodnostne skupine, ki žive v Argen¬ tini. Vsaka narodnostna skupina je sto¬ pala za svojo narodno zastavo. Na pr¬ vem mestu so bili Madžari. Svoje na¬ rodne zastave so imeli zaradi tragedije, ki jo sedaj doživlja ta narod, zavite v -črnino. Za njimi so stopale nemško go¬ voreče narodnostne skupine, za njimi pa Bolivijanci, Čehi, Hrvati, Slovaki, Slo¬ venci, Španci, Nizozemci, Italijani, Lit- vanci, Paragvajci, Portugalci, Poljaki, Ukrajinci in Rusi. Slovenska narodnostna skupina je bi¬ la močno zastopana. V prvi vrsti so fantje v narodnih nošah nosili sloven¬ sko, argentinsko in papeško zastavo, nato je stopala slovenska duhovščina z g. direktorjem Antonom Oreharjem na čelu, za njo pa 25 fantov in deklet v na¬ rodnih nošah. Veličastni sprevod se je od Glavne , pošte vil po avenidi Corrientes. Člani posameznih narodnih skupin so med sprevodom prepevali v svojem jeziku Marijine pesmi. Po dolgi avenidi je tako neprestano odmevala v počastitev ne¬ beške Kraljice njena lepa pesem. Nastop slovenske narodnostne sku¬ pine je vsied velikega števila udeležen¬ cev, zaradi vzornega reda in ubranega petja vzbujal splošno pozornost. Na več mestih so ljudje, ki so po avenidi na o- beh straneh opazovali sprevod narod¬ nostnih emigrantskih skupin, prihajali vpraševat naše ljudi, kateri narodno¬ stni skupini pripadajo. V večernih urah ,se je morje ljudi zlilo na prostrano ave¬ nijo 9 de Julio, kjer je bil pred nebotič¬ nikom ministrstva za javna dela po¬ stavljen oltar, okoli njega pa častne tribune. Pogled na zbrano množico je bil veličasten. Ko so podobo Emigrantske Matere božje pripeljali pred njen prestol, so ji oddelki vojske izkazali časti, množi¬ ca je pa mahala z beliimi robci. Tedaj so pristopile k Marijini podobi botre, izbrane iz posameznih narodnostnih •skupin. V imenu slovenske narodnostne skupine so bile botre gospe Kristina Prijatljeva, Gabriela Pahorjeva in Ma¬ tilda Eilečeva. častno stražo pred Ma¬ rijinim prestolom so imeli mornarji in narodne noše. Ves ta čas so prihajale na častno tri¬ buno visoke in odlične osebnosti. Tako soproga predsednika republike ga. Sara Herrera de Aramburu, zunanji minister dr. Luis Podesta Costa, minister za vzgojo dr. Carlos Adrogue, apostolski ■administrator buenosaireške nadškofije misgr. Fermin Lafitte. Ko je prispel na častno tribuno ljubljanski škof dr. Gre¬ gorij Rožman, je to sporočil zbrani mno¬ žici napovedovalec po zvočniku. Pove¬ dal je, kako so ga komunisti preganja¬ li in tudi obsodili zaradi njegovega od¬ ločnega nastopa proti njihovim zloči¬ nom. Vsa množica je ob tem sporočilu navdušeno zaploskala in morje belih robcev je vzvalovilo škofu dr. Rožma¬ nu v pozdrav. Mrak se je že spuščal na mesto. Te¬ daj je nebotičnik ministrstva za javna dela zažarel v številnih lučih, ki so bile prižgane tako, da so sestavljale velik križ. Godba letalcev je zaigrala argen¬ tinsko narodno himno. Pela jo je z nav¬ dušenjem tudi vsa množica. K oltarju je pristopil apostolski nuncij v Argen¬ tini msgr. dr. Mario Zanin in imel ve¬ černo mašo. Mogočncf versko manifestacijo šte¬ vilnih emigrantskih narodnostnih sku¬ pin v Argentini je zaključila poslanica papeža Pija XII. Argentini. Prenašali so jo iz Vatikana. V njej je sveti oče Pij XII. pohvalil argentinsko ljudstvo, ki že od nekdaj ljubi svojo nebeško Mater. Proslavljal je gostoljubno ar¬ gentinsko zemljo, ki je polna rodovit¬ nosti in lepot in vedno pripravljena sprejeti ljudi iz prekomorskih dežel. Med temi so mnogi z bolečinami v sr¬ cu zapustili rodno zemljo. So to žrtve zvestobe do Boga. Vse te velike mno¬ žice imajo sedaj Mater, ki bo pod na¬ slovom Naša Gospa izseljencev zanje prosila milosti pri Bogu. Izseljensko Mater božjo pa prosi, naj argentinski zemlji podeli stalno rodovitnost, naj ji zagotovi mir, ki ga ravno izseljenci prihajajo iskat v njeno naročje, vse izseljence pa naj sprejme pod svoje mogočno varstvo. Na koncu je papež na posebno slove¬ sen način podelil Argentini in njene¬ mu ljudstvu, zlasti pa izseljencem, zbranim okoli milostne podobe Izseljen¬ ske Matere božje, papeški blagoslov. Bila je že noč, ko so se ogromne množice zbranega ljudstva začele raz¬ hajati v zavesti, da imajo sedaj v deže¬ li, ki jih je gostoljubno sprejela in ki je postala njih druga domovina, tudi svojo zavetnico in zaščitnieo pri Bogu, ki bo kot Emigrantska Devica bdela nad izseljenskimi rodovi ter jih na vseh življenjskih poteh spremljala s svojo ljubeznijo. Deseti ofečni zbor Društvi Sleveucev v Buenos Airesu Bil je v nedeljo 2. dec. 1956 v Slo¬ venski hiši v ul. Ramon Faicon 458. Ob lepi udeležbi članov ga je začel predsednik g. inž. Albin Mozetič. Na njegov predlog so bili sprejeti pozdra¬ vi udeležencev občnega zbora predsed¬ niku argent. republike gen. Pedru E. Aramburu-ju, apostolskemu administra¬ torju buenosaireške nadškofije Msgru. dr. Ferminu Lafitte-ju, kardinalu dr. Copellu, ljubljanskemu škofu dr. Grego¬ riju Rožmanu in predsedniku NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku. Poročila o delu društvenega odbora v preteki 5 poslovni dobi so pedali odbor¬ niki. Najprej zgoščen pregled de’a pred¬ sednik g. inž. Mozetič, za njim pa o- stali odborniki; Poročilo o delu odbora je bilo tudi objavljeno v Informacij¬ skem vestniku DS, ki so ga dobili vsi člani pred občnim zborom. Iz objavljenega poročila je razvidno, da ; e imelo DS v pretekli poslovni do¬ bi 1027 članov, t. j. 693 članov in 334 članic. V istem času je umrlo 13 čla¬ nov. DS Slovencev je lani zapustilo 7 članov zaradi odhoda v druge države. V vsem se je število članstva zmanjšalo za 20 članov, v društvo je pa v istem času stopilo 13 članov. Umrli so naslednji člani: Abram Mi¬ li, Bajuk Amalija. Fradl Ivan, Galjot Lovro, Korenčan Franc, Krajnik Peter, Kremžar Slava, Mehle Anton, Pučko Pavel, Rode Andrej, Rupnik Ana, Tron¬ telj Janez in Zase Karol. Udeleženci ob¬ čnega zbora so s tiho molitvijo počasti¬ li nrhov spomin. Med prireditvami v pretekli delovni J ohi je cmenjfen Slovenski dan, ki je bil 32.IV.1S56 na pristavi. Pripravile so ga vse slov. organizacije in društva. Je povsem uspel. Lepa je bila udeležba tu¬ di na spominski proslavi žrtev kom. re¬ volucije. V poročdu so omenjena tudi prizadevanja društvenega odbora za u- reditev položaja tistih slov. beg., ki so prišli v Argentino brez vselitvenega do¬ voljenja. Izgleda. da bo ta zadeva kma¬ lu rešeno, vendar ne s splošno amnesti¬ jo, ampak individualno. Odnosi z drugi¬ mi slcv. organizacijami in društvi so bi¬ li dob"i. Odbor v poročilu pohvalno o- menja društva in ustanove, ki so podpi¬ rale tregove de’o. Tako Slov. pevski zbor Gallus, krajevni pevski zbori v Lanusu, Ramos Me jia in San Martinu, krajevna odbora v Lanusu in Ramos Mej ; a, ured¬ ništva 1‘stcv Svobodna Slovenija, Ozna¬ nilo in Duhovno življenje ter slov. duš¬ no pastirstvo. Z ostalimi protikom, na¬ rodnostnimi skupinami je DS vzdrževa¬ lo prijateljska stike. Društveno gospodarstvo je v minuli delovni dobi izkazovalo stroškov 72.420.34 pesov ter prav toliko dohod¬ kov. Posmrtninski sklad 'e imel dohod¬ kov 31.364 pesov in 50 ctv. Izplačal je 13 posmrtnin po $ 2.100, t. j. skupaj 27.3000 nesov. Društvena kuhinja je 'mola dohodkov 48.2,23.50 pesov in prav toliko izdatkov. S preselitvijo v Sloven¬ sko hšo je DS kuhinjo odstopilo upravi Slovenske hiše, ker same najemnine ne I predstavljajo zadostnega vira dohodkov, j DS je upravi Slovenske hiše tudi pro- | dalo ves kuhinjski inventar za. 3.000 pe- ! sov, ki 5 ih je pa podarilo Slovenski hi- I ši. S tem se je prispevek DS za Slo¬ vensko h : šo zvišal na 10.000 pesov. V poročilu odbora je tudi omenjeno, da je društveni odbor prodal 4 društve¬ ne parcele v Lanusu za 36.000 pesov. To so glavni podatki iz tajniškega in blagajniškega poročila, ki ga je podal g. France Pernišek. Organizacijski referent g. Avgust Horvat je v poročilu omenjal napore za poživitev dela med slov. emigrantsko skupnostjo ter priprave za ustanovitev krajevnega odbora DS v San Martinu. G. Ignacij Grohar je o,men'el gospodar¬ sko 'stanje društva kot društveni go¬ spodar, g. Adolf Škerjanc je pa poro¬ čal o delu kulturnega referata. Nava¬ jal je prireditve ter omenjal, da ima društvena knjižnica na razpolago 1415 knjig, t. j. 1232 slovenskih, 10 srbskih in hrvatskih, 79 španskih, 83 nemških, 22 angleških, 4 frarteoske in 5 italijan¬ skih. Obširno je bilo poročilo o de'u mla¬ dinskega odseka. Namesto zadržanega g. Martina Mizerita ga je podal g. Alek¬ sander Majhen. Nava'al je napore slov- učiteljev in učiteljic pri vzgoji sloven¬ ske nPadine v slovenskih tečajih, katere obiskuje 305 slov. otrok. Z vzdrževanjem teh tečajev je DS v pretekli delovni do¬ bi imelo $ 6.897.60 izdatkov. O delova¬ nju odseka za socialno skrbstvo je po¬ dal poročilo g. Albin Magister, st. O- menjal je, da je z že obstoječimi do¬ brodelnimi ustanovami navezal stike ter skupno z njimi izdelal seznam vseh po¬ trebnih družin in. posameznikov v slov- emigrantski skupnosti. Navajal je tudi stanje bolnikov ter povedal, da se je v minuli delovni dobi zdravilo v bolnicah v Bs. Airesu 49 Slovencev. Imeli so raz¬ lične bolezni. Nakateri se zdravijo že več let. Tako trije jetični bolniki in 7 umobolnih. Podporni sklad je imel v tem času 12.414.31 pesov dohodkov. Poleg obleke, perila in obutve je med potrebne razdelil denarnih podpor v vi¬ šini 10.813 pesov. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Lojze Erjavec. O delu društvenega odbora se ie nato vrši’a daljša razprava, v katero 'e posegalo več društvenih čla¬ nov in članic. Zahtevali so razna poja¬ snila, stavljali predloge za poživitev društvenega dela ter za povečanje dru¬ štvenih dohodkov in pridobivanje novih č’anov. Po razrešn ci dosed. odboru je bil znova izvoljen za predsednika DS g. inž. Albin Mozetič, v odbor pa naslednji gg:, dr. Milan Bano, Emil Cof, Boleslav Cvetko, Nande Češarek, Viktor Češno- var, Ignacij G rohar, Avgust Horvat, Ivan Korošec, Martin Kovačič, Janez Kralj, A'bin Magister, Valentin Markež, Martin Mizerit, Alfonz Pipan, dr. Julij Sa elli, Rudolf Smersu, Miloš Stare, Adolf Škerjanec, Ivan Vadnjal, Milan Za-'c in Rudolf žitnik. Za nadzorni od¬ bor so bili določeni: dr. Leopold Eiletz, Lojze Erjavec in dr. Celestin Jelenc. Za predsednika razsodišča je bil izvo¬ ljen g. dr. Franc Logar. G. inž. Albin Mozetič se je zahvalil za izkazano zaupanje. Prebral je obširen delovni načrt novega odbora za poživi¬ tev organizacijskega življenja, za dvig gospodarskega stanja društva ter za po¬ globitev kulturnega ter vzgojnega dela med društvenimi člani in slov. skupnost¬ jo sploh. Med predlogi je bil med drugim spre¬ jet sklep o zvišanju članarine na 8 pe¬ sov mesečno. Prav tako sklep, da eda¬ mce, ki so zaposlene plačujejo enako članarino kot moški. Pri morebitnem kooptiran'u novih odbornikov, po mož¬ nosti pritegniti v odbor članice. Spre- Prvo oMnaJilo slovenskih otrok v Argentini Slovenska mladina je imela v nedeljo 9. decembra svoj praznik. Bilo je prvo sv. obhajilo.’ In to slovenskih otrok, ki so bili po II. svetovni vojni že rojeni v Argentini. Slovesnost je dobila še pose¬ ben poudarek v dejstvu, da je tej slo¬ venski mladini podelil prvo sv. obhaji¬ lo sam škof dr. Gregorij Rožman, ki se mudi na obisku v Argentini. Slovenski otroci prvoobhajanci iz vseh slovenskih naselij na področju Velikega tudi starši otrok ter drugi rojaki, tako, da so tega dne v tej kapeli podelili 550 sv. obhajil. Med sv. mašo je izredno lepo prepe¬ val otroški pevski zbor iz Lanusa pod vodstvom gdč. Zdenke Virantove. Med sv. mašo in prvim sv. obhajilom so skr¬ beli za red učitelji in učiteljice sloven¬ skih tečajev. Po sv. maši je bil za prvoobhaJance pripravljen zajutrek na samostanskem , v r ^ f ‘ 8 • «, •*» ■' - * f * 9 « ■ - g' -'' ■ -* Škof dr. Gregorij Rožman s slovenskimi prvoobhajanci v Argentini Buenos Airesa so se zbrali pred napo¬ vedano uro v ralnoškem župnišču. 133 prvoobhajancev — 70 dečkov in 63 de¬ klic — se je uvrstilo v sprevod, ki se je podal v bližnjo kapelo sester domini- kank. Na čelu sprevoda je stopal škof dr. Gregorj Rožman v spremstvu novo- mašnika g. Marka Mavriča, subdialcona g. Alojzija Skvarče in kateheta g. Stan¬ ka Škerbeta. Ob osmi uri je pristopil k oltarju pre- vzvišeni. Po evangeliju je imei na prvo- obhajance in starše lep govor o Jezusu prijatelju otrok, škof dr. Rožman je med mašo prvoobhajance tudi sam ob¬ hajal. K mizi Gospodovi so pa pristopili dvorišču. -Pripravila so ga požrtvovalna slovenska dekleta, članice Slovenske dekliške organizacije pod vodstvom gdč. Angelce Klanškove, za veselo in dobro razpoloženje so pa poskrbeli mladi la- nnški pevci, ki so- vzbujali splošno po¬ zornost ter so jih rojaki pa tudi doma¬ čini za res lepo petje nagradili z živah¬ nim ploskanjem. Pa zajtrku so se slo.enski prvoobha¬ janci zbrali pred ramoško farno cerkvi¬ jo ter so se skupno s škofom dr. Rož¬ manom slikali. Vsi prvobha anci so na- ! to dobili v spomin na svoje prvo sv. ob¬ hajilo lepe slike z lastnoročnim škofo¬ vim podpisom. strup m mn a: V zvezi s spominsko svečanostjo v po¬ letju v New Torku je objavil tukajšnji Paveličev ustaški list “Hrvatska” napad na Slovence. Podobno stvar je objavil “Klic Triglava” v Londonu. S posebno naslado je napad na dr. Kreka in dr. Basaja ponatisnila “Slovenska pot” v Buenos Airesu. V štev. 3. na strani 42. navaja: “Slo¬ venska zastava, dr. Krek in dr. Basaj. “Klic Triglava” od 15. 9. t. 1. poroča, da se je lansko leto vršil v Carnegie Hallu, New York, svečani koncert v spomin premininulim žrtvam komuniz¬ ma. Tega koncerta so se udeležili za¬ stopniki vseh narodov, ki žive pod ko¬ munistično oblastjo, tedaj tudi Sloven¬ cev in Hrvatov. Zastopniki Slovencev in Hrvatov, tako pravi poročilo, so se pred¬ hodno dogovorili, da se te proslave ude¬ leže s svojimi zastavami. Hrvatje so res prišli na to svečanost s hrvaško zasta¬ vo pod vodstvom poslanca dr. Pernarja, dočim so, na veliko presenečenje Hrva¬ tov, prišli Slovenci pod vodstvom dr. Kreka z jugoslovansko zastavo. Zanimi- jet je bil tudi sklep o slovesni proslavi 10 letnice ustanovitve DS, o ustanovit¬ vi društvenega sosveta ter predlog naj društvo pošlje pozdrave vsem slov. or¬ ganizacijam in ustanovam. G. Inž. A. Mozetič je članom poročal še c stanju slovenske pristave v Moro- "u. Dejal je, da je v teku akcija, da se n”'stava prenese na Gospodarski odsek SFZ in SDO. K besedi se je končno priglasil g. di¬ rektor Anton Orehar. Zborovalce je po¬ zdravil v imenu lastništva Slovenske hi¬ še. Izražal je željo, nai bi prijateljstvo družilo vse, naj bi bila med vsemi lju¬ bezen. Kajti lepo pravi naš pregovor: Kier ljubezen — tam Bog. Vesel je dej¬ stva, da se občni zbor DS vrši že v pro¬ storih Slovenske hiše. Za njeno dovrši- tev bo treba še veliko žrtev in veliko dela. Toda sloga in medsebojno razume¬ vanje lahko premagata tudi največje te¬ žave. Po njegovih pozdravnih besedah je g. inž. Mozetič zaključil občni zbor. Novi odbor DS se je na prvi seji kon¬ stituiral takole: Predsednik ing. Albin Mozetič, I. podpredsednik g. dr. Julij Savelii, II. podpredsednik g. Rudolf Žitnik, tajnik g. Rudolf Smersu, blagaj¬ nik g. Slavko Češnovar, gospodar g. Na¬ ce Grohar, organizacijski referent g. Nande Češarek, kulturni referent g. A- dolf Škerjanec, mladinski referent g. Martin Mizerit in socialni referent g. Albin Magister st. vo bi bilo izvedeti, kakšni razlogi so vo¬ dili dr. Kreka in dr. Basaja, ki je nosil jugoslovansko zastavo, da sta proti do¬ govoru prišla s to zastavo. Ali sta se morda sramovala zastave svojega last¬ nega naroda? Vsekakor bi bilo na me¬ stu, da pojasnita slovenski emigracijski javnosti, zakaj sta zatajila pred medna¬ rodno publiko simbol naroda, katerega sta zastopala na tej svečanosti.” Pa to še ni zadosti. “Slovenska pot” v isti številki doda še tale komentar na str. 47, ko pravi: “Kdo je n. pr. v Se¬ verni Ameriki ob priliki žalnega praz¬ novanja obletnice za padle protikomu¬ nistične bojevnike potisnil v kot dr. Kreka in dr. Basaja — z jugoslovansko zastavo v rokah ? Potisnila sta se v kot sama! In z njima je bila znova potis¬ njena v kot naša uboga Pepelka —- na¬ rodna čast in naš omalovaževani pasto¬ rek — narodni ponos. Po vseh bridkih iskustvih, razočaranjih ter udarcih do¬ ma in v tujini še kar zaman zamolklo odmeva iz groba pesnikov svarilni klic: “Kdor ponižuje se sam, podlaga je tuj¬ čevi peti”. Od osrednjega tajništva SLS iz New Yorka smo v tej zvezi dobili pojasnilo z dne 5. XII. 1956, ki pravi z ozirom na trditev “Hrvatske”, da je dr. Basaj nosil jugoslovansko zastavo med dru¬ gim: “Prireditelji omenjene spominske sve¬ čanosti so povabili na koncert in slede¬ čo mu svečanost v Carnegie Hall v New Yorku tudi Slovence, Hrvate in Srbe. Srbi so po predhodnih razgovorih ude¬ ležbo odklonili iz razlogov, ki jih tu ni umestno navajati. Hrvati so se odločili za udeležbo in so vztrajali pri svojem stališču, da izključijo vsak znak, da nji¬ hov narod živi v Jugoslaviji. Slovenci smo sklenili, da se prireditve udeleži¬ mo. Kupili smo svojo ložo, ki so jo za¬ sedli Slovenci v slovenskih narodnih no¬ šah, dr. Basaja pa naprosili, da kot naš predstavnik položi venec in počasti pa¬ dle žrtve z nagovorom v slovenskem je¬ ziku. Jugoslovanske zastave na proslavi sploh ni bilo.” Gospodje okrog “Slovenske poti” do¬ bro poznajo dr. Kreka in dr. Basaja in vedo za Osrednje tajništvo SLS. Name¬ sto, da bi bili vprašali za pojasnilo, so verjeli ustaški “Hrvatski” in “Klicu Tri¬ glava”. Pa še sami so prilili žolča in strupa. Ali naj bo to slovenska pot? Stran 6. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XII. 1956 SLOVENSKI NOVI MAŠI V ARGENTINI Zmaga in koristi svetovnega komuniz¬ ma so skupni cilji vsem komunistom ra svetu, pa naj se imenujejo po Titu, Hruščevu, Stalinu ali Leninu. To so zopet pokazali zadnji dogodki na Ma¬ džarskem. Brutalni nastopi sovjetske vojske proti madžarskemu narodu, ki je v borbi za svobodo in neodvisnost segel po skrajnem sredstvu — uporu in vodi še naprej junaški boj proti nadmočne- mu komunističnemu nasilniku in zatiral¬ cu, so našli opravičilo pri vseh komu¬ nističnih diktatorjih v sosednjih ma¬ džarskih državah. Tudi pri Titu, ki je bil v začetku molčeč, ko je pa sprego¬ voril, je takoj pokazal svojo pravo bar¬ vo, in zatrjeval, da bo krvavi nastop sovjetske vojske v zgodovini velik dogo¬ dek, če bo služil utrditvi socializma, t. j. komunizma v tem delu sveta. Ko je pa madžarsko ljudsvo v sedanjem revo¬ lucionarnem nastopu jasno pokazalo, da odklanja sleherni komunizem, pa naj se skriva za ta ali oni plašč, so v titovini začeli madžarske nacionaliste proglaša¬ ti za reakcionarje, bandite, fašiste. Tako Titovo časopisje, kakor tudi radij¬ ske postaje so bile ves čas na strani ma¬ džarske kom. vlade, najprej Nagyjeve, za njim na Kadarjeve. Pozivale so ma¬ džarsko ljudstvo naj se oklene vlade in naj jo podpre v njenih prizadevanjih,' da se čimprej konča bratomorni boj. Vsa poročila so bila prokrojena za ko¬ munistično vlado in proti madžarskemu ljudstvu. Ljudje doma so zato, prav ta¬ ko, kakor med vojno stalno poslušali inozemske radijske postaje v zahodno¬ evropskih državah, tako tržaško, švi¬ carsko postajo Beromuenster, radijsko postajo v Parizu ter londonski B.B.C. Tako so bili točno poučeni o vseh do¬ godkih, ki so se odigravali na Madžar¬ skem ter o zadržanju zahodnega demo¬ kratskega sveta do komunističnih napa¬ dalcev. Komunistične nasilnike doma so pa dogodki na Madžarskem zelo prese¬ netili. Nehote so se zavedli sličnosti ko¬ munističnih diktatur v obeh državah. U- videli so, da noben režim ni tako trden, da se ne bi prej ali slej zrušil, zlasti pa še režim, ki se vzdržuje samo z na¬ siljem in med narodom nima nobene za¬ slombe. Zato so namah začeli postajati prijaznejši z ljudmi, ki so znani zara¬ di svojega odklonilnega stališča, do sed. kom. režima. Vplivnejše komuniste so zaradi strahu, da jih ne bi kdo napadel, močneje zastražili. Bilo je pa tudi pre¬ cej takih, ki se niso upali več spati do¬ ma, ampak so odšli na počitek kam dru¬ gam. Na glavni skupščini Slovenske aka¬ demije znanosti in umetnosti je bil zno¬ va izvoljen za predsednika Josip Vid¬ mar, za podpredsednika dr. Božo Lavrič in za glavnega tajnika dr. Milko Kos. Izvoljeni so bili tudi trije novi člani. Redna člana Slov. akademije znanosti in umetnosti sta postala univ. prof. dr. Viktor Korošec in dr. Maks šnuderl, do¬ pisni član pa znani publicist in literar¬ ni zgodovinar dr. Janko Lavrin, ki živi stalno v Angliji. Umrli so. V Ljubljani: Olga Kumar, roj. Arhar, Leopoldina Pezdirec, usmi¬ ljenka, Marija Hribar, roj. Goričan, Stanko Brus, Ivan Kavšek, Štefi Schu¬ bert, šol, upr. v p., Ana Čepon, roj. žibert, Franc Polak, žel. uradnik v p. Elizabeta Cesar, roj. Zupančič, Terezi¬ ja Štirn, roj. Štritof, Antonija Cesar, Mira Tarman, dipl. chem., Marija Koc¬ jan, Franc Dular, Milutin Kopatič, Fe¬ liks Čepelnik, mizar, Franc Vehar, klju¬ čavničar, Danilo Dekleva, Anton Zadel, tesar, Rudolf Sodnik, prof. v p., Josipi- na Teply, roj. Jerala, pošt, uradnica v p. in Milka Drofenik v Kočevju, ing. Franjo Malovrh, glavni inženir rudnika v Zagorju, Franc Črv, skladiščnik v Ra¬ dovljici, p. Ciril Lekšan, župnik, vikar in prošt OT v Metliki, Jože Ravnik, upok. na Planini pod Golico, Marija Potočnik, roj. Peternelj na Viču, Florjan Žerak, skladiščnik v Ptuju, Jakob Vodopivec, upok. v Domžalah, Marija Obid, roj. Go¬ lja v Ovsišah pri Podnartu, Anton Za- hodnik, rudniški uslužb. v p. v Zagor¬ ju, Maks Fabiani, arhitekt v Gorici, Va¬ lentin Kocbek v Gornji Radgoni, Ivana Erbežnik, roj. Anžič v Bizoviku, Hele¬ na Kerč v Budanjah, Rudolf Vouk v Hrastniku, Danica Kranjc v Pilštajnu in Franc Križnar v Stražišču. V nedeljo 2. dec. je škof g. dr. Gre¬ gorij Rožman posvetil v semeniški ka¬ peli v Adrogue-ju let. slov. novomašni- ka gg. Marka Mavriča in Jožeta Ranta. Škofu g. dr. Rožmanu, ki je isti dan podelil subdiakonat bogoslovcema gg. Frančku Prijatlju in Alojziju Škvarči, sta asistirala g. rektor dr. Franc Gni¬ dovec in spiritual g. dr. Filip Žakelj. Novi maši sta bili na praznik 8. dec,, jn v nedeljo 9. decembra. Na Marijin praznik jo je imel v žup¬ ni cerkvi v San Justo g. Marko Mavrič Novomašnika so povabljeni gostje spremili v cerkev v sprevodu, v kate¬ rem je bil tudi škof g. dr. Gregorij Rožman. Novomašniku je izročila križ Dimnikova Tilka, šopek cvetja pa njen bratec Pavle. Pevci Gallusa so zapeli novomašniku v pozdrav pesem Novi mašnik bodi pozdravljen. Med sv. mašo, pri kateri sta novoma¬ šniku asistirala novomašnik Jože Rant kot diakon in novomašnikov sošolec sa¬ lezijanec g. Martin Štuhec kot subdia- kon, je imel pridigo semeniški spiritual g. dr. Filip Žakelj o Mariji, ki je prived¬ la novomašnika k oltarju. Po maši je bilo za povabljene goste novomašno kosilo v župnijski dvorani. Prvi je govoril g. spiritual dr. Filip Ža¬ kelj. Naglašal je novomašnikovo vztraj- Prevzvišenemu ter spiritualu g. dr. F. Žaklju, s svojega dijaškega ž.vljenja pa ravnatelju g. Marku Bajuku in prof. Lo¬ garju. S petimi litanijami je bila ob šestih novomašna slovesnost zaključena g. Jože Rant je opravil novo sv. mašo v baziliki sv. Jožefa na Trgu Flores v Buenos Airesu v nedeljo dne 9. decembra. Pri tej novi maši je po evangeliju povzel najprej be¬ sedo tamošnji župnik msgr. dr. David Auletta, ki je v kratkem, pa lepem na¬ govoru prikazal pomen novomašnika — duhovnika ne samo za njegovo najožjo družino odn. skupnost,^ kateri pripada, temveč za sleherno faro. Pozval je svo¬ je vernike, da bi današnja nova maša vzbudila nove duhovniške poklice, slo¬ venski “colectividad” pa je čestital k novemu duhovniku. Za njim je govoril Prevzvišeni dr. Rožman, ki .je najprej omenil, da bi se v drugačnih razmerah današnja nova maša morala vršiti v starodavni cerkvi sv. Kancijana v Kra¬ nju, odkoder izhaja novomašnik, da pa 'e po božji volji tako naneslo, da mo¬ ramo novo mašo pač slaviti na tujem. Zatem je Prevzvišeni v izklesanih bese¬ dah prikazal pomen daritve pri sv. ma¬ ši in še posebej poudaril, da duhovnik ob sleherni sv. maši moli za vse verne . in neverne ljudi, raztresene po vsem Vsak t©«SeBi ena GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE... Glej, zvezdice božje migljajo lepo,, odprto široko je sveto nebo; duhovi nebeški se z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite. Obljuba predavna postala je res, Zveličar je rojen ljudem iz nebes; pri ubogih pastircih na slamci lezi, si revščino izvoli, ponižnost uči. O srečne dušice, ki njega dobe, z nebeško tolažbo jim polni srce; le k Njemu hitimo, saj rad nas ima, zaupno odkrijmo Mu rane srca. Ljubezni cvetlice bo v srca sadil, krivico zatiral, pravico učil. Karkoli je zvezdic in lučic neba, vse v hvalo in slavo naj Njemu miglja. nost za dosego svojega cilja. Direktor | svetu. S to pridigo je Prevzvišeni zaži- g. Anton Orehar je omenjal novomašni- : vel pred vsemi številnimi slovenskimi kovo delo, ki ga je opravljal v zapušče- ] verniki, zbranimi okrog glavnega olta- nem naselju Barrio San Jose med slo- j j a , v vsej jakosti kot svečenik in uče- vensko mladino. Škof g, dr. Gregorij Rožman je v svojem govoru omenjal, ka¬ ko je novomašnika spoznal pri graditvi Baragovega semenišča za Bežigradom, nato je pa govoril o delu in nalogah du¬ hovnika. Dekan teol. fak. g. dr. Ing. Lenček je omenjal novomašnikov trud in vztrajnost pri študiju, g. dr. Ivan Ahčin novomašnikovo vestnost in než¬ nost pri njegovem delu kot semeniški bolničar, g. Pavle Masič je novomašni¬ ku čestital v imenu Bežigrajčanov, g. dr. Leopold Eiletz v imenu slov. skupnosti, g. prof. Vinko Logar kot tnjegov več¬ letni razrednik na gimnaziji, v ime¬ nu novomašnikovih sošolcev je pa go¬ voril g. Jože Poznič. Novomašnik g. M. Mavrič se je nato zahvalil vsem, ki so mu poleg staršev po¬ magali, da je dosegel svoj cilj. Zlasti nik. Pri novi maši je ves čas prepeval Gallus, katerega je vodil dr. Savelli, na orglah pa spremljal pianist prof. Jože Osana. Zbor je izvajal Perossijevo la¬ tinsko mašo, ob začetku pa je zapel No¬ vomašnik bod pozdravi'en ter Pridi Sv. Duh. Ob koncu sv. maše so vsi sloven¬ ski verniki z zborbm vred zapeli zahval¬ no pesem. Na novomašnem kosilu, ki ga je dru¬ žina novomašnikova priredila na svojem domu Granaderos 61. je najprej spre¬ govoril Prevzvišeni g. dr. Gregor Rož¬ man za njim direktor č. g. Anton Ore¬ har, nato pa č. g. prof. dr. Nace Lenček v imenu semenišča. Govoril sta še pi¬ satelj Ivan Korošec v imenu sošolcev ter Stane Bitenc v imenu kranjskih ro¬ jakov. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Občni zbor SKAS-A Občni zbor Slov. kat. akad. starešin¬ stva je bil v soboto dne 15. decembra v Slovenski hiši, Ramon Falcon 4158. Predsednik g. ravnatelj Ivan Prijatelj je po pozdravu vseh navzočih prebral pozdravni pismi prevz. škofu g. dr. Gre¬ goriju Rožmanu in predsedniku NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku. Po poroči¬ lih odbornikov o delu v pretekli poslov¬ ni dobi, je bilo podanih med obširno de¬ bato več predlogov in misli za nadalnje delo. V imenu nadzornega odbora je g. dr. franc Logar prebral razrešnico s pohvalo vsem članom odbora. Pri volitvah je bil izvoljen za pred¬ sednika g. ravnatelj Ivan Prijatelj, za člane odbora pa gg. dr. Leopold Eiletz, dr. Franc Bajlec, dr. Alojzij Voršič, Ru¬ da Jurčec, Lovre Jan in Božo Fink. Za člane nadzorstva so bili izvoljeni: gg. dr. Franc Logar, Lado Lenček, C. M. in Marijan Marolt, za predsednika razso¬ dišča pa g. Rudolf Smersu. Občni zbor SKAS-A je odobril tudi več predlogov socialnega značaja. Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Buenos Airesu se je vršil v soboto, dne 15. decembra t. 1. v prosto¬ rih na Alvarado 350 (Ramos Mejia). Predsednik g. Robert Petriček je po¬ dal pregled delovanja društva in je na¬ štel lepe uspehe članov SPD v pretek¬ li sezoni. Naglasil je zlasti razveselji¬ vo dejstvo, da je v društvo pristopilo mnogo mladine. Prav mladina je tista, ki omogoča Slovenskemu planinskemu društvu, da tudi v emigraciji nadaljuje poslanstvo, ki si ga je začrtala v domo¬ vini. — Iz poročila tajnika g. Dorijana Kellerja je razvidno, da ima društvo 180 članov ,kar je prav lepa številka. Vrši¬ lec blagajniških poslov g. Miha Smer¬ su je podal blagajniško poročilo, ki ka¬ že lepo imovinsko stanje društva. SPD ima v Bariločah dvoje zamljišč in že sko¬ raj popolnoma opremljen “Stan”, ki ga ljubitelji planin prav radi obiskujejo ob času svojih počitnic. — Letos ni bilo volitev, ker je poslovna doba dveletna. Edino med poslovnim letom kcoptira- ni vršilec blagajniških poslov g. Miha Smersu je bil izvoljen za blagajnika SPD. — Član nadzornega odbora g. Krištof France je poročal, da je pregle¬ dal poslovanje odbora in je našel vse v vzornem redu. — Po kratki debati, ki se je razvila pri slučajnostih, je g. Pe¬ triček zaključil lepo uspeli občni zbor. Po občnem zboru se je okrog devete ure začelo filmsko in skioptično preda¬ vanje, ki ga je počastil s svojim obi¬ skom prevzv. škof g. dr. Gregorij Rož¬ man. Ob prihodu ga je pozdravil pred¬ sednik SPD g. R. Petriček, za njim pa tudi predavatelja industrialca g. Igorja Domiclja, ki je letos obiskal Slovenijo in Jugoslavijo. Na večeru so najprej predvajali kra¬ tek film o vzponih naših bariloških gor¬ nikov in sicer o prenosu križa na Cerro Capilla in o blagoslovitvi tega križa na vrhu. Sledile so krasne skioptične slike iz Ljubljane in drugih krajev v Slove¬ niji in Dalmaciji. Posnel in tudi tolma¬ čil jih je g. Domicelj. Za zaključek je g. Igor Domicelj predvajal barvni film s svoje poti iz Bs. Airesa do Trsta, dalje po Sloveniji, Dalmaciji in Bosni. Predavatelja g. Domiclja so vsi na¬ vzoči za njegove lepe posnetke nagra¬ dili z navdušenim odobravanjem. Slovenske božične pesmi pred jaslicami na Trgu San Martin Prestolniška občinska uprava bo tudi letos postavila umetniško izdelane veli¬ ke jaslice. Lani so jih postavili na širo¬ ki Avenidi pred Ministrstvom javnih del, letos pa bodo na velikem trgu San Martin blizu pristanišča. Ob teh jasli¬ cah organizira občina koncerte in druge primerne prireditve. Letos bo v okviru teh prireditev sodeloval tudi Slovenski zbor “Gallus”, ki bo izvajal ob sprem¬ ljavi orgelj (prof. Jože Osana) stare slovenske božične pesmi. Koncerta z “Gallusovim” sodelovanjem bosta dva. Prvi bo v soboto 22 t. m., drugi pa te¬ den dni pozneje 29. t. m., obakrat ob 21. uri. Poleg “Gallusa”, ki bo izvajal sedem božičnih pesmi, bodo nastopili še drugi zbori, orkester, solisti itd. Mednarodna tekma v odbojki med češkim šport, klubom “Orel” in SFZ ter SDO-Moron V nedeljo 25. nov. t. 1. je bila lepa športna prireditev čeških Orlov in Orlic ter članov SFZ in članic SDO iz Moro- na. Športno srečanje v odbojki je bilo ra športnem prostoru češkega Orla v Villa Lugano v Bs. Airesu. Naša dekle¬ ta so to pot prvič nastopile v mednarod¬ ni športni tekmi. Slov. odbojkašinje so se z gdč. Olgo Prijatljevo kot načelnico ekipe predsta¬ vile takole: Marjeta Smersu, Nada Škvarča, Tinca Glavan, Breda Černič) Marinka Vodnik, Metka Havelka ter Na¬ da Černič. Češke Orlice so premagale z rezultatom 2:0 (15:14, 15:9). Kot je bil začetek za Slovence ča¬ sten, se je drugi del srečanja obrnil v prid češkim Orlom. Slovenski fantje to krat niso dali igre kot bi jo lahko. Po dobro dobljenem prvem setu (zmagala ie SFZ z rezultatom 15:8), so v revanž- ni tekmi popustili in igro končno izgu¬ bili z rezultatom 12:15. Tudi tretji set so dobili češki Orli z rezultatom 12:15. Slovensko moštvo je s svoj : m kapitanom Janezom Knapom nastopilo v naslednji postavi: Jože Malovrh, Jurij Smersu, Jože Turk, Jože Musar, Albin Magister, Jože Prijatelj in Marijan Škvarča. Po tekmi so češki Orli in Orlice pogo¬ stili svoje slovenske goste. V govoru sta predstavnika Orlov, kakor članov SFZ izražala željo, naj bi se s podobni¬ mi srečanji vednobolj utrjevala vez med bratskimi slov. narodi. Slovenski fantje in dekleta so češke Orle in Orli¬ ce povabili naj čimprej . pridejo k njim na obisk na pristavo v Moron. Miklavževanje SFZ in SDO na Bilo je v nedeljo 16. t. m. in je pri¬ vabilo na pristavo veliko prijateljev slov. mladine. Let. miklavževanje je bilo zdru¬ ženo z odločilno tekmo v odbojki med A moštvom SFZ in moštvom Slovenskega doma v San Justo za pokal, ki ga je po¬ daril ta dom. Pred to tekmo so se v od¬ bojki pomerili dijaki iz apostolske ( šole v Adrogueju in B moštvo SFZ v Moro- nu, ki je igro dobilo z rezultatom 2:1. Igro sta sodila gg. Jože Rus in Stanko Jerebič. V glavni tekmi za pokal Slov. doma v San Justo so nastopili v moštvu SFZ: Janez Knap, Jože Havelka, Albin Magister, Jože Malovrh, Jože Musar, Jo¬ že Prijatelj in Jure Smersu. V sestavi moštva Slov. doma so pa bili: Bogdan Kosančič, Jože Rus, Janez Krištof, Ben Po športnem programu se je razvil lepo pripravljen Miklavžev večer z ljub¬ ko otroško igrico, ki jo je postavil na oder g. Tine Kovačič. Sledilo je obdaro¬ vanje velikih in malih. Obdarovancev je bilo veliko in se je sv. Miklavž od sloven¬ ske družbe, zbrane na pristavi v Moro- nu, poslovil šele ob pol dvanajstih zve¬ čer z obljubo, da bo prihodnje leto zo¬ pet prišel. Jubilej zveste služabnice Slovenska usmiljenka s. Flora, ki de¬ luje v bolnišnici Alvear, je v nedeljo, 25. novembra, slavila 50 letnico svojega ka¬ ritativnega poklica. Doma je iz polzele v Savinjski dolini in je bila preoblečena v usmiljenko v Gradcu. Pred 29 leti je že prišla v Argentino in la;.šala bolni¬ kom bolečine najprej na Kliniki, zdaj pa v municipalni bolnišnici Alvear, kjer je bila skupaj s slovensko s. Odilo v po¬ moč tudi že marsikateremu novonase- ljenemu Slovencu. Njen jubilej se je razvil v pravo pri¬ srčno slavje: pri slavnostni maši ji je pel moški del cerkvenega zbora iz Ra¬ mos Mejia, ki ga je vodil pevovodja g. Čamernik, prihitel pa je tudi mešani zbcr iz San Martina ter dodal nato ne¬ kaj lepih Marijinih pesmi. Med mašo je sodeloval z violino tudi g. Šonc, kar je dalo še posebno prijeten poudarek. Po maši sta ji čestitali in podarili lepe šop- pristavi ' ke Sdč. Sončeva in Pavlovčičeva. Nato pa sta v sestrski hiši oba zbora dodala še vrsto lepih slovensk h pesmi, ki so ganile ne le jubilantko, ampak tudi ar¬ gentinske sestre. S. Flori iskreno česti¬ tamo in ji želimo, da bi svoj biserni ju¬ bilej mogla v polni moči in zdravju ob¬ hajati v svobodni Sloveniji! OSEBNE NOVICE Poroki. V cerkvi Nuestra Senora d« las Victorias v Buenos Airesu sta sto¬ pila pred oltar dne 11. decembra 1956 ob enajstih dopoldne g. dr. Franc Mi¬ helič in gdč. Elisa C. Carmelo. Dne 16. avgusta 1956 sta se pa poročila v cer¬ kvi sv. Lucije tudi v Buenos Airesu g. Aleš Peter Kralj in gdč. Marija Eliza¬ beta Lučič. Mladima paroma ob vstopu j v novo življenje želimo vso srečo in o- Buenos Airesu, se je preselil v Sloven¬ sko hišo, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Tam skrbi za kapelo ter je roja¬ kom na razpolago za spoved. Na Escuela Superior de Economia — Instituto Catolico de Cultura j» diplo¬ miral g. Marko Martelanc, sin dr. Iva¬ na Martelanca, ravnatelja Vzajemne za¬ varovalnice v Ljubljani, ki so ga ko¬ munisti skupno z njegovo ženo ugrabi¬ li v Trstu leta 1945 in odpeljali v domo¬ vino. Diplomantu g. Marku Martelan¬ cu naše tople čestitke. V bolnišnici Alvarez v Bs. Airesu se že nekaj časa mudi na zdravljenju duh. svetnik in prodekan č. g. Janez Klemen¬ čič. Želimo mu skorajšnjo popolno ozdravitev. t Jože Adamič. Iz Domžal je prišla, žalostna novica, da je umrl tamošnji u- gledni trgovec in pos. g. Jože Adamič. Pokopali so ga dne 11. novembra t. L Za rajnim žaluje med nami njegova hčerka ga. Lojzka, poročena Kavka, z družino, v domovini pa hčeri Cilka in Vera. Vsem izrekamo globoko sožalje. t Antonija Puntar, roj. Milharčič. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 16. nov. t. 1. umrla na Rakeku je prestrašeno strmela v darilo in slu¬ ga Antonija Puntar, roj. Milharčič. Ple¬ menito slovensko mater so pokopali dne 19. nov. 1956 na pokopališču na Rakeku. Za rajno žaluje med nami njen edini sin g. Anton Puntar s svojo družino, z že¬ no g. Stanislavo, roj. Drenik ter otroci Antonom, Janezom in Majdico. Vsem iz¬ rekamo iskreno sožalje. V Buenos Airesu je v petek 2. novem¬ bra 1956 umrl slovenski staronaseljenec g. Rudolf Lenkič. Pokojni je bil goriški rojak, doma iz Breginja. Pokopal ga je v soboto 3. novembra na pokopališču Chacarita č. g. Štefan Tonkli. Družinska sreča. G. Alojzij Munda in gospa Angela, roj. Dolenc v San Justo sta 1. novembra 1956 dobila sinčka, ki je bil krščen na ime Alojzij Janez. V družini g. Cirila Aleša in gospe Angele, roj. Borštnar v Munro so 30. oktobra 1956 dobili sinčka, ki je bil krščen na ime Andrej. Srečnim staršem iskreno čestitamo. Poroka. V soboto 10. novembra 1956 sta se v kapeli na Ruta 8 v San Mar¬ tinu poročila g. Ivan Cankar in gospo¬ dična Marija Židan. Poročil ju je č. g. dr. Lojze Kukoviča. Mlademu paru želi¬ mo vso srečo in božji blagoslov. SAN MARTIN Slovenski pevski zbor v San Martinu je doživel v nedeljo 25. novembra nov, lep uspeh. Pel je namreč pri novi maši tuk. domačina č. g. Monzona, ki je velik prijatelj slov. pevskega zbora in Slo¬ vencev sploh in je izrecno želel, da mu pri novi maši pojejo Slovenci. Nova maša je bila popoldne ob sed¬ mi uri v farni cerkvi, ki je bila napol¬ njena do zadnjega kotička. Slovenski pevci so novomašniku zapeli ob vhodu v cerkev znano Riharjevo “Novomašnik bod pozdravljen” v kasteljanskem pre¬ vodu. Pri sv. maši pa so peli Vodopiv¬ čevo latinsko mašo, vmes pa tudi nekaj lepih slovenskih cerkvenih pesmi. Po novi maši so mnogi navzoči čestitali pevovodji g. V. Klemenčiču in pevpem zaradi zelo lepega petja. ko, Meše in Modic. Po napeti in dobri j bil ° b ° ž iega blagoslova, igri je zmagalo moštvo SFZ v Moronu \ župnik Gregor Mali, ki ,e doslej z rezultatom 2:0 ter si tako priborilo dsloval v žu P ni cerkvi sv - - Amalije v pokal. Tekmo je sodil zelo dobro g. Bo¬ jan Križ s sodelovanjem g. Franceta Šturma. Poizvedba Pred 7 leti sem se razstal z. g. Fr. Petnlatnikom iz Dravskega Središča, ki je živel tedaj v Leonhardu pri Grazu v Avstriii. Pozneje sem za njim izgubil sleherno sled. Ker bi pa rad po tolikih letih z njim zopet stopil y pismeni stik br tudi nekaj njegovih stvari bi mu rad vrnil, prosim za niegov sedanji naslov. Kdor ve zanj, naj bo tako dober in ga naj sporoči na naslov A. Bezjak, Wind- sor Apt. Co, Cooma, N.S.W., Australia. Vsaka družina, vsak slovenski fant, vsako dekle, mora imeti Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1957 Buenos Aires, 20. XII. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 7. ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1957 VZBUJA OBČUDOVANJE PRI VSEH, KI SO GA BRALI DOSLEJ. glasom. “Dovolj je, zdaj gremo domov”, j Ker ne dobi odgovora, skuša deklici s svojo veliko roko zagrniti oči. Toda prej bi mogel z žuljavo roko zakriti sve- tiljko, kakor te kristalne oči, ki kar na¬ prej gledajo. Zdaj Anton Nicolau dvig¬ ne Bernardko v naročje in jo zanese v mlin. Celo pot ne izgubi okamenelega nasmeha, s katerim je zvezana z Gospo tudi skoz dobri mlinarjev obraz. Spredaj gre Nicolau z Bernardko, za njim vznemirjene sošolke, kmetici z bremenom in stara mlinarka, ki s težko sapo stopiclja za čudnim sprevodom. Ljudje, ki so bili po okolici na nedelj¬ skem sprehodu, so od vseh strani vreli skupa'. Še preden so prišli do Savy — mlina, se jih je nabralo že za čedno procesijo. Vprašujejo, poslušajo, strmi- | io in razpravljajo. Nekateri se smejejo. Brž je izrečena sodba: mala Soubirou- sova je izgubila pamet. Anton je posa¬ dil Bernardko v dolg naslanjač, ki je bil blizu ognja. Soba je polna tujih ljudi. Mati Nicolau prinese kozarec mleka, da bi oživila navidezno nezavestnico. Ber¬ nardino stanje pa ni bilo prav nič po¬ dobno nezavesti. Zavest je ni zapusti¬ la, temveč je vsa uprta v lepo Gospo, tako, da vse drugo čuti kot oddaljeno, docela enakomerno šumenje. Zamaknjenje ne zgineva počasi, tem¬ več mine v hipu. Videti je, kakor da je njen ženski obraz, ki je izražal trplje¬ nje vsega sveta, zgorel v nevidnem og¬ nju in da je spet dobila svoj navadni otroški obraz, obraz nevednega otroka z apatičnimi očmi. “Hvala lepa, gospa,“ reče Bernardka mirno in odkloni mleko, ki ga ji ponuja gospa Nicolau. “Nič ne potrebujem...” Sedaj navale nanjo z vprašanji. “Kaj je bilo s teboj ? . . . Kaj se je zgodilo?... Kaj si videla?...” “Oh, nič,” odgovori Bernardka precej ravnodušno. “Samo Gospa je bila tako dolgo tu¬ kaj ...” Ta “oh nič,” in “samo,” sta odkrila razmerje med Bernardko in Gospo. Od¬ nos je sedaj prisrčen in v nekem oziru že star. Prva omama začudene zaneše- nosti je prešla v željo po trajni vdano¬ sti. Gospa ne pomeni za Beimardko no¬ benega enkratnega čudeža, ki se razgu¬ bi, temveč trajno posest. Gleda ljudi, pusti, da govore in vprašujejo, sama pa komaj odpre usta. Antonija, ki ne mo¬ re odvrniti oči z njenega obraza, ji pri¬ de na pomoč. “Ali ne vidite, kako je trudna? Pusti¬ te jo vendar v miru!” Bernardka pa ni prav nič trudna. Vzrok njene molčečno¬ sti je rastoč občutek krivde, ki jo teži. Skrbi jo zavoljo staršev. Ali ni izdala staršev, ker bolj ljubi Gospo? In kaj bo k vsemu temu rekla mati? Mati Soubirous in Marija tečeta po dolgi poti od Cachota proti Massabielli, kar ju le noge nosijo. Toda že pred ža¬ go srečata Piguno. Piguna ve vse. Ber¬ nardka se nahaja v Savy-mlinu in je ži¬ va in zdrava. Kakšno dekle! Potem ko je molila v umazani votlini neko ljubko, toda nevidno Gospo, je pustila, da jo je Anton, prav tako čeden fant, zanesel na rokah domov, ne da bi kakšno rekla: “Pomiri se, draga sestrična,” zaključi Piguna veselo poročilo. “Noben človek ne more za svoje otroke...” Obraz Soubirousove se spači. Iz Ma¬ rijinega govorjenja je razumela, da je Bernardka mrtva ali vsaj v smrtni ne¬ varnosti. Sedaj sliši o sramotni poti svoje starejše hčerke. In zdaj bo zavo¬ ljo tega zakuhala in pokvarila pod au feu, prvo dobro kosilo po dolgem času. In zavoljo tega bo moral ubogi Soubr- rous. ko se bo vrnil s težkega dela. pre¬ živeti v strahu nekaj minut in se zado¬ voljiti s kosom kruha. “Počaka naj, pokažem ji,” stoka in pospeši korak. Ko zapazi ljudi pred Savy mlinom, jo je sram, da zardi. V sobi vidi Bernard¬ ko, kako sedi v naslonjaču kakor prin- ceza, vidi ljudi, kako se trudijo ji ustre¬ či. Ne more se več zmagati. Z jeznimi glasovi plane na hčer: “Vse ljudi si spravila na noge, nori¬ ca!” “Nobenemu nisem rekla, naj gre z menoj,” se brani Bernardka. To je odgovor, prav pripraven, da u- jezi učiteljico ali mater. “Sramoto nam delaš pred vsemi ljud¬ mi,” vpije Soubirousova in vzdigne ro¬ ko k udarcu. Mati Nicolau jo zgrabi za roko. “Zakaj, za božjo voljo, zakaj hočete FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (15) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Franc Werfel — pisatelj romana Pesem o Bernardki “Kamen mi je ubil sestro,” vpije Ma¬ rija Jeanni, ki drvi s svojo gručo na¬ vzdol. Vse se gnete okoli nepremične Bernardke, toda krog je precej š rok, iker si nobena ne upa, da bi jo motila. “Nič se ji ni zgodilo,” stisne iz sebe prebledela Abadie. “Gospa je kriva. Vodo prinesi, pa bo koj prišla k se¬ bi...” Kljub škropljenju z vodo iz Savy po¬ toka se Bernardka ne zave. Zdaj dek¬ leta izgube glave. Tekajo sem in tja in kriče kakor obsedene. Marija vpije: “Mama, mama!” ter drvi s kraja, da bi povedala materi. Jeanne Abadie in Ka¬ tarina Mengot tečeta v Savy mlin, da bi tam poiskale pomoč. Druge nago¬ varjajo Bernardko, ne da bi se ji upa¬ le preveč približati. Strah jih je čudne¬ ga stan a. Dve težko obloženi kmetici iz Aspin-les Ang'esa sta prišli po poti, majali z glavo in se pridružili gruči. Iz odsekanih klicev in vpitja sta zvedeli za Bernardk no zgodbo in za Gospo. Oh, kdo bi mogla biti ta Gospa? Z velikimi, resnimi očmi strmita kmetici na Ber¬ nardko. Končno, končno prideta mati Nicolau, in Anton, mlnar. Gospa, ki je sl'ša- la govoriti o nezavestni deklici, je pri¬ nesla s seboj zrezane čebule, ki jo po¬ tisne pod nos Bernardki. Deklica samo za spoznanje obrne glavo vstran, ne da bi premaknila oči od točke. Anton se skloni nad klečečo, ki je, kot se mu zdi, potopljena v molitev.. “Pojdi, Bernardka”, jo vabi z nežnim t MILAN FINEC 3. novembra so pokopali v Ljubljani Milana Finca, moža, ki je vsa leta po “osvoboditvi” preživel v zaporih in trp¬ ljenju. Milan Finec, ki je izšel iz vrst kat. •organizacij, je že leta 1941 stopil v od¬ ločen boj proti komunistom. V Sloven¬ ski legiji je našel svoje prijatelje in so¬ borce in pod njenim praporom se je tudi vsa vojna leta boril na strani Pra¬ vice. Ob masovnih aretacijah na zimo 1944 ga je Gestapo skupaj z drugimi člani vodstva SL aretiral ter poslal v Dachau. Tu je namesto svobode pričakal v prvih majskih dneh 1945 ponovno za- sužnjenje, ko ga je tamkaj ustanovlje¬ ni odbor OF in KPS dal prijeti kakor mnoge druge narodne delavce in pre¬ peljati v Ljubljano. Postavili so ga pred “ljudsko” sodišče in na slovi¬ tem božičnem procesu obsodili na smrt. Kasneje je bil pomiloščen ter je iz ljubljanskih zaporov bil pre¬ stavljen v mariborske. Ni pa mogel mirovati tudi v zaporu. Spet je vzpo¬ stavil zvezo z iligalnimi delavci in bil skupaj z njimi zasačen. V drugič so ga ■obsodili na smrt in pomilostili. Zadnja leta je preživel v zaporih na Igu: Pred 'krajšim časom je bil izpuščen na “svo¬ bodo”, a popolnoma oslabljen in ves bo¬ lehen. Težko trpljenje ga je izčrpalo do kraja in tako je Milan Finec dokončal svojo življensko borbo. Zapustil je ženo Marto in otroka Metko in Marka. Naj bo lahka slovenska zemlja pokoj¬ nemu borcu Milanu Fincu; za njegove žrtve in trpljenje, ki ga je doprinesel za boljšo bodočnost svojega naroda, naj mu bo Gospod dober Sodnik. — Žalujočim ostalim izreka Svobodna Slovenija naj¬ globlje sožalje. STANKO SKVARČA — • PETDESETLETNIK Letos 29. novembra je praznoval g. Skvarča svojo petdesetlenico. Rojen je bil na Vrhniki v številni družini sodne- rnega uradnika, nazadnje nadoficiala, ki je bil zaradi svoje uslužnosti povsod priljubljen, obenem pa živa kronika vse 'bližnje vrhniške in okoliške preteklosti 'Stanko, le da je s svojo vednostjo segel To lastnost je podedoval po očetu tudi ■še v starejše čase. Že v srednji šoli si je izpisal 'obširne tekste iz zgodovin: sitih knjig, pa tudi mnogo še neznanih -podatkov iz prvih virov. Po blagi mate¬ ri je podedoval ljubezen do Boga in že v srednji šoli je ob počitnicah najrajši prebil po nekaj dni pri oo. kartuzijan¬ cih v Pleterjah. Tudi v poznejših letih, v bogoslovju in v dušnem pastirstvu, se je še vedno ukvarjal z zgodovinskimi proučavanji. Resnost, s katero je opravljal duhovni¬ ško službo, je najbrže vsaj deloma vzrok, da svojih zgodovinskih dognanj ni kaj več publiciral. Tembolj so jih uporabljali drugi pisci. Služboval je za kaplana v Tržiču in Kočevju, potem pa župnikoval na neki fari tudi na Kočevskem. Pravičen je hotel biti Slovencem in Nemcem. Sploh je bil vedno strpen in koncdianten, sa¬ mo komunistom se ni podal. Zato se je moral ob koncu vojna izseliti iz gveril¬ skega območja domov na Vrhniko in po¬ tem od tam v tujino. V taboriščih je bil zelo spoštovan du¬ hovnik. že v Riccioneju si je pridobil vse polno prijateljev. Prav posebno uspešno je bilo njegovo delovanje v Traniju — čeprav se je zanimal za vse slovenske in tudi druge katoliške begunce, si je priklenil k srcu zlasti naše fante, ki so služili prej na,več v nemški vojski in po¬ stali mnogi že versko mlačni. Krog Skvarčevih tranijskih fantov je ostal tesno povezan s svojim duhovnim vo¬ djem vse do današnjih dni. četudi je služboval v Argentini v provinci, v Jau- regu'ju, Chivilcoyu in je zdaj zavodski duhovnik pri Marijanistih, pa slovenski spovednik v baziliki v Lujanu, so se¬ stanki s “Tranijci” zanj in za fante ved¬ no koristne in vesele ure. želja za še dolgo življenje gospoda Stanka je polna upanja že zato, ker je tudi oče dočakal visoko starost in se doma na Vrhniki veseli njegovega jubi¬ leja tudi ljubljena mama. Bog daj tem dolgim letom svoj blagoslov, da bodo srečna SLOVENCI PO SVETU Naročnikom Svobodne Slovenije v Se¬ verni Ameriki in Kanadi sporočamo, da bo za prihodnje leto t. j. leto 1957, naročnina za pošiljanje lista z navadno pošto ostala nespremenjena, t. j. 6 do¬ larjev letno. Naročnina za avijonsko po¬ što, ki je do konca leta 1956 veljala 8 dolarjev, bo za leto 1957 9 dolarjev. Vse naročnike v Severni Ameriki in Kanadi prosimo, da takoj poravnajo za¬ ostalo naročnino, naročnino za tekoče leto, in če le mogoče, tudi naročnino za leto 1957. V Severni Ameriki sprejema¬ ta vplačila League of C.S.A., 238 E. 19thi Str. New York, 3, N. Y. in Slo- | venska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleve¬ land 3, v Kanadi pa sprejema vplačila j naš zastopnik g. Janez Muhič, 92 Gran- 1 by Str., Toronto. AVSTRALIJA Vam pri Svobodni Sloveniji in vsem Slovencem v Argentini želi vesele bo¬ žične praznike in srečno novo leto Drago Lavrič VENEZUELA Vsem Vam pri Svobodni Sloveniji, ka¬ kor tudi vsem rojakom v Argentini že¬ lim vesele božične praznike in srečno Novo leto. (Luis Oražem. AVSTRIJA Smrt slov. duhovnika V mestu Schwarzach na Solnogra- škem je 8 dec. 1956 umrl župni upravi¬ telj č. g. Avguštin Pibernik. Pokopali so ga 13. XII. t. 1. v njegovi župniji Nussdorf pri Lienzu. Rajni g. župnik se je rodil 12. VIII. 1920 v Suhadolah pri Komendi. V duhovnika je bil posvečen 5. julija 1945. N. p. v m. LANUS V nedeljo zvečer, dne 9. decembra t. 1. je sv. Miklavž obiskal Lanuščane v njihovem domu v Slovenski vasi. Lan 7 sko leto se je Miklavževanje še vršilo pod milim nebom med samimi stenami na improviziranem odru. Letos pa je sv. Miklavž stopil že v pokrito dvorano na skoraj dovršeni oder z lepimi zavesami in kulisami, medtem ko je občinstvo u- dobno sedelo na klopeh. Vse to je bilo mogoče nsmraviti le s skupnim delom in naporom vseh, kot se je sv. Miklavž po¬ hvalno izrazil v svojem gcrroru. Po kratki Vombergarjevi igri “Parkljev košjMv režiji g. Slavka Revna, ki je bi¬ la zelo poU&ia zlasti za našo mladino, je sledilo obdarovanje navzočih. darovi Društ roseno Uredniki, pisatelji, pesniki in vsi sodelavci Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenije za 1957 ;se zahvaljujejo za vse čestitke, ki so jih prejeli ob izidu te pomembne in zgodovinske slovenske knjige. UUVJiS 11 LA Peti socialni dan bo v prisotnosti škofa g. dr. Gregori¬ ja Rožmana v nedeljo 17. marca 1957 v dvorani na Ramon Falcon 4158, Bs. Ai¬ res. Obravnaval bo vprašanje: človeški odnos v delu. Predavali bodo gg. dr. Ign. Lenček, dr. Julij Savelli in Avgust Horvat. Že danes vabimo k udeležbi vse slov. rojake. Stalni odbor socialnih dni Koncert božičnih pesmi pripravlja SPZ “Gallus” za nedeljo po božiču, dne 30. t. m. ob 8 h zvečer v cerkvi Marije Pomočnice pri Don Boscu (Avenida de Mayo 2000, Ramos Mejia). Poslušanje naših božičnih pesmi nam bo v veselje in uteho. Začetek ob osmi uri, ko že nastopi prijetni hlad in bomo tudi v tihoti večernega mraka lepše raz¬ položeni. Vstopnina je prostovoljna. I. kulturni večer SKA v poletni sezo¬ ni 1956-57 bo v petek 21. t. m. cb osmih ha vrtu (v slučaju slabega vremena v novem salonu) Ilirije, Alvarado 350, Ra¬ mos Mejia. V prvem delu razglasitev izi¬ da leposlovnih nagrad za leto 1956, v drugem delu novi francoski film “Na¬ poleon Bonaparte”, izdelan v režiji Jea¬ na Amrousche-a po sodobnih upodobit¬ vah in dokumentarnih pričevanjih. II. kulturni večer, ob tridesetletnici smrti pesnika Rainerja Marije Rilkeja, se bo vršil v novem salonu Ilirije, Alva¬ rado 350, Ramos Mejia, v soboto 29. t. m. Predavala bo ga. dr. Julija Payman. Sociedad de Fomento v Vilia Eslovena Lanus vljudno vabi na SILVESTROVA¬ NJE, ki bo zadnji dan leta z začetkom ob 20. uri. Na sporedu so dramatske in pev¬ ske točke, za godbo bodo pa skrbeli la- nuški harmonikarji, čisti dobiček je namenjen prvenstveno za zgraditev pločnika do “Slovenskega doma”. Dijakinje imamo dne 23. decembra t. 1. izlet na otok Hiavvatha. Sv. maša bo ob osmi uri v cerkvi v San Fernando. Vse dijakinje lepo vabi Odbor. Dekliški. Mladinski dom je dal name¬ sto venca na mamin grob gdč. prednice za sv. maše .$ 120.— Prva sv. maša bo v ned. 23.XII ob desetih v zavodu Ma- i ria Nazarella v Moror.u. Nato sestanek. Vijudno vabimo vsa dekleta, da se ma še in sestanka udeleže. Odbor. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1957 je najbolj zanimiva in najbolj pestra slovenska knjiga v izseljenstvu v tem letu. DRUŠTVENI OGLASNIK želimo, da bi bili naši otroci zavedni Slovenci. Poleg domače vzgoje pripomo¬ rejo k temu največ slovenski tečaji, ki jih organizira in nosi stroške zanje Društvo Slovencev, če bi DS ničesar drugega ne napravilo, bi že zaradi teh tečajev moral biti vsak Slovenec član Društva Slovencev. Ne pozabite Ifevežev. Tudi med naši¬ mi rojaki jih e mnogo. Spomnite se jih pa tudi z obleko, zanje sprejema po- porabno obleko, peri- lahko oddate v društ- L. Falcon 4158. Društvo Slovencev GriRKVENIOGLASNIK Letošnja polničnica za Slovence v Buenos Airesu bo na sveti večer v po¬ nedeljek dne 24. decembra t. 1. na pro¬ stem zraven kapele v Slovenski hiši v ulici Ranica Falcon. 4158. Kakor prej¬ šnja leta bo tudi letos pel pri njej slo¬ venske božične pesmi Slovenski pevski zbor Gallus. Pred in med mašo prilika za spoved. Za slovenske roake v San Fernandu bo polnočnica ruj sveti večer na običa nem kraju. | Slov. pevski zbor GALLUS | vošči za praznik miru in novo leto vsem rojakom, posebno svojim podpornim članom in prijateljem, obilo božjega blagoslova. Obenem vljudno vabi na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v nedeljo 30. t. m. ob 20 pri Don Boscu, Avenida de Mayo 200, Ramos Mejia p VODORAVNO: 1) Vzklik; 4) Spremlja ogenj; 7) Glas; 10) Trajen v spominu; 13) jugosl. mesto; 15) Kraj na Gorenjskem; 17) Angleško lahko pivo; 18) Paznik, straž¬ nik; 19) Bodica; 20) Argentin. letovi¬ šče; 27) Spnejo; 28) Hunski poglavar; 29) Utrdba; 30) Del rastline; 32) Sve¬ ta gora; 33) Kraj v Sloveniji; 36) Rimski denar; 38) Stena; 39) Žlahtna tekočina; 40) Osebni zaimek; 41) Re¬ ligija; 43) Svetopisem. oseba; 45) Eden od vseh; 47) Izraelec; 48) Jugosl. reka; 50) Oče; 51) Izbor; 52) Popotnik. NAVPIČNO: 1) Domača žival; 2) Tuje žensko ime; 3) Prislov; 4) Okusen; 5) Predlog; 6) Mi je všeč; 7)- Sorodnik; 8) Navdušen; 9) čvrst; 11) Vrsta obleke; 12) Sveto¬ pisem. oseba; 14) Argent. predsednik (1922-28); 16) Pisalna potrebšč.; 20) Andinska reka; 21) Tiskarski stroj; 22) Del ležišča; 23) Spanec (okrajš.) 25) Poljski pridelek; 26) Perijodist; 30) Iz¬ deluje lesene posode; 31) Cerkveni na¬ slov; 34) Os. zaimek; 35) Z lastnimi ro¬ kami (kratice); 37) Mesto na Koreji; 40) Ime slavne vohunke (t 1917); 42) Žari; 44) Manj kot malo; 46) Brez druž¬ be; 48) Pokloni; 49) Plosk. mera. Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XII. 195G Vsem članom in članicam ter vsem Slovencem v Argentini voščimo srečne m i milostipolne božične praznike, I v novem letu 1957 pa vsem veliko božjega blagoslova, I sreče in lepih uspehov. f Društvo Slovencev Ob prisotnosti naših sodelavcev so bi¬ li dne 15. t. m. izžrebani izmed pravil¬ nih odgovorov na vprašanje “KAKO JE IME ŽENI KRALJA MATJAŽA” na¬ slednji nagrajenci: 1) KINO PROJEKTOR znamke Hol- ]ywood, 6 mm, s filmom — Anton Mež¬ nar, Adrogue. 2) FOTOAPARAT znamke Gewaehrt, s filmom in torbico — Franci Mehle, Tablada. 3) srebrnolasa PUNČKA “Jokica” — Snežna Marija Osterc, Florida. 4) nogometna ŽOGA — Franci Mar¬ tinčič, Lomas del Mirador. 5) NALIVNO PERO znamke Escritor — Marija Krvina, Mendoza. 6) mladinska. KNJIGA — Metka Pe- tančič, Moron. 7) mladinska KNJIGA — Marija Grintal, Mendoza. 8) 1 kg čokoladnih BONBONOV — Jana Marija Pristovnik, R. Mejia. V Mendozo pošiljamo nagrade po po¬ šti, vse druge pa vabimo, da pridejo ponje dne 24. t. m. ob desetih v našo pisarno. SLOVENSKI DAN 28.IV.1957 Stara in lepa navada je, da boter daruje ob birmi uro in to lepo, kakor jo ima na zalogi in s posebnim popustom za vse rojake Zlatarna in urarna Silvester Lipušček Provincias Unidas 3618 San Justo, FNDFS { Slovensko društvo "Edinost” SILVESTROVANJE \ s PLESOM, SREČOLOVOM itd. | V PONEDELJEK, DNE 31. DECEMBRA 1956 OB 21.30 URI f DVORANA DEKLEVA, J. NEWBERY 3568 | ORKESTER K. CIMPERŠEK Blagoslovljene in vesele božične -praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Urarna in zlatarna Silvester Lipušček Provincias Unidas 3616 San Justo, FNDFS VELIKA IZBIRA UR IN ZLATNINE PO IZREDNO NIZKIH CENAH "EIJROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z leialsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires biti otroka,” zakliče. “To je pravi an¬ gel, poglejte samo...” “Angel, kakšen angel,” se jezi Soubi- rousova. “Niste je prej videli,” se vmeša An¬ ton. “Bila je že taka kot.. .” In ko mu prava primera, ki bi prikazala lepoto zamaknjene Bernardke, ni padla v gla¬ vo, je izustil besedo, ki je nenadoma ob¬ visela v tišini: . .bila je kot mrlič...” Luizo Soubirous, ki je bila omahujo¬ ča duša, polna nasprotujočih si občut¬ kov, je, ta beseda zadela v srce. Prišla je sem, ne da bi hčerko strahovala, tem¬ več v strahu za njeno življenje. In ta strah jo je zdaj vznovič premagal. Se¬ sedla se je na klop in zavekala: “Dobri Bog, pusti mi otroka...” Bernardka se dvigne, stopi mirno do matere in jo prime za roko: “Pojdi, mama... Mogoče pridemo še pred očetom domov.. .” Toda sedaj Lui- zi ni mar niti za dobrega Soubirousa niti za kosilo. “Ne odidem od tod,” vzdihuje v joku, “dokler mi Bernardka pred vsemi ljud¬ mi ne obljubi, da ne bo šla več v Mas- sabiello... nikdar več... ” “Obljubi to materi,” jo opomni gospa Nicolau. “Takele vznemirjenosti so ne¬ varne, prav lahko zboliš...” Bernardka stisne še vedno ledenomr- zle roke. “Obljubim ti, mama,” reče. Nikdar več ne bom šla v Massabielle...” Toda z obupno pretkanostjo, ki zra¬ ste iz ljubezni, doda advokatsko klav¬ zulo: “...če mi ne boš sama dovolila...” Nicolausova sta ostala sama, Anton si nažge nedeljsko cigaro. “Kaj misliš o celi stvari, mati?” vpraša. “Uboga mala mi ni všeč,” vzdihne Ni¬ colausova, “takele stvari so slaba zna¬ menja... Moj Bog, in starši so vendar popolnoma zdravi in pametni ljudje...” Sin se vzdigne, stopi nekajkrat po so¬ bi in popolnoma odveč vrže novo poleno v živahen ogenj. Pri tem reče: “Nisem videl še nič lepšega, kakor je bilo obličje klečeče deklice, draga ma¬ ti. In mislim, da lepšega ne bom več vi¬ del...” In skoraj ustrašil se je ob misli, da je držal Bernardko na rokah: “Nihče se ne sme dotakniti takega bitja,” reče. Dvanajsto poglavje Prve besede Sklenjeno je bilo torej, da je zadeva z Bernardkino Gospo končala in poko¬ pana za vselej. V Cachotu se o tem ne govori z nobenem navdušenjem več. Če¬ prav je mesto polno govoričenj, ki so jih raznesle šolarke, se obnaša oče Sou¬ birous prav tako, kakor da ni še prav nič slišal o vznemirljivem dogodku, sre¬ dišče katerega je njegova hčerka. Nje¬ govo obnašanje je kljub zmanjšanim skrbem za prehrano še vedno nekam MAR SPEL PLATA HOTEL A S T U R!A S Calle Santiago del Estero 2466 T. E. 2-2809 Hotel stoji v lepem kraju, odda¬ ljen samo 5 kvader od kopališča in kazine. Mirna hiša, dobra hrana, zmerne cene in slovensko osebje. INFORMACIJE V BUENOS AIRESU T. E. 72-8763 J A V Francisco Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Potrtega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je prispela žalostna novica iz domovine, da je Vsemogočni poklical k sebi mojega pre¬ dragega ata, starega ata, pradeda gospo deš JOŽETA AO AMILA trgovca in posestnika v Domžalah. Položili so ga k zadnjemu počitku v nedeljo 11. novembra v rodbinsko grobnico na farnem pokopališču v Domžalah. Priporočamo ga v molitev in drag spomin. Žalujoča hčerka Lojza Kavka, roj. Adamič z družino in hčerke Cilka in Vera v domovini Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je naša preljuba sestra, sestrična gospodična ANGELA BETELA dne 23. novembra 1956 v Ljubljani, po krajši bolezni in previdena s sveti¬ mi zakramenti, v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice se je vršil dne 25. novembra na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice so se brale v Ljubljani in v Buenos Airesu. Žalujoči ostali Marija, sestra, Anton in Franc, brata, ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Dob, Buenos Aires Dne 2. decembra 1956 je umrla članica Društva Slovencev gospa MAMI J A BOHINC roj. LESEN Plemeniti krščanski ženi in materi naj bo' Bog dobrotljiv plačnik, mi vsi pa jo bomo ohranili v lepem spominu in molili za pokoj njene duše. Društvo Slovencev Buenos Aires, dne 13. decembra 1956 ZAHVALA Vsem, ki so nam v bolezni naše ljubljene mame Marije Bohinčeve, roj. Česen, pomagali in nam stali ob strani zlasti ob njeni smrti dne 2. decembra 1956 v Rarnos Mejia ter ob njenem pogrebu v Lujanu, se naj- prisrčneje zahvaljujemo. Iskrena zahvala vsem, ki so nas ob tej bridki uri tolažili in položili na mrtvaški oder naše drage mame vence in cvetje. Zla¬ sti smo dolžni vso zahvalo za vso pomoč in podporo sosedom, kakor tudi čč. gg. Janku Merniku in Janezu Kalanu za molitve, ki sta jih opravila pri Don Boscu, v Lujanu pa čč. gg. Stanku Skvarči, Jeretini in Francu Re- berščaku za njihovo spremstvo pri pogrebu naše predobre mame. Vsem: Iskreni Bog plačaj. Žalujoči Bohinčevi Mendoza, Domžale, Mengeš, Ljubljana, 9. novembra 1956 . . — . ■ ■ —"• —— Zelo poceni prodam zemljišče v izmeri 300 m2, oddaljeno samo 400 m od železniške postaje Derqui, FNGBM, kjer živi precej Slovencev, V mestu Derqui je ljudska šola, tr¬ govine, kino in ostalo, kar je nujno za prvo potrebo. Od Retira do Der- quija je vožnje samo jena ura. 100 m od zemljišča je zidan pločnik. Cena zemljišču je 14.000 pesov. Od tega zneska je treba plač®! 10.000 v go¬ tovini, 4.000 pesov pa v mesečnih obrokih po 68 pesov. V Javiti se na Telefon 740-4905 od 8. do 10. ure%>oiioldne in od 20. do 22. liue zvfečer. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom VLAH© TELIČ modno krojaštvo Alvarado 875 Ramos Mejia imprenta, Dorrego 1102 T. E. 54-4844 Bs Ai-«« ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Ramen Falcon 4158, Buenos Aires Argentina 'w DARILNE PAKETE V DOMOVINO POŠILJA PREKO TRSTA Z GARANCIJO, SOLIDNO, HITRO IN S KVALITETNIM BLAGOM PAKEKPRESS — MILAN SERTIČ Charcas 476. T. E. 32-0248 Buenos Aires Uradne ure ob delavnikih od 8-19 ure — neprekinjeno razen ob sobotah —• Vsem izžrebancem iskreno čestitamo, ostalim pa že zdaj želimo več sreče pri prihodnjem žrebanju. DAYDAM3 S.R.L. ulica 25 cte M&yo 533 Buenos! Aires ZAKAJ že nekaj časa niste moglr.opaziti oglasov za nove g-J GALLUSOVE PLOŠČE? Ker bo izdelana popolnoma nova na¬ klada in bodo vse dosedaj razdeljene plošče zamenjane. Nova naklada 'je obljubljena za prihodnji teden. Bet er Hunt CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 potrto. Pride in odide brez pozdrava. Zvečer sedi doma in se naslanja s ko¬ molci na mizo. In če odide spat, kar se zgodi včasih tudi čez dan, potlej je ču¬ ti samo njegovo sopeče, užaljeno smrča¬ nje. Vse to je samo zavoljo tega, da bi v Bernardki ugasnil sleherno nagnjenje do neumnosti. Soubirous se kaže stroge- ge meščana, ki se jezi čez usodo, ker mu je v navadno gnezdo podtaknila nena¬ vadno kukavičje jajce. Mama pa je nasprotno proti Bernard- ki polna nežne dobrote in pozornosti, kar je docela v nasprotju z njeno hitro, ostro naravo. Deklici prinaša domov majhna darila. Tolaži jo z vsako besedo, vendar tako, da se ne dotika rane. Do¬ bro pozna žrtev, ki jo je doprinesla Ber¬ nardka. Oprostila jo je v tem tednu ce¬ lo od šole. S temi uslugami upa doseči, da bo Gospa v vznemirjeni otroški duši počasi zašla v pozabljenje. Videti je, da Bernardka ne opazi niti materine nežnosti niti užaljene očetove zaprtosti, ne plašne radovednosti, s ka¬ tero jo srečavata mlajša brata, nima k mari. Ravnodušno prijazna je in bolj kakor kdaj poprej, se predaja hišnemu delu. Pri tem se ogiba srečanja s sosedi. Le redkokdaj odpre usta. Ko je nekoč Marija napeljala pogovor na Gospo v votlini, ni odgovorila, temveč je celo od¬ šla iz sobe. Njeno srce je krvavelo po¬ dnevi in ponoči. Ne toliko zavoljo tega, ker Gospe ni mogla videti. Bolj ob mis¬ lih, da mora njena Miljenka bosa in v lahni obleki v tem mrzlem februarju cele ure zaman čakati nanjo. Trpi ka¬ kor človek, ki zvesto ljubi, pa ga sila zunanjih okoliščin ovira, da bi dosegel zaželjeno bitje. Upa samo, da je bitju, ki je tako plemenito in modro, njena stiska dobro poznana. Z razbičano dušo premišlja, da ji Gospa ne bo dolgo osta¬ la zvesta, temveč bo zmučena zavoljo razdajanja, ki ga nihče ne bo sprejemal, popolnoma pozabila na malo Bernardko Soubirous. Da ni prišlo do tako žalostnega za¬ ključka, sta poskrbeli gospa Milletova in gospodična Antonija Peyret. Vdova Millet se je na nedeljo večer vrnila iz Argelesa. Takoj po svojem prihodu je zvedela od Filipa in kuharice o čudovi¬ tem dogodku pri votlini. Mala Soubi- rcus, hčerka pomožne perice je imela tam prikazen. Prikazalo se ji je mlado dekle z bosimi nogami. Ob pogledu na to dekle je. la petite Voyante, mala vra- žarica, prešla v podobno zamaknjenje, kakor je naslikano na pobožnih slikah. Trajalo je skoraj celo uro, preden se je Bernardka prebudila iz zamaknjenja spet v življenje. Presenetljiva novost je voda na meta¬ fizični mlin gospe Milletove, ki je sicer stroga katolikinja, toda kljub zanimanju za duhovni svet vzbuja nezadovoljstvo višjega in nižjega klera. Gospa celo noč ne more spati. Venomer vidi svojo ne¬ čakinjo Elizo Latapic, ubogega prijazne¬ ga otroka, ki je živela v njeni hiši ka¬ kor prava hčer in je tu v cvetoči staro¬ sti osemindvajsetih let tudi umrla. Oh, kako ubožna je videti sedaj prostorna hiša, ki jo je pred štiridesetimi leti se¬ zidala spoštovana Millet, ki je zaman pričakovala kopico imenitnih otrok. Go¬ spa Millet je s pravo strastjo gojila spomin na Elizo. Sobo umrle je vzdrže¬ vala kar naprej, da je mogla vsak dan iti vanjo. Vse stvari in stvarice stoje še na svojem prostoru: knjige, pupe iz otroških let, škatlja s šivanjem, pripra¬ ve za klekljanje, dve škatlji starih bon¬ bonov in predvsem omara s perilom, čevlji in obleko. V tej noči, ko ne more zaspati, prebije gospa Millet dobro uro v nezakurjeni Elizini sobi. Debelušno telo je zavila v zimski plašč. Upala je na rožno poročilo, ki ji bo razodelo, da se pastorki v onostranstvu dobro godi in obenem je pričakovala potrdila, da jo bo kmalu spet videla, čeprav ne takoj. V resnici je vdovi uspelo, da si je Elizo Latapie mogla bolj živo predstavljati kakor sicer. Umrla je razločno stopila pred njene duhovne oči in sicer v oble¬ ki, ki jo je ob svečanih prilikah nosila kot predsednica Družbe Marijinih otrok. Bila je to krasna obleka iz belega sati- na z modrim pasom. Antonija Peyret, šivilja, jo je napravila po nekem pari¬ škem vzorcu. Iz prijateljstva do družbe¬ ne sosestre je računala zanjo samo delo, štirideset frankov. Proti jutru je bilo gospe Milletovi popolnoma jasno, da je dekle, ki se je prikazala mali vedeže- valki, njena ljuba nečakinja in sicer v svečani obleki, ki jo je nosila kot pred¬ sednica Marijinih otrok.